GLASMlk LJUBLJANA, 19. JULIJA 1963 *_ URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LETO X., ST. 50 Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Bežigrad PRAVILNIK o uveljavljanju zdravstvenega varstva 552. Na podlagi 32. in 102. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Bežigrad na svoji 4. seji dne 22. maja 1963 predpisala PRAVILNIK o uveljavljanju zdravstvenega varstva SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik določa, na kakšen način uveljavljajo zavarovane osebe zdravstveno varstvo, ki jim gre po 31. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju, na račun sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Ljubljana-Bežigrad (» nadaljnjem besedilu: sklad) Pravilnik je obvezen za organe, ki izvajajo zdravstveno varstvo, in za osebe, ki so na podlagi določil zakona o zdravstvenem zavarovanju zavarovane v komunalni skupnosti Ljubljana-Bežigrad brez ozira na to, kje je njihovo bivališče. Izvzete so vojaške osebe in uslužbenci organov Za notranje zadeve. 2. člen Zavarovane osebe uveljavljajo Pravico do zdravstvenega varstva P° določbah zakona o zdravstvenem ^varovanju in na njegovi podlagi lzdanih predpisov ter po tem pravilniku. Zavarovane osebe imajo pravl-Co uveljavljati zdravstveno varstvo ®arno v zavodih, ki se štejejo za zdravstvene zavode po veljavnih Predpisih, in v drugih organizaci-:***> s katerimi ima komunalni za-j°u za socialno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: komunalni za-°d) sklenjene ustrezne posebne po- «odbe. , Vso stroške zdravstvenega var-!. vV ki nastanejo z uveljavljanjem WVic P° zakonitih predpisih in 'P pravilniku, plača sklad. 3. člen n Zavarovana oseba, ki uvoljav-ž(, brez opravičljivega razloga . ruvstveno varstvo mimo določil 8tf!'si Pruvilhika, plača sama vse z->, *e nePosrodno zdravstvenemu p °du. kjer je iskala zdravniško "loč. v tem primeru gredo v brcni zavarovane osebe tudi morebit-Prcvozni stroški. jnf,Konr'unalni zavod lahko za prl-le iz 1. odstavka tega člena po prosti presoji odloča, če zavarovani osebi povrne na njeno zahtevo stroške in v kolikšni višini. Ce sklad plača tudi tiste stroške, ki bi jih morala plačati zavarovana oseba sama, ima pravico zahtevati od zavarovane osebe povračilo. 4. člen Kadar je treba v postopku uveljavljanja zdravstvenega varstva dati mnenje, ali če je prišlo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva do spora, presoja primer komunalni zavod. Ta zavod poda svoje mnenje tudi tedaj, kadar zavarovana oseba zahteva povračilo stroškov zdravstvenega varstva, ki so nastali mimo določil tega pravilnika. Ce je za presojo primera potreb- * no mnenje zdravnika, mora komunalni zavod pred izdajo odločbe dobiti mnenje svojega strokovnega organa. Strokovni organ komunalnega zavoda so zdravniške komisije in komisije zdravniških izvedencev. V posameznih primerih komunalni zavod lahko pooblasti zdravniško komisijo ali komisijo zdravniških izvedencev drugega komunalnega zavoda, da izvrši pregled ali poda izvid in mnenje. DOLOČILA O IZBIRI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA TER O REGISTRACIJI IN ČASU, V KATEREM ZAVAROVANA OSEBA BREZ UTEMELJENIH RAZLOGOV NE MORE MENJATI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA 5. člen Pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva velja načelo proste izbire zdravnika javne zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov. • Zavarovane osebe uveljavljajo zdravstveno varstvo z neposredno prosto izbiro zdravstvenega doma, zdravstvene postaje ali obratne ambulante praviloma v komunalni skupnosti, kjer bivajo oziroma kjer so zaposlene. Pri tem neposredno izbirajo zdravnike, ki delajo v naslednjih ambulantah ali dispanzerskih enotah zdravstvenega zavoda: v splošni ambulanti, zobni ambulanti, dispanzerju za predšolsko in šolsko mladino, dispanzerju za žene, proti -tuberkuloznem in proti veneričnem dispanzerju ter drugih dispanzerskih enotah. 6, člen _ Izbrani zdravstveni zavod je dolžan nuditi zavarovanim osebam predpisano zdravstveno varstvo v vseh svojih enotah, skrbeti za zdravstveno varstvo zavarovanih oseb in izboljšanje njih zdravja, voditi predpisane evidence in vpeljati takšno organizacijo dela, ki bo zavarovanim osebam omogočala najlažje uveljavljanje njihovih pravic. Ce zdravstveni zavod nima ustreznih enot, napoti zavarovano osebo s posebno napotnico v najbližji ustrezni zdravstveni zavod. Dispanzersko in ostalo preventivno zdravstveno varstvo praviloma nudi dispanzer, ki je najbližji po kraju bivališča. 7. člen Zavarovana oseba se v izbranem zdravstvenem zavodu vpiše. Vpis se izvede, ko se zavarovana oseba po-služi prvič v koledarskem letu uslug zdravstvenega zavoda oz. zdravnika. Vpis se izvede tako, da se v zdravstveno izkaznico vpiše koledarsko leto In odtisne štampiljka izbranega zdravstvenega zavoda. * -• 8. člen Izbrani zdravnik je tisti splošni zdravnik, ki si ga je zavarovana oseba izbrala, da jo stalno zdravi, oziroma tisti, pri katerem se je v koledarskem letu najprej javila v redni ordinaciji. Izbrani zdravnik se ne vpiše posebej, temveč mora biti razviden iz tekočega vpisa v zdravstveni izkaznici. Aktivni zavarovanec, ki mu je zaradi organizacije dela v zdravstvenem zavodu ali dela v delovni organizaciji nemogoče, da bi se stalno posluževal izbranega zdravnika, se lahko posluži tudi drugega zdravnika v istem zdravstvene!« zavodu. Drug zdravnik ima ista pooblastila kot izbrani zdravnik, mora pa izvid pregleda, medikacijo in morebitne ukrepe zabeležiti v zdravstveni karton, ki ga ima zavarovanec pri izbranem zdravniku. 9. člen Zavarovana oseba ne more menjati v teku koledarskega leta izbranega zdravnika oz. zdravstvenega zavoda, razen iz opravičljivih razlogov. Opravičljivi razlogi so: sprememba bivališča zavarovane osebe oz. zdravnika, sprememba kraja zaposlitve ali delovnega časa zavarovanca ali izbranega zdravnika. 10. člen Kadar želi zavarovana oseba menjati zdravstveni zavod ali zdravnika in drugi razlogov in se s tem strinja upravnik zdravstvenega doma, odloča o tem zdravniška komisija komuhalncga zavoda. 11. člen Kadar zavarovana oseba po preteku koledarskega leta ali po sporazumu izbere drug zdravstveni zavod oziroma drugega zdravnika, je novi izbrani zdravstveni zavod oziroma zdravnik dolžan priskrbeti vso medicinsko dokumentacijo od prejšnjega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika. 12. člen Zavarovana oseba ne more med zdravljenjem akutnih bolezni menjati zdravnika, razen v utemeljenih primerih in v soglasju z zdravnikom, ki je zdravljenje- pričel. Ce to stori brez soglasja zdravnika, plača stroške nadaljnjega zdravljenja v celoti. Povračilo stroškov lahko uveljavlja pri komunalnem zavodu. 13. člen Zdravnika-specialista izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je pristojni zdravnik spoznal, da je potreben specialistični pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v tem primeru napotiti zavarovano osebo k ustreznemu specialistu, ki ga sama izbere. Tudi stacionarni zdravstveni zavod (bolnico) izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je zdravnik spoznal, da je potrebno bolnično zdravljenje. Zdravnik je dolžan napotiti zavarovano osebo v tisti ustrezni stacionarni zdravstveni zavod, ki si ga je zavarovana oseba izbrala. 14. člen Nujno potrebno zdravniško pomoč lahko zahteva zavarovana oseba pri kateremkoli najbližjem zdravstvenem zavodu oz. zdravniku splošne prakse ali zdravniku-specialistu. Zdravnik, ki je nudil prvo pomoč, da komunalnemu zavodu na njegovo zahtevo poročilo o zdravstvenem stanju zavarovane osebe in obrazloži nujnost pomoči. Komunalni zavod presoja utemeljenost nujnosti in določa, v kolikšni višini plača sklad stroške zdravniške pomoči in morebitnega prevoza. III. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V AMBULANTNO-POLIKLINICN* ' SLUŽBI A. Zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah In obratnih ambulantah 15. člen ' Sklad plačuje stroške zdravstvenega varstva zavarovanih oseb z ob- moč j a občine, kjer ni zdravstvenega doma, v višini, kot bi nastali, če bi si zavarovana os$ba izbrala najbližji zdravstveni dom ali zdravstveno postajo. 16. člen Zavarovani osebi, ki si izbere za uveljavljanje zdravstvenega varstva zdravstveni dom, zdravstveno postajo ali obratno ambulanto izven območja komunalne skupnosti po kraju bivališča ali zaposlitve, plačuje sklad stroške zdravstvenega varstva v celoti. V tem primeru sklad ne plačuje nastalih potnih stroškov oz. jih plačuje le v tisti višini, kot bi nastali, če bi zavarovana oseba uveljavljala zdravstveno varstvo pri najbližjem zdravniku. 17. člen Zdravnik, pri katerem zavarovana oseba zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, ima pravico in dolžnost zdraviti zavarovano osebo in odrediti ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem. 18. člen Zdravniške obiske -v bivališču bolne zavarovane osebe opravlja praviloma najbližji zdravnik, obisk lahko opravi tudi izbrani zdravnik. Kjer je v zdravstvenem zavodu uvedena dežurna zdravniška služba, opravlja nujne zdravniške obiske dežurni zdravnik. Zdravnik, ki je opravil hišni obisk ali zdravljenje v bivališču bolnika, je dolžan poslati izbranemu zdravniku poročilo o opravljenem obisku, o zdravstvenem stanju bolnika ter o odrejenih medicinskih ukrepih, kadar je to potrebno. Zdravnik je dolžan zabeležiti obisk v zdravstveno izkaznico. Zdravniško pomoč v svojem bivališču lahko zahteva zavarovana oseba: a) v primeru nujnosti, b) kadar ni sposobna priti v zdravstveni zavod. 19. člen Zavarovana oseba, ki brez potrebe kliče zdravnika v svoje bivališče, plača sama stroške zdravniškega obiska. Povračilo stroškov uveljavi na predlog zdravnika komunalni zavod za socialno zavarovanje. 20. člen Strokovno nego bolnika odreja zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo v njenem bivališču. Strokovno nego opravlja ustrezna enota najbližjega 'zdravstvenega zavoda, ki deluje na območju bivališča zavarovane osebe. B. Zdravstveno varstvo pri zdravnikih-specialistih 21. člen Zavarovana oseba si prosto izbere zdravnika-specialista, ko je izbrani zdravnik spoznal, da je potreben specialističen pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v primerih iz 1. odstavka tega člena izdati napotnico s strokovnimi podatki za zdravnika-specialista. Sklad plača stroške zdravstvenega varstva ter potne stroške do najbližjega ustreznega zdravnika-specialista Zavarovana oseba, ki zahteva bolj oddaljenega zdravnika-specialista, sama plača razliko potnih stroškov. Izjemoma lahko napoti zdravnik zavarovano osebo k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu, če se določena preiskava pri bližjem zdravniku-specialistu ne more opraviti ali če je bližji zdravnik-speci-alist preobremenjen in bi zavarovana oseba morala dalj časa čakati na pregled ter bi se s tem zavleklo zdravljenje. Razlog za napotitev k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu mora biti naveden na napotnici. 22. člen Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati najbližjega zdravnika-specialista v dispanzerju izbranega zdravstvenega zavoda ali v drugem zdravstvenem zavodu, ki dela na dispanzerski način in s katerim ima izbrani zdravstveni zavod sklenjeno posebno pogodbo. Tl zdravniki specialisti so: pediater, ginekolog, ftiziolog, venerolog in internist v primeru diabetičnega obolenja. Tako izbranega zdravnika specialista je mogoče menjati samo v skladu z določili II. poglavja tega pravilnika. Zavarovana oseba sme iti brez napotnice na pregled k okulistu zaradi določitve ostrine vida in predpisa očal. 23. člen Ce je zavarovani osebi potrebna zdravniška pomoč zdravnika-specialista zaradi poškodbe, lahko zahteva pomoč brez napotnice izbranega zdravnika. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku-specialistu predložiti napotnico, če izbrani zdravnik meni, da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku-specialistu. 24. člen Zdravniki-specialisti, ki smejo sprejemati zavarovane osebe brez napotnice, opravljajo naloge, ki jih po zakonu opravlja posamezni zdravnik splošne prakse. Zdravniki-specialisti, ki sprejemajo zavarovane osebe z napotnico, opravljajo predvsem naloge, za katere je zaprosil izbrani zdravnik. Zdravniki-specialisti ne odločajo o delovni zmožnosti zavarovancev, razen v primerih VII. poglavja tega pravilnika. V vsakem primeru obolenja zavarovane osebe so zdravniki-specialisti dolžni dati na zahtevo zdravstvenega ali komunalnega zavoda svoje mnenje o delovni zmožnosti oziroma invalidnosti. C. Konziliarni zdravniški pregledi 25. člen Konziliarni zdravniški pregled zavarovane osebe lahko zahteva zavarovana oseba sama, njeni svojci, zdravstveni ali komunalni zavod, izbrani zdravnik in delovna, sindikalna ali druga prizadeta organizacija. Stroške pregleda plača sklad, če ga je zahteval zdravnik, ki bolnika zdravi, če pa je zahtevala konziliarni pregled zavarovana oseba ali kdo drug, plača stroške pregleda tisti, ki ga je zahteval. O tem, ali gredo zavarovani osebi potni stroški, daje mnenje konzilij ob priliki kon-ziliarnega pregleda. IV. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V STACIONARNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH A. Zdravljenje v bolnicah 26. člen Zavarovano osebo napoti v bolnico izbrani zdravnik ali zdravnik-specialist, pri katerem je bila predhodno pregledana ali zdravljena. Zdravnik mora izdati za sprejem v bolnico predpisano napotnico. Zavarovana oseba si bolnico prosto izbere. Zdravnik, ki izda napotnico, mora upoštevati izbiro zavarovane osebe. Zdravnik lahko napoti v nujnih primerih zavarovano osebo v bolj oddaljeno bolnico, kadar v bližnji ni možen sprejem zaradi pomanjkanja prostora. B. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih 27. člen Zavarovane osebe so lahko napotene samo v tista naravna zdravilišča, ki poslujejo z odobrenjem sveta za zdravstvo pristojne republike. Zavarovane osebe so lahko napotene na zdravljenje v naravna zdravilišča samo po določbah navodila o indikcijah za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki ga je izdal Svet za zdravstvo LRS. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je praviloma dopustno samo kot nadaljevanje predhodnega zdravljenja v ambulanti ali bolnici. V utemeljenih primerih se zavarovana oseba lahko napoti v naravno zdravilišče brez predhodnega zdravljenja. 28. člen Zavarovano osebo napoti na zdravljenje v naravno zdravilišče izbrani zdravnik po lastni presoji ali na predlog zdravnika-specialista. Zdravnik, ki izda napotnico, jo pošlje z ustrezno medicinsko dokumentacijo zdravniški komisiji komunalnega zavoda v potrditev. Zdravniška komisija pošlje napotnico z medicinsko dokumentacijo naravnemu zdravilišču, če meni, da je tako zdravljenje potrebno, sicer pa jo vrne zdravniku z napotki za nadaljnje zdravljenje. 29. člen Brez napotnice, potrjene od zdravniške komisije, lahko pošiljajo zdravniki zavarovane osebe v naravna zdravilišča oziroma specializirane zavode, če gre za neposredno nadaljevanje daljšega bolničnega zdravljenja. V Zavod za rehabilitacijo v Laškem m Ljubljani lahko napoti zdravnik zavarovano osebo tudi po končanem ambulantnem zdravljenju; Napotnica za zdravljenje v naravnih zdraviliščih in specializiranem zavodu zapade po 3 mesecih. 30. člen Zavarovana oseba mora prispevati k stroškom namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču v tolikšni višini, kot jo določi s sklepom pristojni organ socialistične republike. 31. člen Zavarovane osebe, ki ne morejo hoditi ali le s težavo hodijo, se lah- ko ob ustrezni indikaciji napotijo samo v Zavod za rehabilitacijo v Laškem in zavod za rehabilitacijo Invalidov SRS v Ljubljani. 32. člen V breme sklada se praviloma ne odobrava spremstvo za bivanje v naravnem zdravilišču. Ce zdravilišče ne more zagotoviti osebne nege ne-pokretnim zavarovanim osebam, zdravljenje v naravnem zdravilišču pa je nujno potrebno, se lahko odobri zavarovani osebi spremljevalec za nego v času bivanja zavarovane osebe v naravnem zdravilišču, o čemer odloči zdravniška komisija. 33. člen Ce zavarovani osebi ni bila izdana napotnica za zdravljenje v naravnem zdravilišču, odloči o povračilu stroškov ambulantnega zdravljenja v naravnem zdravilišču lečeČi zdravnik. V. UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA A. Ugotavljanje zdravstvenega stanja in zmožnosti za delo na določenem delovnem mestu 34. člen Preglede pred vstopom na delo opravlja tista obratna ambulanta ali enota zdravstvenega zavoda, ki je pristojna za območje, kjer je sedež delovne organizacije oz. njenega obrata. Morebitne potrebne specialne preglede opravi tisti zdravstveni zavod, ki ga odredi zdravnik, ki je izvršil osnovni pregled. Sklad plača stroške pregleda iz 1. in 2. odstavka tega člena, če je pregledani zavarovana oseba. Sklad pa ne plača stroškov za preglede zavarovanih oseb, ki so bili opravljeni po predpisih delovne organizacije zaradi posebnih zdravstvenih pogojev za posamezna delovna mesta. 35. člen Sistematske preglede delavcev opravljajo tiste obratne ambulan- ' te ali zdravstveni zavodi, ki so ustrezno organizirani in s katerimi sklepa komunalni zavod posebne dogovore glede sistematskih pregledov v posameznih delovnih organizacijah. B. Ukrepi za zboljševanje zdravja in preprečevanje obolenj 36. člen Preventivne mere in ukrepi, ki se izvajajo po odloku občinskega ljudskega odbora ali v soglasju 1 občinskim ljudskim odborom po pri' poročilu zdravstvenega centra, s o obvezni za vse zavarovance, ki bi' vajo na območju pristojne občine-Sklad prispeva k stroškom ukrepov iz 1. odstavka tega člen* na podlagi dogovorov in v okviril programa zdravstvenega varstva. C. Zdravila, zdravilna sredstva, pomožni In sanitetni material 37. člen Zdravila, zdravilna sredstva, P°' možni in sanitetni material, ki je P°' treben zavarovani osebi za zdrav' ljenje izven zdravstvenega zavod*’ smejo predpisovati splošni zdravnl' ki in zdravniki-specialisti v ambtj' lanti, poliklinični in dispanzers* zdravstveni službi. i i t o o v n n Q Ostali zdravniki smejo predpisovati zdravila na recepte zavarovanim osebam le po predhodnem osebnem pismenem pooblastilu komunalnega zavoda. Na teh receptih mora biti zabeležena pripomba »usluga«. 38. člen Zavarovani osebi se smejo predpisovati samo registrirana zdravila, katerih promet je odobren v naši državi. 39. člen Zavarovana oseba lahko dvigne predpisana zdravila v vsaki lekarni ali lekarniški postaji. 40. člen ; Zavarovana oseba je dolžna plakati v lekafni s predpisom določeni prispevek za vsako izdano zdravilo. Ce ne bi hotela zaradi tega prevzeti zdravila, lekarna zadrži recept. 41. člen Če zavarovana, oseba v nujnem Primeru nima denarja za plačilo določenega prispevka, je lekarna kljub temu dolžna izdati zdravilo. Zavarovana oseba potrdi na hrbtni strani recepta, da ni plačala določenega prispevka. Prispevek je dolžna naknadno Plačati lekarni. 42. Člejj Kadar zavarovana oseba pabavi v inozemjjtvu zdravilo, ki jt? v naši državi registrirano, pa ga začasno ni v prodaji, je upravičena do povračila stroškov v znesku, kolikor bi stalo zdravilo v lekarni na območju komunalne skupnosti. Ti stroški se znižajo za obvezni Prispevek. 43. člen Za neregistrirana zdravila, ki jih nabavijo zavarovane osebe v inozemstvu, sklad praviloma ne povrne stroškov,''razen v nujnih primerih. 44. čjen Zavarovani osebi se morajo praviloma predpispvgti dpmača zdra- , Cc Ima lekarna pa zalogi doma-6a in inozemska zdravila enake sestave in enakega učinka, lahko -za-yarovann oseba po svoji želji dobi mozemsko zdravilo, mora pa poleg obveznega prispevka za zdravilo Plačati še razliko v cehi med do-Ooačim in inozemskim Zdravilom, če le inozemsko zdravilo dražje. C. Preprečevanje In zdravljenje zobnih in ustnih bolezni 45. člen ,. Zavarovana oseba se za zdrav- jonje gobrllli In ustnih bolezni lah-,0 Posluži katerekoli zobne ambulante. v Sklad plača stroške zdravljenja celoti, potne stroške pa le v vUl-> kot predpisuje ta pravilnjk. 46. člen Sklad nosi v celoti stroške za 0ll?Prečevanje' zobne gnilobe s flu-Qd, 'cijem, ki jo izvajajo ustrezni belki pristojnih zdravstvenih za-^ b°v (zobne ambulante, posvetovalnici?8 nosc^e’ predšolsko in šolsko Zobotchnična In zobna protetična sredstva 47. člen Zavarovanim osebam gre pravico zobotehničnih in zobnih pro- tetlčnih" sredstev v tistem obsegu, kot določajo veljavni predpisi. Zavarovana oseba lahko zahteva izdelavo zobotehničnih del iz plemenite kovine. V tem primeru sama plača razliko med ceno izdelka iz standardnega materiala in plemenite kovine. Zavarovani osebi, ki prinese sama plemenito kovino, povrne zdravstveni zavod ceno standardnega materiala. v višini, kot jo plačuje komunalni zavod zdravstvenemu zavodu, pri čemer Se šteje, da se za posamezno prevleko ali člen v mostu porabi 1,8 gr polplemenite kovine. 48. člen Zavarovani osebi se smejo na njeno željo napraviti zobotchnična in zobna protetična dela iz boljšega materiala in v večjem obsegu, kot so določeno v ustreznem predpisu, vendar plača sama razliko v ceni materiala in stroških za storitve, ki so zagotovljene s predpisom in onimi, ki so dejansko izvršene. 49. člen Zavarovana oseba lahko zahteva, da se ji izdelajo nove oziroma popravijo stare zobne proteze ali zobna protetična dela tudi predno preteče predpisana trajnostna doba, če je do 'okvare oziroma nerabnostl prišlo zaradi anatomsko-fizioloških sprememb ali zaradi netrpežnosti materiala oziroma zaradi drugih opravičljivih razlogov. Cc je prišlo do okvare ali nc-rabnosti proteze ali zobnega pro-tetičnega dela po nepazljivosti ali malomarnosti zavarovane osebe, se ji izdela nova zobna proteza ali izvrši novo zobno protetično delo, predno poteče trajnostna doba, na njene stroške in po določenih cenah. Pri tem se upošteva amortizirana vrednost glede na čas dejanske uporabe in trajnostne dobe zobne proteze ali zobnega protetičnega sredstva oziroma izdelka. Ali naj1 se zobna proteza oziroma zobno protetično delo izdela ali popravi, predno preteče trajnostna doba,- na stroške sklada za zdravstveno zavarovanje oziroma na stroške zavarovane osebe, presodi strokovna komisija. E. Proteze, ortopedski pripomočki tei» sanitarne priprave. 50. člen Zavarovane osebe imajo pravico do protetičnih in ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav v obsegu, kakor določajo veljavni predpisi. Potrebe po ortopedskem *prlP°' mOčku ali sanitarni priprav! ugotavlja zdravnik-speciallst, ki izda zavarovani osebi recept v skladu z veljavnimi predpisi. Poleg pripomočkov iz 22. in 24. člena pravilnika o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi za protetična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list FLRJ, št. 51/02) lahko predpiše splošni zdravnik še: navlekc za km ter gumijaste nogavice, gumijaste kratke nogavice in gumijaste ko-lenice. Pred nabavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recepte komunalnemu zavodu v potrditev in zaradi izdaje naročilnice. 51 člen Za paraplegike in težje invalide, ki so potrebni rehabilitacije ali pri-učitve zaradi uporabe aparatov, ugotavlja prvo in nadaljnjo potrebo za vse vrste protez in priprav ustrezni zavod. Ustrezni zavod je tudi pristojen, da potrjuje indikacije za izdelavo navedenih pripomočkov, ki so jih predpisali zdravniki ortopedi ali drugi zdravstveni delavci. Isti zavod je nadalje pristojen kontrolirati ustreznost in kvaliteto izvršenih izdelkov vseh ortopedskih pripomočkov. Za slušne aparate potrjuje ustreznost in kvaliteto ustrezni zavod. 52. člen Nabavo protez, ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav, ki niso naštete v veljavnih predpisih, odobrava komunalni zavod na predlog zdravnika oz. zdravnika-speci-alista. 53. člon Zavarovana oseba, ki zahteva izdelavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne naprave Iz boljšega materiala ali po višjem standardu, kakor je določen v ustreznem pravilniku, plača sama določeno razliko v ceni. 54. člen Zavarovana oseba je dolžna skrbno ravnati in pazljivo uporabljati proteze, ortopedske pripomočke ter sanitarne priprave. Zavarovana oseba nima pravice do popravila ali nabave nove proteze, ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti pred potekom trajnostne dobe po njeni krivdi. Pred potekom 'trajnostne dobe ima zavarovana oseba pravico do nabave novih oz. do popravila tta-rih potez, ortopedskih pripomočkov ali sanitarnih priprav na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti zaradi anatomskih alt funkcionalnih sprememb oz. zaradi netrpežnosti materiala, o čemer odloča pristojni zdravnik-speclalist oziroma ustrezni zavod, o zobnih protetičnih pripomočkih pa ustrezna strokovna komisija komunalnega zavoda. VI UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IZVEN ODMOC.TA KOMUNALNE SKUPNOSTI 55. člen Zavarovane osebe, ki začasno bivajo izven območja komunalne skupnosti, koristijo zdravstveno varstvo v najbližjem zdravstvenem zavodu ali pri zdravniku javne zdravstvene službe na območju, kjer začasno bivajo. 56. člen Zavarovana oseba, ki je sama plačala stroške, zdravstvenega varstva v primerih iz prejšnjega člena tega pravilnika na izrecno zahtevo zdravstvenega zavoda, uveljavlja povračilo stroškov pri komunalnem zavodu. Komunalni zavod odloča o povračilu stroškov prevoza s posebnim prevoznim sredstvom ali spremstvom do doma oziroma bivališča. 57. člen Med začasno nezmožnostjo za delo je zavarovanec praviloma dolžan ostati in se zdraviti v kraju, kjer je bival ob nastanku nezmožnosti za delo. . Spremembo bivališča med nezmožnostjo za delo sme odobriti zavarovancu izbrani zdravnik, če v kraju novega bivališča obstajajo boljši in ustreznejši pogoji za bivanje in negovanje in tl boljši pogoji vodijo do hitrejšega ozdravljenja in hitrejše usposobitve za delo. Ce je potrebna sprememba bivališča za daljšo dobo (nad 30 dni), napoti pristojni zdravnik zavarovanca na zdravniško komisijo, ki odloči o kraju novega bivališča, trajanju bivanja in morebitni ponovni predstavitvi izbranemu zdravniku ali zdravniški komisiji komunalnega zavoda. 58. člen Zavarovanec, ki mu je odobrena sprememba bivališča med boleznijo, nadaljuje zdravljenje v najbližjem ustreznem zdravstvenem zavodu. Zdravnik, ki zdravljenje nadaljuje, je dolžan občasno obveščati izbranega zdravnika o poteku zdravljenja. 59. člen Zavarovanec, ki med zdravljenjem samovoljno odide iz kraja bivališča, izgubi pravico do nadomestila osebnega dohodka in nosi sam stroške nadaljnjega zdravljenja za isto obolenje. VIL OCENJEVANJE ZMOŽNOSTI ZA DELO 60. člen Za ocenjevanje zmožnosti za delo so pristojni: 1) od zavarovanca izbrani zdravnik, ki dela v zdravstvenem zavodu na območju komunalne skupnosti po kraju zaposlitve ali bivališča; . 2) zdravnik obratne ambulante, če ima delovna organizacija takšno ambulanto, sicer pa zdravnik zdravstvenega zavoda, ki je krajevno pristojen za delovno organizacijo oziroma njen obrat, kadar si je zavarovana oseba izbrala zdravnika izven kraja zaposlitve ali bivališča. V tem primeru je dolžan izbrani zdravnik dostaviti zdravniku obratne ambulante oziroma področnega zdravstvenega zavoda vso medicinsko dokumentacijo, potrebno za presojo zmožnosti za delo. 61. člen Delovne organizacije oz. njihovi obrati, ki nimajo obratne ambulante, lahko v sporazumu z zdravstvenim zavodom in občinskim svetom za zdravstvo nalože posameznim zdravnikom zdravstvenega zavoda, da vodijo evidenco nezmožnih za delo v njihovih organizacijah oz. obratih. V tem primeru je potrebno, da delovna organizacija sklene posebno pogodbo z zdravstvenim zavodom, v kateri se določi, da Isti zdravnik, ki vodi evidenco nezmožnih za delo, izvaja v organizaciji oz. njenem obratu preventivno zdravstveno varstvo, kot je določeno v navodilih za ustanavljanje obratnih ambulant. 62. člen * Ginekolog oz. zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v dispanzerju za žene zdravstvenega zavoda, kjer zavarovana oseba biva ali je zaposlena, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico določanja o delovni zmožnosti zavarovank, kadar gre za bolezen, ki je v zvezi z nosečnostjo ali otročništvom. L Prav tako presoja nosečnost zavarovank v zvezi z porodniškim dopustom in določa pričetek porodniškega dopusta. 63. člen Ftiziolog, ki dela v protituberku-loznem dispanzerju na območju, kjer zavarovanec biva, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico odločanja o delovni zmožnosti zavarovancev, kadar gre za tuberkulozna obolenja. 64. člen Pediater ali izbrani zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v šolskem dispanzerju za otroke, ima pravico odločati o bolniškem dopustu zavarovancev, kadar gre za nego bolnega otroka. 65. člen Nezmožnost za delo se prizna od tistega dne, ko zdravnik pri pregledu ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela. Zdravnik je dolžan nezmožnost za delo zabeležiti v zdravstveno izkaznica Priznanje nezmožnosti za delo za nazaj načeloma ni dopustno. Izjemoma sme priznati nezmožnost za delo za nazaj v utemeljenih primerih pristojni zdravnik na podlagi dokumentacije hospitalnega zavoda, kjer se je bolnik neposredtio prej zdravil. Po prosti presoji sme priznati pristojni zdravnik nezmožnost za delo največ za 3 dni nazaj od dneva pregleda. V vseh ostalih primerih presoja utemeljenost retrogradne nezmožnosti za delo zdravniška komisija komunalnega zavoda. VIIL POVRAČILO POTNIH STROŠKOV 66. člen Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov po določilih zakona o zdravstvenem zavarovanju in tega pravilnika za vlak in ladjo II. razreda ali avtobus. Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov do najbližjega zdravnika oz. zdravnika-specialista, če v kraju bivališča ali zaposlitve ni ustreznega zdravnika in če je razdalja do najbližjega zdravnika najmanj pet km. Zavarovana oseba je upravičena do povračila potnih stroškov tudi do bolj oddaljenega zdravnika, Če je najbližji zdravnik odsoten, zdravniška pomoč pa je nujna. Ce mora zavarovana oseba zaradi istega obolenja najmanj petkrat v mesecu potovati na razdalji pod pet km, lahko uveljavlja povračilo vseh prevoznih stroškov. 67. člen Zavarovana oseba, ki v primeru nujnosti uporabi dražje prevozno sredstvo, mora predložiti komunalnemu zavodu ustrezno medicinsko dokumentacijo o nujnosti prevoza. 68. člen Zavarovana oseba je upravičena do povračila stroškov za prehrano in nastanitev (dnevnica) med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju. Višino dnevnic določi skupščina skupnosti s svojim sklepom. Zavarovana oseba, ki jo komunalni zavod ali pristojni zdravnik napoti ali pozove v drug kraj, je upravičena do izplačila akontacije na potne stroške v višini 80 % stroškov. V roku 7 dni po končanem prevozu mora predložiti komunalnemu zavodu potrdilo o izvršenem prevozu. Ce zavarovana oseba v tem primeru ne potuje ali se v drugem kraju ne javi na določenem mestu, mora povrniti prejeto akontacijo. 69. člen Spremljevalec zavarovane osebe ima pravico do potnih stroškov po 76. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju. Spremljevalec je upravičen do povračila potnih stroškov z istim prevoznim sredstvom kot zavarovana oseba, razen če je prevoz spremljevalca že pokrit s plačilom prevoznega sredstva za zavarovano osebo samo. Ce spremljevalec sam potuje, Je upravičen do povračila potnih stroškov za vlak in ladjo IL razreda ali avtobus. Ce je zavarovana oseba upravičena do dnevnice, ima enako pravico tudi spremljevalec. 70. člen Zavarovana oseba je upravičena do uporabe rešilnega avtomobila, kadar gre za nujnost ali neposredno življenjsko nevarnost zavarovane osebe in kadar ni mogoče prevoza izvršiti z drugimi prevoznimi sredstvi. Kot nujni in za življenje neposredno nevarni so primeri, kjer je po načelih zdravniške vede nujno potrebna takojšnja zdravniška intervencija in bi opustitev take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje zavarovane osebe ali trajno poslabšanje njenega zdravstvenega stanja. Uporabo rešilnega avtomobila odredi pristojni zdravnik z napotnico. V nujnem primeru lahko pokliče zavarovana oseba sama rešilni avtomobil, vendar mora zdravnik zavoda, kamor je bila prepeljana, potrditi nujnost prevoza. Utemeljenost nujnosti presoja v primeru spora komunalni zavod. 71. člen Zavarovana oseba lahko uporabi privatno prevozno sredstvo, kadar ni na razpolago javnih rednih prevoznih sredstev ali bi zaradi značaja bolezni morala sicer poklicati rešilni avtomobil. Sklad plača stroške v višini krajevno primernih cen. Zahtevku za povračilo prevoznih stroškov je dolžna zavarovana oseba priložiti registriran račun. 72. člen Potni stroški se Izplačajo po opravljenem potovanju, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. IX. PODALJŠANJE NEGOVANJA OBOLELEGA OŽJEGA DRUŽINSKEGA ČLANA 73. člen Podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana ali žene na porodu sc lahko izjemoma odredi preko zakonitega roka, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) če je zdravstveno stanje bolnika izredno, takšno, da bi bila brez ustrezne domače nege potrebna premestitev v bolnico; b) če bolnik živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem, ki ga neguje; 74. člen Zdravnik, ki bolnika zdravi, predlaga komunalnemu zavodu podaljšanje negovanja s podrobno medicinsko utemeljitvijo. Zavarovanec, za katerega zdravnik predlaga podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana, potrdi s posebno pismeno izjavo, da je izpolnjen pogoj iz točke b) prejšnjega člena. Zavarovančevo izjavo mora zdravnik priložiti predlogu za podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka. 75. člen Predlog zdravnika prouči zdravniška komisija komunalnega zavoda in nato na podlagi medicinskih podatkov ter ob upoštevanju socialnih in življenjskih pogojev zavarovane osebe in obolelega družinskega člana predlog odobri ali zavrne. Zdravniška komisija v svojem mnenju določi čas podaljšanja, ki praviloma ne sme trajati preko 30 dni. Zavarovanec, ki ni zadovoljen s presojo zdravniške komisije, se lahko pritoži na komisijo zdravniških izvedencev. 76. člen Pravica do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka do enega leta starosti se priznava praviloma njegovi materi X. IZOLACIJA V PRIMERU NALEZLJIVIH BOLEZNI 77. člen Izolacijo zaradi bacilonostva ali nalezljive bolezni odredi izbrani zdravnik ali pristojni organ zdravstvene ali sanitarne inšpekcijske službe občinskega ljudskega odbora, ki mora o svoji odredbi obvestiti izbranega zdravnika zaradi ureditve pravice zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka. 78. člen Zavarovance-bacilonosce, zaposlene pri prometu z živili, se mora čimprej premestiti na ustrezno delovno mesto, kjer ni več potrebna Izolacija. XI. DOLOČILA O VIŠINI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB PRI PLAČILU STROŠKOV ZA NEOBVEZNA CEPLJENJA 79. člen Zavarovane osebe plačajo neposredno zdravstvenemu zavodu, ki izvrši cepljenje, 50% stroškov za vsa neobvezna cepljenja, ki jih izvaja zdravstvena služba lz epidemioloških razlogov, z izjemo cepljenja ‘ proti poliomielitisu, za katero plača sklad vse stroške. 80. člen Za neobvezna cepljenja, ki jih izvršijo zdravstveni zavodi zaradi posebnih predpisov na zahtevo zavarovane osebe ali delovnih organizacij, plača naročnik celotne stroške sam neposredno zdravstvenemu zavodu. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 81. člen Zavarovane osebe, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika uživale pravice do zdrav- stvenega varstva, uživajo od tega dneva dalje pravice po prejšnjih predpisih, če so zanje ugodnejše. Pri zavarovancih, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika nezmožni za delo, se šteje do ozdravljenja, da je njihovo nezmožnost za delo ugotovil pristojni zdravnik. Isto velja za zavarovane osebe na zdravljenju'v zdravstvenih zavodih. 82. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 115/4-63 Datum: 22. maja 1963 Predsednik skupščine Vinko Kastelic 1. r. 553. Na podlagi 82. člena zakona § zdravstvenem zavarovanju (Ur. lisi FLRJ, št. 22/62) fn sklepa skupščine Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja (Ur. 1. FLRJ, št. 44/62) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Bežigrad na 3. zasedanju dne 27. aprila 1963 SKLEP o znesku podpore za opremo otroka 1. Podpora za opremo za vsakega novorojenega otroka znaša 10.000 dinarjev. 2. Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1/5-1963 dalje za vse novorojene otroke, za katere gre zavarovancem ta podpora na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju. Številka: 190-41/63 Ljubljana, dne 27. 4. 1963 Predsednik skupščine Vinko Kastelic 1. r. 554. Na podlagi 80. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, St. 22/62) in sklepa skup-ščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev (Uradni list LRS, št, 6/63) je sprejela skup* ščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Bežigrad na 3. zasedanju dne 27. aprila 1963, SKLEP o višini povračila stroškov za pre-hrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju L Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju znaša: , — 1600 dinarjev — če zavarovana oseba prenočuje v drugem kraju! — 1000 dinarjev — če zavarovana oseba ne prenočuje v druge*11 kraju. Za zavarovane osebe, mlajše 0<* 7 let, znaša povračilo stroškov: — 1200 dinarjev — če prenočuje v drugem kraju; — 700 dinarjev — če ne P1"c' nočujc v drugem kraju. II. SKLEP Povračilo v znesku, navedenem v prejšnjem členu, gre zavarovani osebi, kadar traja potovanje nad 12 ur, za potovanje, ki traja 8 do 12 ur, pa povračilo v polovičnem zne-sku. Za potovanje, ki traja manj kot • ur, se povračilo ne prizna. III. Ce traja potovanje in prebivanje v drugem kraju več dni zaporedoma, gre zavarovani osebi polni znesek povračila za vsakih 24 ur, za Preostalo število ur pa po določilih Prejšnjega člena. IV. Ce gre zavarovana oseba v drug kraj zaradi zdravljenja v stacionarnem zdravstvenem zavodu, se Potovanji do zavoda in povratek Štejeta za ločeni potovanji. V. Povračilo stroškov po tem skle-Pu uveljavljajo zavarovane osebe na hačin, določen v pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva. VL Ta sklep začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1/5-1963 dalje. Številka: 190-33/63 Ljubljana, dne 27. 4. 1963 Predsednik skupščine Vinko Kastelic 1. r. 555. via podlagi 85. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, gt. 22/62) in sklepa skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev (Uradni 1. LRS, št 6/63), je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljublja-na-Bežigrad na 3. zasedanju dne 2<- aprila 1963 SKLEP • znesku za pogrebnine za zavarovane osebe L Znesek pogrebnine znaša za zavarovane osebe: ~~ stare do 1 leta 12.000 din ~~ stare od 1 do 14 let 20.000 din -* stare nad 14 let 34.000 din XX. 0v?a sklep začne veljati z dnem niv3ve v »Glasniku«, uradnem vest-s'*u okraja Ljubljana, uporablja pa ioo?a vse primere, nastale od 1. 5. S83 dalje. Številka: 190-19/63 Ljubljana, dne 27. 4. 1963 Predsednik skupščine Vinko Kastelic 1. r. 556. So ?kupščina komunalne skupnosti Bosi ne*a zavarovanja Ljubljana-123 *iad jc na Podlagi 27., 122. in liba C crra zakona o organizaciji in ‘ »neiranju socialnega zavarovanja kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja. 27. člen Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju Jesenic, Hrušice, Kranjske gore in Mojstrane ali v posameznih naseljih in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti. Oddelek je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče v razpisnih pogojih. 28. člen Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za 'ureditev mestnega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije občinski ljudski odbor nastalo razliko iz lastnih sredstev. V primerih iz prvega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja pridobiti pritrditev občinske skupščine. 29. člen Občinska skupščina lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev. 30. člen Prispevdk k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu občine in se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča. VII. Odškodnina za mestna zemljišča 31. člen Komur da občina po uveljavitvi tega zakona v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino. Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega okoliša na območju občine Jesenice. 32. člen Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, predno je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinskega ljudskega odbora ali v pogodbi med občino In uporabnikom zemljišča drugače določeno. Pristojni upravni organ izvrši pregled izdanih odločb in sklenjenih pogodb o oddaji gradbenih zemljišč v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. VIII. Končne določbe 33. člen Odlok občinskega ljudskega odbora Jesenice o prispevku investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Uradni vestnik okraja Kranj številka 25-256/60) preneha veljati. 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljati se pa začne s 1. junijem 1963. Številka: 350-04/63-6 Datum: 14/5-1963 Predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Treven 1. r. OBČINA LOGATEC 560. Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem samoprispevku (Ur. 1. FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/67, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59), sklepa zbora volivcev z območja krajevnega odbora Rovte z dne 23. maja 1963 in zbora volilcev z območja krajevnega odbora Vrh nad Rovtami z dne 19. maja 1963 je občinska skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. junija 1963 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka za območje krajevnih odborov Rovte In Vrh 1. člen V letu 1963 se uvede poseben krajevni samoprispevek v denarju za ureditev prostorov in nabavo instrumentov in opreme zobne ambulante Rovte. 2. člen Posebni krajevni samoprispevek plačajo vsi volivci z območja krajevnih odborov: Rovte in Vrha, in sicer: a) vsi v delovnetn razmetju V znesku 1000 din, b) vsi lastniki kmetijskih do-spodarstev 1000 din; njihovi družinski člani, ki so izpolnili 18 let, pe vsak po 500 din. Prispevek v denarju v nobenem primeru ne sme presegati 3 % celokupnih zavarovančevih dohodkov. 3. člen Posebni krajevni samoprispevek se odmerja in plačuje po določilih uredbe o dohodnini, neplačani samoprispevek pa se izterja po uredbi o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 4. člen Denarna sredstva, ki se dobijo od posebnega krajevnega samoprispevka, se smejo uporabiti samo za namene, ki so navedeni v prvem členu tega odloka. 5. člen S sredstvi posebnega krajevnega samoprispevka, katera se bodo vodila na posebnem računu, bo razpolagal Krajevni odbor Rovte sporazumno s krajevnim odborom Vrh. 6. člen Krajevni samoprispevek zavezanci plačajo samo v denarju. 7. člen Za izvršitev tega odloka skrbi oddelek za finance občinske skupščine Logatec. 8. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 010-11/63/1. Datum: 14. junija 1963. Predsednik občinske skupščine Otmar Oblak, 1. r. OBČINA RIBNICA 561. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) ter 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ, št. 2-22/59) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1963 sprejel ~ ODLOK o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Ribnica 1. člen 1. točka 4, člena1 2 * * * * * čdloka o javnem redu *in miru v bbčini Ribnica (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 47-370/61) se spremeni in se glasi: 1. opuščati ureditev in vzdrževanje smetišč, greznic in odtočnih kanalov in čiščenje pločnikov ter snežnih držajev obcestnih hiš. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 22-1/63-01. Ribnica, 15. aprila 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora France lic, 1, r. 562. Na podlagi 10o. in 107. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1963 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje kulturno-prosvetne dejavnosti v občini Ribnica 1. člen Ustanovi se sklad za financiranje kulturno-prosvetne dejavnosti v občini Ribnica (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sredstva sklada so: 1. prispevek iz občinskega proračuna; 2. prispevek gospodarskih organizacij in samostojnih zavodov; 3. drugi dohodki (dotacije, ' prispevki, darila, volila itd.). 3. člen Namen sklada je razvijati kul-turno-prosvetno dejavnost v občini Ribnica, dajati finančno pomoč kul-turno-prosvetnim društvom in organizacijam, ki so člani občinskega sveta svobod in prosvetnih društev ter finančno podpirati pomembne kulturne, znanstvene ali umetniške prireditve in druge manifestacije v občini. 4. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor do največ 7 članov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor. Predsednika upravnega odbora sklada izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. Mandatna doba članov upravnega odbora je 2 leti. 6. člen Sklad ima pravila, s katerimi sc določita organizacija in način poslovanja sklada. Pravila sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa jih občinski ljudski odbor. Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinskim ljudskim odborom. 7. člen Strokovno, administrativno in finančno poslovanje opravlja za sklad občinski odbor SZDL Ribnica. 8. člen Sredstva sklada se vodiio nn posebnem računu v podružnici NB Ribnica, ki opravlja tudi proračun občine Ribnica. 9. člen Obč. ljudski odbor in pristojni Svet za prosveto in kulturo in telesno tttgbjo’ lahltd dajeta' upravnemu odboru sklada smernice za delo/ 10. člen Ta odlok velja od- dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 402-11/63-01. Datum: 15. aprila 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Ilc, 1. r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 563. nejšiml spremembami in dopolnitvami, uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33-283/53 in 25-316/57) in drugi predpisi v zvezi s plačevanjem In izterjevanjem obveznosti, se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1962 v občini Zagorje ob Savi (»Glasnik«, uradni vestnik okr. Ljubljana št. 25-235/62) preneha veljati. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 13. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52) ter 1., 2. in 2a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku Ur. list FLRJ št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 In 52-853/59) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1963 sprejel ODLOK o stopnjah občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja v občini Zagorje ob Savi za leto 1963 1. člen V občini Zagorje ob Savi se pobira za leto 1963 občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja po naslednjih stopnjah: a) Na dohodke uslužnostne obrti in dela neposredno za individualnega potrošnika in na dohodke gostinske dejavnosti: Davčna osnova Stopnja do 100.000 din 2»/o od 100.000 do 150.000 din 2,5% od 150.000 do 200.000 din 3 % od 200.000 do 250.000 din 3,5 »/e od 250.000 do 300.000 din 4 % od 300.000 do 350.000 din 4,5 % nad 400.000 5 % b) Na dohodke proizvodne obrti in na dohodke drugih samostojnih poklicev in premoženj: Stopnja do 100.000 din 4% od 100.000 do 150.000 din 5% od 150.000 do 200.000 din 6 % od 200.000 do 250.000 din 7 % od 250.000 do 300.000 din 8 »/4 od 300.000 do 400.000 din 9 % od 400.000 do 600.000 din 10% od 600.000 do 800.000 din 11 % nad 800.000 din 12 °/o 2. člen Zn davčne zavezance pod a), ki se delno bavijo tudi s proizvodtVo. je uporabiti stopnjo doklad, predpisanih pod a) in b), v sorazmerju doseženega čistega dohodka. 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuj- v gotovini na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 22 378/61) z vsemi kas- 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: 422/c-2/63. Zagorje, 20. maja 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora Dušan Kolenc, 1. r. VSEBINA 652 — Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana-Bežigrad 553 — Sklep o znesku podpore za opremo otroka skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana-Bežigrad ' 554 — Sklep o višini povračila stroškov, za prehrano ln nastanitev zavoro-j vanlh oseb med potjo ln blvanjei® v drugem kraju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana-Bežigrad 555 — Sklep o znesku za pogrebnine z® - zavarovane osebe skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana-Bežigrad 556 — Sklep o sodelovanju delovnih or- ganizacij pri Izvajanju zdravstvenega zavarovanja in o delu prispevka za zdravstveno zavarovanj*' ki ga njim odstopa komunalo® skupnost skupščine socialnega zavarovanja delavcev LJubljana-B®-žlgrad 557 — Sklep o določitvi stopnje .osnovne#® prispevka za zdravstveno zavarovanje v 1. 1963 skupščine komU' nalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Lj.-Bcžlgrad 558 — Odlok o spremembi ln dopolniti odloka o ureditvi ter uporabi parkirnih prostorov ln kolesarnic tc( višini uporabnine na območju oV' čine LJubljana-Ccnter 559 — Odlok o urejanju mestnega zel”' ljlšča občine Jesenice 560 — Odlok o uvedbi osebnefid kraje'" nega samoprispevka za območi® krajevnih odborov Rovte ln vr» občihe Logatec 561 — Odlok o spremembi odloka o J8 * *'" nem redu ln miru občine RlWic 562 — Odlok o ustanovitvi sklada za ;fl nancirnrijc kulturno-prosvetne d*" javnosti občine Ribnica 563 — Odlok o stopnjah občinske dokia^® na dohodek od samostojnih poK cev in premoženja za l. Uliti obči11 Zagorje ob Savi