/Primki CISALPINA GESTIONL Št. 83 (15.185) leto LL______________ PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. CMO/77%600 GORICA-PrevCTed 24 moggtol-Tel. 0481/533382 ______________________________________ ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ 1500 ur NEDEUA, 26. MARCA 1995 D/*"lt/D BANCA Dl CREDrrO Dl TRIE STE DLIKd tržaška kreditna banka Setev preteklosti m žetev prihodnosti Vlasta Bernard Slovenski kmetje na Tržaškem se bodo danes zbrali na jubilejnem ob-zbora ob 45-letnici Ustanovitve svoje stanov-ske organizacije, Kmečke žveze, hkrati pa bodo priložnost posvejili tudi 50. obletnici osvoboditve, ki je to ustanovitev omogočila. Razumljivo upravičena je ^to želja zborovalcev, da postavijo tesno povezavo Uied obema jubilejema, čeprav to seveda ne pomeni, da bo se bodo omejili na preteklost, na golo proslavljanje pomembnih datumov. Nasprotno, prav ta preteklost je humus, iz katere-8a kmečki človek črpa mo-Ul za vztrajanje v svojem zahtevnem delu, ki velikokrat meji na pravo poslanstvo, Razmere, v kakršnih se primarni sektor nahaja v vsej državi in Se posebno v tržaški pokrajini, prav gotovo ne vabijo na zemljo, ampak kvečjemu odvračajo od nje. Toda če je slovenski kmet vztrajal takrat, ko mu niso kratili sa-Uto zemlje, temveč tudi Pravico do lastne identitete in nemalokrat tudi do življenja, potem pač ni ra-žlogov, da bi v njegovo Vztrajnost podvomili da-Ues. Res je, da je kot kmetovalec in tudi kot Slove-Uec pod dvojnim nakovalom, vendar ga na srečo SCiti tista magična sila, ki ji Pravimo ljubezen do svoje žemlje. »Zemlja daje kruh. Sa-Uto tisti, ki živi od svojega kruha je zares svoboden, "aruh tega bogstva je samostojen, svoboden kmet, ki je na lastni zemlji sam svoj gospodar. Ne pozabimo te resnice, ljubimo ze-juljo in spoštujmo tistega, m jo za nas obdeluje in va-mje.« S temi besedami bo Predsednik Kmečke zveze vključil svoje poročilo na današnjem občnem zbora Ul prav v tej preprosti resnici najdemo odgovor na vprašanje, zakaj se je kljub neštetim napadom na slovensko zemljo in kmetijstvo ta dejavnost ne samo ubranila, ampak tudi razvila Ta razvoj, na katerega upozarjajo uspehi vse ve-djega števila slovenskih kmetijskih podjetij, v prvi vrsti vinogradniških, pa je Uelocljivo povezan z nače-l°m kakovosti in naravi prijaznega kmetijstva, ki so g® osvojili tudi slovenski kmetje s svojo organizacijo Ha čelu. Zemlja, ki jim je P° vseh odtujitvah še osta-lU’ je namreč preveč drago-uena, da je ne bi negovali kot žlahtnega vrta in jo branili pred vsemi, tudi tmjbolj skritimi poskusi Porabljanja in omejevanja. I V Alžiriji ubili I 300 infegralistov ALZIR - Alžirska vojska je na gozdnati planoti Ain Defle zahodno od Alžira v zadnjih dneh v zasedi ubila več kot 300 pripadnikov oboroženih protivladnih integralističnih skupin, ki so bile namenjene v glavno mesto, da bi okrepile tamkajšnja oporišča skrajnežev. Novico o tem je sporočil dnevnik El VVatan, ki dodaja, da so vojaki napadli motorizirano kolono muslimanskih fundamentalistov s številnimi bojnimi helikopterji in dragim težkim orožjem. ■ Rešitev možna I z dobro voljo LJUBLJANA - »Zunanji minister« DSL Piero Fas-sino, ki je bil skupno s senatorjem Darkom Bratino in poslancem Giorgiom Rossettijem na obisku v Ljubljani, v pogovoru za Republiko in Primorski dnevnik trdi, da bi bilo mogoče nesporazume med Rimom in Ljubljano hitro in neboleče preseči, če bi obe strani pokazali le malo dobre volje. Na vprašanja o slovenko-italijanskih odnosih je odgovarjal tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Na 14. in 16. strani RIM / LEVICA IZVOLILA BIANCA, BUTTIGLIONE PA NE ODSTOPI Ljudska stranka spet ima 2 politična tajnika pator. Filozof iz Gallipolija pa je tekmecu vrnil milo za drago, češ da včerajšnja seja vsedržavnega sveta ni bila legitimna in da tisti, ki so ga izvolili, želijo samo razbiti stranko. O razhajanju, ki jo je izzvala opredelitev do gospodarskih ukrepov Dinijeve vlade, je včeraj razpravljal tudi vsedržavni svet Stranke komunistične prenove. Razprava ni zbližala tajnika Fausta Bertinottija in njegovega predhodnika Sergia Garavinija, saj sta obe krili včeraj ponovili analize, ki so jih privedle do različnih izbir v parlamentu. Na 2. strani RIM - Ljudska stranka, ali bolje rečeno bivša Ljudska stranka, ima že spet dva politična tajnika. Ob Roccu Buttiglioneju (na fotografiji), ki je sklenil sporazum z desnico, je včeraj na tajniškem stolu spet Gerardo Bianco, ki ga je vsedržavni strankin svet izvolil za tajnika. Izvolitev Blanca je bila odgovor notranjega levega krila na Buttiglionejev sklep, da suspendira vse svetovalce vsedržavnega sveta, ki so glasovali proti njemu. Bianco je takoj po izvolitvi izrazil prepričanje, da je zakoniti lider Ljudske stranke in je Buttiglioneja obtožil, da je uzur- LJUBLJANA / PO PROMETNI NESREČI Kacin dobro prestal operacijo Ali je bil v trčenje vpleten še en voznik, ki je po nesreči zbežal? Ob uspehih Bosancev Karadžičželi premirje KRANJ - Slovenski obrambni minister Jelko Kacin je bil zaradi hude prometne nesreče operiran in je po uradnih informacijah operacijo dobro prestal. Se vedno pa uradno niso znani vzroki nesreče, v kateri je ministrov avto, trčil v avtobus hrvaške registracije. Kot smo že poročali, je bilo trčenje tako silovito, da je Kacinovo vozilo (minister je bil v njem sam) odbilo s ceste v breg, voznika pa so morali iz razbitin izrezati kranjski gasilci. Kacina so prepeljali na urgentni oddelek ljubljanskega Kliničnega centra. Včeraj smo na različnih koncih pre- verjali informacije v zvezi s prometno nesrečo in večinoma dobili uradna zagotovila, da bo »več znano v prihodnjem tednu«. Dejstvo je, da, vsaj za zdaj, zaradi nesreče še nihče od udeležencev ni v sodnem postopku, neuradno pa smo izvedeli, da so »vse zaslišane priče dogodek opisale podobno«. Za zdaj ostaja nerešeno tudi vprašanje, katero vozilo je bilo pred Kacinovim in ali je res, kot namiguje del tiska, da je neznani voznik po domnevnem izsiljevanju prednosti pobegnil. Vine Bešter Na 12. strani Podtajnik Prestamburao v Gročani o Glinščici O parku doline Glinščice, o izkušnjah, ki so spremljale njegov nastanek in možnostih nadaljnjega razvoja, so včeraj dopoldne govorili na okrogli mizi, ki jo je ob 10-letnici ustanovitve parka priredila dolinska občinska uprava. Glavno besedo je imel prof. Mario Prestamburgo (na sliki), podtajnik na ministrstvu za kmetijstvo, predvsem pa dober poznavalec naše stvarnosti, v kolikor je večkrat nudil svoj nasvet prav v zvezi z zaščitenim naravnim območjem Glinščice. Okrogla miza je potekala v prenovljenih prostorih srenjske hiše v Gročani, ki so jo prav tako včeraj s prijetno slovesnostjo predali svojemu namenu. Vzporedno s tema pomembnima dogodkoma je potekala tudi odprta meja (odprta bo tudi danes), ki že tradicionalno krepi sodelovanje med našo in obmejnimi slovenskimi občinami. Na 3. strani SARAJEVO -Posebni odposlanec ZN Jasuši Aka-ši je sprte strani v BiH pozval k prenehanju spopadov. K obnovitvi mirovnih pogajanj je predsednika BiH Alijo Izettiegoviča včeraj pozval tudi vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič. Karadzič je zahteval takojšnjo ustavitev vojaških operacij in hkrati zagrozil s srbsko protiofenzivo pri Tuzli. Bosanske vladne sile so včeraj zasedle dva srbska oddajnika, in sicer stolp pri Stolicah v bližini Tuzle in stolp v bližini Travnika. Bosanski Srbi so napadli muslimansko enklavo Gorazde na vzhodu BiH. O spopadih poročajo tudi iz bihaške enklave. Srbi niso bili nič manj dejavni v Sarajevu, kjer je ostrostrelec ranil nigerijskega pripadnika mirovnih sil, ki je pomagal nekemu ranjenemu Sarajevčanu. V Mostarju pa je srbska granata ubila otroka in ranila šest civilistov. Na 11. strani V Dolini morda pet kandidatov TRST - V dolinski občini se bo za župansko mesto potegovalo morda pet kandidatov. Borisu Pangercu (skupna demokratična lista), Renatu Schetti-niju (desnica), Alessandra Corbattu (Federalizem-Stranka naravnega zakona) in Robertu Raffaeleju (sredina) se bo morda pridružil še županski kandidat Zelene liste. Pangerc se je predsnočnjim v Boljuncu sestal s podpisniki dokumenta »Gibanja civilne dražbe«. Dejal jim je, da se čuti strankarsko nevezan in da ima pred sabo edinole interese občine in vseh občanov, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. V Zgoniku so medtem sestavili volilno listo »Skupaj-Insieme«. Županski kandidat je Tamara Blazina. Nova lista je prevzela mesto Napredne liste, v njej sodelujejo tudi slovenski in italijanski neodvisni kandidati. Zgoniška Slovenska skupnost se bo na volitvah predstavila s svojo kandidatno tisto. XT „ ,__ . Na a.stram Danes v Primorskem dnevniku Palčič in Brecelj o manjšini Predsednik SKGZ Palčič in tajnik SSk Brecelj sta se zavzela za odobritev pravičnega zaščitnega zakona in za čimprejšnjo vložitev osnutka, ki so ga izdelale najpomembnejše komponente Slovencev v Italiji. Stran 2 Za človeku prijaznejši Trst Tržaški občinski upravitelji so pripravili širokopotezen načrt za premostitev žgočih problemov v zvezi s prometno zmešnjavo ter zračnim in zvočnim onesnaževanjem. Investicija bo znašala skoraj 8 milijard lir, ki so ze razpoložljive. Stran 4 Stanovalci ne ostanejo na cesti Tržaška občina bo prodala lastna stanovanjska poslopja, vendar ljudje, ki v njih stanujejo, ne bodo ostali na cesti; stanovanja bodo lahko kupili ali pa v njih ostali kot najemniki. Stran 4 Danes proslava v Lonjerju V Lonjerju bo danes popoldne proslava ob 50. obletnici krvavega napada na bunker, med katerim so padli trije partizani in en vaški aktivist. Stran 5 Hill v pole-positionu Damon Hill na VVilliamsu bo startal iz najboljšega položaja na Veliki nagradi Brazilije. Ob njem bo Schumacher, Ferrarija pa sta v tretji vrsti. ATjS Prireja V COUNTRV ! SHOW s skupino PLAVA TRAVA ZABORAVA (c*, mesto v Nashvillu - ZDA) danes, 56. marca, ob 18. uri v Športno kultlirnem centru v zgoniku Vstopnina 10.000 lir Sodelujeta: Rože MIKI Nabrežina 104 tel. 200286 Gostilna-Pizzeria GUŠTIN Paula & Tamara Zgonik - Tel. 229123 POLITIČNA AFERA, KI ŽE MEJI NA FARSO (Bivša) Ljudska stranka ima spet dva tajnika Notranja levica znova izvolila Gerarda Bianca RIM - Ljudska stranka, ali bolje rečeno bivša Ljudska stranka, ima spet dva politična tajnika. Roccu Buttiglioneju, ki je že sklenil volilni sporazum z desnico, se je znova pridružil Gerardo Bianco, ki ga je strankin vsedržavni svet včeraj soglasno ponovno izvolil za tajnika. Politična afera Ljudske stranke se iz dneva v dan razvija v pravo farso, ki ji trenutno Se ni videti konca. Stranka je vsekakor politično mrtva, vprašanje je, kam se bodo usmerili njeni elani oziroma volil-ci, ki so seveda zaradi dogajanja, najbrž precej zbegani. Strankin vsedržavni svet je, kot reCeno, spet izvolil Bianca za tajnika. Zanj je glasovalo vseh 114 elanov skupščine, ki se prepoznavajo v notranji levici in ki odločno nasprotujejo vsakršnemu volilnemu sodelovanju z Berlusconijem in predvsem s Finijem. Bianco, ki je tudi evropski poslanec, je takoj po izvolitvi izrazil prepričanje, da je zakoniti vodja Ljudske stranke. Kdo je tajnik in komu pripada strankino premoženje pa bo spet odločal sodnik. Potem ko je rimsko sodišče pred kratkim priznalo Buttiglioneju uradni smbol Ljudske stranke, a tudi politično legitimnost levosredinskih izbir njegovih nasprotnikov, je vprašanje simbola morda že postranskega pomena. Da bi se izognili novemu presenečenju (in novim razsodbam sodnikov) sta sprti frakciji previdno izbrali vsaka svoj volilni simbol, s katerima bosta sodelovali na junijskih splošnih deželnih volitvah. Buttiglione, ki povsod že izvaja volilni dogovor s »Forza Italia« in z Nacionalnim zavezništvom, je po pričakovanju pikro in užaljeno komentiral ponovno izvolitev Bianca. Levici je znova glasno očital, da se podreja politiki ter težnjam Demokratične stranke levice ter da se s tem izneverja tradicionalnim katoliškim vrednotam. Nasprotniki pa zavračajo vse obtožbe in očitke ter se znova sprašujejo, kaj ima lahko skupnega Ljudska stranka s Finijem in z Berlusconijem. Položaj je, kot vidimo, popolnoma brezizhoden. Nekateri zato predlagajo obema tajnikoma Buttiglioneju in Biancu, naj sedeta za poga-jalno mizo in naj se sporazumeta vsaj o delitvi strankine imovine, potem pa naj končno in dokončno gresta vsak svojo pot. Ne gre pa samo za imovino. Ne smemo namreč pozabiti, da je Ljudska stranka »podedovala« od nekdanje Krščanske demokracije tudi ogromne dolgove. Sodniki bodo torej v prihodnjih dneh in tednih imeli precej dela z Ljudsko stranko. Za končno obra-Cunavanje pa bo treba najbrž počakati na aprilske volitve, ko bo vendarle jasno, koliko volilcev res podpira Buttiglioneja, koliko pa njegove nasprotnike. Kandidati Ljudske stranke bodo sodelovali kar v dveh volilnih zavezništvih. Na glasovnici pa ne bo veC uradnega strankinega simbola. MANJŠINA / SREČANJE MED PALČIČEM IN BRECLjjMh Pospešiti napore za zaščitni zakon Čimprej je treba vložiti osnutek, ki so go _ oblikovale komponente Slovencev v Itoliji TRST - Predsednik SKGZ Klavdij Palčic in tajnik SSk Martin Brecelj sta se v teh dneh sestala in pregledala vrsto perečih vprašanj, s katerimi se ta čas spopada slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Ugotovila sta, da Se slovenska manjšina zaradi svojega neurejenega pravnega statusa ne more mirno in polno razvijati ter odigravati vloge naravnega povezovalca na tem stičišču narodov in kultur. Podčrtala sta zato potrebo, da bi obnovili napore za odobritev pravičnega zaščitnega zakona, začenši s Cim prejšnjo vložitvijo v parlamentu zakonskega osnutka, ki so ga skupno izdela- le vse najpomembnejše komponente Slovencev v Italiji. Ravno tako sta poudarila neodložljivo zahtevo, da se takoj uredi vprašanje javnega financiranja slovenskih ustanov in organizacij, tudi s posegom deželne uprave Furlanije-Julij-ske krajine. Brecelj in Palčic sta se nadalje podrobneje pogovorila o težavah, ki jih preživljajo nekatere gospodarske ustanove Slovencev v Italiji, začenši na bančnem področju. Tajnik SSk je sobesednika seznanil z vrsto pobud, ki jih je stranka izvedla v zadnjih mesecih, da bi prispevala k premostitvi sedanjih težav, ki bi v najslabSem prime- ru lahko privedle celo do odtujitve omenjenih ustanov. Tudi Pal' CiC je spregovoril o posegih svoje organizacije v tem smislu in izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se je glede reševanja obstoja teh tako važnih dejavnikov za življenje naše manjšine ustvarila tako pomembna enotnost. Na koncu sta Palčic in Brecelj pozdravila dejstvo, da se predstavniki Slovencev v Italiji uspešno dogovarjajo za prireditev enotne osrednje poslave 50-le-tnice konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom-Proslava bo predvidoma 1. maja 1995 v Doberdobu. NOVICE Proslava osvoboditve PORDENON - Včeraj so na pobudo pokrajinske uprave, sindikata upokojencev Cgil in zveze partizanov Anpi proslavili 50. obletnico osvoboditve. Zbralo se je več kot 2.500 udeležencev, med temi številni nekdanji borci, interniranci in zelo številni mladi. V Pordenonu so tudi odprli dve fotografski razstavi, prvo posvečeno partizanskemu boju, drugo pa koncentracijskim taboriščem. Finivest toži sodišče MILAN - Finivest je vložila prijavo zaradi kršitve tajnosh preiskovalnega postopka v zvezi z objavo v številnih italijanskih časopisih informacije o preiskave finančne straže, ki je odkrila »zaklad hranilnih knjižic« v vrednosti 70 milijard lir. Po odkritju finančne straže je sodstvo uvedlo preiskavo o izvoru teh sredstev, za katere sumijo, da so spadale v »črne sklade« Berlusconijeve grupe. Za Finivesto-ve odvetnike »milansko javno pravdništvo in tudi finančna straža nimata za sogovornika obrambo in preiskovalnega sodnika, pač pa sredstva javnega obveščanja«. Iz tega odvetniki sklepajo, da gre za načrtni napad sodstva proti Berlusconiju. Podkupnine za pretorja BRESCIA - O delu pretorja iz Legnana Ganbattieste Frančiče so uvedli preiskavo. Osumljen je korupcije v zvezi z gradbenimi dovoljenji v okolici Milana. Namestnik državnega pravdnika, Roberto De Martino, ni hotel pojasniti podrobnosti preiskave; povedal je samo, da sta »pri korupciji vedno najmanj dva«, iz česar se da sklepati, da so še drugi osumljenci. Di Pietro: študenti naj nadzomjejo profesorje MILAN - Antonio Di Pietro meni, da »morajo na univerzi študentje nadzorovati svoje profesorje«. Nekdanji milanski sodnik, ki je zaslovel s preiskavo »Ciste roke«, je na srečanju, na katerem so predstavih listino o pravicah študentov, povedal, da je treba profesorje prisiliti k spoštovanju umikov lekcij in ostalih didaktičnih dejavnosti. Vojna za gomoljike PREDAPPIO - Donosno nabiranje dragocenih belih gomoljik je na Apeninu med Emilio in Markjami privedlo do prave vojne, pri kateri so jo izkupili psi. 2e dalj Časa se vleče pravda med krajani in nabiralci, ki prihajajo iz sosednjih pokrajin. V zadnjem času se je spor tako poostril, da so neznanci posejati območje, na katerem se razvijajo gomoljike, z zastrupljenim mesom. Včeraj je poginil dresiran pes, drugega pa so rešiti zastrupitve. Atentat na čarodeja VELLETRI - V Rimu so aretirati 49-letno žensko, ki naj bi poslala čarodeju iz Velletrija znanega z imenom Kronos paket, v katerem je bila steklenica alkohola z električnim vžigalnikom, ki na srečo ni eksplodiral. Zenska naj bi se tak maščevala, ker ni Čarodej hotel smrtno začarati njenega nekdanjega ljubimca. Električni vžigalnik naj bi izdelal njen 17-letni sin. STRANKE / ZASEDANJE POLITIČNEGA ODBORA SKR Manjšina kritizira Bertinottija Po razdoru ob zaupnici Diniju zamenjava vodje poslanske skupine RIM - Tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti je včeraj v Rimu odprl zasedanje političnega odbora s poročilom, v katerem je priznal, da o odnosu do kandidature Romana Prodija obstajajo v stranki tri različna stališča. Levo od Bertinottijeve usmeritve so tisti, ki so prepričani, da mora SKP ostati ne samo zunaj levosredinskega pola, ampak da mora biti celo alternativna z njim in da torej dialog ni mogoč niti z avtonomnih pozicij. Veliko ostrejše pa je nasprotovanje tajnikovi liniji med tistimi, ki se strinjajo s poslanci, ki pri glasovanju o zaupnici Dini j e vi vladi niso spoštovali strankinih navodil. V njihovem imenu je včeraj nastopil Rino Serri, ki je zagovarjal potrebo po vstopu SKP v levosredinski kartel in branil glas za Dinijev manever kot neobhoden za poraz Finije-ve in Berlusconijeve desnice. »Neubogljivost« dela komunističnih poslancev bo kaznovana z zmenjavo vodje poslanske skupine, Famiana Cruccia-nellija, ki je vodil »upor« proti Bertinot-tiju pri glasovanju o manevru. Včeraj je Bertinottijevo odločitev vzel v vednost z ugotovitvijo, da je imel tajnik na voljo tudi drugo pot, in sicer priznati, da je prišlo do hudega političnega razkola in nemudoma zaCeti politično razpravo. »Kadar se reCe, da sta si leva sredina in desna sredina enakovredni in da DSL ni več na levici, se ukine vsaka možnost za alternativo v tej državi in ostane le še vloga golega pričevanja,« je izjavil Cruc-cianelli. Bertinotti je na val kritik odgovoril, da v SKP problemov ne rešujejo odvetniki, ampak politično soočanje, in dodal, da mora biti vodja poslancev izraz večine v stranki. Jutri prva poskusna oddaja slovenske TV TRST - S posebno izdajo televizijskega dnevnika in z dokumentarnim filmom »Oj, Doberdob«, ki ga je pripravila slovenska programska struktura, se bo jutri zvečer, ob 20.30 zaCela druga poskusna faza slovenskih televizijskih oddaj v sklopu Raia. Oddaje v slovenskem jeziku so sad konvencije med predsedstvom vlade in Raiem Druga poskusna faza bo trajala nekaj tednov s predvajanjem kultumo-umetniških programov vsak večer ob 20.30, dokler ne bodo zaCeti s poskusnim slovenskim televizijskim dnevnikom. Slovenske oddaje bodo odajali na kanalu 64 s Ferlugov in na kanalu 40 s Campor. Radio Trst A bo v Obzorniku, ki bo na sporedu danes, ob 12. uri, pripravil posebno oddajo posvečeno začetku slovenskega televizijskega sporeda. 5 pričevanji in dokumenti bo prikazano dvajsetletno delo od izglasovanja zakona 103 do današnje realizacije. Govor bo tudi o problemih, ki so Se vedno povezani s temi novimi oddajami in prikaz prvin poskusnih sporedov. PRI CATANZARU IN COMU h Marii Rosi gre na bolje Oče posiljeval hčerko CATANZARO -Zdravstveno stanje 23-letne Marie Rose M. iz Lamezie Terme, ki jo je 30-letni Francesco Giordano Aloiso pet mesecev posiljeval in jo dvakrat prisilil celo k prekinitvi nosečnosti, se polagoma zbolj-šuje. Brezvestni in okrutni možakar seveda sedi v ječi pod obtožbo ugrabitve, neprestanega spolnega nasilja in grobih opolzkih dejanj z obtežil-nimi okoliščinami, pa tudi nezakonitega o-pravljanja zdravniških dolžnosti, ker je s pomočjo dolge igle dekletu povzročil dvakratni splav. Maria Rosa je 30. oktobra lani zapustila dom, zbežala z Aloi-som, v katerega se je bila zaljubila, in se nastanila na njegovem domu v Falerni Lido, kjer živi z ženo in dvema otrokoma. Zdravniki so nesrečnici ugotovili številne poškodbe in raztrganine. O podlem in ostudnem ravnanju je prišlo sporočilo tudi iz okolice Coma. Upokojen podjetnik z univerzitetno izobrazbo in lepo zalogo denarja v švicarski banki, ki mu je zdaj 69 let, je sistematično posiljeval hčerko. Začelo se je, ko ji je bilo komaj sedem let, zdaj pa jih ima trinajst. Dekle je povedala preiskovalcem, da je od nje zahteval vse mogoče, tudi najbolj izprijene načine spolnega odnosa, poleg tega pa jo je prisilil, da je to počenjala tudi pred fotokamero, in pornografske slike prodajal. Mož je loCen od žene, ki biva v Švici, njegovega imena in kraja, kjer živi, pa karabinjerji novinarjem niso hoteti razodeti. »Mostar v Trstu« tudi v Šempolaju TRST - V Šempolaju je še danes in jutri jutri na ogled fotografska in dokumentarna razstava »Mostar v Trstu«, ki jo je pripravila skupina tržaških prostovoljcev. Razstavo (na sliki-Foto KROMA) so odprti v četrtek zvečer, po krajšem uvodu predsednice domačega slovenskega društva Vigred Elene Legiše, sta o njej obširneje spregovorila Rudi Pobega (avtor nekaterih razstavljenih tografij) in novinar VValter Skerk. Odp tja razstave se je udeležilo lepo števi domačinov. Razstavo o vojnih grozotah v PorU ... nem Mostarju so prireditelji posve i trem tržaškim novinarjem televizijs ekipe RAJ, ki so lanskega januarja izgu ti življenje prav v hercegovskem nres • GROCANA / OKROGLA MIZA VOLITVE V DOLINSKI OBČINI Dolina Glinščice zgled zaščite okolja Zanimivo soočanje ob 10-letnici ustanovitve parka Štiri, morda pet volilnih kartelov Pangerc s pobudniki civilne družbe Park doline Glinščice je primer krajinske in naravne zaščite, vreden zgledovanja: v njem se skušajo uresničevati sodobna pojmovanja parka, ki mora ob ohranjanju naravnih znamenitosti primemo vrednotiti tudi človeka in kulturne značilnosti. Dolinski park ustvarja tudi priložnosti za podjetništvo in spodbuja rekreacijo, uvaja obenem dovolj uravnovešen odnos med mestom in podeželjem. O parku doline Glinščice, o izkušnjah, ki so spremljale njegov nastanek in možnostih nadaljnjega razvoja, so včeraj dopoldne spregovorili na okrogli mizi, ki jo je ob 10-letnici ustanovitve parka priredila dolinska občinska uprava. Pozdravne misli je izrekel Zupan Marino Pečenik, osrednje poročilo je podal prof. Mario Prestamburgo, sedanji podtajnik na Ministrstvu za kmetijstvo, v razpravo pa so posegli vidni predstavniki ustanov in organizacij, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko, med temi arhitekt Barocchi, eden od strokovnih mentorjev te pobude, predsednik KGS Ivo Sirca, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Spodbuden prispevek so v razpravo vnesli tudi naravovarstveniki združenja Mountain VVildemess, ki na mednarodni ravni v sodelovanju z alpinističnimi in drugimi sorodnimi organizacijami skušajo prevzgojiti človekov odnos do naravnega bogastva. »Občani in upravitelji Občine Dolina so se že pred leti opredelili za tvorno zaščito in za uravnovešeni razvoj ozemlja, na katerem živimo.« Ugotovitev dolinskega župana ni brez globlje utemeljitve, saj ne smemo pozabiti, da je območje dolinske občine doživelo grob poseg krčenja zelenih in obdelanih Površin, kar je zaznavno vplivalo na družbeno in gospodarsko ravnovesje. Take izkušnje so še utrdile zavest o važnosti okolja in zemljiških površin, o nujnosti zaščite s primernimi posegi. Nastal je park doline Glinščice, ustanovitvi je sledila vrsta posegov, ki dokazujejo dejansko voljo uprave, da se vrednotenje okolja ne ustavi pri be- sedah. V vsebinsko zamisel in upravljanje parka sodi tudi pobuda odprte meje, in to z nezmanjšanim prepričanjem, da so poznavanje med narodi, prijateljstvo, sožitje neodtujljive vrednote prave zaščite naravno in kulturno živega prostora. Odprta meja spremlja občinsko življenje v spomladanskem in jesenskem času, po stezi prijateljstva, ki pelje skozi dolino Glinščice se vsakič sprehodi veliko ljudi: že vrsto let je odprta meja nekakšen cvet v gumbnici krajevne uprave, ki z njo udejanja svoja osnovna vsebinska načela. Na še vedno pomanjkljiv zakonodajni okvir, ki bi omogočal vsestransko »koristno« zaščito območij in obenem urejeval odnose med naravnimi dobrinami in človeškimi potrebami, je v svojem posegu med drugim opozoril tudi prof. Prestamburgo, strokovni izvedenec in dober poznavalec krajevne stvarnosti. Kras je v širšem pomenu besede označil kot »laboratorij evropskega pomena«, v kolikor uveljavlja kmetijstvo v proizvodnji pridelkov in storitev in ustvarja tako prostorsko dobrino in gospodarsko obogatitev. Park doline Glinščice je po njegovem mnenju primer naravovarstveno zasnovane kmetijske politike. Da mora biti park dejavnik razvoja v družbeno-gosp odarskem in tudi kulturnem smislu, je poudaril tudi arh. Barocchi, ki je tesno sodeloval pri nastajanju dolinskega parka, dolgoletna izkušnja pa mu ne vliva velikih upanj v ustanovitev kraškega parka.'Spodbudnejši pa so pogledi, ki jih je v razpravo vnesel predsednik KGS Ivo Sirca. V predvidevanju spremenjenih političnih okoliščin pa moramo biti pripravljeni z izjasnjenimi pogledi na oblike in vsebine kraškega parka, ki si ga želimo. Predvsem kmet, ki to zemljo obdeluje in od nje živi, pa z deljenimi občutki gleda na ustanovitev zaščitenega območja: Edi Bukavec je kot tajnik Kmečke zveze opozoril na poslanstvo, ki ga kraški človek s svojim prirojenim čutom do zemlje nekako že uveljavlja. Ostaja pa strah, da bi zaščitni poseg na okolje ne upošteval zgodovinske prisotnosti Slovencev. Poleg zakonskih pravil pa mora seveda biti tudi primeren človeški odnos do naravnih znamenitosti, kulturnih in ostalih značilnosti nekega območja: samo s pravo »vzgojo do okolja« bo zakonski okvir lahko res učinkovit. Damjana Ota V Dolini se bodo za župansko mesto potegovali štirje kandidati, morda pa se jim bo pridružil še peti, ki bo odraz Zelene liste. Boris Pangerc bo vodil demokratično listo (morda se bo imenovala »Skupaj za Dolino«), Renato Schettini je kandidat Kartela svoboščin, Alessandro Corbatto odpira listo »Federalizem-Naravni zakon«, Roberto Raffaele pa bo županski kandidat sredinske liste. Njegova kandidatura je sicer še pod vprašajem (stranke še niso dosegle formalnega sporazuma), kot je pod vprašajem volilno sodelovanje Zelene liste. Njen morebitni kandidat za župana naj bi bil Alessandro Sgambati, nekdanji nabrežinski svetovalec, ki stanuje v Gročani. Pangerc se je predsi-nočnjim sestal z odborom podpisnikov »Gibanja civilne družbe«, ki bodo o volitvah v kratkem objavili razčlenjeno stališče. Gibanje je izrazilo zadovoljstvo, da so napredne in demokratične stranke končno dosegle volilni sporazum, obžalovali pa so dejstvo, da je skoraj vse potekalo na izrazito strankarski ravni ter da so pogajalci doslej skoraj popolnoma zanemarjali programske aspekte volilnega zavezništva. Civilna družba bo zato v predvolilnem soočenju sodelovala predvsem s svojimi programskimi izhodišči, zato poziva županskega kandidata, naj pazljivo prisluhne pričakovanjim in zahtevam čim širšega kroga dolinskih občanov obeh narodnosti. Pangerc je poudaril, da ima sedaj pred sabo izključno interese občine in občanov in ne političnih strank, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Sti-ristrankarsko zavezništvo bo v prihodnjih dneh objavilo kandidatno listo za občinski svet, ki bo štela 16 članov. Severna liga, kot kaže, ne bo direktno sodelovala na volitvah. Kot nam je povedal njen predstavnik Danilo Slokar, se stranka politično prepoznava v sredinski usmeritvi, a se je do zadnjega prizadevala, da bo sredino zastopal dvojezični županski kandidat. Ker se to ni in najbrž ne bo zgodilo smo zapustili pogajanja z Ljudsko stranko, je dodal Slokar, ki je obžaloval dejstvo, da je dolinska DSL zaprla vrata vsakršnemu možnemu dogovarjanju s sredinskimi silami. Na volitvah skoraj gotovo ne bo sodeloval dosedanji občinski svetovalec Zelene alternativne liste Alessandro Capuzzo, ki je bil sprva med pobudniki sredinskega kartela. Capuzzo je prišel navzkriž z Ljudsko stranko, ki mu je - kot je sam povedal - očitala preveliko politično ostrino do odbora župana Marina Pečenika. Corbattova kandidatura pa je sad dogovora med indipendentisti »Nord libero« in Stranko naravnega zakona. Blažinova na čelu »Skupaj-lnsieme« Tamara Blazina bo v Zgoniku županski kandidat volilnega zavezništva »Skupaj-lnsieme«. Ime nove volilne liste predstavlja za to občino veliko novost, saj bo novo zavezništvo na glasovnici nadomestilo dosedanjo »Napredno listo«, ki je ves povojni čas upravljala zgoniško občino. V novo zavezništvo so pristopili DSL, Komunistična prenova, nekdanji socialisti ter tudi lepo število neodvisnih kandidatov slovenske in italijanske narodnosti. Stranka Slovenske skupnosti se bo na volitvah 23. aprila predstavila s svojim tradicionalnim simbolom. Njen županski kandidat bo najbrž dosedanji načelnik SSk v občinski skupščini Joško Gruden. Se dokaj odprte pa so, kot kaže, »predvolilne igre« v sosednji repentabrski občini. V obeh skupščinah bo po novem sedelo dvanajst svetovalcev, tako da bodo z Zupanom novoizvoljena občinska sveta štela trinajst elanov. Zmagovita lista bo izvolila osem svetovalcev in seveda Zupana, opozicija pa bo dobila štiri svetovalske mandate. Tako imenovani .»Kartel svoboščin« je v Zgoniku za županskega kandidata, kot smo že poročali, izbral Umberta Ercolessija, Na desničarski kandidatni listi bo tudi Luigi Bonetti, lastnik Doma ostarelih pri Bajti. GROČANA / SLOVESNO ODPRTJE DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Odpili prenovljeno srenjsko hišo Po osmih letih obnovitvenih del so srenjsko hišo v Gročani spet predali svojemu namenu: z včerajšnjo uradno otvoritvijo bo v njej lahko imelo svoj sedež in delovanje domače kulturno društvo Krasno polje, sluzila bo zbiranju mleka iz vaških hlevov, ponudila bo možnost prebivalcem Groča-ne, Peska in Drage, da se v njej zbirajo ob različnih priložnostih. Po okrogli mizi ob 10- letnici parka doline Glinščice se je uradna otvoritev prenovljene stavbe odvijala na zunanjem dvorišču. Besede dobrodošlice in zadovoljstva ob uresničenem cilju je izrekel dolinski Zupan Pečenik, ki je v imenu uprave pozdravil številne goste, ugledne predstavnike oblasti in sil javne varnosti. Zahvalil se je tudi Kraški gorski skupnosti, ki je z denarnim prispevkom omogočila prenovitev. »Na tem še zadnjem robu naše zemlje mora prenovljena občinska zgradba spodbujati značilne krajevne dejavnosti,« je poudaril Pečenik in s tem mislil na še vedno zaznavno prisotnost kmetijskih dejavnosti. Po besedah simboličnega prevzema stavbe, ki jih je izgovoril predsednik KD Krasno polje Igor Racman, in po blagoslovu župnika Živca so pod toplim zgodnjespomal-danskim soncem zapeli učenci osnovne šole na Pesku. Ze prej je v praznični uvod zaigral Pihalni orkester Breg pod vodstvom Renza Muscovija, vzdušje pa je obogatil še nastop Tržaškega okteta, (dam) Za novi regulacijski načrt Dokument podprla večina svetovalcev z vzdržanjem opozicije V petek se je še zadnjič riante k veljavnemu v tej upravni dobi sestal občinskemu regulacijske-dolinski občinski svet. mu načrtu. Kot znano, je Dnevni red je obsegal eno Nadzorni deželni odbor samo točko o navodilih pred kratkim zavrnil sk-za sestavo splošne va- lep dolinskega občinske- Zeleni predlagajo kar tri referendume Tržaška zelena lista predlaga tri občinske referendume, in sicer o usodi stare luke, o vprašanju mestnega prometa in o spornem problemu Kraškega parka. Zahtevo po občinskih referendumih so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi deželni svetovalec Paolo Ghersina. Statut Občine Trst predvideva izvedbo referendumov, občinski svet pa še ni sprejel tozadevnega pravilnika. Od tod tudi poziv županu Riccardu Illyju in občinskim svetovalcem, da pospešijo odobritev tega pomembnega pravilnika. Glede Kraškega parka so bili zeleni zelo kritični do deželne uprave, ki kaže, po njihovem mnenju, veliko neobčutljivost do tega projekta, ki ga je prejšnja Travanutova uprava dobro in konkretno zastavila. Zeleni se bojijo, da bo Kras brez parka vse bolj podoben tržaškemu predmestju ter da bo tako izgubil svoje naravne in človeške značilnosti. ga sveta o smernicah za posodobitev krajevnega SRN z mnenjem, da so navodila presplošna in zato nekako neprimerna za naslednji korak strokovne izdelave novega načrta. Novi dokument, ki ga je na petkovi seji podprla večina svetovalcev (z vzdržanjem oz. nasprotovanjem opozicije), v bistvu ne spreminja vsebin prejšnjega. Vnaša torej le večjo jasnost v podajanju stališč, ki se zavzemajo za ohranjanje zelenih površin, prilagajanje bivanjskim potrebam v t.i. zgodovinskih jedrih, za krčenje zazidljivih površin in zaščito krajinskih, kulturnih, zgodovinskih znamenitosti. S sklicem občinskega sveta je sedanja dolinska uprava želela omogočiti nadaljevanje postopka za posodobitev krajevnega SRN, ki bi sicer moral počakati na umestitev nove uprave, (dam) NOVICE Jutri koncert za Mirana Jutri ob 21. uri bo v gledališču Miela »Koncert za Mirana« ob prvi obletnici smrti tržaškega snemalca Mirana Hrovatina. Nastopili bodo Stefano Benni, Massimo Bubbola, Gino DTdiso, Riccardo Fogli, Le Orme, Massimo Priviero in Settore Out Izkupiček večera bodo namenili Skladu padlih tržaških novinarjev in snemalcev. Pripadniki avtonomije se še niso »vdali« lllyiju Čeprav so z lepaki po mestnih zidovih javih, da so se že »vdali Illyju«, niso pripadniki levičarskega gibanja avtonomije Se zakopah bojne sekire, da bi dosegli dodelitev »socialnega centra«, v katerem bi razvijali svoje dejavnosti, predvsem koncerte in mladinska srečanja. Na včerajšnji skupščini v gledališču v Ul. Fabbri 2 so ostro napadli župana, ker jun ni zagotovil prostorov in so javih, da bodo 25. aprila protestno manifestirah po mestnih ulicah. Glasba v javnih lokalih lahko tudi po 23. uri Javni lokah, bari, gostilne in restavracije bodo lahko nadaljevali z glasbo tudi po 23. uri. Tržaška občina je namreč preklicala svoj omejevalni odlok izpred nekaj mesecev, ugotavlja tajnica Confesercenh Ester Pacor, ki meni, da bi moralo mesto zaživeh tudi v večernih urah. Vsekakor bodo morah javni lokah poskrbeh za akustično izolacijo, da ne bi motih sosedov. Nedeljska obiska v Revoltelli V okviru nedeljskih obiskov, ki jih prireja muzej Revolteha, bo danes ob 10.30 dr. Luca Geroni vodil obiskovalce na ogled slik iz obdobja verizma v drugi polovici prejšnjega stoletja, ob 11.30 pa bo dr. Franca Marri orisala obdobje na prehodu od prejšnjega v naše stoletje. Danes je tudi zadnji dan za ogled razstave »Fantastična leta: umetnost v Trstu od 1948 do 1972«. TRST / Z NACRTOM, ZA KATEREGA JE 2E RAZPOLOŽLJIVIH SKORAJ 8 MILIJARD Ulj Občina napovedala boj onesnaževanju in trušču Sodelovanje s podjetjem ACT in Krajevno zdravstveno enoto Nikjer drugje v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini ni takšnega zračnega in zvočnega onesnaževanja, kot ga imamo v Trstu. Nikjer pa tudi ni take avtomobilske stiske, ki je s tem neposredno povezana in ki iz leta v leto bolj ogroža zdravje občanov. Občinski upravitelji se s tem žgočim problemom že dolgo spopadajo, vendar je vsaj nekaj stvarnega v tem pogledu doslej ukrenila edinole Illyjeva mestna vlada, čeprav ne še dovolj. No, ravno zaradi tega se je zdaj odločila za velikopotezen načrt, s katerim bo s sinergiCnimi posegi učinkovito posegla za temeljito zredcenje strupenih hlapov v zraku, za ublažitev trušča, ki kvarno vpliva na človekov slušni aparat, in istočasno za okrepitev avtobusne službe, ki naj bi slonela na hitrejših prevozih in točnejsem voznem redu. Kakor je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci odbornik za okolje Gianni Pecol Cominotto, bo občinska uprava načrt uresničila ob tesnem strokovnem sodelovanju medobčinskega avtobusnega konzorcija ACT, ki ga je na srečanju s časnikarji zastopal Guido Gerin, ustanove za sanitarni servis (oziroma Krajevne zdravstvene enote), za katero je bil navzoč Manlio Princi, in poklicne izvedenke za akustične probleme Fiorelle Honsell. Predvidena sredstva za speljavo načrta znašajo 7 milijard in 600 milijonov lir, od tega 4 milijarde in 200 milijonov lir iz državne blagajne v okviru triletnega programa za varstvo narave vzdolž vsega Apeninskega polotoka, 3 milijarde in 50 milijonov lir iz občinske blagajne ter 350 milijonov lir iz krajevnega bencinskega sklada. Izvršilne projekte so mestni upravitelji že v četrtek izročili v pretres pristojnim dejavnikom deželne vlade, če pa upoštevamo birokratski tempo, ki je potreben za opredelitev vseh podrobnosti in dokončno odobritev, potem lahko računamo, da se bo vsa zadeva začela reševati čez dve leti. To ni ravno malo, a tudi ne veliko glede na široko-poteznost projekta, za katerega so se zgledovali tudi pri Dancih, Švicarjih in Britancih. S tiskovne konference Pecol Cominotto (F. Bolbi/KROMA) PO PRODAJI STANOVANJ, KI SO LAST TRŽAŠKE OBČINE SLOVENSKA EVROŠOLA *95 / V DOUNSKEM ŠPORTNEM CENjS Nihče ne ostane na cesti Pevske vaje 400 srednješolcev Poziv organizacijskega odbora za zbiranje prispevkov Odbornik Sergio Orioni z novinarji (F. Balbi/KROMA) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP SL 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, * Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Tržaški občinski odbor je umaknil svoj četrtkov sklep, da se vprašanje odtujitve nepremičnin v občinski lasti oz. njihove prodaje Avtonomnemu zavodu za ljudske hiše (IACP) zaupa v proučitev zasebni odvetniški pisarni. V odsotnosti župana Riccar-da Illyja, ki je bil včeraj na ekonomsko-politič-nem posvetu v Cernob-biu, je o tem obvestil javnost podžupan Roberto Damiani, vendar s pikro pripombo: »S tem nismo podlegli nobenemu pritisku, niti ne hoteli odgovoriti na pogoste besedne napade iz vrst manjšine, temveč smo sporazumno s silami večine prišli do zaključka, da takšen ukrep ni več potreben.« Z omembno pritiskov je Damiani imel v mislih Francesca Serpija (AN), Piera Camberja (LpT), Bruna Marinija (CCD) in Federico Seganti (SL), ki so kot manjšinski elani posebne komisije za prodajo občinskih nepremičnin ostro nasprotovali sklepu in celo zahtevali, naj komisija objavi zaključke svojega dela šele konec aprila in ne 31. marca, kot je bilo dogovorjeno. Novica o umaknitvi sklepa je prišla le nekaj ur po včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci občinskega odbornika Sergia Grionija, ki je apeliral na novinarje, naj vendar pomirijo stanovalce poslopij, ki jih bo občina oddala. V resnici bodo prodala samo golo lastništvo, pri čemer bodo imeli ljudje možnost, da na dražbi stanovanje sami kupijo, če pa ga ne bodo mogli, bodo vseeno ostali v njem kot najemniki vsaj za dobo 30 let, kolikor znaša užitniška pravica za pravne osebe, v tem primeru za občinsko upravo. Iztržek od prodaje nepremičnin bo županstvo izkoristilo za javno koristna dela in službe, torej ne bo z njim na noben način špekuliralo. Pač pa bi se spekuliranja lahko lotili kupci občinskih hiš, ko jim tega ne bi preprečila občinska uprava, kar je Sergio Grioni včeraj izrecno zagotovil. »Prav nihče ne bo ostal na cesti,« je zatrdil odbornik. Občinsko stanovanjsko politiko je podprla včeraj znova tudi Demokratična stranka levice. KRAJA MU JE SPODLETELA Zalotili so ga tik pred ciljem Hotel je vdreti v tobakamo Gianpaola Montedura je Čakalo nič kaj prijetno presenečenje: ko je bil že na tem, da se konCno prebije do tobakarne, so ga nepričakovano obiskali tisti, ki jih je najmanj želel srečati, agenti tržaške kvesture. Monteduro, sicer star znanec policije, je vse natančno proučil in se tudi primemo opremil. V poznih nočnih urah (bilo je okrog 2.40) se je po podzemeljskem hodniku v kletnih prostorih poslopja v Ul. Baiamonti 51 nameraval prebiti do prostora, ki je bil tik ob tamkajšnji tobakarni. Od tobakarne bi ga sicer ločila stena, vendar je računal, da to ni nepremostljiva ovira: s sabo je prinesel primemo orodje, med katerim je bila tudi posebna hidravlična naprava, s katero bi se lotil stene in jo prebil. Monteduro (letnik 1957) je tamkajšnje področje dobro poznal, saj prebiva v Ul. Baiamonti 8. Očitno pa vsega ni predvidel in so ga zasačili v hodniku, znašel se je v lisicah, odpeljali so ga na kvesturo. Neprijetnosti pa zanj še zdaleč ni bilo konec. Povedal je, da se je v Ul. Baiamonti pripeljal z motornim kolesom. Policija se je obrnila do specializiranega podjetja in mu naročila, da vozilo odpelje. In tako je prišlo na dan, da je bilo orodje, ki se ga je Monteduro posluževal pri poskusu kraje... ukradeno. Sergio Orlandi, lastnik podjetja, je namreč orodje prepoznal, pred nekaj dnevi mu ga je nekdo odnesel, kar je tudi prijavil policiji. In tako se bo Monteduro moral zagovarjati zaradi dveh prekrškov hkrati: prijavili so ga zaradi poskusa kraje v Ul. Baiamonti, a osumljen je tudi kraje v obtežilnih okoliščinah pri omenjenem podjetju. Sedaj je na razpolago javnemu tožilcu Dariu Grohmannu. Obvestilo Kmečke zveze živinorejcem Kmečka zveza obvešča živinorejce, da v petek, 31. marca t.l. zapade rok za predstavitev prošenj za ti. doklado za kmečki dohodek, ki jo živinorejci prejemajo kot prispevek za vzrejo bikcev, ki so dopolnili vsaj 8 mesecev (prvo obdobje) ali 21 mesecev (drugo obdobje). Prošnje morajo biti do istega datuma vložene na EIMA v Rimu, zato bo Kmečka zveza omenjene prošnje izpolnjevala do srede 29. marca. Kmečka zveza vabi zato vse živinorejce, ki nameravajo letos (v obdobjih ali 1. marec - 15. april ali 15. maj - 30. junij ali 1. september - 31. oktober) vložiti na EIMA prošnjo za prispevek za vzrejo bikcev (vključno z dodatkom znaša premija približno 290.000 lir za vsakega bikca), da se nujno zglasijo v uradih Kmečke zveze. Manjka manj kot mesec dni do začetka Slovenske Evrošole ’95, srečanja srednješolcev evropskih manjšin, ki bo od 19. do 23. aprila letos, ob 50. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji- Včeraj so se v dvorani dolin skega športnega centra zbrali otroci slovenskih nižjih srednjih šol. Prvič so vsi skupaj - bilo jih )e skoro 400 - zapeli himno Slovenske Evrošole ’95, ki jo je uglasbil Aleksander Vodopivec. Pod vodstvo© Bogdana Kralja in °h spremstvu harmonikarjev Glasbene matice so zapeti tudi druge pesmi, ki bodo spremljale manifestacijo manjšinskih šol. Istočasno je v gleda' liscu Prešeren predsedm organizacijskega odbora, prof. Zvonko Legiša seznanil s potekom manifestacije skupino petnajstih spremljevalk - vodičev. Organizacijski odbor Slovenske Evrošole ’94 se enkrat vabi posameznike in institucije, da bi Pn' spevali za izpeljavo te pomembne manifestacije-Prispevke zbirajo na tekočem računu Štev-01/7780/13 pri Tržaški Kreditni Banki v Trstu. OBČNI ZBOR SPOT Pomembna vloga Planinskega društva Priznanja Planinske zveze Slovenije nekaterim članom PredsinoCnji občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu je potekal z veliko mero optimizma, s poudarkom na uspešnem proslavljanju 90-let- Strokovno predavanje o raznih boleznih divjadi, ki ga je društvo slovenskih lovcev Doberdob pripravilo v petek v kulturnem domu na Colu, je bilo ne le zelo zanimivo, ampak dober poduk o vlogi, posegih in zdravstvenih aspektih lova. Veterinarski inšpektor dr. Silvo Sik iz Kopra (v sredi na sliki - Foto Križ-mantič/KROMA) je poglobljeno in plastično obravnaval široko paleto strokovnih vprašanj. Ugotovil je, da ima lovec s svojo puško pravzaprav veliko taktirko v roki, s katero uravnava razvoj narave in išče težišče lovstva, pri čemer mora odstrel biti smotrn v skladu z naravnimi zakonitostmi. Prav strmoglavi padec števila goveda in drobnice na pašnikih ima za posledico postopno prekomerno širjenje divjadi v novem habitatu in prav zaradi prenaseljenosti se tudi razne bolezni Sirijo z veliko naglico. Meso divjadi, ki ima zdrav način prehranjevanja in si sama izbira hrano na prostem, je zelo cenjeno v kulinariki, vendar pa mora lovec točno preveriti, da ni bila žival okužena. Govor je bil o Številnih parazitamih boleznih (nosni zolj, dlakojed, miksozoonoza, .salmonela in borelijoza, ki jo raznašajo klopi), posebno pozornost pa so posvetili steklini, ki se spet hitro in nevarno širi v naših krajih, Ta tudi za človeka smrtno nevarna bolezen se Po ugrizu začne s krči in konča s paralizo, ko virus, ki na prostem ni obstojen, Pride do centralnega živčnega sistema. Pred to okužbo je najbolj učinkovito preventivno sredstvo cepljenje ne le psov, pač Pa tudi mačk, ki lahko pridejo v stik z okuženo lisico. Ce se človek v primeru okužbe s steklino takoj ne niče svojega neprekinjenega delovanja, z bogatim pregledom opravljenega dela raznih odsekov, s podelitvijo priznanj nekaterim najzaslužnejšim čla- zdravi, ga doleti gotova smrt ob hudih mukah. Zato dr. Sik toplo priporoča, naj bomo zelo pozorni na odzivnost živali, ki se pod nom ter s številnimi načrti za bodočo dejavnost. Vse to je udeležence navdalo s prepričanjem, da bo društvo nadaljevalo svojo uspešno pot in s ponosom, da ostaja zvesto idealom, ki so si jih zadali planinci, ki so pred 90 leti začeli s to dejavnostjo. Društvo šteje danes okrog 370 rednih elanov, v njegovo dejavnost pa so vključeni smučarski, mladinski, jamarski in alpinistični odsek, pa še preda-valna dejavnost, izletništ-vo, društvena srečanja in proslave. Za kroniko naj zapišemo, da se je občni zbor ob veliki udeležbi članov začel s poročilom predsednika Lojzeta Abrama, nato s tajniškim poročilom Vojke Pertot, blagajniškim poročilom Žarka vplivom stekline obnaša nenormalno. Ob koncu predavanja so zavrteli še kratkometražni film o steklini. (B) Vecchieta ter s poročili predstavnikov posameznih odsekov: za mladinski odsek Maksi Kralj, za smučarski Valentina Fakin, za alpinistični Jasmina Rudež, za jamarski Stojan Sancin, za kulturno družabne prireditve Marinka Pertot. Ta sicer kratka, a zelo pomembna poročila so vsebovala veliko lepega in zanimivega o opravljenem delu. Sledila je prava poplava pozdravov raznih društev, ki se niso omejila le na pozdrav in dobre želje, temveč so že nakazala možnosti novih srečanj, novih skupnih izletov, pa tudi potrebo po še večjem in plodnejšem medsebojnem sodelovanju. Tako so zboru prinesli pozdrave predstavniki ZSSDI, SKGZ, Planinske zveze Slovenije, Športnega društva Sloga, Smučarskega kluba Devin, pobratenega društva Integral iz Ljubljane in planinskih društev iz Gorice, Sežane, Kopra, Nove Gorice, planinske družine iz Benečije, pa še društev Platak z Reke, Jesenic in Dovja-Mojstrane. Tudi častna predsednica društva dr. Sonja Mašera se je želela zahvaliti vsem za čestitke ob visokem priznanju za njeno delo, ki ga je prejela v Ljubljani. Predstavnik Planinske zveze Slovenije Kocjančič je nato podelil visoka priznanja nekaterim članom tržaškega društva, in sicer Marinki Pertot zlati častni znak, Stojanu Sancinu častni srebrni znak, srebrne znake pa še Aleksiju Civardiju in Robertu Devetaku. Po razrešnici, ki jo je prebral v imenu nadzornega odbora Pino Rudež, so člani izvolili novi petnajstčlanski odbor, ki bo iz svoje srede izvolil predsednika društva. Lepa družbanost je zaključila ta pomembni, po vsebini izedno bogat občinski zbor. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 26. marca 1995 EVGENIJA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.27 - Luna vzide ob 3.14 in zatone ob 13.41. Jutri, PONEDELJEK, 27. marca 1995 RUPERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,5 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb naraSCa, veter severozahodnik 11,5 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo spremenljivo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: France-sco Esposito, Martina Zu-balic, Francesca Stebez, Daniele Valente, Elisa Co-lomban in Thomas Polese. H DANES V LONJERJU h Proslava 50. obletnice napada na vaški bunker Petdeset let je minilo, odkar je Lonjer prestal nekatere izmed najbolj krutih dni svoje zgodovine. Danes popoldne bo ob lonjerskem spomeniku padlim proslava 50-letnice osvoboditve in obletnice napada »co-lottijevcev« na Lonjer, pri katerem so prav na mestu, kjer stoji spomenik, padli trije partizanski borci in domači aktivist. Proslava pa je tudi priložnost, da obeležimo vseh 57 borcev, 50 aktivistov, štiri talce iz Lonjerja in Katinare in nasploh vse tiste, ki so s svojo vztrajnostjo in pogumom pripomogli k te- mu, da tudi mi sedaj obstajamo. Zbirališče je ob 15. uri v lonjerskih društvenih prostorih. Od tod se bo manjša skupina predstavnikov vaških organizacij z vencem podala k spomeniku na katinar-sko pokopališče, ostali pa bodo krenili k lonjerskem spomeniku, kjer bo kulturni spored. Žal pa organizatorjem ni uspelo prirediti proslave na gradbišču bodočega kulturno-športnega objekta zaradi zaostajanja del, kar je posledica pomanjkanja finančnih sredstev. JPC __________PREDAVANJE / NA COLU______________ Nevama steklina se spet širi Na pobudo društva lovcev predaval veterinarski inšpektor dr. Silvo Sik ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ vabi v nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri na stadionu 1. Maj v Trstu na DOBRODELNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK Dirigent Aljoša STARC DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Triglavski narodni park v sliki in besedi Predstavil ga bo direktor parka inž. Janez Bizjak Peterlinova dvorana ponedeljek, 11. marca ob 20.30 UMRLI SO: 34-letni Eugenio Longo, 58-letni Ilario Hoban, 76-letna Elsa Azzola, 86.letna Maria Pobega, 86-letna Veneranda Rossi, 83-let-na Erminia Biondini, 87-letna Guglielma Tamaro, 87-letna Maria Canaletti, 88-letna Francesca Minno, 80-letna Maria Milocchi, 80-letna Maria Fabris. mJ LEKARNE NEDELJA, 26. marca 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 255141/225340). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), UL Costalunga 318/A (tel. 813268), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30. Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, LT1. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (Milje). POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in še marsičem do 31. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI SKD IGO GRUDEN gostuje dramsko skupino KUD Janez Jalen in Notranjih Goric s komedijo ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAV BOVEV Predstava bo v soboto, 1. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu PROSEK (tel. 225141/2253409 - samo po telefonu za najnujneše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Giulia 14 (tel. 572015). Od PONEDELJKA, 27. marca, do NEDELJE, 2. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), UL Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ZALOŽBA MIHELAČ in TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v četrtek 30. marca ob 17.30 v prostore Tržaške knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Amlbra Tomaža Šalamuna Sodeluje urednik Matevž Kos TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 31. marca ob 17.30 na predstavitev novih slovarjev Diomire Fabjan Bajc Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava in Lažni prjjafelji ■ I falsi amici Spregovorila bo prof. Nada Pertot Lotorijo 25. MARCA 1995 BARI n 27 21 5 6 CAGLIARI 55 29 78 30 47 FIRENCE 24 74 56 53 80 GENOVA 66 10 60 65 5 MILANO 85 9 57 76 23 NEAPELJ 4 51 64 30 74 PALERMO 54 61 7 86 3 RIM 36 80 74 81 6 TURIN 85 36 26 30 32 BENETKE 55 42 ENALOHO 43 8 59 1 X 1 2 2 1 X X 2 X X 2 KVOTE 12 - -57.707.000,- 11 1.511.000,- 10 164.000,- Danes praznuje v Praprotu 70. rojstni dan Dragica Peric Mnogo sreče in zdravja v Življenju ji želijo hči Slavica z družino in sin Franko Čestitkam se pridružujeta Slava in Stanko Mislej Nona Neva in nono Rudi sta se oddahnila, ko sta Tamara in Darjo sinka Boruta dobila. Zdaj pa srečno naprej želi vsa klapa Na pravni fakulteti tržaške univerze je doktorirala Katja Turk Čestitamo ji in ji želimo veliko uspeha mama, brat Aleš in nona H ČESTITKE Nasa raznasalka DRAGI- CA PERIC slavi danes 70. rojstni dan. Da bi nam se mnogo let vsako jutro prinašala dnevnik, so Zelje vaščanov iz Praprota. Obilo veselih in zdravih dni želita DRAGICI PERIC družini Gruden in Doljak. Najina prijateljica DRAGICA PERIC slavi danes lepi okrogli rojstni dan. Iskreno ji Čestitava in voščiva, da bi vedno tako Čvrsta in zdrava nadaljevala svojo pot. Se na mnoga, mnoga srečna leta ji kličeva Zora in Milena. JUSTINA MACAROL iz Gropade praznuje danes svoj rojstni dan. Vse najboljše ji želijo iz srca mož Pepi, hčerka Danica in sin Mitja z ženo. Nasi noni in pranoni JUSTINI pošiljamo iskrene Čestitke in ji želimo vse najboljše. Vnukinje z družinami in pravnukinji. Danes praznuje 50 let DUŠAN GULLI iz Ricmanj. Ob tem lepem prazniku mu želijo se na mnoga srečna zdrava leta in izpolnitev vseh želja žena Matilda, svakinja Marija z družino in svak Marjan z družino. Draga FRANKA ŽERJAL! Danes praznuješ tvoj rojstni dan. Ob tem lepem dnevu ti čestitamo in želimo veselo družbo. Karlo in Gina. Enako ti zeli tvoja nona Francka. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La giusta cau-sa«, i. S. Connery, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek - Generazioni«, i. P. Stevvart, W. Shatner. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Creature del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kim Basinger. NAZIONALE 1- 16.30, 19.00, 21.40 »Vento di pas-sioni«, i. B. Pitt, A.Hopkins. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Farinel-li, voce regina«, i. E. Loverso. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della li-bertil«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15, »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Mas-simo Ghini, Leo Gullotta. MIGNON - 16,00 - 22.00 »A qualcuno piace il culo«, poni., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Neli«, r. Michael Apted, i. J. Foster, L. Neeson, N. Richardson. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Allen, i. C. Palminteri, J. Cusack. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Belle al bar«, r.-i. A. Benvenuti, E. Robin’s. Vaške organizacije Lonjerja in Katinare prirejajo OB 50-LETNICI OSVOBODITVE PROSLAVO v Lonjerju danes, 26. t. m., ob 15. uri Program bo obsegal kulturni spored, pozdravne nagovore predstavnikov javnih oblasti, VZPI-ANPI, ZZB iz sežanskega okraja ter slavnostni govor. Pred pričetkom bo svečano polaganje vencev na spomenik, ki obeležuje napad na lonjerski bunker in na spomenik padlim na katinarskem pokopališču. 50/ENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Istituto regionale sloveno per 1'istruzione professionale SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vabi univerzitetne Studente na celodnevni izlet, ki ga prireja v sodelovanju s podjetjem EURO-SAVA S.r.l. Predvidena sta: - ogled tovarne SAVA v Kranju in razgovor z vodstvom priznanega slovenskega proizvajalca pnevmatike, - obisk Centra Brdo, vodilne srednjeevropske Sole za management. Odhod v petek, 31. marca t. 1. ob 8. uri z OpCin. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 tel. 566360 in v Narodni in studijski knjižnici v Trstu, Ul. S. Francesco d'Assisi 20, tel. 635629 EUROSAVA ADRIA AIRVVAVS ™ SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIR IZ j^IUBLIANg V pRANKFURI j^ONDON j^JUNCHEN JSTANBUL jy|0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM g KOPJE gPLIT JIRANO QUNAJ ^iJRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J j CPorhi H0YJ fOMLfdjtU aOlJJLU ŽENSKA OBLAČILA Široka izbira oblačil, spodnjega perila, pižam, moških in ženskih trenirk Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 FAU03 POPOLNA RAZPRODAJA - POPOLNA RAZPRODAJA ITALNOVA POPOLNA RAZPRODAJA ZIMSKIH, POMLADNIH in POLETNIH ZENSKIH OBLAČIL Velikosti do št. 60: krila, suknje, majice, hlače, površniki, dežni plašči PO NABAVNIH CENAH ITALNOVA - Trg Ospedale 7- Trst POPOLNA RAZPRODAJA - POPOLNA RAZPRODAJA S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana polk-na in navojnice, železne ograje raznih oblik in barv IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 AMATERSKI ODER JAKA ŠTOKA vabi na ponovitev veseloigre Salon ekspon J. Kolarič danes, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku a PRIREDITVE SKD VIGRED vabi na ogled razstave MOSTAR V TRSTU v prostorih bivše konzulte v Sempo-laju. Umik razstave: danes od 11. do 12. ure in od 16. do 18. ure, jutri od 18. do 20. ure. Danes, 26. marca, bo ob 18. uri v Baragovem domu v Ricmanjih dramska prireditev LE KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ v izvedbi dramske skupine iz Standreža. Vabljeni! V BARAGOVEM DO- MU v Ricmanjih sta odprti razstavi Spomeniki pisane besede v Ricmanjih in Prispevki sodobnih slovenskih umetnikov ob 800-letnici sv. Klare. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. SKD SLAVEC - Galerija Babna hiša v Ricmanjih -vabi do 31. t.m. na ogled razstave mladih likovnikov iz Tržaškega in Goriškega. Urnik: danes od 10. do 12. ure, v sredo in petek od 20.30 do 22. ure. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - s koncertom za violo in klavir se sklene pomladanski niz opernih glasbenih srečanj. Koncert bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Nastopila bosta violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfaroni iz Parme. Na sporedu Matičič, Bruch in Brahms. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na ogled razstave arhitekturnih maket in risb SLOVENSKI KOZOLEC, ki je na ogled v prostorih Tržaške knjigarne do 4. aprila 1995. □ OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da bo ob današnji odprti meji 25. Zeleni center na Tomažu pri Vrhpoljah odprt. Ob 15. bo koncert 40-članske godbe na pihala iz Divače. Vabljeni vsi ljubitelji, zagovorniki miru in omikanega sožitja, Se posebno mladi. OB 50-LETNICI bojev na Poreznu Skupnost borcev IXX. Slovenske narodno-osvobodilne udarniške brigade (SNOUB) Srečko Kosovel, Gorenjsko vojno področje in Planinsko društvo Cerkno organizirajo pohod na Porezen danes, 26.t .m. Ob 15. uri bo komemoracija pri spomeniku na Jesenici pr Cerknem. Slavnostni govornik bo Zlobec. Vabljeni vsi borci in udeleženci pohoda. SKD TABOR - Opčine vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 28. t.m., v Prosvetnem domu: ob 20. uri prvo sklicanje, drugo sklicanje pol ure kasneje. KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEVA KONFERENCA iz Trsta vabita člane in prijatelje na pripravo za Veliko noč, ki bo v sredo, 29. marca, ob 16. uri pri Šolskih sestrah, Ul. delle Docce 34 pri Sv. Ivanu. SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 29. t. m., ob 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju na Narodni ul. 126. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vrsi popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. SKLAD MITJA CUK prireja angleški tečaj na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. GOSPODARSKO DRUŠTVO na Kontovelu vabi člane na 96. redni občni zbor v petek, 31. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Odbor. POHITITE z vpisi otrok v obmorsko kolonijo v Dragi (SLOKAD, tel. St. 226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu ( Slovenska Vincencijeva konferenca, tel. St. 43194) tudi v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, kjer vpisujejo občinske zdravniške asistentke. KRUT obveSča, da je odprto vpisovanje za letovanje na Malem Lošinju. Letos bo letovanje junija in julija v Štirih 10-dnevnih izmenah. Vpisovanje in informacije KRUT , Ul. Ci-cerone St.8, tel. St. 360072. KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slaščic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. aprila. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želji in fantaziji. Prijave sprejema do petka, 7. aprila na tel. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. aprila od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v Sa-ležu. V OKVIRU poglobitve-nih večerov in priprave na Veliko noč vabljeni v petek, 31. marca ob 20.30 v staro solo v Mackoljah k OKROGLI MIZI IN POGOVORU ob temah: Kakšen smisel imajo žrtve in odpovedi v življenju?, Kako doživljam postne in velikonočne dni?, Zakaj k spovedi pred Veliko nočjo?, Kaj pomeni vstati s Kristusom?... Gostji večera: profesorica Mirjam Bratina por. Pahor iz Devina in sestra redovnica Doroteja iz Doline. jB_______________IZLETI SINDIKAT SPI CGIL Devin - Nabrežina organizira večdnevni izlet v Salzburg od 26. do 28. maja. Vse informacije dobite na sedežu Sindikata tel. St. 200698 ali 200036. !3 SPISKE VESTI RAVNATELJSTVO DP-ZIO J. STEFAN obveSča, da bo jutri, 27. t.m., roditeljski sestanek za naslednje razrede: ob 16.15 za vse I. in II. razrede in ob 18.00 za vse III., IV. in V. razrede. Vabljeni vsi starsi. PUBLIEST Tel. (040)7796611 -Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) % V / .aP /S T BUDILKA, KI TE BUDI ZE 80 LET JE SE VEDNO BUDILKA CAVALLAR? OD DANES DALJE BO ŠE VEDNO TVOJA BUDILKA V PRENOVLJENEM, ELEGANTNEM IN FUNKCIJONALNEM AMBIENTU. NADALJUJE SE, BOLJE KOT PREJ, TRADICIJA KJER SE KLASICNOST PRILAGAJA NOVIM ČASOM A V A L L A R URE - ZLATO - SREBRO ULICA SAN LAZZARO 15 - TRST u MALI OGLASI PODJETJE S POHIŠTVOM išče delavca za skladiščenje, dostavo in montažo pohištva pri kupcih. Ponudbe poslati na UFFI-CIO POSTALE 34019 SI-STIANA C/P 59. TRGOVSKO PODJETJE S POHIŠTVOM išče osebo za prodajo izloZenega pohištva in opravo s prodajo vezanih pisarniških zadev. Znanje slovenskega, hrvaškega in italijanskega jezika. Ponudbe poslati na UFFICIO POSTALE 34019 SISTIANA (TS) C/P 59. TRGOVSKO PODJETJE S POHIŠTVOM išče geometra risarja pohištvene stroke ali prodajalca pohištva sposobnega izdelati podrobne projekcije stanovanjskega pohištva. Ponudbe poslati na UFFI- CIO POSTALE 34019 SISTIANA (TS) C/P 59. GOSTILNA NA KRA- SU išče natakarico/ja, delovni čas po dogovoru. Telefonirati od 11. do 12. ure na St. 229168. PODJETJE iz Nabrežine išče prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na St. 200232 med 14. in 15. uro. NUJNO iščem gospo Slovenko za 24 -urno delo pri ostareli osebi za dobo 15 dni na mesec. Tel. St. (040) 814385. 25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na St. 200882. KVALIFICIRANEGA ali priučenega kuharja stalno zaposli slovenska restavracija v Munchenu. Imeti mora italijansko državljanstvo, za stanovanje in hrano poskrbljeno. Tel. St. 0038665/56728. ISCEM V NAJEM hišico z vrtom na Krasu. Tel. St. 327465 - dom ali St. 420460 (od ponedeljka do petka od 16.00 do 18.30). NA OPČINAH ali v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah. NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje trosobno opremljeno stanovanje. Tel. St. 200115. V NEPOSREDNI bližini mednarodnega prehoda Rdeče hiše v Gorici daje- KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. C anal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) mo v najem 170 kv. m poslovnih prostorov. Možnost parkirišča in uporabe industrijskih hladilnikov. Tel. St. (0481) 31163 v popoldanskih urah. UČITELJICA nudi individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794. PRODAM vilo z velikim vrtom - področje Gabrovec. Tel. 040/948664. PRODAM fiat Xl9 1500, letnik 1980 v odličnem stanju. Tel. St. 220804. PRODAM WV Polo, letnik 1988 v odličnem stanju. Tel. št. 299620. PRODAM bel Vitara 1600, konec leta 1991, kataliziram Tel. St. 7606084 - trgovina ali 274941 - ob urah obedov. PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104. PRODAM prenosni telefon Nokia City man 300, možnost fakturiranja. Kih cati v večernih urah na St. (040) 228997. GOSTILNO VODNJAK. Strmec 1, Crni vrh nad Idrijo, prodam. Gostilna je v obratovanju. Informacije na tel. st' 0038661/374711. PODARIM psičko s svetlo dlako (meSane pa" sme setter/nemški ovčar) staro osem mesecev. Teist. (0481) 521147. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl J Borštu St. 1 Sergij Mahnič. Toči črno in belo vino. OSMICO ima odprto Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO - agrituri-ZEM je odprl Milič v Zagradcu. Tel. St. 229383. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatoci St. 22. OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca St. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Justu Škerlju, SaleZ 44 Se danes, 26.t .ni OSMICO ima Ivan Antonič v Cerovljah na St. 34. Toči belo in črno vino. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški cesti 25 odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta v Dolini na St. 147. Ladi Kocjan vabi vse na belo in črno vino in domačo zuco. ZAHVALA Svojci pokojne Marije Rupel vd. Štoka se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Prosek, 26.3.1995 27.3.1992 27.3.1995 Ob tretji obletnici srati drage Nadje Kriščak se je z neizmerno ljubeznijo in žalostjo spominja mama in vsi, Id so jo imeli radi Barkovlje, 26.3.1995 GORICA / PREDLOG KONZORCIJA ZA INDUSTRIJSKI RAZVOJ FINANCARSKA ŠOLA / POZIV ZUPANU Goriški sklad naj bi postal rotacijski sklad /z poviška cene goriva denar za urejanje mesta Štandrež zahteva razpis referenduma Rajonski svet odobril načrt zo slačilnice ob balinarskem igrišču - Včeraj ekološka akcija Čeprav industrijski sektor na Goriškem ni kdove kako razvit, ustvarja Se vedno okrog dve petini dohodka. Terciarne dejavnosti (zlasti trgovina) so v krizi, nekaj vec možnosti razvoja se odpira v turizmu, medtem ko se delež kmetijstva v strukturi skupnega dohodka niža. Vprašljive so nadalje dejavnosti, ki so tako ali drugače vezane na mednarodno vlogo Gorice, saj je poleg sprememb, ki so se že uresničile, računati v nekaj letih, po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, na povsem drugačne razmere. Z drugo besedo, nujno je treba predvidevati razvoj dogodkov in sprejeti najbolj primerne ukrepe za preoblikovanje in možnosti razvoja gospodarstva. Tudi zato, da se ne bi že Cez kakšno leto znašli nepripravljeni, tako kakor se je zgodilo na Trbižu. Konzorcij za industrijski razvoj je včeraj predstavil osnutek načrta, ki je na prvi pogled dokaj preprost in skromen, a po mnenju se- stavljalcev, dr. Carla Micheluttija in Gianfranca Gandina, predsednika konzorcija, odpira zelo stvarne možnosti za razvoj industrijskega sektorja, ki bi, v postopku preoblikovanja gospodarstva, pridobil na teži in ki bi ob predvidenih spremembah zagotavljal določeno stabilnost. Industrija potrebuje za razvoj poleg zazidalnih zemljišč - teh je na Goriškem dovolj - predvsem finančna sredstva oz. ugodne kredite ter ustrezno delovno silo. Možnosti kreditiranja pod ugodnimi pogoji bi lahko zagotovili s sredstvi Goriškega sklada, vendar pa bi morali ta mehanizem za spodbujanje gospodarske rasti nujno prilagoditi, menijo pri Konzorciju. Dosedanje oblike financiranja so se izkazale premalo uspešne in spodbujevalne. Goriški sklad naj bi deloval kot rotacijski sklad. Zdaj se namreč prispevki izplačujejo v obliki nepovratnih sredstev, kar ima, poleg dobrih tudi veliko sla- bih strani: n.pr. omejitve EZ. Z uvedbo ugodnih posojil bi bilo mogoče aktivirati znatno vec finančnih sredstev kakor zdaj, kar bi imelo pozitivne posledice. Delovno silo za nova podjetja pa naj bi črpali iz sosednjega območja v Sloveniji. Drugi del predloga Konzorcija za industrijski razvoj prav tako zadeva poslovanje proste cone. Ob upoštevanju podražitev goriva pri sosedih in podražitev goriva v Italiji, bi bilo smotrno za kakih 200 lir povišati prodajno ceno goriva. Ta sredstva bi se deloma zbirala v Goriškem skladu, na območju občin Gorica in Sovodnje pa bi šla na poseben račun, za financiranje prepotrebnih posegov v mejanju okolice, prenovo starih stavb, za urejanje cest, pločnikov itd. Letno bi ta delež navrgel približno 2, 5 milijarde lir. S temi sredstvi bi bilo mogoče najeti kar precej posojil in s tem sprožiti obsežen proces posegov prenove, kar bi se ugodno odražalo tudi na področju zaposlovanja. MEDEJA / SREČANJE OTROK IZ VRTOJBE, REKE, KEUTSCHACHA IN MEDEJE Mednarodni praznik dreves Občinska uprava v Medeji je bila pobudnik včerajšnjega mednarodnega srečanja v znamenju prijateljstva in sodelovanja. V parku pred županstvom, pri osnovni šoli in na griču nad vasjo so mladi iz Reke, Keutschacha, Vrtojbe in Medeje zasadili drevesca miru in prijateljstva. Vsaka delegacija je prinesla najbolj značilno oziroma najbolj priljubljeno drevo. Vrtojbenci so prišli z lipo, domačini pa so zasadili trpežno kropinco. Pri županstvu so zatem pripravili krajši kulturni spored. V reški delegaciji so bili tudi predstavniki italijanske skupnosti, vodil pa jo je župan Linic. Srečanje učenčev osnovnih šol je bila tudi priložnost za srečanje upraviteljev medejske in drugih sosednjih občin. Na sliki (Fotostudio Reportage) otroci iz Vrtojbe so zasadili lipo MEJA / ZELENI KRONIKA / V PETEK ZVEČER V UL. TERZA ARMATA Ne prometu poškabrijelovi Mejni prehodi v Gorici se razburjajo duhove. Rdeča hiša je odprta za Pešce, polemika pa se je vnela zaradi predloga rajonskega sveta za severno Četrt, da bi odprli avto-niobilskemu prometu prehod za pešce v Ska-brijelovi ulici. Zeleni menijo, da je to norost, saj bi se povečal hrup in onesnaženost v ulicah, ki niso primerne za gost promet, obenem pa bi ne rešili problema mednarodnega Prometa, saj je prehod namenjen le upravičencem s Prepustnico. V letaku navajajo poimensko vse rajonske svetovalce, ki so glasovali za to (vsi razen dveh zelenih in enega progresista). Obenem se sprašujejo, zakaj je deželni radio dal vest o predlogu rajonskega sveta že v petek opoldne, ko pa je bila seja šele isti veCer ob 20.30? Mar so o tem odločali drugje in so nato svetovalci samo potrdili odločitve drugih? Avto na strehi, šoferju pa nič V Doberdobu se je poškodoval 20-letni Kristijan Lavrenčič Precejšnjo sreCo je imel, kljub nesreči, voznik zastave 101, Spasoje DukiC iz Nove Gorice, ulica Gradnikove Brigade 39. Vozil je po ulici Terza Armata v smeri proti Tržaški cesti, ko je, v bližini avtomobilskega salona Aguzzoni, izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil v desno in obtičal na strehi, v obcestnem jarku. Voznik se je izmazal le z nekaj praskahu. VeC dela so imeli gasilci, da so avtomobil spet spravili v pravo pozicijo, in policija. Težke telesne poškodbe pa je včeraj zgodaj zjutraj na pokrajinski cesti pri Doberdobu dobil 20-letni Kristijan Lavrenčič s Poljan, ulica Bratje Cervi 7. Prišlo je do trčenja med motorčkom, na katerem se je peljal Lavrenčič in avtomobilom, ki ga je vozil 47-letni Renzo Nar-duzzi iz Doberdoba, Goriška ulica 5. Lavrenčič si je v nesreči zlomil kolk in za-dobil številne druge poškodbe. Zdravil se bo 3 mesece. Na sliki (Fotostudio Reportage) prizorišče nesreče v ulici Terza Armata Rajonski svet v Stan-drežu je v Četrtek izglasoval novo resolucijo proti gradnji financarske šole na letališču. V njej ugotavlja, da bi vojašnica hudo ogrozila “sedanja ravnotežja v rajonu”, da obstaja močno nasprotovanje javnosti in da vsekakor ni dopustno, da bi Osimski denar namenjen cestam šel za vojašnico. Zato rajonski svet zahteva, naj Zupan razpiše referendum in naj poseže za to, da bi finančna straža z lastnimi sredstvi sezidala šolo v kaki opuščeni vojašnici in ne na letališču. Za resolucijo so glasovali vsi razen Romolija (FI) in Ciuffarina (Liga), vzdržala pa se je Smetova (Zeleni), ki je proti financar-ski šoli kjerkoli, bodisi na letališču kot v vojašnicah. Na isti seji so tudi odobrili nacrt za realizacijo zgradbe za slačilnice, stranišča in skladišče ob balinarskem igrišču. Izvajali ga bodo postopno. Rajonski svet bo financiral nakup materiala in zahtevnejša dela, člani kluba Mak pa bodo prispevali prostovoljno delo. Na seji je občinski odbornik Pesco posredoval podatke o onesnaževanju iz upepeljevalnika, ki naj bi bilo pod maksimalno dovoljeno mejo. Občina še ne namerava zapreti objekta, pac pa je obljubil namestitev novega filtra in neprav za preverjanje onesnaževanja. Rajonski svet je včeraj popoldne priredil tudi novo akcijo za Čiščenje okolja nad bregom SoCe tik pod vasjo. Poletni umik tigovin S prehodom na poletno uro bodo jutri tudi trgovine začele poslovati s poletnim urnikom. Trgovine z raznim blagom bodo odslej poslovale z umikom 8.30- 12.30 in 15.30-19.30, jestvinske trgovine in marketi 8.20-13.00 in 16.30- 19.30, mesnice 7.30- 13.00 (sobota tudi 16.30- 19.30), pekarne in mlekarne 7.30 (fakultativno 7.00) do 12.30 in 17.SO- 10.30. Ti urniki so okvirni: vsak trgovec sme prosto izbrati urnik odprtja med 7. in 21. uro za najmanj 30 in največ 44 tedenskih ur. Javni lokali so obvezno odprti med 7. in 21. uro (s popoldanskim odmorom), fakultativno pa od 5.00 do 2.00 ali 3.00. NOVICE Pesnik Ciril Zlobec ob 70-letnici v Gorici Ciril Zlobec bo kmalu praznoval svojo 70-letnico. DZS jo je počastila z izdajo treh izjemno opremljenih knjig, dveh pesniških zbirk Stopnice k tebi in Skoraj himna ter monografijo dr. Marije Švajncer Ciril Zlobec pesnik ljubezni. Knjige bodo predstavili na srečanju z avtorjem Cirilom Zlobcem v Četrtek, 30. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu. Na srečanju bo sodeloval tudi pianist prof. Aleksander Vodopivec. Jutri občni zbor ZSKP Zveza Slovenske katoliške prosvete bo imela svoj redni letni občni zbor jutri, 27. marca, ob 20.30 v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici. Na dnevnem redu so poročila tajknika, blagajika, predsednika, clanic, nato po pozdravih gostov in poročilu nadzornikov pa še volitve predsednika in drugih organov zveze. Teden civilne zaščite Teden od 27. marca do 2. aprila bo po vsej državi posvečen dejavnostim civilne zaščite s prektivC-nimi vajami in informiranjem občanov o preprečevanju nezgod in delovanju v priemru katastrof. V Gorici napovedujejo manifestacijo v soboto, 1. aprila, pred ljudskim vrtom z udeležbo prostovoljcev številnih mestnih združenj. Vsi interesenti so v sredo ob 20.30 vabljeni na pripravljalni sestanek, ki bo na sedežu jamarsko-raziskovalne-ga društva C. Seppenhofer v Ul. Diaz 13. Civilni zaščiti bo posvečen tudi poseben razstavni prostor na sejmu Hobby sport v Vidmu od 1. aprila dalje. Prostovoljci civilne zaščite imajo s predstavitvijo potrdila župana brezplačen vstop. Srečanja mladih pri SSk Mladinska sekcija SSk se bo sestala danes ob 15.30 na sedežu v Dre v. XX. septembra 118. Na dnevnem redu je razprava o občinskih volitvah, predstavitev mladih kandidatov in obravnava delovnega naCrta za drugo trimesečje 1995. Sekcija bo v prihodnjih dneh priredila vrsto srečanj na temo Mladi in politika, na katerih bodo predsatvili delovanje, nacrte in programe. Srečanja bodo v Steverjanu v Sedejevem domu v torek ob 20.30, v bivši osnovni Soli v Jamljah v Četrtek ob 20.30, na sedežu PD Rupa-PeC v Rupi 4. aprila ob 20.30, v župnijskem domu v Doberdobu 6. aprila ob 20.30 in v Sovodnjah 11. aprila ob 20.30. Obračun bi bil lahko tragičen Nasilje in nešportno obnašanje ne razlikuje višje ali nižje tekmovalne skupine, velikih stadionov od manjših telovadnic. Razgrajačev je, kot kaže povsod dovolj. Tako se je petkovo srečanje v košarki (75:73) med moštvoma Largo Isonzo in Scoglietto Trst konCal ne nepričakovan način, za 56-letnega Silvana Olimpa pa tudi z iskanjem zdravniške pomoči v bolnišnici. Med kričanjem, prerivanjem in podobnimi načini izražanja nasilja, je možakar padel s tribune, z višine poldrugega metra. Nalomil si je rebro in zadobil močan udarec v prsni koš. FILM VIDEO MONITOR / DANES V KULTURNEM DOMU Intenziven in lahkoten spored predvajanj Okrogla miza: Slovenski filmvideo doma in po svetu Deseti film video monitor se danes nadaljuje v Kulturnem domu z intenzivnim in hkrati lahkotnim sporedom filmskih predvajanj. Tako čez dan kot v večernem sporedu bodo vrteli filme, ki naj bi pritegnili pozornost številnega občinstva. Začeh bodo že ob 9. uri s filmom Zivojina Pavloviča Nasvidenje v naslednji vojni (1980), v katerem se nekdanji partizan in nemški vojak srečata na počitnicah v Španiji in obujata spomine na vojne dni, ko sta bila sovražnika. Ob 11. uri bo v mah dvorani okrogla miza na temo Slovenski filmvideo doma in po svetu, kjer se bodo filmski ustvarjalci in kritiki spraševali o uspešnosti slovenskega filma tudi v tujini. Sočasno bodo v veliki dvomai vrteli Štiglicev Dolina Miru (1956), v katerem otroka iščeta svojo dolino miru sredi vojne vihre. Popoldanski spored bo ob 16. mi uvedla iskriva družinska komedija Jožeta Bevca To so gadi (1977), V teh dneh so tudi vinogradniki iz naših Brd poslali v Ljubljano na vinski sejem vzorce svojih vin. Kot je znano bo letošnji, že 41. mednarodni vinski sejem prej kot v prejšnjih letih. Sejem bo že v juniju, ocenjevanje vin bo čez dober mesec dni. Svojčas smo že poročali, da so tu- sledil pa bo film o dijaških ljubeznih in nedolžnih lažeh Vesna (1953) Františka Capa. Kdor je v četrtek zamudil pretresljivi otvoritveni film Lite Stantič Zid molka, si ga lahko ogleda ob 18. uri v mali dvorani. Večerni spored bo ob 20.30 po kratkih filmih slikarja Božidarja Jakca di lani vina briških vino-grandikov na mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani dobila laskave nagrade, pa čeprav je lani ocenjevanje bilo strožje kot prej. Na ljubljanskem sejmu so lani ocenjevali skoro 1.300 vin z vsega sveta. Naši vinogradniki pa so se lani uveljavili tudi ponudil zabaven mladinski film Tantadruj (1994). Tugo Štiglic, avtor uspešnic (Poletje v školjki 1 in 2) je po noveh Cirila Kosmača in scenariju svojega že pokojnega očeta Franceta Štiglica posnel lirično upesnitev sveta med sanjami in resničnostjo. Ob 22.30 bo sledila fantastično groteskna komedija drugače. Posebna žirija MM (gre za žirijo mesečnika Media Marketing) je ocenjevala podobo vinskih steklenic. Kot beremo v tem ljubljanskem periodičnem listu, se je strokovna žirija (v njej so bili Stane Bernik, Zlatko Jančič, Ranko Novak, Jure Apih in Meta Dobnikar) znašla v zadregi, saj je bilo več lepo oblikovanih etiket in steklenic tudi med vini, ki niso dobila dovolj visokih ocen vinarske žirije. Največjo nagrado, Cor-don d‘Excellence 1994, je dobila podoba steklenice ameriškega vina “Insi-gnia” Josepha Phelpsa iz Napa Valley v Kaliforniji, ki je osvojilo tudi veliko zlato medaljo za kakovost vina. Priznanji za trajno skladnost kakovosti in Francija Slaka Butnskala (1985), medtem ko bodo zvečer v mali dvorani predvajali filma Erotikon (v njem nastopa slovenska zvezdnica nemega filma Ita Rina - Ida Kravanja) in nato ameriški film Levvisa Allena “A bullet for Joey” (Svinčenka za Joeya). Na sliki: prizor iz Tan-tadruja podobe sta prejeli Gue-noc Petite Sirah, 1991, iz Middletovvna v Kaliforniji, in Chardonnay Col-lio, 1993, vinogradniškega podjetja Krapež z Jazbin (na vinskem ocenjevanju je bila temu vinu podeljena zlata medalja, enaka tudi za traminec; predlanskim pa so dobih eno veliko zlato in tri zlate medalje). Posebna priznanja je žirija podelila še trem dobro oblikovanim steklenicam s srebrnimi vini: sivemu pinotu, 1991, Vinakoper, furlanskemu tokaju vinogradniškega posestva Keber s Cegla v kaminski občini (na lanskem vinskem ocenjevanju je to vino dobilo srebrno medaljo), in The Hogue Cellars, merlot 1991 iz Columbia Val-ley v ZDA. KINO GORICA KULTURNI DOM 10. Film video monitor: 9.00 »Nasvidenje v naslednji vojni«, 11.00 »Dolina miru«, 16.00 »To so gadi«, 18.00 »Vesna«, 20.30 Filmi Božidarja Jakca, sledi »Tantadruj«, rež. Tugo Štiglic, 22.30 »Butnskala«. Mala dvorana: 11.00 okrogla miza, 18.00 »Zid molka«, 20.30 »Erotikon«, 22.30 »A bullet for Joey«. VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00 »Vento di pas-sioni«, i. Anthony Hopkins in Brad Pitt. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »La giusta cau-sa«. I. Sean Connery. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Page master«. M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v torek, 4. aprila, ob 19.30 v sodelovanju s KRUTOM predavanje revmatologinje dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbtenice in vratu. KD OTON ŽUPANČIČ prireja v sodelovanju s plesno šolo Urška nadaljevalni plesni tečaj za odrasle. Prijave za stare in nove plesalce na prvem srečanju jutri ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske tipalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API-U1. Cosulich MONTESHELL - UL Boito AGIP - Ul. Duca dAosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipugha ZAGRAJ API-Tig Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VELES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIN API - Drevored Ven. Ciuha DOBERDOB CHEVRON - PalkišCe IšCemo raznašalca Primorskega dnevnika ZA STANDRE2 Pogoji: polnoleten/na doma iz Standreža motoriziran/a Vse informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, drev. XXIV Maja 1, tel. 533382 ali 535723. KD SOVODNJE vabi na J Hodno reuijo/iomlad - jmldje (v domačem duhu) V nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah Vabimo Vas v četrtek, 30. marca 1995, ob 18.30 v Kulturni dom (Ul. Brass 20) na prijateljsko srečanje s pisateljem CIRILOM ZLOBCEM Ob tej priložnosti bomo predstavili pesniški zbirki »Stopnice k tebi« in »Skoraj himna« ter monografijo dr. Marije Švajncer »Ciril Zlobec pesnik ljubezni«, ki jih je izdala DZS v počastitev njegove 70-letnice. Sodeloval bo pianist prof. A. Vodopivec SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Istituto regionole sloveno per 1'istruzione professionole SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vabi univerzitetne študente na celodnevni izlet, ki ga prireja v sodelovanju s podjetjem EURO-SAVA S.r.l. Predvidena sta: - ogled tovarne SAVA v Kranju in razgovor z vodstvom priznanega slovenskega proizvajalca pnevmatike, - obisk Centra Brdo, vodilne srednjeevropske Sole za management. Odhod v petek, 31. marca t. 1. ob 7.30 iz Gorice. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/818226 EUROSA/A VINOGRADNIKI / PRIZNANJA ZA BRIŽKE PROIZVAJALCE Nagrajeni tudi za etikete pv; r?. APRILA. \z RrfmorsKem dnev/niKu S barvna prilaga: OBČIMA ŠTEVERJAM Ip Izkoristite priložnost za vaš oglas: i . 10401 7"796SO£l M DREVESNICA ORLANDO ko pride pomlad, daj cvetje na balkon Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075 Na ekonomski fakul- Na Tržaški pravni teti v Trstu je z fakulteti je uspešno uspehom diplomirala doktoriral nas novi sodelavec Maja Fajt Sandi Feri Iskreno ji čestitajo Čestitajo mu starševi prijatelji Karlo, Tiziana, iz Standreža Cristina, Sandra in Sovodenj in Saša PRISPEVKI VCERAJ-DANES V spomin na teto Genjo darujeta Rezi in Marinka 100 tisoč lir za KD Sovodnje. Zalka Tommasi daruje 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob drage Enrichette Bassanese por. Leban darujeta Gian-carla in Marko 100 tisoč lir za knjižnico Damir Feigel. Za obnovitvena dela na električni napeljavi v Kulturnem domu v Sovodnjah je NN.daroval 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Enrichette Leban daruje druž. Ksaverija Lebana 100 tisoč lir za SZ Dom - Gorica. Namesto cvetja na grob Alojzije Gabrijelčič-Cuk daruje družina Jožice Prinčič iz Pevme 50 tisoč lir za društvo Silec. Za KSD Danica je Danilo Pettarin daroval 150 tisoč lir. V isti namen so vrbovski pusti darovah 200 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Karla Fajta damje Vilko Fajt z družino 100 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob svaka in strica Karlota darujejo Marija, Sandra in Patricija z družinami 100 tisoč lir za KD Sovodnje, 100 tisoč lir za SD Sovodnje, 100 tisoč lir za moški zbor Skala Gabrje. Namesto cvetja na grob strica Karlota damjeta Dragica in Frančko z družino 100 tisoč lir za KD Sovodnje. V spomin na svaka Karlota daruje Franic Pelicon 100 tisoč lir za SD Sovodnje. V spomin na strica Karlota darujeta Davorin in Silva z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnje in 50 tisoč lir za SD Sovodnje. V spomin na strica Karlota darujeta Drago in Zlatka z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnje in 50 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Karlota Fajta daruje Franc Petejan in družina 100 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Karlota Fajta daruje Zinka Čandek s hčerkama 100 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Karlota Fajta damje Cvetka z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnje in 50 tisoč lir za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob strica Karla damjejo Franc, Sonja in Vesna 50 tisoč lir za KD Sovodnje, 50 tisoč lir za SD Sovodnje in 50 tisoč lir za cerkev v Sovodnjah. Za obnovo električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah daruje Aldo Peršolja z družino 200 tisoč lir. Namesto cvetja na grob strica Karlota damje družina Vilka Fajta 100 tisoč lir ter družina Rema Devetaka 100 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob strica Karlota damje Emil Tomšič 100 tisoč lir SD Sovodnje. V spomin na brata in strica Karlota Fajta damjejo Edvard, Radi in Damjan Fajt z družinami 300 tisoč lir za SD Sovodnje. Iz matičnega urada v Gorici od 19. do 25. marca. RODILI SO SE: Desiree Tosetto, Davide Blanco, Elia Gava, Federico Mariz-za, Francesco Boico, Emanuele Russo, Andrea De Blasi, Marco Rosati, Sharon Daidone, Enrico Betti, Cri-stina Di Lauro. UMRLI SO: 92-letna upokojenka Rosa Miloš, vd. Giansi; 63-letna upokojenka Loredana Glessi; 67-letni upokojenec Dario Celile; 73-letna upokojenka Maria Pahor por. Močilnik, 82-letni upokojenec Oreste Zanin; 67-letni upokojenec Ervino Bressan; 92-letna Comelia Marini, vd. Gruso- vin; 82-letna upokojenka Angela Sbona vd. Perco; 81-letni upokojenec Giuseppe Pisani; 80-letni upokojenec Karlo Fajt; 62-letni upokoje^ nec Lucio Partel; 72-letm upokojenec Luigi Martinuz-zi; 89-letni upokojenec Bo-nifacio Morassutti; 88-letm upokojenec Guerrino Batb-stin; 93-letna Ilva Smilzoth vd. Annunziato; 81-letm upokojenec Ruggero Rus-sian; 62-letni upokojenec Antonio Matisek; 82-letna Valentina Brenna por. Di Giovanni; 84-letni upokojenec Ottone Buttignon. OKLICI: Lucio Mancini in uradnica Damela Catta-neo; finančni stražnik Antonio Basile in uradnica Giovanna Carpinello; trgovec Michele Magris in psihologinja Antonella Tn-pani; bančni uradnik Sandro Lorenzut in uslužbenka Daniela Sechi; delavec Augusta Vincenzo Alessi in uradnica Elena Polmonari-POROKE: gasilec Moreno Gratton in uradnica Ma-risa Prevedel. 11 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - Dr. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578. POGREBI Jutri ob 11. uri Hilarij Hoban (prihod iz Trsta) v cerkvi in na pokopališče v Standrežu, ob 13.15 Ottone Buttignon iz splošne bolnišnice v Vileš. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Fajta se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g- župnikoma Markežicu in Bolčini, cerkvenemu zboru ter moškemu zboru Skala, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Žena Gabrijela, hči Marcela, sin Lucijan z družinami Sovodnje, 26. marca 1995 JAPONSKA / KO VERSKA BLAZNOST PRESTOPI VSE MEJE ZDRAVEGA RAZUMA Šoko Asahara je hotel »le« pospešiti konec človeštva Z njegovimi izbranci bi se rešilo le 25% svetovnega prebivalstva TOKIO - Po petih dneh od tragičnih dogodkov, ko je skupina teroristov v tokijski podzemni železici s strupenim živčnim plinom sarin povzročila smrt 10 in zastrupitev vec kot 5 tisoč ljudi, je skoraj dokončno potrjeno (policija pravi, da ima o tem tehtne dokaze), da je atentat zagrešila neo-budisticna verska sekta Aum Sinrikio. Storilce ni torej treba iskati v vrstah Ja-kuze (japonske mafije), prav tako ne v desnicarsko-militaristicnih krogih. Oblast je torej lahko zado- Težke srage krvi v verskih sektah RIM - Neka verska sekta se je ponovno znašla v središču pozornosti, saj so neobudistiCno sekto Aum Sinrikio osumili, da je vpletena v atetat z bojnim strupom sarinom v tokijski podzemski železnici. Obenem so jo obtožili poskusakolek-tivnega samomora, ker so na njenem oserdnjem sedežu našli 50 pripadnikov, ki so umirali od lakote. Verske sekte pa so bile že večkrat krive za najrazličnejše zločine in samomore. Prvi tak dogodek v novejši zgodovini se je pripetil 9. avgusta 1969 v ameriškem Los Angelesu. V tem primeru ni šlo za samomor, temveč za obredni umor. Pripadniki satanske sekte Charlesa Mansona so v neki vili v losangeleški rezi-dencni Četrti Bel Air ubili pet oseb, med katerimi tudi filmsko igralko Sharon Tate, ki je bila noseča. Naslednjo noc so pripadniki iste sekte ubili neki zakoski par v neki drugi vili v Los Angelesu. Nedvomno pa se je najbolj tragičen dogodek pripetil 19. novembra 1978 v južnoameriški Gvajani, kjer je napravilo skupiski samomor 912 pripadnikov sekte Ljudskega templja. Sekto je leta 1950 ustanovil mestic Jim Jones, ki se je leta 1977 s svojimi 1.200 učenci iz ZDA preselil v Gvajano. Dan pred skupinskim samomorom je skupina Jonesovih fanatikov s strelnim orožjem pokončala pet oseb, med katerimi tudi kalifornijskega poslanca Leona Ryana, elana preiskovalne komisije, ki bi morala preveriti, v kakšnih življenjskih razmerah živijo pripadniki sekte. Ji-mu Jonesu je bilo takoj jasno, da so mu dnevi šteti. Pripravil je smrtonosni ciankalijev napoj in svoje pristaše pozval, naj ga spijejo. Iz kasneje odkritega magnetofonskega posnetka je razvidno. da zanj to ni bil samomor, temveč »revolucionarno dejanje«. Tudi sam je napravil samomor skupaj z ženo in sinom. Le delno spada v ta seznam dogodek, ki se je pripetil 11. julija 1986 na filipinskem otoku Mindanau. Tu je kakih 300 pripadnikov sekte »Dobronamernih filipinskih kristjanov« napadlo in razdejalo neko vas. Prepričani so bili, da jih bodo amuleti varovali pred kroglami policistov in vojakov, tako daje bilo ubitih 15 skrajnežev. 29. avgusta 1987 je južnokorejska policija v neki obrtniški delavnici v Vongingu (20 kilometrov od Seula) našla trupla 32 oseb. Bili so pripadniki neke sekte s prakomunistienimi značilnostmi. Njihovo voditeljico Park Soon Ja so našli mrtvo s kroglo v tilniku, 30 oseb zadušenih z najlonsko vrvico, potem ko so spili strup, domnevni morilec pa se je obesil. Smrt 12 oseb v Mehiški Tijuani 14. decembra 1990 (v glavnem mladoletnih otrok) pa je treba bržkone pripisati nesrečnemu naključju. Žrtve so med nekim obredom spile napoj, v katerem je bil baje industrijski alkohol. Našli so jih namreč v krogu ob oltarju z Marijino podobo, 19. aprila 1993 se je na renCu v teksaškem Wacu tragično končalo 51-dnevno obleganje utrdbe pristašev Davida Koresha, ki se je proglasil za božjega sina. Ob vdoru policije so verski skrajneži podtaknili ogenj in v požaru je umrlo 81 oseb. Kolektivni samomor se je pripetil tudi 11. oktobra 1993 v vietnamski vasi Ta He (300 kilometrov od Hanoja). 53 vaščanov, med katerimi tudi 19 otrok, je napravilo samomor, da bi sli v nebesa, kot jim je to obljubil njihov slepi svečenik Ca Van Liem. Zadnji taki krvavi dogodki so se pripetili 5. oktobra 1994 v švicarskih vaseh Cheiry in Balvan sur Granges, kjer so našli trupla 47 pripadnikov reda Sončnega templja in njihovega »učitelja« Luc Joureta. Nekateri so bili obredno oblečeni, drugipa so imeli glavev plastičnih vrečah. K tem 48 žrtvam je treba dodati še štiri žrtve v dveh požganih hišah Luca Joureta v Quebecu. voljna, saj so krivci najhujšega in najbolj podlega atentata v japonski zgodovini verskoblazni pristaši neke sekte. Ugled Japonske je tako rešen, ker se skoraj vse države sveta bolj ah maj ubadajo s takimi verskimi blazneži. To pa ne bo od- pravilo dvomov in nerešenih vprašanj, ki so povezane s tem tragičnim dogodkom. Aum Sinrikio (Vzvišena resnica) naj bi bila neobudi-sticna sekta. Ko pa se nekoliko pobliže seznanimo z njenim naukom, nam je po- r JAPONSKA / PRAZNINA -i Raj sekt TOKIO - Kot gobe po dežju se v zadnjem obdobju Sirijo na Japonskem rezne verske sekte, tako da je neobudistična sekta Aum Sinrikio le ena od 180.000 uradno registriranih sekt. V državi, kjer večina spoštuje načela Sintoizma in budizma, so se sekte pojavile Sele v povojnih letih, predvsem pa v sedemdesetih letih. Bohotenje teh sekt je po mnenju Josimičija Unda, profesorja na univerzi TsukuSi Gakue, posledica gmotnega blagostanja ob vse večji osamelosti ljudi, ki so se znašli v sponah logike profita in v prenaseljenih mestih. Japonci so se namreč bolj kot drugje na razvitem Zahodu znašli razpeti med tradicionalno, skoraj fevdalno miselnostjo, in zahtevami vrhunsko tehnološke sodobne družbe. V zadnjih letih pa je prišlo do novega vala s Sirjenjem psihofizičnih sekt, ki predlagajo individualne resnice in neobičajne sinkretizme na podlagi SirokopotroSniške duševnosti. V Številnih primerih se duševnost spaja z duhovnostjo, terminologijo črpa iz sodobne psihologije, tezi pa k okultizmu. Cilj je skoraj vedno sreča, predvsem uresničitev raja na zemlji in ne spojitev z bogom, kar je značilno za večino svetovnih verstev. Psihofizične metode in meditiranje so po mnenju profesorja Unda zgovoren dokaz, da ljudje silijo v te nove sekte, ker hočejo zapolniti notranjo praznino, ker iščejo varna sidrišča v vsakodnevnem težkem in odtujenem življenju. Ob Številnih neobudističnih, neohindujskih in neokrSčanskih sektah je vse več sekt, ki enostavno obožujejo svoje verske voditelje, ali pa se sklicujejo na verovanja iz eksotičnih krajev in uvajajo eksoterične obrede. Ob duhovnih pa se pojavljajo tudi »tehnološke« sekte, ki so prepričane, da je tehnologija orodje v rokah posameznika, s katerim se približa Bogu. polnoma jasno, da so v njej z budizmom skregane prvine, predvsem hinduistični šivanizem. V hindujski sv. trojici (trimurti) je Brahma stvarnik, Višnu ohranjevalec, Siva pa bog uničenja in smrti. In prav tega boga so častili ti verski blazneži, ki so hoteh uničenje človeštva in njegov ponovni preporod. Njihov voditelj S oko Asahara je v svojih mladih letih živel v Tibetu. Po njegovih trditvah naj bi ga tu Buda razsvetlil in mu nakazal pot resnice. Leta 1984 je kot »edini razsvetljeni Japonec« ustanovil prvo versko sekto. Zamisel je propadla, tako da jo je dve leti kasneje prekrstil v Aum Sirikio (Vzvišena resnica) in začel pridigati svoje »razsvetljene resnice« in pripravljati vse potrebno za pospešitev konca sveta, ki bi ga poleg njegovih izbrancev preživelo le kakih 25% človeštva, ki bi nato svet uredili kot federacijo vasi v tibetanskem slogu. PODZEMNE ŽELEZNICE Dolg seznam nedolžnih žrtev RIM - Ponedeljkov atentat je razgalil ranljivost podzemskih železnic, ki so bile v zadnjih dvajsetih letih že večkrat prizorišča nesreč in terorističnih napadov. 28. februar 1975 - Na londonski postaji Moor-gate je kompozicija zapeljala v slepi predor: 41 mrtvih in 82 ranjenih. 20. oktober 1975 - V podzemski železnici mehiškega glavnega mesta sta Čelno trčila dva vlaka: 23 mrtvih in 55 ranjenih. 8. januar 1977 - V moskovski podzemski železnici je prišlo do eksplozije: 7 mrtvih in 37 ranjenih. 10. junij 1981 - Na moskovski postaji Oktjabr-ska je izbrunil požar: 7 mrtvih in več sto ranjenih. 13. januar 1982 - V vvashingtonski podzemski železnici je iztiril vlak: 3 mrtvi in veC ranjenih. 17. februar 1982 - Na moskovski postaji Avia-motomaja so se zrušile premične stopnice: 15 mrtvih. 26. marec 1985 - Na neki železniški postaji v Buenos Airesu je iztiril vlak: 4 mrtvi in 40 ranjenih. 18. november 1987 - Na premičnem stopnišču londonske postaje King’s Gross je izbruhnil požar: 31 mrtvih in 100 ranjenih. 28. december 1990 - Kratek stik na vlaku med Brooklynom in Manhattanom je povzročil eksplozijo in požar: en mrtev in 140 ranjenih. 28. avgust 1991 - V newyorški podzemski železnici je iztiril vlak: 6 mrtvih in 175 ranjenih. 19. marec 1994 - Na vlaku v azerjbadžanskem Bakuju je eksplodiral peklenski stroj: 12 mrtvih in 53 ranjenih. 3. julij 1994 - Tempirana bomba je eksplodirala na vlaku v Bakuju: 7 mrtvih in 29 ranjenih. 21. december 1994 - Na newyorški postaji Ful-ton Street je eksplodiral zažigalni peklenski stroj: 45 ranjenih, med katerimi tudi atentator. Dan terorja Tokijska podzemna železnica j Nakano-sakauej £ Začetek vožnje • v| O Konec vožnje cz.fcic ..f ' ! Hongo-sančome j QH g Ponedeljek, 20. marca D 8.06 Potniki na postaji Cukijl so začeli 1 klicati na pomoč in so stekli iz vlaka; oči so se jim močno solzile. O 8.08 Iz vlaka na progi Cijoda se je na postaji Kasumikasekl Siril močan smrad. Uslužbenec na postaji, ki je iz vlaka odstranil smrdljiv zavoj, je kmalu nato umrl. O 8.14 Policijo so klicali tudi z drugih postaj podzemne železnice in opozorili na strupene hlape. Na progi Hibija so zaustavili vlake, progo Manunouči pa so zaustavili uro kasneje. O 12.08 Premier Tomiiči Murajamaje sklical izredno sejo vlade. 0 14.10 Vojaki in gasilci so s plinskimi maskami začeli z bonifokacijo podzemne železnice. 0 15.00 Policija je sporočila, da je slo za živčni plin sarin. 0 17.30 Obnovitev voženj na progah Marunouči in Cijoda. Proga Marunouči Proga Hibija Proga Cijoda Prestopne ' postaje Postaje Torek, 21. marca 0 5.00 Obnovitev voženj na progi Hibija. V SVETU / KER PRED BOJNIMI PLINI NI ZANESLJIVIH VARNOSTNIH SISTEMOV Ranljivost podzemnih železnic RIM - Atentat z živčnim bojnim strupom v tokijski podzemski železnici je sprožil pravi preplah v vseh podobnih strukturah po svetu. Kot prvi so seveda reagirali Američani, ki so dobesedno obsedeni s terorizmom. V New Yorku so alarmirali več tisoč policistov že nekaj minut po prvih vesteh iz Tokia, saj je newyorška najpomembnejša ameriška podzemska železnica. Vsak dan se z njo pelje 3, 5 milijona potnikov, tako da je skrb razumljiva. Leta 1967 je ameriška vojska z nekim nestrupenim plinom testirala newyorško podzemsko železnico, tako da bi ugotovila hitrost širjenja. Rezultati so bili porazni. 2e po nekaj minutah je plin po predorih dosegel tudi več kilometrov oddaljena območja. Vsekakor pa so potniki v teh urah nekoliko srečnejši, ker je množična prisotnost varnostnikov nekoliko omejila vsakodnevno nasilje v newyorški podzemski železnici. Nekoliko na boljšem je londonska podzemska železnica, ker že ima načrte za evakuacijo in ventilacijsko zaporo v primeru napada z bojnimi strupi. To je navsezadnje povsem razumljivo zaradi terorizma Irske republikanske armade (IRA). Do sedaj so bili atentati irskih teroristov predvsem psihološke narave, ker so v glavnem predhodo obveščali oblasti o možnosti eksplozije podtaknjenih peklenskih strojev. Skupaj z lažnimi alarmi pa so si britanske oblasti pridobile dragocene izkušnje, ker so morale neštetokrat sprožiti preplah in evakuirati potnike. Kljub takim varnostnim sistemom pa je novembra leta 1987 prišlo do tragedije na postaji Kings Gross, kjer je v požaru umrlo 30 oseb. Večino žrtev je zadušil dim, tako da so po tem tragičnem dogodku poskrbeli tudi za veti-lacijsko zaporo, ki preprečuje Sirjenje dima in seveda tudi plinov. Moskovska podzemska žele-zica s svojimi prekrasnimi postajami je bila nekoč ponos Sovjetske zveze, danes pa jo kot vse ostalo načenja zob Časa in pomanjkanje finančnih sredstev. Vseeno pa še vedno skrbijo za varnost, saj imajo posebne policijske oddelke, po ruskem napadu na Čečenijo pa so se policistom pridružili še vojaki, ki skrbno nadzirajo 150 postaj moskovske podzemske železnice, ker se bojijo čečenskih atentatov. Od lanskega decembra potnike z zvočniki opozarjajo, naj sproti obveščajo varnostnike o sumljivih paketih, kovčkih in škatlah, ki jih je kdo pozabil v vagonih. Po mnenju pariških gasilcev bi napad z bojnimi strupi imel v pariški podzemski železnici katastrofale posledice. Tu namreč ni nobene naprave, ki bi ugotavljala prisotnost strupenih plinov. Namestili so le posebne naprave, ki ugotavljajo kakovost zraka in takoj sprožijo alarm le v primeru, da zaznajo ogljikov monoksid in dim. Pariški gasilci imajo enoto od 200 do 300 mož, ki je zadolžena za posege v primeru kemičnih katastrof. Pripadniki te enote so opremljeni s posebnimi nepropustnimi kombinezoni in z dihalimi aparati, ker plinske maske niso dovolj za- nesljive. Zaradi izrednih varnostnih predpisov je morda še najbolj zanesljiv predor pod Rokav-skim prelivom. Tudi tu pa ne bi uspeli preprečiti samomorilskega atentata, pred katerim skoraj ni zanesljivega varnostnega sistema. Na varnost pa so skoraj v celoti pozabili v Buenos Airesu, kjer so podzemsko železnico privatizirali leta 1993. Policija le občasno zaide na postaje, prisotna je le ob pomembnejših nogometnih tekmah in med demonstracijami. Nekoliko boljši je položaj v rimski podzemni železnici, kjer so stalno prisotni policisti, ki nadzirajo tudi železniške vozove. Vsekakor pa je treba omeniti, da je rimska podzemska železnica s svojima dvema progama pravi pritlikavec v primerjavi s podobnimi strukturami v svetu. Vseeno pa je bila pred desetimi leti žrtev terorističnega napada samozvanih »delavskih brigad«, v katerem pa ni bil nihče ranjen, materialna škoda pa je bila malenkostna. SVET Nedelja, 26. marca 1995 ŠVEDSKA / SPOREN SKLEP VLADE Razbuijenje zaradi izgona Bosancev STOCKHOLM - Nedavna odločitev Švedske vlade, da iz države izžene približno pet tisoč bosanskih državljanov, je naletela na ostre kritike cerkve, nekaterih poslancev in Človekoljubnih organizacij, ki so v Četrtek podpisale peticijo, v kateri zahtevajo preklic odločitve. Ker naj bi bosanske državljane odpeljali na Hrvaško, bi se od tam verjetno morali vrniti v svojo domovino, kjer pa še vedno potekajo spopadi. Z vprašanjem bosanskih beguncev se že od lanskega poletja ukvarjajo različne dobrodelne organizacije, problem pa je znova stopil v središče pozornosti zaradi nedavne zasedbe cerkve v obmorskem kraju Karlskro-na, v katero se je že v ponedeljek zaprla skupina petdesetih bosanskih beguncev, kasneje pa se jim je pridružilo še deset ljudi, med njimi veC otrok. Protestantska župnija je bosanskim državljanom, večinoma katoličanom, ponudila pomoč, hrano, obleke, denar in igrače pa so jim v znak solidarnosti prinašali meščani. Brezdomci iz Bosne so na seznamu ljudi, ki so prišli na Švedsko s hrvaškimi potnimi listi in se morajo po odločitvi švedske vlade vrniti na Hrvaško. Po mnenju Visokega komisarjata Združenih narodov za begunce Len-narta Kotsalainena je ta odločitev »edinstvena v Evropi«. Zaradi govoric, da naj bi begunce v Karl-skroni prišla iskat policija, so se nekateri zatekli v cerkev v upanju, da se bodo tako izognili izgonu. Vsi se dobro spominjajo deportacije približno petnajstih beguncev, ki so jih Švedi iz sosednjega pristanišča Ystad prejšnji teden z avtobu- Bosanske begunke v Zahodni Evropi som poslali na Hrvaško. Švedska vlada meni, da so ti »bosanski državljani« prišli iz Hrvaške, saj imajo hrvaške potne liste; ker na Hrvaškem ni veC vojne, se lahko vrnejo v domovino. Zaradi takšne razlage je lani poleti gladovno stavkalo veC beguncev. Ministrica za vprašanja priseljencev Leif Blom-berg je dejala, da je oktobra lani dobila pismo hrvaškega ministra Mateja Graniča, ki ji je zagotovil, da Hrvaška bengucev ne bo poslala v Bosno in Hercegovino in da na Hrvaškem ne bodo diskriminirani. Človekoljubne organizacije in švedski Amne-sty International poudarjajo, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Svet krščanskih cerkev je v ponedeljek pozval vlado, naj spremeni svojo odločitev, cerkveni dostojanstveniki v kraju Vaexe pa so prebivalce celo pozvali, naj bosanske begunce skrijejo v svojih domovih. Vprašanje beguncev skuša razčistiti uradna švedska delegacija, ki se od srede mudi v Zagrebu. Čeprav ljudje, ki so zavzeli cerkev v Karl-skroni, upajo, da bodo švedski in hrvaški sogovorniki našli rešitev, »pričakujejo, da švedska vlada ne bo odstopila od svoje odločitve«, je izjavil pastor Stefan Loef-kvist. Vprašanje je razburilo tudi poslance, zaradi odločitve švedske vlade pa je najhujših kritik deležna ministrica Blom-bergova; nekateri celo zahtevajo, naj odločitev še enkrat prouči parlamentarna ustavna komisija. VeC kot pet tisoC državljanov Bosne in Hercegovine je prišlo na Švedsko s kupljenimi hrvaškimi potnimi listi potem, ko jim je poleti 1993 ta skandinavska država zaprla mejo. Antoine Jacob / AFP EVROPSKA ZVEZA Dober dan, Shengenlandija Za Bernarda Kirscha se začenjajo naporni meseci. Kirsch je vodja računalniškega centra, ki se nahaja v predmestju Strasbourga - na 400 kvadratnih metrih klimatsko hlajene kleti v stavbi, ki je bolje zavarovana kot najbolje zastraženi zapor. Računalnik je vreden veC kot 40 milijonov francoskih frankov. Ime mu je SIS in brez njega schengenski sporazum nikoli ne bi mogel postati resničnost. »Jamčimo, da bo določena zahteva vviesbadenske policije že v manj kot petih minutah pri policiji v Marseillu,« pravi Kirsch. Doslej je sedem držav, kjer je schengenski sporazum stopil v veljavo danes opolnoči, v SIS (schengenski informacijski sistem) vložilo že 2, 3 milijona podatkov, predvsem o ilegalnih imigrantih iz držav nečlanic Evropske zveze, o ukradenih avtomobilih, orožju, pranju denarja in domnevnih kršiteljih zakona. V Wie-sbadnu ukradenemu avtomobilu bodo lahko odslej v Marseillu nastavili past, še preden bo sploh utegnil priti do tja. Kljub tem napovedim pa je policijski sindikat, ki predstavlja 250 tisoč policistov v 17 državah, že povzdignil svoj glas. Računalniški sistem naj bi služil predvsem kot temelj učinkovitega sodelovanja med policijami, tega pa zaenkrat ni. Med trimesečno poskusno dobo bo izvajanje in delovanje schengenskega sporazuma nadzorovala posebna komisija, po izteku tega obdobja pa je mogoče pričakovati sveženj predlogov (kot si obeta policijski sindikat). Podpisnice schengenskega sporazuma niso predvidele, kakšno naj bi bilo sodelovanje med policijami posameznih držav, in zato nobena med njimi ni organizirala niti jezikovnega izobraževanja, kaj šele ustanovitve mešanih policijskih enot ali posebne obmejne komisije. Odprava notranjih meja namreč ne pomeni manj policije, prej nasprotno. Terja večjo strogost in pozornost na zunanjih mejah. Na letališčih bodo tako odslej trije izhodi - za državljane »Schen-genlanda«, za državljane Evropske zveze in za nedržavljane EZ. Poljska, sicer pridružena članica EZ, je že odklonila, da bi na svojih mejah vzpostavila dvotirni promet, torej za državljane EZ in za njene nedržavljane. Varšava takšne diskriminacije ne bo prenašala, je bilo slišati v petek iz poljske zunanjega ministrstva, in poljski državljani niso drugorazredni državljani. Delni diskriminaciji se ne bodo mogle izogniti niti države EZ, ki niso podpisale schengenskega sporazuma. Poleg Belgije, Nizozemske, Nemčije, Francije in Luksemburga, ki so »schengenske matere«, sta leta 1992 k sporazumu pristopili še Španija in Portugalska. Teh sedem držav zdaj tvori »trdo jedro schengenskega sporazuma«. Italija in Grčija sta sporazum sicer že podpisali, vendar morata svoj računalniški sistem še prilagoditi, da bi se lahko priključili na SIS. Avstrija, ki bo sporazum predviodoma podpisala konec aprila, ima že od julija 1994, ko še ni bila članica EZ, status opazovalke. Danska se za tak status pogaja. Priključiti se želijo tudi države Nordijskega sveta, vendar sta jim jo zagodli Norveška in Islandija, ki nista članici EZ. »K schengenskemu sporazumu ne more pristopiti nobena država, ki ni članica EZ,« je pojasnil francoski minister za evropske zadeve Alain Lammasoure. Druge države EZ doslej niso uradno zaprosile ne za članstvo ne za status opazovalke. Velika Britanija odpravi meja odkrito nasprotuje, nenazadnje tudi zaradi svojih nekdanjih kolonij, držav Commonvvealtha. Pristop k schengenskemu sporazumu bi namreč pomenil, da mora za mnoge izmed teh držav uvesti vstopne vizume. To pa bo London, tako je vsaj evro-skeptikom obljubil premier Major, na vsak način preprečil, če ne drugače z vetom. Irska pa k schengenskemu sporazumu ne pristopi iz zelo preprostega razloga: kar 90 odstotkov njenega osebnega prometa namreč poteka prek Velike Britanije. Ana Kovač EVROPSKE MEJE IZGINJAJO Sedem od petnajstih držav Evropske zveze je v nedeljo ukinilo medsebojne mejne kontrole. Veljati je začel tako imenovani schengenski sporazum. li^ICeSPOr^a Podpisnice so ukinile kontrole na mednarodnih kopenskih ^ ^ mejnih prehodih. B Potnike, ki potujejo po zraku ali morju, bodo obravnavale kot domače potnike. Enoten računalniški sistem za nadzor na zunanjih mejah in za izsleditev kriminalcev. Nekatere države, nepodpisnice sporazuma, se bojijo povečane trgovine z mamili in imigrantov. _________________________ REUTER O čem pišejo drugje po svetu O turških napadih na Kurde »Lansko pomlad je gospodarski razvoj v Tučiji Zavrla galopirajoča inflacija. Medtem je gospodarska rast pristala na ničli. To gospodarsko krizo lahko pripišemo vojni, v katero je Turčijo prisilil upor Kurdov. Več kot polovica pripadnikov turških oboroženih sil, približno 150 tisoč vojakov, je nameščanih na vzhodu države, kjer bijejo boj, ki je čedalje bolj podoben tistemu, ki so ga bili Američani v Vietnamu... Vendar je spor med Kurdi in Turčijo moč hitro končati. Kurdi bi bili namreč že zelo srečni, če bi jim Ankara priznala le tretjino pravic, kot jih na primer Italija priznava južni Tirolski. Kurdi namreč ne zahtevajo politične avtonomije, temveč nekakšno upravno neodvisnost in priznanje kurdskega jezika. (II Messaggero, Rim) O schengenskem sporazumu »Sporazum, ki so ga pred desetimi leti v Shengnu pripravili visoki in ugledni evropski pohtiki, zdaj stopa v veljavo. Sporazum predvideva ukinitev mej med državami članicami Evropske zveze, kar pomenu tudi odpravo sistematičnega nadzora pri vstopu na ozemlje sleherne države EZ... Teoretično schengenski sopora-zum predvideva prosti pretok fizičnih oseb. Ce ne bomo dovolili tudi prostega trgovinskega pretoka, potem ne moremo govoriti o trdni evropski skupnosti. Poenostavljanje pri upravljanju skupnosti bi lahko ogrozilo preobrazbo teorije v prakso. Toda kako bomo za nizozemski Vse je dovoljeno’, še posebej pri vprašanju drog, brez bolj ali manj represivne zakonodaje dosegli soglasje drugih držav? Nihče ne more reči, da bo sistem brezhibno deloval. Tudi v elektroniki je že prišlo do izpadov... Schengenski sporazum je le običajna stava, ki je enostavno ne smemo izgubiti.« (Le Figaro, Pariz) O propadu mirovne operacije ZN v Somaliji »Ce so se somalski vojskovodje po umiku mirovnih sil ZN res začeli združevati in pogovarjati o miru, potem to pomeni: Trste stran 'od Afrike! ’ Posredovanje s povsem dobrimi nameni lahko torej povzroči več škode kot pa nedejavnost. Mirovne sile ZN so številnim človekoljubnim organizacijam sicer omogočile, da so pomoč vsaj enkrat dostavile na cilj in s tem rešile življenja mnogih. Toda vsi poskusi ZN, da bi ublažili politični kaos v Somaliji, so bili zadetek v prazno.« (Die Presse, Dunaj) NOVICE Demonstracije na Češkem PRAGA - Več kot 50 tisoč Cehov se je včeraj odzvalo pozivu enega največjih sundikatov CMKOS in v Pragi demonstriralo proti vladnemu predlogu o spremembi socialne politike, predvsem pa novemu pokojninskemu zakonu. V skladu s slednjim bi se moški lahko upokojih šele pri 60 letih, ženske pa pri 57 letih. Poleg tega omenjeni predlog zakona predvideva še delno ukinitev državne podpore upokojencem. Cehi nasprotujejo tudi načrtovanemu zmanjšanju državne socialne podpore in zahtevajo dehtev izdatkov za socialno varstvo od državnega proračuna, (dpa) Nov val beguncev iz Burundija BUJUMBURA - Po včerajšnjem izbruhu spopadov med hutujsko policijo in burundijskimi oboroženimi silami, ki jih v večini sestavljajo manjšinski Tut-siji, se je približno 20 tisoč prebivalcev glavnega mesta Bujumbure podalo v beg proti Zairu. Sodelavci človekoljubnih organizacij v Burundiju so povedali, da so ulice Bujumbure polne trupel. V Burundiju pa se prav te dni mudi delegacija Evropske zveze. Vladni predstavniki Francije, Nemčije in Španije skušajo spraviti sprti plemeni in preprečiti morebitno širitev spopadov v sosednjo Ruando ter množične pokole nedolžnega prebivlastva. (Reuter) V Alžiriji ubili 300 skrajnežev ALZIR - Alžirske varnostne sile so ob koncu tedna med obširno protiteroristično akcijo na območju Ain Delfa ubile več kot 300 oboroženih islamskih skrajnežev, je včeraj poročal časnik El VVatan. Prebivalci omenjenega območja so že na začetku tedna oblasti opozorili na sumljive premike večjega števila oboroženih ljudi. Kot poroča omenjeni časnik, naj bi pri tem šlo za približno 450 skrajnežev, ki so s 30 tovornjaki potovali proti prestolnici Alžir, kjer naj bi okrepili svoje vrste. (Reuter) SVET MOLDAVIJA Danes volitve v Pridnestrju Kamen spotike je umik 14. ruske armade KISINJOV - Mirovni proces med Moldavijo in separatistično Pridnestrsko republiko je zašel v slepo ulico. Pridnestrsko vodstvo v Tiraspolu je prebivalce samozvane republike pozvalo na referendum, na katerem naj bi odločali o ustavitvi umika 14. ruske armade s tega območja. Za tiraspolske politike so ruski vojaki »edini porok miru in' varnosti«, zato jih želijo zadržati v Pridnestrju. Se konec leta 1994 so pogajanja o politični avtonomiji levega brega reke Dnestr dobro napredovala. Pogajalski posredniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so govorili celo o pomembnem preboju v pogajanjih med stranema, ki sta še leta 1992 svoje spore reševali z orožjem. Vzrok, zaradi katerega so takrat izbruhnili spopadi, je že odpravljen. Moldavija namreč ne razmišlja veC o združitvi s sosednjo Romunijo in postaja pod trdnim vodstvom predsednika Mir-cea Snegurja vedno bolj samostojna država v okviru Skupnosti neodvisnih držav. Ker v Moldaviji izginja romunski nacionalizem, so tudi ve-likomski nacionalisti na levem bregu Dnestra vedno tišji. »Nas cilj ni veC samostojna država zunaj meja Moldovije,« priznava predsednik pri-dnestrskega parlamenta Grigorij Marakuza. Vendar v Tiraspolu vztrajajo, da morajo dobiti določene atribute državnosti - lastno valuto in oborožene sile. Moldavska stran se je potrudila postopoma odstraniti kamne spotike na poti k miru. Od Moskve je izsilila sporazum o umiku 14. ruske armade iz Moldavije najkasneje v treh letih. Celo poveljnik 14. armade, v ruski javnosti zelo priljubljeni general Aleksander Lebed, ni mogel vplivati na spremembo odločitve Kremlja. Od pet tisoC vojakov in Častnikov 14. armade jih je 80 odstotkov doma v Pridnestrju in bodo ostali tam, kjer so. Umik tako pomeni predvsem ‘odvoz’ orožja in streliva, vendar se v Tiraspolu kljub temu Se vedno oklepajo moskovskega vojaškega dežnika. Moldavsko vodstvo je v zadnjih treh letih navezalo tesnejše stike z Zahodom, zato je Kisinjo-vu zrasla samozavest in je zaCel spet ostreje nastopati proti Pridnestru. Strokovnjaki ugotavljajo, da so pogajanja obstala prav po uspešnem januarskem obisku predsednika Snegurja v ZDA. Vendar predsedniku ni samo z rožicami postlano. Nasilna ‘moldavizacija1 politike in kulture je naletela na močan odpor. V Kišinjovu že nekaj dni demonstrirajo Študentje, ki ne priznavajo umetno ustvarjene in propagirane razlike med romunščino in moldavšcino. Vzklikajo »Mi smo Romuni!« in sežigajo učbenike moldavSCine. Demonstranti pa se oglašajo tudi s socialnimi zahtevami - višje Stipendije, izplačilo zamujenih plac. Moldavska vlada izvaja strog finančni program, ki je narejen po meri zahodnih posojilodajalcev. Inflacija znaša presenetljivo nizka dva odstotka mesečno, vendar pa za stabilnost leua, moldavske valute, plačuje prebivalsto, ki pada v vedno hujšo revščino. Friedemann Kobler / dpa REFERENDUM V PRIDNESTRJU V Pridnestrju, pokrajini v Moldaviji, potekajo danes lokalne volitve, ki jih moldavijske oblasti ne priznavajo. Hkrati se prebivalci na referendumu odločajo o usodi 14. ruske armade. Za številne prebivalce Pridnestrja je 14. ruska armada edini porok za ohranitev leta 1992 doseženega premirja med moldavijskimi vladnimi enotami in pridnestrskimi separatisti. UKRAJINA RIDNESTRJE /V; ^ Tiraspol Odesa ® _ •vr ililli REUTER ARGENTINA Obletnice odpirajo stare rane BUENOS AIRES - Devetnajst let po vojaškem državnem udaru, do katerega je prišlo 24. marca 1976, Argentina znova podoživlja boleče spomine na strahote »umazane vojne«, o kateri je prvič spregovoril eden od vojaških častnikov, ki je. neposredno sodeloval pri mučenju in izginotju tisocev domnevnih nasprotnikov nekdanjega režima. Obletnica vojaškega udara proti predsednici Isabel Marti-nez de Peron verjetno ne bi pritegnila posebne pozornosti, Ce ne bi prišlo do pričevanj vojaških osebnosti, ki so bile v sedemdesetih letih vpletene v tako imenovani »proti-subver-zivni boj«. Njihove srhljive izpovedi so znova oživile polemike o tem, ali obstaja en sam seznam tistih, ki so izgi- nili v obdobju vojaške diktature, ah pa je teh seznamov veC. Marca je izšla knjiga pričevanj z naslovom Polet, v kateri nekdanji kapitan korvete Adolfo Scilingo znova obuja Številna vprašanja iz obdobja vojaške diktature, ki je trajala od leta 1976 do 1983. V tem Času je umrlo ah izginilo vsaj 30 tisoč ljudi, kot ocenjujejo organizacije, ki se bori- jo za človekove pravice. Scilin-go je očitno prekinil zaroto molka, ki je neuradno veljala za vse vojaške osebnosti, in pojasnil, da so jetnike najprej uspavah s pomirjevah, jih naložili na letala in zatem žive zmetali v Atlantski ocean. Samega sebe je označil kot »morilca«, predvsem pa je obtožil sedanjega poveljnika mornarice, admirala Luisa Molino Pico, da je bil v ozadju vseh teh operacij. S pomočjo teh »poletov smrti« se je takratni režim znebil jetnikov, ki so bih zaprti v Mornariški tehnični Soli (ESMA), enem najvecjih zaporov in mučilnic na severu Bue- nos Airesa. Organizacije za zaščito človekovih pravic, ki se ukvarjajo s preiskovanjem usode izginulih in pogrešanih oseb v Argentini, med katerimi so tudi Matere z majskega trga, so sklenile, da bodo priredile protestni shod pred poslopjem ESMA. Voditeljica Mater Hebe de Bonafini je tisku že sporočila, da je prejela Številne grožnje. Po drugi strani pa je nekdanji stotnik kopenske vojske Hector Pedro Vergez, ki je bil na Čelu skrivnega zapora La perla v provinci Cordoba, skupaj z Adolfom Scilingom zahteval objavo seznama izginulih in pogrešanih oseb ter s tem posredno potrdil, da tak seznam obstaja. Toda mini-strtsvo za obrambo je na Čelu z Oscarjem Camihonom pojasnilo zveznemu sodiSCu in odvetniku, ki nastopa v imenu organizacij za zaščito človekovih pravic, da taksni seznami ne obstajajo. Prav ta trditev pa je spodbudila žgoče polemike, saj je v očitnem nasprotju s številnimi pričevanji posameznikov, ki so sodelovali pri izdelavi teh dokumentov in pri njihovem presnemavanju na mikro filme. Argentinski predsednik Carlos Menem je sredi predvolilne kampanije za predsedniške volitve, ki bodo 14. maja, pohitel s trditvijo, da bi njegova vlada te sezname vsekakor objavila, »Ce bi le obstajah«. V očitni zadregi je Menem na televiziji izjavil, da je predsednik prejšnjega režima general Reynaldo Bi-gnone ukazal, naj »sežgejo in uničijo vse dokumente«. Kljub temu pa je nekdanji tožilec Juho Cesar Strassera, ki je leta 1985 sodeloval v procesu zoper vojaške osebnosti, znova zatrdil, da obstaja spisek tistih, ki so bili zaprti v ESMA. Zvezno sodisce je zato od vlade uradno zahtevalo, naj predloži spisek izginulih in pogrešanih, zlasti po pritožbi Horacia Mendeza Car-rerasa, enega od odvetnikov Številnih družin pogrešanih. Mendez Carreras zastopa tudi francoski nuni Aliče Do-mond in Leonie Duquet, ki sta izginili v sedemdesetih letih. Višji in nižji argentinski vojaški Častniki so bili oproščeni odgovornosti za »to umazano vojno« že v Času vladavine radikalca Rao-ula Alfonsina, medtem ko je obsojene vojaške poveljnike leta 1989 pomilostil sedanji predsednik, neoperonist Carlos Menem. Gilles Berlin / AFP >—L__l JLJES „ >sH : M NtMn^b mo (^uć-Ktmu Lisi-h D£ L OS t-AVV^ftbS L* LisTf' ^ < j^f>£ 5 I 1M0_S "DE NUST^OS H 1 ^ y^S0CiAc/d/V -*t-> i t\ h 1 Matere z Majskega trga v Buenos Airesu zahetvajo odgovore Nedelja, 26. marca 1995 PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA O »nespretnih vohunih« in mirovnih načrtih nojiimiitn Politika pod naslovom Nespretni vohuni iz »bratskih republik« piše, da »svoje agente v vojaških vrstah novačijo obveščevalne službe iz nekdanjih jugoslovanskih republik Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine«. Navaja, da so prijeli tri oficirje: »Preiskava bo pokazala, ali so kapetan Enver CavkuSić (iz garnizona Backa Topola) in poročnika Zoltan Kovač (iz Podgorice) ter Benjamin Zubac (iz Subotice) zares organizirali vohunsko mrežo za Hrvaško... V skladu z dokazi med procesom je mogoče trditi, da so imele svoje agente med Častniki jugoslovanske vojske var-nostno-obvešCevalne službe iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Starejšega vodnika Belo Nada so obsodili na pet let strogega zapora, ker je v zagrebško centralo redno pošiljal podatke o gibanju naših ladij, njihovem remontu, kadrovskem stanju po vojašnicah, usposobljenosti pomorskih diverzantov, kakor tudi o oficirjih hrvaškega in muslimanskega porekla v vojski Jugoslavije, ki so zaposleni v varnostnih organih... Kapetan prvega razreda Rizvan Halilovič je bil agent vojske Alije IzetbegoviCa, organiziral je preskrbo Muslimanov z orožjem, nekaj zaupnih vojaških dokumentov pa je pokazal tudi varnostnim organom pakistanske vojske. Pred kratkim obsojeni podpolkovnik L. D. (njegove kratice navajajo zato, ker sodba še ni pravnomočna), je bil na prvi stopnji obsojen na dve leti zapora zaradi prijateljevanja s slovenskimi varnostnimi organi. Pripovedoval jim je o Številčnem stanju naše vojske ter o razpoloženju ljudi. V začetku meseca so na zaporne kazni obsodili dva oficirja v Kosovski Mitroviči, ker sta izdajala vojaške skrivnosti. Natančneje: kapetan Azem Muljaj in poročnik Eljham Lugiqi ne spadata v kategoriijo klasičnih vohunov, ker nista delovala za tuje obveščevalne službe. Zaupne vojaške dokumente sta pošiljala tako imenovanim varnostnikom nezakonite “Republike Kosovo"... Za sodelavce novačijo v glavnem tiste oficirje, ki jih je vojna ločila od njihovih družin, njihove žene ali otroci pa so ostali v odcepljenih republikah, kar tamkajšnje oblasti zlorabljajo za klasično izsiljevanje... “Varnostni agenti iz teh republik pridobivajo med oficirji vohune s pomočjo najbolj nizkotnih izsiljevanj, in sicer z dovoljenji za prihod v posamezno republiko, rešenimi vprašanji pokojnine, pridobitvijo državljanstva, zagotovilom, da bodo zaposlili njihove soproge, “ meni eden nekdanjih vojaških obveščevalcev. To tudi potrjuje neprofesionalnost teh služb, je Se omenil naš anonimni sogovornik, kakor tudi dejstvo, da Številne agente, ki so jih infiltrirali, zelo hitro odkrijejo. Vse navedeno priča o tem, kako slabo sta organizirani služba in vojska, katere sodelavcem že na začetku tako zlahka spodrsne...« afcjiljafl Ljiljan objavlja v prispevku z naslovom »Stoltenberg me je prevaral« pričevanje Harisa KeCa, ki je tretjega novembra 1994 na Norveškem ugrabil letalo letalske družbe SAS in zdaj v zaporu v Oslu pričakuje začetek procesa in prve obravnave, ki naj bi bila 12. junija: »Letalo s 122 potniki in šestimi elani posadke sem ugrabil popolnoma sam in neoborožen... Na letališču Bodo sem izpustil vse ženske, otroke in starejše osebe ter s preostalimi potniki (78), med katerimi je bila veC kot polovica vojakov in Častnikov ter elanov posadke, nadaljeval polet v Oslo. Tam sem zahteval eno samo stvar - popolno in takojšnje odprtje vseh humanitarnih koridorjev v BiH. Zahteval sem, da mi to potrdi eden od treh norveških uradnih predstavnikov: predsednik vlade Brundtland, minister za zunanje zadeve Godal ali predstavnik ZN pri Konferenci za Jugoslavijo Stoltenberg. Ce ne bi hoteli ugoditi moji zahtevi, sem zagrozil, da bom potnike odpeljal kot talce v Sarajevo. Na letališču v Oslu je bilo letalo v celoti pripravljeno za tak let, napolnili so rezervoarje in posadka je bila na položajih. Po sedmih veC kot napornih urah (ves potek ugrabitve in pogajanj sta prvič v zgodovini, zahvaljujoč mobitelu, ki ga je imel eden od potnikov, neposredno spremljala norveški radio in televizija, kakor tudi vsi pomembni mediji po svetu) mi je Thor-wald Stoltenberg osebno zagotovil, da so Četniki obljubili, da bodo brezpogojno odprli vse humanitarne poti. Na besedo sem verjel temu posamezniku in diplomatu in se predal. Takrat sem si zaslužil aplavz in hvaležnost talcev, ko sem jim rekel: “To, kar ste kot talci preživeli na tem letalu v teh sedmih, osmih urah -strah, nemoč, občutek, da se vam godi krivica, ker ste nedolžni, lakoto, žejo - vse to moja družina in moj narod doživljata že več kot 30 mesecev. Ne dopustimo, da bi se kaj podobnega ponovilo. Pomagajte Bosni. Hvala..." Thorvvald Stoltenberg in mednarodna skupnost sta me prevarala. Humanitarne poti so Se zmeraj zaprte. Tri dni po tem pa je uspelo s pomočjo norveške telelvizije zbrati 120 tisoC kron (veC kot 25 milijonov mark) za pomoC Bosni...« OSLOBOĐENJE Oslobodjenje poroča, da so »iz agresorjevih zaporov izpustih 12 vojakov vojske BiH in dva civilista«. »Gre za novinarja TV BiH Namika Berbe-' rovića in za novinarko Chanat Nahravant. Iz krogov Državne komisije za izmenjavo jetnikov smo izvedeli, da so se za njuno zamenjavo dogovorili v okviru načela vojak za vojaka, civilist za civilista. Tako so Berbero-viča zamenjali za Vojina Bo-škovića, zdravnika, ki so ga ujeli pri poskusu nezakonitega prehoda z Unproforjevim vozilom na agresorjevo stran, Chanat Nahravant pa so zamenjali za Svetlano BoskoviC, uslužbenko Unproforja, osumljeno vohunjenja za Kara-džičeve Srbe...« Zbral Zoran OdiC PO PETKOVI NESREČI JELKA KACINA KRANJ - »Vem le to, da je močno počilo in da se je vsaj zame vse skupaj zgodilo v trenutku,« je po petkovi prometni nesreči, v kateri je bil huje poškodovan slovenski obrambni minister Jelko Kacin, povedal eden od potnikov v avtobusu reske registracije. Tako poškodovani hrvaški avtobus kot razbitine Kacinovega službenega vozila bo po nalogu preiskovalnega sodnika pregledal sodni izvedenec. Slednjemu so po naSih informacijah naročili, naj posebej pregleda, kar je menda ob taksnih nesrečah običajno, krmilni in zavorni sistem obeh vozil. Uradnega odgovora na vprašanje, kako je sploh prišlo do nesreče, še vedno ni, neuradno pa je slišati, da naj bi slo za »prehitevanje vozil oziroma za izsiljevanje prednosti tretjega voznika«, o Cigar identiteti pa vsaj za zdaj uradni viri se ne želijo govoriti. Od slednjih smo izvedeli le to, da so zalisali voznika avtobusa reškega podjetja Autotrans, voznika avtomobila, ki je vozil za avtobusom, in nekatere avtobusne potnike. Vsi zaslišani naj bi »drug drugega dopolnjevali v opisu dogodkov tik pred nesrečo«, kakšni pa naj bi ti bili, je vsaj za javnost za zdaj še vedno nedostopna informacija. Po uradnih podatkih »ta hip ni zaradi prometne nesreče še nihče v sodnem postopku«, tožilstvo pa Caka na poročilo prometne policije, ogled kraja nesreče sta sicer opravila tudi dežurni preiskovlani sodnik Igor Mokorel in dežurni Tožilstvo čaka na poročilo prometne policije Vzrok naj bi bilo izsiljevanje prednosti tretjega voznika državni tožilev Janez Pa-lovšnik. Na kranjski UNZ imajo uradno še vedno zgolj informacjo, ki smo jo ob javih že vCeraj. VeC smo želeli izvedeti tudi na obrambnem ministrstvu, a so nam tam le na kratko dejali, da gre za postopek, ki ni v njihovi pristojnosti. Na naše vprašanje, kako bo z vodenjem obrambnega ministrstva, Ce Kacinu zdravstveno stanje dlje Časa ne bo omogočalo ministrovanja, so nam povedali, da bo delo ministrstva potekalo povsem normalno in da bo o kakršnihkoli motrebitnih spremembah »javnost pravočasno obveščena«. V. d. predsednika kranjskega okrožnega sodišča Anton Šubic nam je dejal, da so tudi pri omenjeni prometni nesreči v njihovi hiši delovali tako kot sicer ob prometnih nesrečah, katerih ogleda posledic se udeleži preiskovalni sodnik, načelnik gorenjske UNZ Ivan Hočevar pa nam je zatrdil, da bodo zbrane informacije javnosti posredovali na jutrišnji redni novinarski konferenci. Ker je obrambni minister eden od Četverice vladnih funkcionarjev, za katere velja posebna uredba o varovanju, in ker je bil Kacin v avtomobilu v Času nesreče sam, torej brez varnostnika, smo za praktično razlago omenjene uredbe zaprosili notranjega ministra Andreja Stera. »Kot veste, uredba omenja poleg predsednika vlade še obrambnega, zunanjega in notranjega ministra, ki pa imajo tudi sami možnost, da presodijo, ali je res vedno in povsod potrebno, da je varnostnik v njihovi neposredni bližini,« nam je zatrdil minister Ster in dodal, da je sicer posebej opredeljena lo 45 ribiških družin. Po zbranih podatkih so brežij rek in jezer potegnih skoraj sto ton razne navlake: plastike, stekla, kovine, kosovnih odpadkov, lesa in papirja. Podobne akcije so se udeležili člani turističnega, lovskega, ribiškega, gasilskega in planinskega društva v Gornji Radgoni. Posebne akcije, ki so jo poimenovali »Ocisitmo prag naše države«, se je vCeraj na obrežju reke Mure v tudi uporaba varnostno izdelanih vozil, kar pa se v praksi pri nas po Stero-vih besedah upošteva le izjemoma. Do ministra Kacina Gornji Radgoni udeležilio približno sto elanov omenjenih društev in drugih naravovarstvenikov ter občanov. Sele ob temeljitem Čiščenju so se Radgončani in prebivalci okoliških krajev lahko prepričah, kaj vse mečemo v reko, ki bi bila lahko prava evropska lepotica. Na tone raznih odpadkov so udeleženci Čistilne akcije potegnih iz Mure in z njenega obrežja, veC sto vreC od- vCeraj novinarji niso imeli dostopa, ker je veljala zdravniška prepoved po operaciji, pred vrati pa je stal pooblaščeni delavec. Vine B ešter padkov pa so za njimi pobrali delavci komunale. Zdaj je videz reke Mure in skoraj 20 kilometrov obrežja na slovenski strani precej lepši. Čeprav bi tudi stanovalci morah malo bolj paziti na videz svojega okolja, je akcija vsekakor zelo uspela. Člani ribiške družine Jesenice so vCeraj ocistih potok Bela na Koroški Beh. Z akcijo so želeh obeležiti mednarodni dan voda, sicer pa podobne očiščevalne akcije organizirajo skozi vse leto. Na Dolenjskem so se jamarji spustili v Kotarjevo prepadno, pridružilo se jim je še okoh 50 domačinov. Dopisniki Republike Uradnega poročila o petkovi nesreči še vedno ni (Foto: S. 2./BOBO) SPOMLADANSKO ČIŠČENJE OKOLJA Da bodo reke čiste GORNJA RADGONA, Evropska zveza je letošnje leto proglasila za leto varovanja narave. Tudi v naši državi so se razna društva, vlada in nevladne organizacije pri-dmžili tej aktualni akciji. Tako je Ribiška zveza Slovenije organizirala akcijo po vsej Sloveniji, Id se je je udeleži- KULINARIČNO-VINSKA RAZSTAVA Nič ne zaostajamo za najbolj priznanimi svetovnimi kuhinjami Razstava hrane, vina, pogrinjkov, spominkov in cvetnih aranžmajev RADENCI - VCeraj je v Zdravilišču Radenci v organizaciji domačega turističnega društva in Radenske potekala jubilejna deseta razstava kulinarike in vina. Tokrat je bila to prvič tudi mednarodna razstava, saj so se je udeležili tudi turisti-Cno-gostinski delavci Avstrije in Madžarske. »Ni pomembno le to, da je letos deseta, jubilejna razstava. Naše sosede smo pritegnili predvsem zato, da bi na enem mestu prikazali, kaj vse lahko ponudi celotna pokrajina. Tudi Ce izvzamemo sodelovanje gostov iz tujine, moramo povedati, da je kuli-naricno-vinska ponudba naše pokrajine že zdaj v Evropi,« je med drugim ob otvoritvi dejala predsednica turističnega društva Radenci Freda Žnidarič. Po tistem, kar smo videh v avli, kavami, restavraciji in kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, je nedvomno res, da imamo na področju kulinarike res vse, kar nas lahko uvršča v najvisji razred na tem področju. In kot je nekdo dejal, nikoli in nikjer se ne smemo sramovati, saj slovenska, zlasti pomurska kulinarika, ne zaostaja za najbolj priznanimi svetovnimi kuhinjami, o vinih pa tako ne gre dvomih. Včerajšnji spored v Radencih ni bil namenjen le razstavi kulinarike in vina, temveč so bili tam na ogled najlepši pogrinjki, predstavljena je bila zdrava prehrana, najboljša vina iz radgonsko-kapelskih, ljutomersko-ormoških, lendavskih in goriških goric. Manjkali niso niti avtohtoni spominki in cvetni aranžmaji. Slehernemu obiskovalcu Ob takšnih pogledih so se obiskovalcem cedile sline so se cedile sline ob pogledu m ali v Beli hiši. Veliko po- Društvo barmenov Slovenije, na lepo dekorirane mize, vi- zomosh je pritegnilo tudi pre- zanimivo je bilo srečanje in no je teklo na vsakem vogalu, davanje o zdravi bioprehrani izmenjava izkušenj sloven- pa še zastonj. Tudi taksno, ki in kulturi pitja vina. Videh skih, madžarskih in avstrij- se ga pridelovalec ne bi sra- smo tudi demonstracijo me- skih turisheno-goshnskih Sol. moval nih na angleškem dvo- Sanja pijaC, ki jo je pripravilo Tekst in foto: Oste Bakal Primejo že, kaj se ve, ali bodo zalegle Bozo Kovač Tam bo rešen; tako je vsaj videti, saj se država v teh dneh odloCa, da bi resno posegla v krizo podjetja, katerega znak se je pojavljal skoraj na vseh cestah sveta. Precej Štajercev bo najbrž še naprej dobivalo plačo v tem podjetju in ena nevarnost bo manj, da bi Maribor socialno zakuhal. Umirili bi se tudi temelji tistih bank, ki so bile najbolj povezane z usodo Tama. Splača se, bi lahko rekli tisti, ki so se odločili, da bodo naložili državi, Cesar ni zmogla tovarna. V tej zgodbi o mariborskem bolniku, ki naj bi mu država plačevala večji del zdravil, nastopa seveda tudi vodstvo firme; politiki in bančniki so našli novo; kot se govori, je bistveno bolj sposobno kot sedanje in tako rekoč jamCi, da bo poslej vse drugače. Tako je tudi treba reci, ko je kriza najhujša, izdatki za zdravljenje pa veliki. Kljub temu bi veljalo izraziti majhen zadržek do takšnih besed, Čeprav je povsem mogoče, da dosedanje vodstvo Tama ni opravilo vsega, kar bi lahko, nova ekipa pa bo v vseh pogledih uspešnejša. Tega bi si lahko samo želeli. Vendar bi pri velikih pričakovanjih, ki bodo pospremila imenovanje novega vodstva, kazalo upoštevati, da se nekatere pomembne okoliščine niso v ničemer spremenile, morda so se celo poslabšale. Tam bo tudi pod novim vodstvom le s težavo našel trge, na katerih bi lahko pokril svoje stroške, ki so visoki ne le po krivdi podjetja. Njegovi prodajalci se bodo na tujih trgih srečevali z zastopniki tovarn, ki izdelujejo podobna vozila z manj delavci in v večjih serijah, njihovi stroški pa so manj obremenjeni z davki in obrestmi na posojila. Nekateri bi temu rekli, da dela slovenska industrija v zelo razsipni državi, in nekateri podatki res cikajo na to, da je slovenski izdelek bolj obremenjen z dajatvami kot na primer nemški ali italijanski. Zato se v podjetjih tudi Čedalje bolj jezijo na politike. Ti pa so podedovali omrežje šolskih, zdravstvenih in kulturnih ustanov, ki ga je mogoCe vzdrževati kvečjemu v »socialističnem planskem gospodarstvu« ali v trzni družbi pri kakšnih 15 tisoč dolarjih narodnega dohodka na prebivalca, v neizogibnem liberalizmu z novo različico »prvobitne akumulacije kapitala« vsekakor ne. Razen tega še niso izživeli sle po hlastnem in neodmerjenem vladanju, ki se spočetka drži vsake nove elite. »Legitimne« politične zahteve na hitro uzakonjajo v namenskih tolarjih za različne dejavnosti, seštevek pa je katastrofalen za gospodarstvo, ki mora neposredno ali posredno plačati vse te ambicije. Težko bi tudi oporekali tistim, ki trdijo, da so bančna posojila v Sloveniji nerazumno draga, Ce seveda ne bi upoštevali, da je strah pred inflacijo najvišji razum, ki vsaj za zdaj zavrača vse druge cilje in ambicije, tudi naložbene. Posledice so tu in podjetja jih morajo plačevati. Morda bi to breme lažje prenašala, Ce bi denar krožil tudi tam, kjer nastaja, se pravi v industriji. Vendar živi svoje življenje predvsem v trgovini in finančnih storitvah, ki novim elitam dajejo sorazmerno hitre zaslužke. Prodajalci tovornjakov in avtobusov iz drugih tovarn, nic boljših od Tamovih, bodo imeli še eno prednost. Njihove firme in tudi države precej bolj pazijo na ugled svojih blagovnih znamk kot Tamovo rodno okolje, ki rado pomeša probleme. Ko je na primer hrvaški kapital zasedel Elan, se je Slovenija tudi Čustveno skoraj povsem odpovedala po vsem svetu znani blagovni znamki, Čeprav so možgani in roke v tovarni še vedno slovenski. Pred tem pa je še razbobnala Elan kot nekaj na moc sumljivega. Ko ji niso bili po volji ravnanja in obrazi ljudi v cvetoči igralnici, je z neprijaznimi grafiti »posprejala« tudi njeno blagovno znamko in sama sebi povzročila denarno škodo. In ko se je sesuval Tam, je bilo slišati vse najslabše tudi o tej blagovni znamki. Najbrž bo trajalo in tudi stalo bo, preden si bo Tam opomogel v oCeh svojih morebitnih kupcev, Čeprav bo ponujal dobro blago. Tako se nabere kar nekaj razlogov za nekoliko zadržano popotnico Tamu in še kakšnemu podjetju z močno državno injekcijo. Gotovo primejo, vprašanje pa je, koliko lahko zalezejo. DOLINSKA OBČINA Zgodba o strankah, o civilni družbi Dolinsko občino sem prvič spoznal v svojem otroštvu, ko me je oCe peljal na nogometno tekmo Breg-Vesna. Tekma je bila v Boljuncu. Ne vem, kdo je zmagal, vem pa, da so igrišče £ez nekaj tednov razkopaili bagerji in da so na njem potem zgradili tovarno Grandi Motori. V politiki - kot sicer v življenju -ni nic gotovega in malo je tudi vnaprej zapisanega. Tudi v dolinski občini je tako. Volilni sporazum, ki so ga v sredo ponoči, ne brez težav, trenj in razhajanj, podpisale stranke dosedanje upravne večine, je v sozvočju s 50-letno upravno in politično zgodovino te občine, ki je prestala Grandi Motori in naftovod SIOT, a tudi kominform in vse boleče povojne razkole,;, Volilni sporazum predstavlja naravno kontinuiteto z vsem, kar so dobrega in koristnega naredili župani Dušan Lovriha, Edvin Švab in Marino Pecenik, seveda skupno z odborniki, svetovalci in sodelavci. Morebitni razkol, ki je vseskozi nevarno lebdel nad pogajanji, bi morda pomenil za Dolino drugi kominform. Življenje gre in mora naprej. V Sandor Tence občini, ki je v upravnem in v vsakdanjem življenju, ter tudi v njegovih navidez najbolj obrobnih obrisih, dosledno spoštovala in izvajala enakopravnost jezikov in kultur, si ne moremo predstavljati in zamišljati napredne in demokratične koalicije, ki bi bila odraz samo ene od narodnih in jezikovnih komponent. To bi bilo zgrešeno, škodljivo in nerealno. Ker vemo, da ni tako, smo prepričani, da se bodo Boris Pangerc in ostali kandidati za občinski svet - med volilno kampanjo - potrudili in angažirali tudi pri Domju in v Frankovcu. Enako kot v Ricmanjih in v Mackoljah ter v drugih popolnoma ali pretežno slovenskih okoljih in sredinah. Dolina sicer ni Trst, še manj pa Nabrežina. Kandidati demokratične liste pravilno podčrtujejo, da so odraz celotne skupnosti in da bodo, Ce bodo izvoljeni, skrbeli za dobrobit vse občanov. VsakrSna volilna in druga konfrontacija na narodnostni ravni bi bila popolnoma tuja Dolini in ogromni večini njenih občanov. Novost v predvolilnih pripravah v dolinski občini je vloga, ki jo je igrala civilna družba. Ne bomo se spuSCali v sociološko poglabjanje, kaj je pravzaprav ta družba, kakšne so njene politološke značilnosti in podobno. O tem obstajajo namreč zelo različna in tudi nasprotujoča si mnenja. Civilno družbo si v predvolilnem okviru predstavljamo kot skupino strankarsko (ne idejno) nevezanih ljudi, ki svobodno predlagajo svoj program, svoje kandidate ter svoje politične vizije. Civilna družba ne sme nadomeščati političnih strank, ki imajo svojo, tudi ustavno vlogo, a prav tako ne sme postati njihov dvojnik. Civilna družba je v Trstu predlagala, ne pa izvolila župana Riccarda Illyja. V relativno majhnem okolju, kot je dolinska občina, ima civilna družba Se nekatere izrazitejše značilnosti. Je odraz kulturnih in športnih društev, krajevnih združenj (npr. srenj), mladih, Šolske stvarnosti, itd. Skratka vseh, ki imajo pri srcu splošne (kolektivne) koristi in hoCejo zanje žrtvovati nekaj prostega Časa. V tem duhu je že lanskega maja nastalo "Gibanje civilne družbe11, ki je nato na jesen s e - stavilo dokument z nekaterimi osnovnimi izhodišči in predlogi, ne toliko za sestavo kandidatnih list, ampak predvsem za bodoCe upravljanje Občine. Nihče, kolikor nam je znano, ni nikoli zahteval takozvanih stolčkov oziroma mest v občinskem svetu ali v odboru. Da se skupina, v glavnem mladih občanov zavzame za dobrobit občinske skupnosti in za usodo Občine, je v teh televizijskih časih Se kako dragocena in dobrodošla stvar. Nekaterim, ki so očitno Se močno vezani na preživele strankarske (in ideološke kalupe) pa se je ta angažiranost vseeno zdela neumestna, sumljiva in celo zakulisno manevrirana od nekaterih ljudi s prikrimi županskimi in odborniskimi ambicijami. Prepričani smo, da ni tako in da je slo le za jalovo polemiko, ki je po nepotrebnem pustila za sabo precej slabe krvi. Ni dvoma, da so polnopravni odraz civilne družbe tudi (številni) občani, ki so javno - z ljudsko peticijo - podprli župansko kandidaturo Borisa Pangerca. Nekateri so namreč namigovali, da je to peticijo direktno navidhnila Stranka komunistične prenove z namenom, da bi okrepila PangerCevo kandidaturo. Županski kandidat, tega ne smemo pozabiti, je vrh vsega eden od podpisnikov dokumenta »Gibanja civilne družbe«. V obeh primerih je slo za jalove in brezpredmetne polemike. Delo dolinske civilne družbe, - |pl !_■" '> I j |§§1» i" C -£■ ^\T » mmm 118 ~i .. . ■ ........... '.~ ? T ! - ki je bilo doslej že zelo dragoceno, se sedaj pravzaprav šele začenja oziroma se bo začelo po izvolitvi nove uprave. Takrat bo treba jasno pokazati voljo do dela in sodelovanja ter v praksi izvajati napovedane nove prijeme, ki jih tudi v Dolini, Ce sodimo po poteku predvolilnih pogovorov, še kako potrebujejo. Pa Se nekaj besed o tako imenovani ter prevečkrat opevani glasnosti. Predstavniki strank (mislimo zlasti na komponente dosedanje upravne večine) so se pred pričetkom pogovorov sporazumeli, da do morebitnega sporazuma ne bodo posredovali javnosti in torej občanom informacije o poteku pogajanj. Izbrali so pot informacijskega molka z utemeljitvijo, da bi pristranske in enostranske informacije v najbolj kočljivih le dodatno zapletle itak zapleteno situacijo. Z molkom, Ce ga lahko tako imenujemo, pa so žal dosegli popolnoma nasprotni učinek. Marsikateremu pogajalcu je (v dobri veri) od Časa do Časa ušla kaka »skrivnost«, nekatere stranke pa so, kljub obvezi, da bodo molčale, vseeno med pogovori objavljale tiskovna sporočila. V javnost so zato od Časa do Časa pronicale enostranske, v marsičem izkrivljene in tudi polovične informacije. Tako je paC bilo. Bodočemu županu in upraviteljem sve- ^ tujemo, naj ne’% sledijo temu sla-bemu zgledu, naj dosledno, redno in odkrito informirajo občane o vsem - dobrem in slabem - kar se dogaja na Občini. Tudi s tem bodo res dokazali, da so v sozvočju s Časom. Intervju z Zoranom Thalerjem je po naključju objavljen ravno na 60. dan njegovega ministrovanja. Če skušamo njegovo delo v prvih dveh mesecih soditi po odzivih javnosti in raziskavah popularnosti, je bilo njegovo imenovanje zadetek v Cmo. Thaler se je kot meteor povzpel v politični vrh, kamor mu je pomagala predvsem itahjanska odločitev, da pristane na začetek pogajanj Slovenije za pridruženo Članstvo v Evropski zvezi. Ta, za Slovenijo nedvomno zgodovinsko pomembna odločitev, seveda nima samo pozitivnih posledic, pac pa odpira številne notranjepolitične dileme. Domneva, da bo v prihodnjih mesecih zunanji minister na lestvicah popularnosti za kakšno mesto zdrsnil, zato najbrž ni pretirana. Po dveh mesecih na MZZ najbrž že imate precej natančno sliko o ministrstvu, ki ga vodite, o potencialih, ki jih ponuja, pa tudi o razmerah v slovenski zunanji politiki, Se posebej na izvršni ravni? Vprašanje je težko, ker je precej splošno. Zato se mora odgovor dotakniti različnih konkretnih ravni. Ministrstvo, torej našo infrastrukturo, hardver če hočete, sem dobil v stanju »delnega pogorišča«, predvsem kadrovsko oslabljeno. Tudi v okviru vlade je MZZ zgubilo svoj položaj, čeprav je težko govoriti o rangiranju posameznih ministrstev. To se pozna tudi pri proračunu, kjer imamo velike težave, čeprav obsega MZZ majhen del proračuna, približno en odstotek. Druga konkretna raven pa je koordinacija med izvajalci slovenske zunanje politike. Trudil sem se, da bi bilo te komunikacije čim več in da bila čim boljša. Predstavljam si, da sem dosegel neke rezultate in da ni kakšnih posebnih disonanc. V tem smislu je simbolično učinkoval obisk predsednika Kučana na Poljskem, kamor ste ga spremljali. To prej ni bila praksa... Gotovo.To je praksa v večini normalnih držav in mislim, da je koristna. Ne gre mi iz glave vaša nedavna izjava na odboru za mednarodne odnose, da najbrž ni veliko ministrov, ki bi imeli tako nespodbudno »klimo«, kot je v Sloveniji po umiku italijanskega veta. Je to razpoloženje že prek meje produktivnosti? Tovrstne pripombe gredo na način dela, ki je po mojem mnenju kontraproduktiven. Zdi se mi, da bi moral biti parlamentarni odbor tisto mesto, kjer bi se odvijale resne, poglobljene razprave o pomembnih vprašanjih slovenske zunanje politike, vse prevečkrat pa se izčrpavamo z medsebojnim »grizenjem«. Debata o odnosih z Italijo bi morala iti prek ravni večne primerjave o tem, kdo je bolj, kdo manj »škodil« tej državi. Odbor bi se moral ogniti pretiranemu populizmu in parolar-stvu. Ge je bila prej moderna evromanija, je zdaj nastopila druga skrajnost, evroskeptici-zem. Na slovensko zunanjo pobti-ko gotovo vplivajo tako imenovani »opinion makerji« oziroma mnenjski voditelji, tako kot je to običaj v normalno profiliranih državah. Se vam zdi, da je slovenska družba Ze toliko izoblikovana, da ima mnenjske voditelje, in konkretno, kdo so? Prvi del vprašanja je stališče, ki mu lahko samo pritrdim. Morda je v primerjavi z drugimi državami pri nas vpliva mnenjskih voditeljev nekaj manj. Vzemimo za primer Italijo, kjer njihova politika deluje predvsem in izrazito kot odmev na pritisk javnosti, medijev. To se da natančno občutiti pri vprašanju optantov. Ko je to vprašanje tema uvodnikov, komentarjev in udarnih oddaj, je tudi pritisk uradne italijanske zunanje politike večji. Kadar tega ni, je pohtika bolj dovzetna za naše argumente. Te stvari pri nas še niso tako izrazite, mislim pa, da se v kvalificirani javnosti precej dobro loči resne mnenjske voditelje od tistih, ki vsako zunanjepolitično potezo gledajo izrazito skozi strankarski interes. Vsekakor v politiki pozor- no spremljamo mišljenje mnenjskih voditeljev... Bi lahko poimensko našteli tiste, na katerih mnenje veliko date? Iz razumljivih razlogov bi se rad izognil naštevanju, ker je to hkrati že rangiranje. Ce pa se omejim le na časopise, bi dejal, da predstavnik enega sedi tu pred mano, prepričan pa sem tudi, da je Delo predvsem na področju zunanje pohtike ohranilo tradicionalno visoko kakovostno raven. Nasploh mislim, da so zunanjepolitične redakcije nekako močnejše pri mnogih medijih. Značilna za debate po 6.marcu je primerjava med oglejskim dokumentom in sporočilom za tisk ministrice Agnellijeve in vas. Pojavlja se teza, da bi, če bi bil podpisan nekdo drug, oglejsko deklaracijo lahko sprejeli že takrat... Ponovil bom tisto, kar vedno ponavljam pri oglejski debati. Izogibal sem se tem nekonstruktivnim, notranjepolitičnim primerjavam in še naprej nameravam vztrajati pri tem. Ne razumem tistih, ki ves čas oživljajo to debato in skušajo z vso ihto dokazati, da je bil Oglej, če že ne krasna, pa vsaj sprejemljiva in prebavljiva stvar. Temeljna napaka Ogleja je bila iluzija, da je mogoče probleme z Italijo rešiti z eno potezo in za vselej. Iz tega je izšel dokument, ki je predvidel in predpisal mnogo stvari in se k marsičemu zavezal, pri čemer so zaveze veljale predvsem za našo stran. Z današnje perspektive, na začetku pomladi 1995, pol leta po tej peripetiji, pa že zdravorazumska presoja pokaže, da je bolje, da smo bili nekoliko trmoglavi. Po tistem dokumentu bi bile nepremičnine na naših tleh, za katere se niti točno ne ve, kaj vse naj bi obsegale, že zamrznjene. Problem optantskega premoženja sploh ni rešljiv na ta način, saj ga bo del italijanske politike vedno potreboval in vedno uporabljal. Ce bi ga ne bilo, bi si ga desnica izmislila... Bistven problem za Slovenijo nastane takrat, ko ta del italijanske politike postane večinski ali vsaj tako močan, da vpliva na druge. Takrat imamo resne težave. Italijansko problematiziranje Osimskih sporazumov obstaja že vse od 1975, ko Zoran Thaler (Foto: Jože Suhadolnik/BOBO) so se organizirale sile, ki so jim nasprotovale. Iz tega je nastala Lista za Trst, vendar nikoli ni imela večine in tako smo preživeli 20 let. Vmes je nastal Rimski sporazum, ki je kot dokončno rešil tudi vprašanje 4. člena Osimskih sporazumov. Tako piše v naslovu: dokončna rešitev...V zadnjih letih pa se je politično razpoloženje v Italiji spremenilo in, kot vidite, trenutno niha od večine do manjšine. Prepričan sem, da karkoli damo ah ponudimo, kjerkoli se dogovorimo za ponovno »dokončno rešitev« teh vprašanj, bo to veljalo samo do trenutka, ko bo del nasprotne strani potreboval nove pritiske na Slovenijo zaradi svojih notranjepolitičnih interesov. Zato smo se zdaj odločili za drugo možnost. Italiji smo postaviti zrcalo prav na področju nepremičnin, ki so bile pod fašizmom odvzete Slovencem. S tem jih prisiljujemo, da vzamejo v zakup tudi druge krivice iz preteklosti in v smislu evropskega prava pristanejo na načelo pravičnosti pri njihovem odpravljanju. V tem smislu mi je všeč izraz humanitarna recipročnost. Ce pa v Rimu na to ne bodo pristati, bo to povzročilo uravnoteženje pogledov in dokazalo, da VSAKDANJE SENZACIJE Z MUSIlji ifj H se po toliko letih to vprašanje težko ureja in da so te stvari enostavne samo na ravni ideologije in parol, ne pa v praktičnem življenju. Po vašem imenovanju za ministra se je vnela prava bitka za novega predsednika odbora za mednarodne odnose. Koga oziroma kakšnega človeka bi si kot minister želeli na tem položaju? Dosledno se vzdržujem komentarjev v tej goreči tekmi, ki se odvija zadnja dva meseca, niti nimam časa, da bi se ukvarjal s tem. Ce odmislim konkretne kandidate, bi si na tem p°" ložaju želel človeka, ki je sposoben tvornega dialoga, diskusije in soglasja o tem, kaj je v interesu Slovenije na področju zunanje politike, in je čim manj naklonjen kratkoročnim ambicijam in notranjepolitičnim igr1' cam. Gotovo je tu odgovornost vlade in ministrstva še večja, saj strokovna aparata nista primerljiva. Ce je ministrstvo sposobno normalno servisirati odbor, sodelovati na sejah in podobno, potem ima tudi pravico pričakovati od odbora konstruktivnost. Sam pazim, kolikor se da, da bi omogočil takšno klimo, zato imam posebnega pooblaščenca za stike s parlamentom, zato sem navzoč praktično na vseh sejah odbora, če le nisem v tujini. Po drugi strani pa zato pričakujem, da nas odbor ati njegov predsedujoči, ko se loti kakšne konkretne akcije, obvesti in pri tem morda upošteva tudi mnenje izvršne oblasti. Boštjan Lajovic Nagla pot vzpona mladeniča iz Stavropola MOSKVA - Krepki generali, ki so kar čez noč umrli v lastni postelji, prometne nesreče, v katerih so izgubili življenja partijski voditelji, ki so jih ljudje oboževali kot heroje, raztreseni zdravniki, ki so zaradi gole nepazljivosti predpisali smrtno nevarne tablete namesto aspirina - to so bile skrivnostne okoliščine, ki so privedle do izvolitve Gorbačova na čelo sovjetske komunistične partije. Ruski dnevnik Pravda je v članku o desetih letih perestrojke zapisal, da je pred izvolitvijo Mihaila Gorbačova prišlo do vrste skrivnostnih smrti in sumljivih škandalov, ki so prekrižali pot njegovim političnim nasprotnikom. O tem je pisal Valerij Ljegostajev, 1 nekdanji asistent drugega moža sovjetske komunistične partije Ligačeva, ki je bil Gorbačovov zgodovinski nasprotnik. Novembra 1974 je generalni tajnik komunistične partije Leonid Brežnjev hudo zbolel. Zato je moralo partijsko vodstvo poskrbeti za naslednika. Izbrali so leningrajskega partijskega tajnika 51-letnega Grigo-rija Romanova. Z izbiro mladega voditelja pa se očitno niso strinjali vsi, saj je prišlo do hude obrekovalne kampanje na njegov račun. Pozneje se je izkazalo, da je kampanjo nekdo zrežiral. Tuje radijske oddaje so takrat poročale, da je bil Romanov, ki je v Rusiji sicer zelo pogosto ime, potomec carske družine, zaradi česar se je obnašal prevzetno kot car. Za hčerino poroko je na primer zahteval od Ermi-taža srebrnino Katarine U. - in jo tudi dobil. Med poročno pojedino so se povabljeni napili in razbili dragoceni porcelan, pribor pa spravili v žep in ga odnesli domov za spomin. Škandal se je seveda bliskovito razširil po vsej Sovjetski zvezi in Romanov je postal tarča ljudskega ogorčenja. Višji krogi so sicer vedeli, da je bila vsa zadeva le izmišljotina, vendar je domnevni car moral strmoglaviti. Istega leta je umrl obrambni minister Andrej Grečko, medtem ko so Dimitrija Poljanskega - kakor tudi enega najverjetnejših Brežnjevo-vih naslednikov Alek- sandra Seljepina - zaradi neznanih razlogov nagnali iz politbiroja. Leta 1978 je nenadoma umrl šestdesetletni Fjodor Kulakov, njegovo mesto pa je zasedel Mihail Gorbačov. Politična kariera »mladeniča iz Stavropola«, kot so ga imenovali starejši kolegi, je bila bliskovita kot malokatera: po enem letu je postal namestnik člana politbiroja, po drugem letu pa že stalni član. Leta 1980 je v prometni nesreči umrl priljubljeni 62-letni namestnik člana politbiroja Peter Mašerov, leta 1982 pa še partijski ideolog Mihail Suslov. Ko je odhajal iz bolnišnice, kjer se je zdravil, in čakal hčer, da bi ga odpeljala domov, je Suslov zaužil neko tableto in se malo kasneje zgrudil mrtev. V Sovjetski zvezi je to bilo leto velikih sprememb: novembra je umrl Leonid Brežnjev, na njegovo mesto pa so izvolili nekdanjega šefa KGB Jurija Andropova. Ta je ostal na oblasti v Kremlju le nekaj več kot eno leto: februarja 1984 je namreč umrl. Partija se glede izbire njegovega naslednika ni mogla sporazumeti, naposled pa so le izvolili ostarelega in bolnega Konstantina Cernjenka, in sicer zato, da bi se izognili nasledniku s trdo roko. Tudi Cernjenko je kmalu doživel poskus zastrupitve s prekajenimi ribami, za katere je bilo znano, da jih ima zelo rad. Rešili so ga s pranjem želodca. Samo nekaj mesecev pozneje so mu zdravniki zaradi dihalnih težav svetovali počitnice v gorah, vendar se je s Kavkaza vrnil bolj mrtev kot živ. Decembra 1984 je ob vrnitvi z vojaških vaj Varšavskega pakta umrl obrambni minister Dimitrij Ustinov. Po naključju so umrli tudi njegovi madžarski in češkoslovaški kolegi, ki so se udeležili istih vojaških vaj. Naposled je 10. marca 1985 umrl še Cernjenko, tako da je centralni komite lahko izbiral samo med kandidatoma Romanovom, ki je zaradi zgoraj omenjenega škandala izgubil spoštovanje ljudstva, in Gorbačovom. Komiteju v bistvu ni preostalo nič drugega kot to, da je izvolil Gorbačova. Ze dejstvo, da pride Človek, ki je bil eden od dveh najpomembnejših ljudi na svetu, v Gorico razlagat svojo nekdanjo, sedanjo in prihodnjo politiko, pove, da je nekaj narobe. Pa ne zato, ker bi kdo omalovaževal Gorico, ampak zato, ker ima vsak dogodek svoje razsežnosti in mora te razsežnosti tudi spoštovati. Mihail Gorbačov je človek, ki nas s svojim predavanjem ne bi presenetil v Parizu, Washingtonu, Tokiu, Rimu in morda tudi ne v Ljubljani - skratka v prestolnici, kjer se sreCa s politiki, kjer ga sprejme zunanji minister in morda celo voditelj države in kjer se lahko zares pogovarja o veliki politiki. Toda Gorbačov je prišel v Italijo, obiskal je nekaj mest, bil je v nekaterih tovarnah in nekajkrat je predaval. V Gorici je bil gost sindikata CISL, ki je nekoč veljal za sindikalno krilo krščanskih demokratov. Teh zdaj (vsaj s tem imenom) v Italiji ni veC, sindikat CISL pa je ostal. Gorbačova je pripeljal v Gorico, češ da bo tu govoril o sodelovanju na mednarodni ravni, o odnosih med vzhodom in zahodom, o meji, narodih in manjšinah. S tem programom so razbobnali njegov obisk in privabili v dvorano goriškega sejmišča res veliko število poslušalcev. Dejstvo, da je občinstvo prihod nekdanjega voditelja Sovjetske zveze pozdravilo z glasnim aplavzom, po njegovem govoru pa ploskanje še zdaleC ni bilo tako glasno, kaže razočaranje, ki ga je Gorbačov izzval med občinstvom. Kaj je pravzaprav povedal nekdanji sovjetski voditelj? Pravzaprav lahko napišemo, da ni povedal ničesar, ampak ta nic je povedal tako, da je sebe postavljal v središče dogajanj (kjer je res bil) kot edino pozitivno osebnost pred svojim vladanjem, med njim in po njem, kar pa je verjetno pretirano. Dejal je sicer, da tega ne govori zato, da bi poveličeval svojo oblast ali da bi omalovaževal oblast drugih, vendar je takoj poudaril, da je Rusija v tem trenutku v slepi ulici in da bi morala imeti domotožje po njegovi oblasti. To je ves Cas imenoval z izrazom perestrojka, o kateri je dejal, da ni proizvod domišljije, ampak da je požela nekatere sadove in jo je zato ljudstvo podpiralo. Obdobje pred perestrojko (ko je bil tudi Gorbačov sestavni del vodilne nomenklature) je odpravil z nekaj besedami: takrat so formalno razglašali svobodo, pravice do svobodnega mišljenja pa ni bilo. Kdor je tedanjo oblast odklanjal, je moral v izseljenstvo v oddaljene dežele, v Sibirijo ali na drugi svet (tako je dejal Gorbačov). Perestrojka je uvedla nekatere novosti: svobodno izbiro verske pripadnosti, svobodo tiska in svobodne volitve. Ko je napočil trenutek, ko bi morali te spremembe potrditi z novo ustavo, so sile, ki so jim nasprotovale, izbrale pustolovščino; ta pa je propadla. Udarile so v najtežjem trenutku in tu je, kot pravi Gorbačov, odgovor na vprašanje, kdo je kriv za sedanje stanje. Tu se začenjajo novo obdobje in nove kritike. Mi smo hoteli Sovjetsko zvezo ohraniti, jo obnoviti in zagotoviti vsakemu narodu lastno identiteto in kulturo, pravi nekdanji voditelj Sovjetske zveze. Novi voditelji so razkosali državo in to je bil prehud udarec. Mi smo se zavzemali za postopne reforme v gospodarstvu, novi voditelji pa so se takoj lotili divjega lastninjenja. Naša država šteje tristo milijonov ljudi, v njej je 220 različnih jezikov in narečij, v njej so različne ravni razvoja, različne miselnosti možnostih in da prebivalci, Ce želijo, na volitvah še lahko spremenijo sedanje stanje. To pa je odvisno tudi od Zahoda. Ob tem je Gorbačov opozoril, da so v številnih vzhodnoevropskih državah (na Madžarskem, Poljskem, v Bolgariji in Litvi) na oblasti levičarske stranke, ki so naslednice nekdanjih komunističnih partij. Oblast so prevzele na demokratičnih volitvah in zahod mora zato spoštovati demokratične odločitve, do katerih prihaja v pluralizmu. Zelo hudo hi bilo, Ce bi namesto nekdanje železne zavese zdaj uvedli nekakšen sanitarni kordon, pravi nekdanji sovjetski voditelj. Z drugimi besedami: Gorbačov se pripravlja na volitve s politično formacijo, ki bo naslednica nekdanje komunistične partije, in svari zahod, naj njegov nastop ne le sprejme kot naravni dogodek v zahodni pluralistični demokraciji, ampak naj ga celo podpre. To kdo bo prej priznal Slovenijo in Hrvaško, namesto da bi ju prisilila sesti k pogajalski mizi z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije. V Evropi bi morale države voditi predvsem preventivno politiko zaščite Stare celine. Namesto tega razpravljajo o Severnoatlantski zvezi (in se podrejajo Ameriki, Cesar Gorbačov ni rekel, je pa jasno povedal med vrsticami). Kot primer je navedel zalivsko vojno in dejal, da je Zahod takrat takoj našel osemdeset milijard dolarjev, kolikor je ta vojna stala. (Malo je manjkalo, da je ni ocenil kot napad na Irak, vsekakor pa je »pozabil« povedati, da je on v senci zalivskega spopada poslal tanke v Litvo in zafrl osamosvojitveni poskus.) Z denarjem, ki ga je Zahod porabil v zalivski vojni, bi lahko financiral pet panevropskih struktur. Kajti nekdanji veliki voditelj prisega, da verjame v Evropo, da samo v evropski in različne kulture. Tem ljudem so vsilili nekakšen neo-boljševizem in jih prisilili, da so v desetih mesecih popolnoma spremenili življenje. Danes je polovica na robu popolne revščine. Nekoč je bila perestrojka, imela je ideje, bogato vsebino, pripravljala je postopne reforme in počasi spreminjala državo. Bili so težki Časi, vendar smo od njih imeli mnogo. Ljudje so naklonjeni reformam, ne prenesejo pa šok terapije. Čeprav je bila perestrojka po svoje zapletena, je s tem, ko je predstavljala odpoved revoluciji, pozitivno učinkovala in uvajala novosti. To je torej Gorbačovova ocena o sebi in o Jelcinu, ki ga sicer nikoli ni imenoval. Vendar mu tudi optimizma ne manjka, še zlasti ko pravi, da Rusija ni zapravila vseh pa je tudi edino sporočilo, ki ga je Gorbačov posredoval go-riškemu občinstvu. Ne, to pravzaprav ne drži. Gorbačov je presenečenemu goriškemu občinstvu posredoval še eno sporočilo, ki le v manjši meri zadeva Rusijo. Sprožil je nekakšno panevropsko idejo, po kateri naj bi se Evropa otresla ameriškega pokroviteljstva in samostojno »zaplavala« v svet. Izhajal je sicer iz stanja v Zakavkazju, od koder prihaja njegova družina: vsaka vas predstavlja nekaj posebnega in tega »hiperetnizma« ni mogoče poudarjati. Treba je sicer priznati različnost, uskladiti interese, nikakor pa ni mogoče pretiravati. Ob tem je nekdanji sovjetski voditelj kot zgovoren primer navedel razpad Jugoslavije. Evropi je očital, da je tekmovala v tem, povezanosti vidi resnično prihodnost. Gorbačov seveda ni rekel, da na vrhu te »prihodnosti« vidi sebe, vendar pa je bilo številnim poslušalcem v dvorani to popolnoma jasno. Kot jim je bilo tudi jasno, da je v primerjavi z Gorico, mestom, ki se je veselilo osamosvojitve Slovenije, nekdanji sovjetski voditelj na nasprotnem okopu. In kot jim je bilo končno jasno, da je bil velik denar, vložen v Gorbačovov govor (nekdanji sovjetski voditelj še zdaleC ne predava brezplačno, pa tudi stroški za njegov obisk so običajno zelo visoki), slabo vložen, še mnogo slabše od onih osemdeset milijonov dolarjev, ki jih je Zahod zapravil, da je zaščitil svoj naftni trg. Bojan Brezigar Poslanec Piero Fassino je bil v petek v spremstvu nekdanjega evropskega poslanca Giorgia Rossettija in slovenskega senatorja Darka Bratine na uradnem obisku v Sloveniji, kjer se je sešel s predstavniki Združene liste socialdemokratov, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, predsednikom SKD Lojzetom Peterletom in predsednikom republike Milanom KuCanom. V uradnem sporočilu po pogovorih je izjavil, da obstajajo stvarne možnosti za hitro rešitev vseh nerešenih dvostranskih slo-vensko-italijanskih vprašanj. Poslanec Piero Fassino je dan vodstva najmočnejše italijanske leve stranke PDS, v njej odgovarja za mednarodne stike, hkrati pa tudi predseduje odboru za vzhodne države Socialistične internacionale. Z veseljem je odgovoril na tri sklope vprašanj: dvostranski odnosi, položaj v Italiji in uspešnost strank Socialistične internacionale v Evropi. Piero Fassino med obiskom v Ljubljani (Foto: Bojan Velikonja/BOBO) Pri reševanju dvostranskih vprašanj ste optimist. Zakaj? Italija in Slovenija morata skupaj zreti v prihodnost in pri tem upoštevati številne skupne interese. Zgraditi morata politiko integracije in sodelovanja na področju prometa, proizvodnje, pristanišč, infrastrukture... Za sosednje države lahko predstavljata zgled integracije in skupaj odigrata pomembno vlogo v Srednji Evropi. To je stališče naše stranke, ki se je borila proti Berlusconiju in njegovim privržencem, ki so postavili veto na vstop Slovenije v Evropo. Naši napori so bili uspešni in Dinijeva vlada je radikalno spremenila stališče, začela je s pogajanji na dveh tirih: po eni strani med Slovenijo in Evropo, po drugi pa o dvostranskih vprašanjih med državama. To je pomembno dejstvo. V primerjavi s stanjem pred nekaj meseci sta zdaj zanimivi dve novosti: Berlusconijeva vlada je padla, nadomestila pa jo je vlada, ki ima pozitiven odnos do slovensko-italijan-skih težav. Problemi odnosov z Evropo zdaj niso več pereči. To pa omogoča reševanje dvostranskih problemov. Po kateri formuli bo to reševanje potekalo? Po moje je formula naslednja. Dvostranski odnosi so urejeni z osimskim in poznejšim rimskim sporazumom. Ti sporazumi so v celoti v veljavi, toda niso rešili vseh težav. Vprašanja, ki so še sporna, lahko rešimo na pragmatičen način z osnovnimi dejanji dobre volje, ki morajo temeljiti na medsebojnem zaupanju. Takšna dejanja lahko oziroma morata storiti obe državi. Po- membno dejanje dobre volje bi bilo, Ce bi Italija slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v Italiji, vrnila Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici. Pomemben korak bi pomenilo priznanje slovenskih diplom, še pomembnejša pa bi bila odobritev zakona o zaščiti slovenske manjšine. Po drugi strani pa bi bilo po- membno, da bi slovenska stran dala na razpolago določeno število nepremičnin, kot je to naredila že leta 1983. Dokaz zaupanja bi bil tudi sprejem ukrepov v korist italijanske skupnosti, ki živi v Sloveniji. V razpravi ni pogajanj niti o osimskih niti o rimskem sporazumu, ki dokončno in jasno urejajo odnose med državama. Prizadevamo pa si za krepitev obojestranskega zaupanja, tako da bomo končno zaključili zgodovinsko obdobje in z zaupanjem gledali v prihodnjo integracijo. Cas je lahko zelo pomemben? Mislim, da je čas v politiki pomemben element. Časa je malo. V Italiji so lahko volitve oktobra, ne vemo, kakšna bo nova vlada, toda zdaj vla- da Dini, ki ima pozitiven odnos. V parlamentu je velika večina za sodelovanje s Slovenijo; med temi je še zlasti pomembna moja stranka, ki zeli sporazum. Priložnosti ne smemo zapraviti. Pred pogovorom v Sloveniji ste se sešli s predstavniki slovenske manjšine v Trstu. Kakšen značaj je imel pogovor? Moj predlog je v bistvu tudi njihov. Obvestil sem Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Slovensko skupnost o razvoju stvari. Mislim, da je bila to moja dolžnost. Dejal sem jim, da od slovenske vlade zahtevamo izpolnitev dejanj zaupanja, hkrati pa od italijanske vlade zahtevamo, da reši vse probleme razvoja slovenske manjšine v Italiji. Niste preveč optimistični glede italijanskega stališča? Odnosi so izredno zapleteni. Že tri leta preživljamo te- žavno tranzicijo, ki še ni končana. Tudi v Italiji je čas pomemben. Ce bo tranzicija predolga, je celoten sistem v nevarnosti, tveganje postaja veliko. Zato si prizadevamo, da bi tudi Italija dosegla stabilnost. Dinijeva vlada pomeni že korak v tej smeri, saj je ravno te vlada element stabilnosti - trudi se za stabilno liro, omejevanje javnega dolga, vnovično oživljanje zaupanja mednarodnih trgov, normalizacijo italijanskega gospodarstva... Trudi se, da bi obnovila mednarodno zaupanje v italijansko zunanjo politiko, kamor sodi tudi ureditev odnosov s Slovenijo. Toda tudi Dinijeva vlada je vlada tranzicije. Zato so logična naslednja stopnja volitve, ki bodo šele uredile odnose in v popolnosti zagotovile stabilnost. Berlusconi zahteva volitve takoj, kar pa je Čedalje manj verjetno. Tendence so ravno nasprotne - v teh mesecih je zelo dobro, da Dinijeva vlada ureja stvari in ustvarja stabilnost. Možno je, da bodo volitve oktobra, za to se pripravljamo in ustvarjamo levo sredinski blok, ki ga bo vodil Prodi in ki bo sposoben poraziti desnico. Pomembne bodo deželne volitve 23. aprila, ki bodo vplivale tudi na državne. Italijanski položaj je zapleten, kakšen pa je evropski, zlasti z zornega kota levih, socialdemokratskih, laburističnih in drugih naprednih strank. So zdrave? Italija je v tranziciji, ostala Evropa prav tako. Samo pet let je preteklo od ogromne spremembe, ki jo označuje padec Berlinskega zidu in predvsem likvidacija Sovjetske zveze. Povsod, v vseh državah in na vseh kontinentih so stara prepričanja in stare gotovosti postavljene pod vprašaj. V Evropi morajo vsi, desnica, center in levica, na novo napisati svoje predloge, programe in stališča. Težko je reči, kdo se dobro počuti, desnica ali levica, vsaka politična družina mora na novo osmisliti osnovne koordinate svojega obstoja, svoje ideje, vrednote in programe. Levica in najpomembnejše evropske socialdemokratske stranke so našle odgovore in se krepijo. Britanski laburisti se pripravljajo in vse raziskave javnega mnenja dokazujejo, da lahko na volitvah zmagajo. Kohl je v Nemčiji zmagal za las in izgubil milijone volilcev, ki so jih dobili socialdemokrati. Vse tri skandinavske države upravljajo socialdemokrati, ki imajo veliko večino. Toda ne vladajo več na osnovi stališč iz šestdesetih let, vse so prenovili. V Italiji je težko, toda najmočnejša politična sila je PDS, Članica Socialistične internacionale. Vsa Evropa se prenavlja, kar pa ni lahko. Končuje se dvajseto stoletje, stoletje industrializacije, stoletje ideologij in ločevanja Evrope na dva dela. Vse je treba na novo premisliti. Levica in desnica se morata spremeniti. Socialistična internacionala to počne. Ste tudi dober poznavalec slovenskih razmer. Kako ocenjujete slovensko levico? Nimam pravice soditi. Lahko pa izrečem oceno, da tako PDS kot Socialistična internacionala pozorno in z veliko simpatijo spremljata Združe- no listo socialdemokratov, ki ni samo močna in volilno uspešna. Tudi po svojih idejah, kulturi in programu odgovarja novim težnjam evropske levice. ZLSD se ukvarja z istimi temami kot evropska levica. Tudi zato je zelo pomembno, da je ta stranka vladna stranka. Z veliko zaskrbljeno- stjo pa opazujemo populistični premik Janševe socialdemokratske stranke, ki se oddaljuje od socialdemokratske kulture in postaja nacionalistična, kar je zelo nevarno. Z velikim zanimanjem spremljamo še razvoj drugih' zlasti vladnih - političnih sil tudi tistih, ki niso leve. Slovenija je namreč na strateški točki. Je pomembna stična točka Evrope, nekje na križišču vzhodne, zahodne, severne in južne Evrope. Zato smo še p°' sebe j pozorni in z zanimanjem spremljamo velik sloy venski napor, napor v smeri evropeizacije Slovenije.« Bogo Samsa Pomembno dejanje dobre volje bi bilo, Ce bi Italija slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v Italiji, vrnila Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici. Pomemben korak bi pomenilo priznanje slovenskih diplom, še pomembnejša pa bi bila odobritev zakona o zaščiti slovenske manjšine. Po drugi strani pa bi bilo pomembno, da bi slovenska stran dala na razpolago določeno število nepremičnin, kot je to naredila že leta 1983. Tako PDS kot Sociahstična internacionala pozorno in z veliko simpatijo spremljata Združeno listo socialdemokratov, ki ni samo močna in volilno uspešna. Tudi po svojih idejah, kulturi in programu odgovarja novim težnjam evropske levice. ZLSD se ukvarja z istimi temami kot evropska levica. Tudi zato je zelo pomembno, da je ta stranka vladna stranka. Z veliko zaskrbljenostjo pa opazujemo populistični premik Janševe socialdemokratske stranke, ki se oddaljuje od socialdemokratske kulture in postaja nacionalistična, kar je zelo nevarno. BHKSMBSBVttU _______PO 131 DNEH RUSKEGA OBLEGANJA_ Pred 80 leti je padla trdnjava Przemysl Nasi dedje in strici so s globokim spoštovanjem govorili o Galiciji. Čeprav mi otroci nismo imeli dosti pojma, kje se ta dežela nahaja, smo radi poslušali vojaške zgodbe, ki so jih taisti dedje in strici tako vneto pripovedovali in so jih Čestokrat »zabelili« z osebnimi junaštvi brez primere. Na današnjih zemljevidih bi zaman iskali to bajeslovno deželo. Našli bi le Galicijo v Španiji, na boljših zemljevidih še istoimensko vasico na Koroškem blizu Železne ka-ple. Galicija naših dedov pa je povsem izginila. To je bila velika zgodovinska pokrajina, ki se je nekako v polkrogu vila v Zakarpatju nekoliko vzhodneje od južnega roba današnje nemško-poljske meje in segala skoraj do današnje Romunije. Avstroo-grska Galicija je torej obsegala predele današnje južne Poljske in vso današnjo zapadno Ukrajino, na jugu pa se je zaključila z zgodovinsko pokrajino Bukovino, ki je danes del Ukrajine. Ime je dobila po majhnem mestu Halicz in je bila v Času »ranjke Avstrije« najveCja upravna enota takratnega cesarstva, saj je merila kar 78.000 kv. km. Prebivalcev je bilo nad 8 milijonov, v glavnem Poljakov in Ukrajincev (takrat so jim pravili Rusini). Zelo številna pa je bila židovska skupnost. Kulturno središče Galicije je bilo Krakov, upravno pa Lvov. Na zemljevidih takratne Evrope bi zaman iskali Poljsko, saj so vsi osrednji predeli z Varšavo vred bili del ruskega carstva, severni in zapadni pa Nemčije. Vse ozemlje avstroogrske Galicije je bilo v glavnem ravninsko oz. rahlo valovito in zato zelo izpostavljeno možnim vdorom z vzhoda. Razen številnih rek (Dnjester, Bug, San, Prat) ni bilo drugih naravnih zaprek. Skoraj 1.300 km dolgo verigo Karpatov so Avstrijci namreč imeli za hrbtom, do same pokrajine pa so z Madžarske in Češke vodili le maloštevilni prelazi. Zato so že konec prejšnjega stoletja Avstrijci nekatera nižinska mesta moCno utrdili, med katerimi Krakov in Lvov, posebno pa še Przemysl na reki San. V vsem obrambnem sistemu je to mesto igralo ključno vlogo, saj se je znašlo na najbolj izpostavljeni točki nekje na pol poti med obema glavnima središčema. To mesto je postala prava trdnjava in ga je varovalo kar 38 zaporednih krožnih obrambnih okopov, od katerih je zunanji krog meril kar 50 km. Na najbolj ranljivih mestih so zgradili več desetin mogočnih železobetonskih utrdb, Uporabili pa so na tisoCe kilometrov bodeče žice. Da so lahko zgradili vse te obrambne objekte, so morali posekati okrog 1.000 ha gozda, poleg samega mesta pa je znotraj utrdbe ostalo veC desetin večjih in manjših naselij. Posadka tega utrjenega mesta je štela nad 100.000 vojakov raznih rodov, razpolagala pa je z okrog 1.000 topovi vseh kalibrov. Nezav- zetna trdnjava torej, pa vendar... Fronta v Galiciji je bila povsem drugačna od one na Soči ali na zahodu. Na soški fronti so npr. šteli za uspeh že napredovanje nekaj stotin metrov, v Galiciji pa se je po vsaki bitki frontna Crta premaknila tudi za 50 in veC km! Za avstroogrske armade so bili zlasti tragični prvi meseci vojne, saj so se porazi sledili kot na tekočem traku. »Ruski valjar« ni poznal ovir in je do decembra 1914 pregazil vse, kar se mu je postavilo nasproti ter osvojil skoraj vso Galicijo. To strašno udarno moč so Avstrijci uspeli ustaviti šele v zasneženih Karpatih. Rusi pa niso uspeli zasesti Przemysla. Prvo obleganje je mesto doživelo že septembra in oktobra 1914, a je Avstrijcem ob pomoCi Nemcev uspelo mesto osvoboditi, a le za kratek Cas, kajti avstrijske armade so bile že novembra potisnjene daleč nazaj, ponekod celo za 100 km. Utrjeni Przemysl se je torej ponovno znašel globoko v ruskem zaledju. Pričelo se je dolgo, štiri in pol mesečno obleganje, ki je trajalo od 6.11.1914 pa vse do 22.3.1915. Rusi so ga popolnoma obkolili ter ga pričeli sistematično rušiti z močnim topovskim obstreljevanjem. Posadka je preživljala hude ure, dneve in mesece. Oblegance sta mučila mraz in lakota, pa tudi tifus, ki je po poročilih preživelih bil usoden za veC tisoC vojakov. Ta nepričakovan in žilav odpor je presenetil Ruse in so obleganju morali nameniti kar celo 2. armado generala Andreja Nikolajeviča Seliva-nova. To elitno armado bi verjetno bolj koristno uporabili drugje. Avstrijci z juga in zapada ter Nemci s severa so večkrat poskusili prebiti zaporo, a jim ni uspelo. Usoda mesta je bila torej zapečatena. Zlasti je bilo hudo prve dni marca 1915, ko se je v tistem predelu Galicije razbesnel strašen snežni vihar, kakršnih do tedaj niso pomnili. Vrstili so se obupni pozivi za pomoC, ki pa je ni bilo od nikoder. Zanimivo je poročilo, ki ga je 18. marca poveljnik mesta, gen. Kusma-nek po radiu naslovil na samega cesarja: Vaše Veličanstvo! Nepremagana, a od lakote in pomanjkanja povsem izčrpana posadka Pr-zemysla, bo po šestmesečnih nenehnih bojih poskusila jutri, 19. marca, prebiti sovražnikov železni obroč ter s tem skušala rešiti armado pred verjetnim propadom. V teh usodnih trenutkih se naša srca dvigajo v neizmerni ljubezni in zvestobi do VaSega Veličanstva. Pehotni general Hermann Kusmanek Cesar je že isti dan odgovoril: Porodio o junaškem izpadu, ki ga nameravate izvesti, me je globoko prevzelo. Junakom, ki začenjajo tako veličastno dejanje v Čast domovine in v slavo naše vojske, pošiljam iz vsega srca moj blagoslov. Franc Jožef Avstrijci so 19. marca zares poskusili z izpadom, a je le-ta spodletel kot izhaja iz poročila, ki ga je istega dne zveCer general poslal cesarju: Vaše Veličanstvo! V imenu posadke Przemysla, ki je globoko ganjena in hvaležna za naklonjene besede VaSega Veličanstva, sporočam, da smo si drznili poskusiti s prebojem. Vašemu Veličanstvu pokorno javljam, da je poskus spodletel. Po sedemurnem hudem boju so Čete s poslednjimi močmi skušale prebiti obroč, kljub hudemu snežnemu metežu. Po hudih izgubah, ki jih je utrpela 23. pehotna divizija in druge enote, smo bili prisiljeni zopet umakniti se znotraj utrdbe. S popolnoma utrujenim in zdesetkanim moštvom bi bil ponoven poskus izpada povsem brezupen. Zato nameravam utrdbo braniti dokler se bo dalo z namenom, da bi vezal nase Cim ve C sovražnih enot. Zvesti naSi prisegi in v neizmerni ljubezni ter vdanosti do VaSega Veličanstva, bomo vztrajali do konca. General Kusmanek Naslednjega dne, t.j. 20. marca je general Kusmanek prejel zadnji cesarjev odgo- VCerajSnji drzni a spodleteli poskus preboja me je globoko prizadel. Z otožnim ponosom pa gledam na neverjetni pogum naših bojevnikov. Vsej posadki Przemysla izrekam prisrčno zahvalo za izkazano junaštvo in blagoslavljam spomin vseh tistih, ki so Častno žrtvovali svoja življenja na bojnem polju. Tudi v daljni prihodnosti bo zgodovina pričala o pogumnosti avstroogrskih vojakov, ki so tako trdovratno branili utrdbo Przemysl; bili so vztrajni in pogumni do konca. Franc Jožef Lepe besede, ki pa oblegancem niso kaj dosti pomagale. Iz njih pa je zaslutiti cesarjevo privolenje za vdajo posadke. Tri dni zatem se je to tudi zgodilo. Večer pred kapitulacijo je gen. Kusmanek ukazal pobiti vse konje, uničiti orožje in strelivo, pognati v zrak železniško postajo ter zažgati ves denar. To dejanje in pa nejevolja, da niso mesta uspeli osvojiti z orožjem, je rusko komando tako razkačilo, da je hotela kar na licu mesta obračunati z avstrijskimi oficirji. Po posredovanju samega ruskega carja pa so ujetnike iz mesta sprejeli z vsemi vojaškimi Častmi. V rusko ujetništvo je padlo okrog 120.000 vojakov, med katerimi skoraj 3.000 oficirjev. Rusi niso uspeli dolgo obdržati osvojenega mesta. Konec maja so Avstrijci z jugo-za-pada in Nemci s severa sprožili ofenzivo ter 4. junija 1915 pregnali Ruse iz povsem razrušenega Przemysla. V nadaljevanju ofenzive so centralne sile ponovno osvojile skoraj vso Galicijo ter ponekod celo prekoračile rusko mejo. Vili PrinCiC Viri in fotografije: Osterreich-Ungams letzter Krieg Vojni arhiv Drmaj Sergio Chersovani Gorica PomoC pri prevodih iz nemščine: prof. Kazimira Pavlin Na slikah: levo utrdbe v Przemyslu pred vojno, v sredini porušena utrdba po bitki, desno porušeni most v Przemyslu. STARO ŽELEZO JE BILO DOLGA LETA POMEMBEN VIR DOBIČKA NA KRASU Vojne je bilo že zdavnaj konec, bombe pasoše vedno morile Ko je pred dnevi milanski podjetnik Riva prehitel kolega Lucchinija iz sosedne Brescie pri odkupu tarantske me-gajeklarne ILP, so se v nekaterih časopisih pojavili tudi bolj ali manj hagiografski orisi zmagovalca, danes največ j ega »železarja« v Italiji. V teh tekstih smo med drugim lahko brali, da je Riva začel svojo železarsko kariero takoj po vojni, ko je od tedanjih zaveznikov odkupil tovornjak znamke Dodge in začel z njim prevažati železne odpadke za potrebe tedanjih Se razmeroma skromnih jeklarskih obratov Lombardije. Od takrat je preteklo le nekaj desetletij, pokolenje Riva pa si je ustvarilo tako pozicijo, da lahko danes za odkup obrata ILP mimogrede podpise ček za 2500 milijard lir. Na zadevo s tovornjakom Dodge sem se spomnil, ko sem se pred dnevi pod še nemočnim zimskim soncem ponovno zlagoma vzpenjal na Vrtačo (koto 144) nad Jamlja-mi med podleskom, ki je s svojimi Široko razprtimi čašami med sivorjavimi Sopi trave že oznanjeval skorajšnjo pomlad. Spomnil sem se na pripovedovanja domačinov iz bližnjih vasi, iz Doberdoba, Jamelj in drugih zaselkov Dola, kako so tudi sami že po prvi, a še bolj intenzivno po drugi svetovni vojni, iskali, izkopavali in zbirali drobce granat, sortirali železo, baker in druge »rumene kovine« ter jih nato oddajali raznim zakupnikom, ki so jih nato predajali naprej v topilnice. Kot staro železo so zakupniki odkupovali tudi kovinske dele nekdanjih vojaških zaklonišč in utrdb, tračnice ozko- no, na kateri so domačini s krampi in lopatami izkopavali drobce granat in šrapnelov ter s tem zaslužili nekaj lir. Karlo Boneta na primer mi je na Paljkišču pripovedoval, da je tvrdka Franchini v Tržiču odkupovala v petdesetih letih svinec po 4 lir kilogram, medenino po 5 lir, »kotlovino« (baker) pa po 8 lir kilogram. Železo, jeklo in surovo železo so bila manj cenjena, tega materiala pa je bilo največ. Kovino so domačini peljali v Tržič, največkrat kar s kolesom, in le redko so je nabrali toliko, da je bilo treba upreči vola. Kovine so odkupovali tudi nekateri domačini (tako na primer v Jamljah, kjer je imel skladišče kovin domačin Pahor, po domače Smole), ki so imeli za to posebno dovoljenje. V Tržiču pa so bile odkupne cene nekoliko višje in marsikdo se je odločil za daljšo pot, samo da si je prislužil par lir več. V določenem trenutku se je razvil celo neke vrste »kon-trabant«: odkupo-valec kovin Zan-domeni v Spetru ob Soči je pri svojem delu. V večini primerov so borni lirski zneski, ki so jih domačini iztržili pri zakupnikih »v Laškem« predstavljali edini dohodek za cele družine. Nič čudnega torej, če so se v »rudnik«, poleg mladeničev in zrelih mož, podajale tudi ženske in nedorasli otroci. Pri zbiranju in sortiranju kovinskih drobcev granat so si domačini pridobili dokajšnjo strokovno znanje: znali so po drobcu razbrati, za kakšen izstrelek gre; avstrijski so se nekoliko razlikovali od italijanskih, in tudi po najmanjšem drobcu so najbolj izurjeni lahko povedali, ali gre za izstre- timih železnic, ki so jih tako na italijanski kakor tudi na avstrijski strani frontne črte speljali ponekod po Krasu (tako na primer okoli Opatje-vega Sela), klamfe že davno razpadlih vojaških barak iz prve svetovne vojne, in podobno. V letih po drugem svetovnem konfliktu je v teh krajih vladalo veliko pomanjkanje. Priložnosti za delo je bilo zelo malo in skoraj v vsaki družini so si pomagali tako, da so pošiljali po enega ali več članov na delo v »rudnik«. Rudnik so imenovali kraško gmaj- denimo, plačeval kovino še nekoliko višje kot tvrdka Franchini v Tržiču, in tako so domačini večkrat skrivaj prevažali izkopano »rudo« v Speter, kar je bilo seveda prepovedano, glede na to, da je vsak uradno priznani zakupnik imel monopol nad kovinami, pridobljenimi v njegovem revirju. Vzporedno s tem - mi je pripovedoval Renato Pahor, doma iz Jamelj - se je razvijalo še tihotapstvo druge vrste: razstavljalci neeksplodiranih granat so namreč skrivaj odstopali javam v Selcah ekrazit, ki so ga pridobivali lek 149, 260 ali 305. Delo v rudniku je bilo težko, pa tudi hudo nevarno. V zemlji, med grmičevjem in med skalami so namreč pogosto ležali nee-skplodirani izstrelki. Teh je bilo zelo veliko, mnogo več, kot si morda danes lahko predstavljamo. V svoji knjigi »Vita di un fante« L. Gaspa-rotto na primer piše, da so ob nekem obstreljevanju na Krasu italijanski vojaki našteli -morda ob rahlem pretiravanju - kar osem neeksplodiranih avstrijskih granat kalibra 305 v seriji enajstih strelov. V istem delu neki italijanski ča- stnik razlaga, da je granata 305 težka 420 kg in da je vsak strel iz takega topa stal 3000 lir. Ce je »rudar po nesreči s krampom zadel na vžigalno napravo neeksplodiranega izstrelka, je bila nesreča neizogibna. Tako se je pri kopanju na gmajni pri Jamljah kmalu po koncu prve svetovne vojne smrtno ponesrečil domačin Anton Boneta. V letih po drugi svetovni vojni, ko se je iskanje kovinskih odpadkov še močneje razvilo zaradi splošnega pomanjkanja dela, in ko so se iskalci lotili tudi nevarnejših predmetov, so se nesreče pomnožile. V tistem času - pripovedujejo domačini - so se z vseh vzpetin okrog vasi oglašale »macole«, s katerimi so »rudarji« razstavljali neeksplodirane granate. Večkrat je tudi počilo, včasih z lažjimi, včasih žal tudi z naj hujšimi posledicami za nesrečne ru-daje. Decembra 1953, ko je pokrajino ravnokar pobelil prvi sneg, je pri nesrečnem udarcu z macolo na granato, ki jo je razstavljal kar na domačem borjaču, umrl 2 3-letni Albin Pahor. Leta 1955 so Ja-meljci izgubili kar dva mlada sovaščana: junija meseca je pri eksploziji neugotovljenega izstrelka umrl 28-letni Jože Pahor, brezposelni mizar, malo pred tem pa je pri razstavljanju topovske granate 105 v bližini Sa-bličev raztrgalo 27-letne-ga Alfred Krošlja. Pri tej nesreči je izgubil življenje tudi 31. letni Giu-lio Masetti iz Tržiča, ki je Krošlju pomagal pri razstavljanju izstrelka. Tedanja kronika dodaja, da je bil Masetti - edini zaposledni pri 8-članski družini - pri priči mrtev, nesrečni Krošelj pa da je še nekaj časa klical na pomoč... Serija nesreč v »rudniku« se je zaključila novembra 1957, ko je spet pri Sabličih eksplodirala granata, ki jo je skušal razstaviti 27-letni Josip Rade-tič iz Jamelj. Radetič je nesrečo preživel, dalj časa pa se je moral v bolnišnici v Tržiču zdraviti zaradi zloma leve noge in številnih ran na nogah in bebuhu. V tistem času pa je iskanje že-lezja po gmajnah okrog Jamelj polagoma začelo ponehati. Prometne zveze so se izboljšale, marsikateri domačin se je zaposlil v Tržiču, v štivanski papirnici ali v na-brežinskih ja-vah. Življenje je skratka prešlo v znosnejše tirnice. V časopisni kroniki iz tistih časov zasledimo marsikatero vest o tem, koliko so zasluzili prekupčevalci s kovinami, naši »rudarji« pa se s svojim težkim in nevarnim delom za razliko do Ri- ve nikakor niso mogli izkopati iz revščine. Zaman so ostala tudi njihova prizadevanja, da bi pristojni organi podelili družinam ponesrečenih »rudarjev« socialno pokojnino ali vsaj skromno odškodnino. Macole v Dolu se že zdavnaj nič več ne oglašajo. Njihovo petje se je ohranilo le v kolektivnem spominu domačinov. Izginile so tudi granate. Toda ne vse: v bolj odročnih krajih in v manj prehodnih goščavah naleti hodnik samotar še danes na večji ali manjši izstrelek, spomin na leta, ko je tod mrgolelo izmenično italijanskih in avstroo-grskih uniform in ko so te črne, danes zarjavele pošasti, sejale strah in smrt... Elio Pomazani Na slikah: zgoraj avstrijski vojaki s topom 305. Sliko je leta 1916 posnel J. Kenda nekje na Krasu. V sredini skupina vojakov leta 1916 na Krasu. V ospredju granata 305 in nekoliko manjša 260. Posnetek J. Kenda. Levo: Morija; avtor slike, J-Kenda, je na hrbtni strani napisal »Zadetek 305 v polno«. Spodaj: tako so domačini iz Jamelj kopali tudi po cele dneve na kraški gmajni, da so zaslužili nekaj bornih lir. (iz goriškega tednika Soče 31-marca 1951). _____ČEZ ŠTIRI TEDNE BODO OBČINSKE VOLITVE TUDI V DOBERODBU_ Nove upravitelje bo sprejelo prenovljeno občinsko poslopje Med slovenskimi občinami na Goriškem, ki bodo cez slab mesec obnovile svoj občinski svet, je tudi Doberdob. Volitve bodo po pravilih novega volilnega zakona, ki med drugim predvideva manj svetovalcev za večino (osem namesto prejšnjih dvanajst) in dva odbornika namesto sedanjih štirih (sta sicer lahko tudi zunanja elana občinskega sveta), ki bosta morala pomagati županu. r 60 ■ 1 50 — 40 ■ 30 — 20 ■ 10 0 ž s. Velika uganka je sestava občinskega sveta, saj po novem zakonu lahko vstopi v občinski svet še predstavnik tretje liste, kar je bilo do sedaj nemogoče. Neofašistična stranka MSI se je na prejšnjih volitvah vztrajno predstavljala, vendar je dosegla le pešCi-co glasov. Na zadnjih občinskih volitvah je prejela 18 glasov. To pa ne sme varati, ker se je danes politični položaj korenito spremenil in tudi na de- snici so ravnotežja drugačna kot pred petimi leti. Občinska enotnost je na zadnjih občinskih volitvah zbrala 425 glasov, kar pomeni 57, 1%. Slovenska skupnost je dosegla 40, 5%, kar je pomenilo 301 glasov. V Doberdobu je na krmilu uprave Občinska enotnost, ki je na volitvah leta 1956 odvzela občinsko vlado Slovenski demokratski zvezi, predhodnici današnje Slovenske skupnosti. Odtlej je občino Izidi občinskih volitev leta 1990 (v odstotkih) stalno upravljala Občinska enotnost, ki je izraz napredne levice. Danes je Občinska enotnost dejansko koalicija DSL in SKP, med tema večjima strankama pa je še vedno prostora za neodvisno opredeljene člane dober-dobske skupnosti. Nov volilni zakon sili tudi v nove izbire kandidatov. Znano je namreč, da morajo biti po zakonu zastopane tudi ženske. To je z ene strani novost, z druge pa je upati, da bo ta poteza približala ženski svet k politiki, ali bolje k upravljanju domače občine. Do sedaj namreč so bile ženske v občinskem svetu izjema (samo 4 izvoljene). Drugi pomembnejši problem je izbira kandidatov. Treba bo izbirati sposobne ljudi, ki bodo poleg drugega morali trdno poprijeti za delo, saj bo šte-vilnčo skrčeni občinski odbor nujno potreboval pomoč vseh svetovalcev večinske skupine. Brez dobre ekipe bo tokrat res zelo zahtevno (za Zupana predvsem) učinkovito in Županstvo v Doberodbu: danes ob 10.30 otvarjajo nove prostore (f. Studio Reportage) uspešno voditi doberdob-sko občino. V zadnjem mandatu (1990-95) so občino upravljali: Občinska enotnost Mario Lavrenčič - žu- pan; Dario Legisa - podžupan; Karlo Černič, Janko Gergolet, Nordio Gergolet -odborniki.Svetovalci: Karlo FerletiC (načelnik skupine), Igor Croselli, Boris Soneta, Viljem Gergolet, Igor Juren, Ivo Devetak, Fabio Gergolet. Slovenska skupnost: Maks Gergolet (načelnik skupine), Ernest Quinzi, Milko Vižintin. MARKO JARC POGOVOR Z ŽUPANOM MARIOM LAVRENČIČEM MNENJE NAČELNIKA SSK MAKSA GERGOLETA »Uresničili smo celo vrsto načrtov« »Urbanistični plan kasni« Dr. Mario Lavrenčič je bil prvič izvoljen v občinski svet leta 1975. Postal je Podžupan, leta 1980 pa je bil izvoljen za župana. Potrjen je bil še dvakrat. Največ težav je imel na zacetku, saj ni lahko biti Zupan. Treba se je znajti v labirintu birokracije in politike. V majhnih občinah je osebja premalo, zato je preobremenjeno. Lažje je Po njegovem mnenju župa-novati v velikih občinah, kjer župan sprejema politične odločitve, nato funkcionarji izpeljejo delo do konca. Veliko breme za upravo je tudi po-rnanjkanje stalnega občinskega tajnika, kar pomeni dodatne odgovornosti. Na žalost je zanimanje za ta Poklic pri pripadnikih rtianjšine zelo majhno. O novem volilnem zakonu nam je Lavrenčič Povedal, da bo za novega župana še več odgovornosti in pristojnosti kot doslej. Pomagala mu bosta samo dva odbornika. Mnenja Pa je, da je najbolje, če sta n°va odbornika elana občinskega sveta. Kdor bo sprejel odbomiško mesto, bo prevzel nelahko dolžnost. Žrtve in prizadevanje bodo podlaga za uspeh pri vodenju občine. Dr. Lavrenčič zaključuje svoj tretji mandat z zadovoljstvom, da so v tem času s skupnimi prizadevanji uresničili celo vrsto pomembnih načrtov. Na prvo mesto postavlja odprtje nižje srednje šole. Po njegovi oceni je to najveCja pridobitev za ohranjanje slovenske identitete v Doberdobu pa tudi v Laškem. Velik uspeh je tudi odprtje prenovljenega županstva, ureditev razsvetljave, prenova vodovodnega omrežja, začetek metanizacije. Ce je seznam v obračunu opravljenih nalog kar dolg, pa je isto mogoče trditi za načrte, ki naj bi jih ure-snicih v prihodnje in kjer je pri vrhu lestvice gradnja telovadnice. V prejšnjih letih so veliko pozornost namenjali varstvu okolja, vendar so se morah ob tem spoprijeti tudi s težavami državne in deželne birokracije. Kraški park nameravajo urediti na področju Gradina-jezero-Laško jezero. Župana smo GRADBENO PODJETJE KOSIČ STANISLAV DOBERDOB Ul. Gradnikove brigade, 3 Tel. (0481) 78024 tudi vprašali, katere korake je naredila doberdobska občinska uprava na poti do dvojezičnosti in dvojezičnega poslovanja. Dvojezične table in smerokaze je kot prva slovenska administracija na Goriškem postavila že uprava Zupana Jarca. Pridobitve, ki jih je uresničila sedanja uprava, pa so zelo velike. Občina Doberdob je namreč kot prva slovenska občina na Goriškem dobila dvojezični statut. Težave pa se pojavljajo ob izvajanju statuta. Do sedaj občina ni mogla resno izvajati Členov, ki izrecno predvidevajo dvojezično poslovanje, ker ni bilo denarja na razpolago. Stvari bodo stekle postopoma: že letos bo v občinskem svetu prevajalec, tako da se bo vsak svetovalec lahko poslužil materinega jezika za posege. Prevajalec bo skrbel tudi za prevajanje aktov občinskega sveta. Težave so pri uresničevanju vse bolj razširjenih aktov, kakor so gradbena dovoljenja, dvojezično poslovanje z občani itd. Vse to podvoji delo uslužbencev, med katerimi ni nobene figure, ki bi bila za to izrecno usposobljena in priznana kakor je npr. v Gornjem Poadižju. Samo z globalnim zaščitnim zakonom bi lahko dokončno presekah ta gordijski vozel. (MJ) Dr. Maks Gergolet je bil prvič izvoljen v občinski svet leta 1980. V treh mandatnih dobah si je nabral bogate izkušnje, kljub temu pa se umika iz politike. Meni namreč, da je s poklicnim delom preveč obremenjen. Ločitev od krajevne politike pa ne bo travmatična. Cas je namreč, pravi, da se predstavijo novi ljudje z novimi idejami. Sveže moCi bi morale biti prožnejše in manj obremenjene. Politična dejavnost, tudi v opoziciji, terja veliko časa in napora. Poleg pozitivnih izkušenj in zadovoljstva, je v teh letih doživel tudi nekaj političnih razoča- ranj, v glavnem pa je s svojim delom in prizadevanji zadovoljen. To so potrdili tudi volilci, ki so ga v treh mandatih nagradili s preferencami in ki se jim ob odhodu iz občinskega sveta toplo zahvaljuje. Kakšni so bili odnosi v občinskem svetu in vloga opozicije? Načelnik svetovalske skupine SSk ocenjuje, da je bila vloga opozicije koristna in predvsem konstruktivna. Veliko so si prizadevali v iskanju najboljših rešitev na področju skrbstva in pomoti ostarelim, na področju urejanja prevozov itd. Dr. Gergolet ocenjuje, da so bili odnosi z večino korektni. Včasih je bilo ozračje res napeto a vedno z jasnimi cilji in namenom, da pride do sprejemljivih rešitev ne pa GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK & ISABELLA smo rj DOBERDOB Ul. Prešeren, 8 Tel. (0481) 78116 EURO CERAMICHE PLOSCICE - KOPALNICE - SANITARIJE PECI IN KAMINI PAHOR ALESSIO GERGOLET NORDIO 34074 TRZIC Ul. 1° MAGGIO, 103 - Tel. (0481)484646 zaradi golega osporavanja. Prevladala pa sta demokratično soočanje in duh sodelovanja. Gergolet je kot načelnik opozicije povedal, da je kritičen do nekaterih odločitev občinske uprave, obžaluje, da še ni bil odobren urbanistični narCt. Po njegovem mnenju se uresničitev slednjega vleCe predolgo. Občina je res poskrbela za številna javna in pomembna dela, zanemarila pa številna druga. Povedal nam je tudi, da je odločno nasprotoval posegu v Rondolini, ker se mu je zdel, tako kakor je bil predstavljen, nepotreben. Po Gergoleto-vem mnenju so bila dela v Rondolini le enkraten poseg, kar seveda še ni dovolj. Poseg bi moral biti le začetek širšega naCrta urejanja prostora. Veliko dilem ostaja ob naCrtu Kraškega parka. Ob koncu pogovora je Gergolet izrazil željo, da bi tudi v novem občinskem svetu težih k sodelovanju, v korist celotne skupnosti. (MJ) TOMŠIČ MARIJA trgovina obutve in posode Doberdob - Tržaška 2 DOBERDOB IN BLIŽNJI KRAJI SKOZI STOLETJA Pravo rast in razmah doživeli šele po drugi svetovni vojni Doberdob šteje 1.425 tem največkrat ohranili vršine. Za 4,54 kv. km. so prebivalcev. Družin je 524, hiš 556, kar pomeni, da je kar precej hiš praznih, saj je v marsikateri stavbi po veC stanovanj. To je v grobem današnja podoba doberdobske občine. Razteza se na zahodnem delu Krasa, ki sodi v goriško pokrajino. Na skrajnem robu Krasa imamo še Vrh, ki sodi v sovodenjsko občino, Mar-tinšCino, ki sodi v občino Zagraj. Obrobni predeli sodijo še v občini Poljan -Redipuglia in Ronke, grič, ki mu pravimo Roc-ca po tamkajšnji starodavni utrdbi, pa sodi pod občino Tržič. Doberdob-ska občina meji na vse omenjene občine, na vzhodu ima za mejaša še občino Devin - Nabrežina, onkraj državne meje s Slovenijo pa še občino Komen ter lani na novo ustanovljeno občino Miren - Opatjeselo. V Doberdobu živi največ prebivalcev: 818. Na Poljanah živi 128 ljudi, v vseh zaselkih Dola 204, v Jamljah pa 275. V Doberdobu je 296 družin, na Poljanah 46, v Dolu 73, v Jamljah pa 109. Hiš je, kot že omenjeno vsega skupaj 556; v Doberdobu jih je 324, na Poljanah 42, v Dolu 78, v Jamljah pa 113. Nekatere stavbe so namenjene gospodarskim dejavnostim. Teh je sicer malo, saj tudi tam, kjer so v hiši razne gospodarske dejavnosti, od kmetijske pa do trgovskih, lastniki v glavnem živijo v drugem delu stavbe. Dejstvo je, da je nekaj desetin hiš praznih. Domačini so v zadnjih letih v glavnem popravili vse stare stavbe, Čeprav je popravilo stare hiše marsikdaj dražje kot gradnja nove. Domači ljudje pa so na svoje stare hiše tako navezani, da so jih skoro v celoti obnovili in pri tipično kraško arhitekturo, ki ima svojo osnovo v kamnu. Tega pa je tu na razpolago kolikor hočeš. Tudi pri novih stavbah so upoštevali kraški kamen, pa Čeprav je prednjačila volja, da bi v hiši in okrog nje uredili vse, kar je današnjemu življenju potrebno. Novih hiš so v zadnjih petdesetih letih na Dober-dobskem zgradili še enkrat toliko, kot jih je bilo prej. Iz podatkov o ljudskem štetju v letu 1951 izvemo, da je v občini bilo vsega skupaj 270 stavb, od teh le 5 praznih. Vsakih deset let so beležili nove številke. Leta 1961 je bilo stavb že 339 (praznih je bilo 29), leta 1971 jih je bilo 370 (12 praznih), leta 1981 461 (37 praznih). Sedaj imajo , že 524 hiš. Iz teh podatkov je razvidno, da so pred pol stoletja tudi mlade družine živele pod isto streho s staro mamo in starim očetom, danes pa si vsaka družina omisli svoje stanovanje, na podeželju to pomeni svojo hišo. Do konca petdesetih let so se tudi Doberdobci izseljevali iz domačega kraja v sosednje Laško, še zlasti v Tržič in Ronke. Takrat se je izseljevanje ustavilo, polagoma so se ljudje pričeli vračati v zapuščene domove, jih obnavljali in posodabljali. V zadnjih letih se je v občino priselilo sorazmerno precej priseljencev. VeCje gradnje pa niso možne, saj so gradbeni predpisi v občini precej strogi. Na eni strani se na tak način zavre priseljevanje, na drugi pa se ohrani slovenska istovetnost kraja. Iz uradnih aktov izvemo, da se Doberdob nahaja 236 m nad morjem. Občinsko ozemlje zajema 31,39 kv. km. po- v sporu z devinsko - na-brežinsko občino. Gre za področje MošCenic tja do morja, torej za kraje, ki mejijo na Medjo Vas in Stivan. Ti kraji sodijo v katastrsko občino Stivan. Ko je leta 1947 stopila v veljavo mirovna pogodba in je bilo ustanovljeno Svobodno Tržaško ozemlje so Italiji prisodili tudi prej omenjenih 4,54 kv. km. ozemlja, ki je sodilo v katastrsko občino Stivan. To ozemlje je bilo razdeljeno med dve državi. Ko je po Londonskem sporazmnu STO izginilo in je Trst spet prišel pod Italijo, je meja med goriško in tržaško pokrajino, torej tudi med občinama Doberdob in Devin -Nabrežina ostala nespremenjena, pa Čeprav v katastrskem oziru velja še prejšnja pristojnost. Na županstvu v Nabrežini so zadevo obelodanili pred nekaj leti, ko je doberdob-ska občinska uprava postavila dvojezično tablo na državni cesti med Gorico in Trstom, tam kjer se sedaj pričenja njeno ozemlje. Očitno je takrat ta tabla nekoga zbodla, Časopisi so se razpisali o zadevi. Kako naprej? Spor med občinama bi šel na sodišče, potrebni bi bili veliki stroški. Za sedaj ostaja pri starem. Katastrske meje so ene, občinske pa druge. Na začetku sedemdesetih let so Doberdobci nekaj zemlje pod Vrhom odstopili sovodenjski občini, zadeva pa je potekala Cisto prijateljsko. Ime Doberdoba, kot tudi Dola in Jamelj, se marsikdaj omenja v starih dokumentih in tudi v nekaterih knjigah. Se zlasti pomembni so bili opisi poti skozi Dol, saj je ta povezovala Gorico in Devin. Nekatere omembe teh krajev najdemo iz Ca- . -V;, . "j. liru" ,.■ V: ■ i - * T 1 - • * e' sa turških vpadov. Najdemo jih kasneje, za časa 2. gradiščanske vojne, ko so plaCanci Beneške republike iz Tržiča vdirali tudi na Kras, prav v Doberdob. 2e iz 15. stoletja so omembe župnij na tem predelu Krasa. V državnih arhivih v Benetakah je veC dokumentov o procesih proti kraškim pastirjem, ki so s svojo Čredo grišli Cez nezaznamovano mejo pod Krasom pri Ronkah na ozemlje Serenissime. In še in še. Doberdob je vedno sodil na ozemlje, ki je pripadalo avstrijskim cesarjem in nadvojvodam. Razumljivo je, da so v v&ki še tako majhni vasi oblastniki imenovali župane, ki so morali pobirati davke ali skrbeti za sezname ljudi, ki so bili godni za to, da vzamejo v roke orožje in se kot pomožni vojaki borijo za graščaka ali cesarja. Županije ali občine takrat domačim ljudem niso nudile ničesar. Zupani pa so marsikdaj odgovarjali tudi za reševanje sporov med ljudmi, ki so skoro vedno bili lastninske narave oz. glede uporabe takrat skupnih zemljišč. Prava občina, v današnjem pomenu besede, se v Doberdodu ustanovi šele v prejšnjem stoletju. Po odhodu Francozov in ponovni vzpostavitvi avstrijske oblasti je Doberdob le podobcina, sedež občine je v Zagraju. Leta 1818 so v Doberdobu naš-teli 58 hiš s 304 prebivalci. Jamlje in Dol, ki danes sodita v sklop doberdobske občine, sta tedaj spadala pod Devin. V Jamljah je bilo 57 hiš in 248 prebivalcev, v Dolu pa 83 hiš in 486 prebivalcev. Vedeti moramo, da je tedaj Vrh bil štet skupno z Dolom, zato bi bilo treba gornje številke nekoliko skrčiti, vendar pravih podatkov ni na voljo. Do korenite upravne reforme je v Avstriji prišlo 1. 1850. Takrat je prišlo do večjih sprememb še zlasti v teritorialni razdelitvi občin med razne okraje. Doberdob, ki se je že prej rešil zagrajskega objema in postal samostojna občina, je bil takrat izločen iz sodnega okrožja Sežana ter sodnega okraja Devin (tja so takrat sodile vse kraške občino) ter prišel v sodno okrožje GradišCe in sodni okraj Tržič. Takrat je v občini živelo 436 prebivalcev. Občina je merila 1821 oralov in 522 sežnjev (1 oral je pomenil 0,576 hektarjev, 1 seženj pa 1,806 metrov). Do sedeža okraja v Gradišču so imeli dve uri hoda, do sodnije v TržiCu pa tricetrt ure. V Jamljah in Medji vasi (podatki so enotni) je takrat bilo 311 prebivalcev, v Dolu in na Vrhu pa 600. Dol in Vrh sta tedaj sodila v občino Opatje selo, kjer je vsega skupaj bilo 3.245 prebivalcev. Ko je 1. 1850 prišlo do nove upravne razdelitve je v Doberdobu bil za župana Jakob Ferletic, ki se je moral soočiti z delikatnim vprašanjem razdelitve skupnih zemljišč. Ze nekaj let pozneje ga je zamenjal Andrej Jelen. V kasnejših letih so na Celo občine prišli drugi ljudje, seveda vsi domačini. Sčasoma je že prihajalo do bolj demokratične oblike izbire kandidatov. Zupanu so ob strani bili podžupani (danes bi jim rekli odborniki, elani ožjega odbora), poleg njih pa starešine (z današnjo terminologijo občinski svetovalci). Leta 1864 je bil za župana izvoljen Andrej Jarc, leta 1867 pa Anton Jarc. Na začetku našega stoletja je Zupan bil Ivan Pe- ric, premožen gostilničar. Pripadal je klerikalni stranki. Takrat so se razvnele politične strasti. Liberalno skupino sta vodila učitelj Josip Brezigar in jurist Jožef Ferfolja, klerikalno pa duhovnik Anton Bratina in župan Ivan Peric. Leta 1906 so se liberalni naskoki na županstvo posrečili in za novega župana je bil izvoljen Andrej Gergolet -Dac. Liberalci so kmalu zatem ustanovili tudi do-berdobsko posojilnico, to proti prejšnjemu županu Periču, ki so ga obtoževali odemštva. Med 1. svetovno vojno je bilo področje Doberdoba popolnoma porušeno. Ljudje so šli v begunstvo. Ko so se vrnili, je bilo treba pričeti znova. Ne le z obnovo hiš, marveč tudi travnikov ter njiv. Povsod je bilo veliko zelezja in pozabljene municije. Z zbiranjem te so se Kraševci ukvarjali dolga desetletja. Na volitvah po prvi vojni je za župana bil izvoljen Andrej Jarc, oCe kasnejšega župana z istim imenom. Nasledil mu je, tokrat že kot podesta v fašističnih časih, Jožef Zužic, nakar je na to mesto iz Ronk v Doberdob prišel agronom Bregant. Spet je bil v 2. svetovni vojni Doberdob središče bojev. Veliko hiš so Nemci požgali. Po osvoboditvi je Krajevni ljudski odbor vodil Valerio Frandolic, nakar je ZVU imenovala svojega predsednika občine. To je bil Josip Čadež, ki je na tem položaju ostal tudi po povratku italijanske uprave na jesen 1947. Takrat so do-berdobski občini pridružili Jamlje (prej so sodile v devinsko-nabrežin-sko občino). Dol je z Vrhom za nekaj let pripadel zagrajski občini in torej upravljanju iz Sovodenj. Leta 1951, tik pred prvimi povojnimi volitvami, je bil Dol priključen občini Doberdob. Na prvih volitvah v juniju 1951 je zmagala lista Slovenske demokratske zveze. Za Zupana je bil j2' voljen Jožef Ferletic. Manjšino so dobili kandidati DFS, manj glasov je imela KPI. Na naslednjih volitvah 1956 pa se je levica združila v listo Občinske enotnosti. Za župana je bil izvoljen Andrej Jarc. Na tem mestu je ostal do leta 1980, ko ga je zamenjal, vedno na Ce-lu liste Občinske enotnosti, sedanji župan dr. Mario Lavrenčič. V Času županovanja Andreja Jarca je bilo treba narediti dobesedno vse, da bi priSU na isto, kar so že imen skoro povsod v Laškem-Dol je bil brez elektrike, šolo v Jamljah so praV takrat gradili, ceste niso bile asfaltirane, itd. Vse to je takrat bilo narejeno, seveda tudi s pomočjo države in pokrajine. P°' pravljena sta bila tudi županstvo in stavba osnovne šole, urejena so bila pokopališča, asfaltirane so bile ti. turistične ceste, zgrajen je bil vrtec v Doberdobu. Seveda so danes razmere veliko boljše. To pa že spada v sodobnost delovanja doberdobskih občinskih mož. Marko VValtritscb Na slikah (foto Karlo Ferletic): v jasnem zim' skem jutru je z griča nad Selcami mogoče videti Doberdob, kot da bi bn tik pod Triglavom; spo-daj: čoln na Doberdob- skem jezeru Tehnični urad geometer VIŽINTIN JORDAN načrti - dediščine - cenitve - delitve Doberdob - Rimska ul. 8 nrr -r! v gp* ^gritunze^ Ulica L. Bratuž 6 Doberdob - Tel. 0481/78268-78262 Urnik: Četrtek 16 -24 petek sobota nedelja 10 - 24 G.T. GOMME Ozbot Erminio Tržič - Ul. S. Polo 59 Agiturizem Aldo Kovač Pot v Drago DOBERDOB / samo domač pridelek & ]kj DANES V OBČINI DELUJE VEČ DRUŠTEV ZaCetek kulturne dejavnosti na Doberdobskem sega v drugo polovico prejšnjega stoletja. Pravi razmah je delovanje doživelo na začetku stoletja, ko je bilo ustanovljeno godbeno društvo. Po prvi svetovni vojni je kulturna dejavnost zopet zaživela. Fašizem je zadušil vsako vrsto delovanja ob koncu dvajsetih let. Po drugi svetovni vojni je kulturna dejavnost zaživela že zelo zgodaj, saj se je delno začela razvijati med osvobodilnim bojem. Takoj po osvoboditvi so ustanovili prvo kulturno društvo: leta 1945 je namreč zaživelo prosvetno društvo Jezero (danes KD Jezero), ki je imelo razvejano dejavnost (družabnost, petje itd.). Svoje najpomembnejše delovanje je skozi leta predstavljal moški pevki zbor, ki je tudi veliko gostoval, bil je npr. tudi v Makedoniji. Moškemu zbora se je pred leti priključil tudi dekliški. V preteklih letih sta bila zelo aktivna fotood-sek in mladinski odsek. začetku stoletja Pravo novost je ob koncu sedemdesetih let predstavljal filmski odsek, ki se je danes prelevil v vi-deoklub. Vse dejavnosti so v drugi polovici osemdesetih let začele počasi Sibeti zaradi postopnega propa- danja društvenih prostorov. Dvorana je odslužila in iz varnostnih razlogov društvo v njej ni moglo organizirati družabnosti ali predstav. Danes je prvi cilj priti do obnovitve stavbe, sedež društva namreč temeljito popravljajo. Novi prostori bodo brez dvoma popestrili delovanje KD Jezero. V načrtu je večnamenska dvorana za predstave, razstave in za družabnosti. V prvem nadstropju bodo na razpolago prostori za sedeža KD Jezero in SZ Mladost. Predvidena je tudi manjša soba s temnico za fotood-sek, na preurejenem podstrešju bodo prostori vi-deokluba. Predsednik društva je Viljem Gergolet. Takoj po društvu Jezero so Doberdobci obnovili godbo na pihala. Godba na pihala Kras ima v Doberdobu skoraj stoletno tradicijo in je ena od najbolj dinamičnih organizacij v občini. Ne smemo pozabiti, da je godba na pihala Kras edina slovenska godba na Goriškem (foto Karlo Ferletic). Danes je to zelo perspektivno društvo, v kolikor ima v svojih vrstah veliko mladih. Poleg mnogih nastopov doma in v svoji bližnji okolici lahko omenimo nekaj tradicionalnih pobud v vasi, ki so vezane na godbo: to so mimohod po vasi ob prvem maju, vsakoletni poletni praznik s koncertom številnih godb in božični koncert. Predseduje ji Franko Ferfolja. Na začetku petdesetih let se je organizirana kulturna dejavnost začela pojavljati tudi v zaselkih. Leta 1951 je bil ustanovljen zbor Kras Dol-Poljane. Okoli njega je nastalo kulturno društvo. Iz različnih razlogov se je zbor razšel. Delovanje pa ni zamrlo in se je razživelo na drugih področjih. Na športno-rekreativnem področju že vrsto let prirejajo razne turnirje (nogomet, namizni tenis). Kulturna dejavnost obsega dneve slovenske kulture in druge predstave. Zelo žive so še vaške tradicije, ki jih obujajo vsako leto. Društvo ima začasni sedež v bivši osnovni šoli pri Devetakih. Ze vrsto let elani društva udarniško gradijo kulturni in športni center. Sedanji predsednik je Franco Peric. Po skoraj tridesetletnem premoru se je na kulturnem prizorišču pojavilo društvo Hrast (1968), ki je na samem začetku gojilo zborovsko petje. Danes je središče delovanja mešani pevski zbor, ki je večkrat nastopil po Evropi. V zadnjem času je bil odbor popolnoma prenovljen in ga sestavljajo mladi. Zato se novi odborniki mislijo potruditi, da bi razširili svojo dejavnost. Vneto iščejo samostojen sedež in mislijo začeti uvajati novo športno dejavnost. Nameravajo tudi oživeti Čipkarsko dejavnost. Predsednik je Klavdij Peric. Dve leti tega je bilo ustanovljeno še Četrto kulturno društvo. To je KD Kremenjak iz Jamelj. V društvu imajo še polno začetnega zagona, zato je dejavnost zelo živahna, saj sega na različna področja (zamisel o ženskem nogometu in namizni tenis, orientacijski pohodi, CišCenje okolja, dnevi slovenske kulture, predavanja, tečaji harmonike in kitare). Društvo ima svoj začasni sedež v prostorih bivše osnovne šole v Jamljah. Prav to stavbo bodo kmalu preuredili. Poslopje bo razširjeno in društvo bo lahko razpolagalo tudi z udobno dvorano, vendar pa je še vse odvisno od komisarja za ju-sarska zemljišča. Predsednik je Silvano Semolič. Marko Jarc Med najpomembnejše in najzanimivejše prireditve v Doberdobu sodi pust. V tej kraški občini se pusta še dandanes primerno slavi. Vsak zaselek ima svoje navade, Doberdobci pa jih razdelijo na tri dele. V ponedeljek hodijo po vasi vsi neporočeni, v torek samo poročeni, v sredo pa vsi skupaj sežgejo strica Loureta. Pogreb strica Loureta je danes pravi obred, ki je ponov- ! no zaživel pred dvajsetimi leti. Poznan je daleč naokoli in vsako leto veliko ljudi. Na sliki Franka FerletiCa utrinek z Louretovega pogreba pred približno 15 leti. Doberdobci so predvsem izvrstni nogometaši Več uspelih poskusov odbojke, ki pa je zamrla Podobno kot Sovodnje lahko tudi Doberdob uvrstimo med športno razvite zamejske kraje, pa Čeprav je pred desetletjem ali dvema v sami občini delovalo vec športnih društev. Doberdobci so bili od nekdaj dobri športniki, zlasti nogometaši in odbojkarji, a so se do konca šestdesetih let v glavnem aktivno udejstvovali pri društvih na Laškem oz. v Gorici. Z organiziranim športom so se v Doberdobu pričeli ukvarjati leta 1969, t.j. z ustanovitvijo SZ Mladost. Društvo si je za poglavitno panogo izbralo nogomet, pa Čeprav so v svoji sredi gojili tudi druge športne panoge, ki pa se niso obdržale. Spomnimo se ženske in moške odbojke na začetku sedemdesetih let, vendar pa je dejavnost zaradi pomanjkanja pokritega prostora propadla. Nekoliko vec let so z odbojko vztrajali pri SKPD Hrast, ki je v dobrem desetletju svojega obstoja doseglo zavidljive uspehe. Društvo je gojilo v glavnem žensko odbojko (nekaj let na začetku tudi moško) ter je s svojo Člansko ekipo nastopalo celo na deželnem prvenstvu, ki jo lahko vzporejamo z današnjo C2 ligo. Z mladinkami pa je v sklopu organizacije CSI nastopilo celo na državnem prvenstvu. Društvo je delovalo med leti 1972-82, njene ekipe pa so trenirale in igrale po raznih telovadnicah na Laškem. Z leti pa je vse to postalo prenaporno in društvo je bilo prisiljeno prekiniti dejavnost. Podobno se je zgodilo s SD Jamlje«, ki je v osemdesetih letih gojilo moško odbojko. Članska ekipa je prišla v D ligo in je tedaj veljala za eno boljših na Goriškem. Pomanjkanje telovadnice v občini pa je botrovalo propadu tudi tega društva. Nogomet pa se je obdržal in se dodobra usidral v vaško tkivo, tako da bi si danes težko predstavljali Doberdoba brez nogometa. MogoCe bi si kdo mislil, da so doberdobski nogometaši bolj nerodni igralci, celo nekoliko grobi: resnica pa je povsem drugačna. Ne bomo pretiravali, Ce trdimo, da je v nogometno razviti go-riški pokrajini malo krajev, ki bi prispevali toliko dobrih nogometašev, kot jih je prav Doberdob. Težko bi našli pravi vzrok, vendar igralce s te planote od vedno odlikujeta predvsem prefinjena tehnika in izreden smisel za kolektivno igro. Zato si klubi višje kakovostne ravni radi podajo v Doberdob, saj so kraški igralci zelo iskano »blago«. V vasi imajo lepo urejeno igrišče, ki je občinska last, z udarniškim delom pa so si pred leti zgradili še tribuno za gledalce. Zadnja leta sta s sporazumom društvi Mladost in Sovodnje ubrali skupno politiko mladinskega sektorja in rezultati tega sodelovanja so veC kot odlični. Občasno je šport prisoten tudi v Dolu, kjer si je KD Kras uredilo manjše igrišče za igranje malega nogometa. Na tem igrišCu že vrsto let prirejajo zelo prilju- bljene turnirje z nastopom moštev iz okoliških vasi ter obmejnih krajev iz Slovenije. Nekoliko neobičajno se je z nogometom pričelo ukvarjati tudi novo društvo Kremenjak v Jamljah. Neobičajno pa je zato, ker so pri tem društvu uvedli Zenski nogomet. Z ekipo se udeležujejo poletnih turnirjev, namen pa je, da bi v bodoče bolj organizirano pristopili k tej dejavnosti. V tem pregledu telesnokulturne dejavnosti v doberdobski občini ne smemo pozabiti na balinanje, ki je imelo v društvu Gradina svoj glavni steber. Društvo je uspešno delovalo polnih 20 let (1964-84) ter je kot edino zamejsko društvo nastopalo na pravih prvenstvih. Ker pa ni bilo mladih, da bi nasledili svojim očetom, je društvo prenehalo z delovanjem. Pred nekaj leti so se v Doberdobu ogreli za košarko in v sodelovanju z goriškim Domom odigrali tudi nekaj prvenstev. Ekipa je nastopila pod imenom SZ Mladost, a je na žalost končala tako kot pred leti vse odbojkarske vrste. Brez telovadnice teh športnih panog paC ne moreš gojiti, vsaj tekmovalno ne. Doberdobci pa so trmasti in Ce si nekaj vtepejo v glavo, bodo to prej ali slej uspeli izbojevati. Zato verjamemo, da si bodo izbojevali tudi prepotrebni telovadni prostor, ki si ga glede na prirojeno marljivost tudi zaslužijo. Vili PrinCiC PRODAJA tobačnih izdelkov, časopisov, sadja in zelenjave. — PAPIRNICA — OBLAČILA — DROBNARIJE NOVA UPRAVA G. Leonardi Doberdob Ul. Roma 12 FRIZERSKI SALON Gafiel/t Gaftelli by Marisa. DOBERDOB Ul. Roma 6 Tel. (0481) 78383 RONKE Ul. Monte Cosich 14 Tel. (0481) 776366 GOSTILNA - BAR »PRI JEZERU ■ AL LAGO« TRGOVINA JESTVIN FERLETIC SILVIO {specialitete na žaru \ DOBERDOB - Rimska c. 38 iill GOSTILNA DOBERDOB - JAMLJE Ul. Trinko 22 Tel. (0481) 78255 Zaprto ob torkih »PERIC BRANKO« POLJANE Tel. (0481) 78117 PaiZZARI OlGALLO sdf DOBAVA IN NAMESTITEV LESENIH IN KOVINSKIH ZASTEKLITEV, LESTVE-NOTRANJA, BLINDIRANA, PROTIPOŽARNA IN DVIŽNA VRATA Turiacco Ul. XXV. april 41 - Obrtna cona Tel. (0481) 768680 - Fax 470117 Nedelja, 26. marca 1995 NEDELJSKE TEME SPREHOD PO OBČINAH: DOBERDOB GOSPODARSKI PREREZ / NEKDAJ IZRAZITO KMEČKA OBČINA DOMAČINOV NI MOGLA PREŽIVLJATI Danes cvetijo gostilne, kmečki turizem in osmice Govoriti ali pisati o gospodarstvu dober-dobske občine ni preprosta stvar. Ni namreč lahko govoriti o gospodarstvu v kraju, kjer so se ljudje v preteklosti dobesedno borili proti prevladujočemu kamnu, ki so ga odstranjevali in postavili na kup, da so lahko uredili skromen vrt, njivo ali travnik. Domača zemlja, ali bolje rečeno domači kamen, ljudem ni dajala dovolj zaslužka, zato je razumljivo, da so ti naši Kraševci iskali zaposlitev v sosednjih nižinskih krajih in da so bili vsi srečni, ko so industrij-ci na prelomu stoletja odpirali tovarne v Ronkah in Tržiču. V njih so poleg drugih Kraševcev, Furlanov in Bizjakov našli zaposlitev in zaslužek tudi Doberdobci. Pred 1. svetovno vojno, med vojnama in po 2. vojni so tudi Doberdobci dan za dnem ob zori odhajali z me-nažko iz svoje vasi, največkrat kar peš proti Tržiču. Domov so se vračali pozno zvečer in utrujeni legali k počitku. Pozneje so si lahko najbolj srečni kupili kolesa, potem so prišli na vrsto motorčki in tudi kak avtomobil. Vsakdanja dolga pot pa je ljudi utrujala. Če je bilo le mogoče, so si poiskali stanovanje v nižini, v Laškem. Nič čudnega torej, da so Slovenci v Tržiču že pred 1. svetovno vojno ustanovili svoje društvo, da se je to obnovilo po osvoboditvi leta 1945 (v njem je bilo več kot 500 članov) in da sta bili tako v Tržiču kot v Ronkah takrat slovenski osnovni šoli (nekaj tega se je ohranilo do današnjih dni v Ronkah). Doberdobci so bili med tistimi Slovenci, ki so bili aktivni v slovenskem dogajanju v Laškem. Izseljevanje je trajalo tja do konca petdesetih let, dokler se niso gospodarske razmere izboljšale in dokler niso bile asfaltirane ceste v dolino. Leta 1951 je imela dober-dobska občina 1.504 prebivalce, deset let kasneje je njihovo število padlo na 1.399, pri naslednjem popisu prebivalstva pa celo na 1.371. Nov narastek je prebivalstvo doživelo leta 1981, ko so našteli 1.413 oseb, trenutno pa imajo 1.425 prebivalcev. Ob koncu prvega desetletja našega stoletja gospodarski položaj ni bil nič boljši. V Doberdobu je bilo sicer takrat samo 671 prebivalcev (takrat v občino sodila le Doberdob in Poljane). Vas je imela tri trgovine, ki so jih upravljali Anton Peric, Ivan Jarc in Ivan Peric. Imeli so tudi enega čevljarja, Ivana Ferletiča, Adrej Vižintin pa je bil kovač. Gostilne so imeli Anton Jarc, Ivan Peric in Anton Peric. V sosednji občini Devin, v katero so takrat sodile tudi Jamlje, je bilo 281 prebivalcev. Dandanašnji gospodarski položaj ni bistveno drugačen. Večina ljudi je še vedno zaposlena zunaj občine. Manj je sicer delavcev, ki se vsak dan vozijo (seveda z avtomobilom) v Tržič ali Ronke, kjer delajo v tovarnah. Splošna in višja šolska izobrazba je ljudi priklicala v druge poklice, uradniške oziroma tiste v terciarnih dejavnostih. Največ ljudi je našlo zaposlitev v Gorici. Nekateri se tudi sami ukvarjajo s trgovsko, zunanjetrgovinsko ali obrtno dejavnostjo zunaj občinskega ozemlja. Obrtnikov, ki imajo sedež svojega podjetja v doberdobski občini, je danes 31. Devet je trgovcev in prav toliko tudi gostilničarjev. Tisto,, kar danes posebno cveti, so osmice in kmečki turizem. V osmicah, ki jih je sedem, kmetje lahko prodajajo samo svoje pridelke. S kmečkim turizmom - takih obra- tov je zdaj šest - je nekoliko drugače, saj zakon določa, da v svojem obratu, ki je največkrat odprt le ob koncu tedna, lahko prodajajo pretežno pijače lastne proizvodnje. Tako v gostilnah kot na turističnih kmetijah in v osmicah se ob koncu tedna nete ljudi, ob ne-eljah pa ni najti prostega mesta. Samo še 14 družin se danes ukvarja izključno s kmetijsko dejavnostjo. Iz uradnih spisov dobimo podatek, da je še 62 družin, ki se s kmetijstvom ukvarjajo part time. Kmetijsko obdelane površine je 61,50 hektarja, 15,90 ha je posajeno s trtami, paš- nikov pa imajo 126, 18 ha. Se nekaj podatkov o živalih: krav je zdaj le še 8, prašičev je nekaj čez 200 (dober domač pršut in salamo dobimo v domačih gostinskih lokalih in pri kmetih). Prejšnji župan Andrej Jarc nam je povedal, da je konec petdesetih let, ko je prevzel vodenje občine, bilo v vsej občini 870 krav in 240 konjev. Kakšna razlika med številkama 870 in 8! Na županstvu imajo zabeleženih tudi 260 psov, kar pomeni, da na vsaki dve od 524 hiš pride po en »človekov prijatelj«. Druge gospodarske dejavnosti? Ena tovarna na Poljanah, ob glavni cesti, ki pelje v Doberdob. V njej iz-deljujejo vrata in okna, zaposluje pa kakšnih petnajst oseb. Edini še delujoči kamnolom je Cotičev v Devetakih, zaprta pa sta dva nekdanja pri Fer-letih (črni marmor) in pri Palkišču. Prav tako ne deluje več kamnolom Adria nad Doberdobom, kjer so kopali apnenec, ki so ga potem z žičnico dovažali v tovarno Solvay v Tržiču. Razvoju sicer že razvitega gostilniškega turizma ob koncu tedna bi lahko pomagal tudi naravni park okrog doberdobskega jezera, če bi ga seveda uresničili. O stvari so začeli na županstvu razmišljati sredi oserm desetih let, na Deželi pa prvotnih načrtov niso sprejeli. Potrebno bi bilo veliko denarja. Zdaj so bili narejeni novi načrti, ki so posebno zanimivi za naravovarstvenike in za izletnike, ki bi se konec koncev po izletu ustavili še v domačih gostilnah. Ni pa več zanimanja za turistični obisk krajev, kjer so se italijanski in avstrijski vojaki borili med prvo svetovno vojno. Zapuščeni so razni spomeniki iz tistih časov, prav tako kot sameva tudi tako imenovana Časa Gadoma na grebenu nad dober-dobskim jezerom. Marko Waltritsch NAJPOMEMBNEJŠA GOSPODARSKA USTANOVA / ZADRU2NA KREDITNA BANKA DOBERDOB S podružnico v Ronkah je zavod bistveno povečal poslovni obseg Denarnega poslovanja so v zadnjem letu imeli veliko več kot prej, za kar se morajo zahvaliti predvsem novi podružnici v Ronkah, vendar je položaj na italijanskem finančnem trgu tak, da so lani ustvarili veliko manj dobička kot v prejšnjem oziroma v preteklih letih. Da ne bi ta uvodna ugotovitev zbudila preplaha med našimi bralci, ki so člani in klienti domačega denarnega zavoda, moramo takoj povedati, kje so razlogi za tak končni rezultat lanskega poslovanja Združene kreditne banke v Dobedobu. O BOT, CCT in podobnih državnih vred-noticah že več let beremo skoraj vsak dan. Da bi država dobila denar za svoje vsak dan dražje poslovanje, si je že pred veliko leti omislila način, kako naj pride do njega. Varčevalcem ponuja višje obresti kot banke, povrhu pa so te obresti skoraj neobdavčene. Teh ugodnosti se niso posluževali le državljani, temeveč v veliki meri tudi banke. Nekaj zaradi zakonskih obvez, največ pa zaradi visokih zaslužkov. Tiste banke, ki so delovale in delujejo v okolju, kjer je več denarja na hranilnih vlogah kot pa potreb po posojilih, so odvečni denar vlagale v državne vrednotice. Na tak način so iztržile povprečno po 12 čistih odsotkov obresti na leto, v prejšnjih letih, ko je bila inflacija višja, pa tudi po 15 in še več odstotkov. Lani so te obresti drastično padle, na povprečno 8 odstot- kov. Logično je torej, da so bili obrestni zaslužki varčevalcev prikrajšani. Med temi varčevalci so tudi banke. Upravitelji vseh italijanskih bank se zdaj, v času, ko sestavljajo lanske obračune, pritožujejo, da bodo delničarjem na bližnjih občnih zborih morali poročati, da je bil čisti lanski dobiček veliko manjši od predlanskega. To sta povedala tudi predsednik doberdobske posojilnice Andrej Ger-golet in ravnatelj dr. Maks Gergolet. V obračun lanskega poslovnega leta bodo vpisali »le« 370 milijonov lir čistega dobička. Besedica »le« je čisto primerna, če upoštevamo, da so predlanskim imeli skoraj 829 milijonov lir čistega dobička in da so še prej kar šest zapovrstnih let ustvarjali dobiček, ki je bil še precej višji (leta 1988 so npr. imeli 465 milijonov, v naslednjih letih pa kar precej več). Ko bi bili ostali pri poslovanju, podobnem kot v letu 1993, bi bil končni čisti dobiček celo manjši. 27. novembra 1993 odprti podružnici v sosednih Ronkah se morajo namreč zahvaliti, da so izredno povečali promet s pridobitvijo številnih novih klientov. Podružnica deluje petnajst mesecev in ima tri uslužbence. Že res, da se je veliko njihovih klientov iz Laškega, ki so prej prihajali v Doberdob, zaradi komod-nosti preusmerilo na podružnico v Ronke. Res pa je tudi, da so tam vsak mesec pridobili kakšnih 30 novih klien- tov, kar pomeni, da imajo zdaj, po 15 mesecih, skoraj 500 novih klientov in da so v Ronkah povečali ne samo pologe na hranilne knjižice, temveč podelili tudi več kot 3 milijarde novih posojil. Vedeti je sicer treba, da v Ronkah danes poslujejo štiri banke, da jih je v sosednem Tržiču kar deset in da so bančna okenca tudi v drugih krajih v Laškem, predvsem v Starancanu, Sko-cijanu in Turjaku. Da je doberdobska posojilnica (uporabljamo kar staro ime, pa čeprav je zdaj uradno kreditno zadružna banka) v tako kratkem in tudi nelahkem času pridobila toliko novih klientov, je brez dvoma znak, da so njene storitve zelo cenjene. Predlanskim so v doberdobski posojilnici zbrali za skoraj 41 milijard lir hranilnih vlog. Konec lanskega leta jih je bilo 45.362 milijonov, torej za 10,81 odstotka več. Predlanskim so dali nekaj čez 21 milijard lir posojil, lani pa 26.939 milijonov, kar za 24,54 odstotka več. Kot smo že omenili, je večino novih posojil podelila podružnica v Ronkah. To seveda ne izključuje dejstva, da so ljudje iz Laškega prihajali direktno po posojila tudi v Doberdob, saj v domačem kraju ni veliko povpraševanja po denarju. Razmerje med vlogami in posojili je 58, 25-odstotno, kar je nekaj več od deželnega povprečja v zadružno - kreditnih bankah, kjer je razmerje 54,4-odstotno. Nad deželnim pov- prečjem v teh bankah pa so hranilne vloge in posojila. Ne bomo ponavljali številk, dovolj je, če povemo, da so lani v Furlaniji-Julijski krajini vloge narasle za 3,21 odstotka, posojila pa za 10 odstotkov. Predsednik Andrej Gergolet in ravnatelj dr. Maks Gergolet se seveda nadejata, da bo njihova podružnica v Ronkah uspešno poslovala tudi v prihodnje, pa čeprav stvar ne bo tako preprosta, saj je bila lani v tem kraju novost. Oba se dobro zavedata še nečesa drugega. Sedanja zako- nodaja o posojilojemalcih v zadružnih kreditnih bankah še ni docela pojasnjena, saj je prvotno besedilo zelo omejevalno, o čemer so se že svojčas upraviteji teh slovenskih denarnih zavodov odkrito pogovarjali. Prav tako bo treba upoštevati vedno večje pritiske za združevanje teh malih krajevnih bank, do katerega prihaja tako v državnem kot deželnem merilu. Dve podobni slovenski banki na Tržaškem, na Opčinah in v Nabrežini, sta se že združili. Na Goriškem imamo poleg do- berdobske še posojilnico v Sovodnjah. Bo prišlo do združitve ali bo treba skakati čez pokrajinske meje? Kaj pa pritiski od drugod, ki sploh ne upoštevajo dejstva, da so te posojilnice izraz slovenskih varčevalcev, da so bile ustanovljene na začetku stoletja, pa čeprav je današnji gospodarski položaj povsem drugačen kot v časih, ko so bile ustanovljene? O vsem tem bo treba zelo trezno razmisliti, da ne bo prepozno za ohranitev specifičnega značaja teh zavodov. M.W. ^STVAR NA PRAVO CREDU0 ptOOPERATIVO ZADRUŽNA KREDITNA banka Doberdob DELA S TEBOJ MESTO Sedež: Doberdob (Go) Ul. Roma 23 Tel. (0481) 78063 Filiala: Ronke (Go) Ul. G. d’Annunzio 96/A Tel. (0481) 474160 URNIK POSLOVANJA: Doberdob: 8.05 - 13.05 ob Četrtkih tudi 17. - 18.30 Ronke: 8.20 - 13.20 Ob ponedeljkih in sredah 16.30 - 18. Črni dan na Poreznu Nemci so se hoteli zavarovati pred morebitnim zavezniškim izkrcanjem v Jadranu ZADNJI DNEVI DRUGE SVETOVNE VOJNE Uničiti enote devetega korpusa in zavarovati komunikacije za umik nemške vojske z italijanske fronte - to je bil cilj zadnje sovražnikove ofenzive na Primorskem in Gorenjskem spomladi leta 1945. Nacisti, ki so bili že skoraj potolčeni, so v agoniji še zadnjikrat stegnih kremplje. Enotam korpusa je resnično trda predla. Ko je bil pretežen del domovine že osvobojen, smo bili borci IX. korpusa pred najvecjo preizkušnjo. Ogenj je uničeval domačije, padale so nove žrtve med civilnim prebivalstvom, srečeval si ranjene in mrtve borce ter od utrujenosti in lakote onemogle. In vendar nismo obupali. Partizani smo dobro vedeli, da se borimo za svobodno Slovenijo, kjer bo življenje boljše in lepše. Borci nismo jurišali in tudi padali za revolucijo, ki so si jo izmislili nekateri strankarski prvaki, ki jim je narodnoosvobodilni boj trn v peti in ki bi radi izničili ta boj in njegove udeležence ter jih izenačili s tistimi, ki so pomagali zatirati in uničevati lastni narod. Kakšne namene je imel sovražnik? Odgovor na to vprašanje je tedanje stanje na tem Strateško po-niembnem območju. Sovražnik je namreč pričakoval, da se bodo anglo-ameriske Čete izkrcale na severni obali Jadranskega morja. Zato so jo hiteli utrjevati in za njeno obrambo določih tri divizije. Kljub močni obrambi in zapori obale pa je sovražnika stalno motila navzočnost korpusa, ki ga ni mogel uničiti. Vsi dote- danji poskusi, da bi ga izrinil s tega območja, so se koncah brez Uspeha. Kakšen pomen je sovražnik pripisoval ofenzivi, kaze tudi dejstvo, da je priprave in vojaške operacije vodil višji policijski vodja 18. vojaškega okrožja, esesovac Erwin Rosener. O pripravah so odločali tudi najvisji voja- ški in civilni vodje: gauleitner Rainer, komandant nemških sil v Italiji feldmarSal Kesserling in poveljnik 97. armadnega korpusa Ludvvig Kuebler. Ofenzivo so razdelili na dva dela. V prvem naj bi očistili Gorenjsko in Cerkljansko, v drugem pa Trnovsko planoto, Vojskarsko in Banjsko planoto. V prvem je sodelovalo 15 tisoč pripadnikov nemških, italijanskih, nediCevskih, Cetni-skih, ruskih, grških in domobranskih enot. V drugem delu pa je imel sovražnik več kot 22 tisoč vojakov. Enote IX. korpusa so imele v operativnih in zalednih enotah približno deset tisoč pripadnikov. Načrtoval pa ni le sovražnik, temveč tudi štabi partizanskih enot, zlasti Štab korpusa, ki ga je vodil Jože Borstnar. Močna koncentracija in premiki sovražnih enot niso ostali skriti partizanskim obveščevalcem. Komandant Borstnar je enotam izdal navodilo o smeri preboja. Enotam, ki so se zadrževale na Gorenjskem in Cerkljanskem, je ukazal, naj ne osredotočajo svojih enot, naj Cim več manevrirajo in naj se skušajo prebiti v sovražnikovo zaledje, cez Jelovico v Bohinj, v skrajni sili Cez Dolomite in Pivko v Istro. Tretjo kolono, ki naj bi se skozi Selsko dolino prebila na Jelovico, so sestavljale brigada Srečka Kosovela, »Triestina« in enote gorenjskega vojnega območja. Na Jelovico se je prebila le italijanska brigada, drugi del se je pod Blegošem obrnil nazaj in se napotil Cez DivaCo na Pore-zen. Vec kot 1200 borcev in aktivistov se je zbralo na tem golem in kopastem hribu, ki ga eni strani obdaja Baska grapa, na drugi pa Cerkljanska dolina. Krvava cvetna nedelja Porezen in dolino je Cez noc zajela gosta megla. Straže in zasede niso imele nobenega pregleda. Premraženi, lačni in na smrt utrujeni borci so se ponoči prebijali naprej. Zapustili so Crni vrh in pred njimi je bila Se dolga pot. Ob tretji uri zjutraj 24. marca 1945 je partizanska izvidnica prišla na 1622 metrov visoki vrh Porezna. Za njo se je v gosjem redu pomikala utrujena kolona, ki je s težavo premagovala zadnje, s snegom obložene strmine. Utrujeni partizani so se pred mrazom in meglo zatekli v nekdanje italijanske obmejne utrdbe, rove in hodnike, drugi pa so obležah kar zunaj. V zavetju megle se je iz Davče pomikala nemška kolona. VeC kot 600 mož je previdno obkoljevalo utrujeno partizansko vojsko. Borci so v zasedah ponoči slišali žvenketanje orožja in opozarjali poveljnike. Nemška vojska se je kljub temu prebijala skozi zasede in zasedla vrh, ne da bi enkrat ustrelila. Sele ko so partizani opažih manjšo kolono z mulami in konji, je bil izdan ukaz za preplah. Bilo je prepozno. Ko se je megla dvignila, kot da bi odstranil zastor z odra, je sovražnik ob pol devetih udaril z vsem orožjem. V kavernah in rovih je nastala zmeda. Borci so se skuSah reševati, kot so vedeli in znali. Pod zavetjem orožja prvega bataljona se je rešila močna partizanska skupina. Posamezniki so begali, se reševali in padali sovražniku v roke. Zmeda, ki je nastala v kavernah, je marsikomu zaprla pot. Zjutraj, ko so borci odkrili, da so jih Nemci obkolili, so skuSali v zmedi in strahu organizirati odpor. Tekali so sem in tja po mračnih katakombah in se skuSah ogniti nemškim izstrelkom, ki so vztrajno pršeli po vseh vhodih. Toda njihov odpor so hitro utišali nemški klici k predaji in grožnje o zastrupitvi s plinom. Najbolj vztrajni so se sku- Se dolgo po vojni se je govorilo, da je bataljonski komisar preprečil preboj iz kaverne in predal borce sovražniku. Ali so obstajali resnični dokazi za izdajo, ni nihče potrdil in tudi ni povedal, kaj se je s komisarjem zgodilo in kdo je pravzaprav bil. Zastavlja se vprašanje, ali ni ta domneva opravičilo za nekatere, ki svoje enote niso primemo zavarovali in je pripravili na odpor. S tem bi verjetno preprečili presenečenje in tudi črni dan na Poreznu. Wehrmacht ni bil nedolžen Nemci ogledujejo trupla borcev StoržiSkega bataljona 1941 Obledela Crnobela fotografija prikazuje skupino mladih, krepkih fantov, id se v pomladnem soncu veselo drenjajo okrog sključenega možaka in se jim zdi sila zabavno, da nemočnemu starcu s skorjami režejo sop za šopom dolgo belo brado. Fotografija je bila posneta v Ukrajini julija leta 1941, v zgodnjih dneh nemške ofeni-ve na Sovjetsko zvezo. Starec je bil Zid. Razposajeni mladeniči pa niso bdi fanatični Himmlerjevi SS-ovci, paC pa pripadniki nemške vojske, IVehrmachta, o kateri Se vedno velja zmotno prepričanje, da niso izvrševali takih grozot, kot prej omenjene »ehtne« enote. Druge fotografije so Se mnogo bolj zgovorne. Prikazujejo cele grmade pobitih in iznakaženih trupel pobitih civilistov, ki so jih v znak maščevanja zaradi partizanskih akcij pobili vojaki Wehrmachta v nekdanji Jugoslaviji. Spet naslednja fotografija prikazuje vojake z značilnimi »prelomljenemi« Čeladami, kako merijo s puškami v skupino žensk in otrok, ki zvezana stoji ob robu jame, polne trupel pobitih civihstov. Omenjene fotografije so del razstave o zločinih Wer-machta med drugo vojno, ki so jo v začetku marca odprh v Hamburgu. Tako je bil porušen Se eden zadnjih tabujev o dogodkih med drugo svetovno vojno, v katerega ne v Nemčiji in ne drugod v svobodnem svetu doslej niso upah drezati. »Med ljudmi Se vedno prevladuje slika o Wehrma-chtu kot o »cisti vojski«, ki se je borila pošteno in dostojanstveno in ki se je uspela distancirati od Hitlerjevega režima,« pravi Hannes Heer s hamburškega instituta za družbene vede, ki je postavil razstavo. »Preživeli pripadniki teh enot Se vedno zatrjujejo, da so Sele v zadnjem Času zvedeli o strahotah, ki da so jih počeli le SS-ovci. Resnica je precej drugačna. Wehrmacht se je predvsem na Balkanu in v Sovjetski zvezi Sel vse kaj drugega, kot »pošteno vojno«. Boril se je zoper Žide in Rome, vojne ujetnike in civiliste in tako pobil veC milijonov ljudi«. Eden najresnejših zločinov Wehrmachta je poboj vec kot treh mihjonov ruskih vojnih ujetnikov. Hannes Heer meni, da so imele povojne nemške in ameriške oblasti se poseben interes ustvariti podobo o »Častnem in poštenem« We-hrmachtu, saj naj bi le na ta način lahko utišali proteste zoper oblikovanje nove nemške vojske, Bundeswehra, pod ola-iljem Nata. Razstava je sprožila marsikatero nestrpno izjavo, zdi pa se, da so jo predvsem mlajše generacije Nemcev sprejele kol nujen korak na poti k popolnemu »očiščenju« grehov svojih dedov in očetov. Po Europeanu priredil MiloS Ekar Sali boriti na svojo pest, vendar so jih Nemci kmalu polovili ali pobih. Nemci so preživele polovili, jih med seboj zvezali z žicami, ter jih laCne, prezeble in obnemogle, ob suvanju s puškinimi kopiti, odgnali v dolino. Rudi Vidmar se spominja: »Bil sem desetar v prvi četi tretjega bataljona. Ko smo sestopah s Porezna, smo bili trdno zvezani. Večkrat mi je spodrsnilo in sem padel. Za seboj sem potegnil se druge. Nemški vojak nas je surovo udarjal s puškinim kopitom, dokler nismo vstali. Bolečin sploh nisem vec Čutil. Bil sem strahotno žejen. Lizal sem kri, ki na moriSCe. Nekaterim je z zvijačo kljub vsemu uspelo pobegniti. Mnogo vec jih je obležalo pod nemškimi streli. Vsega so Nemci na tisto cvetno nedeljo leta 1945 pobili 96 borcev in bork. Vaščani se Se nekaj dni za tem niso upali prikazati iz hiš, saj so vsakič, ko so se pojavili Rudi Vidmar se Se spominja strahotnih trenutkov: »Iz staje so odpeljah deset mojih tovarišev. Kmalu smo zaslišah rafcde, nato pa še posamezne strele. Takoj nam je bilo jasno, da nas bodo vse pobih. V | meni se je prebudila neznanska želja, da bi ostal živ. Tekal sem po staji in se vzpenjal na okno. Toda videl sem le vojake na položajih pri strojnicah. Hotel sem živeti, toda kako se rešiti? Odgnah so naslednjo skupino dvajsetih. Ob odmevih rafalov se mi je zdelo, da bom znorel. Po vsej staji je bilo čutiti strašen nemir. Nekateri so tekah iz kota v kot, drugi so vpih, preklinjah, nekateri molih. Ves iz sebe sem v I zadnjem trenutku zagledal kup gnoja. Mrzhčno sem si vanj skopal luknjo, legel vanjo in se pokril z gnojem in steljo. Neki tovariš mi je pri tem pomagal. Možnost, da ostanem živ, je bUa minimalna. Temu tovarišu bom hvaležen do smrti. mi je polzela po licih.« Med muCno potjo, ki je ujete partizane vodila proti vasema Jesenica in Orehek, so Nemci polovili se enaintrideset partizanov in partizank in jih mnoge kar spotoma zverinsko pobili. Tam so jih zaprli v stajo in jih naslednja dva dneva vozili na planem, da bi zakopali iznakažena trupla partizanov in partizank, nanje z bližnjega hriba streljali domobranci. Streljanje je potihnilo Sele peti dan. Vaščani Jesenice in Orehka so končno lahko opravili žalostni pokop. Zdravko Vidrih PREVLADA INTERESOV NAD ŠPORTNO ETIKO 24 Nedelja, 26. marca 1995 NEDELJSKE TEME POJAV, KI ZASTRUPLJA ŠPORTNI SVET Doping - da le gre » show « Doping, iz angleščine »to dope«, jemati poživila, je v športnem svetu vkoreninjen že dalj Časa in zato tem težje premagljiv. Beseda je vedno pogosteje na udaru, športniki pa jo poznajo že mnogo dlje. Kolesarji spadajo v tisto kategorijo, kjer je bilo jemanje poživil ustaljena praksa, ki si jo lahko brez težav opravljal pri belem dnevu, do svetovnega naslova so leta 1954 s konjskimi količinami tedaj še ne najbolje izpopolnjenih preparatov prišli nemški nogometaši in še bi lahko naštevali. Gonja proti grešnikom se je sistematično zaCela šele v zadnjem desetletju, toda kljub zagotovilom mednarodnega olimpijskega odbora v njeno učinkovitost mnogi dvomijo. Razlaga je preprosta in standardom današnje družbe primerna: šport je na najvišjem nivoju že dalj Časa samo Spektakel, ki za svoje preživetje potrebuje su-permane. Le-ti morajo dosegati take rezultate, ki s svojo kakovostjo v Cim večji meri pritegujejo gledalce. Katrin Krabbe, nemška šprin-terka, ki jo je doping kontrola zasačila leta 1991, je v nedavnem intervjuju zadela v polno: »Razdelite stadion na dva dela: v enem naj tekmujejo resnično neoma-deževani atleti, v drugem pa uradno neoporečni atleti. Uganite, kje bi bilo veC gledalcev...« In sponsorjev. Kajti ta ali oni napis je bolj privlačen na majici šampiona kot pa poštenega atleta, ki v stotih metrih na- bere za njim sekundo zaostanka. Zato se v mrežo le redkokdaj ujamejo velike ribe, primera Ben Johnson in Katrin Krabbe sta konec koncev le izjemi, ki potrjujeta pravilo. V primeru kanadskega šprinterja (pozitiven na 01 v Seulu) so krožile govorice, da je žrtev »vojne« med dvema proizvajalcema športne opreme, v kateri je morala italijanska Dia-dora (s temi Čevlji je tekel »Big Ben«) kloniti pred mogotcem Nikeom. Sponsorji znajo vsekakor svoje živeCe »caroselle« primerno zaščititi in izda jih lahko le napaka, toda še v tem primeru se dobi prikladno opravičilo. Linford Christie se je prav tako na seulskih 01 iz vroče kaše izmotal z domislico o čaju stare mame, Borut Bilač na EP v Splitu leta 1990 kot domačin. Brez varovalke ostajajo v bistvu le tisti, ki komercialno na noben naprej način niso zanimivi. Atletika je sploh prva na lestvici primerov »pozitivnih«. Z lovom na nepomembne atlete se skuša prepričati javno mnenje, da je boj učinkovit, v resnici pa je kontrola verodostojnejša samo ob priliki velikih tekmovanj. Kar se Italije tiče, je v osemdesetih letih celo sama FIDAL (atletska zveza) angažirala biologa Francesca Conconija, ki je med drugimi ustvaril olimpijskega, svetovnega in evropskega prvaka na 10.000 metrov Alberta Covo. Milanski tekač je morda eden izmed ti- Kako v Italiji svoje tekmovalce prgledujejo posamezne zveze Italijanski olimpijski komite (CONI) je za uspešen boj proti dopingu na najvišjem nivoju ustvaril posebno komisijo, M je v športnem svetu edinstven primer. Conijeva komisija pregleduje tiste italijanske športnike, ki nastopajo ali bi lahko v bližnji bodočnosti nasto-pali za reprezentanco katerekoli panoge. Zveze morajo Coniju posredovati seznam »za reprezentančni dres zanimivih« športnikov ter podatke o njihovem sezonskem programu in Športnem curriculumu. Ker se pri različnih športih in v različnih obdobjih jemanje poživil bolj ali manj obrestuje, je bil ustvarjen ti. »koeficient tveganja«, kar grobo povedano pomeni, da je veliko večja možnost, da doleti nenapovedana kontrola dvigalca uteži med pri- pravljalnem obdobju kot pa ritmično telovadko po tekmi. Za leto 1994 so pri Coniju načrtovali in izvedb 1200 pregledov. Pri posameznih zvezah je kontrola na vrhunskem nivoju po naši oceni dobra. Pri nogometu pregledajo dva nogometaša vsake ekipe po vsaki tekmi od A do C2 fige. Imena določi žreb, tako da se lahko zgodi, da kdo skozi celo sezono ne pride na vrsto, toda statistično gledano gre vsak skozi rešeto vsaj dvakrat. Tudi pri ostalih najbolj razširjenih ekipnih športih je pregled podoben, to je dva igralca vsake ekipe tekem profesionalnih bg. Pri zvezah športov za posameznike so razlike precejšnje: manjše obdeluje predvsem CONI, večje pa so avtonomne. stih, ki se je znašel na spisku pozitivnih 01 v Los Angelesu (1984), toda seznam je svojo pot neslavno končal v košu za smeti. Zadeva je v javnost pronicnila lani, vendar brez imen. .Živeči laboratorij je bil tudi Francesco Moser, ko je v Ciudad Mexicu potolkel Merckxov rekord v enourni vožnji, toda takrat je bila politika italijanskega (a ne samo) športa taka in ob njo se nihče ni smel obregniti. Kdor se je uprl, recimo vrhunski dolgoprogaš Stefano Mei, je bil tarča finančnih in tehničnih bojkotov. Treba je priznati, da je doping kontrola zadnje Čase v atletsko džunglo manj sramežljivo pokukala, zato pa so si pot utrli kompromisi: eno sezono tekmuješ »pozitiven«, uradno si »Cist«, pod pogojem, da naslednje leto prepustiš sceno drugemu. Tudi že pripravljene neoporečne epruvete niso izginile. Sicer pa je svojcas krožila šala (?), da naj bi v epruveto metalca krogle Andreia svojo »dragoceno« tekočino izpraznil nič manj kot predsednik IAAF - mednarodne atletske zveze, Italijan Primo Nebiolo. Na doping kontrole mečeta temno senco zapletena izvršna birokra- Ben Johnson, najbolj znana »žrtev« doping kontrole; spodaj: Bugno, kriv v Italiji, nedolžen na tujem cija in nedoslednost. Obstajajo razlike v pojmovanju dopinga med različnimi športnimi zvezami: kar je za japonske telovadce dovoljeno, za kostariške košarkarje ni. Prepad zeva celo med različnimi forumi iste panoge. Indurain (in pred njim Merckx) je bil po pravilih francoske kolesarske zveze kriv, za mednarodno pa Cist -poživilo je bilo terapevtskega značaja. Giannija Bugna je italijanska zveza izključila za dve leti, mednarodna pa je kazen znižala na simbolične tri mesece. In, dulcis in fundo, kljub visokodonecim izjavam o športu kot enem izmed redkih področij, kjer moralnost vsaj širokopotezno še ni ni 1 o nrrrna n o c n n V_ (najbolj bogatih, glej slučaj), katerih akterji skozi doping kontrolo sploh nikoli niso šli. Toni Kukoč je leta in leta pošteno garal v Splitu, korenjak pa je postal šele v nebesih NBA lige’ kjer gledalec kupuje hamburgerje tudi na podlagi zajetnosti Bark-leyevih mišic. Tenisači so menda tudi že pozabili na aristokratsko poreklo svojega športa in se ob argumentu le namrdnejo. Sport (bivšega) vzhodnega bloka ali zdaj Kitajske iz prestiža, zahodnjaški in zlasti ameriški šport iz komercialnih vzrokov... samo da gre »shovv« naprej. Besedila pripravil Dimitrij Križman POGOVOR Z DR. IRENO TAVČAR / SPECIALIST V ŠPORTNI MEDICINI IN KARDIOLOGIJI Jemanje poživil je razširjeno, učinki pa so premalo znani »Poljudno - znanstveni« pogovor z dr. Irenko Tavčar bo prispeval k osnovnemu spoznanju dopinškega abeceja. Tavčarjeva je specializirana na področjih športne medicine in kardiologije, kdo se je bo morda spomnil kot odlične Borove atletinje, zdaj pa je odgovorna za zdravniško službo pri deželni zvezi italijanske atletske zveze (FIDAL). Najprej, kako delimo poživila, ki se jih smatra za doping? »V ožjem pomenu besede se pod pojem poživil uvršCa samo zdravila, ki učinkujejo na živčni sistem. Imenujem jih zdravila, ker v resnici poživila to so, le da so za dopin-gaške namene doze neprimerno, tudi 10-krat večje. Najbolj znani so anfetamini, ki se jih uporablja kot dodatek endorfinu, to je snovi, ki jo možgani proizvajajo v primeru stresa. Anfetamini so znani že dolgo let in uporabljali so jih predvsem kolesarji. Povečajo agresivnost in so škodljivi, ker povzročijo nenormalno hitrost srčnega utripa in dihanja. Skratka, izpostavljajo organizem prevelikim zahtevam. Po pogostih primerih smrti anfetamini na visokem nivoju niso več »v modi«. V isto skupino poživil se uvršča tudi kafein, čeprav navadna kava ali coca - cola v normalnih količinah še nista doping, saj dovoljena meja ka-feina v krvi odgovarja dvanajstim skodelicam kave. Kdor je na doping kontroli pozitiven na kafein bržkone ni popil veliko kave, temveč nekaj, kar je vsebovalo višjo koncentracijo kafeina.« Katera so poživila, ki uplivajo na mišično maso? »Najbolj so v rabi anaboliki, to so hormoni, ki pripomorejo k ustvarjanju novih mišičnih tkiv. Moški imajo več hormonov, ki razvijajo mišično maso. Ker anabolike izdelujejo sintetično so zelo razširjeni in jih recimo nudijo v vsaki telovadnici body - buildinga: v družbo se je paC vsilila kultura mišiCnate postave. V preteklosti so anabolike sistematično uporabljali po 2. svetovni vojni za tiste, ki so močno shujšali. Anaboliki torej pomagajo, da se mišice hitreje in bolj razvijejo, toda le ob primerni vadbi in prehrani. Velja povedati, da te mišice niso tako močne, kot če bi bile do take mere normalno razvite. Mišična masa je namreč velika, vendar še počasna in nereaktivna. Potencial je treba z vadbo šele pretvoriti v eksplozivnost oziroma vzdržljivost. Dva izmed najbolj razširjenih »dopingaških« hormonov sta testosteron in somatotrop, hormon rasti. Razlika med njima je v tem, da se testosteron da pridobivati sintetično, medtem ko somatotrop pridobivajo iz hipofize mrličev in je torej temu primerno drag.« V čem so anaboliki škodljivi? »Dokazano je, da povzročajo anaboliki raka na jetrih. Povečajo se mišice in torej tudi srce, vendar napačno. Srce se namreč »zdebeli« proti notranjosti, srena votlina se zoži in krvni pretok ni več optimalen. Masa, ki jo mora srce oskrbovati s krvjo je večja, sposobnost srca pa manjša. Zato je raba anabolikov rentabilna predvsem za kratke napore, pri atletiki recimo najbolj za mete. Jemanje anabolikov nadalje upliva na maščobo v krvi. Poveča se količina holesierola, posledice pa so seveda visok krvni pritisk ter bolezni srca in ožilja. Zaradi doprinosa zunanjih hormonov se obenem zmanjša produkcija lastnih in to upliva tudi na spolne organe ter privede celo do sterilnosti. Jemanje moških hormonov s strani žensk privede do maskulini-zacije. Nenazadnje je ob jemanju anabolikov večja možnost poškodb tetiv, katerih odpornost in elastičnost se ne zveča v primerjavi z mišicami.« Poznamo še katero vrsto poživil? »Omenila bi še betablokerje, to so zdravila, katerih naloga je v našem primera zmanjšati pritisk ter znižati frekvenco srčnega utripa in dihanja. Njihova značilnost je, da te pomirijo, a ne uspavajo. Začeli so skakalci s smučmi, obrestuje se pri streljanju in podobnem. Diuretiki med drugim pospešujejo izločanje anfetamin in anabolikov, prvenstveno pa služijo znižanju telesne teže. Ni treba posebej poudarjati, da jih zaradi tega rabijo taki športniki, ki morajo izpolniti določene norme kar se teže tiče. Diuretiki so škodljivi ker se razen vode z njimi izloča tudi soli: pomanjkanje kalija na primer povzroča smrtno nevarne srčne aritmije. Razen tega so tu še razni preparati (Enervit...), ki se jih ne prišteva med doping, ker vsebujejo snovi, ki jih človek že itak zaužije s hrano, seveda v manjši meri. Te snovi so tiste aminokisline, ki jih človek mora zaužiti s hrano, ker jih sam ne zna sintetizirati. Pri takih preparatih gre v bistvu za to, da se zaužije večjo količino protein, a manjše število kalorij. Kdo naj ti potm dokaže, da si namesto petih zrezkov pojedel tableto? Katere »skrivnosti« mora poznati jemalec poživil? »Jemanje poživil za doseganje vrhunskih rezultatov ni enostavno, nasprotno. Gre dejansko za dodatni faktor, ki ga je treba upoštevati pri že itak zapletenem tempiranju forme. V poštev pride cela vrsta komponent. Pri plavalcih je recimo rentabilno jemanje poživil tem težje, ker sprememba razmerja med telesno težo, maščobo in mišično maso upliva na plovnost. Telo se lahko tudi prenasici oziroma zastrupi m zaradi tega jemalcu poživil z analizo krvi pregledujejo delovanje jeter. Vsekakor se doping kontrolo da obiti z različnimi tehnikami. Ena metoda je jemanje poživil precej Časa pred predvideno kontrolo. Pridobljeno mišično maso se namreč z ustrezno vadbo lahko vsaj delno ohrani.« Je po vašem mnenju jemanje poživil zelo razširjeno? Je močnejša želja, da se doping odpravi, rili želja po doseganju rezultatov ne glede na uporabljene metode? »Doping je vsekakor zelo razširjen, tudi na nižjih nivojih, kjer verjetno njegovi slabi učinki niso popolnoma znani. Dosegljivost poživil je z zdravniškim receptom skoraj neomejena, vendar ponavljam, terapevtske količine zdravil - poživil so 10-krat manjše od tistih, ki so potrebne za dopingiranje. Dosežke se da na vsak način izboljšati, čeprav je to zelo težko količinsko opredeliti; ob napačnem uživanju poživil pa se storilnost poslabša. Kar se atletike tiče lahko povem, da se je doping pred kakimi dvajsetimi leti razširil prav v naši deželi. Tedaj je bil pravi sistem treniranja. Opravičilo je namreč bilo: trening je stres, ki zmanjšuje količino naravnih hormonov, torej se umetne hormone lahko in mora dodajati. Na državnem nivoju je FIDAL pred štirimi leti napovedala boj proti dopingu: to pomeni, da ga prej ni bilo...« Prekucije na Slovenskem m Ko je padel osovraženi Metternich in je božjastni cesar obljubil nove postave o ► > "o 60 Z > H — cz> < ^ ^ m Pisalo se je leto 1848. Ko je Medved nazadnje krevsal v dolino, ga je že blizu gostilne nenadoma dohitel jezdec. Nekaj Časa je jahal vštric z njim, nato pa je naenkrat moCno zategnil vajeti in skočil s konja. Kot da sta stara znanca, mu je zavpil: »Si že slišal? Na Dunaju je punt... Danes, šestnajstega marca, bo rabuka tudi v Ljubljani. Zapomni si ta dan!« Kmetijske in rokodelske Novice. Na svltloho dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Točaj V8. 1 sredo 2(i. inafii/a trama iH4S. List tl. Svobodni licnart. Zdravljica. IlaM.juhe! zdaj Lenart le JPrijalli.' odredile Od zjiurej do večera uka. So torte vince nam sladko, Ne ve kak staviti klabttka — Ki nam oživlja žile, T* r» i tM.* i t »i 1 #i c t* #v L A /t n rx v # 1 * Serce razjasni in oko . Bleivveisove novice so v aprilski številki leta 1848 pozdravile zahtevo po Zedinjeni Sloveniji z objavo Prešernove Zdravljice Medved si še ni opomogel od presenečenja, ko sta 2e zavila proti gostilni, kjer je bila tudi postna in prevozniška postaja. Na pragu ju je prestregel birt in se jima z »Griiss Gott« priklanjal, ker je mislil, da prihajata kot gosta. Ko sta mu povedala, kaj se je zgodilo na Dunaju, je prestrašeno kriknil: »Jejhata, jejhata, kaj vse bomo še doživeli! Ce 'pride ta pošast v našo dobno, ne bo več nihče varen pred prekucuhi! Ni je ključavnice, ki bi te varovala pred revolucijo!« »Velika noc, Cas vstajenja, pa ne prekucija!« mu je zabrusil tujec, mlad fant z brki in majhno cmo bradico, kakršno nosijo dunajski študentje. Ker so mu rekli gospod, jim je rekel, naj ga kličejo kar Adam. Medtem se je gostilna napolnila z radovednimi ljudmi, a le redki so hneli pri sebi mošnjičke, da bi kaj naročili. Napenjali so ušesa, da bi slišab, kaj jim bo povedal tujec, la je bil kar dobro poučen o dunajskih dogodkih. Povedal je, da je tretjega marca Kossuth v ogrskem državnem zboru ostro kritiziral Metternichov sistem in zahteval uvedbo ustavnih oblik v vse cesarske dežele. Enajstega marca so Pražani, Cehi in Nemci na svetovaclavskem zborovanju oblikovah svoje zahteve. Trinajstega marca se je začela revolucija na Dunaju in že istega dne privedla do odstopa Mettemicha, petnajstega marna pa do obljube ustave. S posebnim Patentom je odpravljena cenzura in uvedena svoboda tiska. »Staro, izpodjedeno zidovje, v katerem je toliko milijonov ljudi jeCalo, se je podrlo; tema je, kot bi trenil, 'zginila. Vse se veseli jasnega dneva " tudi Slovenci,« je Adam navdušeno navajal citat iz Časnika. »Ne bo slo gladko,« si je potihem mkel Medved. »Ni daleC Cas, ko še ni bilo jasnega imena ne za naSo slovenščino ne za nas narod, zdaj pa hočemo naenkrat vse...« Birt je potegnil Medveda na stran m ga Sepetaje vprašal: »Mu ti verjameš? Morda je provokator?« »Mislim, da ne laže,« je zamrmral Medved. »Narodi so v grobu ležali, temota jih je pokrivala, zdaj pa se dramijo iz smrtnega spanja...« je zanosno govoril Adam. »Zmagah bomo le, Ce se bomo zavedati, da je stvar revolucije enotna in nedeljiva...« Nekdo od navzočih je izpod suknjica potegnil belo-modro-rdeco za-^nvo in jo razgrnil nad glavami Iju- »To je prepovedano,« je zajavkal b*rt. »Za ta in flagranti mi lahko vza- mejo dovoljenje...« »Barve kranjske zastave je določil cesar Ferdinand I. že leta 1836,« je pojasnil Adam. »Takrat je dr. Janez Bleivveis, urednik Novic, saj ga menda dobro poznate, dejal: ‘Spet se svetijo nase narodne barve pred Slovenijo kakor beti dan.' Belo-modro-rdeca od tedaj izraža narodne barve vseh Slovencev, in ne samo Kranjske.« Ko je birt videl, kako ljudje pritrjujejo tujcu, je brž uganil, da si lahko zagotovi njihov mir samo tako, da zaCne brezplačno točiti pijaco. Hodil je od ene do druge skupine razvnetih ljudi in kdaj pa kdaj komu celo pokimal, Čeprav se mu je zdelo to, kar govorijo, nevarno in prekucuško. Medvedu je rekel, da bo že naslednjega dne na tablo pripisal Se napis v slovenščini. »Kaj pa pravijo cesar na vse to?« je nekdo strahoma vprašal. »Saj sem rekel, da je cesar s posebnim manifestom obljubil ustavo in odpravo podložnistva,« je odgovoril Adam. Tudi Medved je polagal velike upe v cesarja. Ce je res rekel, da bo dal kmetom zemljiško odvezo, narodom pa veC samostojnosti, potem bo obljubo tudi držal. Tudi prej, ko so na Dunaju vladali s trdo roko, ni upal niti pomisliti, da bi krivice prihajale od cesarja, ki je prejel krono od božjega namestnika. Cesarjevo vladanje je sprejemal skoraj kot božje delo. Medved je verjel, da je vsega zla v cesarstvu kriv neki minister, kancler, Brdavs, Metternich po imenu. Samo njega je bilo treba suniti v zadnjico in v cesarstvu bo koj drugače. Bil je vesel, ko je Adam povedal, da so po Metternichovem padcu povsod po cesarstvu razbijati njegove kipe, ne bi pa rad videl, da bi razbijati se kaj drugega Medtem so se ljudje v gostilni dogovoriti, da odpotuje manjša delega- cija v Ljubljano, kjer bodo poizvedeti, kakšne so nove postave, po katerih bo treba poslej delati in živeti tudi v njihovi dolini. Ker je bil v delegacijo izbran tudi Medved, se je ponudil, da kot svobodnjak vpreže lojtrski voz, ki so ga okrasiti s smrekovimi vejicami. Sami so si v gumbnice zatakniti bele trakove, za katere niso niti dobro vedeli, kaj pomenijo. Zadoščalo je Adamovo pojasnilo, da ljudje na ulicah Dunaja nosijo takšne trakove kot znamenje privržencev revolucije. V Ljubljani so srečevali ljudi, ki so v glavnem govoriti nemško. Biti so kot na trnju, Čeprav so vsaj na videz ohranjali mimo kri. Tu pa tam je bil tudi kak Slovenec, ki se je jezil, zakaj na gradu ni slovenske zastave. Govorilo se je, da bo gosposka na večerni predstavi v gledališču izrazila navdušenje nad spremembami in da bo mesto slovesno osvetljeno. Ko je Medved popoldne kolovratil po mestu, je vnovič srečal Adama. Zaupal mu je, da že nekaj let Studira na Dunaju in da je dan slovenskega kluba. Z vlakom se je pripeljal do Celja, tam pa je najel konja, ker so železnico do Ljubljane šele graditi. »Ne polagaj prevelikega upanja v našega cesarja,« mu je rekel. »Ferdinand je božjasten, in da zato nima skoraj nobene besede. Liberalni tabor se navdušuje za nadvojvodo Janeza, kralja Matjaža nove dobe. Zeli, da bi kot sin habsburškega cesarja Leopolda II. Cim prej zamenjal bolnega Ferdinanda. O nadvojvodi gre glas, da je Slovencem naklonjen in da se zavzema za temeljito preureditev cesarstva po načelu: Cim bolj bodo zadovoljni narodi, ki sestavljajo cesarstvo, tem močnejša bo kronovi-na!« Medved je bil zaprepaSCen, ko mu je Adam spregovoril o francoski revoluciji, katere privlačna moc da je še vedno zelo velika. Z njo se začenja nova doba, v kateri si ljudstvo, Čeprav ne premočrtno, širi prostor svobode, se pomnoZuje in pričenja vplivati na potek dogodkov. Odprla je mnoga nova vprašanja, ki so se še včeraj zdela nemogoča, kot reka pa je naplavila tudi kaj slabega. Z revolucijo na Siciliji in nato na Dunaju se je val približal tudi Slovencem, ki že dolgo Čutijo potrebo po združitvi slovenskega narodnega ozemlja v eno upravno enoto. »Si bral Prešernovo Zdravljico?« ga je nenadoma vprašal Adam. »Ko sem na Dunaju korakal v povorki, se mi je zdelo, da vsepovsod slišim Prešernove besede: ‘Naj zdrobe - njih roke - si spone, kjer jim še teže! ' Skrajni Cas je že, da Bleivveis popravi krivico, ki jo je storil, ko je v Novicah protežiral Koseskega in zametoval Prešerna!« Mrak je že padel na mesto, razsvetljave pa ni bilo od nikoder. Nekdo je povedal, da se je slovesnost v gledališču že začela in da so pravkar zapeti cesarsko himno. Medved je bil v skupini ljudi, ki jo je vodil Adam. Ker niso vedeti, da je Zupan v gledališču, so se nameniti, da ga obiščejo na domu in z njim kot zakletim sovražnikom svobode obračunajo; kako, to tisti hip ni bilo nikomur jasno. Ko so zvedeti, da je na slovesnosti, so se podati proti gledališču, tam pa so jim povedati, da je pobegnil iz mesta. Kmalu se je raznesla vest, da so si meščani in kmetje, predvsem tisti iz Vodmata, hudo v laseh. Kmetje so ob vhodih v mesto rušiti mitnice kot simbole osovražene Metternichove oblasti. »Odslej ne bomo več plačevati mithine,« so vpiti kmetje, ki so vedeti, da iz mitnin že dolgo veC ne vzdržujejo cest in mostov, temveč so le vir dohodkov za polnjenje mestne in državne blagajne. Mitnice so skrbele tudi za varnost trga ati mesta ter so preprečevale tovorjenje po tihotapskih poteh. V zgodnjih jutranjih urah se je med ljudmi raznesla vest, da ustanavljajo narodno gardo, ki bo poskrbela za red in mir, predvsem pa naj bi kmete spravila k pameti. »Pravijo, da bo zasedalo naglo sodišče in sodilo vsem, ki so sodelovati v demonstracijah,« je nekdo prestrašil ljudi, da so se razbežati na vse strani. Medved se je poln vtisov, pomešanih s strahovi, vrnil domov. Ob razburljivih vesteh naslednjih tednov in mesecev je bil razpet med zahtevami po doslednosti revolucije in svariti pred nevarnimi prekucuhi. »Zdaj ati nikdar! Pa hitro, hitro, mi tako zadnji pridemo, vse dežele so že na Dimaju, ali Slovenca Se ni! Gorje nam, Ce zavolj naše nemarSCi-ne pade naša narodnost!« je v slovenskem časniku bral besede Ptujčana Davorina Trstenjaka, »mestne in velike fare kaplana«. Manj obetajoč je bil dopis iz Laškega. Ljudje na tamkajšnjem sejmu, nezadovoljni zaradi previsoke sejmine, so »ino hitro ... zaceli mirne ludi pretepati«. In zakaj? Zato ker bi bili morati za prostor, na katerem so prodajali svojo živino, plačati štiri krajcarje. »Je to za smejati al za jeziti?« se je vpraševal Časnikar. »Saj ni nihče prisiljen svojo živino na sejem peljati...« France Trebcan Cesar Ferdinand I. je bil božjasten, zato njegova beseda ni veliko zalegla Začenjamo objavljati poljudno napisane prispevke Franceta TrebCana z naslovom Prekucije na Slovenskem. To ni zgodovinsko pisanje, ima pa nadih zgodovine. Pri branju starih Časnikov dobi človek neredko vtis, da je bil na Slovenskem vedno navzoč odpor do novega oziroma novotarij. En del Slovencev, v svojem Času najbolj vphven, se je vedno bal, da bi se prenaglih in da bi v težnji za novim izgubili dobro, staro tradicijo, postave, ki niso dobre, a so boljše od prekucije. Avtor je v zgodbo vpletal usodo Medvedove družine skozi veC rodov; ne zato, ker bi imel leposlovno ambicijo, temveč da bi z njimi povezoval dogodke, o katerih so pisah Časniki. Avtor tudi s prikazom tedanjega jezika, njegove barve in mika poskuša ohraniti vsaj nekaj patine tedanjega Časa. Lajaš Kossuth je na Ogrskem prvi javno pozval ljudi v boj Nedelja, 26. marca 1995 NEDELJSKE TEME LJUDJE, ODNOSI, LETA Ubij prepustnico Prevarani lahko marsikje nekaznovano ubije ženo O varanju (ali, če hoCete, prešuštvu, nezvestobi, za-konolomstvu, skoku čez plot itd.) je bilo prav tako kot o ljubezni prebtega že veliko črnila (in solz). Pa vendar je vedno, ko se zgodi, nekaj novega - za prevarano stran, kajpak, saj je nekaj čisto drugega, če se o tem človek pogovarja, kot pa, ko se mu dejansko zgodi. Ce skoči čez zakonske ojni-ce mož, je to nekako kar normalno; zgodi se celo, da se zdi ženskam potem prav zaradi tega še bolj privlačen in zanimiv. V najslabšem primem jo odnese z opazko, da so tako ali tako vsi moški enaki. Menda jih je narava (tudi) take ustvarila: za ljubimce in don juane namreč. Potemtakem morajo to tudi potrditi. Toda če skoči čez plot ona, potem je stvar seveda popolnoma drugačna. Skoraj brez izjeme je obsojena, da je storila najbolj grozno stvar na svetu. Sledijo komentarji v smislu: mrha, prešuštnica, kurba. Njeno vedenje je tolmačeno celo z oznakami, da je nimfomanka, popolnoma nemoralna ženska, sociopat in jasno - slaba žena in slaba mati. Skratka, ni več živo bitje, ampak stvar. Kaj pa posledice nezveto-be? Moškemu je z redkimi izjemam o odpuščeno. Izbru- hom obtožb in solzam se sicer ne bo izgonil, kaj dosti hujšega, kot je na primer ločitev, pa mu je prihranjeno. Zenska, s katero si je privoščil razkošje, pa se ne to tako zlahka obvarovala obsodbe, da ga je zapeljala, da ga namerno vleče stran od žene in podobno. Se posebej, če sama ni poročena in ji je pač zadišal posteljni užitek s poročenim. In ko se zakonolomec vrne domov, si žena očita, da je bila najbrž premalo pozorna, ljubeča, pa- metna, lepa, privlačna, duhovita; on pa, revež, potrebuje ljubezen. Sploh ni čudno, da je to moral narediti. V vsakem primeru je za nezvestobo kriva ženska - žena ali ljubica. Bog pomagaj! Grozljiv je podatek, da je v več kot polovici 48 kultur po svetu prevaranemu možu dovoljeno ženo ubiti.To je z dolgoletnim študijem ugotovila ameriška antropologinja Su-zarme Frayser. Ce pa smrti že uide, jo lahko kamenjajo, mučijo, iznakazijo... Sodobna »napredna« družba pa si je omislila metaforično smrt: moški lahko žensko preprosto zapodi. Literatura je polna heroin, ki so izgubile življenje zato, ker so počele tisto, kar junaki počnejo nekaznovano. Tolstoj, Flaubert, Hardy na primer so svoje junakinje »morali« ugonobiti, saj si očitno drugačnega razpleta niso mogli zamisliti: Ana Karenina se je vrgla pod vlak, madame Bovary je vzela strup, Tess se je obesila. Nič bolje ni tudi pri Shakespearu: celo ženske, ki svojih mož sploh niso varale, so morale umreti zaradi moževe ljubosumnosti. Celo dandanes si težko predstavljamo, da bi se ženska, ki je prevarala svojega moža, vrnila nekaznovano nazaj in si ji ne bi bilo treba puliti las zaradi občutka velike krivde, da je nekomu uničila življenje. Ce iskreno pogledamo na vse skupaj, bi lahko rekli, da so tako v življenju kot v literaturi, tako včeraj kot danes ženski na voljo tri opcije: monogamija, celibat ah smrt. Res je tudi, da ženske o tem nerade govorijo. Pa bi si kazalo večkrat zastaviti vprašanje, ali smo pripravljeni poslušati grešnico ne da bi jo takoj obsojali in ji moralizirali o tem, da je slaba in pokvarjena. Kajti, roko na srce, če že ne konkretno, jih ni malo, ki so grešili vsaj v mislih. (KaN) V več kot polovici 48 kultur po svetu je prevaranemu moškemu dovoljeno svojo ženo preprosto - ubiti. Ce pa se nesrečnica smrti že izogne, potem, kot ugotavlja ameriška antropologinja Su-zanne Frayser, si lahko mož dovoh vsakršne druge načine mučenja. V vsakem primeru pa je taka ženska popolnoma izobčena in se na koncu zaradi tega morda sama odloči za smrt. . -..........................f Moškemu je nezvestoba v največ primerih odpuščena Deset najpogostejših napak pri odstranjevanju ličil Vsak večer čaka žensko pred spanjem nujno opravilo - čiščenje ličil z obraza. Vse tisto, kar je po jutranjih pripravah za nov dan pomenilo svežino, blišč in sijaj, so zvečer le še ostanki, ki jih je treba na-jskrbneje odstraniti. In zdaj smo tam: to opravilo namreč ne prenese napak in površnosti. Kakšne so torej najpogostejše napake? 1. Preutrujene smo in se čisto odrečemo temu »delu« pred spanjem, v smislu »bom že jutri«. Zelo narobe - kajti koža zaradi oblog ne more dihati. Zjutraj bo vsa siva in brezbarvna in kaj kmalu se bodo pokazah tudi neljubi izpuščaji- 2. Tudi s preprostim umivanjem z vodo in milom ne delamo prav, saj ne moreta odprativi vsega tistega, kar se je žez dan »posedlo« nanj in na make up. Tudi posebno telesno milo ni najboljše, ker je preveč agresivno za kožo na obrazu in lahko povzroči alergije in hudo izsuševanje kože. Sprejemljiva so pH nevtralna mila in čistilni pripravki: kreme, pene, olja ah geh. 3. Zelo grešimo, če takšnih ah drugačnih čistil temeljito ne speremo najprej z vodo, nato pa še s tonikom. 4. Mastna koža in čistilo, ki vsebuje olje, ne gresta skupaj. Z uporabo takšnega pripravka kožo preveč namastimo in potem sledijo nevšečni izpuščaji in zamašene pore. 5. Suha koža pa ne prenese preparatov z alkoholom. Takšni izdelki so strup zanjo, saj posušijo vso vlago in maščobe. Koža deluje napeto in zahteva pomoč. 6. Posebej pazljive moramo biti pri odstranjevanju ličil s trepalnic in okrog oči. Neprimeren odstranjevalec lahko povzroči, da bodo trepalnice postale krhke in se bodo lomile. Vedno uporabljajmo isto, preverjeno hčilo, ki naj po možnosti vsebuje čebelji vosek, primerna olja ah liposome. 7. Vodoodpomi tuš za trepalnice moramo odstranjevati le z odstranjevalcem, ki vsebuje olje. Vendar tak odstranjevalec lahko povzroči vnetje vek in kože ob očeh. Zato v takih primerih raje posezimo po tušu, ki sicer ni vodoodporen, je pa bolj zdrav in lahko uporabljamo odstranjevalec brez olj. 8. Tiste, ki si ličilo z oči preprosto zdrgne s koščkom vate, bo imela kaj kmalu probleme z gubicami. Zato z va-tko, natopljeno z odstranjevalcem, odstranimo najprej senčilo z vek. Ko smo to opravile z nežnimi potegi čez veke, zapremo oči in nanje za pet sekund položimo vatko s čistilom. 9. Ce bomo po čiščenju obraz preveč na debelo namazale s kremo, bomo zaprle pore in pripravile kar dobro podlago za bakterije. Prav bi bilo, če kremo nanesemo na obraz, počakamo tri minute in potem z vatko odstranimo odvečno plast. 10. Preveč dobrega tudi za obraz ni dobro. Pretirano umivanje izsušuje kožo, najrazličnejši, predvsem pa preštevilni, čeprav še tako dobri preparati, lahko zelo škodujejo koži. Strokovnjaki pravijo temu »prenegova-na koža«. Zato zjutraj le rahlo umivanje z namensko vodo ah primemo toplo navadno vodo, ličila pa naj ne bodo premočna. Raje jih sredi dneva tu in tam popravimo. (B. N.) Kratke o zdravju in dve zanimivi knjižni novosti Ledvični kamni in ultrazvok Ledvične kamne pogosto razbijajo s pomočjo ultrazvoka. Kaže pa, da ta metoda ni brez posledic. Dve zdravniški komisiji z Univerzitetne bolnišnice v Rotterdamu dokazujeta, da tak postopek lahko poškoduje ledvice v 63 do 85 odstotkih primerov. (Eu-ropean Elan) Solarij in oči Nepravilna uporaba solarija in luči za porjavelo kožo lahko povzroči vnetje očesne roženice. Zdravniki z Univerzitetne očesne klinike v Innsbrucku so ugotovili, da tisti, ki ne nosijo varovalnih očal, lahko dobijo poškodbo, znano pod imenom keratitis Solaris. (European Elan) Smučanje in astma Smučanje čez dm in strn (cross country) je priljubljena oblika vzdrževanja telesne kondicije, ki včasih dela čudeže. Toda s švedskega Nacionalnega instituta za poklicno zdravje opozarjajo, da lahko tekači tako dobijo tudi astmo. Naporne vaje pri nizki temperaturi namreč vplivajo na preobčutljivost dihalnih poti, medtem ko za alpske smučarje menda take nevarnosti ni. (European Elan) Devištvo ne varuje pred rakom Konzervativen način življenja v številnih muslimanskih deželah žensk vendarle ne obvaruje pred rakom materničnega vratu. V teh državah, kjer morajo biti ženske do poroke device, zdravniki prepovedujejo spolne odnose pred sklenitvijo zakonske zveze, možje pa ostro nasprotujejo tudi na primer screeningu noseče žene, češ da to ni potrebno. Podatki kažejo, da ima na primer v Savdski Arabiji veliko žensk raka materničnega vratu. Bolezen je smrtonosna in hitro napreduje, lahko pa se jo hitro odkrije v zgonji fazi in tudi ozdravi z obsevanjem, kar je v večini razvitih držav skoraj vsakdanja stvar. (Reuter) Rasti z otrokom Na temo starševstva, obdobja, ki je polno izzivov, je pravkar izšla nova knjiga. Za prevod dela Rasti z otrokom britanske- ga avtorja Davida Fontane, ki ima četr-tstoletne izkušnje na področju otroške psihologije in preučevanja duhovne rasti, so se odločili pri založbi Ganeš. Čeprav v praksi ni vselej lahko, je dobro, modro starševstvo mogoče, če upoštevamo razmeroma majhno število dovolj prožnih smernic, seveda pa z ljubeznijo in dosledno, ugotavlja pisec. Namen knjige pa je ravno predstaviti te smernice. Temelji na poglobljenih psiholoških in pedagoških raziskavah, ki jih zeli podati v preprosti, jasni in zlasti uporabni obliki-Fontana še dodaja, da je knjiga namenjena sicer vsem staršem, posebej pa tistim, ki jih življenje kot tako globoko zanima, ki jim je mar za okolje, ki slutijo, da se za vidnim svetom nemara skriva duhovna resničnost, ki vidijo v svojih otrocih nadobudne znanstvenike in umetnike, ki jim želijo dati razen telesnega tudi duhovno življenje in ki kanijo z njimi uživati v tistih dragocenih letih, v katerih novorojenec odraste v zrelega moškega ali zensko. (KaN) Nosečnost in vodenje poroda Cankarjeva založba pa je izdala učbenik z naslovom Nosečnost in vodenje poroda avtorjev prof. dr. Marjana Pajntarja in doc. dr. Žive Novak-Antolič. S tem temeljnjim delom je zapolnjena pereča vrzel, saj je minilo še več kot štirideset let, odkar sta izšli zadnji dve strokovni deli s področja porodništva v slovenščini. Novost je namenjena ne le bodočim zdravnikom in spcea-lizantom iz ginekologije in porodništva, temveč tudi babicam ter specialistom gine-kologom-porodničarjem. Sicer imamo v Sloveniji srednjeevropsko porodništvo z dolgo tradicijo vbabištvu. Porodničarji, ki so delovali na tem ozemlju in so bili vzgojeni na Dunaju, so od leta 1753 dalje pisno in ustno vzgajali rodove dobrih babic. S tako dolgo tradicijo nam ni treba vedno vsega posnemati p° drugih. Kot ugotavlja dr. Pajntar, imamo pred mnogimi drugimi celo nekaj prednosti, kot je na primer ta, da je pri nas toliko porodov, da se lahko v večini naših porodnišnic naučimo različnih porodniških veščin, imamo pa tudi perinatalni informacijski sistem za vso državo, ki omogoča kvalitetno spremljanje rezultatov perinatalnega vastva. (KaN) NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. marca 1995 Lastna sebičnost v ogledalu Najlažje se je v težavah opreti na drugega Očitek sebičnosti, ki ga slišimo s strani drugih, kadar opazujejo našo usmerjenost vase, se nam bo pokazal v vsej svoji resnični podobi, Ce se postavimo v položaj očitajočega in se vprašamo: kaj se dogaja z nami, ko komu očitamo sebičnost oziroma da je moralno slab, kadar se ukvarja s seboj, za nas pa mu je figo mar? Otrok in veselje do branja Vzgoja s knjigo spodbuja otrokov intelektualni in čustveni razvoj Pomen knjige v zgodnjem otroštvu je velik. Mnogi strokovnjaki imenujejo predšolsko obdobje otrokovega razvoja pravljično obdobje. Pravljica je namreC življen-ska stvarnost, saj ne zadovolji samo otrokove domišljije, marveC veliko veC. Otroka zaCne v predšolski dobi zanimati vse, to niso veC samo pravljice, to so zgodbe o življenju, živalih pa tudi pripovedi o življenju staršev v otroštvu. Čustveni stik s starši je v tem obdobju izredno pomemben in prav preko tega Čustvenega stika, ki ga mnogo otrok pogreša, ker so prepuščeni TV programom, lahko otrokom približamo knjigo in jim vcepimo veselje do branja. Potrudimo se, da bo knjižnična vzgoja postala sestavni del domače vzgoje. Kako? VeC v pogovoru s Tilko Jamnik, vodjo oddelka Pionirske knjižnice Otona ŽupanCiCa v Ljubljani in avtorico priročnika Knjižna vzgoja otrok. Najprej lahko opazimo, da se očitka sebičnosti poslužujemo vselej takrat, kadar smo nemočni, šibki in nebogljeni, in se želimo opreti na bližnjega, ta pa nam opore ne nudi. Mislec, da je vendar povsem normalno in moralno, da nam samoinicativno priskoči na pomoč, ga v okrilju splošno-veljavnega moralnega kodeksa označimo za nemoralnega, za egoista, ki vidi le sebe, trpljenje bližnjega pa ga ne gane. Kakorkoli mu to svoje negodovanje že pokažemo, na vsak način ga z nalepko sebičnosti skušamo pripraviti do tega, da končno naredi tisto, kar nas lahko pomiri, in sicer najbolje tako, da se nam sam ponudi v oporo (da ne bi bilo videti, kot da ga prosimo in da se nam s tovrstnim poniževanjem ne bi bilo treba še dodatno obremenjevati). Z očitkom sebičnosti (potihem ali na glas, direktno ali zavito), niu torej vcepimo občutek krivde oziroma mu povzroCi-nio nelagodje, ki ga v sebi nosi zavest o nemoralnosti (biti sebičen je namreC slabo, vredno vsega obsojanja). Tako sugerirano napetost bo torej nas bližnji lahko ublažil le tako, da bo storil tisto, za kar mu bomo nalepko sebičnosti rade volje sneli - to pa je seveda prav tisto, kar potrebuje-nio. Ko na tak način ukineta vsak svojo napetost, se mu lahko poleg zahvale (glasne ali tihe) še dodatno prikupi-nio (mu recimo polaskamo, kako je dober, nesebičen, človekoljuben itd., kar mu bo gotovo zelo godilo) ter ga s tem motiviramo za naslednje nesebične poteze, ki nam jih morebiti ne bo treba veC dodatno podžigati z očitki, kajti bližnji bo postal pozoren na nase potrebe kar iz lastnega moralnega zadovoljstva. Seveda pa se lahko zgodi, da se bližnji na naše bolj ali manj odkrite prošnje po pomoči ne ozira kaj dosti, bodisi zato, ker se ne zna vživeti v naš položaj (ali pa napetost ob vživljanju v naše tegobe resi kako drugače), ali pa ga nelagodnost, ki mu jo povzročimo z očitkom sebičnosti, ne gane v zadostni meri (ali pa jo ukine drugače kot pričakujemo in mu sugeriramo). Vendar pa v tem primeru lahko računamo še na nekaj - na strah, ki ga bo bližnji doživljal odtlej, ko ga bomo zaradi njegove moralne neobčutljivosti zaceli ignorirati ali mu celo groziti (kajpak v okrilju velikega zaveznika: morale in vseh moralnih bitij) z izobčenjem ali s kako drugo obliko maščevanja. Kdo je v tem primeru pravzaprav sebičen in nemoralen? Ali res naš bližnji, ki nam noče ali ne more služiti kot opora, ker ne opazi naših skritih želja; ali pa morda noče nasedati našim muham in očitkom; ali morebiti celo Zeli, da se nehamo vedno znova lepiti za opore ter se že enkrat soočimo s svojo ranljivostjo in se spopademo z njo na nek realnejši naCin, da torej dozorimo in se postavimo na lastne noge; ali pa je morda preokupiran s svojimi problemi, ki so celo hujši od naših in je potreben pomoči bolj kot mi, a je niti ne išCe niti ne zahteva, kajti problem svoje nemoči želi rešiti na pravšnji naCin, torej samostojno in na pravem mestu - tudi morda zato, da se mu ne bo treba veC opirati na druge in jih še dodatno obremenjevati, kar je gotovo resnično moralna in humana gesta? Iskreno in samokritično lahko torej ugotovimo, da smo pravzaprav najbolj nemoralni in sebični prav tedaj, kadar bližnjemu očitamo sebičnost ter ga želimo izkoristiti v prid svojim potrebam, ki jim ne znamo ali noCemo prisluhniti in rešiti sami. Namesto da bi se postavili na lastne noge in nehali po nepotrebnem obremenjevati s svojimi problemi zaposlenih bližnjih, jih prebrisano pridobivamo za svoje potrebe ter jih z brenkanjem na šibke strune vživljanja, občutka krivde in strahu, brez občutka krivde mučimo še dodatno, ne glede na to, kako se ob tem počutijo - važno je le, da dosežemo svoje sebične interese. Ni torej sebičen tisti, ki se ukvarja zlasti s seboj (in ker se ukvarja s seboj), ampak tisti, ki skrbi zase z bližnjim kot sredstvom, nadomestilom za moči in sposobnosti, ki potencialno ležijo v njem samem. Res je, opirati se na nekoga je gotovo lažje kot stopiti na lastne noge in samostojno shoditi, še zlasti, Ce so opore vselej pri roki in pripravljene za pomoC, tako samoiniciativno kot na osnovi dojemljivosti na očitke, prisile in grožnje. Res pa je tudi, da je z oporami vzdrževana hoja zelo nestabilna, kajti odvisna je od muhastega gibanja objektov, od trenutnega razpoloženja bližnjih in še od mnogih drugih nepredvidljivih faktorjev. Hkrati je tudi zelo ranljiva, saj nosi v sebi stalno bojazen pred padcem (ki bi nas doletel v primeru izgube opore). Te bojazni pa Zal ne more ukiniti nobeno še tako prizadevno zagotavljanje novih in novih opor, kajti resnični izvor neskončnega hlepenja po oporah, zavetju, priznanju, potrditvi in pohvalah, ostaja v globinah naše duševnosti nespremenjen, vedno znova pripravljen na boleC ugriz. Vse dokler se ne odločimo, da popustimo prijem za opore ter se spopademo z njegovimi zobmi. Bojan Rauter Kosič Kako privzgojiti otroku odnos do knjige? Zgolj tako, da je obilno obdan s knjigami in da jih skupaj z njim beremo. V vrtcu in v šoli je treba knjižno vzgojo integrirati v življenje in delo otrok in pedagoških delavcev. Ce želimo, da bo otrok rad bral, mu čimveč berimo. Sodobna didaktika književnosti poudarja, naj tudi učitelji uCencem veliko bero. Praksa kaže, da pri knjižni vzgoji otrok v resnici ogromno napravita vrtec in šola, predvsem na razredni stopnji. Kaže se celo, da je mogoče s primernim delom s knjigo v vrtcu ali celo še v šoli nadomestiti estetski prado-življaj, Ce ga otrok ni dobil prek staršev. Tako otroci v vrtcu in šoli po potrebi po knjigah in branju presegajo svoje starše in jih prosijo, naj bi jim brali in kupovali knjige. No, ni treba ravno kupovati knjig, pomembno je, da starše seznanimo s knjižnicami, brezplačno izposojo knjižničnega gradiva in ustreznimi prireditvami v knjižnicah. Zelo pomembno je, da starše otrok v vrtcu in šoli opozarjamo na pomen knjige za otroka in to na najbolj neposreden način. Tudi njih vključujemo v organiziran obisk knjižnice na roditeljskih sestankih oziroma ob dnevu odprtih vrat pripravimo pravljično uro in knjižni kotiček, na polički za starše obveščamo o knjigah in jih razstavljamo. Kakšno vlogo ima še knjižnica, saj je nedvomno, da knjižnično okolje deluje na otroka pozitivno? Pomembno je, da ima otrok nekaj svojih knjig doma, enako pomembno pa je, da ga navajamo na izposojo knjig v knjižnici. Praviloma je članstvo otrok v splošnoizobraževalni knjižnici brezplačno ali zelo poceni, torej ima otrok kot elan knjižnice na voljo izredno bogato in pestro izbiro knjig. Staršem se ni treba opravičevati, da nimajo denarja za otroške knjige! Poleg tega so v knjižnicah strokovno usposobljeni knjižničarji, ki pomagajo otrokom in staršem pri izbiri knjig in jim svetujejo. Knjižnica daje še veliko veC, saj pravite, da Pionirska knjižnica ohranja svoje ime prav zato, ker še danes osvaja in daje pobude za nove ideje na področju mladinskega knjižničarstva. Knjižnica izposoja knjižnično in ne-knjižnično gradivo, pripravlja razstave, uganke meseca, ure pravljic in še marsikaj. Skratka, to je kraj, ki ga otrok mora spoznati. Otroški kotički v knjižnici imajo praviloma prijetno pra-vljiCno-igrivo vzdušje, kar je pomembno za otroka. Splošnoizobraževalne knjižnice LJUDJE, ODNOSI, LETA pripravljajo ure pravljic in druge prireditve, s katerimi si prizadevajo pridobiti otroke h knjigi in v knjižnico. Otrok od 4. leta starosti je praviloma že pripravljen pol ure in ve C v skupini poslušati pravljico, sam, brez staršev. V Pionirski knjižnici v Ljubljani imajo tudi redno prireditev Igralno uro s knjigo, na katero vabimo tudi starše, prav zato, da bi bilo v knjižnici lepo in prijetno vsej družini in da bi tudi staršem pokazali otroku primerne knjige in drugo knjižnično gradivo. Kako se v vrtcu in v šoli razvija otrok, ki mu je bila ljubezen do knjige položena tako rekoč v zibko? Zelo pomembno je, da otroka vzgajamo s knjigo: spodbujamo njegov celostni razvoj, tako intelektualni kot Čustveni; knjiga najbolj spodbuja otrokovo domišljijo; bogati njegov besedni zaklad in mu nudi vpogled po različnih področjih. Ob knjigah vzgajan otrok ob vstopu v prvi razred praviloma nima težav z opismenjevanjem in branjem. Knjiga je intimni medij, obenem pa spodbuja komunikacijo med vrstniki, otrokom in vzgojitelji. Pomembno je, da otroku privzgojimo odnos do knjige, kajti knjiga kljub modernejšim informacijskim medijem in računalnikom ostaja temeljni vir informacij v izobraževanju. Sodobnejše oblike pouka, celostno-estet-ski, integrirani, projektni itd., vključujejo v otrokovo učenje samostojno uporabo knjig že takoj v prvem razredu. Poleg tega literatura kot umetniška zvrst ostaja v knjigah in branje literature je za človeka pomemben svojski duševni proces, ki ga bogati v vseh plasteh duševnosti, ne zgolj intelektualni. Odrasel človek, ki so mu kot otroku brali oziroma pripovedovali pravljice, ima veC možnosti, da bo bral, in Ce ne prej, se bo spomnil na knjige, ko bo imel svoje otroke. Silvija Mozetič Največja evropska zavarovalnica opozarja kadilce na nevarnost opeklin, če držijo v roki Prižgano cigareto, ko se pri nesreči napihnejo varnostne zračne blazine. Enako nevarnost, po mnenju zavarovalnice AG Holding, pomenijo mobiteli in pločevinke s pijačo. Nasprotno pa so njihovi strokovnjaki ugotovili, da očala, ki jih nosijo vozniki, niso nevarna. Drug zanimiv podatek zavarovalnice pa je, da sta v vzhodni Evropi med avtomobilskimi tatovi najbolj priljubljena volkswagen in audi, v zahodni Evropi pa mercedes in bmw. (Reuter) Skalerasov kupon zaščitnikov otrok kadilcev z®Mitmikmw @kmk kmiMz^V’* Od danes...........dalje ne kadimo veC v prisotnosti otrok, predvsem pa ne v lastnem stanovanju. Priimek..................................................... Ime očeta..................... podpis....................... Ime matere.................... podpis....................... Ime otroka.................... podpis....................... .................... podpis....................... .................... podpis....................... Ostali družinski Člani: .................... podpis....................... .................... podpis....................... Naslov in telefonska številka: ............................. Sekcija zaščitnikov otrok kadilcev Humanističnega društva ER iz Ljubljane. Republika je član Skalerasovega kluba zaščitnikov otrok kadilcev. Kupon pošljite na naslov: Postajamo očetje edinega HUMANISTIČNO DRUŠTVO ER naroda na svetu, kjer nihče p.p. 78, 61101 Ljubljana ne kadi v prisotnosti otrok. KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Zakaj je kačji ugriz nevaren? Poznamo strupene in nestrupene kace. Strupenih je sicer precej manj kot nestrupeniih, a so zato dokaj nevarne. V ustih imajo žlezo, polno strupa, in ostre zobe, ki so votli. Ko kača ugrizne, steče strup iz Zleze skozi zob podobno kot zdravilo skozi injekcijsko iglo. Zaradi ugriza strupene kače človek zboli, včasih tudi umre. Kača strup potrebuje za lov in obrambo pred sovražniki. Strupene in nestrupene kače ločimo po zobeh. Nestrupene imajo ravne in enakomerne zobe, medtem ko imajo strupene poudarjene podočnike, ki so precej večji od drugih zob. Najbolj strupeni kači pri nas sta gad in modras, drugod pa ko-bm in klopotača. PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE MARIBOR LGM, tel.: 062/ 26-748 Danes, 26. marca, ob 11. uri: J. Grabowsky-D. Vrane -VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, za izven. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, 061/ 222-815 V torek, 28. marca, ob 16.30: ZBOROVSKI ŽIVŽAV. LGL, tel: 061/ 314-962 Danes, 26. marca, ob 11. uri: A. GoljevSCek - GOR-NASTENISEDIMUHA, za izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/ 312-860 V soboto, 1. aprila, ob 16. uri: D. Totheroh-A. Jelen -UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. Ljudje se kač bojimo, čeprav niso vse nevarne Največje kače živijo v tropskih pragozdovih - Udomačeni pitoni V vlažnih tropskih pragozdovih žive orjaške kace, ki so že od nekdaj razburjale človekovo domišljijo. Pitoni in udavi lahko zrastejo tudi do deset metrov. Njihovo telo je mogočno. Odlično prikrite nepremično preže na žrtve. K sreCi te kaCe velikanke Človeku niso preveč nevarne, nobena ni strupena. Razen tega Cez dan večinoma lenobno poležavajo. Orjaške kaCe preže na plen z ukrivljenim vratom. Ko se žrtev približa, bliskovito sunejo z glavo naprej, telo pa se hitro ovije okoli žrtve, ki se znajde v objemu močnih mišic. Napad in objem je tako silen, da žrtev komaj še pride do zraka. Čimbolj se brani, tem tesnejši so objemi. Pri tem ji pomaga predvsem voh, ki je pri kačah kar dobro razvit. KaCe in kuščarji »vohajo« tudi z jezikom. Zato kače kar naprej »jezikajo« - iztegujejo in skrivajo svoj razklani jeziček. Oba končiča ujameta dišečo snov in jo prineseta v čutni organ, ki leži v ustni votlini. To je nekakšen notranji nos. Kača začne svoj plen pospravljati pri glavi. Ce mora velikanka pospraviti veliko žr- tev, se mora kar pošteno mučiti, da jo spravi vase. Izredno raztegljive čeljusti se najprej oprimejo plena, nakar se začne požiranje: vsaka polovica spodnje čeljusti izmenično popri-jemlje in potiska žrtev v požiralnik. Ko kača pogoltne plen, se začne prebava: želodčni sokovi odlično delujejo in razkroje tudi kosti. Kače dobro tipajo in vidijo, slišijo pa ne najbolje. Nekatere kače, na primer pitoni, pa imajo na glavi še poseben organ, s katerim zaznavajo toplotne žarke. S tem organom zaznajo toplokrvni plen iz svojih skrivališč tudi v najtemnejši noči, seveda ne iz velike razdalje. Kače s svojimi očmi kar dobro vidijo, celo barve razločijo. Ker jim oči preraščajo prozorne veke, je njihov pogled sicer srep, toda s tako zaščitenimi očmi se lahko brez skrbi plazijo okoli. Ko se kača levi, se levi tudi prozorna veka. Takrat kače slabo vidijo, moramo pa biti kljub temu previdni, saj takrat ugriznejo kar na slepo. Med vsemi kačami se dajo udomačiti le udavi in pitoni. Postanejo krotki, navadijo se na človeka in se lahko naučijo preprostih umetnij. Zgodovina sveta na zemljevidih in slikah Vas zanima, kako in kje so živeli pni ljudje, kdo so bili Kelti, faraoni in Aleksander Veliki, kdaj je v Evropi razsajala strašna bolezen kuga, imenovana tudi črna smrt, kdo so bili najpomembnejši vladarji in zakaj so v srednjem veku sežgali velikega mojstra mo-gočnh vitezov templjarjev? O vsem tem pripoveduje Zgodovinski atlas sveta, ki ga je izdala Založba Mladinska knjiga. Namenjen je mladim šolarjem in odraslim. V njem so predstavlje- na vsa pomembna zgodovinska dogajanja od prazgodovine do danes. Priročnik je opremljen s številnimi barvnimi zemljevidi in slikami, ki jih dopolnjujejo kratka besedila. Na koncu knjige so tudi časovna preglednca ter abecedni kazali zemlepisnih in osebnih imen, tako da res ni težko najti dogodka ali osebe, ki nas zanima. Na sliki desno je upodobljen atentat v Samjevu, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne. LABIRINT I LUKNJE V SLIKI 8316 . /c" - T" KMEČKA ZVEZA / OBČNI ZBOR S POUDARKOM NA DVEH JUBILEJIH Ustanovni cilji organizacije veljajo tudi po dolgih 45 letih Pogovor s predsednikom slovenskih kmetov na Tržaškem Alojzem Debelisom Danes dopoldne bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Kmečke zveze, ki pa bo tokrat potekal poudarkom na 50-letnici osvoboditve in 45-let-nici ustanovitve Kmečke zveze. Ob teh dveh jubilejih, ki sta vzročno povezana, smo se pogovorili s predsednikom Kmečke zveze Alojzem Debelisom (na posnetku), priznanim vrtnarjem s Kolonkovca. Kmečka zveza deluje že 45 let v korist kmetov in vse slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Njen nastanek je neizpodbitno spodbudila in omogočila osvoboditev, do katere je prišlo pet let prej. Kakšni so lahko ob tem občutki Človeka, ki je na Čelu tako pomembne ustanove, kot je KmeCka zveza? »Mislim, da je to priložnost, ko se moramo ozreti na prehojeno pot. Potreba po organiziranosti slovenskih kmetov na Primorskem je tlela dolga leta že od takrat, ko fašizem ni dovoljeval, da bi se naš Človek na svoji zemlji svobodno razvijal. Ta davna zelja se je lahko uresničila šele z zmago boja našega naroda nad takratnim nasiljem. Zato je važno, da se spomnimo na leta, ko se je naše ljudstvo otreslo tiranov in svobodneje zadihalo. Ze v prvih povojnih letih so kmetje občutili potrebo po lastni stanovski organizaciji. Takrat so sicer že obstajali Enotni sindikati, ki pa so skrbeli bolj za druga gospodarska področja in za izvajanje sindikalno-poli-ticnih akcij, ki so takrat bile sicer del boja za demokracijo. Prav zato so se naši kmetje odločili, da si ustanovijo lastno stanovsko-sindikalno organizacijo. To se je zgodilo leta 1950 in že takrat so si njeni ustanovitelji zadali za cilj obrambo in izboljšanje kmetijskih razmer na Tržaškem. To naCelo velja v polni meri še danes in potrjuje pravilnost takratnih odločitev. Zato je tudi prav, da se ob letošnjem jubileju spomnimo vseh naših treh prejšnjih predsednikov, od katerih dva Zal nista veC med živimi, in vseh odbornikov, ki so Kmečko zvezo vodili in usmerjali v vseh nelahkih povojnih letih in ji tudi zagotavljali vsestranski razvoj. Osebno mi je v čast, da sem predsednik Kmečke zveze v letu njenega jubileja in da jo predstavljam kot kmet, ki živi in dela na svoji zemlji. Ni mi žal za nobeno uro, ki sem jo ob svojem delu posvetil organizaciji in pripomogel k njenemu razvoju, k njenim uspehom in uspehom njenih elanov. Zahvaliti se moram tudi vsem odbornikom, ki s skupnimi modni delujejo v korist tržaškega kmeta, s tem pa tudi vseh Slovencev v zamejstvu.« V Cern je po vašem gledanju najveCji pomen Kmečke zveze? Kmečka zveza je nastala s skromnimi sredstvi, a tudi z velikimi nalogami. Tekom let je z vztrajnostjo in prizadevnostjo vseh dosegla pomembne uspebe in tudi priznanja. Minili so Časi, ko si je morala Zveza sele utirati pot Cez ovire in nepriznavanja. Danes je KmeCka zveza močna stanovska organizacija slovenskih kmetov na Tržaškem, ki Črpa svojo moC iz številnega in zvestega članstva. Kot pri elanih, uživa zdaj Kmečka zveza velik ugled tudi pri raznih oblasteh in v organizmih, v katerih smo zastopani s svojimi predstavniki. Ugled si je pridobila tudi v matični domovini, kjer je že dolgo vrsto let upoštevana kot glavni sogovornik za področje kmetijstva. Mislim, da se v vsem tem odraža pomen Kmečke zveze. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je pomen Zveze tudi v njeni skrbi za strokovno izobraževanje našega kmečkega življa. Strokovno izobraževanje je eden od pogojev za razvoj kmetijstva, posebno Se pri nas, ko moramo zaradi specifičnih pogojev iti v specializirane panoge in v cimvecjo kakovost naših pridelkov. Taka usmeritev se je pokazala za daljnovidno, saj smo prav po zaslugi strokovnih služb dosegli pomembne dosežke na primer v vinogradništvu, oljkarstvu, vrtnarstvu in še na drugih področjih.« Kmetijstvo se mora žal soočati z mnogimi problemi in vsak je po svoje važen. Pa vendarle, kateri se vam zdi trenutno najveCji? »Razlaščanje naše zemlje je gotov problem, do katerega moramo biti izjemno pozorni in budni, kajti Ce ne bomo imeli obdelovalne zemlje, tudi kmetijstva ne bomo imeli veC. Ker pa kmetijstvo kljub težavam ostaja osnovna panoga za preživljanje, moramo narediti vse, kar je v naši moCi, da mu bodo zagotovljeni taksni pogoji, da se bodo mladi odločali za ta poklic in od njega dostojno živeli. Naslednji problem, ki ga bo treba Cim prej rešiti, je priznanje celotnega tržaškega ozemlja za gorato oziroma nerazvito območje, saj del tržaške, del dolinske in celotna miljska občina tega priznanja nimajo. Poleg ekonomskega gre pri tem tudi za socialni problem, gre za določene olajšave davčnega in drugačnega značaja, ki jih kmetovalci v teh predelih ne uživajo, Čeprav gre v resnici za visinska območja.« In potem je tu še vprašanje »kraškega parka«... »Kmečka zveza je od vsega začetka, od prvega osnutka zakona o Kraškem parku nasprotovala tej zamisli iz zelo preprostega razloga. Nikjer ni bilo predvideno, da bi ta park upravljali tisti, ki v njegovih mejah živijo in se od nekdaj ukvarjajo predvsem s kmetijsko in delno z obrtno dejavnostjo. Ce pa naj park že bo, potem mora biti v njegovih mejah dana kmetom možnost obstoja in razvoja brez vinkulacij, ki bi ta razvoj kakorkoli omejevale. Naravovarstveniki, Ce jim je res za ohranitev Krasa z vsemi njegovimi značilnostmi, bi se vendarle morali zavedati, da je Kras ohranil tak kakršen je, prav kraški Človek skozi stoletja s svojo dejavnostjo in skrbjo. Prezreti pa ni niti mogoče dejstva, da je Kras zgodovinski naselitveni prostor slovenskega človeka in tudi to je še kako velik razlog, da nam ni vseeno, kakšne namene ima kdo s Krasom.« MogoCe Se kakšna želja ob letošnjem obenem zboru? Zelja je nic koliko, kot predsednik pa si želim, da bi bilo delo Kmečke zveze še plodnejše kot je že, v korist kmetov, v korist vseh Slovencev in navsezadnje tudi vse skupnosti. Želim si, da bi v teh prizadevanjih vladala med nami, med vsemi, ki živijo od žuljev naših delovnih rok, sloga, kajti s slogo in vključevanjem vedno novih mladih sil bomo lahko dosegli še marsikateri cilj. Pogovor zapisal Jože Koren NOVICE ' ■ Škodljivi vplivi manevra na kmetijstvo Gospodarski manever (zakonski odlok St. 41 z dne 23. febr. t. 1.) bo imel negativne posledice tudi za kmetijski sektor. Plinsko olje se bo podražilo kar za 150 lir na kg zaradi zvišanja kvote IVA od 13 na 30%. Kompenzacijski odstotki (IVA verde), ki jih aplicirajo kmetovalci v okviru posebnega forfetar-nega režima plačevanja davkov, ostanejo nespremenjeni. Posebno hud udarec pa prinaša manever tistim kmetovalcem, ki nameravajo investirati v gradnjo hlevov, toplih gred, kleti itd. IVA se v tem primeru dvigne od dosedanjih olajševalnih 4% na 19% (razen za stanovanjske hiše), kar bo izredno povišalo gradbene stroške. Davčni center CAAF tudi pri Kmečki zvezi Davkoplačevalci imajo poleg že ustaljenega načina plačevanja davkov z obrazcem 740 tudi možnost, da svoje davčne obveznosti opravijo z davčno prijavo na obrazcu 730 pri centrih CAAF, kakršen deluje tudi pri Kmečki zvezi. Bistvena razlika je v tem, da davkoplačevalec ne plaCa davkov ob izpolnitvi prijave, ampak mu jih bo delodajalec ah socialni zavod zadržal do junija naslednjega leta pri izplačilu plaCe oziroma pokojnine. Posebna ugodnost tega načina obračunavanje davkov je ta, da delodajalec oziroma socialni zavod povrne davkoplačevalcu morebitni davčni kredit že konec junija istega leta. Upnik se tako izogne večletnemu Čakanju na povračilo preplačanih davkov, kot je bila praksa doslej. Prijave bodo na Kmečki zvezi izpolnjevali od 28. marca do 8. aprila. Kdor se namerava poslužiti centra CAAF pri Kmečki zvezi, naj to nemudoma sporoči, lahko tudi po telefonu. Enzo Bevilacqua novi vodja kmetijskega nadzomištva FJK Z upokojitvijo prejšnjega direktorja deželnega kmetijskega nadzomištva dr. Giuseppeja Pascolija, je na njegovo mesto prišel dr. Enzo Bevilacqua, predsednik Trgovinske zbornice v Gorici. Čeprav ne neposredno na kmetijskem področju, ima dr. Bevilacqua mnogo izkušenj na področju menedžerstva tudi kot deželni direktor za gradbeništvo in tehnične storitve. Kandidatov za to mesto je bilo več, izbira Bevilacque pa je rezultat navzkrižnih nasprotovanj raznim kandidatom. NASVETI / KAKO NAJ SE RAVNAJO POLJEDELCI Nekaj navodil za spomladansko setev Največjo pozornost moramo nameniti semenu, ki naj bo vedno prvovrstno Pred nami je pomlad, Cas, ko se bomo lotili raznih opravil v domaCem vrtu. Predvsem bomo sejali in sadili razne povrtnine. Poznamo dva načina pridobivanja novih rastlin: spolno in vegetativno razmnoževanje. Pri prvem dobimo seme, iz katerega zraste nova rastlina. Ker sta starša večkrat dve različni rastlini, se mlada rastlinica od njiju razlikuje, Čeprav združuje značilnosti obeh staršev. Drugi naCin razmnoževanja je vegetativen ali ne-spoln. Pri tem uporabljamo dele rastline. Nova rastlinica bo imela popolnoma enake značilnosti kot rastlina-mati. To je tipičen način za razmnoževanje sadnega drevesa. Večino povrtnin pridobivamo s pomočjo semena. Včasih so semena pripravljali doma. Iz dozorelih povrtnin prejšnjega leta so seme posušili, Cez zimo shranili v suhem in hladnem prostoru, spomladi pa ga sejali. Veliko vrtičkarjev danes to še vedno počne. Včasih dobimo iz doma pripravljenega semena res dobro zelenjavo, s takimi značilnostmi, kot si jih želimo, vendar to ne drži vedno. Večkrat je doma na- rejeno seme slabše kakovosti od tistega, ki ga kupimo. DomaCe seme je namreč lahko okuženo z drugimi vrstami ali sortami rastlin, posebeno Ce na svojem vrtu gojimo veliko število različnih povrtnin. Naše rastline nam lahko dajejo drugačne lastnosti od tistih, ki si jih želimo. Kupljeno seme ima tudi to prednost, da je večkrat hibridno. Z oznako hibridno seme pojmujemo tisto seme, ki ga pridobivamo s križanjem dveh vrst ali sort, ali pa le dveh rastlin iste sorte, vendar z različnimi kakovostmi. Za večino povrtnin velja, da so prvi potomci križanja - generacija Fl - po navadi popolnejši in močnejši, in to zaradi genetskih zakonov. Iz kupljenega hibridnega semena bodo torej vzklile zelo kakovostne rastline. Hibridno seme uporabljamo le enkrat. Ze pri naslednji generaciji -F2 - so rastline slabše kakovosti. Kupljeno seme ima nadalje še to lastnost, da ni okuženo z raznimi boleznimi. Eden velikih fi-topatoloških problemov so v zadnjih letih virusna obolenja. Za razliko od bolezni, ki jih povzročajo glive in bakterije, se ne obstaja zanesljivo škropilo proti virusnim boleznim. Proti virusom lahko ukrepamo le preventivno, začenši prav s skrbno izbiro semena. Danes je kupljeno seme selekcionirano in analizirano, da ni okuženo z virusi. Podobno moramo ukrepati tudi s povrtninami, ki jih pridobivamo na vegetativni način. Kot reCeno, dobimo s tem načinom razmnoževanja nove rastline z istimi značilnostmi stare rastline, od katere lahko podeduje tudi morebitne bolezni. Za primer naj navedem krompir. Ce sadimo krompir, ki smo ga sami pridelali leto prej, se bo degeneriral, in Ce bomo to ponovili prihodnja leta, bo iz leta v leto slabši, manj bujen in manj produktiven. Razlog zato je viroza. Krompir je namreč ena najbolj občutljivih povrtnin za virusna obolenja. Zato je najboljše, da krompir za seme kupimo. To storimo kak teden pred saditvijo. Prvovrstno seme je torej pogoj za uspešno gojenje povrtnin. Z nabavo kakovostnega semana si bomo zagotovili zajamčen in zdrav pridelek. dr. Magda Sturman Minimalni zavarovalni pogoji za starostno upokojitev kmeta Po delni »Amatovi« reformi pokojninskega sistema, ki jo bo sedaj dopolnila in dokončno zakoličila Dinije-va vlada, so se spremenili upokojitveni pogoji tako glede starosti, ko nastopi pravica, kot tudi minimalne zavarovalne dobe. Postopno višanje upokojitvene starosti (od 1. januarja 1994 se poveča za eno leto vsakih 18 mesecev) sploh ni prizadelo samostojnih delavcev, saj so bili kmetje že od ustanovitve posebnega zavarovanja v sklopu SCAU v podrejenem položaju v primerjavi z odvisnimi delavci: pravico do starostne pokojnine pridobijo komaj ob dopolnitvi 65. (moški) oziroma 60. leta (ženske). Seveda lahko tudi kmečki zavarovanci uveljavijo predčasno starostno pokojnino, Ce skupna zavarovalna doba (vštevši z morebitnimi obdobji odvisne dejavnosti in simboličnimi oziroma prostovoljnimi prispevki) presega 35 let, vendar pa je trenutno ta oblika upokojitve zamrznjena do odobritve reforme. Kdor ima že 40 let plačanih prispevkov in je tako dosegel polno dobo, se lahko takoj upokoji brez vsakršne omejitve. Tudi za kmečke zavarovance pa velja predpis, ki od 1. januarja 1993 naprej določa postopno višanje naj- nižje zavarovalne dobe, ki je potrebna za uveljavitev starostne pokojnine. Do konca leta 1994 je zadostovalo 16 let zavarovanja, od 1. januarja letos je administrativni pogoj poskočil na 17 let vse do konca leta 1996, nato pa se veča vsaki dve leti za eno leto, dokler ne bo leta 2001 za starostno upokojitev potrebnih 20 let prispevkov. Pri tem naj opozorimo, da so predvidene nekatere izjeme, za katere ta predpis ne velja. V prvi vrsti so bile priznane tako imenovane pridobljene pravice: kdor je 31. decembra 1992 že imel akreditiranih 15 let prispevkov in je torej izpolnil tedanji minimalni zavarovalni pogoj, se ni dolžan prilagajati novi zakonodaji in ima že zagotovljeno pravico do pokojnine, ko bo dopolnil upokojitveno starost. Olajšava je priznana tudi starejšim zavarovancem, ki bi z rednim plačevanjem prispevkov do 65. oziroma 60. leta starosti ne mogli izpolniti povečanega zavarovalnega pogoja in zato jim zakon izjemoma priznava pravico do pokojnine že takrat, ko dosežejo najmanj 15-letno zavarovalno dobo. Pri ugotavljanju zavarovalne dobe se na osnovi meddržavne konvencije upošteva tudi morebitna delovna doba v Sloveniji. (B) TV SPORED Nedelja, 26. marca 1995 IT SLOVENIJA 1 f£ Koper OtO Hrvaška 1 © RAI1 S? RETE 4 NBC Živ žav, pon. Žepni nož, pon. 5/7 dela nizozemske nad. Vrtiljak, pon. 24/28 dela mehiške nadaljevanke Domače obrti na Slovenskem, 12. oddaja: Piparji Za TV kamero, pon. Slovenci v svetu: Ave v Kanadi, pon. Obzorja duha Biblija, 11. oddaja, pon. Ljudje in zemlja Poročila Pri koreninah oblasti, pon. 3/4. dela Odraščanje, ameriški film V objemu gora, 3/13 kanadske nanizanke Podarim - dobim, pon. TV dnevnik 1 Po domače Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Presodite National Geographic, 2/16 del am. dokumentarne serije Izgubljeno ladjevje Guadal-canala TV dnevnik 3, vreme Sport Sova: Dieppe, 2., del kanadske nadaljevanke fr- SLOVENIJA 2 10.00 10.20 10.45 11.45 14.15 15.45 17.45 20.10 20.30 22.15 22.45 Peter Handke: Želežniske informacije, pon. Heiner Mtiller: Srena igra, pon. Sova, pon.: Derrick, 11/12 del nam. nadaljevanke Ona + on, pon. Bolj pravljica kot res: 30 let MPZ Maribor SP v umetnostnem drsanju, revija, posnetek iz Birminghama Interlagos: Formula 1 za veliko nagrado Brazilije, prenos Razgledi slov. vrhov, 1/11: V kraljestvu Pece Povečava, angl. it. film Biblija, 12. oddaja Športni pregled A KANALA 09.05 10.00 10.30 11.05 12.00 12.15 13.05 16.25 16.30 18.00 19.30 20.00 20.05 20.55 21.55 22.25 23.15 00.45 Lepotica in gusar Videoigralnica Male živali Splošna praksa, pon. Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice,Čestitke Spot tedna,VS Spot tedna Jazz Masters, pon. Dannijeve zvezde, v živo Krik, pon, Vreme Beverly Hills 90210 III Kino, kino, kino Ameriških deset, glasba Klasična video glava Na begu, pon. filma CMT 01.00 Video strani fimvMMTV (62. kanal) 15.00 18.00 19.00 19.05 19.30 20.00 21.30 23.00 00.00 Vesela nedel'a Avtodrom, oddaja o avto - moto Športa Popotnik Risanke MMTV shop Žandar iz Sain Tropeza, francoskifilm Dead Lock, film MMTV shop Video strani 16.00 16.50 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 19.50 20.00 20.25 20.30 22.20 22.35 Euronevvš Po meri Človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »-Folkest' 94« - soočanje izkušenj, 6. del Achtung baby! - oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja p filmu Slovenski program: Kam vodijo naše stezice Vsedanes »Canale 27« - tedenski TV spored Ezopove basni, risanke Euronevvš Žrebanja lota Lil Abner, ameriška glasbena komedija, 1960 Igrajo: Peter Palmer, Le-slie Parrish; režija: Mel-vin Frank Vsedanes Globus Horoskop EEHSF Avstrija 1 06.05 08.30 11.45 13.20 14.50 17.25 17.40 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.15 21.45 22.05 23.20 23.25 23.30 00.25 01.55 03.20 05.10 Dogodivščine na Karibskem morju, S. O. S. Otroški program In ljubezen se smehlja, nemška komedija, 1957 Njegov najboljši prijatelj, nemški domačijski film, | 1962 I Sogun, ameriški pustov-| ski film, 1980 Srček | Formula 1 za VN Brazilije, iz Interlagosa Korak za korakom Cas v sliki, kultura Vreme I Pogledi od strani I Skoda je za očeta, 3/13 I del avstrijske serije Zadnji izvoz za Benetke Tohuvvabonu, 3/7 del j hum. serije I Kabaret, Alfred Bohm K stvari I Cas v sliki j Vizije Ameriški film, 2/10 del serije Suhec, ameriški film, 1934 Igrajo: VVilliam Povvell, Myma Loy in drugi ! Režija: VV.S.van Dyke Bojevniki, pon. am. akcijskega filma I Davitelj z Beverly Hillsa, pon. am. kriminalke Jason King Knjiga leta DHIF Avstrija 2 Pogovor z novinarji Poročila iz parlamenta Tednik Dober dan, Koroška Pogledi od strani Čudovite slike iz sveta živali, dokumentarec Viktor in Viktorija, nemška komedija, 1957 Španska jahalna šola na Dunaju Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki, kultura Sport Mesto zločina NoC, ko se je zgodil umor Cas v sliki Videz pogosto vara, ameriški film,1993 Pariz ponoči, angleška melodrama, 1988 s Char-lotte Rempling VideonoC 08.45 08.55 09.00 09.25 11.00 12.05 13.00 13.30 14.00 14.05 14.10 15.00 15.35 16.25 17.10 17.20 18.50 19.30 20.02 20.10 21.55 22.45 23.25 23.45 23.50 TV koledar Poročila Zajčkove zgodbe, risana serija Seži po nebu, romunsko kanadski film, 1990 Poročila Malavizija Zagrebu od srca Mir in dobro Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Opera Box Miti, misteriji in misticizem, 5/6 del dokumentarne oddaje Beverly Hills, 6/30 del PešCeni gradovi Poročila Sramežljiv sem a se zdravim, francoski film, 1978 Igrajo: Pierre Richard, Al-do Maccione, Mimi Cou-telier in drugi Režija: Pierre Richard Mojster Fantaz, risana serija Dnevnik, vreme Sport Sedma noč Dr. Quinn, 8/16 del serije V Colorado Springs pride zdravnik Elija Jackson. Prodaja Čudežno zdravilo, ki menda ozdravi vsako bolezen. Ko Myra težko zboli, je njen mož prepričan, da jo lahko ozdravi samo on. Toda... Slika na sliko Sport Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 17.25 19.15 20.10 TV koledar Svet narave, 6/10 dokumentarne serije Košarka: NBA - pregled Tenis: ATP - magazin Koprivnica: Rokometna ligaprvakinj: Podravka - Visa Swift Dubrovnik: Finale košarkarskega pokala Hrvaške Crno - belo v barvah: Upor na ladji Bounty, am. film, 1962 Igrajo: Marlon Brando, Trevor Howared, Richarh Harris, Tarita in drugi 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.25 23.00 23.10 0.05 0.15 0.45 Aktualno: Euronevvš Dok.: Kvarkov svet -Ognjene vode Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija v živo iz narave (vodi D. Fasciolo) Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (15.50, 16.50) športni oddaji Cambio di campo in Solo p er i finali Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport Variete: Sognando so-gnando (vodita Mino Da-mato, G. D’Angelo) Športna nedelja (vodi G. De Laurentiis) Dnevnik Nan.: Nasty Boys Dnevnik in vreme ! Aktualno: TGR Sredozemlje j Nad.: La.pazza di Chail-I lot (kom., '69, i. K. Hep-! burn, C. Boyer) F RAI 2 6.55 10.05 10.40 11.30 11.55 12.00 13.00 14.05 14.30 17.05 17.55 19.35 20.00 21.00 22.30 23.30 23.50 0.20 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30. 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: In famiglia Papežev Angelus Dnevnik, oddaja o motorjih, 13.30 Telecamere in vreme Variete: Italiaride (vodi G. Governi, 6. del) Film: Dentro la notizia (kom., '86, i. W. HurtA. Brooks, ti. Hunter) Domenica Disney Film: Ritorno dali’ ignoto (fant., ZDA '78, r. J. Hou-gh, i. C. Lee, B. Davis) Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint TV film: Amico mio -Sotto shock (i. M. Dap-porto, K. Bohm) Aktualno: TG 2 dosje Dnevnik in vreme Protestantizem Videosapere: Milano, 1.05 Zgodovia kinematografije (mtv) Madžarska M Risanka IM Biblija g Računalništvo M Leporelo, nedeljski maga-■ zin tim Glasbeni butik Zvon Program za otroke Gospodična, brazilska serija, pon. Delta, znanstveni poročevalec Naša vera Disneyeve risanke Kultura bivanja Kratki film Kolo sreče Teden, notranjepolitični pregled, vmes Dnevnik Deklamacija Kumara politična solata Souvenir, angleški film Bartokove skladbe Vodnar, New Age Magazine X. RAI 3 Q Variete: Fuori orario M Koncert M Dok.: Pubblimania M Film: Perdono (’51) iHftl Film: II postino suona sempre due volte (dram., ZDA ’46, i. L. Turner) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: kolesarstvo, 16.00 EP v smučanju, 16.30 EP v gimnastiki Film: Le ali delle aquile (biog., ZDA ’57) Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Film: II mistero della si-gnora scomparsa (krim.. VB ’79, i. E. Gould) Dnevnik in vreme Deželne vesti Film: L’ascensore (srh., Hol., ’83, i. H. Stapel) Pregled tiska in vreme Film v originalu: 1’hom-me blesse (dram., 77) 12.00 12.15 13.15 15.15 15.45 16.10 17.15 17.45 18.25 19.00 20.05 20.15 20.35 22.10 23.05 14.00 14.15 14.25 17,00 18.45 18.50 20.05 20.30 22.30 22.45 22.50 0.25 0.20 7.45 9.30 10.00 11.00 12.00 13.30 14.00 14.50 16.00 18.00 20.30 22.30 23.45 Film: Soldati e caporali (kom.. It. ’65) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert TV film: II veneziano -Vita e amori di Giacomo Casanova (pust., , 2. del), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Variete: Una tranquilla settimana bianca Otroški variete, risanke Film: II temerario (pust., ZDA 75, i. R. Redford) Variete: Gala per Rossel-la, vmes (19.00) dnevnik Film: Don Camillo e Pon Peppone (kom., ’55, i. G. Cervi, Fernandel) Nan.: I časi di Rosie O’Neill, 23.30 dnevnik Film: La strana voglia di jean (kom., VB ’68) Ushuaia Okoli sveta Bellamy na vrhu Danes ITN novice Spoznajte tisk Evropa 2000 ITN novice McLaughhlinova skupina Evropa 2000 ITN novice Smučanje Konji v akciji Govoreči jazz ITN 5*8 Smučanje Košarka NBC večerna poročila illili Frontalno McLaughlinova skupina Pmnacie VVorld Bussiness This IS CANALE 5 VVeek Larry King VVeekeend Shovvbiz Today Style VVith Elsa Klensch Na prvi strani Earth Matters Nabožna oddaja Inside Business Dok.: 5 celin, 10.30 La VVorld Report copagnia dei viaggiatori Your Money Risanke: Simpsonovi Reliable Sources Glasba: Superclassifica Travel Guide Shovv (vodi G. Scotti) NFL Previevv Dnevnik VVorld Business This Variete: Buona domenica VVeek (vodijo G. Scotti, G. Car- International Correspon- lucci, C. Pistarino) dents Nan.: Nonno Felice (i. G. Futurevvatch Bramieri) Moneyweek Variete: Buona domenica The VVeek in Revievv Rufffi Dnevnik TG 5 in vreme VVorld Report Variete: Champagne (vo- Headline Nevvs di Pippo Franco This VVeek in NBA Aktualno: Target, 23.15 SR Headline Nevvs Nonsolomoda, 23.45 Stili VVorld Nevvs Knjižne novosti (vodita D. Bignardi, D. Riondino) Dnevnik Kulturni tednik: L’angelo (vodi Claudia Kholl) Sgarbi settimanali ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Hazzard, 11.30 MacGvver Odprti studio Sport: Grand Prix, 13.30 Vodic nogometnega prvenstva Odprti studio Nan.: Beverly Hills, 16.30 Melrose Place BBC PRIME Ponovitve Ponovitve Diary Of A Masai Village, reportaža The Bill Omnibus ANtiques Roadshovv Blake's Seven The Inspector Alley My- teries Lytton Diary Songs Of Praise DISCOVERV 17.30 20.00 20.30 22.30 0.30 1.35 3.00 Sport: Formula 1 start, 18.00 Avtomobilizem Fl: VN Brazilije Odprti studio, vreme Film: Ancora 48 ore (krim., ZDA '90, i. Nick Nolte, Eddie Murphv) Film: Giustizia ali’ infer-no (pust., ZDA ’92, i. J. Saxon, M. Nouri) Italia 1 šport Film: Odio mortale (pust., It. ’62, i. A. Nazzari, R. Bal dini, D. De Metz) Film (vestern) V nebo, film o letalcih Narava opazuje, o Johnu Walmsleyu Afriško potovanje Morski psi Jura, dinozavri Skrivnosti zgodovine, svetem gralu Mož divjine Potnik, o Antarktiki Izobčenci Pivo Svet pustolovščin Po letu 2000 # TELE 4 SKY NEWS 19.15 20.30 22.05 22.45 21.55 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer Telequattro šport Film: II bestione (74) (#) MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 17.00 20.50 23.00 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: II figlio di Lassie Film: Doppio agente, doppio gioco (kom., ’90) Variete: Angeli Film (dram.) 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Target Sky Nevvs At Two Week in Review Int. Sky Nevvs At Three Roving Report Sky Nevvs At Four Financial Times Reports Live at Five Sky Nevvs At Six VVeek in Revievv Int. Sky Nevvs At Seven THe Book Shovv Sky VVorld Nevvs Tonight Sky VVorld Nevvs Tonight Target TVS 2____________________22.15 BIBLIJA, 12. oddaja Izrael je imel teokratsko družbeno ureditev. To pomeni, da je bil njihov edini voditelj Jahve, drugi pa so vladali v njegovem imenu. Do ideje o kraljestvu so prišli Izraelci zaradi podobnih modelov, ki so jih imeli okoliški narodi. Vsi kralji, ki so za seboj pustili opazne sledi, so se dobro zavedah, da vladajo v Jahvejevem imenu. Doba kraljestva je v Izraelu trajala dobra štiri stoletja. David je bil tisti, ki je vseh dvanajst izraelskih rodov združil v eno državno skupnost Pod njihovim sinom Salamonom je država dosegla navečji razcvet, takoj po njegovi smrti pa se je začelo propadanje. Država se je razcepila na dva dela, severno kraljestvo Izrael in južno kraljestvo Juda. Rzadeljeni Judje so bili lahek plen močnejših osvajalcev. 00 TVS 1 20.10 PRESODITE, razvedrilna oddaja Več milijonov Angležev vsak večer verjame Anthonyju, znanemu voditelju TV dnevnika. V tej zgodbi pa bomo odkrili njegovo pravo zgodbo, ki se skriva za poročili, zgodbo o njegovem razmerju z maskerko in njeno dilemo. Oddajo bo vodil vas bo Janko Petrovec. RAS 3 20.30 NAJBOUŠI AMERIŠKI ORKESTRI NA VALOVIH RADIA Simfonični orkester iz St. Louisa je takoj za Newyorškimi filharmonild drugi najstarejši simfonični orkester v ZDA. Dirigent Leonard Slatkin bo radijskemu občinstvu v ZDA in Evropi to pot v Powellovi dvorani v Saint Louisu predstavil tri skladbe: delo estonskega skladatelja Arva Parta, Fratres, skladbo skladatelja češkega rodu Karala Huse in kot verjetno največjo atrakcijo za najširši krog glasbenih ljubiteljev priljubljeni Violinski koncert Petra Ilji-Ca Čajkovskega, z nekdaj čudežno japonsko deklico, zdaj že zrelo violinistko, 24 letno Mi-dori. ITALIA 1_______________20.30 ANOTHER 48 HOURS, ameriški film, 1990 Režija: VValter Hill Igrajo: Nick Nolte, Eddie Murphy, B. James in drugi Jack Cates, inšpektor iz San Francisca, je ubil nevarnega morilca, a nima dokazov, da je bil ta oborožen, zato prosi Reggieja Hammonda, naj mu pomaga. Hammond je zločinec, ki mu je pred leti že pomagal... Hill je posnel nadaljevanje uspešnice 48 ur. V filmu igrata ista igralca, ki tudi tokrat streljata, se prepirata in zabavata publiko s svojimi triki. Nick Nolte TVS 1 21.15 NATIONAL GEOGRAPHIC ameriška dokum. nan., 2. del Raziskovalec Bob Ballard, je v sodelovanju z nekdanjimi sovražniki, japonskimi in ameriškimi vojaki odkril potopljeno floto v vodah, ki oblivajo otoček Gaudalcanal v jugozahodnem Tihem oceanu. Tu je grob 38 000 vojakov, ki so izgubih življenje v bitki za otoček, ki sam po sebi ni pomenil ničesar. l/Z RAI 3__________________12.05 POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT, ameriški film, 1946 Režija: Tay Gameti Igrajo: Lana Turner, John Garfield, Cecil Kellaway in dragi V času ameriške depresije zaide v obcestno restavracijo potepuh Frank. Lastnik potrebuje pomoč pri hišnih opravilh, zato ostane.Med njim in lastnikovo ženo Goro se razvije strastno ljubezensko razmerje. Lana Turner ORF 2 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja -17. zimski pohod Arihova peč: Spomin na žrtve nacionalizma tudi po petdesetih letih ni zbledel. -Koroški zbori pojo: Prvi koncert iz cikla treh večerov bo aprila v Spittalu ob Dravi -Sol in poper življenja: Aforizmi in gledališče Žarka Petana. -Od kod prekajeno meso in domač kruh? -Začetek nogometnega prvenstva v regionalni ligi. -Mladinska ekipa košarkarjev Slovenskega atletskega kluba koroški prvak? TVS! ODRAŠČANJE, ameriški film, 1990 14.30 Igrajo: Brian Doennehv, Piper Laurie, Graham Beckel, Emilv Lon^treth in drugi Režija: John David Coles Tragični junak zgodbe je oče, ki si prizadeva, da bi kar najsrbnejše poskrbel za svoje potomce. Je uslužbenec v tovarni, ki začne odpuščati delavce. Med odpuščenimi je tudi on. Družinski proračun se bistveno zmanjša in v družini zavlada negotovost. Odraščujoča sinova se nikakor ne moreta sprijazniti z obstoječim stanjem... KANALA______________20.05 BEVERLV MILLS 90210, ameriška nanizanka, 5. del Igrajo: Shannen Doherty, Jason Pri-estley, Luke Perry in drugi Doima in Brenda se zabavata v Parizu. Brenda v parku spozna fiancoskega študenta in z njim odkriva znamenitosti Pariza, Brendo pa se doma spoprijatelji z brezdomcem in mu pomaga r FfrJ.-Md B VBH 0W(o)W MUSIČ TELEVISION 08.00 Video: Janet Jackson Weekend; 10.30 MTV novice; 11.00 Velika slika; 11.30 Angleški top 20; 13.30 Prvi pogled; 14.00 šport; 14.30 Video: Janet Jackson VVeekend; 18.00 Resnični svet III; 18,30 MTV novice; 19.00 Ameriški Top 20; 21.00 120 minut; 23.00 Beavis 8c Butthead; 23.30 Headbangers bali; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 14.30 Here's Boomer; 15.00 Zabava ta teden; 16.00 Vesoljske steze; 17.00 Coca - Colin miks hitov; 18.00 Wre-stling; 19.00 Smpsonovi; 20.00 Beverty Mills 90210; 21.00 Melrose Place; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Renegade; 00.00 Zabava nocoj; 01.00 S.I.B.S.; 01.30 Na vrhu kupa; 02.00 Nedeljski komiki; 00.30 Hit mix Long Play PR07 11.20 Stan in CHio; 12.20 Mož iz morja; 13.15 Ben Cropp; 14.15 Emmeran; 14.25 Knjiga ljubezni, ameriška komedija; 16.00 Še vedno sanjam o Jeannie, ameriška komedija, 1991; 17.55 Mattock; 18.55 Viper; 19.55 Poročila; 20.15 Samo morje pozna resnico, ameriška kriminalka, 1991; 22.15 Palm Beach Duo; 23.10 Groza ob Mili Creeku, ameriški akcijski film, 1981; 00.40 Poročila; 00.50 Dva proti ena, talk show; 01.20 Bctremeties II; 02.50 Ponovitve PREMIERE 14.15 Premiera; 15.45 Policaj in pol, ameriška akcijska komedija; 17.30 Veter, ameriški pustolovski film, 1992; 19.30 Premiere; 20.15 Oscarji '95; 23.00 Kalkofov zaslon; 23.10 Umori manekenk, ameriški triler, 1993; 00.35 Zrcalna podoba - v ogledalu strahu, ameriški film, 1993; 02.00 Medvedek; 03.30 Intimna priznanja; 06.30 Izpustite medvede SATI 10.15 Moj veliki prijatelj Shane, ameriški vestem, 1953; 12.20 Dekle brez pidžame, nemška komedija, 1957; 14.00 Desetka - sanjska ženska, ameriška komedija, 1978; 16.15 Sinbadova nevarna pustolovščina, ameriški pustolovski film, 1973; 18.15 Koto sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet; 20.15 Tutankamonovo prekletstvo, ameriški pustolovski film, 1980; 22.10 Pogovor v stolpu; 23.30 Novinarji poročajo; 00.05 Nikolaj in Aleksandra 2005 Ponovitve EUROSPORT 06. 30 Motociklizem; 08.30 Formula 1; 09.30 Motociklizem; 11.00 Boks; 11.00 SP v nordijskem smučanju, po-sn.: 12.00 Dirke s tovornjaki, pregled sezone; 12.30 For-mula 1, posn.; 13.30 Formula ena, prenos ogrevanja; 14.00 Motociklizem, posn.; 16.00 Kolesarstvo; 17.00 Sur-fanje v dvorani; 18.00 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Brazilije 20.00 Motociklizem RTL 11.25 Nazaj v preteklost; 12.20 Tropska vročica; 13.15 Kdo je tu šef?; 13.50 Čudežni tenis; 14.20 Boatniks, ameriška komedija, 1970; 16.40 Thunder In Paradise; 17.30 Formula 1, komentira Nikki Lauda; 18.00 Formula 1, prenos; 20.15 Birkenhof & Lerchenau, 1/2 del nemške plemiške družine; 22.55 Spiegel TV magazine; 23,20 Ure ljubezni; 00,00 Kanal 4: reportaža; 00.50 Formula 1, pon.; 02.50 llona Christen, pon.; 03.40 Hans Meister, pon.; 04.55 Eksplozivno, pon. RTI 2 13.15 Bravo TV; 15.55 Califomia Highschool; 16.25 Nasmehnite se, prosim; 16.55 Davov svet, 4,del; 17.25 Kdo je zdaj šef?, franc, kom.,1992; 19.05 Acapulco H.E.A.T.; 20.15 Na jug, uvodni film k seriji; 22.15 Peklenska reka strahu, ameriški triler, 1981; 00.05 Ponovitve SKY MOVIES 15.00 The Gumball Rally, am. f„ 1993; 17.00 Super Mario Brothers, am. f„ 1993; 19.00 Munchie, am. f„ 1993; 21.00 Indicent Proposal, am. f„ 1992; 23.00 Unforgiven, am. f „ 1992; 01.10 The Movie Show; 01.40 The Arogant, am. er. f„ 1987; 03.20 Murder On The Rio Grande, am. f., 1992; 04.50 Stundent Bodies, am. t, 1981 MOVIE CHANNEL 15.30 David's Mother, am. f„ 1994; 17.00 Cop And A Half, am, f., 1992; 19.00 The Cutting Edge, am. f., 1992; 21.00 The Thing Called Love, am. f., 1993; 23.20 Chil-dren Of The Com II, am. f., 1993; 00.35 Thunderheart, am. f„ 1992; 02.35 The Disappearance Of Nora, am. 1, 1993; 04.10 Fragment Of Fear, am. f., 1971 FILMNET + 14.00 Bonkers; 14.25 The Castaway Cowboy, film,1974; 16.00 Sister Act, am. f. 1992; 18.00 Made In America, am. film, 1993; 20.00 Mr. Saturday Night, am. kom., 1992; 22.00 VVedlock, am, f., 1991; 00.00 Out Of Ti-me.am. film, 1988; 02,00 Ladybugs, ameriški f., 1992; 04.00 Cyrano de Bergerac SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Počitniški cilji; Spomini nekoč in danes; Super Shop; Ushuaia; S prvim razredom okoli sveta; Bellamy na vrhu sveta; Danes; 16.00 McLaughlinova skupina; 15.30 Evropa 2000; 17.00 Golf; 18.00 Oddaja o konjeništvu; 18.30 Kultura X; 19.00 Poročila; 19.30 S prvim razredom okoli sveta; 20.30 Košarka NCAA; 22.00 Poročila; 22.30 Šport; 00.30 Novice; Frontalno; McLaughlinova skupina; Evropa 2000; Riviera TNT 20.00 The Petrified Forest, am. f., 1936; 21.40 The Teahouse Of The August Moon, am. f., 1956; 23.55 One For The Bo-ok, am. f., 1948:01.50 VVatch On The Rhine, am. f„ 1943; 03.55 Ah, VVildemess, am, film, 1935 DSF 08.00 Življenje v divjini; 09.00 Monster Trucks; 10.00 Kaskaderji; 10.45 Monster Trucks; 11.45 Klasični športi; 12.00 Normalno; 13.00 Boks; 15.00 Rokomet; 19.00 Tenis; 21,00 Boks; 21.45 Športna poročila; 21.50 Hathick; 22.45 Sport report; 23.45 Bovvling; 01.00 Boks; 01.45 Bowling vox 09.15 Dominijon; 09.10 Regal Shop; 09.40 Format NZZ; 10.25 Spiegel TV Special; 12.55 Tovarna oficirjev, nemški film 3, 1984, pon.; 14.40 Maigret in uporne priče, pon.; 18.25 Voxtou; 19.15Airwolf; 20.15 Drzni, ameriški film, 1967; 22.10 Vrnitev iz niča, francosko - kanadski film, 1991; 13.45 Prava ljubezen; 00.50 Nastajanje...; 01.20 Slepo maščevanje, pon. 3-SAT 13.00 Čas v sliki; 13.30 Sprehodi; 13.45 Bilo je nekoč; 16.00 Nedeljski magazin; 17.30 Mesto, dežela, Avstrija; 19.00 Danes; 19.10 Talkshovv; 21,00 Imenoval seje Ho-henstein; 01.20 Charles Bukovvski Tapes; 01.15 Jazz ZDF 12.00 Nedeljski koncert; 12.47 Vidiki; 13.30 Indijski nagrobniki; 15.10 Srečanje v naravi; 18.15 Mona Lisa; 19.00 Danes, vreme; 19.10 Bonn direktno; 19.30 Knoff -Hoff Show; 20.15 Nepozabni konec tedna; 22.00 Prekleta vojna; 22.45 Mala televizijska igra; 00.00 Danes FILMNET 14.00 Naš Richard, am. kom.; 16.00 Študija v škrtla-tnem, premiera; 18.00 Lomilca src, am. drama, 1984; 20.00 Otroci'Somraka, am. drama, 1994; 22.00 In potem nič več umiranja, am. akc. f. 1990; 00.00 Singapo-re Sling, am. f. 1993 CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08.00 Sadežovi; 08.30 Vogijev tov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09.30 Jutranja ekipa; 10.30 Mladi Robin Hood; 11.00 Scoobyjeva olimpijada; 11.30 Kapitan Caveman; 12.00 Nenavadne dirke; 12.30 Na pomoč, kosmati medved; 13.00 Dust & Mutt, leteči stroj; 13.30 Glavne risanke; 14.00 Super kos; 16.00 Močni mož in 8t Yuk; 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.00 Kapitan Planet; 18.00 Bugs & Daffy nocoj; 19.00 Top Cat; 19,30 Kremenčkovi TV 5 16.10 Claire Lamarche; 17.45 Bon VVeekend; 18.15 Korespondenca; 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19.30 Belgijska poročila; 20.00 Magazin; 21.00 Prijetne urice na Montpamassu; 01.15 Ponovitve Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10,00 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Sport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri In solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Umetnost ZDA; 22.30 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Abitanti so v Istri; 14.00 Dujes?; 14,30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah: 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali- mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15,00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood; 18.00 Glasba iz Ra Trbovlje; 19.00 American Top 40; 22,30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport In glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Prizorišče spomina; 17.00 Pa-Pa-Pa-Para-dalii; 18.00 Koncertne napovedi; 19.00 TB: Jeti Buckley; 20.00 Ali je treba sežgati De Sadea? (S. de Beauvoir); 21.00 Oldies-Goldies Chart; 23.00 Koncert. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Rdeča kapica (r: A. Rustja); 10,40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo, 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: 22, leto ob zori - Tiha kolednica (L. Turk, 7,); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 16.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10,00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (dr. Andrej Kajžnik); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. SREDIŠČNI DEL OTOK V ALEUTIH (IZCRK KATA) ANG. ROCK PEVEC (ROD) POTOVANJE, POTEPANJE (POG.) JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO AM. ANIMATOR (WILLIAM) SRBSKO MOŠKO IME UBITI ČILSKI VODITEU ŽIGON AVGUST POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU DESNI PRI-TOK VOLGE ITALIJAN (ZANICUIVO) OBRAT ZA LAKIRANJE ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI V * - *■- -■ - Ijiiimufitufr'* T-C IGRALKA BLVTH BOLGARSKI NOGOMETAŠ STOICKOV AM. FILMSKA IGRALKA GL. MESTO REKA V J. JANKO DEŽELE FRANCUI LAVRIN SLOMSEK SCHLESVVIG- HOLSTEIN (IZCRK RAN) PAUL ELUARD IVAN CANKAR ODPADNIK BIVŠI HRVAŠKI KOŠARKAR BECIC MAJHNA KAPELA KOMPOZICIJSKI POSTOPEK IT. PESNICA NEGRI ANG, POLARNI RAZISKOVA-LEC (JOHNI MAKARSKA DRAGO IBLER PRAOČE ENAKITOV TISOČ KILOGRAMOV SKOTSKA REKA POUDAREK, NAGLAS GLAVNI STEVNIK JED IZ MLETEGA MESA, RIZA. ZELJA OKRASEK BLOMDA- HLOVA OPERA NERGAV, SITEN ČLOVEK GORLJIV PLIN IZ KALCIJEVEGA KAR-BIDA IN VODE BIVŠI HRV. NOGOMETAŠ (KRASNODAR) NATAŠA DOLENC KAREL OŠTIR PRIPADNICA OBROV HRVAŠKO M. IME AFRIŠKI VELETOK IT. PISATELJ (UMBERTO, »IME ROZE«) AJANT BIVŠI SL. ALPSKI SMUČAR (ROBERT) DALJNOGLED ZA OBE OČESI DAREŽLJIV ČLOVEK MIMOIDOČI IN. NAFTNI KONCERN ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDIJI AKREDITIVNO PISMO PERUJSKI INDIJANEC KOS SUKANCA GLAVNO MESTO BANGLADEŠA NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA POLIAMIDNO VLAKNO MONGOLSKI VLADAR PREGOVOR IN ŠIRINA GOROVJE NA DEKANU / DEBELEJŠI ZREZEK IZ STEGNA INDONEZIJSKO IME ZA NOVO GVINEJO FR. PESNIK IZ 16. ST. (PIERREDE) BOTER (NAREČNO) ROCKA SVOJINA, IMETJE APNENISKI Otok v SPLITSKEM ZALIVU BIVŠI MADŽARSKI POLITIK NAGV ROČNI VOZIČEK PUBLICIST NODILO RTV NAPOVEDOVALKA KOLESNICA, TIR ALJOŠA ZORGA IVANO EDALINI OLJNA RASTLINA UBITI AFGANISTANSKI VODITELJ (MOHAMED) VRSTA ANTILOPE IZRAELSKI KRALJ ŽIVAHNO, NAVDUŠENO (GLASBENA OZNAKA) GOZDNI ALI PARKOVNI GRM ALI DREVO HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGJJj C2H2 ANGLEŠKA PEVKA BUSH ŽAGAR STANE VRHUNSKI ŠPORTNIK SPANSKA NAC.JED. cs: FENICANSKA BOG. LJUBEZNI (IZCRKTANA) ITALEC ANDREJ HINEG KRMILO, VOLAN SEZNAM IMEN VODILNI LJUDJE, NPR. V DRŽAVI STOLETJE, ERA REAKTIVNO LETALO MUTIRAN ORGANIZEM MADZ. PISEC JOKAI KRAJ PRVEGA JEZUSOVEGA ČUDEŽA (GALILEJSKA) / LETALO SMUC.SKAKA-LEC GOSTISA OKRASEK IZ ČIPK, ŽABO KOS POHIŠTVA KONSTATIN USINSKI SELEN MAKEDONSKO KOLO SARAJEVSKA PEVKA UKRADEN VELIKA PTICA UJEDA KOS CELOTE ANG. PLESALEC IN KOREOGRAF (FREDERICK) VODNA ŽIVAL RIBIŠKA MREŽA NEMŠKA PESNICA SEIDEL KAREL ERBENN LISASTA ŽIVAL POZITIVNA ELEKTRODA SKUPINA OSMIH PEVCEV UMA THURMAN ALENKA KEJŽAR KOSITER URADNI SPIS / ARMIN ASSINGER Gesla prejšnje križanke Voltaire, Denis Diderot, Jean Jacques Rousseau, 1 - Helvetius, 2 - Condillac, 3 - D'Alembert Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: predpostavka, registratura, Asimov, roka, Kos, Radamant, Voltaire, JE, emu, Kajzar, soj, sin, Kuc, Aza, LO, kreator, Trapani, randi, kabalist, Oktavijan, JU, organ, LM, LA, vezava, ErO' nio, jodat, Hace, Eno, Ister, Adana, Murn, manira, Kanalci, areal, Majar, ars, Aguino, Ron, or, RQ' nieri, Kumran, SC, Meri, ten, Obote, Ard, Helvetius, LD, Elas, Ki, Anaa, Ovsec, eden, triton, Ljig, ra, pobratim,omama, Lekan, NR, Lete, Uri, Denis Diderot, Senta, karcinom, os, eon, Ogi, Lambarene, RK, Nada!, Eros, Atika, Onatas, rose, urbar, MO, Eco, tvar, Nora. ' ' ; 1 SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 26. marca, ob 19. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ. V ponedeljek, 27. marca, ob 20. uri: I. Cankar - POHUJŠANJE v dolini Šentflorjanski. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V ponedeljek, 27. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma dijaški 3 večerni in izven. Predstava bo Se 1. aprila, ob 19.30, za abonma sobota in izven. V Četrtek, 30. marca, ob 19. uri: W. Shakespeare - HAMLET, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 V torek, 28. marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V četrtek, 30. marca, ob 20. uri: G. Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 V torek, 28. marca, ob 20. uri: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Igrajo: Boris Cavazza, Ljerka Belak, Jožef Ropoša, Jernej Kuntner in drugi. V ponedeljek, 27. marca, ob 19.30 uri: F. G. Lorca -TERMA, za abonma E. Predstava bo Se v sredo, 29. marca, ob isti uri, za abonma red O. SMG, tel.: 061/125 3312 V torek, 28. marca, ob 19.30: BUTEERNDFLV. V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri: KLOVNI. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 V torek, 28. marca, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za red torek I in izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312860 V torek, 28. marca, ob 17. uri: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. V petek, 31. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER Danes, 26. marca, ob 11. uri: A Goljevscek - GORNA-STENISEDIMUHA, za izven. CEUE SEGjtel.: 063/25-332 V Četrtek, 30. marca, ob 17. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za 2. abonma Gimnazija Celje. ODERPODODROM, tel.: 063/25-332 V petek, 31. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma Oderpododrom 4 in izven. Predstava bo Se v soboto, 1. aprila, ob isti uri, za abonma oderpododrom 5 in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V ponedeljek, 27. marca, ob 19.30: D. Smole - ZLATA ČEVELJČKA, za abonma rded in izven. V sredo, 29. marca, ob 19.30: R Cooney - ZBEZI OD ZELJE, za izven in konto. MARIBOR^ ( | ^ t ^ Danes, 26. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. Predstava bo Se v torek, 28. marca, ob isti uri, za abonente in izven. V petek, 31. marca, velika dvorana, ob 18. uri: N. Pro-kic - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 26. marca, ob 11. uri VOLK IN SEDEM KOZLICK ■J. Grabowsky-D. Vrane -OV, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 26. marca, ob 17. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma nedelja in izven. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM, tel.: 0601/64-171 V torek, 28. marca, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA trst Kulturni dom ,SSG ponovi jutri, 27. t.m., ob 10. uri in ob 16. uri (red I) predstavo J. JurCica-A. Inkreta »Deseti brat». Gledališče Rossetti Danes, 26. L m., ob 16. uri (red prva nedelja) G. Feydeau »II tacchino« z Aroldom Tierijem in Giuliano Lojodice. Režija Giancarlo Sepe. Predstava v abonmaju - 9G. Za abonente popust. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »L’onorevole Ercole Malladri« - v abonmaju 9A in za musical »Dolci vizi al foro« v izvedbi gledališke skupine Compagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Izven abonmaja. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Prodi (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 26. t.m., ob 16.30 gostovanje gleda- liške skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridicolo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia. GORICA Kulturni dom Mala dvorana: Danes, 26. t. m., ob 11. uri -okrogla miza »Slovenski filmvideo doma in po svetu«, ob 18. uri »Un muro de silencio«, ob 20.30 »A bullet for Joey«, ob 22.30 »The Lady in the lake«. Velika dvorana: ob 9. uri »Nasvidenje v naslednji vojni«, ob 11. uri »Dolina miru«, ob 18. uri »Vesna«, ob 20.30 filmi Božidarja Jakca, »Tantadruj«, ob 22.30 »Butnskala«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 11. in v četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto« v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo. KOROŠKA Selovec Mestno gledališče: v torek, 28. t. m., ob 19.30 Husical »Cabaret«. Studijski oder v občinskem centru Šentrupert: v torek, 28. t. m., ob 20. uri »Am Swim-tningpool«. PLIBERK Pri Schvvarzlnu: danes, 26. t. m., ob 19.30 koncert ansambla »Drava«. TINJE Dom: v torek, 28. t. m., ob 19.30 predavanje univ. prof. dr. Teodora Domeja »Koroška 1945-1955: neuresničljiva pričakovanja«. GLOBASNICA V ZupniSCu: v torek, 28., t. m., ob 20. uri literarni večer in podelitev nagrad bralne akcije. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Ljubljana Ki ID FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V ponedeljek, 27. marca, ob 20. uri: pogovor o pravu, ustavi in človekovih pravicah Pri nas. Pogovor bo vodil MATJAŽ NAHTIGAL. V torek, 28. marca, ob 21. uri: večer poezije ' nastopila bosta DANE ZAJC in JANEZ ŠKOF. V sredo, 29. marca, ob 20. uri: predavanje o KRIZNIH TELEFONIH. Sodelovali bodo: Mojca Dobnikar, marjan conc in barbara brecelj. ^ Četrtek, 30. marca, ob 20.30: prireditev Posvečena ob izidu knjige JANIJA KOVAČIČA - Tretje oko - kratka zgodovina Slovencev 1977-1993 v songih. GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 ^ torek, 28. marca, ob 19. uri: gosta večera Lojze LOGAR (slikar) in PAVEL MIHELČIČ (skladatelj). GALERIJA ŠOU KAPELICA, Kersnikova 4 V torek, 28. marca, ob 21. uri: predavanje IGORJA ŠTROMAJERJA - ORGAZEM - Intimno gledališče. Na ogled bo tudi instalacija avtorjev BOJANE KUNST, IGORJA ŠTROMAJERJA in BARBARE PIE JENIC. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V ponedeljek, 27. marca, ob 17. uri: predstavitev slike MAKSIMA GASPARIJA -Kamniška Veronika. Gasparijevo sliko bo predstavil likovni kritik DuSan Lipovec. MARIBOR SNG DRAMA V Četrtek, 30. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gostja bo MAGDALENA TOVORNIK. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V ponedeljek, 27. marca, ob 19. uri: predstavitev knjige POLONE ŠKRINJAR - Prigode Gorcka Koka. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom Danes, 26. t. m., ob 9. uri redni občni zbor ^oiecke zveze pod geslom »Enotni za razvoj kmetijstva, demokratične družbe in pravice Slovencev ter počastitev 50-letnice osvoboditve in 45-letnice ustanovitve Kmečke zveze«. Za jubilejno vzdušje bo poskrbel Tržaški oktet. V prostorih Razstavnega salona Rotovž v Mariboru je na ogled razstava slik, risb in objektov FRANCA MESARICA V galeriji Tivoli v Ljubljani je na ogled razstava grafik nemškega umetnika HERMANA HEINTSCHIA GLASBA SLOVENIJA - f-- UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 27. marca, ob 19.30: komorni koncert MAJE CERAR (violina) in GERARDA WYSSA (klavir). Program: Beethoven, Krek, Bloch, Brahms. V torek, 28. marca, ob 21. uri: koncert skupine JACK DE JOHNETTE GROUP. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V Četrtek, 30. marca, ob 21. uri: nastops skupine TOLOVAJ MATAJ. SLOVENSKA FILHARMONIJA V sredo, 29. marca, ob 19.30: podiplomski jecital flavtistke MOJCE ROZMAN. KLUB SKUC, Stari trg Danes, 26. marca, ob 18. uri: koncert skupine MILADOJKA. ILIRSKA BISTRICA MKNŽ, Bazoviška 26 Danes, 26. marca, ob 22. uri: koncert skupine GOD BULLIES. V ponedeljek, 27. marca, ob 22. uri: koncert skupine MULE. MARIBOR MKC V sredo, 29. marca, ob 21. uri: koncert skupine USEFUL IDIOT. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, Verdijeva 3 V petek, 31. marca, ob 20. uri: promocija kasete MOJA MATI KUHA KAFE -pojejo SAVRINSKE PUPE INO RAGA-CONE. GLASBENA SOLA V torek, 28. marca, ob 20. uri: koncert pihalnega kvinteta SLOVVINND. NOVA GORICA KD NOVA GORICA, Bevkov trg 4 V ponedeljek, 27. marca, ob 20.30: koncert komornega orkestra VOLGA SIN-FONIETA (Rusja). Program: Mozart, Tartini, Schonberg, Golob, Šostakovič. SLOVENIJA FJK UUBUANA GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6. aprila. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik KIARJA MESKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. MUZE! NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. St. 23 Razstava BOB MARLEV - upornik z razlogom: Pesmi svobode je na ogled do 20. apri- Vsak dan ob 16.30 si lahko ogledate video projekcijo. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V Četrtek, 30.marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ALENKE GERLOVIČ. Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava španskega umetnika MARCELA ANTUNEZA ROGE z naslovom Odtrgane glave, stroji za proizvodnjo užitkov, ljubezenske pesmi je na ogled do 31. marca. INSTITUT JOŽEF STEFAN Razstava slik JOŽETA CIUHE je na ogled do 21. aprila. PROSTORI STOLPNICE TR/3, Trg republike 3 Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MILOJKO VIC je na ogled do 12. aprila. KNJIŽNICA SISKA - MEDVODE, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava fotografij VIDA GREGORAČA je na ogled do 4. aprila. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP Razstava fotografij ALME BAJT. CEUE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE V torek, 28. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave SLOVENCI V VELIKI BRITANIJI 1991-1994. Raazstava bo na ogled do 15. aprila. CERKNICA GALERIJA KRPAN Skupinska likovna razstava elanov društva KO POPKI SE ODPIRAJO... IZOLA GALERIJA INSULA Razstave nemške umetnice INKEN N. VVOLDSEN. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava likovnih in fotografskih del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravili elani likovnega društva SS Rudolfa Maistra. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama (Ul. Sv. Frančiška 20): na ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja. Palaca Costanzi: do 17. aprila je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu».Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. A rt Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): do 4. aprila je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani. GORICA Katoliška knjigama: do 31. t. m. so na ogled grafike Franka Vecchieta. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razsta- va Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA^ CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. Hiša umetnikov - Mala galerija (Goethepark 1): na ogled je razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. Razstavljajo: Franz Josep Altenburg, Tanja Estermann, Barbara Reisinger, Irmgard Schaumberger, Lilo Schrammel, Kurt Spurey, Gerhild Tschach]er-Nagy in drugi. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 26. t. m. razstavlja »Tihožitja iz narave« VVerner Neuvvirth. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrc. risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. GLOBASNICA Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič. TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 20. aprila, ob 20.30 zadnji koncert: Nastopil bo Giancarlo Viozzi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 26. t. m., ob 16. uri (red G) ponovitev predstave »Redemption« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 27. t.m., ob 18.00 recital sopranistke Cristine Pa-storello. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: Juhi, 27. t.m., ob 20.30 koncert Joacquina Achucarra. Športna palaCa pri Carboli V petek, 31. t. m., ob 21. uri bo nastopil Biagio Antonac-ci. Gledališče Mlela Jutri, 27. t. m., ob 21. uri »Koncert za Mirana«, ob prvi obletnici smrti. MILJE Koncertna sezona: Jutri, 26. t.m., ob 11.00 - Koncert skupine Gallus Consort. ZGONIK - Športni center Danes, 26. t. m., ob 18. uri country show s skupino Plava trava zaborava. GORICA Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85) V ponedeljek, 10.4., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Megadeath. 34 Nedelja, 26. marca 1995 ŠPORT domači šport Danes Nedelja, 26. marca 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Trivignanu: Trivignano - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Capriva; 16.00 v Bazovici: Zarja - Tavagnacco; 16.00 na Proseku: Primorje - Buiese; 16.00 v Križu: Vesna - Torrea-nese 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Dolini: Costalunga - Primorec; 16.00 na PadriCah: Gaja - Pro Farra; 16.00 v Repnu: Kras -Fincantieri 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Muscoli; 16.00 v Trstu, 1. maj: Union - Dolina NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Real Isonzo ZAČETNIKI 9.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi A - Primorje Interland A; 9.00 pri Domju: Domio - Primorje Interland B ODBOJKA NARAŠČAJNIKI 15.30 na Opčinah: Sloga - Soča; 17.00 na Opčinah: Sloga - Pallavolo Trieste; 17.00 v Repnu: Virtus - Soča NARASCAJNICE 9.30 v Repnu: Sloga A - Kontovel KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.30 v Dolini: Cicibona Mingot - Ardita NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, istrska ul.: Don Bosco B - Dom PROPAGANDA 9.30 v Ronkah: Acli Ronchi - Dom; 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor A - Jadran NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 14.00 v Veroni: Kras Adria Caravan - Verzuolo ZENSKA B LIGA 10.30 v Novari: Regaldi - Kras Corium MOŠKA B2 LIGA 16.00 v Trevisu: Duomofolgore - Kras Activa ROKOMET ZENSKA C LIGA 10.00 v Padovi: Cellini - Kras Trimac Jutri Ponedeljek, 27. marca 1995 ODBOJKA DEKLICE 18.15 v GradeZu: Grado - 01ympia NARASCAJNICE 17.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Libertas Capriva Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem Športnem centru z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora, volitve in ramo SK BRDINA organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Pro-seška ul. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure. MK PRIMOTOR obvešča, da izlet v Gorski kotar odpade. H MEDDEŽELNA LIGA h Triestina za točko povečala naskok pred Trevisom V Miri igralo neodločeno Treviso po izgubil z Bolzanom Miranese - Triestina 1:1 (1:0) Strelca: Martignon v 24. in Marži v 52. minuti. TRIESTINA: Scrignar (v 1’ Ciprietti), Birtig, In-citti, Zanvettor, Zocchi, Tiberio, Perziano, Pol-monari, Marži, Intarta-glia (v 70’ Brescini). V lepi in napeti tekmi sta si etapi Miraneseja in Triestine salomonsko razdelili izkupiček, kar pa predstavlja za Pezza-tove varovance, glede na domači poraz Trevisa, velik uspeh. Uvodne minute srečanja so številnim gledalcem na tribunali dajale bolj vtis prijateljske tekme, čemur je bržkone botrovalo tudi lepo spomladansko vreme. Topli sončni žarki so skorajda omamili igralce obeh ekip, ki so se nejevoljno podih za žogo. Iz te spomladanske »sieste« so se prvi prebudih domačini ter nekoliko nepričakovano povedli. V 24. minuti je hitri Riz-zato ob totalni brezbrižnosti tržaške obrambe neovirano pretekel vso desno stran igrišča in podal v sredino kazenskega prostora. Tam se je znašel popolnoma prost Martignon, ki je z natančnim udarcem z glavo spravil na kolena nekoliko negotovega Ci-priettija. Gol je domačine dobesedno poživil, igrah so zelo agresivno ter z bliskovitimi protinapadi spravljah v hude težave slabo postavljeno obrambo gostov. Srednji napadalec Gavagnin se je dvakrat znašel v zelo ugodnem položaju, vendar je bil pri zaključevanju netočen. Sele prah koncu polčasa so Tržačani nekoliko uredih svoje vrste ter začeh pritiskati na vrata Miraneseja. Marži je v 36. minuti z glavo poslal žogo za las mimo vrat, takoj nato pa je Perziano po lepi kombinaciji s Pohnonarijem prisilil vratarja Gennarija na težak poseg. Tik pred koncem polčasa je odlični Rizzato zapravil lepo priložnost, v protinapadu pa je Polmonarijev strel oplazil vratnico ter končal v outu. V nadaljevanju je Triestina povsem zagospodarila na igrišču. Odlični Polmonari je v 52. minuti izvedel (zanj že običajen) prodor po desni strani, preigral nekaj branilcev ter točno podal do Marzija. Le-ta pa je v polobratu zadel v črno. Po zadetku se je igra nekoliko umirila, čeprav so imeli Tržačani pobudo stalno v rokah. Povsem nenevarno akcijo Gavagnina je v 68. minuti Zocchi v kazenskem prostoru povsem nepotrebno zaustavil s prekrškom. Dosojeno 11-metrovko pa je Angelini zastreljal. Zamujena priložnost je igralce Miraneseja Šokirala. Vidno so popustih ter puščali gostom vse več manever-skega prostora. Po drugi strani so bili Pezzatovi fantje kajpak zadovolnji tudi s točko, tako da se je tekma končala brez omembe vrednih akcij. (VValter Bet) Ostah izidi: Arco - Do-nada 2:0, Bassano - Mon-tebelluna 2:0, Caerano -Luparense 4:0, Legnago -Sevegliano 1:1, Pro Gori-zia - Rovereto 1:0, Sanvi-tese - Arzignano 3:0, Schio - Pievigina 1:2, Treviso - Bolzano 1:3. Vrstni red: Triestina 45, Treviso 43, Bolzano 34, Arzignano in Legnago 32, Miranese 31, Luparense in Caerano 30, Sanvitese 27, Sevegliano 26, Montebehuna in Bassano 25, Pro Gorizia 24, Pievigina 23, Arco 22, Donada 20, Schio 19, Rovereto 15. Prihodnje kolo: Trei-stina - Schio, Pievigina -Pro Gorizia, Sevegliano -Miranese, Rovereto -Bassano, Montebehuna -Caerano, Lupanese - Treviso, Bolzano - Arco, Donada- Sanvitese, Arzgi-nano - Legnago. 1. AMATERSKA LIGA / VELIKO ZANIMANJE _ Sovodnje-Capriva je tekma leta! Za Zarjo je zmaga imperativ - Primorje: Buiese je v formi - 8. zmaga zapored Vesne doma? Sovodnje - Capriva Tekma leta v Sovodnjah! Ekipi, ki sta že lani bih na vrhu 2. amaterske lige (na koncu je bila prva Capriva, Sovodenjci pa so napredovanje dosegli po dodatnih tekmah), se letos potegujeta za drugo zaporedno napredovanje, v veliko boljšem položaju pa so prav fantje predsednika Marsona, ki imajo pred večnimi tekmeci (in Zaulejem, ki mora prav tako še igrati v Sovodnjah) štiri točke prednosti. Trener Cupini ne bo imel na razpolago Fulvia Devetaka, ki se je poškodoval prejšnjo nedeljo, sicer pa je stanje optimalno. V Sovodnjah in seveda tudi v Caprivi vlada za tekmo izredno pričakovanje. Gianni Marson pričakuje vsaj petsto gledalcev: »Veliko gledalcev in naSo zmago, tega si vsi želimo. Čeprav bi bil za nas tudi remi ugoden rezultat bomo kot vedno igrali le zato, da zmagamo.« V gosteh Capriva na vsak način ni ravno nevarna. Njen letošnji izkupiček so namreč tri zmage, osem remijev in en poraz, priljubljeni izid pa je 0:0. Dobri obrambi (13 prejetih golov) ni enakovreden napad, ki je s 25 goh celo med slabšimi v ligi. Naj omenimo še, da so Sovodnje v prvem delu iz Caprive z golom Marka Fajta odnesle točko. Primorje - Buiese Primorju pride v goste ekipa, ki prvenstva ni začela najbolje. V prvem delu je zbrala le 10 točk in bila na predzadnjem mestu lestvice. Kljub temu pa je vodstvo društva, kljub velikemu negodovanju navijačev, ohranilo zaupanje v trenerja Zoppeja. To zaupanje se je v povratnem delu krepko obrestovalo. Po dveh začetnih porazih je Buiese začel s serijo uspešnih nastopov in prav prejšnjo nedeljo je premagal tudi vodilni Rivi-gnano in mu prekinil serijo devetih zaporednih zmag. S serijo sedmih pozitivnih nastopov (11 osvojenih točk) je Buise precej izboljšal položaj na lestvici, čeprav ni še na varnem. Tudi proseško Primorje, ki igra po zamenjavi trenerja kot prerojeno (pet tekem, devet točk) je še vedno v skupini ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Prosečani imajo le točko več od Buieseja, kar pomeni, da se danes na Proseku obeta res oster boj. Gostje imajo nekaj problemov s postavo, ker sta Baldassa in Dreossi PROMOCIJSKA LIGA Juventina: s Trivignanom zmagati za vsako ceno! Juventino čaka še ena odločilna tekma v boju za napredovanje, tokrat pa Standrežci res ne smejo zatajiti. Trivignano je s 33 točkami drugi na lestvici s točko zaostanka za San-giorgino, Juventina pa jih ima 30. Jasno je, da ne samo poraz, temveč tudi remi ne bi ustrezal moštvu s tremi srd na prsih. Letošnji »curriculum« je vsekakor spodbuden, saj je Juventina prav v gosteh igrala precej bolje in izbo- rila sedemnajst točk (pred domačimi gledalci pa le trinajst). Vzdušje v stan-dreškem taboru je po visoki zmagi nad Rudo vsekakor spet boljše, saj je v prejšnjih kolih prišlo do nekaterih negativnih rezultatov, ki so dali slutiti, da so upanja v napredovanje že opustili. Izključenih in poškodovanih ni, tako da bo na igrišče stopila najboljša postava. izključena, vendar zaradi poškodb (Savarin, Auber, Mislei, Digovich) tudi Pri' morje ne bo igralo v popolni zasedbi. Trener Franzot bo verjetno potrdil postavo, ki je v nedeljo zmagala v Miljah. Zarja - Tavagnacco Kljub temu, da imajo Ba-zovci pet točk manj od vodilnega Rivignana in Stin manj od drugouvrščene Co-lugne, niso še zgubih vseh upanj, saj manjka do konca prvenstva še šest kol. Danes je seveda zmaga obvezna, ker kot Rivignano igr8 tudi Colugna doma in gotovo ne bosta ostali praznih rok. Kar se tiče postave Zarje ne bi smelo biti večjih problemov, čeprav se bo odstotnost izključenega Dussonija v obrambi gotovo poznala. Kaj pa nasprotnik? Čeprav je Tavagnacco solidno začel, ni še na varnem, s tem, da ima le 22 točk menda upa, da bo z obrambno igro neporažena zapustila bazovsko igrišče. To narekuje Bazovcem previdno in agresivno igro. Cimproj morajo priti do gola, ker bodo le s tem prisilili nasprotnika, da se odkrije. Le tako bodo imeli Tognetti in soigralci večjo možnost, da ga ponovno presenetijo. Vesna - Torreanese Zgleda, da gostujoča ekipa preživlja lažjo krizo. V zadnjih šestih tekmah je Torreanese dosegel le dva neodločena rezultata in je nazadoval na 8. mesto. Križani doma igrajo res zanesljivo. V zadnjih sedmih tekmah so zbrali kar 14 točk, dali 22 in prejeli 9 golov. Kot vidimo torej, Ce je v začetku Vesna dom8 zatajila (pet tekem, dve točki), sedaj ne pozna zastojev. Zato vlada med navijači optimizem in upanje-da bodo Križani nadaljevali s serijo zmag, kljub temu-da bo trener Nonis spet imel probleme s postavo-Tokrat sta izključena Pa-doan in Naldi, vendar se bosta vrnila v ekipo vratar Zemanek in branilec Ricci- 2. AMATERSKA LIGA / PO ZADNJIH USPEHIH TREBENCI RAČUNAJO NA TOČKO 3. AMATERSKA LIGA Primorec bo skušal zaustaviti vodečo Costalungo Kras (proti Fincantieriju) in Gaja (proti Pro Fani) se ne moreta zadovoljiti s polovičnim izkupičkom Nasprotnika Doline in Mladosti imata 4 točke več Primorec danes proti vodeči Costalungi (F. KROMA) Kras - Fincantieri Costalunga - Primorec Prvouvrščena Costalunga bo gotovo trd oreh za Trebence ne glede na to, da Tržačani v zadnjih tekmah ne igrajo več tako zanesljivo kot v začetnem delu prvenstva, posebno na domačih tleh. Costalunga je v zadnjih treh tekmah doma osvojila le dve točki in zaradi tega sta se ji na lestvici približali Fincantieri in Mariano. Tržačani prav zaradi tega nočejo tvegati in danes bodo jurišali na zmago, čeprav se zavedajo, da ne bodo imeli lahke naloge, ker Treben-ci že 11 nedelj zaporedoma niso ostali praznih rok. Negativno serijo devetih zaporednih porazov je Primorec prekinil pred 11 koli, odtlej pa je z do- brimi rezultati (3 zmage, osem neodločenih izidov) nekoliko izboljšal položaj na lestvici. Trenutno so Trebenci na 13. mestu, kar pomeni, da niso še na varnem in zato tudi danes startajo na vsaj eno točko. Kar se tiče postave ne bo igral Srebernich, ki je izključen. Krasu pride v goste drugouvrščeni Fincantieri, ki je doslej doživel le tri poraze (Poggio, S. Loren-zo, Pro Farra). To dokazuje, da bo tudi Kras imel težko nalogo, posebno, ker je letos v Repnu premagal le dve ekipi, Piedimonte in Pro Farro. Ne glede na to in na kakovost nasprotnika, se danes krasovci ne morejo zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, saj je njihov položaj na lestvici kritičen (14 mesto, 18 točk). Za obstanek v ligi bo verjetno potrebnih 25-26 točk, kar pomeni, da jih mora Kras v teh zadnjih šestih nedeljah osvojiti vsaj sedem - osem. Na uspeh pa računajo tudi gostje, ki se borijo za napredovanje. Kot vidimo bo tudi v Repnu oster boj za točke in tekma bo gotovo napeta od prve do zadnje minute. Gaja - Pro Farra Po nedeljskem porazu je položaj Gaje postal skoraj brezupen. Da si zagoto-vijo obstanek v ligi bi morali gajevci v zadnjih šestih tekmah zbrati povprečno 1, 7 točk na tekmo. To pomeni, da mora pa- driško-gropajska enajsterica igrati vsako tekmo na vse ali nič. Ze danes s Pro Farro naloga ne bo lahka, ker nasprotnik matematično ni še rešen. Kljub temu, da so Goričani v prvem delu prvenstva zbrah 16 točk, so v nadaljevaju precej popustih (v devetih tekmah so izbojevali le eno zmago in štiri neodločene rezultate). Slabši izkupiček v povratnem delu ima le Gaja (ena zmaga, tri neodločeni rezultati). Na srečo bo danes Pro Farra morala na igrišče v okrnjeni postavi, ker ima kar tri izključene nogometaše (Brumat, Zin, elemente). Upamo, da bodo gajevci to znah izkoristiti, čeprav tudi oni ne bodo v najboljši postavi: diskvah-ficirana sta namreč Su-belli in Košir. Union - Dolina Dolinčani, ki so v nedeljo počivali, ker se tržašk8 ekipa Lelio Team ni predstavila na igrišču, gostujejo danes pri Unionu. Ker imajo Podlonjerci štiri točke več od Doline, bodo Kozina in soigralci danes skušali znižati ta zaostanek. To pa jim lahko uspe le, ce bodo zaigrali zanesljivo, brez napak in ne bodo pj6' pustili pobude nasprotniku, ki je v zadnji tekmi v Dolini zmagal 2:0. Na »oddih« pa bodo tokrat prisiljeni Brežani, ki bi morali igrati prav z Lelio Teamom. Tržačani se v zadnjih treh tekmah (Servola, Union, Dolina) niso predstavili na igrišče in jih tudi danes ne bo. Ekip8 se je namreč dobesedno »razsula« in se seveda odpo-vedala prvenstvu. Mladost - Muscoli Mladost ima tokrat dobro priložnost, da obogati svojo doslej ne ravno bogato bero točk. Gostila b° namreč ekipo Muscolija, ki ima le štiri točke več in je zato seveda povsem premagljiva. Do konca prvenstva manjka le pet kol in lepo bi bilo, da bi Dober-dobci vsaj v tem zadnjem delu pokazali kaj več. Na pomoč bosta danes priskočila Paolo Peric, ki je bil en mesec odsoten zaradi poškodbe kolena, medtem ko je Florenin prestal eno kolo kazni. Po drugj strani pa bo odsoten Brissi, ki ga že nekaj časa muci poškodovan gleženj. FORMULA ENA / DANES VN BRAZILIJE TENIS / KEY BISCAVNE NOVICE Damon Hill pred Schumacherjem V drugi vrsti Coulthard in Herbert v tretji pa oba Ferrarijeva dirkača SAČ P AULO (Reuter) - Voznik Wil-liamsa Damon Hill je na sobotnem trekingu pred današnjo VN Brazilije v Inter-kgosu osvojil svojo peto najboljšo štartno kiesto, ko je premagal svojega najvecjega nasprotnika v boju za naslov, Nemca Michaela Schumacherja, ki se je po petkovi nesreči (na sliki) le vrnil na stezo. Britancu je za prvo štartno mesto zadostoval že dosežek s petkovega treninga, niedtem ko se je Nemec Schumacher s sestega mesta prebil v prvo štartno vrsto za uvodno dirko letošnjega prvenstva najhitrejših avtomobilistov na svetu. Moštvo Benettona je garalo vso noc, da je odpravilo težave, ki jih je imelo s krmilom in so v petek povzročile Schumacherjevo nesrečo. Nemec je moštvu celo zagrozil, da ne bo nastopil na dirki, Ce ne P0 pridobil zaupanja v varnost dirkalnika jn mu ne bodo popravili krmila. Toda bil je nadvse zadovoljen, ko se je znova vse-del v dirkalnik. Nemec bo na Startu 71 krogov dolge dirke ob boku Damona Hilla. David Coulthard je osvojil tretje, Johnny Herbert pa Četrto štartno mesto. Tretja štartna vrsta bo povsem v zna-menju »cavallina«, saj je bil Avstrijec Gerhard Berger 5., Francoz Jean Aleši v drugem ferrariju pa šesti. Drugi trening je bil 20 minut prekinjen zaradi nesreče Italijana Mimma Schiatta-rella. Na sreCo jo je odnesel brez poškodb, njegov simtek pa slabše, saj je povsem zmečkal obe desni kolesi. Startna lista -1. vrsta: 1. Hill (VB, wil-liams-renault) 1:20.081 (194.428 km/h), 2. Schumacher (Nem, benetton-renault 1:20.382; 2. vrsta: 3. Coulthard (VB, wil-liams-renault 1:20.422, 4. Herbert (VB, benetton-renault) 1:20.888; 3. vrsta: 5. Berger (Avt, ferrari) 1:20.906, 6. Aleši (Fra, ferrari) 1:21.041; 4. vrsta: 7. Hakki-nen (Fin, mclaren-mercedes) 1:21.399, 8. Irvine (VB, jordan-peugeot) 1:21.749; 5. vrsta: 9. Blundell (VB, mclaren-mercedes) 1:21.779, 10. Panis (Fra, ligier-mu-gen) 1:21.914; 6. vrsta: 11. Katajama (Jap, tyrrell-yamaha) 1:22.325, 12. Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:22.416; 7. vrsta: 13. Morbidelli (Ita, arrovvs-hart) 1:22.468,14. Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:22.872; 8. vrsta: 15. Suzuki (Jap, ligier-honda) 1:22.971, 16. Barrichello (Bra, jordan-peugeot) 1:22.975; 9. vrsta: 17. Martini (Ita, minardi-ford) 1:24.383, 18. Badoer (Ita, minardi-ford) 1:24.443; 10. vrsta: 19. VVendlinger (Avt, sauber-ford) 1:24.723, 20. Gachot (Fra, pacific-ford) 1:25.127; 11. vrsta: 21. Inoue (Jap, arrows-hart) 1:25.225, 22. Montermini (Ita, pacific-ford) 1:25.886; 12. vrsta: 23. Moreno (Bra, forti-ford) 1:26.269, 24. Verstappen (Niz, simtek-ford 1:26.323, 13. vrsta: 25. Diniz (Bra, forti-ford) 1:27.792; 26. Schiattarella (Ita, simtek-ford) 1:28.106. Andre Agassi in Pete Sampras ugnala Šveda Larsson v polfinalu trši oreh od Bjorkmana - Ženski finale KEY BISCAVNE (STA/dpa) - Finalista mednarodnega teniškega turnirja WTA in ATP v Key Biscaynu s skupnim nagradnim skladom 4.1 milijona dolarjev sta 1. in 2. igralec sveta Američana Pete Sampras in Andre Agassi. V dveh ameriško-švedskih obračunih, v obeh polfinalih so igralci odigrali tri nize, sta bila boljša Američana in prirediteljem zagotovila sanjski finale Sampras -Agassi, ki bo na sporedu danes. Prvi je nastopil Agassi, ki je imel kar precej dela z Magnusom Larssonom, slovenskim ljubiteljem tenisa, znan odprtega prvenstva Slovenije v Domžalah. Prvi niz je dobil American s 7:5, v drugo izgubil s 4:6 in srečanje je bilo odločeno šele v podaljšani igri tretjega niza, ki pa jo je American dobil gladko s 7:1. Nekoliko bolj prepričljivo je nastopil prvi z ATP lestvice Sampras, ki je prvi niz proti Jonasu Bjorkmanj oddal (4:6), druga dva pa dobil precej gladko s 6:0 in 6:1. Moški finale bo na sporedu danes, že sinoči pa sta se v ženskem finalu pomerili Nemka Steffi Graf in Japonka Kimiko Date. Izida polfinala: Andre Agassi (ZDA/2) - Ma-gnus Larsson (Sve) 7:5, 4:6, 7:6 (7:1); Pete Sampras (ZDA/l) - Jonas Bjdrkman (Sve) 4:6, 6:0, 6:1. Agassi se je zelo veselil svoje zmage SP V KROSU / V ANGLIJI MOTOCIKLIZEM / TRENING PRED VN AVSTRALIJE Afričani spet najboljši Kenijci desetič ekipno DURHAM - Kot po pričakovanju je svetovno prvenstvo v krosu kronalo afriške tekaCe za nesporne kralje te panoge. Na 12-kilometerski, izredno selektivni progi, je bil najhitrejši Kenijec Paul Tergat v času 34 minut 5 sekund in tako vpisal svoje ime v zlato knjigo, kjer imata mesto tudi ugledna John Ngugi in VVilliam Sigei. Le osem sekund je za njim zaostal rojak Ismael Kimi, tako da je Kenija že desetic zaporedoma osvojila ekipni naslov! Tretji je bil Maročan Šalah Hissou, četrti veliki poraženec, napovedani protagonist Etiopijec Haile Gebreselassie, prvi predstavnik stare celine pa je bil, kot že lani, Portugalec Paulo Guerra, ti si je tokrat pritekel solidno šesto mesto. Poraz Gebreselassieja je v ženski konkurenci vsaj delno omilila zmagovalka na 10.000 metrov na OI v Barceloni Derartu Tulu. ki je prehitela Irko McKieman (četrtič zaporedoma na drugem mestu) in Kenijko Barsosio. Ce je na danskem nivoju vse potekalo po predvidljivih tirih, presenečenj ni manjkalo med mladinci. Med moškimi so Kenijci morali prepustiti tako zlato kot srebrno odličje Etiopijcema Mezgebuju in Lidetuju, med ženskami pa so številni gledalci celo dočakali uspeh Finke (!) Sandellove. Toda, glej slučaj, Finka je sest tednov trenirala na kenijskih planotah skupaj z domačimi reprezentantkami. Afrika je torej se enkrat potrdila svojo premoč v tekih na dolge proge, naj gre to za atletsko stezo ah tek Cez dm in stm. Čeprav tokrat zmagoslavje ni bilo popolno: jasen znak, da so Afričani s svojimi prepogostimi nastopi predvsem sredstvo v rokah neusmiljenih, zlasti italijanskih mane-gerjev. Doohan na splozkem cestišču Cadalora si je zlomil sredinec leve roke - Vprašljiv nastop Ruggia bi na treningu skoraj povozil Robertsa jr. (AR) EASTERN CREEK -Svetovni motociklistični prvak Michael Doohan je z osvojitvijo najboljšega štartnega mesta na zadnjem treningu pred VN Avstralije v Eastern Creeku pregnal dvome o ne-vamosti proge. Avstralec se je močno pritoževal nad spolzkim cestiščem na dirkališču, toda kljub temu je dirkač Honde postavil rekord proge. Doohanov sobotni dosežek je bil skoraj za sekundo boljši od petkovega. Na svoji 76 veliki nagradi bo tako mali Avsta- lec že 22. stal na najboljšem startnem mestu. V prvi vrsti mu bo delal družbo rojak Daryl Beattie s suzukijem. Italijan Luca Cadalora je včeraj hudo padel in si pri tem porezal roko ter zlomil sredinec leve roke. Tako se je moral zadovoljiti s petkovim Časom in tretjim štartnim mestom. Po padcu se zadnjih 20 minut ni veC vrnil na stezo. Tudi branilec naslova v razredu 250 ccm, Massi-miliano Biaggi na aprilii bo startal s prvega štartnega mesta. Rezultati drugega treninga - do 500 ccm (razdalja kroga 3.39 km): 1. Doohan (Avs, honda) 1:30.580 (povp. hitrost 156.193 km/h), 2. Beattie (Avs, suzuki) 1:31.231, 3. Cadalora (Ita, yamaha) 1:31.493, 4. Abe (Jap. ya-maha) 1:31.525, 5. Schvvantz (ZDA, suzuki) 1:31.684, 6. Criville (Spa, honda) 1:31.754, 7. Capi-rossi (Ita, honda) 1:31.835, 8. Barros (Bra, honda) 1:31.870, 9. Puig (Spa, honda) 1:31.871, 10. Reg-giani (Ita, aprilia) 1:32.547; 250 ccm: 1. Biaggi (Ita, aprilia) 1:32.630 (152.737 km/h), 2. VValdmann (Nem, honda) 1:33.011, 3. Okada (Jap, honda) 1:33.074, 4. Harada (Jap, yamaha) 1:33.124, 5. Rombom (Ita, honda) 1:33.529; 125 ccm: 1. Raudies (Nem, honda) 1:37.380 (145.286 km/h), 2. Sakata (Jap, aprilia) 1:37.518, 3. McCoy (Avs, honda) 1:37.902, 4. Otti (Nem, aprilia) 1:37.956, 5. Tokudome (Jap, aprilia) 1:38.008. (MAn) Kazni UEFA NVON (STA/AFP) - Disciplinska komisija Evropske nogometne zveze je po Četrtfinalu v vseh treh evropskih pokalih izrekla številne kazni tako klubom kot njihovim igralcem zaradi izključitev. Prav tako so kaznovane nekatere reprezentančne selekcije. Kaznovani igralci - 8 tekem: Jean-Michel Ferri (Nantes/Fra); 3 tekme: Reynald Pedros (Nantes/Fra), Peter Bosz, Josef Kiprich in Rob Wit-schge (Feyenoord/Niz); 2 tekme: Christian W6ms (Bayer Leverkusen/Nem), Jose Antonio Chamot (Lazio/Ita), David Plati (Sampdoria/Ita); 1 tekma: Sven Scheuer (Bayem/Nem). Tampa namučila Bostončane NEW VORK (STA/AP) - Izidi petkovih sreCanj v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL: Pittsburgh - New Jersey 5:2, Buffalo - Florida 3:0, Boston - Tampa Bay 4:3 (po podaljšku), Toronto -VVinnipeg 3:2, Calgary - Detroit 3:2. Vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: Philadelphia 35, VVashington 30, N.Y. Rangers 29, New Jersey 29, Florida 27, Tampa Bay 24, N.Y. Islanders 23; severovzhodna divizija: Pittsburgh 44, Quebec 43, Boston 32, Buffalo 29, Hartford 26, Montreal 25, Ottavva 12; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 40, Chicago 38, Toronto 33, St. Louis 32, Dallas 27, VVinnipeg 22; pacifiška divizija: Cal-gaiy 33, Edmonton 27, Vancouver 26, Los Angeles 24, San Jose 22, Anaheim 20. Namiznoteniške igralke Statisztike evropske prvakinje DULMEN (dpa) - Namiznoteniške igralke madžarske Statisztike iz Budimpešte so tudi v povratnem srečanju v Diilmnu v finalu evropskega pokala državnih prvakinj premagale TSG Diilmen. Tokrat so slavile s kar 4:0 in postale nove evropske prvakinje. Prvo srečanje v Budimpešti so Madžarke dobile s 4:3. Izidi: finale - povratno srečanje: TSG Diilmen - Sta-tisztika Budimpešta 0:4 (1. tekma: 3:4); Ding Ya-ping - Irina Palhia 21:23,19:21; Nicole Štruse - Kri-sztina Toth 21:15, 13:21, 22:24; Olga Nemes - Vi-vien Elle 19:21, 21:19, 20:22; Ding Yaping/Nicole Štruse - Krisztina Toth/Vivien Ellel8:21,18:21. Tyson prost, kdaj na ringu? INDIANAPOLIS - Drugo življenje Mikea Tysona se je zaCelo v najbližji mošeji, kjer ga je pričakoval nic manj kot Muhammad Ali. Oba izmed najboljših boksarjev vseh časov težke kategorije druži namreč islam. Tyson je zapor zapustil vCeraj zjutraj, pričakovala pa ga je seveda neznanska množica fotografov in novinarjev, da le ne bi nic ušlo pa so nad vsem bedeti še helikopterji. Toda vse je bilo zaman. Tysona je spremljalo ducat prijateljev, ki so biti še večji (!) od boksarja samega, prisoten pa je bil tudi manager Don King, ki baje že podpisuje bajne pogodbe za prve dvoboje. V nekaj minutah je bil obred pri kraju, Tyson je stlačen v nekaj deset metrov dolgem Caditiacu vse pustil z dolgim nosom ter se nemudoma predal omenjenim verskim opravilom. Za tem se je že preselil v svojo novo -staro stanovanje v bližini Clevelanda. NBA: Jordan še ni v najboljši formi, Divac pa ja CHICAGO - Michael Jordan je odigral svojo prvo tekmo pred svojimi fansi, proti Orlandu je sicer dosegel 21 točk v 44 minutah igre, njegovi odstotki pri metu pa so bili ponovno zelo skromni in Bullsi so morali priznati premoč Magicsov. Znake prebujanja kaže Houston, ki je bil uspešen v Phoenbcu. Vse bolj uspešno igra Vlade Divac, ki je v zadnjih dveh tekmah zbral kar 46 točk in 30 skokov. Sreda: Boston - Chicago 107:124 (Douglas 23; Jordan 27 - 9:17 iz igre, Pippen 18, KukoC 16), Lakers -Portland 121:114 (Campbell 32, Divac 21 točk; C.Robinson in Thorpe po 27), Utah - Denver 103:91 (K.Malone 23), New Jersey - San Antonio 85:102 (Giltiam 21; D.Robinson 22, Del Negro 19), Cleveland - Sacramento 101:89 (Priče 23), Indiana -Clippers 107:103 (R.Miller 36; Richardson 24), Atlanta - Miami 84:98 (VVillis 24), Philadelphia -Golden State 119:102 (J.Malone 28), Minnesota -Dallas 96:99 (Laettner 26; Mashbum 25). Četrtek: Orlando - Charlotte 105:93 (O’Neal 34; Mouming 35), Houston - Utah 104:112 (Olajuvvon 39, Drexler 23; K.Malone 30, Stockton 24), Denver -New York 101:104 (Rauf 30; Evving 22), Seattle -VVashington 108:103 (Schrempf in Payton po 24; Muresan 26), Detroit - Dallas 94:102 (G.Hill 32; P .Jones 21), Mihvaukee - Clippers 104:93 (G.Robin-son 32; Vaught 19). Petek: Chicago - Orlando 99:106 (Armstrong 23, Jordan 21 - 7:23 iz igre; O’Neal 24, A.Hardaway 21), Phoenbc - Houston 97:99 (Barkley 34 točk in 26 skokov; K.Smith 26, Olajuvvon 25), Portland -Seattle 118:122 (C.Robinson 25; Payton 32), Cleveland - Atlanta 75:74 (T.Hill 24), Indiana - Sacramento 103:96 (R.Smits 31; Richmond 30), Lakers -VVashington 113:103 (Divac 25 točk in 20 skokov; VVebber 31), Philadelphia - Boston 75:107 (Barros 19; D.VVilkins 26), Minnesota - San Antonio 97:111 (D.Robinson 29), Miami - Golden State 115:111 (Rice 22; Sprevvell 21). (VJ) NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP '96 S Prvi del zanič drugi ze boljši Estonija igrala nad pričakovanji Italija - Estonija 4:1 (1:0) STRELCI: Zola v 47. p.p.: Albertini v 58., Zola v 64.. Krim v 74. in Ravanelli v 82. minuti ITALIJA: Peruzzi, Negro, Caiboni, Albertini, Maldini, Minotti, Eianio (Lombardo v 56. min.), D. Baggio, Del Piero (Berti v 68. min.), Zola, Ravanelli, ESTONIJA: Poom, Lemsalu, Kirs, T. Kallaste, Olumeta, Lindmas, R. Kallaste, Linnumae, Kristal, Leli (76. min.), Kron (Krim v 67. min.). SALERNO - Se vedno običajna Sac-chijeva Italija, ki nima ne repa ne glave. Celih sedeminStirideset minut so se morali »azzurri« v prvem polčasu truditi, da so vendarle načeli mrežo estonskega vratarja Pooma, ki je dotlej bil brez dela Se vec, v teku prvega dela so najboljšo priložnost imeli celo Estonci, toda Kron je bil sam pred Peruzzijem netočen. Italija je sicer začela precej obetavno in pritisnila na nasprotnikovo polovico igrišča, toda po nekajminutni zmedi so se tudi gostje z Baltika opogumili in brez težav zajezili vsako iniciativo Sacchijevih varovancev. Okoli 30. minute je Estonija imela dve priložnosti, ena od teh je bila Ze omenjena 100-odstotna Po nevarnosti so si Italijani spet zavihali rokave ter proti koncu polčasa napovedah boljše Čase s prečko RavaneUija, slednjič, ko se je regularni čas prvega polčasa že iztekel, pa je odhod v slačilnice pod še glasnejšimi žvižgi preprečil Zola, Id po lepi podaji Albertinija sam pred Poomom ni zatajil. Drugi polčas je bil bistveno boljši, Ce- lahko prišle na dan strelske sposobnosti, zablestel pa je predvsem Zola, ki je lepo podal Albertmiju za drugi gol, tretjega pa dosegel sam. Se preden je končni izid postavil Ravanelli je do zadoščenja prišla tudi Estonija, ki je dosegla Častni zadetek s silovitim prostim strelom Krima. Arrigo Sacčhi s tekmo ni bil pretirano zadovoljen: »Se vedno smo le reprezentanca, ne pa ekipa. V prvem polčasu nismo imeli pravega ritma, tudi ker je bila sestava enajsterice neobičajna. V drugem je bilo že boljše.« Se zdaleC ne tako kot Hrvaški, ki je v drugi tekmi četrte skupine z goli Bobana, Sukerja (dvakrat) in ProsineCkega s 4:0 (2:0) pregazila Ukraji- KOŠARKA / SINOČI V Cl LIGI V CAORLAH Jadranovci spet slavili v zadnjih potezah tekme Neverjetna napaka domačinov 20 sekund pred koncem David Pregare z 21 točkami najboljši strelec srečanja David Pregare 21 točk Valbella - Jadran TKB 77:82 (35:34) VAT .BELI A CAORLE: Carli 5 (1:3), Vi-centini 14 (3:4), Longato 2, Ortenzi 8 (2:4), Sartor 8 (1:2), Teso 20 (6:8), Maltecca 6, Ronchi 4, Gusso n.v., Moschino 10 (2:2), trener Done. PM 15:23. SON: 25. PON: Maltecca (38). 3T: Moschino 2, Teso 2, Sartor 1, Vicentini 1. JADRAN: Arena 4 (2:6 met za 2, - met za 3, - pm), Oberdan 20 (5:9,1:3, 7:7), Pregare 21 (3:6, 3:4, 6:8), Emili n.v., Vitez 11 (5:12, 0:1, 1:3), Samec 13 (5:8, -, 3:6), Rauber 13 (3:4, 2:3, 1:4), Hmeljak n.v., Grbec, Klabjan n.v., trener Vatovec. Met za 2: 23/45, met za 3: 6/11, skupno 29/56, pm 18:27. SON: 19. PON: Vitez (38), Arena (40). SODNIKA: Bernardi (Arco di Trento) in Passaro (Rubano). CAORLE - Tudi sinočnje srečanje se je odločilo v zadnjih minutah v korist jadra-novcev, ki so imeli mirnejše živce od gostiteljev, za katere je bila to poslednja priložnost, da bi z zmago lahko upali na uvrstitev v končnico prvenstva. Domača ekipa pa si je zapravila zmago 20 sekund pred koncem srečanja. Moschi- no, ki je stopil na igrišče v zadnjih minutah inje bil najzaslužnejši, da se je Caorle »p11' bližal« Jadranu TKB na samo točko (77:78), je neverjetno podal žogo v »out«. Pri pro-stih metih so bili nato naši košarkarji pri' sebnejši in tudi zasluženo zmagali. Sama tekma je bila vseskozi izenačena. Jadranovci so sicer slabo zaceli tako v napa' du kot v obrambi in so tudi zaostajali za 6 točk (14:20). Nakar so le bolje zaigrali v obrambi (v napadu se je izkazal Samec) h1 tako ob polčasu zaostajali le za točko. Tudi v drugem polčasu se je ponovila enaka slika kot v prvem delu. Na srediru polčasa si je jadranovcem uspelo priigrati tesno prednost (največ 4 točke), ki so jo nato v končnih in skoraj dramatičnih minutah tudi ohranih. (Kaf) All-Stars: med izbranimi tudi Vatovec in Samec Italijanska zveza ligašev je za ekshibicijsko tekmo tretjeligašev med ekipami iz Severa in Juga, ki bo 13. aprila v Cecini, izbrala kot igralca tudi jadranovca Stefana Samca, eden izmed štirih trenerjev pa bo tudi VValter Vatovec. Za Jadranovo društvo je to vsekakor lep0 priznanje. NOVICE KOŠARKA / GORIČANI V C2 LIGI PO DOBRI IGRI BOLJŠI OD MANZANA Al liga: včeraj zmaga Filodora danes lllycaffe v Reggio Calabrii BOLOGNA - V včerajšnjem predzadnjem ko-lu«po sistemu ure« v italijanski košarkarski Al ligi je bolonjski Filodoro premagal Cagivo iz Va-reseja z 91:88 (60:40). Po prvem polčasu, v katerem je Esposito dosegel kar 36 toCk, je kazalo, da bo Cagiva doživela pravo katasrofo. V nadaljevanju pa preobrat. Gostje so s Komazcem (27 točk) in Pozzeccom (23) zaigrali veliko bolje, gostitelji pa so znatno popustili (Esposito je dal »le« še 13 točk), vseeno pa so zmagali. Ostali spored tega kola bo danes. Tržaški Illy-caffe bo gostoval v Reggio Calabrii, kjer bo opravil predzadnjo formalnost v tem prvenstvu. Tržaški košarkarji so dejansko odrezani od boja za končnico prvenstva, poleg tega tudi so si tudi zagotovili obstanek v ligi. DANAŠNJI SPORED (18.30): Stefanel - Teore-matour, Comerson - Madigan, Pfizer- Illycaffe, Panapesca - Buckler, Metasystem - Scavolini, Benetton Birex (20.00). Udinese v gosteh VIDEM - Udiense bo danes v 27. kolu italijanske B lige igral v gosteh proti Luccheseju, ki še ni povsem na varnem pred izpadom. Videmski trener Galeone ima velike težave s postavo, saj so kar trije standardni igralci izkjluCeni (Ripa, Hel-veg in Battistini), Kozminski pa je zaposlen z državno reprezentanco. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Como, Cesena -Cosenza, Chievo - Venezia, Lucchese - Udinese, Palermo - Lecce, Perugia - Verona, Pescara -Atalanta, Salemitana - Andira, Vicenza - Acirea-le. Elena Valbe prvakinja SAPPORO - Se z zadnjo zmago na 15 km je Rusinja Elena Valbe osvojila svetovni pokal v smučarskem teku za letošnjo sezono. To je že deveta sezonaska zmaga te sijajne tekmovalke, ki je v svoji karieri doslej dosegla že 33 zmag, kar je tri vec od prav tako slavnega Švedskega tekača Gundeja Svana, ki je bil s 30 zmagami dosedanji rekorder v svetovnem pokalu. Richardu dirka v Kalabriji REGGIO CALABRIA - Švicar Pascal Richard je zmagal na včerajšnji 55. mednarodni kolesarski dirki po pokrajini Reggio Calabrie. Richard je v sprintu zmagal pred Italijanoma Riccardom For-conijem in Davidejem Rebellinom. Cariparma ugnal Sisley V vnaprej igrani tekmi zadnjega rednega dela odbojkarske Al lige je Cariparma s 3:1 (15:6, 15:11, 14:16, 15:7) premagal Sisley iz Trevisa. Današnji spored (18.00): Daytona -Banca Sassa-ri, Alpitour - VVuber, Fochi - Tally, Edilcuoghi -Ignis; Gioia del Colle - Gabeca (TV +2). Prinicpe gladko zmagal V tekmi rokometne A lihe je tržaški Principe včeraj s 35:19 premagal Conversano. Prva zmaga domovcev v gosteh Borovci prekinili zmagovito serijo Borovci tokrat razočarali trenerja Sancina (F. KROMA) KOŠARKA / VČERAJ V D LIGI Nabrežinski Sokol brez težav premagal Libertas ekipo v krepko vodstvo. Prednost so domačini ohranih tudi v naslednjih 20 minutah, ko gostom ni in ni uspelo zaustaviti Damirja Starca. Omeniti velja, da je ponovno stopil na igrišče Igor Qvardi, ki je bil dolgo Časa odsoten. Rudi Stanissa pa je še vedno poškodovan. Martin Pertot je po uvodnih minutah igral le zadnjih 11 minut, ko je Paulina napravil svojo peto osebno napako, kajti tudi Martin ima težave z bolečinami v hrbtu. (A.T.) Sokol VVann - Libertas 93:82 (41:34) SOKOL: B. Pertot 9 (2:4 met za 2, 0:2 met za 3, 5:8 pm), Starc 22 (9:13, 0:3, 4:6), M. Pertot 9 (4:5, -, 1:4), Paulina 11 (4:6, 1:4, -), Sosič 20 (2:6, 5:8, 1:2), Civar-di 12 (5:6, 0:1, 2:4), Gruden, Gerli 2 (1:3, -, -), Bu-san 8 (0:1, 2:4, 2:3), trener Emili. Met za 2: 27/44, met za 3: 8/22, skupno 35/66, pm 15:27. SON: 26. PON: Paulina (29). 3T: Sosič 5, Bu-san 2, Paulina 1. SODNIKA: Skok in Be-vilacqua iz Gorice. Po nekaterih nerodnih porazih je nabrežinsko moštvo brez težav odpravilo precej šibkejši Libertas. Ze v prvem polčasu se je razigral Martin Sosič, ki je v tem delu srečanja dosegel kar 17 točk (4 trojke) in v bistvu sam popeljal svojo Mladinski nogomet Deželni mladinci: Ju- ventina - Lucinico 5:0 (2:0) Pokrajinski mladinci: Primorje - Opicina 1:5 (0:0), S. Andrea - Vesna 5:0 (3:0) Manzano - Dom Agorest 94:95 (43:52) DOM: Košuta 3 (-, 1 :1, -), Jarc 15 (6:9, -, 3:5), Corsi 26 (4:7, 4:9, 6:8), Podbersig 7 (3:6, -, 1:2), Di Cecco 30 (11:18,1:1, 5:11), Bordon 12 (5:7, -, 2:3) Ambrosi 2 (1:1, -, -)• PON: Jarc (32), Košuta (36) Domovci so zasluženo izbojevali svojo prvo zmago v gosteh proti solidni ekipi iz Manzana. BelordeCi so zaigrah zares dobro, predvsem v prvem polčasu, ko so vodi-h tudi s 14 točkami predno-sh (47:33 v 15. min.). V tem delu je deloval posebno uspešno napad, kjer sta Di Cecco in Corsi z izredno točnostjo zadevah z vseh položajev. V drugem polčasu so naši nadaljevali z umirjeno in preudarno igro ter obdržali visoko prednost, vse do pete osebne napake Vasje Jarca, ki je bil do tedaj zares učinkovit Z delnim izidom 10:2 so domačini vzpostavih ravnovesje, ki je trajalo vse do konca srečanja. Enajst sekund pred koncem so domačini imeli točko predno-sh in dva prosta meta na razpolago. Zadeh so le enega in v poslednji akcije je Di Cecco zadel met za tri točke in tako podaril domovcem zasluženo zmago. Tokrat moram pohvaliti vseh sedem igralcev, ki so s to zmago dokazali, da jih odlikuje predvsem velika borbenost, ki je v takih težkih trenutkih značilna samo za nekatere igralce. Bor Radenska - Staranza-no 79:80 (37:38) BOR: Possega 7 (2:2 met za 2, - met za 3, 3:4 pm), Su-sani 10 (3:8, 1:2, 1:2), Perčič 11 (5:6, -, 1:2), Debeljuh 16 (3:7, 2:4, 4:4), Barini 10 (3:9, -, 4:4), Smotlak 5 (2:3, -, 1:3), Bosser, Rasman 11 (4:6, -, 3:4), Pethrosso, R. Simonič 9 (3:3,1:1, -), trener Sancin. Met za 2: 25/44, met za 3: 4/7, skupno 29/51; pm 17:23. SON: 26. 3T: De- beljuh 2, R. Simonič 1, Susa-ni 1. Po dolgi seriji zaporednih zmag so borovci včeraj dokaj neordno izgubih, sicer prod zelo mohviranemu nasprotniku, ki še vedno ni na varnem pred izpadom iz lige. Za goste je bilo torej včerajšnje srečanje zelo pomembno. Prvi polčas je bil v glavnem zelo izenačen. Borovci so odlično zaceh in v 3. min. povedli z 8:2. Gostje pa se niso dah in z zagrizeno igro v 10. min. celo povedh na 21:14. Naši košarkarji so nato le CvršCe igrah v obrambi in po zaslugi Rikija Simoniča in borbenega Rasmana stanje izenacih. Borovci so kot običajno v drugem polčasu zaceli s conskim »pressingom« in povsem presenetili goste, tako da so v 30. min. vodih za 12 točk (61:49). Kazalo je, da bodo naši košarkarji zlahka vknjižili novi točki, saj so v 34. min. Se zanesljivo vodih z 69:59 in tri minute pred koncem srečanja za 11 točk (77:66). Borovci so verjetno mislih, da je že vse rešeno, gostje pa niso popustih. Dosegli so dve »trojki« in še nekaj košev za 2 točki ter zmanjšali zaostanek na sami 2 točki. Minuto pred koncem je Barini s prostima metoma spet povečal vodstvo naše ekipe na 4 točke. Staranzano pa je 40 sekund pred koncem zaostajal le za točko. Borovci so zgreših naslednji napad, najboljši strelec gostov Piccillo pa zadnjega napada tri sekunde pred koncem tekme ni zgrešil in Staranzano je tako dosegel nenadejano zmago. Od posameznikov bi pohvahti R. Simoniča in Rasmana. (VJ) PROPAGANDA Ricreatori - Bor Autocar-rozzeria Boris B 27:54 (15:23) Kontovel Inter 1904 83 81 Napotki za Bregovega trenerja Breg - Drago Basket 78:72 (38:34) BREG: Pavlica 13 (5:6)-P. Bandi 5 (1:4), M.Salvi 20 (2:6), I. Malalan 4, Filipčič 21 (4:4), O. PregaN 10, M.Barini 3 (1:2)-M.Bandi 2; trener D. Salvi- PM 13:22. SON: 16-PON: I.Malalan (40). 3T: Filipčič 3, O.Pregarc 2. Sodnika: Tallarico in Cohetti. Glede na položaj obeh ekip, je zmaga Brežanov imela kot edino posledico to, da je razblinila se zadnje nasprotnikove upe v play off. Tekma pa e Bregovemu trenerju dala koristne napotke pri Pr0' gramiranju naslednje sezo- Cim so se plavi odločili, da igrajo odločneje v napa du in obrambi so prešli v vodstvo in minimalno prednost ohranih do kon ca prvega polčasa, čeprav so nasprotnikovi centri redno polnih Bregov koš-V drugem delu je nekja zmešnjame Brežanom povzročala nasprotnikova conska obramba 3-2., ven dar so z običajnimi »trojkami« Pregarca (2-in Filipčiča (3:4) vzpostavih prednost.Drago Baske je pozabil na svoje cen e in Brežani so prednost o ranih do konca.. Najboljši na igrišču le bil vsekakor Igor Filipčič-vendar so tudi vsi drug dali svoj doprinos, vsaj se tiče obrambe. Tudi v tekmi je prišlo na na nihanje v formi Bregovi elanov. Tisti, ki so 1 prejšnjo tekmo nezmotljivi, so tokrat odpovedan obratno. (D. S.) . NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Kraševke presenetile V Veroni osvojile točko Danes še proti Messini San Marco Verona -Kras Adria Caravan 5:5 Pann-Wang 0:2 (8:21, 7:21), Dini-Vanja Milič 2:0 (22:20, 21:18), Se-menza-Bersan 1:2 (21:18, 15:21, 21:23), Drigval- Katja Milic 2:0 (21:17, 21:14), Semen-za-Wang 0:2 (8:21, 14:21), Drigval-Vanja Milič 2:0 (21:17, 22:20), Pann-Bersan 1:2 (21:13, 17:21, 17:21), Dini-Katja Milič 2:0 (21:15, 22:24), Dini, Parni - Wang, Ber-san 1:2 (10:21, 21:18, 8:21), Semenza, Drigval - Milič, Milič 2:1 (21:11, 22:24, 21:19). Ze v prvem metu je krasovkam uspel veliki podvig. V gosteh pri močni ekipi San Marco . Verona so osvojile zlata vredno točko za obstanek v prvi Zenski namiznoteniški italijanski ligi. V današnji popoldanski zaostali tekmi, ki jo bodo igrale krasovke na nevtralnem igrišču Verzuola z mesinsko ekipo Fiamma, lahko igrajo s povsem mirnimi živci. Z Verono so dosegle izenačen.rezultat. Vse štiri Krasove predstavnice so bile izvrstne. V dve uri in pol dolgem srečanju - tekme v Al h-gi se odvijajo istočasno na dveh mizah - je Sonja Milič s trenerske klopi spremljala dvoboje kot na trnih, medtem ko je po žilah igralk tekel adrenalin v velikih količinah. Razburljivih trenutkov res ni manjkalo. Krasovke so prekosile same sebe, kajti Verona je igrala z boljšo postavo. Res, da brez tujke Gopičeve, a tudi brez nje so domačinke boljše že na papirju. Srečna zvezda za Kras Adria Caravan je v Veroni šla v osebi Ane Bersan. Bila je enostavno fenomenalna, četudi je oba prva seta izgubila, je ostala do konca zbrana, tako da je premagala številko 4, Cristino Semenza, in številko 6, Marzio Pann. Dragocen je bil tudi doprinos Krasove Kitajke Wang, ki je gladko nadigrala obe nasprotnici, to je Pannovo in Cristino Semenza. Novinki v ligi Vanja in Katja Milič sta prav tako pokazali zelo dobro igro. Nasprotnici sta bili za Krasovi dru-gokategornici le za spoznanje boljši. Domačinka Annalisa Dini je znana po svoji težki igri,, mlada Rusinja Drigval pa je branilka. Ze sami tesni rezultati posameznih nizov govorijo, da je pred krasovkama lepa športna kariera (Vanja - Dini in Drigval 20:22, Katja - Dini 20:24!). V igri dvojic je mladi Krasov par imel malo manj sreče od nasprotnikovega para Semenza, Drigval (11:21, 24:22, 19:21) če pomi-slimo, da se je tretji niz končal na 19. Tudi prvi jakostni par Wang, Bersan je proti dvojici Dini. Pan moral odigrati dodatni set. Po gladki zmagi prvega, sta po nekaj zgrešenih udarcih zgubili glavo. Psihološki pritisk je bil uničujoč. Potem pa je Krasov prvi par do konca potolkel nasprotnice. Krasova dekleta so polna presenečenj. Zmeraj bolj nas navdušujejo s svojimi rezultati. (J.J.) MOŠKA B2 LIGA / IMSA KMEČKA BANKA ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA Sedico je bil tokrat nepremagljiva ovira Gostje igrali dobro, pri gostiteljih pa je zadovoljil le Populini - Ferija so pogrešali Soča Sobema je tudi v Prati potrdila svojo absolutno premoč Imsa Kmečka banka -Sedico 1:3 (10:15, 15:7, 1:15) IMSA KMEČKA BANKA: Graunar 1+1, Populini 1+20, Slabile 3+13, Koršič 4+6, Princi 2+5, Marcheisni 6+1, Florenin 2+2, Buzzinelli 0+0, Černič 0+0, Paoletti 0+0. Servis (točke/napake): Imsa KB 7/14, Sedico 5/14. Napake: Imsa KB 16, Sedico 15, Bloki: Imsa KB 5, Sedico 14. Trajanje setov: 18, 24, 16 in 22 minut. V prvem delu prvenstva so Goričani v Sedicu premagali domačo ekipo. Čeprav so si plavordeči čakali zelo solidnega nasprotnika, je takrat zelo slab sprejem dobesedno pokopal domačo Sesterko, ki je fizično med najboljšimi v ligi. Za povratno tekmo pa so se morali valov-ci tudi odreci kapetanu Feriju. Namesto njega, ki mu Se vedno nagaja hrbet, je bil Stera prisiljen poslati na igrišče Graunarja, ki pa ni začel uspešno. Prva dva napada so mu nasprotniki blokirali in nato ni tudi v nadaljevanju seta napadal z isto samozavestnost kot na treningih. Na srečo so ostali igralci igrali precej dobro in tako je bila igra precej izenačena vse do stanja 10:10, ko je sodnik z dvema zaporednima napakama podaril dve točki Sedicu, ki se je za darilo zahvalil in brez pomisleka zaključil set. Ze kmalu po začetku drugega niza je Stera zamenjal Grarmarja s Flore-ninom. Čeprav so tako morali igrati Goričani brez glavnega tolkača (Populini, Slabile in Florenin so čisti krilni igralci), se je vsekakor ofenzivna moč domačinov precej povečala. Vzporedno s tem pa so zaceli gostje grešiti in tako so po začetnem zaostanku 5:3 kmalu prešli v vodstvo plavordeči, ki so do konca seta prepustili nasprotniku samo se dve točki. V tretjem setu je Imsa doživela pravi black out. Edino Giancarlo Populini je še naprej igral na dobrem nivoju. Vse ostale igralce pa je Stera enega za drugim zamenjal, tako da je domača šesterka končala set s samimi rezervami na igrišču. Na začetku četrtega seta so domači igralci reagirali. Pri stanju 5:0 v njihovo korist pa se je luč spet ugasnila. Sedico je dal trinajst zaporednih točk, preden je uspelo tudi Goričanom narediti eno. Na žalost se je pri Imsi občutila odsotnost Ferija. Slabile je namreč le dobro napadal, medtem ko je bil v sprejemu precej slab. Tudi ostali igralci so igrali pod svojimi zmožnostmi. K temu pa je pripomogel tudi dober nastop Sedica, ki je - predvsem v napadu - pokazal marsikaj več kot na prejšnji tekmi. (A&D) Prata - Soča Sobema 0:3 (12:15,10:15,6:15) SOČA SOBEMA: Klede 6+13, Tomšič 3+1, Petejan 2+12, Lutman 7+11, Braini 0+1, Muscau 6+15,1. Cotič 2+1, Mučič 0+0, Feri, S. Cotič, Pahor. Prata je za Sočo Sobema predstavljala eno zadnjih ovir v boju za napredovanje v državno Gl ligo, vendar je bila ta ovira za igralce trenerja Stefana Cotiča komaj za spoznanje višja od nekaterih prejšnjih. Tretjeu-vrščena Prata je namreč igrala solidno, nikoh ni popustila, v polju je prestregla I veliko število žog, toda zmage izredno motiviranih in razpoloženih gostov niti za hip ni mogla ogroziti, pa čeprav se je na vse kriplje trudila, da bi dosegla prestižen uspeh. »Bila je to ena naših najboljši letošnjih tekem. Bili C1: poraz fantov, ženski vrsti uspešni Moška Cl liga: Flebus Povoletto - Koimpex 3:0 Zenska Cl liga: Bor Mercantile - Cassola 3:1 (15:4, 15:6, 12:15, 15:6), Cus Udine - Koimpex 1:3 (17:16, 13:15, 9:15,3:15 ODBOJKA / ZENSKA D LIGA Slavje 0lympie Paluzza - 01ympia Cerimpex 2:3 (15:12,8:15,15:4,13:15,16:18) OLVMPIA: K. Coris 0+3, Bulfoni 3+2, Princi 10+12, H. Corsi 9+5, Zotti 16+14, V. Cemic 7+5, Sošol 1+4. Vsa Paluzza je včeraj praznovala povratek Manuele Di Centa v rodni kraj po osvojitvi dveh medalj na svetovnem prvenstvu, odbojkarice 01ympie Cerimpex pa so v Paluzzi dejansko praznovale svoje napredovanje v C2 ligo. Goričanke so proti drugouvrščeni ekipi na lestvici slavile pomembno zmago po izjemno dramatičnem boju, v katerem so bile večkrat na tem, da prvič letos v prvenstvu potegnejo krajši konec. Paluzza je po pričakovanjih zaigrala povsem drugače kot na prvi tekmi v Gorici, ko je točki predala skoraj brez boja. Njen izredno oster servis je bil stalen trn v peti goriške šesterke. Začetek ni obetal ničesar dobrega. 01ympia, ki v tem iz- redno pomembnem srečanju ni mogla računati na doprinos Mirjam Cemic, kar se je v sprejemu in na servisu še kako poznalo, je nerodno izgubila prvi set, v katerem je bila skoraj vedno v vodstvu. Z zelo dobro igro so nato Goričanke gladko dobile drugi niz, v tretjem pa so bile povsem brez moči, saj preprosto niso mogle razvijati svojega napada. Prava drama se je tedaj šele začela. Trenerka Kristančičeva je Zottijevo pomaknila na krilo, da bi okrepila napad in ta poteza se je obrestovala. Tretji set je bil izredno izenačen, pri 13:13 pa sta odločilni točki dosegli Zot-tijeva v napadu in Vanja Cemic na servisu. Tie break bi srčnega bolnika spravil v grob. Potem ko je 01ympia pri vodstvu 14:13 zgrešila servis, je set žogo imela Paluzza, 01ympia pa je začetni udarec zgrešila še pri rezultatu 15:16. S kančkom športne sreče so Goričanke na koncu vseeno prišle do dragocenih točk. smo zelo motivirani, saj smo Prati hoteli dokazati, da smo boljši,« nam je po srečanju povedal Igor Cotič. Soča Sobema je zaigrala zelo koncentrirano. V začetku je imela sicer precej težav z nasprotnikovima centroma, vendar pa je kmalu ugotovila, kako ju je treba zaustaviti. Soča je nasprotnikom že takoj na začetku pokazala, zakaj premočno vodi na lestvici, čeprav tudi tokrat ni mogla računati na svojega najboljšega napadalca Ferija. V hipu je bilo namreč 8:0 za goste. Prata se ni predala in skoraj v celoti nadoknadila zaostanek (9:8), po nekaj izenačenih akcijah pa so gostje spravili servis na varno. Najbolj izenačen je bil drugi set (9:5, 10:7, 12:8), v tretjem pa so gostje že takoj na začetku povedli z 11:4 in tekme je bilo kmalu konec. Posebno uspešna sta bila v tem srečanju oba centra -Lutman in Muscau, ki sta lepo zaključila celo serijo atraktivnih kombinacij. Po tej zmagi je napredovanje še bolj trdno v rokah sočanov, ki igrajo resnično kot neustavljiv stroj in svojo premoč potrjujejo praktično na vsaki tekmi. Uspešni tudi Bor, Olympia in Kmečka banka Moška C2 liga: 01ym-pia CDR - San Vito 3:0 (16:14, 15:7, 15:10), Tomana - Bor Foitrade 0:3 (8:15,6:15,13:15). Zenska C2 liga: Breg -Asfjr 0:3 (6:15, 13:15, 10:15), Kmečka banka -Farra 3:2 (16:14, 9:15, 7:15, 15:6, 15:12), Fiu-me Venelo - Sokol In-dules 3:1 (15:5, 11:15, 15:7,15:5) VIŽOVLJE / 23. REDNI OBČNI ZBOR JK CUPA ODBOJKA / MOŠKA D LIGA Cupa se je med prvimi prilagodila novi davčni zakonodaji V petek sta bila v yižovljah redni (23.) ter izredni občni zbor Jadralnega kluba Cupa. Spravni odbor je v polni Prisotnosti članov naj-Pj'ej izklicah izredni obc-ni zbor, kjer se je ob navzočnosti notarja Flore Predlagalo ter tudi poluglasno odobrilo spre-tiiembo statuta, predelanega v sodelovanju z go-sPo Marc. Volilna pravi-Ca pripada tako sedaj Vsem elanom (prej le rednim - 3. člen), imovina pa gre v primeru društvenega razpusta ostalim društvom z istim namenom (dodatek k 10. nlenu), »S temi spre-niembami,« je zadovoljno izjavil predsednik ZSSDI-ja Kufersin, »je ^upa napravila korak Pjed ostalimi v prilagoditvi na legalne obveze do Italijanske jadralne fe- deracije FIV v sklopu nove davčne zakonodaje.« Sledil je redni občni zbor, na katerem je predsednik društva Marino Košuta prebral predsedniško poročilo, sledilo je poročilo tajnika Cibica ter odobritev blagajniškega obračuna. Ob priliki je spregovoril tudi odbornik občine Devina-Na-breZine Pertot, ki je za prihodnjo sezono zagotovil vse večji napor občine za ureditev Sesljan-skega zaliva. Program se je nadaljeval s spremembo notranjega pravilnika ter izvolitvijo upravnega odbora, kjer so člani pol-noglasno ponovno zaupali svoj mandat staremu odboru s predsednikom Marinom Košuto ter odobrili priključitev treh novih odbornikov. Ob koncu se je razvil še pogovor o hipotetičnem odkupu terena za društveni sedež v Sesljanskem zalivu (spomnimo se namreč, da je sredi lanskega leta Sesljanski zaliv na dražbi odkupilo podjetje SS Gervasio e Protassio iz Mantove), ki pa je bil preložen glede na izred- no izčrpen program večera ter še nejasne pogajalske okoliščine. Skratka, priča smo bili zrelemu, koordiniranemu ter enotnemu delovanju kluba ter njegovega odbora, ki daje skupaj s športnimi rezultati - lahko omenimo' državnega prvaka v razredu jadralnih desk Pavla Kralja - sesljanskemu klubu ter slovenskemu jadralstvu na sploh vse večji pečat ugleda v sklopu federacije FIV. (Domeniš) Espego je pošteno namučil tudi Grado, zmage pa ni dosegel Espego - Grado 2:3 (15:9, 4:15, 12:15, 16:14, 12:15) ESPEGO: Devetak 3+3, Uršič 4+11, Sfiligoj 14+12, Makuc 7+9, Pintar 4+10, Brisco 7+5, Lukež, Mučič. Mladi igralci združene ekipe Espego so tudi včeraj popoldne potrdili, da najbolje igrajo prav proti boljšimi nasprotnikom v ligi, vendar proti njim (za zdaj) praviloma tudi izgubljajo. Grado zaseda na lestvici tretje mesto in se teorično še lahko bori za napredovanje, toda v Standrežu ni bil nič boljši od mlade goriške ekipe, a je v ključnih trenutkih pokazal večjo izkušenost. Včerajšnja tekma je bila dobra in fantje si - kljub običajnim nihanjim v igri - za nastop zaslužijo pohvalo. Zaceli so res odlično in v prvem setu povsem nadigrali mnogo bolj renomirane goste. V naslednjem setu pa so si privoščili »počitek« in set je gladko splaval po vodi. Zelo izenačen je bil tretji set, ki so ga gostje iz Gradeža dobili le v končnici. Kazalo je, da bo tekme kmalu konec, saj je Grado v četrtem setu že vodil s 14:8. Tedaj pa so igralci Espega enkratno reagirali in z odtlej izvrstno igro (tudi v polju) nadoknadili ves zaostanek in set nepričakovano tudi osvojili. Uspeh je dal fantom krila, vendar pa so vse energije iztrošili Se pred menjavo igrišča. Tedaj so že vodili z 8:7, nato pa jih je Grado prehitel in vodstva do konca ni več izpustil iz rok. V končnici je Espego spet reagiral, a vodstva gostov s 14:9 ni mogel docela izničiti. VESELA N E D E L'A NA M MTV Turneja Best of the best karaoke Fantastične nagrade Včeraj je ekipa Vesele nedel'e v ljubljanskem BTC začela s turnejo Best of the best karaoke, ki bo trajala do sredine poletja. Prireditve bodo vsako soboto, na njih pa bodo izbirali najboljše pevce na karaoke. Na velikem finalu ob koncu turneje bodo izbrali najboljšo pevko in pevca med vsemi in podelili fantastične nagrade -najbolj mikavna je 20 ur brezplačnega snemanja v enem izmed ljubljanskih študijev, pesem pa bosta prispevala znana slovenska glasbenika. In ne pozabite - prijave so mogoče s prijavnico, ki jo objavljamo v Republiki. Foto: Z. Z./BOBO Oddaja »Vesela nedel'a« je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim-kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 NAJ NAJ 1. Gloria Estefan/Everlasting Love 2. Club House/Nowhere Land . S.Those 2 Girls/All I Want 4.Snap/The Firet The Last Etemity 5. Alsk Party/Don‘t Give Me Your Life 6. 2 Unlimited/Here I Go 7. One Family/We Got Love 8. Drizabone/Real Love . 12. Sister Bliss With Colette/Oh! VVhat A World 13. Judy Cheeks/This Time Pioneer - Generalni zastopnik za laserske video sisteme in karaoke za Slovenijo, Boudy d.o.o. Ljubljana, Linhartova 7. Izposojamo in prodajamo videolaserske plošče (filme, glasbo in karaoke z licenco za javno predvajanje). Novo! Odslej izposojamo tudi laserske video playerje! Lestvica najbolj izposojanih videolasersldh plošč: 1: Stargate, 2. Highlander 3, 3. Color Of The Ni-ght (Director's Cut - dodanih še 15 minut filma, samo za to verzijo na laserskem discu - ni možno videti v kinu), 4. The Next Karate Kid, 5. Andre. Tel.: (061) 327 762. 9. Nicki French/Total Eclipse Of The Heart 10. M People/Open Your Heart 11. Del Amitri/Here And Now Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek: Naslov: ________ v C 3 SKRITA ŽELJA: PRIJAVLJAM SE ZA KARAOKE: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boudy d.o.o., Linhartova 7,61000 Ljubljana KRIŽANKA Vodoravno: 1. mlad, droben hlapec, hlapce, 8. novinar, ki poroča s kraja dogajanja, 10. mariborska RTV napovedovalka (Ida), 11. klada za sekanje drv, 12. angleška utežna enota za zlato in drage kamne, 14. slovenska košarkarica (Jasna), 15. nemški pisatelj (VVilhelm, »Kronika Vrabcje ulice«), 17. žuželka, ki boleče pici, 18. živec, 20. začetnici starejšega pevca Jonesa, 21. za-Cetnci Juvaškega bas-baritonista NeraliCa, 23. angleški plemiški naslov, 25. egipčanski bog sonca, 27. sultanovo bivališče v fevdalni Turčiji, tudi seraj, 30. ime pevek Redžepove, 32. poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobno, 33. kamnita gmota, 35. ... in krik, 36. velik, krepak človek, 38. stik, spoj. Navpično: 1. snov, potrebna za rast in obstoj, 2. prebivalec Lesc, 3. zaCetnici telovadca Pegana, 4. steza, 5. staro rudarsko naselje na Koroškem, v zgornjem delu Mežiške doline, 6. ime italijanskega pisatelja Sveva, 7. igralec na večje, violini podobno glasbilo, 9. držaj, roC, 10. potomec nizozemskih kolonistov v Južni Afriki, 13. Kajnov brat, 16. grški bog ljubezni, 19. hudič, satan, 21. močen rezek glas ob streli, 22. napad, naval, ataka, 24. preprost Čoln iz enega debla, 26. vrsta aperitiva, grenčica, 28. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena, 29. tibetansko govedo, 31. ime hrvaškega pevca Slavice, 34. star Slovan, 37. zaCetnici francoskega dramatika Anouilha. (S. B.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •:p[e}U05[ ‘5[e(u0JO2j ‘>[ia ‘eje^s ‘em -a8 ‘arasg ‘teies ‘aag ‘pioj ‘jvjj, ‘fx ‘Aiau ‘bso ‘aqeey ‘9nV ‘eoun ‘ojeu; ‘seg ‘rapiodai ‘gpdepj :ouABiopo/\ A3JJS3B Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. • 20.4.: Za spremembo boste namenoma zanemarili svoje želje ter dali prednost željam drugih. Predobro se namreč zavedate, da tudi na področju želja veljajo kruta trgovska pravila. BIK 21. 4.-20. 5.: Čeprav ste ze prepričani, se boste še kar naprej prepričevali. Vaše življenje ni nobena potrata, čeprav vam včasih kaj ne uspe. Bi se radi komu zasmilili? DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vzrok vaši utrujenosti ni pomanjkanje vitaminov, ampak presežek nečesa, s čimer se že lep čas neusmiljeno bašete. Ne čakajte, da vas telo prosi za usmiljenje. RAK 22. 6. - 22. 7.: V vzdušju novega poznanstva boste korenito pretresli svoje življenjske vrednote ter ugotovili, da jih je pol lažnih, pol pa jih uresničujete zgolj v svoji domišljiji. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaša pozornost do drugih bo izjemna, čeprav se ne boste prav nič trudili. V prijetnih žarkih, ki jih boste sevali, se bodo z veseljem okopali tudi tisti, ki jih ne marate. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Končno vam bo dovolj: stopili boste k svojemu maratonskemu osvajalcu, ga potipali po ozadju zavlačevanja, se naužili njegovih laskavih besed in se vrnili. TBflNICA 23.9. - 22,10.: Spoznali boste, da ura temeljitega spanca zaleže več kot deset ur zdolgočasenega poležavanja. V prihodnje naj vam za zdravje ne bo škoda časa; povrnjen vam bo stokrat ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Ce vam vse ne teče po načrtih, Se ne pomeni, da ste nesposobni. Pomeni zgolj to, da vaše ideje rastejo na polju želja. Ne obsojajte se torej, raje se spustite na tla. STRELEC 23.11.-21.12.: Izpopolnili boste svoje ideje za lepšo prihodnost ter se z veliko energije podali v njeno uresničevanje. Volje boste imeli dovolj, le denarnica se ji ne bo hotela prilagajati. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Odrinili boste vsakdanje skrbi ter se dvignili v višave nevsakdanjih radosti. Z vrha bo vse videti lepše in lažje. Se večkrat si privoščite izlet, ki daje polet VODNAR 21.1.-19. 2.: Ce bo čez dvajset let konec sveta, to še ne pomeni, da morate vred puško v koruzo. Nasprotno; manj časa imate, bolj morate pohiteti z uresničevanjem svojega poslanstva. RIBI 20.2. - 20.3.: Medtem ko bodo drugi trosili maloumnosti, boste vi globoko modrovali. Nič hudega, če vas ne bodo razumeli; za začetek zadostuje, da jim stresete mrežo lažnih prepričanj. SKANDINAVSKA KRIŽANKA 222 POZNAVANJE VSEGA SL. NOVINARKA, PREVAJALKA LJUBLJANA V RIM. DOBI KAMBOSKI POLITIK (LON) MISEL ARHEOLOŠKO VEDRO MAD2. KNJI2EV. ZGODOV. IELEMERI HIŠNA CENTRALA SKLADATELJ KALOGJERA OSEBA, KI DA ČEMU IME LEVI PRITOK RENA SAMOVOUNA VLADARICA MESTOENEZ PO GRŠKO RAVNINA AVTOR: LUKA PIBER ŽITNO SEME VELIK PTIC TEKAČ KAJNOV BRAT NEON IZDELOVANJE ORGEL NIZOZ. SLIKAR (JAN) ANTONUA SVIC. ALPSKA SMUČARKA VEDA OBVLADANJE SAMEGA SEBE IT. NOG. BAGGIO EVROP. DRŽAVA NARAMNIK Z ZNAKI CINA LEPLJENJE KOLKOV TANTAL DEDNA ZASNOVA REKA V BIHAĆU VELIKO TURSKO JEZERO SL. GRAFIK (ELO) PARK V KENUI OKRASNI KAMEN LULCEK HRV. PLAVALKA LIGORIO POKR.VZAH. EVROPI NACE SIMONČIČ VZOR ENAKOMERNO GIBANJE PRIZORIŠČE ZOLAJEV ROMAN KARTA V TAROKU DARE ULAGA DEL VOZA MEDENA ROSANA LISTJU ANTON A2BE NEPRAVI OCE IT. IZDELOV. GODAL RIBIC TRSK LUPINA FILOLOG pletersnik NADA ANICA CERNEJ ZIMBAB. POLITIK (JOSHUA) RUTENIJ BERTON- CEU CIGAN IZDELOVALKA SODOV ELICA VEČJA RIBA SRBSKI PISEC (MLADEN) ZAUSTA- VITEV ALAIN DELON POD KRAJ V DOLINI UVCAV SRBIJI LEPO VEDENJE NEMŠKO MESTO KARADZIC TELUR DERIVAT AMONIAKA MASNA KNJIGA SIRSKA MILICA V LIBANONU SATURNOVA ZENA ZNANSTVENE RAZPRAVE O PODNEBJU PAMETNA ŽIVAL Nasprotujoča si mnenja o segrevanju ozračja Gre le za plod bujne domišljije oli zo resno nevarnost? Na berlfliski konferenci o podnebju bo največ pozornosti namenjene vprašanju segrevanja ozračja. Nekateri strokovnjaki namreč poudarjajo, da je to ze tako ogroženo, da je potrebno hitro ukrepati, spet drugi pa menijo, da so napovedi o veliki otoplitvi ozračja le plod domišljije posameznikov, predvsem laikov. Berlinskega srečanja, ki pod okriljem Združenih narodov poteka od 28. marca in do 7. aprila, se udeležujejo predstavniki iz stotih držav, ki bodo razpravljali o uresničevanju konvencije o varovanju ozračja, podpisane junija 1992 v Riu de Janeiru. Tokrat bo največ pozornosti namenjene uspehom na področju zmanjševanja onesnaženosti z ogljikovim dioksidom, največjim krivcem segrevanja ozračja in razpravah o »učinkih tople grede«. Nekateri strokovnjaki namreč opozarjajo, da je bilo na področju varovanja ozračja malo nareje- nega, drugi pa menijo, da je potrebno raziskave znanstveno izpeljati, sicer gre le za zapravljanje Časa. Piers Corbyn, astrofizik iz londonskega meteorološkega združenja, je prepričan, da do bistvenih otoplitev ozračja ni prišlo in da se bo do leta 2000 teorija o toplih gredah, ki si jih je izmislil človek, izkazala kot najveCja znanstvena zabloda stoletja. Ljudje, ki verjamejo, da postaja ozračje toplejše zaradi izpušnih avtomobilskih plinov in emisij ogljikovega dioksida iz termoelektrarn, so prepričani, da bo prišlo na Zemlji do naravne katastrofe, saj se bodo zaCele topiti ledene gore in bo nižje ležeCe predele poplavila voda. Splošna otoplitev ozračja naj bi vplivala na spremembo podnebja, kmetijstvo bo začelo propadati, zato bo zaradi lakote in bolezni umrlo veC sto milijov ljudi. Organizacije kot npr. Earthaction Network, ki jo sestavljajo predstavniki 127 držav se zavzemajo za takojšnje ukrepanje. »Zviševanje morske gladine ogroža posevke, obstaja nevarnost velikih poplav, orkanov, suše, kar bo pripeljalo do lakote. Ogrožen bo obstoj veC tisoč živalskih in rastlinskih vrst,« je zapisano v nedavnem poročilu te organizacije, ki najbolj razvite države poziva, naj omejijo emisije ogljivega dioksida in drugih plinov, ki povzročajo ogrevanje ozračja. Organizacija VVeather Action's Corbyn, ki se s taksnimi opozorili ne strinja, poudarja, da je do neznatnega zvišanja temperature ozračja prišlo zaradi sončnega delovanja. »Spremembe temperature ozračja določajo sončne pege in ne količina ogljikovega dioksida. Obsedeno vztrajanje, da na ozračje vpliva Človek, bi lahko primerjali z verskim fanatizmom; to je tako, kot bi trdili, da začne jezero poplavljati le zato, ker je bila neka vodovodna pipa dolgo oprta,« je Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarja-li na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... izjavil Corbyn. Peter Leavit, iz meteorološkega združenja Lexingtona v ameriški zvezni državi Massachusetts, priznava, da se je zemeljsko ozračje v tem stoletju nekoliko ogrelo: »V zadnjih sto letih se je segrelo za približno pol do ene stopinje Celzija, odvisno paC od tega, katerim podatkom verjamete. Ker gre za veC vplivov, včasih prepletenih med seboj, ne smemo delati preprostih zaključkov. Ogrevanje ozračja zaradi onesnaženosti še ni znanstveno dokazano, Čeprav je predmet obsežnih raziskav. Ljudje, ki se ukvarjajo z njimi, so deležni velike pozornosti le zato, ker naj bi bilo pretirano ogrevanje ozračja nevarno za življenje na zemlji.« Nekateri znanstveniki poudarjajo, da dosedanja stopnja ogrevanja še ni katastrofalna. »Zadnji rezultati kažejo, da se ozračje res ogreva, in sicer za 0,2 stopinje na deset let. Seveda to ni zaskrbljujoče, vendar tudi ne zanemarljivo,« je izjavil britanski raziskovalec David Bennetts. Mednarodna organizacija za nadzorovanje meteoroloških sprememb, ki so jo ustanovili ZN, in deluje v okviru ženevske Svetovne meteorološke organizacije, zbira podatke o učinku tople grede; zadnje strokovne raziskave bodo predstavljene tudi na berlinskem srečanju. Ker so njena poročila vedno znanstveno utemeljena, so tudi resnična kazala o stanju zemeljskega ozračja. Neil VVinton / Reuter LABIRINT manja Ime in priimek: Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Šimpanz Kanzi razume angleško Prižiga tudi ogenj in pomaga pri kuhanju Šimpanz Kanzi preseneča znanstvenike Slaščica v kletki je bila res vabljiva, vendar težko dosegljiva, ker so bila vrata zavezana z moCno vrvjo. Kanzi, majhen Šimpanz, je pograbil najbolj oster kamen in na najtanjšem delu z drgnjenjem prerezal vrv, odprl vrata in si vzel sladkarijo. Dogodek ne bi vzbujal nikakršne pozornosti, Ce ne bi šlo za šimpanza -opico, sposobno pravilno uporabljati orodje, Čeprav res le najbolj enostavno, za katerega pa je vendarle vedno veljalo prepričanje, da ga je koristno uporabljal le človek. Kanzi je bil rojen leta 1980 v atlantskem centru za lingvistične raziskave, kjer se je uCil sporazumevati z raziskovalci. Danes ta samouk, ki ga proučuje dr. Sue Savage-Rumba-ugh, razume kakih tisoC angleških besed in se tudi sam izraža, sicer »po ovinkih«, s posebej posnetimi zvoki na klaviaturi, ker opice zaradi povsem anatomskih »preprek« niso sposobne proizvajati Človeškega glasu. Kanzi z določenimi zvoki sestavlja stavke, v katerih uporablja samostalnike, glagole in pridevnike, odgovarja na vprašanja in jih tudi sam postavlja. Kadar ni »zaposlen«, pomaga Sue pri kuhanju; dela tisto, kar mu Sue naroči: pomiva krompir in ga daje v posodo. »Malo veC vode, Kanzi,« ga opomni Sue in Kanzi gre k vodovodni pipi in natoči vodo. Rad se sprehaja po gozdu, zbira les za žar, sam tudi zakuri ogenj, razdeli prisotnim krožnike in kruh. NekoC so mu raziskovalci zavrteli posnetek fil- ma iz Slonokoščene obale, ki prikazuje divje šimpanze, kako s kamni drobijo orehe. Naslednji dan, med sprehodom v gozdu, se je spomnil nanje in ponovil kretnje svojih vzho-dnoafriških sorodnikov. Nick Toth, arheolog iz centra za arheološko raziskavo tehnologije na univerzi v Bloomingtonu, je Kanziju pokazal, kako so Človeški predniki pred več kot dvema milijonoma let uporabljali najbolj primitivno orodje - drgnjenje kamna ob kamen. Kanzi ga je najprej z zanimanjem opazoval, potem zagrabil kolešček in ga drgnil ob drugega: Totha ni posnemal, uporabil je le iste kretnje. Etnologa VVilliama Mc-Grewa je zanimalo, kaj bi se zgodilo s šimpanzi, Ce bi živeli v enakem ekološkem okolju kot Človek. Bi bil njihov razvoj enak? Sue Savage-Rumbaugh meni, da na to vprašanje za zdaj še ne more odgovoriti, ker vse Kanzijevih sposobnosti še niso povsem raziskane. Ta majhen šimpanz živi v močvirnatih gozdovih na jugovzhodu Zaira. Zoologi so sprva mislili, da je Kanzi le neke vrste majhen šimpanz, šele kasneje so bolj natančne raziskave, predvsem genetske, pokazale, da sodi v posebno vrsto šimpanzev, ki so veliko bližje človeku. Ta droben šimpanz ima temno glavo, le okrog ust je svetlejši, sicer pa je po zgradbi telesa zelo podoben vrsti opic, ki so jo odkrili tudi v Etiopiji. Vilem Bischof / AFP HIJENA Mrhovinar, ki ga človek že od nekdaj zaničuje m V času parjenja postanejo samci zelo napadalni; samico iščejo daleC naokrog in so se zanjo pripravljeni tudi spopa-sti. Samice v plodnem obdobju ne zapuščajo območij, kjer živi njihov irop. Mladice skotijo po treh mesecih; ti ostanejo v brlogu tudi do dva meseca. Zanimivo je, da zanje skrbi tudi samec, Predvsem v času, ko samica išče hrano za mladice. Življenjski prostor hijen Lisasta hijena je najve-cji mrhovinar; ker se hra-: ni z ostanki mrtvih živali, cisti naravno okolje in Preprečuje širjenje različnih bolezni, zato ima pomembno vlogo na po- dročju ekologije. Zelo je razširjena in njeno število v savanskih območjih Afrike krepko presega število gepardov, panterjev in levov, ki so hkrati njeni edini tekmeci. Čeprav ti dve živalski vrsti pogosto živita v sožitju, med njima vendarle vladajo določene »napetosti«, kar so dokazala opazovanja v tanzanijskih naravnih parkih Se-rengeti in Ngorongoro. V prvem se hijene največkrat prehranjujejo z ostanki živali, ki so jih ulovili levi, v Ngorongo-ru, kjer je število levov majhno, pa levi hijenam odvzemajo njihov plen; večkrat se zgodi, da se trop hijen levu postavi po robu in ga prepodi, včasih pa lačni lev celo na- pade hijeno in se z njo nasiti. Ker svoje žrtve nikdar povsem ne poje, se z ostanki pozneje hranijo šakali in celo hijene. Ce lev zboli ali je ranjen, se lahko zgodi, da bo postal plen hijen. Gepard in panter, ki običajno ne živita v tropih, se pred hijeno umakneta, predvsem pa hitita pri jedi, ker bi jima trop hijen brez težav izmaknil plen. Gepard lovi le podnevi, panter pa se s svojim plenom najraje gosti visoko na drevesu. Zato so resnični tekmeci hijen predvsem živali, ki prav tako lovijo v tropih in si izbirajo iste žrtve - to so divji psi, ki se hranijo z gazelami, zebrami in antilopami. Njihovo število se iz neznanih vzrokov vsako leto moCno zmanjša, čeprav so boljši lovci kot hijene, ker napadajo bolj organizirano. So tudi manj požrešni od hijen, ki celo med jedjo tako moCno renčijo, kot bi se med seboj bojevale. Zanimivo je, da antilope Čutijo, kdaj hijene išCejo žrtev in kdaj se site potepajo, prav tako pa imajo antilope - kljub rogovom - malo možnosti za obrambo. Narava pa je poskrbela za ravnovesje, zato skotijo samice antilop veliko mladičev. Njihovo število se občutno zmanjša že v prvih dneh življenja, ko ne morejo slediti tropu in živijo skriti v travi; ker nimajo značilnega vonja, po katerem jih zaznajo hijene, se samice, Čeprav skrbijo Lačna druščina mrhovinarjev (Foto: Y. Arthus-Bertrand) za mladice, vedno zadr- in jih hijene bolj težko ob polni luni, zato jih hi- žujejo v določeni razdalji ujamejo, ker so izredno jene večkrat množično stran od njih. Pozneje hitre. pobijajo in si zagotovijo mlade gazele že lahko Gazele postanejo lahek hrano za prihodnje dni. sledijo odraslim živalim plen ponoči, predvsem (Se nadaljuje) 40 Nedelja, 26. marca 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 6Ć) 666 VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI-. MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA X \c A VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je obsežno in globoko območje nizkega finega pritiska. Oslabljena hladna fronta je ponod dosegla Slovenijo. Pred novo fronto, ki je Se nad Britanskim 990 otofijem, priteka k nam razmeroma vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1000 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.55 in zašlo ob 18.21. Dan bo dolg 12 ur in 16 minut. Luna bo vzšla ob 3.12. in zašla ob 13.37. PLIMOVANJE Danes: ob 0.44 najnižje -12 cm, ob 6.13 najvisje 21 cm, ob 12.42 najnižje -39 cm, ob 19.24 najvisje 36 cm. Tutri: ob 1.28 najnižje -23 cm, ob 7.08 najvisje 28 cm, ob 13.25 najnižje -44 cm, ob 19.55 najvisje 43 cm. SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje do 110 Rogla 150 do 190 Kope do 140 Krvavec 200 Vogel 340 Zelenica 90 do 240 Kalifi 20 Kanin Golte Kranjska Gora Soriška planina Velika planina Cerkno Rakitna Naprave obratujejo na vseh omenjenih smučiščih, na Kalifiu obratuje samo vlefinica Zajček.. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški planini, Veliki planini, Kopah, Krvavcu, Kalifiu, Golteh, Logarski dolini in delno na Voglu. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Koblo, Vehko planino in do pod Vogla. Dostop na smufiiSfie Mariborsko Pohorje je možen samo z zimsko opremo. BIOPROGNO Vpliv vremena bo dopol-ne Se ugoden, popoldne pa bodo vremensko najbolj občutljivi ljudje imeli manjše težave, pogojene z vremenom. ONESNAŽEN Konc. SOiv mg/m‘ 25.03. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad........25 Maribor............28 Trbovlje...........84 Velenje.............5 Celje..............36 Hrastnik...........29 DANES GRADEC 6/-1 O S. GRADEC „ KRANJSKA GOBA 0 „ ™,c CEUE 9/0 CEDAD-^ (/vj> O KRANJ cS1 N. MESTO OVIDEM 2^5 —«*N. GORICA GORICA 02/5 °UUBUANA POSTOJNA ®''° KOČEVJE