7. številka.
N V Trstu, v soboto 22. Januvarja W87.
Tečaj XII.
Opazke.
Y«i dopisi ne poiiljajo uredništvu v ulici Torrunte. l2.\'Hak li*t moru hiti frankiran. Kokopini «e im? vračajo,
fcjflKS)
TiiKoriiti {riizue vrntc naznanila in poslanice) ne zaračunijo p« pogodbi ; pri kratkih ojjla-ih z drobnimi frkami *l> plačuje 7.11 vsako besedo * nov.
Jtorof-nino, reklamacije in inscrate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinost,«
izhaja dvakrat n» teden, v**ko sredo in soboto oh l uri popoludiiH.
Cena 7.11 vce lfto 8 prilojjo t for . za pni 3 f'>r	nov., 7« retrt let« t for.
17» nov — Edinost lire/ priloga utano 7H rolo leto « for., z« pol leta 3 for., za četrt let« ■ for. »O nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-niStvu, v prodnjalnirali toliaki« v Trstu po a nov., v Gorici in v Ajdovščini po 41 nov
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
< VeUinnati j« n o(i,
Nrav. namen in dolžnosti delalskih podp. društev.
(Dalje.)
Svet — pravi starogrSki filozof Pitagora — poiioben je olimpiškim igratn: eni ne iščejo druzega, nego lastne koristi in z vsem trgujo; dru^i prodajajo sami sebe ter si žele slave; drugi so le navzoči pri teh igrah, iu niso vedno najslabši.
Stari ta rek bi prav lahko obr« noli tudi na denašnje čase. Tudi mi vidim j pred sebij svetovno igro in igralce, ljudi: eni vlečejo le nas«; svet jim je butika, namen njemu ne drugačen nego, da se okoriste ter samopašno in v obiljnosti žive. Drugi zop3t iščejo zgolj slave : zadnja jih zadovoljuje in njih namenom streže; drugi zopet gledajo indiferentno in nemarno v dnevne dogodke, nebrigajoč se nič niti za Judeža niti za Kajfeža.
Tudi mej sabo nahajamo oseb vs^h teh vrst. Koristolovlje je človeku tako rekoč prirojeno; še celo neumna žival se bori za svoj obstanek: kako bi človek brezobzirno puščal vse v nemar? Ne verujemo pa, da so vsi koraki, koje človek učim za lastno ohrun'tev, smatrati koristolovjem.
Žili Bog pa, da imamo mej seboj premnogo ljudi tretje, zgoraj navedene vrste, namreč takin, kojitn ni mar druzega, nego lastna oseba, ne baveč .•86 zadrugo človeštvo.
Čuda dela človeštvo s združeno* tj o in mejusobio pomočjo; ali še večja čuda delalo bi, ako ne bi bilo m>\j njim posameznikov, ki se za razvitje in napredek raznih ustanov malo ali nič ne brigajo. Od Boga samega -nam dana dolžnost ukazuje nam, po-
PODLISTEK. Begovski „pivač".*)
Mi južni Slovani, posebno pa Hrvati in Srbi, moramo na našo narodno poezijo prav ponosni biti, kor je je v obilji — samo jej se mora izvor imeti. Užo več deceni j je, da se po vsem južnem Slovanskem nabirajo z inicijativo „Matice Hrvatsko" narodne pesme, katere se pojo po Hrvatskem, »Slavoniji, Dalmaciji, Srbiji, latri, Primorskoj, Bosni in Jlrcegovini in drugoj, kjer jih le je.
Narodna pesem je neprecenjivo blago pesniškega genija, v katerem se blišči narodna čut i narava, radost in žalost, jad in nejevolja, narodno junaštvo in osveta
—	socijalen in praven pojem naroda. Teh pesen imajo Slovani množino — iu kdor mod nje zahaja, ima priložnost slišati jih. Vsak narod, kateremu je do svoje olike, mora ho na nje ozreti, ker po njih spozna prošlost narodno in po istih si mora kovati tudi prihodnjost svojo. Vsi narodi skrbe, da to svojo blago v eno celino po-bero in se z njim okoriste. To so uže storili in še delajo Nemci, Francozi, Angleži in drugi grmanski narodi — kateri se pa v tem oziru no morejo z slovansko narodno poezijo meriti. Kar jo (Jrmanom sveto, mora tudi biti in je Slovanom ljubu. Kar so oni mogoče užo popolnoma storili
—	mi na tem še delamo in če hočemo
*) T j p v'C narodnih pesem, kateri v Bonih zahaja v h <Kov.ska hiše in pojH svoje junačka pesmi, da se na tak načiu preživi*
magati drug drugemu. K de nam se podaje lepša prilika za to, kakor uprav, ako se družimo v društva človekoljubna in podporna! Udje istega društva učimo se spoznavati drug druzega, bratsko si pomagamo in se podučimo v tem ali onem, kar nam utegne biti v korist.
Namen naš je, nekoliko v misel vzeti društva, kojih namen je podpora in poduk; namreč: delulska podporna. Pravica do obstanka teh društev sloni na skupnosti moči; malo zmoremo, ako se pojedini mučimo in upiramo proti živinskem nezgodam. Morda smo leta in leta vedno čili in zdravi ter si moremo z lehkoto preskrbovati živež in drugo potrebno, ali pride nesreča, napada nas bolezen in v malo tednih, al' celo v malo dneh potrosimo, kar smo si slučajno v času, ko smo bili zdravi, prihranili, na to pa pademo v bedo, iz koje se skoraj več ne opomoremo.
Delavec, rokodelec, ki živi zgolj od vsakdanjega zaslužka svojih rok, moral bi biti zavarovau tudi za slučaj bolezni, država morala bi skrbeti zanj, da tudi tedaj ne pogiue ; ali kakor smo uže zgoraj opomnili, države ni mogoče skoraj prisiliti, d& bi se samo na njo ozirali njeni podaniki v svojej potrebi, kajti tedbj povišati bi se morali itak užo preogrornni davki: delalcu ne ostane po tem takem druzega, nego, da sam premisli, kako bi se preskrbel tudi v slučaju bolezni; in od tod podporna delalska društva.
Naloga njih je: dajati svojim članom v slučaju bolezni zdravniško pomoč, zdravila in primerno podporo, s čemur naj se preživlja njegova dru-
uspešno delati, moramo če dolgo Čakati, doklor tudi to blago v eno celino spravimo.
„Matica Hrvatska", katera jo za hrvatsko književnost veliko storila, vzela si jo nalogo, da te pesnic po svojih poverjenikih, kateri so po vseh južnih-slovan-skih krajih nahajajo, skupi v colosti, da s tem narodu koristi, lina užo nad več sto tisoč stihov; ž njeno pripomočjo izšle so „Hrvatske narodne pesme, katere se pojo po Istri in kvarnerskih otokihu, nakupila jo in dobila od raznih hrvatskih književnikov zbirko takih pesem, delala je, dela šo in ne žaluje nobenega truda in troska, da jih še pridobi.
Njeni poverjeniki, večinoma književniki, po svo jih krajih pesmi nabirajo in jih pošiljajo na dotično mesto. Kar so pri Grkih „rapsodi", pri Francozih „troubadouri", pri Nemcih „minesangeri" — to so pri njih bili in so šo narodni „pivači", kateri so po vseh somnih in shodih cerkvenih nahajajo, in z guslami žalostne in junaške pesmi pojo* V obče, mislimo, da le malo intclegeutncmu bralcu ni potreba še raz-tolmačovati koristi takih pesem, ampak jih hočemo opozoriti na „begovskoga pivača" (pevača, pevca), kateri se užo od 20. do-cembra pr. I. nahaja v Zagrebu in na trošek „Matice Hrvatske" v pero pesmi poje, t. j. on poje, a drugi zapisujejo. Takšen pevec je Mehmed Kolak-Kolakovič, na katerega so je „Matica" po gosp. prof. Marjanoviću namerila. Doma jo iz Kulen-Vakufa v Itosni, ima 50 let, jo čudež svoje vrsti; pesem ve množino in jo uže dosedaj v pero poverjenikov „Matice" povedal nad 50 pesem, skoraj do 50.000 stihov. Pred
žina. Delo nam je vsem potrebno za utrditev telesnega zdravja in da si zaslužimo vsakdanji kruh. Od malega gr-4jega dnevnega zaslužka je pa malo da ne skoraj vsakemu mogoče odtrgati malo kraieai^ev, s katerimi se preskrbi s potrebnim tudi v slučaju, ko bi njegove t desne moči opešale ter m bi mogel več prenašiti težkoč, ki so z delom združene.
Kako pomembna in koristna so tedaj ta društva! Kakor bratje pomagajo si članovi istih, nevede za slučaj, ko enega ali drugega bolezen ali kaka druga nesreča zadene, mej-usobno: vsi vkupa j znašajo, čeprav morda le nekatere potrpba primora, da iščejo pomoči pri društvu. Podlaga teli društev je tedaj hvalevredna in kristjanska, kajti i vera nas uči, da moramo v potrebi drug druzemu pomagati.
Ni pa samo telesna pomoč, ki se od enakih društev tirja. Svet vedno bolj v vednostih in znanju napreduje in sramotno je skoraj za človeka, bodi tudi bornega stanu, dandanes ostati neolikan in nevešč. Druga, akoprav postranska skrb teh društev, je tudi mej svojimi udi omiko in zavedenje širiti, srce blažiti in je z dobrimi nauki po-duč ti. To pa vzmore najbolj s koristnim predavanjem, gojenjem petja, posojevaojem podučnth knjig itd.
Ne le telo, temveč tudi duša potrebuje tečne hrane ; z občevanjem z ljudmi in z umnim pogovarjanjem z drugimi priuči se človek marsikaj, kar mu je čestokrat velekoristno. Veo ljudi, več ve — pravi pregovor: ako ne živimo sami sebi, ampak občujemo z ostalim svetom, privadimo se tujim
okupaci jo Bosne po Avstriji bil je posestnik v Bosni in se ni pečal z pevanjem, marveč živel s prihodom svojega posestva, ker se je pa bojeval zoper avstrijsko čete, zato mu je tudi hiša in posestvo uničeno bilo in tako je vse zgubil. Da se prehrani, lotil se je tamburice, in je pesme, katere se je od svojega strica navadil, pel po bo-govskih hišah. Zadovoljen jo z majhnim, ker potrebe veliko nema. Pri dečinskej naivnosti, diči ga šo kakor zlato čisto poštenje, možoven in odvažen značaj. Had pojo pred vsakim, kdor ga zaprosi. Ko ga kakšen beg pokliče, pride, ali bez tambure, ko pa beg po njej vpraša, odgovori mu: „Pošalji po nju", v obče jo možak iu tip pravega Jugoslovana, kakeršnih nam je potreba in čeprav Mohamedan, pojo junaške pesmi, v katerih so povišajo krščanski junaki, koji so padli za „krst častni i slobodu zlatnu". Ko poje, ne zmoti se, če se mu tudi v besedo seže.
„Matica Hrvatska", da tudi drugo občinstvo vpozna s tem „pivačem", priredila je zagrebškim prebivalcem ugoden večer, pri katerem je „pivač" pel. Najprej je v pero govoril, potem pa s tamburo zapel veliko historično nad 1000 vrst dolgo pesem „O junaštvu in mejdanu kapitana Borića in Kumalijiča Alage", katero neobično petje se je čudno dojelo poslušalcev. Občinstvo mu je burno odobravalo in je hvaležno ostalo „Matici", katera jih jo s tim širitcljein narodne poezije vpo-znala;
Čast komur čast, a hvala begovskomu pivaču —- narodna južnoslovanska poezija pomnoži so na tak način še za par sto tisoč stihov in če se tako nadaljuje, prokose
navadam in običajem, priučimo se tudi inarsičemur, kar nam je koristno.
Kolike koristi neso tudi. iz taga pogleda podporna društva! k njim se Ue zatečemo le tedaj, ko imamo bolezen v hiši, temveč v njih spoznavamo se !ahko z dobrimi ljudmi, ki nam morejo v potrebi dobre svete dajati, ali nam na ta ali oni način pomoči. V tako društvo zateče se delalec, ka^ar hoče ter v njem lahko občuje prijazno in uljudno, kakor doma: ono moralo bi mu biti drug dom, zbirališče, v kojem se lahko po svojem zabava4 ali si presne v dobrej druščini slabo voljo ia moreče misli.
Taka društva so velike pomembe in vrednosti tudi za naš mili sloven-ski narod. —
(Dalje prih.)
Deželni zbori.
Kranjski
(Nadaljevanje in konoc desete seje.)
§ 6. Zvrši tov tega zakona je naročena Mojemu poljedelskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari.
Ta zakon se sprejme brez ugovora ili brez premembe.
Za nji in poroča dr. Poklukar o Ko-pačniški cesti, za katero je bil deželni zbor dovolil 7000 gld., cestni odbor Loški 3000 gld., država pa 10.000 gld. Toda stroški so bili proračunjeni na 24.000 gld., zato je deželni zbor sklenol dati šo 1400 gld., ako dasta država 2000 gld,, cestni odbor loški pa 000 gld. Pa stroški so se se povekšali, ker so 16. in 17. okt. nalivi novo cesto tako zelo poškodovali, da je poprava poškodovanih delov stala 1252 gld. 01 kr. Finančni odsek jo bil mnenja, da dežela za omenjeno cesto ni dolžna več dati, kakor je bila sklenola, namreč 8400 gld., in ravno tako cestni odbor Loški no več, kakor 3600 gld., ampak da
se vse nade, a pesništvu bo to neizmerno koristilo.
Gotovo je, dti noben narod v Evropi nema toliko poetiškega duha, kakor naši bratje v Bosni, llrcegovini, Dalmaciji, Srbiji, Crnogori, sploh na slovanskem jugu. Večina prekrasnih epopej in rapsodij nam predočeva junaštvo in nepokvarjeni čut za vse lepo in idejalno naših bratov na jugu, kateri imajo šo prav lepo prihodnjost in akopram danes tam na jugu tuje sile sojo razpor mej tem ljudstvom ter dražijo Slovana proti Slovanu, pri vsem tem ni daleč oni čas, ko ta junaški narod spozna preočividne namere svojih nopri-jateljev ter v bratskej slogi začne uspešno delovati za svoj razvoj na polju prosvete in splošnega napredka. Na slovanskem jugu mora vsplamteti sveti ogenj, ki bode unemal i oni slovanski svet, po katerem brije severa zapadni mrzli veter, braneč slovanske) kulturi svoj narodni razvitek.
Politične konstelacije morajo prinesti še mnogo gorje mej slovanski svet, toda umolknila ne bode več gusla, ki nam de-nes sporoča dejanja prošlega junaštva in tužnih, nesrečnih časov, pa nam čez čas tudi veselejšo zabrenka.
Narod, kateri ima mej seboj tako „troubadourje", kakoršen je „ begovski pivač" in tako kulturno središče, kakoršnn je Zagreb, mora na dan in moro tudi iznenaditi zapadno Evropo.
Zagreb 18. januvarja 1887,
mora vse višje stroške plačati držam, ki je iz vojnih ozirov silila delati to cesto, ter iz te^a vzroka prevzeti tudi polovico vzdrževalnih stroškov.
Zato poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga :
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Izplačanje sledečih znezkov za gradnjo Kopalniške ceste predplačiloma iz deželnega zaklada, in sicer:
a)	na račun podjetnika Franca Bevka izplačanih 1073 gld. 12 kr., kateri znesek je iztirjati od njegove kavcije, in
b)	nepokritega zneska 1112 gld. 10 kr., ki se bode povrnil iz obljubljene državne podpore, se odobraje.
2.	Stroški za popravo po povodnji poškovane Kopačniške ceste, proračunjeni na 1252 gld. fil kr., plačajo se le kot predplačilo iz deželnega zaklada pod tem pogojem, da jih država povrne.
8. Stroške za vzdržavanje Kopačniške ceste 1. 1887 plačati je predplačiloma iz deželnega zaklada. Zaradi primernih doneskov pa se naroča deželnemu odboru, da se dogovori s c. kr. vlado in okrajnim cestnim odborom Škofjeloškim in to tako, da vlada donaša vsaj 50 odstotkov".
Pri glasovanju obveljajo vsi predlogi finančnega odseka brez premembe.
Obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani se dovoli dosedanja podpora 300 gld., cestnemu odboru v Krškem za cesto od Krškega do Broda podpora 000 gld., cestnemu odboru v Ribnici za okrajne ceste v Loškem Potoku vsied prošnje občinskega zastopa Loškopotoškega pa podpora 500 gold.
Poslanec Klun poroča o prošnji Vin-cencijeve družbe v Ljubljani za dozidanje „Marijanišča", katero bo stalo 25.000 gld. Ker je deželi na veliko korist, ako se more v dotično poslopje spraviti več sirot, poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga, naj se Vincencijevi družbi iz presežkov sirotinskega zaklada dovoli donesek 3000 gld. proti temu, da družba po dovršeni stavbi Sodatotne obresti od te glavnice, to je 150 gld., vsako leto vračuni v donesek, ki ga ji dežela plačuje za deželne sirote.
Ta predlog se sprejme brez oporekanja.
Baron Svegelj poroča o prošnji profesorja Alfonza Pavlina za donesek k oskrbovanju botaničnega vrta, za katerega se sedaj plačuje iz dohodkov gimnazije 210 gld., iz mestne blagajnice pa 105 gld. Ker pa vrt ne zadostuje svojemu namenu in je zarad neprilične lege slabo obiskovan, sprožila se je misel, da bi bilo primerno, nov botaničen vrt napraviti pri novem muzeju. Poročevalec toraj predlaga:
1.	Za oskrbovanje botaničnega vrta se iz deželnega zaklada za leto 1887 dovoli podpora 100 gld.
2.	Deželnemu odboru se naroča, naj se prostor okoli muzeja porabi za nov botaničen vrt.
3.	Deželnemu odboru se dalje naroča naj za novi vrt od mestnega odbora izprosi dosedanjo podporo, od vlade pa vsaj skupnino za sedanji vrt, ki naj jo obrne za napravo novega vrta.
Tudi ti predlogi se sprejm6 brez premembe.
Bivšemu učitelju Ivanu Lenarčiču se za tri leta dovoli miloščina 50 gld. na leto.
Prošnja Črnomaljske občine za uvrstitev ceste Ljubljana-Krka-Žužemperk-Čcr-mošnjice-Črnomelj med deželne ceste, ki sta jo toplo priporočala poslanca Šuklje in Pfeifer, se izroči deželnemu odboru, da se na njo pri novem kategoriziranji cest ozira; ravno tako prošnja občine Sma-rijuke zarad ceste od Škofeljce do Pijave gorice, oziroma do Turjaka, toda s pri-stavkom, da sme deželni odbor za vzdrževanje ceste od Škofeljce do Pijave gorice cestnemu odboru dovoliti denarno podporo. S tistim pristavkom, kakor prošnja Smarijska, se je rešila tudi prošnja v Grosupljem in Slivnici. — Prošnja občine Ravno se izroči deželnemu odboru, ki naj cestnemu odboru Krškemu naroči, naj predloži načrt zarad omenjene ceste deželnemu odboru, kateri se ob enem poobla-ščuje v ta nainen dovoliti primerno podporo.
Prošnja občine Famlje, Gornje Vreme in Ilritof za premeščenje mitnice na Reški cesti se odbije.
Prošnja Ribniških in Velikolaških prebivalcev za vravnavo požiralnikov se izroči deželnemu odboru, ki naj skrbi, da se prej ko mogoče preiskujejo požiralniki ▼ Loškem Potoku, v Ribniški, Dobrepoljski in Struški dolini, kakor tudi pri Ložini, Kočevji in Mezlji.
Dr. Sterbenec poroča o deželno-od-borovem poročilu glede občil in predlaga, naj se vzame na znanje. Poslanec Luck-- iann je pri tej priliki govoril o že-
Iezničnih tarifih in priporoča resolucijo, da se prošnja pošlje do slavne vlade, naj ves svoj vpliv pri južni železnici porabi, da se bodo za Ljubljano vsaj taki tarifi dovolili, kakor jih ima Gorica. Predlog poročevalcev in omenjena resolucija se sprejme.
Ravno tako se na znanje vzame poročilo o deželnih zavodih in njih zakladih, ter se ob enem izreče zahvala dobrotnikom muzeja.
Konečno g. Stegnar poroča o šolstvu, ki se vzame na znanje. Pri tej priliki se sprejme tudi predlog, da se vlada naprosi, naj silno visoko učnino za srednje šole zniža na prejšnji znesek.
S tem se je končala seja.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Baron P i n o se je odpoved*! državnemu poslanstvu.
Državni zbor je sklican na 28. dan t. m. V prvej seji so na dnevnem redu te le predloge : prvo čitanje vladine predloge dodatnega kredita k proračunu ministerstva za deželno bran za leto 188«; prvo čitanje predloga poslancev dr. Jaques, dr. Roser in tovarišev, glede odškodovanja za kazni, po nedolžnem prebito; prvo čitanje predloga poslancev dr. Roser in tovarišev, glede ustanovitve zdravstvenega urada v Avstriji po vzgledu onega v Bo-rolinu; prvo čitanje predloga poslancev Lienbacher in tovarišev, gledć izdanja pravilnika za hranilnice; prvo čitanjo predloga poslancev dr. Plener, dr. Exner in Vrabec, gledd ustanovitve in vredbe delavskih zbornic; prvo čitanje predloga poslancev dr. Forregger in tovarišev, glede zakonskih osnov za predrugačbo tiskovnega zakona in kazenskega reda, za odpravo pristojbin od tiskovin in določbe zoper zlorabo tiska.
V gosposko zbornico so bili poklicani ti le voliki gospodje: kremsmin-sterski opat in zgornje-avstrijski deželni glavar Leonard Achleutner, slavni kirurg in profesor, dvorni svetovalec Billroth; dvorni svetovalec in načelnik evangeljskega viftjega cerkvenega sveta dr. Rudolf Franz; infulirani klosterneuburški prošt Ubald Kostersitz; veliki obrtnik Ljudevit Lob-mayr; solnograški deželni glavar, svetovalec višjega deželnoga sodišča Karol grof Chorinsky; koinornik in veleposestnik na Češkem, Teobald grof Černin; državna poslanca grof Deym in dr. Šrom; senatni načelnik upravnoga sodisea Mavricij baron Ender; veleposestnik na dolenjem Avstrijskem Fran grof Kuefstein; vmirovljeni otdelkni načelnik v trgovinskem minister-stvu baron Pusswald; tirolski deželni glavar Fran baron Rapp; načelnik višjega deželnega sodišča v Levovu, Josip baron Schenk; veleposestnik in gališki deželni poslanec, Stanislav vitez Staroviejski-Biber-stein. — V enej prvih sej gosposke zbornico pride na dnevni red Schmerlingov predlog, glede protresenja jezikovnega ukaza.
Na Štajerskem je mej Nemci, pa tudi mej Slovenci prav živa agitacija zoper naseljevanje judov. Razpošiljala se je o tej zadevi neka prošnja, katoro so pa sodišča zaplenole s iein ustrjevanjem, da budi sovraštvo zoper drugovernike in da ščuje državljane zoper mir in red.
Stajarski deželni zbor je v svojej večini tako strasten, da ne odo-bruje le ponemčevanja Slovencev na juž-njem Stajarskem, temuč jemlje to celo v prijetno znanje. Da je to resnica, priča to le: V seji 15. t. m. jo poročal zlopo-vestni vitez Vesteneck o ljudskih šolah. V tem poročilu je v imenu dotičnega odseka predlagal, naj se deželnega šolskega sveta naznanilo, da izvrševanje lanskega deželno-zborskega sklepa, glede gojitve nemškega jezika v vseh štajerskih šolah, krepko podpira, vzame v prijetno znanje, i naj so deželnemu odboru naroči, da se z vlado dogovorf, kako bi se nemškega jezika učenje v vseh ljudskih šolah nadzorovalo ter naj se o dotičnih naredbah in ukazih deželnemu zboru poroči. — Dr. Dominkuš je na to v imenu slovenskih poslancev izjavil, da se slovenski poslanci ne udeleže posvetovanja teh predlogov, ker se iz njih in iz dosedanjega postopanja večine vidi, da hoče dolenjo Stajarsko ponemčiti. Potem so vsi slovenski poslanci zapustili zbornico. — Oglasil so je na to deželni namestnik, baron Kiiheck, ter zagotovil, da deželni šolski svet slovenskega jezika nikakor ne zatira. Nemški poduk je tudi v interesu slovenskega prebivalstva (je-li bi tudi bil slovenski poduk v interesu nem-
škega prebivalstva? kftko misli to baron Kiibeck, to bi radi vedeli). Deželni šolski svfet si ne more očitati, da ponemčuje. (Mi prašamo, kaj pa je to, če se v ljudske Šole mej slovenskim prebivalstvom vsiluje nemški jezik, ali to ni ponemče-vanje ? Povejte nam drugo imč, mi ga ne poznamo). Poslanec Schreiner se je potem trudil z dokazovanjem, da Slovenci niso imeli vzroka, zbornice zapustiti, ako bi se hotelo ponemčevati, vse drugačne strune bi so lahko napele. (Gosp. Schreiner se jako moti, strune je njegova stranka uže tako napela, kar je le mogla, le malo bolj napete pa bi počile, in g. Schreiner bi potem jadikoval). Da se je nazadnje odsekov predlog sprejel, tega nam še omeniti ni treba. — Ako bi večina šta-jarskega deželnega zbora bila pravična, potem bi prav tako skrbela za slovenski, kakor za nemški jezik, a zadnjega ima vedno na jeziku, prvega pa se boji, kakor hudič križa, če tudi ima, ker je na Stajarskem deželni jezik, enako pravico z nemškim. Co pa je uže tako skrbna za stajarsko ljudstvo, zakaj se ne poteza za to, da so v ljudskih šolah na nemškem Štajerskem uvede tudi slovenski jezik P
Vogorskejposlankej zbornici jo 17. t. m. finančni minister objavil, da je za 247 milijonov državnega dolga namenjenega za konvertiranje v 4 pcrcentna dolžna pisma in da se steni prihrani 572 milojona letnih obresti.
Vitanje dežele.
Bolgarsko prašanje zgublja zadnje dni vedno bolj svojo ostrost. Italijanski minister zunanjih zadev, grof Robilant, rekel je bolgarskej deputaciji, da bo bolgarska vlada takoj po vrnitvi deputacijo v Sredec morala storiti stalen sklep ; iz-volje ima, da ohrani sedanje začasno stanje, katero pa, če se nadaljuje, napolni Evropo z skrbmi in tedaj ne bode koristno Bolgariji, ker jej vzame sočutje vlad; ali pa, da se poboga z Rusijo, kar na podlogi berolinske pogodbe incarigrajskega zapisnika ni nemogoče. Zankovo posredovanje v Carigradu dobro napreduje, v Carigradu bivajočim Bolgarom jo Zankov rekel, da upa s pomočjo Turčijo k malu rešitev bolgarskega prašanja. — Tudi Rusija hoče neki toliko odjenjati, da ne bo silila mingreljskega kneza za vladarja in da se za zdaj zadovoli, ako vlada odstopi. — Iz Sredca pa se 19. t. poroča, da tam prevladuje menitev, da bi najboljše bilo, da bolgarska vlada odstopi, potem pa naj so skliče evropska konferenca, ki bolgarske zadeve vredi. Bolgarska vlada ima tudi voljo odstopiti, da se jej le zagotovilo da, da Evropa reši bolgarsko prašanje.
Italijanska poslanska zbornica je uže skoraj štirnajst dni zbrana, pa doslej še nič ni storila, ker manjka še dve tretjini poslancev in je toraj nesklepčna. Časniki si brez vspeha prizadevajo poslance skupaj zbobnati; pretitve, da ne bodo več izvoljeni, ne pomagajo nič. Te mlačnosti je mnogo krivo to, da italijanski poslanci no dobivajo nobene odškodnine za zgubljeni čas in troške, a tudi malomarnost ni izključena.
Na Nemškem mora biti politično nebo zelo oblačno. Uže to, da poslanska zbornica ni hotela sprejeti vojaške predloge, če prav je dobro vedela ter je tudi Bi-smark brez ovinkov povedal, da bode raz-puščona, ako predloge ne sprejme, kaže dovolj, da nemška vlada i nemško ljudstvo nemati enakih želj in teženj, kar je za obojo stran jako slabo znamenje; nobena vlada no moro dolgo živeti, ako nema podpore v ljudstvu, i noben narod ne inore napredovati, ako ga vlada brzda. Temu osodopolnemu raz p oru pa je še nemškega državnega zbora gosposka zbornica, ki uliva olje vogenj. Pisala je namreč cesarju, da je po svojem poklicu dolžna, obsoditi postopanje poslanske zbornice, cesarju izreči neomejeno udanost in pokorščino ter izjaviti, da bo nemško ljudstvo pripravljeno, žrtvovati vse, da se Evropi ohranijo dobrote miru. — Te besede so sicer jako lepe, a kdo je največ kriv, da da zdaj visi mir na meča konici? Kdo je tega kriv, da je zdaj vsa Evropa vojuški tabor? Tega je kriva Prusija, ker prav ona jo prva uvedla v Evropi splošno vojaštvo, s katero napravo se jo tudi povz-dignola nad druge države, ker je zmagala Avstrijo in Francosko in slovo ona zdaj sploh za najmogočnejšo državo v Evropi. A kaže se, da ima ta mogočnost kratke nogć, sicer bi Bismark ne postopal tako ostro, sicer bi gosposka zbornica no bila tako osorno in nespametno vrgla žareče plamenice mej ljudstvo in nemškim cesarjem. To je bilo od gosposko zbornice nespametno. Francozi so v letu 1871 plačali Prusoin pet milijard vojne odškodnine, pa pri vsem tem je uže zdaj Nemčija v
velikih denarnih zadregah; to priča pre-stolni govor pruskega deželnega zbora, v katerem nemški cesar naglaša, da je Prusija in država v velikej denarnej stiski, če tudi je bila na vse mogoče načine varčna, in da je treba na posodo vzeti uže zdaj 28Va milijonov, pa to še brez pomnožitve vojakov! — Če se no motimo, bil je nekdaj v starih časih nek Endimijen, ki je sam sebe snedel — kako je to storil, to je res čudo — a zdi se nam, da Prusija z svojim vojaštvom tudi sama sebe sne; — kar je nenaravno, to jtemrt trajnosti, tedaj bo tudi pruske hegemonije v Evropi k malu konec.
DOPISI.
Trst, 21. jtn. (Tzv. dop.) —(Lalion-ska kultura). — Italijanska kultura se je zopet pokazala v najlepšem krilu te dni v raznih ital. listih našega Primorja I Rajncega Erjavca pogreb jim je služil v najgršo skrunjenje verskega čuta; „Corriere di Gorizia" je na najsuvovejši način napadal vse one dostojanstvenike in uradnike, kateri so se udeležili Erjavčevega pogreba, potem pa se norca delal iz pogreba na najpodlejši način. — Tako mora pisati le moraliČno popolnoma propala židkinja, katera, kakor znano, diči so svojimi dušnimi proizvodi goriškega „Corriere". Tržaški listi so stvar po omenjenem listu posneli; ali „Šalobarda* jo v tem obziru uže prekosila samo sebe; ona piše, da je bil pogreb demonstracija in provokacija Italijanov, prav tako kakor pred letom pogreb Dolenca od Edinosti (come si fece q\i\ da noi quando mori il Dollenc deli'Edinost lo seorso anno).
No vemo, ali je hotela Šalobarda napraviti slab dovtip, ali pa ne ve in no vidi, kaj so okolo njo godi. Vsakako pa bi jej mogla nje prva tabla, ki visi nad našo tiskarno, svedočiti o živenju našega urednika.
Se druga surovost. Nek bivši profesor dr. Jelačič, mož 48 leten, lepega obličja, ali zanemarjen z dolgimi lasmi in jako razcapan, ki je bil svoje dni kot učenjak na takem glasu, da so je 7 hrvatskih mest zanj potezalo, da bi ga jedno ali drugo dobilo za profesorja gimnazije, uže ved časa v Trstu živi, nič no dela, nego 1© po cerkvah hodi, jč navadno le kako sko-rjico kruha, kako jabelko in olupke po-meranč, pa nobenega ničesa no prosi in tudi ne nadleguje. — V Trstu, na Hrvatskem in v Istri so nekateri viši uradnikir advokati, poslanci itd., ki so bili učenci njegovi in ti so ga uže večkrat ustavili in mu ponujali podporo, ali on jim jo hrbet obrnol. — Ko je bil prvikrat pred par let izgnan iz Trsta, videl ga je dr. L. v Kastvu, in ker je bil tudi njegov profesor, dal mu je napraviti novo obleko in ga jo pustil preobleči, ali drugi dan je našel njegovo novo oblačilo v komunskej hiši, ker Jelačič se je zopet preoblekel v staro slabe svoje cape. Takih je napravil več, ker njegova filozofija ga jo dovedla do tega, da je človek lo tedaj srečen, ako nema potrebo nobenega, nego narave, katero jo stvarnik dal. — Ker je ta za današnjo dni res preekseentrični učenjak hodil razcapan po Trstu, začeli so ital. listi napadati ga in na vlado pritiskati, da ga so silo iztira iz Trsta.
Norce so brili po starej navadi prav surovo iz ubozoga človeka, ki ni nobenemu nič storil in policija je bila primorana zapreti ga, da ga odvede. — Zdaj je ubožec užo 5 dni v zaporu in noče užiti nobeno hrane. Ljudoljubni ljudje so bili zarad tega na policiji in prosili, naj ga vsaj hitro odvedo na dom, kar se menda tudi zgodi še denes. To ubogo, pošteno bitje jo bilo našim Italijanom na potu, ker jo Hrvat; koliko nevarnih italijanskih podanikov, tudi razcapanih, je tukaj, a za odpravo teh nobeden ne kriči! Italijanska kultura naših „bastardiranih" italijančičev jo podobna ženski, ki se šopiri z lepim krilom, pod katerim pa je vse grdo in umazano. — In taki ljudje hočejo biti apostoli napredka in svobode!
V Štorjeh dne 20. januvarija. — Redko kedaj vdopiš, draga Edinost, kako^ novost iz tukajšne občine, a žalibog da ti tudi sedaj ne morem poročati nič veselega. Dne 18. t. m. zatisnol je za vselej oči naš občespoštovani in priljubljeni duhoven g. Teran Ivan v 64 1. svojo starosti, rojen v Naklem na Gorenjskem. Umrl jo po kratkej, a mučnej bolezni vsled plučnice^
Ž njim je naša občina izgubila vestnega in vzglednega dušnega pastirja, naša šolska mladež pa nevtrudljivega kateheta, kar nam priča sam sedanji presvetli ška tržaški, koji so je jako pohvalno izrazil
priliki birmovanja gledć poučevanja vero-nauka. Dne 20. t. m. bil je takošen pogreb, kakoršen se|po vaseh le redko kedaj vidi.
Da je bila velika storska cerkev ta dan polna ljudi, ter da ni ostalo nobeno oko suho pri kratkem, a jedrnatem govoru v cerkvi, mislim, da mi ni treba omenjati. — Nam štorskim občanom pa ostane rajnki gospod v večnem spominu. Lehka mu zemljica.
Iz Podgradske občine, 10. januvarija. Volitve za novi občinski odbor so toraj vendar razpisane in bodo 27., 28. in 29. tega meseca, v četrtek, petek in soboto.
Kakor pred 3 leti, tako se trudijo tudi zdaj in se bodo še vse dni pred vo-liivijo trudili razni nepoštenjaki, zapelja-vati volilce s žganjem.
To ni pošteno! To je prevara! Prijatelj kmeta ne kupuje si zaupanja s žganjem !
Možje, ohranite si svoje moštvo! Kdor proda svoje poštenje za „frakelj" Žganja, ta ni mož!
Tistemu, ki vas hoče napajati za to, da bi volili, kakor on želi, recite, da je zapeljivec, slepar, nič vreden človek. Z gnjusom se obrnite od njega.
Možje! Zdaj ste vendar prepričani, da tako ne more iti dalje. Prepričani ste, đa tisti „frakeljni14 so jako dragi. Vaša skrb mora biti, da volite v občinski odbor možake, ki bodo po svojej vesti skrbeli za dobro občine, take, ki no bodo zapravljali vašega s krvavimi žulji prisluženega denarja, tako, ki bodo skrbeli in ki so tudi do zdaj skrbeli, da se vaše stanje »boljša.
Bodite edini, pridite k volitvi in volite vsi tako, kakor vam bodo svetovali oni možje, katere poznate, da so pošteni, da so trudijo v vašo korist, da dobro za vas mislijo, možje, katerim zaupate.
Kdor ni slep, lahko vidi, da ni prava pot, po katerej se je vozarilo zadnja 3 leta. Krenoti treba.
Občina jo dosti trpela, trpeli smo vsi, ki moramo plačevati.
Vsak želi, da bi bolje bilo. Za to pa treba zložnosti pri volitvi. Ne govorite, kakor včasih: Vsaj brez nas opravijo. Dolžnost je vsacega, da pride, da se ne da zapeljati ali podkupiti, nego da pošteno odda svoj moški glas.
Ako pridete in volite kot pravi možje, dobro za občino. Kakor si posteljete, tako bodete ležali.
Moštvo toraj, pravo moštvo — brez rakije!
Iz Lanišća v Istri, dne 20. januvarja 1887. (Izv. dop.) (Istrsko razmere). — Gospod urednik, prosimo Vas, da uvrstite v svoj cenjeni list naša jadikovanja iz krsnega Krasa! Poznano jo gotovo žo povsod stanje v občini Buzetski, kako se po zakonu upravlja z ubogimi našimi kmeti, koji nemajo nobenega prijatelja, ki bi se zavzel za nje, ko se jim krivico gode. Lahko rečemo, da že nad 13 let nismo mogli doznati za račune, kam gredo naši krvavi žulji, to pa vemo, da nas zmeraj strašijo za ogromna plačila. Mi smo se hoteli tega neprenosljivega jarma osvoboditi in smo si zato tudi izbrali pred 2i/i letum svoje zastopnike, ki bi branili naše pravice. Ali laška spletkarija je dobro spoznala, da bi morala pete pobrati iz občinske hiše in tudi zapustiti debele mize, pri katerih se je gostila dobro z našimi krvavimi žulji. Lahoni so znali dobro osvje-titi naše volitve, pri katerih jo izišlo 19 naših občinskih zastopnikov, večina je bila torej v občini naša. Zato ni hotela drugikrat manjina dojti v občinsko hišo, da bi se zakonitim načinom izbral naš župan in da bi s tem še dolgo časa mučeni kmeti od-dahnoli se. Dobro so se pogovorili požrešni Lahoni in zmislili šo boljše, da morejo še za koji čas ostati pri mastnih mizah, torej so nas še bolj udarili in so nam stavili po dogovoru začasno upravo, kateri je še čas več kakor leto in pol minol, da se razpusti in je že 5, avgusta 1886. minolo leto, kateri so danes gospodujejo z našimi krvavimi žulji. Vam je gotovo znan g. 96. zakonski član, v kojem se jasno kaže, da občinsko zastopstvo kedar so razpusti naj si bodo iz kojega razloga koli, mora so ponoviti. To je bilo tudi obečano, samo toliko Časa, dokler so se razdraženi duhovi pomirili. Za predsednika bil je imenovan človek, katerega njegov sorodnik je bil kriv, da se računi niso vodili po občinskem pravilu, zato jo trebalo šo ene glave, ki je pokrila pogreško svojega sorodnika. Kaj hočemo pa govoriti o drugih členih te občinske uprave. Samo to Vam naznanimo, da so izbrali take, kakoršnih slabejih niso mogli najti. Mi ne bi tega spominjali, da ne bi nas
sedaj še veča nevolja dostigla, kakoršna nas je kroz toliko let davila pod žeslom ex načelnika Klarića. Sedaj imamo še več troškov za občinske potrebe, kakor smo popred imeli. Se to nas ne bi toliko bolelo, ker mislimo le kratki čas trpeti ali pa umreti. To nas pa najbolj boli, da tisti, katere mi hranimo z našimi krvavimi žulji, nas mrcvarijo, tolčejo in izazivajo, da na^ v ječo spraviti morejo.
Enkrat je bilo že omenjeno javno, da neki (policaj) občinska straža in be-riči od soda in davkarije so izazivale naše ljudi, kedar so bili poslani po svojih dolžnostih in so tako surovo postopali z našimi kmeti, da jim je kri Be razburila, človek je iz mesa, jeza ga pograbi in izreče v naglosti kakošno besedo, a taki veliki gospodje, buzetski policaji, zamerijo tako, da tože nedolžneža. Lahoni pa komaj čakajo prilike, da ubožnega kmeta, ki se na sodu braniti ne zna, pošljejo v ječo. Takih slučajev dogodilo se je že več in se jih bode gotovo še več, če oblasti ne zavr6 zakonom take pašarije, katerim je na pameti tožiti siromašne kmete v Rovinj, da svojo plačo dobe in se s tem debele.
Na Krasu dogodilo se je tega že veliko, da so nedolžneži morali v zapor za malo besedo, če jim je hotel policaj vola ali kravo odpeljati in še več, da so ljudje žo po enkrat, dvakrat plačali terjani dolg. V buzeškej občinskej upravi jo nek čuden in zloben policaj imenom Peter Blaževie, kateri je že mnogim solze v oči prisilil. Takovoga človeka no najde se niti v Turčiji, v Buzetu pa ga imamo, in takovo kačo moramo rediti mi z svojim krvavim potom. Njega pošilja buzetska gospoda na ekse-kucije po celem Krasu, a ponaša se tako v naših hišah, draži ljudi in izaziva jih na jezo. Pride v selo in pove že popred, da bode tega in tega v ječo spravil, katerega ima na piki že od več let, ali pa če mu kojega buzoška gospoda naroči, da mu more škodovati.
Te dneve prišel je tudi v Podgače in že popred je povedal, da tega in tega v zapor spravi. In ni lagal. Imeli smo v rokah dve tožbi od c. kr. okrožnega sodišča rovinjskoga št. 1530 in drugo št. 1530. Jadneži, ki so pozvani na sod in jim je bilaobtožba 10. in 1. že v rokah, dakako vse vzveličavnej taljanščini, kateri tudi buzeški sod, kjer sedi tudi na stolcu pristav gosp. naše gore list, ki dopisuje tudi prostim kmetom v zveličavnej taljanšćini, čeprav zna, da na Krasu ni človeka, kateremu bi bil znan ta jezik. Morete si misliti, gosp. urednik, kako težko je stanje ubogih kmetov, ki morajo plačati, a uživati nič. in ki morajo hoditi 3, 4 uro daleč, ako hočejo znati vsebino aktov in zgodi se tudi, da za, debelo plačo, da so lahko prevareni, če tisti, kojemu dajo čitati, resnice povedati neče.
Te dni smo, doznali, da je že omenjeni zlobnež policaj prišel v hišo, kjer je ubogo 66 letno starico tolkel, ob zid metal, tako da ni ubožica mogla več časa niti k maši. Mož njeni videl je to in branil jo je, da je nebi policaj ubil in prav za dotične hiše gospodarja rekel jo, da ga ima že dolgo na piki in sedaj ga spravi v ječo. In res tožbo jo naredil na okrajno podišče v Rovinj in kakor je znano, v Rovinju verujejo kakor besedam sv. evan-gelja, policajem. Kmet ne znajoč se braniti pride lahko v ječo.
Prosimo Vas, gospod urednik, da daste o tem na znanje tudi gospodom našim poslancem na Dunaj, da bodo o takih Btvarih interpelovali in da se precej policaja stavi pod iztrago in naj se ga dade iz naše službe. Vsak teden ima po par debatimentov s kmeti. Tak človek je ljudstvu v veliko nesrečo.
Domače vesti.
Cesarjev dar. Za popravek. Košljun-ske cerkve na otoku Krku darovalo je Nj. veličanstvo 300 gld. in občini Hum v Istri 200 gl. iz lastnega premoženja.
Albert vitez Conti-Cedassamare, nam tržaškim Slovencem dobro znani in v naših krogih jako spoštovani bivši predsedniški tajnik tržaškega namestništva, zdaj pri glavarstvu v Gorici, pride za glavarja na jako važno mesto Pulj mesto Elluschegga, katori pride v Poreč, mej tem ko je šel Poreški dosedanji glavar, vitez Gumer, v jako zasluženi pokoj. — Velespoštovanemu gosp. vitezu Conti čestitamo iz srca!
Imenovanja. Koncepist dolnje-avstrij-ske finančne prokurature dr. Aleksander knez Lodzia Poninski finančnim tajnikom za okoliščo finančnega vodstva v Trstu; vpokojeni oficijal solnega urada v Kopru i
Josip Farfoglia računskim oficijalom pri Tržaškej c. kr. davkarskej upravi, in Anton Sbisa, Matija Bortoli, Jakop Ortancich, Alojzij Goljevšček in Josip Luciani bili so imenovani avskultanti v okolišči tržaškega višjega deželnega sodišča.
Premeščenje. Josip Dilena, okrajni sodnik v Krku, bilje premeščen v Kormin.
Volitev V državni zbor. Tržaška trgovinska zbornica je imela zadnjo sredo volitev svojega poslanca v državni zbor na mesto odstopivšega Vucetića; izvoljen je bil z 31 glasovi mej 32 Karol Marcijal Stalitz vitez Valrisano.
Marija Ana Čehovin, rojena Ferjančič, soproga Florjana Čehovina, ki je edini še živeči brat slavnega stotnika Andreja baron Čchovin, umrla je po dolgej in zelo mučnej bolezni v Branici dne 19. t. m. v 56. letu. Bila je poznana daleč na skrog in marsikateri gospodov, ki so se zanimali za omenjenega slavnega rojaka, ter na licu mesta, to jo, v njegovej rojstvenej hiši pregledovali njegove spomenike, dobro »e bodo^ spominjati prijazne i priljudne Marije Čehovin, ki je bila v pravem pomenu besede blaga ženska, in tudi ubogim domačega kraja prava mati. Marsikatero oko solzi za-njo; bodi jej zemljicav lehka!
NH. Slavni rojak And. B. Čehovin je bil edini v vsej armadi, ki je imel razen druzih odlikovanj sreberno, zlato medaljo in Marije Terezije red.
Zastava Cikorije je bila odpeljana v Argentinsko deželo. V našej luki je več časa bila zakotvena oklopnica argentinske republike, katero je izdelala ladjotvornica Strudthofova; na tej oklopnici je bil argentinski admiral, ki je tukaj nabiral mornarjev in tudi godcev za argentinsko mornarico. Iz Trsta in okolice se je engaži-ralo tudi 15 do 16 godcev, mej katere se jo vpisal tudi Bokalič, tajnik glasovite cikorije in generalni adjutant znanega Sior Poldota. — V sredo je odšla oklopnica iz naše luke, na njo se jo vkrcal tudi adjutant Bokalič z vso družino, in izvestno jo vzel se seboj tudi zastavo cikorije, ki bode zdaj v Ameriki vihrala, ker tukaj jo niso mogli prav razviti. — Mej onimi godci sta bila tudi 2 okoličana, najbrže cikorjaša, drugi so bili večinoma tržaški godci nižo kategorije. — Cikorija se je torej preselila v Ameriko; pokadili smo jej se starimi podplati.
Za Erjavčev spomenik. Darovali so do zdaj v Trstu: Gosp. Jesenko Janez, prof. f. 10, g. Macher Ivan f. 2, g. Živec M. V. f. 5, g. Pogorelec Ivan f. 2, g. Dolenc Viktor f. 3, g. Bartelj Srečko f. 2, g. Mužić Andrej f. 2, g. Zbona Andrej f. 2, g. Zvab Lovro f, 2, g. Kalistor Ve-koslav f. 1, g. Bune Ivan f. 1, g. Jerala Janez, ravnatelj v pokoji f. l,vkupef. 33. — Nadaljnc darove sprejemlje g. tajnik slovanske čitalnice.
Leta 1886. rojeni in umrli v Trstu in dolnjej okolici. Lansko leto se je v Trstu in zdolnjej okolici (sv. Ivan in Rojan) rodilo 2166 otrok moškega, 2111 ženskega spola, skupaj 4277 otrok; umrlo pa je lansko leto v Trstu in zdolnjej okolici 2457 moških in 2357 žonskih, skupaj 4814 ljudi, tako sicer, da je lansko leto v Trstu 537 ljudi več umrlo, nego se jih jo rodilo. — Umrlo jih je lansko leto 958 več, nego v letu 1885., kar vso kaže, da jo kolera terjala zadosti žrtev. Porok je bilo lansko leto v Trstu 1007. — Ć. duhovščino zgornje okolice prosimo, da nam tudi ona poroča število lansko leto rojenih in umrlih.
Tržaške novosti:
Tržaškega Sokola veliki ples je danes zvečer v dvorani Monte verde. — Izvrstna vojaška godba — dvorana krasno odičena. Začetek ob 9. uri.
U n ione Operaja priredi danes 22. t. m. veliki, sijajni ples v dvorani „Politeama Rossetti11.
Nesreča. 4 letno dete prodajalke Lucije Kau, stanujoče v ulici deli1 Olmo št. 4 jo sušilo svojo obleko na ognjišči. Obleka se je vnela ali k sreči je prihitela mati na vpitje svojega otroka, ter ga obvarovala gotove smrti.
Policijsko. Zaprli so težaka Alojzija Quadri, ker je prodajalca Davida Indrigo v ulici Belvedere surovo napadel in tako silno na neki voz vrgel, da si jo Indrigo zlomil levo roko in se tudi na glavi močno poškodoval. — V nedeljo so se sprli nekateri gostje v gostilni „AH1 Aurora" toda kmalo »<o se pomirili. Pozneje pa ste se znajdili nasprotni stranki v ulici allo Sco-glio. nadaljevali prepir in se takoj spri-jeli. Zidar Mihelj G. iz Vrdele v je vrgel svojega nasprotnika Antona S. iz Skorklje na tla teo ga skušal z nežem vbosti. Pre-
rezal mu je pa samo obleko; toda radi poskusnega zločina so ga zaprli. — Odveli so v luknjo težaka Lorenca Malalan, ker je pušil v skladišču petroleja v rfVej luki. — Voznik Ivan Z., stanujoč v ulici Mar. Magd. g. št. 84 je pustil z volom vprežen voz v ulici Istituto ter vstopil po opravkih v neko hišo. Ko se povrne, ni bilo niti po volu ni po vozu ne duha ne sluha.
Izpred sodnije. 10. t. m. je bilo porotna sodba proti mesarju Ivanu Petho rodom iz Krka radi goljufije. Obsojen jo bil na 5 mesecev ječe.
V	Kontovelju, ki ima 900 do 1000 prebivalcev, umrlo je lansko leto 104 ljudi, in sicer 36 odraslih in 68 otrok pod 10 leti. Kaj je uzrok tej groznej mrijivosti ? Magistratova dolžnost je, da to temeljito preišče.
0 Loydu. Parnik „Thisbe" je odplo-vil 18. t. m. iz Jedde v Hongkong.
Izpltani nadziratelji parnih kotlov.
Poverjenstvo za preiskovanje in osiguranje parnih kotlov v Beču izdalo je leta 1886 svedočbe položenega izpita sledečim gg.; Mihalju Puja v Musi pri Korminu, Seba-stijanu Chersovani v Vertojbi, Ferdinandu Fabris v Devinu, Tognon v Gradu in Antonu Colautti v Tržiču.
Češki časnik „ Beseda Učiteljska" jo
začel donašati slovensko slovnico v posebnoj prilogi. Spisujo je vrli g. Lego. To je prav in zelo potrebno, da se Slovani uče sorodnjih narečij. Pride čas, ko bo vsak izobraženi Slovan znal vsa slovanska narečja.
V	Soči na Goriškem so s 1. feb. t. 1. ustanovi nova pošta.
Italijanska odgoja. V Carleonu blizo Palermo je ustrelil 12letni Salvator Puccio svojega 10 letnega brata za to, ker se mu je očitalo dn jo mlajši njegov brat mar-ljiveji in ubogijiveji kakor on.
Dvoboj. Doznamo iz Ljubljane, da sta ho bila stotnik Schlibnik in nadpo-j ročnik Lumetz, oba od 17. pešpolkovnije, ter zadobil stotnik rano na glavi. (Judno, da so ravno o predpustnem času dvoboji , skoraj epidomični!
| Kranjsko mlekarsko dru&tvo v Ljubljani napravi v Trstu svojo zalogo. Dobra misel! ! Drznega tatova. Abrahama Diamanta, ki jo v Ljubljani vkradel gospi Gariboldi-jevi blizo 40000 gl., prijel jc nek slovenski žendarm na postaji Pragarsko južno | železnice. — Našli so pri njem še ves denar in vso vkradeno dragocenosti. — Pripeljali so ga v zapor v Ljubljano. — Sliši se, da je Abraham ud neke mednarodno zadruge rokovnjačev.
Tržno poročilo.
Kava. — Došla so poročila iz Amerike in FrHni-ozkega. rtu lam cene sopet padajo; — k ljunu tfUiu pa ko tuk. trgove« jako reservi-ra«>i in noSrjo popustiti. Prodalo se je le dni 600 vreč Rio po t. 83 do f. 90, 80o Suntos po f. fc2 do f. 90 — Vse drilga buže po nespremenjenih cenah, vendar pa je dobro čakati.
Sladkor — slaba kup rij a po nespremenjenih i'eitah. Prodalo se je te dni 6000 vreč sladkorja po f 18 do 21.
Sadje — slab.i kupčija po nlžih cenah. Pom-ranče limon f 2 do 4. v Tratil na tr^u prodajajo najlepše pomeranč.i po 2 kr. komad. Mandlji boljše vrste stanejo f 75 do 80, fif?H v vencih f. 10 do 11, rožici grški f. 5, pulj ški f. 9 do 10, onaša f. 20 do 22, nizu -j evtjbrt f. 10 do 15, Ekme f- 18 do 26, Sullnnina f. 10 do 28.
Olje — unkaj več kupčije, ker ko lastniki popustili na • eni Namizno Mune f. 48 do 6e\ jedilno f H4 do f 40.
Petrolje — rusko f. 7.25 f. T.40, ameriško f 9 do 9.25.
Domači pridelki — popolnoma zanemarjeni * veđa partija rndečega h£<>la je šla po t 8; maslo štajersko f. hO do f. &5
Žito — cene so h nominalne in se dobi detirK levantinska koruza po f. 6.25.
Lat — zanemarjen, eriif prav slabe.
Seno - iskano in platujeio konjsko po f. 1.60 do f. 1.80. volovBko do f. 2.10.
Bortno poročilo.
Borsa v pravem pomenu besede nori — Te dni smo imeh hauss • in »baisse* ; den-s so šli kurzi vis*, jutri so sopc.t padli, premagala j - konečno mlahovost na vsej liniji. Bor. zijanei se boie vojske, katera pa nam bodd skoro gotovo Še priz«ne3«na
Dunajska borsa
dno 21. januvarija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — ^ld. 80*40 „	v srebru — — — „ 81*50
Zlata renta— — — — — — — — „ 112" —
5°/0 avstrijska renta ~ — —--„ 98 60
Delnico narodne banko — — — — „ M71'—
Kreditne delnico — — — —--„ 28H50
London 10 lir sterlin — — —--, 127 —
Franconki napoleondori — — — — „ 10'02 C kr cokini — — — — — — — „ «V95 NemSke inarke —------, «2*15
MlaHonift Ntar m K kat-ri je RmeŽen midUGIIIO. slov*-nskoizi, nemškega in Ita-lijaiiNkega jezika, želi vstopiti h kakemu tr-Hovru v pisarno. — Vt-5 o tem zve se pri uredniku našega lista.
, odčeva esenca
: % lekarja PlCCOll J3.
, v Ljubiyani *
koje izvrstnost potrjujejo »Ho utVni zdravniki in tifočuro ljudi, ki so ju rabili; ozdravlja Je-, lodfeTP1 in tid»"J»np bolezni pomdino pa znprtji'. t rani*-ne iti jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo žetoderno in prehajalno mrzlico iti je najboljše sredstvo zoper glist« pri otrocih.
rzdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za £ld.	po poštnem po-
vzetji. P. Srnino trpć p. t, naročniki. 50—3 V steklenicah po ]ft nč. se prodaja v lekarnah: Riasoletto, Foraboschi, pl. I.eitenhurp, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prendini, lia-vasini, Hov is, Sara val, za magistratom, Serrn-vallo, Udovicich in /an<>tti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri iu Dalmaciji.

^ Priznano nepokvarjene §1
izvrstne
t voščene sveče |
<6	izdelujeta
I P, & R. SEEMANNI
«8
■v Ljubljani. 3_,i ST
Podpisani o pozo rti je slavno ohfiiiiNtvo
na svoio
trgovino z dežniki
v ulici Barrhra vecchia ftt. 18 z hop »to Zbirko svilenih, volnenih in botnhajnlh dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol oeni od f. 1.40 naprej. homb.iJ*vi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja pa v po ceoi defn kA in aolnčnik". 104-44	litullo C rim m.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
r»n
JERUZ LEMSKGM BALZilD
edini in nedosegljivi Jelodčni pijači. Da al človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. po-Rebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Vfčina raznih kapljic, irlečkov Itd . katere ae občinstvu kakor pravi čudeži p»ipn-ročajo. niso nič drutepa. nego Ikodluva ime« Edini .Iernznl(*mMki hnl-7.IH11 ni je zagotovil vsled Nv.je pripront.. sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Živc.i-hitro krepčalne m !i pravio* prednosti nai vjerni donodaj v tej otroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi ne vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta balsam bo;at na delajočih movih kineŠke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-m>e» npodnega upliva na prebavljen je ni čiSSenje. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb • vijanja; zato pa ea vsi sttokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju. smrdljivi napi. gnjusu, riganju, bacanju, proti bemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vaakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane :tO noveev	18—48
6LAVN0 SKLADISĆE u LEKARNI
6. B. PONTONI
v GORICI.
Skladiiča v Trstu v (tkani Marku Rarasim i G. B. RoviA, na Reki v lekarni al Redeniore, t). Gmeiuer, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Pallaca.
mmmmmmmmmmtmmBmmmmmmmm
| Ljubljanski Zvon. |
4 Gld. 4.60. | Gld.2.-30. - Gld. 1.15.

5i>
8>
J>
%r v 'V TŽ
Na obroke!
nob štvo taiflcarijfl, razno stri* 10 blago za obleke, ure vsaki vrsta
M. Coreni
d p 11 a Lstrnn fti'*. I P. II.
Androna Gusion št. 2 v Trstu — priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo.
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno, ion o
Marija^eljskc
želodeCne kapljice,
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in til treba mnopih besedi, >ta ?e dokaže njihova Čud vita mofi Će ne le rabijo nekoliko dni, olujšaio in preženejo prav kmalu najtrdovratniše telodine bolesti. Prav izvrstno VHtrezajo zoper hemorojde, proti boleannim na jetrih in na rranict. proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zop^r seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preeanjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo t.nd< pred vsako boleznijo	12—4
Prodajejo se v vseh slavnih lekarrncnh na avtntu; z« naročbo in poSiljatve na edino v le-kamici Cristofoletti r Gorici, v Trstv v l-karnl E. Zanetit i G. B. Rortt, G. B. Farnbotehi in M Ravasini. Ena steklenica stane novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, »kater ml se zavoij Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Najboljši
papir za cigarete
34-36	je pristni
LE HDUBLON
frioc. fabrikat Cawlejev in lltorjev t Pariza
Svart se pred ponarejanjem.
Tft papir garkn pr«tH>ro8iijo ifoipiHlje dri. J. J. Pohl B. Lmlvig, K. Lipptiiann pro.iuiiirjl k>imijd u u d1111.1j.sk. vhuuOIUS&d,
rnili nio^nv« nojboljfl kikovn»ti, radi njegove CUtota in iuito. kur v njuiu ni Uikako drugd nlra^ju Škodljive tT.irine.
Fac-Similft de l'Etiquette
**»m/CAJ*T$-
1T Rm Ktrurir 4 IMKls
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temelj to vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki i-o se uže spremenile v raka. ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v /globah, čudelno pninagu v bolečinah materinskih itd. 50 letna skušnja z izvrstnim usnehom. kakor razvidno bo neŠtevilnih spri-Aalih, katere Ne morejo pokazati Vsakemu — cfohira se le v lekarni
10-10	I«ovi«. Cono št. 47
izvrstno delujoče /.draviVo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljivo dobrote je posebno vpliv njihov pri notufnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodčnem kataru, gorečlfie frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, f (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, j preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, j bolezni na vratrci in jetrih in tudi proti zlati | žili ali himorojdam Cona steklenici je z naka- t zom vred samo nov Olavui zalog ima lokar-nifcar „k angel ju varhu".	5-1 — 3 |
l)r« llru«ly KpomMloi«,
Morava V Trstu jih pa dobite pri tekarničarju I 8 era val lo blizo starega sv. Antona
Vftlika zaloga šUalnlh	izvornih za vsako porabo.
Skladišče irdnm lilasrnjnie,	k je nI
mog« Ce razbiti a sjurim 8o ptou	ogr.ju.
Velik izbor Kwetilnlc za peirolje,
finih in proRtib. za obesiti id za pren •Sati. Prodaja vsakovrstnih priprav v.m popravljanje In pripravljanje
fttrojev, a v> aeinio ie|ain c » kolača in mekamka; prejemalo se nnnrave vsak<>j tkih i strijev p»i
FILIPU BATICHU
T Via de|i» Acquedotto 6'. 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povietjem . Cene nu noje se konkurence. 15—20
m*
Filijala tovarne
G. Tribaudeau
odlikovan tovarntiir Pariš B^sanpon in Bordeaux
Corso 7 / nadstr. na levo, hila Parente
Bogato skladišče ur kojemu se tekmovanja ne
treba bati. Ure iz kovine gl. », Re-montvirke iz Nikla gld. 3 t<>. Remoutvirke sre-bri.e gld. C.ltt, Srobrne verižice od • gld dalje.
To skladišče razpošilja na zahtevanje ure, prosto od pošt iuu od gl. It do
gl >. tooo
Filijala G TRlBAUDE vU popravlja vsak' -vrstne ure po sledečih cenah iu jamči za eno celo leto. Poliranje ur od gl. 1.-5 naprej K no pero	• —.75 .
Eden rubin kamen • — ..r>0 • Navadno steklo • — .10 . Isto patent.	» —.15 •
Zalogu orodja za urarju	7—20
Zgubljene in os|a'r»ljene
r
moške moči in nezmožnost
i
(■»lov pripomoček ! V«,kdo
»f popolnoma nz<i>a«i z Ifenial-nim ogljenčevlm wlapoin
brez našle miih mlranjih neredov na gotov način in z;i vedno, često krat c^le v dobi 2 dni,c lo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vgakej ČioveSkei dobi k kor tudj polucilP, prijetnim, rteču en'nt, zunanjim zdravim lein. 28—52 Svedočhe slavnih profesorjev i rt zdravniške brciSnrice, na tisočo zahval od popolnoma oz<irave|ih osob svetuj o vsem bolnim ruho ogij.mčev-ga "-lupa, ki garantira go o v in trajen vspeh Popolna priprar« t dotičnu« poi-ukom in 7. IravniRkuni spriČ vali for. S.SO. P l poSlIj I vi se nob' O pizi, da se ne spozna knj z ivo| zadržuje i m od kol p'ihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol pnjann
IIH na.)
VII. M ipahilfetsirassa 8().
Strmite, čitajte, kupite!
dobil som veliko pošiljatev izvrstnih ur iz K»ni»3xi« Genove riinn|(a koje moram za svako ceno prodati, zatorej pr poročam sledeča vrsti:
samo * SO
samo
fr. » SO
samo
fr. 3 »O
samo f . 4 SO
snmo
fr. S MS
30 u
fr.
I *o
v. l).i lep* K-binjtna nazidna ura» i:re dobr.-, ima verižice in je lepo
oltruš na
s'ano izvrstna Ž-pna ura Iz lepa, zlata podobne kovrne n: ipraŠa, ampak d'»bra ura za v^ak^ga
velja krasna inizidlia ura se zvonci in budilno pripravo v orehovem okvirju in z s:inio kvetujočo ploščo grb iivrst.no.
stiii.e ura z mahalom, najlepš i ura, katero se more misliti, p<"avu krasota za vsako dvorano vsrehoven okvirju, tfre nat nko i i bije pol in cole ure.
velja f ancezka hndilna ura iz p slečenega brona, jako lepo zvoneča in krasota za dom in ponotovanje, ima m pokončlj ivi stroj ter gre natanko.
stane izversr.1 a Ž-pna ura, čilimi rovka iz posrebrnenega nikla zodlično vrednim strojem in lepo okrašenim okvirom kristalnom steklom, sares krasna ura. .
s ane žepna ura remontvirka iz posre-hrnenega nikla, se navija brez ključa, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z nlošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura iz pra-v^ga 13. I. sreba gl. 50_
velja lepa pozlačen* verižica za uro.
jako tina pozlačena Verižica z peća-tom. prekrasno, umetno delo.
Edina zaloga v avstro-ogerskej in raz pošiljanj o na vse kraje proti poštnem povzeiju pri Wlener Uhren-Depot k Vertandt:
Fekete, Duna j, V, Wehrgasse 13-34.
Op. Komur spr.ijeti predmeti niso po volji, povratim dfiiar, tora, more vjnktln brci rkrbi naročiti.	1-4
SiiigiTstofl Nr. f
sum goldeneti	I
J.
Reihsapfel.
Apotheke
Wien
K^ri/>ieitilno ~ nekdaj unlr«r<iln« kro(!|ioe zv.tne, s^utlio t»s x*4»ja 'm', kujtl ni -tkirai tmlez il. IVI ltiMllllltv	„j te kr -trlilce tiioSKrat nn p k.i/Ats svotici flud i tvorii^ifk lupilin. V mjliujtlh
bole/.nih v k<>jih seje muojT> .irmih zlntvll rabili, ^e j.) p> nh krair jliisU "leStovilukrat in v /0I6 k atkeiu Sasit popnln> nzdriiv||e- Je %tlobllo Jodna flkatljiut i 15 kngllicaini dt.ine 31 kr iud-n zavitek z <1 AKitlii-eaini 1 kH. o Wr. |>rl iiBrmnkir.int) po^llialvi p« povzetji 1 fur 10 kr. P-oil ir>tovin> stunn poRiijat^v. I vit«, kroglje f. 1.2.') 'i zivitkii t. a.30. zavitki f. 3.40, -1 zavitki (. 4.10, 0 zavitkov f. 6.9», 10 zavitkov f. 0.20. (Manj k«t jedon zavit -k »■■ nu pošilja).
Doftlo nain n'-stevilo pis-m v kojih so knp8)V,dol iti rabllci t>h kro lic v.aliv lIjMjiio za nzdruvljeno iz vfcikovrstnlh nevurnll bolezni. V-.akdo, ki j» le enk at posk il .1 m » temi krogljiuumi zdraviti Jih pripo-roCa i drugim.
«r Maj hI(mI6 (ti nekatera
1^'n-iine, 15 maju lKSil. inacrod-ii ROHpnd 1 VaHe krouljie« delajo kur Čudu, onn nemi mm ko doijrim hvaliHatiitn jioiaoekotn. tfin-ve8 v rertni i pridnlić zdriivje v um, ki jih riil> j^>.
One krouljioe ki R -in jih o velikonoCi tnirn^il, sem ukor..j v e mzil 1 luojim 'niiiicem in prijatelji lil m vgein »o pninagii>>, celA '»taiv, holane in hirajoft-' ebe so po njih n« nj zdrav je ziulohile. ali * g«) ^e niili 1>'lebnost na KoljR ohrn la. .laz Vas t>r>-•dni /mto, d. ml jih Pe pet z.ivitknv poRljet". Zi-lltaljujem se V» n arSnii jnz in s niftioj vsi drugi, ki go rabivfii Val> kroi.-IJice n»d av.-t',
Martin Deuting«r.
nega Szt, Gyort'y lfl f lir 1SS'». VnleRenjetii gospod! Ni- tuoreiii se Vivm tiulo tno zaliVuliti /it Vnfle KiM.'iJice ker iife inii^itn let je inojn Hoprova b l'hulu na k»prtju Sev ter le ViiKitn krlfi rttllnlm kro|rlji<'am .u ima Biihviilill, da t uli ul B poput oma nsiPavfiU ter mora *n kilui pil zdaj kitko vi ti, vender se jej J.) onn mludeniCkii
toh zahvalaili pNoin i
■vntoat povrnila, da mor« sed.ij pri svojih opriivkih biti. Hroslm a to mojo zalivalo raiglusUe, da io spoznajo vsi bolni ter ti< mi p>'1lji t» fle dva zavitka krogljiu m dva kosca kltajsk'-ua mila.
'A odličnim spoštovanjem
Alojz Novak, cvetličar.
Vafte Id ffn od je! (lotov, da morajo vse VaK.i lupila biti ftiakegt dobrega vspi'ha k »kor vn« znani led'nI btlzani koji j« v mojej družin m onim Htariiu ozebin tia koneo storil, 8«p av nič kai rad ne r.;inp.tni onim tako itiiennviinim universiilirm potnofikom, ven lar seta odlolil si Vafilh kn flj-stilnih kronljiu vkapiti, da z njim' prarete tn dol If.iletno homorojdtl o bol</.en, In res Izpove<a i moram, da mi je Vu«» sredstvo p > Ptiri dn"vnein n«i-vanju mojo s/uro Iml^zen ojvidt ter <la ga seilaj mojim znancem gorko prlporoP nn- OopuS^ain Vam, da t>' moje vrsti e o javit-, ali brez mojega polne* t podpisa	uilaiii	C. T.
V liti t* U, 20. februarja IH<1.
Utrt
miiii-
i. Pserhofer-jBV Ledeni balzam
»o let ca najboljši (lomoB k spoznan jirotl ozelili-nam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam lld, I p isodica 40 kr
B llzim za ooltannc »n««Ulv pom-t«ek proti debelAnu vratu, I pos.
40 kr.
Živenska esenca '"«;"1?lkn ^»p'J«c«> proti Po-
hablit-n-iuu CHodcu, slabi
holjfle sredstvo za rastju la«. Ijepo op avlj'tia flkat-lliiin 3 gold.
Unlversalnl plašter	st.ui.ia proti
im mi	il ■ vHiik'ivrstiilm ranam,
irnjusnlm ulesom, cslo proti starim uleso n na nogah, ki se zdaj pa zdaj zn vit* odpirijo, proti Črvu ua prstu (K'iii|ferwurm itd. 1 pos. f>u k'.
A W Rulnohova	«•!•
^^a^aam^i Izvrstni p in Ček pr<>ti vsoill nastopk m slabe prlliave kakor : g av linlu, trganju plavi, i>el definl in krčil, hvmorojilaliiim bolest iti, z.tpoki itd- i zavitek I gld.
Tekočina Iz alpinskih trav W. 6. B rn-
hard-ov 1 steklenica f 2H0.'/* st-klinice f. 1 41».
Očna esenca va oči Romerhau« n-»i, 1 sk 1 niča f 2.507* steklenica f. 150. Francovo žganje 1 skelnlca HO kr, u * e~mnog~r I e t" od rdravnikov ~prlpo«nan»T kot naj- PrJ-h *n®i nOflah 1 ŠkatljiCa fiO k*
Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatlčna zdravila.
Izven imenovanih iidelkov vdobivajo se še druge farmaceutifcne specjalitete ki so bile po vsih avst ijskih časopisih oznanjene:
IDMHBnanaHVVHPHHHnnnHHHHHBHV'
nrnti gotovini al* povzetju Pri nrejšnjej dooošiljatvl denarja (najbolje po poštnej nakaznici) ata e p-irto
prebavi, vsakovrstnem trlenju v i| il. n.io n telesu, zborno ilomače vračilu 1 fl.t^ou '.'0 kr.
Trnotč^v "Ok "l"4" • znano izvrstno zdravilo
_ _ _ . p-"«' » ru lirli nvns 1, ■ rčnemu
kaliju itd. 1 steklenica fifi kr.
Amerikansko mamilo 'r*?"!« p°
_________najboljftl pomoiSek
nrotl ]i rotili n i-i dru im r-niiiiitičniiti bolesti" v hrbtene n mozgu .nlgruii, nervoznim /oho olim, glavohollm trganju v uftesih itd. Itil. 1 «11. 20 kr.
Pserhoferjeva t^nnokininska pomada
RazpoSiljinja no pošti se točio odoravtjijn irejšnjej dooošiljatvi denj dosti ma ij nego pri povzetju
(11—12).
0-12
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TBSTU, Via del Teatro 1 (Tergesteo.)
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dofenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.