Stene ne pozelenijo same
Ljubljana, Slovenija, Ju-goslavija in vse širno sosed-stvo zelo dobro pozna veliko gostoljubnost zelenega hote-la v našem mestu, ki smo ga pred leti poimenovali po sta-rem gostišču ob Gosposvet-ski cesti, za hotel »Lev«.
Uprava hotela je na majh-ni površini uredila zelen vrt, ki goste vsaj delno loči od večnega prometa na glav-nem mestnem križišču pred Delavskim domom. Ozeleni-li so vso še prosto površino ob vseh straneh hotela.
Ob tej veliki prostorski sti-ski za zemljišča in zelenilo se je pojavil predlog, da bi tudi hrupno steno hotela ob Gosposvetski cesti, kjer ni oken, prekrili z zeleno plazil-ko in to od tal do vrha.
Zamisel seje obnesla. Pla-zilka se vzpenja vedno višje, mraz in vročina pa tudi bo-lezni ji ne škodijo, tako da nam vsako leto v maju zno-va ozeleni.
Tako ima sedaj Ljubljana verjetno eno izmed največ-jih naravnih in živih zelenih zaves, sajje široka 8 metrov,
visoka 35 metrov, ali skupaj meri približno 300 kvadrat-nih metrov.
Ker zbrani plazilki ugajajo vremenski pogoji Ljubljane, bi bilo zelo priporočljivo, da jo vsaj poskusimo posaditi še ob drugih brezokenskih stenah v mestu.
Pravilno bi bilo, da bi ob-čine že ob izdaji gradbenega dovoljenja zahtevale, da se vse proste stenske površine smiselno ozelenijo z drevesi, plazilkami, trajnicami itd.
Neokusni pogled z gradu in iz Pijadejeve ulice na po-sJovno hišo JugotekstHa bi bil na primer vsaj delno neo-pazen in nevpadljiv, če bi imel ozelenelo vsaj grdo ste-no proti gradu. Steno je možno vsaj delno prekriti z nižjim prizidkom ali celo z izrezom dveh zadnjih etaž, s smiselno preureditvijo v ze-lene terase, obrnjene proti Gradu. Krajevna skupnost naj bi v lastnem delokrogu razpisala'natečaj za preobli-kovanje celotnega objekta Jugotekstila,   ker resnično
obhkovno in  v masi kazi okolico.
Ob Plavi laguni smo zgra-dili stolpnico Petrol. Ta ob-jekt ima napram Titovi cesti od vrha do tal gole stene brez vseh oken. Poskusimo vendar te gole stene ozeleni-ti vsaj s plazilkami!
Mojster Plečnik je ob gradnji nove gimnazije všu-bičevi ulici obdelal tudi po-žarni zid stare gimnazije. Ba-jeje za to oblikovanjeizdelal desetero skic, da se je konč-no z eno sprijaznil in realizi-ral. Sedaj, ko na tej steni ni več neokusnih reklam, je pogled na to steno vedno živ in lep.
Ravno tako bi gole planke Šumijevih hiš v Gradišču za-daj za realko vsaj nekoliko lepše obdelali. Sedaj torešu-je novi mali parkec z zeleni-mi plazilkami. Ta novi par-kec je znova dokaz, kako malo je treba za ustvaritev vsaj malo lepote.
Grd je pogled na požarna zidova Kozolca, še gršipa na stolpnico steklenjačo SCT na Bavarskem dvoru in še na čmi prizidek »klavirja« ob novi pošti. Ali res ne mo-remo sedanjega stanja  ob
teh objektih vsaj delno zboljšati s plazilkami, z zele-nimi zavesami prek vseh balkonov Kozolca, z zavesa-mi dreves ob »klavirju« in steklenjači? Obupen je tudi pogled na novo stekleno ma-so Pokojninskega zavoda ob Pijadejevi ulici, pa tudiRTV palačo. Vsaj golo južno ste-no  Cankarjevega doma in
Cankarjev trg poskušajmo zboljšati s plazilkami in zele-nilom. Saj mi to znamo! Po-glejmo vendar Kompasov hotel, Plavo laguno, posa-mezne dele Trga revolucije, Tabor in še in še.' Od nas samih je odvisno, ali bomo imeli zeleno Ljubljano ali prazne gole neoblikovane in grde stene.              Ciril Stanič