MnlStvo Io oppavnišfoo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tltuja r poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vraćaja S «redniktvora se more govoriti Tnk dan od 11.—12. ure dopold. Tatefon fit. 113. Naročnina listo: Četo teto . 12 h Pol leta ..... . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 80. Maribor, dne 10. julija 1911. Letnik III. Se je že pričelo. V-eČkralt smo poudarjali v volilnem boju, da so volitve, velevažne ne samo v narodnem in gospodarskem, temveč v veliki meri tudi v verskem oziru. In prišli pa so liberalci in njihovi, nemšlkuttarski zavezniki ter venomer vpili in skušali dokazovati, da nima politika z vero nič opraviti, da je vera v politiki postranska stvar,: Volitve so za nami, a Še ni pričel zborovati državni zbor in že se je pričela protiverska gonja, ali pa se jo vsaj nafpovieduje. Prvi so seveda morali biti naši liberalci, ki so sedaj vrgli med svet zahtevo po kancelparagrafu. iToda naše ljudstvo jim je že pri volitvah pokazalo, >da ne najdejo njihovi bojni klict več odmeva med iljudskimi vrstami, in bo to v bodoče še sijajnejše dokumentiralo. Toda za brezpomembnimi našimi liberalci so prišli drugi. Nemški socialdemokrati so Vmeli dne 6, t. m. sejo, v kateri se je sestavilo strankino vodstvo. Iz mnogega, kar se je tam govorilo in sklenilo, zveni kli.c, ki zahteva kulturni boj, ki napoveduje krščanski misli v Avstriji boj do uničenja. Sklepe te seje prinašamo na drugem mestu, Nir^poveduje se boj1 prvemu paragrafu državnega Ijudskošolskega zakona, ki predpisuje verslko-nrayno vzgojo otrok', in boj se napoveduje krščanskemu zakonu ter prepovedi zar kona med judi in kristjani. Kjerkoli se v našem zakonodavstvu še najde ostanek spomina na to, da prebiva v naši državi ogromna večina krščanskega ljudstva in da celo mogočno cesarstvo temelji na krščanski kulturi, vsejpovsod tam se moraj uničiti zadnji sled katolicizma, Vun s križem iz Šole, vun z vero iz vsega javnega življenja, proč s krščanskim zakonom, dob s krščanstvom! To je klic, s katerim se pobesnele brezverske čete podajajo v nečasten boj, V znamenju blaznega sovraštva do križa prihajajo vrste nasprotnikov v zbornico, v 'kateri misljijo ubiti krščansko misel, mislijo zbrisati zadajo sled krščanstva, V vo&lnem boju se je govorilo in slikalo nerazsodnemu ljudstvu v najlepših barvah, kako se bo zboljšal gospodarski položaj, kako se bodo zmanjšala vojaška bremena., kako se bo znižalo davke in omililo drarinjo, ki tlači nižje sloje, če bodo izvoljeni protikršČanski poslanci. Sedaj pa, ko imialta socialna demokracija in liberalizem svoje mandate vsaj' za gotov Čas na varnem,, se je pozajbilo naj vse obljube* Ne PODLISTEK. Čolnič. Crtica, Napisal: D. K. Visoko gori na obali, na strmi pečini, je sedel Mirko in gledal v globočino pod seboj valčke, ,ki so se neprestano igrali, veselili zadnjih solnčnih žarkov. Sam. Daleč na okoli nič življenja. Zagledal se je v ono nepregledno planjavo, ki se je tv čarobni krasoti razprostirala pred njim — zagledal se in zamislil v bogvekaj — Valčki se šepetali med seboj in se veselili, „(Glej, gdej, glej, gori na skali sedi — viš, viŠ, viš, kako je zamišije-n!“ PotapljaH’ so se zadnji solnčni žarki. Nikdo ni maral za nje. V valčkih so se pplagoma porazgubili in daleč tam za morjem je izginilo sofnce. Tiho vse naokoli — samo valčki šepetajo ih šumljajo neprestano. Pripovedujejo si zgodbe in pravljice, vse, kar so videli ta dan, kako je krasno na o-baHfjh drugih svetov, vse to so si pripovedovali živahno in veselo razposajeno, pri njih ni opaziti utrujenosti. Mirko je vse razumel. Razumel je .tudi njihov pogovor o .pogrebu daleč na oni obal)', Vajllčki so popevali v slovo — slovo in žaloistinko po nežnem življenju, „„Mlada, osemnajst let komjaj!“ „Skoda, škoda, jej — “ „(Pokopali v hladen grob, da — “ .„Zavoljo ljubezni?“ „Da, zavoljo nesrečne ljubezni!“ Tako so se pogovarjali valčki. Mirko je razumel. Sklonil je glavo in zar/S. roki v lase in pri srcu mu je bilo kot otroku. „Viš, viš, kako je zamišljen?“ gre se jim več za to, da pomagajo bednemu ljudstvu, temveč raznetiti hočejo plamen konfesionelnega boja, vprizoriti hočejo gonjo proti, vsemu krščanstvu v državi, oropati hočejo ljudstvo njegovih najdražjih svetinj. Ako bi se res posrečile brezvercem njihove nakane in bi pdišlo do kulturnega boja, je popolnoma jasno, da bo bojni hrup popolnoma zamoril gospodarsko delo. Kdor zažge hišo, ne more v njej delati in ravno tako bo v zbornici, ako. se hoče v že zavožen parlament! vreči bakljo uničevalnega (boja. proti krščanskim načelom države. Ta boj bi omajal Avstrijo v njenih osnovnih temeljih in ako bi četa! tistih, kf. zastopajo načela krščanskega svetovnega nazjlrajnja, bila v parlamentu desetkrat' manjša, kot je v resnici, bi bila to borba na življenje in smrt. Nas ne obide niti m trenutek bojazen, da bi v tem boju podlegla krščanska stvar, Mi mislimo celo, da bi tak boj marsikateremu, ki še dosedaj iz daljave motri cel položaj, odprl oči in bi spoznal, kje so pravi sovražniki narodnega razvoja in prave nravnosti. Toda, da je stranka., ki si je pred vsem gospodarsko delo, skrb za revne, zapisala na, svojo zastavo in je zapeljala ljudstvo v zmoto z vsemi mogočimi materielnimi obljubami, imela pogum, napovedati, da hoče s kulturnim bojem ubiti vse mirno in vstvarjajoče delo v parlamentu, to kaže v pravi luči nrav socialne demokracije. V petek dne 7, t. m. so zborovali nemški liberalci. Ker jim je bil znan sklep , socialne 'demokradi-je, so se zibali, da bi kdo dvomil nad njihovo svobodomiselnostjo in takoj so se oglasili. Listi poročajo, da so sklenil, nastopati z vso vnemo za; svobodomiselna načela in preustrojiti vso upravo in postavo-dajo v smislu brezverskega svobodomiselstva.. Iz vsega tega vidimo, da čakajo novo zbornico težki in vroči dnevi, kajti mednarodno iramasonstvo bo zastaivilo vse* sile, da. bi zrasla njegova drevesa do neba. Pa stotisoči krščanskih voliloev jamčijo, da bodo ostale liberalne nakane — samo pobožne želje. Med ljudstvom. Nedeljo dne 9, julija, posvečeno v prVi vrsti našemu narodno-obrambnemu de,lu, smo dostojno praznovali. Ustatnovila se je lepaj vrsta norih podružnic -„Slovenske Straže“ in vršili so se občni zbori že ob- Pod skalo, tfik do strme pečine, so se pri rili iv.ajlčjki, strmeč v njegove vpadle oči. „Pokopali, pokopali v hlade. t. m. popoldne se je ustanovila podružnica „Slovenske Straže“ za Dornovo in okolico, Udefježba je bjifa zelo lepa. Pjtjujški pevski zbor je s pesmijo „Stovienski Straži!“ otvoril ustanovno slavnost. Častiti gospodi Rantaša je pozdravil goste in je razložil pravila. Gospod Franc Z e b o t iz MadJtora, je govoril o pomenu „Slovenske Straže“, o boju naših obmejnih bratov, o delovanju Südmarke lin Schulvereina in je navduševal k pristopu. V odbor so se izvolili: častiti gospod P. Ljud. Rantaša, predsednik; Ignacij Franjkovič, tajnik; Franc Ratek, blagajnik; Lizika Arnuš, odbornica,. K podružnici je pristop/lo in plačalo udrtino tar koj nad 40 članov. Ob koncu se je razvila živajhna zabava. Ptujska okolica vstaja! Šmarje pri Jelšah, V nedeljo dne 9. julija po rani sveti maši se je v Habjanovi gostilni vršilo gospodarsko zborovanje Osrednje zadruge, katerega se je udeležilo veliko število kmetov. Govoril je poslovodja Frane Že;bot. Pristopilo je več članov, Hoče. Naše prireditve včeraj popoldne v, Hočah so se izborno obnesle, V zgornjih prostorih gospoda Rojka se |je zbralo mnogo občinstva. Otvorilo se je zborovanje, kateremu je predsedoval gosp«! župan Vernik, s pesmijo „(Hišica očetova“, ki jo je lepo zsa)pel mešani zbor. Nato je poročal gospod poslanec P i š e k, ki ge obravnaval več domačih gospodarskih zadev. Pošteno je okrtacil tudi zahrbtno postupanje Šjtajerčijancev. fUrednffk Kemperle je orisal politični položaj in označil konture bodoče zbornice. Izvajanjem obeh govornikov so zbrani pazljivo sledili in jih odobravali. Tudi gospodarski govor slučajno navzočega inšpektorja Patzaka iz Dunaja* ki je orisal pomen Z;,a-druge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje, |je zanimal. Po tem shodu se je vršlil ustanovni občni zbor podružnice „'Slovenske Straže“, Profesor dr. Kovačič je v krasnem govoru očrtal vetev;a|žnost „Slov, Straže“., H hoče zabraniti, da bi ugrabili roparski' Nemci našo zemljo. Za slavnostnim govorom je z občutkom deklamiral mladenič Jakob Kolar „Svetopolkovo oporoko.“ Obdali so ga s hladno odejo in mu šepetali na uho neznane stvari — ni razumel! * * * V Mirkovo spalnico je stopila njegova svakinja,. Slišala je zadnji krik in se prestrašila. Skrbna je bila zanj. ■„Mirko! “ Odprl je oči, ozrl se okoli in vesel nasmeh pm je zaigral na ustnih. ,„Kaji je, Mirko, si bolan?“ JNe, Pepca, ampak sanjal sem tako hudo.“ („Povej! “ «./Drugič, Pepca, povem ti vse! — Kako sem vesel!“ „Zakaj?“ ,„|Ker sem pri tebi in ne v morju, kijkor sem sanjal,“ fcljPoveda,ti mi moraš vse!“ /„fDa, vse ti povem o pi/JiM.“ Mirko je vstal, poljubjl skrbno svojo svakinjo, ter se hitro odpravil na izprehod v krasno nedeljsko jutro. Call'll gospod kaplan Šeško se je zahvalil govorniku in pozival k pristopu. Sledila je ubrano pred-našana pesem in vpisovanje, pri katerem se je oglasilo lepo število vrlih Hočanov, Odbor je sestavljen tako-le: predsednik Franc Frdngež iz Bohove, tajnik Franc Hergouth mlajši iz Spodnjih Hoč, blagajr/k Karol Novak,« odborniki: J. Pivec iz Cirkovc, Franc Malajnar iz Rogoze in Karl Visočnik iz Pohorja. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Naše prireditve so vedno lepe, To vedo tudi drugod, zato nas sedaj že radi ofHŠčejo od vseh strani, od daleč in* blizu. Včeraj dne 9. julija smo videli na naši prireditvi ljube goslte jz Maribora,, med njimi našega ‘slavnega, rojaka mil. gospoda stolnega prošta dr. Ivana Mlakarja, A tudi naši sosedje so nas počastili v obilnem številu. Mi pa smo se trudili, da vsem zborovalcem priredimo zopet vesele urice. Pelo se je, deklamiralo In proizvajalo dve igri „jSvo-Jeglavna Minka,“ in „Nezadovoljni drvar.“ In pošteno veselje je vladalo med nami in naša srca so bila zadovoljna in navdušena, za sveto narodno stvar. Sv. Jurij ob juž. žel. Občni zbor („Slovenske Straže“, ki smo ga včeraj obhajali, je zbral obilno občinstva v Katoliški dom. Dvorana, je bila natlačeno polna, veliko ljudi je moralo ostati in poslušati v veži. Vspored je bil jako mnogovrsten ter nudil veliko zabave, pa tudi pouka. O plemenitem namenu l',n velikih ciljih j,,(Slov. Straže“ je govoril Član osrednjega, odbora gospod dr. H o h n j e je. .Govorili so še tudi nekateri mladeniči in dekleta, deklamirale so se domoljubne pesmi, domači pevski zbor je prav mično zapel nekaj peviskih komadov in med raznimi' točkami je spretno in veselio uda/rjai tamburaški zbor. Tudi nabralo se je precej darov za „Slovensko Stražo.“ Sv. Križ nad Mariborom. Občni zbor podružnice „Slovenske Straže“, ki se je vršil pij' nas včeraj, se je dobro obnesel. Po poznem svetem opravilu smo se zbrali v gostoljubni hiši „pri Pipužu.“ Občni zbor se je otvoril s pesmijo, ki jo je za-, pel domači pevski zbor. Nato je domači gospod župnik poročal o delovanju podružnice v nk’nolera tetu. Iz poročite srno posneli, da je imela podružnica *58 članov, 130 K 16 v se je poslalo centrali; v Ljubljano, priredili so se dve vesejtet, tri druge prireditve In 1 igra. Za gospodom župnikom: je govoril gospod dr. Les jfc o v a r iz Maribora, kateiii je na kratko omenil zgodojvino Slovencev in njih boje za najdražje svetinje ter primerjal, njih boje s sedanjim bojem, ki ga moramo biti. Konečno poziva k obilnemu pristopu k „(Slovenski Straži,“ Nato se je volil odbor za. prihodnje leto, pri katerem je bil soglasno izvoljen dosedanji), obstoječ iz gospodov: Hlebiča Ivana; kot n^celnfika*, Ljudevita Nudla, Antona, Kocbeka in gdč, Filomene Hauptman. S pesmijo se je za tem zaključilo lepo zborova r nje in razšli smo se v zavesti, da bo „Slovenska Straža“ pil' Sv. Križu tudi v najprej prospevala in proevitala. Št. lij v Slov. goricah. Po vsej slovenski domovini je včeraj odmevalo navdušenje za vrlo ,/Slovensko Stražo,“ Pri nas v St. liju je s plamenom navdalo stotera srca. Naša podružnica „Slovenske Straže“ je imela, svoj občni zbor. Udeležila se ga je izvanredno velika množica zavednega ljudstva; ne le SentiljČani, temveč tudi naši sosedje iz Jarenine, iz obojne Sv. Kungote in Svetine so prihiteli na zborovanje; naši po vsej domovini sloveči narodni bojevniki z županom Thalerjem na čelu so bili vsi navzoči. Gospod župnik Bračko Evald je otvoril občni zbor. Podal je najprej poročite o delovanju naše podružnice v minolem letu, potem pa; poročilo o delovanju „Slovenske Straže“ sploh. Govor, njegov je na-rejcMl na zborovalce mogočen vtis;; kajiti z jedrnatimi besedami ge orisal pretežne razmere v našli župniji, po kateri se sovražnik najhujše že več tet steguje. Za njim je nastopil naš slavnostni govornik gospod profesor dr. Anton M e d v e d iz Maribora. V daljišem, burno odobravanem govoru je razložil potmen in namen „(Slovenske Straže“ na podlagi par. .2 društvenih pravil; smoter prekoristnega drUšjiva ge; delovanje za povzdigo slovenskega življa na, 'katoliškem, nlarodnem in patrijotičnem temeilju. Vzgledi iz zgodovine slovenskega in poljskega naroda 'nam o-stanejo nepozabljiv. Po govoru se je volil zopet stari odbor. Po končanem zborovanju se je pobirala udnina za novo po-» števno leto; pristopilo je izvanredno veliko noteb u-dov. Pozabiti ne smemo vrlega pevskega zbora, ki, je kaj lepo zapel idruštven slavospev, Z velikim veseljem in narodnim ponosom smo zapustili naš Slovenski dom, ki bo „Slovenski Straži“ za veliko podporo vedno hvaležen, a bo tudi ostal na severni meji med probujenfm slovenskim ljudstvom nepremagljiv branik. Politični pregled. Državni zbor. Ministrski predsednik baron Gautsch bo ta teden povabil k sebi voditelje strank ter jih informiral o delovnem programu za bodoče parlamentarno zasedanje. Ta delovni program bo poleg, konstituiranja obsegal bančni zakon in prvo ijptanje vojaških refor- mniti mrArllncr_W n ni a,Tni rUmoVrniiR hnrlo vložili obtož- riico proti Bienerthovemu ministrstvu zaradi |vporabe paragrafa 14. Zasedanje bo trajalo do dne 5. avgusta 1911, K položaju. Baron Gautsch noče sprejeti nobenega parlamentarca, da bi se ne prejudiciral.. Kakor vse kaže, se Gautsch sploh ne bo trudil, da bi si že zdaj spravil delovno večino, ampak bjo ’še počakaj do. jeseni, Nemški nacional verband je v veliki zadregi; ne ve, kaj bo storil Gautsch,, ampak verojetno je, da af bo jvečino iskal pri Slovanih, Krščanske soclalce pa si je nemški frajzin z izdajalskim postopanjem odbil, Samoumevno je, da, bodo krščanski socialni potem tudi v narodnem oziru izrabljali nove zveze proti na-cionalverbandu in v njem zastopanem frajzinu. Položaj je torej še (vedno nerazjasnjen:. O. * Odličen nestovenski parlamentarec se izjavlja k položaju tako-le: („{Odločujoča posvetovanja med' baronom Gautschern in med vodi: tel J' strank se boido še le zdaj za čela. Novemu predsedniku se ne mudi posebno, kajti polletno zasedanje zbornice bo, prinesOo dosti ropota in krika, toda malo važnega.. Velika/ državna vprašanja;, kakor brambna, davčna reforma itd., se, bodo obravnavala še le v jesenskem zasdda(njiu in v tem mora imeti vladik večino, s kjatero bo lahko delala. Dosedaj je stal minisltrsfci predsednik samo njemu pteiJaz*oim manjšinam nasproti. Visalia pc/samezma stranka, celo socialni demokrati, hočejo stopiti z njim v prijateljsko razmerje, toda ne da bi prevzeli kako osebno obveznost. Ta položaj se bo v tistem trenutku spremenil, ko bo nastopil baron Gautsch s svojim programom o parlamentarizaciji kabineta v svrho izvršitve eeško-nemške sprave. Baron Gautsch' bo etablira! stalen kabinet; on noče prevzeti naloge kakega Janeza Krstnika, ki bi oznanjal prihod kakega večjega.. Samo v slučaju, da bi vsled zadržanja’ nemških svobodom(iseleev bila sestava 'večine na strogo poftjl-čnli podlagi nemogoča, bo obdržalo njegovo ministrj-stvo uradniški značaj. Toda nemški svdbodom,selci ne bodo najbrže tirali stvari do skrajnosti. Oni predobro vedo, da so prijatelji sprave na najvišjih mestih v državi, Oni tndli vedo,; da knez Tthun ne zasleduje nikakih osebnih koristij in da bo v tistem, trenutku zapustil svoj ne ravno posebno priijdteu prostor, ko se mu bo posrečil njegov življenjski cilj: Češko- nemška. sprava. Nemci morajo, če niso popolnoma slepi, izprevideti, da se od avtoritativne strani ne bo nič storilo proti njihovi narodni eksistenci, temveč da se bo potrudilo, njihovo narodno stališče obdati z trajnimi narodno-eksistencrlmi zagotovili, Slovlanske stranke, ki so združene v češkem bloku, se nimajo od strani radikalcev nič bati, in bodo rade šle do skrajne meje dovoljenega, samo da rešijo češki dež. zbor njegovih spon. V eni točki se bo sistem barona Guutr scha razločeval od Bienerthovega, Baron Gautsch bo poleg kneza Thuna glavni propagator eeško-nemške sprave, tako, kakor je bil svojeeasno borilec za splošno in enako volilno pravico. On. bo mogoče zopet enkrat lahko ponosno trdil: ljudje izginejo, ideje pa o-stanejo! Poslanci V, L. S. imajo v soboto dne 15*. t. mi. ob 11. uri dopoldne na Dunaju prvo sejo, v kateri se bo konstituiral državnozborski klub. Cuje se, da se ob 'istem času, skupno s poslanci Vseslovenske ljudske stranke, zbero tuđi. pravaški poslanci iz Dalmacije. Iz socialne demokracije. Klubi nemšlfh socialdemokratov se je dne 6. t. m. konstituiral, določil svoj opravilnik in izvolil v načelstvo sledeče sodr,: Adler, Bernerstorfer, Seitz, Renner, Schumefier, Seliger, Schäfer, 1 Resel in Riese; za blagajnika sodruga Smitka in Rieiifmüller-ja. Klub je sklenil, k svojim sejam vabiti glavnega urednika, strankinega glasila. Načelstvu je. naročil, da se pogaja s social demokratičnimi klubi drugih narodnosti o načinu parlamentarnega sodelovanja. Po daljši politični razpravi' je klub sklenil v prvih sejal vložiti naslednje predloge: predlog na obtožbo Bie-nerth'ovega kabineta zaradi protiustavne zlorabe par. 14, predjlog za tehnično premerrtbo volilnega ral to, ki bi onemogočila podjetniški! terorizem in uradne zlorabe pri volitvah, predlog za znižanje tobačnih cen za cenejše vrste, ki J'h kupujejo široke ljudske plasti In za parlamentarno fiksiranje tobačnih’ cen, Z vso en-ergijo bo klub nastopil proti zavlacenju socialnega zavarovanja in za nujno reformo kontesionlafaihi zakonov, pred vsem za reformo zakona. Dalje je klub sklenil vložiti celo vrsto predlogov socialno- in go-spodarsko-političnega značaja,, mied drugimi predlog proti draginji mleka. — Po klubovi seji je, načelstvo .izvolilo dr. Adlerja^ Pernerstorferja in So|'iza, za predsednike, * * * Vsled ustanovitve samostojne nemške in češko socialno-demokratiene zveze so poljski in italijanski poslanci stranke oškodovani. Posebno so prizadeti poljski socialni demokrati, ker ne bo njihov voditelj Dasczinsky več zavzemal vodilnega mesta v stranki; kakor ga je dosedaj. Mogoče je, da ustvarijo poljski in italijanski socialni demokrati skupen klub, kateremu bo pristopil tudi češki centralist CTngr. Iz tabora nemških krščanskih socialeev. Poraz, ki so ga doživeli krščanski socialci, jil> je vzdramil iz letargije, v katero so bili zabredli op»: jeni od vodnih zmag. Zlasti na, Dunaju so sp začel' j živahno gibati. Na čelo se je postavil dr, WeißkircP; nur. lri hin nrirAinl c* otrla J t-vrv «KAVJa tTaa««.«« \rrOtd eiia in pomlajenje str ankle je nujno potrebno,, ker se vrše leta 1912 občinske volitve. Odstop vojnega ministra. Že zopet kurzirajo po časopisju vesti o odstopu vojnega ministra Schonaiclia. Ce prav sledi vsaki talci vesti ročno dementi, je vendafr brezdvomno — Schönaichovo stališče omajano. Kadar pričnejo en-krajt tako stalno kakor sedali; o Schönaichu prihajati v svet vesti o demisiji, potem gotovo že ni .vse v redu in so dnevi šteti. Kakor naslednici vi vojnem mi-nfistrstvu se imenujejo: lem, Krobatin, general kava,-lerije Auilenberg in general Schemua. Poljski klub. Poljski klub bo imel svojo prvo sejo dne 15. t. m. Na dnevnem redu te seje je tudi volitev predsedstva. Seja nemške narodne zveze. V seji dne 7, t. m. se je pod predsedstvom Syl-vestra sklepalo o sprejemu na novo izvoljenih dunajskih poslancev. Sklenilo se je, poslanca Denka povabiti k pristopu v narodno zvezo, nasprotno pa, predlagati v plenumu, naj se odbije sprejem poslanca Zenker ja. Nato se je sklenilo, izvo/lti predsedstvo, obstoječe iz sedmih članov, namreč iz poslancev: Do-bernig, dr, Damm, dr. Gross, Knirsch, Steinwender, dr. Waber, Woll, Kot zborničnega predsednika se bo predlaigalo poslanca Sylvestra. Zveza alpskih nemških nacionalcev. Poslanec Einspinner je povabil nemške svobodomiselne poslance iz Štajerske, Koroške., Kranjske, Tirolske, Predarlskega, Solnograške in Z.gornje-Av-tetrijlskegia k posvetovanju, katerega vspeh je bila u-stanovjitev zveze alpskih poslancev, Tej zvezi je pristopalo 24 članov. Vodstvo poslov je prevzel do kone-čne sestave zveze poslanec Dobernig. Gosposka zbornica. Cesar je imenoval v predsedstvo gosposke zbornice staro predsedstvo C n sicer za predsednika kneza Alfreda Windliscrigrätza, za podpredsednika pa tajna svetnika, Maksa Fürstenberga in Alojzija Schönburg-Hartensteina. Ceško-nemška spravna pogajanja. Češki namestniki knez Tli im se mudi na Dunar ju, kjer predloži baronu Gautschu materijal, ki naj bi služil v podlaga konferencam za sporazum med Cehi in Nemci. Te konference začnejo meseca septembra, Soditi po razpoloženju, ki vlada v obeh taborih, pride to pot morda vendar vsaj do delnega, takozva-negjaj „malega sporazuma,“ Srbija. 'Milovanoviču se. je posrečilo po desetdnevni krizi sestaviti ministrstvo. Novo mintetrstvo je homogeno, Obstoječe iz staro-radikaicev. Ministrski predsednik in minister zunanjjih zadev bo dr. Milovanovič, finančni minister Protič, naučni minister Jovanovič, trgovinski minister Kukič, vojaški minister Stefanovič, justični minister Arangijelovič. Ker so mlado-raclikalci potisnjeni v opozicijo, bodo bržčas nove valitve. Maroko. V ospredju zanimanja, radi marokanskega vprašanja stoj, sedaj izjava .angleškega 'ministrskega predsednika, Asguith se je izjavil nekako takole: (,,[0 pogajanjih, ki se vrše med prizadetimi državlami rar di Maroka, ne more-m veliko povedali, ker Š,e niso dovršena. Želim, da bi vsi dobro vedeli, da, je angleška vlada mnenja, da je nastala, v Maroklu nova' situacija, katera, bo mogoče v prihodnje obČu(tnejše zadevala angleške interese kakor dosedaj, Upamo, đia bo diplomaitfčna diskusija ugodno rešena in y, kolikor je bomo deležni, v toliko se bomo oai'rali na varsltvo tozadevnih interesov,“ . S to izjavo je stopila, Anglija, na stran Francije. Včeraj dne 9. t. m. sta, imela francoski poštar nik Cambon v. Berolinu in državni tajnik Kinderfen-Wachter razgovor. Po tem razgovoru sodijti ni nobenega; vzroka za razburjenje, ker je na obeh straneh odkritosrčna želja po miru. Francosko. Vlada bo v bodočem zajedanju predložila zbornici zakonski načrt o proporcionalnih volitvah za parlament. Balkan. Iz Carigrada poročajo, da bivši grški irtjnister Theotokis in drugi možje diellajo priprave za sklicanje balkanskega, kongresa, ki, naj bi sklepaj o konfederaciji krščanskih balkanskih držav, ,To konfederar cijo bä baje prijazno pozdravile Italija, Francija) in Rusija. Portugalsko. V sredo dne 5. julija 1911 popoldne ob 3.15) uri je na gradu Stupinigi v Turinu umrla pprtugajlska kraljicai-vdova Marija Pija. Pokojoa je bila hči kralja Viktorija Emanuela II., rojena dne 16. oktobra 1847 v. Tjurinu, sestra dne 29. julija 1900 umorjenega italijanskega kra/lja Umbjerta, Ni še bila stara 15 let, ko se je poročila 1. 1862 s portugalskim kraljem Ludovikom, tretjim Vladarjem rodbine Braganzai-Koburg. Portugalski kralj Ludovik, I. je vladal od leta 1861—1889. 'Mlada kraljica si je pridobila s svojo odločnostjo in Ijubeznji-vostjo ljubezen portugalskega! ljudstva. Po s mrl’ kralja LiVtovika I, je leta 1889 zasedel prestol njen sin Kariös I., ki je bil umorjen dne 1. februarja 1908., Ko je bilja lansko leto proglašena na Portugalskem republika in je bila, izgnana vsa kraljevska; rodbina,, je Marija Pija odšla ,vj Italjijo, kjer je sedaj zatisnila, svoje oči. Raznoterosti. Cč. gg. duhovnike, ki se misijo udeležiti romanja na Trsat, uljudno prosimo, da nam to prijavijo najpozneje do petka po dopisnici, da j|‘m vemo o-skrbefi prenočišče. — Romarski odbor. Iz sodne službe. Okrajni sodnik Viljem Kro-nasser v Mariboru je imenovan deželno-sodnjim svetnikom. Odsek za tujski promet Savinjske podružnioe S. P. D, prosi p. n. gospode trgovce, gostilničarje, trafikanjte in posameznike, da mu pošljejo razne razglednice iz svojih krajev in okoli,ce. Za vsaiko razglednico se pošlje druga v zameno. Razglednice rabimo za tozadeven referat, na v jeseni se vršečem, spodnještajerskem, shodu z,a tujski promet. Razglednice naj se pošljejo kot tiskovina v zavitku s 3 vf znamko na naslov: Brunon Rotter, Celje. Odkorova seja Majice Slovenske dne 5. julija. Odbor Čestita prvemu podpredsedniku vitezu pl, Gra-selliyu. — NaČelništvo Tehniškega odseka prevzame društveni predsednik. Na .požeških slavnostih v spomin pisateljem Babukiču, Jurkoviču lin Tomiču je Matico Slovensko zastopal predsednik. — V PrevOde iz svetovne književnosti se sprejmejo :.,Ziapjiski! iz mrtvega doma“ (Dostojevski Nekateri rokopisi se zagrnejo; sprejme se spis „(Črna smrt.“ O študiji „Življenje starih Slovanov v IX. in X. stoletju“ se bo definitivno sklepalo prihodnjič. O častnih nagradah se bo odločevalo, ko bodo vsi konkurenčni spisi ocenjeni, — Matici Slovenski se ponuja spis o avjjatiki. — V spomin 301etnice Jurčičeve smrti bo Matica| Slovenska izdala Jurčičevo spomenico, ki jo bo uredil 'društveni predsednik. — Knjige za leto 1911 so vse prirejene za tisk. — Doslej je poslalo članarino le 45 poverjenikov, plačalo pa 1100 članov (gospcU min. svetnik dr. Ivan Žolger je pristopil kot ustanovnik). — Društvena hiša se tekom tega poletja popravi. Zemljevid Matice Slovenske. Vsem naročnikom tega zemljevida naznanjamo, da je bil zemljevid v rokopisu že izdelan pred poldrugim letom, da pa še ni 'izšel vsled tiskarsko-tehniških ovir, Veselje izdajalcev. V ..'Slov. Narodu“ se pod štafersko rubriko veselijo liberalci,, da se uvede s prihodnjim Šolskim letom na deželnem ženskem uči-teSjišču v, Mariboru pouk slovenščine kot obvezen predmet. Izdajalska duša veselo vskjifcne: „S tem odpaide zadnji vzrok za pošiljanje slovenskih deklet v mariborski zavod šolski h sester!“ Ne pomisli pa ta brumini liberalec, da bodo sedaj vse absolventsnje u-sposobljene za pouk na slovens! {L šolah ter kmalu te Šoje preplavile in odjedle kruh slovenskim dekletom. Ampak sovraštvo liberalca do katoliškega zavoda je tako infernialno besno, da mu vzame vsak trezen pre-sodek. Liberalno narodnjaštvo. Iz liberalnih trgovskih krogov je izŠ,el v „jSlov. Narodu“ napad na slovenskega mariborskega trgovca gospoda A. Šumenjaka, češ, .dia, dela proti ne’klerikaS®im liberalnim trgovcem. Na celi stvari pa je istina lie ta, da stoji gospod Su-menjlak v trgovski zvezi z enim pridnim slovenskim trgovcem na deželi, ki pa je slučajno nekemu liberalnemu kričaču na poti. Ali morda, naj gospod Šumen-jak odganja, trgovske odjemalce od sebe ter jih navaja, v nemške veletrgovine ? Liberalni možgani so že vsled vročine popolnoma skfisani. Znamenita obletnica. Dne 14. junija t. 1. je preteklo 1100 let, kar je cesar Karol Veliki v Aache-nu (dne 14., junija 811) razsodil prepir med solno-graškim nadškofom in oglejskim patriarhom s tem, ■da je določil Dravo za mejo med obema cerkvenima pokrajinama. Ta odlok je bil dafljekosežnega pomena za nas štajerske Slovence in je v zadnjih ostankih prišel iz veljave Še le oh času škofa Slomfeeka leta 1859. Nove razglednice. Tvrdka Goričar in Leskovšek v Celju je založba v korist Savinjske podružnice S. P j D. zopet tri nove razglednice Savinjskih planin. Prva kaže romantični Turški žleb, druga krasno Logarsko dolino, katera slika bi bila še: lepša, če bi se videla cela Logarska dolina, in ne samo 'del ozajdja. Tiretja predstavlja divjo Mrzlo goro, ki |je v turistič-1 nih krogih znana kot ena najbolj nevarnih partij v Savinjskih planinah. Razglednice so izvršene v lepem barvanem tisku. Produ,Jajo se komad po 10 vin., preprodajalci imajo primeren popust. Iz hmeljskega trga. Olicielno poročilo žatečke-ga hmeljarskega društva z dne 27, junija. Po skoraij šesttedensH suši se je v nedeljo dne 25. junija vlila ploha, ki je sicer rastline osvežila, toda zemlje ni dovolj namočila. Zato je nujno zopet 'dež potreben. Stanje hmelja še sedaj ni popolnoma zadovoljivo in bi pri nadaljnem neugodnem vremenu precej ■zaostali. Nasad)! bi 'ne bili v stanu, si odpomoči, posebno ker trpijo veliko radi uši, Močne rastftne so že po večini dosegle visokost hmelovke in kažejo se že po malem cvetovi. Od vremena prihodnjih dni je odvisno, ce se razvije cvetje. Kakor se zdi', noče biti uši manje, posebno v nizko ležečih nasadih. O trgovini se ne da nič novega poročati,. Promet je majhen, toda cene so se pa le za nekaj kronic zvišale,, To dejstvo se ne našana toliko na veliko porabo pfva, temveč na izvanredno stalnost najdi jako malih zalog. Danes notira slab hmelj 170—175 K, srednji 175—185 K in dobri srednji 185—195 K, Za naše ceste. V Četrtek dne 13, t. m. prideta v jutro približno ob 148. uri v Grobelno gospod dež. stavbeni nadsvetnik Herwelly in gospod dež. inžener Eichkitz, da pregledata teren nameravane ceste Čez Pre/vorje v Lesično, dne 14. t. m. se podajsta črez Podsredo v Sv. Peter pod Sv. gorami radi preložitve ceste Čez Skopečno v dolino Bistrice, in dne 15, t.-in. konečno čez Pečice in Močnikov graben v Brežice, da prehodita kraje, kjer hi se morala zgraditi nova cestna zveza z Brežicami čez Križe. Zvišanje cen kožam. Tekom nekaj1 zadnjih tednov so se zrišale cene kožam za 8%, tudi za 10%. Golo stvar je pa začela Amerika. Za društvo sv, Marte v Gradcu so darovali ve-lečastiti gospod Juriji Še&ih, župnik pri Sv. Kuni-gundi na Pohorju, 20 K, neimenovana v Slivenski Bistrioa 1 K. Bog plačaj dobrotnlikoma! v Štajersko. Maribor. Kakor se govori po mestu, se namerava pričeti izdajati nov nemško-nacionalen list, ki bo imel naperjeno svojo ost prob „Marburgercj.“ Izhajal bo baje trikrat na teden, izdajal ga bo lasten konzorcij, Maribor. Matura na mariborski gjimnaziji. Dosedaj so napravili maturo sledeči Slovenci: Arlič, Cr.epflnko, Gomzi, Gračner, Jarh, Kova|čič, Lorger, Mohor. Razprto tis|kani so izdelali maturo z odliko. Laznica. Požar. Včeraj v nedeljo dne' 9. t. m. je v lepi vinorodni Laznici ob vznožju Pohorja divjal hud požar, ld bi bil lahko usodepolen za celo vas. Goreti je začel voz sena pod Mamico posestnice Pahernik Marije, V trenutku je bila cela Mamica, polna sena in prizidan lilev, v plamenu, Ker je pihal precej močan veter, so leteče iskre vnele bakfch 50 korakov oddaljeno Mamico in hlev posestiLka in krojača 'Jožefa Bučarja. Prva je bila na licu nesreče požarna bramba. iz Bistrice, (jd je zabranila, da se ni razširil požar na sosedne, blizu stoječe hiše. Potem so prišle požarno brarnbe iz Ruš, Peker in iz Maribora. Hitro je prišla tudi nat lice mesita žandarmerija iz Bistrice, ki je bila telefonično obveščena, da je vz-državala red. Sumi se, da je zažgal neki dninar, ki je spal na vozu sena pod kolarničo posestnice Pahernik, Po požaru je posebno huGo prizadet posestnik Bučar, ki je imel za majhno svojto zavarovano samo kolarničo. Zgorelo pa mu je tudi mnogo sena, katerega je kupil pred par dnevi. Ptuj. Pri občinskih volitvah v III, in II, razredu so dosedaj zmagali Ornigovci. V II. razredu je zelo trda predla sedanjim mogotcem. Posrečilo se jim je vendar še rešiti omajane pozicije. Ptuj. Z ozirom na naš dopis iz Ptuja v 77. številki „Straže“ nas prosi gospod Zupanc, naj lojalno konštatiraano, da on pri zadnjih volitvah ni delal v prilog nobenega kandidata ter je 'imel vedno najboljši namen. Sv. Peter niže Maribora, Dne 7. t. m. je Šest; letni .dečko Janez HedJ, posestniški sin pri Sv, Petru, odišel na hlev in je tam skakal po krmi. Naenkrat se je prekucnil na Škedenj in si je pri tem padcu strl več reber, Stariši so ga odnesli v mariborsko bolnišnico. Zgornja Polskava. Z Črešnje je padel 'dne 6, t. m. Franc Kobale, delavec iz Poberka;, in si strl levo nogo. Kobale, kateri je ženin in se je hotel prihodnji teden poročiti, je moraj v mariborsko bolnišnico, kjer bo dalje Časa potreboval, 'da. bo zopet ozdravil. Velenje. Na hiši naše „Vorschuss- urid Sparkasse“ visi še sedaj Werdnigov lepak. Ta famozni liberalno-štaijerčijanski kandidat počiva že davno v /političnem grobu, njegovi lepaki pa še vedno strašijo po svetu. Vidi se, 'da je bila liberaHno-nemlšfkutarska ljubezen zelo vroča, kajti traju Še preko groba. Trbovlje. Ne bi sicer pisali o pretečenih držar vnozborskih volitvah, Če bi liberalci vts&j nekoliko mirovali. Ker pa sitnarijo, naj pa svet i.zve,| kako strastni) so naši liberalci. Ko se je izvedelo, da je naš priljubljeni gospod dr, I yap Benkovič zopet Izvoljen v državni zbor,, so nekateri liberalci* kar besneli od jeze. Govorilo se je celo, da je zaradi liberalnega propada učitelj Klukar obolel' in so mogli poklicati zdravnika, kateri mu je svetoval, naj se nikdar toliko ne razburja. To so vam bile politične komedije. Vsi lib. modrijani so govorili, da bodo volitve neveljavne, ker so „klerikalci“ pri volitvah’ preveč agitirali. Tega pa niso povedal, dia so ravno liberalci gospodu dr, Ivanu Benkoviču pograbi najmanj 160 glasov, ker se niso izročile izkaznice našim pristašem, in na dan volitve se niso dobile pri volilni 'komisiji, ampak so jih pustil ležati pri občini. Razgled po svetu. Potres na 'Ogrskem. Iz vseh' delov Ogrske prihajajo poročila o potresnih sunkih’. V mestu Nagy-Körös je napravil potres veliko škodo. Niti ena hiša ni ostrila nepoškodovana. V bližini Kecskjemeta se je odprla zemlja in iz odprtine se izliva vroče blato modrikaste barve, ob enem pa izpuhtevajo žvepleni plnj. V Kecskeroetu počiva vse delo. Ljudje kampirajo na ulicah, nihče si ne upa biti v hišah, ker se boje, da se, posebno zelo poškodovane, vsak Čas podrejo. Škoda, ki jo je napravil pojlres, je neizmerno velika:. Listnica uredništva. Z Golobovega v Halozah. Ali ni to mistitikacija? Dopisnik s tem imenom prebiva povsem drugod. Romalo je v koš. Blr Prevzamem vsa dela dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjNi cenah. Gospodska ulica 5. Z&lošaik in Eoasoioii S8fcrsž»“. Odgovorni eredsik: Luv, Kemperle. Tiek tiskam» sv. Cirila v Maribora, I I nosova v registrovana zadruga z neomejeno zavezo • c Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestnjejo: na-V dne po 4°/c, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. # posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/t%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57*#/o in na osebni kredit po 6% Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. • Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvtemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in isplaćuje denar. pejasnila se dajej§ in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—11, dopoldne in od 2.—5. popoldne. . 6 PoH.Jllnlca leta t«e<9f kr rs**52«Sr*}?s» »»feS*»! AhMmmSrA ki opravlja tudi službo : H!3an,st Cerkvenika ne precej sprejme. Ponudbe s potrebi imi pojasnili in z župnikovim priporočilom se naj pošljejo vsaj do 20. julija na Cerkveno predsfoJnISfvo Koprivnica (Štajersko). IZJAVA. Na prošnjo gospoda Jožefa Guogl, posestnika v Jare-nini, potrjujem radovoljno, da on ni v nikakoršni zvezi s tatvino, ki se je pred kakarni tremi tedni v moji prodajalni izvršila. Imenovani gospod mi ni bil nikdar kaj dolžan, marveč je eden mojih poštenih in zvestih odjemalcev, torej vsega spoštovanja vreden. Maribor, 5. julija 1911. H. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni. Pijte samo ToisMio slatino. Hanci se v Tolstem vrhu, Branj, Koroško. CTD flg o S *3 • (g E3 6 (0 ? * os = p=» s M «s a ta BI THIERRY-4 BALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega baham» s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in Strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlja, hripavosti, žreinem kataru, pri bolečina^ v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, grl slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu 1 ušlnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih '«d. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. 5 K. Lekarnarja A. Thierrya samo j rfstno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejsega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iž telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i t d. 2 dozi staneta 3 60 K ÄÄSÖL ATtisn? m P.-tgrada /UMiteS-torbm«. Narodi se: Lekarna k angeiju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri 8DGATGÜ. * Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogaš Maribor, Fabriksgasse št. 11 priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, Stolpic, korih kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnitih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah. Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne (iste Straža in Slov. Gosp. S Za potovalno sezono. % X X X X X X X X X X Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni ^ kovčeki iz govejega usnja in bogato X zalogo usnjatih galanterijskih p stvari kakor oprav za konje, jahalne ^ potrebščine itd. priporoča U Rudolf Novak, Maribor * ■£ jermenar in sedlar — Grajski trg. ^ X X Samo lastno izdelovanje. Trgovina špecerijskega blaga fllilan Hočevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. E Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne JJJ in solidne postrežbe: ■ ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. P Sveže rozine, grozdiće, civebe, mandelne, lešnike, 2 orehe, bosanske češplje, strdi itd. ■ Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lncenlus“, mastina in klajno apno. Ob J času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi H v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja ■a in vrtove. :-: :-: :-: :-: H Tudi priporoča raznovrstne voščene druge in H sveče, kadilo in olje. 771 Efliins štej* nmtmdmm steklurate trfgowim 448 mss ümtmlm m ®sa ir-ilii Franc Strupi s Celje Oreška cesta jgriper^aa po aajmžjih cenah svojo bogato salogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ha podobe» Pravxafije w*®h štakorskih dfei pri csrfewali la prfwa stavhslb Hfil«0liiiiieiici In Mm® Kje se kupi dobro, poceni in fino obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3. Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis. Z spoštovanjem Stefan Strašek, Celje. nuna -r jtz.. :r: ti_Nahrbnike za turiste, planinske do- SGZOna Pišnice, konfeti, šerpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami. Goričar & Leskovšek v Celju draška ulica št. 1 in _ faflMMA (Goričar & Leskovšek) £vexna Sf 90¥ina Rotovška ulica 2, Celje. žoanlama *»i» ti«» Štajerski B Vi. slisssks,tMpfnoME.Binsio f.j 1 V Ceil'H = žganje. MjEvac kakor tudi kOflt&A( £