f?Stnin PRIMORSKI DNEVNIK Ahh Lna Pečana v gotovini /"» _ mr\ — Postale I gruppo " IjCUU 70 lil* Leto XXV. St. 261 (7455) TRST, torek, 11. novembra 1969 KOVINARSKI SINDIKATI; PREVERITI JE TREBA DOBRO VOLJO VLADE Po prvem ločenem srečanju pri Donat Cattinu danes nov sestanek kovinarjev z Intersindom diHt1- FIM liliih vsedržavne splošne stavke 19. novembra - Ostra reakcija «Confin- TITO SC JC VRNH V BEOGRAD tr,e* na vest> da j« beneški občinski svet nakazal 250 mil. lir podpore stavkajočim delavcem •*IM, 10. — Na pobudo ministra za delo poslanca Carla Donat a »o se včeraj zvečer na ločenem sestanku srečala predstavni- co y javn Jalnih podjetniške organizacije «lntersind» in predstavništvo sin- 0,ipli?v k kov‘narsk'b zvez. Kljub temu, da pogovori niso privedli do d« * rezultatov, pa se je med srečanjem ustvarilo tako vzdušje, bi|a t b°do. P°9aianja lahko nadaljevala že danes zjutraj. Odprta je jorej sicer majhna, toda po------------------------- v tej «sindikalni jeseni» ministrstvo za delo kot «središče stimuliranja socialne politike italijanske vlade spričo družbenih spopadov, ki so se razumeli zaradi obnovitve delovnih pogodb.* «Politika visokih plač*, je nadaljeval Donat Cattin, «Lahko spodbuja notranje poprnševanje tako, da se proizvodna dejavnost v Italiji celo okrepi in zaščiti pred nasprot nimi udarci, ki lahko pridejo iz tujine. Ta politika lahko privede tudi do novega vzgona pri tehno loškem razvoju, ki je prvi pogoj za uveljavitev težnje po skrčenju delovnega urnika in teži tudi k te mu, da se razredne razlike med delavci in uradniškimi sloji odpravijo.* Minister je nato izrekel mnenje vlade, da je nujna razširitev sindikalnih pravic delavcev v tovarnah, kar pa se uresniči lahko s uzakonitvijo «statuta delavcev*. Donat Cattin je nadaljeval svoj uvod z mislijo, da je pri marsikomu prevladalo mnenje, da se letošnja pogajanja za podpis novih delovnih pogodb vodijo za »vietnamsko mizo*, se pravi, da se hkrati nadaljuje ostro stavkovno gibanje, medtem ko sedijo delavski in podjetniški predstavniki za mizo razgovorov. Dokaz, da nimajo prav tisti, ki so mislili, da se bodo vodila pogajanja v nedogled, je prav nedavni podpis delovne pogodbe za gradbeno stroko: res pa je hkra ti; in to je_ po ministrovem mnenju zelo važno, da jo industrijska *'cer majhna, toda poti rvkna ,vrzel na sindikalni fronti yjn b"?vitev delovne pogodbe ko-lar L. 'h delavcev, kjer je ozračje, kali I razbi,ia pogajanj med »indija 'n zvezo kovinarskih industrij- »apet °£findus,ri0,>' do skrainosti *tra P° uvodnem nastopu mini-fci* delo Donat Cattina sta se da j?.a^ sindikalistov in Intersin-dr’ rv ie zastopal predsednik 'lanaa ■ en*i’ dogovorili da bo na Pi>h, em srečanju v ospredju sindikalnih pravic na de-b(yjr,1-,rnestih. Pred sestankom se Dih s«vilni predstavniki sindikal-velik®r?anizacij, med katerimi je »kih °.stev’lo pokrajinskih kovinar-»azn ^"Jdikalistov, sestali in se spoli,) j |ll o enotnem stališču, ki ga dtž», av?k° zastopstvo imelo pred nuhi podjetniškimi krogi, še pogovori včeraj zvečer kelni^daljevali, so tajništva sindi-i« FIM-CISL. FIOM-CGIL v kati» izdala posebno sporočilo da Zerern je med drugim rečeno, 2?”'.' tožiti, b°n°vile znano, ne povsem Jat-Si? (>ceno Pob ‘ šle hottina' hkrati pa da so pri- up ločenih srečanjih z miza delo sindikalne organi-ono •’ hatSo? 000110 pobude ministra Do šle hattlna’ hkrati pa da so pri Verii„a sestanek zato, da se pre-v teh i^fhšča podjetnikov, če je p®h kak nov element. In^tivno j«, seveda, ocenil po-hik t mtoistra za delo predstav-lžfazil ■ inda dr. Glisenti, ki je torom l°8lasje tudi z uvodnim go-v grnK,Sonat Cattina. ki je najprej 8o, kj • obrisih začrtal novo vlo J° po njegovem mora imeti "“».n proizvodnja padla v septembru za 2,50 odstotka, kar lahko privede Himiiiiii iiiiii, mit................... * petek odhod treh vesoljcev to drugo potovanje proti Luni KENUBDV, 10. - V Cape Jhpravg se mrzlično nadaljujejo M na t 7"a drugo vesoljsko potova-jk. (n ,Un°. ki se bo začelo v pe-b5 Con* Posadke «Apolla 12» Char-rah’ Richard Gordon in Alan a *vhiši ■ UsPe®no prestali zadnji g »o ,, Pregled, ki je ugotovil, ljtora,j .odlični formi. Slika kaže pt« n lr> Beana, ki se priprav- Ii . Ha večina, ki se pšino n ope.racije ob pristanku :P°vršje. Bean se spušča — lil tl n ^ — ,„,.4i,l n lunarnega modula «Iiitre- pid», Conrad pa jemlje iz posebne torbe instrumente, ki jih bosta uporabila na satelitu. Nekatere od teh aparatur bodo namestili v precejšnji razdalji od «Lema», da bi jih plini raket pri odletu ne poškodovali. Tretji vesoljec, Gordon, se v teh dneh ukvarja predvsem s topografijo Lune. V pričakovanju dveh tovarišev bo moral namreč iz »Apol-la» fotografirati površje satelita v iskanju primernih krajev za pristanek bodočih poletov. pred novim letom do padca letnega sorazmerja v povišku proizvedenega dohodka od 6,8 odst. na 4,5 odst. V številkah to tisoč milijarl manj proizvedenega dohodka, trdi minister, kar seveda vpliva na že itak šibki plan naložb v industrij skih podjetjih in pod vplivom tega, tudi skrčenje celokupne delovne sile za nekaj desetin tisočev enot. Minister Donat Cattin je nato izrekel svojo zaskrbljenost zaradi «pustolovščin, ki so nevarne tako za javni red, kakor tudi za demokratično ureditev v deželi*. Pri tem pa je priznal, da so sindikalne organizacije pokazale dobršno mero samodiscipline. Donat Cattin je nato skušal o-pravičiti poseg vlade v sindikalne spore z argumentom, da je to njena dolžnost, spričo prepletanja zakonitih interesov posameznih strok s splošnimi koristmi italijanske družbe. Dodal je, da je svoj poseg (ki so ga sindikalne organizacije kritizirale) zahtevalo več vidnih in visokih osebnosti. V italijanski prestolnici so se pred odhodom na srečanje z ministrom za delo sestala vsedržavna vodstva kovinarskih sindikalnih organizacij, da bi razpravljali o pomenu splošne stavke, ki bo paralizirala Italijo 19. novembra. V svojem tiskovnem sporočilu trdijo kovinarske zveze, da je splošna stavka posledica pokrajinskih splošnih stavk, s katerimi so italijanski delavci začeli «nov sindikalni spor* za dejansko rešitev osnovnih vprašanj stanovanja, ki zanimajo ves italijanski delavski razred. Kovinarski sindikati navajajo pri tem sledeče cilje, ki se morajo takoj uresničiti: -»splošno zamrznjenje stanarin in uveljavitev pravičnega ključa pri računanju le-teh. Tem, takoj uresničljivim praktičnim ciljem pa je treba dodati tudi druge, ki iz njih izhajajo: «splošna razlastitev zazidalnih področij, takojšnja izvedba urbanističnega zakona, okrepitev politike infrastruktur s preventivno urbanizacijo zazidalnih področij, učinkovitejša prisotnost javnih oblasti v stanovanjski politiki s pomočjo večjih izdatkov v proračunih, ostrejšim nadzorstvom nad kreditiranjem in posameznimi olajšavami, ki so jih deležni gradbeni podjetniki*. Kovinarske zveze kažejo nato v svojem tiskovnem sporočilu na nujnost preureditve dohodninskega davka (ricchezza mobile) in sicer tako, da se neobdavčljivi znesek poviša s sedanjih 20.000 lir na 110 tisoč lir mesečnih prejemkov. Sporočilo kovinarskih zvez se zaključuje s trditvijo, da bi bili zaman vsi uspehi pri podpisu novih delovnih pogodb, če bi se hkrati ne rešili problemi stanovanj in obdavčevanja. V svojem sporočilu omenjajo sin reforme, preureditve sistema social-1 delavcem. CanfSndustria je nega skrbstva in zahtevo, da se — ------------------ radio in televizija poidvržeta demo kritičnemu nadzorstvu. V Ritmu se je sestalo tudi vodstvo sindikata ladijskih kovinarjev, ki je odločno zavrnilo stališče vlad’ nih krogov, da je treba pri določanju pogodbenih členov, ki zadevajo delavce v ladjedelnicah, upoštevati točki «zaostaiiost tega področja v okviru italijanskega goso.ida.rstva«. Izredno ostro reakcijo Coniindu-strie je izzvala pobuda občinskega sveta v Benetkah, katerega predstavniki, med katerimi so bili tudi podžupan Gavaguin (PSI), senator Fer. roni (PSI), poslanec Cavallari (DCl in senator Gianquinto (KPI), so se udeležili delavske skupščine v nekem podjetju, last družbe Monta-dison in izrekli več tisoč delavcem solidarnost beneške občinske uprave, ki je odobrila izdatek 250 milijonov lir v podporo stavkajočim Jem sporočilu ostro obsodila delo beneške občinske uprave, češ da je ta pristransko stopila na stran ene izmed sprtih kategorij. V Milanu je prišlo do novega sestanka med predstavniki zveze lombardskih industriijcev «Assolom-barda» in predstavniki uslužbencev Piirellajevega podjetja. Predstavnik ministrstva za delo je predstavništvom delavcev in Piredildjevega podjetja predložilo svoj načrt za rešitev sindikalnega spora, ki traja že več mesecev. Od jutri do 15. novembra bodo stavkali uslužbenci cestnega podjetja ANAS. Od 19. do 22. novembra pa upravno osebje strokovnih m tehničnih srednjih šol. V teku j? tudi štiriindvajseturna stavka delavcev v tovarnah testenin in mlinarjev. Nadaljujejo se v obliki šahovnice, razčlenjene stavke bančnih uradhikov. Podobnost stališč Alžirije in SFRJ o najvažnejših mednarodnih vprašanjih Prisrčna Titova brzojavka predsedniku Saragatu ■ Bumedien bo obiskal Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito se je včeraj popoldne s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije z letalom vrnil z uradnega obiska v Alžiriji. Pri preletu Italije je Tito brzojavno izrekel «na.jpristrčnejše pozdrave in iskrene želje* predsedniku Saragatu za njegovo «osebno srečo in blagor prijateljskega italijanskega ljudstva«. Istočasno je predsednik Tito izrazil «svoje globoko prepričanje, da se bodo prijateljski in sosedni odnosi med Jugoslavijo in Italijo tudi v bodoče krepili v skupnem interesu in na obojestransko zadovoljstvo«. Ob prihodu na beograjsko letališče je Tito, podobno, kot na svoji tiskovni konferenci pred odhodom iz glavnega mesta Alžirije, poudaril gostoljubnost, iskrene simpatije in prijateljske občutke alžirskega ljudstva do narodov Jugoslavije in dejal, da se je tokrat še enkrat prepričal, da so osnove prijateljstva med Alžirijo in Jugoslavijo trdne In trajne. Tito je Izrekel priznanje alžirskemu ljudstvu za njegove dosedanje dosežke, ki »dokazujejo, kaj vse lahko stori Ijud- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii stvo, ki je odločeno ohraniti svoje revolucionarne pridobitve, svobodo, neodvisnost in socialistični razvoj«. Na tiskovni konferenci v Alžiru je Tito dejal ,da je bila v razgovorih z Bumedienom o važnih mednarodnih vprašanjih ugotovljena enakost pogledov in privrženost obeh držav politiki neuvrščenosti. Glede položaj v Sredozemlju je predsednik Jugoslavije izjavil, da ne izključuje možnosti sklicanja novega sestanka sredozemskih držav, na katerem bi se razpravljalo o korakih, ki bi jih bilo potrebno podvzefa za demilitarizacijo Sredozemlja. Predsednik Jugoslavije je obisk v Alžiriji ocenil kot zelo plodnega, ki bo nedvomno prispeval k vsestranskemu in dvostranskemu sodelovanju in k nadaljevanju skupne dejavnosti na mednarodnem področju. V skupnem sporočilu o obisku in razgovorih, ki je bilo objavljeno sinoči istočasno v Beogradu in v Alžiru, se ugotavlja, da je med razgovori, ki so potekali v vzdušju prijateljstva, odkritosti in medsebojnega razumevanja in ki so pokazali podobnost pogledov na naj- .................•"■Hilli.II.IHIHHI.... V NEDELJO SE JE ZAKLJUČILO ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Zapletena enotnost ob izvolitvi novega tajnika KD Forlanija Izjave Lan lani j a - V dosedanjih komentarjih ob izvolitvi novega tajnika KD se dopuščajo vse možne izbire RIM, 10. — V nedeljo zvečer se je zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta KD z glasovanjem, ko so skoro soglasno izvolili za novega tajnika poslanca Arnalda Forlanija. Za njega je glasovalo 157 elanov vsedržavnega sveta, 2 glasova je prejel Fanfani, 13 pa je bilo belih glasovnic. Vseh članov državnega sveta KD je 187 in gre torej za skoro plebiscitarno izvolitev novega tajnika, v kateri je tudi osnovno nasprotje, saj so se za njega izjavili vsi predstavniki KD in to od skrajne levice pa do skrajne desnice v stranki. Na včerajinjem zaključnem zasedanju so izvolili tudi novo vodstvo, pri čemer ni prišlo do nekih pomembnih novosti. Med nedeljskim zasedanjem vsedržavnega sveta demokristjanske stranke so spregovorili najvidnejši predstavniki stranke in med njimi Fanfani, Rumor, Colombo in drugi. Največje zanimanje je vladalo za govor Fanfanija, saj je bil urad ni in nesporni kandidat za odločilno mesto tajnika njegov osebni prijatelj in gre skratka za enega izmed dveh «dirkalnih konjev*, kot se je slikovito izrazil odločilni predstavnik levice Donat Cattin. Fanfani je dejal, da je položaj težaven in da gre za nezadovoljstvo ki ne zajema samo demokrist-jansko stranko in da pri tem ne gre samo za polemiko okoli «štirinožcev» (pri tem se je Fanfani očitno na našal na že znano izjavo ministra “e zveze tud* nujnost šolske za delo Donat Cattinaj Fanfani je .........................................■HIUIUII.IIHHIHIUHUIIIH.IIUIUI NA ZASEDANJU ARABSKEGA OBRAMBNEGA SVETA Sklep o sklicanju vrha arabskih držav v Rabatu Konferenca bo v drugi polovici decembra - Egiptovski pomorski napad na izraelske položaje - Intenzivno delovanje letalstev ZAR in Izraela KAIRO, 10. — Arabski obrambni svet, ki zaseda v Kadiru z udeležbo zunanjih in obrambnih ministrov airalbskdh diržav, je sklenil, da skliče za prihodnji mesec v maroški prestolnici Rabatu konferenco na vrhu vseh arabskih držav. Talko Je sporočili maroški zunanji minister Butaleb ob zaključku Jutranjega za. sedanja sveta. Agencija «MEN» pa poroča, da bo konferenca na vrhu drugi polovied decembra Sklep o sklicanju vrha je bil sprejet soglasno od predstavnikov trinajstih držav, ki se udeležujejo zasedanja. Podobne konference so bite že leta 1964 v Kairu in Aleksandriji, leta 1965 v Ralbatu ter leta 1967, takoj po zaključku šestdnevne vojne v Izraelu, v Kartumu. Uradni glasnik arabskega obrambnega sveta Je sporočil, da so na današnji seji izčrpali vse točke dnevnega reda. Kot je znano, so bili glavni argumenti zasedanja pro. blem arabske mobilizacije proti Izraelu, okrepitev arabske pomoči palestinskim odporniškim organizacijam, preučitev' politike 2IDA do Srednjega vzhoda ter končno sklicanje arabskega vrha. Tudi včeraj in danes so se na področju Sueškega prekopa nadaljevali spopadi med Egipčani in Izraelci, pri katerih so sodelovali topništvo, letalstvo in mornarica. V noči med soboto in nedeljo so egiptovski rušilci in ladje napadli izraelske položaje na vzhodnem bregu kanala. Kot je izjavil vojaški predstavnik v Kairu, sodi napad egiptovskih ladij med najbolj uspele pomorske operacije; bombardirali so izraelske položaje v Romani in Baluzzi, pri bližno 40 km od Sueškega prekopa. Izraelski vojaški glasnik pa Je sporočili, da so prati enotam egiptovske vojne mornarice, ki so s topovskim ognjem zasule njihove po stojanke ob sredozemski otoBid, u-porabiili letala. Fo izjavi gilasnika niso imeli Izraelci žrtev niti škode. Danes zjutraj so Izraelci Izvedli represalijo proti egiptovskemu napadu ter z lovskimi bombniki obstreljevali vojaške postojanke ZAR ob Sueškem zaldrvu. Popoldne pa so se dvignila v zrak egiptovska letala ter bombardirala položaje izraelskega topništva na vzhodnem bregu kanala iin severovzhodno od El Kantare. Egiptovski glasnik je sporočil, da so letala uničila vojaške naprave in skladišča mund-cije im goriva. Samo dve uri pozneje so izraelski bombniki spet bombardirali e-giptovsko ozemlje v srednjem delu kanala. Fo poročilih iz Tel Aviva so se vsa letala vrnila na svoja oporišča. Izraelski predsednik Zalman Sha-zar je danes poveril Goldd Meir nalogo, da sestavi novo izraelsko vlado. Golda Melr je že začela posvetovanja; izjavila je, da bo skušala sestaviti vlado nacionalne e-notnosti, v kateri bo zastopanih pet strank dosedanje vladne koalicije. Tudi v Libanonu se nadaljujejo posvetovanja za sestavo nove vlade. Mandatar Karame je izrazil upanje, da se bodo posvetovanja kmalu ' uspešno zaključila. mnenja, da je krščanska demokracija sposobna rešiti vsa vprašanja in da ne bi bil potreben njegov govor, saj je kandidat za tajnika KD Forlani doživel «pravi dež odobravanja, ki ga grozi utopiti*. Glede ključnega vprašanja odno-sov v parlamentu pa je Fanfani mnenja, da se večina izrazi z njenim programom in če večina prejme glasove manjšine, to pomeni, da se ni nič novega zgodilo. Razgovor med političnimi silami dovoljuje prispevek mnenj manjšine. Predsednik republike je danes poslal novemu političnemu tajniku krščanske demokracije Forlaniju pozdravni telegram, v katerem izraža prepričanje, d* bo krščanska demokracija še nadalje stremela za okrepitev demokracije v Italiji, za še nadaljnji napredek Italije v svobodi, pravičnosti in miru v duhu tradicij KD. Izvolitev novega tajnika večinske stranke je na svojstven način zabeležila tudi televizija, saj je Forlani imel danes zvečer daljši intervju, med katerim je obrazložil svoj osebni program, govoril pa je tudi o odnosih med strankami in o notranjih odnosih v KD. Riccardo Lombardi je v zvezi s soglasno izvolitvijo Forlanija za tajnika stranke izjavil, da gre za čudno enotnost, ki dopušča najrazličnejše politične izbire. V tej zvezi' je dejal, da ne ve, če ima sploh smisel postaviti v težavo tajništvo I Piccolija in ga zamenjati z drugim : tajništvom iste vrste. Jutrišnji »Avantil* bo objavil u-vodnik, v katerem je rečeno, da je bil Forlani izvoljen za tajnika stranke s priznanjem vseh struj KD, ki so to izvolitev na razne načine utemeljevale. Pri tem niso bila izključena napredna politična stališča, ki gredo preko okvira štiri-strariške vlade. Glasilo socialistične stranke ugotavlja, da je bilo na zasedanju vsedržavnega sveta KD mnogo novih stališč, ki se nanašajo na vsebino politike levega centra, da pa je šlo tudi za izogibanje političnih odločitev. Jutrišnji uvodnik «Unita» pa ugotavlja, da so napravili »izbiro, da ne bi naredili izbire* z izvolitvijo Forlanija za novega tajnika. Vendar pa ne more iti za odložitev, saj ostaja v ozadju boj za oblast, množica ljudi, ki zahteva temeljite zgodovinske in socialne preureditve. diti za popravilo poškodovanih hiš in objektov. V ta namen bo republiki Bosni in Hercegovini na razpolago predujem 200 milijonov dinarjev. Znesek do 100 milijonov dinarjev bo na razpolago za kredite delovnim organizacijam. Zvezni izvršni svet nadalje predlaga, da se s posebnim zakonom oddolži od plačila (anuitete) kreditov,, ki so jih prizadete delovne organizacije dobi le od zveze oziroma iz sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih krajev. Berlinguer: «Vroči jcseni» bo sledila «vroča zima» GENOVA, 10. — Podtajnik KPI posl. Enrico Berlinguer je v svojem govoru v nekem genovškem gledališču napovedal, da bo »topli sindikalni jeseni sledila še bolj vroča zima*, ki se bo pričela tam, kjer bodo zaključene delovne pogodbe. Odprta bodo namreč ostala vsa vprašanja stanarin, zdravstva, socialnega skrbstva, obdavčevanja, «kar bo nekaj novega na političnem področju*. Glede podjetij z državno udeležbo, katerih predstavništvo (Inter-sind-ASAP) se je včeraj zvečer sestalo s sindikalnimi predstavniki, je Berlinguer izrazil pozitivno upanje, da bo javna industrija »skrbela za koristi državljanov dn ne zasebnih podjetij« ter pripomogla k takojšnjemu podpisu delovne pogodbe, ne glede na to, kakšno bo stališče zveze imdiustrijcev «Confin-dustrie«. Bfcrljhguer je v svojem govoru ixxzval predvsem vlado in ministrstva, naj pritisnejo na no delodajalsko organizatflJo- du in njegove rešitve niso pogledi obeh držav, kot je razvidno iz poročila, povsem enaki. Z jugoslovanske strani je bila izražena zaskrbljenost zaradi zelo nevarnega položaja na Bližnjem vzhodu in poudarjena potreba, »da svetovna organizacija, velike sile in vsa mednarodna skupnost podvzamejo odločne ukrepe, da bi se našla pravična in trajna rešitev, ki bi zajamčila legitimne pravice arabskemu ljudstvu, vštevši pravice ljudstva Palestine do osvoboditve in samoopredelitve v skladu z listino in resolucijami Združenih narodov*. Alžirija sodi, da je na Bližnjem vzhodu v osnovi kolonialno vprašanje, ki je nastalo iz povezave imperialističnih interesov s teritorialnimi ambicijami mednarodnega sionizma. Poleg brezpogojnega umika z ozemelj, zavzetih po napadu 5. junija leta 1967, zahteva Alžirija vrnitev palestinskemu ljudstvu njihove ugrabljene domovine in pravico do svobodnega uresničenja nje-*ove suverenosti. Glede Vietnama potrjujeta, Jugo. slavija in Alžirija svojo solidarnost z junaško borbo vietnamske, ga ljudstva proti ameriški imperialistični agresiji in izražata prepričanje, da je brezpogojen umik s-meriških čet in njihovih zgivezni. kov neobhoden pogol, da -ietnam. sko ljudstvo samo odloča o ovoji u-sodi. Jugoslavija in Alžirija sodila, da je rešitev vietnamskega vprašanja možna edino na osnovah pred. logov vlade Demokratične republl-ke Vietnama in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Prepričana, da mora Sredozemlje postati morje miru. sta se tl w in Buimedien sporazumela o po-trebi sodelovanja med sredozemski mi državami in potrdila svojo pripravljenost zavzemati se za odstra nitev vseh dejavnikov napetosti t Sredozemlju in nudati podporo vseai pobudam, ki streme po napredku gospodarskega in kulturnega sodi-lovania. da bi se med narodi Kr-» dozemlja zagotovila tesnejši odnosi Po proučevanju položaja v Ari--’ k;, sta Tito in Bumedien Doud* rili pomen Organizacije afriške e-notnosti in izrazila Pripravi lenost svojih dežel, da tudi nadalje nudi te vsestransko pomoč osvobodilnim gtbanvem. borbi proti rasni dv' minaciji, appartheddu in vsem oblikam hegemonije m tlačenja Predsednika _ Jugoslavije in' Alžirije sta z obžalovanjem ugotovila da do vprašanja razorožitve, univerzalnosti svetovne organizacije in drugih važnih vprašani ni bil dosežen mkaksen pomemben naprede* in dala polno podporo vzposta-vitvi zakonitih pravic ljudske republike Kitajske v svetovni organi- Z3C1J1. Obe strani sta izrazili zaskrbije-nost zaradi povečanja razlik med razvitimi m nerazvitimi področji. Ugotovili sta, da brez gospodarske neodvisnosti m politične neodvisnosti in skleniti, da skupnoTta. gnu državami povečata napore, da bi se našla skladna rešitev za do-spesen gospodarski napredek držav ” razvoju. Alžirija in Jugoslavija sta potrdili svojo privrženost politiki ne uvrščenosti, ki je »aktiven oetoos ^ ,vprašanj, ki ogrožajo mir in mednarodno varnost« in «stalno zavzemanje za pravice stvari za stvar naprednih sil na svetu v nii-hovi borbi proti imperializmu in vsem oblikam izkoriščan ia s stra-nit tuje dominacije«. Predsednika sta ugotovila, da ra-ste pomen in vp/v politike neuvr-v( borbi za graditev demokratičnih in enakopravnih 'odnosov v sodobnem svetu in potrdila svo-jo pripravljenost, da se skupno zavzemata za sklicanje nove kom ference na vrhu neuvrščenih držav Neuvrščene države se morajo do njunem mišljenju, še bolJ arJ^ žirafa v iskanju rešitve perečih vprašanj sodobnega sveta in v pri pravah programa akcije vseh sil, Dai ",pr!spev,a|° k smotru: Predsednika Jugoslavije in Alži rije sta končno potrdila pripravite.' nost svojih držav, da vložite nove napore za napredek medsebojnega sodelovanja na gospodarskem, znan-stveno-tehničnem kulturnem &i drugih področjih, da bi se to sodelovanje vskladilo s stopnjo prijatelj, skih odnosov, ki obstajajo med obema državama Na kraju člJa se omenja, da je predsednik Bumedien z radovoljrtvom špnalri vabilo predsednika Tita, da obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo na. knadno določen. B. B. TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA ZAGOVORNIKA Mitchelson trdi, da je edini pooblaščeni Minichiellov zagovornik Odvetnik iz ZDA je izjavil, da se bo zavzemal za koristi obtoženega marinca v Italiji in v Ameriki - Negativno stališče italijanskih odvetnikov RIM, 10. — Afera bivšega ameriškega marinca Raffaela Mindchiel-la postaja vedno bolj zapletena. Pravimo bivšega, ker je odvetnik Marvin Mitchelson, ki sta ga najeli Mtndchielilova mati In njena hči ter pripeljali iz ZDA v Italijo, danes na tiskovni konferenci poudaril to okoliščino. «Minichiello — je rekel Mitchelson — je še vedno ameriški marinec ter se bo moral zaradi svojih prekrškov zagovarjati talko v Italiji kot v ZDA.» Na svoji tiskovni konferenci je odv. Mitchelson skušal prikazati ■ebe kot edinega pravnega zastopnika obtoženega Minlchiella. Pristavil je, da m on kriv, če je Mi-nichieilova družina preklicala pravno zastopstvo obtoženega Raffaela odvetnikoma Lombardi ju, Siniscal-ctitju in zagovorniku Martelliju, ki Je bil imenovan od sodišča. Odv. Mitchelson priznava, da je Raffae-le Mimichiello izbral prav te odvetnike za svoje zagovornike. Njegov oče Luigi pa mu je pisal, da bo on sam poskrbel za najprimernejše zagovornike. Ce bd pa jih mladenič žie izbral, naj jih naknadno odkloni. Odv. Mitchelson je pristavil, da Je Raffaele Minichiello še vedno mladoleten in da morajo za-to o njegovem pravnem zastopstvu odločati prav starši in predvsem ode. Naj omenimo še, da je Luiigi Miindchdelllo izbral za zagovornike svojega sina odvetnika Giovannija Leoneja in Nicola Foschdnija. Marvin Mitchelson se je na tiskovni konferenci izognil v bistvu vsem vprašanjem, tol so mu jih zastavili časnikarji. Njegovo stališče lahko zgostimo v naslednje trditve: MJndchiieno se bo moral zagovarjati za svoje prekrške tako v Italiji kot v ZDA; ne moremo še govoriti o morebitni Minlchielilovl zahtevi, da bi mu priznali pravico do patetičnega azila; glavne smernice obrambe so bile že določene, toda vse je odvisno od pregleda psihiatrov, tol morajo ugotoviti, če Je Minichiello duševno priseben; zanj, toot ameriškega zagovornika, ki sta ga pripeljali v Italijo obto-ženčeva mati in sestra je vseeno. Ce Raffaela sodijo v Italiji, ali v ZDA; važno Je le, da ga sodijo pravično. Odv. Mitchelson je celo trdil, da bi Mlnichiella že izpustili v ZDA iz zapora, če bd bil tam v priporu. Odvetnik Mitchelson je med drugim tudi izjavil, da ni nikakršen ameriški agent in da tudi ne na-meva zahtevati, da bd italijanska pra/vica izročila Mlnichiella v roke ZDA, kjer bi ga, kot je znano lahko tudi obsodili na smrt zaradi preusmeritve letala «Boenig». Prav tako je tudi izjavil, da se ni pogodil z ameriškimi televizijskimi družbami, da bi sl delal reklamo z afero Minichiello. V trenutku ko je Mitchelson govoril, so celotno tiskovno konferenco posnemali številni «oamermani» z onstran Atlantskega oceana. Italijanski odvetniki, ki jih je ameriški kolega iztočil iz kroga Mi-nichieltovlh. branilcev, so podali nekaj izjav v katerih v bistvu obsojajo takšno ravnanje ter zahtevajo od italijanskih sodnih oblasti, naj zadostijo pravici. XIV. znanstveni festival Češkoslovaški filmi v Padovi Na XIV. mednarodnem festiva-lu znanstveno . didaktičnih filmov, ki bo v Padovi od 10. do 16. novembra, bo Češkoslovaška sodelovala z 11 kratkometražni-mi filmi. Na lanski prireditvi je Češko-vaška dobila dve prvi nagradi s filmoma iTraheotcmija* in «Fluo-rescenca*, letos pa bodo na sporedu filmi: ečlovek je električno bitje*, v črno beli tehniki. Delo režiserja Stanislava Brožika in snemalca Jaroslava Kadleca prikazuje na kakšen način bi lahko izkoristili električni potencial vsakega človeka za nadzorovanje fizioloških in psihičnih procesov. Režiser Vladimir Kabelik in snemalec Ivan Karel prikazujeta dva filma. Prvi z naslovom *Hy-dron* hoče razširiti znanje o novih spojinah, drugi tAdiospiromi-koza* pa prikazuje znanstveno proučevanje gobe tEmmonsie ere-scens*. *Tehnika plinske kromatografije*, film Rudolfa Obdržaleka, bo seznanil občinstvo z najnovejšimi metodami uporabe kromatografije. Kratek film z naslovom «Firen-ce prosijo za pomoč» prikazuje kako so češki znanstveniki pomagali pri obnovitvi umetnin po poplavah v Firencah. Film tMožgani in informacije* režiserja Obdržaleka pojasnjuje nastanek misli v možganih. Filma »J. E. Purkgnje* in rPetr Parlef* sta biografiji češkega znanstvenika in češkega arhitekta. *Encefalitis zaradi klopa* je kratkometražni film, ki prikazuje na kakšen način prenaša klop virus encefalitisa. rParadentoza in zaščitno zdravljenje* govori o tej bolezni. Zadnji pa bo na sporedu film «Presaditev srčnih zaklopk*. « « • PADOVA, 10. — Danes zvečer so v Morganijevi dvorani na polikliniki v Padovi začeli s predvajanjem filmov v okviru XIV. filmske revije kratkometražnih znanstveno • poučnih filmov. Izven natečaja pa so predvajali ameriški film tApollo 11: One Leap for Mankind*. v okviru natečaja pa so prikazali madžarski film tNeolitska kultura v Mela-neziji* in francoski film sBioce-noža pri borovem prelcu*. •iimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA MOŠKA B LIGA Minelli zlomil odpor Bora po napeti in lepi tekmi Borovce je močno oškodoval nezanesljivi sodnik Schiavo MINELLI - BOR 3:2 (15:7, 8:15, 15:9, 12:15, 15:10) BOR: Sergij in Klavdij Veljak, Vodopivec, Franco, Uršič, Fučka, Starc, Plesničar, Peterlin. MINELLI: Paolo in Gianfranco Zanetti, Ragazzi, Mazzi, Prandini, Astolfi, Bazzani, Buzzega. Sodnik: Schiavo (Tivviso), stranski: Rigoni (TS), zapisnikar: Pap-pacoda (TS). Približno 300 gledalcev je v soboto zvečer do zadnjega kotička na polnilo balkon občinska telovadnice v Ul. della Valle. Prvi domači na stop Borove šesterke so navijači pričakovali z velikim zanimanjem. Poleg tega se je tudi nasprotnik predstavil z izredno vizitko. V njegovih vrstah nastopa Kar šest bivših državnih reprezentantov, ki so tudi v taloni sami potrdili svoj slo ves. Takoj pa moramo dodati, aa jim je bil Bor dorasel nasprotnik, ki. bi lahko dosegel tudi veliko presenečenje, to je zmago, če ga ne bi sodnik zaustavil s povsem napačnimi posegi. Sodnik je bil na sobotni tekma poglavje zase. Mož na stolu, ne pa s piščalko v ustih! To je prava de linici ja za sodnika, ki ni videl nikoli, če je žoga motri* ali »zunaj*, če so štirje dotiki itd. Prišlo je tudi do tega, da ni sploh žvižgal, če se je žoga dotaknila tai Poleg tega pa je za vsak prekršek pozval stran skega sodnika, da mu pojasni, kaj se je zgodilo. Zaključimo lahko s trditvijo, da je tekmo praktično sodil Rigoni in ne Schiavo. Razen s sodnikom so imeli borovci preglavice tudi z mrežo Ekipi sta že pritekli na igrišče in po zdravili ter se začeli ogrevati na mreži, ko je zidni kavelj popustil in kar na lepem se je v zidu pokazala luknja: mreža je seveda padla. Po začetnem presenečenju so se sluga in razni improviziram pomočniki lotili enournega dela, da so s po močjo desk ustvarili »montažo*, ki je zdržala vseh pet »ognjenih* setov. Končno se je tekma začela in tudi navijači so prišli m svoj račun. Bor je začel slabo. Popihal je za nasprotnikom, ki ga je na mreži povsem onemogočil. Utok Minellija m imel luknje. Če pa je »zid* le popustil, je bila obramba v polju vedno pripravljena. Po prvem nizu so se borovci zbrali in igra je postala zelo napeta. Vrhunski posegi in reševanja žog iz skoraj nemogočih položajev so raz greli občinstvo. »Plato* so bili od tega trenutka dalje enakovredni na gprotniku in če bi zmagali bi s tem Minelliju ne ukradli ničesar. Kljub porazu so torej slovenski fantje nadvse presenetili. Zadovoljili so tudi najbolj zahtevnega odbojkarskega sladokusca. Mladostni polet, ki je gnal Klavdija Veljaka, premišljena igra podajačev, izredno tolčenje Plesničarja, Sergija Veljaka ter Uršiča, so bile postavke, ki so dale Boru tak zagon, kakršnega že dalj časa nismo zapazili v »pla-vih» vrstah. Klavdij Veljak je bil eden najboljših borovcev: neustavljiv na mreži, dober v bloku, višek pa je dosegel na nizka in hitro podajo Fučke, ko je uspešno tolkel v vrzel presenečene nasprotnikove o-brambe. Poleg Klavdija pa zaslužijo pohvalo Plesničar, pri katerem smo zasledili pozitivne fintirane žo ge, kar je bila nadvse pozitivna novost. Tudi ostali zaslužijo pohvalo za borbenost in seveda za lepo, teh nično igro, s katero so navdušili svoje navijače. KRONIKA. V prvem setu je tul Minelli gospodar igre in osvojitev niza je bila zanj lahka stvar. V naslednjem nizu pa je prišla na dan Borova igra, medtem ko so nasprotniki zgrešili vrsto tolčenih žog. Minelliju je u-spelo izenačiti le pri 4:4, nato pa so »plavi* močno povedli in izenačili. V tretjem delu spet obratna slika. Minelli stalno vodi, Bor pa se mu tokrat upira z vsemi silami Četrti niz je bil najlepši in najbolj borben. Po začetnem vodstvu Bora (4:3) je Minelli povedel z 9:7 in njegov pritisk se je še stopnjeval. Borovci so začeli s protinapadom, ko so bili že vsi prepričani, da bo tekme konec. Izredni posegi v o-brambi po močnih nasprotnikovih «bombah» so izzvali val navdušenja, ki se je polagoma stopnjevalo. Borovci so zaigrali kot prerojeni. Igra je bila še vedno izenačena, toda domačini so bili konkretnejši pri zaključevanju akcij. .'Še trenutek negotovosti pri štirinajsti žogi, ko je nasprotnik zbral še zadnje tri točke, nato pa silovito uPčenje Uršiča, ki je dalo »plavim* zmago v četrtem setu. Zadnji set je bil še bolj izenačen kot prejšnji. Ekipi sta si bili stalno za petami. Pri stanju 11:9 pa je uspelo gostom nekoliko povesti. Borovci so spet stisnili zobe, sledile so si akcije ob hrupnem navijanju občinstva. Polet »plavih* pa je zaustavil sodnik, ki je zagrešil kar vrsto napak. Največja in odločilna pa je bila, ko je pri stanju 13:10 in s servisom v rokah Bora dosodil kot »dobro* tolčeno žogo, ki je po- VATERPOLO V pplfiinalu tekmovanja za poikal evropskih vaterpolskih prvakov je v Beogradu zagrebški klub Mladost premagal Barcelono s 4:1 (0:1, 2:0, 1:0, 1:0), v Budimpešti pa je OSC odpravil italijansko ekipo Pro Rec-00 s 5:3 (0:0, 2:1. 2:2, 1:0). letela očitno izven mreže in to prav na njegovi strani. Tudi sedaj se »plavi* niso vdali, a zaostanek je bil precejšen in tako je Minelli osvojil dve dragoceni tački, za ka teri se je moral krepko spotiti. f.v. Mednarodne nogometne tekme v tem tednu V tam tednu bodo odigrali več mednarodnih takem, veljavnih za razne najvažnejše pokale. Danes (za pokal sejemskih mest). Anderlechit — Ooleraine Jutri Pokal prvakov Dinamo Kijev — Florantiina Leeds United — Ferencvanoš Vonraarts Berlin — Grvena zvezda Beograd Milan — Feienoord Rotterdam Spartak Trnava — Galatasaray I-stambul Celtic Glasgovv — Benfica Legla Varšava — St. Btienne Pokal pokalnih prvakov 01ymp!que Marseille — Dinamo Zagreb I F.K. Norkoepiing — SchaJjke 04 Gornik Zabrže — Glaisgovv Ranigers Roma — PSV Eidhoven Ooztepe Smirna — Cardiff Oity Magdeburg — Acadamlca Chuir I/eise — Manchester Oity Levskd Sofllja — Sanit, Gallen Pokal sejemskih mest Hanira Rostock — Intar Vitoria Setutoal — Liverpool Stuttgart — Napoli Hartha Berlin — Juveotus Southaminton — Vitoria Gatiimoraes KOŠARKA V 1. jugoslovanski moški košarkarski ligi so dosegli v drugem kodu take izide: Olimpija — Maribor 113:5« Rabotnldkii -— Zadar 70:74 Barac — Partizan 66:68 Jugoplastika — Beograd 86:62 Radnički — železničar 73:81 Lestvica: Olimpija, Jugoplastika in Zadar 4 točke, Partizan, Ratoot-ničkl, željezničar, Borac, Beograd in Orvena zvezda 2, Radnički, Lokomotiva In Maribor 0 točk. Izidi Italijanske košarkarske A lige: Slmmonthefl — SplUgen Brau 100:97 AirOnestA — Cantu 85:81 Frize Petino — Brli Cagliari 71:55 Fides — Bldorado 72:63 Snaidero — No»lex 87:86 Ignls — Virtus 82:63 Lestvica: Varese, AllOnestA MI-lano, Simmenithal MiUano, F' i« Napol! 4 točke, Pall. Cantu, Vkrtus Bologna, Frizz PeJmo Pesaro, Snai-dero Videm 2, Noa(lex, SplUgen Brku, Brili in Ekterado brez točke. HUDI ČASI ZA ANGLEŠKO KRALJEVINO V Škandali med plemstvom in premajhni dohodki LONDON, 10. — Poročali smo že o po lemi lu, ki je nastala ob zamisli, da bd kraljici povečali ((plačo«, polemika se je sedaj še bolj razvnela ob izjavah, ki jih Je princ Fildip dal na oddaji ameriške NBC z naslovom «Meet the Press« (Srečanje s tiskom). Filip Edinburški je namreč izjavil, da bo moral nehati z igranjem pola, da bi prihranil poldrugi milijon lir na leto, kajti v nasprotnem primeru bo kra. ljeva družina z dohodki v paisivu. Izjava je vzbuddila velik odmev med poslanca v parlamentu in v tilsku. Posebno nerodno je, ker to moral parlament, preden začne s problemom kraljičine plače, rešiti zadevo o škandalu, ki se najavlja britanskemu plemstvu. Pred kratkim je namreč angleška policija dobila v sobi nekega francoskega dekleta, kd je umrlo zaradi prevelike količine zaužitih mamiti, pri-ma pisana na uradnem papirju poslanske zbornice. Poleg teh so bila v dekletovi sobi pisma neimenovanega baroneta, za katerega dekle ni vedelo, da je poročen. Zdi se, da se je dekle ubilo ravno zaradi tega. V intervjuju, ki so ga imeli angleški časnikarji s Filipom Edinburškim pred njegovim odhodom iz New Yorka, je princ izjavil, de, sicer ni bi! govor o kraljičini abdikaciji, vendar bd ta mogla biti bolj v korist kot v škodo. Vest o abdikaciji so v Buckinghamski palači danes zvečer zanikati. Kmalu za tem se je kraljevski par udeležil v londonskem «Palladiumu» dobrodelne prireditve. V angleškem tisku so te vesti izzvale različne reakcije, vendar pa bi predloga za povišanje kraljičine plače ne mogli reševati pred koncem leta 1970. Raziskava o padcu letala v Roliviji LA PAZ, 9. — Pred nekaj tedni se je v letalski nesreči v bližini And ubilo 74 ljudi, med katerimi je bilo bolivijsko nogometno moštvo Ther Stromgest. Ko je padlo na zemljo, se je letalo bolivijske te-falske družbe razletelo, 'in reševalci so ga našli šele po dveh dneh iskanja na 4000 metrih višine. Zoglenelih trupel ni bilo mogoče spoznati. Pred kratkim je preiskovalna komisija odločila, da je do nesreče prišlo zaradi ((človeške napake«. Pilot naj bi v trenutku nesreče ne bi! v taJkem psihološkem stanju, da bi lahko premagal težave, ki so nastale zaradi slabega vremena. FRANČEK SAJE V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva Ker v šiiti celo vrag muhe žre, so ti klavrni vojščaki še kako prav prišli Rosenerju in Hitlerju, ki jima je na vseh koncih in krajih primanjkovalo divizij. Zato je Ro sener v domobranske čete pošiljal SS oficirje in podoficirje, ki so kot inštruktorji urili, kontrolirati in tudi poveljevati domobrancem. Postopoma jih je hotel usposobiti in iz njih formirati SS di- vizijo, ki bi Jo podaril Hitlerju lili lt|| lili IMHIIIIIIIII.IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHHIHII1III ZA TRŽAŠKO ^KONCERTNO ZDRUŽENJE* Krasen koncertni večer varšavskega komornega orkestra Številno občinstvo je navdušeno pozdravilo poljske umetnike Pod vodstvom Karla Teutscha, ki je pravzaprav prvi violinist, je gostoval včeraj v gledališču Poli-teama Rossetti komorni orkester iz Varšave, ki ga sestavlja 16 godal, dve oboi in dva rogova. Pester spored je obsegal v prvem delu Uverturo k Mozartovi o-peri «La finta giardiniera», znano Corellijevo suito iSarabanda — Gi-ga — Badinerie ter J. S. Bacha Koncert za violino in godala v e-duru. Drugi del koncertnega večera je začel z Vivaldijem koncertom za dve oboi in godala v c-duru, Divertimento nedavno umrle poljske skladateljice Baceiviczeve, Mar-tinujevo 11. serenado in Hapdnovo Simfonijo št. 21 v a-duru. Varšavski komorni ansambel sestavljajo izvrstni glasbeniki. Vigra-nost ansambla, ki je tehnično povsem siguren, je presenetljiva. Tudi zahtevne pasaže izvajajo vrli jioljski muzikantje lahkotno, kot da bi jih igral en sam solist. Občudovanja vredno je intenzivno muziciranje in občutek za stil posameznih skladb, kar je nedvomno izraz umetniške zavzetosti ansambla. Njegove odlike so prišle do izraza že v prvih dveh skladbah. Še prav posebno pa v izvrstni poustva-ritvi Bachovega violinskega koncerta s solistom Krpsztofom Jako-iviszem. Zlasti v drugem stavku sta solist in ansambel posredovala edinstveno doživetje baročne mojstrovine z njegovo eterično a vselej dinamično razgibano tematiko, ki je v njuni interpretaciji polno zaživela. Zanimiv kontrast predklasičnemu koncertu mojstra Vivaldija, v katerem je prišla lepo do izraza muzikalna igra obeh oboistov, je predstavljalo sodobno, tehnično zahtevno glasbeno delo Baceiviczeve, ki izdaja bogato invencijo poljske skladateljice. Priznanje občinstva je požel ansambel tudi z Martinujeva Serenado, v kateri se skladatelj nasloni na ljudsko motiviko ter preseneti z mojstrsko obdelavo preprostih, svežih melodij. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Med poslušalci smo opazili zelo dosti mladine. — r V ta namen je tudi omejeval pristojnosti organizacijskega štaba, ki so ga kontrolirati njegovi zvezni oficirji. Tako je podpolkovnik Bal-ke kot pooblaščenec višjega SS in policijskega vodje pri slovenskem domobranstvu 29. aprila 1944 izdal naslednje organizacijsko povelje št. 1: «1. Naloge O.S. za SD so v povelju Višjega SS in policijskega vodje v obrambnem okrožju XVIII z dne 10.11.1944 orisane. V smislu tega povelja so naloge štaba nabiranje, uvrščanje, vežba, oprema in oskrba Slovenskega domobranstva... 3. Namenoma ni bila označena kot naloga O.S, pošiljanje čet v borbo (Binsatz), ker je to izključno naloiga štaba za vodstvo borbe proti banditom in to tudi mora biti iz razlogov enotnega vodstva...« Naposled so slovenski domobranci na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, prisegli zvestobo nemški vojski in Hitlerju, ko je prej škof Rozman imel svečano mašo. Predstavniki vseh reakcionarnih strank in skupin, povezani v protikomunističnem odboru, pa so stremeli, da bi se domobranstvo s pomočjo nacističnih okupatorjev razvilo v slovensko narodno vojsko. Tako so 25. februarja 1944 sestavili spomenico in jo izročili Rupniku. V njej so menili, «da so z ustanovitvijo domobranstva bili postavljeni prvi konkretni temelji zaupanja velike Nemčije do nas. Prepričani smo, da je domobranstvo to zaupanje opravičilo in ga podprlo z najbolj junaško borbo domobranca ob nemškem vojaku proti komunistom*. V zvezi z govoricami, «da je domobranstvo na tem, da bo zgubilo svojo moč in svoj pomen, podpisani odbor ne more verjeti, da bi to bilo resnično*, čeprav nasprotniki za to navajajo nekatere ukrepe kot ukinitev bataljonov in odvzem dela težkega orožja. Da bi bil «omogočen uspešen razvoj domobranstva in s tem likvidacija partizanstva v Ljubljanski pokrajini*, je protikomunistični odbor predlagal: «1. vrhovno vojaško slovensko domobransko poveljstvo, ki bo tudi operativno vodilo slovensko domobranstvo, 2. ustanovitev zadostnega števila letečih domobranskih odredov z lt' dostno primerno, sodobno in gve-rilski vojski odgovarjajočo oborožitvijo, ., 3. ustanovitev zadostno gibljivi*1 rezerv...* Na ta predlog so Nemci 25. mW" ca ustanovili prvi, za njim pa se štiri domobranske udarne batalF ne, ki so se zlasti proslavili s svojim divjaštvom in zločini nad Pr£ bivalstvom in ujetniki. To so vec' krat ugotavljali celo Nemci. Organizacijski štab slovenskega domobranstva je 31. julija 1944. leta » strogo zaupnem aktu opozoril svoj' enote: , 13. policijska oklopna četa je dostavila o akcijah pri Metliki naslednje poročilo..., da so se pripa0' niki slovenskega domobranska spravili nad že padle sovražnih in jih popolnoma izronali ter de1 o ma tudi masakrirali. Prstani, kis* niso dali dovolj hitro sneti s w stov, so bili enostavno odrezani prstom vred. Sovražnik, ki se J brezobrambno vdal, je bil v vse primerih brezobzirno pobit. , »Domobrančev molitvenik*, ki % je napisal saleziianec dr. Fraflc. Knific, 24. aprila 1944 nregled dr. Ignacij Lenček, škofi iški celj zor in glavni domobranski kura • ter mu dal «imnrimntur» IgnaC1 Nadrah, generalni vikar, pa Je uvodu nisal: «Odlično nalogo sta tebi, braneč, poverila Bog in narod teh izredno težkih časih. Boriš s’ da se ohrani narodna vera... “.j ki si ga začel proti komunizmu. -torej največja časovna in narim ^ notreba. Ker are za najviše bo* : ter človečanske vrednote, je ta n tudi sveta stvar...* V poelaviu «Izoraševanie ves na strani 31 na ie črno na bee^ «5. zaooved: Ali si brez notre požigal, ronal, nret,'r>al, mučil, m ril?* (Podčrtal F.S.) (Nadaljevanje sledi) — guTčlg F p i [i M§i mm , Pl lil ^ ^ ^' Pozdrav Slovenskega okfefa bralcem Primorskega dnevnika . • • ' : • • • ' 'y< ' ^ ki | ■ |:i 'T H lil III pl II I .' S a % h t * x V ■> * v I ii v *V mi * L f ifi 1 M. *<* (S h. n 5 I' ■ *v I 11& < I r> £ % v ** ** ** i IV: K % *S k *»• š. t* c* tis I N P': Slikar Leo Vilhar slavil 70-letnico I h \t\ lf ” I * \N' 1 * N % 5 ', I N « 'f F > * \' SP:-”\ * *. K % $ H »v » i s, si * V1 'One rJui' č.*n€Piuk ........................ .'»#»■. --v it ■r-;- / / 7 7 *■ I < /i>4. Sili h^*011. je biI Slovenski oktet na daljših turnejah po svetu, je poslal pozdrave našemu dnevniku njegovim bralcem. Tokrat nam pošilja pozdrave iz Zahodne Nemčije. V soboto bomo Slovenski oktet pozdravili v Kulturnem domu. '"'Kiuuni,,,,,,,,,,,.........mm.i.mi...i..um..noto.immiiii.mn Južnotirolski «paket» . tJužinotiroLsko vprašanje* se bli-svoji rešitvi. Tako na iitalijan-jg nia avstrijski vladini ravni Ijj v zadnjem času slišati izjave, napovedujejo začetek zapietene-^ P^topka za izvedbo cele vrste v korist nemške narod-SLj~'e manjšine na Južnem Tirol-Praktično se je zadeva pre-o‘knilia z razpravo in glasovanjem ^ ®3mem predvidenem postopku u« v bistvu ukrepov v izvršnem kp Jnžooitirolske ljudske stran--. ISUdtiroler Volkspartei), čemur sledita razprava in glaso- o istem predmetu na izred- Vm • *on8resu SVP, ki ga napo- za 22. november. jg®*10 bi zelo naivno misliti, da h temi izjavami in s sklepom ***** odbora SVP, kjer sta se Ij. v,te spopadli v teku oktobra ppA Predsednika Magnaga za in g^r10® skupine posl. Dietia, Brug-jJ® in Benedlkterja proti spre-i “ib predlaganih rešitev, vse ure- ftio in da bo »južnotirolsko vpra- S3lhi' »junm/uumoftu vpit« ute* brez večjih pretresov spraiv-2 dnevnega reda italijansko-nP~%ke notranje in evropske ra®je mednarodne politike, tgp. "Spovedana «reši)bev», ki je jJata veliko naporov in znaten tevh* ^ave^i j®, kot je te dni iz-ujpavstrijfikj zunanji minister, vz*W)mi »nega značaj«, kes; _ so g^. tei Sitrani — itaiijansBIŠv-izteka in južnotiTolska — mo-stdU^dStopiti od svoijih ekstremnih .in nobena ni popolnoma Ijbvoljna z napovedanimi in ob-g^Oenimd ukrepi. To relativno ne-iSr^oijstvo se čuti v konservativci ln desničarskih krogih v lta-med Italijani na Južnem OuVrkem, med desničarskimi, ne-^Učnimi krogi v Avstriji in (^g^Nemčdji, kaiterim se z neko logiko pridružujejo nekate-socialistične stranke Sl^rjte (Sozialistische Partei O-j^u^bhs), med dobršnim delom Tirolcev. Zato se lahko v te>ou lzVaJarija dolgotrajnega po-rgAte marsikaj zgodi, kar bo tno-aii ? *avrlo rešitev, jo podaljšalo je «akor koli odgoddio. «Re.šitev» Igltemreč preveč odvisna od do-^biteljev, ki jih noben po-kr^k, ^ oz. «operatdvni koledar", 8a imenujejo, ne more predvi-ttajJ .P® bi lahko vse potekalo v redu. V bližnji bodoč-kl, i® zadeva tako odvisna od IjjA^a SVP, od avstrijskih par-1j^q temih volitev od 1. marca v .A razvoijia notranjih razmer lat, da si nihče ne more de-^ Utvar. VgI®kaikor pa je pozitiivno in raz-kjjUtfiivo dejstvo, da je do prvih doj. tetiiih korakov k rešitvi «juž-R c'ga V07-la>> Pri'šlo, saj je , idlgteva že skoraj 15 let razbuir in , Javnost v tem de u Evrope nekaterim šovinističnim in str I^ati enim krogom na obeh tevail stežila kot pretveza za teilvte revanšistione poteze ter ^čne oprijeme. hoL^m je bilo in je bistvo «juž-i^giskega vprašanja«? To se tedj, .kten napoznavalec razmer, te u 'n silnic sprašuje, zlasti še. te f^no opazuje današnjo sli-* Oolr!?nt' Tirolske in jo primerja j/T^iem Slovencev v Italiji, teju t]°t>rols'ko vprašanje je na-te (^teta 1918 z italijansko zased-tee j Podlagi razsula Avstro-Ogr-tevjl' londonskega pakta. Wilso-. medliim načelom o saimo-T)tla,roci°v navkljub je zma-^*te JTa^jia zasedla fcaiko imeno-tetii (.r^Uteške meje, ki so v svo-teaktjI^egu krile precejšnja per-na bogastva in strnjeno Uiejg.,0 Prebivalstvo. Mussolini in tes. težim sta hotela, kot pn tegg^' risati vsako sled «tujcrod-teval.btebivalstva, ka.r je potem kot posledico, da je Hllih °d. 1938 do 1945 dobila v Jte ^teejaih lastne Sudete in zve-i?U^Voence Hitlerjevega «tisoč-te ItaiK - eteha» Nova, antifašistič-zrasla iz odpora proti tej uir, 1,1 nacizmu, je imela pre-Vgjg^Uko nalogo, ko se je sklice 'rtetw te svoje Sudete in pri-Steiu večine južnih Tirolcev nagi. j,, • J® fašizem sam povzro f^te zato po 1945 ostala na temu, zaradi neovrgljive literat'antifašisitičnega in de- gibanja ter zaradi .- ienjaih, se začenja prodaja vstop8** danes pri blagajni gledališča. Nazionale 14.30 «1 lungbi giorni d*1 le aquile». Harry Andrevvs. **’ chael Calne Fenice 15JO «Quel maledetto isP8*10' re Novak. Yul Brynner. Grattacielo 16.00 «L'albero di N®8)' le«. VVilllam Holden, Virna G«' Bounvil. Eden 16.00 »La caduta degli de". Dirk Bogarde, i, ihullln PreP8,‘ dano mladini pod 18 letom Excelsior 15.00 ((Neli'anno del SiB8“' re» Nino Manfredi, E. M SalerlV Claudia Cardinaie, (J. Tognazzl-So rdi Ritz 15.30 «Amore mio aiutami«. * niča Vltt. Alberto Sordi Filodrammatlco 16,30 «Bora Haydee Politoft Corrado P«111 jj) lorscope. Prepovedano mladini P 18. letom. ■ Alabarda 15.30 «Ana Karenina«. tjana Samojlova. Techntcolo8- ... Aurora 16.30 «La lunga ombra B la«. Gregory Pečk. Technicolo,-.j)i Cristallo 16.30 «Gli anoi imposs1®'* David Niven, Lola Albrlcht. “ , Vision. j|. Capitol 16.00 «11 cervello«. David ven, jean Paul Belmondo. 'leC color- T-.cb- Impero 16.30 «Nero su bianco«. Bor**' plcolor. Prepovedano mladini f 18. letom. ji Vlttorio Veneto 16,15 «La fredda ba del commissario Joss«. bin. Technicolor. Prepovedano 18 ■dinP pod 14. letom. 'j-j. Ideale 16.00 «Klt Rogers, U ca.J,r(. re senza volto«. Clayton M® p, Lyle Bettger. Technicolor. VV85 film, K,. Abbazia 16.00 »Agente speclale Ray Danton, Barbara Bolt, B Lončar. Technicolor. epa- Astra 16.30 «Mayerling» Omar rif, Catherine Deneuve, Ava G ner. Technicolor. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 11. t. m. ob 16. ta ob 20. uri v Piranu Jutri, 12. t. m. ob 14., 17. ta 20. uri v Kopru V četrtek, 13. t. m. ob 16. ta ob 20. uri v Idriji Levstik - Mahnič MARTIN KRPAN Igra v dveh delih TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST - Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Novo: DIMITROVA: Odklon srca Pomurska založba 1.500 lir Darovi in prispevki Ob prvi obletne! smrti Marije Za-har daruje sestra Albina 1000 lir za Dijaško matico. M. M. daruje 5000 lir za prosvetno društvo «Ivan Cankar«. V počastitev spomina pok. Ka-terime Grgič darujejo za prosvetno društvo Slovan s Padrič Rafael, O-skar, Anton in Adrijan 4000 lir. KINO «|R|S» PROStj danes ob 16. uri barvni avs*1" turistični film: 3 «FUST1» 2 «BAMBOLE» e" «TESORO» Igrajo: Elvis Presley, — Do® Marshall. ^ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na VEČER DIAPOZITIVOV ki bo v četrtek, 13. t. ta. v četrtek, 13. t. m-20.30 v Gregorčičevi dvOraJU v Ul. Geppa. Na programu je prikaz nih diapozitivov, ki so jih 8 nd posneli na letošnjih izle v Dolomitih, Julijcih itd- u Odslej bodo taki večeri v*» drugi četrtek. Vsi, ki bi h£>t® prikazati širši družbi svoje brane flime ali diapozitive-vljudno vabljeni, da se teh čerov udeležijo. g Podrobnosti bodo pravoča^ javljene v dnevnem tisku._____^ Ljudska prosveta Prosvetno društvo Rdeča ** o Salei - Zgonik vljudno vabi v ^t čane zgo-niške občine na redn1 j zbor, ki bo v prostorih osnoVB p le v Saležu v sredo, 12. n°vh0 1 ob 21. url. Po občnem zboru sporedu slovenski film Lu®1!3'^ Prosvetno društvo »Valenti11 tV nik» sklicuje svoj redn* oh#J* jp v četrtek, 13. t.m. ob 20.30 v ®r nih prostorih v Dolini. Prosvetno društvo v Šket vabi na predavanje Maria gajne Potovanje po škotski in 1 z barvnimi diapozitivi, & v društvenih prostorih v 8 tek, 13. novembra ob 20. Vstop prost. Sporočamo žalostno veest, da nas je za vedno zapu5^ naša draga FRANČIŠKA OREL vd. MOKOLE , 1?£«reb dra*s pokojnice bo danes, torek, 11. t.m ob 15- ^ iz hiSe žalosti. Slivno 19. na domače pokopališče. , DRUŽINA FABJAN Slivno, 11. novembra 1969. V POČASTITEV SPOMINA IN V ZAHVALO Obiski na grobovih in domovih bivših borcev in aktivistov OF Delegacije bivših aktivistov so vsem obiskanim partizanskih družinam izročile tiskano zahvalo in okrasile grobove s cvetjem diLP?’CtiiU 1944 Je narodnoosvobo- daljšo dobo program za oddajo «še li'o 5 . a na Primorskem ze to- *■--- ,j. uspela in se ljudska oblast utr-n a,..da Ju dozorel čas, da so se , a5Jsa okrožja združila v večja in J* Primorska bila razdeljena v se-BJao’ zapadno, srednje in južno-Ulorsko okrožje. Trst je z Milja-Al»n, Tržičem tvoril okrožje zase. un lvi*ti, ki so takrat delovali v ni„aynil1 in političnih organih sred-j J^.Hiorskega okrožja, so skupno fi®*1uvisti okrajev Ajdovščina, Go-Da ’ Komen, Miren, Sežana in Vi-Bp,’a že 13. preteklega septembra UlemKVI * Petindvajsetletnico te po-zrn ■ etape v dozorevanju naše odhEe osv()boditve. Pripravljalni n <)r.' ki je organiziral to pomemb-slavje, pa ni hotel ostati na flnst PhJ8nskega so bili raztreseni cilii or , odooslcincev. Cilii so jim bili Sezn°V' *n domovi. Predolg bi bil v s J11 vseb grobov, kamor so bili tu,jboto položeni šopki. Imenujem to'•niorr,a najmlajšega, 16-letnega tir 'kna- Ba ica- k' Je Padel kot ku-L. °*ro*neditev.i> kdanij k' smo izročali svojim ne-kaljeJ 111 gostiteljem Te zahvale naj-IHuVefm°. da ni nobena beseda v bairj ; 'teza; nasprotno zdelo se tjo da je to medlo, da ne mo-"0vedat'e ®rke na belem papirju iz-*kih jatl veličine žrtvovanja primor-’at0 omov, ki so nas spremljevalk ba so spregovorila srca in J°i'ko n|arn ie bil obisk prekratek. • v* j1 se n*srno videli, pa smo govedar blizu iskrenem raz-kot da se nismn nikoli poln da smo imeli magneto-Seboj, bi imeli na radiu za Septembra letos se je 56-let.ni Gaiovairanii Delbello iz Jeričljeve ulice zavedel, da so mu neznanci vlomili v skladišče gradbenega materiala v Ul. Laurama 5, iz kate rega so mu odnesla poleg njegovega dežnega plašča tudi številne vodovodne pipe, aluminijaste vratne kljuke, 30 kg svinca, precej ha krene žice, orodja in podobno. Karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, so kmalu našli dobro sled. am na cesti nčl predmeti so preiskovalne organe pripeljali do stavbe št. 3 v Ul. Kanone, kjer so pod gostim grmom našli skrbno skrite ukradene predmete, ki jih je tat še pokril z ukradenim plaščem. Ker je bilo jasno, da se bo tat vrnil po predmete, so mu karabinjerji nastavili past, v katero je 53-letni Giovanni Vesna/ver iz Istrske ulice naivno padel. Možakar je prišel namreč Tat je maipreč med begom izgubil 'kaj blaga .Ti izgubljeni kres pri sebi in bi se ga poslužd, to so namreč njegove besede, v samomorilne namene, če bi ga prisilili!, da poroči zaročenko. Na srečo te nevarnosti ni več, kor so Sacchettijevim zaplenili o-rožje in naboje, sodišče pa Jj včeraj Sergia Sacchettija obsoddo za po.sest vojaškega in drugega o rožja na 8 mesecev zapora, ra 80.000 lir globe in na 100.000 lir denarne kazni, vse skupaj pa pogojno in brez vpisa v kazenski list, zaradi česar je sodišče odredilo tudi njegovo izpustitev na svobod pod pogojem seveda, da nima dru gih nerazčiščenih računov s policijo. Predsednik Corsi, tožilec Pascoii, zapisnikar De Vecchi, obramba odvetnik Antoniini Namesto po kolesih je vozil po strehi 21-letni Pabio Scarpa iz Ulice na kraj z vrečami, da bi blago _____ M odnesel in s tem padel v roke Martiri della Libertk 17 se je vče-karabinjerjev. ra.j opoldne ponesrečil blizu bar- Možakar Je bdi že znan kara pijanskega pokopališča. S svo- T‘° *** ^ “roti teklosri in pestrem^ ter zgovornem mestu m prl sernaforu zavil na le- kazenskem listu. Proti njemu je vo, verjetno zaradi prevelike hitro-bila tudi prijava zaradi tatvine sti pa se je «topolino» prevrnil in dveh kovčkov iz neke gostilne v nadaljeval svojo pot po strehi. U-Istrskd ulici, ki ju je izmaknil sLavil se je ob pločniku, tik ob znancu Romanu Sandriiu. belem fiatu 600, ki .je bil tam par- Vesnaver se je včeraj znašel pred i ^ K vozaču^M ^ kazenskim sodiščem, ki mu seveda moč in mu pomagali, da se je ni moglo verjeti, da ga je k j izvlekel iz avta. Takoj je nekdo telefoniral na Rdeči križ. Searpo-vo stanje se je zdelo precej hujše, kakor je v resnici bilo. Ko je prl- Delegacija za Solvay pri Goriškem prefektu Včeraj je bila sindikalna delegacija, v kateri so bili predstavniki CGIL, OISL in UIL iz Tržiča, pri Goriškem prefektu v zadevi Solvay odnosno ureditve položaja delavcev tega podjetja. Prefekt je takoj zainteresiral pristojno ministrstvo v Rimu In vodstvo tovarne Solvay ter dobil zagotovilo, da se bedo prizadete stranke najkasneje do sobote, 15. t. m. ponovno srečale na prefekturi v Gorici, da bi se pogovorile o tem problemu Pomagajmo žrtvam potresa v Banjaluki Na uredništvo Primorskega dnevnika in na sedež SKGZ v Gorici so prinesli včeraj za ponesrečence po potresu v Banjaluki naslednje prispevke: Avgust Oijak, Štandrež 1000 lir, Bogomir Kuzmin, Sovod-nje, 2000, Franc Valentinčič, Kmetov, Pevma 5000, dr. Mirko Primožič, Gorica 2000, Marija Bogataj, Gorica, 10 000 lir. Včeraj nabrano 20.000 lir; skupaj s prejšnjo vsoto 80.500 lir. Sindikalni predstavniki so včeraj popoldne ob 15. uri poročali o tem na zborovanju delavcev v Solvay. Danes pa bodo imeli sindikalisti razgovor o istem problemu tudi z deželnim odbornikom Stopperjem ter zahtevali posredovanje deželne uprave. Med tem se nadaljuje pasivni odpor delavcev Solvay, ki ne sodelujejo pri demontiranju tovarniških objektov. 'V* Potem ko so ga morali enkrat preložiti zaradi zaposlenosti z drugimi problemi, je bilo preteklo soboto povratno srečanje predstavnikov mladine iz Nove Gorice pri mladincih krščanske demokracije v Gorici. Občinsko konferenco mladine iz Nove Gorice je vodil njen predsednik Danilo Stergulc. Na sobotnem srečanju, ki je trajalo ves dan, so nadaljevali z razpravljanjem o medsebojnih problemih in izkušnjah na kulturnem, socialnem in političnem področju, ki so obojestranske važnosti. Goste je na sedežu KD v Ul. An-giolina v Gorici sprejel deželni delegat te organizacije Sergio Pase skupaj s pokrajinskima delegatoma Cisilinom za Gorico in Zaninijem iz Trsta. Tokrat so izkoristili srečanje za informiranje gostov o organizaciji in delovanju mladinskih organizacij v Italiji. O tej temi je podal poročilo tržaški delegat Zanin, ki je povzel temo od dobe odporništva vse do danes s posebnim poudarkom na razvoj mladinske organizacije KD. Poudaril je tudi, da mladinska organizacija postopoma izvaja temeljito reorganizacijo svojega ustroja. Po njegovem poročilu so gostje iz Nove Gorice v debati postavili številna tehtna vprašanja, da bi dopolnili informacijo in si tako ustvarili jasno sliko o načinu dela in o u-stroju mladinskih organizacij na tej strani meje. V odmoru med enim zasedanjem in drugim so gostom razkazali moderno tovarno pohištva Fantoni v Osoppu, kakor so si ogledali predstavniki iz Gorice in Trsta tovarno pohištva v Novi Gorici ob njihovem obisku v tem mestu. Ob tej priliki so se gostje, nekateri med njimi so delavci ali uradniki v tovarni Meblo pozanimali o problemih s katerimi se srečuje tovarna. Tako so jih zanimali tehnični postopki pri , proizvodnji, položaj delavstva kari se tiče njihovega zaslužka in social- ____________ OSEBNI MALOOBMEJNI PROMET Na Goriškem so v oktobru zabeležili 1.102.604 prehodeiT&SiŠA i Bohuslava Mateja Černohors iega 0d tega nad 645 tisoč s potnimi Isti in skoro 460 tisoč s pre- pustmeami - V Beneški Slov. rekorden porast s 433.212 prehodi zb0T in orkester, skladatelj si je i zaradi svojega ustvarjanja in slo- Objavljamo gornji posnetek po-laganja vencev pred spomenikom padlih v Steverjanu s pripombo, da je pri počastitvi padlih sodelovala tudi števerjanska občinska uprava, SKDP «F. B. Sedej*, Kmečka delavska zveea, P. d. «Briški grič«, števeoijanski partizani, partizani in Briški oktet iz jugoslovan- skih Brd. S tem dopolnjujemo naše pomanjkljivo (brez naše krivde i poročilo o omenjeni proslavi s pripombo, da našemu dnevniku nikoli ni šlo le za «golo propagando«, kot je zaipisal v svoji zadnji številki «KG», ki ni/ti z besedico ni poročal o podobnih počastitvah na pokopališčih v štandrežu, Pevmi in na mestnem pokopališču v Gorici. ZOPET GOSTOVANJE ČEHOV Orkester in zbor iz Prage sta nastopila v Gorici Cerkveni ansambel iz cerkve sv. Jakoba mojstrsko izvedel vokalno instrumentalne skladbe čeških baročnih avtorjev Na povabilo goriške občine in pod pokroviteljstvom deželnega od borništva za turizem so prejšnjo soboto in nedeljo v našem mestu nastopali češki glasbeniki. V Gorici sta gostovala komorni zbor in orkester cerkve sv. Jakoba iz Prage, enega najbolj znanih središč češke prestolnice za orgelsko in cerkveno glasbo. Praški ansambel je nastopil v dvorani Attemsove palače v Gorici v soboto zvečer in predstavil izbor del iz češkega baroka. V nedeljo pa je kar trikrat nastopil v cerkvi sv. Ignacija, kjer je dopoldne pel motele in druge cerkvene skladbe pri slovenski ma■ ši ter pri maši ob enajsti uri. Zvečer je pa izvajal istotam Mozartovo mašo v d-duru. Na sobotnem koncertu je nastopil najprej instrumentalni ansambel v sasedbi trobil in tolkal s skladbo Jifi Ignaca Lineka (1725-1791) «Terezijanske fanfare*. To je mogočna skladba, ki jo je sklada- le še ta mesec 110 Prednaročnmški ceni! • Ulica sv Frančiška 20 Tal. 61-792 grmu, kjer je bilo skrito ukradeno blago, gnala le radovednost. Za njegovo... radovednost in seveda za tatvino kovčkov ga je sodišče obsodilo na 1 leto in 1 mesec zapora ter na 50.000 Mr globe Predsednik Corsi, tožilec Pasooll, zapisnikar De Vecchd, obramba odv Aleffi. Sedem mesecev zapora, en mesec pripora, 8000 Idr globe in preklic pogojne kazni, ki mu je prisodilo neapeljsko sodišče (6 mesecev), je posledica nerazsodnosti in nasilne narave 43-letaega Giiuseppa Capoz-zala iz Ul. Cadorna. ki se je skregal s svojo znanko Ljubico Cn revič por. Morrison, ki je prihajala večkrat k njemu z Reke in jezo znesel na brigadirja finančne straže. Ta ga je hotel miriti in medtem ko si je ogledoval dokumente Capozzola !n Morrisove, ga je prvi, ki je sedel za volanom giuldette, obsul s celo vrsto žaljivih pridevkov, mu grozil in ga tudi udaril po obrazu. Na kraj so priišM a-genti letečega oddelka, na katere se je Capozzolo malo prej skliceval, da so njegovi prijatelji, ki so ga seveda odpeljali na kvesturo, ga zasbšali in ga končno posilali v koronejske zapore, ki jih je začasno zapustil danes, ko seje moral zagovarjati, ker je nudil odpor brigadirju Mauriziu Tegoni-ju, zaradi žalitve istega javnega funkcionarja in končno ker so ga zasačili za volanom avta brez ustreznega šoferskega dovoljenja. Capozzolo se je sicer izgovarjal, da ni izrekel česar ga obtožujejo, vendar je bilo dovolj prič, ki so ga postavile na laž in nudile tako sodnikom dovolj dokaznega gradiva za obsodbo, ki Je prenapetežu ponovno odprla vrata v zapore, kjer se bo še dolgo kesal svojih izbruhov nad Javnim funkcionarjem. Predsednik Corsd, tožilec Pascoii. zapisnikar De Vecchi, obramba odvetnik Aleffi. Med preiskavo o ropu lastnika bencinske črpalke v Tržiču 31. oktobra letos, ki so jo vodili tudi v našem mestu, so karabinjerji zvedeli, da ima 38-letni Sergio Sac-ohethi iz Šalite Zugnano 4, doma nekaj strelnega orožja. Karabinjerji so mu med preiskavo res našli v kleti nekaj samokresov s šar-žerjd in naboji, na katere je mož ljubosumno pazil in jih tu pa tam tudi mazal. Kje je dobil orožje? Nekaj samokresov Je 1945. leta pobral Nemcem v tedanji vojašnici na Trgu Valmaura, druge pa je našel med sprehodom po naravi, ene ob Stari istrski cesti, druge pa blizu golf Igrišča pri Padričah Rabil jih sicer ni nikoli, toda en samokres mu Je izmaknil njegov 19-letnl sin Tulilo, ki ga Je nekega večera pokazal svoji zaročenki Alidi Corazza. Fant je držal sezno- lezel iz avta, je imel ves obraz okrvavljen zaradi ran po čelu in desnem licu. Avto Rdečega križa ga je odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Ugotovili, so. da ima tudi precejšen udarec na desni rami. Zdravniki so zagotovili, da bo ozdravel v dobrem tednu Morda zaradi izredno lepega vremena, ki je trajalo ves oktober, je bil letos osebni obmejni promet na Goriškem in v Beneški Sloveniji še vedno zelo visok ter je celo prekoračil število prehodov od preteklega septembra. Po podatkih goriškega sektorja obmejne policije je dosegel obmejni promet s potnimi listi pri Rdeči hiši 643.258 prehodov; od tega je bilo 441.499 italijanskih in 201.759 jugoslovanskih in drugih tujih državljanov. S prepustnicami in dvo-lastraškimi dovoljenji pa je šlo na OB ZAKUUČKU MSEDAHH W» UNIVERZI TRST SE POTEGUJE ZA ^SINDIKALNO ŠOLO» V nedeljo sta nastopila sociologa Bonazzi in Carbonaro Sindikalne organizacije preživljajo začasno «krizo rasti» V nedeljo popoldne se je na univerzi zaključilo dvodnevno zasedanje o organizaciji delavskega razreda, ki ga Je pripravila tukajšnja šoja za specializacijo v delovnem pravu in vodenju podjetij. Po sobotnem nastopu prvih predavateljev, sta posegla v razpravo Se dva docenta, sociolog G. Bonaezi s torinske in njegov kolega prof. aA Carbonaro s florentinske univerze. Prvi je govoril o «vlogi sindikatov v sedanji fazi tehnološkega, gospodar-skega in socialnega razvoja«, drugi pa je razvil temo o «pojavu social, nega razločevanja in njegovih vplivih na sindikalno življenje«. Med razpravo je bila poudarjena nenadomestljiva organizacijska vloga sindikatov v Italiji. Govorniki so naglasili, da preživlja sindikalizem v Italiji danes začasno krizo rasti, ki se poraja iz neskladja med ustrojem sindikalnih organizacij in naraščajočo vlogo, kil jo ti Imajo v Javnem življenju. Ko bo sindikat prebrodil to krizo, se bo moral v znatno večji meri kot doslej posvečati tudi svoji »politični« vlogi. Na koncu zasedanja je predstavnik šole za specializacijo v delovnem pravu, ki ji kakor znano načeluje prof. Balzarini. poudaril, da je u-pravičeno pričakovati, da bo v doglednem času vendar mogoče uresničit! dolgoletna prizadevanja ustanove, z dokončno ustanovitvijo «sin. dkatoe šole« v okviru tržaške u nlverze. v Ferrari, kjer je pripravila izložbo z maketo pomola VII. in fotografskimi posnetki o pristaniškem delu. Ferrarska razstava, ki jo organizirajo vsako drugo leto in ki je namenjena prikazovanju tehničnih dosežkov v pridelovanju in razpet-a vanju sadja in povrtnine, je letos namenila velik del razpoložljivega razstavnega prostora prikazu naprav za kontejnerski promet. Poleg tega je vodstvo razstave organiziralo tudi strokovno srečanje o tej problematiki, katerega se je med drugimi udeležil tudi podravnatelj tržaške pristaniške ustanove ing. Colaufti, ki je predaval o razvoju pristaniških infrastruktur za kon-tejnerizncijo s posebnim poudarkom na načrte, ki jih ima na tem pod roč,ju tržaška luka. drugo stran 459.346 ljudi; od tega je bilo 279.936 italijanskih in 179 tisoč 410 jugoslovanskih državljanov. Celokupno število prehodnikov na Goriškem je znašalo 1.102.604. Za primerjavo naj navedemo, da je znašal v preteklem septembru celokupen promet na Goriškem 1 milijon 99.516 prehodov, lanskega oktobra pa 1.021.220 ali za skoro 82.000 manj kot pa v istem mesecu letos. Izredno živahen je bil promet tudi na področju Beneške Slovenije, zlasti pri Stupici, kjer so imeli vse nedelje dolgo vrsto avtomobilov, ki so čakali, da so prišli čez mejo. S potnimi listi je na tem prehodu odšlo na drugo stran 265.210 ljudi; od tega je bilo 238.242 italijanskih in 26.968 tujih državljanov, po veliki večini Jugoslovanov. S prepustnicami in dvolastniškimi do voljenji je šlo na drugo stran 168.002; skupaj torej 433.212 ljudi, kar je vsekakor rekord za ta letni čas. Promet s prepustnicami na posameznih prehodih izkazuje naslednje številke: Stupica 162.916, Učeja 1.245, Prosnid 556, Mišček 866, Klinac 288, Polava 898, Robe-dišče 658, Solarji 487 in Kal 48. spi _m_ ortopedskem’ oddelku 70-letno upo kojeniko Amalijo Krlžmančič por. Grgič iz Gropade št. 29. Pospravljala je po hiši, ko Ji je spodrsnilo in Je padla. Ker Jo je leva noga zelo bolela, so te lefonirald Rdečemu križu in jo odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima verjetno zlomljeno stegnenico in da bo o-krevala v desetih dneh. Mopedist Iz Sovodenj je padel v Gorici Včeraj ob 17.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 76-letnega Aloj. zija Devetaka, upokojenca iz Sovodenj Ul. Monte Maggiore 7, ki so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zairadi rane na lasišču in udarca na desno ramo. Devetak je malo prej padel z mopedom, ko Neodvisna ustanova za tržaške 86 Je peljal v Gorici po Ul. Fate-pristanišče je nastopila na nedavni benefratelll, pa mu je vozilo spo-razstavi z naslovom «Eurofrut '69* drsnilo na mokri cesti. Tržaška luka na razstavi «Eurofrut ’69» v Ferrari ga pridobil naziv češki «Bach» in je sam vodil zbor v cerkvi sv. Jakoba v Pragi. Večkrat je obiskal tudi Italijo in zapustil mnogo del s področja kontrapunkta. V njegovi kantati smo lahko prisluhnili vsej razkošni barvitosti in mogočnosti glasbenega baroka. Ob koncu prvega dela sta zbor in orkester iz Prage skupno s solisti izvajala še Antona Mašata (1692-1747) ofertorij rResonate*, iz katerega diha blesteča ustvarjalna sila skladateljeve umetniške zrelosti V drugem delu so nam češki u-metmki najprej predstavili delo «Missa Solemnis* v d-duru, ki jo je napisal František Xaver Brisi (1732-1771), ki spada med najizrazitejše predstavnike češkega glasbenega klasicizma in ga zato na-zivajo tudi tčeški Mozart*. Bil je tudi organist v katedrali sv. Vida. Maša je zelo bogato razvita, kompozicijska tehnika razodeva sintezo baročnih elementov s klasiko, polifonski stil s homofonim. V Bri-xovi maši so prišli do primernega izraza tako solisti kot zbor z orkestrom. Kot zadnjo točko so nam praški gostje predvajali velikonočni ofertorij «Terra tremuil* za zbor in orkester skladatelja Jana Nepo-muka Skroupa (1811-1892), ki je bii tudi dirigent orkestra ^Stanovske divadlo* in zbora stolne cerkve sv. Vida. Po svoji formaciji in delu vloge pa so z občutkom in veliko glasbeno preciznostjo odpeli Jaroslava Kišsova, Vilma Kunešova, Viteslav Pochmann in Jan Soumar. Naj še dodamo, da se je sobotnega koncerta v Attemsovi palači udeležila kar precej številna publika, zlasti slovenska. Dvorana je za komorne koncerte zelo primerna, čeprav je v akustičnem pogledu nedvomno bolj uspelo izvajanje v cerkvi sv. Ignacija, še posebej zaradi močne barvitosti in ostrine trobil in tolkal. Tudi izvedbam v travniški cerkvi je prisostvovalo veliko število ljudi. Pri popoldanskem nastopu v nedeljo se je ob zaključku maše številno občinstvo obrnilo proti koru v ozadju in ploskalo izvajalcem, ki so dodali nato še dve skladbi. Ponovno odložena pogajanja za svllarno Invalidi iz Tržiča na obisku v Kobaridu Preteklo nedeljo je Zveza invalidov v Tržiču organizirala romanje v Kobarid z obiskom tamkajšnja kostnice italijanskih vojakov. V skupini sta bila tudi župana iz Fo-gliama in Mariana ter odbornik Co-polla iz Tržiča. V Kobaridu jih je sprejel predstavnik italijanskega konzulate v Kopru dr. Rendine ter podpredsednik tolminske občinske skupščine Skok. Po cerkvenem obredu in položitve vencev v Kobaridu, katerega so se udeležiM tudi predstavniki Zveze borcev in svojci padlih partizanov, so krajevni predstavniki imeli srečanje z gosti v hotelu «Krn» v Tolminu, kjer je podpredsednik Skok poudaril pomen takih srečanj in razgovorov za nadaljnje medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Menični protesti v prvi polovici meseca oktobra je bilo na goriškem 819 meničnih protestov. Največ so jih zabeležili v Gorici, in sicer 372. Sledijo: Tržič 171, Gradež 84, Rooke 41 Kr-mta 32, Gradiška 30, Doberdob 21, Fara 11, Starancan 10, Škocjan ob Soči 6, .Foljan 5, Romana 5,. San Fier ob Soči 5, Zagraj 4, Steverjan 4, Kapriva 3, Marian 3, Mo a 3, Slovrenc 3, Sovodnje 2, Turjak 2’ Na pokrajinskem uradu za delo Do^enJa 1, Villesse 1. v Gorici so se včeraj sestali predstavniki sindikalnih organizacij CG IL, CISL in UIL ter ravnateljstva svilarne iz štandreža. Proučiti bi morali sindikalne zahteve, ki se nanašajo na doklado v višini 10 odst. zaradi neupeljanega akordnega dela, vsako leto naj bi delav-c* prejeli tovarniško nagrado v višini 20.000 lir, doklado za menzo v višini 40 lir na dan, spremeniti bi morali vajeniško dobo ter delavcem priznati pravico, da zborujejo znotraj podjetja. Prisotni predstavniki podjetja so sporočili, da bodo mogli na sindikalne zahteve odgovoriti šele prve dneve meseca decembra, ker je lastnik podjetja trenutno v inozemstvu. Ker so že poprej zavlačevali z odgovorom, so sindikalisti protestirali zavoljo podaljševanja pogajanj, vendar pa so od ravnateljstva prejeli zagotovilo, da bodo morebitne mezdne izboljšave izplačali od 1. decembra letos. Ob zaključku so pokrajinski urad za delo pooblastili, naj skliče ponovni sestanek obeh strani. Dva ranjena pri trčenju avtov pri Romansu Včeraj ponoči ob 2.30 so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 33-letnega Sergia Gismana, nočnega čuvaja iz Gorice, Ul, Vicenza, Ki so ga pridiržaii za 30 dni na „ _________ ... zdravljenju zaradi udarca v loba- spada Skroup med romantike. Prej n')0’ ,obrai!' Prsni koš in številnih " ;— • - - - drugih poškodb. Istočasno so pri- Podaljšanje zapadlosti efektov Zaradi stavke nekaterih dmar-nlh zavodov dne 7. t. m„ med ka-terimi je bila tudi mestna hranilnica v Gorici, je goriški prefekt v skladu z obstoječimi predpisi podaljšal rok zapadlosti denarnih efektov, ki so bili prizadeti s to stavko. Odlok bo podrobno objavljen v pokrajinskem uradnem listo omenjena skladba je silno učinkovito in močno delo s silnimi dinamičnimi kontrasti, ki se nekako spontano zaključijo v končnem tA-leluja* na gregorijansko temo. Zbor in orkester cerkve sv. Jakoba iz Prage je zelo dovršeno vodil dirigent Josef Herci, ki je pokazal popolno obvladanje obeh ansamblov. Pri orglah je subtilno spremljal Otto Novak, solistične držal; za 30 dni na zdravljenju tudi mizarja 24-letnega Elvia Miche-laja iz Romansa, ki so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo in prsni koš ter zlom desne noge. Oba ste dobili navedene poškodbe malo prej blizu Romansa pri trčenju dveh avtomobilov. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Romansa, ki so ocenili tudi škodo na vozilih. ...................................... Martinovi običaji V soboto popoldne 90 številni sorodniki, znanci in prijatelji srermli k zadnjemu počitku na doberdob-skem pokopališču Antona Jarca -Telarja, ki Je umrl pretekli petek. O njem smo pisali že v soboto, danes pa objavljamo njegovo sliko na vratih trgovine kmečke zadruge v Doberdobu, za katere odiprtje •1 je pokojnik največ prizadeval. Danes je praznik svetega Martina, ki je po naših krajih precej udomačen ter je z njim povezanih več običajev. Tako se ga bodo v nedeljo spomnili Sovodenjci, saj je njihov patron. Priredili bodo domači praznik, na katerem bodo pokušali novo vino in domač kruh. Če bo vreme ugodno, bo igrala godba na pihala iz Fare, ki lansko leto ni prišla na svoj račun zavoljo slabega vremena. Martinovanje bo proslavilo tudi Slovensko planinsko društvo. Prireditev sodi v okvir tradicionalne zabave, ki jo društvo že leta z uspehom prireja za goriške Slo vence. Letos so martinovali tudi Stever-janci. V okviru društva «Briški grič* so priredili zabavo v prosvet- ni dvorani v Gorici, kjer so plesala ztfok'h kar dveh orkestrov Postavili so kolibo iz koruznih steblov ter v njej točili novo vino Med odmori je nekajkrat zapel Bri ški oktet, ki je vse prisotne ore-senetil z ubranim petjem. Z Martinovim imenom je pove zanih več pregovorov. Eden pravi, da za svetega Martina vsak mošt postane vino, drugi pa govori o Martinovem poletju. Oba imata svoje globoke koreni ne v ljudskem življenju ter sprem Ijata naravne pojave, ki se ob tem letnem času skoraj obvezno ponavljajo. Tako se v teh dneh že toči prvo novo vino, nastopilo pa je sončno in razmeroma toplo vreme, ki predstavlja izjemo v seda njem mesecu. CORSO, 17.00—22.00: «L’uomo illu-stratov), R. Steiger in C. Bloom; kinemaskopski film v barbah, mlal dim pod 14. letom prepovedan. VERDI. 21.00: »Chicchignola«. Komedija Ettora Pet rohni ja. Izvaja stalno gledališče iz Bočna MODERNISSIMO. 17.15-22.00: «7 pištole per El Gringo«, P. Rubio in D. Harrison; italijanski kine-maskopski film v barvah V1TTORIA. 17.15—21.30: «La pelle giovane«, K. Bahoun in A. Lynn; angleški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.15-21.30: «11 suono-me š Donna Rosa«, P. Baudo in N. Taranto; Italijanski barvni film, / rži A AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 1600: «La vergogna« re*i> I&marja Bergmana. IRINCIPE. 17.30: «Doppia imma- gme nello spazio«. B. Thinnes m J Hendry. V barvah SAN M1CHELE. 14.00- ,«La batta-glia di Alamo« John Wayne in Richard VVidmark. Cinemascope v barvah Voivj f.itnru SOČA (Nova Gorica): «v znamenju revolverjev«, ameriški barvni Ulm - ob 18 in 20. DESKLE: «Divje oko«, italijansko. ameriški barvni timi - ob 19.31). RENČE: «Lamiel», francoski barvni film - ob 19.30. SETAS1 "Bltka v Ar“enih.», ameriški barvni film — ob 20 KANAL: «Custer Iz zahoda« francoski barvni film - ob 20 (Šempeter): «Smrt v očeh«, angleški barvni film - oh 18. m 20 1’RVACINA: Prosto POTUJOČI KINO - MIREN: «An-gelika čudovita ljubimka«, fran. coski barvni film - ob 19.30 DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je od. Prta lekarna SORANZO, Verdi iew korzo 57; tel 28-79. J TR2IC Danes ves dan in ponoči v Tržiču je odprta lekarna «A1 Redento-re» dr. Ennery in de Nordis k Ul. Rosselii 23, tel. 72340. A.i»Il3JL IZIDI Bologna - Fiorentina 2:2 Cagliari . Roma 1:0 Inter . Milan 0:0 Lazio Vicenza 1:0 Napoli - Juventus 1:0 Samploria - Brescia 2:0 Bari . ‘Torino 1:0 Verona . Palermo 2:0 LESTVICA Cagliari 8 6 2 0 10 2 14 Inter 8 4 2 2 11 J 10 Fiorentina 8 4 2 2 8 • 10 Lazio 8 4 1 3 10 6 9 Vicenza 8 4 I S 12 8 9 Bari 8 2 5 1 3 2 9 Roma 8 4 1 3 8 8 9 Milan 7 3 2 2 9 5 8 Bologna 7 2 4 1 8 8 9 Verona 8 S 2 3 5 8 8 Napoli 8 2 3 3 5 • 7 Torino 8 2 3 3 6 9 7 Juventus 8 2 2 4 8 8 6 Sampdoria 8 1 4 3 3 4 8 Brescia 8 1 8 5 5 13 4 Pilermo 8 0 2 8 6 12 2 PRIHODNJE KOLO Brescia - Bologna; Cagliari • Juventus; Fiorentina . Bari; Vicenza . Inter; Milan • Napoli; Palermo - Lazio; Roma Sampdoria; Torino • Verona. B (zaostala tekma) Piša • ‘Taranto LESTVICA 2:0 Catania 8 4 4 0 10 5 12 Foggia 8 5 2 1 10 5 12 Varese 8 S 2 1 8 3 12 Mantova 8 3 5 1 10 4 10 Tcrnana 8 3 4 I 8 4 10 Modena 8 4 2 2 7 4 10 Piša 8 4 8 2 10 5 10 Arezzo 8 1 7 0 8 1 9 Perugia 8 2 4 8 4 2 8 Reggina 8 2 4 8 7 7 8 Reggiana 8 1 6 I 4 5 S Taranto 8 0 7 1 5 7 7 Atalanta 8 1 S 2 9 7 7 Livorno 8 1 4 3 4 7 6 Monza 8 2 2 4 4 7 6 Genoa 8 8 2 4 3 7 6 Piacenza 8 8 1 5 4 12 5 Catanzaro 8 I 3 4 S 8 B Cesena 8 1 3 4 5 9 5 Como 8 1 8 S 5 15 4 PRIHODNJE KOLO Catanzaro . Atalanta; Como - Piša: Foggia - Reggiana: Ge-noa . Cesena; Livorno . Monza; Modena • Catania; Piacenza - Taranto; Reggina Arezzn: Terna-na - Perugia; Varese - Mantova. A SKUPINA C s A %l£l IZIDI Derthona - Padova 0:0 Lecco . ‘Marzotto 2:0 Monfalcone - ‘Pro Patria 2:0 Rovereto - Legnano 1:1 Novara - ‘Solbintese 2:1 Sottomarina - Triestina 0:0 Treviso . Biellese 1:0 Udinese Venezla 2:2 Alessandria - ‘Verbania 2:1 LESTVICA Legnano 9 5 8 8 14 4 12 Treviso 9 4 4 1 12 7 12 Lecco 9 S 8 2 5 9 12 Rovereto 9 5 2 8 9 4 12 Novara 9 5 2 2 13 8 12 Triestina 9 4 3 8 7 4 11 Solbiatese 9 3 4 8 1? 9 10 Seregno 9 4 1 4 14 11 9 Sottomarina 9 4 1 4 10 11 9 Udlnese 9 8 4 3 9 IS 8 Biellese 9 3 8 4 S 9 8 Monfalcone 8 8 4 8 4 4 8 Venezia 9 8 4 3 6 9 8 Alessandria 9 3 2 4 10 10 8 Trevigiiese 9 1 5 3 4 10 7 Derthona 9 8 3 4 2 8 7 Padova 9 1 S 3 3 8 7 Verbania 8 1 4 3 9 10 6 Marzotto 9 1 4 4 3 9 6 Pro Patria 9 1 4 4 4 9 6 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Marzotto; Biellese _ Sottomarina; Lecco - Derthona; Legnano - Monfalcone; Novara . Pro Patria; Padova - Udi-nese; Rovereto - Treviso: Tre-vigliesc Solbiatese: Triestina -Verbania; Venezia . Seregno. A SKUPINA NOGOMETNE C LIGE Z bolj napadalno igro bi Triestina lahko zmagala Neodločen izid predstavlja za Tržačane uspeh Sottomarina — Triestina 0:0 SOTTOMARINA: Bubacco, Drigo, Gailik); De Faverl, Ricoairdi, Veglia-netti; Trasoldi, De Mitri, Fuima-galli, Schlavo, Riizzd (12 Seda, 11 Visen/tJn). TRIESTINA: Oolovatti, Kuk, Mar tineHi; Del Piccolo, Varnler, Pestrim; Tumi ati, Gdacotninl, Paina, Scaila, Sigairitii (12 Chendi, 13 Ivei. SODNIK: Rodomonte (Teramo). Približno 3000 gledalcev. Koti 6:2 (2:1) v korist Triestime. Lažje st se poškodovali Padna, Giacomini. Soala, Galldo in Veglianetti. Sodnik je opomnili Gallaa, Martinellija in Paaoo. Sottomairina je tudi proti Trie-stind trenutno potrdila odlično kondicijo, s katero je v zadinjih treh tefanah dosegla trt zmage, zato je neodločen izid, kd so ga gostje iztrgala po lepi in borbeni tekmi, pozitiven rezultat. Rdečd bi morda lahko tudi zmagali, ko bi imeli ta enega nevarnega napadalca. Zal je zaradi slabega nastopa Padne in Si. garindija, Tuimiati ostal osamljen in je kljub odlični igri vsakokrat klonil nasprotni obrambi. Čeprav je Sottomarina izvedla večjd pritisk na nasprotnikova vrata, pa je rezultat povsem upravičen. Pred vrati odličnega Colovattdja je namreč Vamier s točnimi posegi pometal v svojem kazenskem prostoru, kamor se je večkrat podal u-činkoviti Rizzi, katerega je Kute brzdal z veliko težavo. Da pa ndiso bdili napadi Sottomarine preveč nevarni se je treba zahvaliti tudi odlični igri veznih igralcev, predvsem Pestrimi, kd se je lotil obrambne igre in je nepričakovano dobro kljuboval sicer razigranim domačinom. Tudi Scala je bil kos svoji nalogi, čeprav mu je očitno manjkala pomoč Giacominija, pa tudi Sigarinija. ki je kljub mestu v napadu vedno pripravljen graditi igro na sredini igrišča. Giacomini je šele proti koncu tekme ne kajkrat stopil v ospredje, takrat pa sta bili obe moštvi že zadovoljni z neodločenim izidom in je raven igre preče propadla. Domačini so v prvih minutah odločno prevzeli pobudo in so nekajkrat ogrožali Colovattijeva vrata. Bologna — Fiorentina X Cagliari — Roma 1 Inter — Milan X Lazio — Vicenza Napoli — Juventus Sampdoria — Brescia 1 Torino — Bari 2 Verona — Palermo Treviso — Biellese 1 Udi nese — Venezia X Ascoli — Prato 1 Lucchese — Spal X Chieti — Salernitana 1 KVOTE 13 — 1.522.00 lir 12 — 31.400 lir 1. — 1. Dne de Mal 1 2. Elleen Eden 2 2. — 1. Opus Jet 1 2. Adorno X 3. — 1. Romolo 2 2. Starlux 1 4. — 1. Teruel X 2. Gui Elen 2 5. — 1. Tipperary 1 2. Fabiuccia X 6. — 1. Trafalgar S. 2 2. Ogaden 2 KVOTE 12 — 468.901 lir 11 — 26.050 lir 10 — 2.598 lir toda po 15’ je njihova igra zbledela in Triestina je predvsem preko odličnega Tumiatdja skušala izkoristiti premor v nasprotnikovih vrstah. Najlepšo priložnost je i-mela v 20’, ko je Tumiati izvedel zanj značilni prodor na krilu in v teku z ostrim strelom prisilil Bubacca k slikovitemu skoku. C o ena priložnost za tržaške napadalce zaradi Bubaccove napake, po odmoru pa je Sottomarina znova začela s hudim pritiskom. Najprej je Vamier v zadnjem trenutku pre. hitel Fumagaltija, ki je bil preigral Del Piccola, nato pa je Colovatt-i odbil v kot oster prosti strel Rizzi j a. Tudi tokrat domačini niso zdržali do konca in boljša atletska pripravljenost Triestine je polagoma vrnila pobudo v roke gostov, ki so s Tumiatijem še enkrat resno grozili Bubaccu. Desno krilo Je namreč prestreglo žogo že blizu zastavice, se pomaknilo malo proti vratom in izvedlo oster strel, ki pa je švignil mimo vrat, ne da bd ga kdo prestregel. u. k. 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Vesna B zapravila zmago z ekipo Stocka po vodstvu z dvema goloma prednosti Stock — Vesna B 3:2 (0:0) STRELCI; 2’ Sulčič C.; 26’ Košuta Z., 32’ Fragiaeomo, 36’ Biolch;, 44’ D’Ambrosdo. STOCK: Rosettt, Bostnar, Močnik, Mililo, Denicodad (Fragiaeomo), Pan-gos, D’A./ntorosio, Prelex, Biolohi, Rossi, Bisiach. 13 Fragiaeomo. VESNA: Bogateč, Suilčič D., Košuta E., Sedmak, Sulčič F., Pičulin (Košuta D), Košuta Z„ Košuta R„ Švab, Sulčič E., Sulčič C., 12 Gruden, 13 Košuta D. SODNIK: Sodomaco (Trst). KOTI: 7:4 za Stock. Blatno, slabo igrišče. V 10’ d. p. si je poškodoval nogo pravkar za menjani Danilo Košuta, ki je pre ostali del tekme statiral na levem krilu. Vesna B je v nedeljo na lastnem igrišču doživela svoj drugi peraz v prvenstvu 3. amaterske lige. Moštvo je tokrat nastopilo z boljšo postavo kot prejšnjo nedeljo ker so se vrnili v ekipo nekateri igralci, ta so bili prej odsotni. Zato so številni navijači pričakovali zmago in kot so se odvijali dogodki na igrišču bi bila ta povsem dosegljiva, saj je kriško moštvo vodilo liiiililliiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiniillltlllllliliiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Breg osvojil prvo točko Vesna zopet premagana Fogliano — Breg 1:1 (1:1) Bregu se je v nedeljo po Štirnih neuspešnih kolih končno posrečilo iztrgati v Fogiiianu točko in doseči Po 361 minutah igre prvi gol. Vzduš. je pred tekmo in predvsem ob robu igrišča je dalo igralcem razumeti, da j-e zaupanje navijačev trdno. Okrog igrišča jie bilo več Brežanov, kot pa domačinov. In v nedeljo «plavi» niso imeli le zadoščenja, da so zaigrali dobro, ampak so tudi končno osvojili dragoceno točko. Ekipa Fogliama je morda podcenjevala, nasprotnike. Zato je o-stala presenečena, ko so Brežani takoj v začetku pritisnili In že v 2’ prišli do gola z Grahonjo. Hladna prha je prebudila domačine, kil So takoj odgovorili. Brežanom je tedaj trda predla vse do izenačenja, ki ga je v 11’ dosegel Zorzenon, ko je prestregel strel Iz kota. Tekma je ostala še vedno lepa in borbena. «Plavl» so se otresli pritiska in so odgovarjali s številnimi protinapa-di. Dvakrat so samo za las zgrešili cilj z Grahonjo, ki je sam pred vrati poslal žogo nad prečko. V 15’ so domačini zadeli vratnico z Molinartjem. Proti koncu polčasa pa je Grahcnia zopet zapravil ugodno priložnost. Tudi drugi polčas je bil lep in zanimiv. Enajsterici st« se zagrizeno borili, da bi dosegli zmagoviti gol. Do tega pa ni prišlo, kljub večjemu številu priložnosti, ki sta jih imeli obe moštvi. Pri Bregu smo opazili viden napredek in objektivno povedano, «plarvi» ne zaslužijo mesta, ki ga zasedajo na lestvici. Toda zaenkrat tudi sreča obrača hrbet Brežanom, sicer bi imeli še kako točko več. Boris Pangerc Vesna — Aurisina 0:1 (0:0) Strelec: V 18’ d. p. Fern. Sod/nik: Mlstron (Trst) Koti: 5:4 za Vesno. Prvi derbi v 2. amaterski ligi med Vesno in Aurisino bi se zaključil brez zadetka če ne bi vratar Vesne Rado Tence zagrešil začetniške na. pake. Igra obeh moštev je bila (kljub slabemu stanju igirašča) dobra In hitra. Aurisina se Je predstavila kot solidna ekipa. V svojih vrstah tona precej mladih, nadarjenih nogometašev, kd startajo na vsako žogo, čeprav so tu in tam nekoliko preostri v svoji vnemi, kot se je zgodilo Perissuttiiju, ki ga je sodnik poslal v slačilnico predčasno. Vesna je zaigrala bolje kot prejšnjo nedeljo. Predvsem se je poznalo, da igra Barbiani, ki je v svojem kazenskem prostoru umirjeno raaporejal svoje vrste in budno pazil na hitre napadalce Auri&lne. žal pa je tudi tokrat prišla na dan večna hiba kriške ekipe, namreč ne. učinkovitost napada. Sicer tudi nasprotniki niso kdo-vekaj streljali na kriška vrata ker so bili stalno kriti. Igra Rafousina v prednji vrsti pa je bila očitna še tako površnemu gledalcu. Med krilsko vrsto ln napadom ni bilo povezave in tako so nasprotni branilci imeli lahko delo s kritjem osamljenih napadalcev. Sicer Je po prejetem zadetku Vesna masovno pritisnila na kazenski prostor Au-risine, toda vsa prizadevanja so bila zaman in gostom Je uspelo odnesti celotni Izkupiček s kriškega igrišča K. Košuta Pro Farra — Juventina 1:1 STRELCA: Vratnim (PF) v 4’ p. p. in Maikuc (J) v 45’ d. p. Juventina je v tej tekmi izenačila v zadnjih sekundah igre, izid pa ne odgovarja dogodkom na igrišču. Celo nasprotni igralci so po tekmi izjavili, da hi Juventina bolj zaslužila zmago. Njen napad je bil hiter in prodoren, čeprav ga jr oviralo blatno igrišče. Težki in ne vedno korektna branilci Pro Farre so imeli z mnogo lažjimi napadalci Juventine lahek posel. Cesto so jih z lahkoto (pa tudi precej grobo), ustavljali pred svojimi vrati Branilec Clede od Pro Farre se je pri tem celo sam poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Standreško moštvo je v tej tekmi, ki je bila napeta, igralo z navdušenjem in korektno. Omeniti moramo športno potezo Klavčiča, ki je sam prosil trenerja za zamenjavo, čeprav Je sicer dobro i-gral: zavedal pa se je, da Je pred nasprotnikovimi vrati premalo odločen. Drugi dve ekipi Juventine sta dosegli naslednja izida: mladinci so tekmo s Pro Farro zgubili s 5:1, naraščajniki pa so odpravili Ardiito s 3:0. D. R. Ostale Športne vesli na drugi strani <*n«so*o«o«ao«*r.s»'>»o*o*o*n«n-»>:**(-■•<>•<>•<>•<>•<)4»o*o4*o*o<«»o»04»n«(>»n«(:km>«>,>«», >•(>•<)•. v 32’ d. p. z dvema zadetkoma prednosti. Nihče ni dvomil v zmago Križanov, kaj šele da bi v pičlih 15’ prejeli kar tri zadetke in s tem tudi poraz. Glavno krivdo nosi obramba, ki je bila slabo razvrščena. Po poškodbi branilca Danila Košute je trener Silvan Sul-čič na njegovo mesto dal Sulčdča C., ki je dotlej igral na levem krilu. V sredino je postavil Danila Sulčdča, ki za to mesto ni primeren in je že v začetku napravil nekaj banalnih napak, ki so se ponavljale dio konca tekme. To je negativno vplivalo na vso obrambo, nasprotniki pa so vse pogosteje napadali vrata domačinov, V ostalem pa moremo reči, da je kriška ekipa zaigrala pozitivno. Z vrnitvijo Pičuldna v krilsko vrsto bo brez dvoma še pridobila na udarni moči V napadu se je ponovno odlikoval mladi Zdravko Košuta, ki je s svojo navdušujočo igro žel priznanje občin,stva in je dokazal, da se od nedelje do nedelje popravlja. Stock je dobro moštvo in vsi deli ekipe se dobro razumejo mecl seboj. Ekipa je že v zadovoljivi fizični kondiciji in je kljub blatnemu igrišču zdržala do konca. Kronika: V 5’ je Švabov strel šel daleč nad prečko. V 7’ se je kriška obramba rešila pred veliko nevarnostjo. V 13’ akcija Švaba - Z. Košut«, ki je preigral oba branilca ter podal prostemu Sulčiču C., ta jr. preveč okleval in vratar je rešil s skokom pod noge. V 28’ se je izkazal Bogateč z drznim posegom V 2’ d. p. je Danilo Sulčič poslal dolg predložek v kazenski prostor. žogo je ujel Švab, ki je podal prostemu Sulčiču C, ta je z lepim strelom v desni kot vrat ukanil vratarja Stocka. V 9’ se je Prelcu pomudila priložnost za izenačenje, toda preveč jc okleval. V 14’ je prodrl v kazenski prostor Sulčič E., po levi, močni je streljal, a žogo je odbila vratnica. V 26’ je Zdravko Košuta z osebnim prodorom preigral dva na. sprotnika ter z lepim močnim stre lom v levi kot vrat drugič zatresel mrežo. Ko je že vse kazalo, da bo Vesna B odnesla celotni izkupiček, je Stook prišel v 32’ do prostega strela na skrajnem robu igrišča. Streljal je Fragiaeomo, ki je poslal žogo tik mimo vratnice ter ukanil Bogatca. Komaj štiri minute kasneje — izenačenje. Po desni je prodrl Biolchi, njegov pri-žemni strel je Bogateč prestregel toda žoga se mu je pod telesom izmuznila v mrežo. V 44’ je po levi prodrl DAmbrosio, z lahkoto preigral Sulčdča D., ki mu je stekel nasproti ter prišel sam v kazenski prostor. Visok močan diagonalni strel in žoga je bite v mreži. K. Košuta Zarj’a — Liberlas Opčine 2:0 Na igrišču pri Sv. Alojziju jfe Zarja v nedeljo odpravila s klasičnim rezultatom Libertas Opčine. Zarja tokrat ni zadovoljila. Igra Bazovcev je bila preveč raztrgana in vse akcije so se osredotočile proti sredini nasprotnikovega kazenskega prostora, namesto da bi žoga «potovala» preko kril. Na srečo pa nedelj siti nasprotnik nd predstavljal velike nevarnosti jn je le redkokdaj ogrožal bazovskega vratarja. že v prvih potezah se je takoj videlo, da je Zarja močnejša postava na igrišču. Njeni prodori so bili nevarni in obramba Libertasa je bila tehnično zelo revna Zarji je tako uspelo že v prvih minutah povesiti. To pa je bilo vse. Po zadetku so se «belo - rdeči« prepuščali lagodnejši igri in nasprotnik je to izkoristil, ter igro «potisnib> na sredino igrišča. Obramba Zarje je tudi šepala in je bila precej negotova v svojih posegih. Napadalna vrsta je bila vsa zgoščena na sredini igrišča, kjer se je igra zaustavljala. Edlini, ki zasluži to krat pohvalo m neutrudno delo je Baldasdn, ki je bil v nedeljo prisoten povsod, kjer se je pojavila vrzel. Tudi drugi gol je bdi dosežen po njegovi podaji. Zarja bo morala za prihodnje nastope svojo igro temeljito spremeniti. Spet bodo morali Bazo ved predvajati bolj odprto igro preko kril in biti v obrambi bolj odločni, v nasprotnem primeru jim bo že v nedeljo proti tradicionalnemu nasprotniku (Primorcu) trda predla. «Belo - rdeči« so že v prvih minutah igre zapravili nekaj ugodnih priložnosti. V 10’ pa so povedli Sodnik je dosodil prosti strel. Izvedel ga je Vojko Križmančič do Deiliiseja, ki je usnje z glavo preusmeril dlo Valentiča, ki ni okleval ter z glavo poslal žogo v mrežo. Nato je postala igra dolgočasna in do konca polčasa smo zabeležili le nekaj akcij na obeh straneh, ki pa niso prepričale nikogar. Tudi v drugem polšasu se je ponovite slika iz prvega. Edino vezna igralci so se odlikovali s požrtvovalno igro. Navijači pa so prišli na svoj račun komaj proti koncu tekme.'v 36’ je Baldasdn prodrl po levi strani ter podal na sredo. Nasprotnikova obramba je zagrešila nekaj napak in žoga se je tako zakotalila do prostega Grgiča, ki je neubranljivo podvojil rezultat. V 44’ še' vratnica za Zarjo po Komarjevem prostem strelu f. v. Union — Devin 3:0 (2:0) V nekem razgovoru je eden izmed Unionovih voditeljev ozjavil, da upa letos na vsaj tak uspeh kot lani, če že ne na boljšega. Ta njegova izjava pa je bila vse preveč optimistična, saj ni rio sedaj ekipa pokazala nič izrednega, čeprav se je v tem letu okrepila s precej dobrimi nogometaši. Največja napaka je nepovezanost med igralci. V nedeljo so v Nabrežini prišle na dan proti novincu prvenstva, Devinu, vse njihove napake, čeprav so zmagali s precej visokim rezultatom. Ni zadovoljil obrambni blok, kar je oslabilo vse sektorje ekipe. Po odhodu Gombača, «prostega igralca*, zanj ni bilo mogoče najti dobrega naslednika. Enemu je manjkal čut za pozicijo, drugi ni bil dovolj odločen in podobno. Ta negotovost vpliva tudi na druge igralce, ki nikoli ne vedo, kaj je za njihovim hrbtom. Proti Devinu se je U-nion znašel šele v drugem polčasu, kc so zaradi poškodbe Deangelinija Devinčani igrali v desetih. Šele te daj smo videli skupno igro, v prvem delu igre pa je vse slonelo le na osebnih izvajanjih Res so pri Unionu manjkali neitateri standardni igralci, kot Nadlišek in hitri Križmančič, vseeno na Di od drugih pričakovali boljšo igro. Na igrišču sta se morda najbolje znašla Čok in Frančeškin, ki sta dobro igrala na kateremkoli delu igrišča, ter pri vsej zmešnjavi nista zašla v negotovost Ostali pa so nastopili precej pod lastnimi sposobnostmi Tekma se je pričeti z napadom Devina, ki je v 3’ z Bravinom zadel prečko. V 5’ go! za Union. Fontanot je izvedel prosti strel, o-bramba je odbila, nakar je Anzo-lin neusmiljeno poslal v mrežo. V 12’ zadene Dodič drog, žoga se odbije do Čoka, ki pošlje proti mreži, pri reševanju vrat pa se vratar Devina ponesreči. V 37' drugi gol za Union, tokrat s Fontanotom, ki je realiziral s prostim strelom. Žoga jo zadela vratnico, vratar pa je s hrbtom poslal v mrežo V 7’ druge ga polčasa se ponesreči Deangelini, katerega morajo odnesti z igrišča, nakar ga pospremijo v bolnišnico, Devin igra v desetih, igra pa se razvname in domačini prehajajo stalno v napad. V 15' silovit strel Čoka v sredo vrat, minuto kasneje pa tretji gol za Union. Dodič je z roba igrišča podal na sredo vrat, Rosini je stekel ven, žoga pa je šla v mrežo. Radi Primorec — Tecnoferramenta 2:2 (2:0) Primorec si je prav po nepotrebnem zapravil dragoceno zmago. Tre-benci so ves prvi polčas prevladovali, v drugem delu igre pa so, nanašajoč se na dva gola prednosti, popustili. Dovolili so nasprotniku, ta' se je po igrišču komaj vlekel, da je najprej skrajšal razdaljo, nato pa jih dohitel prav pred zaključnim žvižgom. Predvsem v prvem delu igre so Trebenci prikazali dober nogomet, ki je tudi obrodil zaželene sadove. Tržačane so popolnoma držali v šahu ter jim niso dovolili, da bi se nevarno približali Savarinovim vratom. V nadaljevanju pa je odpovedala obrambna vrsta, ki ni znala več nadzorovati Tecnoferramente, ki je začela povzročati preglavice bolje pripravljenemu Primorcu. Vseeno pa je izenačenje prehuda kazen za požrtvovalno trebensko moštvo. Prvi gol za Primorca je dosegel Bogdan čuk v 11’ p.p , potem ko je spretno preigral obrambo. V 26’ pa je podvojil rezultat Pavel Kralj. V 35' in 40' bi lahko povišal število golov Možina, ki je obakrat streljal mimo vratnice, takoj za njim pa še Tessera. V 7’ d.p. je Tecnoferramenta dosegla gol. V 15’ je Kralj P. zapravil izreden zadetek, ravno tako nekaj minut pred koncem, nakar so Tržačani izenačili prav pred zaključnim žvižgom. Trebenci so se z žogo preveč «igračkali» pred lastnimi vrati, namesto da bi na konec tekme čakali s podajami na sredi igrišča in pred vran nasprotnika. Radi Portuale — Primorje 3:0 (2:0) Primorje je poraženo zapustilo igrišče. Za spodrsljaj «rdeče ■ rumeni« nimajo opravičila. Zaigrali so slabo, brez idej in poraz bi bil lahko še hujši. Obramba Primorja je bila negotova. Branilca sta pustila preveč prostosti nasprotnikom. Suber in Pescatori pa jim nista bite kos. Billa sta večkrat premalo odločna Na sredini igrišča često ni bilo nikogar, včasih pa so se znašli tam kar trije ali štirje v rdeče-rumenem dresu. Isto se je doga jato tudi v napadu. Skratka, s takim sistemom Primorje ni moglo pričakovati mnogo. Reis je, da je po 11 'minutah igre imelo proseško moštvo že dve žogi v lastni mreži, a vse bd se dalo popraviti, če bi bila enajsterica taktično bolje razporejena. Nasprotnik je pokazal zadovoljivo tehniko in odločnost, pomanjkljiv pa je bil kondicijsko. Prav to bi moralo Izkoristiti Primorje, ker je bilo tukaj boljše od nasprotnika. S tem porazom pa še nd vse zgubljeno. Ce nekateri igralci ne ustrezajo jih je treba zamenjati. Nekaj pa se nam zdi čudno: kako po t.reh mesecih treninga in tolikih prijateljskih tekmah nd trenerju še uspelo dati moštvu določene oblike. 2e prej smo imeli vtis, da nekaj šepa, v nedeljo pa je prišla potrditev. Kratka kronika: Protinapad Portualeja v 6, podaja z desne proti levi in levo krilo brez težkoče potisne usnje v mrežo. 1:0! V 11’ srednji napadalec Portualeja izkoristi zmedo obrambe in doseže drugi gol. V 35' trna Primorje priložnost znižati rezultat a Hervatič slabo strelja enajstmetrovko. V 15’ d. p. sodnik izključi levega branilca Portualeja zaradi prekrška nad Zužičem. V 28’ po zaslugi leve zveze pade tretji gol za Portuale. Kotov je bilo 12:3 za Primorje Gledalcev okrog 300. Odlično je sodil Tržačan Weigl. Bruno Rupel Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Izidi Hajduk - Sarajevo 3:1 Olimpija - Zagreto U° Vojvodina - Maribor 3:2 Radinički (K) . C. zvezda 0:1 SlOboda . Čelik 1:° Partizan . Beograd Ul Radničkd (N) - Bor 2:1 Dinamo velež 2:2 željeaničar - Vardar l: Lestvica C. zvezda 12 8 2 2 27:11 18 željezničar 12 8 2 2 21:8 18 Radničfct (N) 12 8 1 3 17:11 17 Dinamo 12 6 4 2 22:13 16 Velež 12 6 4 2 24:16 16 Sloboda 12 5 4 3 12:8 14 Hajduk 12 6 1 5 21:14 13 Beograd 12 4. 5 3 12:12 J3 Partizan 12 5 3 4 12:13 IS Sarajevo 12 4 4 4 11:12 12 Bor 12 3 6 3 8:11 12 Maribor 12 5 1 0 16:22 ll Vojvodina 12 4 2 6 16:1« 10 i Radnlčkl (K) 12 3 3 6 12:16 o a Čelik 12 2 4 6 11:18 O o Vardar 12 4 0 8 9:1« 0 c Olimpija 12 2 1 9 10:24 0 1 Zagreb 12 0 3 9 4:21 0 Prihodnje kolo Vardar . Hajduk, Velež . žeJv«*’ ničar, Bor - Dinamo, Beognau Radinički (N), Čelik - Partizan, G zvezda - Sloboda, Maribor . Račni -ki (K), Zagreto - Vojvodina, Sar* jevo _ Olimpija. 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Izidi Varteks . Zadar 4’° Šibenik - Bo: j c preloženo Lokomotiva - Rijeka železničar - Trešnjevka Metalac Rudar Oriijent . Jedinstvo BSK - Split preloženo 2:2 O:* 0:0 1:0 Karlovac Liubliana Lestvica Rijeka 12 9 2 1 Orijent 12 9 1 2 Karlovac 12 9 1 2 Metalac 12 6 5 1 Borac 10 6 4 0 Rudar 12 5 4 3 Jed tora tvo 12 4 3 5 Varteks 12 4 2 6 Trešnjevka 12 5 0 7 Šibenik 11 4 1 6 železničar 12 2 5 5 Split 11 2 5 5 Ljubljana 11 2 3 6 BSK 1Q 2 2 6 Lokomotiva 12 1 3 8 Zadiar 11 0 4 7 Prihodnje kolo 26:6 27:8 16:7 15:10 27:11 15:11 12:14 16:17 14:17 11:14 11:17 11:17 13:21 7:23 10:21 3:16 30 1« 1« 17 1« t* n 10 10 0 9 9 1 6 S 4 Ljubljana Varteks. Split -lovac, Jedinstivo - BSK, Rudar • rljent, Trešnievka . Metalac, rej. ka - željezm!čar, Borac - Lokoma tiva, Zadar Šibenik. SLOVENSKA NOG. LIGA Izidi Celje-Kladivar - N. Gorica Slavija ■ Nafta Izola - Ilirija Svoboda Kovinar Mura - Aluminij Rudar,. Drava 1:0 bo & 4:0 Mura Lestvica 10 7 1 2 33:8 Kovinar 10 5' 3 2 21:18 Izola 10 5 3 2 13:10 18:8 Svoboda 10 5 2 3 Aluminij 10 5 2 3 18:13 Rudar 10 3 6 1 18:13 16:15 Nafta 10 4 3 3 Ilirija 10 2 6 2 9:13 Slavija 10 2 3 5 9:15 Celje-Klod. 10 2 3 5 7:18 N. Gorica 10 2 1 7 Drava 10 0 4 6 7:23 Prihodnje kolo , u Drava Celje-Kladivar. AluJJr . Rudar, Kovinar . Mura, Iliri! . Svoboda. Nafta - Izola, N. Goric8 Slavij«. ZAHODNA CONSKA Izidi Tabor - Lesce Sava . Zagorje Usniar - LTH Triglav Kaper Hrastnik - Tolmin Primorje - Adria Usnjar Lestvica 10 7 3 0 25:11 Triglav 10 6 3 1 36:11 26:9 Koper 10 6 3 1 Zagorje 10 5 3 2 26:12 Hrastnik 10 5 0 5 20:11 LTH 10 4 2 4 19:2J Adria 10 4 2 4 Tabor 10 3 2 5 14:% Sava 10 2 3 5 10:1? 12:2Ž Tolmin 10 2 3 5 Primorje 10 2 0 8 n:f Lesce 10 1 2 7 5:23 Adria Prihodnje kolo Tabor, Tolmin . Pri® . Triš je, Koper - Hrastnik, LTH Zagorje Usnjar, Lesce - Sava- «{ !! 4;0 i:» S ! 10 lj> 1 1 1 4 ROART BRADFORD Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev «Well, vi ste vendar kralj, kajne?« je dalje govoril Mali David. «Ali bi ga vi ne mogli po svoji kraljevski kompetenci pošteno kaznovati?« «Kdo? Jaz?« je vzkliknil kralj Savel. «Jaz sem vendar oženjen človek. Ne, da bi se ga morda bal — ne — ampak imam ženo in družino in jo moram preživljati. Zato ne vem, zakaj bi moral ravno jaz iti ter se dati pohabiti takšnemu orjaku.« «Mar je on orjak?« je začudeno vprašal Mali David. «Dvajset čevljev je visok,« je odgovoril kralj Savel. «In kaj dela sicer?« «Le počakaj, boš že videl, ko prileze iz grmovja na po- seko in začne odpirati gobec,« je dejal kralj Savel. Kmalu nato je Goljat zlezel iz grmovja ter začel odpirati gobec. «Sem križanec divjega mačka in marogaste hijene,« je vpil. «Pravijo ma Gola Nesreča in Nagla Smrt. Ne pijem drugega ko pomije; in nekoč me je pičila indijska kača in je zaradi tega poginila. Kadar dihnem, mi letajo iz gobca zakrivljene strele s kavljem na koncu, in če pljunem, začne grmeti. Kadar se zasmejem, pokajo nebesa, in če zastokam, zadrdra v meni kakor kolovrat. Svoje prijatelje morim, iz sovražnikov pa si delam sesekljane zrezke. Cikloni in uragani tečejo za me- noj kakor psički, z levi in tigri se igram kakor z majhnimi otroki. Sem neotesanec prve vrste, zmerjati znam kot škorec, ne morem si pomagati. Kadar mi postane slabo, moram požreti vsaj enega Žida z lasmi in dlako vred, če hočem ozdraveti. In zdi se mi, da me zopet prijemlje slabost. Torej pozor! Vse vre v meni, danes bi najrajši vse razmetal!« »Ta pa zna, kaj?« je rekel Mali David. «Ta?» se je nasmehnil kralj Savel. «Ljubi deček, ta zna še kaj drugega!« «Vi se ga bojite?« «Kaj še, ne bojim se ga, ker sem tako pameten, da se mu izognem, če bi ga moral srečati,« Je pogumno odgovoril Savel. «Jaz se ga ne bojim,« je rekel Mali David. «Ti znaš menda dobro in hitro bežati, kajne?« ga je vpra-šal Savel. «Ne, nisem izmed tistih, ki pobegnejo,« je odgovoril Mali David. ((Pojdem in ga nasekam še pred večerjo. Drugače bi on nasekal mene.« «Zakaj ne,» je rekel Savel, «samo pazi, da bi se ti kaj ne zgodilo! Ne poznaš starega Goljata.« Mali David ni rekel ne besede več. Kar harfo je vzel v eno roko, v drugo pa pračo ter šel. Ko je stari orjak Goljat zagledal Malega Davida, je zarjovel: «Kaj Iščeš tukaj, ti ži-dek?« «Zdi se mi, da sem nekje slišal, da blagovolite iskati manjši pretep,« Je odgovoril Mali David z mirnostjo Angleža. «Z menoj se ne igraj, td pu-delček,« ga je nahrulil Goljat. ((Zapomni si, da sem se danes slabo naspal in da sem zelo slabe volje. In od včeraj še nisem ubil niti enega Žida. Glej, da se pobereš, preden te zgrabim in treščim na tla!« «Vi se z menoj nočete pretepati?« Je rekel Mali David. «Od vseh strani slišim o nekih orjakih, loi se znajo imenitno širokoustiti, zdaj pa vidim, da je res tako.« In nato Je zapel pesmico: «Ti si sta- ri Goljat, kdo se tebe bode bal«. In zabrenkal na harfo. Well, tole je starega Goljata pogrelo. Naježil je hrbet, potegnil glavo med rame, začel skakati, renčati, mukati kakor tele «že grem, pazd! Smrt In pogin širim na desno in levo.« In je poskakoval in plesal okrog Malega Davida. «Ze grem, ker se ne morem več premagovati,« je zaklical ter planil na Davida. Toda v tistem trenutku je Mali David dal kamen v pračo, zasukal pračo okrog glave in, preden se je Goljat nadejal, ga je zadel s kamnom ravno med oči; stari Goljat se je zgrudil in ni rekel niti mev. Zdajci je stopil iz goščave gospod Bog in rekel: «Well, to zadostuje, Mali David. Ti boš kralj in boš vladal mojemu izvoljenemu narodu.« «Ampak, Gospod,« je rekel Mali David, «Kralj je menda stari kralj Savel.« «Menda hočeš reči, da je bil kralj,« je odgovoril gospod Bog. «Vse doslej sem držal z njim, ker se je zmeraj delal, kakor da bi se znal bojevati. Ti znaš ne le prepevati, ampak se tudi bolje bojevati kot on; in vsak otrok ve, da kralj Savel peti ne zna. Je že tako, kakor sem ti rekel, deček. Td si kralj in ne pričkaj se z menoj!« «Dobro, od srca sem ti hvar ležen, Gospod,« je rekel Mali David. Pa je vzel svojo harfo, se vrnil v tabor in pel: «Pastir sem šel po svetu, ničesar nisem znal, a Goljata orjaka sem vendarle ugnal. Aleluja, aleluja.» KRALJEVSKI PLAŠČ IN KRONA KRALJA SAVLA Ko je Mali David opravil s starim Goljatom in ga je gospod Bog imenoval za kralja, je bil Mali David kralj. Toda ko se je vrnil v tabor, se je izkazalo, da kralj Savel še nič o tem ne ve. In tako ni bilo drugače mogoče, kakor da je nastal nesporazum med Savlom in Malim Davidom. «Mend je navsezadnje vse eno, če je tako ali tako,« je rekel Mali David. ((Ampak Gospod je dejal, da sem kralj jaz, vi pa pravite, da ste kralj vi, zato mislim, da je na vas in na Gospodu, kako se med seboj pogovorita, kdo izmed vaju ima prav in kdo ne.» Zdaj je stari kralj Savel po skočil ter vrgel proti Davidu bradnico, toda Mali David se je pravočasno ognil. In takoj nato je pobral kamen s tal ter ga položil v pračo. «Tole svojo pračo kar lepo pusti, mladenič!« je rekel stari kralj Savel. «Saj sem se s teboj samo šalil.« «Jaz pa se z vami ne šalim,« je odgovoril Mali David ter si še naprej pripravljal svojo pračo. «To je olrait, deček,« je rekel Savel. «če Gospod misli, da si kralj ti, se ne bom z njim prepiral.« «To rad slišim, takole se mora govoriti,« je rekel Mali David. «In kaj je torej rekel Gospod, nad kom da boš ti pravzaprav kralj, fant« je vprašal Savel. Takšnega vprašanja se Da- 06 vid ni nadejal, zato ga Je spravilo v zadrego. «Tega ni povedal,« je odgovoril, pak sam imam precej d0** misel, nad čim bom kr , 5 Pri tem se je venomer iSr$l pračo «Močno sumim,« je ljeval Savel, «da Gospod tako misli, da boš ti kralj mo nad nekaterimi m ljudmi, kakršen sd sam- - j. si vzemi nekaj mojih „ ših vojakov ter odkorakal j njimi v gozd in kraljuj njimi«. David ni hotel imeti ttWje trebnih sitnosti, zato iuu bilo to prav. Izbral si Je pe. kaj mladih vojakov ter s« . koliko časa potikal z nji®"ieo, gozdovih. A ni trajalo d<> ,p pa so jim pošle zaloge &vl niso imeli kaj jesti. ^ «Takole bi mi nikam<>r p. prišli,« je rekel vojakom- ^ stran mene ni na ten1’ .jj, kakšne mere je človek gotovo pa je, da to ni n* ^ če ne dobiva redne hrftn nima kaj jesti.« (Nadaljevanje UREDNIŠTVU: TRST - OL MONTECCH1 8, II., TELEFON 93-808 ID 94 638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: OliCB 24 MaggiO 1/1, TelefoD 33-82 - UPRAVA: TRST - 01 SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 maprei četrtletna 3.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu U) nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržeša & Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefoD 22-207, teko« račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali ogla** beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri vSocletb PubbUcitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst -—*• ■ ....................................... ......................................——------------------------------------------—--------—" ...................