,
'^■r7<icC £.	£■<&■ 'jfó'Crtrt&fas
*S- ;•?• 4 /
ieossisdi
SB, *fc®iir.
Mapibox», dne SS. julija 1929,
Poštnina plačana ▼ gotovini.
„Strafe* izhaja v poadeljek, sredo fn pet**.
Uredništvo in upravništvo je v Merilu*:-^ Koroška cesta štev, 5. Z uredništvo« M more govoriti vsak dan samo od 11. è» 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračaj Nezaprte reklamacije so poštnine pro«É& Telefon interurban štev. 113,
Letnik XIV.
Da izvršimo...
«Ako bi verjeli vse, kar se v tej hiši dela in govori, bi morali obupati in postalo bi nam nemogoče, da nekaj izvršimo«, je dejal Ljuba Jovanovič v skupščini med svojim govorom za amerikansko posojilo. Mož je nastopil kmalu na to, ko sta dva policajdemokratska poslanca suvala in davila zemljoradniškega poslanca Moskovlje-viča, nastopil je kmalu po razkritju podkupovalne afere srbskega poslanca Benina in pred i^.pp. njegovem ria-^tpJLP se je vsem poslancem opozicije grozilo z dejanT-kim nasiljem — s tintniki, stoli in pestmi. Mož pa vsega tega noče ne videti] ne verjeti, ker se mora izvršiti to, kar bočejo njegovi tovariši kot predstavniki današnjega režima, kar hoče vlada s svojo «večino« — 180 poslancev Ljuba Jovanovičeve vrste od 419 izvoljenih.
«Da izvrši«, kar namerava, je današnji režim razveljavil protiustavno 59 komunističnih mandatov, nad 20O.UOÜ voìilcèv iz delavnih slojev je ostalo po tem nekulturnem, brezprimernem nasilju Pašičeve vlade brez parlamentarnega zastopstva in 64 poslancem brvatskega bloka je dala ta vlada dobro in občutno razumeti, da ne verjame in ne posluša, kar oni zahtevajo ter da hoče — brez njih in proti njim — izvršiti to, kar je sklenila in kar namerava. «Da izvršimo . . .« pravijo poslanci vlad ne večine ter mečejo proti ostali opoziciji tintnike in stole, včasih pa na tega in onega tudi divjaško navalijo, ga davijo in pretepajo. «Da izvršimo«, — pravijo vladni prvaki ter iz svojih nižjih vrst pošiljajo agente, da podkupijo še nezagotovljene glasove. Kako divjaško in nekulturno je vse to, pa nočejo ne videti in ne verjeti, ker če bi enkrat uvideli ter spoznali, bi morali obupati in ne - bi jim bilo mogoče, da nekaj izvršijo . . .
«Da izvršimo« ter obdržimo našo vlado in se rešimo nevarnih strankarskih protivnikov, je menil že nekdaj Ljuba Jovanovič in inscenimi je krvavi solunski pro ees. Srbski listi še danes pišejo, da je ta mož mojster v ponarejanju političnih procesov, da svojim političnim nasprotnikom vse mogoče podtika, da jih krivično očrni, obdolži; preganja in tudi odstrani, da očisti kase — bolje nego ogenj, da je strašno pohlepen po oblasti in denarju in da bi v tem pohlepu preli! tudi kri svojega najboljšega prijatelja, da ne misli tisto, kar govori, da ne govori, kar misli itd. — samo «da izvrši«.
Tudi Pašič je tak. Sedaj, ko se Ljuba Jovanovič zopet rije do moči in oblasti, se prepirajo nekateri beograj ski listi, kdo da je hujši in nevarnejši: Pašič ali Ljuba Jovanovič! Za nas lahko ostane to vprašanje nerešeno, io nam je pa dobro znano, da tudi Pašič ni nikdar poslušal in verjel, kaj se govori, dela, kaj je pošteno in kulturno. Pfoti vsem in z vsemi sredstvi je hodil svoja pota, da doseže — moč, oblast in mnogo denarja. Nekdaj je ščuval Bolgarijo proti Srbiji, ker so mu Obreno-viči zavirali in zastavljali začrtana pota, danes vodi gonjo proti Bolgariji zopet v prilog svojih načrtov. Sedanjega angleškega zunanjega ministra Lorda Balfoura je hotel nekoč grdo prevariti. Balfour, ki se je mnogo zanimal za jugoslovansko vprašanje, je vprašal Pašiča o krfskem paktu, Pašič pa, meneč, da Anglež o tem nič ne ve, pravi, da ni nobenega pakta med Srbi, Hrvati in Slovenci, temveč samo neki mali razgovor, kako bi Srbi, Hrvati in Slovenci dobili — skupni kalendar. Anglež je nato sam izvlekel original in prevod krfškega pakta ter' dal Pašiču razumeti, da si na zapadu dobro zapomnijo ljudi, ki govore neresnico . . . Pašič in resnica! — Dolgo vrsto primerov bi lahko navedli, kako se je ta mož na svojih državniških potih te božje hčerke ogibal. In tej vrsti bi lahko sporedili enako vrsto primerov grabežljivosti in pohlepa. Ni ne poslušal in ne verjel, temveč samo grabil med najstrašnejšimi klici obupa in ogorčenja naokrog, vesti ni slišal, je tudi ni imel ob tako silnem hotenju ,da doseže in izvrši. In danes, kot najbogatejši mož Srbije, še vedno misli, da so samo zanj —vojne odškodnine.
«Da dosežemo in izvršimo«, pravijo tudi drugi po takih visokih vzorih in ni jim mar, če v tem hotenju in delu drvi država v propast. Eni državi nalagajo strašna bremena poraznih pogojev špekulativnih posojil, drugi ji gradijo strankarske železnice, tretji jo zastopajo v raz nih komisijah in onim, ki še niso dovolj visoki, pa preostane, da hodijo naokrog kot agenti za podkupovanje, ali pa, da se dajo sami podpupiti. Kdo so Benin, Diša Popadič itd.? — Sebični ljudje in nič drugega, kaj je njim za to, če se posojilo in drugo sprejme ali ne sprejme! — Ali tu je vlada, ki hoče, da se to izvrši! Dr. Ku-manudi govori, roti, Pašič pritiska na radikalce, Ljuba Jovanovič pa trdi, da se ne sme ne gledati in ne verjeti, kar se v skupščinski hiši dela in govori.
Poslanca Savič in Mladenovič bi lahko namah obogatela za eden edini glas, pa nista hotela. In ko sta celo stvar predala javnosti, ne bi se smelo verjeti in poslušati to, kar govorita. Proti celi opoziciji je naperjena ta zahteva. Ker vlada še ni tako daleč, da bi ostanke opozicije postavila pred vrata, naj se ne verjame in ne posluša, kar govori ob divjaških izgredih raznih vladnih poslancev, ob ropotu, hrupu in ob podkupljenem glasovanju. Režim hoče na vsak način svoje izvršiti — in bo tudi kmalu dovršil.
Izza kulis zedinjenja.
Tako je naslovil dr. Ante Pavelič svoj zanimiv članek v «Slob. Domu«, ki ne sme izginiti neopažen v slovenski javnosti. Dr. Pavelič piše:
«Dosedaj nisem obračal pozornosti na očitke o mojem delu in postopanju v Narodnem veču, ker so večinoma bili objavljeni v pravaških in batinaških listih. Ker pa vidim, da govori očividno iz neobveščenosti o tem tudi ljudski zastopnik in poslanec (racličevec Jem-rič, op. ur.), smatram za potrebno, da v interesu samo narodnem iznesem nekatere stvari in opozorim na nekatera dejstva, v katerih sem, bodisi sam sodeloval, ali pa zvedel iz najzanesljivejšega vira. Kdor se zanima, kako se je Hrvatska ujedinila s Srbijo, opozarjam na knjižico «Ženovska konferencija«, izdano v Ženevi leta i918.
Hrvatski sabor je v svoji seji z dne 29. oktobra 1918 dal soglasno izjavo, da: na podlagi narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov pristopa v skupno (ali nikakor ne enotno, centralistično) narodno suvereno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na celem etnografskem narodnem področju tega naroda brez ozira na katerekoli teritorialne in državne meje, v katerih narod Slovencev, Hrvatov in Srbov danes živi, ter je usvojil objavo Narodnega veča z dne 19. oktobra, v kateri se zahteva zedinjenje vsega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na celokupnem njegovem etnografskem ozemlju brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne meje v eno enotno državo ter je priznal Narodnemu veču Slovencev, Hrvatov in Srbov vrhovno oblast.
Takoj v prvih dneh novembra 1918 so se v Švici vodila pogajanja med predstavniki srbske vlade, Jugoslovanskega odbora in Narodnega veča. Že 9. novembra je bila izdana tzv. «Ženevska deklaracija«, in imenovana skupna vlada za celo državo. Gospod dr. Korošec je kot predsednik Narodnega veča že 3. novembra poslal g. Pašiču noto, na katero je g. Pašič v imenu srbske vlade odgovoril ter je na to v sejah z dne 6.-9. novembra prišlo do podrobnega sporazuma in sestave ministrstev' za kraljevino Srbijo in za področje Narodnega veča v Zagrebu. Po tem sporazumu so imeli priseči po srbski ustavi ministri za kraljevino Srbijo svojemu vladarju, a ministri Narodnega veča v Zagrebu pred njegovim predsednikom g .dr. Korošcem.
Ta sporazum je dal povod za nesoglasja in srbska vlacla na Krfu se je izjavila odločno proti taki rešitvi. Ne vem, v koliko je resnično, da je tudi regent Aleksander zaradi tega stavil na razpolago svoje regentstvo.
Dne 31. oktobra so prišli v Pulj odposlanci Narodnega veča dr. Tresič, dr. čok in Viljem Bukšeg, ki so odpluli na Krf in tu so zvedeli za pogajanja v Švici. Ti odposlanci so se vrnili s Krfa dne 13. novembra v skrbeh zaradi nesoglasja izmed jugoslovanskih predstavnikov in srbske vlade. Dne 8. novembra je prispel v Beograd prestolonaslednik in malo kasneje tudi člani srbske vlade. Tedaj je prejel dr. Tresič brzojavni poziv od srbskega prestolonaslednika, naj čimpreje pride v Beograd. Nato pa pride na Narodno veče od dalmatinske vlade (od dr. Smodlake in tovarišev) predlog, da se z ozironi na težak zunanji in notranji položaj Jugoslovanov brezodvlačno izvrši zedinjenje s Srbijo in ž njo sestavi skupno vlado. Enak predlog je poslal tudi Odbor demokratske stranke v Ljubljani in bosanska vlada.
Osrednji odbor Narodnega veča se je nato sestal v sejo dne 24. novembra in sklenil, da se proglasi Ujedinjenje in izbere odbor 28 oseb (toliko je ravno imel članov sam osrednji odbor — op. ur.), ki naj to izvrši. Dne 22. novembra je med tem prispel v Ljubljano dr. Rybàr, ki je prinesel iz okupirane Istre naročilo, da se opuste vsi strankarski boji in spori ter da se takoj oživotvori popolno zedinjenje s Srbijo, ker je to baje edino sredstvo, da se rešimo. Dne 21. novembra se je vrnil iz Beograda tudi dr. Tresič. Tako je vsakemu poznavalcu razmer bilo jasno, da je predlogu dalmatinske vlade zagotovljena velika večina.
Nam Starčevičancem je šlo za tem, ali naj prej ali slej pridemo napram Beogradu v razmerje, v kakšnem smo bili napram Pešti, ali pa naj sodelujoč v aktivnem delu Ujedinjenja delujemo na to, da v okviru predloga dalmatinske vlade dobimo jamstva, da zavarujemo enakopravnost in svobodo nas Hrvatov in vseh državljanov.
Kot član odbora sedmorice, ki naj izdela sklep za večernjo sejo, sem se odločno zavzel v lem smislu, kar se je najbolj videlo v navodilih, danih delegaciji. V duhu teh navodil je bila sestavljena adresa prestolonasled niku z dne 1. decembra. Resnici na ljubo moram pripom niti, da mi je za to sejo poslal g. Hrvoj pismo, v katerem me roti, naj sprečim sklep, da se sestavi enotna vlada s Srbijo, ako pa tega ne bi mogel sprečiti, naj s svojo stranko izstopim iz Narodnega veča.
Iz tega, misiim, more vsak objektiven (pravičen) človek sklepati, da je bilo nemogoče sprečiti tak sklep; nam Starčevičancem je bilo stavljeno na voljo, da ostanemo doma. Mi smo torej morali v smislu sklepa nemudoma odpotovati v Beograd in sicer še prej, kakor pa je bila vzpostavljena zveza z našim predsednikom dr. KoT rošcem in Jugoslovanskim odborom.
Da se je v vsem tem delalo izza zastorja in neiskreno tako v Ženevi, kakor tudi na Krfu, v Zagrebu in v Beogradu, ni treba posebej povdarjati. Vem pa, da smo mi Hrvatje smatrali ujedinjenje pošteno in- da sem tudi jaz nepopustljivo stal na tem, da naj ne bo adresa z dne 1. decembra samo manifestacija za ujedinjenje, kakor je to zastopal Pribičevič v oonoru petorice, ampak da v to adreso pride v smislu navodil Narodnega veča vse tisto, kar je v navodilih bistveno. Ko je g. Protič v imenu srbske vlade usvojil to mišljenje, se nisem niti v snu nadal, da bo kdaj tak konstitutivni akt, obvezen za vse čase, podvržen srboritostem na ministrskih s tole ih in proglašen za košček papirja. Toda izkustvo, katero smo pozneje pridobili, nas je poučilo, da je tudi Krfski pakt, ki je dobil mednarodni značaj in ga je Balfour v angleškem Dolnjem domu prečital, kar ,bi se ne bilo zgodilo, da mu ga srbska vlada ni službeno poslala, kakor tudi ženevski sklepi, katere je srbski konzulat v Ženevi objavil, vse je to proglašeno kot ničevno in neobvezno, dasi so na teh aktih (dokumentih) podpisi ministrskega predsednika in drugih prvakov. Ali je potem čudno, da je tudi naročilo takozvane Lige v Parizu doživelo isto usodo in da so se mnogi njeni podpisniki iz-premenili v najliujše centraliste?
Takemu nezaslišanemu pojavu je mnogo doprines lo, poleg stremljenja, da Srbija skupno z nami stvori veliko srbsko državo, tudi dejstvo, da so srbijanski politiki v vprašanju avtonomije pridavali drug pomen, kakor pa Hrvatje. Srbijanci so našo avtonomijo, kakor tudi v macedonski, smatrali za vratca, skozi katera se hoče pobegniti iz okvira države. Mi Hrvatje pa smo hoteli imeti v avtonomiji samo nekako obrambo proti — zmešnjavi, gospodarskemu izkoriščanju in uničevanju, Razumljivo je torej, da je naše delo v delegaciji in v ministrskem svetu imelo smer, da se obdrži in utrdi avtonomija. To pa je izzivalo nezaupanje in se smatralo kot razbijanje države.
Že v začetku leta 1919 je starčevićanski klub dvignil pritožbe proti vmešavanju centralne vlade v avtonomni delokrog, toda vse naše pritožbe so bile zaman. Že v februarju 1919 je vlada hotela vsiliti nam srbsk® ustavo. To se ni zgodilo samo zato, ker je nekdo s svojo blebeta-vostjo povzročil, ria je stvar predčasno prišla v javnost.
Da okrepimo nase stališče v Beogradu, stopil sem v bližje zveze z zastopniki takratne srbske opozicije in naš sporazum je bil v toliko zrel, da so oni vzeli nase sestavo skupnega programa. Po sarajevski skupščini februarja 1919 in s prestopom sremskih in.vojvodinskih radikalov v radikalni klub je prišlo med Protičem ter Pribičevičem do spora. Pribičevič se je nato pogajal z opozicijo in jasno je, da je imelo 80 članov v demokrats kem klubu za beograjske računarje večjo vrednost, kakor pa 27 članov Narodnega kluba. Zaracfi tega neuspeha sem izstopil iz politike, ker sem sprevidel, da je bratski sporazum nemogoč.
Rušenje temeljev, na katerih je slonela adresa, se je pokazalo pod Vesničevo vlado, ki je izvršila sporazum med radikalci in demokrati brez Jugoslovanskega in Narodnega kluba,
Politični položaj.
Debata o proračunu. Debata o proračunu notranjega ministrstva je končana. Govorili so poslanci: Osma-novič (radikalni disident), Jeremič (zemljoradnik), Golouh (socijalist), Ivanič (rad. disident) in posl. Stanovnik (Jugoslovanski klub). Vsi govorniki so ostro obsodili politiko notranjega ministrstva in izjavili, da bodo glasovali proti proračunu. Ko so končali govorniki, je bil budget seve izglasan z običajno večino. Nato se je začel pretres proračuna zdravstvenega ministra, katerega sta kritizirala v imenu našega kluba poslanec Krajnc in dr. Sudarevič, ki je izjavil, da izgledajo nekatere naše bolnice kot jetnišnice, ki so brez hrane in perila. Zdravstveni proračun je bil sprejet.
Definitivni sprejem proračuna, in program dela narodne skupščine. Zbornično predsedništvo je sklicalo šefe posameznih klubov, la seja je imela namen, najti medsebojni sporazum, kako bi se zamogel izglasovati do
1.	avgusta proračun, da se izognemo nadaljnim dvanajstinam. Sejo je otvoril minister Trifkovič in šefi klubov so pristali na to, da se konca proračun do 1. avgusta in da se bo narodna skupščina shajala k sejam po sleaečem redu: od 8.—12. ure predpoldan, popoldan od
16.—19 in 21,—24., Od vsake poslanske skupine bo govoril po možnosti samo eden govornik. Pred skupščinskimi počitnicami bi se naj še uzakonil zakon o naknadni odškodnini po vojni oškodovanim. Izvršilo se bo tudi imenovanje državnih svetnikov in izglasovale spremembe v volilnem zakonu glede odlastnih skupščin ter sprejela službena pragmatika za civilno uradništvo.
Jugoslovanski klub za zvezo z Rusijo. Na seji narodne skupščine dne 26. t. m. je nastopil kot zastopnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Šimrak, ki je kritiziral našo zunanjo politiko in zahteval, da mora naša država stopiti z Rusijo v zvezo in se otresti ter prepovedati vse akcije, ki so naperjene proti Rusom.
Kdo je zakrivil, da smo izgubili Skader? Demokrat-
skl poslanec Radovič je rekel v narodni skupščini, da je glede Skadra popustil Pašič. Tej Radovičevi izjavi se ni kakor ne čudimo, ker starosta Pašič zna napram velesi- ! lam samo — popuščati in odstopati.
Beograjska vlada je dovolila 5 milijonov dinarjev , za zboljšanje stanja katoliške duhovščine.
Naša parobrodna podjetja bodo dobila 30 milijonov dinarjev državne podpore.
Bolgarija in Bolgari.
Z današnjim dnem otvarjamo pod tem naslovom stalno rubriko. V njej bomo v v najvišjem interesu Jugoslavije in jugoslovanstva seznanjali našo javnost z razmerami naših jugoistočnih bratov in s tem brezobzirno lomili velesrbijansko in imperijalistično ost sovraštva in nesloge proti bodočim našim — V to smo globoko prepričani — sodržavljanom. Čimbolj so simpatični Pašičevi nagrabljeni milijoni prodanim dušam v velesrbijanizirani Jugoslaviji, tem večja je potreba složnega nastopa slovenskega, hrvatskoga, srbskega in bolgarskega ljudstva za skupno, dvajsetmilijonsko avtonomistično urejeno — Jugoslavijo,
Bolgarska javnost.
«L’Echo de Bulgarie« omenja uvodoma točko genovskega programa o varstvu manjšin, kar je ogromne važnosti za bolgarski narod, ki pričakuje varstva svojih nasilno odtrganih drobcev glede materinščine, narod- ) nega in plemenskega obeležja. Ne gre za stare generacije, I pač pa za otroke, katerim se zapirajo bolgarske cerkve, i bolgarske šole in katerim se prepoveduje govoriti v ma- i terinem jeziku, da se v 20. stoletju na ta način uniči i žhdjenski sok živemu narodu. Celo pod turškim reži- j moni je bila usoda ljudstva milejša. — K temu vsemu j pa še pridejo drakonske mere proti bolgarskemu prebi- j valstvu, kar izziva slabo kri in vodi k pritajenim in jav- j nrm protestom. Politično gibanje četašev, ki pa je na- ! menoma močno pretirano, vstvarja položaj še bolj nežno : sen zaradi krutega postopanja upravnih oblasti (v Ma- j eedoniji). Z ozirom na to, je zaman iskati vir vsega tega j v Bolgariji. Bolgarska državna meja je dolga 2178 km j in se vleče večinoma preko gozdnatih in hribovitih kra- ! jev. V smislu nejske mirovne pogodbe Bolgarije ima in ; sme imeti na lej meji samo 150 častnikov, 200 podčastni- i kov in 2650 vojakov. Mejna črta napram Jugoslaviji je dolga 516 km. Na tej črti je 101 postojanka s po 5—6 ; bolgarskih vojakov. Srbskih postojank pa je 117 s 5—12 j vojaki. Bolgarske postojanke so na vsakih 3—12 km, j dočim so srbske v manjši razdalji in sicer vsaka 2—10 km. Razen tega ima vsaka država izza postojank manjše oddelke za pomoč. Kraljevina SHS, ki ima 190.000 mož oborožene vojske, drži na meji napram Bolgariji 1260 i mož, dočim Bolgarija ne sme imeti napram državi SHS ; več kot 608 vojakov. Kako naj torej Bolgarija sprečuje j četaške vpade, ko se ji pa z druge strani odrekajo vsa obrambna sredstva?! Sicer pa se hajduške čete ne sestav ! ljajo v Bolgariji in jih tam sploh ni. Zlo izvira od vzrokov, ki jih je iskati izven slabotne in premagane Bolga-jrije. Najboljša in edina uspešna rešitev vprašanja četašev je v uporabi načela za varstvo manjšin. x
Socijalistična «Zora« ugotavlja, da je Titulesku, ru-munski delegat, v svojem in v imenu jugoslovanskih j lin grških delegatov izjavil, da vlade njihovih držav ni- ; so grozile Bolgariji, pač pa so želele rešiti spor mirnim | potom dočim je z druge strani predsednik beograjske j "vlade še nedavno grozil z vojsko prekoračiti bolgarsko . mejo in uničiti «čelaško gnezdo«. Toda vkljub vsem tem i diplomatskim trikom Zveza narodov se bo morala baviti j z vprašanjem četašev še enkrat. Takrat pa pride na površje tudi vprašanje manjšin in sicer večine mace- ! donskega prebivalstva, ki pa ni srbska.
«Dnevnik« pobija drzno trditev našega zunanjega ! ministra dr. Ninčiča, ki je izjavil v nekem razgovoru z j nekim novinarjem, češ, da bolgarskih manjšin sploh j ni.
«Nezavisimost« ugotavlja neuspele poskuse beograjskih državnikov, da se potlači macedonsko vprašanje, lei jim strahovito udarja na živce. Svetovna javnost je i obveščena o tem vprašanju in nikdar ni ono tako viso- j ko stalo, kakor danes, ko se Macedonec pripravlja, da j pošlje svoje legitimne zastopnike k velesilam.
«L’Echo de Bulgarie« predvsem ugotavlja spremeni- ; bo v taktiki beograjske vlade in srbskega javnega mnenja. S prva je kar deževalo groženj, obtožb in izlivov sovraštva na Bolgarijo in Bolgare. Čim pa je sofijska vlada stopila pred Evropo, so v Beogradu utihnili in ! začeli iskati krivce za dogodke v Macedoni ji v lastnih ! vrstah. «Dogodki zadnjih dni — pravi list — so zna- | čilni in poučni ter je upati, da ne ostanejo nezapaženi«. ! To je ogromen moralen uspeh Bolgarije. Bolgarska javnost je skrajno skeptična glede rezultatov neposrednih razgovorov. Če bodo ti razgovori brezuspešni, macedonsko vprašanje pride zopet pred Zvezo narodov.
«Slovo« piše v istem smislu in dodaja: Zgodi se karkoli, Evropa bo ostala pod vtisbm našega vprašanja in niti diplomatske ljubeznivosti, niti zavlačevanja, ali pa prijateljske akcije ih neposredni razgovori ne morejo spraviti s tem s sveta naše pravice in odgovornosti drugih.
«Mir* spominja na zgodovinska dejstva, da so se sosedje Bolgarije vedno izogibali luči vestne preiskave. Koliko so n. pr. Srbi in Grki delali na to, da preprečijo leta 1913 Carnegijevo preiskavo. Kljub tenu preiskava se je izvršila in sicer na korist Bolgarije. Tudi to pot macedonsko vprašanje ne bo zaspalo.
«Nezavisimost« prvi, da niti Beograd, niti Atene nišo mesta, pred katerimi naj branimo našo stvar. To je London, kjer upamo, da se nas bo razumelo. Naše sporne zadeve — četaštvo, narodnostne manjšine in izhod
na Egejsko morje — morajo se rešiti pred Zvezo narodov in ne pred našimi sosedi.
Kongres obrtnikov v Plovdivu je sprejel več resolucij. V teh resolucijah se zahteva ustanovitev gospodarskega parlamenta, odpravo vsake strankarske politike iz Zveze obrtnikov in skrajni boj proti največjemu sovražniku obrtnega stanu — proti kapitalizmu.
Svet Zveze narodov je izdal sledeče uradno obvestilo: Svet Zveze narodov je vzel na znanje izjave zaslop nikov Bolgarije, Grčije, Romunije in SHS glede vprašanja četašev, o katerem se je razpravljalo na zahtevo bolgarske vlade. Ko se je sprejelo na znanje izjave zastopnikov treh Bolgariji sosednih držav, da nota, ki so jo njihove vlade poslale Bolgariji, ne nudi sovražnega značaja in ker so, z druge strani, v toku neposredni pregovori med zainteresiranimi državami, da z lastnimi sredstvi napravijo konec četaškim vpadom in z ozirom na izjave zastopnikov treh Bolgariji sosednih držav, da so pripravljeni, ako bi neposredni pregovori bili brezuspešni, sprejeti pogoje, ki jih bo svet Zveze narodov stavil pri ponovnem obravnavanju zadeve ter se izraža želja, da zainteresirane vlade z neposrednim sporazumom končajo položaj, ki grozi postati nevaren za mir. Svet Zveze narodov zahteva od omenjenih vlad, da na prihodnjem sestanku poročajo o rezultatih pregovorov 'ter izjavlja, da se stavlja vedno na razpolago za posredovanja v slučaju potrebe odklonitve spora.
Italijanski letalci so po nekoliko-dnevnem bivanja v Sofiji odpluli v Carigrad.
Žetev tobaka se je že začela v celi Bolgariji.
Upravnik numismatičnega oddelka sofijskega Narodnega muzeja, g. Mušmov, je odšel v Beograd, da prouči organizacijo te stroke, nato pa odide v isto svrho tudi na Dunaj in v Budimpešto.
Spor zaradi treh črk je na potu rešitve. Ministrski svet je sklenil sprementi zakon o prosveti, da napravi konec krizi, ki že več mescev vznemirja duhove na vseučilišču v Sofiji.	C
Po svetu.
V sovjetski Rusiji, po pisanju francoskega časopisja so revolucije in ustaje na dnevnem redu. Sovjetska Ukra jina je baje v ognju revolucije. Revolucijonarji so zavzeli Kamenjec-Podolski in pobili boljševiške funkcijo-narje. — V Pskovu so se uprle sovjetske trupe in zavzele postajo, kjer so železničarji stopili v stavko in se pridru žili upornikom. Sovjetska vlada je poslala na lice mesta blindiran vlak zvestih vojakov, da zaduši upor. — V bližini Elizabetgrada v Ukrajini so zločinci razkopali progo in vlak je skočil iz tira. 14 vagonov je popolnoma u-ničeno. 16 potnikov je mrtvih, več drugih pa so razbojniki postrelili, oropali vlak in pobegli s plenom.
Trgovski promet Rusije, V mesecu maju se je iz Ru sije izvozilo raznega blaga za 7 milijonov, uvozilo pa za 95 milijonov zlatih rubljev. Trgovski promet pa se bo brezdvomno dvignil, ker se je med Nemčijo in Poljsko dosegel sporazum, da prepusti Poljska Nemčiji prosti tranzit za Rusijo. Tudi med Avstrijo in Rusijo se vrše pogajanja za ustanavljanje mešanih trgovskih in industrijskih družb in za obnovitev financijalnega prometa med obema državama.
Razvoj kemične industrije na Ruskem Začetkom preteklega meseca se je vršil vseruski kongres kemičar-jev v Petrogradu. Kongresa se je udeležilo 350 delegatov. Ugotovilo se je, da je ruska kemična industrija ne glede na težke razmere, v zadnjem času vendar dobro napredovala, čudno je, da se v teh razmerah baš kemična industrija, ki ima tako minimalno kapaciteto, tako dobro razvija.
Stavke v Ameriki. Vlada je stavila na razpolago 20 parnikov za prenos premoga iz Anglije, da zlomi stavko rudarjev. Toda angleški rudarji temu niso naklonjeni in ne bodo dovolili izvoz premoga v Ameriko. Posamezne železniške družbe poskušajo pridobiti delavstvo za nadaljevanje dela, vendar pa vodstvo stavke še vedno vzdržuje enotnost in disciplino stavkujočih. Državni predsednik Harding pripravlja poseben zakon proti — stavkam.
Beležke.
Podkupovalna afera v parlamentu. Srbski narodno seljaški poslanec Benin je nagovoril tovariša Saviča in Mladenoviča, naj glasujeta za ameriško posojilo, ker se to izplača z dobrim zaslužkom od pol milijona kron za vsakega. Preiskovalni odbor je v tej zadevi hitro dovršil svoje delo- Beninovo prigovarjanje je označil kratkomalo kot šalo v pijanosti. Med tem, ko je ta famozni odbor iztuhtal ta izgovor za to umazano afero, pa piše poslanec Mladenovič to-le javno pismo uredništvu «Radikala« v Beogradu: «G. urednik! 21. t. m. je izjavil g. Vlada Savič, narodni poslanec v svojem govoru v načelni debati o Blerovem posojilu, na koncu svojega govora, da je gospod Stevan Benin, nar. poslanec, 17. ma ja t. 1. ponudil njemu in meni vsoto 250.000 dinarjev, da glasujeva za posojilo. V tej stvari imam izjaviti sledeče: Dne 17. maja t. 1. po zaključeni skupščinski seji sva odšla z gospodom Vlado Savičem v hotel «Imperial« kjer stanujeva. Za nama je došel tja tudi g. Stevan Benin in naju našel pri večerji. Takoj je prisedel in začel govoriti, da je tega dne bil z njim skupaj v klubu narodne seljačke stranke neki človek v zadevi posojila, ki se bo sklenilo, in da je on s tem človekom izvršil stvar in da sedaj prihaja iz francoskega kluba. Pozval je Saviča in mene, da vstopiva v njegov klub, pa da par-ticipirava na svoti, ponudivši nama obema 250.000 dinarjev, da glasujeva za posojilo. Vlada Savič je gosp. Benina prejel za besedo. Jaz sem takoj kategorično iz-
javil gospodu Beninu, da je njegova ponudba drznost in da ni vsote, s katero bi bilo mogoče kupiti najino poštenje. Gospod Benin je rekel, da smo ljudje, da nimamo od golega poštenja nikake koristi ne mi, ne naše družine. Če ne more z nami izvršili tega posla, bo poslal svojo gospo v Kamenico k Savičevi gospe j in v Lača-rak k moji gospej, pa bodo žene, ki so matere, izvršile p© sel in midva bova pod pritiskom mater svojih, otrok morala popustiti. Gospod Benin je smatral mene za glav nega krivca neuspeha in me je nazval Mefista Vlade Saviča in Savičeve in moje rodbine. Jaz sem dotlej večerjal, vstal sem in odšel v svojo sobo. Gospa Beninova dosedaj še ni prišla k moji ženi v Lačarak. To sem povedal v tej stvari, da se ognem vprašanjem poedincev, ki se obračajo v tej stvari na mene. — Milan Mladenovič, nar. posl.«
Tudi kralj — je radikal. V muslimanski «Pravdi« od 22. t. m. čitamo: «Neki dan sem se vozil z železnico odi Broda do Zagreba. V Okučanih, kjer so imeli radikalsk* poslanci svoje zborovanje,, je vstopilo nekaj popov in drugih ljudi, ki so bili tudi na zborovanju. In ti ljudje niso samo v vagonu, temveč že poprej na postaji začeli klicati: «živio kralj Aleksander — radikal«! — «Živio Pašič — Živela Velika Srbija!« — Razven tega so še prepevali: «I kralj Petar radikal, izabra (izvolil) ga radikal ------ —«. To so poslušale mase hrvatskega naro-
da, ki so se zbirale na postaji, ker je bila slučajno nedelja. In pomislite malo, kak vtis in pojm so morali vzbuditi taki klici! Masa ne prevdarja več mnogo, sodi in sklepa po tem, kar vidi in sliši. Masa je vedela, da s© bili ti ljudje, ki tako kličejo, ria shodu s poslanci in ministri in kar je naravno, ona tudi verjame, da se godi vse to sporazumno s poslanci in ministri. Ona iz teh. vzklikov ne čuje samo to, da je naš kralj Srbin, temveč tudi to, da je radikal. Te ljudske mase so pa hrvatske ter ne pripadajo radikalcem. Kak logični zaključek jim sledi iz tega? — Da naš kralj ni obenem tudi hrvatski kralj in da je po teh klicih — radikal, torej politični nasprotnik gotovo vseh Hrvatov. Pa naj ne bo jasno, zakaj se republikanizem tako širi na Hrvatskem! — Nota bene, vse te klice so slišali železniški policijski komisarji, pa ni nobenemu padlo na um, da prepove in prepreči take profanacije kraljeve osebnosti.
Ljubezniva poročila. Gospod dr. Lazar Markovič je zagrozil v skupščini uredniku beograjskega lista «Epohe« g. Vlad. Ristoviču, ki ga napada, kakor smo že zadnjič navedli, da bo z njim osebno obračunal, g. Risto^ič pa javlja v sobotni «Epohi«, da je predložil šefu policije v Beogradu to-le prošnjo: «Minister pravde dr. Laza Markovič zagrozil mi je s svojo izjavo v skupščini, da me napade in da bo fizično obračunal z menoj. To je poskušal že g. Vojislav Janjič, nar. poslanec. Ker se je v tej državi že tako daleč privedlo, da tudi čuvaj pravnega življenja, minister pravde preti z uličnimi napadi, si dovoljujem prositi za dovoljenje nošenja orožja, če tega dovoljenja ne dobim takoj, bom pač primoran nositi revolver radi svoje obrambe tudi brez dovoljenja. Izjavljam, da bom, če me sedaj po javni ministrovi grožnji kdo napade, ko doslej še nikdar nisem bil napaden, brez vseh nadaljnih razjasnjevanj ubil ministra; pravde g. Markoviča.« — Šef policije še ni izdal zahtevanega orožnega lista in kaj je s to prošnjo napravil, tudi ni znano, znani so pa iz srbskega političnega življenja razni zarotni in podkupljeni napadi, ker so zarote ir» intrige že davno gibala političnih sanj. Da grožnje, kakor jih izreka Laziča Markovič, niso prazna stvar, nam pričajo novejša in starejša poglavja iz srbske politične zgodovine. Na primer: Ko je bil pred vojno radikalec Nastas Petrovič minister policije, sta bila brata Novakovič umorjena v ječi, neke noči lani so pa neznani storilci v vojaških hlačah in čevljih sredi Beograda nevarno pretepli urednika «Republike« — dr. Ikoniča, ki je pisal proti žandarmerijskemu komandantu pukovniku Uzun-Mirkoviču.
Wranglovce opisuje «Obzorov« dopisnik iz Dubrovnika ter meni, da nobeno mesto v tej državi ni toliko obdarjeno in obremenjeno s temi tujci kot baš Dubrovnik. Sicer se pa ne smatrajo več za tujce, temveč za «do-: mače ljudi« in'to menda zato, ker je toliko domačinovi z družinami vred na cesti, dočim se oni košatijo po najboljših stanovanjih in vilah. Tako se je hotel neki domačin vrniti v Dubrovnik in kupi si dvorec v bližini mesta. V njem so pa že Rusi z nekim svojim generalom ter vodijo gostilno. Lastnik jim vse pusti, samo v prvem nadstropju se hoče naseliti s svojo mnogoštevilno dru-« žino. Ruski general pa ne pusti, gre v Beograd in —* lastniku se odredijo tri najslabše sobe. Sedaj gre lastnik v Beograd, ko se pa vrne, najde tudi one tri sobe zasedene, general je med tem že svoje ukrenil, lastnik je hišo kupil za Ruse, z družino mora v hotel, s pohištvom pa v železniško skladišče. Tudi .službena javna mesta zasedajo Rusi, tako je na pošti nekaj takih, .ki niso sposobni niti za pismonoše, kaj še le za odpravnike in blagajnike. Beogradu je to seveda po volji, domačim uradnikom naprti silno delo, da jim postane služba neznosna, da gredo in dajo prostor tujcem. Mesto se lahko pohvali, da v njegovem zidovju še nikdar ni bilo toliko «grofov« in «generalov« kot sedaj. Namreč vsaka Ruskinja je najmanj «grofica«, vsaka zna francoski, samo da je na dolgem potu iz Rusije vse pozabila, moški pa, če niso «grofi« in «generali«, jp vsak drugi vsaj osebni adjutant Nikolajev, kar naj bi dokazali razni ordene, preprežene zlate vrvice in piščalke. —« Ta «cvet« Rusije je tudi pri nas zastopan in zato popolnoma priznamo istinitost dubrovniškega dopisa.
Kaj vse je že pri nas privatna stvar. «Beograjski Dnevnik« je pred kratkim napadel tajnika sarajevskega pokrajinskega namestnika dr. Petroviča in ga obdolžil, da je posilil v pisarni pokrajinskega namestnika neko žensko. Vsled tega napada se je uvedla proti Petroviču
službena preiskava, ki je izdala o celi kočljive aferi svoj komunike, v katerem stoji: G. dr. Petrovič je res posilil žensko v službeni sobi pokrajinskega namestnika, a to je njegova privatna zadeva in so bili tozadevni časniški napadi na pokrajinsko upravo neosnovani. Privatno »devo dr. Petroviča bo razrešila in razčistila sodnija.
KATOLIŠKI SHOD V PTUJU.
V nedeljo, dne 6. aprila se vrši v Ptuju na Minoritskem
trgu
KATOLIŠKI SHOD za ptujsko in završko dekanijo.
SPORED:
Ob 9. uri cerkveni govor (preč. g. dekan A. Podvinski) nato sv. maša (mil. g. prošt Jurkovič).
Po končani službi božji katoliški shod, na katerem govorijo sledeči gospodje:
1.	Narodni poslanec prof. Sušnik: o kat. šoli.
2.	Narodni poslanec Gostinčar: o kat. organizacijah.
3.	Ravnatelj dr. Jerovšek: o kat. tisku.
4.	Narodni poslanec Žebot: o veri v javnem življenju y slučaju slabega vremena se vrši cerkvena slavnost v mestni župni cerkvi, katoliški shod pa v dvorani tukajšnjega društvenega doma. — Udeleženci od strani Maribor—Pragersko—Bistrica pridejo v Ptuj ob 7.08 ali pa 955, od strani Čakovec pa ob 5.10 ali pa 9.59, tudi popoldanske zveze iz Ptuja na obe strani so zelo ugodne. Pri vseh vlakih čakajo reditelji. Orli, Orlice v kroju, zastave naj vzamejo s seboj tudi druga društva. Vozove, s
katerimi se pripeljete v Ptuj, okrasite z zelenjem.
Obhoda po mestu vsled previsokih izdatkov za godbo ni.
Dnevne novice.
Ptujski minorit o. Lenard Vaupotič je v Wöris-bofnu, kjer se je zdravil, težko obolel ter bil prepeljan ▼ bolnišnico v Monakovo, kjer se bo moral dati nanovo operirati. Priporoča se v memento.
Eksistenčno vprašanje trboveljskih rudarjev se je zopet razmotrivalo na pogajanju zastopnikov delavstva in Trboveljsko premogokopno družbo v navzočnosti rudarskega glavarja, zastopnika ministrstva za rude, zastopnika pokrajinske uprave, zastopnika prometnega ministrstva, zastopnikov Zveze industrijaleev ter delegatov Delavske zbornice. Vse delavske organizacije brez razlike strank so se strnile v enotno fronto proti izkoriščevanju premogokopne družbe in kot glavni delavski referent je bil določen g. Stefanovič. Dosedanja pogajanja so se vršila na podlagi percenlualnega narastka draginje. Razume se, da je bilo na tej podlagi delavstvo vedno prikrajšano, ker se je vzel percentu-alni narastek globoko pod tržnimi cenami. Ako bi se vršila pogajanja še večkrat v tem smislu, bi znašala mezda delavca v najkrajšem času eno stotino one vrednosti, katero je zaslužil delavec v mirnem času. Tako bi bilo izročeno delavstvo gladu in sistematičnemu izumiranju. Proti temu načinu določanja mezd je odločno protestiral zastopnik delavstva in zahteval, da se postavi kot platforma pogajanj eksistenčni minimum, to je cena onih življenskih potrebščin, katere so neob- j hodno potrebne, da ostane telo zdravo, krepko in za delo sposobno. To stališče je socijalno, človeško in tudi edino pravilno. Na tem stališču je zastopnik delavstva odločno in energično vztrajal in odklonil kategorično v velik strah zastopnika Trboveljske družbe, vsak drug način pogajanj. Izjava, ki so jo izdali delavski zastopniki, dokazuje, kako hoče družba uničiti nekatere delavske ..ategorije, kako hoče pritisniti na vlado potom delavstva, da poviša cene premogu in kako se brani vsake razprave o svojih dobičkih. Delavstvo upa, da bo tudi vlada konstatirala, da ni potrebno, da dela Trboveljska družba s 140%, temveč, da ji zadostuje tudi 70 odstotkov. Delavski zastopniki zastopajo stališče, naj se mezde zvišajo na račun družbe, ki lahko plača brez
vsakega povišanja cen premogu. Ako se morajo danes vsi sloji omejiti pri svojih najnujnejših potrebščinah, naj se tudi kapitalist, ki pravi, da toliko ljubi to državo, omeji malo pri svojih dobičkih.
Žrtve garnizijskih zaporov. (Obupni klic iz Kragujevca.) Vojaški pregreški ter prestopki so po navadi tako malenkostnega značaja, da res nikakor ne zaslužijo, da se jih kaznuje na tako strog način, kot se to dogaja po naših garnizijah. Treba pribiti, da se nahajajo po naših garnizijah preiskovalni zapori, ki so v tako bedno žalostnem stanju, da morajo naši fantje, v njih propasti duševno in zdravstveno. Oni vojak pa, ki je od kake boljše hiše, pa mora postati v preiskovalnem zaporu — naj večji nezadovoljnež. Arestantom v preiskovalnih vojaških zaporih — krivim in nedolžnim — se podalšuje j preiskava po cele mesce, da leta ,in starši, ki so poslali j svojega sina zdravega k vojakom, ga sprejmejo iz preis-* kovalnega zapora duševno ter telesno uničenega. V garnizijskem zaporu v Kragujevcu, v srcu šumadije, sedijo vojaki že 12—18 mescev v preiskavi. Te žrtve leže v vlažnih, skrajno nezdravih kleteh, brez slamnjače na golih deskah. Hrana, katero dobivajo, sploh ni za ljudi. Ti pomilovanja vredni fantje so v skrajno zanemarjenem sta n ju, skoro brez obleke in trpinčeni od vsakojake golazni in mrčesa. Mnogo od teh vojakov je že davno odslužilo svoj rok, a pred sodišče jih ne pokličejo. Preiskava o njihovi krivdi se sploh niti ne vodi in obtožni akt leži kje v kotu garnizijskega sodišča. Krivda teh zaprtih ne j odgovarja niti polovici časa, katerega so že presedeli v j preiskavi in bogzna kedaj jih bodo sodili ter izpustili. Pa tudi pred zakonom kriv vojak se mora vrniti zdrav domov. Po vseh človeških zakonih je prepovedano, da se človeka muči v preiskavi, predilo mu je dokazana krivda in predno je bil obsojen. Našim poslancem polagamo na srce, da se pobrigajo za nečloveške garnizijske zapore v Kragujevcu in iznesejo krivice, ki se gode našim fantom, pred skupščino.
Obletnica smrti Zlatka Arnolda. Pred nekaj dnevi so se brale po zagrebških cerkvah zadušnice ob obletnici nesrečne smrti mladega Zlatka Arnolda, ki ga je pred enim letom ubil žandar Kružič, ki je v besni togoti nad hrvatsko govorico streljal v vlaku ter zadel to popolno- j ma nedolžno žrtev. Leto dni je minilo, morilec Arnolda \ j pa še vedno ni stal pred sodiščem. Te dni je bila tudi ob- S j letnica atentata na ministra Draškoviča in atentator je ; že davno — obešen. «Hrvat« pravi: «No, Draškovič je j bil prvič minister, drugič pa Srbin, Aliagič pa delavec i in musliman. Zlatko Arnold je bil samo privatni urad- i nik in Hrvat, morilec Kružič pa Srbin in Pribičevičev J žandar. Za Aliagiča je sodišče takoj uradovalo, za Kru- j žiča se pa ne more najti pravega sodnijskega mesta — , po svojem komandantu je bil ta že puščen na prosto, ] potem je pa ta komandant igral čudno vlogo, češ, da ni- j ma pojma, kdo je Kružića izpustil. Kružič pa ni bil samo izpuščen, temveč celo na novo službo poslan, kot da se ne bi bilo prav nič zgodilo, dokler ni proti temu vstal «Hrvat«. Potem se je pa naknadno javilo, da je ta o-rožnik prestavljen v zapor v Osjek. — Torej, kaj je sodniki žandarja, kdaj mislite soditi in kdaj bo dobila rodbina Arnold kako odškodnino za svojega po nedolžnem ubitega hranitelja? — Ali se bo kakor doslej mora- j la dočakati še druga obletnica tega nesrečnega dne in j zločina?
Vojaška služba učiteljev in absolviranih bogoslov- j cev. Naš minister vojne in mornarice ponovno zabičava j veljavnost zakona, katerega je izdal dne 14. junija t. 1. j in ki določa kadersko službo za učitelje in bogoslovce, j Po tem vojnem zakonu se pozivajo na kadersko službo- s vanje učitelji, absolvirani dijaki učiteljišč in bogoslovij ! vsako leto na tri mesce kaderske službe od 1. julija. Ta 1 trimesečna kaderska služba se ponavlja lako dolgo, dok ; ler ni odslužen celi predpisani rok. Učitelji prejemajo za ! dobo vojaške vežbe vse učiteljske prejemke. Zgoraj o- f menjena naredba vojnega ministra velja tako dolgo, do- j kler ne dobimo novega zakona o ustroju vojske.
Davčni eksekutorji in učitelji v Bosni in Hercego- j vini. Zemljoradnik Voja Lazič je povedal na seji na-
LISTEK.
GLADIATORJI.
Druga knjiga. — Anteros.
(130. nadaljevanje.)
Jutranji mrak je gledal skozi okna in mrtvi obraz Spadonov je strahotno zri vanj v bledem, hladnem svitu prve zore. —
Ali naj s svojo lastno roko umori cezarja in si zasluži zahvalo njegovega naslednika —? Ali ga naj izroči razdivjanim vojščakom, ki ga bodo gotovo na mestu ubili, in naj poroča, da je bila jeza ljudstva vzrok njegove smrti?
Pomislil je na Vespazianov značaj in sklenil je, da stori zadnje. —
Obrnil se je h gladiatorjem in jim je naročil, naj zvežejo ujetnika.
Glasni kriki in tisočeri koraki so naznanjali, da se zbirajo legije pred palačo. Mlado jutro je obsevalo njihove sklenjene vrste, ki so segale črez celi prostor pred palačo in daleč tja po vrtu, in jutranji vetrič se je igral z zastavicami. Na nekaterih se je že blestelo ime novega imperatorja: Tit Flavij Vespazian Cezar. —
Kq je Vitelij z zvezanimi rokami stopil med dvema gladiatorjema skozi vrata palače, ki je bila v polnoči še njegova, se je eden teh napisov zaibliščal pred njim v vzhajajočem solncu.
In telo se mu je sesedlo, glava mu je klonila na prsi sedaj je vedel, da je bridka smrt neizogibna —.
Pa v tribunovem načrtu je bilo, da morajo videti legije obraz njegove žrtve.
Djal je svoj meč Vitelju pod brado in ga s tem prisilil, da je nosil glavo po koncu.
»Naj vidijo tvoj obraz!« mu je sirovo rekel. »Še vedno si najbolj znana oseba v Rimu!«
Četudi je bil debel in zabuhel, napol hrom in bledega lica, razmrščenih las in ujetnik, je vendar še vkljub temu nekaj plemenitega dostojanstva govorilo iz padlega imperatorja, ko je dejal:
»Jedel si moj kruh in pil iz moje čaše. Obložil sem te z bogastvom in s častmi. Včeraj sem bil tvoj cezar, danes sem tvoj ujetnik. Ampak tukaj, na pragu smrti, ti povem, da ne za življenje in ne za celo cesarstvo ne menjam s tribunom Julijem Placidom — !«
To so bile zadnje njegove besede.
Kmalu nato so legionarji planili nadenj, ga pobili na tla, posekali na kose ter jih vrgli v Tiber. —
In zvesta soproga Galerija je dala zbrati kosce in jih je spodobno pokopala .
Pa malokdo je žaloval za Vit eli jem požeruhom, kajti dobri in zmerni Vespazian je vladal na n jegovem mestu.
XX.
V varnem zalivu.
i
iV ozkem, varnem zalivu, obdanem od gozdnatih gričev, pod mirnim, jasnim nebom, nepremično kakor spe-; ča morska ptica je ležala zasidrana vitka galera na blesteči se morski gladini.
Očividno je pretrpela marsikateri nemimi vihar na i širokem morju. Lesovje je bilo polomljeno in vrvi so bile . potrgane. Veliko štirioglato jadro je vse cunjavo ležalo ' na krovu. Klopi veslačev so bile prazne in vesli so leno ( visele ob ladijskih stenah.
! Dve osebi sta stali na krovu in uživali lepoto, Id ju
j
j

j rodne skupščine, da je v Bosni in Hercegovini v vsadkom srezu do 11 davčnih eksekutorjev, torej dvakrat toliko kot v celi Bosni in Hercegovini učiteljev. Ti davčni eksekutorji pol leta nič ne delajo, a vendar vlečejo svoje { mesečne plače.
Za vzgojo in poduk Rusov pa skrbi prosvetno ministrstvo. Začetkom novega šolskega leta bo otvorjena v Veliki Kikindi v Banatu rusko-srbska ženska gimnazija, ki bo imela pravico javnosti in uživala vso pravo, ki pristoja drugim našim gimnazijam. Poduk se bo vršil v ruskem in srbskem jeziku in sicer v srbščini: zemljepis, zgodovina in srbsko slovstvo. Gojenke bodo plačevale za stan, prehrano in pouk 400 dinarjev na mesec.
Bog nam blagoslovi Ruse! Zveza narodov je sklenila porazdeliti 15.000 Rusov, ki sc potikajo po Carigradu, na Bolgarijo, Romunijo in Jugoslavijo. «Jutro« javlja, da so teinu predlogu že pritrdile ravnokar omen--jene države.
Opasna vožnja na železnici. Vlak, ki je vozil iz Slovenije proti Zagrebu v sredo zjutraj, hitel je s polno brzino med postajo Savski Marof in Zaprešič. V enem vagonu tretjega razreda je prišlo do vika in krika međ potniki. Oni povišani prostor nad vagonom, ki služi zaviraču, je začel goreti in cel voz se je napolnil z dimom. Potniki so videli plamen in dim in bili uverjeni, da je cel vlak v plamenih in začeli so tekati po vlaku, da poskačejo skozi okna in vrata. Med krikom žen in otrok je bil eden vendar še toliko pameten, da je potegnil za signal ter ustavil vlak. Vlak je postal v najbolj kritičnih trenutkih in da je vozil še dalje, bi bilo prišlo do smrtnih človeških žrtev, ker je hotelo vse poskakati iz vozov. Ko je vlak postal ,so neznaten požar takoj pogasili. Požar je zanetila večja iskra, ki je priletela v zavorno kočico iz lokomotive.
Italijanske grobove iščejo. Te dni je dospela v Sarajevo posebna italijanska komisija, ki bo iskala grobove italijanskih vojakov, ki so bili pokopani kot vojni ujetniki pod staro Avstrijo v okolici Sarajeva. Vodja te misije je bersaglijerski major Francesco Lino, ki je dodeljen italijanskemu poslaništvu v Beogradu.
Mrtvo dete v vagonu. Pri čiščenju vagonov brzovla-ka štev. 204 v Zagrebu so našli v nekem vozu zamot, o katerem so prvotno mislili, da ga je pozabil kak potnik. Postajenačelniku pa se je zdel zavoj vendar le sumljiv in ga je odstopil komisarju železniške policije. Policijski komisar je sveženj razvezal in našel v njem mrtvega novorojenčka moškega spola. Zdravniki so dognali, da je bil otrok živ zavit v cunje ter papir, kjer se je zadušil. O detomoru niso doslej še nič kaj natančnejšega dognali.
Mlad samomorilec. Na železniški progi Beograd— Subotica v bližini novosadske železniške postaje, so našli prožni delavci razmesarjeno mrtvo truplo. Glavi je bila zdrobljena, telo pa čisto zmečkano. Komisija je dognala, da je mrtvec 14 letni pek Jovan Demar, ki se je sam vrgel pod beograjski brzovlak.
Malo čuden orožnik. Policija v Novem Sadu je 22. t. m. aretirala člane večje tolovajske bande, ki so izvršil veliko tatvin in vlomov v Novem Sadu in v Beogradu v skupnem iznosu do pol milijona dinarjev. Pod ključem je sedaj tudi vodja te bande bivši novosadski žandar Milutin Jovič.
Nečloveško postopanje orožnikov. Splitski «Jadran« poroča: Radi osumljenja tatvine so zaprli orožniki brata Mihaela in Jožefa Tošič iz Gradine v bližini Metkovića. Oba aretiranca so zvezali in nato so jih začeli žandarji sami izpraševali. Starejšega Jožefa so položili zvezanega preko dveh stolov, Eden od orožnikov ga je prejel za noge, drugi za lase in sta ga tako dvigala gor in dol z zahtevo, naj prizna tatvino. Nesrečni mladenič je pri vsem trpinčenju zatrjeval,, da je nedolžen. Nato so ga začeli vlačiti samo za lase in ušesa in proti koncu zasliševanja so prišle na vrsto batine in šibanje z bikov-kami. Jožefovega brata pa so žandarji batinili in šibali v sosedni sobi in so ga silili na priznanje. Mihaela Tošiča so tako batinili, da je zblaznel in je sedaj v šibeniški norišnici. Celo zadevo ima sedaj v rokah sodnija, a bati-
je obdajala, z žejno poželjivostjo mladosti, zdravja in ljubezni. Nista mislila ta dva človeka, na nevarnosti, ki sta jim s težavo ušla, na nevarnosti na morju, na nevarnosti na suhem, ki ju še čakajo, ne na žalost in ne na težave, — dovolj jima je bilo, da sta trenutno uživala lepoto enega izmed najlepših otokov sredozemskega morja, — in da sta bila sama in skupaj.
Drugi pa so počivali pod krovom v hladni senci.
Žid Eleazar je sedel globoko zamišljen v sprednjem delu ladje. Mislil je na svojo domovino, na nesreče in krivice, ki jih je trpel njegov narod, na strankarske prepire, ki so razjedali srce tega naroda, — Jeruzalem, na mogočnega Tita, ki je grozil s poginom in uničenjem me-* stu in vsemu judovstvu. Težko bi bilo, se ustavljati Titu, če bi bili tudi obe roki prosti, — kako brezuspešno pa je bilo njihovo delo, ko je ena roka ovirala drugo —.
Eleazarjevo telesno oko je gledalo temnozelene oljke, blesteče se portike, štrleče skale in sinje moije, — « njegov duh pa je zrl drugačne prizore —.
Gledal je svoje vročekrvne, hrupne sorojake, oborožene z mečem in sulico, srčne, drzne, polne brezglavega poguma, nepremagljive v napadu, pa brez reda in discipline, brez tiste mirne, stroge samozavesti, ki je tako ne-obhodno potrebna za dolgotrajno obambo. —
Gledal je pa tudi dolge, ravne vrste pod orli, nepredirno bojno četo legij, njihov utrjen tabor, njihovo mehanično, železno disciplino, njihovo umerjeno kretanje in njihovo hladno, samozavestno moč, ki je dan za dnem oklepala mesto z ožjo verigo in mu grozila s poginom in razdjanjem —.
In nemirno se je premikal na svojem sedežu in koprnel je, dafbi že kmalu bit sredi med svojim ljudstvom, z oklepom na prsih in s sulico v roki —
.	....._	Ii''*"’ <
(Dalje prihodnjič.)
PEKATETE (testenine tudi seme —[makaroni)
iz staroznane tovarne Žnidaršič. & Valenčič, Ilirska Bistriea
sa najboljšo in se dobe povsod.
—.	1 ■>nnrti~tiir*iL	i .j,»
Zaloga : R. Bunc in di ue. Ljubljana,— Celje!— Maribor.
. ...suor ~r*~


naši-žandar ji so še vedno na prostem in se jim ne bo gotovo nič zgodilo, dasi so dve nedolžni žrtvi pretepli malodane do smrti.
Memorandum jugoslovanskega episkopata. Memorandum, katerega so predložili jugoslovanski škofje 29. aprila kralju, verskemu ministru in predsedniku vlade, je prinesla v celoti francoska «La Croix« in v Ameriki najbolj razširjen francoski list «Le Devoir«.
Bivše beograjski nuncij pojde v Ameriko. Našega 'bivšega beograjskega nuncija monsignora Cherubinija ■odpošlje Vatikan v Rio de Janeiro kot apostolskega delegata k proslavi 100 letnice neodvisnosti Brazilije,
Strašna suša v Dalmaciji. Po Dalmaciji pali in žge suša, narod je v silnem strahu, ker mu bo suša pobrala vse poljske pridelke in bo zopet predan letošnjo zimo lakoti kot lani. Ako ne pade čez nekaj dni dež, bo trpela Dalmacija letos ravno tako vsled suše kot lani.
Planinski koledar za leto 1922 je skoraj razprodan. Nekaj izvodov se še dobi pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5. Stane s poštnino vred 21 kron. — P. n. gg. inserenti naj blagovolijo poslati besedilo za inserate v letniku 1923 na gornji naslov.
Iz Maribora.
Gradbeno akcijo je treba pozdraviti kot prvi poskus izhoda iz dosedanjega mrtvila,, napeti je pa treba tudi vse sile, da se mrtvilo izrine tudi iz oblasti, uradov in vseh v stanovanjskem vprašanju merodajnih mest. Kakor se je že na zborovanju gradbene sekcije povdarjalo, je treba ločiti vse smernice in načrte na one, ki so v rokah bodočnosti in pa na te, ki se dajo takoj izvršiti. Tu je treba zagrabiti in tu bi se dalo ob dobri volji marsikaj narediti. Kako daleč je na primer vprašanje prevzetja vojašnic in vojaških barak, se še do danes ne ve in občina bi morala zastaviti ves svoj vpliv, da se to vendar enkrat reši in da se vojaški prostori dovedejo svojemu namenu. Najti se morajo koraki, da vojno-upravni «bog svih bogova« to stvar ne bo na večno odlagal in odložil in da se barake ne bodo stražile, dokler brez koristi ne razpadejo. Podobnih primerov nezaslišnega mrtvila je še cela vrsta in ob priliki bodemo še marsikaj pokazali v nadi in nujni zahtevi, da se zgane.
Iz inženirske podoficirske šole v Mariboru, ki je nastanjena v poslopju nekdanje vojaške realke, prihajajo strašne pritožbe. Med oficirji je nekaj divjakov, ki strahovito trpinčijo vojake. Tako pustijo človeka za naj-ananjši prestopek dirjati ob najhujši opoldanski vročini okrog spomenika. Tako dirjanje v ozkem krogu se odmeri na pol ure, siromak, ki je na tako kazen obsojen, se pa po navadi že poprej zruši na tla. Ta divjaška tortura je nekaj novega in se lepo vjerna s torturami po drugih kasarnah, batine, kot vseobče vojaško vzgoje-valno sredstvo se pri vsem tem tudi delijo. Komandant inženirske podoficirske šole uživa sloves kulturnega človeka in le tedaj, kadar je odsoten, si dovoljujejo podrejeni organi taka, naravnost sadistična divjaštva. —-Žrtve se ne upajo pritožiti, ker se boje in tudi vedo, da ho rabelj vedno našel priliko za kruto maščevanje. Vse še zaupa na kulturnost in pravičnost komandanta, da bo divjake izsledil in divjaštva odpravil.
Primarij dr. Mirko Černič že drugič obsojen radi razzai jen ja časti. Občinstvu je še od lanskega leta znana afera, katero je imel primarij dr. Černič z dr. Marinom in katera afera je imela za posledico sodno postopanje proti dr. Černiču, ki se je končalo s tem, da je bil dr. Černič radi častikraje obsojen. Zdi se, da ima dr. Černič temperament, katerega ne more nikdo ugnati, ker letos se je spravil ne nad njemu po letih enakega kolego, ampak na enega mladega zdravnika sekunda-rija, ki mu je bil zraven tega še podrejen in bi bil moral imeti primarij dr. Černič napram njemu še večjo obzirnost, to je njegov sekundami zdravnik dr. Lemež. Dne 13. junija 1922 pri viziti bolnikov na kirurgičnem oddelku, torej v službi, je radi malenkostne stvari, ker ena postelj ni stala v vrsti kakor kak rekrut, zagrabil dr. Černič dr. Lemeža za levo roko in ga s tako silo obrnil za 90 stop., da je imel dr. Lemež črno liso na levi roki. Prišlo je radi tega do sodne razprave in ker sodišče ni smatralo, da je čma lisa zadostna za lahko te-
lesno poškodbo, je obsodilo primarija dr; Černiča radi dejanskega napada na svojega podložnega sekundarija radi prestopka § 496 na 200 •din. globe. Zadeva sicer še m jvončana, ker se je pritožil dr. Černič zaradi krivde, dr. Lemež pa zaradi prenizko odmerjene kazni, vendar je značilno, da se je izrazila neka priča — tudi sekun-darij bolnice —, da so sekundariji radi tega tukaj, da se pustijo od primarijev «beflegeln«. To da se godi splošno po vseh bolnicah! Čudne ^so te razmere in kričijo po splošni remeduri.
Danes v petek, ob 8. uri zvečer se vrši shod JSZ v dvorani Splavarska ulica 4. Vabljeni vsi.
Seja odbora marib. orlovsk. odseka se vrši petek, dne 28.-1. m. točno ob 8. uri zvečer. Bog živi! — Predsednik.
Izlet v mariborsko okolico ob lepem vremenu se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. Zbirališče, čas odhoda in kraj se objavi v izložbi Cirilove tiskarne v soboto. Na izletnem mestu bo predavanje br. Radeščeka. Prijatelji orlovstva in starši naših bratov in sester iskreno dobrodošli!
Bratje Orli, ki žele nabaviti si kroj, naj se čimprej zglase pri br. predsedniku,
V izložbenem oknu prodajalne Sv. Cirila je razstavljena slika osnutka Slomškovega spomenika. Osnutek je ustvaril, kakor smo nedavno poročali, naš mariborski kipar g. Ivan Sojč. Priporočamo vsakomur, da si ogleda dovršeno delo g. Sojča,
Požar v Razvanju pri Hočah. V noči od četrtka na petek je izbruhnil v gospodarskih poslopjih Čebeja in Rečnika v Razvanju pri Hočah velik požar, ki je do tal upe-pepelil gospodarska poslopja imenov. posestnikov. Od vseh strani je prihitelo gasit osem požarnih hramb, med temi mariborska požarna hramba z dvema brizgalnicama. V poslopjih je že Bilo spravljeno letošnje žito in krma, kar je vse postalo žrtev požara. Škoda je ogromna. Živino so rešili, tudi ni bil pri požaru nihče ranjen. Govori se, da je požar zanetila zlobna roka. Le velikanskemu naporu združenih požarnih hramb se je posrečilo ogenj lokalizirati.
Velika poletna veselica Prostovoljne požarne hram be na Pobrežju, ki se vrši na čast došlih delegatov občnega zbora Mariborske gasilske župe v nedeljo, dne 6. avgusta na vrtu gostilne Rojko na Spodnjem Pobrežju, obeta imeli lep potek, ker se je za ta dan pridobila mariborska vojaška godba. Gasilci od zunaj uživajo proti potrdilu domačega društva na progah Dravograd—Maribor in Celje—Maribor polovično vozno ceno. Občni zbor gasilske župe je dopoldne ob pol 11. uri v salonu gostilne Pukl. Urejena bo tudi avtomobilska zveza iz Maribora na veselični prostor. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 13. avgusta, občni zbor pa ostane dne 6. avgusta. — Prostovoljna pož. hramba Pobrežje.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
(Od 8. do 17, septembra 1922).
Vsem razstavljalcem naznanja razstavni odbor ponovno, da more smatrati le one kot definitivne razstavljalce, ki so vposlali pravilno izpolnjene prijavnice vse druge ustmene ali pismene prijave tej ali oni osebi za razstavni odbor niso obvezne in se pri dodelitvi prostora ne morejo upoštevati. Zadnjikrat pa še opozarjamo vse one, ki se mislijo udeležiti razstave, a se dosedaj še niso prijavili, naj to nemudoma storijo, ker se za poznejše prijave v nobenem oziru ne bo oziralo in upoštevalo. Prijavnice se dobe v pisarni razstavnega odbora Aleksandrova cesta 22, kjer se drage volje na željo brezplačno izpolnijo. Razstavni odbor gre vsakemu razstavljalcu na roko in bi bil vsak poznejši izgovor, da kdo ni vedel itd., neumesten.
Oglasi za razstavni katalog se sprejemajo samo še do 1. avgusta, na kar izrecno opozarjamo vse one, ki nameravajo inserirati v tem katalogu, da si še pravočasno naroče oglase pri anončnem zavodu R- Sušnik, Slovenska ulica. Po tem roku se oglase za katalog radi tiska in pravočasne izvršitve kataloga ne morejo več sprejemati.
Naročniki reklamnih plošč na ograji razstavnega odbora se ponovno naprošajo, da čimpreje naroče^ zaželjene napise pri pooblaščenih slikarjih: Fran Ambrožič, Grajska ul. 2, Franjo Horvat, Slovenska ulica 10, da se zamorejo pravočasno dogotoviti. Odlašanje radi preobložitve z delom v zadnjih dneh redni razvoj razstave le ovira. Zato je v interesu vsakega posameznika, da si s pravočasnim naročilom zasigura točno in pravočasno izvršitev.

Veletrgovina z železnino
POTER & LENORO, MARIBOR
elezo weh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žtčniki, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo,
I»
železo
razne cevi,
ptočevfemrto posteldeno, kak«» lidi kovaško, ključavničarsko orodje, kose, brass« kamne ta vjbe drage v želez ninsko stroko Ela geja« vseh vraž in verige domače tovar ne.
Akohcčeškaj kupiti!
Ali kaj prodati! Inserirai v „Straži“
Rožica s Krasa. Življenjepis vzornega mladeniča. Stane 3 dinarje in se dobi v Cirilovi tiskarni. To je res nekaj iz podbudnega in lepega, kar se nam nudi v tej knjižici, zate» jo prav toplo priporočamo.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krap. kujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči >Elsa» fluid«, mnogo močnejši in boljši, kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 Sed priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali I Specijalna stekleni« ca z zamotom in poštnio za 72 K pošilja: Bugen V. Feiler, Stubica donja, Elsatrg 341, Hrvatsko.	dr>
Hren*3S* e dobrimi spričevali UiClIel. slovenskega innetn-škega jezika vešč, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor. 309_____________________3^3
UìXn z dvema sobama, 1 ku-nikkfS hinja, velik vrt z brajdami, nekaj sadnih dreves se proda. Cena 340.coO K. Naslov: Ivana Novak, Maribor, Sloven-, ska ulica št 22.	334 1
Trgovski vmmt j
s primemo šolsko izobrazbo se spi ejme v trgovini Vid Murko, Meljska cesta 2 4, Maribor. 335 1-3
S E
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja
OSEr ANDRE
Aleksandrova cesta štev. 57, telef, 88.	4—323
Modele čevljev
v celih serijah ir. lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amenkansJsih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgzsrnfe defe
izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
tovarne obuvate.
Nakup, re paratura in prodaja
čevljarskih stre jev
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI.
Pcučeuaujs
v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte !
2—331 sil.
ninski kamen S?
množino po dnevni ceni Vii Murko, trgovina, Meljska cesta št. 24, Maribor.	1—3 333
Repno seme trgovini
Vid Murko, Maribor, Meljska cesta štev. 24.	1—3 334
KifäffltS čistokrvne pse, volčje I*lttnil6y pasme z rodovnikom proda po 800 K Hoinicky, Št. Il j v Slov. gor.	1 2 332
POlORi UL Gnfušek, Maribor Glami trg štev. 6,
prodaja
' žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 510 —, ahik-žimnice 3 delne po K 1500’—, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250*—-, vrvi. za zvonove, studence, seno in perilo, vnaka debelost in dolgost kg K 'OO-—, Ì40—, štrange za konje par K 4A— do K 90-—, uzde navadne in pletene po
: K 30'— in K 36 —, zaloga hla> čevine, žamet rižasti. platna, racmošlina, plavotiika, lincer-druk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike
. iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih t—10	cenah.	333
Zobozdravnik dr. F. Karlin
Maribor, Slovenska ulica štev. 9,
na ordinira do 29. avgusta. 3S£
•••••
AMER I K A M S Ki
SINGER
iitalni streli	novi trgovini
Mailbor, Šolska niic@ it 2
kakor tudi :
Singer igiel Singer nadomest. deli
Cinšivalni stroji za rodbinsko rabo in obrt»
diliger niške svrhe.
Pi oda a «a mesečno odplačilo (24 mesecev). _ Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih štrejev.
Sin geršivalni stroji
Bourne & Co., Hew-York
Maribor, Šolska ulica štev. 2.
7—1 o 306
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže*.
\