Ameriška Domovina /Ir/Vtt E f €/% Ul— HOME AM6MCAN IN SPIRIT F0RC1GN IN LANGUAG6 ONLY NO. 100 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 21, 1962 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPCR ŠTEV. LX — VOL. LX Hruftev politizira na shodih po Bolgariji Poziva k složnosti socialisti čnih držav na Balkanu in poudarja enakost stališč Moskve in Beograda. VARNA, Bolg. — Tudi v Bolgariji je vroče, zato ne smemo zameriti Hruščevu, da je Bolgarom začel razlagati svojo politiko ravno v največjem bolgarskem morskem kopališču Varna, ki je dobro znano tudi po Evropi. Na shod v Varni so mu bolgarski tovariši nagnali skupaj okoli 50,000 poslušalcev. N. Hruščev jim je govoril samo dobre polure in še v tem času se je pečal več z Balkanom kot z Bolgarijo. Rekel je, da bi morale biti balkanske države, posebno pa Bolgarska, Romunija in Jugoslavija in druge “socialistične države” (morda Albanija) složne in da kapitalistične dežele grešijo, kajti “pozicije Sovjetske zveze in Jugoslavije so v vprašanju miru skoraj identične.” Kako je to treba razumeti, bo Titov zunanji minister Koča Popovič raztolmačil državnemu tajniku Rusku, ko ga bo v kratkem obiskal v Washingtonu. Moskva želi še boljše odnose z Beogradom Hruščev je tudi izjavil, “da se Rusija napenja, da kljub političnim in ideološkim razlikam zboljša ,stike z Jugoslavijo’’^. To, bo najbrže tako razveselilo naše državno tajništvo, da bo “vkljub političnim in ideološkim razlikam” dalo še novo podporo zavoženemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Kot se vidi, je šel Hruščev v Bolgarijo, da zakrpa precej preluknjane politične stike med Jugoslavijo in Bolgarsko. V Sofiji ttamreč še zmeraj radi zabavljajo nad Titovim “revizioniz-uiom”, zadnjič so pa še pregnali hekega jugoslovanskega diplomata, ker je bil baje zamešan v zveze z ljudmi, ki so zaposleni s podtalnim rovarjenjem. S Hruščevim tudi žena in — Gromiko Da govorjenje Hruščeva lahko nekaj pomeni, sklepajo balkanski diplomati iz dejstva, da Hruščeva spremlja njegov zuna-hji minister Gromiko, ki je pred Nedavnim bil na obisku tudi v jeta z iznenadenjem. Novi grobovi Johana Preskar Po daljšem bolehanju je preminula Johana Preskar, roj. Novak, stara 79 let, stanujoča na 957 E. 239 St., Euclid, O. Bila je vdova, soprog Mihael je umrl pred leti. Tukaj zapušča sina Mihaela, hčeri Jane Vidic in Paulino Centrik, dva vnuka, sestro Anno Kastellic in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Velike Lipe pri Žužemberku, kjer zapušča brata Jerneja in Karla ter druge sorodnike. Tukaj je bivala 57 let in je bila članica Društva Slov. Dom No. 6 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos Žele in sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče. Anton Troha V petek zvečer je nenadoma umrl na 5410 Stanard Ave. 68 let stari Anton Troha, rojen v Srednji vasj v fari Draga, od koder je prišel pred 51 leti. Tukaj zapušča sinova Franka in Josepha, šest vnukov, sestro Julio Marolt, v Avstriji pa sestro Frančiško Černe. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda na pokopollišče Whitehaven. Joseph Butala V petek dopoldne je po daljšem bolehanju umri v Haw-thornden State bolnišnici 73 let Stari rojak Joseph Butala s 6731 St. Clair Ave. Pokojnik je bil rojen v Petrovi vasi pri Črnomlju, od koder je prišel v Ameriko leta 1905. V Clevelandu je zapustil sestro Mrs. Frances Phillips, preje Lipoid, v Starkville, Colorado, sestro Agnes Beniger, več nečakov in nečakinj ter drugih sorodnikov. Pogreb je danes dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. -----o----- Začudenje nad odlogom Garpenterjevega poleta CAPE CANAVERAL, Fla. — Objava, da je polet astronavta Carpenter j a preložen na torek zaradi težav v vesoljskem vozilu, ki so se pojavile medi Glennovim poletom, je bila spre- Države Skupneoa trqa!W!usiiman' M®vze!!5 boj z 0AS v svoje roke? PARIZ, Fr. — Ko je General hitijo zniževali carine Beogradu. žena Hruščeva zvesto spremlja svojega moža in pazi na njegovo zdravje. V javnosti se čim ^anj pokaže, je zadovoljna, da Ihia za kulisami veliko besedo. v&tm Brosimo vse naročnike, zlasti 0ne izven Clevelanda, da ne Pošiljajo denarja v pisemci pošti, ker se lahko izgubi! Pošiljajte čeke in denarna nakazila, naslovljena na Ameriško Domovino (American Home). CL.OUOY V remenski prerok pravi: Javnost, pa tudi strokovno o-sobje more komaj razumeti, da skušajo stvar, ki je bila znana tri mesece, popravljati v zadnjem trenutku in zaradi tega odložiti sam polet. Gre v glavnem za bojazen, da bi se padalo prezgodaj odprlo in zgorelo, namesto da bi poskrbelo za mirni in varni pristanek astronavta. Če ne pride do kakih novih težav in ovir, bo Carpenter poletel na pot okoli Zemlje jutri. V glavnem bo to ponovitev Glennove-ga poleta od preteklega 20. februarja. Carpenter jeva vesoljska ladja “Aurora 7” je z malimi dopolnili in tehničnimi izboljšavami enaka Glennovi “Friendship 7”. ---------------o----- Korejski vojaški režim praznoval prvo obletnico SEOUL, Juž. Kor. — Sedanji vojaški režim v Južni Koreji je praznoval pretekli teden prvo obletnico svojega obstoja z običajnim programom: vojaške parade, razsvetljave, koncerti volčinoma sončno, toda ne tako j jaških godb in vladni govori, ''loče kot zadnje dni. Naj višja, Nadeva sama po sebi ne bi bila 0rnperatura 74. ( (vredna poročanja, ako ne bi bil Dosedanji uspehi so pokazali, da jte skupni trg koristen sorazmerno vsem njegovim članom. PARIZ, Fr. — Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti (Skupni trg) je sklenil znižati carinske postavke v trgovini med državami — članicami za vse nekmetijske produkte 1. julija letos za 50% in za 60% 1. julija 1963. Poleg tega je svet evropskih ministrov sklenil; da bo izdal carinske protiukrepe proti uvozu iz Združenih držav, če ne bo mogoče doseči primerne poravnave v sporu, ki je nastal, ker je predsednik Kennedy dne 19. marca odredil povišanje uvoznih carin za steklo in preproge, da bi zaščitil našo domačo industrijo. S to predsednikovo odredbo, ki bo stopila v veljavo 1. junija letos, je najbolj prizadeta Belgija, ki izvozi največ stekla in preprog v našo deželo, članice Evropske gospodarske skupnosti so Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Povezanost v gospodarsko in carinsko celoto se je doslej izvrstno obnesla, kolikor in kjerkoli so jo že izvedli. Zato hočejo pospešiti popolno carinsko skupnost) da bi lahko nastopali enotno napram vsem drugim deželam v vprašanjih uvoza in izvoza. Evropska trgovina in industrija podpirata napore in načrte Evropske gospodarske skupnosti in vse bolj delajo produkcijske kalkulacije na osnovi svobodne, carine proste trgovino med evropskimi državami. E-notna carinska tarifa teh evropskih držav bo pomenila, da bosta Francija in Italija morali znižati svoje dosedanje tarife, Belgija jih bo v glavnem zvišala, Nemčija pa bo nekatere postavke znižala, druge pa zvišala. Pričakujejo, da bo celotni enotni carinski sistem gotov in uveljavljen začetkom leta 1967. Ko bi le rdeči dali mir WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Rusk je odgovoril na napad Nikite Hruščeva na predsednika Kennedya zaradi pošiljatve ameriških čet na Tajsko. Nikita je tekom svojega obiska v Bolgariji trdil, da ameriški korak kaže pomanjkanje poznavanja položaja in inteligence odgovornih. Napovedal je, da bodo Tajci prej ali slej Ameri-kance pognali iz dežele. Rusk je dejal časnikarjem, da se prav nič ne boji tega, da bi, Tajska pognala ameriške vojake s svojih tal, ker jih je komaj tja povabila. Poudaril je, da bi ti takoj odšli, ko bi le rdeči pustili države in narode jugovzhodne Azije pri miru, da bi mogli ti sami zase urejati nemoteno svoje zadeve. De Gaulle sklenil 18. marca premirje z alžirsko uporniško vlado, se je premirje nanašalo v glavnem na odnose med francosko armado in policijo in uporniški četami. Odnosi med domačini in priseljepci seveda niso mogli biti regulirani, ker za-visijo od narodne discipline o-beh sovražnih skupin. Tako francoska vlada kot u-porniško vodstvo ^ta skušali pripraviti prebivalstvo do tega, da naj ne zaostruje j medsebojnih odnosov. Na drugi strani je pa znana Tajna vojaška organizacija (OAS) stalno skušala netiti spore med obema skupinama. Je na divji in brezobziren način pobijala domačine, da bi jih tako nahujskala proti priseljencem. Zdi se, da je OAS dosegla vsaj deloma svoj cilj. Minister alžirske uporniške vlade za informacije je namreč pozval domačine, naj kar sami začno obračunavati z OAS teroristi in njihovimi pristaši. Podobno stališče je zavzel tudi ravnatelj domačinske alžirske policije. Skliceval se je pri tem, da sedanja prehodna francoska u-prava ne skrbi za varnost, kajti zadnjih par mesecev je OAS pomorila okoli 3000 domačinov. Kako naj pri takem stanju ostanejo domačini mirni! Premirje med alžirskimi domačini in francoskimi priseljenci je torej na kritisni točki. Številke o dnevnih smrtnih slučajih to povedo dosti jasno. Pri tem pa časopisi niti ne poročajo o vseh slučajih. Če bo šlo tako naprej, lahko pride do pravega klanja med obema skupinama. Več bodo seveda trpeli priseljenci. Koffa bil obdolžen od zvezne porote prejema $1,009,000 odkupnine Predsednik Unije transportnega delavstva je prejel baje od transportnega podjetja v letih 1949 do 1958 milijon dolarjev odkupnine. WASHINGTON, D. C. — James Hoffa, predsednik Unije transportnega delavstva, je bil koncem tedna v ospredju javnosti na eni strani, ker ga je eden izmed uslužbencev glavnega u-rada njegove unije obtožil, da ga je v jezi hudo pretepel in ga vrgel preko stola, na drugi pa, ker je pravosodno tajništvo objavilo, da je zvezna porota sprejela obtožbo, da je Hoffa sprejel od Commercial Carriers, Inc. v letih 1949 do 1958 okoli milijon dolarjev odkupnine. Hoffa je pred sodiščem že od preje, ko je bil obdolžen, da je zlorabil pol milijona dolarjev linijskega denarja za svoje privatne namene. Sodišče je Hoffo zaradi obtožbe napada na Samuela Barona odpustilo proti varščini pod pogojem, da pride na razpravo prihodnji mesec. Ostali dve obtožbi prideta pred sodišče kasneje. Hoffa zanikava vsako nezakonitost, kar skušajo njegovi advokati sodišču tudi dokazati. Njegov prednik v Uniji Dave Beck je imel tudi posla s sodnijo za-nepoštenega poslovanja. BOLNIŠKO ZAVAROVANJE PREJ ALI SLEJ SPREJETO Predsednik Kennedy je včeraj pred kakimi 17,000 poslušalci v Madison Garden v New Yorku dejal, da bo bolniško zavarovanje za ostarele v okviru Social Security sprejeto letos ali pa prihodnje leto. NEW YORK, N. Y. — Včeraj je predsednik Združenih držav govoril v Madison Gardenu o zakonskem predlogu za bolniško zavarovanje osdtarejih v okviru Social Security. Kakih 17,000 poslušalcev, ki so ga navdušeno pozdravljali, je pozval, naj podprejo napor vlade za odobritev predloga v Kongresu. Dejal je, da mora predlog dobiti polno podporo starejših državljanov, če naj bo v Kongresu sprejet. Pri tem je poudaril, da bo predlog sprejet letos, če ne pa prihodnje leto, ko bo javnost bolj odločno povedala svoje mnenje in mu nudila močnejšo podporo. Poslušale* so predsednika i c----= ' ——— — Kennedya včeraj bolj navduše- cjsprAITSArS no pozdravljali kot v soboto, ko Gl JR« JU »BmUIlfUSO so iga prišli tja pozdravit demokrati za njegov rojstni dan. Tega bo dejansko praznoval šele 29. maja. Praznovanje v New Yorku je prineslo demokratom okoli milijon dolarjev čistega aohodika. Ta bo razdeljen med narodno državno in mestno y strankino organizacijo. Kennedy je povedal, da nad polovico onih, ki pišejo Beli hiši glede predloga o bolmškem zavarovanju ostarel,ih v okviru Social Securnty, predloga ne razumejo ali pa ne poznajo. Pozval je zdravnike po vsej deželi, naj pišejo njemu, tajniku Rifoi-ccffu ali pa predlagateljema zakona koongresnikU Ceciiu R Kinga iz Kalifornije in sen Clintonu P. Andersonu iz New Mexico, da bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Glede skupine zdravnikov v New Jerseyu, ki je izjavila, da ne bo zdravila bolnikov, ki naj bi zanje stroške plačal Social Security, je Kennedy izjavil, da niti eden izmed njih ne bo zavrnil zdravljenja, če bo zakonski predlog sprejet. vodja vojaškega režima general Park izjavil, da bo Koreja imela prihodnje leto v tem času že svobodno voljenega predsednika, parlament in vlado. Režim se je dalje tudi pobahal, koliko političnih pripornikov je že izpustil iz ječ. Korejci so se proslave udeleževali, kot se spodobi: govorili! radi niso ničesar, na obrazih se jim j Nedavno je vrhovno sodišče razje pa bralo, da vsega tega nič ne sodbo nižjega sodišča potrdilo razumejo in da jih nobena stvaren obstoji nevarnost, da bo mo-ne zanima. Celo uradnega vese- ral že blizu 70 let stari Beck iti Ija je bilo zelo malo. v ječo. Predlog zakona o pod piranju farmarjev pred odločilnimi glasovanji WASHINGTON, D. C. — Bistvo novega zakona o podpiranju farmarjev je v strožji kontroli nad posevi. Doslej je veljala stroga kontrola samo za tobak in pavolo, pa še tam so se dogodile nerednosti. Sedaj bi morala strožja kontrola veljati naj osvelli ozadje! Okrožni javni tožilec je odredil preiskavo samomora Henrya Marshalla, ki je raziskoval Estesovo posio vanje s poljedelskim tajni štvom. BRYAN, Tex. — Okrožni javni tožilec Bryan Russ je naročil veliki poroti, naj preišče ozadje in okoliščine smrti Henrya Marshalla junija 1961. Mož naj bi bil po uradni ugotovitvi napravil samomor. Ustrelil se je na svoji farmi nedaleč od tod. Preiskavo bo porota začela danes dopoldne v Franklinu, Tex. Poljedelski tajnik Freeman je na očitke Kongresa, da preiskava proti Billiu Sol Estesu poteka prepočasi, dogovoril, da je posel zelo težaven, ker je mnogo dejstev vedel samo Henry Marshall, ki je od junija lani mrtev. Marshall, ki je živel v Brya-nu, je bil načelnik oddelka za urejanje produkcije v državnem uradu za Poljedelsko stabilizacijo in konservacijo. On je preiskoval Estesove dogovore glede bombažnih nasadov in skladišč v katerih so spravljeni deželni pridelki v imenu zvezne vlade. Glavni državni pravdnik Texa-sa Will Wilson je izjavil, da se ne strinja s trditvami predsednika Kennedya, da je zvezna vlada prva posegla v nezakonito poslovanje Estesa, zatrjeval je, da je bil prvi njedov urad in da je ta prvi odkril vse večje ne- tudi za ostale deželne pridelke, posebno za pšenico in krmo za P^vilnosti in zveze z raznimi visokimi uradniki v poljedelskem tajništvu. Kixonii kaže slabo živino. Farmarji so seveda proti strožji kontroli, obenem pa imajo dosti velikih prijateljev v Kongresu. Le tako je moglo priti do j SAN FRANCISCO, Calif. — tega, da je zakon komaj zb- Rihard Nixon, bivši republi-zel skozi odbor za sredstva in kanski podpredsednik ZDA, se način predstavniškega doma in poteguje za republikansko ime-da nihče ne ve, kaj bo z njim, novanje za guvernerskega kan-ko ga bo ta teden obravnaval didata v Kaliforniji. V slučaju senat. Po senatu se bo verjetno zmage lahko upa na ponovno ravnal tudi plenum predstavni- imenovanje za republikanskega škega doma. predsedniškega kandidata. Ako sedanji načrt propade, o- Časopisi so v zadnjih tednih stane v veljavi stari, ki ga je.ieveali več povpraševanj raz-spravil skozi Kongres bivši taj- položenja javnosti do kandidata nik za kmetijstvo Benson. Far- Nixona v primeri z demokrat-marji so naravno za Bensonov dkim kandidatom Brownom, se-zakon, ker jim daje več svo- dan j im guvernerjem. Pri tem bode, dočim Kennedyeva admi- so dognali, da je Brown pred nistracija zahteva več kontrole. Nixonom in da bi v slučaju, če Ker je usoda novega zakona ne- hi prišlo do volitev zdaj, Nixona gotova, se je pretekli teden sam^ lahkoto zmagal. Kennedy vrgel na agitacijo v korist zakonu. Trdil je, da bodo zaloge žita narastle vsako leto Iz Clevelanda in okolice » I SDZ v glavnem stari odbor— Konvencija SDZ je izvolila v petek za prihodnja štiri leta v glavnem ves stari odbor s predsednikom Johnom Sušnikom na čelu. Popoldne ob treh je svoje delo končala in se razšla. Umor na zahodni strani— Včeraj zjutraj so našli v njenem stanovanju na 10911 Lake Ave. N. W. mrtvo 63 let staro vdovo Mrs. Myrtle I. Fray. Sostanovalci so culi njeno kričanje okoli štirih zjutraj, pa ni nihče klical policije. Ta je prišla šele zjutraj ob osmih. Za morilcem ni nobenih sledi. Na obisk iz Slovenije— Pretekli petek je prišla iz 'Slovenije na obisk v Cleveland k svoji teti Mrs. Louise Bergoč, 558 E. 140 St., gdč. Angela Ratajc, iz Rovišč, Studenec pri Sevnici. Potovala je z ladjo “United States”. Želimo ji, da bi se med nami čim bolj prijetno počutila. Obisk iz Kanade— V uredništvu AD se je preteklo soboto oglasil g. Jože Gerden z 28 Manning St., St. Catharines, Ont. Ogledal si je tudi tiskarno. V Cleveland je prišel obiskat stare znance in prijatelje. Hvala za obisk! V Kalifornijo— Mrs. Steffi Paulich z Wash-mgton Blvd. je odpotovala za nekaj časa v Buenna Park v Kalifornijo. Pozdravlja vse prijate-'je in znance. Zadušnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maš za pok. Jožeta Sri-bar ob 1. obletnici smrti. Rojenice— Pretekli teden se je rodila g. Maksu in ge. Milici Ovnič z Elizabeth Dr. v Genevi hčerkica, tretji otrok. Botrovala bosta g. in ga. Milko Pust. Čestitamo! Na obisku— V soboto sta prišla iz Hamiltona v Kanadi na obisk k sorodnikom v Genevo, Ohio, in v Cleveland g. Nande Žonta in njegova žena ga. Ivanka. V Genevi živi sestra g. Nandeta Žonta ga. Milica Ovnič, v Clevelandu pa jestra ge. Ivanke Zonta ga. Dragica Pust. Slovo— Članstvo društva Slov. dom št. 6 SDZ je vabljeno nocoj ob 7:30 v Želetov pogrebni zavod, da se poslovi od pok. Johane Preskar, jutri pa k njenemu pogrebu. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj od 6. do 7. pobirala v šoli sv. Vida asesment. Srečno prestala— Mrs. Joseph Ferra s 444 E. 152 St. je srečno prestala težko operacijo v Euclid Glenville bolnišnici. Leži v sobi št. 913. Obiski so dovoljeni. Zadušnica— V sredo ob osmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Andrewa Kotnik ob 15. obletnici smrti. Muslimani protestirajo PEŠEVAR, Pak. — Več tisoč za več kot bilijon dolarjev in da muslimanov je javno protesti-bodo večji tudi stroški za pre- ralo po mestnih cestah proti ita- voz in skladiščenje. Zato vsi nestrpno pričakujejo, kako bo potekala debata v senatu. lijanski filmski družbi, ki se je odločila filmati življenje Mohameda. Samo opravičilo Zakonca v pritlični stavbi zraven nekega dunajskega križišča je sredi noči zbudil hrušč in ropot, med katerim je padala zidna opeka na posteljo. Vsa prestrašena sta zakonca skočila v nasprotni kot, šofer avtobusa pa jima je rekel izza svoje šipe: “Prosim, oprostita!” Takoj potem je pognal motor, izvlekel avtobus iz luknje v steni in izginil v noči. Policija ga je našla šele čez več ur. 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ” SUBSCRIPTION RATESt United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.CO for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 100 Monday, May 21, 1962 Škandal Billie Sol Estes Še vsak povojni predsednik je imel težave s škandali, ki so segali v njegovo okolico, akoravno predsedniki sami niso bili osebno prav nič prizadeti. Truman je imel težave z ženskimi plašči iz vidrine kože, Eisenhowerja je morila afera s preprogami, ki jih je dobil njegov šef kabineta Sherman Adams od bostonskega bogataša Goldfina, Kennedyu pa visi na vratu sedanji škandal “Billie Sol Estes,” prvi in upamo tudi zadnji v njegovi administraciji. Billie Sol Estes je tipični povojni gospodarski pustolovec, ki se odlikuje po izrednem pogumu in spretnosti. Je še primeroma mlad, je komaj 37 let star in je bil rojen v revni družini. Svojo karijero je začel šele pred nekaj leti, toda imel je srečo; koliko ima premoženja, nihče ne vc. Cenijo pa med 120 in 150 milijonov dol. Vsi pa mislijo, da ima dolgov še več. Začel je svoj poslovni vzpon s kupčijami v tekočem umetnem gnojilu, ki ga rabijo farmerji v Texasu. Tovarna mu je dobavljala gnojilo na večletni kredit, sam ga je prodajal za gotovino. Tako si je preskrbel obratni kapital. Gnojilo je pa prodajal v zgubo, da si pridobi zaupanje farmarjev. Zaupanje je rabil v dva namena: preko farmarjev je našel pot za nove kredite na podlagi cistern, ki so jih farmarji kupili, on pa porabil kot jamstvo za nove kredite. Farmarji so se dali speljati na led in mu omogočili, da je goljufal federacijo pri poslih s pavolo. Dobil je od federacije odškodnino za pavolo, ki je sploh ni bilo nikjer. Med tem se je vmešal v posle skladiščenja federalnih deželnih pridelkov. V njegovih skladiščih je bilo dosti federalnega blaga in pri skladiščnih računih je imel mastne zaslužke. Posli so mu šli tako dobro, da je sedaj menda udeležen pri 40 podjetjih, veliko od njih so pa tudi njegova last. Posrečilo se mu je, da je dobil kredite celo pri uglednih ameriških finančnih zavodih, ki njegovega počenjanja sploh niso kontrolirali. Sedaj je prišel škandal na dan in veliko direktorjev se praska za ušesi, ker so Estesu slepo zaupali. Estes je ustvaril podlago za svoje poslovne uspehe na “zvezah.” Že zgodaj je zavohal, da imajo demokratje bodočnost. Zapisal se je v stranko, ji dajal bogate podpore, za Kennedya je še celo osebno agitiral na shodih. Ker je šel vsem na roke, so se njegove zveze z uglednimi politiki in gospodarskimi veljaki množile kot gobe po dežju. V svoji razkošni vili ima pokrite cele stene s fotografijami, ki nosijo podpise samih odličpih politikov. Demokratski stranki je menda dal vsega skupaj nad $200,000, uradno pa znaša njegov prispevek le okoli $12,000. Vendar niso imeli vsi preveliko zaupanja v njegove podjetniške sposobnosti. Previdneži so se mu začeli odmikati, kar ga pa ni motilo. Tvegal je s svojimi goljufijami in podkupovanji kar naprej, dokler ni izbil dna njegovi karijeri na videz mal dogodek. V svojem mestu Pecos je ustanovil nov list, ki naj bi pomenil tekmo z že obstoječim 14-dnevnikom “Independent.” Urednik “Independenta” se ni dal ugnati, vrtal je po poslovni preteklosti Estesa in v kratkem času odkril take stvari, da je začetkom letošnjega leta javno nastopil proti Estesu. Sprožil je val preiskav, ki so bile naperjene proti Estesu. Preiskovali so Estesovc lumparije ne samo njegovi zasebni upniki, tudi javna uprava, federalna, državna in okrajna, so mu stopile na prste. Republikanci so začutili, da bi se iz afere Estes dal kovati političen kapital, ki jim je tako potreben za jesenske volitve. Z akcijo sta začela glavna republikanca senator Dirk-sen in kongresnik Halleck. Zahtevala sta, naj Kongres dožene, koliko je v celo afero vmešana demokratska federalna uprava. Demokratje so morali na preiskavo pristati. Preiskava je v teku. Trajala bo dolgo, toda, kaj bo spravila na dan, je težko reči. Za enkrat so prišle na dan take senzacije kot skrivnostna smrt dveh uradnikov, nekaj premestitev uradnikov v federalnem tajništvu za kmetijstvo, zmeda v federalnem tajništvu za socijalno politiko. Tudi norišnice so potegnjene v afero. Ker je lumparij pustolovca Estesa veliko, bo veliko tudi število senzacij. O njih bomo morali po dolžnosti poročati, zato so današnja izvajanja samo pojasnilo k dogodkom, ki jih z upravičenostjo pričakujemo. Zaenkrat se pa da reči le tole: Estesu se je posrečilo, da je dobil priporočilna pisma odličnih demokratov in podjetnikov, ki so bolj na republikanski strani. Zato je že sedaj za kulisami velik pritisk, naj republikanci ne ženejo stvari na nož. Za Estesa so gotovo posredovali odlični politiki, ki niso dobili zato nobene materijalne odškodnine. Estes je namreč podkupoval samo uradnike, ne pa drugih, vsaj dosedanja preiskava to trdi. Dalje je treba vpoštevati, da ima sedanja administracija večino v Kongresu. Demokratski Kongres ne bo po nepotrebnem delal sitnosti demokratski administraciji. Na to je cikala pikra Eisenhovverjeva pripomba, da se sedaj Kongresu še daleč tako ne mudi, kot se mu je v slučaju Sherman Adams — Goldfine, ko je bilo treba opisovati korupcijo v republikanskih vrstah. Vsekakor se republikanci ne bodo dali kar na hitro roko ugnati, saj jim manjka materijala za volivno kampanjo. Vse^se vrti okoli tega, kdo je vse zamešan v afero Estes. Ako je število res tako obsežno, kot trdijo, bomo dočakali še precej senzacij. Prava resnica bo pa prišla na dan šele pred redno sodnijo. Takrat bo zadeva že zgubila političen pomen, ostala pa bo v naši zgodovini kot dokaz, kako nevarno je za federacijo, ako si nakoplje na glavo preveč vmešavanja v praktično gospodarstvo. Že sedaj se oglašajo nasprotniki podpiranja farmarjev, takega namreč, kot je danes, in trdijo, da afera Estes sploh ne bi bila mogoča, ako bi se vršilo podpiranje farmarjev v drugi obliki. Tako bo afera Estes morda rodila novo farmarsko politiko, kar gotovo ne bi bilo slabo za našo deželo. CHICAGO NEKDAJ * “O CHICAGI BI SE MORALO VEČ in bolj pogosto pisati.” — Tako se je izrazilo nekaj či-tateljev in naročnikov “A. D.” Se popolnoma strinjam. V Chi-cagi je res precej slovenskega življenja in dogodkov med Slovenci, ki zaslužijo, da bi širša slovenska javnost o tem cula. Na primer precej pogoste nadvse odlične kulturne prireditve zadnjih časov zaslužijo, da se o njih govori in piše. Tako tudi o delu in gibanjih na poljih raznih društev in posebno še župnije, vse to je za javnost važno. Take vesti širijo zanimanje, ker so naše slovenske. Kar na mestu je, da bi ta rubrika “CHICAGO”, bila vsaj tedensko v “A. D.”. Piše naj v njo vsak, ki je zmožen pisanja in poročanja. Vsak naj se pod svoj dopis, članek ali prispevek podpiše, s pravim ali uredništvu znanim imenom, da se ve kdo piše in je odgovoren zanj. Kaj je vredno, koristno in da zasluži objave in kaj ne, to pa seveda naj odloča uredništvo lista. Tako bi imela 'Chicago svojo stalno tedensko rubriko in poročila v njej. Podpisani sem začel s to rubriko po nasvetu, da naj bi kaj napisal o gibanjih in življenju Slovencev na raznih poljih v preteklosti. Zato večinoma pišem le o prejšnjih časih in šc bom, dokler ne bom izčrpal vsega, kar vem o tem. Na mestu in zanimivo pa bi bilo, da kdo izmed sedanjikov, mlajših, ki so zelo zmožni peresa, prime za pero in piše o sedanjih gibanjih in razmerah. Predvsem o kulturnih prireditvahh in kritike o istih, itd. To bi vžigalo navdušenje za slovenske prireditve in bi bilo slovenskemu življenju v korist. Ni za pričakovati, da bi o vseh zadevah poročal in pisal le en dopisnik, zlasti še ne, če ne biva blizu, da bi zvedel takoj o vseh dogodkih in gibanjih. Tudi ni vsak tak veščak, da bi mogel pravo pravično kritiko pisati o vseh raznih prireditvah in nastopih. So pa med nami sposobni ljudje, ki so tega zmožni in taki naj pišejo take kritike. Tako in na tak način, bi bilo in bo ustreženo takim problemom, tako kakor je prav in kar in kakor se v takih slučajih pričakuje. Zato fantje! Pero v roke in oglašajte se! Dvigajmo vsi zanimanje za naše slovenske stvari! Ti, ki ti je znano, kje se je kaka Marička, Nežka ali Ančka zagledala v kakega Borislava ali Pepeta in se poročila z njim — poročaj o tem! Ti, ki ti je znano, kje je pri kaki slovenski družini potrkala na duri gospa Štorklja in prinesla kak dar — primi za pero in poročaj o tem! Ti, ki ti je znano, da je prišel med nas, kak nov fant ali mož, ali kako slovensko dekle ali žena — poročaj o tem! Ti, ki ti je znano, kadar se Ijih, pri župniji, pri društvih, pri Kranjsko Slov. Kat. Jednoti, pri slovenski hranilnici in posojilnici in vsepovsod, kjer je šlo za prave slovenske zadeve in koristi... Kot tak je imel brez-dvomno vpoglede v zadeve med Slovenci. Zanimivo je, kako je prišel on kot tedaj eden redkih slovenskih priseljencev v ta kraj v stik s Slovenci. Ko sem ga pred kakimi malo manj kakor pred 30 leti o tem povpraševal, mi je to le povedal: “Na stanovanju sem bil pri Rev. Franc Blatnik: Kako Djilas pile So pisatelj i) ki so slavni, ker so zares umetniki tako v jeziku kot v oblikovanju dejanja, in so prav prišlo, zato uničujejo vse; prav vse: hiše, setve, ž|ivinoj ceste, mostove, muiz|eje, cerkve, drugi, katerih knjige postanejo gozdove, predvsem pa človeška “'bestsellers,” ker spretno znajo izkoristiti trenutni položaj. Na trg vržejo knjigo s sporno vse bino. Eni željno hlastnejo po njej, drugi jo pa prav tako zagrizeno pobijajo. Tako oboji delajo propagando za knjigo. Med zadnje spada Djilas. Da češki družini blizu češke cerkve naši čitatelji videli, kako sv. Prokopa na 18. cesti. Neke 'Piše, objavljamo v zelo skrajša-nedelje sem bil pri sv. maši kdo poslovi od nas in se odpelje v večnost s pogrebnim busom ■ poročaj o tem! Ti, ki ti je znano, če je kdo v bolnišnici ali bolan doma — poročaj o tem! Ta “ti” velja in je naročilo v tej zadevi za oba spola. Če si boste ta nasvet in naročilo k srcu vzeli — stavim če hočete petnajst funtov dobrih klobas in deset “firkelnov” dobrega cvička, da bo postal naš slovenski “firkelc” Chicago po vsem svetu slaven in beseda o vseh nas bo šla po svetu, da smo chicaški Slovenci fejst in delavni ljudje — za našo slovensko stvar! Torej — kdo bo zavihal rokave naj prvi? * ZAČETEK NASELJEVANJA SLOVENCEV V CHICAGU. — O tem sem že nekaj omenjal. Omenil sem prve Slovence, o katerih so vedeli povedati naši pionirji, kako so se naselili tukaj, kako so napredovali, itd. Razumem, glede vsega tega smo ljudje različnih mnenj. Nekateri se predvsem zanimajo, kaj in kako je bilo včeraj? Zopet druge malo zanima, kaj je bilo nekdaj, celo dosti jih ne zanima, kaj je danes — gledajo pa z velikimi očmi, kaj bo v bodočnosti! Govorijo kakor kaki preroki — kar ugotovljeno izjavljajo o raznih problemih, ki jih še ni, a govorijo in prerokujejo o njih. Do gotove meje so taki ljudje zanimivi. Saj svet potrebuje zgodovinarjev, učiteljev sedanjosti, pa tudi prerokov je treba — zlasti takih, ki znajo nam v mavričnih obrisih predstaviti bodočnost. Vsi so do gotove mere in meje na mestu. Brez njih bi bilo na svetu vse nekam pusto in dolgočasno. Vse to omenjam, da se ne bo kdo pri kakih osebnostih in njihovih izjavah razburjal, češ, kaj pa je take “kerlce” vredno omenjat. Naj pripomnim, da takih in podobnih značajev smo več ali manj vsi ljudje — tako je bilo in je življenje. Tudi v Chicagu tako brez izjeme. Povedal sem vam že, kako je bival v tem križiščnem velemestu Amerike pred 120 leti slovenski rojak Jože Gorše, ki je bil kakor povedano iz semiške fare na Dolenjskem v Belokra-jini. Za njim pozneje še drugi, kakor Mihael Tomec, Janez Žagar in Jožef Turk. Gotovo je bilo še kaj drugih. Toda pripovedovanja omenjajo le te v času med 1840 in tja do 1860 ali malo dalj. Zanimiv je slučaj, kako se je neki rojak spoznal s slovenskim rojakom na tale način: Pokojni Anton Gregorich, ki se ga starejši Slovenci, kolikor jih je še živih, dobro sporpinja-jo, je bil rodom iz Ambrusa na Dolenjskem. V Ameriko jo je pobrisal že v zgodnji mladosti leta 1887. Prišel je tedaj naravnost v Chicago. Bival je ves čas tu do njegove sinrti. Pokojni Gregorich se je udejstvoval in uveljavljal na vseh raznih po- cerkvi sv. Prokopa. Pred menoj je sedel v klopi neki moški in jaz tik za njim sem pogledal j preko njegove rame, kaj drži v'0Pilsuje Partizane, roki. Opazil sem, da je imel v nem posnetku črtico, ki ji je dal naslov “Vojska.” Čeprav ne pove naravnost, pa-zen čitatelj takoj razume, da Nič jih z be-'sedo ne graja, toda črtica pusti Slovenski molitvenik. Po v “ta }n ^anje nad “ljudmi Po maši ;od nase vlade> od ljudske vlade.” roki dlMyenski molitvenik. Po mora biti dotični Slovenec. Po maši sem stopil za njim in ko sem ga pred cerkvijo zunaj nagovoril in vprašal, če je Slovenec, sem našel v tisti osebi Slovenca Brunskole, enega izmed ustanoviteljev KSKJ.” Mr. Brunskole mu je pa potem predstavil še šest Sloven- Nič čudnega, če je moral pisatelj že drugič pred sodišče in če so ga obsodili zaradi njegovega pisanja. * * * * VOJSKA. Že tri mesece so trajali boji vzdolž velike reke. Sovražnika , . .sta bila približno enako močna, cev: g. Antona Nemamcha, nje-l beden ni mogel uničiti d govega brata Matija m dva bra- L zato so Se oboji zakapal. y ta Štukel, Franceta Hrena m se!jarike) poBe|bno ker je pritisnila druge, tako je vedel povedati Mr. Gregorich. Veselo so pozdravili njega novega tovariša, kakor tudi g. Gregorich jih je bil vesel. Gibanje za ustanovitev lastne slovenske župnije se je pričelo v Chicagi okrog leta 1897. Slovence je k temu nekdaj navduševal privatno pok. č. g. F. Šušteršič, jolietski župnik. Prav tisto leto je prišel med chicaške Slovence tedanji novomašnik č. g. J. Plevnik, ki je za tem župnikoval v Waukeganu, Jolietu in tam tudi leta 1938 umrl. Češki oo. benediktini na 18. cesti in Alport so dovolili Slovencem in Hrvatom šolsko dvorano, kjer so imeli prvo samostojno slovensko službo božjo na božični dan 25. dec. 1897. Udeležba je bila povoljna, kakor se je poročalo. Priprave za lastno župnijo so se razvijale naprej. Slovenci so kupili dne 2. maja 1898 na vogalu 22nd Place in Lincoln cesti, zdaj (Wolcott) zemljišče in na njem neko stavbo in so jo preuredili v začasno zasilno cerkev. Nekateri so rekah stavbi, ki je seveda ob začetku bila skromna, “kovačnica”. Dne 12. junija 1898 so to začasno cerkev blagoslovili, kar je izvršil pok. veleč. g. opat Janez Napomuk Jager, tedanji opat čeških benediktinov. Slavnostni govornik pa je bil pok. č. g. F. S. Šušteršič, jolietski župnik. Na slavnost je prišlo tudi več joliet-skih društev in jolietskih Slovencev. Tako je nastala in se začela slovenska župnija sv. Štefana v Chicagi. Pok. č. g. J. Plevnik je župnikoval nekako od štiri do pet let pri sv. Štefanu. Kratko dobo je bil tu za župnika č. g. John Kranjec, poznejši jolietski župnik, kjer je umrl leta 1914. Za- zima. Obe strani .sta se hoteli odpočiti in nabrati moči, da bi spomladi, ko se bo led otajal m bo drevje ozelenelo, uničili nasprotnika. Vojska je uničevanje. Uničevanje vsegaj kar sovražniku koristi. Ker pa ljudje v vojski zgubijo glavo in ne znajo več presojati, kaj bi sovražniku res Štefana in slovensko naselbino v tej okolici nova doba. O tem pa enkrat prihodnjič. Za danes naj zadostuje to. Vsem čitateljem iskren pozdrav! Regerčan Coy predsednik sveta za preprečitev visokega pritiska krvi Cleveland, O. — Na sestanku sveta za preprečevanje visokega krvnega pritiska je bil izvoljen za prvega predsednika znani javni delavec Francis A. Coy. predsednik May Company. Svet je ustanovila leta 1945 pok. Alva Bradley. Coy je prišel v Cleveland leta 1958 in je začel delati v celi vrsti zdravstvenih in družabnih , . v , , .ustanov in organizacij. Prav tem so nekai časa oskrbovali ta-1. , , v Tr. . . v v, . , jvt i - itako tudi njegova zena Virginia, ro ceski benediktini. Nekaj casa'rp • . v , . .. ... v I la je bila letos načelnica za tem pa c. g. Alojzij Kraso. .,Heart Sund „ c živjjo yec. Od 1. novembra 1905 pa dolna 18975 Van Ak(m B]v ^ leta 1918 pa je tu zupmkoval pok. č. g. Anton Sojar. Za časa njegovega župnikovanja se je župnija dvignila. Father Krašovec je začel z zidanjem cerkve, a dogotovil je ni. Z delom je nato nadaljeval č. g. Sojar in sedanja cerkev je bila dogotovlje-na leta 1909. Tako pove farna okraju se zahvaljuje volivcem Cleveland, O. — Načelnik republikanske organizacije v Spominska knjiga leta 1923. Fa^Cuyahoga okraju DeMaioribus ther Sojar je tu župnikoval do se je v posebni izjavi zahvalil bitja, mlada in stara. Ko se je sovražnik umikal proti zapadu, je podrl mostove za sdboj, razdrl ceste in uničil brodove, še celo čolne in čolničke. Če je še kak čoln ostal, so ga poiskale čete, ki so prodirale za njim, ter ga odpeljaje. ne ker so ga potrebovale^ marveč da ne bi služil sovražniku za prevoz vohunov in saboterjev in pri morebitni novi ofenzivi. Na obeh straneh reke so živeli ljudjej kmetje, ker zemlja tam je rddovitna. Edini način priti z enega brega na drugega je bil vojašlki motorni brod, ki je ponoči, ko ni bilo sovražnih letalskih napadov; prevažal vojaštvo, čez dan pa bil na razpolago civilistom. Vendar je imel čez dan bore malo dela, ker so tudi kmetje .sprevideli nevarnost in so se začeli zgrinjati na breg šele ob mraku, ko že ni bilo letalskih napadov, domače vojaštvo pa še ni začelo s prevozi, ali pa ob zori, ko so domači že prepeljali, kar so nameravali, letal pa še ni bilo. Bil je vlažno mrzel zimski popoldan. Tam od fronte, daieč stran od reke, se je oglasila turobna žalostinka. Vojaki ob reki so takoj uganili, da kak kmet vozi truplo svojega brata ali sina ali očeta, ki je padel, kajti samo kmetje znajo na tak pretresljiv način objokovati svoje rajne. Oficirji bi bili radi takoj poslali brod na drugo stran, da bi prepeljal mrliča, pa so ga morali imeti skritega, ker je še vedno bila nevarnost) da se izpod Oblakov nenadoma pojavi kak sovražni lovec. K sreči so se ta popoldan oblaki spustili čisto nizko nad reko, skoraj so se je dotikali, stemnilo se je prej ko navadno, zato je brod mogel prej iz svojega skrivališča. Oficirji so bili mnenj aj da se letal ni več bati. Kakor hitro je motor zabrnel, se je žalostinka na oni strani, ki je bila doslej bolj tiha in nerazločna, dvignila in postala glasna ter v srce segajoča. Gruče kmetov s kopo govedi se je vsula na brod, ko je pristal, med njimi se je pa kmet s kuštravo brado prizadeval spraviti na brod par konj, ki so se upirali. Videti je bilo, da je kmet konj vajen, vendar pa je bil danes do njih vse bolj nežen ko navadno, kajti na vozu, ki so ga vlekli, je stala krsta iz surovega lesa in kmetica, tudi ona že priletna, s črno ruto na glavi, močno na obraz potegnjeno, je držala koščeno roko na krsti, kot da se ne more odtrgati od nje. “Ej, konjička, potegnita me do moje prazne domačije z mojo bolečino,” je nežno prigovarjal kmet ter rahlo napenjal vajeti, med tem ko je žena žalostno vzklikala in zavijala oprijemajoč se rakve zdaj tudi še z drugo roko. Plavolas čakat stotnik se je zadrl nad potniki, naj se umaknejo in naredijo prostor vozu S skokom je bil pri konjih, zagrabil vajeti in s silo potegnil konje na brod rekoč: “Daj meni,- kume! Zrastel sem s konji Vi tam, pa prostor!” Konji so začutili krepko roko, dvignili ušesa, s kopiti presku-organizacije v Cuyahoga šali trdnost desk na brodu, nato pa potegnili voz na brod. Kmet se je stotniku z izbranimi besedami zahvaljeval, želeč njemu in vojakom srečo in blagoslov. Stotniku je bilo nerodno, z rokama je mencal, kot da ho- er Heights. Načelnik republikanske Božiča leta 1918. V januarju leta volivcem, da so pri zadnjih pri-1919 je pok. chicaški prevzv. marnih volitvah upoštevali nadškof, poznejši kardinal Mun- strankine nasvete in navodila. če spraviti nesnago z njih ,ter odgovoril: “Ni govora vredno, kume. Naša dolžnost je narodu ,, . pomagati, zato smo tukaj. Pa delein, izročil faro slovenskim Vsi od stranke priporočeni povej mi koga frančiškanom. Za župnika je bil kandidati v okraju so pri voli- voziš v rakvi?” imenovan pok.’ č. g. Kazimir Za- tvah zmagali. To velja za dr-krajšek. žavne in zvezne kandidate, pa Tedaj se je začela za faro sv. tudi za okrajne. pa pravzaprav “Koga?” se je žalostno začudil kmet. “Svoje uničeno živ- {Dalje na 3. strani) F. S. FINŽGAR: Gozdarjev sin tXXXXXXXirxxxxXxXXXXXxxxxxxxYXXXxXxxxTXXXxxxxxYTXXXXyX! “Beži, beži, ženska strahopetnost! Ko bi bili vsi moški taki, kakor ste ve, potem nas gosposka s svojimi biriči ogloda do kosti. Kaj meniš, človek se ne sme kar tako dati v kozji rog goniti. He, dosti jelenov bodeva še pobila s Hanzo, in vsi borštnarji me ne zalezejo. Saj sem samo zato gori prišel, ker sem slišal, da je tu dosti divjačine. No, na Kranjskem bj jo kmalu potrebili. Ali tukaj se pa nihče ne upa, ker so vsi (Štajerci za nič, razen Poe Hanze, Zvedeli boste, kaj zna kranjski Janez! Zdaj po pojdi in prinesi nasušilno rjuho. Grem na seno spat. Surga je pijan kot dež. S tako veho ni nikamor, da bi se hodilo v gozd.’’ “Saj v veži visi ena, pa jo vzemi. — Janez, še enkrat te prosim, ubogaj me, ne pečaj se s Poe Hanzo in z lovom! Nesrečen bqs in tedaj se še z žalostjo spomniš mojih besedi — in--------” “E, brr — prazen strah,” je hitel Janez. Budila se mu je svarilna vest in hkrati je občutil, da imajo, dekletove besede posebno moč do njega. In bil je v srcu vroč boj, v katerem je pa zmagala strast, da je celo žaljivo odgovoril skrbni svarilkj. “Lej, lej kako si zgovorna, modrijanka! Kakor s prižnice, toliko, naukov! To je vendar čudno, da bi me vsak rad učil in svaril, posebno pa ženske. Mislil sem, da so samo naša mati sitni, ker so že stari; pa ste mlade prav take!” Rezika ga ni poslušala. Ža-. lostno se je obrnila in šla v kuhinjo. Žalostna je obstala pred ognjiščem. Ogorke je pomaknila na pojemajoči ogenj in se zagledala kakor z velikim koprnenjem skozi okno v jasno nebo. Polglasno j e vzdihnila: “Ima ga že v mreži, hudobni Hanza! Ne bo nehal, da ga izvodi popolnoma od dela; zve se pa vse, in revež bo preganjan, da ne bo. smel med ljudi, škoda zanj!” Rezika je poznala dobro usodo divjih lovcev. In ko je Pomislila, da doleti taista tudi Janeza, prevzela je nepoznana skrb in bridkost njeno dušo. Ko je sedel Janez sam v hiši, se je še enkrat razhudil nad Reziko, da je udaril ob niizo: “Klete babe!” Ali hitro niu je bilo žal Rezike. Pokli-Cal jo je enkrat, dvakrat, ali ni se vrnila. Rad bi bil stopil do nje v huhinjo in poprosil: “Ne bodi huda, Rezika. Toda Prevelika je bila njegova Irma. Nočem, je rekel, nalašč fiočem! Zato je sklenil, da je ne pogleda več. Dvignil se je in šel iz pivnice v vežo, Tam je snel težko njuho s klina, prijel za kljuko vežnih vrat in hotel oditi. In vendar — ni mogel. Obrnil se je in stopil pred kuhinjska vrata. “Lahko noč, Rezika!” “Bog daj, Janez!” “Ne bodi huda!” “Nisem huda, žalostna pa Bem!” “I zakaj?” “Zato; saj veš!” “Ne boj se zame! No pride-J° mi doživega!” Tedaj je prišel gospodar Mihelj s svečo iz nadstropja— je zapahnil duri za Janezom. IV. Bri gozdarjevih je bilo vse ^ho, kar je Janez odšel, čeravno je popred rad zapuščal ^°m ter se klatil s puško po Planinah, se je vendar vrnil kmalu domov. A sedaj ga ni bilo. Mati je pogosto jemala sina v misel in smilil se ji je edinec, da se mora potikati po svetu, ko bi bilo vendar lahko drugače. Vse preglavice, vse ostre besede sinove in njegova trma, vse je bilo pozabljeno. Niti misliti ni mogla na napake svojega otroka. Preveč ga je ljubila. Poleg teh težav je mučila skrbno materino srce bridka skrb: kaj bo z njegovo dušo? Saj je vedela, da se kot skrivač ne sme prikazati med ljudi, torej ne more nikdar v cerkev. In Bog ve, kakšno družbo ima? Podivjane, surove in brezbožne ljudi, ki ga gotovo popolnoma spridijo. Zato je pogosto poklekala pred Žalostno Mater božjo in prisrčno prosila; “Varuj ga, brani ga . . .” Ko je sedela zimske večere pri kolovratu, je govorila tako rada z možem o Janezu. Celo očitati je hotela Klemenu, da bi ga bil lahko doma obdržal in mu ubranil, da ne bi šel na tuje. Toda Klemen ni bil nič kaj zadovoljen z njenim očitanjem. Daši ga je samega skrbelo, je skušal vendar ženo potolažiti, češ, saj ni tako, kakor meniš. Slaj so drugod tudi pošteni ljudje. Za fanta je pa le dobro, da pogleda malo po svetu. Bo vsaj kaj izkusil in se izpametoval. Po takem pogovoru sta navadno oba obmolknila. Kolovrat je brnel, stari gozdar je premišljal, čedalje bolj so se mu budili očitki v lastni duši, da ni brez krivde glede sina. Edinec je bil, seveda zato razvajenec. Sam ga je prvi vzel seboj na tatinski lov in s tem užgal iskro, ki fanta lahko uniči. Poznal je stroge razmere na Štajerskem, poznal Janeza in nič ni upal, da bi prešlo vse brez nesreče. Tolažil se je edino s tem, da bi bil sicer moral skoro gotovo v vojake — in tam bi ga itak zalotila nesreča. Torej je že vseeno — kar je, je. Leto 1848 je bilo kaj nemirno za Avstrijo. Upori in rovanje proti prestolu se je pričelo na vseh krajih. Posebno so se skušali iznebiti pokorščine do Habsburžanov Italijani v Pijemontu. Izpolnilo se je, kar je napovedoval Surga Doseljanom, da bo vojska zoper Laha. In res so. kmalu vedeli prebivalci tihe zagorske vasice, da je na “Plemontezarskem punt!” V teh burnih časih je pa potrebovala država mnogo vojakov. Ali kd0 bi šel drage volje na vojsko zoper hudo-krvne Lahone. Kmetje so prepisovali svoja posestva sinovom ter jih drago odkupovali, da jim ni bilo treba nositi vojaške suknje. Vsi drugi, ki niso imeli dosti posestva, da bi jih osvobodilo vojaščine, so se pa skrivali. Vse gore, vse planine, brlogi in gorske bajte — vse Je bilo polno skrivačev. Le izjema je bila, če se je kdo prostovoljno javil za nabor. Gosposka je morala loviti, — in ker je bila potreba velika, je bil tudi pogon in lov na skrivače neprestan in strog. Veliko fantov je zbegnilo celo preko meje, na Koroško in Štajersko, kjer so nepoznani in skriti drvarili po šumah, da so se odtegnili vojakom. Ker torej lovi na skrivače niso bili dosti izdatni, je zahtevala gosposka od očetov, da jim izroče sinove, če niso bili voljni, poslali so jim. v Ijišo “sekacijon” —■ in to je tiralo I&.N MA. mi I Ltillll&i 311415; . 1 !1||2| j 6 j| 7 181! 91 1011,12 il3||14 \ism 171.1811191 |20)121| [27||28 mm !29:|30 mmm &D J KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 2. — Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v veliki dvorani pri Sv. Vidu SPOMINSKO PROSLAVO. Začetek ob osmih zvečer. 3. — Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi spo-misko romanje k Lurški Mariji na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce. 17.—Dramatsko društvo LILIJA priredi piknik na farmi sv. Jožefa. 17.—Izlet otrok Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Belle Isle. 24.—Ohio KSKJ dan. 24.—Odbor staršev slovenske šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo. JULIJ 1.—Otvoritvena p r i r e ditev na Slovenski pristavi. 7. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi. 8. —Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi. 15.—Piknik Slovenske radio ure na Slovenski pristavi. 18., 19., 20., 21., 22.—Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu. 22.—Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 5.—Peti katoliški slovenski dan pod pokroviteljstvom Lige K. S.A. in drugih slovenskih ka- toliških organizacij v Cleve landu na prostorih Društva1 sv. Jožefa na White Rd. 12.—Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 3.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. KAKO DJILAS PIŠE (Nadaljevanje z 2. strani) Ijonje vozim, sina edinca. Že dva sem dal, zdaj je padel tretji, zadnji. Njega vozim v krsti.” Vsi so videli, da bi stotnik rad rekel kako besedo v tolažbo, ta ko ki bi bila hkrati tudi priznanje, nekaj kakor: “Da, da, svoboda je draga, stane žrtve,” pa ni našel primernih besed. Samo vzdihnil je. Namesto njega se je oglasil poročnik: “Kaj hočete? Vojska je vojska. Kaj jih pade vsak dan! So dnevi, marsikaterega očeta, da se je napravil in išel po sina. Jokaje so jih prosili očetje, naj se vrnejo in gredo v vojake, sicer jih strašni sekacijon ogloda in obžre do mozga. (Dalje prihodnjič.) Oče se je delal, kot da je preslišal vprašanje, in je še dalje tarnal: “Saj še sam ne vem prav, kam in zakaj ga peljemo. Mi kmetje smo včasih po svoje neumni. Pač samo, da se tolažimo z grobom.” Stotnik je potrdil: “Tudi drugi so že peljali svoje padle domov, vendar brez krste. Vojaška komanda — je dodal — spoštuje ljudske običaje, četudi bi bilo bolj prav, da bi vojaki počivali skupaj s tovariši.” Brod je udaril od breg. Stotnik je zopet poprijel vajeti in konja sta mu krotko sledila, vesela, da sta s kopiti udarjala po trdnih tleh. Malo stran od reke je tekla cesta. Od broda je vojaštvo naredilo pot do nje. Sveže navo-žena zemlja se je mešala s tajajočim se snegom in kolesa so jo razrila, da so bile kolovoznice globoko vdrte. Po tej poti so se ljudje postavili v vrsto, ker so morali oib baraki pri cesti pokazati izkaznice majorju, ki je stal v njej. Stotnik je pognal konje; ne meneč se za ljudi, ki so se nejevoljno umikali v blato, toda nihče ni ugovarjal. Treba se je bilo pač umakniti n'irliču) ki ga je po vrhu vozil še mož v uniformi. Tisti suhi kmet, ki je pred enim mesecem zgubil sina na fronti, se je, vihteč v roki palico, kakor bi si hotel z njo pomagati naprej, zagnal proti baraki in odrival druge. Poročnik ga je posvaril, naj ostane v vrsti, pa mu je kar v teku, kažoč s palico na barako, odvrnil: “Imam važen opravek tam notri.” Vsi so obmolknili. Le ropotanje koles je bilo slišati in cmokanje čevljev po blatu. Razumeli so, da ima suhi kmet kaj važnega povedati majorju v baraki. Kmet te namere tudi nič ni skrival. Ko je voz privozil do barake, ga je major že čakal zunaj. Dal je znamenje, naj ustavijo. Suhi kmet se je vstopil za majorja in nervozno stopical z nogama. “Da, da, se je hvalil, razločno sem slišal. Nekaj živega je v krsti. Vi, tovariš stotnik, pa ne zamerite, če Vam nisem povedal. Bal sem se, da bi rakev vrgla v vodo. Čakal sem, da sta ko prevozimo več mrličev ket živih ljudi.” Suh in visok kmet se je vsto-pil k starcu in ga vprašal: Sina lprjgja na strari; kjer je poleg tega. še mož z višjim činom. Tu- voziš s fronte, kaj?” Starec je začel praviti: “Z ženo sva šla na fronto in nesla sinu nekaj jedi in perila. Pa je bil dva dni prej sovražnik napadel na vse zgodaj in sina, mladega in neizkušenega> saj še ni dopolnil 20 let, je zadela granata. Nista ga več našla živega. Mati je še dodala: “To je najin konec. Ognjišče ugaslo za vedno.” Tisti suhi kmet je skomignil z rameni in dejal: “Tudi moj sin je padel pred enim mesecem, pa ga nisem odpeljal od tam. Naj počiva skupaj s tovariši. I, kako sta pa na fronti dobila Krsto? Saj tam ni ne lesa, ne mizarjev, ne nič.” di vidva nikar ne zamerita, se je obrnil do starca in starke. Na...ša dolžnost je prijaviti vse, kar se nam zdi sumljivo. Vojska je vojska.” Oče in mati sta otrpnila. Besede nista spravila s sebe. Prva se je znašla ženska, začela preklinjati kmeta, njegovo zlobo in klepetavost in prositi majžorja: “Imejte vendar ozir dc naju, gospod tovariš major. Sva oče in mati, to je najin sin, vas je pa še daleč.”. Major je odvrnil: “Nič ne skrbita, vse bomo uredili po predpisih.” Stopil je k vozu, udaril s kazalcem po pokrovu krste in ukazal, naj jo odpro. Vojaki se STRŽEK OB ORLU? U- Malo letalcq, ki dosqzq komaj 75 milj na juro in ga goni motor avtomobila Volkswagen, stoji na. yzhmi stezi 'pred modernim jet potniškim letalom na letališču Menominee, Mich. odvezali krsto in jo položili na tla poleg voza. Uboga mati se je vrgla na njo ihteč: “Moj dom, moj dom, moj uničeni dom.” Ker vojaki niso imeli orodja, da bi odprli krsto, se je kmet znova opogumil in začel prositi: “Nikarte se truditi, tovariš major, imejte malo ozira.” Major, kot da ni slišal teh besed, morda jih pa res ni, ker bil je zaposlen s pregledovanjem izkaznic, reče: “V redu, vse bo v redu.” Po cesti se pripelje tovorni avtomobil. Major ga ustavi s tem, da dvigne roko, v kateri drži kup izkaznic, ki jih je pregledoval. Stotnik razume; ne da bi mu major ukazal, reče vozniku za klešče in kladivo. Na rahlo odrine mater s pokrova, da klešče in kladivo vojakom, ki brž populijo žeblje. Major ukaže pokrov dvigniti. V krsti zagledajo zagorelega mladega fanta v kmetski bole-ki. Obrnil je oči, se naredil, kot da hoče vstati, a se je samo nasmejal kot od sramu in ostal zleknjen vznak. “Tvoj sin?”, vpraša major. “Moj sin,” odvrne kmet, “moj edini sin, ostala dva sta padla ” “Je pobegnil s fronte?” “Ne, ni pobegnil. Jaz sem ga odpeljal. Hotel sem ga rešiti, ohraniti vsaj enega moje krvi.” Kaj mi bo hiša in država, če pa mi vse, kar je mojega, ugaša?” je važno odgovoril kmet. Potniki so gledali prizor radovedno, toda major je dal nalog vojakom, naj jih odstranijo. Pred puškinimi cevmi so vsi odšli brez besede. Tudi vozač tovornega avtomobila je pognal, čim so mu vrnili orodje. Oči-vidno ga vse to ni zanimalo, ali pa je imel važnejše zadeve, ki so ga skrbele. Na kraju je ostal le tisti suhi kmet. Nihče mu ni rekel, naj gre, sam si je pa domišljal, da ima pravico ostati, kjer je. “Sem mislil, da je kak vohun ali kaj podobnega,” je govoril sam s seboj, “nič žalega nisem nameraval storiti nikomur, res da ne, kakor je Bog v nebesih.” j Mati je čepela ob krsti ter s prsti potiskala črne lase, s potom prepojene, s sinovega čela in ga tolažila: “Nič se ne boj, veselje moje, on je dober,. Je od naše vlade) od ljudske vlade.” Fant se je opogumil, dvignil gornji život ter se vsedel, toda major mu je z roko dal znamenje, naj se vleže, in fant se je togo stegnil po krsti. ‘Tovariš stotnik,” je zapovedal major, “stori svojo dolžnost!” Stotnik je prijel za samokres, kakor da je že čakal na povelje, in ga napel. Prav tako je poročnik, ne da bi pričakoval ukaza, prijel mater za ramo in jo s silo, vendar ne surovo, odtrgal od sina, jo dvignil in potegnil v stran. Na enak način je vojak s puškino cevjo porinil očeta k materi. Tedaj je stotnik stopil na drugo stran ter ustrelil mladeniča naravnost v srce tako naglo in spretno, da se je zdelo, kot da jo odmev strela odjeknil prej, kot se je krogla dotaknila fantovih prsi in predno sta se oče in mati zavedla, kaj se je zgodilo. Tudi fant, se zdij je razumel šele, ko mu je krogla že zdrobila srce. Kriknil je, se dvignil, roke in noge ter glava so rahlo udarili ob les in vse telo se je zleknilo brez moči. Major se je jezno zadrl: “Zdaj si ga odpeljite!”, pa je takoj mirno dodal: “Mi samo vršimo svojo dolžpost.” Oče in mati nista slišala njegovih besed. Vrgla sta se nad sina, se krčevito vila in vpila, toda vojaki so ju ostro, a ne su-iovo, odtrgali od rakve, katero so spoštljivo položili na voz n jo privezali. Pokrov so položi-b kar poleg krste, ker niso imeli ne orodja in ne časa, da bi ga pribili. Brod je moral čim prej na drugo stran, ker je že cela vrsta vojaških kamijonov ča-[kala na prevoz. Ko so vojaki privezali krsto, so konji kar sami potegnili. Za vozom sta hodila oče in mati. Tisti suhi kmet je pa sam sebi govoril: “Kako naj bi bil to vedel? Le kako?” Zaradi tresljajev se je na dnu krste odluščila grča iz deske in kri je curljala skozi odprtino. Mati je držala roko na krsti in tarnala nerazumljive besede, oče je pa sključen hodil ob konjih ter jokal in tožil. Poročnik je dejal: “Čudni ljudje ti kmetje! Tarnajo in jokajo kot prej.” Tudi njega nihče ni slišal. Vsi so bili zaposleni s kamijoni na obrežju. ------o----- Odpor zdravnikov proti bolniškemu zavarovanju se je začel krhati WASHINGTON, D. C. — Začetkom maja je 140 profesorjev znane Columbia univerze izjavilo, da zagovarjajo v načelu Kennedyevo idejo o bolniškem zavarovanju. Izjava je pomenila pravo politično senzacijo. Sedaj se javljajo novi pristaši bolniškega zavarovanja v zdravniških vrstah. Za zavarovanje je na primer dr. Means, znan zdravnik iz Bostona. Ideja o potrebi bolniškega zavarovanja prodira tudi v Srednji zahod, kjer je praviloma odpor proti zavarovanju največji. MALI OGLASI Soba se odda Opremljena soba se odda moškemu na 967 E. 69 St. Kličite EN 1-0399 (102) Soba in hrana Išče se soba in hrana pri slovenski družini za 75 let starega moškega, ki je v pokoju. Bi plačal $ 75 mesečno. Kličite 944-6862. (100) Piano posodimo zaslužnemu in vestnemu študentu. Plačate samo prevoz. Kličite Mr. Kennedy, MI 1-2528. (102) V najem Lepa trgovina se odda v najem. Na dobrem prostoru, bus stop, parkanje. Zmeima najemnina. 4808 Superior Ave. EN 1-5495. (103) Carpenter išče delo za splošna popravila in predelavo kuhinj, garaž, porčev. Po naročilu napravi tudi nove. Kličite EN 1-2342. —(103) ------------------—--—------I Stanovanje se odda Štiri lepe, neopremljene sobe s kopalnico se oddajo na 1010 E. 63 St. zgoraj. Vprašajte spodaj ali kličite UT 1-9658. —(18,21, 23 maj) 4-stan. hiša napr. ali v najem v bližini Holmes Ave. 7-sobno stanovanje za kupca, poleg tega še $200 mesečnih dohodkov, tri loti, lep vrt, nova zidana garaža 50x22, Nizko naplačilo. Lastnik se seli. Milan Jager, PO 1-7270. IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA L\ POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 1821« Marcella Rd. KE 1-4993 Dvodružinska 4 in 5 sob $13,900. Zelo čist dom, velik lot, garaža, krasna preproga. Moderna; plinski furnez. Korman in E. 79 okolica. COPELAND REALTY KE 1-5190 _____________ (104) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 ČE HOČETE . . ; ^ prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite >e do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Pierre I’Ermite: Žena z zaprtimi očmi Celestin je stopil v vodniško pisarno. In od tukaj so prosili iz hotela Montenversu natančnejših podatkov. Šofer ne živi več, kajti vse se sklada v tem, da potrjuje in določa kraj nezgode; njegov gospodar, živ ali mrtev, leži tam gori na dnu kake razpoke. Dolžnost se riše jasno, zapovedoval-no: treba mu je iti na pomoč, in sicer takoj. Na skrbipolno pobudo Ceie-stinovo se stvori neposredno karavana vodnikov in nosačev. Gorski vlak jih potegne na Mon-tenvers in takoj se začne iskanje po načrtu. In na kraju, kjer se pogrezne med skalovjem steza pod ledenik “Thendia”, pride vodnikom nasproti dekle: čudno bleda je, kar še podčrtava njeno lepoto; njene modre oči so polne groze. Ko zagleda Celestina, se ustavi kakor prikovana k tlom. Šofer je razumel: “Gospodična! ...” je vtzklik-nil — ni si upal pred to devoj-ko, ki je ni nikoli poznal take, reči enostavno “Marija” ... kakor še pred enim mesecem ... “Gospodična, preteklost je preteklost ... In jaz jo obžalujem in jo izpljunem! ... Ob tej uri ni za vas in zame važno nič dru gega več kot: najti zopet g. Lu dovika ...” Vodniki so se ustavili..., so bolj gledali kot poslušali... Oči vidno imata ta dva nekaj med seboj; ali navajeni so tega in jih nič ne briga ... Sedaj stopata Celestin in Marija spredaj, oni pa za njima. Rozalina je nervozna, boječa, tesnobna; skoraj jo začenja peči vest. Sele davi je zvedela, da turist ki je govoril z njo, medtem ko je ona urejevala srebrne osate, ni bil prišel proti Montenversu, temveč je, kako neprevidno, na- iljeval pot v smeri proti “Orjaku”. * Ta turist ni mogel biti drugi kot Ludovik Hughe v obupu ... in v katerega ga je spravila ona. Rozalina je vedela, da je on silovite narave ... Kaj se je zgodilo z njim to noč... in v nevihti na nevarni stezi, ki je vodila k razpokam, katere so bile njemu popolnoma neznane? .... Da, Rozalino peče skoraj vest. Čuti se nekoliko odgovorno za ta obup..., morda za to smrt. Ko bi se sedaj držala kri tudi njenih rok ...? Njena bojazen je postala tako velika, da je bila govorila o tem z iMiss Almbrandt, svojo mlado Američanko, ki ji je bila že prijateljica, in miss ji je bila točno odgovorila: “Vi ste mu dolžni priskočiti na pomoč.” Tedaj je bila telefonirala v pisarno vodnikov in dobila odgovor, da so bili v Chamonixu že sklicani in da so na poti navzgor. Tedaj se je bila tudi Rozalina, ki ni mogla več strpeti na mestu, podala na nevarno pot, kolikor je je še ostalo; nato pa se je bila, videč, da je brez moči, obrnila nazaj in šla vodnikom naproti. Ti so pravkar pustili ob strani ledenik “Thendia” in se približali ledeniku “Orjaka”. Načelnik vodnikov je bil mnenja, da je bil moral turist po vsej verjetnosti nadaljevati pot prav do velikih razpok in oslepljen vsled noči in snega pasti v eno izmed njih. V katero...? Tu se je začenjala skrivnost. Ti možje, ki so poznali svoje gore in kaj skrivajo za tiste, ki se drznejo nanje brez priprave, niso rabili dolgo, da CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY Want To Retire: GROCERY - DELICATESSEN Varieties, School Supplies, etc. Long establd. Good money making business. (Steady trade. Sacrifice for $7,500 or will trade for real estate. Tel.: 521(0242. (100) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER. 4 rooms brick, cottage, full cabinet kitchen and tile bath, kitchen; full basement, 2 car brick gar.; alum storms, screens $13,500. PH 422-0837. (101) 3 BEDROOM Brick. Bi-level. Large lot. Paneled basement, Florida room. Close to Public and Parochial schools. By owner $19,500. MA 7-5293. (101) WOOD DALE — 2 large bedroom ranch. Cabinet kitchen. Large living room. Dining L. Close to everything. 15 min. to O’Hare. By owner $16,500. PO. 6-5463. (100) BEVERLY — By owner — 3 Bdrm Colonial, 2 air-cond. Separate diningroom, large livingroom w-w crptg. Side dr. garage. Conv. Xavier col. Bro. Rice and McAuley. Low 20’s. 2538 W. 115th St. PR 9-8348 )102) EVERGREEN PARK — OWNER TRANSFERRED Top Loc. 3 bdrm. brick ranch. Paneled full bsmt. fenced yard. Nr. Churches, schools, college and CTA. Priced for immed. sale $29,900. 10154 Clifton Pk. Ave. GA 3-0995 (101( CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP COOK - HOUSEKEEPER Executive home located on North Shore offers excellent position for experienced person. Excellent salary. To cook, serve and perform light housekeeping duties for 2 adults and 2 older children.. Heavy cleaning done by maid. Own furnished room, live in. Phone YO. 6-3050. (101) so jo razjasnili. Nad prvo razpoko so letale z neko trdovratnostjo vrane. En vodnik jih je pokazal svojim tovarišem. Ti so prikimali, da razumejo. V resnici, komaj so začeli s preiskovanjem te špranje, že je eden nosačev opazil nekaj metrov spodaj mehak klobuk, ki je obvisel na modrini notranjih grebenov. Ni bilo treba torej iskati dalje... Mrtev ali živ je ležal Ludovik Hughe tu in na njegovo truplo so že prežale roparske ptice. Razburjenje Rozaline je na višku. Privezan na vrv, ki jo drže drugi, se spusti en vodnik v razpoko z blestečimi in vrtoglavimi globinami. “Vidim ga! ...” zakliče po nekaj minutah iskanja. Podajo mu še drugo vrv in po četrt ure, ki traja sila dolgo, se prikaže vodnik zopet, obložen s truplom, ki je videti brez življenja... “Mrtev...?” vpraša Celestin. “Ne ...”, odgovori vodnik, “a menim, da ni nič bolje.” Ludovik Hughe leži sedaj raztegnjen na ledu liki mrlič in trde roke ga drgnejo s snegom. Polagoma se vendar zdi, da začenja kri nekako zopet krožiti. Američanka je pritekla s torbico, da bi dohitela skupino rešiteljev. Ima hud koncentriran alkohol, poda ga Rozalini in ji reče po angleško: “Skušajte doseči, da ga popije požirek... Če mu ostaja le še ena iskrica življenja, jo bo alkohol razplamtel.” Rozalina, vsa tresoča se, poskuša ... Nemogoče! Vodnik razmakne s svojim nožem in ne brez napora Ludovi-kove zobe in dekletu se posreči slednjič, da mu vlije nekaj kapljic ognjene nekočine v usta ... Tedaj se Ludoviku silno zaleti in medtem odpre oči. Prvi obraz, ki ga ugleda, je Rozalinin ki se sklanja nad njim... Hoče govoriti, a bolečina mu iztrga krik in se onesvesti. Vodniki se posvetujejo med seboj. Da bi spravili ranjenca v tem stanju doli v Chamonix, na to ni misliti. Priti ven izpod “Orjaka” podati se nazaj na stezo in prenesti Ludovika Hughe v hotel v Montenversu, je edina neposredna in praktična rešitev. “Idealno bi bilo”, pripomni vodja vodnikov, preudaren in skušen mož, “pustiti nesrečnika v hotelu, če je lastnik s terh sporazumen...” Rozalina pogleda Miss Al-brandtovo in ji prevede vodnikove besede... “Sporazumen bo!” odgovori ta živahno ter pristavi v francošči- REAL ESTATE FOR SALE ELK GROVE — 3 Bedroom, brick veneer Ranch. 1V2 baths. 2 fireplaces. Lge. kitchen. Built-in refrig., freezer, stove,w-w crptg., 1 acre. Mid 20’s. Priv. owner. LA 9-5203. (100) CLARENDON HILLS AREA — 421 71st St. 4 yr. old brick. 6 rooms, 3 bedrms. Garage, full basement, W-W crptg. % acre landscaped lot. Priced for immed. sale by owner. $22,900. FA 5-1997. (103) DES PLAINES — 2 Bedroom, 1 baith, cor. lot. gas heat, garage, $17,500. By owner. 1696 Oakton. PH. CY 6-3183. (101) BARGAIN — 12708 S. Peoria. 3 Bedroom Ranch, Garage, Owner $16,000. — Phone WA 8-9753. (101) BOATS FOR SALE ‘59 GLASTRON 15’, 70 Horse power. Merc. Mfr. ’59 St. Joe trailer. Price only $1,300. — Phone 231-4946. I - (102) OD OBEH STRANI — Jimmy Tyner, student u-metnosti, ,si ogleduje razstavo “umetnosti v Salinas, Ca-liforniji, stoječ na glavi. ni čudotvorno besedo, ki omogoči na svetu toliko stvari: Dolarji! ... Dolarji! V ostalem dolarji v tem slučaju niso mogli napeti svojih sil, ker je bil upravitelj hotela poštenjak, pri katerem je bilo celo v 20. stoletju srce še vedno na mestu. Prisrčno je namestil Ludovika dugha v najboljši sobi, — v svoji sobi. Rozalina je telefonirala zdravniku v Chamonix, da naj pride neutegoma gori.. Miss Albrandt je dala vodnikom uprav amerikansko kraljevsko nagrado. In ko je zvečer — bil je prekrasen večer — izginilo sonce za iskrečimi dragulji ledenikov in ko se je veliki mir višav razprostrl nad Montenvers, so vedeli, da ima Ludovik Hughe vrhu večkratnih zmečkanin in težkega pritiska krvi, povzročenega po mrazu, dve rebri zlomljeni. ‘Mislite li, da ga bomo rešili?” vpraša Rozalina doktorja in sklene roki. Zdravnik je zamižal, skomignil z rameni: “Poskusil vam bom odgovoriti, gospodična, v ... dveh ali treh dneh.” Štiriintrideseto poglavje Zdravnik je bil prav videl. Tri dni in tri noči je visel Ludovik Hughe med življenjem in smrtjo. Rozalina je zaplakala nekega večera, ko je beležila na vročinski list eno točko nad 40 stopinj. Življenje se je pri Ludoviku Hughu dvigalo in padalo ko1! vznemirjena konica barometra med nevihto. V svojem blodenju je klical Rozalino in ji govoril stavke, ki jih je bilo dekle slišalo, a ki so jo v tej odkritosrčnosti še bolj razburjali. Vendar je po telefonskih navodilih branila nesrečnika uro za uro s hladnokrvnostjo in ži-lavostjo. Končno se je peti dan obrnil zdravnik k rpladenki s smehljajem, ki je mnogo pomenil: “Gospodična, mislim, da drživa pravi kraj!...” Šesti dan je potrdil svoje zadoščenje: “Smatram danes, da je rešen, hvala Bogu, hvala tudi vam, gospodična ...” “O, gospod doktor ...” “Doktor se ne laska rad ..., on pove, kar je res. Tega človeka ste vi doslovno iztrgali smrti.” “Toda... in vi, gospod doktor?” “Jaz ... to je poklic ... Tukaj je bilo treba več.” Naslednji dan je prejel cha-monijski župnik dolg ovoj, v katerem je bil bankovec za petdeset frankov in drugi za dvajset frankov. Pismo se je glasilo: Gospod župnik! Bi li hoteli brati čimprej zahvalno mašo v moj namen in dati petdeset frankov kaki revni družini? Nesreča v gorah, ki bi bila imela lahko najusodnejše posledice, je bila pravkar prive- dena v meje, ki dovoljujejo danes vsako upanje. Blagovolite sprejeti, gospod župnik, izraz mojega najudanej-šega spoštovanja. Rozalina de Cressy. Nesreča v gorah ...? Rozalina de Cressy ...? Dobri župnik se je zamislil za nekaj trenutkov. Zatem je — že navajen — odprl svoj mašni zapisnik in zabeležil na prvi beli strani: Ob šestih — zahvalna maša: Rozalina de Cressy. DR ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj, do 7 zv. Prijave nepotrebne ; ( i • ji • v ." < ■" :4v»£ P BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA Thomas Postotnik ki ga je Bog poklical k sebi 21. maja 1956. Šest let je že minilo, odkar zapustil si nas Ti. Kako žalostno je življenje, odkar Te več med nami ni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE Mary Postotnik ki jo je Bog poklical k sebi 5. januarja 1946. Globoko pod zemljo, tam v ozki, hladri hiši, kjer svetni šum se več ne sliši, trudno Tvoje truplo spi in rešena si vseh skrbi. A duša Tvoja neumrljiva, v objemu večnega Boga naj srečo rajsko vživa. Žalujoči: Mirno počivajta v grobu, v tihem tam kraju miru, duši pa večno plačilo naj vživata pri ljubem Bogu. sin DANI hčerke MARY in DOROTHY MOLL1E, snaha, in ZETA Cleveland, Ohio, 21. maja 1962. V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA Anthony Malečkar ki je umrl 21. maja 1960. leta. Minilo je že leti dve, odkar Te več med nami ni. Ko se spominjamo na Te. vse solzne naše so oči! Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do. konca dni. Enkrat pa bomo se združili, v raju tam — rad zvezdami! Žalujoči: MARY, mati AUGUST (Chicago) in FRANK, brata MARY por. SAMSA, sestra Cleveland, O., 21. maja 1962. Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene V iSKLADU Z ZAOBLJUBO Italijanski ^cipar Cor. rado Rufini je \med vojno, ko je v gorečem letalu padal proti zemlji, napravil Mariji zaobljubo, da bo izdeloval samo njene kipe in druge svete podobe, če ga reši. To se je zgodilo in kipar drži svojo obljubo. Na sliki ga vidimo z Madona, ki jo je posvetil novemu vesoljnemu koncilu v [Vatikanu v jeseni. SAMO 30 ODSTOTKOV MASTI — Po predpisih sme biti v “hamburgerjih” le 30 [odstotkov [maščobe. Na sliki vidimo [mestnega nadzornika v New Yorku s pripravo, s katero ugotavlja> če se mesarji držijo predpisov. 1 PREDMESTNI PAŠNIK >— Mesta se širijo v podeželje in med \obojima nastaja pas zemlje, ki še ni pozidan, pa tudi ne več obdelan. Na njem se pri Florenci v Italiji pasejo ovce. 1 1