Šlev. 136.
V Lmnuan V pelei one 15. avgnsia 1924. Posamezna številka stane 2 Din. L6t0 LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . . za pol leta . . . . . sa celo leto . . • .
. . Din 20 120 240
sa inozemstvo:
mesečno...... Din M
Sobotna izdaja:
celoletno * Jugoslaviji .... Oln 40 v inozemstvu.... , 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din V— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino Mm v ooiovioL
Uredništvo )e v Kopitarjevi ulici 6/H1. Rokopisi se ne vračajo, nefranklrana plima se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulict 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 In 10.549 (za tnserate) Sara-jevo 7.565. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24.797.
Falirana družba Pašič-Pribičevič & Cie, ki v politiki sploh ne pozna nobene morale, se je lotila zdaj uprav ostudnih sredstev, da diskreditira novo vlado. Demokratski tisk kar bruha iz sebe celo povodenj laži in hujska javnost, češ, da je prišel »konec Jugoslavije«. Če bi inozemstvo ne bilo iz čistih virov dobro poučeno o položaju v naši državi, bi moralo na podlagi »državotvornega«, od Pašiča plačanega časopisja misliti, da stojimo pred bolj-ševiško revolucijo, da je v nevarnosti dinr. stija in da bo država SHS razpadla v nebroj kosov.
Kaj se je neki v Jugoslaviji jedilo, da ta nečedna družba tako kriči in blati svojo domovino? Nič drugega, kakor da je večina ljudstva Pašiča in Pribičeviča pognala od državne blagajne ,ki sta jo tako vneto praznila v prid svojih pristašev. In zgodilo se je to, kar se običajno dogaja, kadar gospodar odslovi nezvestega hlapca: ta kriči in skuša ljudem dopovedati, da bo sedaj vsega gospodarstva konec.
Pašič in Pribičevič vpijeta, da jugoslovanske države ni več, odkar sta onadva morala dati slovo vladi. Država ni več edinstvena, ampak je razpadla na srbski, hrvatski, slovenski, nemški, madžarski, makedonski, arnavtski del itd. itd. Vsi ti deli so sedaj suverennl in se bodo osamosvojili po načelu samoodločbe. Prišla bo boljševiška revolucija, kmetje in delavci bodo pobili buržuje in ustanovili federaci-o sovjetskih republik Balkana, čisto tako, cakor je tO svojčas razlagal Pašič sam, ko e bil šž učenec Bakunina...
Pašič in Pribičevič računata s tem, da je »edinstveni jugoslovanski narod« tako neumen, kakor si onadva to predstavljata. Toda ravno mirni, a temeljiti preobrat, ki se je te dni izvršil v naši državi, ko se je otresla njunega nasilniškega režima in krenila na pot zapadnoevropske demokracije, bi ju lahko poučil, da so narodi te države vse kaj drugega nego topa čreda, ki jo lahko vodiš, kamor hočeš. Jugoslovanski narodi dobro vedo, da pot, ki so si jo izbrali, ne vodi do razpada, marveč do utrditve države in njenega resničnega napredka.
Pašič in Pribičevič sta zasnovala državo na fikcijah, laži in prevari. Iz zmage velike antante v vojni proti centralnim silam sta namreč izvajala pravico, da po pravu zmagovalcev zavladata nad ostalimi jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da jih je Srbija osvobodila, dasi je bila odcepitcv Hrvatov in Slovencev od monarhije stvar njihove svobodno odločitve, kakor je bila združitev s Srbi v epo državo stvar njihove proste volje in lastnega političnega in kulturnega prizadevanja. Da Slovence in Hrvate lažje podjarmita velesrbstvu, sta si izmislila frazo o »narodnem edinstvu«, ki naj bi pospešila raznarodenje Hrvatov in Slovencev, da ne bi čutili, kako se politično in gospodarsko vnovič zasužnjujejo. Prikrivši svoj pravi namen, je Pašič navidez pristal na pogodbo, ki je združila jugoslovanske narode kot enakopravne v eno državo na podlagi svobodne samoodločitve, nato pa pogodbenike brezvestno prevaril in ob abstinenci Hrvatov in opoziciji Slovencev uzakonil ustavo, ki pomeni politični centralizem in socialno reakcijo. Ako se je sedaj ta režim zrušil, sc je le vpostavilo ono politično stanje in razpoloženje jngoslovan-skih narodov, ko so vstopili v skupno državno življenje v prepričanju, da so drug drugemu enakopravni, da hočejo le svobodno in sporazumno živeti skupaj in da je skupna država izraz in rezultat su-verenno volje vsakega izmed njih, ne pa kakšnega podjarmljenja ali diktata ali tuje volje 1 In ker jo v dobi demokracije država mogoča le na tej podlagi, zato z novo vlado vstopamo v dobo resničnega državotvornega dela za vse narode v državi po sporazumni svobodni volji teh narodov, dočim se je pod Pašičem država zaradi absolutizma ene enoplemenske, hegemonistične in reakcionarne klike razkrajala in propadala.
Boljševiški strah pa, ki ga zdaj Pašič in Pribičevič slikata na steno, je odznotraj otel, zunaj pa ga nič ni. Če boljševizem ni prišel, ko ga jc izzival Pašič s svojimi iz-iomnimi zakoni, persekucijami in aferami,
ga gotovo nikoli več ne bo. Boljševiška nevarnost je bila največja pod Pašičem in Pribičevičem, in država se ima zahvaliti ne njima, ampak mirnemu in zdravemu čutu našega ljudstva, da desničarski teror ni izzval revolucije. Kajti boljševizem po ruski fasoni je pri nas ravnotako nemogoč kakor drugod. Boljševizem je ostal specifično ruski, iz zgodovinskih kulturnih in socialnih razmer Rusije nastali pojav, ki se ni razširil izven meja bivšega ruskega car-stva ne v Evropi, ne v Aziji, ne v Ameriki in se tudi nikoli ne bo. Srbske, hrvatske in slovenske kmetske mase, ki predstavljajo svobodno zemeljsko posest, stremečo za večjim po socialnih vidikih uravnanim za-sebnolastninskim blagostanjem v mirnem sodelovanju z drugimi delovnimi stanovi, so in ostanejo ruskemu boljševizmu tuje. Naš narod je za miroljubno demokracijo,
postopni napredek in temeljite socialne reforme, pa za enakopravnost, stanovsko avtonomijo in čim večjo politično svobodo vseh, naj govorijo katerikoli jezik, ter za prijateljsko zvezo narodov. Ta pa ni noben boljševizem, ki ga hočeta umetno ustvariti samo Pašič in Pribičevič, ker ga rabita v svoje temne namene.
To se jima pa ne bo posrečilo, kakor se jima ni tudi preje. Reakcionarji se bodo prepričali, da so narodi Jugoslavije zmožni, da sami sebe v največji politični svobodi sporazumno vladajo brez nevarnosti revolucije. Strašilo razpada in revolucije je bilo potrebno le Pašiču in Pribičeviču, da sta z njim opravičevala svoje nasilniške metode. Teh strahov in metod pa je enkrat za vselej konec. Če se hočejo, naj se z njimi tolažijo gostilniška omizja samostojnih demokratov.
Izredna šefa HRSS.
VELIKI ŽUPANI - POLITIČNO NEEKSPONIRANI LJUDJE.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Danes se je sestal ministrski ukazni odbor. Reševal je vprašanja o postavljanju velikih županov v vsej državi. Delo še ni končano in se bo jutri nadaljevalo. Želja ministrov in vse vlade je, da se povsod postavijo na velikožupanslca mesta osebe, ki niso politično eksponirane, in ki bodo vladne odloke tudi izvrševali, da se v državi vzpo-
stavi red, delo in zakonitost. Vlada ni imela danes nobene seje in je verjetno, da je tudi jutri ne bo imela. Jutri zvečer pričakujejo kraljeve vrnitve. Pojutrišnjem bodo avdijence, na katerih se bo kralj poučil o položaju. Vlada mu bo predložila v podpis ukaz o imenovanju velikih županov..
Vlad sg ponujajo posoda.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Nova vlada je dobila več ponudb za posojilo iz Angleške in Belgije. Tudi Blairova skupina se je ponudila vladi, da izvrši svoje posojilo. Zahteva opcijsko pravico do nadaljnih pet milijonov na račun drugega obroka za deset milijonov, ki ga še ni izplačala, katerega bi morala izplačati lansko leto. S tem vprašanjem so se danes bavili na sestanku ožjega ministrskega gospodarsko-finančnega odbora. Jutrj se bo s tem vprašanjem pečal plenum gospodarsko-finanč-nega odbora.
sa
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Odpravnik čehoslovaškega poslaništva v Belgradu Černy je danes obiskal zunanjega ministra dr. Vo'o Marinkoviča. Ta obisk spravljajo v zvezo s sestankom med Benešem in Ma-rinkovičem, ki se bo v kratkem vršil. Temu sestanku bi sledila konferenca avstro-ogrskih nasledstvenih držav, ki bi se vršila v Pragi.
Za p€tr?irj3Hje južne SrSiije.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) V pred-sedništvu vlade se je vršil sestanek demokratskih poslancev iz Južne Srbije. Sestanku je prisostvoval poleg Davidoviča tudi Šumenkovič. Razgovarjali so se o razmerah v Južni Srbiji in o programu, po katerem naj bi se sanirale razmere v Južni Srbiji. Pretrc ali so vprašan;'e aTrar. politike, javne varnosti in gospodarskega zboljšanja. O izidih teh posvetovanj bodo poučeni pri st. ministri, da bo vlada mogla podvzeti še te dni korake za popolno ozdravljenje razmer v Južni Srbiji.
POSLANCI ODPOTOVALI.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Iz Bel-grada so odpotovali vsi poslanci Jugosl. kluba. Poslanec Kremžar je odšel v Osijek, kjer bo ostal par dni, nakar bo odšel v Slovenijo.
DELEGACIJE B ANKETIRAJO.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero priredi jutri ob 1. uri popoldne banket naše in italijanske delegacije.
VSTOLIČENJE PATRIARHA V PEČI.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Snoči je bil pri ministrskem predsedniku Davido-viču vojni minister in je uredil vprašanje kraljevega potovanja v Peč. Bil je namreč v Makedoniji in v Južni Srbiji, kamor je potoval, da uredi vso potrebno za kraljevo potovanje v Južno Srbijo in sicer v Peč ob priliki ustoličenja patriarha Dimitrije.
Tudi patriarh Dimitrije je obiskal Davidoviča radi ustoličenja v Peči.
P0TV0RJENA RADIČEVA IZJAVA.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) Današnja «Politika« prinaša poročilo o Radičevem snočnjem govoru. V tem poročilu je tudi meeto, ki je potvorjeno in ga Radič ni izrekel. Dotični potvorjeni in tendenciozni stavek se glasi: »Tega kralja kot človeka spoštujemo, nanj pa nič ne damo, ker smo republikanci. Srbi so svojega kralja ubili, njemu pa se od strani Hrvatov ne more ničesar pripetiti. Najslabše bi bilo to, če bi ga z vsemi častmi in svečanostmi izgnali iz države.«
Ta stavek v »Politiki« je potvorjen. Ni pa potvorjen od uredništva »Politike«, nego od samostojnega demokrata v Zagrebu. Dopisnik »Politike« iz Zagreba je namreč samostojni demokrat. Namen tega potvorjenega stavka v snočnjem poročilu samostojnih demokratov je ta, da izzove v Belgradu upor, še preden prispe tja kralj, da bi mogli s tem oslabiti in po možnosti zrušiti današnjo vlado.
Vlada in vse odlične politične osebnosti ter notranji minister zahtevajo vsled tega zagrebškega »Politikinega« poročila od vseh pristojnih oseb kakor tudi od samih državnih organov v Zagrebu takojšnjega obvestila o tem, koliko resnice je v tem poročilu in kako dejansko stvar stoji.
Popoldne se je zvedelo, da so dotično mesto potvorili samostojni demokrati, ker se je Radič o kralju drugače izrazil. Avtentično besedilo snočnjega Radičevega govora o kralju se glasi tako le: »Znao sam, da je kralj pametan čovjek, i ako naišao bi dobrog savjetnika, koji če mu reči, neka si izljubi svih 10 prsta, tada može nači jedan republikanski narod, koji iskreno potpomače vladi.« — »Vprašujejo nas, kaj je z republiko? Povedal vam bom. Eno je brezdvomno: ako more Rakovski reči, da revolucija ni dogma, more republikanec reči, da tudi republika ni dogma. Programatsko nočemo republike suspendirati, ampak hočem povedati, kakor sem že rekel, da bo Hrvatska republika, ostala Jugoslavija pa naj bo v mednarodnem smislu monarhija. To zavisi od našega sporazuma.«
Tudi notranji minister se jc izrazil časnikarjem, da so ta stavek, ki ga je prinesla »Politikac, ne nahaja v »Slobodnem domu«_ in da jc povsem verjetno, da je potvorjen.
POLITIČNA ZAROTA V EGIPTU.
London, 14. avgusta. (Izv.) ?Daily Maik poroča, t'a je prišla vlada v Egiptu na sled veliki zaroti. Zarotniki so nameravali izvesii državni udar.
Zagreb, 14. avgusta. (Izv.) Danes sa je vršila izredna seja zastopnikov HRSS, na kateri je Radič: poročal o svoji akciji v inozemstvu. Seja je trajala od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Sejo je otvoril poslanec Jalžabetič. Radič je govoril nad dve uri. V glavnem je govoril o sedanjem notranjem položaju, razložil, kako je prišlo do Davidovičeve vlade, ostro je obsodil politiko Nikole Pašiča in njegove politične metode, grajal je radikalno stranke zaradi njene vladoželjnosti in končno rekel, da bodo poslanci HRSS sedanjo vladoi podpirali, čeprav ne vstopijo v vlado. Hvalil je Slovence kot dobre upravnike. O svoji akciji v inozemstvu je poročal zelo obširno in končal z zatrdilom, da HRSS ni član komunistične internacionale, ampak je le federativno zvezana z rusko kmečko internacionalo.
Zagreb, 14. avgusta. (Izv.) Na seji zastopnikov HRSS so govorili tudi o razkolu v vrstah HRSS. Tozadevno je Radič rekel z ozirom na dr. Horvata, da v HRSS ni lopovov, mogoče pa je, da stranka koga izključi.
Povodenj v
Slilano, 14. avgusta. (Izv.) Blizu jezera Largo di Maggiore je nastala velika povodenj. Potok Lavina je izstopil in mesto Varese je preplavljeno. Ves telefonski in brzojavni promet je prekinjen. Škoda je ogromna.
PROTI NEMŠKEMU UVOZU.
London, 14. avgusta. (Izv.) Britanska vlada je sklenila 5 odstotno naklado na nemški uvoz povišati na 26 odstotkov.
14. avgusta 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize in valute. (V oklepaju tečaji z dne 13. avgusta 1924.)'
Italija 326.15 - 365.15 (362.65 — 365.65), London 365.50—368.50 (365.50-368.50), New York 80.25-81.25 (80.30-81.30), Pariš 4.47 do 4.52 (4.42—4.46), Praga 239.50—242.50 (2.38 Curih 15.30-15.40 (15.25-15.35); dolarji 79.60 do 80.60 (79.40-80.40).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 125, Hrvatsko-slavonska zem. hip. banka, Zagreb 62 —64; Jugoslavenska banka, Zagreb 112 do 115; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220; Slavenska banka, Zagreb 106—110; Srpska banka, Zagreb 140; Diouičko društvo za eks-ploataciju drva, Zagreb 110; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1060—1100; Guttmann 686; Našice 86; Slavonija 94; Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana 480; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Ljubljana 123; 7% državno investicijsko posojilo 62; vojna odškodnina .123.
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 14. avg. (Izv.) Efekti: Živnostenska banka 828.000, Alpine 413.000, Greinitz 150 tisoč, Kranjska industrijska družba 910.000, Trboveljska družba 440.000, Hrvatska eskomptna banka 101.000, Leykam 191.000, Jugoslovanska banka —, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 54.000, Avstrijske tvorniee za dušik 210.000, Gutmann 621.000, Mundus —, Slavex 220.000, Slavonija 78.000. Devize: ReJgrad 880, Budimpešta —, Kodanj ,11.280, London 321.700, Milan 3174, Newyork 70.935, Pariz 3972, Varšava 13.550. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 319.900, francoski frank 3945, lira 3190, dinar 879, češkoslovaška krona 2104.
PRASKA BORZA.
Prnga, 14. avgusta. (Izv.) Devize: Lira 152.75, Zagreb 42, Pariz 189.50, London 153.55, Ne\vyork 33.95.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 13. avgusta 1924.)'
Curih, dne 14. avgusta 1924. (Izv.) Belgrad 6.60 (6.60), Berlin 1.25 (1.25), Italija 23.80 (23.85), London 24.06 (24.05), Newyork 5.305 (5.30), Pariz 29.55 (29.40), Praga 15.70 (15.65), Budimpešta 0.0070 (0.0070), Dunaj 0.007475 (0.00775),
UonHonsIa Konferenca.
NOVE TEŽAVE. VPRAŠANJE EVAKUACIJE.
London, 14. avgusta. (Izv.) V poteku konference so se nepričakovano pojavile nove težave. Nemci se branijo sprejeti Francoske gospodarske zahteve in utemeljujejo to sledeče: »Nemčija bo imela po uporabi Da\vesovega načrta skoraj zlato valuto, dočim bo imeli Francija znatno manj vredno valuto. Ako se prednostno postopanje za francoski izvoz v Nemčijo, lci ga zagotavlja Franciji mirovna pogodba, podaljša, kar zahteva Francija, potem bi Francija s svojimi tekstilnimi izdelki preplavila vso Nemčijo in silno občutno oškodovala nemško industrijo. Ne moremo dovoliti, da Francija izboljša svojo valuto na škodo nemške industrije in gospodarstva ter na škodo podpisnikov nemškega posojila. Na to nemško zavrnitev je dal Herriot razumeti, da ne namerava pristati na kak kratek rok za vojaško izpraznitev zasedenega nemškega ozemlja. Izpraznitev naj bi se izvršila šele avgusta 1925. Nemci pa zahtevajo, naj se izpraznitev popolnoma dovrši najkasneje do meseca aprila prih. leta. Tu so pogajanja zaenkrat zopet zastala. Razpoloženje je precej pesimistično.
London, 14. avgusta. (Izv.) Izv.) Včeraj so se vršili razni neoficielni sestanki in pogovori, na katerih so razpravljali o naslednjih vprašanjih: Popolna izpraznitev Porurja — temeljem francosko-belgij-elcega kompromisa — do meseca aprila L 1925; vojaška kontrola v Nemčiji po Zvezi narodov; lista obveznih dajatev v naravi temeljem bodoče francosko-nemške trgovinske pogodbe; upostava nekaterih višjih nemških funkcionarjev na zasedenih ozemljih; končno splošna načela za bodoče trgovinske pogodbe.
Berlin, 14. avgusta. (Tzv.) Listi poročajo, da je izjavil dr. Marx časnikarjem, da smatra konferenco za velik napredek v interesu vsega človeštva. Glavna točka konference pa je vprašanje o izpraznitvi Porurja. To vprašanje je glavno za Nemčijo in za ves svet.
Lonilon, 14. avgusta. (Izv.) Pogajanja Uemške delegacije s francoskimi in belgijskimi delegati o izpraznitvi Porurja so včeraj prekinili in jih danes nadaljujejo. Nemški delegati so se za časa odmora dolgo posvetovali telelonično z vlado v Berlinu. Na današnji seji so Nemci zahtevali, da se Porurje izprazni do 1. januarja ali vsaj do 1. aprila leta 1925. Francozi in Belgijci pa so vztrajali na svojem stališču. Nato so se posvetovali glede postopanja z nemškimi uradniki, ki so bili odpuščeni iz službo. Sklenili so, da rešijo to vprašanje izven konference.
Pariz. 14. avgusta. (Izv.) »Petit Pari-sien« poroča, da je rekel dr. Herriot dr. Marxu: >Mi želimo iskreno, da se sklene med Nemčijo in Francijo trajen in moralen mir, ki bo zgrajen na medsebojnem zaupanju. Dam vam častno besedo, da bo Porurje izpraznjeno tekom dvanajst mesecev. Prepustite pa meni, da bo izpraznjeno še prej, če bodo okoinosti to dopuščale.«
Berlin, 14. avgusta. (Izv.) Vlada je imela danes dolgo sejo, na kateri so se posvetovali o izpraznitvi Porurja. Vlada stoji popolnoma na stališču, ki ga zavzema nemška delegacija v Londonu.
Pnriz, 14. avgusta. (Izv.) Dr. Marx je Imel danes popoldne ob 3 razgovor s Her-riotom. Razgovor je trajal do 4. ure. Pogovarjala sta se o roku izpraznjenja Porurja. Marx je izjavil, da na ta rok ne more pristati in da je treba počakati službenega odgovora nemške vlade.
London, 14. avgusta. (Izv.) Herriot je Informiral svoje tovariše o pogo voru z dr. Marxom. Marx je izjavil, da bo poslal v Berlin finančnega ministra dr. Luthra, ki se naj sporazume z Ebertom in ki naj pošlje brzojaven odgovor o vladnem sklepu.
Rim, 14. avgusta. (Izv.) Ločitev med fašizmom in ostalo deželo se širi in po-globuje. Fašizem hoče iti dalje po poti intransigence ter si trajno zagotoviti diktaturo v državi, a italijanski narod kot celota hoče, da se na celi črti upostavi zakonitost, da se vrneta v deželo mir in svoboda, zajamčena v ustavi. Politični razvoj označujejo v zadnjih dneh sledeči važnejši dogodki:
Včeraj se je prvič sešlo novo vodstvo fašistovske stranke. Mussolini je ob tej priliki izdal poslanico, v kateri pravi, da hoče fašizem, močan v svoji edinosti, korakati na osvojitev države. Potem podaja poslanica glavne smernice, v katerih se mora razvijati fašistovska akcija: Fašistovska država in bombe, fašistovska država in tnjne organizacije (prostozidar-stvo), fašistovska država in organizacija tiska. — Izvolili so izvršilni odbor petih članov, med katerimi je tudi Farinocci.
Nacionalni katoličani so si ustanovili lastno organizacijo pod Imenom »Centro nazionale italiano« — Italijanski narodni
Centrom, ndruženje za politično - socialno akcijo. V začasnem centralnem odboru so poslanci Cavazzoni, Carapelle, Grosoli, Pi-roni, Mattei-Gentili in Mauro. Glavne točke programa so: Bramba in uveljavljav-ljanje verskih načel na političnem polju, kadar gre za vprašanja, ki se tičejo vere in nravnosti; uveljavljanje krščansko-soc. načel na gospodarsko-socialnem polju; priznanje teritorialnih, gospodarskih in moralnih pravic posameznih narodov; delo za svetovni mir in složno mednarodno življenje; v tem življenju zavzemaj Italija tisto sijajno mesto, ki ji po njeni slavni tradiciji in zmagoviti vojni pripada. V notranjem političnem življenju se izreka program za ustavne svoboščine in za pacifi-kacijo in naglasa, da se morajo interesi političnih strank in skupin v vsakem slučaju podrediti in če treba žrtvovati interesom države. O sodelovanju s fašizmom in podpiranju vlade nobene besede. In to je zanimivo, ker se je splošno smatralo in so se v tem smislu izjavljali tudi razni vidnejši nacionalni katoličani, da bo nova organizacija brezpogojno za službo fašizmu. Saj so se nacionalni katoličani odcepili od popolarov prav ob vprašanju o podpiranju fašistovskega režima.
Narodna zveza vojnih udeležencev, v kateri so združeni bojevniki, odlikovanci, invalidi in ranjenci, je izdala na vse svoje člane oklic, v katerem jih poziva, naj se enodušno dvignejo za upostavo moralnega in pravnega reda, za upostavo zakona in svobode, za uveljavljenje krščanskih po-stulatov ljubezni, svobode in pravičnosti.
Iz teh dejstev se vidi, da je fašizem čimdalje bolj osamljen in da na pohodu proti ustavi, ako bo ta pohod res tvegal, ne bo imel sreče.
" lice.
Imenovanje novega velikega župana »Jutru« ne da spati. Ker še novi veliki župan za Slovenijo ni prevzel poslov, je >Jutro< v silnih skrbeh zanj. Potrpežljivost je božja mast, pravi pregovor. Morda bo novi veliki župan za »Jutro« še prezgodaj nastopili
Kako skrunijo grobove. Radikalski poslanec dr. Grgin je v razpravi o vladni deklaraciji zabrusil ^ obraz ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviču sledeče besede: »Poravnajte grobove (v vojni padlih vojakov), ko že tako govorite!«... Ta dr. Grgin je sedel ves čas svetovne vojne v Parizu; šele po premirju se je pojavil nenadoma v Belgradu, kjer trguje na veliko. V parlamentu ga nikdo ne vidi po več tednov in mesecev. Prihaja samo po dnevnice, sicer je pa tako siten, da ga nikdo ne mara. Temu nergaču je odgovoril g. Davidovič možato, a dostojno: »0 grobovih, gospodine, imam pač več pravice govoriti nego vi!« Dr. Grgin je izginil kakor polit cucek, saj je napravil nesramno neumnost, ko je spomnil na grobove poštenjaka, ki je žrtvoval v vojni edinega sina, dasiravno bi ga bil lahko rešil vojne službe, če bi mu bilo na tem ležeče. Sploh pa govorijo o pobeljenih grobovih in obledelih kosteh vojnih žrtev samo tisti, ki so bili takrat na varnem — (Nizza, Cannes, Aix les Bains, Rim itd.) — ali pa mladi ljudje, ki poznajo krušne karte po njih uporabi na — sadnem trgu...
"-f" Dobra metoda. Iz Novega Sada poročajo, da je tamkajšnja organ. Davidovi-čevih demokratov sklenila, da ne sprejme v svojo organizacijo nobenega bivšega Pribičevičevega pristaša, od katerih je zelo mnogo priglasilo svoj pristop ali bolje rečeno prestop k Davidovičevcem. — No-vosadski Pribičevci so hoteli očividno posnemati metodo ljubljanskih Žerjavovcev, ki jim je pomagala do gospodstva v kazini. Tudi drugače je ta metoda dobra. Kaj bi bilo n. pr., če bi vsi Slovenci od prvega do zadnjega priglasili svoj vstop k »Orjuni« in bi v »Orjuni« dobili na ta način večino klerikalci? Žalibog ie pa ta metoda danes že tako obrabljena, da nikjer več ne upali, tudi v Novem Sadu ne.
-f ^Klerikalci prodajajo Slovenijo!« »Jutro« je včeraj objavilo dolgo notico o rezultatih razmejitve med Italijo in našo državo. »Jutro« pripoveduje v tem poročilu, koliko sveta bo zopet izgubila Slovenija. Po svoji stari navadi dolži seveda »klerikalce«, češ da so ti prodali Italiji take kose slovenskega sveta. Komaj pa smo prebrali to novico v »Jutru«, smo vzeli v roke dunajsko »Neue Frcie Pres-se« od srede. Tam smo našli članek, ki i ga je napisal o novi belgrajski vladi italijanski senator Benedetto Cirmeni. V i tem članku piše gospod senalor med dra-| gim: »Pripominjam, da sc jo tudi slovensko časopisje pogosto zaletavalo v Italijo in da jc voditelj stranko dr. Ant. Korošec storil do skrajnosti vse, da prepreči, da bi so hclgrajska vlada sporazumela z laško vlado o resnih teritori-jalnih vprašanjih, ki jih visoki svet zaveznikov ni rešii v mirovnih pogodbah. I Kadar je laska vlada zaradi raznih obmejnih incidentov protestirala, se jc bekraj-
ska vlada vedno opravičevala, da je vsega vzrok politično sovraštvo hrvatskih in slovenskih opozicijonalnih strank, ki skušajo delati iz Srbov sestav-j ljeiii Pašičevi vladi neprilike, dočim se j Pašič še vedno spominja uslug, ki mu jih j je izkazala Italija še pred svetovno vojno | iu med vojno. Več let so se glasilo vse informacije iz glavnega mesta Jugoslavije y j tem smislu, da mora Italija strogo razlo-i čevati med Srbi, ki so stari in"zvesti prijatelji Italije, in pa incd Hrvati in Slovenci, ki še vedno Italijo smrtno sovražijo.« — Ali je to »Jutru« dovolj? če ne, bi mu še povedali, da je njegova bivša vlada skuhala vse, kar je privrelo sedaj iz piskrčka.
-f Grški tisk o vladi g. Davidoviča. Atenska »Demokracija«, glasilo republikanske zveze, piše med ostalim sledeče: »Ta nedvomno odlični državnik je prožet demokratičnega duha in teži za uresničenjem najširšega in najsolidnejšega sporazuma v obliki balkanske antante, ki * bo zajamčila mir in kooperacijo med balkanskimi državami. « — Tako piše grško glasilo. »Slovenski narod« ima o g. Davidoviču, ki ga je svojčas koval med zvezde, povsem drugo mnenje. K sreči se upošteva stara fregata iz Knafljeve ulice samo še v ljubljanskih — gostilnah.
Iz Kranja. Poročilu o lepo uspeli orlovski slavnosti dne ,10. t. m. treba dodati nekaj opazk ali dodatkov, da se gotovo stvari otmo pozabljivosti. Res smo opazili z velikim zadoščenjem, da so se naši nasprotniki tako med službo božjo kakor med sprevodom obnašali dostojno in korektno, tudi največje liberalne korifeje, ki so gledale slavnost tu in tam, so niso izpozabila. Prav lako, mnogo lažje narn bo sožitje in mnogo dostojnejši bo boj, ki je pač neizogiben, če bo ta gospoda vedno spoštovala tudi naše pravice. Zato nič ne omenjamo različnih afer pri razobešanju zastav. Kar je bilo, je bilo, mi domačini in okoličani vemo, pri čem smo. — Vendar pa ne moremo zamolčati vprav pobalinskega dejanja proti kumici naše nove zastave, gospej Logarjevi. Na odprti dopisnici ji je pisal nekdo tele besede: »Radi separatističnega, narodno izdajalskega kumovanja Vas čaka težko plačilo.« Brez podpisa, kakor pač znajo te vrste poštenjaki, datum v Kranju, poštni pečat Kranj. Ne maramo nikogar dolžiti, nikomur podtikati, a značilno je za mišljenje nekaterih naših liberalcev, kateri kavaliratva proti našim damam nočejo poznati, dočim se ga kar cede proti — kakor jih imenujejo — narodnim damam. Pribijemo le, kako polno umazane surovosti mora biti srce, ki narekuje take — mimogrede rečeno — bedaste besede, da jih očitno pošlje obče spoštovani gospej. Ne, gospe Logarjeve, ld se take grožnje ni zbala, ne čaka težko plačilo, ampak naša globoka hvaležnost za pogumni nastop toliko časa, dokler bo vihral novi prapor nad orlovskim vrstami v Kranju. To pa! — Pripomnimo še, da ta prireditev ni bila okrožna prireditev, ampak le odsekova, torej je bila udeležba zunanjih odsekov prostovoljna! Pa kljub temu in kljub slabemu vremenu nas je počastilo toliko število ! Hvala vam, bratje in sestre I Bomo vrnili. | Pribijemo to radi tega, da ne bodo naši nasprotniki mislili, da v kranjski okolici ni več Orlov, kakor jim njihovi listi vtepajo v glavo. So Orli in mnogo jih je ter jih bo še več. Samo nikar se ne jezite, bi vam škodovalo. Da vam pa je naš nastop imponiral, nas veseli, da ste to priznali. Prosimo vas še to: tistemu šumiju-orjunašu, ki je bil zadnjič doma tepen, recite, naj nikar ne govori pri takih prilikah o bombah in granatah. Je presmešno in prenevarno, zanj namreč, ker so se baje nekateri odločili, da ga bodo, če bo še siten, čisto po domače — z brezovko.
Je Že tukaj JVEirim čolada
gPEf' na ueleaejmu paviljon
tfiiii
š Shod SLS na Urški. V nedeljo, dne 24. t. m. se bo vršil na gori Urški po zadnjem opravilu shod SLS. Govorila bosta poslanca Rebenjak in Kugovnik. Pričakuje se obilna udeležba iz Mežiške, Mislinjske, Šaleške in Dravske doline,
š Otvoritev Industrijsko - obrtne razstave v Mariboru. Danes, ;15. t. m. ob 10. Uri se bo vršila pri vhodu v Prešernovi ulici slovesna otvoritev razstave.
š Dva požara. V Orehovi vasi je pogorela hišica posestnika Simona Lizonika, ki je bila krita s slamo. Mož ima okrog 25.000 Din škode. Kako je nastal ogenj, ni znano. — V Račjem sta se igrala dva otroka za gospodarskim poslopjem posestnika Josipa Megliča z užigalicami. Poslopje je bilo napolnjeno s senom, slamo in drugimi poljskimi pridelki. Ogenj je izbruhnil tako nenadoma in se je teko hitro razširil, da je bila vsaka pomoč zaman. Mož ima okrog 150.000 Din škode in je le za primeroma mal znesek zavarovan.
za velesejem v Ljubljani, 1'jjJD Maribora, Pragi, Grndcu prodala ALOMA COMPANV, Ljubljana, Kongresni trg 3
—	Kraljev prihod v Belgrad. Kralj Alek sander bo prispel 15. t m. v Belgrad, odkode: bo nadaljeval svojo pot v Oplenac, kjer se vr še na grobu kralja Petra žalne svečanosti.
Minister Sušnik v Ljubljani. Sinoči j< jo prispel z večernim brzovlakom v Lju bljano železniški minister Anton Sušnik Z njim so prišli načelniki iz ministrstva zj trgovino Todorovid in dr. Lazarevid in Katid Kot zastopnik ministrstva za kmetijstvo je prišel načelnik tega ministrstva Stojkovid Danes zjutraj bo železniški ininistor v Imenu kraljevske vlade otvoril ljubljanski sejem in si ga ogledal. V soboto zjutraj se odpelje minister Sušnik v Maribor, da si ogleda železniške naprave. V nedeljo se bo minister vrnil v Belgrad.
—Marijino Vnebovzetje. Današnji praznil je zapovedala cerkev in ga je vstavila v primeren čas. Še se dvigajo ptice iz polnozrelih snopov v temno modrino predjesenskega neba; in kdor lahko na tak dan praznik praznuje tako, kakor ga mora, in ga sme praznovati, kakor ga hoče, ta ne bo ostal na ta Marijin praznik v zaduhlosti mesta, temveč bo šel ven in bo hotel bili sam bliže nebu in bo dvignil misli gor v nebo, kamor nas hoče peljati cerkev s spominom na Dobro gospo in mater. Ta bo doumel globlji pomen in namen praznika Nima prav oni, ld hoče s suhoparnim računanjem dokazati, da je praznikov preveč, in ki kaže z vrstami številk na gospodarsko škodo praznikov. Kajti niti gospodarstvo niti ljudje ne obstoje iz številk, temveč iz vrst nečesa, ker pravo razmerje do stvarstva in dela omogoči šele harmonijo v krogu, začrtanem od dolžnosti življenja in pravice do življenja. In če je cerkev v vsem lelu vstavila Marijine praznike v najlepše čase, ali ni prav, da se je zgodilo to v spomin žene, v katero verujemo, da je mati našega Gospoda? V tej misli praznujmo tudi današnji dan Marijinega Vnebovzetja!
—	Evharistični kongres v Osijeku. Evha-
rističnega kongresa, ki se bo vršil 16. t. m. v Osijeku, se bo udeležil tudi minister pro-svete g. dr. Korošec.
—	Vandervelde v Belgradu. Voditelj belgijskih socialnih demokratov Vandervelde je dospel v Belgrad, kjer bo imel konferenco a svojimi somišljeniki.
—	Nov član upravo državnih monopolov, G. Ignacij Bajloni, veleindustrijalec v Belgradu, je imenovan za člana uprave državnih monopolov.
Vzpostavljena proga. Proga MUdeci-Ča« činci, ki spaja Osijek in Križevce. je bila po kratld ukinitvi prometa vsled povocjnji zopet vzpostavljena.	. -
—	Za pobijanje produkcijo opija. Društvo narodov je dostavilo naši vladi zahtevo, da v svojem delu pobija produkcijo opija, -h Isto velja tudi za uvoz in izvoz opija.
—	Korenovcmu časopisu »Sloven. dom< v Trbovljah je zaenkrat zmanjkalo sape. Pravi pa, da samo začasno, ko bodo volitve tu, bo zopet začel. Zaradi nekega napada v listu ga toži Dominik Kolenc zaradi častikraje in obrekovanja in Mihetu se obetajo slabi časi, ker ni več podpor iz Belgrada, niti ne ministrov, ki bi ga rešili pred sodiščem.
—	Češkoslovenska obec v Ljubljani in Češki klub v Mariboru priredita v nedeljo, dne 24. avgusta 1924 izlet v Rogaško Slatino ob vsakem vremenu. Tega izleta se udeležita tudi Jugoslovenska - češkoslovaška liga v Ljubljani in Mariboru. Imenovana društva vabijo svoje člane k obilni udeležbi, kakor tudi nečlane Čehoslovake, iz okolic Celje, Novega megta, Ptuja in drugih krajev Slovenije. Dobrodošli bratje Jugoslovani. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Prijave k udeležbi sprejema ustmeno in pismeno najkasneje do torka, dne 19. t m. gosp. Viljem Sequardt v Ljubljani, šelenburgova ulica 4, na dvorišču. Pri prijavi je plačati predplačilo 25 Din na račun skupnega kosila. Izletniki iz Ljubljane se odpeljejo z vlakom, ld odhaja iz glavnega kolodvora v Ljubljani ob 5-28, prihod ob 9.8 v Rogaško Slatino, se vrnejo od tam z vlakom ob 18.19, prihod v Ljubljano ob 22.15. Udeležniki, ki so člani »Planinskega društva« plačajo polovično vožnjo, pod pogoji, ki so bili tozadevno objavljeni. Za mariborsko oblast se dobijo eventuelno podrobne informacije pri Češkem ldubu v Mariboru.
—	Samomor v mrtvašnici. Revež, starček 75 let star, vdovec, sam, brez imetja Id doma, Jernej Perše, se je vsled osamelosti in neznosne bede, dasi je bil še precej trden, v mrtvašnici v Selnici ob Dravi obesil. Reveža, za katerega se preje ni nihče zmenil, so po smrti vsi pomilovali. Pokopali so ga nfl občinske stroške.
—	V Domžalah vprizore danes kamniški za vse lepo in dobro vneti dijaki »Veroniko Deseniško«. To bo prva vprizoritev te najnovejše Izvirne slovenske žalolgre, katere priprave je pesnik sam vodil. Vprizoritev bo v Društvenem domu ob pol 4.
—	Trbovlje. Vojaštvo, ki jo bilo v Trbovljah zaradi orjunskih dogodkov od 1. junija dalje, so je zadnji torek odpeljalo na svoje mesto v Ljubljano. Drugega slabega nimamo od njih, kakor da mora občina nositi V3e stroške za njihovo vzdrževanje.
—	Pozor prod nakupom I V Kamniku ja bilo ukradeno novo, zeleno pleskano kolo. Tat se je odpeljal v smeri proti Ljubljani. Kolo ima tovarniško štev. 571.G84 in ie vredno
3000 Din. — V Triplotovi gostilni v Mostah na Gorenjskem je ukradel 70 letni neznan moški precejšnjo zalogo raznih tobačnih izdelkov. Izgleda, da se je ravno tisti neznanec oglasil tudi pri ravnatelju elektrarne Francetu Vagaja, kateremu je odnesel 500 Din vreden suknjič. — Kmetijski družbi v Kranju je bil ukraden od motorja za pogon kmetijskih strojev 8000 Din vreden magnet. — V Malem Kamnu je bilo vlomljeno v hišo po-sestnice Elizabete Vovkove. Tat je odnesel več raznega perila, par novih čevljev in pa ročno žago.
—	Pobegnila je od doma iz neznanega vzroka 48 letna Marija Ratajčeva. Žena je bila srednje postave in črnih las. Ni izključeno, da je izvršila samomor.
—	Ujet slepar. Nedavno je v Belgradu poneveril Vasilij Ljuština, nameščenec tvrdke E. A. Kosovič v Belgradu, več vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 150.000 Din. Med oškodovanci je bil tudi g. Ivan Eebek iz Celja, ki je bil tvrdki Kosovič izročil meseca aprila t. 1. 47 obveznic državnega posojila. Belgrajska policija je tatvino naznanila tudi zagrebški policiji, ki je Ljuštino zasačila v hotelu «Tri gavrana«. Ljuština jo imel pri sebi še 16 tisoč dinarjev. Tatvino taji. Ljuština bo izročen policiji v Belgradu.
—	Železničar smrtno ponesrečil. Na postaji Novski, na progi Sisek—Zemun, je padel pri razvrščanju železniških voz reditelj vagonov Matija Čirič pod kolesa težko oblože-
P. Kramar:
Pohod po letošnjem velesejmu.
V mrzlični naglici so pred štirimi leti postavili naši industrijci, obrtniki in trgovci novo moderno mestece v Ljubljani. Na zapuščenem travniku so zrastli krasni paviljoni in v njih lotos zopet gledamo nakopičeno bogastvo naše jugoslovanske zemlje, delo in izdelke pridnih rok, marljivih in neumornih delavcev, ki stopajo z današnjim dnem v vrsto prvovrstnih tekmecev industrije in obrti. Ta naš velesejm ni navadna reklama za prodajo in dobiček, marveč ta krasen vzorčni velesejem nudi obiskovalcem vse, kar premore pridno delo, volja življenja in marljiva vztrajnost. Očarani so domačini, ko vidijo kaj v skupnosti dela zmore posameznik. Poleg okusnega aranžma, poleg udobnosti, ki se nudijo obiskovalcu, preidem na stvarno izložbo in kratek opis razstavljenega dela.
Rokli so in mnogo se je pisalo, da Slovenci nimamo industrije, rekli so, da je naša obrt še v po rojih in jedva zadostuje domačim potrebam. Res je, da ima naša gruda bogate neizčrpne vire surovin ali letošnji velesejem dokazuje, da nam ni treba teh surovin izvažati tujim producentom, marveč smo v stanu, da jih izrabljamo ln izdelujemo sami. Paviljon za paviljonom, izložba za izložbo nas očarajo s svojimi krasnimi in umetniško dovršenimi izdelki vseh vrst. Od najmanjše obrti do tehnično dovršenih izdelkov s pomočjo najmodernejših strojev nudi ta izložba. Vzorčni velesejem se naziva ta prireditev in priznati moramo, da so to res vzorci, prvovrstni, ki lahko tekmujejo i izdelki svetovno priznanih industrijskih narodov. Jugoslavija je bila dosedaj znana le kot agrarna država. Ljubljana s svojimi velesejmi pa nudi priliko, da lahko spozna in uvideva ves svot, da ne pridelujemo samo žita in moke, ampak da smo zmožni tudi zmleti to žito z lastnimi stroji, to moko spremeniti v najboljše izdelke in da znamo vse naravne zaklade izdelati tudi v prvovrstne izdelke. Nemogoče je označiti vso marljive delavce na polju naše industrije, obrti in trgovine.
Vse, kar je treba, vse kar potrebuješ, ne samo kot posameznik, marveč tudi kar potrebuje množica, dobiš v teh izložbah. Poleg tega so vsi izdelki izloženi v tako okusnih in naravnost vabljivih potezah, da obiskovalce očarajo. Tu so delali delavec, obrtnik, podjetnik in umetnik. Vse kar tvori in predstavlja naše delo, je na tem malem prostoru bogato zastopano, umetniško razloženo. Od male obrti, ki jo združujejo v veliko celoto posamezne zadruge, pa do velikih obratov, ki nastopajo kot močnejši sami in samostojno, vidimo na našem velesejmu trud dola naših rok, vidimo izdelke, ki ne potrebujejo nikake reklame, marveč samo priznanje.
In ko si tako že truden od razgleda naj-raznovrstucjših industrijskih in obrtnih izdelkov na velesejmu, so ti oko razveseli pri Pogledu na krasno cvetje in zelenje, na razne cvetlične skupine, ki so spremenilo sejmišče v pravcati park. Glavni prospekt od vhoda je letos čisto drug, odprt, ker se je trafika, ki ga je preje zapirala, prestavila sedaj na desno stran. Združeno opekarne so nadomostile svojo prejšnjo skromno kolibo z naravnost monumeutalno zgradbo v surovi zldaninl. Izginila je tudi markantna piramida Papir-šofa in s tem so jo zopet pridobilo več zraka in pregleda po lupo zeleno zaraščenem razstavnem prostoru, premrežo-nem po sistematično izpeljanih, z belim peskom posutih komunikacijah. Tik za novim
nega voza. Kolesa so zdrobila ponesrečencu prsi in je bil mož na mestu mrtev.
—	Pomanjkanje sodnikov v Vojvodini.
Novi sekcijski načelnik v justičnem ministrstvu Boško Gjurgjev je v pogovoru s poročevalcem >D. Volksblatta« izjavil, da bo njegova prva skrb, da odpomore pomanjkanju sodnikov v Vojvodini. Tačas je v Vojvodini približno sto nezasedenih sodniških mest. Ker bo pa spričo sedanjih plač težko dobiti zadostno število reflektantov za ta mesta, si bo Gjurgjev prizadel, da se plače izboljšajo. Razen tega se bo Gjurgjev zavzel za to, da se na subotiški pravni fakulteti ustanovi stolica za ogrsko pravo.
—	Vojvodini preti nova povodenj. V zadnjem času sta začeli Donava in Tisa zopet izredno naraščati, tako da je nevarnost za ponovno povodenj.
—	Modna trgovina Žibort se je preselila iz Prešernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske cerkve in se toplo priporoča cenjenemu občinstvu.
—	Čajne mešanice v srebrnih zavitkih z znamko »BUDDHA« so priznano najboljše. Dobi se jih povsod. Zahtevajte navodila.
SK Celjo : SK Radeče. Na praznik dno 11. t. m. se vrši na prostoru g. Starca prijateljska nogometna tekma med prvakom Coljskega pododbora SK Cel.ie contra SK Radeče. Z ozirom na izborno formo SK Radeče bo tekma zelo zanimiva. Sodi g. Bari iz Celja.
paviljonom Združenih opekaren je zgradilo stavbeno podjetje Ivan Ogrin priprost, toda okusen in svojemu namenu popolnoma odgovarjajoč paviljonček.
Za Paviljonom Stanka Forjančiča «Tri-glav« je postavila tvrdka Hontsch okusen cvetličnjak, poleg njega pa brizga v zrak vodo tudi letos vodomet tvrdko Toman. Pred paviljonom «F« je zgradilo gradbeno podjetje ing. Accetto posebno, zelo zanimivo zgradbico v sistemu «Seydl«. Tudi tvrdka «Split« se nam predstavlja z lepim, namenu primernim paviljonom. Jekleni zvonovi jeseniške Kranjske industrijske družbe so se zopet preselili na staro sejmiče, na njih lanskoletnem prostoru pa, na novem sejmišču, je razstavil inšpektorat ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani v Dockorjevi baraki iz reparacijskega blaga, kjer je umeščena zelo interesantna in poučna higijenska razstava in kjer se brezplačno rontgenizira ter se vrše skioptična predavanja zdravstvene vsebine. Omeniti moramo na starem sejmišču še zvonove Združenih strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Zvonovi imajo zares krasen glas in izredno okusne oblike, okrašene z umetniško dovršenimi ornamenti moderniziranega romansko-bizantinskega sloga.
V paviljonu «L« pa ima letos nadvlado zelena barva in pod njegovo streho se skriva «Priroda Slovenije«, to je planinsko-lovska razstava. Skrajni čas je, da mi naše gospodarstvo temeljito spremenimo, posebno še, da se okoristimo kolikor mogoče z naravnimi krasotami naše zemlje, ki so zaeno tudi naše prirodno bogastvo. Treba je privabiti tujce, treba je dvigniti tujski promet, kar nam bo gotovo prinašalo lepe dohodke. Treba pa je tudi, da se mi sami seznanimo z vso krasoto in z vsemi tajnostmi prirode. Ta namen ima planinsko-lovska razstava, kjer se z raznimi prirodnimi predmeti, slikami, grafičnimi tabelami in drugimi pomočki uvajajo obiskovalci velesejma v vse čare naših pokrajin. Opozarjajo se na razno dohodke, ki jih nudi pametno izkoriščanje naravnih krasot, in na zabavo, ki jo nudi pri-roda. Seznanjajo se pa tudi z industrijo, ki jo v neposredni zvezi s takimi podjetji. Paviljon «L« je razdeljen v oddelke za tujski promet, za turistiko, lov in ribaritvo. Propaganda za tujski promet je kot taka v zvezi z ostalimi panogami. Turisti kažejo z razstavljenimi slikami krasoto pokrajin in prijetnih izletov, kakor tudi zimski šport, ki je v zvezi s turistiko. Razstavljeni so razui predmeti, ki jih rabi turistika. Polog turi-stike je razstavljeno tudi vse potrebno za lov. Razstavljeno je tudi rogovje in razne drugo lovske trofeje.
Priznati se mora vsem, ki so sodelovali pri letošnjem velesejmu, da so dokazali s svojim požrtvovalnim delom ,da razumejo naš razvoj, da vedo, kaj je podlaga življenja da delajo in s tem udejstvujejo geslo življenja: «V delu je moč!«
• • •
Otvoritev letošnjega velesejma. Letošnji velesejem se otvori slavnostno danes ob y2 10 dopoldne. Splošen dostop na sejmišče od 12. ure naprej.
K otvoritvi volesejma. Velikega župana mariborske oblasti bo pri današnji otvoritvi velesejma zastopal g. okrajni glavar dr. Marko Ipavic.
Prodaja legitimacij. Permanentne legitimacije se prodajajo že na velesejmu pri dnevnih blagajnah. V izogib navalu na otvoritveni dan, se naproša občinstvo, da si jih oskrbi že sedaj.
Opozarjamo občinstvo, da si more nabaviti legitimacije za poljuben vstop na velesejem po Din 50.— tudi pri Tourist-Office (Put-nik) na Aleksandrovi cesti in pri Zadružni banki v Ljubljani, da se tako izoene drenia-
nju pri blagajnicah ob vhodih na sejmišče. Letošnji velesejem nudi s svojo lovsko-planin-sko in higijensko razstavo ter z nadvse okusnimi izložbami po paviljonih toliko zanimivosti, da si jih ni mogoče z enkratnim obiskom ogledati, zato je v interesu vsakega posameznika, da si raje nabavi permanentno legitimacijo.
Ekspozitura »Slovenčevo« upravo na volosejmu ima kot lani svoj prostor pri vhodu na desni strani poleg sejmskega poštnega urada. Ondi se prodaja »Slovenec«, obenem pa sprejemajo novi naročniki na naše časopise ter oglasi. Cenjeni naročniki dobe ondi vsa tozadevna pojasnila.
Skauti na velesejmu. Naša vrla skautska organizacija se bo letos zopet izkazala v službi velesejma. Kako lepo so lansko leto držali red, sprejemali tujce na kolodvoru in jih vodili na odkazana stanovanja. Gostje velesejma odnašajo s seboj najboljše utise o naši vrli skautski organizaciji, ki je popolnoma na svojem mestu. Ze lansko leto so se gostje napram sejm-skemu ravnateljstvu najlaskaveje izrazili o disciplini, redu in služnosti naših skautov.
Menjalnica na velesejmu. Za čas letošnjega velesejma bo poslovala v »D« paviljonu takoj ob vhodu na sejmišče na desno menjalnica Ljubljanske kreditne banke, s čimur je posebno ustreženo trgovski publiki.
Paviljon »G«. Elektrostrojna industrija, tvornica železnih vijakov in kisika (oxigen), Vojnovič & Cie, Ljubljana-Vič. Tvrdka ustanovljena leta 1908 kot koncesionirano podjetje za gradbo električnih naprav, veletrgovina vseh tehničnih in elektrotehničnih predmetov in strojev. Tvrdka ima obširne trgovske lokale v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Leta 1918 kupila je tvrdka bivši valjčni mlin in druge tovarniške prostore na Viču pri Ljubljani ter tam uredila strojno-elektromehanično delavnico, tvornico za izdelovanje kisika (oxigen) ter tvornico železnih vijakov za les, katera je urejena z najnovejšimi stroji (automati). Za pogon strojev ima tudi lastno vodno silo. Tvrdka razstavi letos lastne izdelke, ter izdelke tvrdke Jugoslavenske >Ganz«, katero zastopa za Slovenijo.
V higijenski razstavi na velesejmu predava danes ob štirih popoldne predstojnik higijenskega zavoda dr. Ivo Pire o »Higi-jenskem preporodu ljudstva«.
Svetilnik iz čokolade na velesejmu. V paviljonu «H« vzbuja posebno pozornost iz čokolade zgrajen 3.50 m visok stolp, ki predstavlja morski svetilnik. Na vrhu svetlika luč v pestrih barvah. Stolp je razstavila znana tovarna čokolade Kari Zalokar v Mariboru. Izdelki to tvrdke, ki prihaja na trg pod imenom MIRIM ČOKOLADA so prvovrstne kakovosti. Častitamo tvrdki na njenem uspehu, a Mirim čokolado toplo priporočamo.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani razstavijo na ljubljanskem velesejmu od 15.—25. t. m. štiri bronaste zvonove in sicer H 2152 kg (normalna teža 2200). Dis 1023 kg (1060). Eis 652 kg (640) in Gis 470 kg (460). Kakor vsi izdelki te stare in edine ljubljanske zvonarne, odlikujejo se tudi razstavljeni zvonovi s krasno zunanjščino in z mogočnimi srebrnočistimi glasovi. Uliti so iz najboljšega materiala. Vsak interesent si more ogledati v zvonarni (Karlovška cesta 1) tudi druge zvonove iste kakovosti. Naročbe se sprejemajo na sejmišču in v zvonarni.
Priporočamo Ljubljansko posojilnico, ki posluje v novoopremljenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg 6 ter obrestuje hranilne vloge najugodneje. Opozarjamo na oglas.
»Štora« d. d, tovarna za zavese, pregrinjala
in vezenine, Št. Vid nad Ljubljano.
Ze lansko leto je spadal oddelek tovarne »Štora« na ljubljanskem velesejmu med najlepše bisere, letos pa je »Štora« sama sebe naravnost prekosila. Tovarna izdeluje na 53 strojih z električnim pogonom, med njimi so stro-ji-velikani po 11 m dolžine, vse vrste in tehnike vezenin, zaves in pregrinjal. Glede velikosti in vsestranosti je »Štora« edino podjetje te vrste v Jugoslaviji ter z lahkoto krije vso potrebo države. Ker tudi v bližnjem inozemstvu ni nobenega sličnega podjetja, je to za »Sto-ro« izrednega pomena. Izdelki tovarne so znani in razširjeni ne le po celi Jugoslaviji, temveč si je s svojimi res prvovrstnimi in vele-okusnimi izdelki pridobila tudi priznanje inozemstva ter pričela eksportirati zlasti na Angleško in v Italijo. Dobila je celo naročilo iz daljne Avstralije. V tovarni je stalno zaposlenih okoli 100 oseb. Da bi se tudi najširšemu občinstvu pokazalo lepoto in domačnost prijetno okrašenega doma, je opremila tovarna takoj poleg svojega oddelka kompleten inte-rieur. Od vsakdanjih skrbi utrujenemu človeku pač nič bolj ne prija, kot prijazno okrašena sobica s svojim svečanostnim večernim razpoloženjem. Nekulturni narodi se radi li-špajo, kulturni narodi pa potrebujejo v svojih dekoracijah neke izbranosti. Razstava »Store« ima namen povzdigniti v najširšem občinstvu čut za lepoto. »Krasni svoj dom« naj postane geslo vsake naše hiše, zlasti pa naših gospodinj. Sploh je opažati med St. Vidčani izredno sposobnost in podjetnost, kajti od mizarskega mojstra Roka Berlič-a iz Št. Vida nad Ljubljano (Zapuže) poleg izdelkov »Store« razstavljena spalna soba je v resnici prvovrsten izdelek, ne samo kar se tiče okusa, temveč se znmore kosati tudi glede fine izdelnve s prvimi tovarnami. Če pa povprašate po ceni,
boste prijetno iznenadeni glede njene solidno^ sti. — Razstavni paviljon H oddelek 310 in 309.
Ljuiiljanske novice.
lj Ata. Včeraj so se ata počutili silnd slabo. Bodlo jih je in pikalo in cukalo od pleše do gole pete, da jim ni bilo obstanka. Še popeljni niso nič pomagali. Potem pa še ta glava! Ta je bolela, da ata niso vedeli več, ali je ura devet ali deset. Bila je pa točno deset, ko so ata vstali in storili trden sklep, da gredo v špital. Ko so se lepo umili in preoblekli, so se vsedli pred pošto na tram vaj, plačali 6 + 2 kroni. Nobel geht die Welt zugrund', so rekli ata in se pripeljali s svojimi bolečinami pred državno bolnico. Tam se jim je najprej zafržmagalo, da jih ni sprejel sam šef zdravstvenega odseka, ki mora biti vendar najboljši izmed vseh dohtarjev, (če njihov šef!), potem so se pa le udali v, svojo usodo in so prav lepo ubogali. Mlad gospod jim je napisal nekaj na bel listek in jih' je poslal najprej tja, kjer v ušesa gledajo. Tam jih je sprejel gospod z velikim očesom sredi čela, pod tem očesom je imel pa še Da-vadne oči in na teh očeh špegle. Nastavljal je na atova ušesa razne piščalke in ata so slišali vse, kar je dohtar hotel. Končno je dohtar napisal na listek: Sliši rasti travo in celo popeljne pod Tivoli — in je ata poslal na oddelek, kjer gledajo oči. Gledajo sicer, vsake oči, ampak tam gledajo dohtarji s svojimi očmi druge oči. Dohtar je natikal na atov nos — schon rot gefarbt, bitte sehr —< vse vrste špegle, potem je pa še sam natek-* nil ene špegle in gledal skozi nje v atove očL Nekaj časa je gledal, potem pa zapisal na lin stek: P(acijent) vidi izborno, vidi celo v pri-hodnjost. On vidi celo, da bo vlada padla v, soboto točno ob 14. uri 37 minut in 59 sekund,
—	S tem listko mje poslal ata naprej preko; brvi v neko drugo poslopje. Tam so jih spre-i jeli zopet neki drug gospod dohtar. Ta go-: spod so imeli pa zlate špegle. »Ahac, so de-: jali ata, »ta gospod bodo ta pravi, ti imajo' špegle, ki nekaj veljajo.« Pa so rekli gospod z zlatimi špegli atu: »Vas hudo glava boli* kajne? Bomo kmalu pogledali kaj je!« —i Gospod z zlatimi špegli so ppsadili ata vi mehak fotelj, potem so pa postavili pred ata velik inštrument in napravili temo v sobL Potem so pa gospod dohtar začeli gledati. Ko so nekaj časa gledali skozi zlate špegle v, inštrument, so vprašali: »Kaj vas pa pravzaprav' boli?« — »V možganih me boli, v možganih«, so rekli ata. — »To pa že ne bo, ker možganov v vaši glavi inštrument nič ne kaže«, so rekli gospod dohtar, »ampak sama ajdovica je notri, sama ajdovica!« — »Jera-nas, jemnas«, so zastokali ata, »kako pa to?<
—	»Le potrpite, ata, so rekli nato gospod dohtar, »bomo pa še en vijak privili, da bomo videli še bolj natanko-< Ko so gospod dohtar vijak še nekoliko privili in zopet pogledali v inštrument, pa so vzkliknili: »Je že, je že! Ga že imamo! Ata, ga že imamo! Kar vsta-nite, sedaj je pa že dobro!« — Gospod dohtar so zopet napravili svetlo, potem so se vsedli za mizo in nekaj napisali, nazadnje so pa dali atu v roke bel listek. »Je že dobro, ata, zbogom! Pa lepo ubogajte!« Ko so pa ata prišli iz špitala, so pogledali, kaj je napisal dohtar, ki ima zlate špegle. Pa so brali: »Namesto možganov ajdovica. Sredi ajdovice »Fremd-korper« in še ta ima kurje oko. Terapija: Vsak dan enkrat zum Maček, dem \veltbe-riihmten, tam za vodo, vsak drug teden pa naj pacijent obišče tistega gospoda, ki so zdaj za Topolavca. Splošno stanje slabo, pacijent neozdravljiv.« Ko so ata to prebrali, so jo takoj ves srečen in vesel vrezali tja za vodo;
lj Humoristična stanovska tekma med ljubljanskimi tiskarji nogometaši in zagrebškimi tiskarji nogometaši se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne na igrišču Ilirije. Zagrebški tiskarji so pozvali ljubljanske tiskarje na boj na zelenem polju, kateremu so se ljubljanski tiskarji odzvali. Moštvo ljubljanskih tiskarjev bo sestavljeno po večini iz reprezentančno debelih in suhih ne-znaničev, ki bodo že s samo telesno postav-nostjo vzbujali strah in grozo. Med njimi se nahaja par pravih fenomenov telesne lepote. Favorit moštva je golman, ki bo s palico v desnici branil svoje svetišče. Ker je dotičnik predsednik športnega kluba, poseduje obilo teoretičnega znanja, ki ga bo moral v nedeljo uporabiti tudi v praksi. Ostali zbrani cvet se odlikuje s svojimi platfusi — plešami —< kratkimi in ravnimi nogami, s čimer bodo zmožni zbuditi med publiko, zadivljeno nad lepim športom, obilo zabave.
lj Iz strahu pred materjo. Neko podjetno, komaj 16 letno dekle, ki stanuje pri svoji materi na Martinovi cesti, je predvčerajšnjem izostalo z doma pozno v noč. Iz strahu pred materjo je skočilo skozi okno s prvega nadstropja na Martinovo cesto in se precej poškodovalo. Prepeljali so jo v bolnico.
lj Zadruga ta potnikov, preprogarjev, iz« delovateljov žimnic in izdclovateljov posteljnine za ljubljansko blast naznanja, da se prične pomagalska preizkušnja dne rt. septembra t. 1. Prijave je naslovite na načelnika Josipa Sluga, tapetniški mojster, Ljubljana, Rimska cesta 21, do 26. t. m.
Poravnajte naročnino!
Ljubljanski vzorčni velesejem.
Londonske pogodbe.
(Od našega londonskega poročevalca.)
Zadnji parlamentarni teden pred počitnicami je bil dramatičen. Po dolgih naporih se je reparacijska konferenca pririla bliže miru ter se zedinila v glavnih točkah, da poizkusi izvesti načrt, ki ga je amerikanski general Dawes predložil Evropi, češ to je edini izhod iz pogubnega gospodarskega položaja, ki ga je ustvarila vojna In ki so ga povojne ekslremistične ideologije še poslabšale.' Nemški delegati so bili povabljeni, da se pridružijo sporazumu, prvič na dolgem križevem potu meda-liiranih konferenc, ne, da pod pritiskom groženj, ampak prostovoljno izjavijo svojo dobro voljo in svojo pripravljenost za sodelovanje pri morebiti zadnjem velikem rešilnem poizkusu iz gospodarske zmede. Mi se nočemo dotakniti vprašanja o meri-tornosti tega koraka, hočemo samo navesti fakt ter pristaviti, da ie angleški ministrski predsednik pokazal neuslrašenost, ki je njegovi predhodniki niso poznali. Novi reparacijski načrt, namenjen za prihodnja desetletja, je brez vrednosti, ako je naj-poglavitncjši podpis bil izsiljen s kazenskimi grožnjami. S tega stališča je prihod nemškega kanclerja v London ravno po 10 letih od izbruha svetovne vojske velikega komena. Obligacije, ki jih je naložil nemškemu narodu versajski mir, bodo izgubile neprijetno obliko diktala ter našle svoj vir V etični odgovornosti, ki jo je Nemčija prostovoljno prevzela nase. Mi se veselimo te nove baze v evropski politiki.
Medtem ko si je angleška vlada prizadevala, da postavi reparacijsko vprašanje na moralno podlago, ter je videla, da se njen trud ni napačno razumel od strani bivših zaveznikov, se je končala tudi trimesečna rusko-angleška konferenca. Nenavadno dramatičen izid teh razgovorov je morda malo osenčil zanimanje za velikansko nemško-francosko dramo. Zunanje ministrstvo je nekega jutra že lakonično naznanilo, da so se pogajanja z Rusijo ponesrečila. Prihodnji dan je javnost brala zopot lakonično novico, da se bodo pogodbe podpisale. To se je zgodilo 8. t. m. An-gleško-ruska pogodba zahteva seveda poseben študij in nočemo v tem oziru ni-kako prejudicirati diskusiji o njih politični in gospodarski vrednosti. To pa bo dovoljeno konštatirati, da je treba državniškega duha in državniške dalekovidnosti, ako minoritetni ministrski predsednik velikega imperija pogumno prereže žično oviro . £u;rog obubožane Rusije ter v imenu miru in gospodarskega preroda pokliče veliki ruski narod nazaj v svetovno gospodarsko enoto. Argumentacije o sedanjem režimu v Rusiji niso konstruktivne. Ta je slab ali je pa dober in diskusija za za in za proti se lahko nadaljuje do sodnjega dne. Edino, kar morajo državniki imeti pred očmi, je dejstvo, da se nahaja v Evropi velikansko ozemlje, ki ne rodi in ki razpada in da na tem ozemlju prebiva 130 milijonov nesrečnih, siromašnih bitij. Ako beremo Lloyd George-jev in Lloyd Curzonov komentar,ki sta ju podala zadnji dan zborničnega zasedanja, dobimo seveda vtis, da jje Labour vlada nekak monstrum, ki hoče zmetati Angleže v žrelo boljševikov. Toda ne smemo pozabiti, da se je prvemu državniku v Genovi ponesrečilo, Rusijo do zadnjega izkoristiti in da je markis Curzon znan slavofob med angleškimi državniki. Tudi neka vrsta časopisja izliva blato na nove pogodbe in na vlado, toda javnost ije danes preveč izobražena, da bi ne videla ,v tej nenadni gonji volilnega krika za volitve, ki seveda ne morejo biti več daleč.
Atmosfera je torej že prenasičena. tJrejene razmere se napovedujejo za kontinent, a porodne bolečine so tako strašne, ker treba je najprej spreobrniti miselnost narodov, ki so se navadili na neredno medsebojno nezaupljivost. Ako k temu še pri-denemo otopelost angleške industrije z raznimi posledicami na brezposelnost in na davke, potem je razvidno, da je »ave-rage Englishman« postal nervozen. Vrh vse te nervoznosti pa sedaj nankrat še izbruhne Irska k*riza. Anglež se boji irskih kriz, ker jim ni konca in ker navadno podirajo vlade. »Irskega vprašanja ni mogoče rešiti; če streljaš na zajca, zadeneš in obi-Ješ medveda.«
Tudi o tem vprašanju je treba posebej spregovoriti. Kriza je nastalo nepričakovano in za enkrat je izgledalo, kot da bo vihar res izbruhnil. Situacija je na kratko sledeča: Irski otok je razdeljen v dve politični enoti; irska svobodna država in Ulster. Prva je popolnoma avtonomna in uživa status Kanade, druga je neko avtonomno telo, ki ima svoj parlament, a ga financira angleška vlada. Ulster pošilja 6 poslancev v London. Polovica Ulsterske province je katoliška in Svobodna država se seveda ni dala pregovoriti, da bi prepustila te katoličane njihovi usodi. Težava je sedaj v tem, da je britanska vlada pod Ll. George-m 1. 1920 garantirala Ulster-ju nedotakljivost njenega teritorija ter za 2 leti pozneje v Irski pogodbi obljubila Svobodni državi, da bo sestavila komisijo, ki naj izboljša severne meje po principu plebiscita. Katoliška Svobodna država sedaj
zahteva izvršitev tega paragrafa ter dokazuje, da je polovica Ulstra voljna preiti v Svobodno državo, medtem ko se Ulster sklicuje na svojo pogodbo, ki ji garantira integriteto.
Labour vlada je tudi tukaj pokazala korajžo in dobro voljo. Odločila so je izvesti pogodbo s Svobodno državo, postaviti komisijo in ji prepustiti delo razmejitve. Ta sklep je zbudil ostro komentarje med konservativno stranko, ki jo svoje dni zagrešila in ki še vedno patronizira svoj greh nad irskim katolicizmom.
Brezdvoma je pogled na V. Britanijo poučljiv za male nove narode. Na eni strani vidimo nevpogljivo voljo otresti se vojnih bremen ter si ohraniti produktivno moč nezaposljenih, na drugi strani pa energična prizadevanja otrebiti svet od nereda in ga spraviti v predvojne razmere, da bo zmožen kupovati blago, ki ga mu bo prodajal angleški trgovec.
Akoravno mi Slovani radi odrekamo Angležem vse čednosti, a eno imajo: konstruktivni so. Zidajo 1
torej samo pri prav mladih ljudeh.
Prve poskuse so napravili na prav mla* dih teletih, ki so jih vrgle tuberkulozne matere. Cepili so vsega skupaj 127 telet in so nato vsako leto na novo tisto sredstvo poskušali na njih. Ostala so popolnoma zdrava. Isto sredstvo so uporabili v francoski Gvineji na opicah in so je tudi pri teh izkazalo kot neškodljivo. Šele nato si je upal Calmette, da je uporabil sredstvo tudi pri dojenčkih. Vsega skupaj pri 247. Po poročilih nekega zdravnika' in člana medicinske akademije so bili rezultati tudi pri otrokih zelo zadovoljivi, in vrhu tega živijo otroci šo v okuženi okolici. Preiskave nadaljujejo, in sicer so sedaj na vrsti dojenčki istega pariškega okraja. Če se bo sredstvo res obneslo, bodo dojenčke imunizirali in cepljenje vsako leto ponovili. S tem bo v boju proti tuberkulozi napravljen velikanski korak naprej.
Iz ženskega sveta.
KAJ SMO DOSEGLE V DESETIH LETIH.
8. majnika je zboroval v Washingtonu v Ameriki, peti kongres mednarodne ženske zveze za mir in svobodo. Predsednica Jane Adams je poročala o desetletnem delovanju zveze:
»Par mesecev po izbruhu vojske so prišle ženske iz dvanajst dežel skupaj v holand-skem mestu Haag, da protestirajo proti vojski in agitirajo za konec morije. Imeli so jih takrat za zelo radikalne in bile so v vsaki deželi v veliki manjšini proti množicam, ki so bile zapadle vojni psihozi. Danes se zdi pač zelo lahko, da ženske iz vseh dežel protestirajo proti vojski, takrat je bilo pa to nevarno. In marsikatera se je tudi na tihem vpraševala, če je prav, da agitira proti vojski, če to njeni deželi morebiti ne škoduje. Prva mednarodna konferenca v Haagu je pa te dvome uničila in je ojačila ženske v niih boju za mir. Najprvo so delale na tihem, v majhnih skupinah. Pozneje pa, ko obupa narodov ni bilo mogoče vež zakriti in si je iskal duška, so nastopile v zborovanjih, ki so jim bile največje dvorane premajhne. Po premirju so zborovale v Zurichu, in ko so se objavile točke mirovne pogodbe v Versailles, so bile ženske prve, ki so protestirale, češ, da je mir krivičen. Urad so premestile iz Haaga v Ženevo, da so bile tam, kakor Zveza narodov, s katero so bile v stalnem stiku. Obenem so razširjale svoj delokrog, in je potovala v ta namen tajnica Emilija Balch v Vzhodno Evropo, koje jezike govori, Jane Adams pa celo v Indijo, na Kitajsko in Japonsko, da pridobita vodilne ženske teh dežel za skupno mirovno delo. Vsled te Obsežne propagande je štela ženska zveza na dun.?/-skem kongresu v juliju 1921 že 22 dežel. Prav navduševalno je moralo vplivati, če so videle Evropejke, kako se trudijo Japonke in Indijke za dosego istega cilja.
Nove zveze so se strnile, ko se je vršilo v decembru 1922 skupno z zborovanjem mednarodne zadružne zveze tudi žensko zborovanje z naslovom »nov mir«. Pri tej in drugih naslednjih priložnostih so videli politiki in narodni gospodarji, kako prijetno je, če obravnavajo na nevtralnih tleh ženske zveze stvari, ki jih drugje iz taktičnih razlogov ne morejo. Razširjenje zveze po toliko deželah je organizacijo ojačilo, novice iz vsega sveta so napravile urad v Ženevi dosti bolj zanimiv in mesečno poročilo je veliko bolj bogato. Seveda so pa sprejele ženske s tem društva kaj različnega ustroja in je že dopisovanje samo vzelo delu prejšnjo intenzivnost in se je navdušenje nekoliko poleglo. Med vojsko je bil že protest proti vojski sam na sebi program, sedaj je pa to nekaj čisto drugega. Časi, ko so bile dvorane natlačene, so minuli, takrat je bilo delo za mir prav lahko in ni bila nobena beseda za želje in up poslušavcev dosti močna. Sedaj je prišel čas tihega učenja in razširjanja spozrane resnice. Potrpežljivo delo je težje, manj hvaležno in zahteva večje žrtve. Največji sovražnik ženskega organizatoričnega dela v Srednji Evropi je ubožanje in revščina onih slojev, ki najbolj delajo in so najbolj požrtvovalni. A ravno revščina se najhitreje omili a tem, da se odpravi glavni njen vzrok, vojska. Težko ie reči, kaj smo dosegle in če jo bilo vse naše delo kaj odločilno. A uspeh v delu za mir je nekaj bistveno drugega kakor uspeh v političnem ali družabnem življenju. Če sem članica gibanja, ki hoče spremeniti obraz zemljo in utrditi srečo človekovo vsaj v eni smeri, sem lahko zadovoljna, če sem imela tudi majhen uspeh in sem na mišljenjo ljudstva vsaj malo vplivala v smislu tiste smeri. Tako delo so no pozna takoj in ni vidno, to gre na dneve bodočnosti. Ne maramo varati samih sebe, pa vendar lahko rečemo, da je imelo naše delo uspeh. Sedaj pa na novo, tiho mirovno zborovanje!«
Posefnikom velesejma
se priporoča, da SI OGLE« DAJO zalogo manniaktnre, galanterije ln asnja pri tvrdld
»DANICA«
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana, Turjaški trg 1
llm vesoljni potop.
V Ličge ali Ltittichu v Belgiji zboruje to dni kongres prirodoslovcev. Pripovedujejo nam o napredovanju tehnike in naravoslovja. Vse polno različnega; človek kar ne bi verjel. Tako pravi znani pariški profesor Barbier, da je imel v boju proti tuberkulozi velike uspehe s sokom orhidej, ki ga prepariranega bolniku vbrizgajo. V lažjih slučajih jo bolnike popolnoma ozdravil, v težjih je pa vsaj potek bolezni ustavil. Sklicuje se na celo vrsto medicinskih avtoritet, ki so njegov način zdravljenja preskusili in so rekli, da pomeni to odkritje nov čas v boju proti tuberkulozi.
Astronom Verunet je govoril o novih hipotezah glede domnevane starosti našega soln-čnega sistema. V nasprotju z astronomi prejšnjih let trdi, da osolnčje ni staro več sto milijonov let, kakor so prej mislili, temveč samo tri milijone let. Novi računi so tudi pokazali, da je največja hitrost planetov 1300 kilometrov na sekundo in da se noben planet v ve-soljstvu ne giblje hitreje.
Francoz Chaptal je govoril o pomenu brezžičnega brzojava za poljedelstvo. Radio bo po njegovem mnenju uvedel novo dobo v poljedelstvu. Hitro in po ceni lahko naznanimo tudi najbolj oddaljenim kmetom, kakšno bo najbrž vreme, ali je pričakovati solnca ali dežja ali vetra. Tako bo kmet lahko počakal vremena, ki bo njegovemu delu najbolj prikladno. Trajalo bo pa še nekaj časa, preden si bodo mogli vsi kmetje nabaviti potrebne aparate.
Veliko pozornost je vzbudilo predavanje belgijskega geologa Bellotta, ki je govoril o novem vesoljnem potopu, ki človeštvu grozi. Povedal je stare reči, a v novi obliki, ki bolj vleče. Rekel je, da ne moremo govoriti o enem samem vesoljnem potopu. Ni bil eden, bilo jih je dvaintrideset, in dvaintridesetkrat je zadela zemljo ta grozna nesreča. Kadar je prišel naš planet v območje kozmične (svetovne) megle, takrat je bil vesoljni potop. Oceani preplavijo kontinente in ves geologični sestav se predru-gači. To se js zgodilo že dvaintridesetkrat. Ni izključeno, da se je nahajala naša Evropa nekoč tam, kjer je sedaj Veliki ocean in da je samo vsled zemske katastrofe priromala na svoje sedanje mesto. Ni torej nemogoče, da bo v prihodnjih stoletjih kakšna nova katastrofa nakazala Evropi spet drugo mesto. Če je ne bodo požrli do takrat že uničujoči žarki groznega Angleža Grindell-Matthewsa.
Sicer je pa o premikanju ekvatorja in tečaja že pred več kot dvajset leti izdal krasno delo jezuit pater Kreichgauer; v zadnjih letih je postavil novo hipotezo o premikanju kontinentov sedanji profesor geografije na univerzi v Gradcu, Wegener.
ODVETNIKOV ZAGOVOR.
Za učenjaka na Francoskem je največja čast, če ga sprejmejo v akademijo. Leta 1923 so sprejeli v akademijo enega najodlič-nejših odvetnikov v Parizu, Henri Roberta. O njem pripovedujejo marsikako zanimivo .dogodbico. Ena najbolj zanimivih je tale:
Leta 1890 je zagovarjal moža, ki je umoril svojo ženo. Takrat je bil Henri-Eobert šo mlad in v zagovoru še zelo ognjevit. Na koncu zagovora je zaklical: «Ta mož je svojo ženo oboževal. Lo to mu je žal, da je dalj časa živel kakor ona. Hotel je najprvo usmrtiti sebe, potem pa njo...« Seveda se je vse smejalo, porotniki so bili dobre volje in jo dobil morilec prav majhno kazen.
KRATKI ODGOVORI IN POKLONI.
Voltaire je zvedel, da ga hoče pesnik Piron obiskati. Pritrdil je listek na vrata iu je zapisal nanj: «Sem na deželi.«
Piron je prišel, je listek videl in je zapisal: «Kar tam ostani!«
• • •
Prosper Merimoo (1808—1870) je znan francoski pisatelj, ravno tako njegov prijatelj Octave Feuillet (foje, 1821—1890). Meri-mee je bil ostal nekoč v Parizu, Feuillet je bil pa šel v mesto Compiegno, kjer je bil francoski dvor. Hotoč zvedeti, ča je na dvoru kaj novega, je pisal Merimoe prijatelju dopisnico, a brez besedila, temveč samo z enim samim vprašajem. Ker se ni bilo zgodilo na dvoru nič takega, kar bi bilo vredno pisanja, je poslal Feuillet prijatelju prazen list; torej: nič.
PRIJAZNO.
Evgen Labicho (1815—1888, izgovori: la-bis) je bil svojčas zelo znan pisatelj veseloiger. Neki igralec je prevzel v neki Labi-chevi veseloigri vlogo obolelega tovariša in jo to pisatelju brzojavno naznanil, Labicho je stanoval na svojem po.seatvu blizu Pari-
za. Igraloc je na tihem upal, da bo prišel pi-satolj sam poglodat, kako igrajo. Pošteno je bil torej razočaran, ko ja dobil Labichev j brzojavni odgovor: «Lepa hvala za svarilo.«
Noki drug igralec jo pri skušnji kaj j slabo izgovarjal in ga ni bilo skoraj nič ! mogoče razumeti. Jgra je bila Labicheva, in i je bil pri skušnji sam zraven. Ves nevoljon 1 je rekel igralcu: »Nesrečnež! S čim naj se pa živim, če mi vse mojo dovtipe pojeste?«
KAKO POSTOPAJO NA RUSKEM S SIMULANTI.
Švedski slikar in pisatelj Albert Eng-str5m je prišel z daljšega poučnega potovanja po Rusiji. O tem poroča v »Švedskem dnevniku« in pripoveduje tudi tolo dogodbico. Lenin je bil takrat šo živ, to moramo pripomniti.
Bil je nabor, lepi fantje, a nobeden bi ne bil rad vojak. Prvi simulant: «Zelo sem bolan,« — Zdravnik: «Kaj ti manjka?« — «Srčno napako imam.« — «Rikov jo ima tudi, pa vendar dela. Potrjen. Marš!«
Drugi simulant: «Tako sem bolan.« — «Kaj ti manjka?« .— «Na želodcu imam raka.« — «Trocki ga ima tudi, pa vendar dela. Potrjen. Marš!«
Tretji simulant: «Tako sem bolan.« — «Kaj ti je?« — «Prismojen sem.« — «Lenin je tudi, pa vendar dela. Potrjen. Marš!«
BEBEC.
Viktor Hugo (1802—1885) jo bil eden največjih francoskih romanopiscev in pesnikov, voditelj francoskega romanticizma in celo Nemci ga štejejo med največje pesnike preteklega stoletja. Pokopali so ga z izrednim sijajem v pariškem panteonu, kjer pokopu-jejo najbolj zaslužne Francoze.
Nekoč je povabil ugleden pariški poslanec več tovarišev na večerjo^ med njimi tudi Hugoja. Ta je bil namreč tudi politik, velik nasprotnik Napoleona III., ki ga je Imenoval v zasmehovalnem'primerjanju z volikim stricem «Napoleona Malega«. ■
Ze davno je bila prešla ura, ko bi se bili imeli usesti k večerji, a sluga se še kar nič ni hotel prikazati in jih povabiti k pogrnjeni mizi. Neki domač hišni prijatelj; podpredsednik v parlamentu, je stopil k precej nervozni gospodinji in ji je šaljivo rekel: «Ali sem se zmotil? Mislil sem, da smo povabljeni na večerjo.«
Gospa mu je pošepetala: «Nesreča se je zgodila. Za štirinajst smo imeli, pripravljeno, pa je v zadnjem trenutku moj svak sporočil, da ga ne bo. Hitro sem poslala po drugega štirinajstega; kajti med povabljenimi je eden, ki nikdar ne bi sedel pri mizi, kjer jih je trinajst.«
Par minut potem se pogovarja podpredsednik s Hugojem, s katerim sta bila dobra prijatelja. «Ali veste,« mu reče, «zakaj se ne usedemo k mizi?«
«Zakaj?«
«Ker je med nami bebec, ki se boji vse-sti se k mizi, kjer bi jih bilo trinajst.«
Viktor Hugo se zravna, ga strogo pogleda in mu reče s svečanim glasom: «Ta bebec sem jaz.«
Znano je, da so ravno najbolj izobraženi ljudje pogosto najbolj praznoverni.
HUMOR IN IRONIJA.
Pesnik Jean Paul se je sprehajal po vrtu in je rekel: »Pravijo, da sem humorist. Kaj pa je humor? Sam tega ne vem.«
Tedaj je prišumela osa in mu je grozila z želom. »Ali je to humor?« se je vprašal. »Ne, to ni humor, to je samo zasmeh, nič drugega.«
V istem trenutku se je pa vsedla muha na njegovo roko in ga je ujedla. »Ali je to humor?« se je spet vprašal in je pogledal nalahno otekajočo roko. »Ne, to ni humor, to je ironija.«
Tedaj je pa priletel ptiček mimo njega, je v letu pohlastnil oso in muho in mu je spustil nekaj na čelo. »O!« je zaklical Jean Paul in si je zbrisal sledove ptičkove prijaznosti, »sedaj pa vem: to je humor. Če vzameš strupenemu zasmehu in pikri ironiji želo in ju združiš v tako zlato kapljico, da, to je humor.«
IMUNIZIRANJE PROTI TUBERKULOZI.
Novo sredstvo pariškega Pasleur-jevega zavoda. Podpredsednik Pasteurjevega zavoda profesor Albert Calmette je v medicinski akademiji podal presenetljiva poročila o rezultatih raziskovanj za imuniziranje proti tuberkulozi. Preiskavanja trajajo že dvajset let. Sedaj so Calmette in tovariši sestavili neko sredstvo, imenovano B. C. G. To sredstvo, pravijo, postanek tuberkuloze lahko prepreči. Sme se pa uporabljati samo pri osebah, ki niso še tuberkulozne; ker smo pa tuberkulozni skoraj vsi,
odarstvo.
Ivan Avsenek:
Razstave in sejmi.
i.
Teorija o svetovni trgovini je pred vojsko delala natančno razliko rned pojmi: razstave in sejmi. Razstave so bile takrat pojmovane kot začasne, p o posebnih prilikah in brez vsakega sistema povzročene prireditve, kjer je bodisi narodna bodisi svetovna produkcija razstavila zadnje uspehe svojega dela v svrho informacije najširšim slojem. Tipična razstava lii nikoli zasledovala čisto trgovskih načrtov, dasiravno so posamezni razstavljale!, kar je samo ob sebi umevno, hoteli izrabiti to priliko za svoje trgovske namene. Organizacija razstav sama po sebi pa je imela popolnoma ne-Irgovski namen, hotela je samo predočiti občinstvu materielni napredek te ali one panoge pridobitnega življenja, bodisi v ozkem nacionalnem, bodisi v širšem svetovnem obsegu. Temu namenu primerno je bil izbran prostor in čas, temu namenu se je podrejala vsa sestava z vso reklamo, ugodnostmi za obiskovalce i. t d.
Sejmi so bili čisto nekaj drugega. Karakteristični znaki, ki so jih ločili od razstav, so bili predvsem periodičnost v času, vedno ista mesta, izrazito povdarjanje samo trgovskega namena takih prireditev, stremljenje, da se na Dje privabijo potom reklame predvsem zainteresirani trgovski in industrijski krogi, polaganje male važnosti na obisk širokih mas iz oddaljenih krajev itd.
Ta dva tipa ravnokar omenjenih gospodarskih izložb sta pred vojno hodila vsak zase svojo pot. Razstave so se vedno bolj množile. Čim večje je bilo njihovo število, tem bolj so se diferencirale, tako da je danes že težko najti vidik, s katerega bi človek mogel podati pravilno razdelitev razstav v svetovne, lokalne, strokovne, jubilejne itd.
Predvojni sejmi pa so vedno bolj propadali. Za mednarodno trgovino je bil pred vojsko edino važen semenj v Lipskem. Veliko manj sta že pomenila semnja v Nižjem Novgorodu in Irbitu. Sejmom je podkopal pravico do obstoja razvoj modernega prometa in pa trgovina na daljavo. Trgovina na daljavo je odjemalcu omogočila potom podrobno izdelanih mednarodnih kontraktov, vzorcev, katalogov, cenikov in vedno bolj splošno priznanih trgovskih običajev, potnikov, agentov in komisijo-narjev za vse točke kupne pogodbe nakup najrazličnejšega blaga iz najrazličnejših krajev sveta, pe da bi bilo odjemalcu treba stopiti v neposreden stik s prodajalcem. Razvoj prometnih sredstev pa mu je omogočil dovoz blaga z najmanjšimi stroški in brez vsakega rizika. Zato ni čudno, da so še ti trije sejmi, ki smo jih gori omenili, že preživeli višek svojega razvoja. Semenj v Lipskem je bil na vrhuncu že v 60.—70. letih preteklega stoletja, potem pa se je stalno spreminjal in počasi postal skoraj celoletni semenj v eni sami ulici v Lipskem. Sejma v Nižjem Novgorodu in Irbitu pa sta doživela svoje najlepše dneve tik pred otvoritvijo sibirske železnice. Ko je speljala ta železnica, sta začela pojemati.
r '""	TI.
Po vojni se je v vseh državah, v srednjeevropskih kot v zavezniških, pojavila naenkrat cela vrsta vzorčnih semnjev. Skoraj istodobna otvoritev cele vrste talcih prireditev je temeljila na sledečih važnejših vzrokih: nastala je cela vrsta novih držav, kojih vsaka si je prizadevala na vse mogoče načine, da opozori svet na svoj obstoj. Narodna zavest je takrat zaplapolala zelo visoko in ni čuda, da je v gospodarskem življenju izrabila ravno izložbe v svrho reklame za svoje narodno gospodarstvo.
Živeli smo dalje od konca vojske v morebiti malo pretirani domnevi, da je svetovna produkcija tako desorganizirana in razbita, da ni mogoče več dobiti točnega pregleda o njej praktičnemu podjetniku tekom kratkega časa, ki ga more žrtvovati v ta namen. Zato naj bi ti sejmi pokazali ne el svetu, ampak tudi trgovcu in industrijcu, kakšen je položaj produkcije in kakšno blago lahko kje dobi.
In slednjič je treba opozoriti še na tole dejstvo: Pomanjkanje blaga je bilo ob koncu vojske tako bčutno, da se je vsakdo udajal pesimističnim nazorom in da smo bili po večini prepričani, da bo lakota za gladom trpela še bogve kako dolgo, in imela težke posledice nepreglednega obsega za razvoj celega narodnega gospodarstva. Sejmi pa so imeli namen, da tem pesimistično pobarvanim nazorom po-morejo do novega upanja in pokažejo, da se produkcija da hitro prilagoditi tudi še tako radikalnim političnim spremembam.
III.
Danes pa je situacija drugačna. Svet pozna nove države, je prilično poučen o njih in ima v rokah že nekaj dejstev za oceno njihove gospodarske vrednosti. Reklame v tem oziru torej ni treba več.
Tudi pregled svetovne produkcije je postal danes že zelo olajšan iu v glavnih predmetih mednarodne trgovine, predvsem v surovinah za industrijo in poljedelskih izdelkih, smo danes glede informacij že tam, kjer smo bili pred vojsko.
Lakota za gladom je popolnoma prenehala. Živimo že v času nadprodukcije, ki pa vendar ne trpi še tako dolgo, da bi jo morali smatrati za periodično trajno.
IV.
Kot vidimo, je neverjetno hitri gospodarski razvoj zadnjih 5 let že uničil nekaj najvažnejših vzrokov in povodov za prireditve, ki jih poznamo pod imenom vzorčnih sejmov. Potemtakem bi vzorčne sejme kmalu čakal konec. Da so pa kljub temu še vedno potrebni in privlačni, se imajo zahvaliti svoji organizaciji. Po svoji organizaciji namreč ne spadajo ne v vrsto predvojnih razstav in tudi ne v vrsto predvojnih vzorčnih sejmov. Njih bistvo leži nekako v sredi med obema tipoma, ki smo jih omenili gori. Imajo namreč mnogo karakterističnih znakov enega in drugega tipa, so mešanica razstave in vzorčnega sejma obenem. Do takega bistva jih je gnal povojni gospodarski razvoj in bodoča leta bodo pokazala, ali so hode ta novi povojni tip gospodarskih izložb mogel obdržati v svoji sedanji karakteristični strukturi, ali pa bode zopet prišel nazaj pod pojem navedenih razstav, kajti vzorčni sejmi imajo v sodobnem prometu iu trgovini na daljavo tako nevarne sovražnike, da se bodo komaj obdržali.
Lokalne prireditve so seveda vedno zasidrane v čisto lokalnih gospodarskih razmerah in se gornja izvajanja ne morejo na nje brez vsega aplicirati. Vsekakor pa jih bo splošni val gospodarskega življenja počasi tudi potegnil med svoj vpliv in takrat bodo ostale le, če bodo dosti elastične in dosti karakteristične za gospodarsko življenje svojega območja.
Direktor Josip Gogala:
Vzgojni moment veiesejmov.
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti,« tako je odgovoril moj sopotnik zabavlja-ču v vagonu, ki se je trudil, da bi druge prepričal, da smo gospodarsko majhen, slab narod, ki ne pomeni nič, ki je v vsakem oziru odvisen od inozemstva. Dal sem mu prav. Takih ljudi, ki samo zabavljajo in vse domače omalovažujejo, ne manjka uikjer. V kavarni, v gostilni, na sprehodu, na vlaku, povsod najdeš ljudi, ki kakor za plačilo samo zabavljajo: Kaj bomo mi, kaj mi pomenimo, kdo se zmeni za nas, mi smo ničla, velika ničla. Ako mladi ljudje, učenci — in te imam predvsem v mislih, ko govorim o vzgojnem momentu veiesejmov — poslušajo tako govorjenje, ni čuda, da postanejo malodušni in se čutijo majhne. Take zunanje slabe vplive morata paralelizi-rati dom in Šola. Njihova velika dolžnost je, izpodbiti v mladini napačne predstave in jih prepričati, da je zabavljanje neutemeljeno. Ali žal, moram konštatirati, da dom dostikrat zanemarja svojo dolžnost, da se starši premalo pečajo z vzgojo svojih otrok in niti ne opazijo, kakšno predstave rastejo v otrocih. Zato je tembolj dolžnost šole, da zastavi vso svojo moč, da uduši v mladih srcih kali malo-dušnosti in pokaže učencem stvari take, kakršne so. Učitelj, ki sam mora dobro poznati iu obvladati praktične razmere, mora s svojo znanstveno sposobnostjo pridobiti srca učencev, da se mu popolnoma zaupajo in se mu čisto vdajo. V takem razpoloženju je vsaka učiteljeva beseda učencu sveta. Ko je učitelj tako pripravil ugodna tla, je njegovo delovanje lahko in če le hoče, zelo uspešno. Kmalu se mu posreči razbliniti napačne predstave in izbrisati neugodne slike o siromašnosti in ničnosti domovine ter vcepiti učencem pravilen pojem o gospodarski moči naše države. Svoj teoretičen pouk pa mora učitelj praktično utrditi. To doseže na ta način, da skupno z učenci obiskuje razstave in vzorčne velesejme, kateri dajo priliko, da se vsakdo lahko pouči o naših praktičnih razmerah in spozna od blizu, koliko država v industrijskem in trgovskem oziru zmore. Ako učitelj pelje učence na velesejem in jim tamkaj razkazuje razvoj in napredek naše industrije ter jih pouči, na kakšni odlični višini stoji naša železninska, lesna, tiskarska, čevljarska, usnjarska, klobučarska, manufak-turna, steklarska, urarska, papirna, svečarska, barvarska industrija itd., in jim razkaže, da izdelujemo sami v svoji državi najfinejše vezenine in čipke, čebelarske potrebščine, čepice, čokolado, čistila, čolne, svetilke, desinfekcij-ska sredstva, najrazličnejše stroje, razne esence, firnež, furnir, galanterijsko blago, galico, glavnike, umetna gnojila, transmisije, grafit, gumbe, gumijeve izdelke, harmonike, igrače, kandite, karbid, igralne karte, kemikalije, ki-rurgično blago, žvepleno in karbolovo kislino, Idej, klišeje, razne konzerve, kopita za čevlje, kose, srpe, kovčeke, kozmetična sredstva, lake, metalurgično izdelke, motorne pluge, ne-premočljiv papir, parkete, peči, pile, pločevinaste posode, puder, ravnila, sesalke, slamnike, svilo, svinec, šampanjec, šivalne stroje, tehtnice, telefonske centrale, verige, vijake, vozove, razne vrvarske izdelke, zamaške, zrcala, zvonove in še drugih stvari nebroj, se širi učencem oko in duh. Ko stopajo od pavi-lijona do pavilijona in se vrsti industrija za industrijo ter vidijo, da izdelujemo toliko predmetov doma, o čemer se jim prej niti sanjalo ni, tedaj se veča njihov ponos, odločnejši so njihovi koraki, korajžno gledajo drue dnuremu
v oči in samozavestno stopajo dalje, češ močne države sinovi smo. Ko zapuste prostore vele-sejma, se jim gabi samozapostavljanje, studijo se jim ljudje, ki so jim hoteli morda tendenci-jozno vcepiti napačne pojme, da smo majhni, siromašni, da smo vsestransko odvisni od inozemstva, da smo gospodarsko ničle. Obisk ve-lesejma mora napraviti na vsakega obiskovalca, zlasti pa na mladino vtis velike gospodarske sile, vzbuditi mora zavest, da smo sinovi gospodarsko močne države in razplam-teti mora v vseh srcih ljubezen do svoje domovine. Ako bi ne bilo institucije veiesejmov, bi bilo absolutno nemogoče, da bi vsak posameznik mogel dobiti tudi le medlo sliko stopnje, na kateri stoji naša industrija in trgovina. Tavali bi v misli, da moramo dobiti vse od tujcev, da smo absolutno in neizprosno navezani na inozemstvo. Velesejmi pa pokažejo, kako od leta do leta napredujemo, kako se vedno bolj osamosvojujemo, kako se odvisnost od importa letno manjša. In ta zavest in ta gotovost da tudi drugim pobudo. Pridnost in spretnost drugih vzbudita v njih podjetnost, da stopijo sami v krog aktivnih delavcev, da ustanavljajo nove industrije, ki korak za korakom boljšajo našo trgovinsko bilanco.
DR. IVAN S LOK AR:
izfiod iz
Ob priliki otvoritve letošnjega ljubljanskega ve! esej ma se mi zdi koristno izprego-voriti nekaj besed o gospodarski krizi in o poti k omejitvi in likvidaciji splošne stagnacije.
Položaj našega gospodarstva je brez dvoma težek, ampak na vsak način še vedno ugodnejši kot v drugih državah, pri katerih je bila inflacija mnogo močnejša in so potemtakem tudi posledice mnogo občutnejše. Splošna prevelika podjetnost, preobširno izrabljanje in prekomerno dovoljevanje kreditov, deloma tudi v investicijske svrhe, so imeli za posledico imobilizacijo precejšnjega dela denarnih sredstev, naloženih od ljudstva pri bankah in drugih denarnih zavodih. Bojazen pred popolno devalvacijo denarja je igrala pri tem precej odločlino vlogo.
V zvezi z zmanjšano vrednostjo naše valute je rastla kreditna potreba za trgovino in industrijo od meseca do meseca. Vsi proračuni za podjetja, ki so se šele ustanavljala so poslali iluzorični, ker je vsako tako podjetje, ko je bilo dograjeno in ko je začelo obratovati, rabilo B do Škrat več denarnih sredstev, kot je bilo prvotno zamišljeno. — Kmalu je presegala rastoča potreba po denarju dotok novih vlog v denarne zavode. Že leta 1922 se je potemtakem pojavila precejšnja napetost denarnega trga, ki se je v preteklem letu spremenila v akutno krizo. Dvigi vlog so bili pri vseh denarnih zavodih tako ogromni, da se je kmalu začela velika konkurenca za nove denarne vire, ki je prisilila tndi najsolidnejše in najmočnejše banke na isto pot. Obrestna mera za vloge se je dvignila na 12 in 14 odst.; izven Slovenije so se plačevale še višje obresti. Denarni zavodi so morali omejiti dovoljevanje norih kreditov, ter deloma restringirati že obstoječe. De-betna obrestna mera je poskočila na 18 do 20 odst., tudi 24 odst. obresti niso bile redke, izven Slovenije so dosegle tudi višino do 30 odst.
vS tem so prišla podjetja, ki ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi sredstvi v skrajno neugoden položaj. Na eni strani občutna stagnacija in nevarnost popuščanja cen, na drugi strani ogromna obrestna bremena, ki so požirala celokupni dobiček. Tudi ostala splošna režija je postala previsoka z ozirom na skrajno slabo trgovsko Ifonjunkturo. Niso redki slučaji, da so bilance vsled teh bremen izkazovale zelo občutne izgube. Na ta način so se maščevalo pogreša« uj| tanovitve podjetij brez dovoljne finančne podlage v času inflacijske dobe.
Denarni zavodi so prestali to dobo skrajnega pomanjkanja likvidnih sredstev v splošnem dobro in je gotovo znamenje zdrave podlage naše denarne organizacije, da so z dvema večjima izjemoma (v Zagrebu in Belgradu) izostali polomi, kot smo jih doživeli v Češkoslovaški republiki in v Avstriji.
Pretekla kriza je bila za denarne zavode in za vse pridobitne kroge izvrstna šola in svarilo za bodočnost. Sedaj, ko je likvidnost denarnih sredstev v Sloveniji zopet v normalnem tiru, morajo denarni zavodi nadaljevati svoje delo v prospeh narodnega gospodarstva z |mo opreznostjo, Ju jo zahtevajo nove razmere. Če hočemo sanirati škodo, ki jo je povzročila pretekla denarna kriza, moramo v prvi vrsti preprečiti ponovno imobilizacijo denarnega trga.
Povsem nevzdržna in za razvoj našega gospodarstva nemogoča je današnja visoka debetna obrestna mera. Vprašanje znižanja obrestne stopnje je za našo industrijo in trgovino iivljenskega pomena. To vprašanje je zelo delikatne narave in težko izvedljivo, dokler nudijo slabše fundirana podjetja prekomerne obresti. Kdino dotok cenejšega inozemskega kapitala v velikem obsegu bi pospešil rešitev tega problema. Inozemski de-denar bi moral priti k nam brez posredovanja dunajskih finančnih krogov, ki nam ga podražijo in ki spravijo naš denarni trg v odvisnost od njihovega položaja, kar smo morali nred kratkim preizkusiti.
Najboljši izhod bi bil, če bi se posrečilo dobiti kako večjo dolgoročno inozemsko posojilo, za katero bi prevzela garancijo Narodna banka. Ta naj bi dovoljevala iz tega posojila kredite pod kautelami in pogoji, ki veljajo sicer za reeskpmptne kredite Narodne banke, edino brez omejitve na blagovne menice. Če bi bilo to posojilo za obnovo našega gospodarstva tako obsežno, da bi povzročilo znatno pocenitev domačega denarja, bi bila zopet dana možnost rentabilitete vsem podjetjem, ki so po svoji naravi navezana na večje kredite, ki pa imajo v ostalem vse pred pogoje za prosperiteto.
Na ta način bi. se doseglo, da bi tuj ka« pital res pomagal našemu narodnemu gospodarstvu in bi se preprečile nadaljne odtujitve važnih industrijskih podjetij, ki smo jih doživeli v zadnjem času. Niso ravno najslabša podjetja, ki so iz teh razlogov zopet ali pa celo na novo prešla y inozemske roke. Zdrava je pritegnitev tujega kapitala le, če se ta udrjstvujo kot upnik, nikakor pa ne kot odločujoči družabnik ali celo kot neomejen lastnik tuzemskili podjetij.
Gnila in nezdrava podjetja se pa morajft na vsak način likvidirati in njihove uprave morajo imeti pogum, da likvidacijo čimpreje izvedejo, ker bo pri poznejši likvidaciji odgovornost za upravo večja in škoda za lastnika občutnejša.
Poleg znižanja obrestne mere je za sa-« nacijo našega gospodarstva v številnih slučajih potrebno znatno znižanje splošne režije, redukcija nepotrebnega uradništva, strogo varčevanje pri vseh izdatkih in skrajna omejitev pri investicijah. V tem oziru je zlasti pri manjših denarnih javodih priporočljiva iluzija z drugimi zav li iste vrste, ker se na ta način režijske postavke najbolj občutno znižajo.
Od zelo velike važnosti je tudi izenačenje davč nih bremen v naši državi, kar pa danes še nismo dosegli.
Za obstoj in procvit naše mlade domače industrije je neobhodno potrebna zadostna carinska zaščita pred mogočno zunanjo konkurenco. To zaščito pogrešamo do danes v potrebnem obsegu, upamo pa, da bodo kmalu merodajni činitelji uvideli njeno posebno važnost in neobhodno potrebo, če se hočemo gospodarsko osamosvojiti, izrabiti v tuzem-stvu naše surovine, omejiti uvoz tujih izdelkov in s tem pomagati naši valuti, našemu ljudstvu in državnim financam.
DR. JAKOB MOHORIČ:
Pmm pravosor^stva za razvoj
Že v krajevni domači trgovini igra za-upanje veliko vlogo. Ker si v trgovini stojita največkrat nasproti trgovec strokovnjak in nepoučen lajik, je to že samo po sebi za ne-poštenjaka izkufinjava za prevare in izrabljanje. Čim manjša je splošna izobrazba v kaki deželi, tem pogostejše in različnejše prevare se vrše in tem večje je splošno nezaupanje do trgovcev.
Če je že domač kupovalec lajik v težav« nem položaju nasproti trgovcu strokovnjaku, koliko bolj je težko stališče tujca v drugi državi, ki tam kupuje ali prodaja izvežbanim trgovcem. ,V tem slučaju ne igra vloge samo poznanje robe in trgovskega poslovanja, ampak je treba poznati tudi trgovsko pravo, trgovske običaje in nešteto drugih stvari, ki igrajo v trgovini vlogo.
Poslovna morala, trgovska poštenost je v vsaki deželi pi-vi predpogoj za razvitje zdrave trgovine zlasti z inozemstvom. Seveda si trgovina upa tudi v kraje z nizko trgovsko moralo, računa pa tedaj pač toliko višjo zavarovalno premijo proti škodam iz prevar in kalkulira to premijo pri cenah.
Toda tudi v deželah z visoko trgovsko moralo so vedno mogoče izjeme in nazadnje tudi med trgovci poštenjaki lahko nastanejo diference. Malokateri stan tolikokrat potrebuje sodne intervencije kakor trgovski. Zalo je tudi nivo sodišč za trgovstvo vsake dežele izredne važnosti.
Katere zahteve ima trgovstvo do sodnff uprave? Predvsem je potrebna objektivnost in stvarnost sodišč. Pravica je temelj trgov-stva. Izredne važnosti je hitro in točno poslovanje. Posebno v časili hitrih in velikih izprememb ne pomaga nič najpravičnejše sodišče, če jo prepočasno. .V zadnjih letih smo doživljali, da so trgovci po par letih pravde dobili, razmere so se pa med tem že tako izpremenile, da bi bilo zanje skoraj boljše v gmotnem oziru, če bi jih bili izgubili. — Mnogokrat ima sodna intervencija, zlasti v trgovskih zadevah pomen samo, če hitro reši sporno vprašanje. Dalje mora trgovsko pra-vosodstvo po inteligenci in naprednosti biti strokovno vsaj na isti. višini kot najnaprednejši del trgovskega stanu. Zastareli birokrat naj ne razsoja o najvažnejših pojavih stalnega trgovskega napredovanja. In nazadnje pa vendar ne nazadnje ne sme. biti pravo-sodstvo predrago.
V koliko odgovarja naše slovensko pra« vosodstvo tem zahtevam? Najslabše je rešeno vprašanje hitrega, promptnega poslovanja. Za čas tako hitrih izprememb gospodarskih prilik je naše pravosodstvo gotovo prepočasno in preokomo. Zato si marsikdo že želi surogata v borznem razsodišču. V tem po-clcdu je treba izpremembo in pravzaprav je
čudno, da od trgovskega stanu samega ni več inicijative v tem oziru. Seveda je v drugih pokrajinah še slabše kakor v Sloveniji.
Tudi drago je naše pravosodstvo dovolj. Zakon o taksah in pristojbinah je zelo potreben izpremembe. Zal se v podrobno razpravo o tem ne morem spustiti. Tudi odvetniška tarifa bi se brez vsake škode lahko iz-premenila.
Kar tiče kvalitete sodnikov, se velikokrat sliši, da pada. Prenizke plače so kolikor toliko krive, da najboljše moči beže iz sodnij-slce službe.
V celoti lahko reče vsakdo, kdor ima opravka s sodišči drugod, da naša slovenska sodišča z malimi izjemami častno zdrže primero z drugimi, da smo še lahko hvaležni, da je tako. Obenem pa moramo povdariti, da mora ravno naše trgovstvo biti čuvar ugleda in visokega nivoja naših sodišč, ker ni samo trgovstvo odvisno od dobrega sodstva, ampak je tudi trgovstvo odgovorno za višino in ugled sodne uprave.
Janko Jovan.
Preokret v žitni trgovini.
Situacija na žitnem trgu se je razjasnila. Danes je oči to, da je bila nenadna haus-so nastala vsled spretne špekulacije ameriških žitnih magnatov. Cene pšenici so tekom onega meseca za 50 % poskočile. Cela špekulacija pa je bila tako spretno aranžirana, da je tok dviganja cen udri hipoma tudi na evropski kontinent in povzročil zmešnjavo na vseh žitnih tržiščih. Če pa pomislimo visoko ceno žita, nam mora biti, sedaj ko vidimo vzroke draginje, jasno, da se hausse na tak način, kot je bila insce-nirana, ni mogla dolgo vzdržati. Baissisti so se sicer pojavili v sredi najdivjejše bitke za cene, orožje, s katerim so razpolagali liaus-sisti, je bilo skrbnejše pripravljeno. Največjo oporo so haussisti imeli v dnevnem in strokovnem časopisju, kar jim je pomagalo do njihovih uspehov.
Zanimivo je bilo opazovati razvoj cen, kakor se je pojavil pod vtisom Amerike na evropskih tržiščih. Amerikanska špekulacija je razširjala v svet poročilo, da je žetev v Ameriki in to zlasti v Kanadi za celih 40 % pod ono iz leta 1923. Podobno so se glasila situacijska poročila pri nas. Zlasti žetev onih držav, ki prihajajo kot naša izvozna tržišča y poštev, jo bila skrajno pesimistično označena. Napovedali so se kupci iz Češke, Avstrije, Nemčij, Italije in Grčije, ki naj v par tednih pokupijo cel prebitek naše žetve. Trdno razpoloženje je pospeševalo končno dejstvo, da so največjo živahnost pri nakupih razvile firme, ki zastopajo importne hiše v Avstriji in Češkem, dalje da so se pojavili italijanski in grški nakupovalci, ki so plačevali brez odpora vsakodnevne cene, ne oziraje se na vedno nove poviške. To je šlo pa dotlej, da je cena pšenici dosegla ceno Din 400 za 100 kg oddajna postaja v Vojvodini. Le prav kratek čas so cene prestopile to višino in se nagibale na temelju Din 420—430, ko se je nenadoma pod vtisom ameriških poročil izvršil preokret. Pri ceni Din 420 so zlasti knpci, ki so vršili nakupe po naročilu italijanskih tvrdk, ne le vstavili daljni nakup temveč pričeli ponujati že zaključeno blago.
Pod vtisom razpoloženja teh so pričeli tudi oni nakupovalci, katerim ni bilo ležečo na efektivnem blagu, ampak na prodaji sklepov in kasiranju diferenc, hiteti s prodajo, kar vse je vedno bolj tlačilo cene nazaj. Časopisje je poročalo o paniki, ki je nastala V Novem Sadu na žitnem trgu in objavljalo eene, na katere pa faktično tudi v času baisse žito ni padlo. Posledica tega jo bila, da so zlasti mlini in oddaljeni interesenti stopili v rešervo. Tudi slovensko časopisje je o padanju cen prinašalo pretirana poročila.
Ko so se jele cene žitu dvigati, pojavili Bo se takoj glasovi o nameravanih ukrepih vlade, ki da hoče naredbenim potom preprečiti draginjo in to zlasti z začasno prepovedjo izvoza. Pozdravljati se mora pasivnost vlade v tem pogledu, ker bi vsak umetni poskus situacijo le poslabšal. Prepoved izvoza bi začasno ustavila trgovino, nedvomno pa bi imela zelo slabe valutarne posledice. Padec valute bi sam na sebi moral na blago podražilno vplivati, vsled česar bi bil končni efekt pasiven, kajti izvoz jo eden glavnih faktorjev, ki vplivajo na valuto, a prepoved istega bi pomenila poslabšati trgovsko bilanco naše države, vsled česar bi bilo vsako umetno poseganje v trgovino zelo odgovoren in nevaren eksperiment.
Padanju cen sledi redno stagnacija v trgovini. Zadnja leta smo doživeli večkrat, da je taka stagnacija trajala več tednov, pa tudi več mesecev. Pri zadnji žitni baissl tega ni bilo. Ravno v času, ko je nastopilo odnehanje v cenah, je dovolila Madžarska uvoz tujega žita. v svrho uveljave in prost izvoz izdelkov iz uvoženega žita. Vsled tega so pričeli ravno v času, ko bi se sicer pričakovala stagnacija, v velikih množinah izvažati žito v Madžarsko. Ta izvoz se vrši tudi sedaj še nemoteno naprej, in prav ta okol-nost je zadržala prenaglo padanje cen. Mirno se more trditi, da so od pričetka obstoja Jugoslavije in v enakem času po žetvi nikdar ni toliko žita izvozilo, kakor letos. Posledica ŽivVaJiuefia izvoza so vidi že v trdnem
stanu dinarja, ko pač sedaj ni drugih ekonomskih razlogov za to.
Kakor že omenjeno, je živahno nakupovanje blaga za izvoz na Madžarsko omililo baisse. Cone so sicer padalo, vendar pa ne v istem tempu, kakor sicer. Cena je padla prve dni za polovico dinarja, a se je pod vtisom novega nakupa deloma zopet popravila in tako je bilo mogoče trgovinam, ki so si nabavile velike količine blaga, s sorazmerno malimi žrtvami realizirati sklepe.
Kakor je bilo iz poteka žitne kupčije ob žetvi razvidno, je bil glavni vzrok nepričakovanega dviganja cen neorijeutiranost o letini in posledno temu izraba poročil v spe-kulativne svrhe, a špekulacija je imela svoj pričetek pri amerikanskih veletrgovcih, ki so želi milijone dolarjev na diferencah. Amerika liausse je imela odmeva pri nas tembolj, ker se je zaznalo, da je Bolgarska počenši s t. m. prepovedala izvoz žita, da je žetev na Madžarskem izpadla slabo in da je tudi žetev v Italiji mnogo slabejša, kot se je pričakovalo. To so na eni strani dejstva, ki govore za možnost lahke prodajo naših odvisnih zalog, na drugi strani pa prihajajo poročila iz Amerike, da so bila poročila o slabi žetvi pretirana, kar je. tudi povzročilo padanje cen.
Danes, ko se tržna situacija precej mirnejše presoja kot pred 14 dnevi, v času najhujšega pehanja za blagom, sc smatra, da se polagoma bližamo stabilizaciji žitnih cen. Vsekako pa bode, kakor vse kaže, notirartje cen na žitnih borzah v Ameriki v prvi vrsti odločilno tudi za naša tržišča in ta poročila so ugodna.
Ker je Slovenija pasivna pokrajina in so nakupi vrše v svrho efektivnega sprejema blaga, je zlasti za nas važno, da smo o tržni situaciji točno informirani.
Te informacije pa smo prejemali največ iz Novega Sada, in smo morali velikokrat konstatirati, da je bilo tam notiranjo na borzi netočno in tendenciozno. Sklicevanje na notiranje v Novem Sadu je bila večkrat nada za neorijentirane kupce. Tako n. pr. jo v mesecu juniju borza notirala pšenico vedno izpod dnevno cene, a sedaj notira moko že nekaj dni stalno Din 610 dasi je dovolj ponudb po Din 5S0—590. Taka notiranja so v stanu speljati iuteresente za blago na napačna pota, ne morejo pa biti ugledu borze v korist. Zagrebška borza opravlja tako ma-lennkostno blagovno kupčijo, da njena notiranja za presojo trga sploh ne pridejo v poštev. Umljivo je, da so je iz notranjih razlogov na raznih drugih tržnih centrih pojavila želja po ustanovitvi blagovnih borz in to ne samo na krajih produkcije, temveč tudi na krajih konsuma. V čas otvoritve ljubljanskega velesejma pade letos tudi čas otvoritve ljubljanske borze. Kakor je vele-sejem za našo industrijo velikega pomena, tako pričakujemo, da bode tudi nova ljubljanska borza pripomogla, da se naša trgovina s kmetijskimi pridelki osvoji odvisnosti in bode naš trgovski svet z objektivnimi poročili informirala o tržnem stanju.
■k * *
g Platnena industrija, družba z o. z. Jarše, p. Domžale, Slovenija, SHS. Noben trgovec, ki stremi za solidnim trgovanjem, ne sme prezreti paviljona «J št. 405« nasproti velesejmski pisarni. Že dejstvo, da deluje ta industrija v sredi Slovenijo, da zaposluje domače delovne moči, da razpolaga z izredno bogatim obratom, takorekoč sili h konzu-mu blaga. Pri svojem obratu vzgaja absolvente naše srednje tehnične šole k strokovnemu razumevanju lastne platnene produkcije. Smisel za njo se polagoma razvija doma; ni se treba torej več zatekati v tujino. Te vrste, je ta industrija prva v Jugoslaviji. Razveseljivo je, da kljub svojemu začetku boleži že številen nakup. Vse vrste platna: od navadnega domačega platna do najfinejšega damasta izdeluje ta industrija. Izdelki so vsi lični, trpežni in ceneni; tako skuša družba zadovoljiti svoje odjemalce v vsakem oziru. Ni treba kričeče reklame: blago samo kaže solidnost in resnost podjetja. Zato opozarjamo interesente na bogato opremljeni paviljon, ki nudi vso mogočo izbiro, in na tvornico samo, ki obratuje le dve minuti oddaljena od postaje Jarše pri Kamniku.
4737
g Kolosalna nova Iznajdba. Slovenec I. G. v Mariboru je iznašel trajno sredstvo proti stenicam in ščurkom vseh vrst. Sredstvo deluje trajno in uničuje tudi jajčjo zalego. Preparat je prozorna tekočina, ki ne maže, no razjeda in ni strup. Ena steklenica zadostuje za tri sobe. Vse dosedanje tinkture so delovalo samo začasno in je bilo treba mazati dvakrat na mesec. Vsled tega so je potrosilo mnogo denarja. Nova iznajdba vse j te izdatke prihrani v 800 odstotni izmeri. Trajno sredstvo jo patentirano z br. 2j38 in so imenuje «Lucifer«. Praktični preizkusi cLuciferja« so pokazali presenetljive uspehe.
g Velesejm v Lipskem. Letošnji poletni velesejem v Lipskem je dosegel velik uspeh. Velesejem je posetilo 176.000 ljudi. Pri tem je bila večina tujcev. Jesenski velesejem se vrši v Lipskem med 31. avgustom in 6. septembrom ter obeta biti silno bogat iu živahen.
g Slaba želev na Ogrskem. Oficijelno poročilo ogrske vlade ceni letošnjo žetev pšenice na 1 milijon 372.000 ton napram 1 milijon 842.000 tonam v preteklem letu. Pridelek rži
se ceni na 584.000 ton (lani 794.000 ton), ječmena na 331.000 ton (lani 593.000 ton), ovsa pa na 255.000 ton (lani 398.000 ton). Posebno veliko je nazadovanje pri ječmenu, ker dosega letošnji žetveni rezultat le polovico onega iz lanskega leta.
g Sladkorna kampanja v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da je izvoz sladkorja v prvih enajstih mesecih sladkorne kampanje t. j. od 1. septembra 1923 do 1. avgusta t. 1. do-j segel 644.000 ton napram 371.000 ton v istem razdobju pretekle kampanje 1922—1923. — Doma pa se je porabilo v prvih enajstih mesecih tekoče kampanje 341.000 ton napram 327.000 ton v istem razdobju pretekle kampanje 1922—1923.
razstava konj
na Ljubljanskem velesejmis
24. avgusta 1924 od 8 zjutraj do 6 zvečer.
IS
pr Nora knjiga dr. Opekovih govorov. Do-
tiskuje se in bo do konca tega meseca izšla nova knjiga dr. M. Opekovih govorov: Mesto na gori. Štirinajst govorov o Cerkvi. Govori všebujejo sledeča temata: I. Božja stavba. — II. Na temelju apostolov. — III. Neporušna. — IV. Trdnjava resnice. — V. in VI. Ti si Peter, t. j. skala. — VII. Nevredni papeži. — VIII. Vir življenja in svetosti. — IX. Ladja v vesoljnem potopu. — X. Še dva kamna spotike. — XI. Dobrotnica na zemlji. — XII. Cerkve samaritanska ljubezen. — XIII. Hiša božja in vrata nebeška. — XIV. Pojdimo za nebeško procesijo! — Upamo, da bodo po knjigi, zelo primerni in potrebni našemu času, kakor hitro izide, mnogoštevilno posegli zlasti boljši laiški krogi. Cena 56 ni določena, pa bo kar mogoče zmerna. Naročila že naprej sprejema Prodajalna K. T. D. (H. Ničman) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
pr Razstavo češke moderne umetnosti kolekcijo 325 del iz slikarstva, plastike, grafike in arhitekture, otvori Narodna galerija svečano danes ob pol eni uri v Jakopičevem paviljonu. K otvoritvi je prispela delegacija društva upodabljajočih umetnikov »Manes« iz Prage, sestavljena iz podpredsednika prof. B. Krafke ter slikarjev Konička in J. Sla-vička.
pr Opozarjamo na razstavo ženskih ročnih del, ki jo ob času velesemnja priredi državni osrednjj zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, in sicer na velesemnju, paviljo K, št. 519 c, in na Turjaškem trgu št. 6/11.
pr Plc3ni venček na Bledu. V soboto, dne 16. t. m. priredi v veliki dvorani Kazine znana mladostna slovenska plesalka Rut Vavpo-tičeva enkratni plesni večer z izbranim sporedom moderne in klasične glasbe. Spremlja jo mladi Karel Drnovšek s praškega konserva-lorija.
Iz Rogaške Slatine nam poročajo: V soboto zvečer se je tu vršil koncert na korist uboge šolske dece v veliki dvorani »Zdraviliškega' doma«, ki pomeni pač višek letošnjih prireditev. Kajti nastopila je poleg popolnega zdraviliškega orkestra trojica izmed najbolj priznanih pevcev naše države: g. Ri-javec, g. M. Zec in ga Lowczinska iz Belgra-da. Sopranislinja ga Lovvczinska ima prijeten in močan glas, ki je očividno sposoben še velikega napredka, basit g. M. Zec se je na mali uveljavil s svojim posebno v nižinah mogočnim organom, pravi triumfator večera pa je bil zopet g. Rijavec. Vse pevce je z znano spretnostjo spremljal na klavirju g. župan Bizjak. Izreden užitek nam je še nudil vojaški orkester 32 mož pod vodstvom g. kapelnika Hercoga s Schubertovo H-mol simfonijo in Dvofakovimi Slovanskimi plesi in vnovič smo se uverili, da take godbe Rogaška Slatina še ni imela. Dvorana je bila, kakor smo ob še vedni prenapolnjenosti zdravilišča tudi pričakovali, do zadnjega kotička zasedena od najizbranejšega poslušalstva. Želeli bi si bili samo, da bi se nekateri izvajalci ne ponavljali leto za letom z istimi arijami in da bi pomislili, kako moti v tem pogledu izvežbano uho ne baš vzorna izgovarjava skoro samo tujih tekstov.
Narodno gledišče.
Pr omijera v ljubljanski drami, Drugi večer velesejma 16. t. m. ob 20. uri bo v dramskem gledališču premijera veseloigre »Firma P. B.«, katere vsebina je zajeta iz trgovskih krogov. Režira gospod Putjata, glavne vloge igrajo ga Šaričeva, ga Medvedova in gg. Šest, Lipah, Pidjata itd. Pohištvo za trgovsko pisarno v drugem dejanju je last tvrdke The Rcx Co-, kostumi modelov v prvem in drugem dejanju pa last tvrdke Bernatovič. Red predstav za časa Ijubljanskoga velesejma. Petek, 15. avgusta. Opera: Carjeva nevesla. Sobota, 16. avgusta. Drama: Firma P. B. Nedelja, 17. avgusta. Opera: Gorenjski slav-ček.
Ponedeljek, 18. avgusta: Zaprto.
Torek, 19. avgusta. Opera: Cavalleria Rusti-
cana, V vodnjaku.	j
Sreda, 20. avgusta. Drama: Firma P. B. Četrtek, 21. avgusta. Opera: Carjeva nevesta, j Začetek opernih predstav ob pol 8. uri, j dramskih ob 8. uri zvečer. Uprava si pridr žuje pravico eventualnih sprememb rep črto arja,
Cerkveni vestnik.
c Shod križanske moško in mladeniška Marijine družbe bo danes zvečer izjemoma ob 7. uri (mesto ob 6.). Udeležba za vse člane obvezna.
c Evharistični shod na Vrhniki. V soboto in nedeljo se vrši natančno po sporedu, kot ga je prejela vsaka družina v vrhniški deka-niji. Vrhničani se z občudovanja vredno vnemo pripravljajo, da bi shod potekel kar najveličastnejše. Število spovedancev raste od dne do dne in upamo, da po večini vsi domačini prejmo sv. zakramente. Okoličani, udeležite se v čim večjem številu. Važne so vse točke programa od začetka do konca, zato pridite po možnosti že v soboto, ali vsaj v nedeljo zjutraj, ne šele k procesiji ob sklepu! -Priprav, odbor.
Bolečine v želodcu, motene prebave, zdravijo zelo uspešno Markove kapljic? iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za Liubliano in_okolico v lekarni Leustck.
Savez grafičkih radnika-ca Jugoslavije, podružnica Ljubljana priredi v nedeljo, dne 17. avgusta 1924 ob priliki poseta grafičnega pevskega društva »Sloge« iz Zagreba veliko vrtno vcsclico združeno s koncertom na vrtu Narodnega doma. Po končanem pevskem sporedu prosta zabava, šaljiva pošta, amerikan-ski zapor itd. Pri veselici sodeluje godba Zv. jugosl. železničarjev. Začetek ob 5. popoldne. Konec ob 2. zjutraj. V slučaji slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih Nar. doma. — Za dobro pijačo in jestvine je preskrbljeno. Odbor.
Družba krščanskih mater v Šiški priredi v nedeljo, dno 17. avgusta družinski izlet v spremstvu očetov in otrok v Tunice pri Kamniku. Odhod z gor. kolodvora zjutraj ob 5. Ob 8. sv. maša, Povratek v Šiško zvečer ob 6.
Pevsko društvo «Zora« na .Težici proslavi v nedeljo 17. avgusta petletnico obstoja ter sc pri tem spominja ustanovitelja, umrlega g. Ivana Drobeža. Sv. maša bo ob 8. v cerkvi sv. Jurija v Stožicah, pri sv. maši poje pevski zbor «Zora«. Po sv. maši sestanek vseh članov in članic društva v pevski sobi pri g. Tavželj v Stožicah. — Odbor.
Železničarjem! V soboto dne 16. t. m. ob 19. uri se vrši v Rokodelskem domu v Ljubljani seja odbora vseh žel. organizacij, in sicer skupna seja obeh pododborov (odbora za delavce in odbora za nastavljeno osobje). Te seje naj se udeleže le izvoljeni odborniki oziroma delegirani zastopniki organizacij. V nedeljo dne 17. t. m. pa se vrši tudi v Rokodelskem domu sestanek železničarjev sploh, katerega se more udeležiti vsakdo.
Občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo se vrši v soboto 16. t. m. ob 10. uri dopoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Pododbor ljubljanske podružnico S. D. Z. priredi v nedeljo 17. avgusta šaloigro »Navaden človek« v dvorani kat. izobraž. društva v Dravljah ob pol 8. zvečer. K obilni udeležbi srčno vabljeni zlasti prijatelji našega dijaštva.
Društvo sejmarjev za Slovenijo priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 15. vrtno veselico v prostorih gostilne »Hribarjev gaj«. Za dobro in poceni jedačo in pijačo je preskrbljeno. Vstopnina 3 Din. Prijatelje zabave vabi k obilni udeležbi odbor.
»STE^IHPI « najboljše sredstvo proti
! kmkbL« stenicam. Glavna zaloga: Drogerija A. KANC — LJUBLJANA, Židovska ulica Stev. 1.
Trbovlje. Udeležnikom nedeljske okrožne prireditve naznanjamo, da je polovična vožnja zagotovljena, za tiste, ki so bolj težke hoje, bo vozil tudi avto k vsem vlakom. Na veselo svidenje!
Orlovski dom v Rogatcu. Šmarsko-Roga* ško orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 17. avgusta t. 1. orlovski dan v Rogatcu s sledečim sporedom: 1. Sprejem gostov pri jutranjem vlaku v Rogatcu. 2. Pohod na Glavni trg z godbo iz Radeč, kjer se vrše pozdravi g. župana in drugih. 3. Ob lepem vremenu sv. maša na prostem. 4. Po sv. maši javno zborovanje na trgu. Odmor in skušnje telovadcev. 5. javna telovadba. 6. Po telovadbi prijateljska zabava. Bog živil — Odbor.
Najcenejšo in najnovejšo obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. GriCar & Me-jač.
Dijaški vestnik.
Kamniška podružnica SPZ vprizori danes ob pol 4. popoldne v Društvenem domu v Domžalah najlepšo slovensko žaloigro: «Veronika Deseniška«. Priprave vodi g. pisatelj Oton Župančič sam. Ljubljančani in Kamničani imajo ugodno železniško zvezo. Pričakujemo vse prijatelje slovenske umetnosti in idealnega dijaštva.
Podružnica S. D. Z. za ribniški okraj ima občni zbor v soboto 16. t. m.
Neznan škodoželjnež mi jc za-palil gospodarsko poslopje, ki je pri belem dnevu pogorelo do tal. Nastalo škodo mi je zavarovalnica in pozavarovalnica »Triglav«, pri kateri sem bil zavarovan, zelo kulantno in točno izplačala, za kar sc ji javno zahvaljujem in jo topjo priporočam. — K a m n 1 k , 12. avgusta 1924. — IVAN POLLAK, usnjar in posestnik.	4741
Turistika in šport.
Strassenbahner Sportklub iz Gradca igra v soboto 16. t. m. in v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani dve nogometni tekmi, in sicer prvi dan proti Hermesu, drugi dan proti Iliriji. Obe tekmi se vršita na športnem prostoru Ilirije ob Celovški cesti, nekoliko nad sejmiščem, obakrat ob 17.30 uri ter obetata dober uvod v jesensko nogometno sezono. Graško moštvo je doseglo letos več jako dobrih rezultatov in ima v svoji sredi nekaj znanih graških nogometašev, kakor branilca Sinkoviča, halfa Steikoglerja, Brandnerja itd. Zanimati utegne, da igra v moštvu več Slovencev in da jo ustanovitelj in predsednik kluba Slovenec.
Mladinske pokalne tekmo. Na igrišču Pri-morja ob Dunajski cesti se vrši danes dopoldne drugo kolo mladinskih nogometnih tekem, ki jih je razpisal LNP za igrače do starosti 17 let. Potem ko so izpadli z izgubljenimi tekmami iz prvega kola klubi Laslc, Slovan, Pano-ni.ia in Herines, se sestaneta danes ob 9.15 Ilirija in Mladika ter ob 10.15 Primorje in Slovenija. Zmagovilca v teh dveh tekmah se kvalificirata za finale, ki se vrši v nedeljo 17. t. m. Dotična dva kluba, ki sta izgubila proti finalistoma že v prvem kolu, se bosta istotako v nedeljo borila za tretje mesto; predvidoma sta to Hermes in Panonija, ako bosta današnja zmagovalca Ilirija in Primorje. Darila, ki jih nakloni LNP prvim trem klubom, so izložena v trgovini J. Goreč na Dunajski cesti.
Lahkoatlotska tekmovanja za prvenstvo Slovenije so po sklepu včerajšnje seje lahlco-atletskega podsaveza vnovič preložena, in sicer tokrat na 13. in 14. septembra. Popolnoma je spremenjen tudi tekmovalni program.
Plavalne tekmo za prvenstvo Jugoslavije so so vršile 9. in 10. t. m. na Sušaku. Tekmovalo je 9 klubov s preko 100 tekmovalci ozir. tekmovalkami. Prireditev je bila v tehničnem oziru dobro izvedena ter zaznamuje izvrsten moralni uspeh. Tekme so uspele tudi v športnem pogledu; doseglo se je osem novih jugo-slov. rekordov. Neprijeten incident je povzročil splitski Jadran, ki se je branil izročiti prehodni pokal za prvenstvo v vodnem polu, ki je pripadal letos Somborskemu sportskemu udruženju. Končna klasifikacija po klubih je sledeča: Prvak Jugoslavije za 1924: Viktorija, Sušak s 83 točkami; 2. Jadran, Split (56); 3. Som. Š. U. (18); 4. Hašk, Zagreb (14); 5. Ilirija, Ljubljana (11), 6. Concordia, Zagreb (10); 7. Jug, Dubrovnik (4), 8. Brdjanin. Beograd, (1); 9. Jugoslavija, Beograd (1). Za Ilirijo jo dosegel vse točke in častno peto mesto znani skakač K o r d e i i č s tem, da se je plasiral na prvo mesto v skokih z desetmeterske in s trimeterske deske ter tretje mesto s pet-meterske deske.
'2
Bujni, svalasii lasfe,
........................................................................................
po rednem umivanju glave z €€
om
Našla se je ročna ženska torbica z nekaj denarjem. Dobi se pri tov. Kodelju, Prisojna ulica 7, II. nad.
Kanarček je priletel v stanovanje ravnatelja J. Jegliča, Ilirska ulica 27-1. — Lastnik naj se oglasi ravnotam od opoldne do dveh kadarkoli.
Premeten slepar je dobil 13. avgusta zasluženo kazen za predrzne goljufije. Mož je sodišču dobro znan, ker je bil polog več manjših kazni obsojen že enkrat radi golju-fije na tri leta ječe, in sicer zaradi ponarejanja poštnih nakaznic. Alož, ki jo v občini na slabem glasu, je prišel dne 12. marca v Kamnik na sejem. Tam je ponujal raznim osebam zastavni listek in je prosil za 2000 Din posojila. Bil je tako radodaren, da je ponujal samo za dva dni kar 500 Din obresti. Ta zastavni listek, ki se je glasil prvotno samo za en zlat prstan, cenjen na 40 Din, s posojilom za 30 Din, pa je Lavtar potvo-ril s tem, da jo pripisal na listek šo eno motorno kolo, vredno 12.000 Din, za katero je pripisal 8000 Din posojila. In res je končno preslepil posestnika Kmetica, da mu je posodil 2100 Din. V Kamniku pa je napravil še drugo sleparijo. Sel je k posestniku in trgovcu Trpincu in ga je prosil za večje posojilo za kratko dobo, češ da bo napravil dobro kupčijo. Trpine mu je obljubil denar, če mu pripelje priče, ki ga poznajo kdo da je. Lavtar je odšel. Kmalu se jo pa vrnil in je ponudil Trpincu v zastavo konja, katerega mu je pripeljal istočasno neki 14 letni deček na dvorišče. Ko je Trpine ogledoval konja, je pa pristopil hlapec Mihael Klein-dieust, ki je takoj spoznal konja iu ugotovil, da je last Janeza Gubanca. Tudi je ugotovil, česar seveda Lavtar še ni vedel, da je ta Gu-bančev konj kobila, in da je tudi na eno oko slepa. Ko jo videl Lavtar, da je zašel v past, je pobegnil z dvorišča. — Lavtar je že pri prvi obravnavi odločno zanikal obe slepariji in je skušal sodišče prepričati, da je vse to napravil neki človek, ki je njemu popolnoma podoben. Da poišče tega na videz znanega neznanca je bila prva obravnava preložena. Toda vse iskanje je bilo zaman. Pri ponovni obravnavi je Lavtar dosledno vztrajal pri svojem zagovoru. Vsem pričam je tajil v obraz, da on ni imel z njimi nobenega posla. Ko je vprašal predsednik posestnika v Kranju Kmetiča: «No, ali ni bil pri vas en mož, ki je iskal posojila1?« je odgovoril Kmetic: «Ja, tale je bil, gospod.« — «Vi ste prisegli,« mu pravi predsednik, «ali potrdite laliko to z vso gotovostjo?« — Kmetič:
«Ja, ta je bil, prisežem. V očeh imam še točno njegovo sliko. Ko mu takoj od začetka nisem hotel dati na ta papir denarja, je pripeljal babico Mohorjevo, ki mi je potrdila, da ga na videz pozna. In nato sem mu dal denar. Ko sem pa poslal zastavni listek v mestno zastavljalnico v Ljubljani, se je izkazala cela sleparija.« Tudi vse druge pričo so potrdile obtoženčevo identiteto, dasi se je on na vse pretege branil in se večkrat jokajo kregal, da on ni pravi zločinec. Pod pritiskom tolikih dokazov, pa se je senat končno le uveril, da je obtoženec pravi krivec, in je bil Lavtar obsojen radi hudodelstva goljufije na 18 mesecev težko ječe in mora povrniti vso kodo in stroške. Všteje pa se mu v kazen preiskovalni zapor od 27. marca.
Oba sta enaka, tako je razsodilo vzklic-no sodišče. — Sprla sta se v Dupljah pri Tržiču na Gorenjskem Janez Ster, že bolj prileten mož, in njegova soseda, tudi precej huda, Marjana Rantova. Dne 6. maja je zopet prišel sosed okrog njene hiše in jo zmerjal z ne baš lepimi psovkami. Ona mu je seveda odgovarjala po svoje. In razjezil se je mož in je vrgel za njo poleno. Soseda pa je pograbila burklje in je začela udrihati po njem. Zaključila se je predstava pred sodiščem, kjer sta bila oba obsojena in sicer Janez na 1 teden, Marjana pa na 3 tedne zapora, ker je poškodovala sosedu en prst, katerega ne bo mogel več rabiti. Oba sta se pritožila. On se je zagovarjal, da jo žena strašno jezična in huda ter da ga je ona napadla. Ona pa je trdila, da ta sodba ni prav rečena in zapisana.« Branila sem se res z burkljami. Šel je on proti meni z rokami in Bog sam me varuj, če bi prišla v njegovo roke: Nč več b na bva živa!« — Sodnik: «Ja, ali je mož že koga ubil?« — Žena: «No, še tega se manjka! Ubil ga še ni, kar jest vem, nabil jih je pa že precej!« — Sodišče je pustilo Janezu njegov teden, Marjani pa je znižalo kazen od 3 tednov tudi na en teden, tako, da sta sedaj oba enaka.
Žrtve podjetne «Malči«. Svoječasno smo že poročali, da sta se sprla in stepla v Novem Vodmatu pri lepi «Malči«, vasovalec in odslovljeni ženin Leopold Malin, delavec pri Slogradu in pa njegov srečnejši tekmec delavec Kari Žnidar. — Dne 24. junija zvečer je prišel k Malči Žnidar v vas. Pri njej
pa je bil tudi Malin, ki je dekleta, s katerim sta že nekaj kupila, lepo prosil, naj ga ne pusti. Malči pa ni hotela o tem nič slišati in je vztrajala pri novem zaročencu. — Ko jo ugledal Žnidar pri svoji nevesti prejšnjega fanta, ga jo nahrulil: «Poba, kaj pa si govoril?« Nato ga je pograbil in ga jo. treščil z vso silo ob štedilnik, od koder je od-letel stari ženin na tla. To ga je pa tako ujezilo, cla je potegnil nož in je Žnidarja pošteno oklal ter ga tako poškodoval, da so ga morali odpeljati takoj v bolnico, kjer so ga zdravili 11 dni. Šo po odhodu iz bolnice jo bil 25 dni za delo nesposoben. Malin so je zagovarjal s silobranom. Sodišče je po daljši obravnavi ugotovilo, da je Malin pi-ekora-čil meje silobrana in upoštevajoč vso olajševalne okolnosti jo obsodilo junaka z nožem in jokavega obtoženca samo na 3 mesece in mu jo vštelo v kazen preiskovalni zapor. Glede odškodnine 10.000 Din, katero jfJ zahteval Žnidar, pa ga je zavrnilo na civilno sodišče.
DVA DIJAKA	*
sprejmem na stanovanje in hrano. Elcktr. razsvetljava in glasovir na razpolago. Naslov pri upravi pod 4719.
Sprejmem v službo dobrega
tesaca za irame
kateri bi imel stalno delo. Plača po dogovoru. Vpraša se pri upravi pod štev. 4708.
veto tračno žago
in RIPPENROHRE (St. 4708). Sedlarski VAJENEC
močan, se išče za takoj, ki ima veselje tudi za lakiranje vozov. Stanov, in hrana v hiši. - J. KOLAR, sedlar, Slov. Bistrica.	4707
Pri županstvu na RAKEKU je oddati službo
občinskega SLUGE
z mesečno plačo 375 Din, katera se sčasoma zviša. — Prosilci naj pravilno kole-kovane prošnje vlože pri županstvu do 30. avg. 192*1.
Ob smrti našega dragega soproga, ozir, sina in strica, gospoda

izrekamo globoko zahvalo vsem, ki so za časa njegove dolge bolezni s telesno pomočjo in duševno tolažbo lajšali njegovo trpljenje iri mu izkazovali svoje prijateljstvo, posebno presvetlemu g. knezoškofu dr. A. B. Jegliču in P. dr. Angeliku T o m i n c u ; zdravnikom gg. dr. Robidi, dr. S t o j c u in dr. N o v a k u ; g. Antonu Volta; Katoliškemu tiskovnemu društvu; ravnatelju Konsumnega društva g. Alojziju Kocmurju in vsem odbornikom ter posameznim uslužbencem. Takisto se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pokojniku na njegovi zadnji poti izkazali poslednjo čast, zlasti: vsem društvom ki so z zastavami šli v sprevodu, na čelu jim deviemarija-poljska delavska, pevskemu zboru »Ljubljane«, ljubljanski podružnici Jugoslovanskega novinarskega udruženja, Delavski zvezi in Jugoslovanski strokovni zvezi in sploh vsem zastopnikom delavskih organizacij, zlasti tobačnemu delavstvu; od posameznih pa predvsem g. ljubljanskemu županu dr. Ljudevitu Pericu in občinskim svetnikom ljubljanskega mesta, g. prvemu državnemu pravdniku dr. D o m e n i c u , g. deželnemu sodnemu svetniku dr. Pavlu Skabernetu in drugim gg. sodnikom, g. magistrat-nemu ravnatelju dr. Zamiku, ravnatelju pomožnih policijskih uradov g. F i n k u , zastopniku Kat. tisk. društva g. duhovnemu svetniku Antonu C a d e ž u in ravnatelju Jugoslovanske tiskarne g. Karlu C e 5 u, predsedniku Katoliškega akademičnega starešinstva g. profesorju J a r c u in katoliškim starešinam ter vsem ostalim prijateljem pokojnikovim. Zahvaljujemo se iskreno tudi govornikoma na grobu, gg. Francu Smodeju in dr. A. G o s a r j u kakor tudi vsem, ki so darovali vence.
Rodbina Moškerc.

m


<<DELIKAT<< najfinejše čajno MASLO
izdeluje in prodaja mlekarna KRIŠTOF, Ljubljana, Sv. Pet;a cesta 60, Istotam se kupi dobro ohranjen
- PISALNI STROJ. — Mlajši POMOČNIK
vešč špecerije, išče mesta. Grem tudi v trgovino druge stroke, kjer bi služboval nekaj časa brezplačno. Ponudbe pod »Zanesljiv« St. 4715 na upravo «Slovenca*.
SPREJMEMO DO
20 VOZNIKOV
za dovoz hlodov iz gozda na parno žago KAJFEŽ in HEINKIHAR, Crnilug (Gor-ski kotar). Istotam se sprejme za stalno delo 50 gozdnih delavcev in tesačev. Zaslužek dober. Informacije daje A. Kajlež, Kočevje — in Vinko Hcinrlliar, Ljubljana, Dalmatinova ulica 7.
izurjene, ki razpolagajo z dobrim strojem, dobijo delo na dom. - F. in I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29, Ljubi j.
Katerekoli SLUŽBE
IŠČE 26 - letni mladenič z znanjem slov., hrv., nem., in deloma Italijan.; zmožen je strojepisja in knjigovodstva. Nastop takoj ali pozneje. -Ponudbo pod šifro »Onesta« na poštni urad PIŠECE pri Breucah.	4681
dvo-
redne trg. šole išče primerno službo. Vešča je tudi nem. in srbohrvatskega jezika. Gre 1—2 mcscca tudi brezplač. Cenj. ponudbe pod »Začetnica« i(. 4672 na uoravo lista
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v iem med na-
šim ljudstvom po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5D)
veliki ali pa tudi v priprosti
zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobavitii ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
priporočilni
vsakovrstne, porabljene, nasekava strok, in po zmerni ceni IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljana, Hrenova ulica štev. 19.	4693
OTROŠKI VOZIČKI: najcenejši domači izdelki. DVOKOLESA: novi modeli z
dobro pneumatiko. MOTORJI: najnov. amer, tipa Evans, D. K. W., Persch, Orionette, Motorette. PNEUMATIKA: plašči, zračnice in guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šiv, stroje vedno v zalogi - Preprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejemajo se tudi vsa popravila, cmajliranje in poniklanje.
TRIBUNA F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev, 4.	4691
RAZSTAVNI PAVILJON »F« štev. 191.
HBHHS^HMaiiiiH s s
POPOLNOMA IZURJENA, SAMOSTOJNA
za tovarniško izdelovanje
In perila se šsce,
Ponudbe na POŠTNI PREDAL št. 63, MARIBOR.
HBHBgaaBHBHaBES
Boljša OSEBA
g 'dežele, za samost. vodstvo gospodinjstva, želi v župni-šče. Gre tudi izven Slovenije. — Ponudbe pod štev. 4678 na upravo »Slovenca«.
Iščemo STROJNIKA
veščega pri lokomobili in opekarskih strojih. — Opekarna J. ŠARC in DRUGI, RADOMLJE.
DVA DIJAKA
se sprejmeta na stanovanje ________
in hrano. Nadzorstvo dobro. Event. instrukcija v hiši. — Naslov pri upravi pod 4720.
MODISTINJA
z večletno prakso, samost. moč, išče primerno mesto. Gre tudi kot prodajalka v večjo trgovino. Nastop službe takoj. — Ponudbe pod »Modistinja« na upravo lista
Lončene peči
sobne, krušne in štedilnike dobite v veliki izbiri najboljše in pa najcenejše pri tvrdki F. JERICO in DRUG, Črnuče pri Ljubljani. 4746
in
Višja dekliška šola s pravico javnosti itd. Tečaji za jezike, književnost, glasbo, šport itd. Dr. ADA BROH in sestre, Zagreb, Gunduli-čeva 63/11.	4748
STAVBENO IN GALANTERIJSKO KLEPARSTVO
BOHORIČEVA UL. 3
SPREJEMA' VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA IN SE CENJ. OBČINSTVU TOPLO PRIPOROČA
IŠČE SE IZURJENA MOČ za izdelovanje
cementne opeke
z Din 30.000 kapitala, ki bi bila pripravljena pod zelo ugodnimi pogoji pristopiti k takemu podjetju kot delovodja in družabnik v družbi s posestnikom, ki ima vse potrebne stroje ter pesek na razpolago. Delalo bi se skozi celo leto. Ponudbe pod «Zasigurana bodočnost« 4710 na upravo «Slovenca«.
Za čas velikega sejma od 15. do 25. avgusta je na Krekovem trgu št. 10 v prvem nastr. pri TEKSTILBAZARJU vsak dan odprta
razstava ostankov
blaga za obleke in perilo. — OSTANKI se prodajajo za skoro
polovične cene.
Tam kupite:
Fino delenasto bluzo za .... 27 Din
Fino veliko delenasto obleko za . 68 Din Dobro močno sukno za veliko moško obleko z vso podlogo . . , 350 Din Za fino cefirasto srajco ..... 44 Din
Za moške cajgaste hlače iz močnega
cvimatega blaga ...... 48 Din
Za hlače iz navad, cajga pa samo , 38 Din Kdor nima prilike na razstavo ostankov osebno priti, naj piše po cenik. — Po pošti pošiljamo ostanke vsak dan, — Po končanem velesejmu se prodajajo ostanki na zalogi samo	VSAKO SREDO in SOBOTO pri
Ljubijana, Krekov trg št. 10 prvo nadstropje.
MIRNO SOBO
v Ljubljani ali predmestju IŠČE gospodična. Ima svojo posteljo. Cenj. ponudbe na upravo pod «Mirna soba«.
HUaffirfMaBtfBBBnaiBBH
do 100.000 Din proti primernim obrestim in tistemu, kdor mi preskrbi stanovanje dveh sob in kuhinje, najraje v Mostah ali Vodmatu. — Ponudbe pod »S. S. 20« na upravo «Slovenca«. 4677 ■BBBBHHBMBH99B9BI3IB
Prvovrstna
šfeparica
za prešivanje gornjih delov čevljev na Stari poti 9/1. se priporoča za tozadevna naročila.	4597
Enoflrjž. HIŠA
v predmestju Ljubljane naprodaj. Krasna lega, ugodna cena. Obširno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov pove uprava «Slo-venca« pod štev. 4745.
Prvovrstne
premoge
po naulsodne)žlli cenah in plačllum pogojih dobavlja Dom. Čebtn trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova 1/n.
PRODA SE
Več dobro (zorJenHi
čevljar. POMOČNIKOV
se takoj sprejme v stalno delo. Hrana in stanovanje preskrbljeno. IVAN KOS, Zagorje ob Savi.	4750
Mizarji pozor! 2 m® zdravega orehovega lesa proda Anton BOGATAJ, Lučine štev. 15, p. Gor. vas nad Škofjo Loko.
HALO!	HALO!
Plačam boljše kakor vsakdo drugi stare OBLEKE, ČEVLJE, PERILO, POHIŠTVO itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - A. JURE-ČIČ, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 31.	4717
2 pietllna stroja
prodam. - Zg. šišfca 97.
Plodorjosen g^g ^
z leseno hišo, pol ure od Medvod SE PRODA za 21 tisoč Din. Natančneje: Peter ZAVRL, Podrcča 49 p. Medv.
M. HORVAT
raodistka, Stari trg št. 21,
prodaja nakitene slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din.	4732
I
I
5 HP v dobrem stanju, pripraven za vsako industrijo ali obrt. Ogleda sc pri Mlekarski zadrugi, LOGATEC.
Trajno uničevalno sredstvo »LUCIFER« proti stenicam, ščurkom in grilom. Najaov. preizkušen in odobren pat. Br. 2538. Enkratna uporaba »Luciferja« golazen temeljito iztrebi z jajčjo zalego vred. - Ne maže, ne razjeda, ni strup! Že prvo noč spite mirno brez nadlege. Z dosedanjimi tinkturami je bilo treba mazati dvakrat na mesec.
:>Luci{er« vam prihrani 800% letnih izdatkov, ker deluje trajno. Ogromen uspeh! Išče-
jo se zastopniki z 8% provi-
zijo. Ena stekl. stane 22 Din,
6 114 Din, 12 216 Din s pošt., navodilom in reklamo vred (za prodajalce). Denar naprej, povzetje jc predrago. Izpišite naslov: I. GABER-ŠČIK, Maribor, Koroščcva 4.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba »ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
Kralj, dvorni goslar |
M. Mušič
Ljubljana
Šelenburgova ul, 6
| Specialist v godalnih
instrumentih, j Prvovrstna zaloga vseli ■ glasbenih potrebščin, j po konkurenč. cenah.
POZOR!	POZOR!
Plačujem po visokih cenah
STARE OBLEKE. ČEVLJE, POHIŠTVO itd. -
Dopisnica zadostuje. Pridem tudi na d o m. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 29. 4517
Prodam BENCIN-MOTOR
ležeč na vozu, še v prav dobrem stanju, 4 do 6 PS. Svetovnoznana tovar. »Dai-mler«. Rudolf KRULC, Radeče 66 pri Zid. mostu. 4706
99
S". 410.
Vrvi
Rodovitno POSESTVO,
krasna solnčna lega, ob okr. cesti pri Mariboru, 3 orali vinograda, 6 oralov sadonos-nika, 5 njiv, veliki travniki, 3 hiše, ugodno naprodaj. -Pojasnila daje ŠEPEC, Maribor, Grajski trg 2. 4727
Hudovernik & Komp., lesna industrijalna in izvozna družba v Radovljici kupi takoj
za karbid
ki sme biti tudi že nekoliko rabljen.	4709
'POZOR!	POZOR!
TRGOVCI!
Ne zamudite si ogledati ob priliki poseta IV. Ljubljan-:-: skega velesejma :-: tvrdke
Mladi PSIČKI, 2 mes. stari, foksterierji, poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4749
POSOJILO 50—100.000 dinarjev
IŠČE ugledna trgovska tvrdka s posestvom za eno leto proti dobremu obrestovanju. Ponudbe pod «TRGOVINA« št. 4653 na upravo lista.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29,
Paviljon »H« 348.
Zaloga šolskih zvezkov, map, notezov, blokov in odjemal-nih knjižic.
PRODAJA VOZ
po zelo ugodni ceni: 1 lan« dauer, 1 brum, 1 gig ter razna konjska OPREMA. — Natančneje se poizve pri GRADBENEM PODJETJU G. TONNIES, dr. z o. z., Dunajska cesta 25. 4669
Oglejte si na velesejmu v paviljonu „E" št 92 izdelke, ki jih nudi PRAŽARNA
(t
.zrnA'
Boljših žitnih kav sploh ne dobite!
9f
9f

. 41Q. ANTON ŠINKOVEC P. P. GBOSMPUE.


Izkušen tehnik in trgovec, z dolgoletno prakso v inozemskih industrijskih vele-obratih, IŠČE soudeležbo z malim kapitalom pri dobroidočem industrij, podjetju katerekoli panoge. Omenjeni bi bil tudi pripravljen prevzeti to podjetje pozneje sam. — Natančne podatke pod šiiro: -INDUSTRIJA« na upravo »Slovenca«.
iNe zabite I^o pijefe, na
£.jubljartsl^m velesejmu
el^s, Hobile tam l^ot večino priljubljeni
if|§ ©ičličet) l^s
Pozor!
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
tlp^zargamo gg. trgovce
da razstavimo naše
železno pohištvo
na Vzorčnem Veleseimu v paviljona
..G" 229 St
im. Ml rofte a. a.
Zagreti. Petrlnjsha ul. 3.
naaaaaauaunacciiaanaaancanauuucjn
D
Daaacsaacaaaaaaaiciaciaaaoacaaaoa
\m.
. .
JARŠE, p. Domžale, Slovenija
Moderno urejena tkalnica
izdeluje:
sirovo in beljeno platno od najpreprostejših do najfinejših vrst. Namizno perilo. Damaste. Sploh vse vrste platnenih izdelkov.
Železniška postaja; Jarše - Mengeš
Brzojavni naslov: Induplati Domžale
Telefon Domžale 9
/
Poravnajte naročnino!
ARNOST NEY Dioničko Drašfvo
ZAGREB, Boškovičeva ulica 40.
KroJaSI pogori
Javljamo, da je naša jesenska in zimska kolekcija v pripravi. Poznan je vsakemu naš nedosežni izbor
štoffov ln potrebščin
Cene osobito prikladne. Kolekcije pošiljamo resnim reflektantom, izključivo krojačem brezplačno.
Naročite po dloplsnlcil
ARNOŠT NEY Dioničko Društvo
NAPRODAJ:
krasna JEDILNICA, 2 spalnici, kuhinjska oprava, divan in otomana, stoli, stojala za cvetice, šival, stroj, otroška posteljica, jcdiln. servis, vse skoraj novo. Naslov v upravi pod številko 4599.
„r. 410.
Mreže
I Šampanjec „<Bmwr" 00 j
" Originalna vina v steklenicah lastnega pridelka g
Clotar <Bouwr, gornja {Radgona
kraljevi dvorni dobavitelj.
Krsiševafka fabrika sapuna s,MERSMAH
Osnovana I. 1839. KfUŠfiVaC Obnovljena 1. 1897, PROIZVAJA DNEVNO PET VAGONOV MILA.
Naznanjamo p. n. občinstvu, da bomo razstavili na 4. Ljubljanskem velesejmu od 15. do 25. avgusta 1924 v paviljonu «E« štev. 27. — Na sejmu bodo razstavljeni vzorci vseh naših mil na vpogled in bomo sprejemali naročila.
oblastveno preizkušeni mesini lesarski mojster
Cesia no ftodeijevo 2 :: ljubijana
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, stopnice L dr.
Paviljon H štev. 302
kakor KOSTUME ra gospe, deklice in dečke, NOGAVICE itd. priporoča tvrdka
Smarca pri Kamniku
=lll=m=HIEIii=|||EIIIEIIIEIIISIII2
| —— i. f\
II
je, da je naš
izbornc in izdatne kakovosti — vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov, temveč vsaka Sted-ljiva gospodinja naj ZAHTEVA IZRECNO samo «KOLINSKO CKORIJO«.
H ii
iniEIIIEIIIEIIIEUlEIIIEIIlElilE
Stare tračnice
za stavbo, i kg samo 2.50 Din, in Kippvvagcn jako poceni. - M. TOMŠE, Maribor, Vrazova ulica 9.	4587
„1". 410. Lanena konoplja


'it'!<**)


BEs?«-'

SLOVENEC, and 15. avgflsta 1924,
Latfermanov drevored! LJUBLJANA Laffermanov drevoredi
COSSMY
Slavnostna predstava
se vrši
v sredo, dne 20. avgusta točno ob 8. uri
xv@{er z obsežnim velemestnim sporedom
Nastopalo prvovrstni svetovni artisti in zveri.	Natančnejši spored bo Objavljen b plakati in z insorati po ljubljanskih dnevnikih.
MKcar^mBczrni
H
S E Fi!s, Liile
Vseh vrst SUKANEC od skladišča Zagreb za: tvornice čevljev čevljarje
sedlarje in jermenarje tapetnike.
ZfflP- Laneni in konopneni sukanec. "^C
Generalno zastopstvo in skladišče:
Umi DRESNER, Zagreb,
Boškovicova 31.
m
W0RTHINGT0N-
SESALKA
rabljena, dobro ohranjena, za 12 atm., črpalna zmožnost 200 do 2501 na minuto, se kupi. — Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: «Worthington-sesalka 4626«.
KLAVIRJE
Dva konja
(dirjača) po »Vandetti«
1 kočijaški voz, 2 faetona, konjska oprava
radi nakupa avtomobila takoj po ugodni ceni za oddati pri EGON SCHWAB, Ptuj.
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, Forster, Stein-wav etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno ALFONZ BREZNIK, Ljublfana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Iosnego otročke
v novopreurejenih prostorih
V LJUBLJANI
MESTNI TRG 6	MESTNI TRG 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po

Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
f Sprejema v IMKHSO FAKTURE in OBSIJE TERJATEV.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavitvi.

Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hene«, tudi v modn barvah.
M. Podkrajšek
Irizer za dame in grspode, Sv. Petra cesta 32.
Priporočamo tvrdko l
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nahup
nogavic, žepnih robcev, brlsalk. klota, belega in ruiavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehaalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za i šivilje, krofaJe, Soiingen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Kanalizira te edino s cementnimi cevmi zna ke
II
(I
ki ]e strolni izdelek, presega vse dos< dnnje ročno det«, giadkano tramost, naiamne stike, i« lažji, kar ie važno pri ;;eleniškib transportih »n prt pol upanju. Ve ika zalo?a cevi. strešnikov, pUitč za tiak. lavršuiem t erazzo in vat. dtavbona dela.
Jos. CibTar, Ljubljana
DnnajgVa cesta 87. Te eion735
I
USTANOVLJENA leta 1846.
TELEFON štev. 5G3.
Gradbeno podjetje
Pli§«. podane, stenice In šmrM
mora,o i oginiti. ako uporao-ljate naša rreizku ena sredstva proti mi im n podga nam Din 7-!0. za ščurke L) |i , in stenioe Din 10. za molje 6 j Din. proti mrčosu m 7-50 Din i mast pioti usem 5 Din. mast j proti u>em v ot>lek ?'50 Din. | proti mravlpim 7-50 Din Ho- j tor za čisčen.o made/ev 7 Din ;
fosil ta po povzetia. »Artemes« k. laboratorij, M. JOul-er,
Zagreb 39, Petrlnjsua ulica 3/II i
PISARNA: Dunajska cesta štev. 25.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — ENODRUŽINSKE HIŠE v opeki in «Heraklitu« (najcenejši stavbni način).
—	PROJEKTI za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po konkurenč. cenah lepo, močno žgano OPEKO.
—	Z lastnega gramozoloma vse vrste PESKA. — ZALOGA vsega gradbe-
nega materijala na MARTINOVI CESTI.

Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristno - barvane z roko tkane kanafnse, cefire, platno, inlet, rjuhe, flanele, barhente, delene, robce itd. v Jugoslavijo. — Vzorci zastonj in pošt. prosto. Jaroslav MAREK, ročna tkalnica v Bistrem pri Novem Mestu ob Met., Češko Slov. Rep.	4350
<Mvod in prodaja raznovrstnega modemskega manufaktmmga biaga.


Sjuhljana t
#
9/UsM trg štev. to. f
oillltllllljlillllllllllilllliflillllllllllllilltilllilllllllllllltlllllltlllllllllllilllllllltlllltlillltllllllllllllllltltlltltitillllltlllllllllltlllllllllllilllt [3
/ Interesenti za
i
|	^ Pozor I
|	O PRED NAKUPOM POHIŠTVA si oglejte tudi moje JEDILNE
=	OPRAVE, popolnoma nove, lastnega izdelka, ki jih imam	S
3	naprodaj. — Delo solidno. — Sprejemam vsa v to stroko spa-	S
'i	dajoča dela po načrtih. — Priporočam se	g
1	AVGUST ČERNE, Zg. Šiška 122.	1
'	a
□ •"HII>,'rtlIiIII>"F|(|l|lttIIMtl|llllllMitintIlll!l!tl|Itr!tll|IMItl''MtllltMt|ltttlltl|lll|tlllllMtt!tllllltMIIIIIl'IHIIIIl!IHIIItlllllllllllllllllllD
i lesna industrija in ekspertna trgovina
Centralna pisarna, Ljubljana Ižanska 22.
lastne parne žage in sklad,ŠCa:	prya ^O^jska tCVama
Borovnica, Ljubljana, Podpež in
Begunje.	upogn.enega pomiva
TOVARNA nabojev po naročilu; ope-	»Z "135^3 Impreg-
karna, apnenca, UMETNI MLIN.	fiiraiiega ICS3.
Zahtevajte katalog in cenik. — Ljubljanski velesejem
,E" št. 57a.
Telefoni 540. Telegrami Kobi Ljubljana.
pleten
mm
izdelovanje ialia. - ¥eliha zaloga ne, dro&nega in galunterii-Miiaa - Eksport Kranfshfifi : Krtač, zobotrebcev itd.
e?SEA BAMKA O.
UBLJANA
PODRUŽNICE:
]
Mnribor
Novomesto
Rakek
Sloven|gradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 - (v laslni stavbi)
KAPITAL IN REŽEM VE DIN 18,300.000-Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje. Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139,146,453
ekspoziture
□
Konflce
Meža - Dravograd
iira z dobavnim
fiffSVEBmTTO
Najstarejša in največja špe-cijalna trgovina v Jugoslaviji
s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami.
Za jesensko in zimsko sezijo nabavil sem z ozirom na ljubljanski velesejem, primerno za vse pokrajine Jugoslavije izredno množino vsakovrstnega sukna. — Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki

|1» j j r.j |ry | nj MJ i^jj i^j f	L.i g,	l.-i ^ timt'—1'	bmm W M ■ mi Ml M bal W
1 Yodne turbine	1
|j vsakovrstne in avtomatične	j|
|	regulatorje	i
j|	izdeluje pod usodnimi pogoji	j§
I; Dnž. X Sctmeiter, Skofja icha	g
B £iubljanski velesejem paviljon „3." št. 258.	|
Ul	_____

Najstarejša sedlarska delavnica
i Josip lir, Ljijaiia, Brniška s.
i priporoča izgotovljene konjske OPREME ter
t vse sedlarske potrebščine. Dalje priporoča opreme /.a pse in ra dresuro psov. — Izdelujejo se tudi razni kovčegi, ženske ročne torbice, potne tiške, nogometne žoge, nahrbtniki itd. — Popravila se izvršujejo točno.
? Delo solidno.	Ceniki na razpolago.
©glejte si pred naftepora
naiilneiSc „PaiMi šivalne s&ole,
K-sSesa po ugodili cess^iSi m pSo-mmi pogoiili pri
tnSžca št. 1

o (3
>o o
NfiMito! Brez Jkonkorencel Na debelo!
Oglejte si spesijalno detajlno in engros trgovino
s
I!
'<U!IIIIUIIIIIUnillll!IIIHinill!IUIIIIHIIIIHUIUniUUIIIIIIillllllRI!IIIIII!ll!IINIIIIIIIIII>'
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Miillergurten), oprti navadne vse širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangemat-ten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ogniogasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, tfož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, nepremofiljive vozne plahte, juta platno, ribarice, itd. nudi po najnižji ceni — Špcdelno montiranje (Splajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. — Priporoča se
Pran l^njilio uruaMB in tpgouiaa s ftonopijina
ta i. Mmi Sb. Petra cesto It SI
TELEFON Stev. 441. Podružnici;
MARIBOR, Vetrinjska ulica 20. — Telefon štev. 454. KAMNIK, Šutua štev. 4.

&
t» -t
o n<
EH p
S*
•o o
"I p
h-. ST
co
CJ
Nakup in prodaja vsakovrstnih valut po na|ugo<li2C*šžtj dnevnih cenah.
Stavbeno in poniStvesso mlzersfto
$p. mm os.
priporoča solidno izdelane amerikanske
pisalne snizs
kakor tudi vsa stavbena in pohištvena
mizarska dela !zvr2I»® priznano solidna? Cene nlz&e?
HalodnoFslia ulica fl.
(M iz ulice)
Haoarsn sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	35
14. poglavje.
V	februarju je bilo. Zrak je bil vlažen in gorek kot spomladi. Pod nebom so viseli deževni oblaki. Mračilo se je.
Lora hodi počasi po drevoredu mod topoli, ki prihaja iz mesta. Dvakrat se ustavi, se obrne in gre nekaj korakov proti mestu.
Vse zastonj. Saj ga ni doma. Petkrat je bila na njegovem stanovanju. Brez uspeha.
Ali je slutil, da bo prišla, in je namenoma odšel?
V	Teichan ni prišel več.
Trudna do smrti se usede deklica na kamen ob cesti.
Zmečkano pismo potegne iz žepa in bere zopet odstavek:
»Da bi te vzel, je plača premajhna. Morala bi se preveč omejiti. Pozneje, ko bom i mol več dohodkov, te bom vzel. Med tem moraš gledati, kakor se da urediti.«
Zdaj prime dekle stara trma, stisne pest in pravi z jeznim glasom: >Lopov! Lopovi Lopov! In prav ti I
Toda zopet se povrne trudnost, težki grozni strah.
Obraz ji posivi kot košček snega ob potu, zdrsne s kamna na tla in ne ve nič več.
Tako leži dvoje mladih življenj samotno na cesti na vlažni zemlji, ko se bliža temna noč.
Sapa postaja mrzla. Prezgodaj je še za poganjajočo pomlad. Sapa postaja ostra. Lorine plave lase porine v blato.
Uboga, neumna Lora, ko bi počakala, da bi prišla tvoja pomlad, bi ležala s cvetočim upanjem med krasnimi cvetkami.
Topoli stokajo in zmajujejo z glavami, kot da bi se zgražali nad grešnim otrokom.
Škrjanec se skrije ob robu pota. Prevaral ga je mili srak. Prezgodaj je priletel z varnega juga k mrzlemu gnezdu. Zdaj so v zimski noči zamrle njegove pesmi. Zmrznil bo v hladnem gnezdu in ne bo več slišal srečnih pesmi svojih bratov.
Grm stegne svojo vejo nnd dekle, ki se ne gane. Ta veja je bila obrnjena vedno proti veseli gorki južni strani. Prezgodaj je odprla popke. Samo ona bo prazna m mrtva, ko se bodo druge veje ponašale z listi.---
Zdaj se pripelje po cesti Robert Win-ter. Odpravil se je z Loro v mesto in jo tam zgubil. Dolgo jo je iskal, a slednjič slišal, da je odšla domov.
Hitra je gonil po cesti. Konj se vzpne, se splaši, skoči v stran. Robert zapazi v trenutku na tleh človeka. Konji mu uidejo. Daleč v klancu jih komaj ustavi.
Gre nazaj in najde Loro.
Najprej zavpije in jo kliče po imenu.
Nato poklekne tiho k nji.
Gleda jo ... gleda ...
Strmi dolgo v njen bledi, spremenjeni obra?;.
Kot težke strele med viharnimi oblaki se dreve divje misli po njegovi duši.
Najde pismo — bere nekaj be^ed ...
Spoznanje ga presune kot rezek blisk.
.Vidi čelo brez venca.--->
Počasi vstane. Roke mu vise kot mrtve, prsa mu upadejo, glava se skloni pod težo.
Tiho je v njem, pusto in prazno, ko vidi, da leži mlada čast v blatu in se je zgubila mlada sreča.
Nasloni se na topol in zapre oči.
Sliši, kako drevo stoka, sliši, kako joka grm ob robu pota in kake se je dvig-gnil ptič s trudnimi perutmi.
V čelo se vrne kri in v glavo misli.
Ve, da je šlo po vodi vse, upanje in strah. Čez nočno polje se je plazil nadenj obup, grizoča bol in divja jeza.
Zgrabi jo, zbudi jo, sodi jo!
Pred njo stoji, stoka, drgeče, divja.
Ko jo pa hoče zbuditi, vzdramiti kriče v razžaljeni, izdani ljubezni, se mu zdi, kot da je stopil nenadno nekdo za njim.
Ženska.
Prime ga za stisnjeno pest, položi glavo na drgetajočo ramo in zakliče s tujim glasom:
»Ne stori ii nič hudega I Glej, tako sem ležala tudi jaz na tleh, ko si ti še spal pred prvim jutranjim dihom svojega življenja. Tako sem ležala jaz s teboj v noči in sili. Zdaj sem daleč. Poznam pa njega, ki me je pomilostil. On je rekel: Mnogi grehi so ji odpuščeni, ker je mnogo ljubila. Ne stori ji nič hudega k
Zdaj stisne Robert roke pred obraz in joka. Gorke solze padajo Lori na noge.
Nato ji dvigne glavo in ji boža lica.
Zave se.
Pogleda ga z velikimi, boječimi očmi in napol v nezavesti govori:
}>Ne tepi me! Ne tepi me k
Poljubi jo na čelo. oropano venca, in
jo dvigne. Poklekne poleg nje, odstrani blato z obleke in ji poda pismo. Ona stoji nepremično kot v težkih sanjah.
Lahno jo objame in pravi:
»Lora, ne boj se, pomagal ti bom k
S temi besedami je povedal mnogo tež« kega.
Počasi, molče gre poleg njega. Slednjič pravi:
»Hudoben je proti meni.«
On ji pravi: »Taki so vsi hudobni!«
Tako dospeta do voza, ki stoji v temi ob potu. Stemnilo se je. Konji se tresejo in prezebajo.
Sedaj se zgrozi Lora.
»Domov ne grem! Bojim se tete!«
Prigovarja ji, pa noče iti na voz.
Prime torej vajeti in gre počasi z njo ob vozu.
Črni voz se premika po črni poti, kot bi zagrebli v njo mrtvo prihodnjost.
V vasi jo s silo spravi na voz.
Pred hišo ie počakala, da je spravil konje v hlev, potem pa stopita v kuhinjo.
Oba sta smrtnobleda.
Na mizi stoji večerja pripravljena. mrko gori, vroče je. Vsi so zbrani: Hartmann, žena, Kristina, Bertold in stari Golt-lieb Penker.
»Kje sta bila tako dolgo? Kakšna pa sta?.-: Gospa opazuje Ix>ro z ostrim očesom.
»Tako si umazana! Kaj je s teboj, do-klič?«
Zdaj jo opošala 1-ori moč. Pade na obo koleni in prizna v trepetajočih, jokujoeib stavkih svojo sramoto.
Pri nji stoji kot varuh Robert Winter. Eno roko drži na Lorinih ramah.
'Daljo slcdi.V
H >»»>• > ► -

4 4 4


venska banka d. d. podružnica Ljubljana
Cgtfrsla: Zogreb.
Uplačana delniška glaonica In rezerve preko 120,000.000 Din
Centrala: Zagreb.
Iružnfce: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Oslfek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac ?nik, Vršac, Wien. — Ekspoziture: Rog. Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. — flfillgacijl: Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovenska indus.
Podružnice:
Siber
banka d. d., Split. — Lastne 'agencije o Južni Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; o Sebernl Hneriki: v vseh večj'ib mestih direktne bančne zveze!
Pasreda"e cse banCne in trgooshe pns!e z Inozemstoom, posebno z Ha ljo In Hvstri o. Olajšuje posle in eksporterjem importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. — Otoarjja ahreditJoe, (zstauija garasiina p sma ter iztirile ose baaCue posle
najkulantneie. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje.
▲ ▲
a a




moko
IPšeralco
ln vse vrste deielnlh pridelkov Koruzo Oves
(samo na veliko) dobavlja po najnižjih dnevnih cenah direktno Iz DAČKE ali pa iz slcladlSCa v LJUBLJANI
Otrobe
Telefon interutbai, it. 449
- veletrgovina z žitom - V Ljllblf^lll
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
Brzojavke: Volk Ljubljana
NOVO!
NOVO I
KsMč zanimanje
vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu
„Seidel"
ker jo zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosnih! stsšema ..SEIDEL"
kateri nadomeščajo lesene stropnike, že-ezobeton-ske preklado itd.. Natančneje podatke dobite pri stavbnem podjetju JAK03 ACCET. O, sin Ing Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor štev. 2
Lastni paviljon na sejmišču!
barve, črnila, take, kit, emajie, čopiče in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi
MedK-Zankl m
Mari&ar LJubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljju&lgana — Medvode.
P D
D □
□
D □
□ O
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO
LJUBLJANA :: Cankarjevo nabrežje 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
□ □ □ □
□
n □
□ □
Line
Kr. angleška
pošlno-parobrodna linija.
General, zastopstvo za kraljevine SHS;
I
mmiMEzšMiMmfflm «. v.
Redni potniški promet
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork In Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov t, 2, 3. razred«. — Kabine 3. raz. z 2 in 4 posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstvas Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC", Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke; Prometna banka.
Dopisovanje v vseh jezikih.
wT
Stara Tovarna nogaiic in m. Fnnzi $ SlilODl
(Lastnik FELIKS FBANZL)
Ljubljana, Privoz štev. 10.
Poštni predal 44.	Telefon 425.
pisten si EfsSL"1'
Varatvona znamka:
® Ig
sata čtfr
SJffi Sm
sra a® sna aui
SJtti >£tfS S5£ BJff
a® sns
itis a®
StS ffifS
Za da*" vplesefmn rBZStSVH VSilll Vrst pohištva lastnega Izde ka
ERMAN & ARHAR, Št. Vid stev. 4 nsd Liublano.
«tK>
STO
oJffi
3$
cijta
SJtE
jift-
itft .-a® ■nss
itn 33fS
»ta sats SJts
SHS
aifs srn

C*
7SJB23BQBBB!3@!(Ei3ESI3S&iBBBBaB BB SBESBBIDSBiSBBRBBSSliSBIS*?
i indiis <1. d., preje con Poiioh"
| Tovarna usnja in usnatih izdelkov KRANJ, LJUBLJANA, URHNIKA
Centralna pisarna Liub[ans, Sv. Petra c. 68. Tel. 528
G
B
!	I. indnsfrlfa usnja.
B	A. VEGETABILN0
H	čreslostrojeno usnje):
H	1. KRAVINE, rjave, črne in chagriu,
H	ter za mehove in strehe;
B	2. KIPSI:
B	3. TELETINE;
ti	4. OVCIKE in KOZINE:
O	a) mazane rjave in črne;
Gl	b) barvane, za mobilije, tapecira-
E2	nje in konfekcijo;
O	VACHETTES:
B	a) za izdelavo DOKOLENIC, barva-
0	ne ali naravne,
□	b) za izdelavo NOGOMETNIH ŽOG,
B	c) za izdelavo razne USNJATE
0	KONFEKCIJE;
Q	6. SVINJINE (spe-iallteta):
S	a) za fino JAHALNO OPREMO,
Si	barvane ali naravne,
E1	b) za KOVCEGE,
S3	c) za MOBILJE in galanterijsko
B	konfekcijo (portemonnais, porte-
B	feuilles in knjigoveštvo);
SC	7. PODPLATI:
E3	a) trovloženi hrastostrojeni pod-
0	plati, B	b) vac'ie;
«	8. CROUPONI za izdelavo TRANSMI-
U3	SIJSKIH JERMENOV:
B	a) specialno strojenj (angleški si-
B	stem),
B	b) hrastostrojenl.
1	B. CHR0M - USNJE:
®	1. box-calf, črno Ln barvano;
H	2. chevreaux;
3.	chevretfe;
4.	chrom-usnje za izdel. nogometnih žog;
5.	ci rom-usnje za izdelavo JERMENOV.
C.	GALUN - USNJE
za izdelovanje vezilnih in šivalnih JERMENCKOV.
D.	LAK-USNJE:
1.	Box-caIf;
2.	chevreaux.
II. Mtiissfrija asisjalifi
A. ČEVLJARSKI IZDELKI:
1.	ČEVLJI za štrapac;
2.	„ za rudnike;
3.	„ za šport in nogomet;
4.	„ po vojaškem vzorcu;
5.	SANDALE.
B. KONFEKCIJA TRANSMISIJ-SKIH GONILNIH JERMENOV:
1.	Specialni stroj;
2.	hrastov stroj; 3 chrom-stroj;
4. jermenci za šivanje in transmisijskth jermenov.
C. KONFEKCIJA za
DOKOLENICE (gamaše), NOGOMETNE ŽOGE, TORBICE, PORTEFEUIL-LES itd. iz vegatabilnega, ciirom- in lak-usnja, NAHRBTNIKI, športni PASOVI itd., TRZNE TORBICE.
vezanje
P. n. posetnikom Ljubljanskega velesejma priporočamo, da si ogledajo bogato zalogo vsakovrstnih poljoprivrednih strojev in vsega v železninsko stroko spadajočega blaga pri tvrdki
joer i in
Dunajska cesta M. 16,
NESKUDLA
tvornica cerkvenih paramentov, zaslav in orodja
LJubljana, Sv. Petra cesta 25
«
vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da «i ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od pi^proste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd.
v češkoslovaškem paviljonu
na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI, 4656
l"!SB2S3
TVORNICA
da poskusite najboljše kemtčne Izdelke za čevlje in usnje.
Zahfeva|fe po vseh frgovlnah tn povsod»Sveflin kremo1*« I.f.d.
| LinMlanskl umi sefeisi p^sifon J sm
I ii
■I
fe
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.).	%/gf* B zojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podiiart 2.
V	«	^ ofid1
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, žeblji *a zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobie za brane kljuke za podobe, zid itd., vijaki z maticami,
zakovice za tenderje. kotle in mostove, vijačni čepi, verige.