POLITIČNA REALNOST MALEGA NARODA
“ Narodi nimajo stalnih sovražnikov, pa tudi ne stalnih prijateljev. Stalni so samo njihovi
interesi.” (Lord Palmerston)
A >fALEMU narodu se v trenutku zgodovinskih IVi vrenj nudi prilika, da uresniči svoje načrte edino, ako se zna pravilno vključiti v politično igro obstoječih sil ter si zna izbrati svoj položaj in uravnati svoje dejanje tako, da bo v odločilnem trenutku imel več ali pomembnejših zagovornikov kot pa nasprotnikov. Pri tem pa nikdar ne sme pozabiti, da so vsa morebitna zavezništva ali prijateljstva v politiki samo trenutnega značaja, do prve ugodnejše prilike.
Politika ne pozna nerazdružljivih zakonskih zvez, temveč samo svobodna razmerja. Stalni so samo sosedje .... Ako so sosedje pomembnejši in močnejši, potem mora manjši narod vedno računati tudi s svojo bodočnostjo ter paziti na svoja dejanja, kajti zna se zgoditi, da bo v odločilnem trenutku zapuščen od vseh svojih dotedanjih zaveznikov stal napram svojim močnejšim sosedom neposredno iz obraza v obraz. Posledice takega zgodovinskega sestanka so tragične, če bodo podrti vsi mostovi ter ne bo med partnerjema niti takih odnosov, ki bi omogočali vsaj miren in stvaren medsebojni razgovor.
Veliki si lahko privoščijo grobe napake . . ._Pri majhnem narodu pa gre v vsakem trenutku za življenje in smrt. Majhen narod, ki na ljubo komurkoli ali čemurkoli pozabi na svoje življenske interese, pa naj bo to v službi še tako visokih načel, se s tem podvrže nevarnostim, katerih posledice bo običajno občutil šele takrat, ko bo prepozno.
To velja tem bolj za politiko onih malih narodov, ki se podobno kot mi Slovenci nahajajo na prehodnih ozemljih ter žive na prostorih, kjer se križajo interesi raznih velikih političnih skupin. Politika takih malih narodov ne more biti nevtralna, budno mora paziti na razvoj, zavedajoč se, da bo potegnjena vanj, če bo treba, tudi proti svoji volji in z dvojno pazljivostjo mora zato v vsakem trenutku izluščiti in ščititi svoj lastni interes. V kolikor ni mogoče doseči optimalnih rešitev mora gledati, da izmed raznih slabih izbere vendarle ono, ki je relativno najboljša, politika je umetnost možnega, ne pa idealiziranje o ne-možnem !
Doslej smo Slovenci bili preveč idealni . . . Preveč smo se zanašali na svoje močne in spoštovane zaveznike ter njihove ideje . . .Večina naroda je pozabila, da smo za ene in druge samo primerna pozicija, odskočna deska ali drobiž za poravnavo računov, čim jim bomo prepustili, da ravnajo z nami po njihovi volji ter ne bomo v odgovarjajočih trenutkih znali uveljaviti svojih lastnih interesov.
Toda ali našemu narodu lahko, resnično človeško gledano, zamerimo, da ni upošteval svarilnih glasov, ki so se oglašali iz njegovih lastnih vrst? Ti svarilni glasovi niso imeli vseh onih sredstev, ki so jih vojskujoče stranke dajale onim, ki so jim bili pripravljeni služiti tudi preko okvira pravih narodnih interesov svojega naroda, slepo sledeč svoji veri v ideje svojih nepovezanih zaveznikov. Zato so bila vsa svarila gladko pre-kričana. Masa je šla za tem, kar je slišala.
In obojestranski zavezniki? Qni so vendar v vsem imeli svoj goli in hladni interes. Ce so našli1 primerno orodje, so se ga jx>služili. čim ni -4<^da njihova kri, potem ni igralo zanje nobene več razmerje med veličino žrtve in doseženim
Uh*, usp&npm, kajti tudi najmanjši uspeh je bil zanje ItUfctJCjLktiva. Idej in obljube, s katerimi so v
k Vntträm	talfo mvcinali cn Kil*» nninn rw"*ticr»-io_
ne v ozadje povsod tam, kjer so prišle navzkriž z njihovimi realnimi, pa čeprav še tako trenutnimi interesi. Groba napaka je bila, ako se je tem idejam slepo verjelo, ne upoštevajoč njihove politične relativnosti. Tako smq Slovenci od demokratov dobili v dar diktatorski režim, čeprav so južnoslovanski narodi doprinesli tako ogromne žrtve. Ali je bila ta zavezniška realnost res realna? Zdi se nam, da daje sedanje stanje v Evropi in ledeni molk o očetovstvu nad režimi, ki so postali nezaželjeni, na vse to jasen negativen odgovor. Večni zakon ravnotežja med moralno krivdo in plačilom nastopa z zahtevo po izravnavi.
Kje je torej prva neposredna politična odgovornost za svojo sedanjo usodo? Politično gledano v slovenskem narodu samem, ki ni pokazal zadostnega smisla za realno pojmovanje svojih političnih teženj, dejanj in nalog. To bo seveda težko razumel oni, ki na vse gleda z moralnega in človeškega vidika. Politika pri presoji rezultatov ne vprašuje ne kako, ne zakaj, ampak samo kaj ! Računa edino z realnostjo . . . Samo tako bomo tudi "politično razumeli, čeprav s tem še ne bomo moralno opravičevali taka nemoralna dejanja kot so ta, ko se obtužuje žrtev zato, ker je po sokrivdi tožilcev postala žrtev in ko se kot zaročni volilni dar svojemu do včerajšnjemu nasprotniku nudijo kosi zemljišča, na katerega imajo njihovi dolgoletni, najiskrenejši in najpožrtvovalnejši zavezniki istotako velik ter upravičen interes ... In to vse ob času, ko nam še vedno zvene v ušesih ognjevite besede londonskega radija, ki je v ostalem obilno izkoriščal nacionalne občutke tukajšnjih Slovencev, aktivno podpiral pokret, ki danes gospodari nad večino slovenskega ozemlja, ko v duhu še lahko vidimo angleške uniforme in z angleškim orožjem oboroženo Titovo vojsko.
Ne iznašamo tega radi užaljenosti ali jeze. To v politiki ni umestno in lahko zavede na napačne korake. Politika čustvenost lahko uporablja, a nikdar ne sme dopustiti, da bi jo čustva vodila. V njej je mesto samo za hladen razum. Z razumom moramo torej vse to razumeti, potegniti iz vsega svoje in samo svoje zaključke ter se po njih ravnati. Narod ne živi samo en dan, niti samo eno generacijo. Ako se bo slovenski narod okoriš-' ti! s to svojo žalostno polpreteklostjo in sedanjostjo za izgraditev politično realnejših gledanj v bodočnosti, potem bodo tudi vsa ta trpljenja in razočaranja vendarle imela svoj smisel in prinesla svoj pozitiven rezultat.
(Izvleček iz ‘‘ Jadrana,” revije mlade inteligence, Trst).
★ ★ *
MIR ALI REVOLUCIJA ?
^ BUDIMPEŠTA. — Vršila se je konferenca Kominforma. Razgovori so se predvsem tikali Tita in njegovih. Padli sta dve odločitvi : 1. Pozvati jugoslovanske narode, da dvignejo upor proti Titu in 2. Ukazati vsem komunističnim partijam in delavskim strankam sveta, da podprejo ta upor.
NEW YORK. — Britanski delegat pri OZN g. McNcil je pred skupščino komentiral konferenco Kominforma in dejal med drugim: “ čemu daje Sovjetska Zveza prednost? Svetovnemu miru ali pomoči in vodstvu svetovne revolucije? Ako miru, potem predlagam, da razpusti Kominform in naroči svojem apostolom, naj prenehajo z ustvarja-
KAKO MISLI MOSKVA ?
(Pisec tega članka se je postavil na komunistično stališče in želi prikazati čitateljem, kako gledajo
na položaj ortodoksni komunisti).
TJ ESOLUCIJA Kominiorme je zdrobila enotnost JA. svetovnega proletarjata. Razpoke ni mogoče popraviti ali zamašiti. Moskva hoče gospodariti. Njene direktive in povelja je treba poslušati. Vsak komunist, ki tega noče, je uničen. Tito je napravil napako s stališča svetovnega proletarjata. Ne bi smel postavljati avtarkične (gospodarsko neodvisne) Jugoslavije. Prilagoditi bi se moral svetovni komunistični družbi. Ne bi smel graditi težke industrije ali novega Beograda. Ne bi smel razsipati svojih sil. Te sile bi se morale uporabiti drugje.
SSSR, edina >socialistična država in velika sila, ima edina možnost bojevati zadnjo bitko za zmago proletarjata. Ta bitka je na obzorju. Vse sile se morajo koncentrirati. Vsakdo mora doprinesti kar mora, mora doprinesti maksimum in obotavljanja ni. Komunistične vrste je treba ojačati. Ta bitka bo poslednja. O tem ni dvoma. Ni časa, da bi se razpravljalo o tem. Zato Moskva zahteva, zahteva in zahteva. Kar hoče, se ji mora dati. Ona ne zahteva tega zase, temveč za ves svetovni proletarjat. Kdor se zoperstavlja, dokazuje, da ne vidi zadnjega spopada med komunizmom in kapitalizmom.
Tito je gledal na te probleme ozko, buržujsko, kulaško, nacionalistično. Hotel se je pogajati z Moskvo, trgovati, sklepati pogodbe in stavljati pogoje. Videl je, Ida lahko za svoj baker, krom, boksit in les kupi boljše in modernejše stroje. Zgradil je tovarno strojev v Železniku, čeprav obstojajo take tovarne na Madžarskem in v Češki. Producira avtomobile in traktorje v
Rakovici, čeprav so produkti Škode boljši in cenejši. Hoče delati orožje, graditi orožarne, čeprav Češka lahko proizvaja bolje, ceneje in hitreje. Izvaja narodno obnovo, gradi novi Beograd, med tem ko je tisoče delavcev brez stanovanj. Olepšuje turistične kraje, obnavlja Brione, gradi na Bledu, postavlja nova letovišča, zadružne domove, ustanavlja štafeto, postavlja sebi spomenik v Kumrovcu in ustvarja o sebi mit, da ga ljudstvo ne bi pozabilo.
Moskva vprašuje, zakaj vse to? Ni sedaj čas za graditev nepotrebnih stvari. Vojna je še v teku. Bije se podzemna bitka. Vsak delovni dan je dragocen. Vse sile je treba koncentrirati za skupni cilj—za približujočo se bitko med kapitalizmom in komunizmom, ki naj bi prešla v odločilno zmago proletarjata. Tito bi moral prilagoditi svoje poljedeljstvo, industrijo in trgovino potrebam, ne potrebam ljudstva, marveč potrebam svetovnega proletarjata. Te potrebe so znane samo Moskvi. Ona ve, da ji vsi diktatorji vzhodne Evrope morajo biti hvaležni za oblast. Moskva ve, da nimajo opore v narodu. Drže jih pokoncu sovjetski bajoneti. Tito pa gradi industrijo in izvaja petletni, plan. Tito je dobil prvo bitko, dobil je oblast in mislil, da je dovolj storil za svetovni proletarjat. Hoče utrditi svojo oblast. Jako se je lito zmotil. Delal je ne kot komunist, temveč kot nacionalist. Nima več mesta med komunisti. S svojo akcijo je izdal svetovni proletarjat in postal izobčenec. Resolucija je definitivno uničila Tita kot komunista. Prepozno je sedaj zanj, da bi se vrnil.
★ ★
PRIPRAVLJENOST JUGOSLOVANSKE ARMIJE
—Poročilo našega posebnega dopisnika—
JUGOSLOVANSKA armija se sedaj smatra kot zanesljiv vladin organ, ker je bila čistka med višjimi oficirji v glavnem dokončana, vendar pa je še vedno možno, da so se nekateri kominformisti obdržali na važnejših mestih v vojski. Kljub temu pa je danes že zelo malo verjetno, da bi vojska izvršila kak udar. Tito se je te nevarnosti dobro zavedel in pravočasno pod vzel vse potrebne mere. Drugo pa je seveda vprašanje, kako bi se vojska zadržala v slučaju kominformistične revolucije in morebitnega vdora sovjetskih čet v Jugoslavijo.
Jugoslovanska armija ima danes okrog 20-25 pešadijskih divizij, 3 tankovske ali motorizirano divizije s kakimi 600 tanki, največ sovjetskih T-34, par divizij KNOJ-a in nekaj letalstva, ki se sestoji iz sovjetskih aparatov. Taka vojska predstavlja za tako malo državo že precejšnjo udarno silo. Toda oborožitev je zelo mešana in kar je najvažnejše, armija nima dovolj streliva, predvsem za topništvo, katerega je do konca leta 1947 dobivala iz Sovjetske Zveze. Sicer so bili vojno-tehnični zavodi v Kragujevcu, Užicah in Vogošču pri Sarajevu popravljeni in jih sedaj povečujejo, še niso v stanju proizvajati dovolj orožja in streliva za vojne potrebe. Po vidnih znakih sodeč, bi jugoslovanska armija lahko vzdržala bojevanje večjega obsega le kaka dva ali tri tedne, ako ne bi dobila dovolj hitre pomoči od drugod. Ta doba pa ni dovolj dolga, da bi se današnja vojska lahko opremila z novnim orožjem in se mu priučila. Trenutna oborožitev je‘ sovjetskega in nemškega izvora, ki se danes na Zapadu ne izdeluje.
Pa tudi sicer je Jugoslovanska armija nepripravljena za uspešno akcijo. Večina njenih oficirjev so ljudje brez strokovne izobrazbe, ki so dosegli čine kot partizani. Mnogi izmed njih so bili po koncu vojne na šolanju v raznih sovjetskih vojaških šolah. Jugoslovanska armija je zgrajena po principu sovjetskih taktičnih metod, za kar ji manjka tako moštva kot materiala, šole, ki so jih opravili nekateri častniki v Rusiji, jim niso dale posebnega znanja in vse njihovo znanje temelji na gverilskih izkušnjah pretekle vojne. Za gverilsko vojevanje pa je današnja armija organizacijsko mnogo preokorna in preštevilna. Poleg vseh teh slabosti pa lahko pridodamo še to, da je ogromna večina vojaštva sestavljena iz kmečkih sinov, t.j. iz staleža, ki je danes v Jugoslaviji režimu najbolj sovražen. Ta vojska se bo sicer borila, ker se boji Sovjetov kot samega zlodja, Vendar na ni nrinravlipna na täte trt 170 tet ee Kil;
stari partizani in komunist medi vojno. Komunisti sami pa so po sporu s Kominformo precej izgubili na svoji trdnosti, volji do žrtev, odločnosti in dinamiki ter mnogi od njih čakajo izida, tako da se zmagovalcu ne bi preveč zamerili.
Za borbo proti kominformističnim partizanom je vlada pred kratkim organizirala posebne pokretne odrede UDBE, ki so sestavljeni iz najsigurnejših elementov in pod direktnim poveljstvom mini-sterstva za notranje zadeve v Beogradu. Podobna vloga je namenjena tudi KNOJ-u.
NADŠKOF STEPINAC Notranje-političnih izprememb ni pričakovati. V zvezi z novico, da je ameriški veleposlanik g. Cavendish Canon poizkušal doseči izpustitev nadškofa Stepinca in “ Tanjugovega ” demantija te novice, ki je bila objavljena v zapadnem časopisu, bi poročal, da so se tukaj, razširile vesti, da je veleposlanik osebno obiskal dr. Stepinca v zaporu V Lepoglavi kot nekak zastopnik Tita ter poizkrušal nadškofa pregovoriti, da bi sprejel amnestijo, ki mu jo je nudil režim. Nadškof: je to amnestijo odbil iz političnih razlogov. Titu bi tak korak brez dvoma koristil. Pričakovati je, da bo ponovno poskušal pregovoriti kakega predstavnika opozicije, da bi vstopil v vlado, čeprav sc morda danes nahaja v zaporu, vendar pa le tako, da bi bil reprezentativna osebnost, medtem ko bi Tito še dalje “ gradil svoj socializem.”
To dokazuje že uredba o obveznem odkupu žitaric in goveje živine, prašičev, perutnine itd., ki jo je pred kratkim izdalo Zvezno ministerstvo za državne nabave. Ta odredba predpisuje, da bodo obvezni nakupi plačani delno z boni. Velja pa to samo za državna posestva in zadruge, ‘‘ privatnih proizvodnikov ” t.j. samostojnih kmetov odredba ne omenja. To pomeni nov pritisk na kmete, da vstopijo v takozvane ‘‘ obdelovalne zadruge,” ker se gotovih predmetov sploh ne more nabaviti brez “ bonov.”
FLUSHING MEADOV.—-Titov veleposlanik v USA Sava Kosanovič je točil krokodilje solze pred skupščino OZN glede konference Kominforma. Pri tem je izjavil: ‘‘ Nemški napad na, Jugoslavijo se je pričel dan po podpisu prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in SSSR. Tri tedne kasneje pa je Moskva izgnala jugoslovanskega veleposlanika.” (Kosanovič je pozabil povedati, da je bil to dr. M. Gavrilovič, kraljevski veleposlanik v Moskvi, ki
r»«-»	flarroc \r orni nrfo li 'f oi' Ti+o I \
RAZGLEDI
Pod to rubriko objavljamo članke, ki se nanašajo na aktualna slovenska vprašanja. Članki se smatrajo kot osebno mnenje pisca in morajo zato biti podpisani.—Uredništvo.
XJIKOLI v zgodovini se ni nad so venski narod IN nagrmadilo toliko gorja, kakor v letih od 1941 dalje. Narod je doma na križ pribit, krvavi iz tisočerih ran in v tej stiski upira svoje oči v zamejstvo, v upanju, da bodo tam njegovi nekdanji voditelji dvignili svoj glas za pravdo trpeče domovine. Doslej so upali zaman! številni begunci, razkropljeni na vse strani sveta čakajo prav tako, da se narodno vodstvo zgane in vendar za božjo voljo svetu pove, da so med narodi, ki trpijo pod komunističnim bičem tudi Slovenci. In ne samo to : pričakujejo tudi, da povedo, kaj Slovenci želimo. Zdi se mi, kakor da slovenska emigracija, zlasti takozvano “ vodstvo ” nima nobenega drugega cilja, kakor da si ohrani golo življenje in da se čimprej znajde na trdni gospodarski podlagi. Res je, da se je dokaj storilo za rešitev DP vprašanja. Toda to ni dovolj ! V emigraciji je le en del naroda. Narod se mora reševati v celoti. Potreben nam je enotni narodni program, ki bo vseboval naše narodne težnje—zahteve po suvere-niteti. časi, ki so bili, so za vselej zatonili. Misel, da se bo obnavljalo nekaj, kar ni moglo vzdržati v kritičnem letu 1941 niti en teden, je treba enkrat za vselej djati ad acta. V dobi od 6. aprila pa do danes je toliko novih momentov, ki vsakemu, kdor ni slep in gluh, povedo, da je treba najti novih poti, pa naj stari spomini še tako vlečejo nazaj. Slovensko ljudstvo je v tej krvavi revoluciji vseh časov spoznalo, da je rešitev slovenstva v ljudstvu samem. Samo se mora zganiti, samo prelomiti s preteklostjo ter poiskati nove, zdrave osnove za nadaljno življenje. Doma je narod obsojen na molk. Le ječe in grobišča nemo kričijo po novem, krščanskem redu v svobodni slovenski državi. Mesto ljudstva v domovini pa bi morali govoriti, ne govoriti, kričati njegovi zastopniki, ki so se rešili v emigracijo. Ali so to storili? Prav je zapisal nekdo v “ Sloveniji,” ki je izhajala v Miinchenu, ‘‘ da pomeni osem let emigracije za nas osem let v nepomembnih osebnih preklarijah izgubljenega časa ” • • • Že večkrat se je povdaril nesmisel reka: ‘‘ še ni čas.” Kdaj pa naj bo čas, če ne danes, ko še Evropa, kaj šele Balkan, niti od daleč ni urejena. Ali naj takrat govorimo, ko bo srednjeevropsko vprašanje urejeno brez nas ? Nekdo je te dni takole pisal: ” Kdo pa se zmeni za naše notranje, pametne ali nespametne praske, ki pa se nam zdijo važne, ker mislimo, da se ves svet suče okoli nas ”... Hotel je s tem menda povedati, bodimo tiho, bodo že drugi naše vprašanje rešili brez nas, če bo tako kazalo njihovim gospodarskim in političnim interesom.
Ta usodni molk ljudi, ki so si nadeli priimek “ vodstvo,” nam pokaže: vso bedno tragiko naše emigracije. Drugi narodi, ki niso v prav nič boljšem položaju, n.pr. Slovaki, imajo svoja delavna vodstva, ki ne zamudijo nobene prilike svetovno javnost opozoriti na njihove zahteve, še Albanci nas posekajo. Zdi sc, da naše ” vodstvo ” sploh nima kaj povedati, ali pa je tako strahopetno, da se boji vetra, ki bi morda nastal v taboru jugoslovanskih nacionalistov. Velja tudi za nas : Kdor nič ne zahteva, nič ne dobi; kdor ponižno čaka v kotu s klobukom pod pazduho, tega nihče ne opazi, čas je, da povemo vsemu svetu, kaj hočemo, pa naj je to komu prav ali ne. Ali so mar zastonj padle naše žrtve v desettisočih? Ali naj pustimo ta kapital neizrabljen? Ali ni že čas, da tudi naš Katyn pokažemo svetu?
Govorimo o demokraciji. Toda ali jo tudi izvajamo? Vsa dejstva zadnjih let, vsa trpkost taborišč priča, da je tudi pri nekaterih, ki so si lastili " vodstvo,” demokracija le prazna fraza. Dosedaj je “ vodstvo ” dosledno odklanjalo vsako kritiko. vsako drugačno mnenje, ki ni bilo istovetno z ‘‘ vodstvom.” ‘‘ Vodstvo ” si je lastilo pravico, da edino ono sme govoriti o problemih, tikajočih se skupnosti. ‘‘ Vodstvo ” je bilo — narod. Sklepi o narodni usodi so se delali pri zaprtih vratih. Klika — je odločala, kakšno bodi javno mnenje. In če se je le našel kdo, ki ni hotel slepo kimati, je bil proglašen za ” nergača,” ” zgago,” za ‘‘ ne-našega,” da celo za zaveznika komunistov . . . Menda je v znamenju demokracije tudi slepo malikovanje več ali manj zaslužnih ali nezaslužnih ljudi? Bog ne
daj, da bi smel kdo vreči le senco zmotljivosti na te ‘‘ bogove ” !
Nič se nismo naučili. Po starih kolovozih vozimo, varajoč sebe in druge. Naj se nam vendar že enkrat odpro oči, da bomo spoznali, kako potrebno nam je, da vzamemo svojo usodo sami odločno v svoje roke, opirajoč se na pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Vse pozitivne antikomunistične slovenske sile se morajo združiti na vseslovenskem programu. Osnovati se mora delavno in sposobno narodno vodstvo— novi Narodni odbor, ki ne bo predstavljal le preživetih strank, marveč resničen narod. Ne pustimo, da bi oni, ki doma trpijo, bili nad nami razočarani!
Bogdan ščavničar
JAVNO MNENJE
Opustimo šale na račun SNO. — V 33. štev. KT je g., Stefan G. dal vedeti, da šale na račun S.N.O. ne spadajo v politiko in torej tudi ne v politični list. Ker g. Stefan biva v deželi, kjer ni cvička, bo gotovo poznal ugledne angleške časopise (ki jih bere ves svet), kako so često polni jedke politične šale, ki zadeva najvišje politične	glave.	In	nihče
se ob tem ne spodtika. V vsaki šali je pol resnice, pi-avijo naši ljudje . . . Sicer pa: če si dovoli slovenski narodni odbor to šalo, da nič ne dela, ker da še ni čas in ker da se ne da nič storiti, potem bo tudi meni, slovenskemu rudarju, ki ga pa slovenske zadeve presneto zanimajo, dovoljeno, da napiše šalo, v kateri je pa mnogo resnice.	G.N.
Logika? _ Uredniku KT. Z zanimanjem spremljam Vaše pisanje glede narodnega odbora. Ju včasih malo grobo, tu in tam premalo jasno, toda vsega se na enkrat najbrž ne da povedati; iz vsega pa vidim, da Vas vodi želja, da pomagate spraviti slovensko emigracijo iz mrtve točke brezdelja in nezanimanja za naše življenjske interese.
Vidim smisel obstoja Narodnega odbora v tem, da brani slovenske interese in prikazuje slovenske probleme svetu. Pri tem mene najbolj bode v oči dejstvo, da v tem narodnem odboru poleg klerikalnih članov sede tudi slovenski JNSarji — v obrambi slovenskih interesov, čeprav so še včeraj pod žezlom integralnega jugoslovenstva preganjali vse, kar je čutilo in delalo slovensko. E, gospod urednik, to pa prav gotovo ne more biti stvar politične taktike, ampak je stvar brez-načclne politike, ki je doslej že toliko škodovala slovenskemu narodu in ga politično demoralizirala. Tale logika v narodni politiki slovenskega narodnega odbora je pa le premalo logična. K.L.
Nova stranka? — V ‘‘ Svobodni Sloveniji ” 6. oktobra berem v spominskem članku za pok, inž. Lenarčičem, da je bil elan Glavnega in Pripravljalnega odbora Slovenske Demokratske Stranke. Bil sem presenečen, da na ta način zvem prvič za obstoj nove slovenske politične stranke. Je to morda poskus blažitve nesrečne razcepljenosti Slovencev na klerikalce in liberalce ali pa preimenovanje dosedanje JNS? Morda tudi nova liberalna grupacija poleg JNS? Upam, da bodo sami slovenski demokrati kaj povedali o tem. Stvar je vsekakor zanimiva.	K.S.
★
GOSPODARSTVO PA TAKO !
\7 LJUBLJANI so pričeli s popisovanjem V stanovanj, da bi na ta način prisilili ljudi k udarniškemu delu. Kdor ne dela “ udarniško,” izgubi stanovanje. Komunisti žele ljudi tako sestradati in šikanirati, da jim bo že vsaka dobrina, ki jo bodo dobili, pomenila mnogo. Toda kako izgleda to gospodarstvo in “ udarništvo? ” Pred dvema letoma so gradili krožno progo za tovorni promet. Naenkrat pa so se spomnili, da je načrt napačen in pričeli vse skupaj spet podirati in zasipati. V " gradnjo ” in podiranje so vložili preko milijon ” udarniških ” ur dela !
Sedaj poskušajo uveljaviti razne novotarije, da bi se vzdržali na površju zaradi kominformistične blokade — nekakšno musolinijevsko avtarkijo.
Kako pa to deluje, priča primer iz tovarne “Tuba”
(bivša Lajovčeva tovarna za Bežigradom), kjer so prevlekli notranjost tub z lakom namesto s kositrom. Rezultat : Nad 100 ljudi se je zastrupilo s svinčevim oksidom, trije pa so umrli.
Oksid se je razvil, ko je zobna krema prišla v dotik s svincem.
Po agrarni reformi je bila zemlja razdeljena
* *
SLOVENSTVO V DOBI
pvNE 26. NOVEMBRA je bil na univerzi v -LJ Cambridgeu promoviran za doktorja filozofije (PH.D. Cantab.) naš rojak g. Alojzij Kuhar, bivši urednik “ Slovenca.” Naslov njegove disertacije je: POKRISTJANJENJE SLOVENCEV s posebnim ozirom na posledice za razvoj slovensko-nemške jezikovne meje.
Disertacija, ki obsega 850 strani in je doslej ena najdaljših, kar jih je bilo predloženih omenjeni univerzi, obravnava vsa tri misijonska središča, ki so Slovencem posredovala krščansko vero: 1. nemško 'misijonsko središče V Salzburgu — za ozemlje med Donavo in Dravo ; 2. misijonsko središče v Ogleju—za ozemlje med Dravo in Jadranom ter 3. slovansko središče v Panoniji—za ozemlje vzhodno od Karantanije. Disertacija zasleduje v vseh podrobnostih metode in potek prodiranja misijonov ter skuša odgovoriti na
★ ★
KRATKE
WELLINGTON.—Pri volitvah v New Zealandu so nacionalisti porazili socialiste in dobili v parlamentu večino 12 poslancev. Socialisti so bili v tem delu Britanskega Commonwealtha na oblasti 14 let. Poraženi so bili tudi vsi komunistični kandidati.
MELBOURNE. — Pri volitvah v Avstraliji so združeni liberalna in narodna stranka premagali socialiste, ki so s tem izgubili oblast, ki so jo imeli osem let.
LAKE SUCCESS.—Skupščina OZN je izglasovala predlog, ki daje Organizaciji ZN pravico nadzorovati kulturne, socialne in človečanske pravice, ki jih uživajo kolonijalni narodi s strani svojih gospodarjev. Velika Britanija je glasovala proti, enako vse druge kolonijalne sile (Francija, Portugalska itd.). Za pa so glasovale arabske države, Indija in sovjetski blok. Kolonijalne sile so pripravljene dajati o vsem naznačenem poročila, ne žele pa nobenega direktnega vmešavanja.
LONDON. — Pričeli se bodq razgovori za sklenitev gospodarske zveze med Anglijo in skandinavskimi državami. Ta zveza naj bi se imenovala “ Uniscan,” medtem ko se bo podobna zveza med Italijo, Francijo, Belgijo, Holandsko in Luksemburgom nazivala “ Fritalux.”
LONDON. — Ker je Svetovna zveza delavskih unij “ World Federation of Trade Union ” pod komunističnim vplivom, so 7. decembra ustanovili v Londonu Mednarodno Konfederacijo svobodnih delavskih unij, ki obsega vse delavske organizacije izven Rusije in njenih satelitov.
BEOGRAD. — 28. novembra so Titovci proslavljali šesto obletnico obsoja jugoslovanske republike. Na banketu, ki ga je priredil Tito, ni bilo nobenega zastopnika SSSR in drugih komin-formističnih dežel, pač pa so bili prisotni zapadni diplomati.
LONDON. — 30. novembra je praznoval g. Winston Churchill petinsedemdeseti rojstni dan.
PARIZ. — Obrambni ministri 12 narodov, ki tvorijo Atlantski Pakt, so na svojem sestanku 1. decembra odobrili obrambni načrt Zapadne Evrope.
ZÜRICH____Uradna vrednost angleškega funta
v Švici je 12.26 švicarskih frankov.
VATIKAN.—Papež je odbil sklenitev Konkordata s Francovo Španijo zaradi pomanjkanja svobode v Španiji.
WASHINGTON. — Ker sovjetski list “ PRAVDA ” potvarja govore sovjetskih delegatov pri OZN, je sedaj “ Glas Amerike ” v svojih ruskih oddajah pričel predvajati plošče, na katere so bili posneti Višinskijevi govori.
NEW YORK.—Jeruzalem bo stavljen pod mednarodno nadzorstvo ire upravo.
partizanom, pauizanskim vdovam, malim kmetom in poljedeljskim delavcem. Ko pa se je pozimi 1948 pričela “socializacija,” so vsem skupaj zemljo vzeli in organizirali kolhoze, zadružna gospodarstva ali državna posestva. Tako so komunisti izigrali agrarno reformo in kdor se temu noče pokoriti, ga tako obdavčijo, da mora izbirati med prisilnim delom ali pa vstopiti v zadrugo.
*
POKRISTJANJEVANJA
vprašanje, kaj se je zgodilo v okroglo dvestoletnem pokristjanjevanju, da je nemško misijonsko središče svoje področje tudi v narodnostnem oziru v glavnem ponemčilo, medtem ko je oglejsko področje ostalo narodnostno takšno, kot je bilo ob pričetku misijonov in da je slovansko misijonsko ozemlje izginilo tako versko kot tudi narodnostno v madžarski povodnji desetega stoletja..
Izražamo upanje, da bo disertacija vsaj v skrajšani obliki objavljena, kajti to bi bilo prvo večje delo o zgodnji zgodovini Slovencev v angleškem jeziku. Poleg tega pa tudi zato, ker vsebuje nove poglede na zahodno in južno mejo Metodove panonske nadškofije, kar meče novo luč na vprašanja kot n.pr. vpliv slovanskega središča v Panoniji na brižinske spomenike in kdaj je glagolsko bogoslužje prodrlo do Jadrana — med Metodovim škofovanjem ali šele po njegovi smrti.
★
VESTI
RIM. — V Bariju so se spopadli komunisti in policija. Dva komunista sta bila ubita. Zaradi lega so komunisti proglasili splošno stavko po vsej državi ki pa ni uspela. Večina delavstva se za proglas ni zmenila.
BONN____Zapadno-nemški predsednik Adenaur
je izjavil, da je osebno proti ponovni oborožitvi Nemčije. “ Varnost Zapadne Nemčije je stvar okupacijskih sil,” je dejal. “ Toda če bi bilo potrebno, da tudi Nemčija prevzame del odgovornosti, potem sem za osnovanje posebne nemške oborožene sile v sestavu zapadno-evropske obrambe. ’ ’
PRAGA. — čehoslovaški katoliški škofje so objavili pismo vladi, v katerem pravijo, da sedanje postopanje vlade napram Cerkvi lahko povzroči versko vojno in da je še vedno dovolj ljudi, ki so se pripravljeni žrtvovati.
VARŠAVA.—Poljska policija je aretirala francoskega konzularnega uradnika Robineau-ja, čes, da je organiziral vohunsko službo.—V Parizu pa je francoska policija kot protiukrep pozaprla precej Poljkov, ki so se dejansko precali v vohunstvom in škodovali zlasti poljskim beguncem v Franciji. — Zaradi prednjih dogodkov so Poljaki pričeli na veliko preganjati Francoze na Poljskem, Francozi pa pro-komunistične Poljake v Franciji.
HONGKONG_____Kitajska nacionalistična vlada
se je preselila na otok Formozo. To je poslednji kos kitajske zemlje, kamor se je vlada še lahko zatekla pred komunisti.
PARIZ.—21. novembra je slovenska kolonija v Parizu organizirala “ Slovenski klub,” ki bo skrbel za interese slovenske emigracije v Franciji in jo zastopal pred oblastmi.
Ker misli uprava Klica Triglava izdati stenski koledar za prihodnje leto in ga ponovno razdeliti brezplačno, bomo hvaležni za vsak prispevek k Tiskovnemu Skladu KT.
KLIC TRIGLAVA je glasilo demokratskih protikomunističnih Slovencev v emigraciji ! Izhaja 15 in 30. v mesecu.
Naročnina znaša : Anglija : 24/- letno, 6/- četrt letno. Plačljivo potom Postal Orderja.
Nemčija : 12/- letno, plačljivo preko prijateljev v C.M.W.S.
USA in Kanada : 3 in pol dolarja letno. Velja za dostavo z navadno pošto.
Argentina: 20 pezosov letno, plačljivo dostavljalcu. Posamezna številka 1 pezos.