PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO O S V O S O Dl L N E FRONT E ZA SLOVENSKO PRIMORJE uto2. štev. 3fi3 - finna «.- Ilrft TRST, sreda, 7. avgusta 1946 Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni št. 1-L Tel, št. 93806 93807. 93808. Kokoplsl »e ne vračajo Konferenca mora upoštevati, da morajo biti osvobojeni narodi res svobodni od vsakega gospodarskega in političnega pritiska od zunaj, od vsakega vmešavanja v njihove notranje zadeve. Poleg tega je treba deželapi, preko katerih je šla vojna in sovražna okupacija z vsemi strahotami in uničenji, zagotoviti primerno odškodnino na račun napadalca, ker jih je ta opustošil in ker se same ne bodo mogle dvigniti iz ruševin. KARDELJ ima in vsebina iaternacinnalizacije v opreki z osnovnimi interesi "Ulijske krajine in Trsta je na Usedanju Sveta zunanjih ministrov rešitev našega vprašanja zadobila okliko internaeionali-sirane cone vprav v tistem delu • ?a^e pokrajine, ki je zanjo s'ju&nega pomena. .Vprašanje intcrnacionaliza. C!j® se pojavlja povsod, kjer to Sahteva ekonomsko in politič-y° ravnotežje med velesilami, zgodovina, zlasti moderna, po-več takih primerov. Kes je s!=«r, da gre v nekaterih prime-za objektivno nujnost, ker 1 v danem družbenem okolju Vsaba drugačna rešitev bila psdvomno težje dosegljiva; a “feuŠnja uči, da taka rešitev spornih vprašanj ni najboljša, ■‘največkrat pomeni internacio-nalizaeija prenos nasprotij iz *ePosrednosti v posrednost, ka-<’ar ni posledica golega nasilja. .Historiat tržaškega vprašajta je v tem pogledu zelo pou-e®. 2e od vsega početka se je ^^Uarodna borba okoli naše-8®1 vprašanja vodila iz določe. "e politične perspektive; etnič-3 gospodarska, socialna in poučna stvarnost naše pokraji-e jo bila tu čisto drugotnega Pooiena. Začelo se je z etničnim a“®lom. Navidezno je bil do-*®*ša sporazum. Pozneje se je kazalo, da sporazuma ni bilo, er so le sovjetski delegati pra-llno jemali vprašanje s stro-8o znanstvenega vidika, ostali elogati pa so etnično načelo odncirali na narodnost, ker je J® koristilo določenim politič-j1 načrtom. Tako se je rodi-a internacionalizacija Trsta in. , JeSove okolice. Jasno je, da s cm vprašanje ni bilo rešeno, .er oblika teritorialne ureditve e ne pove ničesar glede njene . sebine. Borba, ki je rodila in. ;i( ^nacionalizacijo, se nadaljuje ^ KOm lei >1 nrn nmnnniTn cfo fllf «1 iti komisiji za pripravo statuta vse kaže, da bodo tudi v tem Pomeni predložena ločena po-|°čila. Dejstvo, da se v vpra-anju Trsta in Julijske krajine oče upoštevati dejanski polo-.aj< se z isto silo javlja v vpra-anju statuta «svobodnega trdega ozemlja». • Glede vsebine internacionali-acije stoja pred nami tri mož-osti in sicer: statut zagotovi uternacionalizirani coni mož-t0st razvoja s tem, da jo čim csneje poveže z njenim narav. .:tT1 gospodarskih zaledjem (to j® stališče Jugoslavije, ki je v *n smislu predložila komisiji ®an| predlog o statutu); sta-* omogoči, da postane inter-j^cionalizirana cona mostišče , Pijanskega gospodarstva, JI*®* Vsake stvarne povezanosti ®jenim naravnim zaledjem (to je stališče Italije, ki se v iiii PersPektivi ogreva za raz-k*tev internacionaliziranega '0(iro5ja proti vzhodu); konč- ® dtlfn«« X— 4-n. nnf 1a .ko ISTA PARIŠKI KONFF.RENCl Jugoslavija ne prizna sklepov ki bi ne bili sprejeti z dvetretjinsko vedno °stane še zadnja, to pot le ji ., jetična možnost, namreč da IpkBa biti statut sinteza ita-Jkoskega in jugoslovanskega . iišta. Tu pa ne gre več za l®tut 5on°*e*Ua», J 1 obliko Pariz, 6. Čimbolj se je danes bližala odločitev o enem izmed osnovnih vprašanj mirovne konference, pa čeprav je bilo to procedurnega značaja, jo postajala razprava v odboru za poslovnik konference zmerom bolj burna in napeta. V zvezi z večino, ki naj uveljavi posamezne odločitve v plenumu kakor tudi v odborih konference, se je nabralo v preteklem in v tem tednu kar pet predlogov. Prvega so stavili zunanji ministri velesil v obliki čiste dvetretjinske večine, drugega Nizozemci za navadno večino glede vseh predlogov, tretjega Angleži tako, da bi zunanji ministri velesil morali upoštevati zaključke konference,- sprejete z dvetretjinsko ali navadno večino, četrtega Molotov tako, da bi se tudi z navadno večino sprejeti predlogi konference predložili v proučitev Svetu zunanjih ministrov velesil, toda ne v imenu konference, marveč držav, ki so glasovale za ta predlog, in petega Francozi, da bi z navadno večino sprejete zaključke konference prav tako v imenu konference predložili Svetu zunanjih ministrov velesil, če bi to posebej zahtevale države, ki so zanje glasovale. Bgrnesovi očitki Odbor Je imel sinoči še tretjo sejo, ki je trajala do polnoči. Na njej so govorili Avstralec Evatt, angle- ški delegat McNeil ter indijski delegat Runganatam, ki bo podprl angleški predlog, če nizozemski iz kakršnega koli razloga ne bi bil o-dobren. Danes je razprava v odboru dosegla vrhunec v govorih Byr-nesa in Molotova. Ko se je seja pričela davi ob 10., sta se ukrajinski in poljski delegat z mirno odločnostjo zavzela za prvotni predlog štirih velesil odnosno za sinočnji Molotovljev predlog. Spričo njunega mirnega nastopa je odbor naravnost presenetil ame- riški zunanji minister Byrnes, ki je v dolgem govoru ostro zavračal sinočnja Mototovljeva izvajanja, kateremu je oponašal očitke, da sta se Amerika in Velika Britanija izneverili sklepom velesil. Očital mu je, da je ves čas skušal omejiti število držav, ki naj bi sodelovale na mirovni konferenci. Očital mu je dalje, da je sam v nasprotju s sklepi štirih velesil stavil nov predlog v zvezi z vprašanjem večine. In nazadnje ga je izzivalno vprašal, ali bo sovjetski tisk objavil ta njegov govor. Odločna izjava jugos ovanskega delegata Jugoslovanski delegat Moša Pija- primeru sploh prišla na to konfe-jade se-je nato v svojem govoru povrnil na izvajanja Edvarda Kardelja o stališču jugoslovanske delegacije. Poudaril je, da bo odločitev konference v tej stvari pomembna za ves njen razvoj. Nekateri skušajo navijati in ne iščejo širokega sporazuma na podlagi katerega bi bilo mogoče doseči resnično učinkovite rezultate. Svaril je konferenco pred nevarnostmi take igre, spričo katere bi lahko propadla stvar najbolj prizadetih držav, ker bi jim lahko 11 manj prizadetih, kakor n. pr. Avstralija in Indija, vsililo svoje stališče tudi n. pr. glede Trsta in Jugoslavije. Po kaj bi bila jugoslovanska delegacija v takem rencq? Bilo bi v»e bolj demokratično, ko bi se ne ozirali na določena števila glasov, marveč na iskreno pridobivanje delegatov, da se sporazumejo med, seboj. V primeru glasovanjaz navadno večino, bi Jugoslaviji ne bila dana nobena jamstva in vsaka sled miru bi dejansko predstavljala vsiljen mir. Soglasje je skrajno potrebno in jugoslovanska delegacija vztraja vsaj na dvetretjinski večini. Zato ne bo priznala ni-kakega drugačnega sklepa. Glasovala bo za Molotovljev predlog. Molotovljev odgovor Byrnesu r Au pa. no ki e vev umnost, ampak le za pobožno 3®: stvarno 1)1 taka rešitev hL^la nikaka sinteza obeh sta-0j • ampak s tujo intervencijo la®ano italijansko mostišče. teh mejah se giblje vpra-I®!® statuta in s tem vsebine j, ^nacionalizacije. Oti tod tu-i 8trah pred nevarnostjo, ki n Predstavlja radikalna (lemo. jj.^ifcacija političnega življenj v internacionalizirani coni. stn* se v tcJ con' vzpostavilo ci.".l® pred fašistično oltupa-jjj in odstranili vsi sledovi ita-»U?8^® kolonizacije, bi tudi e®m postalo jasno, kar se » nam®noma prikriva, ved-f določene politično per-sk- ve. «Ita!ijnnstvo» Julijani. kraiine bi splahnelo čez de]1 n.ae>°nalni plašč bi odpa-itJ. Pokazali pa bi sc kremplji v.lanske imperialistične na- *ke 0sti* Ne Sr® tu za Pesni-iai) Prispodobe govorniškega objpK?.’ ampak za zaključke vpr-i f .ne analize tržaškega ti , anja, do katerih mora pričuj. resen čiovelt, ki zasle-i*aiiP°tek dogodkov v naših ki A °d prve svetovne vojne, Dje a Priliko spremljati življe- *a'ai ^ w 80 ne Pus** v®*niši uradnih poročil za- *akat Poro®®valske službe, i>0rCj' er° r° na primer naši so-V 8aribaldinci »mladeniči Wim|,. n srajcah*, fašistični Sun j, 80 razbijali in zaži-bilrjp , ® ustanove, pa «vzne- •svobodnega tržaške-ki bi pod kakršno nadaljeval prakso tohUg^Ji® «nepristranostl», bi , ^ smrtni udarec za to •nejSr°®no zvezdo rojeno de. n®rodnega kompromisa; i1®. ki ne bi uzakonil go- V odboru, kj so nanj Byrnesove izjave napravile mučen vtis, so postali nadvse pozorni, ko se je dvignil sovjetski zunanji minister Molotov, da odgovori ameriškemu delegatu. V svojem govoru je poudaril: «Byrnes si domišlja, da je ZSSR vso od Potsdama dalje skušala o-mejtvati število držav, ki naj i>i se udeležile mirovne konference. Toda vsi sklepi o tem so bili v Svetu zunanjih ministrov velesil sprejeti v skladu z ameriškimi pobudami. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se spomnil, da so bile med državami, ki so se udeležile vojne tudi Gvatemala, Kostarika, Haiti, Filipini itd. Okoliščina, da bi bile te države pozvane k sodelovanju, gotovo ne bi bila olajšala problema večine na konferenci. To bi tudi ne bila idealna rešitev. Iz prav takih razlogov j? sovjetska delegacija predložila sestanek Sveta zunanjih ministrov štirih velesil, da b'. si izmenjali svoje poglede na poslovniška vprašanja. Kaj Je bilo slabega na tem? Ali bi bilo morda to ov ralo d:lo odbora ali konference? V nobenem primeru pa se ta pobuda r.i mogla tolmačiti kot diktat štirih velesil. Prizadevamo si na vse načine, da prepričamo posamezne delegacije, pa mislimo, da bi v veliki meri koristilo konferenci, ko bi si štirje zunanji ministri izmenjal! svoje misli o vprašanjih procedure. Svet zunanjih ministrov velesil je soglasno sprčjel svoj predlog glede procedure, toda od začetka konference sta le sovjetska in francoska delegacija vztrajali pri tem soglasnem sklepu, medtem ko sta sl ameriška jn britanska rezervirali pravico nastopiti proti proceduri, ki bi b'la v skladu s prvotnim soglasnim mnenjem štirih velesil. Mar pomeni,to biti dosleden? Sodijo naj poslušalci. Res je, da je ZSSR predlagala spremembo prvotnih predlogov ve-lcs'1, ko se je zavzela za Poljsko, da bi ji odkazali mesto v odboru za mirovno pogodbo z Madžarsko. Toda ta predlog se je pedal sam od sebe. Cim pa so se v odboru za poslovnik oglasili proti njemu, je bilo to upoštevano. Sovjetska delegacija se' up'ra le kratkemu in gladkemu razveljavljenju sk^pov štirih velesil. Vsak predlog, ki rii v nasprotju z njimi, bo našel podporo sovjetske delegacije no glede na to, kateri državi pripada. V ostalem pa ni prvič, da mora sovjetska delcgac'ja skeraj sama braniti že sprejete sklepj in tega ne počne zgolj v lastnem ali za partikularne interese, marveč spričo spodarske povezanosti vsega področja ne oziraje se na svojevoljno razmejitev, bi izpodkopal življenjsko sposobnost internacionalizirane cone, jo obsodil na gospodarsko propadanje, prebivalstvu pa onemogočil socialno, politično in kulturno izživljanje in ga prisilil • k izselitvi. Taka je dilema: ali sprejme, mo logiko ekonomske nujnosti in priključimo pod kakršno koli obliko vso pokrajino s Trstom vred kamor spada, ali se odločimo za nasilno rešitev, ki nosi v sebi kal neizbežnega propada. koristi vse konference, vseh prisotnih in tudi odsotnih držav. Za vse one, ki žele, da nauki vojne in njene grozote že od vsega početka ne bi ostali ničevi, morda ni važen ta ali drugačen glasovni sistem, važno pa je, da se navadimo vsi na skupno delo, kakor to zahtevajo vsi oni, ki so nas poslali sem, in kakor si tega Zeli vsa svetovna javnost.* Molotov je nazadnje sprejel tudi izzivanje ameriškega zunanjega ministra, pripomnil pa je, da je opazil v listu «New Terk Herald Tribune* kritiko svojega sinočnjega govora, čeprav lst ni objavil riti besedice iz njega, pa čeprav je Byrnes gotovo Želel, da bi ameriški list ta njegov govor objavil. Sprejemam Byrnesov poziv, je Molotov naglasil, in objavili bomo njegov govor, da ga bodo spoznali t-si sovjetski narodi. Res je, da je v tem njegovem govoru mnogo Stvari, ki se z njimi ne strinjamo, toda dokazali bomo, da imamo svoboden tisk in da lahko vse objavimo. Pri tem pa je pribil, da je emeriški tisk v rokah trustov, ki po si ga monopolizirali in standardizirali, pa da imajo v Veliki Britaniji laburisti, ki so zbrali dve tretjini glasov angleških volivcev, meru pa je sovjetska delegacija pripravljena pomagat; sovjetskemu tisku v objiktlvr.osti in poštenosti. Zavrnjena pobuda Na popoldanski seji je Masaryk spočetka -predlagal, da bi poseben pododbor preučil vseh pet predlogov in pripravil skupen kompromisni predlog. V pododboru naj bi bilt predsednik in podpredsednik iz vseh štirih velesil in Kitajske ter še dva delegata na pr. norveški in avstralski. Byrnes je bil proti, enako Mc Neli in nizozemski delegat. ZSSR in Jugoslavija sta podprli Češkoslovaški predlog pri glasovanju pa je bil zavrnjen z 11 proti 8 glasov, pr čemer sta se dva delegata vzdržala glasovanja. Glasovali so proti Zedinjine države, Avstralija", Belgija, Brazitja, Kanada, Velika Britanija Grčija, Indija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Nizozemska za Masarykov predlog Bela Rusija, Kitajska, Norveška, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina, ZSSR in Jugoslavija. Vzdržali' pa sta se glasovanja Francija in Abeslnija. Molotov se je povrnil k obrambi dvetretjinske večine in opozoril, da je veljala za vse odločitve od San Francisca dalje. Anglež in Avstra, lcc sta mu oporekala. Tedaj se je Kardelj odločno po- komaj en sam list. V vsakem pri-1 stavil na stran Molotova, ter za-1 voditeljev. govarjal metode, ki so veljale tudi v San Franciscu. Molotov je še pikro prlpcmn'1, da se je pri glasovanjih v odboru vselej postavila večina 11 proti ostalim in da je prav to namen in politika Zedinjenih držav. V razpravi so s", sledili nato poljski delegat, ki je še naknadno zagovarjal potrebo, da bi poseben pododbor rešil nastali spor do jutri popoldne, Evatt in nazadnje Spaak, ki je zahteval enourno prekinitev, da bi se pripravil definitivni predlog za rešitev nastalega spora. Mc Neil je na to pristal Byrnes pa je zahteval glasovanje. Tudi Molotov je tedaj pristal na enourni odlog. Mc Neil in Byrnes sta še nasprotovala Molotovljevc-mu stal šču, da bi bilo treba tudi o vprašanjih procedurnega značaja odločati z dvetretjnsko večino. Byrn-fs je menil, da bi se to pozneje izkoriščalo kot precedenčni primer za vsako sklepanje na konferenci. Nova preizkušnja sil Seja je bila tedaj dejansko prekinjena za eno uro in se je ob 20.50 nadaljevala. Ta čas se je Spaak sestal z načelniki delegacij. Molotov je konkret'ziral svoj predlog: Načrti in predlogi, ki naj se predlože Svetu ministrov štirih velesil se smatrajo za sprejete, če se v odboru opirajo na dvetretjinsko večino. Molotov je pri tem poudaril. da ZSSR v nobenem pr'meru r.e more pristati na kaj drugega. Evatt in Alexander sta ugovarjala, toda Molotov je vztrajal pri svojem ter ugotovil, da so Zedinjene države in Velika Britanija krive, če delo konference zataja, ker sia se izneverili načelom iz San Francisca. Tedaj so načeli novozelandski predlog, po katerem naj bi se predložili Svetu zunanjih ministrov velesil vsi oni zaključki, ki bi bili v plenumu sprejeti z navadno večino. Na Alexandrovo pobudo so glasovali najprej o tem, ali naj se o novozelanskem predlogu sploh glasuje sli n®- Dve tretjini odbora sta se izrazili za to. Ko pa so na tej osnc-v; zares glitsovali o novozelandskem predlogu, Je bil zavrnjen z 11 proti 9 glasovom. Zanj so glasovale Nova Zelandija, Avstralija, Južna Afrika, Kanada, Nizozemska, Belgija, Brazilija, Indija in Grčija. Proti njemu Zedinjene države, Velika Britanija, ZSSR, Kitajska, F-anelja, CSR, Jugoslavija, Poliska, Ukraiina, Bela Rusija in Norveška. Vzdržala se je glasovanja le Abesinija. Pesimizem v Rimu Rim,' 6. — Jutri zjutraj odpotujejo poslednji in vodilni člani italijanske delegacije v Pariz. V tej zvezi je ministrski predsedn'k De Ga-speri dal poročevalcu lista «Gior-nale dTtalia* izjavo, da informacije iz Pariza slabo kažejo. Vse se pogreza v usodnem toku dovršenih dejstev in volje močnejših, je dejal. Tolaži ga pa podpora dežele in sodelovanje njenih odgovornih lupslovanska sindikalna delegacija v Moskvi Een‘ngrad, 6. VZN. — Jugoslovanska sindikalna delegacija je včeraj iz Leningrada odpotovala v Moskvo. Med svojim bivanjem v Leningradu so jugoslovanski gos:je obiskali zgodovinske arhitektonske spomenike mesta. Podali so se tud. v Petrov dvorec. Na kolodvoru so goste pozdravil; zastopniki leningrajskih sindikalnih zvez. Informacijsko ministrstvo FLRJ raznuščeno Beograd, 6. VZN. — Zaradi izvršen :ga prenosa funkcij informacijskega ministrstva na druge državne organe je prezidij narodne skup-šč ne FLR Jugoslavije na predlog jugoslovanskega ministrskega predsednika odobril dekret o razpustu informacijskega ministrstva. Ljudstvo zahteva objektivno uveljavljanje zakona Češkoslovaško-poljska pogodba Praga, 6. AFP. — List «Rude pravo* poroča da bodo pogodbo med Poljsko in Češkoslovaško ve-j rjetno sklenili med mirovno konferenco v Parizu. List dodaja, da so pogajanja med obema delegacijama fe v teku. Poljski poslanik v Pragi Wirblowski je odpotoval v Pariz z nalogo, da se udeleži pogajanj. BEOGRAD. — Oddelek za dviganje ladij je po dvigu dveh velikih jugoslovanskih parnikov «Za-grčba* In cSplita* dosegel nov uspeh z dvigom parnika «Hercegno-vi», ki se je bil potopil v zadrskem pristanišču. IZJAVA KOMISIJE ZA BORBO PROTI FAŠIZMU O 'IZJAVAH POLKOVNIKA JAGD ALFREDA BOWMANA GLEDE OPROSTITVE DR BRUNA COCEA-NIJA V zvezi z izjavami pol/c. Alfreda Bovomana na tiskovni konferenci 30. 7. t. I. o oprostitvi dr. Bruna Coceanija, bivSega trla-Skega prefekta za basa nemSke okupacije, ugotavlja Komisija naslednje: Polk. Alfred Bosvman izjavlja, da ima izredno porotno sodiSbč za ljudsko sodiSče. Kom!S'ja se ne more strinjati z osebnim mnenjem polk. A. Bcvomana v tem vpraSanju. To pa zato, ker proglas St. S nima sodiSba za takega in ker je bistven rckv:zi.t ljudskega sodišča ta, da ljudstvo samo izvoli sodnike in da jih more od-staviti, ko krSijo zakon, katerega je ljudstvo samo odobrilo. V primeru Izrednega porotnega sodiSba so la:uni člani omenjenega sodiSba imenovani in morejo biti postavljeni izključno po ZVU, četudi pri tem ne upoštevamo dejstva, da je proglas St. 5 d'Pretiran od zgoraj in ga ljudstvo ni prej odobrilo. Če ima polkovnik A. Bowman Izredno porotno sod.Sbe za ljudsko, ker so v njem nekateri laiki, ne sme pozabiti, da ima sodni aparat tega izrednega sodiSba na svojem vrhuncu neke srrste kasa cijsko sodišče, v katerem niso laiki prav nič zastopani. G. polk. Botoman ne sme pozabiti, da ravno to kasacijsko sodišče predstavlja šibko točko vstga sodnega postopka proti faš!stom, ker vele Francoska C. G.T. zahteva prekinitev odnošajev z grško vlado Pariz, 6. AFP. — Med prvo sejo splošne Delavske zveze je generalni tajnik Leon Jouhaux poročal o položaju v Grčiji in objasnil položaj splošne delavskfe zveze v Grčiji, ki so jo bili ustanovili na podlagi sporazuma med svetovno sindikalno zvezo, štirimi glavnimi tendencami grškega sindikalnega gibanja ter grško vlado. Jouhaux se je pred kratkim vrnil iz Grčije in obrazložil način, na kateri je grška vlada razpustila grško splošno delavsko zvezo in dala svojim pripadnikom pravico da pred-siavljajo grške delavce. Dodal je, da so kljub njegovim posredovanjem pri grških oblasteh aretirali in obsodili člane splošne delavske zveze. Izjavil je, da se francoska splošna delavska zveza pridružuje manifestacijam simpatije do grškega ljudstva. Izglasovali so soglasno resolucijo, s katero zahtevajo od francoske vlade, da prekine, odnošaje s Francovo vlado in s sedanjo grško vlado. Grško pojmovanje miru Grška vlada zatrjuje, da predstavlja pristop Albanije med ZN nevarnost za mir-obenem na zahteva severni Epir Odločna Izvedba reform v Iranu Taheran, 5. AFP. — Ministrski predsednik je napovedal naglo In odločno Izvedbo notranjih reform ter izboljšanje razmer za kmečke delavce. Poročilo govori nato o od-nošajih do velikih sosedov in drugih držav ter izraža upanje, da se inozemski diplomatlčni predstavniki ne bodo vmešavali v iranske notranje zadeve. Teheran, 5. — Princ Muzaffar Fi-rouz, perzijski minister za delo in propagando, jo izjavil, spričo navzočnosti angleških čet ob iran;k' meji, da je pošiljanje britanskih čet upravičeno samo, če obstoji nevarnost vojne, kot določa tozadevna pogodba. Zato v tr-enutnih okoliščinah ne obstoji niti najmanjše zakonito opravičilo za pošiljanje čet v Bassaro. New York, 6. VZN. — Grčija se jo nocoj formalno uprla pr',u-si tv; Itlbanije med Združene narode. Prvi tajnik grškega odposlanstva pri Združenih narodih Ale-xander Be.ngoglov je izročil vršiču dolžnosti glavnega tajnika Združenih narodov Arkadiju Sobolc-vu 2000 besed obsegajočo spomen co, v kateri obtožuje Albanijo številnih sovražnih dejanj trdeč, da je Albanija v vojnem stanju z Grčijo od 28. oktobra 1940. Spomenica, ki trdi, da Je bilo od začetka tega leta na grško-alban-sk; meji 21 spopadov, pravi, «da po mnenju grške vlade še ni prišel čas, da bi mogla Albanija pristopiti k Združenim naredom. Ne moremo je še označiti kot miroljuben narod niti misliti, da nudi jamstva, da se bo prl svoj-h dejanjih ravnala po listini Združenih narodov, kar je dokazala s svojo napadalno politiko proti Grčiji kakor tudi proti drugim državam. Učinki prezgodnje pripustitve takih novih članov k Združenim narodom bi se kmalu pokazali. Takoj v začetku bi bila na Balkanu v nevarnosti mir in varnost. Spomenica je ponovno navedla grške zahteve po severnem Epiru, ki so osnovane na zgodovinskih, narodnostnih, zemljepisnih in pravnih temeljih ter ugotavlja, da je to ozemlje Grč ji za njeno obrambo neobhodno potrebno. Spomenica pravi, da je Albanija še vedno v vojnem stanju z Grčijo na osnovi albanskega dekreta z dne 9. junija 1940 na predvečer ita-lijanske vojne napovedi Franclji, ki pravi, «da bo kraljevina Albanca v vojni z onimi državami, katerimi Je v vojni kraljevina Italija*. V Grčiji ni svobode tiska Atene, 6. - AFP — Zveza urednikov odporniškega tiska je izglasovala protestno resolucijo proti preganjanju levičarskega tiska in proti uničevanju uredništev in uprav teh listov. Resolucijo bodo predložili vladi in diplomafidnim predstavnikom zavezniških vlad in Jo poslali po kablu tudi inozemskim organizacijam odpornhViega tiska. Zasedanje Unrre v Ženevi Od vojne prizadete države želijo podaljsanje delovanja organizacije Ženeva, 6. - VZN — Na predlog sovjetskega odposlanstva so Norvežana Andersa Frihagena enoglasno izvolili za predsednika konference ustanove Unrre, ki zaseda v Ženevi. Za podpredsednika so izvolili Astralca Bridgcna, Jugoslovana Saventiča in Belorusa Zabelo. Frihagen Je imel govor, v katerem je izjavil, da se bo moralo veliko človekoljubno dejo ustanove Unrra nadaljevati. Izrazil je upanje, da bodo velesile še nadalje prispevale za izpolnitev te naloge. Jutrj bo govoril generalni ravnatelj Fiorello La Guardia in predložil svoje poročilo o delu ustanove v zadnjih mesecih. Pričakujejo tudi, da bo govoril o bodočnosti Unrre. Nikolaj Feonov, bivSi podravna-telj ustanove Unrra in vodja sovjetskega odposlanstva, je danes iz. javil dopisniku Reuterja, da bo Sovjetska zveza podprla vsak predlog za podaljšanje delovanja ustanove Unrra v Evropi po koncu letošnjega leta. Poročajo, da je poljska vlada predložila državam, članicam Un-ree, da bi ta organizacija nadaljevala s svojim delovnjem še naslednjo leto. Poljski predlog podpira tudi mnogo drugih držav. Vsekakor pa se Velika Britanija, Združene države in Kanada upirajo podaljšanju delavnosti ustanove Unrra. Velika Britanija je mnenja da ne bi smeli nadaljevati g podpornim delovanjem na dobrodelni osnovi. Preučevanje albanske in mongolske prošnje za sprejem meJ ZN New Terk, 6. — Posebni odbor Varnostnega sveta je danes preučeval vprašanje sprejemu Albanije ir. mongolske republike med ZN in je po kratkem razpravljanju sklenil odložiti preučevanje grškega memoranduma o Albaniji, ki se u-p.ra njenemu sprejemu msd ZN. Tajništvo je pripravilo izvleček grškega momoranduma in izjav, ki so jih podali na zadnjem zasedanju predstavniki ZSSR, Velike Britanije, ZDA in Avstralije. Glede Mongolije se je Kitajski izjavila, naj bi se njen sprejem od godil za eno ali dve leti, medtem ko ss je ZSSR Izrekla za takojšen sprejem. Delegat ZDA, ki so ga podpirali delegati Egipta, Avstralije in Velike Britanije, se je" izjavil za r.jen sprejem. Odbor Je razpravljanje odgodii, dokler ne bo v New Torku imenovan mongolski akreditirani zastop-. rlk, 1:1 bo lahko dal odboru potrebne informacije. Odbor sc bo pojmovno sestal v četrtek zjutraj. Gospodarski pododbor ZN zaseda London, 6. - AFP — Pododbor organizacije Združenih narodov za gospodarsko obnovo porušenih dežel se bo danes sestal v Londonu in odločal, ali bodo poslali v porušene dežele delegacije, kjer naj izvedejo anketo., Delegacije bi odpotovale koncem tega tedna in bodo morale pripraviti poročila v mesecu septembru. Obiskale bodo sledeče države: Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Norveško, Dansko, Jugoslavijo, CeJ.ccslovusko, ZSSR, Belo Rus jo, Ukrajino, Poljsko in Grčijo. Izjave ameriškega ravnatelja za civilno pralzvodnjo Washington, 6. - AFP — Ravnatelj Small je Združene države poznale blaginjo v taki msri, kot je še niso poznale, če bo možno nadaljevati s*e nekaj mesecev z intenzivno proizvodnjo. nCe pa bodo cene Se nadalje naraščale*, je nadaljevali «bodo povzročile nove stavke in Združene države bodo poznale novo dobo gospodarske krize z vsemi njenimi posledicami*. tega načrta najbolj važni del ostal še vedno pod britanskim visokim kom'sarjem in bi celo pokrajinske zakonodaje zavisele od njegove odobritve, enako tudi imenovanje pokrajinskih izvršnih organov. Dr. Nahum Goldman, čf.an izvršnega odbora, je včeraj iz Pariza odpotoval v Washington. Zakaj ni miru na Kitajskem? Nanking, 5. - AFP — Lo Lung Chlp, predstavnik demokratične zveze, je izjavil, da bi Američani lahko preprečili civilno vojno, če ne bi bili pošiljali vladi vojnega materiala. Prepričan Je tudi, da general Marshall ;n ameriški poslanik Leighton Stuardt ne bosta dosegla miru na Kitajskem in da Cang Kai Sek nadaljuje pogajanja z Američani enostavno iz politične taktike. Lo Lung je dodal: «Vlada se bra. ni sprejet; brezpogojno ukinitev sovražnosti, ker pozna ameriško politiko na Kitajskem. Nanking, 6. . AFP — Napovedovalec Uang Ping Nan javlja, da je pripravljen protest, ki ga je napisal glavni komunistični delegat Chou En Lai proti bombardiranju Yena-na, ki ga je 2. avgusta izvedlo vladno letalstvo. Protest bodo predložili odboru treh, ki ga sestavljajo predstavniki vlade, komunistov in Američanov. Čeprav še ni mogoče objaviti vse. bine protesta, se je zvedelo, da zahteva general Chou En Lai, naj ZDA takoj prenehajo s pošiljanjem materiala Kitajski in naj material, ki je že v rokah kitajske vlade, nadzoruje tričlanska komisija. Pol?g tega zahteva, naj prenehajo z vsakim vojaškim in zračnim delovanjem in naj se plača odčuodnina za škodo, ki so jo povzročili z bombardiranji. roke Izrednemu porotnemu sodišču. Polk. A. Boicman skuSa s sx>o-j’mi izjavami ponovno dokazati antifašističnim organizacijam, da je krivda njihova, te niso zadovoljne z delovanjem Izrednega porotnega sodišča. Poudariti moramo, da izjave polk. A. Bouima-nti ne jemljejo ZVU odgovornosti za oprostitev vojnih zločincev odvetnika Cesare Pagntnija in dr. ■ Bruna Coceanija, ker se nobena vlada ne more odreči odgovornosti za neredno delovanje njenih sodnih organov. Ta komisija opozarja, da ni prišlo do oprostitve dr. Bruna Coceanija in odvetnika Cesare Par gninija, ker ni v Izrednem porotnem sodišču predstavnikov antifašističnih organizacij, ampak zaradi kršitve proglasa St, 5. Večkrat smo opozarjali, da je proglas St. 5 dokaj velikodušen napram fašistom. Toda v tem primeru ne zahtevamo poostritve proglasa St. 5, čeprav bi bilo to zelo zattleno po obnovi fašizma v Trstu. Zahtevamo le objektivno uveljavljenje zakona, ki ga je ZVU sama proglasila v lej pokrajini. Vsem je znano in tudi polk. Bouimanu, da Izredno porotno sodišče po razsodbi kasacijsktga, sodiSba meni, da pripadnost »tali-janskega državljana k oboroženi republikanski formaciji ali službi Nemcev n\ zločin, medtem ko čl. 2-}2 vojaškega mirnodobskega kazenskega zakonika določa za to d’janje dosmrtno jebo. Znano ja tudi, da je novačenje in oboroževanj; italijanskih državljanov za vojaško sbiibo v korist tujcu kaznivo, medtem ko Izredno porotno sodiSCe tega ni imelo za zločin v Pagninijevem prootsu, ustanovitelju oborožene formacije eGuardia civica*. Cl. SO. vojaškega kazenskega zakonika za voino dobo določa kazni za vsakogar, ki na napadenem ali zasedenem ozemlju podpira politične načrte sovražnika ali izvrši dejanje, ki ima namen zmanjšati zvestobo državljanov napram ita-Vjanski državi. Vsem je znano (n tudi polk. A. Borvmanu, da sta bila zaradi teh nezakonitosti o-proščena odvetnik Cesare Pagni-ni in dr. Bruno Coceani. Ponavljamo, da ljudske množice, ki so pretrpele muke invazije, katero so podpirali razni Pagniniji in Coceaniji, zahtevajo samo objektivno uveljavljenje zakona, Ce so take zahteve delovnih množic, zahtev!, ki so strogo v mejah zakona, ne pada odgovornost za nespoštovanje zakona na antifašist!čne organizacije, temveč na ZVU, ki dopušča, da se v coni zakon metodično krši. Trst, s. avgusta 19-46. Smrtne obsodbe v Belgiji Bruxelles, 5. Tass, — Vojaški svet v Charleroi je izrekel 71 obsodb proti reksističnim zločincem, ki so 17. in 18. avgusta 1944. pomorili 27 nedolžnih žrtev kot »odgovor* r.a umor župana mesta Charleroia. Od celotnega števila 97. obtožencev je javni tožilec zahteval 79 smrtnih obsodb. 17 smrtnih obsodb so izrekli v odsotnosti proti elementom, ki so še presti. 18 drugih obtožencev so obsodili na razne kazni od 15 let do dosmrtne ječe in na prisilno delo. Ljudstvo, ki je prisostvovalo razpravi, je razglasitev obsodbe sprejelo z odobravanjem. Članom narodne poliske cerkve grozijo z izobčenjem London, 5. VZN. — Vatikanska radijska oddajna postaja poroča nocoj, da je kardinal Hlond obvestil vse katoličane, ki se nameravajo pridružiti narodni poljski cerkvi, ki jo je poljska vlada pi-ed kratkim ustanovila, da jih bodo izobčili, jim odvzeli vse zakramente in jim odrekli cerkveni pogreb. 50 stolov 2Ha na ha Moskva, 5. VZN. — Pospravljanja pridelka je v Sovjetski zvezi v polnem teku. Pospravili so že žito na površini 10 milijonov ha, kar je več milijonov hektarjev več kot v pretekli sezoni ob istem ča-su. Poljedelci Kubanske kotline (Severni Kavkaz) zaznamujejo o-grcir.cn pridelek. Razni kolhozi sc prekosili rekorde v pridelovanju pšenice in ječmena. Tako je na pri-za civilno proizvodnjo John | mer kolhoz «Rdeči orači* v kuban- danes izjavil, da bodo eki kotlini pridelal 32 stotov 2 ta na hektar. Na poljih kolhoza »Gigant* v okolici Rostova ob Donu so pridelali 30 do 40 stotov na hektar. Ukrajinski kolhoz «Pariška ob-činfi*, na področju Zaporožja je pridelal 50 stotov zrnja na h:ktar. Britanska laburistična delegacija se vrača v Moskvo Leningrad, 6. VZN, — Delegacija izvršnega odbora britanske laburistične stranke, ki jo vodi Ha-rold Laski, je sinoči odpotovala v Moskvo po dvodnevnem bivanju v Leningradu. Včeraj popoldne so gostje obiskali bolnišnice, zdravilišča in industrijske naprave. Predsednik leningrajskega mesta Je priredil zakusko na čast delegaciji. Številne osebnosti, med katerimi je bil tudi podpredsednik mesta Leningrad, so pozdravile na posta- Židie odklanjajo britanski predlog Pariz, 6. Reuter. — Neki predstavnik židovske agencije je sinoči Izjavil, da je izvršni odbor te agencije odbil britanski predlog ta razdelitev Palestine, ker ta ne nudi nobene neodvisnosti ne Arabcem tn j ‘.udi ne Zidom. | Izjavil je dalje, da bi na- P0g««i ji prihod britanskih gostov. Pred odhodom je Morgan Philips izjavil novinarjem, da je bila delegacija zadovoljna, da je imela pril.ko ob"skati Leningrad, ter se je zahvalil za prisrčno gostoljubnost, ki so jo bil; deležni člani delegacije. — y KRATKE VESTI PORTSMOUTH. — Ministrski predsednik Clement Attlee je pre-dal danes francoskim vojafkim oblastem v imenu britanske vlade 17.000 tonsko letalonosilko »Colos-sus* za dobo 5 'let. ŠANGHAJ. — Včeraj »o javno justif-cirali v Šanghaju 26 vojakov, ki so si morali poprej sarm izkopati grob. Vojaki so dezertiral; iz kitajske armade ter med, vojno pr stoplli k lutkovni kitajski vladi. Na smrt so jih obsodili po razpravi, ki Je trajala 10 minut, MOSKVA. - Moskovski radio sporoča, da so obnovili telefonske zve. z« med ZSSR in Avstrijo, Belgijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko ter drugimi državami. RIO DE JANEIRO. - Po 28 le-tih bodo 10. avgusta zopet odprl! vrata sovjetskega poslaništva v Braziliji, kjer bo sovjetsko poslaništvo priredilo sprejem. PRIMORSKI DNEVNIK — S — 7. avgusta 1948. 99 morale ii Odprto pi»mo Enotnih sindikatov g. polk. Bowmanu * Včeraj smo načelno odgovoril; polkovniku Bovvmanu na pismo, k; ga je naslovil Enot- nim sindikatom, danes pa prt nažamo v izvlečku odgovor sindikatov samih g. polk. Bow-manu. tCeprav so razne ustanove in sindikalne organizacije večkrat opozarjale ZVU na črno borzo in razna razdeljevanja živil, ste Vi, g. polkovnik in ZVU, tele sedaj prviC opazili, da se v to področje uvaiajo in tu razpečavajo živila izven določenega racioniranja. In vendar bi bilo zadostovalo le enkrat pogledati po mestu, pa bi videli ogromno kolibino živil v prosti prodaji ter na črni borzi. Seveda ta živila niso zaradi nedostopnih cen namenjena delavoem. Zato jih smejo uvažati na to področje in se pri tem ne pojavlja nobeno vprašanje o morali. Druge organizacije, kakor CLN, Julijski sindikati, pomoč papeževe komisije itd., so večkrat mimo racioniranja uvažali in dehli živila in ZVU se ni nikoli vznemirjala, čeprav so delili ta živila v politične namene. Medtem ko je v Cassinu grozila tisočem otrok lakota, so priSla v Trst papeževa živila na kamionih, ki so, okraSeni z zastavami in propagandističnimi napisi, prevozili vso Italijo. Po VaSem mnenju smo v Trstu tako srečni, da dobimo vse, kar nam je potrebnega. Zakaj Vam je bila tedaj ta papeževa pomoč zakonita, moralna in zakaj ni imela takrat nobenega političnega cilja, g. polkovnik t Ko so iz Mantove, poslali tria-tkemu CLN-u živila, ki jih je ta izročil Julijskim sindikatom, da jih razdele svojim čldnom, je CLN-ovsko časopisje poročalo, da so mantovanski kmetje poslali živila v znak solidarnosti s tržalkimi delavci. Čeprav so Enotni sindikati tedaj protestirali in ugotovili, da delitev živil samo članom Julijskih sindikatov predstavlja zlorabo v politične namene, niste imeli Vi, g. polkovnik in ZVU, nič proti temu. Oospod polkovnik, Vi menite, da nate ravnanje omadežuje naše dobro ime. Odgovarjamo Vam, da našo preteklost delavstvo dovolj pozna. Prejšnji režim nam je dejal, da smo zločinci in da so naia dejanja nezakonita; ZVU je tudi voditelje splošne stavke postavila izven zakona, kljub temu pa jih delavci spoštujejo in cenijo. Kar se tiče sodbe o našem obnašanju, jo prepuščamo naiim delavcem in demokratičnim množicam v svetu. Po vsem tem, kar smo doslej opazili, smemo sklepati, da odobravajo in so solidarni z našim ravnčr.jem vsi demokratje, ki poznajo stanje pri nas in borbo našega delavstva. Us marsikaj bi imeli povedati o tem argumentu, toda prepričani smo, da nam ne bo nikoli uspelo staviti v sklad vaše prepričanje z našim. Sporočamo Vam, da smo to pismo napisali premišljeno in da smo dobro preudarili vse činitelje, ki pridejo pri tem v poštev.* neprestane manifestacije za Jugoslavijo v Brdih Ni dneva, da Brici ne bi zborovali, kar spričo dogodkov dokazuje, da se živo zanimajo za svojo nacionalno osvoboditev. Na vseh zborovanjih pretresajo politično situacijo in razpravljajo o predlogih in poteku mirovne konference V Parizu. Tako so v Snežatnem 4. t. m. ob priliki cerkvenega praznika manifestirali za Jugoslaviji?. Bilo j> okrog 1000 domačinov, 1W-terlm je spregovoril okrajni član SIAU. Podobno zborovanje je bilo tud: v Steverjanu. Tu je spregovoril župnik iz Kojskega g. Ferjančič. Ljudstvo je njegov^ besede sprejelo z velikim odobravanjem, ko je poudaril odločno stališče jugoslovanske delegacije, kateri stoji na čelu tov. Kard.lj. V svojih izvajanji je g. župnik med drugim dejal, da ni dvoma o tem, da b! ostala vas Sfceverjan izven Jugoslavije. Zato pa je naloga vseh nas, da podpremo vsestransko jugoslovansko delegacijo, ker ji borno, s tem olajšali delo na mirovni konferenci, Množica je na te besede soglasno odgovorila: »Vztrajali bomo do končne zmage, dokler ne dosežemo svojih pravica, Nato je spregovoril predsednik Enotnih sindikatov za Brda, ki je podčrtal sjrhjenost delavcev, kmetov in ko-lepov. Navzoči so navdušeno klicali ljudski oblast; in novi Jugoslaviji. Ob tej priliki je krajevni NOO dal poročilo o svojem delovanju in volivci so ga sprejeli r.a znanje z odobravanjem. Tudi v Kojskem je bil zbor volivcev, na katerem je podal poročilo predsednik okrajnega NOO, tov. Oraunar, ki je dejal, da bo briško ljudstvo storilo vse za popolno osvoboditev Primorske. Ljudstvo je pozdravilo odločne besede predsedn ka ln sprejelo tudi resolucije, naslovljene na g. ministra Bjrrnesa in na mirovno konferenco v* Pariz. Ob koncu zborovanja, ko se je ž9 formirala povrrka, je privozil jeep civilno policije in se zagnal med množ co. Ni mu pa uspelo razpršiti jo in povorka je neomajno in disciplinirano nadaljevala svojo Internacionalizacija Trsta in „Telve .a V našem listu smo že poročali, da družba TELVE prevaža material ;z Trsta v Padovo in Benetke. Ta material je last tvrdke, toda plačali so ga tržaški telefonski naročniki. Takrat sta prišla v Trst dr. Scar-pa In ing. Gandais. Sedaj pa se jima je pridružil še gospod Gal-letti, ki so ga v Trstu epurirali in poslali v Benetke. Da je bilo delo teh gospodov zelo «uspeb\ro», nam potrjuje dejstvo, da so po omenjenem zaboju z materialom te dni odpeljali z dvema tovornima avtoma s prikolicami 230 q telefonskega materiala, pri čemer so izpraznili skladišče v Skednju. Povrh tega pa pakirajo se nov material ter ga pripravljajo za prevoz. Med tem materialom so tudi zelo važni deli iz mestne centrale. Nameščenci s® zaradi tega zelo razburjajo zlasti še, ker ne vedo, kakšne namene ima TELVE in ker bodejo odstraniti tudi selektorje, kar bo kvarno vplivalo na delovanje telefona in bo v iModo naročnikom. Osebje, ki so ga uporabili pri de. montaži, se je odločno uprlo in ni hotelo nadaljevati tega dela. Vprašamo se, kaj misli vodstvo TELVE s tem, da odvaža material, last naročnikov, ki so ga plačali z dolgoletno naročnino. Vesta material je Trstu potreben, saj bo treba zgraditi še nove centrale, ker dosedanje ne zadoščajo potrebam. Izgovori, da pošiljajo material v Benetke v predelavo so, popolnoma prazni, ker v Trstu ne primanjkuje specializiranih delavcev. Vprašamo se tudi, če ZVU ve, kaj se dogaja pri TELVE in če mleli podvzeti potrebne korake, da odpeljani material vrnejo v Trst. pot, prepevajoč narodne pesmi med vzkliki Jugoslaviji in Titu. Tudi v Sovodnjah pri Gorici so v soboto zborovali ter živo razpravljali o krivičnih sklepih pariške konference in njenem rhzvpju. Castro so obsodili narodne i zdajatce in omahljivce, ki so se zatekli k tujcem. Skupaj z njimi rovarijo 'sedaj proti narodni enotnosti in tfžnjam ljudstva za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji,- Tudi Sovodenjei so izrazili soglasno, de. bodo izpolnili zvesto svojo np-rodno dolžnost, to se pravi, da bb-do odločno nadaljevali borbo do priključitve Gorice in njenih okoliških vas; Jugoslaviji. Uspehi na slovenski nižji srednji Soli v Gorici Nadaljujemo z objavo uspehov, ki so jih dosegli učenci ln učenke v minulem šolskem letu na slovenski nižji srednji solj v Goj-Ici — I e razred (nadaljevanje). Koršič Alfonz, Kovic Silvester, Le-štan Ivan, Marinič Ciril, Nanut Viljem, Nemec Alojz, Pahor Albin, Petejan Bruno, Stekar Edvin, Ste-kar Jožef. 7. f razred: Bašin Ivan, Beltram Karel, Bratina Karel, Bratina Peter, Gabrijelčič Klavdij, Gregorič Jožef, Jelen Vilko, Jug Jožef, Nanut Anton, Rijavec Rafael, Saksida Kazimir, Stanič Anton, Terpin Ciril. I. g razred: Bandelj Alojz, Berlot Jože, Bonež Boris, Devetak Edvard, Grgič Milan, Gruntar Boris, Klelndienst Egon, Lozej Alojz, Možina Hugon, One-stl Viktor, Paljk Alojz, Pahor Ra-divoj, Princes Jurij, Plahuta Albin, R:šč'5 Janko, Rgaver Zdravko, Stancjč Vinko, Vidmar Cvetko. (Nadaljevanje) Triiški delavci spddlll policiste Iz tovorne Predvčarajšnjem zjutraj je večje Število civilnih 'policistov vdrlo v tržiško ladjedelnico, da bi zaplenili moko, ki bi se morala deliti med delavce in ki so jo kmetje darovali za časa splošne stavke. Delavci so odločno protestirali proti temu, da bi jih motila pri delu obprožena civilna policija in so takoj poslali tovarniškemu odboru delegacijo z zahtevo, naj posreduje, da se policija iz ladjedelnice odstrani. Nekaj članov tovarniškega, odbora je šlo k ing. Verzegniassiju, ki je obljubil da se bo za stvar zanimal. Kasneje je druga delegacija delavcev šla k nekaterim predstavnikom ravnateljstva in protestirala proti navzočnosti civilne policijo. Ker. pa so delavci videli, da se stvar zavlačuje, »e jih je zbralo nu tisoče. Potiskali so policijo k izho- du, dokler ni zadnji policist odšel skozi glavna vrata. Pri tem ni prišlo do nobenih večjih Incidentov. Ko so policisti odšli, so se delavci mirno vrnili na delo. Protesti zaradi zaseganja stanovanj ZVU je ukazala, da morajo vsi stanovalci hiš št. 3, 5, 7 in 9 v ulici Beccaria izprazniti svoja stanovanja ter jih dati na razpolago.zavezniškim vojaškim oblastem . S tem je prizadetih 46 družin, ki so poslale ZVU protestno pismo. V pismu se sklicujejo na proglas maršala Aleksandra št. 1, ki pravi: »Vase osebne in las.inske pravice bodo popolnoma spoštovane,» Popoldne so se žene zbrale v povorko in šle protestirat po mestnih ulicah in pred sedež ZVU. Tam pa jih niso »prejeli, ker je bil polk. Bcrvvman odsoten. Izzivanje civilne policije V Dutovljah Preteklo nedeljo je bil v Dutovljah okrajni pevski koncert, na ka. terem je sodelovalo 10 pevskih zborov, Vsak zbor je zapel po dvoje pesmi, nakar so nastopili združeni pevski zbpri. Po pevskem nastopu je sledila prosta zabava, ki je zelo mirno potekala, dokler ni prišel okoli 21. ure jeep s civilno policijo, ki je, kot navadno pričela »delati red*. Zato je množica pozvala policiste, naj se odstranijo. Policija pa je se bolj ostro nastopila. To je množico še bolj ogorčilo. Neki civilni policist je hotel aretirati tovariša, kar pa mu je množica pršprečila in ga pretepla. Iz strahu je policaj nekajkrat ustrelil, nakar so pričeli streljati tudi ostali policisi na jee-pu. Pri tem, je bil teže ranjen v no. go tov, Bizjak Ludvik. V Kanalu i 2 avgusta je civilna policija iz Kanala aretirala Murovca Emila in Zbodreža ter Boltarja Ivana in Samca Cirila iz Kanala. Ni znano, zakaj so aretirali Murovca, za ostala dva pa domnevajo, da je aretacijo zakrivilo prerekanje z nelum civilnim policistom. V Prvačini V zadnjem času se često dogaja, da ljudstvb pretepa civilne policiste, ki se pojavljajo na ljudskih veselicah; Tako se je zgodilo v nedeljo 4. t. m. tudi v Prvačini. Ljudstvo je preteplo in razorožilo tri oborocene civilne policiste s postaje Rihemberk. Pri tem so aretirali nekega domačina, katerega pa so morali na pritisk množice izpustiti. SpohodžoL u\ oJ&japje. Prireditve, predavanja in sestanki Od Triglava do Jadrana Šempeter pri Gorici PRIREDITEV V KORIST SIROTAM V nedeljo 4. avgusta, so krajevne organizacije v Šempetru priredile veliko tombolo z nagradami, nakar je bila prosta zabava s plesom. Sreča se je nasmejala Nanutu Alojzu za 5.000 lir, Brumat Štefaniji pa za 10.000 lir. Oba sta dokazala • Včerajšnja tiskovna konferenca Na pričetku je vprašal predstavnik »Caleidoscopl-j**, na kakšni osnovi mednarodnega prava sloni rekvizicija bloka stanovanj v ulici Bcocarla. G. polkovnik Bowman je pojasnil, da je to rekvizicijo izvršila ameriška divizija za žene svojih vojakov in častnikov in da zelo obžaluje težkoče, ki »o jih s tem prizadejali tam stanujočim družinam. Glede mednarodnega prava, je pojasnil, da sloni rekviziclja na vojaški potrebi okupatorja. Dopisnik »Reuter-ja* gdč. Elisa-btth Barker je sprožila nato vprašanje o tatvinah »Unrrinega* blaga. G. polkovnik je izjavil, da sta jugoslovanski in del tukajšnjega tska že pred Da. Guardtjino izjavo pisala o tem. Tatvine so se dejansko pripetile, toda niso po svoji količini pomembne — je dejal g. Bowman. G. polkovnik je opisal čudno dejstvo, da v vlaku, kjer so skupaj pošiljke za Avstrijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo izginjajo ravno pošiljke za Jugoslavijo, medtem ko so ostale neokrnjene. Končno je izjavil, da tatvin v glavnem ni — raz=n onih v škodo Jugoslavije. G. polkovnik je nato izrazil svoje prepričanje, da so tatvine na tržaški postaji minimalne. Na vprašanje predstavnika lista «11 Lavoratcce*. ali »e g. polkovniku ne zdi politično nemoralno postopanje krnvnskega guvernerja, ki je opozoril dve politično vodilne osebnosti, da Jih bo ZVU imela za odgovorne za vse nemire, ki bi se utegnili zgoditi, Je g. polkovnik odgovoril: »Naloga ZVU je, da vzdržuje red.* Nato je navedel primor svojega lastnega vedenja napram članom stavkovnega odbora. Predstavnik našega Usta Je vprašal, ali namerava ZVU rekvlrirati živila, ki so po cenah 90% prebivalstva nedosegljivih na prodaj po vseh javnih lokalih. Pojasnil je, da Je stavil to vprašanje V zvezi z Izjavo g. polkovnika na prejšnji konferenci o nemoralnosti odtegovanja živil raclonlranju ter končno vprašal, kaj namerava ZVU ukreniti proti temu stanju. G. polkovnik je najprej pojasnil, da se ra-cloniranje tič« le osnovnih živil, ko pa je naš predstavnik pojasnil, da ovali te, je priznal, da se glede tega zakon res še ne Izvaja popolnoma. Izjavil }t tudi, da j« težko priti do takih nelegalnih zalog, da pa jih je seveda treba rekvirlratl, kjer Jih oblast rekvlrlra. Vsekakor pa Tokv zicije niso orožje za pobijanje te težkoče In s tem se strinjamo popolnoma z g. polkovnikom, ki Je potem tudi predlagal, ds bi mu strokovnjaki pomagali s konkretnimi predlogi za reševanje tega problema. Končno je glede vprašanja o nemoralnosti v tej zvezi opozoril g. po!kovn’k, da ima zv nemoralno voditi politično borbo s pomočjo h~ane. Pojasnil je, da bi sam lahko operiral s tem orožjem, ako bi n. pr. stav kujočim dal odvzeti živilske nakaznice. Na to zadržanje smo -ml že povedali svoje stališče. Odgovarjajo danes tudi Enotni sindikati, kar prinašamo na drugem mestu. Mislimo, da je jasno. Zaključkov n: težko potegniti. Proces Zanchi Včeraj se je pred izrednim porotnim sodiščem pričela razprava proti Ferruociju Zanchlju, obtoženemu kolaboraclonizma, aretacij, požigov, pustošenja, plenjenja, mučenja, prisilnega splava itd. Obtoženec Je vsa dejanja zanikal in dejal, da je bil pri milici le za skladiščnika. Bil j* navzoč pri nekaterih akcijah le zato, da bi jih omilil Prisostvoval je požigu hiše »Ba-stiani*, toda tu »o se sestajali »prevratni elementi*. Po njegovem mnenju namreč ni bilo v okol'ci Kopra partizanov, temveč samo »roparji*, pred katerimi je on skupno s tovariši ščitil prebivalstvo. svojim dejanjem, da sta visoko zavedna Slovenca, ker sta vsak polovico darovala za vojne sirote. Brumat je dala 5.000 lir, Nanut pa 2.500 lir. V imenu vojnih sirot najlepSa hvala! Vojsko OTVORITEV TEDNA OBNOVE Kakor smo že poročali, so dne 29. julija t. 1. otvorili na Vojskem teden obnove. Delovne prostovoljne čete mladincev, mladink, žena in mož so pri obnovi požgane vasi Vojsko dosegle že velike uspehe. Do sedaj so obnovili 129 poslopij. Obnavljajo še nadaljnjih 174 poslopij. r. v. Biljana PREDVAJANJE SOVJETSKEGA FILMA VSEM PEVSKIM ZBOROM. Pozivamo pevske zbore, da takoj prijavijo svoje sodelovanje za Festival dela, ki bo v Ajdovščini 24.. in 25. t m, ter da sporočijo, kje nameravajo prekoračit; demarkacijsko črto. Prijave sprejemata go-riški in tržaški okrožni odbor Prosvetne zveze. KULTURNI KROŽEK ,«M. KRALJIC* V TRSTU javlja, da bo danes ob 20. uri zabavni večer kot po navadi. PROSVETNO DRUŠTVO »JURČIČ* V RODIKU bo imelo v nedeljo 11. t. m, ob 18. uri (po jugoslovanskem času) kulturno prireditev z Igro «Desetl brat* in pevskim nastopom. PRIREDITEV V HRUSEVTCI. Prosvetno društvo »Skala* iz Hru-ševtee pri Štanjelu vabi vse na ve-1 ko prireditev, ki bo 11. avgusta popoldne. Sledi prosta zabava! Prireditve na Gradu JUTRI »CAVALLERIA RUSTI-CANA*. Pri gledališki blagajni na trgu Verdi št. 1 v Trstu nadaljujejo s prodajo vstopnic za premiero «Cavalleria rustlcana* in baletov ob spremljavi simfonične glasbe, k’; bo jutri ob 21. uri. Dne 2. avgusta zvečer Je nad 2000 ljudi iz Brd prisostvovalo v Biljani kino-predstavi sovjetskega filma »Dnevi in noči*, ki je vzbudila veliko zanimanja in navdušenja. V Brdih so silno zadovoljni s takšnimi predstavami, ki jim prikazujejo življenje v čisto drugi luči, kot so ga imeli do sedaj priliko gledati. Saj je bila ta klnopredstava za marsikaterega novost' in razodetje, zlasti za prebivalce tistih vasi, ki »o od mesta bolj oddaljene. Pozdravi iz kolonije v Senožečah Otroci, ki se nahajajo v koloniji v Senožečah, pc-Mjajo prisrčne pozdrave in poljube svojim staršem in znancem. Povratek otrok Iz Kamnika Pred včerajšnjem ponoči se je vrnilo ii Kamnika 350 otrok. Na postaji so Jih sprejeli stanu in drugi tovariši ter tovarišice. Vsi otroci so pridobili na teži Odredba ZVU o ustanovitvi poletnih šolskih tečajev Odredba ZVU, ki jo bodo objavili, določuje ustanovitev poletnih tečajev za srednjtčjlsko in osnovnošolsko poučevanje, ki naj bi trajalo približno 2 meseca. Tečaje bodo organizirali višji čolski nadzorniki, ki bodo zaupali vodstvo samih tečajev rednim ravnateljem, medtem ko bodo poučevanje pridržali za izredne profesorje, ki niso poučevali v šolskem letu 1945-46. Njihovo službovanje bo omejeno na trajanje tečaja. Odrodba določuje nato, da se bodo tečaji vršili v šolah ali eventiialno tudi v občinskih okrevališčih. Obisk tečajev za osnovno b*olsko poučevanje bo neobvezen ir; brezplačen, medtem ko bodo preslici za srednješolske tečaje morali plačati pristojbino, ne večjo od 250 lir. Na konou tečajev bodo podelili potrdilo o obisku, ne pa diplomo alt pa druge vrste »pričeval. Sprejete profesorje bodo poplačali glede na trajanje tečajev, glede učnega načrta in snovi in družinskega stanja, po obstoječih odredbah, »ki veljajo za izredne profesorje. Redni ravnatelji bodo dobili za trajanje tečajev posebno nagrado. Stroški za plačevanje ravnateljev in profesorjev bodo zabeleženi v proračunu vsakega višjega šolskega nadzorništva. C« se bodo šolski tečaji vršili v občinskih okrevališčih, bodo občino same lahko dale svoj prispevek, Življenjska podpora brezposelnim pomorščakom Ko je bila določena z nekim ukazom ZVU z dnem 3: Junija 1948 dodelitev posobne življenjske podpore brezposelnim pomorščakom za dobo 6 mesecev, je ZVU določila z novim ukazom, da bodo stroške, ki izvirajo iz plačila teh podpor krili tisti lastniki ladij področja A, ki imajo ladje v aktivni službi in bedo stavili v službo tiste, ki imajo svojo listo posadke. Obseg prispevka, ki ga bodo morali plačati lastniki ladij od 1. novembra 1945 dalje, jt določen na 5% kosmate plače, ki jo trenutno prejemajo pomhrJčaki, brgz dohodkov za naduro. Lastniki ladij bodo plačali prispevek narodni ustanovi za socialno skrbstvo, ki bo izročil ta denar Zavezniški vojaški upravi. Trajanje tega prispevanja bodo določili naknadno. Najdeno orožje Policija sporoči, da se Je danes neka obhodnica treh agentov podala na poziv k športnemu igrišču pri sprehajališču Sv. Andreja, kjer »o našli —. skrito v nekem grmovju — dobro ohranjeno brzostrelko nemškega tipa, s štirimi polnimi okviri in 60 škgtel s po 20 naboji. V teku so preiskave za ugotovitev Izvora Popoldne, ko so nekateri delavci hoteli odstraniti ru&vine neke porušene hisb v ulicj Bosco 52, je neki agent, ki je šel tod mimo, opazil med. razbitinami predmet »umljive oblik«. Agent je po skrbni odstranitvi auševtn, ki »o predmet delno pokriva)«, izvlekal 6 ročnih bomb »Breda* in en vžigalnik, v*e v dobt -an stanju, Izvor tega orožja je neznan. Izleti ZVEZA PRIMORSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV V TRSTU javlja, da si mora vsak član preskrbeti za izlet na Triglav, ki bo 10. in 11. t. m., izkaznico lastnega planinskega druč,va. Društva, ki še nimajo lastnih izkaznic in žigov, naj se obrnejo na ZPPD v Trstu, ul. Carducci 6, II. Za vstop v obmejno cono so potrebna še druga potrdila. Vsi udeleženci izleta na Triglav iz Trsta, naj se zglase do 8. t. m. v ul. Carducci 6, informativna pisarna. Podrobna navodila sledijo. TRŽAŠKI PLANINSKI KLUB NA MANGART IN BELOPESKA JEZERA. Tržaški planinski klub organizira v nedeljo 11. t. m. Izlet na Mangart in belopeška jezera. Odhod v soboto ob 15.30 uri iz ulice F, Severo v Trstu. Vpisnina za člane 250 lir, za nečlane 280 lir. Za informacije se obrnite na planinsko podsekeijo v ulici Imbriani 5, I. nadstropje, soba 3 in 13,' med 8. In 20. uro. Šolstvo POZIV UČITELJEM. Pokrajinski odbor odpuščenih državnih in javnih uslužbencev v Trstu vabi spodaj imenovane učitelje, naj »e v ponedeljek, sredo in petek javijo na sedežu odbora v ulici Zonta 2-1, v Trstu med 16. In 18. uro. Gre za važna sporočila glede njihovih vlog. Javijo naj se: Bizjak Justina, Cok Antonija, Križman Eleo-nora, Spacal - Vodopivec Mllfcjka, Sfagelj Ana, Starc-Košuta Julijana, Stubel Adalbert, Mikavč č Mirko, Stipani? Franja, Pahor Slava, Rakovšek - Petrič Marija, Gerdol Ivan, Sancin Avrelija, Pek ar Pe-lngija, Furlan Albin, Sancin Antonija, Sancin Franc, Mlekuš Eva, Gerbec Ivan, Sancin Karol, Cotar Olga, Cok' Irma, Čermelj Viktor, Pertot Janko, Posega Jos'pina, Rana Alojzija, Sonc Alojz, Ozbič-Daneu Antonija, Praprotnik Av. gust, Hrončič Ana, Syara Ivan Ernest in, Pabor Marija. RAZPIS ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA PODPORE DIJAKOM. Pokrajinski odbor «D!jaškc matice* mora že v počitnicah pripraviti v»e potrebno, da se bo nadaljevala podporna akcija tudi v prihodnjem šolskem letu. V ta namen mora sestaviti proračun. Zato mora v najkraj:\-m času Imeti seznam vseh dijakov, ki jih bo treba v prihodnjem šolskem letu podpirati. Po-ztvamo ponovno ln zadnjič dijake, oziroma starše onih dijakov, ki so študirali v šolskem letu 1945-46, in onih dijakov, ki bodo študij nadaljevali, ln onih dijakov, ki s« bodo letoa na novo' vdtssli v srednjo šolo, bodisi iz cono A, bodisi iz cpne B, ln ki zaradi slabih imovlnskh razmer svojh otrok ne morejo vzdrževati, da vložijo do 15. t. m. prošnje za podptfro pri Okrožnih odborih »Dijačke matice* v Trstu, Gorici ali Ajdovščini. Prošnje vložijo lahko naravnost pri naved*-nih Okrožnih odborih ali pa po Krajevnih odborih Dijaške«, matice. Vsakdo naj vloži preč.,jo tja, «ka-mor pripada. V prošnjah navedite ime in priimek dijaka, ime očeta in matere, rojstne podatke, vrsto šole in razred, kraj čole, bivališče, učni uspeh v preteklem šolskem letu, podroben in točen opis domačih imovinskih in družinskih razmer. Navedbe v prošnja)? naj podrobno overovi krajevni odbor jiDi-jaske matice* onega kraja, odkoder je dijak doma. ^PREJEM V DIJAŠKE DOMOVE. Dijaki, ki želijo v prihodnjem šolskem letu stanovati v Dijaških domovih, naj pošljejo do 15. avgu-»ta t. 1. posebno prijavo z navedbo imena, priimka, šole, razreda in kraja študija. Te prijave nimajo nikake zveze s prošnjami za podporo. Razumljivo je, da morejo prijaviti svojo željo za bivanje v domu tudi oni dijaki, ki bodo vzdrževalnim) plačevali sami. Enotni sindikati SINDIKAT VRATARJEV vabi svoje član« na skupšč.no, ki se bo vršila jutri ob 17. uri v ulic; Conti 11 v Trstu. Na dnevnem redu je razpravljanje o mezdnem vprašo-nju. Naj nihče ne izostane! SINDIKAT HOTELSKIH, KAVARNIŠKIH IN DRUGIH NAMEŠČENCEV. Vsi člani naj se tekom dneva javijo na sedežu zaradi sporočil. SINDIKAT MEŠANE STROKE javlja, da bo jutri ob 19.30 url sestanek direktivnega sveta. ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT OBVEŠČA vse odbornike sin-.dikata, da bo danes ob 17, uri v ulici Imbriani 5, I., sestanek v»eh sindikalnih odbornikov. Prehrana Delitev govejega mesa za bolnike. V zv:zl z včerajšnjo objavo o delitvi govejega mesa za bolnike dodajamo, da bo delitev tudi v mesnici Folacco Egidlo v ulici Medla 4. Dvig odrezkov. V teku današnjega dne naj vsi prodajalci na drobno dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu odrezke za sladkor, milo ln zelenjave v škatlah. Izročitev odrezkov za nabavo mleka. V teku današnjega dne naj lastniki ali vodje mlekarn izrov'jo občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za nabavo kondenziranega mleka ENDSI. Uradne ure: od 8 do 12 in od 18 do 19. Razno UPRAVA DRŽAVNIH ŽELEZNIC obvešča, da vojaški povratniki sodelujejo lahko do 31. t. m. pri natečaju za vstop v železniško službo, ki ga Je razpisala uprava državnih Železnic za letos. Do tega dne bodo morali prosilci predložiti dokumente — ali izpopolniti že poslane — generalnemu ravnateljstvu — osebni odsek (odsek za natečaje) v Rimu. DELITEV VOLNENIH ODEJ. Trgovsko industrijska zbornica v Trstu sporoča po navodilih ZVU sledeče: v prihodnjih dneh bodo pričeli deliti volnene odejš, k[ Jih je dala na razpolago ZVU. Na to ima pravico vsakdo, ki ima enolno živilsko nakaznico Julij-oktober. Nabavil bo lahko eno ali dve odeji po svoji želji. Odeje bodo delili prodajalci na drobno, ki imajo dovoljenje za prodajo blaga in jih Je zato pooblastila zbornica. Odeje bodo potrošniki nabavili proti Izročitvi bona 27 odrezka XIV (za eno odejo) in bonov 27 ter 28 (za dve odeji). Odeje »o dveh vrst tn stanejo 945 lir ln 735 lih Prve so nove ali bilo enkrat oprane, druge pa so bile večkrat oprane. Vse odeje »o v.dobrem »tanju. Trgovec mora ob prodaji vpisati v posebcp register po datumu izvršeno prodajo, ime kupca, številko nakaznice, številko in vrsto prodane odeje. Trgovec mora na zadnji strani nakaznice pritisnit; žig, s katerim bo lahko kupec dokazal, da je kupil pri trgovcu. Pečate bo dobavila pooblaščenim trgovinam trogovsko industrijska zbornica. Za potrebe ustanov, ki nimajo nakažnic (bolnišnice. sanatorji itd) bodo izdali posebna nakazila, ki jih bo trgovska zbornieg naslovila na tvrdke na de-f belo. V ta namen/bodo moriti finip. resentl vložiti pri trgovski zbornici pismeno vlogo s potrebnimi podatki. Vsi trgovci z manufakturo na drobno v Trstu in na deželi, ki hočejo prodajati odeje na nakaznice, naj s® zglase v četrtek 8. avgusta ob 16. uri pri trgovski zbornici v ulici della Borsa 2, .kjer dobe potrebna navodila. Hkrati vabimo na sestanek tudi tvrdke na debelo in delegate prehrambenih uradov v Trstu, Tržiču, Gradežu, Miljah in Sežani. Dobra srca V počastitev apomioa svojega padlega sina Ferda Kravanja-Ska-larja, tajnika zapadno primorskega okrožja, daruje tov. Ana Kravanja in Cezsač® 1.000 lir za sirote padlih partizanov. kinopredstave: NAZIONALE. 16.30: »Kaplanski klobuk* - R. Lupi, L. Baarova. SUPERCINEMA. 16: »Življenje v tjuartier Latin-u» . J. Astor. FENICE. 16.30: »Skoraj sta zagre šila*- - S. Hasso, S. Zagerwal. FILODRAMMATICO. 16: «Abram Lincoln* - P. Lockhard, R. Cor-don. ITALIA. 16: »Ena sama noč ljubezni* - G. Moore. ALABARDA, 16: »Gospa je zadovoljna*, F. Marchio, A. Gandusio. IMPERO. 15.45; »Nedosegljivi g. Jordan* - R. Montgomery. VIALE. 16: »Četrta stran* - C. Gora, V. Cortese. MASSIMO. 16: »Ljudje v vrtincu življenja* - L. Joung, C. Veidt. GARIBALDI. 16: »Našemljena ljubica* - L. Baarova. NOVO CINE. 16: «Zaželela sem si ljubezni* . C. Colbert, ODEON. 15.45: »Primite ono Seno za lase* - I. Dunn, Douglas. SAVONA. 18: »Orkan v zalivu* -A. Uhling, A. Cecchi. AZZURRO. 16: »Skobci Teksasa* - F. Scott. RADIO. Zaprto zaradi popravila. MARCONI.. Ob 16. in ob 21. na prostem: «Hudič je žena* . K. Hepburn, G. Grant. VITTORIA. Ob 16. in ob 21. na prostem: »Ernest puntar* - Fer-nandel. ADUA. 16: »Kraljica iz Novarre* - G. Cervi, L. Cortese. VENEZIA. 15.30: »Tekma brez tekmecev*. BELVEDERE. 18: »Crnl panter* -D. Paola, L. Gazzolo. ARGENTINA. 16: »La Wally» - G. Paolieri. POLETNO GLEDALIŠČE V JAV NEM VRTU. 21: «Ujetnlk iz Zen-de» . M. Carrol, R. Colman. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstavi; samo za odrasle. Kinopredstave v Qonci VITTORIA. 17: »Navda hnjevalka*, B. Stanwych, B. Donlevy. CENTRALE. 17: »Vrtiljak ljubezni* . V. Vidal, R. Falcon. MODERNO. 17: »Njena noč* . L Eaarova, F. Smollk. EDEN. 17: »Morski tiger* - E. Portman, J. MilUs. E3TIVO. 21: »Človek, ki »o ga zamenjali* - F. ‘Klas, V. Plroska, S. Erszi. Zgornji spored velja do nedelje. RADIO TRST II. SREDA, 7. AVGUSTA 12 komorna glasba; 12.30 Jazz glasba; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 slovenske pesmi; 13.30 glasbeni koncert; 14 pregled vesti . branje sporeda; 14.05 predavanje: »gospodarske možnosti Alaske*; 17.15 glasbeni spored; 18 klavirske skladbe; 18.15 radijska univerza: Sergej Fro-kofljev; 18.30 simfonična glasba; 19 predavanje: »Josip Kozarac*; 19.15 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.45 predavanje; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 'glasbena razstava; Rasfrellamenlo v Doberdobu (Poročilo našega posebnega dopisnika) Predvčerajšnjem je v kombinirani akciji angio-ameriška vojska 3 civilno policijo izvršila na področju Doberdoba pravo čistko. Ponoči js več tisoč anglo-ameriških, vojakov zasedlo vse področje severno od Tržiča ;n obkolilo vas Doberdob. Okoli 6 ure zjutraj so prišli v vas Doberdob in začeli s hišnimi preiskavami. Preiskave so se po pripovedovanju ljudstva udeležili razen anglo-ameriških vojakov, tudi vojaki, ki so govorili poljski, hrvaški in srhski ter civilni policisti. Vdiral; bo v sobe, kjer so Tako je poročala zavezniška informacijska služba... Trst, 6. avgusta (VZN-A1S). Vojaške oblasti so javile danes, da so med združeno akcijo vojaške in civilne policije na področju severno od Tržiča are. tirali 16 oseb. Akcija ja potekala nemoteno in ni sporočil o kakem spopadu. hile ženske, brez predhodnega obvestila, Brskali in stikali so po vseh kot.h stanovanja. Povpraševali so ljudi po orožju, po vojaškem blagu itd, Nekatere so pri tem suvali in pretepali. Ljudi so strahovali z nap:rjen:rnl puškami In brzostrelkami. «Rastre!amento» je trajal več ur in, vsako hišo so preiskal', pet krat in celo šest k-.-at. Zahtevali so od ljudi, naj jim dado pijače, predvs:m žganja. Ko niso dobili «ore>2ja», so odnesli ljudem odeje ameriškega izvora, k! jih ja preteklo zimo ameriški Rdeči križ daroval potrebnim družinam, Odnesli so tudi vsak najmanjši košček blaga anglo-ameri-škega izvora, ki so ga bivši demobilizirani partizani prinesli dcipov iz vojske. Vsa vas je bila obkoljena ln blokirana. Nihče ni smel zapustiti svojega stanovanja. Tudi cesta Go-rica-Trst je bila zaprta za vsak promet. Medtem ko je ep del an-glo-ameriške vojske in civilne po-lic je vrši preiskavo po vasi, so druge vojaške edinice krožile po vseh pkoliških gmajnah in njivah t*r z ihagnstskifni aparati Iskale orožje. Po njivah,so se vojaki obmetavali z nezrelim grozdj/m in streljali z avtomatskim orožjem. Več strelov so spustili v ključavnico vodovoda, da so prebili žeiezna vrata in ključavnico. Med preiskavo v jutranjih urah so v vaši Doberdob aretirali šest moških in eno žensko. Med- aretiranci sta petnajstletni Grgolet Milan, ki so ga vojaki ;n policisti pretepli, ker jih ni razumel, kaj ga sprašujejo, Spraševali so ga, kakšno ilegalno ime Ima, kar pa fantič ni razumel, kaj pomeni. Povrh drugih »o. areMrali tudi starega cerkovnika, ko js šel zvon’t jutra-njlco. V teku preiskave v zvoniku so vojaki odn:sli veliko jugoslo- Uredba ZVU o pomorskem zavarovanju Ukaz ZVU, kj so ga izdali v začetku septembra preteklega leta, določa, naj cdvlšne .prispevke, ki so jih prejeli zavarovalni zavodi pred tem datumom, vrnejo plačnikom. Novi ukaz, ki velja za nazaj in sicer od 1. septembra 1945, odreja, da obveznost povračila ne zadeva, vsote, vplačane za police pomorskega zavarovanja. Tatvine Predvčerajšnjem zvečer je policija zaplenila pri nabrežlnski železniški postaji 32 vreč (1401 kg) Unrrlnega sladkorja. — Guido Shclz, stanujoč v ulici Locchi 12, naznanja, da so preteklo noč tatovi s pomočjo ponarejenih ključov vdrli v njegovo klet ln mu iz veže odnesli kolo. Skoda 8.000 Smrtna nesreža Včeraj jo bila zaradi počkodb na telesu sprejeta v tržaško bolnico Bolsi Vilma, stara 19 let, stanujoča v Stramare 849. Nesreča se je pripetila, ko je pri Zavljah skočila iz drvečega kamiona. Zaradi komplikacij je v bolnici umrla. Izgubila se je Včeraj ob 19. uri so našli v Via-le XX Settembre v Trstu deklico, ki ve povedati samo to, da ji Je ime Mirella. Ima 2-3 leta. Sprejeli so jo v bolnišnico v ulici Manzoni. Ima svetle lase, nosi rjavo škotsko obleko z rumenimi črkami, ima rjave sandale. Rojstva, smrti* poroke , Anagrnfskl urad, občine mesta Trata javlja: dne 6. avgusta 1946. leta je bilo rojenih 17 otrok, umrlo je 10 ljudi, porok pa je bilo 7. UMRLI: Broseh Herman, 30 let, Domtnig, por. Cosolo Camllla. 59 let, Peruzzi Gisella, 66 let, Bussani Aldo, 29 let, Gberdovich Ana, 2 dni, Pacor Lillana, 1 leto, Eleni Luciana, 1 leto, Scgre Emanuele, 73 let, Andreassi por. Fillpich Josipina, 41 let, Bran Costante, 48 let, POROKE: vknjlžene: Sossl Karol, mehanik in Pečar Rozina, gospodinja, Rlgonat Leopold, čevljar ln Furian Alda, šivilja, Blasco I-van, uradnik ln, Butti Ondlna, uradnica, Bonazza Josip, uradnik in Švara Danica, uradnica, Pellaschiar Anton, skladiščnik in Riosa Antonij*, šivilja, Cominelll Clrlllo, knjigovodja In Renzl Antonletta, študentka, Siffi Avrelij, knjigovodja In Nlccoli Esperia, učiteljica. vansko zastavo, kj so jo žene skupno z vsemi zavezniškimi zastavami sešile že leta 1943 in jo za časa okupacije skrbno čuvale. V neki hiši so prerezali z bajonetom jugoslovansko zastavo. Tov. Marušič, vdovi Jarc, kj je zgubila moža v nemškem koncentracijskem taborišču, so neodgovorni elementi odnesli 10.000 lir, k;'jih je imela ▼ žepu neke obleke. Na krajevnem sedežu Zveze primorskih partizanov in na sedežu prosvetnega društva so vse razmetali, odnesi: vs* članske sezname in ostali arhiv. Na sedežu krajevnega SIAU-Ja pa80 raztrgali sliko maršala Tita. Vsi aretirani moški imajo sinove ali brate v Jugoslovanski armadi. Okoli treh popoldne, ko so zapustili vas, so odpeljali na komando FSS še dve drugi osebi. 0-koll 19 ure sta se spet vrnila f vas dva jeepa s civilno ln vojaško polic'jo. To pot so aretirali tri osebe, med katerimi tudi Lukežičft Andreja, ki jma v Jugoslovansk armadi dva sina ln katerega 3° zato že v začetku partizanstva aretirali italijanski vojaki. Kakor pripovedujejo prizadete družine, so civilni policisti v trenutku, ko so aretirali dva brat* Andreja ln Stanka Gergoleta, d6" jali domačinom, da se že poznajo. Znano je, da so družini Gergole' italijanski fašisti in SS-ovci za sa okupacije odpeljali vso živin0 in ji grozili, da ji bodo sežgali bj-šo, če ne bodo nehali podpiran partizane. OBJAVA Vse svoje cenjene odjemalce« okrajne in krajevne kolporterje« agencije, komisionarje in PoS®* mezne naročnike obveščamo« smo s 1. julijem t. 1. pooblasti podjetje i®1 njogovo krsto okrasili » cvetjem. Volčjadraga, 7. 8. 1946. Žalujoči starši ^ - P boter ABK V globoki ialcstl javljamo tut.no vest o smrti naš« P ljubljene Šene, matere, stare matere in tašče KRISTINE MACAROL, roj. ŽIBERNA ^ ki je umrla danes dne 6 avgusta 1946 v Sepuljah Po1 maju. Pogreb bo dne 7 avgusta ob 10 url zjutraj l*l° S*pulje-Trst-Lokev, 7 avgusta 1946. yg- Zalujoče družine MACAROL, f ■ ! ' MAR FABIJAN, PUPIN. v j GHBVVnHTr m DANEU