KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino LETNIK 41 ŠT. l LETO 1993 UDK UDC 949.712(-2)(05) YU ISSN 0023-4923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XLI 1993 izdaja in zalaga zveza zgodovinskih društev slovenije sekcija za krajevno zgodovino LJUBLJANA Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Fardo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša-Zom, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otoi"epec, Slavica Pavlic, Marija Semo- der, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Katja Žvanut - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narod- ni muzej, Prešernova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218886) - Uprava: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgo- dovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofmansirata: Republiški sekretariat za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški sekretariat za kulturo - Tisk: Roman Hribar Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS štev. 415-4/92 z dne 5.3.1992 gre za proizvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 % po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). KAZALO CONTENTS ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND TREATISES Anka Vidovič Miklavčič: Ustanovitev in razvoj Mladinske kmečke zveze (MKZ) v okrajih Dravske banovine ............................................................................................................................. 5 Establishment and Development of the Youth Rural Association in the Districts of Drava river Ljiljana Šuštar: Gospodinjske pomočnice v prvem desetletju socialističnega obdobja ............... 15 The House-Maids in the first Decade of the socialist Era DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV NOTES ON THE ACTIVITY OF OUR INSTITUTES AND ASSOCIATIONS Maja Lozar Štamcar: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo. Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem. Razstava Narodnega muzeja v Ljubljani ....................................... 23 Castles are crumbling and Factories rising. Industrial Design in Slovenia in the 19th Century. An Exhibition of National Museum in Ljubljana Ivanka Zaje Cizelj: Šola za sestre: zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1733-1992. Razstava Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani ............................................................................. 28 The Sisters' School: the Health care Schools on the Slovene Territory 1733-1992. An Exhibition of Slovene School Museum Branko Šuštar: Izkušnji bilateralnih seminarjev učiteljev zgodovine na Koroškem 1991-1992 ........................................................................................................................................................ 30 Experiences in the bilateral Seminars of the History Teachers in Carinthia 1991-1992 JUBILEJI ANNIVERSARIES Jože Žontar - šestdesetletnik (Olga Janša Zorn) ............................................................................... 32 Jože Žontar - a Sexagenarian NOVE PUBLIKACHE NEW PUBLICATIONS Pod zvonom sv. Kancijana. Kranj 1991 (Olga Janša Zorn) ............................................................ 34 Zbornik za zgodovino šolstva - Šolska kronika. Ljubljana, Slovenski šolski muzej 1992 (Olga Janša Zorn) ............................................................................................................................. 35 Annales, Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin. Annali del Litorale capodistriano e delle regioni vicine, 2/92. Koper 1992 (Bojan Balkovec) ................................... 36 BIBLIOGRAFSKO KAZALO KRONIKE XXI-XL (1973-1992) BIBLIOGRAPHIC INDEX OF KRONIKA XXI-XL (1973-1992) Nataša Stergar: Bibliografsko kazalo Kronike XXI-XL (1973-1992) Bibliographic Index of Kronika XXI-XL (1973-1992) ........................................................................ 39 ČLANKI IN RAZPRAVE USTANOVITEV IN RAZVOJ MLADINSKE KMEČKE ZVEZE (MKZ) V OKRAJIH DRAVSKE BANOVINE ANKA VIDOVIČ MIKLAVČIČ s Na ustanovnem občnem zboru obnovljene Kmečke zveze (1935-1941) 22. decembra 1935 v Ljubljani so izrazili željo, naj bi se v bližnji prihodnosti čim več kmečke mladine vključe- valo v kmečko stanovsko-strokovno gibanje.^ Tako je bilo, ob organizacijski rasti Kmečke zveze (KZ), že v naslednjih mesecih zaslediti tudi vključevanje kmečkih fantov v njene krajevne odbore. Po pravilih društva Kmečke zveze iz leta 1935 je bilo namreč po členu 4 določeno, da more postati član društva KZ vsak državljan moškega ali ženskega spola, "ki je že dopolnil 18 leto, ki se bavi s kmečkim delom ali pa želi delovati za prospeh kmečkega stanu".^ Na seji glavnega odbora Kmečke zveze 2. decembra 1936 v Celju so soglasno sprejeli sklep o ustanavljanju samostojnih mladinskih odsekov v okviru KZ. Obenem so na tej seji sklenili, da bodo za voditelje teh odsekov prirejali čim bolj pogostne tečaje, ki naj bi trajali osem do deset dni.^ Domoljub je v svoji rubriki Iz življenja Kmečkih zvez v članku Mladinska kmečka zveza poudarjal naslednje: "Nobeno gibanje ne more postati resničen pokret, če ne zajame mladine. V mladini je idealizem in želja po udejstvovanju še prav posebej izrazita, v mladih srcih kipi življenjska sila, ki hoče zunanje dejavnosti. Organizaciji, ki ume prav ujeti vihar mladih src v svoja jadra, je zagotovljena bodočnost in moč."^ Da bi torej slovenska Kmečka zveza v bližnji prihodnosti zajela čimveč kmečkega ljudstva obeh spolov in vseh starosti, se je vodstvo Kmečke zveze zgledovalo po notranji organi- zacijski strukturi flamske Boerenbond (Kmečke zveze) in jo skušalo prilagoditi slovenskim razmeram. Vodstvo KZ je menilo, da je "treba preiskušene šole, treba je vzgojiti mladino". Zato naj bo "prva in največja skrb posvečena vzgoji mladih ljudi, ki imajo po naravi dar, da vplivajo na soljudi in dar vztrajnosti in požrtvovalnosti pri delu za splošnost". Ena prvih nalog glavnega odbora Kmečke zveze je bila, da bi Kmečka zveza postala pomembno stanovsko gibanje, v katerega naj bi bile zajete vse plasti kmečkega ljudstva. Zato so na podlagi že omenjenega sklepa glavnega odbora KZ v decembru 1936 v Celju pričeli pripravljati tečaje za izbrane kmečke fante in dekleta, ki bi po temeljitih pripravah poskrbeli za ustanovitev mladinskega odseka pri sleherni krajevni KZ. V tem smislu so vsem krajevnim KZ poslali okrožnico, da naj iz svoje organizacije pošljejo na tečaj sposobne mlade ljudi. Prvi voditeljski tečaj Mladinske KZ se je začel 13. januarja 1937 v na novo zgrajenem vajeniškem domu v Ljubljani, kjer so imeli tečajniki vso oskrbo. Tečaj je obiskovalo 33 sprejetih kmečkih fantov iz vseh krajev Slovenije. Organizator tečaja je bil predsednik Mladinske kmečke zveze Ludovik Puš, ki je bil hkrati tudi član glavnega odbora Kmečke zveze, sodelovalo pa je 17 predavatel- jev. V nedeljo 7. februarja pa so tečajniki polagali pisni in ustni izpit. Zaključka tečaja se je udeležil tudi ban dr. Marko Natlačen, ki je prisotnim kmečkim fantom tudi sprego- voril. Tečajnikom so nato slovesno izročili diplome s posvetilom iz Zupančičeve pesmi Duma: "Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš" in s pripisom, "da bodi to izkazilo klicar k skupnemu delu za slovensko kmečko mladino, ki je najžlahtnejše, kar narod pre- more".^ Glavi odbor KZ je naslednji tečaj priredil za kmečka dekleta v dneh od 6. do 1. marca 1937 v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, kjer je bila oskrba brezplačna. Domoljub je napovedal 35 deklet tečajnic; tudi tokrat naj bi prišle iz vseh delov Slovenije, seveda v okviru stare Jugoslavije. Ko je pričel decembra 1937 izhajati Orač, glasilo Kmečke zveze, je objavil imena udele- žencev obeh tečajev in krajev, od koder so prišh tečajniki. Obenem je Orač naglasil, da je bil glavni namen obeh tečajev, kakor bo tudi prihodnjih, da se kmečki fantje in dekleta seznanijo z najpomembnejšimi vprašanji, ki se dotikajo slovenskega kmeta kot stanu in da hkrati dobijo za organizacijsko in stanovsko izobraževalno delo primerna navodila. Četudi so bili tečajniki moralno obvezani, da po uspešno opravljenem tečaju v svojem domačem 5 kraju nemudoma pričnejo ob tamkajšnji kra- jevni KZ snovati mladinske odseke, se le-ti niso razvili tja do zime 1937/1938. Orač je za tak časovni zamik navajal opravičilo, češ da je Kmečka zveza šele na letnem občnem zboru 7. marca 1937 v Ljubljani sprejela spremembe in dopolnitve pravil društva Kroečke zveze, na podlagi katerih naj se snujejo in delujejo Mladinske KZ, poleg tega pa je morala KZ, oziroma njeno vodstvo, počakati na odobritev novih pravil s strani banske uprave. In slednjič, zaradi prezaposlenosti v poletnih mesecih, se je kmečka mladina lotila organizacijskega dela šele v zimi 1937/1938." V tem času je Domoljub prinašal članke v nadaljevanjih o organizaciji nemškega in bel- gijskega kmeta in posebej o organiziranosti, programu in dejavnosti nemške oziroma flam- ske kmečke mladine. To so bila krajša in strnjena poročila s študijske poti avtorja L. Puša, ki je zlasti poudarjal vlogo mladine v kmečkem stanovskem gibanju. Puš se je predvsem navduševal za belgijsko razhčico Kmečke zveze in Mladinske kmečke zveze, ki jo je skušal uveljaviti v slovenskem kmečkem gibanju. Na prvem občnem zboru Kmečke zveze 7. marca 1937, na katerem je organizacijsko že precej razvejana Kmečka zveza ugotovila, da šteje 220 krajevnih Kmečkih zvez in več kot 30.000 članov, so med drugim sprejeli tudi spremenjena pravila, ki so določala še ustano- vitev ženskega mladinskega odseka KZ. Do- polnjena in spremenjena pravila Kmečke zveze je nato banska uprava Dravske banovine odobrila 12. aprila 1937.^"^ Po pravihh je bila Kmečka zveza društvo in osrednja organizacija krajevnih KZ in njenih odsekov, področje delovanja se je raztezalo na vso državo, imela pa je sedež v Ljubljani. Društvo je bilo, kot so navajala pravila, nepolitično. Naloge društva so bile naslednje: 1. organizirati kmečki stan stanovsko, strokovno in kulturno in mu priboriti vse pravice na vseh področjih javnega udejstvovanja, zlasti na gospodarskem podro- čju, 2. vzbujati v kmečkem stanu na temelju krščanskih in narodnih načel stanovsko in državljansko zavednost in ga strokovno izobra- ževati, 3. pospeševati gospodarsko blagostanje kmečkega stanu, širiti zadružno misel in dajati pobude za zadružno organizacijo. A če je v pravilih Kmečke zveze iz leta 1935 določeno, da more postati član društva vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, je v pravilih iz leta 1937 znižana starostna doba na 14 let. Seveda s poroko ali s prevzemom posestva preide novi gospodar ali gospodinja med člane Kmečke zveze oziroma Ženske Kmečke zveze. Sicer pa je L. Puš v Koledarju Kmečke zveze zapisal: "vsi otroci morajo aktivno, tvorno sodelovati!... Dokler je doma, v kmečki hiši, naj bo v kmečki organizaciji", četudi se bo kasneje učil kakšne obrti ali odločil za kak drug poklic. V krajevni odbor KZ, ki je bi samostojna pravna oseba in ga je ustanavljal glavni odbor, so se lahko organizirali odseki bodisi v Zvezo kmečkih žena (kmečkih gospodinj in drugih ženskih članic od 30 leta dalje) in Mladinsko kmečko zvezo fantov od 14 do 30 leta ter Mladinsko kmečko zvezo deklet, tudi od 14 do 30 leta starosti. Pri tem kaže zapisati dejstvo, da se je starostna meja, ki so jo navajala pravila kmečkega stanovskega gibanja v obdobju 1929-1941, vse bolj zniževala. V ilustracijo moremo za razliko od obnovljene Kmečke zveze (1935-1941) navesti preosnovano kmečko stanovsko-strokovno organizacijo Ju- goslovansko kmetsko zvezo, ki je delovala od leta 1929 do razpusta decembra 1931 in je v svoje članstvo sprejemala od dopolnjenega 21 leta starosti.^^ Kaže, da je kmečko stanovsko gibanje v klerikalnem taboru v drugi polovici tridesetih let vse bolj stremelo za tem, da bi vključevalo čim več kmečke mladine od najzgodnejših let dalje. V drugi polovici aprila 1937 je glavni odbor Kmečke zveze poslal vsem krajevnim kmečkim zvezam nova pravila in pravilnike. Pravila so morale krajevne KZ poslati banski upravi v ponovno odobritev, s čimer naj bi bil zagotovljen nemoten organizacijski razvoj ne le ženskih, marveč tudi mladinskih odsekov pri krajevnih KZ. MICZ je dobila 1937. poleg idejno-program- skih smernic tudi svoj pravilnik, po katerem je lahko postal član MKZ vsak mladenič, ki se je ukvarjal s kmetijstvom. Vsak član pa se je moral zavezati, da bo "svoje verske dolžnosti vestno opravljal" in se neoporečno obnašal. Člane je sprejemal in izključeval krajevni odbor Kmečke zveze, vendar po predhodnem spora- zumu z MKZ. Vodstvo krajevne MKZ je sestavljal 10 članski svet, v katerega so sodili vsi člani krajevne MKZ in so se morali dvakrat na leto sestati. V odbor krajevne MKZ pa so bili izvoljeni na prvem članskem svetu predsednik, tajnik in vsaj trije odborniki, poleg tega pa sta bila člana odbora tudi pooblaščeni odbornik krajevne KZ in domači duhovnik. Prav tako je imela MKZ svojega zastopnika v krajevnem odboru KZ. Drugače pa je imela vsaka krajevna MKZ svoje področje dela na območju krajevne KZ, četudi ni imela položaja samos- tojne pravne osebe. Sočasno s širšimi organizacijskimi pripravami so tekli razgovori tudi med vodstvoma Kmečke zveze in Prosvetne zveze (PZ). Na prvem Zvezinem svetu PZ 7. januarja 1937 v Ljubljani, pod predsedstvom dr. F. Lukmana, 6 so med drugim govorili tudi o odnosu med obema organizacijama. L. Puš je v referatu Kako naj društva vzbujajo kmečko stanovsko zavest med drugim zastavil tudi vprašanje: "Kam s kmečko mladino?" in takoj zatem poudaril, da mora to vprašanje reševati kmečko stanovsko gibanje samo v okviru Kmečke zveze. S tega vidika naj se tudi določijo smernice dela med prosvetnimi društvi in Kmečko zvezo. Vtem ko naj PZ skrbi za splošno izobrazbo, je naloga Kmečke zveze "predvsem dvigniti strokovno kmetsko izobrazbo". Slednjič je L. Puš vsebino referata strnil v naslednjo resolu- cijo: 1. Vse prosvetno delo v društvih, v katerih so večinoma kmetje, naj bo usmerjeno h kmečko-strokovni izorazbi, 2. Potrebno je določiti področje dela ene in druge organizacije in 3. Vse delo naj "bo posvečeno katoliški skupnosti in slovenski zavesti". Četudi je že kazalo, da se bodo zadeve sporazumno uredile, kar je potrdila ena izmed sej odbora PZ pozimi 1937, so se na tretjem Zvezinem svetu 2. junija istega leta v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani pokazala tudi nasprotja. Na tem svetu je sodeloval tudi dr. Fran Kulovec, eden vztrajnih in zaslužnih organizatorjev Kmečke zveze, ki je govoril o namenu in ciljih Mladinske kmečke zveze. Med drugim je kot privrženec "novodobnega kmečko stanovskega gibanja" naglasil, da sloni na Slovenskem "tako politična kakor tudi kulturna organizacija na kmetu, zato je pač naša dolžnost, posvetiti vso pažnjo kmečkemu stanu kot - nositelju kulturnega gibanja. Nasprotniki so to pač dobro spoznali ter se vrgli zlasti na kmečko mladino, vsled tega ne smemo tudi mi izpuščati izpred oči kmečke mladine". Ob dejstvu, da že deluje Zveza fantovskih odsekov pod okriljem Prosvetne zveze, je F. Kulovec nadaljeval, naj se sporazumno razčisti nakazano vprašanje. "Možnost in obširno polje za delovanje pa je dana obema organizacijama. Ena bi vodila splošno vzgojo, druga bo pospeševala stanovsko kulturo." Določene predloge na podlagi pravil obeh mladinskih organizacij je dal L. Puš in nakazal posamezne razlike v dejavnosti. Obenem je še zatrdil: "Ni naš namen razdvajati kake organi- zacije temveč osnovati novo, ki naj bi zajela ono mladina na kmetih, med katero se ne more usidrati nobena izmed dosedanjih." L. Puš je še podčrtal, da "ne gre za vprašanje ustanovitve mladinske kmečke organizacije, marveč za to, da se najde način za sodelovanje. Tu je jedro problema". ^ Toda v spomenici Zveze fantovskih odsekov (ZFO), ki jo je posredoval na tem Zveznem svetu njen zastopnik prof. V. Žitko, je rečeno, da ZFO odklanja novo mladinsko organizacijo, "češ, da Kmečka zveza ni zrasla iz kontinuitete naše organizirane katoliške skupnosti". Poleg tega da je vsebina ZFO ista, podobno da ima tudi nova Mladinska kmečka zveza, kar pomeni le cepljenje članstva in s tem moči. Spomenica je nadalje sodila, da pomeni MKZ "dejansko le presaditev neke organizacijske ideje iz inozemstva na naša tla", da bo težko ločiti delavsko mladino od prave kmečke, da se s takšno cepitvijo pospešuje "razredni boj", ki pa ga je "treba odklanjati tudi z vzgojnega stališča". Delitev mladine na stanovski podlagi, je spomenica še slednjič zatrjevala, "razbija farno skupnost in zavest občestvenosti vseh katoličanov v župniji", zato je ZFO proti organiziranju MKZ. Po daljši razpravi so po Puševem predlogu sprejeli naslednji dogovor: 1. Obe organizaciji si bosta prizadevali za čim tesnejše sodelovanje, 2. Naloga MKZ je, da širi kmečko - stanovsko zavednost in izobrazbo in skrbi za strokovno gospodarski napredek kmečkega stanu. Pros- vetni zvezi v Ljubljani in Mariboru pa bosta v okviru svojih društev skrbeli za splošno ljudsko prosveto. 3. Tam, kjer v kraju že deluje mladinski odsek te ali one organizacije in bi glede na značaj članstva delo po sprejetih načelih trpelo, se bo organiziranje kasneje snujočega odseka sporazumno opustilo.^^ Ko so sredi novembra 1937 izšle idejno- programske smernice MKZ v knjižici Razori za setev in žetev slovenske kmečke mladine, je bilo vprašanje ustanavljanja njenih mladin- skih odsekov še vedno odprto in marsikje odvisno od naklonjenosti krajevne duhovščine do stanovskega organiziranja kmečke mladine. Tako je v ohranjenem dopisu z dne 20. novembra 1937, ki sta ga skupaj s knjižico poslala predsednik Kmečke zveze J. Brodar in zastopnik Mladinske KZ L. Puš tudi vsem župnim uradom v obeh škofijah, razumljivo še vedno dobro vidna negotovost Kmečke zveze, porojena iz nerazpoloženja duhovščine do posebnega organiziranja kmečke mladine v MKZ. Zato sta oba avtorja dopisa upala, da bo v prihodnje s knjižico marsikatera nejasnost odstranjena in hkrati zatrjevala: "Nočemo razbijati farne skupnosti. Toda v sedanjem času je nevarno, da se razbije sama, če ne bomo sodelovali in organizacijsko zajeli kmečke množice, zlasti mladine." Avtorja v dopisu tudi zagotavljata, da dela KZ za "enotnost fare in enotnost slovenskega naroda" seveda na po- dročju kmečkega gibanja. Pri tem sta omenila, da "imamo živahno mladinsko kmečko gibanje nasprotnikov", ki da mladino vodijo "proč od Cerkve", njenih naukov in "od slovenstva",^^ kjer sta mislila na organiziranost kmečke mladine v Zvezi kmetskih fantov in deklet (ZKFiD) v liberalno - unitarnem taboru. Že v Razorih za setev in žetev kmečke 7 mladine je bila poudarjena načrtnost organi- zacijske rasti mladinskih odsekov. Ustanavljah naj bi se iz vrst "onega stotisoča kmečke mladine, ki ni organizirana". MKZ naj bi se gradila počasi, in naj bi najprej pripravila in usposobila organizatorje za delo in se šele potem lotila organiziranja mladine. MKZ naj bi se ne ustanavljala "kar počez, ampak povsod po načrtu". Pri tem naj MKZ z odprtimi rokami sprejema pomoč in sodelovanje že obstoječih fantovskih odsekov (FO) in dekliških krožkov (DK), nikjer pa jih ne bo vabila v svoj odsek z namenom, da bi razbila ali oslabila že obstoječe odseke. V takem primeru se po sporazumu v določenem kraju ne bi organiziral odsek MKZ. Obenem se ne bi načelno branilo vključevanje članov MKZ še v druga "načelno enaka združenja", marveč je knjižica celo priporočala, naj si kmečki fant pridobi tudi drugo splošno izobrazbo in telesno vzgojne veščine. Značilno je tudi, da je L. Puš v Domoljubu za primerjavo pisal tudi o vzgoji kmečke mladine v Nemčiji. Zlasti je pou- darjal naslednje: ker sloni vse gibanje narod- nega socializma na mladih ljudeh, so ti deležni največje skrbi celotnega strankinega in družbe- nega aparata. Njih skrb je osredotočena na izobrazbo in vzgojo mladine po načelih nacionalsocializma. Nemška kmečka mladina je bila prvotno samostojno organizirana v okviru državnega prehranjevalnega stanu (Riechsnärstand) in je bila šele leta 1934 pritegnjena v Hitlerjevo mladino (Hitler- jugend). Toda navkljub temu je še nadalje ostala naloga prehranjevalnega urada, kot organizacije kmetov, da preko oddelka Pode- želska mladina (Landjugend) še posebej vzgaja in izobražuje kmečko mladino v stanovskem pogledu. Tako se je v državnem mladinskem vodstvu Hitlerjeve mladine osnoval poseben samostojen oddelek pod imenom kmetstvo (Bauerntum), ki je imel natančna navodila glede dela kmečke mladinske organizacije. Puš je nato tudi okvirno orisal nemške kmečke in kmetijske strokovne šole ter šole za kmečke voditelje. S tem je predvsem želel pokazati, da je umestno tudi v Sloveniji ustanoviti v okviru kmečke stanovske organizacije poseben odsek za kmečko mladino, ki bo imel povsem svoje področje vzgoje, izobraževanja in dejav- nosti. L. Puš je nakazal pomen in delovanje mladinske kmečke zveze tudi v okviru belgijske Boerenbond, ki je imela podobno vlogo kot nemška kmečka mladina. Vodstvo mladinskega odseka KZ je skupaj z vodstvom Kmečke zveze v zimi 1937/38 znova organiziralo voditeljski tečaj za kmečko mladi- no in sicer za fante od 19. do 27. novembra 1937^^ in dekleta od 9. do 17. decembra 1937. Organizatorji so si prizadevah, da bi bili pritegnjeni v te tečaje res le najboljši in najzanesljivejši, pa glede na "vnemo za kmečka vprašanja, organizatorske sposobnosti in seveda neoporečnost v vsakem oziru ter vplivnost pri kmečki mladini".^^ Kmečka zveza in Mladinska kmečka zveza sta torej zbirali slovensko kmečko mladino po stanovski plati, ki pa ponekod na podeželju ni dobila podpore. Zlasti so imeU pomisleke, če se omejimo le na katoliško-klerikalni tabor, vodstveni organi krajevnih prosvetnih društev. Med njimi je bila tudi krajevna duhovščina, ki je smela v skladu s pravilnikom MKZ poseči v delovanje mladinskih odsekov. Še več, bilo je določeno, da je mesto krajevne duhovščine tudi v teh odsekih, saj, kot je pisal L. Puš, "ne more biti ob strani pri tem velikem prerojevalnem delu slovenske kmečke mladine, ki mora zajeti polagoma zadnjo kmečko hišo".^^ Oporečnežem delitve dela znotraj kmečke stanovsko-strokovne organizacije pa je osrednje vodstvo MKZ odgovarjalo, da bi bila sicer Kmečka zveza preokorna, da mora zlasti mladina "na svoj ski, mladini primeren način" obravnavati vsa pereča vprašanja in si pridobiti zmožnosti za uveljavljanje v organizaciji. Pri tem se je vodstvo sklicevalo na podobno organiziranost kmetov v drugih deželah, pred- vsem pa na flamsko Kmečko zvezo. Kakšna je bila organizacijska rast Mladinske KZ, še posebej v primerjavi s Kmečko zvezo? Na plenarni seji GO KZ 9. januarja 1938 so ugotovili, da je krajevnih KZ 264 s 60.000 člani, da obstaja le še malo občin ali župnij, kjer ni bilo še nič storjenega za KZ.^^ Na podlagi nadrobne raziskave o organizacijski rasti Kmečke zveze od njene ustanovitve decembra 1935 pa do marca 1941 smo ugotovili, da je že ob koncu leta 1937 delovala v vseh okrajih, razen v okraju Murska Sobota. Na podlagi tabel o ustanovnih občnih zborih krajevne KZ in še posebne tabele, ki prikazuje rast krajevnih KZ po posameznih okrajih, smo ugotovili, da je bila sicer rast krajevnih KZ po posameznih okrajih zelo različna, vendar je bilo med takratnimi 25 okraji le sedem takih, kjer so imeli glede na število tedaj obstoječih občin manj kot polovico KZ in je bil izjema le okraj Murska Sobota. Dodati velja, da je na drugem rednem občnem zboru 20. februarja 1938 zastopalo 509 delegatov KZ.^^ Ob pospešeni rasti krajevnih KZ, zlasti v prvih letih 1936. in 1937., je Mladinska KZ torej z dveletno zamudo spomladi 1938 obstajala le v nekaterih okrajih. V poročilu L. Puša na občnem zboru KZ 20. februarja 1938 izvemo, da je vodstvo MKZ imelo 6 sej, na katerih so preučevali način organiziranja in delovanja mladinskih odsekov na dežeh, sestavljali načrte in določali snov za tako 8 imenovane "kmečke večere", razpravljali o krojih, praporih itd. Pri tem je poudaril, da so se nekateri referenti lotili dela "z izredno vnemo in skrbnostjo, kar je najboljše jamstvo, da bo delo rodilo tudi zaželene sadove v korist slovenske kmečke mladine".Prav tako izve- mo, da so načrti "kmečkih večerov", se pravi sestankov MJCZ kot pripomočkov za samosto- jno delo mladine pri že obstoječih mladinskih odsekih, potrdili prve uspehe. O nadaljnem organiziranju mladinskih odsekov in zbiranju novih kandidatov iz vrst kmečkih fantov in deklet za vodstvene tečaje pa je bilo glede na dotedanje manj uspešno ustanavljanje mladinskih odsekov sklenjeno, naj vse krajevne Kmečke zveze izberejo primernega fanta ali dekle in mu ali ji zaupajo organizacijo mladinskega odseka; šele tako preizkušenega bodo vključili med tečajnike. Sicer pa je L. Puš v poročilu znova poudaril, da je "velika stanovska dolžnost slehernega slovenskega kmeta" zlasti pa "vsakega člana KZ, da svoje otroke pošlje v našo mladinsko organizacijo, ker jih bomo učili visoko ceniti vse, kar je s kmečko hišo v zvezi, ljubiti rodno grudo z vsem srcem in vso voljo..." Člani vodstva krajevne KZ pa imajo dolžnost, da spremljajo in nadzorujejo delo mladinskih odsekov in jim po potrebi pomagajo. Osrednje vodstvo MKZ je od decembra 1937 dalje objavljalo organizacijske vesti v Oraču (1937-1939), ki je imel poleg rubrike Iz življenja kmečkih zvez in Iz pisarne Kmečke zveze tudi rubriko Mladinska kmečka zveza. Ko pa je bil Orač po drugem letniku januarja 1940 reorganiziran in je postal glasilo ne le Kmečke zveze, marveč tudi Kmetijske zbornice - ves čas obstoja (1937 do 1941) s samo nekajmesečnim presledkom pa tudi glasilo zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ) -, je dobil še prilogo Vestnik za organizacijska vprašanja, v katerem lahko sledimo razvoju MKZ in tudi Kmečke zveze. V rubriki Mladinska kmečka zveza so bile objavljene poleg tekočih organizacijskih vesti, ki so marsikdaj nadomestovale okrožnice, tudi še vesti o eni od pomembnih dejavnosti mladin- skih odsekov, to je o nagradnem tekmovanju za člane MKZ. V prvi številki Orača decembra 1937 je naznanilo, da so pričeli delovati fantovski oziroma dekliški odseki Kmečke zveze, bržkone tja od novembra, decembra 1937. Fantovski mladinski odseki so bili ustanovljeni v Št. Jurju pod Kumom, Beltincih, Ormožu, Selah- Šum- berku. Št. Janžu pri Velenju, Šenčurju, Goricah, Vojniku, Št. Joštu nad Vrhniko, Šmartnem pri Litiji, Žireh, Trebnjem, Begunjah pri Cerknici, Križevcih, Predosljah, Dolu- Sv. Heleni in Mirni peči. Dekliški odseki pa so obstajali v Št. Janžu pri Velenju, Šenčurju, Goricah, Št. Vidu pri Stični, Šmartnem pod Šmarno goro, Komendi. Orač je ob ugotovitvi, da se še snujejo novi odseki, izrazil tudi željo, naj ne bi "noben tečajnik in tečajnica dopustila, da bi bili stroški zanje zavrženi."'^*^ 1. januarja je bil v Kozjem ustanovni članski svet, kot so imenovali ustanovitev mladinskega odseka; šlo je za dekliški odsek.^ Prav tako so ustanovili dekliški odsek v Žireh in 23. februarja fantovski odsek v Guštanjih (današ- njih Ravnah na Koroškem)."^^ V tem času so začeli delovati fantovski odseki še v Dobrunjah, Celju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Črnomlju (Talčji vrh), dekliški pa v Šmartnem pri Litiji, Dobrovi, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v župniji Sv. Trojica (v občini Sv. Lenart v okraju Maribor levi breg). Nadalje so bili v februarju ali marcu ustanovljeni mladinski odseki v Tržišču na Dolenjskem, Sv. Tomažu pri Ormožu in Št. Juriju ob Scavulci."^^ V aprilu so bili ustanovljeni mladinski odseki v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, Bohinjski Srednji vasi, Zagorju, Ormožu in Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Iz kratkih poročil, ki jih je objavil Orač o nekaterih mladinskih odsekih, je razvidno, da jim je pomagala pri ustanovitvi odseka ali pri nadaljnem delu tudi krajevna duhovščina, da je bilo število članstva pretežno od 20 do 40, ponekod tudi do 60 in so imeli nekateri odseki na vsakih 14 dni članske sestanke. Na plenarni seji glavnega odbora KZ, ki je bila ob zaključku kmetijske ankete, se pravi v začetku junija 1938, so med drugim obravnavali tudi poročilo vodje MKZ L. Puša. Iz objavljenega poročila v Oraču izvemo, da je Puš poudaril, da se MKZ "razvija zadovo- ljivo, kljub težavam, s katerimi se mora boriti. Opaziti je pri vseh odsekih zadovoljstvo nad delom, ki ga je začrtala MKZ". Seveda bo še nadalje potrebno paziti, da ne bi prišla MKZ v spore z drugimi organizacijami, s čimer so se nato v razpravi strinjali tudi drugi odborniki, ki so tudi priznavali prve uspehe nove mladinske organizacije. V maju 1938 so bili ustanovljeni fantovski odseki MKZ v naslednjih krajih: Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Središče ob Dravi, Zminec in Velika Polana, dekliški odsek pa v Zagorju ob Savi.'^^ V poletnih mesecih MKZ ni organizacijsko napredovala iz že znanega vzroka, to je, zaradi prezaposlenosti pri kmečkem delu, ponekod pa tudi zaradi pritegnitve kmečke mladine v društveno živ- ljenje v okviru krajevnih podružnic Prosvetne zveze. Že ustanovljeni odseki MKZ pa so sodelovali v nagradnem tekmovanju. Ob koncu leta 1938 je bilo ustanovljenih po posameznih okrajih največ fantovskih odsekov, medtem ko 9 je organiziranost deklet nekoliko zaostajala. V zimi 1938/39 so organizirali tretji voditelj- ski tečaj za kmečke fante in dekleta. Tečaj za fante je potekal od 29. decembra 1938 do 5. januarja 1939, za dekleta pa od 7. januarja do 17. januarja 1939."^^ Osrednje vodstvo MKZ jih je priredilo z namenom, kot je poročal Orač, da bi kmečko mladino seznanili z vsemi vprašanji, s katerimi se ukvarja KZ in ji s tem dali možnost, da se usposobi za organi- zacijsko delo. Prav voditelji mladinskih odsekov bi morali nadalje skrbeti za vzgojo in delovanje kmečke mladine, se pravi za vse delo na kmečko-stanovskem področju. Obenem naj bi dobila kmečka mladina "jasne pojme o problemih, ki jih stavlja današnji čas".'* S tega vidika so bila predavanja o naslednjih temah: slovenski kmet v okviru narodnega občestva, slovenski problem, narodne manjšine, politični problemi in politični razvoj našega naroda, kmečka politika, kmečka mladina in Cerkev, kulturni problemi vasi, kmet - jedro narodnega občestva, socialno vprašanje našega kmeta, liberalizem in komunizem, izseljensko vprašanje in gospodarska ter organizacijska vprašanja. Od teh naj še navedemo teme, kot so samopomoč v zadrugah, Kmetijska zbornica, gospodarska politika z ozirom na kmeta itd. Tečaje je obiskovalo dotlej največ, 36 fantov in 30 deklet. Tudi tokrat so morali tečajniki z izpiti pokazati usposobljenost za vodstveno delo mladinskih odsekov. Kot je bilo že v navadi, je ob koncu tečajnike pozdravil ban M. Natlačen. Med drugim je dejal: "Naš narod je kmečki in če Slovenci ne bi imeh kmečkega stanu, nas bi že zdavnaj ne bilo. Kjnet je čuval našo zemljo in ohranjal slovensko besedo... Tudi sicer je kmečki stan živi in zdravi vrelec, iz katerega prihajajo zdravi sokovi, ki ne oplajajo samo kmečkega stanu ampak tudi vse ostale."^" Pred občnim zborom Kmečke zveze, ki je bil 5. marca 1939 v Celju, so imeh krajevni odbori KZ 12. februarja istega leta svoje občne zbore; zborovalo je kar 300 krajevnih KZ.^^ Na novo pa so bili ustanovni članski sveti mladinskih odsekov v 16 krajevnih KZ in sicer fantovski in dekliški v Dobovi, Sv. Katarini (občina Medvode), Dolu pri Hrastniku, Primskovem, Polšniku, samo fantovski odseki v Polju pri Ljubljani, Javorju, Makolah, Gornjem gradu in Št. Juriju ob južni železnici, kjer so imeli pred ustanovnim članskim svetom z bodočimi člani celo večte- denski tečaj. Dekliški odsek je pričel delovati še v Predosljah. Orač, ki je tedaj pisal o "velikem razmahu MKZ", četudi "so bile marsikje velike težave", je poročal, da je narastlo število mladinskih odsekov na 95, medtem ko so ponekod tudi že ustanovljeni novi pripravljalni odbori. Vprašanje delovanja MKZ je obravnaval tudi VII. odbor Kmetijske zbornice, to je odbor za kmetijske (kmečke) organizacije, zadruž- ništvo, kmetijsko zavarovanje in vaško higieno na svoji prvi seji, ki je bila 3. junija 1938. Tam so odborniki ugotavljali, da ima MKZ "isti program, kot fantovski odseki", kar pa ni bilo res. BiH so tudi skupnega mnenja, da deluje v vasi preveč organizacij in da bi kazalo nekaj sorodnih organizacij združiti. Zato so sprejeh sklep, naj se vsa prizadevanja čim bolj usmerijo k zahtevi, da bi prosvetna društva bolj gojila kmečko miselnost in kmetijski pouk. Glede na to, da prav duhovščina v glavnem vodi podeželska posvetna društva, so še sklenili, naj bi Kmetijska zbornica stopila v stik z vodstvom semenišča in predlagala, naj bi poslej gojencem nudili tudi primemo izobrazbo s področja kmečkega življenja in gospodarstva. V marcu 1939 sta bila ustanovljena dekliška odseka MKZ v Makolah in pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah.^"* Še vedno pereče in še ne do konca rešeno vprašanje odnosa MKZ in Prosvetne zveze in seveda s tem v zvezi zagate v organizacijski rasti mladinskih odse- kov, je obravnaval L. Puš v poročilu na občnem zboru Kmečke zveze 5. marca 1939 v Celju. Uvodoma je tožil, da je Mladinska KZ šla "v dobi dveh let skozi težke preizkušnje, ki tudi v zadnjem letu niso bile še odstranjene. V krogih naših javnih delavcev niso naši načrti mogli biti vedno prav razumljeni in ocenjeni, zaradi česar so jim sicer v pravilni skrbi za našo narodno enotnost prigovarjali in naspro- tovali, češ. da cepimo skupne sile slovenske mladine". Znova je Puš poudarjal, da je MKZ že z delom dokazovala, kaj pomeni izpolnjevanje nalog za slovenskega kmeta in utrditev kmečkih domačij in da nobena organizacija ne opravlja tega poslanstva, zato ne more biti nobenega cepljenja skupnih moči. Ko je nadalje L. Puš poročal o delu osrednjega vodstva MKZ, ki je imelo 14 sej, na katerih so razpravljali o organizacijskem razvoju in delu odsekov MKZ, je pojasnil, da je največ težav "povzročalo vprašanje prave oblike sodelovanja med MKZ in ostahmi društvi, odseki in krožki, ki izpovedujejo ista svetovnonazorska načela." Da bi razčistili medsebojne odnose je vodstvo Kmečke zveze pokazalo "izredno voljo in pripravljenost" pri reševanju vprašanja odnosa med obema orga- nizacijama, v kar je KZ vložila v preteklem letu veliko dela in moči.^^ Voditelj MKZ je še poročal, da obstaja 95 mladinskih odsekov in da si mora nova ideja o posebnem organiziranju kmečke mladine "skoro vsepovsod le s težavo utirati pot", pri tem pa je naglasil, da bi bilo lahko odsekov še enkrat toliko, "če 10 ne bi čutili nekega tihega odpora nekaterih duhovnikov". Puš se je zato obračal na odbornike krajevnih KZ in naročal, naj bi poslej iskali tesnejše sodelovanje s krajevno duhovščino.^^ Poleg tega je tožil, da je bilo potrebno premagati predsodke o nepotrebnosti MKZ pri samem kmečkem prebivalstvu. Zato je bila naloga Orača tudi v tem, da je v nekaj člankih utemeljeval potrebo, da se mora vendarle tudi na tisoče in tisoče kmečke mladine, ki še ni nikjer organizirana, vključiti v kmečko stanovsko dbanje, da bi okrepila slovenski kmečki stan. N plenarni seji glavnega odbora Kmečke zveze 26. novembra 1939 je vodstvo ugotav- ljalo, da so se hkrati z organizacijskim razvojem krajevnih KZ razvijali tudi odseki MKZ in da živahno delujeta 102, medtem ko je 25 odsekov že priskrbelo svoje prapore. Puš je v svojem poročilu še povedal, da se "delo odsekov MKZ že izdatno pozna". Osrednje vodstvo MKZ je pripravljalo in izdajalo predavanja in drugo snov, ki je bila predmet obravnave na sestankih mladinskih odsekov. V prizadevanju, da bi se mladinski odseki v okraju med seboj bolje povezali, so aktivirali določeno število šolskega učnega osebja, ki naj bi svetovalo in nadzo- rovalo delo mladinskih odsekov. Ob sprejetju Puševega poročila so na plenarni seji tudi sklenili, da je treba posvečati razvoju mladinske organizacije vso pozornost in da je treba kmečko mladino "vzgojiti v kmečki miselnosti, sicer se bo grudi popolnima odtujila". Decembra 1939 je bil v Ljubljani že četrti voditeljski tečaj. Udeležilo se ga je, kot so objavili v Vestniku za organizacijska vprašanja februarja 1940, le 18 fantov in 29 deklet. Ta objava je tudi opozorila pristojne krajevne Kmečke zveze, da so dolžni pomagati tečaj- niku, ko se bo v domačem kraju lotil ustanavljanja mladinskega odseka.^^ Na občnem zboru delegatov Kmečke zveze v Celju 25. februarja 1940, na katerem so bili predstavniki tudi iz vrst Prosvetne zveze. Zveze združenih delavcev in Zveze absolventov kmetijskih šol, je tajnik Milan Finec v poročilu o delovanju obeh organizacij navedel, da je bilo takrat ustanovljenih 330 krajevnih KZ v občinah ali v župnijah in 101 mladinski odsek, od tega 58 fantovskih in 43 dekliških, pri mnogih pa so še pripravljali ustanovitev odseka. Sprejet je bil Brodarjev predlog, da se pri vsaki krajevni KZ osnujeta oba odseka MKZ in da imajo prisotni delegati častno dolžnost poskrbeti za ustanovitev obeh odse- kov. Vse to razkriva, da vodstvo Kmečke zveze še daleč ni bilo povsem zadovoljno z rastjo mladinskih odsekov, četudi je Krnečka Tabor kmečke zveze 15. avgusta 1938 na Brezjah. Fototeka Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani 11 zveza veljala za množično organizacijo sloven- skih kmetov. V letu 1940 sta bila na novo ustanovljena fantovska odseka v Ratečah-Planici in Prevaljah in dekliška v Št. Juriju pri Celju in Nevljah. Fantovski in dekliški odsek sta delovala še na Št. Janžu pri Vinski gori in dekliški odsek v Sv. Miklavžu nad Laškim, fantovski pa v Št. Janžu pri Velenju. Kaže, da marsikateri mladinski odsek pri krajevni KZ vodstvu Mladinske kmečke zveze ni sproti poročal o ustanovnem članskem svetu, marveč le o delovanju, o čemer je pisal tudi Orač in kasneje Vestnik za organizacijska vprašanja (mesečna priloga Orača). Zato smo tudi tovrstne podatke uporabili kot dokaz za ustanovitev in delovanje MKZ v posameznih krajih. Mladinski odseki so torej delovali še v Koprivnici pri^ Rajhenburgu^^ (Brestanici). Mirni peči. Skalah pri Velenju, Račni, Grosupljah,'^° Trbovljah,''^ Ormožu ''^ Sv. Bol- fenku pri Središču, Cezanjevcih, Primsko- vem pri Litiji. Marca 1941 pa so ustanovih fantovski in dekliški odsek še v ptujskem okraju in sicer na Ptuju,^^ v Sv. Barbari v Halozah, ^ Št. Vidu pri Ptuju, in v okraju Ljubljana- okolica v Polhovem Gradcu.^^ Poslednja voditeljska tečaja pred aprilskim zlomom sta bila v decembru 1940. Zanju so določili kmečke mladeniče in mladenke pred- vsem iz tistih krajev, kjer še ni bilo mladinskih odsekov ali pa so obstajali le pripravljalni odbori. Tudi tokrat so imeli tečajniki (27 fantov in 26 deklet) vso oskrbo brezplačno, krajevne KZ pa so prispevale za stroške. Aprila 1941 je bilo organizacijsko stanje mladinskih odsekov v posameznih okrajih po zbranih podatkih v Oraču (137-1941) s prilogo Vestnik za organizacijska vprašanja (januar 1940 do aprila 1941) naslednje: okraj Brežice 11 K KZ Dobova (dekliški in fantovski). Koprivnica (d. in f.), Videm ob Savi (f.) okraj Celje 17 K KZ Celje (f.). Št. Jurij pri Celju (d. in f.), Vojnik (f.) okraj Črnomelj 10 K KZ Črnomelj (f.) okraj Dravograd 9 K KZ Guštanj (d. in f.), Prevalje (f.) okraj Gornji Grad 10 K KZ Gornji Grad (f.), Mozirje (d. in f.) okraj Kamnik 19 K KZ Komenda (f.), Nevlje (d.) okraj Kočevje 13 K KZ Dolenja vas (d. in f.). Velike Lašče (d.) okraj Kranj 17 K KZ Cerklje na Gorenjskem (f.), Gorice (d. in f.), Naklo (d. in f.), Predoslje (d. in f.), Šenčur (d. in f.) okraj Krško 12 K KZ Št. Janž (f.), Št. Rupert (f.), Tržišče (d.) okraj Laško 7 K KZ Dol pri Hrastniku (d. in f.). Sv. Miklavž (d.) okraj Lendava 8 K KZ Behind (f.), Polana (f.) okraj Litija 13 K KZ Polšnik (d. in f.), Primskovo (d. in f.), Šmartno pri Litiji (d. in f.). Št. Jurij pod Kumom (f.). Št. Vid pri Stični (d.), Zagorje ob Savi (d. in f.) okraj Ljutomer 12 K KZ Cezanjevci (d. in f.), Križevci (d. in f.), Ljutomer (d. in f.), Mala Nedelja (d. in f.). Sv. Jurij ob Ščavnici (Videm) (d. in f.) okraj Ljubljana-okolica 23 K KZ Polje (f.), Dobova (d. in f.), Dobrunje (f.), Dol (f.). Polhov Gradec (d. in f.), Račna (d. in f.), Sv. Katarina (d. in f.), Šmarje (f.), Šmartno pod Šmarno goro (d. in f.), St. Jost nad Vrhniko (f.) okraj Logatec 7 K KZ Begunje (d. in f.), Rovte (d. in f.). Ziri (d. in f.) okraj Maribor desni breg 13 K KZ Makole (d. in f.), Polskava (d. in f.) okraj Maribor levi breg 15 K KZ Sv. Jakob (d. m f.), Sv. Lenart (d.), Sv. Rupert (d.). Sv. Trojica (d.) okraj Novo mesto 17 K KZ Mirna peč (d. in f.), Selo-Šumberk (f.), Trebnje (f.) okraj Ptuj 17 K KZ Ormož (d. in f.), Ptuj (d. in f.), Središče ob Dravi (f.). Sv. Barbara v Halozah (d. in f.). Sv. Tomaž (f.). Št. Vid pri Ptuju (d. in f.) okraj Radovljica 11 K KZ Bohinjska Srednja vas (f.), Rateče-Planica (f.) okraj Slovenj Gradec 11 K KZ Stari trg (d. in f.). Skale pri Velenju (d. in f.), Šmartno pri Slovenj Gradcu (d. in f.). Št. Janž pri Velenju (d. in f.), Topolščica (d. in f.), Velenje (d. in f.) okraj Škof j a Loka 14 K KZ Javorje (f.), Trebija (d.) 12 Nadroben pregled mladinskih odsekov po okrajih pokaže, da v treh okrajih (Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Murski Soboti) niso ustanavljali MKZ. Sicer pa je bilo tudi v vseh drugih okrajih le nekaj odsekov, prevladovali so fantovski ob neznatnem zaosta- janju dekliških. Od 308 krajevnih KZ konec leta 1940, oziroma 328 januarja 1941, kot je navedeno na jubilejnem občnem zboru kmečke zveze 26. januarja 1941, je imelo po naši ugotovitvi le 76 krajevnih KZ tudi mladinske odseke, torej okrog četrtina vseh. Vseh odsekov pa je bilo 118 (od tega 52 dekliških in 68 fantovskih)). Morda je ob tem zanimivo, da so bili tako kot krajevne KZ tudi njeni mladinski odseki v okrajih z najmanjšim odstotkom kmečkega prebivalstva, to je v Laškem, Kranju,, Ljubljani -okolici, Radovljici. Med vzroki za to, poleg že opisanega odnosa vodstva Prosvetne zveze do Mladinske KZ, ki se je dokaj pozno pričela načrtno organizirati, moramo še dodatno upoštevati, da so v tem času poskusili organizirati kmečko mladino tudi v organizacijo Katoliške akcije, pod imenom Zveza katoliških kmečkih mladcev in Zveza katoliških kmečkih mladenk, pri čemer je bila zopet najbolj obremenjena krajevna duhov- ščina. Na drugi strani pa se je beg kmečke mladine s podeželja nadaljeval, pri čemer sta morda prednjačila oba prekmurska okraja, od koder je mnogo mladine odhajalo na (sezon- sko) delo v Nemčijo in Francijo (seveda v letih pred drugo svetovno vojno) ali v nekatere pokrajine v državi, npr. v Belje. O prekomer- nem odhajanju kmečke mladine iz vrst večjih kmečkih posestnikov se je zlasti pritoževal murskosoboški okraj v dopisu Kmetijski zbor- nici leta 1940, v katerem je prosil, da bi ustrezni uradi preprečili odhod posebno tistim, ki imaio dovolj dela na svojih kmečkih obratih. Ob tem pa ne smemo prezreti, da se je mladina iz obeh prekmurskih okrajev, ki je odhajala na sezonsko delo, posebej organi- zirala predvsem v Zvezo poljedelskih delavcev, ki se je ustanovila aprila 1937 s sedežem v Murski Soboti. Leta 1940 naj bi ta štela v 24 podružnicah (bile so v Prekmurju in nekaj v Medjimurju) okoli 14.600 članov, sredi septembra 1940 pa se je vključila v delavsko strokovno organizacijo. Zvezo združenih de- lavcev, ki pa je vse bolj navezovala stike z vodstvom Kmečke zveze. Slabo organizacijsko rast MKZ je torej pripisati konkurenčnosti ZFO in ZDK znotraj katoliškega tabora, pa tudi živahno delujočim društvom v nasprotnem taboru v okviru Zveze kmetskih fantov in deklet (ZKFiD). Posebej je poudariti, da je imela ZJCFiD to prednost, da je bilo njeno krajevno društvo po pravilih samostojna pravna oseba, da je imela zelo široko področje dejavnosti (prosvetno in kmeč- ko stanovsko), medtem ko je bila MKZ enostransko usmerjena, zato so bila društva kmetskih fantov in deklet vsekakor privlačnejša za vaško oziroma kmečko-obrtno mladino. Vodstvo MKZ je v poročilih na občnih zborih navajalo, da so v krajevnih MKZ uspešno vpeljaU "kmečke večere". Gojili so deklamacije, petje narodnih pesmi, govorniške vaje, pa tudi poslušali predavanja iz kmetijskih strok. Nekatere krajevne MKZ so prirejale tudi mladinske tabore in izlete. Slovensko javnost so seznanjali tudi s strokovno vodenimi nagradnimi tekmami, na katerih je strokovna komisija ocenjevala večmesečno delo prijavlje- nih, tako krajevnih MKZ kot posameznih članov. Tako npr. so pri kmečkih fantih ocenjevali rast in kakovost pridelanih poljščin, urejenost hleva in rejo hlevske živine pa tudi strokovno kmetijsko znanje. Pri kmečkih dekletih so ocenjevali vzdrževanje reda in čistoče v domači hiši in okolici, gojenje povrtnin, perutnine itd.^^ Kot zanimivost naj še navedemo, da so že prej, zlasti pa ko je glavni odbor KZ leta 1940 uvedel za vse župnije, kjer so delovale krajevne KZ, jesensko kmečko praznovanje - zahvalno nedeljo, bile krajevne MKZ še posebej dejavne. Na zahvalno nedeljo so v sprevodu s prapori in poljskimi pridelki v košarah prihajali k cerkvenemu obredu. Oživ- ljen starodavni slovenski kmečki praznik so popestrili še s popoldansko proslavo "kmečko akademijo". V spomladanskem času pa so istega leta praznovali tudi "prošnjo nedeljo". Vse to naj bi mladino in nasploh kmečko ljudstvo, kot je pisal Domoljub, krepilo v občutku stanovske skupnosti in povezanosti svoje usode, pa tudi vzbujalo ljubezen do kmečkega življenja in dela.^ OPOMBE 1. Novine Slovenske krajine, 12. januarja 1936, št. 2 — 2. Arhiv Slovenije (odslej AS), fond banska uprava Dravske banovine, drugi oddelek BAN 16-2 (odslej BAN 16-2), Društva, fase. 9140-10600/1936, št. spisa 9595/1; pravila Kmečke zveze — 3. Orač, december 1/1937, št. 1, v rubriki Mladinska kmečka zveza - Naši odseki — 4. Domoljub, 1. januarja 1937, št. 1, Mladinska kmečka zveza — 5. Ibid. — 6. Domoljub, 1. januarja 1937, št. 1 — 7. Orač, december 1937, št. 1 — 8. Domoljub, 10. februarja 1937, št. 6. Ludovik Puš je bil na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu v dvajsetih letih vzgojitelj in strokovni učitelj, bil je tudi kulturni delavec in skladatelj. Leta 1932 ga je Marušičeva banska oblast nasilno upokojila, oktobra istega leta pa je bil izvoljen v vodstvo Prosvetne zveze. Kot 13 zadružni referent se je pozneje zaposlil na Kmetijskem oddelku banske uprave Dravske ba- novine. (Primerjaj Domoljub, 30. oktobra 1935, št. 44, Žrtve JNS režima v kmetijski stroki; Brazda, III/1936, št. 10-11; 12 nep. str.; Petdeset let Kmetijske šole na Grmu 1886-1936, Novo mesto 1936, str. 99, 101, 102 — 9. Domoljub, 3. marca 1937, št. 9; Ibidem, 17. marca 1937, št. 11, Dekliški tečaj K.Z.; Orač, december 1937, št. 1. Poleg tečaja so si kmečka dekleta ogledala nekatere znamenitosti Ljubljane, med drugim Narodni muzej. Jugoslovan- sko tiskamo in Krekovo gospodinjsko šolo v Šiški. Tudi na dekliškem tečaju, tako kot na fantovskem, so imeli večerno prireditev. Ob zaključku pisnih in ustnih izpitov pa jim je ob nagovoru ban dr. M. Natlačen izročil diplomo — 10. Orač, december 1937, št. 1 — 11. Orač, ibid. — 12. Domoljub, 1. aprila 1937, št. 13, Organizacija nemškega kmeta; 7. aprila 1937, št. 14, Tržni red v Nemčiji; 14. aprila 1937, št. 15 Vzgoja kmečke mladine v Nemčiji; 28. aprila 1937, št. 17, Stanovska in strokovna izobrazba v okrilju belgijske kmečke zveze; 5. maja 1937, št. 18, Belgijska mladinska kmečka zveza; 12. maja 1937, št. 19, Izobrazba kmečke mladine v Belgiji — 13. Domoljub, 10. marca 1937, št. 10, Slovenski parlament — 14. AS, BAN 16-2, fond Društva, fase. 9001-11000/1938, št. spisa 10679/3, pravila Kmečke zveze z dne 7. marca 1937 — 15. Ibid. — 16. Koledar Kmečke zveze za leto 1938, L. Puš, Mladinska kmečka zveza, str. 90, 91 — 17. AS, BAN 16-2, fond Društva, fase. 9104-10600/1936, št. spisa 9595/1, Pravila Kmečke zveze 1935 — 18. Ibid., fase. 2801-3800/1929, Pravila Kmečke zveze za ljubljansko oblast odobrene z dne 5. julija 1929 in 30. maja 1930 — 19. Domoljub, 28. aprila 1937, št. 17, notica v rubriki Iz življenja Kmečkih zvez — 20. A INZ, Gradivo Zveze kmetskih fantov in deklet, fase. 3, Pravilnik Mladinske kmečke zveze 1937, str. 3-7 — 21. Vestnik Prosvetnih zvez Ljubljana, Maribor, januar 1937, št. 1, str. 6-7. Primerjaj tudi L. Pušev prispevek sredi aprila 1937 v Domoljubu pod naslovom Kako je pri nas, kjer Puš razmejuje delo ene in druge organizacije. (Domoljub, 14. aprila 1937, št. 15) — 22. Primerjaj Vestnik Prosvetnih zvez Ljubljana, Maribor, februar 1937, št. 2, str. 13-14 — 23. Vestnik Prosvetnih zvez, junij 1937, št. 6, str. 44. Ibid., str. 45 — 23a. Ibid. — 24. Ibid., str. 45 — 25. A INZ, Gradivo Zveze kmetskih fantov in deklet, fase. 1; Primerjaj tudi objavo tega dopisa v Grudi 1938, št. 10, str. 225, Bog daj srečo! — 26. Ibid. — 27. Razori za setev in žetev. Ljubljana 1937, str. 37 — 28. Ibid., str. 38, 39 — 29. Domoljub, 14. aprila 1937, št. 15, Kako je povsod. Vzgoja kmečke mladine v Nemčiji — 30. Ibid. — 31. Orač, december 1937, št. 1, Naši odseki v rubriki Mladinska kmečka zveza — Koledar Kmečke zveze za leto 1938, L. Puš, Mladinska kmečka zveza, str. 93 — 33. Ibid., str. 92 — 34. Ibid., str. 93 — 35. Orač, januar 1938, št. 2 — 36. Primerjaj Anka Vidovič-Miklavčič, Kmečko stanovsko gibanje v klerikalnem taboru na Sloven- skem 1935-1941. Borec, Ljubljana 1990, št. 1, str. 71-143, zlasd str. 114 s tabelo o krajevnih KZ — 37. Orač, februar 1938, št. 3 — 38. Orač, februar 1938, št. 3, Delo Mladinskih odsekov v rubriki Mladinska kmečka zveza — 39. Ibid. — 40. Orač, december 1937, št. 1 — 41. Orač, februar 1938, št. 3 — 42. Orač, marec 1938, št. 4 — 43. Orač, april 1938, št. 5 — 44. Orač, januar, februar, marec, april 1938, št. 2, 3, 4, 5 — 45. Orač, junij 1938, št. 7 — 46. Orač, maj 1938, št. 6, junij 1938, št. 7 — 47. Orač, januar 1939, št. 1, februar 1939, št. 2 — 48. Orač, februar 1939, št. 2 — 49. Orač, januar 1939, št. 1 — 50. Orač, februar 1939, št. 2 — 51. Orač, marec 1939, št. 3; Orač, maj 1939, št. 5 — 52. Orač, marec 1939, št. 3 — 53. AS, fond Kmetijska zbornica, fase, neoštevilčen /zapisniki sej Kmetijske zbornice/. Zapisnik 1. seje VII. odbora za kmetijske organizacije, zadružništvo, kmečko zavarovanje in vaško higieno — 54. Orač, april 1939, št. 5 — 55. Orač, april 1939, št. 5 — 56. Ibid. — 57. Ibid. — 58. Ibid. — 59. Vestnik za organizacijska vprašanja, januar 1940, št. 1 — 60. Vestnik za organizacijska vprašanja, februar 1940, št. 2 — 61. Vestnik za organizacijska vprašanja, april 1940, št. 4 — 62. Ibid. — 63. Ibid., februar 1940, št. 2 — 64. Ibid., maj 1940, št. 5 — 65. Ibid., avgust 1940, št. 8 — 66. Orač, februar 1939, št. 2, julija 1939, št. 7 — 67. Orač, avgust 1939, št. 8 — 68. Orač, september 1939, št. 9, oktober 1939, št. 10 — 69. Orač, oktober 1939, št. 10 — 70. Ibid. — 71. Ibid. — 72. Ibid. — 73. Ibid. — 74. Ibid. — 75. Ibid., marec 1939, št. 3.; september 1939, št. 4. — 76. Vestnik za organizacijska vprašanja, april 1941, št. 4 — 77. Ibid. — 78. Ibid. — 79. Ibid. — 80. Vestnik za organizacijska vprašanja, december 1940, št. 12; januar 1941, št. 1, Voditeljska tečaja M KZ — 81. Vestnik za organizacijska vprašanja, februar 1941, št. 2 — 82. AS, fond Kmetijska zbornica, fase, neoštevilčen. Dopis okraja Murska Sobota Kmetijski zbornici 1940 (poleg letnice datum ni viden — 83. Slovenski dom, 17. marca 1941, št. 63 — 84. Primerjaj Orač, marec 1938, št. 4; Ibid., april 1938, št. 5; Ibid., december 1939, št. 12; Vestnik za organizacijska vprašanja, marec 1940, št. 3; Ibid. maj 1940, št. 5 — 85. Domoljub, 6. novembra 1940, št. 45 14 GOSPODINJSKE POMOČNICE V PRVEM DESETLETJU SOCIALISTIČNEGA OBDOBJA LJILJANA ŠUŠTAR Izraz gospodinjske pomočnice opredeljuje osebe, največkrat dekleta, ki so v gospodinjstvu delodajalca opravljale hišna (gospodinjska) opravila, od pospravljanja in kuhanja do varovanja otrok. Ob številnih leposlovnih delih in etnoloških raziskavah, predvsem o kmečkih hlapcih in deklah ter manj "služjiinjah", kot je udomačen izraz za gospodinjske pomočnice, imamo tudi etnološko raziskavo o služkinjah v Ljubljani med obema vojnama.^ V njej avtorica Janja Žagar predstavi socialni izvor služkinj in njihovih delodajalcev, vzroke in način zaposlo- vanja, opravila, socialno in pravno zaščito ter poklicna združenja.^ In kakšni so bih pogledi, odnos nove družbe do njih po osvoboditvi? Enega izmed njih je možno razbrati tudi iz literarnega dela Spoznanja Radka Poliča: "Takrat nama je službujoča uradnica s povzdig- njenim glasom zdrdrala nove poglede na ravnanje s pomočnicami. Iz tega je človek razbral, da si nismo na jasnem, kako naj v socialistični družbi ravnamo s služkinjami. Po eni strani so še potrebne, hkrati pa vemo, da je to najbolj nehvaležno in ponižujoče delo, če že ne izkoriščanja človeka." In še nekoliko naprej: "Izrabila je našo zmedenost, saj nismo vedeli, kako naj se obnašamo do nje. Postati mora enakopraven član družine, spoštovati moramo njeno dostojanstvo, z nobeno besedo ali kretnjo ji ne smemo dati čutiti, da je 'dekla'."^ Oglejmo si skozi nekatere vire njihovo številčnost, sindikalno povezovanje, socialni položaj, kulturnoprosvetno in politično udejst- vovanje v času po letu 1945. Sindikalno povezovanje - kazalec številčnosti Za poklicna združenja in organizacije go- spodinjske pomočnice niso kazale pravega interesa, ne v letih med obema vojnama, ne po letu 1945. Njihovo organiziranost pred letom ^1945 je predstavila navedena razprava Janje Žagar. Prva združenja so bila namenjena pomoči v primeru starosti, onemoglosti in brezposelnosti. V taki funkciji sta bila v Ljubljani leta 1905 ustanovljena Zavod sv. Marte in Društvo Zavod sv. Marte. V stari Jugoslaviji so delovale tri strankarsko obarvane strokovne organizacije. Prva, Poselska zveza, nastala iz Zveze služkinj, se je vključila v krščansko socialistično Jugoslovansko strokovno zvezo, druga pa je bila Zveza gospodinjskih pomočnic, ki ni pogojevala strankarske pripad- nosti, izdajala pa je tudi glasilo Gospodinjska pomočnica. Obe organizaciji sta bili vključeni v Delavsko zbornico. Tretja, Organizacija hišnih poslov, je delovala v okviru Zveze delavskih žena in deklet. Z nastopom italijan- ske oblasti 1941. so ustanovih Sindikat hišno- gospodinjskih poslov za Ljubljansko pokrajino, vključen v Pokrajinsko delavsko zvezo. Kakšno je bilo stanje organiziranosti do konca vojne, razberemo iz poročila enega od oddelkov Pokrajinske delavske zveze z dne ll.maja 1945. Število članstva na dan l.maja 1945 je bilo 157. Bih so tudi edini, ki niso imeli urejenih delovnih in plačilnih pogojev s kolektivno pogodbo oziroma posebnimi mezd- nimi pogodbami. Z nastajanjem nove sindi- kalne organiziranosti v Jugoslaviji spomladi 1945 se je med mnogimi (26 strokovnih zvez) oblikoval tudi sindikat gospodinjskih pomočnic Zveza delavcev hišnega pomožnega osebja (tudi Zveza gospodinjskih pomočnic). V začet- ku aprila 1945, na seji plenuma Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije (ESZDNJ), so bila sprejeta in konec maja potrjena pravila Zveze.^ Zveza je povezovala naslednje poklice: gospodinjske pomočnice, kuharice, sobarice, hišne šoferje in hišne postrežnike. Iz pravil sledi, da je bila Zveza dolžna poleg delovanja pri obnovi in graditvi Demokratične federativne Jugoslavije skrbeti za izboljšanje socialnega položaja svojih članov in dvig kulturnega in strokovnega nivoja delavcev, gmotno pomagati članom v primeru bolezni, brezposelnosti in v pravnih sporih v zvezi z delovnimi odnosi. Zadnja alineja člena, ki govori o nalogah Zveze, pa pravi, "da vodi stavkovne, tarifne in druge akcije svojih organizacij." V Sloveniji so se začele na pobudo Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo v mesecu juliju 1945 priprave za organiziranje hišnega pomož- nega osebja. Prva je bila ustanovljena že v juliju podružnica v Ljubljani in je septembra vključevala 300 članov. Tajništvo Zveze (vod- stveni organi sindikalne zveze na ravni repub- like) nikakor ni moglo zaživeti vse do jeseni 1946. Iz tega časa nam je znana tudi sestava odbora Zveze: predsednica je bila Angelca Krže, podpredsednik Franc Lukšič (hišnik), tajnica Milica Domajnko, blagajnik Ivan Vr- bovšek (hišnik), člani pa Marica Maric, Jelka 15 Lončarič in Tončka Starič. Na prvi konferenci Zveze aprila 1946 pa so bili prisotni le člani ljubljanskih podružnic. V tej stroki je bilo opazno stalno odhajanje žena v druge poklice in je bil pregled nad številom zaposlenih in organiziranih v sindikatu težak in tudi ne povsem zanesljiv. Kljub temu si oglejmo nekaj številk. Za december 1945 imamo podatke o podružnici v Ljubljani s 430 člani, treh podružnicah v okolju Ljubljana okolica s 140 člani in eno podružnico v mariborskem okrožju z 42 člani. Že januarja 1946 pa se omenjenim podružnicam priključita še dve podružnici v novomeškem okrožju s 55 člani. Od samega začetka se je tajništvo zveze ukvarjalo z vprašanjem rešitve vključevanja gospodinjskih pomočnic v sindikat. Tako v poročilih navaja za jesen 1945, da je od 1700 gospodinjskih pomočnic v Ljubljani organizira- nih 350. Za leto 1947 navajajo poročila, da jih je v Kranju od 150 organiziranih 93, v Kamniku od 70 pa 24. Število organiziranih gospodinjskih pomočnic po krajih v letih 1945-1948 kaže spodnja tabela. Trbovlje, pa jih skoraj ni bilo. Na kratko si oglejmo organiziranost gospodinjskih pomočnic v Ljubljani. Do pomladi 1946 so bile organi- zirane v eni podružnici. Poročilo tajništva Zveze s konca marca 1946 pa navaja že štiri. Poleti istega leta je 10 podružnic povezoval Krajevni odbor Zveze (KOZ) hišnega pomož- nega osebja. Aprila 1947 je bila izvedena reorganizacija v štiri podružnice: podružnica Ljubljana 1 s sedežem na Sv. Petra cesti 85 (danes Trubarjeva uUca), podružnica Ljubljana 2 na Gregorčičevi ulici 7, podružnica Ljubljana 3 na Gosposvetski cesti 14 in podružnica Ljubljana 4 v Černetovi ulici 31. Ukinjen je bil tudi KOZ Zveze. Ob vključitvi v Zvezo krajevne industrije in obrti spomladi 1948 so bile organizirane v dveh podružnicah. Zadnji podatek o organiziranosti je iz srede julija 1949 v zapisniku seje Krajevnega odbora sindikata, kjer se navaja, da se je iz treh oblikovala ena podružnica. Rast zaposlovanja v tej stroki moramo iskati v povezavi z razvojem drugih družbenih dejavnosti (javnih služb), z zaposlovanjem in Pregled organiziranja gospodinjskih pomočnic po krajevnih sindikalnih podružnicah 1945 - 1948 v ust. = v ustanavljanju Iz nje sledi, da je bilo največ gospodinjskih pomočnic zaposlenih v največjih središčih, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. V industrijskih centrih, kot sta Jesenice in vključevanjem žena v politično življenje. Z razvojem industrializacije (čas prve petletke) pa lahko povezujemo od leta 1947 prisotno večje povpraševanje po gospodinjskih pomočni- 16 cah, kot pa jih je trg delovne sile nudil, saj so se le-te ob mobilizaciji za proizvodnjo bolj množično zaposlovale v industriji. Poročilo o stanju šolstva v Ljubljani iz leta 1950 navaja, da v šolskem letu 1949/1950 v mesecu oktobru in novembru ugotavljajo povečanje bolniških dopustov posvetnih delavk: "Mnogo teh zamu- jenih dni gre na račun mater, ki so po zadnji mobilizaciji delovne sile ostale brez hišnih pomočnic in morajo v primeru otrokovega obolenja ostati doma in ga negovati. Mobili- zacija hišnih pomočnic za produkcjo je občutno prizadela ravno družine pedagoških delavk in jim zelo otežila, nekaterim (z večjim številom otrok) celo onemogočila pripravo za pouk... da ne govorimo o strokovnem in političnem študiju."^^ Zaradi nenehnega upadanja števila članic Zveze hišnega pomožnega osebja in vključe- vanja posameznic v manjših krajih v druge sindikalne zveze, so od pomladi 1947 s terena prihajale pobude o ukinitvi samostojne zveze. Po 6. plenumu Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije februarja 1948 se je Zveza hišnega pomožnega osebja vključila v Zvezo delavcev krajevne industrije in obrti, ta 1950. v Sindikat obrtnih delavcev in 1955. v Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev. V Zvezo krajevne industrije in obrti so se vključile kot samostojne podružnice gospodinj- skih pomočnic dve iz Ljubljane, po ena z Maribora, Celja, Kranja in Ptuja, podružnice po ostalih krajih pa zaradi majhnega števila kot grupe podružnice Krajevne industrije in obrti. Po ukinitvi samostojne Zveze hišnega pomožnega osebja kot samostojnega sindikata so podatki o delovanju gospodinjskih pomočnic vedno bolj skopi in suhoparni, zasledimo jih največkrat v poročilih, podanih na občnih zborih pripadajočega sindikata. Tako lahko razberemo iz poročila o letnem občnem zboru Krajevnega odbora zveze delavcev (KOZ) krajevne industrije in obrti Ljubljana, da je bilo leta 1949 sindikalno organiziranih 1800 gospodinjskih pomočnic.^^ Za leti 1953-1954 govorijo podatki o 2200 gospodinjskih pomoč- nicah v Ljubljani. Za leto 1956 pa se jih navaja 1663 v okraju Ljubljana.^^ Koncem leta 1955 je bilo še 90 gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v okviru Gospodinjskega biroja pri Zavodu za napredek gospodinjstva. Opravljale so delo v določenem delovnem času (med 6 in 12 uro ter 14 in 16 uro).^'' V letu 1957 je zaposloval Zavod 53 deklet za pomoč 350-400 gospodinjstvom.^^ Leta 1965 je bilo v Sloveniji še 4583 gospodinjskih pomočnic, v Ljubljani 1049, in leta 1983 v Sloveniji 884 in v Ljubljani 300.^^ Gospodinjske pomočnice in delodajalci Tako je tudi po drugi svetovni vojni ves čas predstavljalo podeželje vir, iz katerega so prihajala dekleta - gospodinjske pomočnice. V obravnavanem času je predstavljala ta služba odskočno desko za nove poklice: delavke v tovarnah, kurirke, šivilje, sprevodnice, voznice trolejbusov, strojepiske, knjigovodkinje, bolni- čarke in delavke v gostinski stroki. Ta poklicna znanja so si pridobile z izobraževalnimi tečaji. Poglejmo nekaj ugotovitev o tem v poročilu o problemih brezposelnih žensk iz leta 1954: čutilo se je veliko pomanjkanje gospodinjskih pomočnic, posebno zanesljivih in zmožnih, kmečka dekleta so zaposhtev gospodinjskih pomočnic odklanjala, ker so želela zaposlitev v podjetjih zaradi večjega zaslužka. Največkrat so se zaposlila samo za kratek čas, da so si pridobila znanstva in stanovanje pri gospodinji, v zameno pa so v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Sadu niso rodila tudi pri- zadevanja za organizacijo gospodinjskih šol in tečajev, v katerih naj bi se gospodinjske pomočnice izpopolnjevale v pripravljanju in serviranju hrane, nakar bi lahko zahtevale boljše pogoje dela in višje plačilo. Zaposlovanje je potekalo praviloma mimo Odseka za posredovanje dela pri odborih sindikata oziroma Biroja za posredovanje dela. Gospodinjske pomočnice so iskali z oglasi v časopisih, s priporočili sorodnikov in s poznan- stvi, kar pa je omogočalo kršitve socialne zakonodaje (obvezno socialno zavarovanje, višina plače, dopust, prosti čas).^^ V času prve Jugoslavije so zaposlovale gospodinjske pomočnice meščanske družine. Največ delodajalcev je bilo zaposlenih v javnih službah, zaposlovale so jih tudi trgovske družine in rentniki. Če so se slednji po 2. svetovni vojni zaradi finančnega stanja (nacionalizacija premoženja) odpovedovali gospodinjskim pomočnicam, so te še vedno zaposlovali delodajalci v svobodnih poklicih, zaposleni v javnih službah (pravniki, zdravniki, novinarji, profesorji, učitelji) ter novo nastajajoči sloj funkcionarjev in aktivistov. In če so do 2. svetovne vojne bile njihove delodajalke - gospodinje praviloma doma, so bile kasneje večji del zaposlene ali pa vključene v politično življenje in je bilo gospodinjstvo popolnima prepuščeno gospodinjskim pomočni- cam. Podatek, naveden na plenumu Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana junija 1955, ki je obravnaval položaj zaposlenih žena, je navajal, da je od 4000 gospodinjskih pomočnic 3/4 zaposlenih v gospodinjstvih, kjer je zaposlena žena. Hkrati je Angelca Ocepek, politična delavka (nadvse aktivna v ženskih organizaci- jah), v diskusiji povedala, da ni perspektiva 17 Ponudba in povpraševanje po gospodinjskih pomočnicah, Ljudska pravica, 15. maj 1945, str. 6: Mali oglasi najeti za dom gospodinjsko pomočnico, saj je od delavk tako in tako nima nobena, pač pa v iskanju pomoči oziroma razbremenitvi "de- lavk - gospodinj in mater", ustanavljanju vrtcev, šolskih kuhinj, obratnih menz, menz družbene prehrane in uslužnostnih podjetij. Misel, ki je že kazala na prisotno mnenje v družbi o nepotrebnosti gospodinjskih pomočnic, ker da so tako in tako nedostopne "širokim množicam" in da jih zaposluje le višji sloj. Pravna in socialna zaščita Po končani 2. svetovni vojni je bilo potrebno urediti tudi vprašanje socialnega položaja gospodinjskih pomočnic. Junija 1945 je steklo dopisovanje med Ministrstvom za socialno politiko Narodne vlade Slovenije in Glavnim odborom ESZDN za Slovenijo za določitev plač. V svojem dopisu z dne 27. junija 1945 je sindikat poročal, da plače gospodinjskih pomočnic do tedaj niso bile urejene ne s posebno kolektivno pogodbo ne z mezdnimi sporazumi, ampak s svobodnim sporazumom med "hišno-gospodinjskimi posli" in delodajal- cem. Zaradi večjega povpraševanja od ponudbe naj bi v tem času v posameznih primerih zrasle plače na 1000 lir vključno s stanovanjem in hrano. V dopisu je nadalje sindikat predlagal način določitve začasnih plač. Pri tem je opozoril, da je potrebno upoštevati težavnost in leta službe, plače naj bodo 30% do 40% višje, kot so plače vajencev v trgovinskih obratih, določene v 11. čl. Uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v zasebnih podjetjih, ker da je delo gospodinjskih pomočnic pomembnejše in težavnejše. Hkrati pa, da je potrebno upoštevati kupno moč gospodinjstev saj "...ne bi take obremenitve prenesle družine s številnimi otroki, ki bi morale opustiti služkinjo..." Predlog za določi- tev plač hišno - gospodinjskim poslom, prikazuje predlog sindikata v omenjenem dopisu. Ker se je pripravljala zamenjava lir v dinarje in ni bili pričakovati, da bi bila do takrat sprejeta odredba o plačah, so predlagali, naj se sprejme najnižja akontacija v znesku 400.- dinarjev DFJ. Že 29. junija 1945 je izšla Odredba Narodne vlade Slovenije o začasni ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodar- skih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah, kjer je bila določena zanje najnižja mesečna plača 300.- din DFJ z vso oskrbo.^** Prva samostojna odredba o plačah gospodinjskih pomočnic je bila potem sprejeta 27. junija 1946.^^ Tu je bil določen zaslužek glede na delovno dobo in vrsto opravil. Najnižja plača je bila 400. -din (do enega leta službovanja), najvišja pa do 900.- din (nad enim letom dela, opravljanje vseh hišnih del s kuhanjem), k temu je spadala še celotna oskrba. V odredbi so zapisana še določila o prostih dnevih - ob četrtkih in nedeljah popoldne. Prav tako morajo omogočiti delo- dajalci gospodinjskim pomočnicam nemoten počitek med 21. in 6. uro. V juliju 1952 je bila sprejeta nova uredba, ki je določala le najnižjo plačo in sicer 3.800 din oziroma 4.500 din v kolikor tudi kuha.^** Od plače se odšteje vrednost dajatev v naravi - stanovanje in hrana - ne sme pa biti višja od 2800 din. Na podlagi zakona o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežnic iz leta 1959 je bila maja 1960 izdana še zadnja odredba o plačah.'^^ Višina plače je bila določena glede na obseg gospodinjskih del, znanje in delovno dobo. Minimalni mesečni znesek za delovno dobo do enega leta in gospodinjska dela brez kuhanja je bil 6.000 din. Za čas nad deset let delovne dobe in samostojno opravljanje vseh gospodinjskih del pa je bil minimalni znesek 12.000 din. V plačah je bila zajeta tudi oskrba, ni pa smela biti večja od 60% plače. Že omenjeni zakon o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežnic iz leta 1959 je celostno urejal njihov status. V njem so bili kot gospodinjska dela našteti kuhanje, pospravljanje, čiščenje, pranje, likanje, krpanje in varovanje otrok. Predvideval je obvezni prvi 18 in periodične zdravniške preglede, strokovno usposabljanje gospodinjskih pomočnic. Določe- na je bila enomesečna zdravniška oskrba pri delodajalcu v primeru bolezni. V poglavju o sklenitvi delovnega razmerja je bil med drugim opredeljen način sklenitve delovnega razmerja (pisni ali ustni), sfarostna meja, ki je omogo- čala sklenitev delovne pogodbe, je bila 15 let. Pri določbah o delovnem času, počitku in dopustu so bile določbe o 8 oziroma 9 (pod 18 let) urnem nočnem počitku, dveh prostih dnevih v tednu (v trajanju najmanj 5 ur), plačanem letnem dopustu glede na dobo zaposlitve (od 12 delovnih dni za čas do 5 let, do 30 delovnih dni za delovno dobo nad 25 let). V zakonu je bil določen način prenehanja delovnega razmerja. Tako je gos- podinjska pomočnica lahko odpovedala de- lovno razmerje brez vnaprejšne odpovedi v primeru, da ji delodajalec ni izplačeval redno prejemkov, če ji ni nudil primerne hrane in stanovanjskega prostora, "...če delodajalec grdo ravna z njo ali če jo sili k storitvi nezakonitih oziroma nemoralnih dejanj ali če jo sili k opravljanju dela v življenju oziroma zdravju nevarnih pogojih in dela, ki ni bilo dogovor- jeno." Delodajalec pa je lahko odpustil gospodinjsko pomočnico brez vnaprejšnje od- povedi, "...če s svojim ravnanjem ogroža življenje delodajalca oziroma njegovih družin- skih članov ali če jo delodajalec zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ah na predlog..." Socialno zavarovanje so urejali zakoni o izvajanju socialnega zavarovanja, uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja in uredbe o prispevkih za socialno zavarovanje. Za obrav- navano obdobje opozorimo na dva zakona. Prvi, izdan 4. maja 1945, je urejal izvajanje socialnega zavarovanja za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti (pokojninsko zavarovanje), nezgode in brezposelnosti po osrednjem oziroma deželnih zavodih za soci- alno zavarovanje. Bil je podlaga naredbi o določitvi mezdnih razredov in dajatev social- nega zavarovanja, datirani z dne 23.5.1945 in z veljavnostjo od 1. maja.^^ V njej so bile gospodinjske pomočnice razvrščene v II. mez- dni razred v višini zaslužka med 30 in 40 lir na dan in z zavarovalno mezdo 30 lir. Zakon o socialnem zavarovanju iz leta 1946 je določal pravico na državno socialno zavarovanje za primer bolezni, nosečnosti in poroda, nezeode pri delu, onemoglosti, starosti in smrti. 2. člen je določal obvezno zavarovanje osebe v mezdnem delovnem razmerju, zaposlene v ustanovah, organizacijah in gospodarstvih in v "službi zasebnih oseb". Na osnovi omenjenih zakonskih in podzakonskih aktov so bili izdani navodilo, odločba ali sklep o prispevkih za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic.'^ Gospodinjskim pomočnicam so bile pravno zagotovljene vse pravice iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja. V letih 1945-1947 so pri kategorizaciji delavcev za živilske karte dobile pravico do dodatnih kart za lahke delavce. Dobava dobrin je bila neredna in nepravilna. Podružnice so dobile za delitev med gospodinjske pomočnice obutev, nogavice (tudi svilene), žensko perilo in hlače, brisače in metrsko blago. Z nekaj primeri iz pisnega gradiva si oglejmo še posamezna odstopanja od deklari- ranih pravic, saj je življenje šlo pač svojo pot. Vsakdanjik gospodinjske pomočnice bi nam seveda pričaralo njeno pričevanje, drugo plat pa pričevanje gospodinje oziroma delodajalca. Na sestanku v jeseni 1946 so poročale o primerih odpuščanja z dela, ker da jim delodajalci ne morejo plačevati do odredbi o plačah, sprejeti julija tega leta. Ker pa so se bale, da bodo ob službo, so pristajale tudi na nižje plače. Tudi zakonske pravice do izrabe prostega četrtkovega popoldneva niso izrabl- jale, češ da se bojijo zamere pri gospodinjah.^^ V istem zapisniku beremo, da je bil tarifni referent obremenjen z reševanjem sporov, največkrat glede plač. Težji primeri so se dajali v obravnavo inšpekciji dela. V poletju 1947 je bila v povprečju plača gospodinjskih pomočnic 500 do 800 din, v Ljubljani pa je dosegla 1.000 din.^^ V letu 1948, ko je bilo veliko pomanjkanje gospodinjskih pomočnic, sledimo primerom, da so jim povišah plačo, če so hotele zapustiti delovno mesto. V poročilu iz leta 1954 se navaja, da je največ kršitev zakonodaje pri zaposlovanju delovne sile: gospodinjskih 19 pomočnic ne prijavljajo zavodu za socialno zavarovanje, odpuščajo jih brez pravilne zakon- ske odpovedi, še posebej v času nosečnosti. Hkrati pa poročilo navaja, da se med gospodinjskimi pomočnicami pojavljajo primeri kriminala, "vlačugarstva". Gospodinjskim po- močnicam se je očitalo tudi, da zapuščajo delovna mesta, ne da bi upoštevale odpovedni rok. Še v letu 1956 navajajo poročila, da gospodinjske pomočnice niso seznanjene s svojimi pravicami in dolžnostmi, zato so tudi primeri kršitev s strani delodajalca, največ pri prijavah za socialno zavarovanje.'*^ Oglejmo si nekaj stavkov pogodbe o delovnem razmerju gospodinjske pomočnice iz leta 1962. "Kot gospodinjska pomočnica bo opravljala v družini sledeča dela: a) s pomočjo žene tov. ... bo kuhala za njegovo družino, b) čistila in vzdrževala stanovanje, da bo urejeno, c) pazila na nedoletnega otroka, d) opravljala kot gospodinjska pomočnica še druga dela, ki so v zvezi z delom v družini (pranje, likanje itd.)". Za opravljeno delo je dobila dohodek v vrednosti 6.000 din. Poleg tega je imela pri njem brezplačno hrano in stanovanje v "enaki kvaliteti" kot družina. Pripadal ji je plačani redni letni dopust po zakonu in enkrat tedensko prost dan - nedelja. Delodajalec jo je bil dolžan prijaviti Okrajnemu zavodu za socialno delo. V letu 1946 in 1947 je potekal likvidacijski postopek zadruge Dom služkinj, ki je imela v lasti zavetišče v Križevniški ulici 2 in vrtno parcelo v Šempetrskem predmestju. Zadruga je bila ustanovljena leta 1920 z imenom Naš dom, zadruga z omejeno zavezo in z namenom priskrbeti včlanjenim "ženskim poslom" in delavkam stanovanja za starost in brezposel- nost, prostore za zborovanja in prirejanje tečajev. Vstopni delež je znašal 60 kron. Načelstvo z načelnikom je vodilo šest oseb (delavka^ dve služkinji, inženirka in dva stolna vikarja). Med drugim je bil v začetku tridesetih let načelnik zadruge dr. Lambert Ehrlich.^^ Na občnem zboru 1924. se je preimenovala v Služkinjski dom r.z.o.z. v Ljubljani.'*^ Leta 1940 se je preregistrirala po določbah zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937.'*^ Leta 1930 je kupila stavbo v Križevniški ulici 2 za ureditev zavetišča in stanovanj za služkinje."*^ Stavba je nastala iz prvotnih treh hiš, prezidanih v eno pred letom 1736. Na podlagi odločbe Mestnega ljudskega odbora, oddelka za trgovino in preskrbo iz marca 1947, je zadruga prešla v likvidacijo in avgusta 1947 je bila izbrisana iz registra zadrug.'*^ Vsa lastnina zadruge je prešla v last Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije. Sindikat je že v poletju 1946 poizvedoval za inventarjem doma; ta je bil deloma razprodan z namenom poplačila dolgov, del pa je bil predan pokrajinski delavski zvezi. Rdečemu križu, nekaj reči pa so shranili na ljubljanskem gradu.^° V istem spisu je tudi nedatirani zaznamek o tem, da je bil velik del inventarja predan domobrancem v Koslerjevem gradu. Likvidator zadruge je sklical 19. junija 1947 izredni občni zbor Zadruge; navzočih je bilo 34 zadrugarjev.^^ Na njem so se seznanili s postopkom likvidacije. V domu je še zmeraj stanovalo nekaj gospodinjskih pomočnic, de- lovala je "menza", ki jo je vodil sindikat hišnega pomožnega osebja. Nova uprava bi se morala lotiti obnove stare hiše. A kaže, da je bila stavba prevelik zalogaj za Sindikate. V popisni poli stanovanj in stavb iz 1. 1949/1950 jo zasledimo v lasti dveh privatnikov, ki sta oddajala stanovanja in poslovne prostore za dva trgovska lokala v najem.^^ Kulturno prosvetno udejstvovanje - prosti čas gospodinjskih pomočnic Zaradi narave svojega dela so se gospodinj- ske pomočnice manj udejstvovale v tedanjih oblikah kulturno prosvetnega dela in prosto- voljnega dela ter udarništva. V vsem obrav- navanem obdobju so se postavljale zahteve po njihovem idejno pohtičnem "izgrajevanju". Tako v poročilu Mestnega komiteja KPS Ljubljana iz decembra 1945 o uspešnosti decembrskih volitev beremo, da je odpadel precejšen del glasov, oddanih v črno skrinjico, na "služ- kinje". Še leta 1949 so na plenumu krajev- nega odbora sindikata razpravljali o nizki ravni zavesti gospodinjskih pomočnic, vplivu "klera" nanje in potrebi po vzgoji v socialističnem duhu.'^ V ta namen so organizirali predavanja in bralne ure. Priporočali so jim v branje dnevno časopisje. Delavsko enotnost. Obzornik, revijo Naša žena in dela domačih klasikov. Teme predavanj so bile: oktobrska revolucija, ljudska oblast, OF, petletni plan, socialno zavarovanje, gradnja zadružnih domov. Udarniškega dela skoraj niso opravljale, sodelovale pa so v prostovoljnih delovnih akcijah - čiščenju javnih ustanov, pranju vojaškega perila, urejanju cest, čiščenju sadnega drevja (kranjska in črnomeljska podružnica), zbiranju prostovoljnih prispevkov za primorske otroke, ranjence in invalide. Ljudska pravica je v septembru 1945 objavila članek z naslovom Gospodinjske pomočnice pomagajo pri obnovi, v katerem je sporočila bralcem, da je ena skupina očistila meščansko šolo na Viču, druga pa stavbo v Kersnikovi ulici, kjer so odprli "dečje zavetišče".^^ Podružnice so se udeleževale tako imeno- vanih majskih m novembrskih tekmovanj, ki so vključevala poleg omenjenih akcij še 20 udejstvovanje na kulturnem področju. Nagrade za osvojena mesta so bile: za prvo mesto vezan prapor in knjige v vrednosti 2.000 din, za drugo prehodna zastavica in radioaparat, za tretje pohvala in 2.500 din in za četrto pohvala in knjige v vrednosti 3.000 din. V novembrskem tekmovanju leta 1947 je bila prva podružnica iz Celja, druga podružnica Ljubljana II, tretja vrhniška podružnica in četrta podružnica Ljubljana IV. ^ Pevski zbor so imele gospodinjske pomočnice v Ljubljani in Celju, kjer so imele tudi dramski krožek. Ljubljanski pevski zbor je štel 24 pevk, vodil ga je prof. Jože Žabkar. Javne nastope so imele v letu 1946 in 1947. Z narodnimi in partizanskimi pesmimi so nastopile na kulturni prireditvi gospodinjskih pomočnic ob med- narodnem prazniku žena 2. marca 1947.^^ Sredi marca pa so pripravile ' koncert z naslovom Koroški večer. Na prvomajski paradi leta 1946 so bile celo med udeleženci v sprevodu. Sindikalna organiziranost in ureditev zakon- ske zaščite gospodinjskih pomočnic sta za oblast neposredno po 2. svetovni vojni pred- stavljali pomembno nalogo, tako zaradi pot- rebnosti njihovega dela kot iz političnih razlogov, saj jih je nova oblast pogosto označevala kot pred vojno najbolj zatirani sloj delavstva. Od šestdesetih let pa se s prob- lematiko gospodinjskih pomočnic vse manj srečujemo, tako pri dejavnosti sindikata kot pri zakonodaji. Njihovo število se je manjšalo, saj je med drugim zaradi možnosti zaposlovanja v drugih poklicih, razvoja osebnega in druž- benega standarda bilo njihovo delo vse manj potrebno oziroma se je najemala delovna sila za občasna nekajurna pospravljanja in varova- nje otrok na domovih varušk. OPOMBE 1. Janja Žagar, Služkinje v Ljubljani, Traditiones 15, Zbornik inštituta za slovensko narodopisje, 1986, str. 19-48 — 2. Janja Žagar, navedeno delo, str. 19-48 — 3. Radko Polič, Spoznanja (Spomini), Ljubljana 1983, str. 53 — 4. Janja Žagar, navedeno delo, str. 34-36 — 5. Arhiv Republike Slovenije (ARS), Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije (RS ZSS), škatla (š) 7, Poročilo o poslovanju trgovinskega oddelka Pokrajinske delavske zveze, z dne 11.5.1945 — 6. ARS, RS ZSS, š. 12, Pravila Zveze delavcev hišnega pomožnega osebja Jugo- slavije — 7. ARS, RS ZSS, š. 19, Poročuo za konferenco Zveze delavcev hišnega pomožnega osebja z dne 8.9.1946 — 8. Glej opombo 7 — 9. Glej opombo 7 — 10. Vsi podatki so povzeti iz poročil Zveze hišnega pomožnega osebja v fondu RS ZSS, ki ga hrani ARS — 11. Slovenski šolski muzej, arhiv, fase. 186, Poročilo za MK KP o stanju šolstva v Ljubljani, 1950, str. 17 — 12. Mateja Pevski zbor gospodinjskih pomočnic v Ljubljani. Ljudska pravica 12. maja 1946, št. 109 21 Jeraj, Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki, Arhivi VI, Ljubljana 1983, str. 75-81 — 13. ARS, RS ZSS, š. 65, spis 2077, Dopis zveznega tajništva zveze delavcev krajevne industrije in obrti, marec 1948 — 14. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Mestni sindikalni svet Ljubljana (MSS), arhivska enota (a. e.) 242, Zapisnik letnega občnega zbora KOZ krajevne industrije in obrti, 13.3.1949 — 15. ZAL, Okrajni sindikalni svet Ljubljana (OSS), a. e. 70, Poročilo Mestnega in Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana za leto 1953-1954 — 16. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 27, Zapisnik seje komisije za ženska vprašanja, junij 1956 — 17. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 101, Zapisnik skupnega občnega zbora krajevnega odbora sindikata obrtnih delavcev in sindikata komunalnih delavcev, december 1955 — 18. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 97, Zapisnik seje upravnega odbora biroja za posredovanje dela Ljubljana, december 1957 — 19. Za sredo sedemdesetih in osemdesetih let navajam podatke o številu gospodinjskih pomočnic po poročilih Zavoda RS za statistiko, navedene v razpravi Janje Žagar, str. 30 — 20. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 77, Poročilo o stanju in problemih brezposelnih žensk in mladine, oktober 1954 — 21. Ljudska pravica, leto VI, št. 17, 15. maj ^1945, Oglasa v rubriki Mali oglasi — 22. Janja Žagar, navedeno delo, str. 28-30 — 23. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 1, Zapisnik razsširjenega plenuma OSS Ljubljana, junij 1955 — 24. Glej opombo 23 — 25. ARS, RS ZSS, š. 2, spis 416, Dopis Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo z dne 27.6.1945 Ministrstvu za socialno politiko Narodne vlade Slovenije — 26. Uradni list DFJ, št. 24, 1945, z dne 21.4.1945, Uredba o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah; v njej je tudi določilo, da plače gospodinjskih pomočnic in hišnikov določi ministrstvo za socialno politiko deželne vlade ob sodelovanju sindikata. Plača vajenca v trgovinskih obratih do šest mesecev uka je bila po tej uredbi od 350 do 500 dinarjev po draginjskih razredih — 27. Glej opombo 25 — 28. Uradni list SNOS in NV Slovenije, št. 13, 1945 — 29. Ur. 1. LRS, št. 51, 1946, Odredba o plačah gospodinjskih pomočnic — 30. Ur. 1. LRS, št. 23, 1952, Odredba o plačah gospodinjskih pomočnic — 31. Ur. 1. LRS, št. 17, 1960, Odredba o minimalnih zneskih plač gospodinjskih pomočnic in postrežnic — 32. Ur. 1. LRS, št. 38, 1959, Zakon o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežnic — 33. Ur. 1. DFJ, št. 29, Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja v območju Demokratične federativne Jugoslavije — 34. Ur. 1. SNOS in NVS, št. 5., 1945, Naredba o določitvi mezdnih razredov — 35. Ur. 1. FLRJ, št. 65, 1946, Zakon o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev — 36. Ur. 1. FLRJ, št. 56, 1947, Navodilo o določanju osnove za podpore in socialno zavaro- vanje pri hišnem pomočniškem osebju; Ur. 1. FLRJ, št. 29, 1952, Odločba o stopnji in osnovi za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic in vajencev pri zasebnih delodajalcih; Ur. 1. FLRJ, št. 8,1956, Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic — 37. ARS, RS ZSS, š. 19, Zapisnik seje zveze hišnega pomožnega osebja, 3.9.1946 — 38. ARS, RS ZSS, š. 19, Zapisnik seje tajništva zveze hišnega pomožnega osebja, 3.9.1946 — 39. ARS, RS ZSS, š. 44, spis 9778, Poročilo tajništva zveze hišnega pomožnega osebja za tretje tromesečje 1947 — 40. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 77, nedatirano poročilo o stanju in problemih žena, 1954 — 41. ZAL, OSS Ljubljana, a. e. 27, Zapisnik seje komisije za ženska vprašanja z dne 6.6.1956 — 42. Pogodbo o delovnem razmerju med delodajalcem in gospodin- jsko pomočnico mi je posredoval mag. Aleš Gabrič, za kar se mu lepo zahvaljujem — 43. ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče. Zadružni register, VII st./4 — 44. ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče. Zadružni register, III/29 s spisi — 45. Glej opombo 44 — 46. ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče, Zadružni register, III/29 — 47. Glej opombo 44 — 48. Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš, II. del — 49. Glej opombo 46 — 50. ARS, RS ZSS, š. 2, spis 466, Inventar bivšega Društva gospodinjskih pomočnic — 51. Glej opombo 44 — 52. ZAL, Mestni ljudski odbor (MLO), Stanovanjske zadeve. Popis zgradb in stanovanj 1949/1950 — 53. ZAL, Mestni komite (MK) KPS 1945-1954, a. e. 7, Poročilo MK KPS Ljubljana centralnemu komiteju KPS o volitvah, 1945 — 54. ZAL, MSS Ljubljana, a. e. 244, Zapisnik 2. plenuma KOS krajevne industrije in obrti, maj 1949 — 55. Ljudska pravica, št. 131, 23.9.1945, Gospodinjske pomočnice pomagajo pri obnovi — 56. ARS, RS ZSS, š. 80, mapa 7, Poročilo o delovanju Zveze hišnega pomožnega osebja za IV tromesečje 1947 — 57. Delavska enotnost, št. 10, 7.3.1947, str. 8, Kulturno prosvetna prireditev Zveze hišnega pomožnega osebja — 58. Delavska enotnost, št. 13, 28.3.1947, str. 6, "Koroški večer" pevskega zbora hišno-pomožnega osebja v Ljubljani. 22 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV GRADOVI MINEVAJO, FABRIKE NASTAJAJO. INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE V 19. STOLETJU NA SLOVENSKEM Razstava Narodnega muzeja v Ljubljani (maj - september 1992) MAJA LOZAR ŠTAMCAR O našem stoletju radi rečemo, da je prineslo prav na vsa področja človekovega bivanja in delovanja v primeri s preteklimi obdobji v najkrajšem času največ sprememb. Vendar bi to oznako enako ali še prej zaslužilo tudi 19. stoletje, čas številnih hitrih političnih preobra- tov in vojn, oblikovanja narodnih identitet in predvsem prvega industrijskega razcveta. Zdi se, da smo_ šele v zadnjih letih, ko se je evropska kulturnozgodovinska veda z vso vnemo lotila med drugim tudi osvetljevanja pogosto zelo občutljivih povezav med umet- nostnim ustvarjanjem in oblikovanjem, obrtjo in industrijo, začutili dovolj veliko časovno razdaljo za kritično obravnavo tega razgibanega časa. Avtorja obravnavane razstave mag. Mateja Kos in mag. Matija Žargi sta v tem smislu zasnovala pregled industrijskega oblikovanja v 19. stoletju na Slovenskem. Prvič je bila na temelju arhivskega pričevanja z ohranjenim gradivom predstavljena široka paleta intenziv- nega utrjevanja industrijske izdelave predmetov za vsakdanjo rabo v preteklem stoletju. Spoznali smo vzpon in padec posameznih tovarn, ki so razstavljale svoje izdelke na pogostih obrtnoindustrijskih razstavah, za svojo visoko tehnično in oblikovno kvaliteto dobivale številne nagrade in se je zato njihov sloves širil po Evropi in naprej. Zlasti je ta razvoj raziskan na področju oblikovanja kovin, kera- mike in stekla, zajeto pa je bilo tudi oblikovanje pohištva in tekstila, tiskarstvo in knjižna oprema. V trezno oblikovanem razstavnem katalogu (arh. Ranko Novak, studio Znak), ki se uvršča med obsežne obrazstavne publikacije z vsemi lastnostmi dobre strokovne knjige, je zbranih sedem temeljnih, sintetizirajočih člankov o industrijskem oblikovanju na naših tleh v 23 preteklem stoletju. Matija Žargi je v okviru oblikovanja kovin poudaril zlasti pomen Auerspergove železarne na Dvoru pri Žužemberku z zanimivim orisom tovarniškega življenja. Omenjene so tudi manj- še železolivarne v Gradcu v Beli Krajini in Bohinjski Bistrici ter Žabkarjeva v Ljubljani, posebej pa je izpostavljena še zvonama in livarna družine Samassa iz Ljubljane. V teh tovarnah so poleg strojev izdelovali tudi uporabne predmete t.i. umetniškega železnega in medeninastega liva, ki so v oblikovanju posnemali slogovne značilnosti preteklih stole- tij- V svoji prvi razpravi je Mateja Kos sestavila zgodovinsko sliko izdelovanja keramike v letih pred prelomom stoletja in v prvih desetletjih 19. stoletja v Ljubljani, ko je bilo za Antona Sylvo, Žigo Zoisa in brata Wasser značilno vsestransko tehnološko eksperimentiranje. V zadnji tretjini 19. stoletja so bile med najbolj delavnimi na Celjskem v prvi vrsti Schiitzova tovarna v Libojah, v Kamniku Schnablova, ob koncu 19. stoletja pa je delal v Ljubljani tudi uspešni pečar Drelse. Posodje iz beloprstene keramike iz prvega obdobja oblikujejo gradine forme klasicizma, tisto iz zadnje tretjine stoletja pa je živahno razgibanih oblik in obdano s pisanimi glazurami. Naslikana ornamentika pogosto izhaja tudi iz ljudske umetnosti. V članku o steklu je Kosova sumarno orisala številne gozdne steklarne, med katerimi so najbolj znane pohorske. Vendar raziskovanje delovanja drugih steklarn, v Posavju, na gornjem Primorskem, na Notranjskem (pred- vsem Žige Pagliaruzzija na Javomiku) in na Kočevskem ter na Kozjanskem, kaže, da so se tudi te uspešno uveljavile na tržišču. Okrašene steklene posode so bile bodisi v kalup pihane in reliefno stisnjene bodisi iz kristalnega stekla brušene in gravirane. Brez- barvnemu steklu je konkuriralo rubinsko, platirano ali plavično modro steklo. Zlasti v prvi polovici 19. stoletja so se mogle pohorske steklarne po visoki kvaliteti tako merkantilnega kot ambiciozneje, v bidermajerskem okusu oblikovanega stekla, tudi priljubljenih spomin- skih kozarcev, meriti z znamenitimi češkimi steklarnami. Izmed številnih lokacij in lastnikov je treba omeniti vsaj Benedikta Vivala, lastnika več steklarn, med drugimi tudi v Lobnici na Pohorju. Z izdelovanjem pohištva, o čemer piše mag. Maja Lozar Štamcar v naslednjem članku, so se na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja ukvarjali pač mizarji starega kova, ki niso imeli ne želje ne^ znanja po proizvodnji večjih razsežnosti. Šele v zadnji tretjini stoletja je tudi v Slovenijo zašla drugod po srednji Evropi uveljavljena moda pohištva iz upognjenega lesa in našh so se podjetniki, ki so tvegali serijsko izdelavo tega elegantnega, cenenega in trpež- nega pohištva, najprej na slovenjegraškem, slovenjebistriškem in mariborskem Pohorju. V začetku 20. stoletja se je težišče izdelovanja z Bahovčevo oziroma Remčevo tovarno v Duplici pri Kamniku in z delavnicami v okolici Vrhnike preselilo v bližino Ljubljane, poznamo pa tudi tovarne pohištva iz upognjenega lesa v Celovcu, Gorici in še kje. Ta podjetja niso niti tehnološko niti oblikovno hodila po novih poteh, ampak so posnemala program drugih tovrstnih tovarn po monarhiji, pred vsemi Thonetovih. Kako se je na Slovenskem začela razvijati tekstilna industrija, v svojem prispevku osvetli Janja Žagar. Skoraj do sredine 19. stoletja je pri nas prevladovalo za izdelavo oblek laneno platno, volneno sukno ipd., narejeno doma ali v obrtniških delavnicah, po čemer sta bila znana na primer škofjeloški okoliš in Kočevje. Že v 18. stoletju je bila ustanovljena suknarna v Selu pri Ljubljani, precej suknam pa je bilo tudi na Gorenjskem, kjer so marsikje blago že barvah. Počasi je postal zelo priljubljen bombaž, ki so ga tako kot svilo, trgovci za premožnejše kupce dobivali z Dunaja. Vedno bolj se je uveljavljalo vzorčno potiskano blago, t.i. modrotisk. Večinoma se je pri nas v drugi polovici 19. stoletja prodajalo blago iz največjih središč tekstilne industrije, ki so bila na Češkem, v Šleziji in na Moravskem, v pri nas 24 nastalih obratih pa so nastajali predvsem polizdelki. Industrijsko blago je bilo živih barv, v nasprotju z domačim in je pripomoglo k raznovrstnejši in živahnejši modi, ne le za meščane ampak tudi za kmečko prebivalstvo, saj je cenejša industrijska izdelava močno znižala cene. Vsakdanja in pražnja noša sta v drugi polovici 19. stoletja vedno bolj vključevali okrasne trakove, pa tudi cele kose oblačil iz žameta, svile ali bombaža tako na deželi kot v mestu. Konfekcijsko so bile izdelane noga- vice, dežniki ipd., za moške tudi suknje in plašči, medtem ko so se ženske morale še dolgo zanašati le na šivilje. Glavna značilnost razvoja oblikovanja in izdelovanja tkanin in oblačil v 19. stoletju je bilo brisanje razlik v oblačenju različnih socialnih skupin, odločujoča je bila le teža mošnjička. O oblikovanju knjig pišeta dva avtorja: dr. Branko Reisp o razvoju tiskarstva od začetkov do konca 19. stoletja, Neva Štembergar pa o knjižni opremi v 19. stoletju. Tiskarska dejavnost na Slovenskem je v 19. stoletje, ko so na prehodu iz 18. stoletja v Ljubljani delovale tri tiskarne, Egerjeva, Kleinmayerjeva in Merkova, prenesla bogate izkušnje prejšnjih dveh stoletij. Ob nemških besedilih so ti tiskarji in njihovi nasledniki, med katerimi je naj- imenitnejši Jožef Blazriik, tiskali slovenske klasike od Stritarja do Zupančiča in raznovr- stno periodiko. V zadnji tretjini 19. stoletja je združeni zasebni kapital ustanovil liberalno usmerjeno Narodno pa tudi Katoliško tiskarno. Razen v Ljubljani so bile v preteklem stoletju tiskarne tudi v drugih slovenskih mestih, v Celju, Ptuju, Mariboru, Novem mestu, Postojni, Murski Soboti in Dolenji Lendavi. Likovna podoba slovenske ali na Slovenskem tiskane knjige je bila v skladu z umirjenim razvojem te stroke v 19. stoletju skromna. Blaznik je zgodaj uvedel litografijo, ki je omogočila večbarvni tisk. Skozi vse stoletje so k nam prihajale historizirajoče nemške in avstrijske knjižne ilustracije, ki so jih verno posnemali, šele brata Janez in Jurij Subic sta se v zadnji četrtini stoletja trudila razviti značilno sloven- sko umetniško ilustracijo. Vinjete, inicijale in okvirji so bili tiskani s šablonskimi klišeji, ki so jih izdelovala dunajska in graška reproduk- cijska podjetja in šele leta 1920 je nastala prva slovenska klišarna v tiskarni Blaznikovih dedičev v Ljubljani. Člankom sledi katalog razstavljenih predme- tov in slikovnega gradiva v tristošestinpetde- setih enotah, s črno-behmi in barvnimi fotografijami, publikacija pa je dopolnjena tudi z obsežnimi angleškimi prevodi besedil. Tako podprti z zgodovinskimi dejstvi, zbra- nimi v katalogu, smo se odpravili na sprehod po razstavnih prostorih, kjer smo se nepos- redno srečali z izbranimi ohranjenimi predmeti. Te priče ne tako daljne preteklosti so v 25 marsikaterem obiskovalcu obudile nostalgičen spomin na babičino jedilnico, pričarale privid okolja, v katerem so odraščali sami ali pa ga mogoče zaslutili ob gledanju porumenele fotografije. Primeren uvod v razstavo so bile fotopo- večave gradiva iz zgodovine muzejske stavbe s postavitvijo zbirk ter občasnih razstav, pa tudi depojskih prostorov. Muzejska ustanova je namreč aktivno sodelovala pri spodbujanju obrti in industrije. Arhitekt Ranko Novak je koncipiral izčiščeno in geometrijsko jasno postavitev, ki se je prilagajala osrednjemu razstavnemu prostoru, novo urejenemu, smeta- nasto rumenkasto toniranemu atriju Narodnega muzeja. V dveh velikih esastih vitrinah, prvi zalomljeni in drugi valoviti, so bili stopničasto razvrščeni keramični, stekleni in kovinski predmeti. Ob njih so na večjih in manjših kvadratastih podstavkih stah kosi pohištva in skupina litoželeznih nagrobnih križev in peči. Slikovno gradivo in dokumenti so bili uokvir- jeni obešeni na stranicah podstavkov in na stenah atrija. Oblačila so bila spravljena za steklene paravane s protisvetlobno zaščito, knjige pa so imele središčno pozicijo pred velikim atrijevim portalom. Skozenj smo stopili na muzejski hodnik z zanimivo nakazano rekonstrukcijo ureditve deželne obrtno-indus- trijske razstave leta 1844 v ljubljanski redutni dvorani. V šotorskem ambientu so stali na dolgih, z zavesasto draperijo obdanih mizah tudi nekateri avtentični eksponati z razstave leta 1844, ki so že poldrugo stoletje varno spravljeni v muzejskih depojih. Po polkrožnem in s Samassovim kandelabrom okrašenem stopnišču, ki je del muzejske stavbe, zgrajene v osemdesetih letih preteklega stoletja in arhitekurnega dosežka par exelence, smo se povzpeli k tretjemu delu razstave v dvorani v prvem nadstropju. Tu so bile predstavljene rekonstrukcije dveh značilnih meščanskih am- bientov, salon iz prve polovice 19. stoletja docela v bidermajerskem razpoloženju in jedilnica, opremljena v novorenesančnem slogu druge polovice stoletja. Za gostilniško vzdušje so poskrbeh avtentični predmeti iz opreme ljubljanske gostilne Pri Žabarju. Litoželezna vrtna garnitura in parkovna klop s cestno svetilko pa so spominjali tudi na skrb tedanjih oblikovalcev za urejeno okolje. Tehnološke podrobnosti obikovanja po posa- meznih gradivih je bilo mogoče izvedeti iz besedila na računalniku, za informacijsko dopolnilo pa so poskrbele tudi video projekcije o zgodovini najpomembnejših tovarn. Tiskano gradivo ob razstavi so poleg kataloga sestavljale še zloženka in plakat z osrednjim motivom, romantično zibelko iz upognjenega lesa. V muzejski trgovini je bilo mogoče kupiti kopije keramične sladkornice in solnice in kopije glavičev za sprehajalne palice v obliki človeških 26 glav iz prve polovice 19. stoletja. Razstava je razgrnila široko pahljačo domi- selno oblikovanih in mojstrsko izdelanih pred- metov za vsakdanjo rabo, ki prihajajo iz delavnic in tovarn, nastalih v prejšnjem stoletju na Slovenskem. Nekatere zgodovinske okoliš- čine, v katerih so nastajale, so že raziskane, in so rezultati tudi objavljeni, največkrat pa to delo še čaka. Na podlagi načrtnega zbiranja ohranjenega gradiva in pregledov arhivov se bo potem dalo ustvariti še jasnejšo sliko o uvajanju novih načinov izdelave, o novih materialih in nenazadnje o novih formalnih rešitvah, s tem pa bo jasnejša tudi kultur- nozgodovinska podoba naše domovine v 19. stoletju. 27 ŠOLA ZA SESTRE: ZDRAVSTVENO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM 1733-1992 Razstava Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani IVANKA ZAJC CIZELJ V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani je bila 9. aprila 1992 odprta razstava, ki je prikazovala razvoj izobraževanja zdravstvenih delavcev (medicinskih sester, babic, otroških negovalk, bolničarjev...) na Slovenskem od njegovih začetkov pa do današnjih dni. Skozi zgodovino te, za zdravstvo tako pomembne dejavnosti, so nas popeljali kronološko in tematsko razvrščeni dokumenti, fotografije in učbeniki. Avtor razstave, kustos Branko Šuštar, je poskrbel, da je vsakemu delu tega izobra- ževalnega procesa, ki je bil sicer zelo razvejan in raznolik, namenil nekaj prostora in tako uspel obiskovalcu predstaviti dejavnost kot celoto, ne da bi bila pri tem okrnjena njena pestrost. Posebno pozornost je zaslužila video pro- jekcija, v kateri so bili zajeti posnetki o delovnem utripu na zdravstvenih šolah po letu 1948; nekaj filmov je bilo ozvočenih, druge pa je spremljala prijetna glasba. Razstavo so časovno zaključili dia posnetki, ki so nam najprej predstavih šolsko stavbo in nato tudi dijake pri praktičnem delu. Tako so nas pripeljali iz preteklosti v sedanjost. Razstava je dala pomemben prispevek ne samo k zgodovini, ki na tem področju ni ravno bogata, ampak nas je seznanila tudi z dejavnostjo zdravstveno izobraževalnih ustanov danes. Pospremila sta jo zloženka, ki z nekaj ilustracijami in orisom razvoja zdravstvenega šolstva predstavi temo, in obširen katalog, v katerem vodi bralca 17 avtorjev skozi razvoj tovrstnega izobraževanja pri nas. Članke spremljajo fotografije, kopije dokumentov, preglednice in obširna bibliografija. V uvodnem delu kataloga nam ravnateljica muzeja Slavica Pavlic na kratko predstavi razstavo in katalog. Sledita dva prispevka avtorja razstave in urednika kataloga kustosa Branka Šuštarja: prvi z naslovom Zdravstvena nega in tradicija (tu dobimo nekaj osnovnih podatkov o razvoju zdravstvene nege od najstarejših časov do začetka 20. stoletja) in drugi Iz zapiskov o babiških šolah (v tem prispevku nas avtor seznani s tremi babiškimi šolami, ki so jih obiskovale tudi Slovenke: te so bile v Celovcu, Gradcu in Trstu). Prva babiška šola pri nas je bila ustanovljena 1753. leta v Ljubljani. Njeno delovanje nazorno opisuje Anica Toni 28 Gradisele. Ista avtorica nam predstavi še strokovno pot naše prve medicinske sestre Angele Boškinove in ustanovitev ter delovanje prvih medicinskih šol (Babiška šola v Ljubljani, Naša prva medicinska sestra Angela Boškin in ustanovitev ter delovanje prve sestrske šole pri nas, Šola za medicinske sestre v Ljubljani, Od šole za otroške negovalke do Srednje zdravst- vene šole v Ljubljani). O izobraževanju bolničarjev in strežnic je Branko Šuštar pripravil tri prispevke: Od strežniških tečajev do strežniške in bolničarske šole 1908 - 1945, O izobraževanju partizanskih bolničarjev (v okviru tega prispevka sta tudi članka dr. Janeza Milčinskega - Petra Sanitetna šola VII. korpusa in Zadrska sanitetna šola) in Šole za bolničarje (Ljubljana, Golnik, Maribor, Celje) in otroške negovalke (Celje, Maribor). Povojnemu razvoju zdravstvenega izobraževanja je posvečenih več prispevkov, ki obravnavajo nastanek in razvoj posameznih zdravstvenih šol; te so s šolsko reformo leta 1960 postale štiriletne srednje šole za izobraževanje medicinskih sester sploš- ne oziroma specialne smeri. Z uveljavitvijo usmerjenega izobraževanja 1981. leta pa je prišlo do enotnega vzgojno izobraževalnega programa zdravstvenega varstva in sicer dvo- letnega za bolničarje in štiriletnega za medi- cinske tehnike. Omenjeni razvoj obravnavajo prispevki: Srednja šola za farmacijo in zdrav- stvo (Aljoša Lahajnar), Srednja zdravstvena šola Juga Polak, Maribor (Jože Krope), Razvoj srednje zdravstvene šole Celje (Franjo Puncer), Razvoj srednjega zdravstvenega šolstva na Goriškem (Vesna Žele s sodelavci), Srednja šola tehničnih in zdravstvene usmeritve Novo mesto (Mojca Bahun), Srednja zdravstvena šola Piran (Jože Drofenik), Srednja zdravstvena šola v Murski Soboti (Marija Pavlic), Srednja zdravstvena šola Jesenice (Sonja Ravnik), Zdravstvena šola v Slovenj Gradcu (Marija Geč), Srednja zdravstvena šola v Ljubljani 1980-90 (Slavica Navinšek). Vpogled v razvoj višjega šolstva nam dajeta dva prispevka - Pregled razvoja višje šole za zdravstvene delavce (Breda Butala) in Višješolsko izobra- ževanje medicinskih sester (Geli Hajdinjak, Vera Štebe). Katalog zaključujeta članka, ki statistično obdelata zdravstveno šolstvo - Nekaj statističnih podatkov o zdravstvenih šolah od leta 1956/60 (Branko Šuštar), Statistični pre- gled zdravstvenega šolstva 1960-1990 (Mateja Ribarič). Ta kratki opis razstave in kataloga je le opozorilo na bogastvo virov in podatkov, ki so nam bili na razpolago in predstavljajo pomemben prispevek k zgodovini zdravstva na Slovenskem. Zbrano gradivo, ki so ga prispe- vale ustanove in posamezniki, zgovorno priča o izobraževalnem procesu in njegovem razvoju. Slovenski šolski muzej in kustos Branko Šuštar pa sta poskrbela, da je ta del naše kulturne dediščine postal dostopen širši javnosti. Razsta- va ni bila zanimiva samo za tiste, ki smo bili udeleženi v tem izobraževalnem procesu, ampak prav za vsakogar, saj je zdravstvo povezano z nami vsemi in s celotnim našrni življenjem. 29 IZKUŠNJI BILATERALNIH SEMINARJEV UČITEUEV ZGODOVINE NA KOROŠKEM 1991 - 1992 BRANKO ŠUŠTAR Srečanje avstrijskih in slovenskih učiteljev zgodovine kot seminarska oblika permanent- nega izobraževanja je doslej dvakrat pripravil avstrijski Zvezni pedagoški inštitut na Koroš- kem (dr. Theodor Domej) ob sodelovanju našega Zavoda za šolstvo (prof. Prvenka Turk) in z vsebinskim vodstvom dr. Karla Stuhlpfa- rerja z dunajske univerze. Vsakič se je kakih petdeset zgodovinarjev s srednjih in osnovnih šol, po polovico z vsake strani meje, po pet dni v malce odmaknjenih krajih na Koroškem srečevalo s historičnimi temami iz perspektive našega časa. Seminar, ki je potekal v obliki predavanj v slovenščini ali nemščini (največkrat z odhčnim simultanim prevodom dr. Karničarja z graške univerze), sproščene in včasih za predavatelje tudi zahtevne diskusije ter s pogovori v manjših skupinah, je smiselno dopolnjevala ekskurzija. Predavatelji, povečini univerzitetni profesorji z obeh strani meje, so se tako na seminarju 21. do 25. oktobra 1991 v Tinjah/Tainach, v gostoljubnem domu katoliške prosvete Sodali- tas, posvetili predvsem vprašanju nacionalne identitete. Uvodni predstavitvi avstrijske iden- titete z literarnimi, statističnimi pregledi prise- ljevanja ter spremembami v luči zgodovinskega razvoja (dr. K. Stuhlpfarer) je sledil prikaz narodne identitete Slovencev z razvojem slo- venskega narodnega gibanja (dr. Vasilij Melik). Za aktualizacijo zgodovinskih tem sta poskrbela referata o zgodovinskih dimenzijah nadnacio- nalne identitete v prostoru Alpe-Jadran (dr. Rumpler s celovške univerze), ki je sprožil živahno diskusijo s slovenske strani, posebej na temo nacionalno - nacionalistično, in o Sloveniji med Jugoslavijo in Evropo (dr. Dušan Nečak). Če so bili referati prvega bilateralnega seminarja jeseni 1991 v procesu priznavanja samostojnosti Slovenije sicer uglašeni na temo (nad)nacionalne identitete in le časovno nes- kladje ni soočilo slovenskega in avstrijskega referenta ob skupni temi, pa je seminar ob koncu leta 1992 prinesel nekaj novih pou- darkov. Tokratni kraj dogajanja (od 30.11. do 4.12.1992) - turistično naselje ob Habnerjevem jezeru pri Hodišah (Hafnersee/ Keutschach) južno od Vrbskega jezera - je bil manj dvojezičen, kot sicer sredi nemško govorečega okolja dom v Tinjah, kjer smo seminaristi živeli pod isto streho, tu pa v prostorskem udobju kar preveč razpršeno z manj spod- budami za medsebojne stike. Tematsko pa je bil seminar sestavljen manj primerjalno kot v letu 1991; še več - zanimivi in aktualni, a sicer za historike manj problematični temi o gospodarstvu v 20. stoletju, ki so jo pripravili referenti z avstrijske strani, je na slovenski strani odgovarjala politično in zgodovinsko bistveno bolj občutljiva problematika. Tako je uvodni referat dr. K. Stuhlpfarerja ob zanj že običajni domiselni uporabi ustreznih likovnih, tekstualnih, zvočnih in video sredstev predstavil avtomobilizem kot socialno gibanje. Energetsko in prometno politiko so z avstrijske strani razlagali strokovnjaki "in situ" - v hidroelek- trarni in ob karavanškem tunelu, gospodarsko pa predavatelj Zveze avstrijskih industrialcev iz Gradca (mag. Thomas Krautzer). S sloven- ske strani pa smo poslušali referat dr. Janka Prunka o emancipaciji slovenskega naroda do državne samostojnosti, v katerem je "razbre- menjen vsake ideologije" predstavil zadnjih 200 let slovenske zgodovine z zanimivimi ocenami sicer znanih dejstev. K podrobnejši predstavitvi referata pa vabi njegova v začetku leta 1993 izšla knjiga o tej temi (Slovenski narodni vzpon). Jasno in analitično predavanje o (dez)integracijskih procesih v srednji Evropi v 20. stoletju je predstavil dr. Jože Pirjevec, profesor na tržaški in padovanski univerzi. S temo Teoretični in praktični problemi razisko- vanja sodobne zgodovine je nastopil dr. Dušan Nečak, ki se s temi vprašanji posebej ukvarja. V predavanju je naglasil, da se pri raziskovanju tega časa znanost srečuje s politiko in da je virov preveč, a bistvenih premalo, sicer pa je njegovo aktualno razmišljanje (in vrste drugih raziskovalcev) na temo sodobne zgodovine dostopno v zborniku srečanja v Slovenj Gradcu (Novejša zgodovina na Slovenskem, 1992). Vrsto referatov je zaključil dr. Niko Toš s predstavitvijo rezultatov raziskav slovenskega javnega mnenja o temi Procesi demokratizacije in nova politična kultura na Slovenskem, kar je v dneh tik pred Mikiavževskimi volitvami 1992 še posebej pritegnilo zanimanje. Slovenski delež referatov, ki so občasno spodbudili kar vročo diskusijo, je bil v predstavitvi bistvenih ali pa vsaj najbolj problematičnih vprašanj slovenske zgodovine sicer uspešen, a zaradi nekomplementarne obdelave podobnih vročih avstrijskih tem, premalo komparativen. Konec koncev moramo svoje probleme (zgodovine) rešiti kar sami in če se le da - doma. Seveda zbrani šolniki niso mogli mimo pedagoške problematike. V jeseni 1991 je bila to predvsem primerjava pouka zgodovine v Avstriji in Sloveniji s prispevki pedagoških 30 svetovalcev in raziskovalcev (prof. A. Kastelic, dr. H. Maschat, dr. D. Mihelič, mag. E. Polte in prof. P. Turk), ki ji je sledil projekt bilateralne ure zgodovine, leta 1992 pa je pedagoški dan potekal v dveh skupinah. Predavali so dr. Štefan Trojar o sodobnih didaktičnih pogledih na pouk zgodovine in mag. M. Krainz-Dürr s celovške univerze o inovativnih učnih metodah pri pouku zgodo- vine, dr. Alfred Schrebatin je predstavil novi zrelostni izpit v Avstriji, predstavnika zavoda za šolstvo pa stanje in perspektive razvoja šolstva v Sloveniji (mag. F. Rečnik, prof. I. Perenič). Precej zanimanja so zbudile tudi predstavitve raziskovalnih dejavnosti slovenskih srednjih šol (v okviru gibanja Znanost mladini) in zgodovinskih krožkov osnovnih šol (ki jih povezuje komisija pri Zvezi prijateljev mladi- ne): tako zaradi presenetljivih rezultatov kot zaradi občudovanja vredne vneme prostovolj- nega (in žal premalo stimuliranega) dela učiteljev zgodovine na sončni strani Karavank. Posebno zanimivo pa je bilo pokukati v vrsto privlačnih avstrijskih učbenikov, saj lahko učitelj izbira med nekaj možnostmi, a eno- stransko navdušenje nad barvnimi ilustracijami in res lepimi zemljevidi se ti nekoliko ohladi, ko pri bežnem prelistavanju opaziš, da jim lega Slovenije in Slavonije ni prav jasna, da nacionalna slika na Štajerskem pred 1914 rezuUate štetja 1910 kar malo prebarva, pa tudi ime države nastale 1.12.1918 ni posebno precizno. Spodbuda za diskusijo in primerjavo (Moja podoba v tvojih očeh) avstrijskih in slovenskih učbenikov je takoj pri roki. V jeseni 1991 je bil cilj ekskurzije povezan z ogledom prve koroške deželne razstave v Šentpavlu v Labotski dolini ter v znamenju muzejske pedagogike, saj sta bila poleg razstave ob 900- letnici tamkajšnega benedik- tinskega samostana predstavljena še Slovenski šolski muzej v Ljubljani v povezavi z razisko- valno dejavnostjo osnovnošolcev, vključenih v zgodovinske krožke in Kobariški muzej z uspelo predstavitvijo soške fronte na Sveti gori pri Gorici v Kobaridu. Ekskurzija seminarja v jeseni 1992 pa je bila v znaku energetske in prometne problematike 20. stoletja z ogledom in predstavitvijo vrste dravskih hidroelektrarn (v Bistrici v Rožu) in karavanškega tunela. Prizadevnemu vodstvu obeh seminarjev (dr. Thodor Domej, dr. Kari Stuhlpfarer, prof. Prvenka Turk) gre za organizacijo in strokovno vodstvo vsa zahvala, slovenski udeleženci kot gostje avstrijskega zveznega pedagoškega inšti- tuta na Koroškem (Pädagogisches Institut des Bundes in Kärnten), pa smo možnosti udeležbe na bilateralnem seminarju še posebej veseli, saj strokovnim spodbudam in primerjavam vštric tečejo tudi jezikovne. Ob sicer uresničeni dvojezičnosti seminarja pa bi si lahko želeli intenzivnejšega skupnega doživljanja dvojezične Koroške, posebej pa uresničenja možnosti, da povrnemo gostoljublje avstrijskim kolegom kdaj tudi pri nas. 31 JUBILEJI JOŽE ŽONTAR - ŠESTDESETLETNIK Jože Žontar, sin^ uglednega slovenskega zgodovinarja Josipa Žontarja, se je rodil 15. marca 1932 v Kranju. Tu je tudi maturiral leta 1950 in po študiju zgodovine v Ljubljani diplomiral na Filozofski fakulteti leta 1955. Med študijem je bil kar dvakrat odlikovan s študentsko Prešernovo nagrado. Njegovo prvo službeno mesto je bilo mesto arhivarja v Arhivu Slovenije, kjer je ostal celih petnajst let in si nedvomno nabral veliko izkušenj in znanja. Leta 1971 je postal ravnatelj tedanjega Mestnega arhiva Ljubljana, ki se je nekoliko kasneje že pod njegovim vodstvom in ob njegovih velikih naporih preoblikoval v Zgo- dovinski arhiv Ljubljana. Pri tem se je razširilo območje delovanja tega arhiva na celotno osrednjo Slovenijo in se je izoblikovalo več delovnih enot zunaj Ljubljane. Malokatera kulturna institucija v Ljubljani se lahko pohvali s tem, da je v sorazmerno kratkem času tako razširila svojo dejavnost in dosegla res vidne rezultate, kot je to dosegel Zgodovinski arhiv pod Žontarjevim vodstvom. Sicer pa so se Zontarjeve organizacijske sposobnosti pokazale že v času, ko je bil še član Arhiva Slovenije, še bolj pa so prišle do izraza ob oblikovanju nove podobe Zgodovinskega arhiva Ljubljana in tudi pri organiziranju arhivov na sploh, pri pripravah arhivske zakonodaje, pisanju priroč- nikov, izobraževanju arhivskih kadrov. Kljub mnogim^ zadolžitvam in vodstveni funkciji, je Jože Žontar našel čas za delo na področju zgodovinske znanosti in leta 1977 na Filozofski fakulteti doktoriral s temo Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1948. Ko je Filozofska fakulteta uvedla specializi- rane študijske smeri, je Žontar pričel, poleg redne zaposlitve, predavati arhivistiko na oddelku za zgodovino. Leta 1979 je bil izvoljen v naziv docenta, leta 1985 za izrednega in 1990. za rednega profesorja arhivistike in to delo še vedno uspešno opravlja. Potem ko je pred dobrim letom predal funkcijo ravnatelja Zgodovinskega arhiva v mlajše roke, je postal svetovalec vlade in vodja službe za matične arhivske strokovne naloge pri Arhivu Republike Slovenije. Že kot mlad arhivar se je Žontar pričel uveljavljati doma in v tujini. Udeleževal se je številnih kongresov in posvetovanj ter na njih sodeloval z diskusij skimi prispevki in referati. Poleg dr. Sergija Vilfana je gotovo naš najbolj znan strokovnjak za arhivska vprašanja in tako je tudi postal član komiteja za vprašanja šolstva iz arhivskih ved pri mednarodnem arhivskem svetu. Žontarjevo znanstveno delo obsega preko 100 bibhografskih enot. Objavljati je začel že v času študija. Njegov pryi znanstveni prispevek je bil objavljen prav v Kroniki (1954). Daleč največ njegovih prispevkov je posvečenih arhivistiki; večkrat je pisal o organizaciji arhivov, o pravni zaščiti in arhivski zakonodaji, o strokovnih problemih arhivske stroke. Pri- pravil je učbenik za arhivistiko v srednjih šolah ter proučeval zgodovinski razvoj arhivov na Slovenskem. Poleg zelo pestre dejavnosti v zvezi z arhivi, je trenutno skoraj edini zgodovinar, ki se ukvarja s proučevanjem strukture sodnih in upravnih organov pri nas skozi zgodovino. Najbolj obširno je ta vprašanja obravnaval v disertaciji in v vrsti razprav o upravi in sodstvu 32 na Kranjskem. Pod njegovim uredništvom je bila izdana večjezična publikacija Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. V svojih drugih delih je jubilant obravnaval različna vprašanja iz zgodovine 18. in prve polovice 19. stoletja zlasti na Gorenjskem. To nekoliko lokalno obarvano zanimanje je pove- zano tudi z njegovim uredniškim delom pri Kranjskem zborniku, kjer je redno objavljal svoje prispevke. Pri obravnavi fevdalnega obdobja so ga najbolj zanimala vprašanja podložnikov, od kmečkih uporov, oblik podlož- niške posesti in obveznosti kmetov, do vprašanj v zvezi z zemljiškimi gospostvi, demografskimi gibanji, vloge poljedelstva in živinoreje, planin, gozdov, itd. Tovrstni prispevki so bili objavljeni v Kranjskem, Kamniškem, Domžalskem in Radovljiškem zborniku. Loteval se je tudi vprašanj zgodovine mest pri nas od srede 18. stoletja dalje, zgodovine Kranja med obema vojnama, posegal je v politično zgodovino, tako npr. pri prikazu političnega in kulturnega delovanja Antona Koblarja in še bi lahko naštevali. Opozorimo naj na že objavljeno bibliografijo Žontarjevih del v Zgodovinskem časopisu leta 1992. Morda manj vidno, vsekakor pa pomembno, je bilo Žontarjevo uredniško delo pri revijah, zbornikih in priročnikih. Poleg Arhivista, kjer je bil glavni in odgovorni urednik v letih 1968-1972, je bil odgovorni urednik Kronike (1972-1978), uredil je zbornik 900 let Kranja in štiri Kranjske zbornike (1970-1985), dalje Vodnik po arhivih Slovenije (1965), Arhivsko tehniko (1972) ter že omenjeni večjezični priročnik (1988). Pravkar kot urednik pripravlja obširno publikacijo Dokumenti Slovenije in verjamemo, da bo uspel. Na tem mestu naj kot nekdanja glavna urednica Kronike poudarim še zlasti zasluge kolege Žontarja kot odgovornega urednika Kronike. Kronika je v prvem desetletju svojega izhajanja dobivala nekaj finančne pomoči od Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, kasneje od Okrajnega ljudskega odbora in nekaterih občin oz. krajev. Ta način financiranja je leta 1965 prenehal, subvencioniranje je sicer že od 1961. dalje prehajalo na Sklad za pospeševanje založništva LRS, vendar je s tem bil krit le manjši del stroškov. Zato si je uprava Kronike ves čas prizadevala pridobiti sredstva z zbira- njem reklamnih oglasov. To delo je vrsto let bolj ali manj uspešno opravljal gospod Čuden. Zaradi takega zbiranja finančnih sredstev je kar nekajkrat postalo vprašljivo izhajanje Kronike trikrat letno, grozilo pa je celo prenehanje izhajanja revije zaradi pomanjkanja denarja. Podpora s strani Raziskovalne skup- nosti je bila sprva vprašljiva, ker se je Raziskovalna skupnost postavila na stališče, da še enega glasila Zgodovinskega društva za Slovenijo ne bo financirala. Da smo kljub temu uspeli pri Raziskovalni skupnosti, ima nedvo- mno zasluge tudi Jože Žontar, ki je bil dovolj vztrajen, medtem ko sem sama že obupala nad uspehom. Tudi zaradi teh njegovih prizadevanj za Kroniko je prav, da mu ob šestdesetletnici, čeprav nekoliko z zamudo, čestitamo in zaželimo še veliko uspehov pri delu. Olga Janša Zorn 33 NOVE PUBLIKACIJE Pod zvonom Sv. Kancijana. Kranj 1991. 176 strani V letu 1991, ko je kranjska župnijska cerkev praznovala 500-letnico dograditve, je izšel zanimiv zbornik, na katerega želim opozoriti predvsem zato, ker prinaša marsikaj zanimivega iz bogate kranjske bližnje in daljne preteklosti. Poleg treh piscev spremne besede (A. Šuštar, S. Zidar, V. Gros), so v zborniku prispevki še 27 avtorjev, če upoštevamo tudi ponatise hterarnih tekstov. Zbornik ima tri dele. V prvem je obrav- navana preteklost, v drugem so objavljeni literarni teksti, v tretjem pa pričevanja posa- meznikov, ki so bili kadarkoli povezani s kranjsko župnijsko cerkvijo. Prvi, t.j. zgodovinski del, uvaja krajši prispevek J. Žontarja o poglavitnih mejnikih v zgodovini kranjske župnije. Arheološki prispevki so trije. Andrej Valič v s\'ojem prvem prispevku piše o pozno antičnih reliktih v staroslovanskem okolju Gorenjske in Kranja. V ta okvir uvršča najdbe na Blejski Pristavi, Ajdni, Šmartnem, na Lajhu, pri farni cerkvi v Kranju itd. V postantični čas uvršča tudi ostanke kranjske oktagonalne sakralne stavbe s polkrožnim prezbiterijem, katere temelji so bih odkriti leta 1972. Avtor opozarja na značilnosti poznoantičnega stavbarstva, pove- zuje kranjsko oktagonalno stavbo s podobnimi primeri v Ogleju in Gradežu in meni, da je kranjski primer posnetek gradeškega pozno- antičnega baptisterija. Domneva tudi, da je stavba bila zidana kot memoria (kapela) ali kot krstilnica. V svojem drugem članku pa Valič obravnava kostnico in pokopališko kapelo ob župni cerkvi, ki je tam stala že v 13. stoletju in se je ohranila do konca 18. stoletja. Posvečena je bila Mariji. Raziskave so pokazale ostanke romanske (13. stoletje) in gotske zgradbe (15. stoletje). Podzemni prostor je služil za shranjevanje kosti, medtem ko je bil zgornji prostor namenjen obredom v spomin pokojnih. Avtor naglasa, da so bili karnerji posebnost slovenskega vzhodnoalpskega pros- tora, ohranili pa so se največ na Koroškem (Rebrca, Globasnica, Hodiše, Otok). V Kranju so bili najdeni sledovi romanskega karnerja že tudi na starem šmartinskem pokopališču (se- maforsko križišče pri Iskri). Zanimiva se zdi tudi ugotovitev strokovnjakov, ki so na podlagi ohranjenih lobanj ugotovili, da je življenjska doba žensk bila krajša od moške. Milan Sagadin v članku Najstarejša cerkvena stavba v Kranju piše o arheoloških izkopavanjih leta 1984 v kranjski župnijski cerkvi, ki so pokazala, da je prvotna cerkev na tem mestu stala že v 7. stoletju, morda celo prej in da je bila med 9. in 10. stoletjem porušena, verjetno zaradi madžarskih vpadov. Kdaj je bila potem zgrajena nova cerkev, se ni dalo točno ugotoviti, avtor domneva, da kmalu po razrušitvi. Pri izkopavanjih v današnji cerkvi je bilo najdenih preko 100 staroslovanskih grobov in nekaj grobov iz 18. stoletja. O opremi župnijske cerkve sv. Kancijana skozi različna obdobja piše Damir Globočnik. Na podlagi pisnih virov opisuje znano starejšo opremo v cerkvi, usodo nekaterih oltarjev in drugih dragocenosti ter velike spremembe, ki jih je prineslo najprej 17., potem pa še 18. in 19. stoletje. V 19. in v začetku 20. stoletja je cerkev poslikal Matija Bradaška. Zaradi majhne umetniške vrednosti raznih dodatkov, so v tridesetih letih našega stoletja sklenili cerkvi vrniti njeno srednjeveško podobo. Tedaj so v prezbiteriju postavih nov glavni oltar, delo arhitekta Vurnika, kiparske dodatke pa je izdelal France Goršič. Po drugi svetovni vojni je ponovno prišlo do nekaterih spre- memb, npr. odstranitve prižnice, obhajilne mize, stožca na Vurnikovem oltarju, izdelave novih oken po načrtih Staneta Kregarja ipd. O usodi kranjskega pokopahšča piše Alojzij Žibert. Najprej omenja pokopališče ob farni cerkvi, potem piše o novem pokopališču, ki so ga Kranjčani dobili leta 1798 (danes Prešernov gaj) in kjer se je pokopavalo vse do leta 1939, ko je bilo urejeno pokopališče na Planini. Popolnoma se je mogoče strinjati z avtorjem, ki toži nad sedanjim slabim vzdrževanjem Prešernovega gaja. Ob koncu avtor dodaja seznam pomembnejših ljudi, ki so bili pokopani na tem pokopališču. Zelo zanimiv in bogat je prispevek Jožeta Žontarja Politično in kulturno delovanje An- tona Koblarja (1854-1928), ki nam osvetljuje zanimivo osebnost zgodovinarja, deželnega arhivarja, tajnika Muzejskega društva za Kranj- sko, urednika Izvestij tega društva, odbornika Slovenske Matice in dolgoletnega župnika ter dekana v Kranju. V razpravi ni toliko poudarek na Koblarju kot zgodovinarju, ampak je prikazan predvsem Koblar kot politik in državnozborski poslanec, opisano je njegovo delovanje na liberalni strani, zbližanje s Katoliško narodno stranko, spori s Šušteršičem in podobno. Majda Žontar je prispevala članek Prosvetno društvo, v katerem je osvetlila delovanje katoliških kulturnih in izobraževalnih društev 34 od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. V posebnem poglavju je obravnavala doslej malo raziskano delovanje telovadnega odseka Orel do začetkov pred prvo svetovno vojno in po njej do leta 1940. Podrobno je proučila tudi pestro dejavnost Prosvetnega društva med obema vojnama, še zlasti gledališko. Med uspehi Prosvetnega društva omenja preureditev Ljudskega doma v modernejše gledališko poslopje (danes Prešer- novo gledališče), ki so ga odprli tik pred pričetkom vojne 1941. V drugem delu zbornika so objavljeni odlomki iz biografskih romanov Ivana Preglja, Mimi Malenšek in Tite Kovač-Artemis, dodane so pesmi nekaterih s Kranjem povezanih duhovnikov (Blaž Potočnik, Janez Puhar, Jože Pogačnik, Joža Vovk, Tone Bohinc). V tretjem delu zbornika več avtorjev obuja spomine na Kranj in njegovo župnijsko cerkev. Med temi prispevki sta še zlasti zanimiva pogovora s Francem Blajem in Zdravkom Bahorjem. Zbornik je bogato ilustriran, tiskan na zelo kvalitetnem papirju, tako da je ne le vsebinsko bogat, ampak tudi estetsko vreden, da si ga ogledamo. Olga Janša Zorn Zbornik za zgodovino šolstva - Šolska kronika, Ljubljana, Slovenski šolski muzej 1992. 233 strani Po 23. letih izhajanja Zbornika za zgodovino šolstva in prosvete kot skupnega glasila šolskih muzejev iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, je najprej prekinil sodelovanje Beograd, nato pa je po državni osamosvojitvi odpadel še Hrvaški šolski muzej. Tako je 25. letnik pripravil Slovenski šolski muzej sam z nekoliko spre- menjenim naslovom, namreč kot Zbornik za zgodovino šolstva - Šolska kronika. Zbornik objavlja razprave in članke, gradivo, zapise, ocene in poročila, nekrologe in tekočo bibliografijo. Vrsta prispevkov obravnava posamezne šole ali pa se loteva problematike, povezane z zgodovino šolstva^ in pedagogike. Vlasta Tul nas v članku Šole in arhivi seznanja z obveznostmi, ki jih imajo šole in podobni zavodi do svojih arhivov in do centralnih zgodovinskih arhivov, kamor so dolžni oddati tisti del dokumentacije, ki ima trajen pomen. Podaja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako urediti šolski arhiv, izdelati zapisnik o izročitvi in prevzemu arhivskega gradiva ipd. V krajšem prispevku govori Ivanka Zajc- Cizelj o začetkih osnovnega šolstva na Polzeh (1797-1830) in o težavah, ki so spremljale reševanje prostorskega vprašanja ter o drugih problemih na šoli v Novem Kloštru do presehtve na Polzelo. Zanimivega problema - šolskega vrta kot učnovzgojnega sredstva po uveljavitvi avstrijskega ljudskošolskega zakona iz leta 1869, se je lotila Marija Bavdaž, ter opozorila na dejstvo, da je v 19. stoletju bilo zelo pomembno spoznanje, da bo mogoče pridelati več hrane, če bo izobraževanje že od osnovne šole dalje posvečeno temu vprašanju. Tudi sodobni pouk naravoslovja v osnovni šoli bi se v marsičem lahko zgledoval po uspehih nekdanjega pouka na šolskem vrtu. O pouku kemije na Slovenskem do prve svetovne vojne piše Sonja Jozelj, ki je to temo obdelala že kot diplomsko nalogo. Vendar se prispevku pozna, da ga ni pisala roka zgodovinarja, saj so nekatere splošne ugoto- vitve netočne, citiranje virov in literature pa neobičajno, čeprav po drugi strani članek prinaša zanimive novosti in bi si želeli, da bi se delo nadaljevalo v tej smeri. Verena Štekar-Vidic je prispevala zgodovino šole v Radovljici od časov Marije Terezije dalje. Ob tem velja poudariti, da je starejše obdobje precej temeljito obdelano, da bi pa čas pod drugi vojni zaslužil širšo obravnavo, morda kdaj prihodnjič v posebnem članku. Pod naslovom Čednosti dobrega učitelja je Mojca Pečko opisala, kako se je z vpeljavo šolske obveznosti oblikovala podoba osnovno- šolskega učitelja, ki naj bi vzgajal z močjo svoje osebnosti. Ugotavlja, da so se v praksi ta pričakovanja izjalovila, saj so bili pogoji za delo slabi, učitelji slabo plačani, skratka podoba učitelja je bila marsikdaj idealizirana. Učitelj bi moral velikokrat nadomestiti starše, reševati razne socialne probleme in predvsem bolj vzgajati kot poučevati, vsemu temu pa ni bil kos. Slovensko šolstvo v Argentini je orisala Mateja Ribarič na osnovi podatkov, zbranih iz časopisja, arhivskega gradiva ter iz raznih učbenikov in priročnikov, namenjenih šolajoči mladini v Argentini. Obravnavala je razmere, značilne za predvojno emigracijo, ki je uspela organizirati pouk slovenščine na treh stopnjah, t.j. od osnovne preko srednje šole do univerze. O razvoju šolstva na Cerkniškem obširno piše Branko Šuštar. Ob naslonitvi na arhivsko gradivo je podrobno opisal nastajanje šol, učiteljstvo na tem območju, šolski red, opremo knjižnice, šolske vrtove itd. Časovno je segel do prve svetovne vojne, le izjemoma je šel preko tega datuma. V svojem drugem članku je Branko Šuštar predstavil prispevke v Učiteljskem tovarišu o stanju šolstva v Bosni in Hercegovini v času avstrijske okupacije 1878. in nekaj let po njej. Jože Ciperle je v krajšem zapisu ob 400-letnici rojstva Jana Amosa Komenskega 35 naglasil zlasti pomen njegovega dela in vpliv njegovih idej na Slovence. Prvi slovenski pedagoški časopis Šolski prijatelj (1852-1883) in njegove sodelavce je ob 140-letnici časopisa predstavila Tatjana Hojan. Opozorila je tudi na literaturo, ki je že prej obravnavala zgodovino in vsebino omenjenega časopisa. Ista avtorica se je ob 100-letnici rojstva spomnila učiteljice Angele Vodetove in objavila zanimive odlomke iz njenih spominov, ki so poleg drugega bogatega gradiva shranjeni v Slovenskem šolskem mu- zeju. Boris Rozman objavlja dokument iz zapuš- čine nadučitelja Matije Hitija iz leta 1868, katerega avtor je Janez Gantar, v letih nastanka dokumenta nadučitelj v Planini pri Vipavi. Dokument je nastal v času velikih diskusij ob pripravi na nov osnovnošolski zakon (1869), s katerim so šole postale državne in deželne ustanove. Slavica Pavlic je prikazala razvoj osnovne šole na Spodnji Polskavi od njenih začetkov 1783. do leta 1940, del članka pa je namenila podružnični šoli v Pragerskem, ki se je razvila od privatne nemške enorazrednice preko dvorazredne šulferajnske šole do slovenske šole, vendar je to lahko postala šele leta 1919. Oris razvoja osnovne šole v Stoparcah je podala Andrej ka Nemec in ob tem predstavila predvsem življenje in delo ene najstarejših učiteljic in pedagoških pisateljic na Slovenskem, Elize Kukovec, ki je vsa leta svojega dolgega službovanja prebila v tej haloški vasici. Kljub temu, da je ostala podeželska učiteljica, je veliko pisala in objavljala v raznih učiteljskih glasilih, samostojno pa je objavila leta 1912 Domoznanstveni pouk v ljudski šoli. Rubrika Šolski zapisi prinaša nekaj kratkih prispevkov. Slavica Pavlic npr. opozarja na jubileje naših šol v letu 1992 in 1993, Branko Šuštar daje koristne napotke raziskovalcem šolske zgodovine, bolj spominskega značaja je zapis Ivanke Mestnik o šoli v Šmihelu pri Žužemberku, ki ga dopolnjujejo podatki iz arhivskega gradiva in ustnih virov. Trije prispevki pa so povzetki raziskovalnih nalog zgodovinskih krožkov, ki so v šolskem letu 1989/90 obravnavali zgodovino šole v domačem kraju. Mentorice krožkov Ana Skerlovnik-Štan- car, Danijela Berglez in Majda Tekavec pišejo o zgodovini šol Milojke Štrukelj v Novi Gorici, o šolstvu v Dravogradu do 1941. in o šoli v Zadobrovi. V rubriki In memoriam imamo tri nekro- loge, posvečene slovenskim učiteljem in sicer se Mladen Tancar spominja Antona Osterca (1894-1991), Tatjana Hojar Martina Menceja (1904-1992) in Ivana Andoljška (1909-1992), medtem ko Ivan Vavra piše ob smrti Istrana, hrvaškega pedagoga in tudi slovenskim šol- nikom poznanega avtorja - didaktika Mateja Damarina (1899-1992). Pod naslovom Iz dela šolsko-pedagoških muzejev imamo izpod peresa Slavice Pavlic oris razstav v Slovenskem šolskem muzeju, sledi prikaz prizadevanj za koroški deželni šolski muzej v Celovcu Elmarja Lechnerja, žal v precej slabem prevodu. O razstavah v Hrvaškem šolskem muzeju pa poroča Marko Plavič. Med poročili so kratki j)rikazi posvetovanja o sodobnih arhivih (B. Šuštar), o simpoziju Jezuiti na Slovenskem (J. Ciperle) in o mednarodnem simpoziju o nacionalni vzgoji in evropskem izobraževanju, ki je bil na Bavar- skem (J. Ciperle). Sledijo tri knjižna poročila in obsežna bibhografija za slovensko zgodovino šolstva, ki zajema dela, ki so izšla med leti 1985-1989 in jo je pripravila Marjeta Demšar. Vsekakor moremo Slovenskemu šolskemu muzeju čestitati ob izdaji tako vsebinsko bogatega zbornika z željo, da bi se delo uspešno nadaljevalo in da bi prikazu zgodovine osnovnega šolstva dodali tudi zgodovino zelo razvejanega srednjega šolstva in to ne le za starejša obdobja, ampak tudi za obdobje po letu 1945, kjer je marsikje čutiti velike vrzeh. Olga Janša Zorn Annales, Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin. Annali del Litorale capodis- triano e delle regioni vicine, 2/92. Koper 1992. 384 strani Revija Annales nas tudi s svojo drugo številko navdušuje. V naše roke prihaja revija, ki je ohranila strokovno pestrost, hkrati pa je še obsežnejša. 23 člankov in 12 krajših prispevkov ponuja bralcem obilo branja z različnih področij. Goran Filipi nam v svojem članku prestavlja omitonimijo za škrjance v Istri. Najpogosteje izhaja poimenovanje za škrjance v Istri iz latinske besede alauda, zanimivi pa so tudi izvori nekaterih drugih poimenovanj. Plod avtorjevega raziskovanja je tudi tabela, kjer nam na zgoščen način prikaže različne oblike imen za posamezne vrste škrjanca v Istri. Zanimivi so tudi rezultati raziskav Darka Ogrina, ki je ugotavljal povezavo med padavi- nami ter temperaturo in prirastom črnih borov in hrastov. Dario Favretto in Fabrizio Martini sta nas v svojem članku opozorila na zanimivo endemično rastlino Moehrngia tommasini. An- ton Brancelj seznanja bralce Annalov z raki, ki živijo v Osapski jami in Jami nad Krogom pri Mlinih. V omenjenih jamah so nekatere 36 vrste rakov, ki živijo tudi v Dalmaciji in v Hercegovini. Žal je moral avtor opozoriti tudi na nevarnost, ki preti nekaterim živalim. Mitja Kaligarič je v svojem prispevku opisal vege- tacijo plevelov, ki jih najdemo v vinogradih v Koprskem primorju. Iztok Skornik je v letih 1987-1991 proučeval rumenonoge galebe v njihovi koloniji v Sečoveljskih solinah. Rume- nonogi galebi se hitro razmnožujejo. Niso več navezani izključno na morsko hrano, prehran- jujejo se tudi z različnimi odpadki na smetiščih, s tem pa so tudi možni prenašalci bolezni. Za omenjene ptice lahko trdimo, da niso ogrožene, saj njihovo število narašča. Radovan Cunja nam v svojem prispevku oriše razvoj arheoloških raziskav na Koprskem. Zanimanje za arheologijo Istre se je pričelo v času humanizma. Takiat so ti predeh prišli pod Benetke, kar je pomenilo vstop v italijanski kulturni prostor. Prva arheološka izkopavanja na Koprskem pa segajo v konec 19. stoletja. Sprva je bila arheološka dejavnost usmerjena predvsem na rimsko dobo, arheo- loško raziskovanje prazgodovine in srednjega veka pa sta novejšega datuma. Velikega pomena za raziskovanje je bila ustanovitev muzeja v Kopru leta 1911. O Rižanskem placitu nam v drugem delu svojega prispevka piše Salvator Žitko. Igre na srečo so že od nekdaj privlačevale človeka. Četudi so različni predpisi takšne igre ome- jevali ali prepovedovah, se ljudje tej skušnjavi niso mogli ali pa hoteli upreti. Darja Mihelič predstavlja igre na srečo in odnos do njih v Trstu, Kopru, Izoli in Piranu. Posebej je zanimiva pripoved o kockanju Pirančana Almerika Garofola in Izolana Dominika Poca. Tekst Darka Darovca je nadaljevanje iz prve številke Annalov in je prikaz zavarovalništva v severni Istri v času Beneške republike. Poleg pomorskega zavarovanja in njegovih oblik opisuje tudi nekatere druge vrste zavarovanj, npr. zoper požar ali kakšen drug vzrok. Posebne oblike zavarovanja so bile različne bratovščine, ki so temeljile na vzajemni pomoči članov. Tržačan Raffaele Zavenzoni je bil rektor koprskega učilišča^ v sedmem desetletju 15. stoletja, Krešimir Čvrljak nam opisuje njegovo življenje in delo v Kopru in stike s Šibenčanom Jurajem Šižgoričem. Zavenzoni ni bil pomem- ben le kot humanist in učitelj, temveč tudi kot pesnik. Podoben prikaz življenja pomemb- nega posameznika je članek o Miroslavu Vilharju, ki je bil aktiven na mnogih področjih. Del tega nam skuša predstaviti Dolores Rebula Udovič. Avtorica nam opiše njegovo pohtično in kulturno delo. Vilhar je bil župan in poslanec. Prijateljeval in sodeloval je s Franom Levstikom. Znan je tudi kot pesnik, saj so nekatere njegove pesmi ponarodele. Giuliano Veronese nam v svojem v italijan- skem jeziku napisanem prispevku oriše pra- vosodni ustroj v beneški Istri v 18. stoletju. Najpomembnejše je bilo sodišče v Kopru in ob tem avtor prikazuje nekatere značilnosti pravosodja, kazenskega postopka in represiv- nega sistema v tistem času. O tragični usodi tigrovca Viktorja Bobka piše Milica Kacin-Wohinz. Bobek je ju- goslovanski vojski pošiljal obveščevalne podatke in je bil na drugem tržaškem procesu leta 1941 obsojen na smrt. Nadaljevanje iz prve številke je tudi razprava Leona Marina o upravni in teritorialni razde- litvi Istre. V tej številki obravnava omenjeno problematiko v letih 1943 do 1992. Ozemlje, o katerem govori avtor, je po letu 1945 doživelo veliko sprememb. Nenazadnje smo bih priča zadnji spremembi, ko se je republiška meja med Slovenijo in Hrvaško preoblikovala v državno mejo med dvema neodvisnima državama. Po sprejetju Osimskih sporazumov so uredili tudi cerkveno mejo, ko je bila ponovno ustanovljena škofija v Kopru. Janez Kramar je prikazal razvoj ribiške industrije v Izoli v prvem povojnem desetletju. Temelji te industrije so v predvojnih tovarnah. Po vojni jo je prizadel predvsem prenos strojev v Italijo. Vendar so predelavo rib hitro obnovili in postala je pomembna industrijska panoga. Slovenski pomorski promet se je lahko začel razvijati šele po drugi svetovni vojni. Pravi zagon je dobil po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Olga Janša Zorn tako piše o Splošni plovbi, ki je postala leta 1954 edini slovenski pomorski prevoznik. Etnomuzikolog Dario Marušič je v svojem članku opisal del zanimive ljudske zakladnice. Piše o dveh inštrumentih, o bajsu in viulini, ki so ju nekoč uporabljali godci na prostoru med Mirno in Dragonjo, danes pa ju je moč slišati le še v okolici Grožnjana in Buzeta. Del kulturne zgodovine je tudi gledališče. Erigila Jenko je proučila arhitekturo Tartini- jevega gledahšča v Piranu. Gledališče je bilo odprto 27. marca 1910. Vesna Gomezel se je v svojem prispevku, ki je povzetek njene diplomske naloge, lotila zelo zanimive in aktualne teme. Avtorica je z jezikovnega in ekonomskega stališča obdelala turistično propagandno gradivo o slovenski Istri. V turističnih prospektih je opazila pogoste napake, ki so lahko zelo hude. Pogosto je vprašljiva izbira jezika, opazna je nedoslednost pri načelu dvojezičnosti... Zanimive primerjave se je lotil Pavel Stranj. Primerjal je šolstvo večinskega in manjšinskega naroda na obeh straneh slovensko italijanske 37 meje. Slovensko šolstvo po vojni je v Italiji vse do sredine šestdesetih let imelo trend upadanja števila učencev, saj se je v tem času število otrok v šolah zmanjšalo za dve tretjini. Kasneje se je razmerje med italijanskimi in slovenskimi šolarji pokrivalo. V Sloveniji pa je bil najprej opazen upad števila šolarjev, kar je veljalo tako za slovenske kot za italijanske. Po umiritvi položaja v začetku petdesetih let, se je začelo obdobje rasti števila šolarjev. Šolski problematiki je namenjen tudi članek Amahe Petronio o italijanski šoh v Piranu od srednjega veka do danes. Pokojni France Ostanek na osnovi šolskih in cerkvenih kronik ugotavlja potek pouka v različnih jezikih in na ta način tudi locira jezikovno mejo med Slovenci in Hrvati. Z jezikovno problematiko se ukvarja tudi Loredana Boghun Debeljuh. V svojem dvojezičnem članku razmišlja o možnostih in načinih uresničevanja dvojezičnosti v Istri. Zanimivi so tudi prispevki, objavljeni v rubriki Zapisi in gradivo. Darja Mihelič predstavlja dokument iz piranskega arhiva, ki govori o obnovi oz. prezidavi v cerkvi Sv. Jurija na prelomu iz 16. v 17. stoletje. Istra je doživela po padcu Napoleona in vrnitvi avstrijske oblasti pomembne spre- membe. Predvsem je prišlo do stabilizacije razmer, saj je bila doba Napoleona zelo burna in spremenljiva. Pierpaolo Dorsi nam pred- stavlja dokumente, ki so nastali leta 1817, kot predlogi za ustavno upravno ureditev Istre. Eden od temeljev narodnostnega obstoja in razvoja je denarništvo. Tako je bila za Slovence v Trstu velikega pomena Tržaška hranilnica in posojilnica. Milan Pahor ji je posvetil del prostora ob stoletnici začetkov njenega de- lovanja. Konec leta 1891 je omenjeni denarni zavod pričel z delom in je uspešno deloval vse do leta 1941, ko je bil nasilno ukinjen. Naj omenim, da je bil s pomočjo Tržaške hranilnice zgrajen tudi Narodni dom v Trstu. Dva članka v Annalih sta posvečena Giuseppu Tartiniju. Sonja Ana Hoyer nam predstavlja monografijo o Tartinijevi hiši, ki je bila obnovljena med leti 1984 in 1988. Monografija predstavlja konservatorske in umetnostnozgodovinske posege, ki so bili opravljeni v njej. Amaha Petronio pa pred- stavlja biografske prispevke o Giuseppu Tartiniju. V Kopru je bilo leta 1893 odprto otroško zavetišče. Ustanova je bila namenjena otrokom siromašnih družin. Slavica Pavhč se je lotila prikaza dela omenjene ustanove. Pri tem se je naslanjala na gradivo v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Pomemben vir za zgodovino so tudi šolske kronike. Eno takih nam predstavlja Branko Šuštar. Kroniko so pisali učitelji šole v Boljuncu pri Trstu. Vid Vremec je v krajšem članku prikazal razvoj socialističnega gibanja na Primorskem do prve svetovne vojne. Povsem drugam pa je usmerjen članek Nade Morato o prazno- vanju pomladi v Kortah. Avtorica opisuje običaje ob posameznih pomladanskih praznikih od cvetne nedelje, prek velike noči do telovega. Vmes pa je še nekaj drugih prazničnih oz. pomembnih dni, ki so jih ljudje obeleževali na različne načine. S povsem sodobnimi in aktualnimi težavami pa se je spopadel Salko Pivač. Skušal je ugotoviti možnosti za ureditev prometa v Piranu. Bogato številko Annalov zaključujejo poro- čila o delu razhčnih zavodov in društev, ki kažejo na vehko aktivnost v najrazličnejših krogih, ter ocene in poročila prebranih knjig. Skozi vso revijo pa so razporejene slike Tartinijevega gledališča v Piranu. Bojan Balkovec 38 BIBLIOGRAFSKO KAZALO KRONIKE ČASOPISA ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXI - XL (1973 - 1992) Nataša Stergar ČLANKI 1973 1. Demšar Vincencij: Loško gospostvo in kmečka puntarija. - 21/1, str. 5-12 2. Gestrin Perdo: Kmečka trgovina in upori. - 21/1, str. 1-4 3. Grafenauer Bogo: Ob dvajsetletnici "Kronike". - 21/1, str. 39-40 4. Höfler Janez: Iz neke jezuitske anketne knjige. - 21/2, str. 105-109 5. Juvančič Ivo: Politično ozadje I. tržaškega procesa. - 21/3, str. 180-184 6. Kermavner Dušan: Stavka v premogovniku Ojstro leta 1883. - 21/3, str. 166-168 7. Kobe-Arzenšek Katarina: Doneski za zgodovino vrvarstva na Slovenskem. - 21/3, str. 169-179 8. Melik Jelka: Kranjske deželne finance 1861-1914. - 21/3, str. 160-165 9. Nečak Dušan: Prispevek k vprašanju primorskih beguncev v letih 1918-1920. - 21/2, str. 120-126 10. Otorepec Božo: Iz zgodovine turjaškega gradu. - 21/3, str. 147-152 11. Pahor Miroslav: Constitutio Momiliani v letih 1521-1535. - 21/2, str. 88-96 12. Pirkovič Ivo: O koreninah "cvetočega halštata". - 21/2, str. 81-84 13. Planina France: Zgodovina muzejstva na loškem ozemlju. - 21/1, str. 17-23 14. Svetina Anton: Odlomki iz koroške zgodovine. - 21/2, str. 97-104 15. Svetina Anton: Katera gora na Koroškem je Möns Junensis? - 21/3, str. 153-154 16. Šašel Jaro: Bernardin Porečan ali k poreškim in koprskim antikam. - 21/2, str. 85-87 17. Turk Prvenka: Ladislau Benesch. - 21/2, str. 110-119 18. Valentinitsch Helfried: Pritožbe podložnikov vicedomskega urada na Kranjskem v letu 1634. - 21/3, str. 155-159 19. Vilfan Sergij: Kako je nastal časopis za slovensko krajevno zgodovino "Kronika". - 21/1, str. 41-42 20. Zorn Tone: Koroško učiteljsko glasilo in slovenska manjšina. - 21/1, str. 24-28 21. Žontar Jože: Kmečki upori ob davčni in urbarialni regulaciji in njeni odpravi v letih 1789 in 1790. - 21/1, str. 13-16 1974 22. Boje Etbin: Začetni razvoj osnovnega šolstva na Slovenskem. (Ob 200-letnici terezijanskih šol). - 22/3, str. 179-189 23. Gestrin Perdo: Piranske ladjedelnice in ladjedelci v poznem srednjem veku. - 22/3, str. 170- 178 24. Grafenauer Bogo: Vprašanje razmerja mesta in podeželja ("vasi") v zgodovini narodov Jugoslavije. - 22/2, str. 145-155 25. Jan Ivan: Nekaj posebnosti NOB na Gorenj- skem v letu 1941-1942 s poudarkom na dražgoško bitko. - 22/1, str. 1-8 26. Juvančič Ivo: Leto bazoviških žrtev 1930. (Neposredno italijansko ozadje in slovensko zadr- žanje po fašističnih virih.). - 22/2, str. 112-121 27. Knez Tone: Antična nekropola v Novem mestu. Rezultati izkopavanja v letu 1973. - 22/2, str. 73-76 28. Kobe-Arzenšek Katarina: Doneski za zgodo- vino vrvarstva na Slovenskem. (Adamičeva vrvarna v Ljubljani in Domžalah). - 22/1, str. 41-45 29. Mikuž Jure: Prvi poskus vpeljave zgodovinskega slikarstva v slovensko umetnost. - 22/2, str. 112-128. 30. Nečak Dušan: O vojni z Italijo (1914 - 1915). - 22/2, str. 107-111 31. Otorepec Božo: Ljubljanska beraška značka iz leta 1667. - 22/2, str. 92-96 32. Pahor Miroslav: Statuti srednjeveške občine Izola iz leta 1360 v odnosu do tujcev. - 22/2, str. 77-85 33. Pahor Miroslav: Piran v obdobju dvojne oblasti (XII. - XIII. stoletje). - 22/3, str. 161-169 33a. Pavlic Slavica: Ob 100-letnici rojstva Engel- berta Gangla 1873-1950. - 22/1, str. 46-51 34. Stergar Janez: Začetki "Slovenskega ferijalnega društva 'Sava' v Ljubljani". - 22/1, str. 31-40 35. Svetina Anton: Odlomek iz zgodovine Gornjega Grada. - 22/2, str. 86-91 36. Šašel Jaro: Okra. - 22/1, str. 9-17 37. Tancik Ferdinand, Branko Korošec: Smrt grenadirskega stotnika Mehadia 1770. - 22/2, str. 97-106 38. Truhlar Franc: Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od halštatskega do slovanskega obdobja. - 22/3, str. 156-160 39. Vrišer Sergej: Uniforme ljubljanskih meščanskih korpusov v 18. in 19. stoletju. - 22/1, str. 18-30 1975 40. Gestrin Perdo: Piranska popotovanja v 15. 39 stoletju. - 23/2, str. 74-80 41. Habjan Vlado: Boj Celjskih za Podravje in Posočje v letih 1425-30. - 23/1, str. 1-12 42. Höfler Janez: O nekaterih slovenskih skladatel- jih 16. stoletja. - 23/2, str. 87-94 43. Hojan Tatjana: Stoletnica prve mestne dekliške šole v Ljubljani. - 23/3, str. 178-179 44. Jakopič Bogo: Delež slovenskih učiteljev gluhih pri strokovnem in splošno izdajateljskem delu. - 23/1, str. 41-45 45. Kobe-Arzenšek Katarina: Vrvarska obrt na Slovenskem skozi stoletja. - 23/3, str. 170-178 46. Maček Jože F.: Ustanovitev uprave državnih posestev na Kranjskem pod Leopoldom II. - 23/1, str. 21-23 47. Mlinaric Jože: Gospoščina Puhenštanj pri Dravogradu do okoU leta 1600. - 23/3, str. 153-160 48. Mlinaric Jože: Meščanski špital pri Lenartu v Slovenskih goricah. - 23/1, str. 12-20 49. Nedog Alenka: Utrjevanje enotnosti proti- fašističnih sil na Slovenskem ob snovanju Društva prijateljev Sovjetske zveze leta 1940. - 23/2, str. 65-74 50. Ožinger Anton: Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365-1518). - 23/3, str. 149-153 51. Penič Lojze: Partizanska bolnišnica Jesen. - 23/3, str. 133-137 52. Peršič Janez: Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338-1348). - 23/3, str. 138- 148 53. Pleterski Janko: Avstrija in Slovenci leta 1912- 1913. - 23/2, str. 110-120 54. Prelovšek Damjan: Ljubljanski mostovi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. - 23/1, str. 29-37 55. Reisp Branko: Tiskarna Janeza Mandelca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Feren- bergerja nad Turki. - 23/2, str. 81-87 56. Rijavec Leopold: Ljubljanske bolnišnice. Ob osemdesetletnici bolnišnice na Zaloški cesti 2. - 23/2, str. 101-109 57. Simoniti Primož: Lenart Mravlja = Leonhardus Formica. - 23/1, str. 45-46 58. Smolik Marijan: Novi odlomki protestantskih tiskov. Ob 400-letnici prihoda tiskarja Mandelca v Ljubljano. - 23/3, str. 161-166 59. Sukič Štefan: Čevljarski ceh v Tumišču. - 23/1, str. 24-29 60. Som Jože: Jožef Mrak kot geodet in risar. - 23/2, str. 94-101 61. Vrišer Sergej: Uniforme meščanskega korpusa in deželne hrambe v Mariboru. - 23/3, str. 166-169 62. Zorn Tone: Nemško nacionalno društvo "Südmark" na avstrijskem Koroškem v prvem desetletju prve avstrijske republike. - 23/1, str. 38-41 1976 63. Ciperle Jože: Srednje šole in višji študiji na Slovenskem ozemlju do leta 1918. - 24/2, str. 137-150 64. Gestrin Ferdo: Karitativna dejavnost v Piranu v poznem srednjem veku. - 24/2, str. 79-84 65. Gregorič Jože: Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926. - 24/2, str. 74-79 66. Jakopič Bogo: Zavod za gluho mladino v Ljubljani od leta 1945 do 1960. - 24/3, str. 178-184 67. Kos Milko: Pivka v srednjem veku. - 24/1, str. 5-10 68. Leskovar Rudolf: Rogaški zdravilni vrelci v 16. stoletju. - 24/1, str. 20-28 69. Marušič Branko: Guido Manzini (1921-1975). - 24/1, str. 47-48 70. Melik Jelka: Skladi kranjskega deželnega premoženja. - 24/3, str. 165-169 71. Mikl-Curk Iva: Kaj nam govori pri nas najdena lončenina o rimskih navadah v prehrani. - 24/1, str. 1-4 72. Mlinaric Jože: Graščina Betnava pri Mariboru. - 24/1, str. 11-20 73. Pahor Miroslav: Organizacija oblasti v občini Izola po listinah iz leta 1253 in 1260. - 24/3, str. 158-165 74. Prelovšek Damjan: Kje se je šolal kipar Franc Rotman (okr. 1710-1788)? - 24/2, str. 106 75. Prelovšek Damjan: Poslopje Mestne hranilnice ljubljanske. - 24/1, str. 43-47 76. Stiplovšek Miro: Delavsko gibanje v tovarni sanitetnega materiala na Viru 1936-1941. Ob štiridesetletnici ustanovitve sindikata in uspešne stavke. - 24/2, str. 94-105 77. Šašel Jaro: Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem. - 24/3, str. 151-158 78. Šorn Jože: Bucelleniji in Ruardi na Savi pri Jesenicah. - 24/2, str. 69-74 79. Šorn Jože: Novomeška industrija med obema vojnama. - 24/1, str. 38-42 80. Ude Lojze: Boj za severno slovensko mejo. - 24/2, str. 84-89 81. Verbič Marija: Idrijska steklarna v Zagorju ob Savi (1804-1817). - 24/1, str. 28-37 82. Vovko Andrej: Povzetek iz nekaterih dokumen- tov o dejavnosti Stojana Pribičeviča o tržaškem vprašanju. - 24/3, str. 172-178 83. Zorn Tone: Dve poročiH iz leta 1929 o nemški manjšini v Sloveniji. - 24/2, str. 89-93 84. Zom Tone: Prispevek k problematiki pregan- janja koroških Slovencev po plebiscitu. - 24/3, str. 170-171 1977 85. Cevc Emilijan: Matevž Langus in Čopov ter Korytkov nagrobnik. - 25/1, str. 29-37 86. Curk Jože: Ob 750-letnici Laškega. - 25/3, str. 145-148 87. Demšar Viktorijan: Glavarjeva knjižnica v Komendi. - 25/3, str. 177-183 88. Drnovšek Marjan: Delavsko vprašanje v 40 ljubljanskem občinskem svetu 1912-1914. - 25/1, str. 52- 55 89. Gestrin Ferdo: Pomorstvo Pirana v poznem srednjem veku. - 25/3, str. 149-156 90. Janša-Zorn Olga: Pregled raziskovanja sloven- ske krajevne zgodovine. - 25/2, str. 93-101 91. Janžekovič Janez: Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju. - 25/3, str. 167-177 92. Juvančič Ivo: Italijanska zunanja politika pred zlomom fronte pri Kobaridu in po njej. Ob 60-letnici 1917-1977. - 25/3, str. 189-197 93. Knez Tone: Historična urbanizacija Novega mesta. Gradišče - Gradec - Mesto. - 25/1, str. 6-11 94. Matjašič Marjan: Gospodarska in socialna zgodovina v delih slovenske krajevne zgodovine. - 25/2, str. 102-107 95. Nedog Alenka: Prispevek k zgodovini ustanov- nega kongresa KPS. - 25/1, str. 1-5 96. Otorepec Božo: Hrenova grbovna plošča v Kozarjah. - 25/1, str. 19-21 97. Peršič Janez: Družina florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran. - 25/1, str. 12-18 98. Pleterski Janko: Osemdeset let od ustanovitve slovenske delavske stranke. - 25/1, str. 48-52 99. Roslanowski Tadeusz: Trg in mesto na srednjeveškem Poljskem. - 25/3, str. 159-166 100. Simonič Ivan: Grad Krupa v Beli Krajini. - 25/3, str. 198-200 101. SLmoniti Marjetica: Mariborski kositrarji. - 25/1, str. 22-29 102. Stergar Nataša: Narodnostno vprašanje v predmarčnih letnikih Bleiweisovih Novic. - 25/3, str. 184-189 103. Stiplovšek Miroslav: Razvoj delavskega in ljudskofrontnega gibanja na domžalskem območju 1935-1941. - 25/2, str. 81-93 104. Šašel Jaro: Postila k Martinu iz Brage. - 25/3, str. 166-167 105. Vilfan Sergij: Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem. - 25/3, str. 157- 159 106. Vodopivec Peter: Smrtna kazen v tisku na Slovenskem (1848-1878). - 25/1, str. 37-48 107. Vodušek-Starič Jera: Problematika krajev- nozgodovinskih orisov za obdobje po osvoboditvi. - 25/2, str. 114-117 108. Voje Ignacij: Simpozij slovenskih zgodovinar- jev o krajevni zgodovini. Domžale od 19. do 20. maja. - 25/2, str. 118-122 109. Ževart Milan: Problematika orisov NOB za območja Slovenije. - 25/2, str. 108-113 110. Žontar Jože: Petindvajset let Kronike. - 25/2, str. 77-80 1978 111. Cevc Emilij an: Renesančni plastiki v kamni- škem Mestnem muzeju. - 26/3, str. 150-155 112. Cremonesi Arduino: Potresi v zgodovini Furlanije. - 26/2, str. 71-82 113. Ferenc Tone: Narodnoosvobodilni boj v Slovenski Istri leta 1943. - 26/3, str. 129-149 114. Jakopič Bogo: Slušno in govorno prizadeti in gledališče. - 26/2, str. 100-103 115. Kopač Janez: Uprava, obnova in preskrba na Jesenicah od osvoboditve do konca leta 1945. - 26/2, str. 103-108 116. Mikl-Curk Iva: Rimska amfora in mortarij. - 26/1, str. 1-4 117. Pahor Miroslav: Akrostihi v piranski knjigi statutov leta 1384. - 26/1, str. 4-9 118. Prelovšek Damjan: Stavba deželnega gledališča v Ljubljani. - 26/3, str. 159-166 119. Resman Blaž: Fužinarske cerkve iz začetka sedemnajstega stoletja na Jesenicah. - 26/1, str. 9- 18 120. Rozman Franc: Stavkovno gibanje na Štajer- skem v devetdesetih letih preteklega stoletja. - 26/2, str. 95-99 121. Simonič Ivan: Grad Poljane ob Kolpi. - 26/1, str. 39-41 122. Simonič Ivan: Prispevek k zgodovini Špeharske doline. - 26/2, str. 83-87 123. Šamperl Kristina: Grb mesta Ptuja. - 26/2, str. 68-70 124. Šašel Jaro: Slovenski prostor od Keltov do Slovanov. - 26/2, str. 61-68 125. Šorn Jože: Obnavljanje Zaloške ceste v letih 1782-1784. - 26/1, str. 27-35 126. Valenčič Vlado: Odnosi med ljubljanskim magistratom in državnimi oblastmi ob terezijanskih upravnih reformah. - 26/1, str. 19-27 127. Vilfan-BruckmüUer Irena: Višnja gora in njeno prebivalstvo v 16. stoletju. Ob petstoletnici mesta. - 26/3, str. 155-158 128. Vovko Andrej: Osnovna šola v Sodražici (1811-1941). - 26/2, str. 88-94 129. Vovko Andrej: Donesek k zgodovini istrskega osnovnega šolstva. - 26/3, str. 166-175 129a. Vrišer Sergej: Uniforme borcev za severno slovensko mejo 1918/19. - 26/2, str. 109-112 130. Zorn Tone: Gradec in razmejitev na Štajerskem leta 1918/19. - 26/3, str. 175-181 131. Zorn Tone: Dve poročili o koroškem šolstvu iz leta 1925. - 26/1, str. 36-38 1979 132. Boltin-Tome Elica: Tehnika gradnje benečan- ske ceste v dolino Rižane. - 27/2, str. 106-111 133. Demšar Viktorijan: Prebivalci Komende po družinski knjigi Petra Pavla Glavarja. - 27/1, str. 18-29 134. Drnovšek Marjan: Graditev ljudske oblasti in obnova v Ljubljani v letih 1945-1947. - 27/1, str. 52-64 135. Jakopič Bogo: Zgodovina učnih načrtov in programov šol za gluhe na Slovenskem. - 27/3, str. 185-192 136. Janša-Zorn Olga: Agrarna reforma na 41 veleposestvu Jablje. - 27/2, str. 117-126 137. Knez Tone: Oris najstarejše zgodovine Laškega. - 27/3, str. 149-154 138. Mlakar Boris: Domobranstvo na Primorskem. - 27/1, str. 43-52 139. Mlinaric Jože: Napad Uskokov na kostan- jeviško cisterco leta 1736. - 27/2, str. 100-106 140. Mlinaric Jože: Stiski Bajnof do konca XVI. stoletja. - 27/1, str. 8-17 141. Pahor Miroslav: Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti (1812-1918). - 27/1, str. 30-42 142. Pisec Kari: Utrdbena rabota mariborska. - 27/2, str. 81-94 143. Rozman Franc: Ob sedemdesetletnici tivolske resolucije. - 27/3, str. 180-194 144. Simonie Ivan: Grad Turn pri Dragatušu. - 27/3, str. 155-157 145. Šašel Jaro: Avgust 69 : vojaški puč v Poetovioni. - 27/1, str. 1-7 146. Šorn Jože: Zanimivosti z naših cest v 18. stoletju. - 27/3, str. 157-167 147. Vodopivec Peter: O odmevu karbonarskih vstaj v Italiji in zaprtih Italijanih na ljubljanskem gradu (1820-1825). - 27/3, str. 168-179 148. Vrišer Andreja: Prispevek k razvoju noše v 17. stoletju na Slovenskem. Grobni najdbi iz Betnave pri Mariboru in Gradu pri Slovenjem Gradcu. - 27/2, str. 94-99 149. Vuga Davorin: Viri za zgodovino slovenske arheologije. - 27/2, str. 127-128 150. Žvanut Maja: Prva svetovna vojna v očeh dveh slovenskih ilustriranih časopisov. - 27/2, str. 112-116 1980 151. Broz Josip: Iz govora Josipa Broza-Tita v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ob razglasitvi za častnega člana 16.11.1948 (Odlomek o nacionalizmu in internacionalizmu). - 28/1, str. (II-IV) 152. Bruckmüller Ernst: Uspehi in problemi avstrijske regionalne in lokalne zgodovine. - 28/2, str. 77-81 153. Ciperle Jože: Ljubljanska gimnazija (1773- 1808). I. del. - 28/2, str. 111-121 154. Ciperle Jože: Ljubljanska gimnazija (1773- 1808). II. del. - 28/3, str. 175-182 155. Curk Jože: Kratek oris komunalne in gradbene zgodovine Maribora med obema vojnama. - 28/3, str. 194-199 156. Demšar Viktorijan: Grajsko življenje Apfal- trernov na Križu v 19. stoletju. - 28/3, str. 191- 194 157. Dolenc Milan: Bolezni vimena v ljudskem živinozdravništvu. - 28/1, str. 26-31 158. Drnovšek Marjan: Projekt za zgodovino Ljubljane in nekatere raziskave iz ljubljanske zgodovine do leta 1918. - 28/1, str. 51-54 159. Ferrari Liliana: Socialna, lokalna in nacionalna zgodovina: razprava v teku. - 28/3, str. 153- 157 160. Grafenauer Bogo: Hinko Smrekar "Slovenski zgodovinarji". - 28/1, str. 10-13 161. Granda Stane: Razpad posesti knezov Auerspergov na Kranjskem. - 28/3, str. 200-212 162. Jakopič Bogo: Ob 80-letnici centra za rehabihtacijo sluha in govora v Ljubljani. - 28/3, str. 212-217 163. Knez Tone: Novo mesto kot arheološko najdišče. (Raziskovanja - dognania - problemi). - 28/2, str. 82-92 164. Kopriva Silvester: Latinski napis na studencu pod gradom ob Sodarski stezi. - 28/1, str. 54-56 165. Marušič Branko: Na Primorskem ob razpadu Avstro-Ogrske. - 28/1, str. 32-42 166. Marušič Branko: Slovensko-italijanski odnosi v Avstrijskem Primorju v šestdesetih letih 19. stoletja. - 28/3, str. 183-190 167. Mihelič Darja: Življenje in poslovanje neka- terih Peronijev v srednjeveškem Piranu. - 28/1, str. 14-22 168. Mlinaric Jože: Malteška komenda na Polzeh. - 28/3, str. 161-171 169. Prelovšek Damjan: Šolanja kiparja Francesca Robba. - 28/2, str. 107-111 170. Reisp Branko: Mladostna potovanja Janeza Vajkarda Valvasorja. - 28/2, str. 99-107 171. Rybäf Miloš: V spomin dr. Lavu Čermelju. Novi podatki o drugem tržaškem procesu. - 28/3, str. 217-220 172. Simoniti Vaško: Sistem obveščanja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju. - 28/2, str. 93-99 173. Šašel Jaro: Začetki Poetovione in nekaj strani iz njene zgodovine v starem veku. - 28/3, str. 157-161 174. Štular Hanka: Kranjski zavod za umetniško tkanje v Ljubljani KZUT 1898-1909. (Krainische Kunstwebe - Anstalt KKW A). Poskus zgodovinskega orisa. - 28/2, str. 122-136 175. Švajncer Janez: Udarništvo in naši udarniški znaki. - 28/1, str. 43-50 176. Voje Ignacij: Ob podehtvi odhkovanja Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani. (Slavnostni govor ob podelitvi odlikovanja 5. novembra 1979). - 28/1, str. 5-9 177. Voje Ignacij: Ljubljančani v srednjeveškem Dubrovniku. - 28/3, str. 171-175 178. Vovko Andrej: Iz zgodovine osnovne šole pri Sv. Gregorju nad Ortnekom. - 28/1, str. 22-26 1981 179. Cepič Tatjana: Zlet "Svobod" v Celju in njegov odmev v časopisju. - 29/1, str. 33-40 180. Drnovšek Marjan: Ljubljanski mestni statuti 1850-1934. - 29/2, str. 126-136 181. Ferenc Tone: Okupatorjeve racije v Ljubljani leta 1942. - 29/2, str. 183-228 182. Fischer Jasna: Oris razvoja prebivalstva v 42 Ljubljani in njegove družbene sestave od srede 19. stoletja do 1918. - 29/2, str. 137-142 183. Fischer Jasna: Delavsko gibanje v Ljubljani od začetkov do leta 1896. - 29/2, str. 143-149 184. Gestrin Ferdo: Prispevek k poznavanju trgovskega poslovanja na Reki v 15. stoletju. - 29/1, str. 8-12 185. Jenko Mojca: Češkoslovaška umetnost v Zborniku za umetnostno zgodovino. - 29/3, str. 271-277 186. Josipovič Draško: K pravilnemu pisanju ledine "v Lajhu" (Kranj-Lajh). - 29/1, str. 51-52 187. Kambič Mirko: Prvi ljubljanski fotografi (1839- 1870). - 29/2, str. 103-115 188. Kos Janez: Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih komunalnih dejavnosti v Ljubljani 1850- 1941. - 29/2, str. 159-166 189. Kremenšek Slavko: Etnološke raziskave Ljubljane. - 29/2, str. 228-231 190. Melik Vasilij: Ljubljanske cene kruha in mesa v predmarčni dobi. - 29/1, str. 27-33 191. Melik Vasilij: Volitve v Ljubljani 1848-1918. - 29/2, str. 115-124 192. Mlinaric Jože: Odnosi med Šentpavelsko opatijo in gospodi iz Melja, gospodi mariborskimi in mariborskimi meščani v srednjem veku. - 29/3, str. 241-250 193. Nussdorfer Metka: Trgovina z železom, železnimi izdelki in drugimi kovinami na Reki v letih 1527-1631. - 29/1, str. 12-19 194. Otorepec Božo: Srednjeveški pečatniki iz zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani. - 29/3, str. 250-254 195. Pahor Miroslav: Fevdalna posest na piranskem ozemlju do konca 13. stoletja. - 29/1, str. 1-8 196. Petrič Magda: Iz ohranjenega hišnega arhiva pri Keklu v Ratečah. - 29/1, str. 20-27 197. Prelovšek Damjan: Ljubljanski stavbni mojster Anton Cragnolini. - 29/2, str. 96-102 198. Ravnikar Edo: Urbanistična misel v Sloveniji od leta 1900. - 29/2, str. 166-183 199. Slodnjak Anton: Ljubljana v luči slovenske narodne misli. - 29/2, str. 124-126 200. Šamperl-Purg Kristina: Ptujski historiograf Simon Povoden 1753-1841. - 29/3, str. 254-258 201. Švajncer Janez J.: Pesnica 1946. - 29/1, str. 41-51 202. Vidovič-Miklavčič Anka: Pot napredne slo- venske mladine v Mladinsko Osvobodilno fronto. - 29/3, str. 263-270 203. Vovko Andrej: O osnovnem in srednjem šolstvu v Ljubljani v obdobju 1848-1941. - 29/2, str. 150-159 204. Zelko Ivan; Šolstvo v lendavski občini. - 29/3, str. 258-262 205. Žontar Jože: Problemi zgodovine mest na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848 s posebnim ozirom na Ljubljano. - 29/2, str. 91-95 1982 206. Bacskai Vera: Mestna zgodovina na Madžar- skem po letu 1945. - 30/1, str. 46-50 207. Bras Ljudmila: Ribnica, njena suha roba in lončarstvo. - 30/2, str. 144-151 208. Brate Tadej: Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu. - 30/1, str. 42-45 209. Bučič Vesna: Ljubljanski urarji v XVI. in XVII. stoletju. - 30/1, str. 12-22 210. Cizelj-Zajc Ivanka: Partizansko gospodarstvo v ribniškem okrožju 1944-1945. - 30/2, str. 160- 169 211. Curk Jože: O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju. - 30/1, str. 5-11 212. Demšar Viktorijan: Zdravstvena skrb za podeželje v 18. in 19. stoletju. - 30/3, str. 210-214 213. Gestrin Ferdo: Reformacija v Ribnici in okoMci. - 30/2, str. 95-101 214. Granda Stane: Izvajanje agrarne reforme na veleposestvu Oskar Kozler iz Ortneka. - 30/2, str. 152-159 215. Höfler Janez: Potovanja oglejskih vizitatorjev na Slovenskem v poznem srednjem veku. - 30/3, str. 198-203 216. Josipovič Draško: Ali je odkrita točna lokacija poznoantične in zgodnjesrednjeveške utrdbe Car- nium? - 30/3, str. 194-197 217. Južnič Stanislav: Anton III. baron Codelli - "izumitelj" televizije?. - 30/1, str. 25-31 218. Kos Milko: Goldoni na Slovenskem. - 30/3, str. 189-190 219. Melik Vasilij: Ribnica in deželnozborske volitve 1861-1913. - 30/2, str. 109-117 220. Otorepec Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. - 30/2, str. 79-87 221. Otorepec Božo: K zgodovini gradu Brdo pri Kranju. - 30/1, str. 3-5 222. Prelovšek Damjan: Romarska cerkev pri Novi Štifti na Dolenjskem - odmev Sanmichelijeve arhitekture v Sloveniji. - 30/2, str. 87-95 223. Prelovšek Damjan: O dveh ljubljanskih baročnih portalih. - 30/3, str. 206-209 224. Simoniti Vaško: Organizacija obrambe pred Turki na ribniškem območju v 16. stoletju. - 30/2, str. 101-109 225. Svetina Anton: Prispevek k zgodovini Št. Štefana v Ziljski dohni. - 30/1, str. 23-24 226. Šašel Jaro: Dolihenov tempelj, zgrajen v Pretoriju Latobicorum leta 196. - 30/3, str. 191-193 227. Šorn Jože: Trgovske zveze Slovenije z Republiko Avstrijo od novembra 1918 do novembra 1919. - 30/3, str. 226-235 228. Štih Peter, Janez Peršič: Pogani na Kranjskem v 11. stoletju? - 30/3, str. 197-198 229. Šumrada Janez: K poznavanju žitnih mer nekaterih mest in trgov na Kranjskem v prvi polovici 16. stoletja. - 30/3, str. 203-205 230. Švajncer Janez: Razslovenjenje slovenskih vojaških enot v Kraljevini SHS s primerom mariborskega pešpolka. - 30/1, str. 31-41 43 231. Švajncer Janez: Prispevek k podobi o vojaškem uporu v Mariboru leta 1919. - 30/3, str. 214-224 232. Vodopivec Peter: Trideset let "Kronike". - 30/1, str. 1-2 233. Vodopivec Peter: Prispevek k zgodovini kočevske železnice. - 30/2, str. 117-122 234. Vovko Andrej: Ribniška društva do leta 1918 v luči njihovih pravil. - 30/2, str. 122-131 235. Žumer Vladimir: Razvoj občine Ribnica kot družbenopolitične in samoupravne skupnosti od osvoboditve do ustave 1974. - 30/2, str. 170-180 1983 236. Bračič Vladimir: Nastanek in razvoj visokega šolstva v Mariboru. - 31/2-3, str. 247-256 237. Bračič Vladimir: Razvoj upravne ureditve v Mariboru. - 31/2-3, str. 229-239 238. Curk Jože: Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. - 31/2-3, str. 148-157 239. Cepič Marjeta: "Svoboda" in počastitev 50-letnice smrti Karla Marxa. - 31/1, str. 63-68 240. Filipič France: Gladovna stavka v moški kaznilnici v Mariboru v avgustu in septembru 1936. - 31/2-3, str. 209-219 241. Gabršek-Prosenc Meta: Razstavna dejavnost v Mariboru - povojno obdobje. - 31/2-3, str. 256-262 242. Güstin Damijan: Odnos deželnozborske večine SLS do poglavitnih gospodarskih vprašanj Kranjske v letih 1908-1914. - 31/1, str. 45-55 243. Hartman Bruno: Slovensko delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru in njegova knjižnica. - 31/2-3, str. 192-196 244. Jakopič Bogo: Holzapflova oporoka. - 31/1, str. 75-76 245. Koropec Jože: Pileatoijeve pritožbe zoper mariborski mestni svet leta 1623. - 31/2-3, str. 138-143 246. Leskovec Antoša: Upravni in gospodarski razvoj Maribora v 19. stoletju. - 31/2-3, str. 167-175 247. Matjašič Marjan: Demografsko ekonomski aspekti strukture mariborskega mestnega prebival- stva. - 31/2-3, str. 240-247 248. Mlinaric Jože: Maribor do začetka 17. stoletja. - 31/2-3, str. 126-137 249. Otorepec Božo: Grb trga Vuzenice. - 31/1, str. 18-21 250. Ožinger Anton: Sedež slovenske škofije na Štajerskem v Mariboru 1. 1859. - 31/2-3, str. 158- 167 251. Pahič Stanko: Arheološka preteklost Maribora. - 31/2-3, str. 114-126 252. Petek Tone: Kratek etnološki oris železničar- ske kolonije Studenci v Mariboru. - 31/2-3, str. 197-202 253. Petru Peter: Spomeniki rimske umetnosti v Sloveniji. - 31/1, str. 8-18 254. Pirkovič-Kocbek Jelka: Kaj je urbanizem 19. stoletja na Slovenskem?. - 31/1, str. 27-45 255. Pirkovič-Kocbek Jelka: Socialna stanovanjska gradnja v Mariboru. - 31/2-3, str. 202-208 256. Šamperl-Purg Kristina: Iz arhivske zakladnice. - 31/1, str. 76-77 257. Šebjanič Franc: Tri štipendijske ustanove prekmurskih luteranov. - 31/1, str. 22-26 258. Špendal Manica: Glasbeno življenje v Mari- boru. - 31/2-3, str. 183-192 259. Vičič Boris: K arheološki topografiji Bohinja. - 31/1, str. 1-7 260. Vrišer Sergej: Doneski k opusu baročnih kiparjev Straubov in Jožefa Holzingerja. - 31/2-3, str. 144-148 261. Vrišer Sergej: Stari Maribor: mesto, ljudje in dogodki. - 31/2-3, str. 176-183 262. Zgonik Mavricij: Vloga geografskega okolja na začetke in rast Maribora. - 31/2-3, str. 103-114 263. Zorn Tone: List "Koroško Korošcem" - primer nemškonacionalne propagande pred plebiscitom v letih 1919/1920. - 31/1, str. 55-63 264. Ževart Milan: Sabotažne akcije v Mariboru od konca aprila do začetka avgusta 1941. - 31/2-3, str. 220-229 265. Žnidarič Marjan: Redek jubilej (Ob 80-letnici Zgodovinskega društva v Mariboru). - 31/2-3, str. 99-102 1984 266. Benedik Božo: Čolnarji in izvoščki na Bledu. - 32/2-3, str. 229-233 267. Benedik Božo: Počitniške vile so bile ponos blejskega letovišča. - 32/2-3, str. 197-213 268. Benedik Božo: Vrhunske prireditve na Bledu so bile v šahu in veslanju. - 32/2-3, str. 234-240 269. Benedik France: Narodnoosvobodilni boj na Bledu. Kronološki oris. - 32/2-3, str. 214-223 270. Bogič Mladen: Prispevek k zgodovini železnic (o uporabi kratic). - 32/1, str. 60-62 271. Curk Jože: Lovrenc na Pohorju in njegova okolica. - 32/1, str. 19-23 272. Fischer Jasna: Populacijski razvoj in socialna struktura okrajnega glavarstva Radovljica med leti 1869 in 1910. - 32/2-3, str. 142-145 273. Gestrin Ferdo: Italijanski vplivi na organi- zacijske oblike gospodarskega razvoja v Sloveniji do 16. stoletja. - 32/1, str. 10-15 274. Gestrin Ferdo: Bled v fevdalnem obdobju - do konca 18. stoletja. - 32/2-3, str. 119-130 275. Höfler Janez: O umetnostnih spomenikih srednjega veka v blejskem kotu. - 32/2-3, str. 130-142 276. Janša-Zorn Olga: Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941. - 32/2-3, str. 182-196 277. Kambič Mirko: Bled na starih slikah (slikarstvo - grafika - fotografija). - 32/2-3, str. 154- 171 278. Knez Tone: Halštatsko obdobje v Sloveniji. Kultura in civilizacija starejše železne dobe. - 32/1, str. 1-6 279. Knific Timotej: Arheološki zemljevid blejskega 44 kota v zgodnjem srednjem veku. - 32/2-3, str. 99-110 280. Kranjc Andrej A.: Raziskovanje vodnih jam na Slovenskem. Pregled od antike do danes. - 32/1, str. 35-43 281. Mahnič Joža: Bled in književnost. - 32/2-3, str. 172-182 282. Matjašič Marjan: StaMšče vojaških oblasti do nemirov septembra 1908 v Ljubljani. - 32/1, str. 28-35 283. Mihelič Darja: Drobtinica iz družabnega življenja srednjeveškega Pirana. - 32/1, str. 7-10 284. Pleterski Andrej: Župa Bled. Interpretacija. - 32/2-3, str. 110-118 285. Pleterski Maruša: Pionirska proga. - 32/1, str. 44-56 286. Rihtarič Ivan: Prispevek k življenju in delu Antona Kremplja. - 32/1, str. 57-60 287. Rozman Franc: Baron Schwegel v svojih spominih. - 32/2-3, str. 223-229 288. Smolej Igor: Prispevek k zgodovini blejskih gozdov. - 32/2-3, str. 145-154 289. Vilfan Sergij: Glose k zgodovini srednje- veškega Celja. - 32/1, str. 15-19 290. Zelko Ivan: Stoletne razprtije zaradi reke Mure med Avstrijo in Madžarsko. - 32/1, str. 24-27 1985 291. Benedik Božo: Blejski otok in izražanje narodne zavesti. - 33/2-3, str. 181-182 292. Curk Jože: Ob osemstoletnici trga Dravograda. - 33/1, str. 5-10 293. Cvirn Janez: Iz zgodovine prostitucije v Celju ob koncu prejšnjega stoletja. - 33/2-3, str. 142-147 294. Cepič Tatjana: Oris poteka repatriacije v letu 1945. - 33/2-3, str. 232-236 295. Gestrin Ferdo: Kulturne povezave med slovenskimi in italijanskimi deželami do 18. stoletja. - 33/1, str. 11-17 296. Josipovič Draško: Ob odkritju najdišč sileksov na Ljubljanskem barju. - 33/1, str. 1-5 297. Kalmar Jänos: Načrti pomorske trgovine prek Trsta iz časa vladavine Karla VI. - 33/2-3, str. 137-141 ^ 298. Kos Janez: Štetje prebivalstva in hiš 15. julija 1945 na območju okrožnega mesta Ljubljane. - 33/2-3, str. 227-231 299. Kos Dušan, Marija Perko: Gospodarske in socialne razmere na imenju Golnik (Gallenfels) sredi 18. stoletja. - 33/1, str. 17-28 300. Kovač Irena: Podzemlje ilegalne Ljubljane. - 33/2-3, str. 223-226 301. Kumar Stane: Vojaške železnice na Sloven- skem. - 33/1, str. 58-61 302. Linasi Marjan: Oris razvoja tovarne meril Slovenj Gradec od ustanovitve do konca II. svetovne vojne. (Ob njeni 80-letnici). - 33/2-3, str. 162-166 303. Mesesnel Janez: Razstava Slovenska likovna umetnost na temo NOB 1945-1985: tretjina, ki jo je prispeval Mestni muzej Ljubljana. - 33/2-3, str. 236-238 304. Moder Gregor: Ob petdesetietnici ustanovitve Mestnega muzeja v Ljubljani. - 33/2-3, str. 205 305. Nemeth Jožef: Oris razvoja Demokratične fronte Južnih Slovanov na Madžarskem. - 33/1, str. 54- 58 306. Novak Dušan: Maks Peterlin, telesnokulturni delavec, kamniški rojak. - 33/1, str. 67-70 307. Novak Vilko: Čaplovič je - Košič!. - 33/1, str. 62-64 308. Perovšek Jurij: Revolucionarne "občine" v Sloveniji v letih 1919-1920. - 33/1, str. 49-53 309. Plesničar-Gec Ljudmila: Proizvodnja lončeni- ne v Emoni. - 33/2-3, str. 209-213 310. Prelovšek Damjan: Terezijanski Trst. Primer habsburškega uradniškega urbanizma 18. stoletja. - 33/1, str. 28-41 311. Puš Ivan: Nekaj vprašanj v zvezi s prazgo- dovinsko Emono in njenim zaledjem. - 33/2-3, str. 206-208 312. Rihtarič Ivan: Prispevek k nastanku trga Gornja Radgona. - 33/2-3, str. 183-185 313. Simoniti Vaško: O preprečevanju in zatiranju stekline ter uvedbi pasjega davka v Ljubljanskem okrožju pred dvesto leti (1785). - 33/2-3, str. 178-181 314. Sivec Irena: Arheološki prispevki k zgodovini prafar na vzhodnem področju oglejskega patriarhata. - 33/2-3, str. 216-218 315. Stanonik Marija: Motiv delavca in kmeta (v luči stanovske in razredne zavesti) v slovenskem NOB pesništvu 1941-1945. - 33/2-3, str. 167-174 316. Szentlléky-Koroknay Eva: Knjigoveške starine Ljubljane in okolice. - 33/2-3, str. 117-123 317. Šamperl-Purg Kristina: Invalidski dom in invalidska uprava Ptuj v letih 1750 do 1860. - 33/2- 3, str. 175-177 318. Šifrer Mojca, Zora Torkar: Iz življenja nekdanjih kamniških usnjarjev in čevljarjev. - 33/2-3, str. 148-161 319. Štuhec Marko: Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na podlagi matičnih knjig. - 33/2-3, str. 124-136 320. Švajncer Janez J.: Slovenske vojne razglednice v prvi svetovni vojni. - 33/1, str. 41-49 321. Toman Veljko: Postopki pri rekonstrukciji stenske poslikave v antični Emoni. - 33/2-3, str. 213-216 322. Vilfan Sergij: Prisilnost tuhinjske ceste, njen konec in gospodarsko nazadovanje Kamnika. - 33/2-3, str. 99-105 323. Vuga Davorin: Viri za zgodovino slovenske arheologije II. - 33/2-3, str. 105-116 324. Zalar Franc: Slikar Jurij Tavčar in društvo ljubljanskih ostrostrelcev. - 33/2-3, str. 219-222 325. Žvanut Maja: Delovanje deželne centrale za domovinsko varstvo za Kranjsko med I. svetovno vojno - priprave za vojni muzej. - 33/1, str. 64-67 45 1986 326. Cafuta Darko: Začetek radeške papirnice (1725-1785). - 34/3, str. 152-160 327. Curk Jože: O cestnem omrežju na slovenskem Štajerskem v 17. stoletju. - 34/1-2, str. 7-15 328. Curk Jože: O cestnem omrežju na slovenskem Štajerskem v 18. stoletju. - 34/3, str. 138-147 329. Dolenc Ervin: Prebivalci Senožeč v prejšnjem stoletju. - 34/1-2, str. 37-44 330. Dražumerič Marinka: Belokranjci - vojaki v I. svetovni vojni. Gradivo za poznavanje udeležbe moških iz Adlešič in okolice kot vojakov v 1. svetovni vojni. - 34/3, str. 193-203 331. Dular Anja: Knjižnica gradu Smlednik po katalogu iz leta 1771. - 34/1-2, str. 15-32 332. Golob France: Franjo Sterle, ustanovitelj umetniške šole "Probuda" in vloga šole v tedanjem likovnem življenju. - 34/3, str. 160-170 333. Gombač Metka: Oddelek za pošto, telegraf in telefon pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko Primoije in Trst. - 34/3, str. 191-192 334. Holz Eva: Dnevnik Cirila Prestorja iz 1. svetovne vojne. - 34/1-2, str. 72-88 335. Knez Tone: Novo mesto pod Kelti in Rimljani. - 34/1-2, str. 1-7 336. Kos Dušan: Metliški grad po inventarju leta 1723. - 34/3, str. 148-151 337. Mihelič Darja: Življenje in poslovanje neka- terih Cavianijev v srednjeveškem Piranu. - 34/3, str. 125-136 338. Perko Marija: Delovanje partizanske terenske lekarne Bober od decembra 1943 do osvoboditve. - 34/3, str. 184-191 339. Pirkovič-Kocbek Jelka: Šentvid, Stična in Ivančna gorica - zgodovina naselbinskih oblik. - 34/1-2, str. 67-71 340. Stanoiiik Marija: Promet v kmečkem gospo- darstvu na Žirovskem. - 34/3, str. 171-184 341. Šmitek Zmago: Delovanje Ljubljančana A. Steinhauserja na Filipinih 1643-1648. - 34/3, str. 137- 138 342. Šumrada Janez: Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813. - 34/1-2, str. 32-37 343. Švaj ncer Janez J.: Naši stari prvomajski znaki. - 34/1-2, str. 60-66 344. Torkar Zora: Iz življenja in dela kamniških Čehov in Moravcev. - 34/1-2, str. 45-59 1987 345. Benedik Božo: Jakob Peternel - urar in organizator blejskega turizma. - 35/1-2, str. 101-104 346. Benedik Božo: Zdraviliška komisija na Bledu. - 35/3, str. 199-204 347. Ciglar Jaka: Zasebna zbirka o soški fronti. - 35/1-2, str. 104-108 348. Curk Jože: Slovenska Štajerska v popisu iz leta 1754. - 35/1-2, str. 4-8 349. Čopič Spelea: Slovenski spomeniki padlim v prvi svetovni vojni. - 35/3, str. 168-177 350. Demšar Viktorijan: Peter Pavel Glavar in župnija Sv. Jakob ob Savi. - 35/1-2, str. 92-96 351. Demšar Vinko: Trije slovenski teksti v hišnem arhivu Krogarja iz Opal na Žirmi. - 35/3, str. 188-190 352. Drnovšek Marjan: Ob 35-letnici izhajanja povojne Kronike. - 35/1-2, str. 2-3 353. Holynski Nada: Kmetijstvo na območju Šenčurja in sosednjih vasi v letih 1945-1980. - 35/1-2, str. 81-91 354. Hribar Mitja: Nadzorstvo nad deviacijami na Slovenskem pred 100 leti. - 35/1-2, str. 22-30 355. Kačičnik Alenka: Poročila ljubljanskih polica- jev o prestopkih 1901-1914. - 35/3, str. 190-198 356. Kavčič Marjana: Prostitucija v Ljubljani ob koncu prejšnjega stoletja. - 35/3, str. 155-162 357. Kopač Janez: Iskra Kranj na začetku petdesetih let. - 35/3, str. 183-187 358. Lazarevič Žarko: Začetki uvajanja telefonije v Ljubljani. - 35/1-2, str. 97-100 359. Lazarevič Žarko: Ubožna oskrba v Ljubljani na prelomu iz 19. v 20. stoletje. - 35/1-2, str. 38-48 360. Mlinaric Jože: Posest cistercijanskega samo- stana Rein na Dolenjskem 1275-1693. - 35/3, str. 130-143 361. Ogorelec Breda, Saša Dalla Valle: Bitnje in Žabnica. (Prostorsko spreminjanje vasi). - 35/3, str. 177-182 362. Picei] Zdenkoj Kratek oris zgodovine NOB na Gorjancih in v Žumberku. - 35/1-2, str. 65-77 363. Pirkovič Jelka: Južna železnica in razvoj mest na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. - 35/1-2, str. 13-22 364. Prinčič Jože: Slovenska lokalna industrija v prvem petletnem gospodarskem načrtu (1947- 1951). - 35/1-2, str. 77-81 365. Slapšak Božidar: Tabori v sistemu protiturške obrambe. - 35/3, str. 143-146 366. Štepec Marko: Zločin v slovenskem časopisju v 80. letih 19. stoletja. - 35/1-2, str. 30-38 367. Šumrada Janez: Doslej neznano pismo Žige Zoisa iz leta 1813 in njegov odnos do francoske vladavine v Ilirskih provincah. - 35/1-2, str. 9-12 368. Švajncer Janez J.: Mariborski pehotni polk. (Ob 70. letnici nastanka slovenske vojske leta 1918). - 35/3, str. 163-168 369. Švajncer Janez J.: Deklaracijske razglednice (ob 70-letnici Majniške deklaracije). - 35/1-2, str. 59-65 370. Vovko Andrej: Severnoameriške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda do prve svetovne vojne. - 35/1-2, str. 48-55 371. Vrišer Sergej: Avstro-ogrske vojaške uniforme v svetovni vojni 1914-1918. - 35/1-2, str. 56-59 372. Zorn Tone: Odmevnost jezikovnega vprašanja v listu Slovenski pravnik v letih 1871-1918. - 35/3, str. 146-155 46 1988 373. Adamič Marjeta: Srečanje maršala Tita s predstavniki slovenskih kulturnih delavcev v maju 1945 v Ljubljani. - 36/1-2, str. 100-104 374. Benedik Božo: Nemški okupatorji v blejskih hotelih in vilah. - 36/1-2, str. 96-100 375. Budkovič Cveto: Matej Hubad. - 36/1-2, str. 48-59 376. Curk Jože: Grad Rotenturn in njegov pomen za Slovenj Gradec. - 36/1-2, str. 72-74 377. Demšar Vinko: Bakrene plošče za Florjančičev zemljevid Kranjske 1744. - 36/1-2, str. 76-77 378. Dražumerič Marinka: Življenje na novo- meškem Bregu. - 36/3, str. 246-252 379. Drnovšek Marjan: Nekatere evidence o izseljevanju v Ameriko pred prvo svetovno vojno. - 36/3, str. 205-217 380. Goleč Boris: Iz življenja malih graščakov Čopov v obdobju 1748-1848. - 36/3, str. 184-194 381. Golob France: Likovna upodobitev poštne postaje v Šentožboltu. - 36/1-2, str. 23-29 382. Hozjan Andrej: Zapisi o ^poštnem prometu in prvih poštah na slovenskem Štajerskem. - 36/3, str. 169-174 383. Lubej Uroš: Mestni grb na pročelju nekdanje Zoisove palače. - 36/1-2, str. 74-76 384. Okoliš Stane: Nadlesk v zapisih jožefinskega in franciscejskega katastra ter matičnih knjig. - 36/1-2, str. 7-16 385. Otorepec Božo: Šenčur in okoUški kraji v srednjem veku. - 36/3, str. 147-158 386. Pleterski Maruša: Bohinjska Bela v času gradnje bohinjske proge. - 36/1-2, str. 78-81 387. Prinčič Jože: Obnova slovenske industrije v leUi 1945. - 36/1-2, str. 68-71 388. Rozman Boris: Hazena - ženska športna panoga. - 36/3, str. 225-231 389. Sedmak Drago: Dogodki v občini Kanal od 28. junija 1914 do 7. avgusta 1915. - 36/1-2, str. 81- 93 390. Simčič Tomaž: Societa di Minerva v Trstu in obUkovanje italijanskega narodno liberalnega gibanja 1860-1878. - 36/3, str. 195-205 391. Simoniti Vaško: Cesarska (deželnoknežja) orožarna v Ljubljani. - 36/3, str. 159-168 392. Sitar Sandi: Začetki letenja v Ljubljani. - 36/1-2, str. 30-34 393. Slanovic Branko: Blaž Kumerdej. - 36/3, str. 175-184 394. Šuštar Branko: O razširjenosti Organizacije jugoslovanskih nacionalistov na Slovenskem do sredine leta 1924. - 36/3, str. 242-246 395. Šuštar Branko: Začetki elektrifikacije Spodnje in Zgornje Šiške. - 36/1-2, str. 59-68 396. Švajncer Janez J.: Slovenski planinski polk (Ob 70-letnici nastanka slovenske vojske 1918). - 36/3, str. 218-225 397. Švajncer Janez J.: Celjski polk (Ob 70-letnici nastanka slovenske vojske leta 1918). - 36/1-2, str. 40-48 398. Vilfan Sergij: Poročilo o kontroli krčmarskih meril iz leta 1579. - 36/3, str. 240-242 399. Vodopivec Peter: Prostozidarska loža "Pri- jateljev rimskega kralja in Napoleona" v Ljubljani v luči francoskega gradiva. - 36/1-2, str. 16-23 400. Vovko Andrej: Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Gorenjskem do 1918. - 36/1-2, str. 34-40 401. Vovko Andrej: O šolstvu v Gorjah in Bohinjski Beli do 1945. - 36/1-2, str. 93-96 402. Vovko Andrej: Šolstvo v Šenčurju po letu 1945. - 36/3, str. 232-239 1989 403. Beltram Vlasta: Povojni razvoj slovenske Istre - Koprski okraj 1945-1947. (S poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti). - 37/1-2, str. 108-116 404. Benedik Božo: Jakob Žumer - župan v Gorjah. - 37/3, str. 309-311 405. Boltin-Tome Elica: Arheološke najdbe na morskem dnu slovenske obale. - 37/1-2, str. 6-16 406. Bonin Flavij: Izvoz vina iz Pirana v letih 1750-1780. - 37/1-2, str. 49-52 407. Brodnik Vilma: Preskrba beguncev in vojnih ujetnikov v Ljubljani med prvo svetovno vojno. - 37/3, str. 226-230 408. Bučič Vesna: Ljubljanski urarji v 18. stoletju. - 37/3, str. 177-186 409. Ciglič Zvona: Socerb. - 37/1-2, str. 102-107 410. Darovec Darko; Obrambna organizacija komuna Koper pod Benečani. - 37/1-2, str. 27-37 411. Dražumerič Marinka; Belokranjci - vojaki v 1. svetovni vojni. Gradivo za poznavanje udeležbe moških iz Dragatuša in okohce kot vojakov v I. svetovni vojni. - 37/3, str. 304-308 412. Drnovšek Marjan: Prispevek k zgodovini izseljevanja iz Gorenjske pred prvo svetovno vojno - s posebnim poudarkom na Skofji Loki. - 37/3, str. 203-218 413. Drnovšek Marjan, Stane Granda: Ob pri- morski številki Kronike. - 37/1-2, str. 5 414. Gestrin Ferdo; Pomorski promet v Trstu leta 1760. - 37/1-2, str. 46-49 415. Goleč Boris; Tržaški in ljubljanski najdenčki vvKumljanskih hribih. - 37/3, str. 192-202 416. Golob France; Grafična upodobitev "Zerkveno shegnanje per Svetim Roku nad Ljublano". - 37/3, str. 258-263 417. Gombač Metka: Poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Pri- morje in Trst 1945-1947. - 37/1-2, str. 116-123 418. Granda Stane: Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49. - 37/1-2, str. 66-75 419. Grdina Igor; Podoba Žida v slovenski hteraturi. - 37/3, str. 267-277 420. Hojan Tatjana; Nekaj dokumentov ob stolet- 47 nici Zveze slovenskih učiteljskih društev. - 37/3, str. 301-303 421. Holz Eva: Istrske zdrahe ob koncu 18. stoletja. - 37/1-2, str. 52-58 422. Kambič Marko: Kolesarski red za mesto Ljubljano. - 37/3, str. 218-225 423. Knez Tone: Grobovi halštatskih aristokratov v Novem mestu. - 37/3, str. 166-168 424. Lazarevič Žarko: Zadolževanje kmetov v katastrski občini Dol pri Ljubljani po zemljiški knjigi v letih 1918-1941. - 37/3, str. 231-237 425. Marušič Branko: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1988. - 37/1-2, str. 139-142 426. Marušič Gorazd: Koper v času Napoleona (1805/6-1813). - 37/1-2, str. 58-66 427. Melik Jelka: Oijunaši na sodišču. - 37/3, str. 247-253 428. Mihelič Darja: K osvethtvi nekaterih vothh mer srednjeveškega Pirana. - 37/1-2, str. 22-26 429. Morato Nada: Albucan in Korte. - 37/3, str. 287-289 430. Ogrin Darko: Iz življenja komuna v Bezovici. - 37/1-2, str. 96-101 431. Pavček Tone: Ob devetdesetletnici Zgodovin- skega arhiva Ljubljana. - 37/3, str. 325 432. Petronio Amalia: Caratteristiche fondamentali della nazionalita Italiana nella Repubblica socialista di Jugoslavia e Slovenia. - 37/1-2, str. 134-139 433. Rozman Boris: Gradnja kopališča Športnega kluba Ilirija. - 37/3, str. 253-258 435. Sitar Sandi: Leonardovo goriško jezero. - 37/3, str. 169-172 436. Stokin Marko: Severozahodna Istra v 1. stoletju pred našim štetjem. - 37/1-2, str. 21-22 437. Šuštar Branko: Jos. Bertok - Kronika dvorazredne ljudske^ šole na Spodnjih Škofijah. Gradivo za podobo Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900-1913. - 37/1-2, str. 76-96 438. Terčon Nadja: Razvoj industrijskega ribištva na slovenski obali v letih 1945-1959. - 37/1-2, str. 123-134 439. Valenčič Vlado: Steklarni v Zagorju. - 37/3, str. 186-191 440. Vidovič-Miklavčič Anka: Vloga in organiza- cijski razvoj Zveze absolventov kmetijskih šol in Zveze absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol na Slovenskem v zadnjem desetletju stare Jugoslavije. - 37/3, str. 238-247 441. Vovko Andrej: Izseljensko vprašanje v koledarjih Družbe sv. Cirila in Metoda. - 37/3, str. 278-286 442. Vrišer Andreja: Noša na dornavskih tapetah. - 37/3, str. 263-266 443. Zgodovina družine Luckmann. Holz Eva (prevedla in pripravila za objavo). - 37/3, str. 290-301 434. Žitko Salvator: Koprski obzidni pas in mestni tloris na karti Giacoma Fina iz leta 1619. - 37/1-2, str. 37-45 444. Žontar Majda: Poštni promet čez Gorenjsko na Koroško do začetka 19. stoletja. - 37/3, str. 172-177 445. Župančič Matej: Prispevek k topografiji obale Miljskega polotoka. - 37/1-2, str. 16-20 1990 446. Benedik Božo: Turizem in kultura na Bledu. - 38/3, str. 156-159 447. Brodnik Vilma: Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno. - 38/1-2, str. 56-64 448. Bučič Vesna: Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja. - 38/3, str. 114-127 449. Bučič Vesna: Urarstvo na Slovenskem Štajerskem. - 38/1-2, str. 19-30 450. Dolenc Ervin: Bratstvo, izobraževalna društva narodnih socialistov v dvajsetih letih. - 38/3, str. 138-144 451. Dular ^Anja: Katalog okrajne učiteljske bukvarnice v Črnomlju. - 38/1-2, str. 49-50 452. Dular Andrej: Zdravstvo in veterinarstvo v očini Črnomelj od začetka 20. stoletja do leta 1985. - 38/1-2, str. 65-66 453. GoIec Boris: Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu. (Utrinki iz preteklosti gornjesavske doline). - 38/1-2, str. 7-19 454. Hišna kronika rodbine Pleterski. - 38/1-2, str. 73-82 455. Kos Mateja: K zgodovini ljubljanskih tovarn beloprstene keramike. - 38/3, str. 105-108 456. Kresal France: Razvoj industrije v Sloveniji v letih 1918-1941. - 38/3, str. 134-138 457. Lešnik Avgust: Položaj slovenske ljudske šole v Istri od italijanske okupacije do osvoboditve (1918-1945). - 38/3, str. 159-163 458. Lozar Štamcar Maja: Fotografije predvojnih grajskih interierjev, dragocen vir za proučevanje notranje opreme, zlasti pohištva. - 38/3, str. 147-155 459. Marušič Branko: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1989. - 38/1-2, str. 67-72 460. Matic Dragan: Vojaški zapor na Ljubljanskem gradu od 15.8.1914 do vstopa Italije v 1. svetovno vojno. - 38/3, str. 127-134 461. Otorepec Božo: Gradič Mala Loka pri Trebnjem. - 38/1-2, str. 3-6 462. Šuštar Branko: Ekonomska Orjuna. Poskus gospodarske organizacije jugoslovanskih nacionalis- tov v 20-ih letih tega stoletja. - 38/3, str. 144-146 463. Švajncer Janez J.: Albin Mlakar - pozabljeni vojak. - 38/1-2, str. 50-56 464. Valenčič Vlado: Začetki organizacije našega mlekarstva. - 38/1-2, str. 30-43 465. Vrišer Sergej: Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863-1941. - 38/1-2, str. 43-49 466. Žargi Matija: Železarna na Dvoru in Prešernov nagrobnik v Kranju. - 38/3, str. 108-113 48 1991 467. Balažic Janez: Prekmurje kot ozemlje umet- nostnih importov. - 39/1/2, str. 11-15 468. Curk Jože: O gradbeni podobi nekdanjega samostana dominikank v Radljah. - 39/3, str. 9-13 469. Dular Andrej: Skupna paša v Sodevcih ob Kolpi v Beh krajini. - 39/3, str. 71-76 470. Fujs Metka: Značilnosti madžarske okupacij- ske uprave v Prekmurju. - 39/1/2, str. 63-69 471. Gašpirc Mateja: Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču. - 39/3, str. 81-85 472. Gestrin Ferdo: Industrijske rasthne (lan, konoplja, murve) na Slovenskem. - 39/3, str. 39-44 473. GoIec Boris: Osebni fond Iva Pirkoviča v samostanu Pleterje. - 39/3, str. 87-89 474. Granda Stane: Organiziranje slovenskih ta- borov v letih 1868/69. (Analiza vabil). - 39/1/2, str. 28-31 475. Gymesi Endre: Madžarski viri o zgodovini Prekmurja. (S posebnim poudarkom na dokumentih arhiva žalske županije). - 39/1/2, str. 3-5 476. Hernja-Masten Marija: Človek, ki se je v zgodovino zapisal sam - Ptujčan Leopold Schickel- gruber. - 39/1/2, str. 71-76 477. Janša-Zorn Olga: Predhodniki današnje Zveze zgodovinskih društev Slovenije. - 39/3, str. 54-60 478. Kačičnik-Gabrič Alenka: Organiziranje slo- venskih učiteljev na Štajerskem od 1869 do 1918. - 39/1/2, str. 36-45 479. Kos Mateja: Ljubljanske steklarne in njihovi izdelki v 16. stoletju. - 39/3, str. 13-17 480. Košir Matevž: Čarovniški proces proti Jakobu Krašovcu. - 39/3, str. 28-32 481. Kresal France: Kolektivne pogodbe na Slovenskem. - 39/3, str. 85-87 482. Kuzmič Franc: Stranke v Prekmurju med obema vojnama. - 39/1/2, str. 58-63 483. Marušič Branko: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1990. - 39/3, str. 77-81 484. Novak Miroslav: Trg Ljutomer v prvih letih slovenske trške uprave. - 39/1/2, str. 53-58 485. Racskay Jenö:^ Migracija In emigracija v obdobju dualizma v Železni županiji. 39/1/2, str. 45-49 486. Radovanovič Sašo: Ljutomerski dijaki na ruški gimnaziji 1645-1760. - 39/1/2, str. 15-17 487. Radovanovič Sašo: Mesto Maribor v luči matičnih knjig 17. stoletja. - 39/3, str. 32-39 488. Radovanovič Sašo: Trg Ljutomer v luči franciscejskega katastra. - 39/1/2, str. 18-24 489. Ratiznojnik Anton: Narodni buditelj Ivan Kukovec. - 39/1/2, str. 24-28 490. Rauter-Novak Marta: Ukinjena društva, organizacije in zveze ljutomerskega okraja. - 39/1/ 2, str. 76-82 491. Rihtarič Ivan: Prebivalstvo okrajnega glavar- stva Ljutomer v letih 1880-1910. - 39/1/2, str. 49-53 492. Rojs Maks: Vloga ljutomerske čitalnice pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti. - 39/1/2, str. 31-35 493. Stare Vida: Pokopališče pri sv. Elizabeti v Špitalski uhci v Ljubljani. - 39/3, str. 17-28 494. Savel Irena: Najstarejša posehtev Prekmurja. - 39/1/2, str. 6-11 495. Torkar Silvo: K zgodovini tolminske vasi Porezen. - 39/3, str. 5-8 496. Voje Ignacij: Domžalsko območje v gradivu o prostorskih predstavah 18. stoletja. - 39/3, str. 45-50 497. Vrišer Sergej: Vedute na mariborskih oltarnih podobah. - 39/3, str. 50-54 498. Žontar Majda: Kulturna in telovadna društva na območju Domžal do prve svetovne vojne. - 39/3, str. 60-70 1992 499. Benedik Jože: Razvoj turizma na Bledu po drugi svetovni vojni. - 40/2, str. 106-113 500. Brence Andrej: Tradicionalni pustni liki s ptujskega področja. - 40/3, str. 181-184 501. Ciglenečki Marjeta: Zapuščina družine Leslie na ptujskem gradu. - 40/3, str. 171-176 502. Emeršič Jakob: Ptujske knjižnice, profesor Ferk in mi (200-letnica prve javne knjižnice na Ptuju). - 40/3, str. 142-147 503. Fortunat Damjana: Slovensko splošno žensko društvo v Ljubljani. - 40/2, str. 98-105 504. Golob Franc: Ptuj z okolico na razglednicah pred letom 1918. - 40/3, str. 196-205 505. Hernja Masten Marija: Korenine arhiva segajo v Muzejsko društvo Ptuj. - 40/3, str. 138-141 506. Horvat Vlado: Štajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund) v ptujskem okrožju. - 40/3, str. 214-218 507. Jarc Janko: Dr. Žiga Bučar (1830-1879). - 40/1, str. 9-22 508. Jurkovič Nada: Glasbeno življenje na Ptuju. - 40/3, str. 189-191 509. Knez Darko: Božja pot na Dobrovi pri Ljubljani - Marija v Leščevju. - 40/2, str. 114-116 510. Kolar Nataša: Plovba po Dravi v prvi polovici 19. stoletja. - 40/3, str. 185-188 511. Koter Darja: Nova spoznanja o ptujski zbirki glasbil. - 40/3, str. 192-195 512. Kresal France: Delavska zbornica. - 40/1, str. 55-58 513. Lačen Benedičič Irena: Ptujsko mestno pokopališče. - 40/3, str. 177-180 514. Lamut Brane: Poetovio v rimskem obdobju. - 40/3, str. 161-168 515. Lozar Štamcar Maja: Shrambno pohištvo v plemiških zapuščinskih inventarjih 17. in 18. stoletja na Slovenskem. - 40/2, str. 88-97 516. Markovič Žarko: Izvenšolske dejavnosti v zadnjih letih na Ptuju. - 40/3, str. 219-222 517. Padežnik Stane: 80 let Zaloške šole. - 40/1, 49 str. 51-55 518. Reisp Branko: Zastava kranjskega plemiškega poziva iz bitke pri Sisku leta 1593. - 40/2, str. 83-87 519. Sinobad Jure: Novi stari radovljiški grb. - 40/1, str. 5-8 520. Šamperl Purg Kristina: Izziv za ustvarjalnost. - 40/3, str. 223-225 521. Šuligoj Ljubica: Mestna občina Ptuj med svetovnima vojnama. - 40/3, str. 206-214 522. Šuštar Branko: O začetkih šolstva v Šiški. - 40/1, str. 28-44 523. Terbuc Bojan: Sto let organiziranega delovanja zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine na Ptuju. - 40/3, str. 131-138 524. Tomanič Jevremov Marjana: Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih. - 40/3, str. 157-160 525. Tušek Ivan: Dvajset let arheološkega dela Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor na Ptuju in v okolici. - 40/3, str. 152-156 526. Vodopivec Peter: Prostozidarska loža Valentin Vodnik v Ljubljani (1940). - 40/1, str. 44-50 527. Vogrin Marjan: Fragment Teodozijevega kodeksa v minoritski knjižnici na Ptuju. - 40/3, str. 169-170 528. Žitko Sonja: Spomeniki 19. stoletja na Slovenskem. - 40/1, str. 23-28 529. Žižek Ivan: Muzejsko društvo in arheologija od 1893 do 1945. - 40/3, str. 148-151 POROČILA t 1973 530. Ciperle Jože: Razstava "5 let - 100 šol (1969-1973)". - 21/3, str. 194-197 531. Klasinc Peter: Ob 700-letmci mesta Ormoža, stalna zgodovinska razstava "Ormož skozi stoletja". - 21/3, str. 189-190 532. Pavlic Slavica: Razstava "Prizadevni šolniki na Slovenskem v obdobju 1774-1914". - 21/1, str. 29-31 532a. Reisp Branko: Kmečki punti na Slovenskem - Zgodovinska in arhivska razstava Narodnega muzeja in Arhiva Slovenije. - 21/2, str. 133-134 533. Žnidarič Marjan: Razstava "Vstaja v Jugo- slaviji 1941". - 21/3, str. 190-192 534. Žnidarič Marjan: Razstava "Lackov odred". - 21/3, str. 192-194 534a. Žontar Majda: Razstava "Kmečki upori na Gorenjskem". - 21/2, str. 134-135 1974 535. Drnovšek Marjan: "Starejša ljubljanska indus- trija" - Arhivska razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - 22/2, str. 133 535a. Hojan Tatjana: Ob 250-Ietnici rojstva Štefana Kiizmiča (1723-1779). Razstava v Slovenskem šol- skem muzeju. - 22/1, str. 56 536. Marušič B[ranko]: Zgodovinska razstava "Veliki tolminski punt leta 1713". - 22/1, str. 55-56 537. Stiplovšek Miro: Razstava Zgodovina Domžal v arhivskih virih. - 22/3, str. 193-194 538. Stres Gvido: "Goriško in istrsko begunsko šolstvo v prvi svetovni vojni." "50-letnica Gentilejeve šolske reforme". - 22/1, str. 57-59 539. Stres Gvido: Razstava "Ob 200-letnici Splošne šolske naredbe". - 22/3, str. 194-195 540. Tehovnik Janez: Simpozij ob stoletnici slovenskega zadružništva. - 22/3, str. 195-196 1975 541. Pavlic Slavica: Šolske stavbe v Ljubljani (Razstava v Slovenskem šolskem muzeju). - 23/1, str. 52-55 542. Stiplovšek Miro: Ob razstavi "Radomlje v NOB". - 23/1, str. 55-56 543. Stres Gvido: K poročilu o razstavi goriškega in istrskega begunskega šolstva v prvi svetovni vojni. - 23/2, str. 124 544. Šamperl Kristina: Zgodovinski arhiv v Ptuju je v februarju pripravil razstavo "Ptuj na starih slikah, načrtih in zemljevidih" in obenem za teden dni odprl občinstvu svoja vrata. - 23/2, str. 124 545. Žontar Majda: Razstava "Mhni na Gorenj- skem". - 23/1, str. 50-52 546. Žontar Majda: Razstava "Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935". - 23/3, str. 186-187 547. Žontar Majda: Gorenjska industrija 1945-1975. Razstava Gorenjskega muzeja. - 23/3, str. 187- 189 1976 548. Hojan Tatjana: Razstava o izobraževanju odrasle mladine. - 24/1, str. 57-58 549. Horvat Jasna: Razstava Promet na Slovenskem od 17. do 19. stoletja - slikovni viri iz grafične zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani. - 24/2, str. 116-117 550. Oblak-Čarni Marija: Nacionalni in socialni programi pri Slovencih od 1848 do 1950. (Razstava Arhiva SR Slovenije). - 24/1, str. 54-55 551. Šamperl Kristina: Ormož in okolica na starih podobah in slikah. - 24/2, str. 116 552. Žnidarič Marjan: Razstava "Maribor 1941- 1945". - 24/1, str. 55-57 553. Žontar Majda: Razstava Velika tekstilna stavka v Sloveniji leta 1936. - 24/2, str. 117-120 554. Žontar Majda: Razstava Kranjska gimnazija od 1810 do 1976. - 24/3, str. 190-191 1977 556. Hojan Tatjana: Razstava o slovenskem mladinskem tisku. - 25/2, str. 132-133 557. Marušič Branko: Petindvajset let goriškega muzeja (1952-1977). - 25/3, str. 205-209 50 558. Mlakar Boris: Znanstveno zborovanje in proslava ob 125-letnici rojstva Simona Rutarja (1851- 1903), Tolmin, 9. in 10. oktober 1976. - 25/1, str. 64-66 559. Pavlic Slavica: Razstava "Dijaški in študentski domovi" v Slovenskem šolskem muzeju. - 25/1, str. 67-68 560. Petru Sonja: Zaton antike v Sloveniji. - 25/2, str. 131-132 561. Vovko Andrej: Razstava: "Gimnazije in njihov pouk na Slovenskem do srede 19. stoletja" v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. - 25/1, str. 66-67 562. Vovko Andrej: Šolsko hranilništvo na Sloven- skem. - 25/3, str. 209-210 1978 563. Hojan Tatjana: Razstava "Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem". - 26/3, str. 184-185 564. Mihelič Darja: Posvetovanje o zgodovini Laškega. - 26/1, str. 47-48 565. Miklavčič-Vidovič Anka: Razstava Železni- čarji v revoluciji. - 26/3, str. 185-187 566. Pavlic Slavica: 80-letnica Slovenskega šolskega muzeja. - 26/2, str. 113-115 567. Vovko Andrej: "Prekmursko šolstvo skozi stoletja" v Slovenskem šolskem muzeju. - 26/1, str. 48-49 569. Žontar Majda: Razstava Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem do prve svetovne vojne. - 26/1, str. 49-51 1979 570. Benedičič Darinka: Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v Ljubljani v letih 1945-1947. - 27/1, str. 71-72 571. Ciperle Jože: Gimnazije na Slovenskem v letu 1848 ter njihov razvoj do leta 1918 - nova razstava v Slovenskem šolskem muzeju. - 27/2, str. 129-131 572. Vovko Andrej: Razstava o prvem ljubljanskem samoprispevku. - 27/1, str. 72 573. Vovko Andrej: Razstava o dr. Antonu Fistru. - 27/2, str. 131-132 574. Vuk Marko: Posvetovanje o slovenskih krajevnih zbornikih. - 27/3, str. 196-197, 575. Zorn Tone: Znanstveno posvetovanje o revolucionarnem vrenju v Pomurju v letih 1918- 1920. - 27/2, str. 132-133 576. Zorn Tone: Deveto zborovanje slovenskih arhivarjev. (Slatina Radenci 26. - 28. september 1979). - 27/3, str. 197-199 1980 577. Bogataj Janez: Muzejska zbirka Radenske v Radencih. - 28/1, str. 58-59 578. Ciperle Jože: Razstava učbenikov za pouk zgodovine na Slovenskem. - 28/3, str. 225-226 579. Gombač Metka: Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljana. - 28/3, str. 229-230 580. Kobe-Arzenšek Katarina: Zapis ob razstavi Gorenjsko sitarsvo. - 28/3, str. 227-229 581. Kopač Janez: Kamnik v arhivskih virih. - 28/1, str. 59-60 582. Šorn Jože: Portoroški oddelek piranskega pomorskega muzeja. - 28/1, str. 57-58 1981 583. Granda Stane: Novomeške gostilne in gos- tilničarji (Dolenjski muzej, 27. februarja do 27. marca 1981). - 29/1, str. 66-67 584. Holynski Nada: Leto 1980 - važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske, Razstava Gorenjskega muzeja, Kranj. - 29/1, str. 68-69 585. Rajšp Vinko: Taborsko gibanje na Slovenskem - muzejska zbirka v Ljutomeru. - 29/3, str. 284- 286 586. Vovko Andrej: Sto let prve slovenske strokovne pedagoške revije. - 29/1, str. 68 587. Žontar Majda: Razstava Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. - 29/1, str. 64-66 1982 588. Ciperle Jože: Razstava učbenikov za pouk klasičnih jezikov. - 30/1, str. 53-54 589. Ciperle Jože: Razstava Brežiško šolstvo skozi stoletja. - 30/1, str. 54-56 590. Drnovšek Marjan: Razstava Ljubljana v arhivskem gradivu od začetka 14. stoletja do danes. - 30/3, str. 236-238 591. Smerdel Inja: Etnološka razstava "Mhnarji in Žagarji v dolini Zgornje Krke". - 30/3, str. 236-238 1983 592. Sulic Nives: Ob razstavi "Društva in prireditve v Kamniku 1914-1941"; Avtorica razstave in razstav- nega kataloga Marjanca Ftičar; Oblikovalec: Borko Tepina. - 31/1, str. 78-79 1984 593. Sulic Nives: Nekaj misli ob razstavi za etnološko topografijo občine Črnomelj. - 32/1, str. 66-67 594. Žontar Majda: Razstava Delavska kulturna društva na Gorenjskem do leta 1941. - 32/1, str. 67- 69 1986 595. Posvet o krajevnem zgodovinopisju v Kranju 8. maja 1985. - 34/1-2, str. 94-106 596. Drnovšek Marjan: Razglednice Ljubljane kot del kulturne dediščine, 34/3, str. 209-213 597. Kobal Nada: Trst 1941-1947: od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe. - 34/3, str. 214-216 1987 598. Benedik France: O krajevnih zbornikih. - 51 35/3, str. 205-206 599. Demšar Vinko: 160 let mapnega arhiva - razstava in katalog. - 35/3, str. 207-208 601. Kopač Janez: Zgodovina v krajevnih zbornikih. 111. posvet, 4. junija 1987 na gradu Snežnik. - 35/1-2, str. 109-111 602. Kopač Janez: Posvet o zgodovini domžalske občine in perečih problemih krajevnega zgodovin- opisja. Domžale, 10. junija 1987. - 35/1-2, str. 111-112 603. Ogrizek Emica: Razstava Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. - 35/3, str. 209-212 604. Picelj Zdenko: Posvetovanje: Novo mesto v narodnoosvobodilni borbi leta 1941. - 35/1-2, str. 113 605. Picelj Zdenko: Posvetovanje: Žumberak in Gorjanci med NOB. Bratstvo in enotnost rojena v neusmiljenem boju skozi stoletja zgodovine. - 35/1-2, str. 114-115 606. Stres Peter: Razstava Primorska 1945-1947. - 35/3, str. 212 1988 607. Demšar Vinko: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Stalna razstava Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, odprta 18. aprila 1988. - 36/1-2, str. 120-121 608. Demšar Vinko: Tri stoletja starejšega ljub- ljanskega arhiva. Rokopisne knjige - vir za zgodovino Ljubljane od začetka 16. stoletja do 1850. leta. - 36/3, str. 263-265 609. Demšar Vinko: Zgodovina v krajevnih zbornikih. IV. posvet, 20. novembra 1987 v Školji Loki. - 36/1-2, str. 123-125 610. Nussdorfer-Vuksanovič Metka: Zgradili bo- mo Novo Gorico. Razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. - 36/3, str. 261-262 611. Reisp Branko: Dragocene pridobitve knjižnice Narodnega muzeja v letih 1983 do 1988. - 36/3, str. 258-261 612. Šuštar Branko: Od hospitalov, prisilnih delavnic do vzgojnih zavodov. - 36/1-2, str. 121-122 613. Šuštar Branko: Pedagoško zgodovinopisje nekdaj in danes - stalna postavitev v Slovenskem šolskem muzeju. Dvoje posvetovanj ob 90-letnici muzeja, 18. in 19. aprila 1988. - 36/1-2, str. 125-126 614. Uršič Borut: Umetnine iz depojev Kamniškega muzeja. - 36/1-2, str. 119-120 615. Vidrih-Lavrenčič LUijana: Podobe soške fronte 1915-1917. Razstava Goriškega muzeja. - 36/1-2, str. 118-119 616. Žontar Jože: Devetdeset let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - 36/1-2, str. 108-117 1989 617. Darovec Darko: Stari statuti Kopra, Izole in Pirana. Razstava Pokrajinskega arhiva Koper, Koper 1988. - 37/1-2, str. 158-160 618. Horvat Jasna: Zgodovina denarstva in ban- čništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiridesetlet- nici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana 11. in 12. december 1984, Zbirka Zgodovinskega časopisa, 3, Ljubljana 1987. - 37/3, str. 318-319 619. Ravnik Mojca: Razstava Sečoveljske soline včeraj - danes - jutri. Piran, Pomorski muzej "Sergej Mašera" 1987. - 37/1-2, str. 157-158 620. Šuštar Branko: Posvetovanje "Zgodovina šolstva in prosvete v Istri", Pula 8. in 9. junij 1989. - 37/3, str. 320 621. Žitko Salvator, Darko Darovec: Ustanavljamo Primorsko zgodovinsko društvo. - 37/1-2, str. 157 622. Žontar Majda: Razstava Gradovi na območju Kranja. - 37/3, str. 315-316 623. Žontar Majda: Razstava Iz zgodovine osnovne šole v Kropi. - 37/3, str. 316-317 1990 624. First Blaženka: Stare ilustrirane knjige in grafika. Mednarodna antikvarna razstava v Žurichu (oktober 1989). - 38/3, str. 166-169 625. Horvat Jasna: Razstava Slovenci v letu 1789 v Narodnem muzeju. - 38/1-2, str. 85-89 626. Klemene Alenka: Razstava o Jožu Gašperšiču. - 38/1-2, str. 83-84 627. Naša šola skozi čas. - 38/3, str. 181-184 628. Šuštar Branko: "Učitelj Slovenski gre na dan! "Ob razstavi ob stoletnici slovenske učiteljske organizacije. - 38/1-2, str. 89-90 629. Žontar Majda: Razstava Kranj, kakršnega ni več. - 38/3, str. 164-166 630. Žvanut Maja: Etnologija in domoznanstvo. Simpozij slovenskega etnološkega društva 21.11. 1989. - 38/1-2, str. 91-93 1991 631. Darovec Darko: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko ustanovilo periodični časopis "Annales". - 39/3, str. 95-96 632. Dežman Jože: Osemdeseta leta v muzejski postavitvi. Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju (november - december 1990). - 39/3, str. 92-93 633. Kale Aleksej: Razstava Mlini reke Glinščice. - 39/3, str. 90 634. Ko smo špricali pouk in sedeh v arhivu. - 39/3, str. 108-110 635. Simoniti Marjetica: Ure skozi stoletja. Ob razstavi v Narodnem muzeju v Ljubljani. - 39/3, str. 90-92 636. Šuštar Branko: Narodna čitalnica kamniška. Razstava kamniškega muzeja (16. maj do 9. junij 1991). - 39/3, str. 93-94 1992 637. Nabergoj Tomaž: Pismo brez pisave. (O arheologiji, ključih in arhetipih.). - 40/1, str. 59-66 638. Perko Neda: Razgovor z avtorjem knjige Plavi križ dr. Vasjem Klavoro. - 40/2, str. 120-122 639. Štekar Vidic Verena: Razstava Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici. - 40/2, str. 117-119 52 640. Šuštar Branko: Šolske kronike - razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. - 40/1, str. 67 OCENE 1973 641. Gombač Boris: Bazovica v boju. Trst, "Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Bazovici" 1973. 48 str. - 21/3, str. 207-208 642. Granda Stane: Milan Valant, Zgodovina najstarejše Ljubljane (Šentjakoba). Samozaložba, Ljubljana, 1972; 50 str. - 21/3, str. 203 643. Granda Stane: Stanko Škaler, Boj za staro pravdo. Ljubljana, 1973, 124 str. in zemljevid. - 21/3, str. 203 644. Janša Olga: Kmečki punti na Slovenskem. Razprave in katalog dokumentov. (Uredila Bogo Grafenauer in Branko Reisp.) Ljubljana 1973. 203 str. Branko Reisp: Podobe iz kmečkih puntov. Ljubljana 1973. 46 str. - 21/2, str. 140-141 645. Janša Olga: Ormož skozi stoletja. Ur. Jože Curk. Maribor, Obzorja 1973. 308 str. Ilustr. - 21/3, str. 199-200 646. Juvančič Ivo: Sidney Sonnino, Diario 1914- 1916, Bari 1972. Antonio Salandra, II retroscena di Versailles-Milano-Pan 1971. Emanuele Orlando, Memoari 1915-1919. Milano 1960. 640 str. Alberto Monticone, La Germania e la neutralita italiana 1914-1915. Bologna 1971. 646 str. - 21/2, str. 136-140 647. Nečak Dušan: Mirko Kumer, "Po sih vojak". Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu 1969. 310 strani. - 21/1, str. 34-36 648. Nečak Dušan: "Za globalno zaščito Slovencev v Italiji", uredil Stanislav Renko, ponatis iz Primorskega dnevnika in drugega tiska. Založništvo tržaškega tiska 1972, 124 strani. Družba sv. Mohorja v Celovcu 1969. 310 strani. - 21/1, str. 36 649. Nečak Dušan: "Koroški kulturni dnevi L", Zbornik predavanj, uredila dr. Erik Prunč in Gustav Malie, založila založba Obzorja Maribor 1973, 263 str. - 21/3, str. 198-199 650. Nečak Dušan: Josip Smodlaka, "Partizanski dnevnik", Beograd, 1972, 299 str."- 21/2, str. 145-0 651. Reisp Branko: Kari Semmelweis, Der Buch- druck auf dem Gebiete des Burgenlandes bis zu Beginn des 19. Jahrhunderts (1582-1823); Burgen- ländische Forschungen, Sonderheft IV Eisenstadt 1972. 98 str. + 68 tbl. Ilustr. - 21/3, str. 201-202 652. Slabe Marjan: J. Klemene - V. Kolšek - P. Petru: Antične grobnice v Šempetru; katalogi in monografije 9, Ljubljana 1972. - 21/2, str. 141-143 653. Stergar Janez: Franc Arnejc, Od Dnjestra do Piave. Spomini iz prve svetovne vojne. Družba sv. Mohorja v Celovcu 1970. 131 strani. - 21/1, str. 36-37 654. Stergar Nataša: Jože Krall: Partizanske tiskarne na Slovenskem, I. - Osrednje tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/1. Ljubljana 1972, 394 str. - 21/1, str. 37-38 655. Stergar Nataša: Jože Koropec, Zemljiške gospoščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja. Maribor, Obzorja 1972, 195 strani. - 21/3, sti. 202-203 656. Stergar Nataša: Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, II. - Primorske tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/11. Ljubljana 1973. 430 str. - 21/3, str. 208 657. Stres Gvido: Erna Muser-Vida Zavri, FKL žensko koncentracijsko taborišče Ravensbriick. Par- tizanska knjiga v Ljubljani 1971. 760 str. - 21/3, str. 206-207 658. Šorn Jože: Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17, stoletja na Slovenskem. Viri za zgodovino Slovencev, knjiga peta. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. V Ljubljani 1972. - 21/2, str. 143 659. Vidovič-Miklavčič Anka: Stane Terčak, Ukradeni otroci. Druga izpopolnjena izdaja. Zavod Borec v Ljubljani 1973, 475 strani. - 21/3, str.* 208-210 660. Vodopivec Peter: Slavko Kremenšek: "Sloven- sko študentovsko gibanje 1919-1941", Lj., Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in Mladinska knjiga 1972, 475 str. -I- 92 str. slikovnih prilog. - 21/2, str. 143-144 661. Vovko Andrej: Jadranski koledar 1973, izdalo Založništvo tržaškega tiska, 297 str. - 21/1, str. 33-34 662. Vovko Andrej: Beniamino Salvi-Slavec, Na- cionalno in politično gibanje Slovencev in Hrvatov od razsvetljenstva do nastanka jugoslovanske države (1918). (II movimento nazionale e politico degli Sloveni e dei Croati daU'illuminismo alla creazione dello Stato Jugoslavo (1918). ISDEE Istituto de studi e documentazione sull'Est Europeo 1971, 264 str. - 21/3, str. 203-204 663. Vovko Andrej: Tomaž Pavšič, Kulturno delo Kluba starih goriških študentov, izdal in založil Goriški muzej. Nova Gorica, januarja 1973, 30 str. - 21/3, str. 204-205 664. Vovko Andrej: Vid Vremec: Andrej Manfreda, kobariški protifašist in drugi. Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, 200 str. - 21/3, str. 205-206 665. Zorn Tone: Kari Stuhlpfarrer, Germanisierung in Kärnten. - 21/1, str. 32-33 666. Zwitter Anja: Iva Curk, Ohranjeni mitreji na Slovenskem, Kulturni in naravni spomeniki Sloveni- je, Zbirka vodnikov, 31. zvezek, Ljubljana 1972, 22 strani, 15 slik. - 21/3, str. 200- 201 1974 667. Demšar Vincencij: Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Muzeisko društvo, Škofja Loka 1973, 560 str. - 22/1, str. 69-70 668. Drnovšek Marjan: Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav). Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave zv. 2. Ljubljana 1971. - 22/1, str. 62-63 669. Granda Stane: Dr. Paola Korošec, Sv. Gore v preteklosti. Izdal župnijski urad sv. Petra pod Svetimi gorami, Bistrica ob Sotli 1973; 27 str. - 22/3, str. 197-198 53 670. Granda Stane: Milan Valant, Zgodovina Žužemberka in Krajine. Samozaložba, Ljubljana 1970, 1971, 35 str. - 22/1, str. 70 671. Granda Stane: Jože Dular, Semič v Beli Krajini, Kronika, ki jo je ob 20-letnici obstoja izdala in založila Iskra, tovarna kondenzatorjev v Semiču. Semič, 1971; 87 str. - 22/1, str. 71 672. Granda Stane: Janez Debeljak, Plenkača pesmi poje. Kulturnozgodovinska kronika Loškega potoka. Založila Krajevna skupnost Loški potok ob otvoritvi nove šole 1972. Ljubljana, 1972; 165 str. - 22/1, str. 71 673. Granda Stane: Valentin Benedik, Vače (Prazgodovinska naselbina, trg in župnija). Izdal in razmnožil župnijski urad Vače, Vače 1972; str. 92 (ciklostirano). - 22/2, str. 140-141 674. Granda Stane: 1971 (Hotenje, ki je postalo stvarnost). Uredil Hinko Dermol in drugi; založila in izdala občinska konferenca SZDL Velenje, Velenje 1971. - 22/2, str. 141 675. Granda Stane: Kromberk-Loke v narodnoos- vobodilnem boju. Ob trideset - letnici množičnih aretacij in odgona v nemška taborišča. Zbral in uredil Ciril Zupane v sodelovanju s komisijo za zapornike in internirance pri mestnem odboru ZB Nova Gorica. Izdal Mestni odbor ZB NOV Nova Gorica, Nova Gorica 1974, 40 str. - 22/3, str. 201 675a. Granda Stane: Vinko Šribar, Otok pri Dobravi (freisinški trg Gutenwerth), vodnik. Narodni muzej v Ljubljani, Center za zgodnje srednjeveške in staroslovenske študije, projekt "Mihovo". Novo mesto 1974, 38 str. - 22/3, str. 198 676. Janša-Zorn Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 8. (XLIII.) letnik. Maribor 1972. 313 str. - 22/1, str. 63-64 677. Janša-Zorn Olga: Elementi revolucionarnosti v političnem življenju na Slovenskem. Ljubljana, Partizanska knjiga, 1973. 120 str. - 22/1, str. 64-66 678. Janša-Zorn Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 9. (XLIV.) letnik, zvezek 1, 2. Maribor, Obzorja 1973. 318 str. - 22/2, str. 134-135 679. Janša-Zom Olga: Bovško berilo. Izbor manj znanih člankov o Bovškem. Izdal Goriški muzej, Nova Gorica 1971. 93 str. (Strojep. avtograf.). - 22/3, str. 199 680. Janša-Zorn Olga: Berilo o Rutu. Izbor objavljenega in neobjavljenega gradiva o vasi Rut na Tolminskem. Izdal Goriški muzej. Nova Gorica 1972. 110 str. (Strojep. avtograf.). - 22/3, str. 199-200 681. Marušič B(ranko): Dve izdaji goriškega denarnega zavoda. - 22/1, str. 66-67 682. Nečak Dušan: "Kärnten-ein Alarmzeichen", Informations- und Pressedienst der österreichischen Widerstandsbewegung (Ö.W.I.P.) Nr. 1/1974, lastnik, izdajatelj in založnik: Osterrreichische Widerstands- bewegung, Wien. - 22/2, str. 135-137 683. Nečak Dušan: Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921, Založba Obzorja Maribor, Založništvo tržaškega tiska Trst 1972, 468 str. - 22/2, str. 138-139 684. Nečak Dušan: "Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji", sestavil Stanislav Renko, narisal Srečko Zupan. Dopolnjeni in popravljeni ponatis iz Primorskega dnevnika. Založništvo tržaš- kega tiska 1971, 31 strani. - 22/2, str. 139-140 686. Reisp Branko: Božo Otorepec: Iz zgodovine gradu Bogenšperk. Litija (odbor za obnovo gradu Bogenšperk) 1974. 42 str. Ilustr. - 22/3, str. 198-199 687. Stergar Nataša: Selška doljna v preteklosti in sedanjosti. Ur. France Planina. Železniki, Muzejsko društvo v Ško^i Loki, pododbor Železniki 1973. 389 str., 1 zvd. (Ilustr.). - 22/2, str. 134 688. Stergar Janez: Drago Druškovič, Quelques Questions des Slovenes de Carinthie, Ljubljana 1972, 44 str. Drago Druškovič, Carinthian Slovenes: some aspects of their situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty, Ljubljana 1973, 100 str. - 22/2, str. 137-138 689. Stergar Janez: Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski Krajini in Benečiji. Avtor karte dr. Jakob Medved. Ljubljana 1974, 12 str. italijansko-slovenskega abe- cednega seznama po kvadrantih na karti. - 22/2, str. 141-142 690. Stergar Janez: '55 '70 Slovenska obala v številkah. Izdal obalni svet Koper. Izola, Koper, Piran 1972 (1973), 386 str. - 22/3, str. 201-202 691. Stiplovšek Miro: Jože Bajec, Slovenski časniki in časopisi 1937-1945. Bibliografski pregled od 1. januarja 1937 do osvoboditve 9. maja 1945. Dodatek: Drugojezično časopisje slovenskih izdaja- teljev v tujini. Ljubljana 1973, 362 str. - 22/1, str. 60-61 692. Tehovnik Janez: Arhivska tehnika. Arhivski priročnik: zv. 1. Založilo Arhivsko društvo Slovenije, Uredil Jože Žontar, Ljubljana 1972, 223 str. - 22/3, str. 197 693. Vodopivec Peter: "Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije", uredila Ema Umek in Janez Kos, založila skupnost arhivov Slovenije, Ljubljana 1972, I. zvezek, I. in II. del, LXXX1V + 889 str. - 22/1, str. 61-62 694. Zorn Tone: Avguštin Malie, Die Slovenische Presse in Kärnten 1848-1900. Tipkopisna disertacija dunajske univerze, Dunaj 1972. - 22/1, str. 67-69 695. Zorn Tone: Kari-Heinz Podlipnig, Wirtschafts- geschichte der deutschen Sprachinsel Gottschee. Inavguralna disertacija na insbruški univerzi (tipk- opis), Innsbruck 1968. - 22/3, str. 200- 201 1975 696. Gombač Boris: Jadranski koledar 1974, Trst 1973, 272 str. Jadranski koledar 1975, Trst 1974, 256 str. Izdalo Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom Slovenske kultumo-gospodarske zveze v Trstu. Urednik Jože Koren. - 23/2, str. 127-128 697. Gombač Metka: Mačkovlje v boju za svobodo. Mačkovlje 1974, 58 str. - 23/1, str. 62-63 698. Grafenauer Darja: Piran, Miroslav Pahor: Kratek zgodovinski pregled. Tone Mikeln: II. Ogled mesta o itinerarjih, založil Zavod za turizem, Portorož, Portorož 1972, nepaginirano. Izšlo tudi v angleščini, italijanščini in nemščini. - 23/1, str. 61-62 699. Granda Stane; Tone Knez, Novo mesto v 54 antiki (Katalog razstave, ki je bila jeseni 1974 v Dolenjskem muzeju v Novem mestu). Novo mesto 1974; 64 str. + fotografije. - 23/2, str. 129- 130 700. Granda Stane: Tone Knez, Arheološko Novo mesto. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 48; Ljubljana 1974. 30 str. - 23/3, str. 191-192 701. Granda Stane: Jože M. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135. Samostan Stična 1973. 253 str. - 23/3, str. 192-193 702. Janša-Zorn Olga: Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice. I. Ur. Jaro Dolar. Ljubljana 1974. 82 str. - 23/1, str. 60 703. Janša-Zorn Olga: Jože Curk, Ormož in njegova okolica. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 33. Ljubljana 1973, 31 str. - 23/1, str. 61 704. Juvančič Ivo: Petersenova knjiga o ustanovitvi osi Rim-Berlin (Tübingen 1973) in dogodki v Julijski krajini leta 1934. - 23/2, str. 125-127 705. Marušič B(ranko): Primorski slovenski biograf- ski leksikon. 1. snopič. A - Bartol. Gorica 1974, izdala Goriška Mohorjeva družba, XXIV + 40 strani. - 23/1, str. 57 706. Marušič B(ranko): Marino De Grassi, Il giornalismo goriziano a meta dell'ottocento (1848- 1851). Con un'appendice emorografico sui periodici studiati. Izdal Istituto nazionale per la storia del giornalismo, comitato provinciale di Trieste, Trieste str. - 23/2, str. 130 707. Marušič Branko: Knjige Camilla Medeota o zgodovini Posočja v prvih deseüetjih 20. stoletja. - 23/3, str. 193-195 708. Marušič Branko: R. Specogna - A. Mizzau - A. Di Rito, Monsignor Ivan Trinko 1863-1954. Izd. Comunita delle Valli del Natisone, Udine 1974. 30 + (IV) str. - 23/3, str. 195 709. Nečak Dušan: "Die Slovenen in Kärnten - Slovenci na Koroškem", Gegenwärtige Probleme der Kärntner Slovenen - Sodobni problemi koroških Slovencev, Celovec 1974, 62 str. + 17 kart. - 23/3, str. 198 710. Peršič Janez: Drago Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1974, 308 str. - 23/1, str. 63-64 711. Slabe Marijan: Varstvo spomenikov XVII- XIX/1, Ljubljana 1974. - 23/3, str. 190 712. Stergar Janez: Koroški koledar 1975. Izdala in založila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Celovec - Borovlje (1974). 128 str. - 23/1, str. 59-60 713. Stergar Janez: Tone Ferenc, Milica Kacin- Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918-1945. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, 326 str. - 23/3, str. 195-196 714. Stergar Nataša: Drago Pahor, Prispevki k zgodovini obnovitve šolstva na Primorskem 1943- 1945, Trst, Založništvo tržaškega tiska 1974. 126 str. - 23/3, str. 198-199 715. Stergar Nataša: Sonja Reisp, Kričač. Radio Osvobodilne fronte 1941-1942. Ljubljana 1975, 147 str. - 23/3, str. 199-200 716. Šamperl Kristina: Ptujski zbornik IV. Maribor, Obzorja 1975. 405 str. - 23/3, str. 190-191 717. Tehovnik Janez: Sergij Vilfan in Jože Žontar, Arhivistika. Arhivsko društvo Slovenije, Arhivski priročniki: zvezek 2, Ljubljana 1973, 170 str. - 23/2, str. 128-129 718. Tehovnik Janez: Iskra V. Čurkina, Matija Majar - Ziljski, Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene vede (Razprava VIII/ 2). Uredil akademik Fran Zwitter, ruski rokopis prevedel Viktor Smolej. Ljubljana 1974, 123 str. - 23/3, str. 196-197 719. Vodopivec Peter: Wolfgang Petritsch: Die slovenischen Studenten an der Universität Wien (1848-1890), Tipkopisna disertacija na dunajski univerzi, I. del (1-290 str.), II. del (291- 369 str.), Dunaj 1972. - 23/2, str. 130-131 720. Vovko Andrej: Paolo Petricig-Valentino, Z. Simonitti, Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji, Zbirka Nediža I, Študijskega centra Nediža, Založništvo tržaškega tiska, Špeter Slovenov - Trst 1974, 58 str. - 23/1, str. 63 721. Zorn Tone: Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja. Nova Gorica 1974, 144 str. - 23/1, str. 58 722. Zorn Tone: Sealde Knapp, Die Hofnamen des Kärntner Zollfelds und seiner Umgebung. Tipkopisna disertacija dunajske univerze, 1960 (promocija 1. 1962), 560 str. - 23/2, str. 131-132 723. Zorn Tone: Anton Krempel, Dogodivšine štajerske zemle. Podnaslov: s posebnim pogledom na Slovence. Reprint ob 130-letnici Kremplove smrti oskrbel dr. Rudolf Trofenik, München. Tiskala tiskarna Toneta Tomšiča, Ljubljana 1974. XV + 262 strani. - 23/1, str. 60-61 724. Zorn Tone: Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca. Ljubljana, Borec 1974, 577 sti. - 23/3, str. 197-198 _ 1976 725. Demšar Vincencij: Loški razgledi XXII, 1975, izdalo Muzejsko društvo v Škofji Loki, 310 str. 4- oglasi. - 24/2, str. 125-126 726. Gombač Metka: Slovenska Istra v boju za svobodo (Prispevki in gradivo za krajevno zgodo- vino). Izdala založba Lipa, Koper 1975. 751 str. - 24/3, str. 193 727. Grafenauer Darja: Janko Orožen: Zgodovina Celja in okolice, I. del od začetka do leta 1848, Celje 1971, 672 str., II. del (1849-1941), Celje 1974, 600 str. - 24/2, sti. 127-128 728. Granda Stane: Cene Avguštin, Radovljica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 45; Ljubljana 1974. 29 str. - 24/1, str. 67 729. Granda Stane: Jože Dular, Metliški gasilci (Sto let najstarejšega gasilskega društva na Sloven- skem). Metlika, 1969, 115 str.; Jože Dular, 120 let methške mestne godbe. Izdala in založila mestna godba v Metliki, 1970. 93 sti. - 24/1, str. 67 730. Janša-Zorn Olga: Branko Reisp, Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 64. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana 1976. 30 sti. - 24/3, str. 194- 195 731. Janša-Zorn Olga: Stoletnica prve slovenske šole v Celju, ur. Vlado Novak. Celje 1975, 90 str. - 24/1, str. 67-68 55 732. Janša-Zorn Olga: Škrbina na Krasu. Izbor objavljenega in neobjavljenega gradiva k zgodovinski in etnološki podobi vasi. Ur. Branko Marušič. Nova Gorica 1975, 80 str. - 24/2, str. 132-133 733. Janša-Zorn Olga: Das slowenische Biblio- thekswesen. Wien, Österreichisches Institut für Bibliotheksforschung, Dokumentations- und Infor- mationswesen 1976, 96 Str. - 24/3, str. 193- 194 734. Kopač Janez: Kranjski zbornik 1975. Izdala skupščina občine Kranj, Kranj 1975. 305 str. Ilustrirano. - 24/2, str. 123-125 735. Lešnik Avgust: Ljudje in kraji ob Pivki. Izdala in založila kulturna skupnost Postojna, Postojna 1975, 343 str. Uredil Süvo Fatur. - 24/1, str. 62-63 736. Marušič Branko: Tolminski zbornik 1975. Druga knjiga. Izdala KS Tolmin v počastitev 30 - letnice osvoboditve, Tolmin 1975, 509 str. - 24/1, str. 63-65 737. Marušič Branko: Vas, ljudje in čas. Zgodovina Opčin. Zbral in uredil Angel Vremec-Mežnarjev, Trst, Založništvo tržaškega tiska 1975, 302 + (XX) str. - 24/1, str. 65-66 783. Marušič Branko: Zgodovinski prikazi Furlanije in Furianov, izdani leta 1974. - 24/1, str. 66- 67 739. Mlakar Boris: Andrej Pagon-Ogarev, Šebrelje skozi stoletja. Partizanska knjiga, Ljubljana 1976. 196 str. - 24/3, str. 196-197 740. Mlakar Boris: Idrijski razgledi, I-XX, 1956- 1975. - 24/2, str. 121-122 741. Nečak Dušan: Razprave in gradivo št. 6. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, decem- ber 1974, 152 str. - 24/1, str. 61-62 742. Pleterski Andrej: Peter Petru, Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 52, Ljubljana 1975, 32 str. - 24/2, str. 126 743. Pleterski Andrej: Lojze Bolta, Rifnik nad Šentjurjem, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 58, Ljubljana 1976, 32 str. - 24/2, str. 126-127 744. Pleterski Andrej: Jože Mlinaric, Kostanjeviško gospostvo po urbarju iz leta 1625, Ljubljana 1970. 76 str. - 24/2, str. 127 745. Pleterski Andrej: Jože Mlinaric, Topografija posesti kostanjeviške opatije 1234-1786, Maribor 1972, 157 str. - 24/2, str. 127 746. Stergar Nataša: Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem. III. Gorenjske in štajerske tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/III. Ljubljana 1976. 336 str. - 24/3, str. 198 747. Stiplovšek Miro: Ob desetletnici "Knjižnice NOV in POS". Mirko Fajdiga, Zidanškova brigada. Knjižnica NOV in POS 15, Ljubljana 1975, 789 str. - 24/1, str. 59-61 748. Vidovič-Miklavčič Anka: France Kresal, Predilnica Litija v Litiji 1886-1976. Litija 1976, 129 str. - 24/3, str. 197-198 749. Vilfan S(ergij): Moritsch Andreas, Das nahe Triester Hinterland. Zur wirtschaftlichen und sozia- len Entwicklung vom Beginn des 19. Jahrhunderts bis Gegenwart (v:) Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, Band VII, Wien-Köhl-Graz 1969, 160 strani + 10 zemljevidov zunaj teksta. - 24/2, str. 131-132 750. Vodopivec Peter: Josip Žontar: Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za občo in narodno zgodovino. Dela 18, Ljubljana 1973, 263 str. - 24/2, str. 128-130 751. Vodopivec Peter: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Zvezek 3 - Žagarjev zbornik. Slovenska matica 1975, 191 str. - 24/3, str. 192-193 752. Voje Ignacij: Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana 1975, 188 str. - 24/2, str. 130-131 753. Vovko Andrej: Ivan Erceg: Trst i bivše habsburške zemlje u medunarodnom prometu (Merkantihzam u drugoj polovici 18. stolječa), JAZU, Grada za gospodarsku povjest Hrvatske, knjiga 15, Zagreb 1970, 231 str. - 24/3, str. 195-196 754. Vovko Andrej: Partizanski dnevnik (od 5. septembra 1944 do 7. maja 1945), kserografirana izdaja. Nova Gorica-Koper-Ljubljana 1975. - 24/2, str. 133-135 755. Vovko Andrej: Josip Kravos: Moje in vaše zgodbe iz let 1931-1945, Trst, Založništvo tržaškega tiska, 1975, 149 str. - 24/2, str. 135-136 756. Zom Tone: Richard Georg Plaschka - Hans Haselsteiner - Arnold Supann, Innere Front I-II, Wien 1974, 420+416 strani ter slikovne priloge. - 24/1, str. 68 757. Zorn Tone: Goriški letnik, Zbornik Goriškega muzeja, zv. 2. Nova Gorica 1975, 182 str. - 24/2, str. 122-123 758. Zorn Tone: Steinhart Friedrich, Der Kärntner Abwehrkampf aus staatsrechtlicher Sicht. Tipkopisa disertacije na fakulteti za pravne in državne znanosti dunajske univerze, Dunaj 1970, 113 str. -t- priloge. - 24/2, str. 133 758a. Zorn Tone: Mladje Dokumentation zum TV - Film Fremde in der Heimet. Celovec (1976), 105 str. - 24/2, str. 136 1977 759. Gombač Metka: Jadranski koledar 1977, 256 str. Trst izdalo ZTT pod pokroviteljstvom SKGZ. Uredil Jože Koren. - 25/1, str. 70-71 759a. Gombač Metka: Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji. Referati, prispevki in razprava. Trst 1976, 251 str. - 25/2, str. 134 760. Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 10. (XLV) letnik 1974, prvi zvezek; Maribor 1974, 214 str.. - 25/1, str. 69-70 761. Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 10. (XIV.) letnik 1974, drugi zvezek; Maribor 1974, 380 strani. - 25/2, str. 134-135 762. Hainz Primož: Lado Ambrožič-Novljan: Dva- najsta brigada. Knjižica NOV in POS 16, Ljubljana 1976, 602 str. - 25/2, str. 143-144 763. Janša-Zorn Olga: Srečko Vilhar, Slovensko učiteljišče v Kopru 1875-1909. Ljubljana, izd. Osrednja knjižnica v Kopru 1976. 104 str. - 25/3, 56 str. 215 764. Kač M.: Kulturni in^ naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov: Št. 34 M. Zadnikar: Žička kartuzija, Ljubljana 1973, 22 str.; Št. 59 M. Zadnikar: Pleterje, Ljubljana, 1976, 31 str. - 25/2, str. 135-136 765. IGemenčič Matjaž: Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921-1924. Referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 6. in 7. junija 1974, Partizanska knjiga - Znanstveni tisk, Ljubljana 1975, 198 str. - 25/1, str. 71 766. Klemenčič Matjaž: Zgodovinska noč na Čebinah (odg. urednik Janko Liška). Spomeniki revolucionarnega gibanja Slovenije, 1. zvezek, Ljub- ljana 1977; 32 str. - 25/3, str. 216 767. Kos Janez: Peter Ribnikar, Slovenske podlož- niške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Parti- zanska knjiga. Znanstveni tisk, Ljubljana 1976. 102 str. - 25/1, str. 72-73 768. Kos Janez: Majda Smole, Glavni Intendant lUrskih provinc 1809-1913. Publikacije Arhiva Slove- nije. Inventarji. Serija Arhivi državnih in samou- pravnih organov in oblastev. Zvezek 1. Ljubljana 1973. Sti. 163. - 25/1, str. 73 769. Kos Janez: Ema Umek, Samostani Kostan- jevica, Pleterje in Stična. Publikacije Arhiva Slove- nije. Serija Samostanski arhivi. Zvezek 1. Ljubljana 1974, 253 str. - 25/1, str. 72 770. Marolt Janez: Stane Stražar, Svet pod Taborom, kronika Ihana, Ihan 1974. 335 str. - 25/2, str. 137-138 771. Marolt Janez: Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik III, Jesenice 1975. 581 str. - 25/3, str. 211 772. Marušič Branko: M. Bavčar, Zgodbe Norika in Furlanije. Toronto 1975, 945 str. - 25/1, str. 76 773. Marušič Branko: Razprave Nina Agostinettija o katoliškem gibanju na Goriškem in v Furlaniji. - 25/2, str. 141 774. Marušič Branko: Cronache Goriziane 1914- 1918. A cura di Camilo Medeot, Gorizia 1976, 416 str. -M karta. - 25/2, str. 141-142 775. Marušič Branko: Atti. Centro di ricerche storiche - Rovigno, voi. 1 (1970) - VI (1975-6). - 25/2, str. 142-143 776. Mihelič Darja: Ivan Stopar, Grad in naselje Šalek, Velenje 1975, 64 str. - 25/3, str. 213 777. Mihelič Darja: Rudi Kodrič-Branko, Emil Smole, Nataša Šumi: Štanjel, Umag, 1977, 8 str. - 25/3, str. 213 778. Mlakar Boris: Pišece ob 30-letnici osvoboditve. Izdale družbeno-politične organizacije KS Pišece, Pišece 1975, 26.str. - 25/2, sti. 138-139 779. Pleterski Andrej: Andrej Valič, Arheološki spomeniki Gorenjske. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 76, Ljubljana 1977. 28 str. - 25/3, str. 211-212 780. Pleterski Andrej: Marijan Slabe, Dravlje, grobišče iz časov preseljevanja ljudstev, s prispevkom Tone Pogačnik, Tatjana Tomazo-Ravnik Antro- pološka obdelava osteološkega gradiva. Sitala 16, Ljubljana 1975, 12 si, 37 tab., 1 pril, 157 str. - 25/3, str. 212 781. Pleterski Andrej: Drago Svoljšak - Timotej Knific, Vipavska doHna, zgodnjesrednjeveška naj- dišča. Sitala 17, Ljubljana-Nova Gorica 1976, 27 sL, 61 tab., 5 pril., 163 str. - 25/3, str. 212 782. Pleterski Andrej: Iva Curk, Rimljani na Slovenskem, Ljubljana 1976, 119 str. - 25/1, sti. 71- 72 783. Požrl Nadja: Kulturni^ in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov: Št. 51: B. Reisp, Grad Mehovo, Ljubljana 1975, 26 str.; Št. 60: I. Stopar, Vrbovec z okoMco, Ljubljana 1976, 30 str.; Št. 46: I. Stopar, Velenjski grad, Ljubljana 1974, 30 str.; Št. 70: B. Otorepec, B. Reisp, Bogenšperk, Ljubljana 1976. 34 str.; Št. 32: 1. Stopar, Stari grad nad Celjem,^ Ljubljana 1972, 26 sti.; Št. 43: N. Štupar-Šumi, Grad Rihemberk nad Branikom, Ljubljana 1973, 30 str. - 25/2, str. 136 784. Stergar Nataša: Novo mesto. Kulturnozgodov- inski spomenik. Novo mesto 1976. 183 str. - 25/1, str. 74-75 785. Šaver Zdenka: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov: št. 2: J. Jarc, Rog - spomeniki slovenske Osvobodilne fronte, Ljubljana 1966, 31 str.; št. 21: S. Vrišer, Sladka gora, Ljubljana 1970, 26 sti. ; št. 47: M. Ciglar (itd.): Učna pot po šmarnogorski Grmadi, Ljubljana 1974, 30 str.; št. 61: T. Wraber: Trenta, Ljubljana 1976, 38 str. - 25/2, sti. 137 786. Šorn Jože: Andrija Ljubomir Lisac, Pekarstvo i mhnarstvo Zagreba. Zagreb 1977. - Izdal in založil "Žitokombinat" Zagreb. - 448 strani besedila in 63 slik. - 25/3, sti. 214-215 787. Šorn Jože: Dana Zwitter-Tehovnik, Wirkungen der Französischen Revolution in Krain, Wien- Salzburg 1975. 278 Str. (VeröffentUchungen des Historischen Instituts der Universität Salzburg, XII). - 25/1, Str. 73-74 788. Šorn Jože: Stanko Majes, Od papirnega mlina do moderne papirnice v Radečah. Radeče pri Zidanem mostu 1976 (separatna brošura iz perio- dike "Papir, revija slovenske papirne industrije", št. 3, dec. 1975, leto III, str. 91-100.). - 25/1, str. 74 789. Vidrih Lilij ana: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov: Št. 27: V. Kolšek: Šempetrska nekropola, Ljubljana 1970, 30 str. Št. 50: J. Šašel: Emona, Ljubljana 1975. - 25/2, str. 135 790. Vovko Andrej: France Kresal: Tekstilna industrija v Sloveniji 1918-1941, Ljubljana, Založba "Borec" 1976, 406 str. - 25/2, str. 139-140 791. Vovko Andrej: Franc Šebjanič: Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. (Od začetkov refor- macije do obdobja duaKstične ureditve Avstro-Ogr- ske.) Pomurska založba, Murska Sobota 1977, 116 sti. - 25/3, str. 213-214 792. Zorn Tone: Herbert Paschinger, Kärnten. Eine geographische Landeskunde. Erster Teil: Allgemeine Darstellung, Klagenfurt 1976, 322 str. - 25/2, str. 140 793. Zorn Tone: John C. Campell (izd.) Successful Negation: Trieste 1954, Princeton University Press, 1976 str., 182 str. - 25/3, str. 216 794. Zorn Tone: Unvergängliches Kärnten. Pod- naslov: Beiträge zur Heimatkunde Kärntens, Kla- 57 genfurt 1976, 192 str. - 25/1, str. 75-76 1978 795. Campa Marjeta: Janko Orožen, Celje in slovensko hranilništvo. Celje, Ljubljanska banka 1977, 102 str. - 26/3, str. 9192-193 796. Golobic Zorica: Elio Apih, "Le Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli", Trst, 1976, 182 strani. S sodelovanjem Claudia Silvestrija. - 26/1, str. 56-57 797. Golobic Zorica: Benedetto Lonza, La dedi- zione di Trieste all'Austria. Trst, izdala Libreria nazionale "Italo Svevo" v Trstu leta 1973, 98 strani. - 26/2, str. 120-121 798. Gombač Metka: Letopis za leta 1972-1976. Trst, Narodna in študijska knjižnica 1977, 86 str. - 26/1, str. 52-53 799. Gombač Metka: Dol skozi boj do svobode. Izdalo prosvetno društvo "Kras", Dol-Poljane, 1977, 235 str. - 26/2, str. 122-123 800. Gombač Metka: Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji. Izdaje študijskega centra Nediža, Založništvo tržaškega tiska, Speter Slovenov - Trst 1978, 118 str. - 26/3, str. 188-189 801. Gombač Metka: Marica Gregorič-Stepančič. Ob poimenovanju osnovne šole pri sv. Ani v Trstu. Založništvo tržaškega tiska. Trst 1978, 45 str. - 26/3, str. 189 802. Janša-Zorn Olga: Branko Reisp, Predjama. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 72, Ljubljana 1977, 30 str. - 26/1, str. 55 803. Janša-Zorn Olga: Petko Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875-1878. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umet- nosti, 420 str. (Dela, razred za zgodovinske in družbene vede; 19). - 26/1, str. 58-59 804. Janša-Zorn Olga: Branko Marušič, Po poteh velikega punta 1713, 1. in 2. del. Ljubljana 1976, 23 + 31 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 55, 56). - 26/3, str. 193 805. Kafol Miran: La storia della Slavia Italiana. Št. Peter Slovenov - Trst, Založništvo tržaškega tiska 1978, 167 str. - 26/3, str. 189-190 806. Kafol Miran: La Slavia Italiana nella "Guida delle Prealpi GiuMe" di Olinto Marinelli, (Bologna) Atesa editrice 1978, 254 str. - 26/3, str. 190 807. Kalan Branko: Vlado Močnik, Baska grapa, Ljubljana, samozaložba 1974, 104 str. - 26/1, str. 59 808. Klemenčič Matjaž: Aleksandar Stipčevič, Iliri - povijest, život, kultura, Školska knjiga, Zagreb 1974. 246 str. - 26/2, str. 119-120 809. Klemenčič Matjaž: France Filipič, Spomenik Pohorskemu bataljonu. Ob 35-letnici poslednjega boja Pohorskega bataljona. Spomeniki delavskega revolucionarnega boja v Sloveniji, 2. zvezek. Ljubljana 1978, 36 str. - 26/2, str. 123 810. Kos Janez: Krško skozi čas. Zbornik ob 500-letnici mesta. Krško 1977. Izdala in založila Skupščina občine Krško. 873 str. - 26/2, str. 116-117 811. Lukež Igor: Dušan Kermavner: Politični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah- Javomiku od začetkov do leta 1918. 3 deli, Ljubljana DZS 1974, I. 339 str., II. 393 str., III. 363 str. - 26/3, str. 190-192 812. Matičič Franci: Notranjski listi I. Posvečeno Loški dolini ob petstoletnici mesta Loža 1477- 1977. Izdal odbor za praznovanje 500-letnice mesta Loža pri SZDL Loška dolina. Uredih Anton Avsec, Lojze Mlakar in Janez Šumrada. Glavni urednik Janez Šumrada. Stari trg pri Ložu 1977, str. 240 + 12 barvnih strani + zemljevid. - 26/2, str. 118-119 813. Mihelič Darja: Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, družboslovne in nara- voslovne raziskave, leto I, št. 1, Koper 1977, 225 str. - 26/2, str. 117-118 814. Mihelič Darja: Ivan Stopar, Rogatec (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 66), Ljubljana 1976, 27 strani. - 26/3, str. 194 815. Mihelič Darja: Ivan Stopar, Žalec in Novo Celje (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 73), Ljubljana 1977, 23 strani. - 26/3, str.-194-195 816. Stergar Nataša: Alpina - 30 let tovarne obutve. Ziri 1977. 158 str. - 26/1, str. 53-54 817. Šamperl Kristina: Jože Curk, Ptujski grad in njegove kulturnozgodovinske zbirke. Ljubljana 1975, 34 str.; Jože Curk, Mestna proštijska cerkev v Ptuju, Ljubljana 1977, 30 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 57, 58). - 26/3, str. 193-194 818. Vidovič-Miklavčič Anka: France Koblar: Moj obračun, Ljubljana, Slovenska matica, 1976, 236 str. - 26/3, str. 195-196 819. Vovko Andrej: Miroslav Kokolj - Bela Horvat: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Pomurska založba. Murska Sobota 1977, 623 str. - 26/1, str. 54-55 820. Vovko Andrej: Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca", Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, 30 let - Zbornik ob odprtju I. faze. Nova Gorica 1975, 77 str. - 26/1, str. 55-56 821. Vovko Andrej: Tone Ferenc: Akcije organi- zacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940, založba Borec, Ljubljana 1977. 281 str. - 26/1, str. 57-58 822. Vovko Andrej: Milica Kacin-Wohinz: Narod- no-obrambno gibanje primorskih Slovencev 1921- 1928, Založba Lipa, Založništvo tržaškega tiska, 1977. 561 str. - 26/2, str. 121-122 823. Vovko Andrej: Savinjski zbornik III, Žalec 1974, 465 str. - 26/3, str. 188 824. Zorn Tone: Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja. Nova Gorica, zv. 3, 1976, 288 str. -I- XII str. s prilogo. - 26/1, str. 52 825. Zorn Tone: Avguštin Lah, Slovenija sedem- desetih let, Ljubljana 1977. 457 str. - 26/3, str. 196 826. Zorn Tone: Raumplanungsgespräch Südkärn- ten, Wien 1977, 197 str. - 26/1, str. 60 827. Zorn Tone: Osimski sporazumi. Koper 1977. 515 str. - 26/2, str. 123-124 828. Zorn Tone: Sämtlich Slowenen. Klagenfurt/Ce- lovec, 1978, 85 str. Izdal Slovenski informacijski 58 center, Celovec. - 26/2, str. 123-124 1979 829. Campa Marjeta: Damjan Ovsec, Oris družab- nega življenja v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, Ljubljana 1979, 151 + XII str. (Izšlo kot redna dvojna številka glasila Društva arhitektov Ljubljane: Arhitektov bilten, št. 40-41.). - 27/2, str. 144-145 830. Campa Marjeta: Janko Orožen, Denarništvo v Celju, Ljubljanska banka 1973, 78 str. - 27/2, str. 145-146 831. Gantar-Godina Irena: Celjski zbornik 1975- 1976, izdala in založila Kulturna skupnost občine Celje; tiskala tiskarna AERO Celje, dotiskano julija 1977, 574 str. - 27/2 str. 135-137 832. Gombač Metka: Jadranski koledar 1979. Trst 1978, 256 str., izdalo Založništvo tržaškega tiska. - 27/2, str. 137 833. Gombač Boris: Aleksander Roje: Cultura musicale degli Sloveni a Trieste dal 1848 all'avvento del fascismo. Trieste 1978, Editorale Stampa Triestina, 100 str. - 27/2, str. 138-140 834. Gombač Boris: Športno društvo BOR. Sezona 1978-1979. Izdalo S.Z. Bor. Založilo ZTT-EST, Trst 1978, str. 64. - 27/2, str. 140 835. Granda Stane: Novo mesto skozi čas. Uredila Jovo Grobovšek in Tone Knez. Izdal in založil Dolenjski muzej Novo mesto. Novo mesto 1978, nepaginirano. - 27/1, str. 78-79 836. Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 47, nova vrsta 12, zvezek 2, Maribor 1976; str. 191-406. (Laški zbornik). - 27/1, str. 73-74 837. Güstin Damijan: Fran Juriševič: Partizansko gospodarstvo na Primorskem. Koper 1975, Založba Lipa. Knjižnica OF 2; 429 str. - 27/1, str. 79-80 838. Hudales Jože: Etnološka topografija sloven- skega etničnega ozemlja. Uvod in poročila, Vprašal- nice I-X1, Lj. 1976, 1977 in 1979, str. 169, 128, 73, 87, 91, 129, 125, 82, 78, 130, 140, 132.. - 27/3, str. 200 839. Janša-Zorn Olga: Glazerjev zbornik. Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 13 (48). Maribor 1977, 426 str. - 27/1, str. 74-75 840. Janša-Zorn Olga: Branko Reisp, Grad Krumperk in tabor nad Ihanom. Ljubljana 1978, 30 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 83). - 27/1, str. 77-78 841. Janša-Zorn Olga: Janko Orožen, Dobrna. Preteklost in sedanjost zdravilišča, kraja in okohce. Izdalo Zdravilišče Dobrna, 1975, 95 str. - 27/3, str. 201 842. Klemenčič Matjaž: Spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini, Spomeniki delavskega revolucionarnega gi- banja in narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, Ljubljana 1978, 3. zvezek, 38 str; Konferenca v Šmiglovi zidanici, Spomeniki delavskega revolucion- arnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, 4. zvezek, Ljubljana 1978, 48 str. - 27/1, str. 80 843. Matičič Franci: Slovenski visokošolci v boju za narodno osvoboditev in sociahzem. Ob 40 - letnici Tita na čelu KPJ in ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Univerzitetna konferenca ZKS. Ljubljana 1977. 217 str. - 27/1, str. 76 844. Matičič Franci: Vlado Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne. Razprave SAZU, X/4, Ljubljana 1977; 213 strani. - 27/2, str. 141-142 845. Matičič Franci: Lojze Žumer: Delež gozdov v slovenskem prostoru. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Strokovna in znanstvena dela 50. Ljubljana 1976. - 27/2, str. 142-143 846. Mihelič Darja: Ferdo Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene vede, dela 21, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 7, Ljubljana 1978, 148 str. - 27/1, str. 76-77 847. Mlakar Boris: Vilko Kolar-Domen, Po veliki zmagi. Ljubljana, Založba Borec, 1978, 438 str. - 27/2, str. 146-147 848. Šorn Jože: Razvoj poštne službe na Gorenj- skem do prve svetovne vojne. Razstava Gorenjskega muzeja - Kranj 1977. Strokovna priprava razstave in kataloga Majda Žontar. Kranj 1977. - 27/2, str. 143-144 849. Šumrada Janez: Savinjski zbornik IV. Izdala temeljna kulturna skupnost Žalec. Žalec 1978, 393 str. -I- 8 zemljevidov. - 27/2, str. 134-135 850. Šumrada Janez: Andraški razgledi. Založila Kulturna skupnost občine Žalec, 1975, 84 str. - 27/3, str. 201 851. Šumrada Janez: Letuš skozi čas. Založila Kulturna skupnost občine Žalec, 1976, 160 str.; Trnava, ib., 1977, 160 str.; Gomilsko, ib., 1979, 300 str. - 27/3, str. 203-204 852. Šumrada Janez: Vransko in nova šola. Izdal in založil Režijski odbor za izgradnjo nove šole. Celje 1974, 66 str. - 27/3, str. 204 853. Šumrada Janez: Dekani v preteklosti in danes. Uredil uredniški odbor. Izdala Pokrajinski muzej Koper in Krajevna skupnost Dekani. Založila Krajevna skupnost Dekani. Koper 15.maja 1979. 92 str. - 27/2, str. 140-141 854. Vidovič-Miklavčič Anka: Aleksander Gala- Peter, Partizanski zdravnik. Druga izpopolnjena izdaja. Ljubljana, Partizanska knjiga 1978, 627 str. in shkovne priloge. - 27/3, str. 202-203 855. Vovko Andrej: Peter Krečič: Grad Kromberk, 75. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, izdaja Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana 1977, 31 str. - 27/1, str. 78 856. Vovko Andrej; Joža Vilfan: Delo, spomini, srečanja. Izbor člankov, govorov, intervjujev 1935- 1978, uredila Savin Jogan in Marjan Brecelj, Založba Lipa, Ljubljana 1978, 275 str. - 27/2, str. 147-148 857. Zorn Tone: Vestnik Slovenskega raziskoval- nega inštituta. Trst, št. 1, januar 1979, 97 str. - 27/2, str. 137-138 59 858. Zorn Tone: Otmar Tuider, Die Wehrkreise XVII. und XVIII. 1938-1945. Zbirka Militärhistori- sche Schriftenreihe, zv. 30, Wien 1975, 72 str. - 27/3, Str. 201-202 859. Zorn Tone: Dve publikaciji slovenskega informacijskega centra (SIC), Celovec. - 27/3, str. 202 860. Zorn Tone: Die Volksgruppen in Österreich, Wien 1979, 307 str. (izšlo kot 11/12 zvezek zbirke Integratio). - 27/2, str. 146 1980 861. Bogataj Janez: Pogledi na etnologijo. Parti- zanska knjiga, Ljubljana 1978, 454 s., il. - 28/1, str. 62-63 862. Drnovšek Marjan: France Štukl, Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Školja Loka 1861 do 1918. Gradivo in razprave št. 1, izdal Zgodovinski arhiv Ljubljana, Škofja Loka 1979, 156 str. - 28/1, str. 64 863. Drnovšek Marjan: Arhivi, Glasilo Arhivskega društva Slovenije, št. 1, Ljubljana 1978, str. 88. - 28/1, str. 63-64 864. Gombač Metka: Sv. Jakob - Zgodovinski razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delavskem okraju. Založništvo tržaškega tiska. Trst, 325 str. - 28/2, str. 144-145 865. Gombač Boris: Diana De Rosa: Sviluppo della cita e movimento operaio tra la fine dell'ottocento e il principio del novecento a Trieste. Trst 1979, str. 100. - 28/3, str. 237-238 866. Gombač Metka: Marjan Pertot, 100 let dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu 1878-1978, izdal in založil "Amaterski oder" Prosek- Kontovel, 1978, brez oštevilčenja strani. - 28/1, str. 66-67 867. Granda Stane: Jože Dular; Metlika skozi stoletja. Metlika 1978, 149 str. - 28/1, str. 67-68 868. Granda Stane: Valentin Benedik, Hiše na Vačah in njih prebivalci s stanjem 31.12.1978. Vače 1979, str. 88. - 28/1, str. 70 869. Grum Martin: Leksikoni Cankarjeve založbe - družboslovje, Ljubljana 1979, 327 strani. - 28/2, str. 141-143 870. Güstin Damijan: Zoran Hudales: Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, Knjižnica OF 3, 883 strani.. - 28/2, str. 144 871. Janša-Zom Olga: Goriški letnik - zbornik Goriškega muzeja, 6/1979 (Juvančičev zbornik). Nova Gorica 1979, 515 str. - 28/3, str. 231-233 872. Janša-Zom Olga: Zbornik občine Domžale. Izdala in založila Kulturna skupnost občine Dom- žale, 1979. 441 str. - 28/1, str. 61-62 873. Juvan Marko: Dokumenti slovenskega gleda- liškega in filmskega muzeja (št. 32, Ljubljana 1979, letnik XV., str.1-112). - 28/1, str. 65-66 874. Klemenčič Marijan: Svetozar llešič: Pogledi na geografijo. Partizanska knjiga - Ljubljana, 1979, 612 str. - 28/3, str. 236-237 875. Nečak Dušan: Dr. Miroslav Stiplovšek, Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Sloven- skem 1918-1922, Ljubljana 1979, 671 strani. - 28/2, str. 140-141 876. Peršič Janez: Acta ecclesiastica Sloveniae (AES), 1, Teološka fakulteta, Ljubljana 1979, 190 str. - 28/1, str. 68 877. Rajšp Vinko: Zbornik Idrijski razgledi 1978/79 (letnik XXI11-XX1V), 278 str. - 28/3, str. 234-235 878. Stergar Nataša: Loški razgledi, XX1V/1977. Škofja Loka, Muzejsko društvo, 304 strani. - 28/3, str. 235-236 879. Stres Peter: Nova Gorica v prostoru in času. Skupščina občine Nova Gorica 1979, 66 kartograf- skih prikazov. Publikacijo so pripravili in uredili: Marjan Stres, Tatjana Ravnikar, Branko Roje, Jože Rotar, Irena Schriffrer, izdala pa jo je Geodetska uprava Nova Gorica. - 28/2, str. 148 880. Stres Peter: Potresni zbornik, založila Temel- jna kulturna skupnost Tolmin s sodelovanjem odbora za ugotavljanje in odpravo posledic potresa v Tolminu, Tolmin 1980, 495 strani. - 28/3, str. 236 881. Šorn Jože: Poštni promet v Sloveniji. - 28/2, str. 146 882. Šom Jože: Jože Smej, Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga, Maribor 1979, 172 str. - 28/1, str. 68 883. Šoš Štefan: Varga Sandor-Pivar Ella, "Dob- ronak, Gönterhaza, Kot helytörtenete" Lendava, 1979, 160 strani. - 28/2, str. 145-146 884. Šumrada Janez: Joštov mlin. ČZDO Komu- nist, Ljubljana 1979, 22 str. (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem 11. zvezek). - 28/1, str. 69 885. Vodopivec Peter: Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, naravoslovne in družbo- slovne raziskave, leto 2-3, Založba Lipa Koper 1979, 299 str. - 28/3, str. 233-234 886. Vodopivec Peter: Franc Rozman: Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Založba Borec, Ljubljana 1979, 324 str. - 28/2, str. 143-144 887. Vovko Andrej: Rudi Lešnik in sodelavci: Samorastniki ob Sotli, samoupravna šola Podčetrtek, Ljubljana 1979, 235 str. - 28/2, str. 147-148 888. Vovko Andrej: Kristina Šamperl in Jakob Emeršič: Proštijska cerkev sv. Jurija - vodič, založil in izdal župnijski urad sv. Jurija v Ptuju, Ptuj 1978, 37 str., 20 fotografij. - 28/1, str. 69 889. Zorn Tone: Vatroslav Grill, Med dvema svetovoma. Ljubljana 1979, 29 str. - 28/2, str. 146-147 890. Zorn Tone: Herbert Paschinger, Kärnten: Eine geographische Landeskunde. Drugi del: Die Wirt- schaftsräume, Klagenfurt 1979, 231 strani in slikovne priloge. - 28/3, str. 238-239 891. Zorn Tone: Gero Fischer, Das Slowenische in Kärnten. Podnaslov: Bedingungen der sprachli- chen Sozialisation. Eine Studie zur Sprachenpolitik, Wien 1980, 309 strani. Izdal Slovenski informacijski center, Celovec, izšlo v zbirki Sprache und Herrschaft, Zeitschrift für eine Sprachwissenschaft als Gesellschaftswissenschaft. Reihe Monographien Nr. 1/1980. - 28/3, str. 239-240 892. Zorn Tone: Kärnten. Leistung, Fortschrift, Entwicklung, Klagenfurt 1979. Statistisches Hand- 60 buch des Landes Kärnten, Sonderheft, 247 str. - 28/1, Str. 65 893. Zorn Tone: Theodor Veiter, Verfasssungs- rechslage und Rechtswirklichkeit der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Österreich 1918-1938. Poseben odtis Lz zbornika Die österreichische Verfassung von 1918 bis 1938. Protokoll des Symposiums in Wien am 19. Oktober 1977. Zvezek št. 6. zbirke objav znanstvene komisije za prouče- vanje avstrijske zgodovine v letih 1918- 1938, Wien 1980, str. 89-209. - 28/1, str. 69-70 894. Zorn Tone: Spominski zbornik ob 60 - letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-1919, Maribor 1979, 220 strani. - 28/2, str. 141 895. Zorn Tone: Fran Zwitter, Die Kärntner Frage, Celovec 1979, Izdal Slovenski znanstveni inštitut, Celovec, 62 str. - 28/1, str. 65 896. Zorn Tone: Wahlresultate ab 1945 in Kärnten, Klagenfurt (1979), 25 tabel. - 28/2, str. 147 1981 897. Ciperle Jože: Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. Slovenska matica v Ljubljani, 1979, 297 str. - 29/1, str. 70 898. Gombač Boris: Giampaolo Valdevit, Chiesa e lotte nazionah: il caso di Trieste. - 29/3, str. 292-294 899. Gombač Boris: Aleš Bebler, Čez trn in stm, spomini, Koper 1981, 325 str. - 29/3, str. 297- 298 900. Gombač Metka: Bazovica 6.IX.1930-6.IX.1980, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, Ljubl- jana 1980, str. 39, 17 zvezek. - 29/1, str. 74 901. Gombač Metka: Revolucionarna pot Franca Štoke-Rada, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1979, str. 39. - 29/1, str. 77 902. Gombač Metka: Marezige - simbol upora 1921-1981 (krajevni zbornik), Koper 1981, str. 179. - 29/3, str. 296-297 903. Granda Stane: Janez Trdina - etnolog. Knjižnica Glasnika SED 3, Ljubljana 1980, str. 119. - 29/1, str. 79 904. Holz Eva: Dr. Vlado Valenčič, Rezka Traven et al.... Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, 153 strani. - 29/3, str. 296 905. Janša-Zorn Olga: Franc Avbelj, Miroslav Stiplovšek, Ivan Vidah: Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini. Domžale 1979, 230 str. - 29/1, str. 74-75 906. Janša-Zorn Olga: Vodnik po fondih Zgodov- inskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 1980, 381 str. - 29/3, str. 286-287 907. Janša-Zorn Olga: Goriški letnik - zbornik Goriškega muzeja, 7, Nova Gorica, 308 str. - 29/3, str. 290-291 908. Kološa Vladimir: Arhivi, glasilo arhivskega društva in arhivov Slovenije, Letnik III, številka 1-2, Ljubljana 1980, 92 sti. - 29/1, str. 77-79 909. Končan Andreja: Gotovlje - Založila Kulturna skupnost občine Žalec 1980, 157 str. - 29/3, str. 298 61 910. Končan Andreja: Planina skozi čas. - Izdaja Turistično društvo Planina pri Sevnici. - 29/3, str. 298 911. Mlakar Boris: Domicih slovenskih občin. Izdala in založila Skupnost slovenskih občin. Ljubljana 1981, 809 str., ilusti. - 29/3, str. 287-288 912. Nečak Dušan: Anka Vidovič-Miklavčič, Slo- venski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini 1941-1943, Ljubljana 1980, izdala Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in Železniško gospodarstvo, Ljubljana, 471 str. - 29/1, str. 81-82 913. Nečak Dušan: Kärntner Volksabstimmung 1920, Wissenschafthche Kontroversen und histo- rischpoKtische Diskussionen anlässlich des interna- tionalen Symposions Klagenfurt 1980, Herausgege- ben von Helmut Rumpier, Kärntner Druck- und Veriagsgesellschaft M.B.H., Klagenfurt 1981, 433 strani. - 29/3, str. 294-296 914. Pavlic Slavica: Otroštvo v senci vojnih dni. Zveza prijateljev mladine, Ljubljana 1980, 209 str. - 29/1, str. 75-76 915. Peršič Janez: Catastico generale de boschi della provincia dell'Istria (1775-1776), Terminazione del C. E. sopra boschi (I777) a cura di Vjekoslav Bratulič, Collana degli Atti N.4, Centro di ricerche storiche, Rovigno 1980, 471 sti. - 29/1, str. 71-72 916. Prunk Janko: Edvard Kocbek, Pred viharjem. Slovenska matica, Ljubljana 1980, 210 str. - 29/1, str. 70-71 917. Segalla Andrijana: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje; Zmago Šmitek,^ Občina Kočevje, Ljubljana 1981, 81 str.; Fanči Šarf, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, 86 str. - 29/1, str. 82-83 918. Simoniti Vaško: Deželnozborski spisi kranjskih stanov I (1499-1515), pripravila dr. Marija Verbič. Publikacije Arhiva SR Slovenije, Viri I, Ljubljana 1989; sti. 167 str. - 29/1, sti. 84 919. Slabe Marjan: Ob izidu Gabrovčevega zbornika. Sitala 20/21, Ljubljana 1980 (Razprave narodnega muzeja v Ljubljani). - 29/3, str. 288-290 920. Stiplovšek Miroslav: Stane Stražar, Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, 880 str. - 29/1, str. 72-74 921. Vodopivec Peter: Gligor Todorovski, Malore- kanskot predel. Institut za nacionalna istorija Skopje 1970, 439 sti. - 29/1, str. 79-80 922. Vodopivec Peter: Slavko Kremenšek: Uvod v etnološko preučevanje Ljubljane novejše dobe. Knjižnica Glasnika SED 2, Ljubljana 1980, 87 str. - 29/1, str. 81 923. Vovko Andrej: Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini. Založba Borec, Ljubljana 1978, 375 str. - 29/1, str. 83-84 924. Vovko Andrej: Zbornik Idrijski razgledi XXV/1980, izdal Mestni muzej v Idriji, 262 str. - 29/3, str. 291-292 925. Zorn Tone: Erich Petschauer, Das Jahrhun- dertbuch der Gottscheer (Bearbeitet von Hermann Petschauer). Wien 1980, 221 sti. ter priloge. - 29/1, str. 76-77 1982 926. Bratož Rajko: Arheo (=Arheološka obvestila) 1, 1981. Glasilo Slovenskega arheološkega društva, 75 str. Ljubljana 1981. - 30/1, str. 58 927. Ciperle Jože: Jožko Humar, Primož Trubar Rodoljub ilirski. Izdala založba Lipa v Kopru, 1980; 572 str. - 30/1, str. 59-60 928. Cvirn Janez: Miroslav Pahor s sodelovanjem Ilonke Hajnal, Po jamborni cesti...v mesto na peklu, Prešernova družba, Ljubljana 1981, 264 str. - 30/1, str. 60-61 929. Gombač Boris: Goriški letnik, 8/1981, 356 str. - 30/1, str. 66-67 930. Gombač Metka: Jadranski koledar 1982, Trst, ZTT, str. 162. - 30/1, str. 57-58 931. Gombač Metka: Jadranski koledar. Trst, ZTT, 1983, str. 247. - 30/3, str. 243-244 932. Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 15, letnik 50/1979, Maribor 1981, strani 618. - 30/1, str. 63-64 933. Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 16, letnik 51/1980 št. 1,2. Maribor 1981; strani 420. - 30/1, str. 64-65 934. Granda Stane: Janez Bogataj, Mlinarji in Žagarji v dolini zgornje Krke. Novo mesto 1982, 191 str. - 30/3, str. 249-250 935. Holz Eva: Vlado Valenčič: Ljubljanska trgovina od začetka 18. do srede 19. stoletja. Zgodovinski arhiv Ljubljana: Gradivo in razprave 3, str. 97. Ljubljana 1981. - 30/1, str. 69- 70 936. Holz Eva: Loški razgledi 28, 1981, 375 str. - 30/3, str. 242-243 937. Juvan Marko: Dokumenti slovenskega gledališ- kega in filmskega muzeja, letnik XVIII, št. 38-39, Ljubljana 1982. - 30/3, str. 244-245 938. Klemenčič Matjaž: Louis Adamič, Simpozij- Symposium, Ljubljana, 16.-18. sept. 1981, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani (1981), 409 str. - 30/3, str. 247-249 939. Končan Andreja; Griže z Zabukovico. - Založila Kulturna skupnost občine Žalec 1981, 298 str. - 30/1, str. 71 940. Kopač Janez; France Štukl, Knjiga hiš v Škofji Loki I., Škofja Loka 1981, str. 183. - 30/3, str. 249 941. Kopač Janez; Matevž Oman, 80 let gasilskega društva Stražišče, Stražišče 1982, str. 47. - 30/3, str. 252-253 942. Kopač Janez; Matevž Oman, 60 let telesne kulture v Stražišču, Stražišče 1982, str. 23. - 30/3, str. 253-254 943. Mihelič Darja; Slovensko morje in zaledje, Zbornik za humanistične, družboslovne in nara- voslovne raziskave, št. 4/5, Koper 1981, 218 str. - 30/1, str. 65-66 944. Nečak Dušan; Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920, Zbornik razprav s simpozija v Radencih od 27. do 29. maja 1979, Pomurska založba 1981, 372 strani., - 30/1, str. 61-62 945. Novak Katarina; Dokumenti slovenskega gledališkega in filmskega muzeja (št. 36-37, Ljub- ljana 1981, letnik XVII, str 184). - 30/1, str. 62-63 946. Peršič Janez; Acta Ecclesiastica Sloveniae, 3, Teološka fakulteta v Ljubljani, Inštitut za zgodovino Cerkve, Ljubljana 1981, uredil France Martin Dolinar. - 30/1, str. 68 947. Rebolj Matjaž; Bogomil Bitežnik, Razvoj zdravstvenega zavarovanja na Primorskem, Založba Lipa, Koper 1981, 243 str. - 30/3, str. 250-251 948. Simoniti Vaško; Ivan Zelko, Prekmurje do leta 1500. Historična topografija Slovenije I. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Zgodovinski inštitut Milka Kosa, založila Pomurska založba 1982; str. 113 -1- 4 zemljevidi. - 30/1, str. 68-69 949. Slabe Marjan; Lojze Bolta, Rifnik pri Šentjurju - poznoantična naselbina in grobišče, Katalogi in monografije 19, Narodni muzej, Ljubljana 1981. - 30/1, str. 58-59 950. Slabe Marjan; Puš Ivan; Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani (das vorgeschichtliche Urnen- gräberfeld in Ljubljana), Razprave SAZU XIII/2, Ljubljana 1982. - 30/3, str. 246-247 951. Slabe Marjan; Danilo Breščak; Antično bronasto posodje Slovenije (Roman Bronze Vessels in Slovenia), Situla 22/1, Ljubljana 1982. - 30/3, str. 254 952. Stergar Nataša: Loški razgledi, XXV. Škofja Loka; Muzejsko društvo, 1978. 343 str. - 30/3, str. 241-242 953. Stres Peter; Franc Kurinčič; Na tej in oni strani oceana. Založba Borec, Ljubljana 1981, za tisk priredil Ivo Zorman, 311 str. - 30/1, str. 71-72 954. Vodopivec Peter: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4, Ljubljana, Slovenska matica 1979, 266 str. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5-6, Ljubljana. Slovenska matica 1981, 314 str. - 30/3, str. 240-241 955. Vodopivec Peter: Maksimiljan Jezernik, Friderik Baraga, Zbirka rimskih dokumentov. Acta Ecclesiastica Sloveniae 2, Ljubljana 1980, 231 str. - 30/1, str. 67-68 956. Vovko Andrej; Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, Pazin-Rijeka 1981, svezak XXIV, 338 str. - 30/3, str. 245 957. Vovko Andrej; ^Bučka 1941-1981, Gradivo zbrala in uredila Ivica Žnidaršič, Založili; Skupščina občine Sevnica, krajevna skupnost in organizacija Zveze borcev Bučka, 1981, 120 str. - 30/3, str. 251 958. Vovko Andrej; 100 let Gasilskega društva Sevnica 1879 do 1979, Sevnica 1979, 82 str. - 30/3, str. 252 959. Vovko Andrej; Slavica Pavlic, Viktor Smolej, Partizansko šolstvo na Slovenskem, Založba Borec, Ljubljana, 1981, 440 str. - 30/1, str. 70-71 1983 960. Ciperle Jože; Anton Linhart, Poskus zgodo- vine Kranjske in ostalih dežel Južnih Slovanov Avstrije, 1. in 2. knjiga. Slovenska matica, Ljubljana 1981. - 31/1, str. 79-80 961. Cepič Zdenko; Železničarska in splošna stavka aprila 1920 - almanah. Železničarsko gospodarstvo 62 Ljubljana, 1980, 332 strani, ilust. - 31/1, str. 84-86 962. Güstin Damjan: Boris Mlakar: Domobranstvo na Primorskem (1943-1945), Založba Borec, Ljubl- jana 1982, 254 str. - 31/1, str. 80-82 963. Janša-Zorn Olga: Janko Pleterski: Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju. Maribor, Obzorja 1981, 437 str. (Documenta et studia historiae recentioris, II.). - 31/1, str. 86-87 964. Nečak Dušan: Franc Obal, Arhitektura v obdobju 1900 do 1941 v Murski Soboti, Izdal in založil Kulturni center Murska Sobota, DE Galerija 1982, 32 strani. - 31/1, str. 83 965. Rozman Franc: Josip Vošnjak: Spomini. Izbral in uredil Vasilij Melik, S ovenska matica, Ljubljana 1982, 701 str. - 31/1, str. 80 966. Simoniti Vaško: Marko Vuk, Grad Dobrovo v Goriških Brdih, Izdal Goriški muzej. Nova Gorica 1983; str. 40. - 31/1, str. 87-88 967. Simoniti Vaško: Aleksander Stojanovski, Gradovite na Makedonija od krajot na 14. do 17. vek (demografska proučavanja). Institut za nacional- na istorija - Skopje, Skopje 1981, str. 174. - 31/1, str. 88-90 968. Slabe Marjan: Ljudmila Plesničar-Gec: Antična posoda iz Emone s figuralnim prizorom (The figurai vessel from Emona), Situla 22/2, Ljubljana 1982. - 31/1, str. 83-84 1984 969. Benedetič Ana: "Kulturna društva na Gorenj- skem v letih 1860 do 1914", Katalog razstave, Gorenjski muzej v Kranju 1980; "Delavska kulturna društva na Gorenjskem do leta 1941", Katalog razstave. Gorenjski muzej v Kranju 1983. - 32/1, str. 85-86 970. Cepič Zdenko: Jerca Vodušek-Starič, Začetki samoupravljanja v Sloveniji, Založba Obzorja 1983, 147 str. Documenta et studia historiae recentioris III. - 32/1, str. 72-74 971. Holz Eva: Zorka Skrabl: Hranilništvo na Dolenjskem in^ v Beli krajini, France Štukl: Hranilništvo v Škofji Loki. Gradivo in razprave 5. Ljubljana 1983, 143 strani. - 32/1, str. 80-81 972. Holz Eva: Jasna Kogoj,- Uršulinke na Slovenskem - ob 200-letnici prihoda uršulink v Škofjo Loko. Izola 1982, 180 strani. - 32/1, str. 86-87 973. Janša-Zorn Olga: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 7 - Bleiweisov zbornik. Ljubljana, Slovenska matica 1983, 297 str. - 32/1, str. 74-76 974. Mlakar Boris: Tone Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943. Knjižnica NOV in POS 4/1, Partizanska knjiga in ZTT, Ljubljana 1983, 772 strani, s skicami in fotografijami. - 32/1, str. 71-72 975. Rajšp Vinko: 750 let. Zbornik Občine Slovenska Bistrica I, Ljubljana 1983, 591 str. - 32/1, str. 76-77 976. Rajšp Vinko: Marko Waltrisch, Slovensko bančništvo in posojuništvo na Goriškem. Izdala in založila Kmečka banka v Gorici 1982; 471 str. - 32/1, str. 79-80 977. Rebolj Matjaž: Nives Suhč: thank god Fam Slovenian. - Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1983. 154 str. (ilustr.). - 32/1, str. 82 978. Simoniti Vaško: Savjetovanje o istoriografiji Bosne i Hercegovine (1945-1982), Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, posebna izdanja knjiga LXV, odjelenje društvenih nauka, knjiga 12, Sarajevo 1983; str.183. - 32/1, str. 87-88 979. Slabe Marjan: Ljudmila Plesničar-Gec: Staro- krščanski center v Emoni, Katalogi in monografije 21, Ljubljana 1983. - 32/1, str. 83-85 980. Slavec Ingrid: Ljubljansko obrobje, Mojca Ravnik: Galjevica. (Način življenja Slovencev v 20. stoletju. Monografija). Ljubljana, ZIFF - Partizanska knjiga 1981. 260 str. -t- 36 si. - 32/1, str. 81-82 981. Stergar Nataša: Loški razgledi 26/1979. 303 strani. - 32/1, str. 78 982. Šebjanič Franc: Bibhografija o zgodovini Monoštra-Szentgotthard tortnetének bibliografiaja, županijska biblioteka "Daniel Berzsenyi", Szom- bathely 1983, strani 139. - 32/1, str. 77-78 983. Šumrada Janez: Delia Bloise, Giorgio Brischi, Annamaria Conti, Lucia Pillon, Michele Zacchigna: Le magistrature cittadine di Trieste nel secolo XIV. Guida e inventario delle fonti. Edizioni dell'Ateneo, Roma 1982, 83 str. (Universita degli studi di Trieste. Facolta di lettere e filosofia. Istituto di storia medievale e moderna, N.S.2). - 32/1, sti. 82-83 984. Vodopivec Peter: Branko Reisp: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Mladinska knjiga - Zbirka Kultura 1983, 431 str. - 32/1, str. 70-71 1985 985. Drnovšek Marjan; Zupan Gojko: Ljubljana na starih fotografijah. Razstava fotografij iz fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 1985, 148 str. - 33-3, str. 191 986. Fischer Jasna: Marjan Drnovšek, Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842-1933. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 6. Ljubljana 1983, 523 strani. - 33/1, str. 86-87 987. Gombač Metka: Acta Historico-oeconomica lugoslaviae Vol. 10, Zagreb 1983, 188 str. - 33/2-3, str. 195-197 988. Horvath Maria Magda: Preteklost in sedanjost Dolge vasi, Hodoša in Lendavskih goric (Varga Sandor, Pozsonec Maria, Pivar Ella: Hosszufalu, Hodoš sé Lendvahegy multja sé jelene. Lendava 1982, 180 sti.). - 33/1, sti. 87-88 989. Janša-Zorn Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 18. (53). letnik Maribor 1982, 1. zvezek (112 str.) in 2. zvezek (113 str.). - 33/1, str. 81 990. Janša-Zorn Olga: Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, 10, 1983, 169 sti. - 33/1, str. 83-84 991. Janša-Zorn Olga: Kranjski zbornik 1985. Izd. Skupščina občine Kranj 1985, 367 str. - 33/1, str. 84-85 992. Janša-Zorn Olga: Kranjski zbornik 1985. Izd. Skupščina občine Kranj 1985, 367 str. - 33/1, str. 84-85 63 993. Janša-Zorn Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 19. (54). letmk. Maribor 1983, (1984), zv. 1-2, 298 str. - 33/1, str. 81-83 994. Kopač J[anez]: France Štukl: Knjiga hiš v Škofji Loki II., Škofja Loka 1984, str. 221. - 33/2-3, str. 193-194 995. Kranjc Andrej: Saar, R. & R. Pirker: Geschichte der Höhlenforschung in Oesterreich. Wiss. Beih. z. Ztschr. Die Höhle, str. 96, slik 57, ht 350, Wien 1979. - 33/1, str. 90-91 996. Perovšek Jurij: Tatjana Cepič: Zlet "Svobode" v Celju, ČZDO Komunist, Ljubljana 1985, 26 str. (ilustr.). - 33/2-3, str. 197 997. Rebolj Matjaž: Marija Kozar-Mukič: Slovensko Porabje. - Ljubljana, Szombathely: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Muzej Savaria, 1984. - 225 str. (ilustr.). - 33/1, str. 88-89 998. Stiplovšek Miroslav: Stane Stražar, Črni graben. Od Prevoj do Trojan, Lukovica 1985; 990 strani. - 33/2-3, str. 199-201 999. Stres Peter: Avgust Sfiligoj: Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice. Pričevanje, Gorica 1984, 221 strani (tudi povzetek v itaU- janščini). - 33/1, str. 89 1000. Šmitek Janez: Prispevki za kroniko Krope. - 33/2-3, str. 198-199 1001. Štih Peter: Darja Mihehč: Najstarejša piranska notarska knjiga (1281-1287/89). Viri za zgodovino Slovencev, knjiga sedma, izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1984, 256 str. - 33/1, str. 85-86 1002. Štuhec Marko: Protestantismus bei den Slowenen - Protestantizem pri Slovencih,, Wiener slawistischer Almanach - Sonderband 13, Wien 1984, Str. 280. - 33/2-3, str. 194-195 1003. Vilfan S.: Geschichte Salzburgs - Stadt und Land, Band I: Vorgeschichte - Altertum - Mittel- alter, Herausgegeben von Heinz Dopsch, Univer- sitätsverlag Anton Pustet Salzburg 1. Teil 1981 (1-664), 2. Teil 1983 (- 1158) 3. Teil Literatur - Anmerkungen - Register zu Teil 1 und 2, 1984 (- 1702 Str.). - 33/2-3, str. 191-193 1004. Vovko Andrej: Gasilsko društvo Stožice, Ob petinsedemdesetletnici ustanovitve 1907-1982, Gasil- sko društvo Stožice 1982, 113 str. - 33/1, str. 89-90 1986 1005. Bizjak Žarko: Kranj v svobodi in obnovi 1945-1950. Občinski svet ZSS Kranj, Kranj 1986, str. 91. - 34/1-2, str. 118 1006. Cafuta Darko: Trude Horn: Gedeckte Holzbrücken - Zeugen alter Holzbaukunst, samo- založba Trude Horn, St.Veiter-Strasse 126, Klagen- furt 1980. - 34/3, Str. 221-222 1007. Demšar Vinko: Vilko Novak, Raziskovalci slovenskega življenja. - Ljubljana: Cankarjeva založ- ba, 1986. 367 str.; ilustr. - 34/1-2, str. 113-115 1008. Drnovšek Marjan: Velike Lašče. Zbornik. Ljubljana 1986, 110 str. - 34/1-2, str. 111-112 1009. Granda Stane: Štiri publikacije Antona Štampoharja. Iz revolucionarne preteklosti na območju Gorjancev 1918-1941. Novo mesto 1983. str. 94. Kronološki pregled^ naprednega političnega gibanja na območju občin Črnomelj, Metiika, Novo mesto in Trebnje v letih 1931 do 1941. Delavska telovadna in kulturna zveza Svoboda, podružnica v Novem mestu. Novo mesto 1983, str. 187. Iz bojev novomeških tekstilcev. Novo mesto 1984, str. 85. Društva kmetskih fantov in deklet na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Pris- Devki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beh krajini 4. Novo mesto 1985; str. 59. - 34/1-2, str. 115-118 1010. Granda Stane: Dolenjski zbornik 1985 (Jarčev zbornik). Novo mesto 1985, str. 370. - 34/3, str. 219-220 1011. Granda Stane: Vlado Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v narodnoosvobodilni vojni 1941-1945. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini 1. Novo mesto 1985, 124 strani. - 34/3, str. 224 1D12. Horvat Jasna: Jože Šorn: Začetki industrije na Slovenskem, Documenta et studia historiae recentioris IV, Založba Obzorja Maribor, 1984, 270 str. - 34/3, str. 223-224 1013. Janša-Zorn Olga: Goriški letnik 11, 1984, 246 str. - 34/3, str. 220-221 1014. Kopač Janez: Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik V., Izdala in založila Kulturna skupnost Jesenice, Jesenice 1985, 503 str. - 34/1-2, str. 109-111 1015. Kopač Janez: Ivan Veber: Gozdovi bohinjskih fužinarjev. Izdalo in založilo Gozdno gospodarstvo Bled, Bled 1986, 48 str. - 34/1-2, str. 115 1016. Kopač Janez: Razmerje med etnologijo in zgodovino; Gradivo s posvetovanja v Mariboru, november 1984, Ljubljana 1986, str.302. - 34/3, str. 217-219 1017. Kos Dušan: Ana Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera o koprski škofiji iz leta 1579. ZRC SAZU Umetnostnozgodovinski inštitut Fran- ceta Steleta, Ljubljana 1986, 201 str. - 34/1-2, str. 112 1018. Lazarevič Žarko: Boris Goleč: Zgodovina in razvoj PTT dejavnosti v Zasavju, Podjetje za PTT promet Trbovlje, 1986, 116 str. - 34/3, str. 222-223 1019. Lesar Marko: Jože Curk: Viri za gradbeno zgodovino Maribora do 1850, Viri 1, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 1985, 181 str. - 34/1-2, str. 113 1987 1020. Balkovec Marjetka: Andrej Dular: Občina Črnomelj, Ljubljana 1985, 165 str. - 35/3, str. 218 1021. Benedik Franc: Miroslav Stiplovšek: Parti- zanske tiskarne in ciklostilne tehnike v kamniškem okrožju, Domžale 1987, 47 str. - 35/1-2, str. 125 1022. Benedik Franc: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, 208 str. - 35/3, str. 221-222 1023. Brancelj Andreja: Jože Dular: Metlika skozi stoletja, Metlika 1986, 155 str. - 35/3, str. 218-219 1024. Dolinar France M.: Jože Mlinaric: Kostan- jeviška opatija 1234-1786, Kostanjevica na Krki 1987, 697 str. - 35/3, str. 222-224 64 1024a. Drnovšek Marjan: Jože Ciperle - Andrej Vovko: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, založil Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987, 197 str. - 35/1-2, str. 116 1025. Gombač Metka: Milan Pahor: Delavska enotnost. Unita operaia, prispevek k zgodovini delavskega gibanja v Trstu. Izdala in založila Zveza sindikatov Slovenije - Svet za negovanje tradicij delavskega gibanja, Ljubljana 1986, 132 str. - 35/1-2, str. 123-124 1026. Gombač Metka: Tabor "Doberdob 82", Ljubljana 1983, 106 str. Tabor "Kanalska dolina 86", Trst 1987, 116 str. - 35/3, str. 217-218 1027. Granda Stane: L'uomo e la vite. Človek in trta. Trieste-Trst 1987, 196 str. - 35/3, str. 220- 221 1028. Granda Stane: Anton Pust: Mima peč z okolico nekoč in danes. Mirna peč 1987, 253 str. - 35/3, str. 219-220 1029. Holz Eva: Janez Mrak: 80 let škofjeloškega čebelarstva. Škofja Loka 1985, 137 str. - 35/1-2, str. 122-123 1030. Kopač Janez: 1885-1985 Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, 100 let, Tržič 1985, 536 str. - 35/1-2, str. 120-122 1031. Kopač Janez: Franc Puhar: Gospodarski vzpon Kranja odvisen od neomejenega priseljevanja delavcev, obdobje 1918-1986, Kranj, 1987, 48 str. - 35/1-2, str. 126-127 1032. Kos Dušan: Sergij Vilfan, Božo Otorepec, Vlado Valenčič; Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, SAZU, Ljubljana 1986, 234 str. + 1 zemljevid. - 35/1-2, str. 118-120 1033. Malerič Lidija: Stane Bernik: Črnomelj. Urbanistični, arhitekturni in spomeniškovarstveni oris. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljub- ljana 1987, 128 str., -35/1-2, str. 127- 128 1034. Pavšič-Milost Aleksandra: Zgornjevipavski mešani pevski zbor Podnanos 1977-1987, Podnanos 1987, 22 str. - 35/3, str. 220 1035. Š.[krabec] M.[ilan]: Notranjski listi I, Stari trg pri Ložu 1977, 240 str.. Notranjski listi II, Cerknica 1981, 360 str.. Notranjski listi III, Cerknica 1986, 500 str. - 35/1-2, str. 116-117 1036. Šuštar Branko: Varstvo spomenikov: revija za teorijo in prakso spomeniškega varstva, 28, Ljubljana 400 str. in 29, Ljubljana 1987, 396 str. - 35/3, str. 219 1037. Vovko Andrej: Idrijski razgledi, zbornik XXIX-XXXI, Mestni muzej, Idrija 1986, 156 str. - 35/1-2, str. 117-118 1038. Vovko Andrej: Ob petdesetletnici stavbe za Bežigradom, Zbornik Srednje naravoslovne šole, Ljubljana 1986, 104 str. - 35/1-2, str. 124-125 1039. Vovko ^Andrej: Ob 40-letnici ustanovitve gimnazije v Črnomlju 1944-1984, Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve v Črnomlju, 1984, 38 str. - 35/1-2, str. 125-126 1988 1040. Bajt Drago: Žirovski občasnik, revija za vsa vprašanja na Žirovskem, 8, št. 11-12, 13, Ziri 1987, 165 str. in 157 str. - 36/1-2, str. 133-134 1041. Dolinar France M.: Carlo M. d'Attems, primo arcivescovo di Gorizia 1752-1774, vol. L, Studi introduttivi, Gorizia 1988, 190 str. - 36/1-2, str. 140-142 1042. Fujs Metka: Kronika Prekmurja, Glasilo Zgodovinskega društva za Pomurje, letnik L, št. 1., Murska Sobota 1988, 36 str. - 36/3, str. 277-278 1043. Golež Marjetka: Traditiones: zbornik Inšti- tuta za slovensko narodopisje 16, Ljubljana 1987, 394 str. - 36/1-2, str. 132-133 1044. Gombač Metka: Kulturno društvo Rdeča zvezda Salež 1945-1985, brošura ob 40. obletnici ustanovitve. KD Rdeča zvezda. Trst 1985. - 36/3, str. 268-269 1045. Granda Stane: Arhivski dokumenti iz zgodovine Novega mesta. Razstava dokumentov Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. Novo mesto. Novo mesto 1988, nepaginirano. - 36/3, str. 274 1046. Granda Stane: Marija ^Stanonik, Promet na Žirovskem, Etnološki vidik. Ziri 1987, 131 str. - 36/1-2, str. 132 1047. Janša-Zorn Olga: Goriški letnik 12-14, Nova Gorica 1985-1987, 343 str. - 36/1-2, str. 131-132 1048. Kačičnik Alenka: Tatjana Hojan: Slovenski učitelj 1872-1877: Bibliografsko kazalo, Ljubljana 1988, 104 str. - 36/1-2, str. 139-140 1049. Kalan Mira: Argo: informativno glasilo za muzejsko dejavnost, 25, Ljubljana 1986, 132 str. - 36/1-2, str. 129-130 1050. Kos Dušan: Bamberška gozdna reda za Kanalsko dolino in bleiberški okoliš 1584,. Viri za zgodovino gozda in gozdarstva na Slovenskem IV., (Prepis, prevod in komentar: Darja Mihelič), Ljubljana 1987, 132 str. - 36/1-2, str. 138-139 1051. Marušič Branko: Maria Visintini, Storia friulana e vita nazionale nei nomi delle strade. , Comune di Corno di Rosazzo, Udine 1982, 143 str. - 36/3, str. 268 1052. Marušič Branko: Guida agli archivi e biblioteche privati del Friuli e Venezia Giulia, Centro di studi storici Giacomo di Prampero, Udine 1982. - 36/3, str. 268 1053. Marušič Branko: Antifascismo e Resistenza nel Friuli Occidentale. Contributi. Pordenone 1985, 250 str. - 36/3, str. 269 1054. Marušič Branko: Bibliografia storica friulana (1895-1915). Coordinamento Manlio Michelutti. Accademia di Scienze, Lettere ed Arti di Udine, Udine 1987, 542 str. - 36/3, str. 271 1055. Marušič Branko: Orietta Altieri, Societa e ambiente a Capriva del FriuH tra Settecento e Ottocento. 1987, 84 str. - 36/3, str. 271-272 1056. Marušič Branko: Silvio Domini, Staranzano. Storis, Societa e culture nell'ambiente del territorio Monfalconese. Il edizione, Staranzano 1987, 373 str. - 36/3, str. 272 1057. Marušič Branko: Spazi della storia. Spazi della memoria. Il Quartiere dei Ferrovieri racconta... Vicenza 1988, 285 str. - 36/3, str. 272-273 1058. Mihelič Darja: Giovanni Russignan, Testa- menti di Isola d'Istria (dal 1391 al 1579), Trieste 1986, 168 str. - 36/3, str. 269-271 65 1059. Novak Miroslav: Časopis za zgodovino in narodopisje, 58 (nv.23), Maribor 1987, 338 str. - 36/1-2, str. 135-137 1060. Novak Miroslav: Časopis za zgodovino in narodopisje, 59, n.v.24, št. 1, Maribor 1988, 164 str. - 36/3, str. 276-277 1061. Rihter Andreja: Celjski zbornik, Celje 1987, 364 str. - 36/1-2, str. 134-135 1062. Skok Barbara: Lxiski razgledi 34, Škofja Loka 1987, 322 str. - 36/3, str. 273-274 1063. Skok Barbara: Loški razgledi 32, Ško^a Loka 1985, 343 str.; 33, Škofja Loka 1986, 275 str. - 36/1-2, str. 127-129 1064. Stres Peter: Primorski slovenski biografski leksikon, 13. snopič. Gorica 1987. - 36/1-2, str. 138 1065. Stres Peter: Julij Beltram, Tukaj je Jugosla- vija, Goriška 1945-1947. Založba Lipa, Koper in Založništvo tržaškega tiska. Trst 1983, 310 str. - 36/1-2, str. 127 1066. Vodopivec Peter: Milan Krajčovič: Slovenska spoločnost v Uhorsku, Slovenska Akademia Vied, Bratislava 1986, 128 str. - 36/1-2, str. 130-131 1067. Vovko Andrej: Idrijski razgledi, XXXII, št. 2, Idrija 1987, 144 str. Maribor 1987, 338 str. - 36/1-2, str. 137 1068. Vovko Andrej: Tatjana Hojan: Mihael Vošnjak, Ljubljana, 26 str. - 36/1-2, str. 139 1069. Vovko Andrej: Idrijski razgledi XXXIII, Idrija 1988, 155 str. - 36/3, str. 274-275 1070. Vovko Andrej: Žirovski občasnik 14, Ziri 1988, 203 str. - 36/3, str. 275-276 1989 1071. Drnovšek Marjan: Janez Kopač: Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898-1988), 161. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Maribor 1988, 59 str. - 37/3, str. 338-339 1072. Drnovšek Marjan: Vlado Valenčič, Zgodo- vina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Partizanska knjiga. Znanstveni tisk in Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 9, 1989, 260 str. - 37/3, str. 343-344 1073. Gombač Metka: Fotoalbum izseljencev iz Benečije, s študijami o posameznih migracijskih obdobjih. Trst 1986, 177 str. - 37/3, str. 334-335 1074. Gombač Metka: Trst 1941-1947: od italijan- skega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe, Koper 1988, 253 str. - 37/3, str. 335-336 1075. Hojan Tatjana: Andreina Jejčič: Slovenska tiskana beseda v tiskarnah na Primorskem 1607-1918 (bibliografija). Nova Gorica, 1989, 181 str. - 37/1-2, str. 164-165 1076. Holz Eva: Maja Žvanut: Knjige iz 16. stoletja v knjižnici Narodnega muzeja. Die Bücher des 16. Jahrhunderts in der Bibliothek des Nationalmuse- ums. Situla 27. Ljubljana 1988, 108 str. - 37/3, str. 333-334 1077. Janša-Zorn Olga: Branko Božič, Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941. Ljubljana 1988, 297 str. - 37/3, str. 338 1078. Kopač Janez: Marija in Mihael Petek: Kronika župnije Tržič ob 150-letnici posvečenja župne cerkve, Tržič 1988, 141 str. - 37/3, str. 339-340 1079. Kopač Janez: Zbornik ob devetdesetletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Gradivo in raz- prave št. 8, Ljubljana 1988, 254 str. - 37/3, str. 340-342 1080. Kopač Janez: Franc Puhar: Obrtništvo v Kranju od rokodelskih cehov do danes, Kranj 1988, 97 str. - 37/3, str. 342-343 1081. Kos Dušan: Miroslav Pahor - Janez Šumrada: Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev, knjiga deseta, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 1987, 1 in II (XCV1I1 + 852). - 37/1-2, str. 161-162 1082. Marušič Branko: Janez Kramar. Izola, mesto ribičev in delavcev, Koper 1987, 629 str. - 37/1-2, str. 162-163 1083. Marušič Gorazd: Julij Titi: Vodni mlini in mhnarstvo v Slovenski Istri, Založba Lipa, Koper 1988, 163 str. - 37/1-2, str. 163-164 1084. Mihelič Daija: J. Lučič, Spisi dubrovačke kancelarije III, Zapisi notara Tomazina de Savere 1284-1286, Diversa cancellariae II (1284-1286), Zapisi notara Aca de TituUo 1295-1297, Diversa cancellariae III (1295-1297), Monumenta historica Ragusina III, Zagreb 1988, 394 str. - 37/3, str. 331-332 1085. Rajšp Vinko: Zgodovina Cerkve I. Od začetkov do Gregorja Velikega, Ljubljana 1988, 525 str. - 37/3, str. 329-330 1086. Šamperl-Purg Kristina: Ormoški zbornik III. - 37/3, str. 336-338 1087. Šuštar Branko: Albert Pucer: Padna, Koper 1986, 54 str.; Nada Morato: Korte (Dvori), Ljubljana 1989, 80 str. - 37/1-2, str. 165 1088. Šuštar Branko: Smlednik: kako so živeli: (življenje v Smledniku in okolici med obema vojnama), Smlednik 1989, 40 str. - 37/3, str. 339 1089. Vovko Andrej: Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Romanska arhitektura in gotske freske. Družina, Ljubljana 1988, 198 str. - 37/1-2, str. 164 1090. Zgonik Mavricij: Franjo Baš: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije. Izbrani zgodov- inski spisi. Izdala založba Obzorja v Mariboru, 1989. Zbirka recentioris (VIII). - 37/3, str. 332 1990 1091. Darovec Darko: Predstavitev knjige Mi- roslava Bertoše: Zlikovci i prognanici (Socijalno razbojništvo u Istri u XVII. i XVIII. stolječu). Istarska književna kolonija "Grozd", Pulj 1989, 254 strani. - 38/3, str. 174-176 1092. Demšar Vinko: Predstavitev knjige dr. Vlada Valenčiča Zgodovina ljubljanskih uličnih imen v KIC - Križanke 7. novembra 1989. - 38/1-2, str. 100-101 1093. Drnovšek Marjan: Dežela ob Cerkniškem jezeru. Kraji v občini Cerknica na starih razgled- nicah, Cerknica 1990, 254 str., 116 razglednic. - 38/3, str. 179-180 1094. Gombač Metka: Tabor "Devin" 87. Izdala SLORI in NŠK Trst, 1988, str. 119. Tabor "Brda 66 88" Izdala SLORI i NŠK Trst, 1989, str. 133 - 38/1-2, str. 97 1095. Granda Stane: Terezija Traven, Mokronoška partizanska četa. Novo mesto 1985, 48 str. Terezija Traven, Novomeška partizanska četa. Novo mesto 1988, 70 str. - 38/1-2, str. 95-96 1096. Granda Stane: Dokumenti ljudske revolucije. Knjiga 7, maj-junij 1943. Pripravili Marjeta Adamič in Marija Oblak-Carni, Ljubljana 1989, 762 strani. - 38/1-2, str. 96 1097. Hozjan Andrej: Predrag Belič, Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). Zbirka Zgodovinskega časopisa - 6, Ljubljana 1989, 39 str. - 38/1-2, str. 94-95 1098. Janša-Zorn Olga: Jože Pfeifer, Zgodovina idrijskega zdravstva. Idrija, Mestni muzej 1989, 213 str. - 38/3, str. 170 1099. Kopač Janez: Franjo Zorko: Kronologija delavskega gibanja in družbenega razvoja Maribora in njegove okolice 1855-1983, Založba Obzorja, Maribor 1989, 488 str. - 38/3, str. 170-173 1100. Kopač Janez: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Kranj 1984, 32 str.; France Prešeren Akademski pevski zbor Kranj 1969-1989, Kranj 1989, 46 str.. Vse, kar ste hoteli vedeti o APZ, pa si niste upali vprašati ah Prešernovci tečejo častni krog (Arhivalije), Kranj 1989, 61 str. - 38/3, sti. 173-174 1101. Kos Mateja: Reflex der Jahrhunderte. Die Glassammlung des Kunstmuseums Düsseldorf mit Sammlung Hentrix. Eine Auswahl. Düsseldorf, 1989; 352 Str. - 38/1-2, str. 97-99 1102. Rajšp Vinko: Herbert Hassinger, Geschichte des Zollwesens, Handels und Verkehrs in den östlichen Alpenländern vom Spätmittelalter bis in die zweite Hälfte des 18. Jahrhunderts. Bd. 1 Regionaler Theil. - Hälfte 1. Westkärnten-Salzburg. Deutsche Handelsakten des Mittelalaters und der Neuzeit Teil V. Herausgegeben durch die Histori- sche Kommission der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Franz Steiner Verlag Wiesbaden GMBH Stuttgart 1987, 639 sti. - 38/1-2, str. 99-100 1103. Žontar Majda: Kranjski zbornik 1990. - 38/3, str. 176-179 1991 1104. Gombač Metka: 40 let Kmečke zveze v Trstu 1950-1990, uredil Jože Koren, besedilo Lucijan Volk, Trst 1990, 108 str. - 39/1/2, str. 93-94 1105. Granda Stane: Ludvik Tončič, Tiskarstvo na Dolenjskem. Novo mesto 1989, 159 str. - 39/1/2, str. 92-93 1106. Horvat Jasna: Idrijski razgledi XXIV, 1989/1-2, Idrija 1990, 160 str. in XXV, 1990/1-2, Idrija 1991, 123 str. - 39/3, sti. 97-99 1107. Janša-Zorn Olga: Jurij Kunaver, Ob bregovih Soče. Ljubljana, Mladinska knjiga 1991, 32 str. - 39/3, str. 104-105 1108. Knez Darko: Davorin Vuga, Soška fronta 1915-1917. Isonzofront, Maribor 1990, 272 str. - 39/3, str. 100-101 1109. Kolar Bogdan: Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija 1631-1632, Ljubljana 1990, 432 str. - 39/3, str. 99-100 1110. Kolar Bogdan: Jegličev simpozij v Rimu, Celje, Mohorjeva družba, 1991, 419 str. - 39/3, str. 102-103 1111. Kolar Bogdan: Prispevki za slovensko cerkveno zgodovino. - 39/1/2, str. 87-89 1112. Kos Mateja: Turistični vodnik po Kranju in okoUci. Izdala in založila Skupščina občine Kranj, Kranj 1991, 83 sti. - 39/3, str. 104 1113. Marušič Gorazd: Janez Kramar, Narodna prebuja istrskih Slovencev, Koper 1991. - 39/3, str. 106-107 1114. Rožac-Darovec Vida: Tabor Rezija 89, izdala SLORI in NŠK, Gorica 1990, 216 str. - 39/3, str. 101-102 1115. Sulic Nives: Dve domovini (Two Homelands), izdal Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana 1990, 415 str., angl. povz. - 39/1/2, str. 91-92 1116. Štuhec Marko: Vaško Simoniti, Turki so v deželi že. Celje, Mohorjeva družba 1990, 210 str. - 39/1-2, str. 86-87 1117. Tovšak Slavica: Zbornik župnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, Ljutomer 1990, 184 str. - 39/1/2, str. 89-91 1118. Voje Ignacij: Branko Korošec, Ljubljana skozi stoletja. Mesto na načrtih, projektih in stvarnosti, Ljubljana 1991, 235 str. - 39/3, str. 105-106 1992 1119. Balkovec Bojan: Annales (Anali Koprskega primoija in bližnjih pokrajin. Annali del Litorale capodiistriano e delle regione vicine) 1/91, Koper, 1991. - 40/1, str. 73-75 1120. Dular Anja: Jakov Radovič in Žehmir Škoberne, Zagreb prije početka: Najstarija prošlost grada i okolice. Zagreb: Mladost 1989, 142 str., ilustr. Zoran Gregi, Rimljani u Zagrebu: Tragovi rimskog carstva u gradu i okolici. Zagreb: Mladost, 1991, 77 str., ilusti. (Latina et Graeca). - 40/1, str. 69-71 1121. Granda Stane: Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem. Slovenska matica, Ljubljana, 1991, 313 str. - 40/1, str. 72-73 1122. Kambič Marko: Sergij Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, Ljubljana, Uradni list Republike Slove- nije, 1991, 160 sti. - 40/1, str. 75-76 1123. Knez Darko: Peter Kos - Andrej Šemrov, Rimski republikanski novci, Münzen der Römischen Republik. Situla, Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 28, Ljubljana 1990, 83 str. - 40/1, str. 71-72 1124. Kolar Bogdan: Ivanka Tadina, Ignacij Knoblehar, 1819-1858. Veliki pionir krščanske civilizacije in odličen apostol črnih, Ljubljana 1991, 116 sti. - 40/2, str. 123 1125. Podpečnik Jože: Argo XXXI-XXX1I, Ljub- ljana 1991, 95 sti. - 40/1, str. 68-69 1126. Rajšp Vinko: Miklošičev zbornik. Uredil Viktor Vrbnjak, izdal Kulturni forum, Maribor 1991, 312 sti. - 40/1, str. 76-77 67 1127. Rozman Boris: Postrešček, kje si? Sto let dela in življenja ljubljanskih postreščkov. Zgodbo so napisali Anka Zuljan in njeni učenci iz 7. in 8. razreda OŠ Boris Ziherl Ljubljana Blanka Bežan, Tina Boškovič, Petra Grosman, Martin Jesenko, Karmen Keržar, Mojca Koželj, Katja Legen, Tanja Mrkajič, Azra Soklič, Mateja Vitman, Tereza Vuk in Gregor Zaje. Priredba za objavo: Nerina Kocjančič. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1991, 78 str. - 40/2, str. 125-126 1128. Žvanut Maja: Jože Mlinaric, Kartuziji Žiče in Jurklošter, Založba Obzorja Maribor, 1991, 709 str., üustr. - 40/2, str. 124-125 JUBILEJI 1973 1129. Granda Stane: Janko Jarc - sedemdesetletnik. - 21/3, str. 186 1130. Šorn Jože: Vlado Valenčič - sedemdesetlet- nik. - 21/3, str. 185 1131. Žontar Josip: Pavlu Blazniku ob sedemde- setletnici. - 21/2, str. 127-130 1975 1132. Grafenauer Bogo: Ob osemdesetletnici Josipa Žontarja. - 23/3, str. 180-182 1976 1133. Rybar Miloš: Šestdesetletnica prof. Boga Grafenauerja. - 24/2, str. 109-110 1134. Voje Ignacij: Ferdo Gestrin - šestdesetletnik. - 24/3, str. 185-187 1977 1135. Pavlic Slavica: Petinsedemdesetletnica Fran- ceta Ostanka - organizatorja slovenskega šolskega muzeja. - 25/1, str. 57-59 1136. Šorn Jože: France Dobrovoljc sedemdeseüet- nik. - 25/1, str. 56 1979 _ 1137. Žontar Jože: Sergij Vilfan - šestdesetletnik, 27/1. - str. 65-67 1981 1138. Gestrin Ferdo: Jože Šorn - šestdesetletnik, 29/1. - str. 62-63 1139. Grafenauer Bogo: Vasilij Melik - šestde- sedetnik. - 29/1, str. 59-61 1140. Šumrada Janez: Janko Orožen - devetde- setletnik. - 29/3, str. 282-283 1983 1141. Gestrin Ferdo: Dr. Pavle Blaznik - osem- desetletnik. - 31/1, str. 69-70 1984 1142. Drnovšek Marjan: Ob osemdesetletnici Vlada Valenčiča. - 32/1, str. 64-65 1985 1143. Umek Ema: Božo Otorepec - šestdesetletnik. - 33/2-3, str. 185-186 1986 1144. -Šumrada Janez: Prof. Ferdo Gestrin sedemdesetletnik. - 34/1-2, str. 107-108 1987 1145. Nečak Dušan: Prof. dr. Tone Ferenc šestdesetletnik. - 35/3, str. 214-216 1146. Vodopivec Peter: France Dobrovoljc osemdesetletnik. - 35/3, str. 213-214 1988 1147. Voje Ignacij: Branko Reisp - šestdesetletnik. - 36/3, str. 266-267 1989 1148. [Žontar] [Jože]: Priznanje Zgodovinskega arhiva Ljubljana prejme dr. Sergij Vilfan za posebne dosežke pri razvijanju arhivistike, pri skrbi za arhivsko gradivo ter pri preučevanju zgodovine Ljubljane. - 37/3, str. 325-326 1149. [Žontar] [Jože]: Priznanje Zgodovinskega arhiva Ljubljana prejme dr. Vlado Valenčič za posebne dosežke pri preučevanju zgodovine Ljubl- jane. - 37/3, str. 327 1150. [Žontar] [Jože]: Priznanje Zgodovinskega arhiva Ljubljana prejme dr. Božo Otorepec za posebne dosežke pri objavljanju virov za zgodovino Ljubljane. - 37/3, str. 327 1151. Granda Stane: Visoki življenski jubilej Draga Musica. - 37/3, str. 321-322 1152. Otorepec Božo: Dr. Sergij Vilfan - sedemdesetletnik. - 37/3, str. 322 1153. Ribnikar Peter: Ema Umek - jubilantka. - 37/3, str. 323-325 1991 1154. Drnovšek Marjan: Prof. dr. Vasilij Melik sedemdesetletnik. - 39/1/2, str. 83-84 1155. Žvanut Maja: Prof. dr. Sergej Vrišer sedemdesetletnik. - 39/1/2, str. 84-85 68 IN MEMORIAM 1976 1156. Britovšek Marjan: Dr. Dušan Kermavner. 24/2, str. 107-108 1980 1157. Pavlic Slavica: Ivan Simonič (1905-1979). 28/2, str. 136-137 1981 1158. Gestrin Ferdo: In memoriam dr. Miroslavu Pahorju. - 29/1, str. 53-55 1159. Melik Vasilij: Dr. Tone Zorn (1934-1981). - 29/3, str. 278-280 1982 1160. Vodopivec Peter: Dr. Jože Som (1921-1982). - 30/3, str. 225 1983 1161. Slabe Marjan: Dr. Peter Petm (1930-1983). - 31/1, str. 7-8 1162. Šebjanič Franc: Ivan Škafar 1912-1983. - 31/1, str. 74 1986 1163. Granda Stane: Ivan Zelko (1912-1986). - 34/3, str. 208 1988 1164. Granda Stane: Fran Zwitter (24.10.1905 -14.4.1988). - 36/1-2, str. 5-6 1989 1165. Umek Ema: Majda Smole - (1919-1989). - 37/3, str. 328 BIBLIOGRAFIJE 1973 1166. Vidovič-Miklavčič Anka: BibUografsko kaza- lo Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodo- vino 1-XX (1953-1972). - 21/1, str. 43-80 1974 1167. Vidovič-Miklavčič Anka: Bibliografsko kaza- lo "Kronike slovenskih mest". I - VII (1934-1940). - 22/3, str. 203-241 1988 1168. Hojan Tatjana: Prispevki o slovenskem šolstvu v Zborniku za zgodovino šolstva in prosvete (1) 1964 - (20) 1987. - 36/1-2, str. 104-107 1989 1169. Krapež Vilma, Ljuba Vrabec: Bibhografsko kazalo razprav, člankov in slik o južni Primorski v Kroniki od 1953 do 1988. - 37/1-2, str. 143-150 1170. Krnel-Umek Duša: Bibliografija sodelavcev projekta Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre 1957-1987. - 37/1-2, str. 151-156 RAZNO 1973 1171. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije. - 21/1, (4 str.) 1172. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja republike Slovenije. - 21/2, (9 str.) 1173. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije. - 21/3, (7 str.) 1974 1174. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja SociaMstičnega področja SociaUstične repubhke Slo- venije. - 22/1, (18 str.) 1975 1175. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in iformativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Sociahstične republike Slovenije. - 23/1, (20 str.) 1176. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije. - 23/3, (20 str.) 1976 1177. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega jodročja Socialistične republike Slovenije ter s comercialnimi besedili in čestitkami. - 24/3, (18 str.) 1178. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Sociahstične republike Slovenije ter s 69 komercialnimi besedili in čestitkami. - 24/1, (12 str.) 1977 1179. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ter s komercialnimi besedih in čestitkami. - 25/1, (16 str.) 1180. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Sociahstične republike Slovenije ter s komercialnimi besedili in čestitkami. - 25/3, (16 str.) 1978 1181. Gospodarsko zgodovinski spominski zbornik jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ter s komercialnimi besedili in čestitkami. - 26/1, (9 str.) 1980 1182. Opravičilo uredništva. - 28/2, str. 148 1988 1183. Navodilo sodelavcem. - 36/1-2, str. 143 1184. Navodüo sodelavcem. - 36/3, str. 278 DISKUSIJA 1977 , 1185. Šentjurc Lidija: Iz diskusije. - 25/2, str. 123-125 1186. Štucin Ana: Iz diskusije. - 25/2, str. 125-126 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV 1973 1187 Kambič Mirko: Fotografija kot zgodovinski dokument. - 21/2, str. 131-132 1188 Janša Olga: Nekaj blejskih razglednic. - 21/3, str. 187-188 1974 1189 Kambič Mirko: "Živela Francija" in slovenski Bled. - 22/1, str. 52-53 1190 Kambič Mirko: Grad Krupa v Beli krajini. - 22/1, str. 53-54 1191 Vrišer Sergej: Mariborski Glavni trg na starih fotografijah. - 22/2, str. 129-132 1192 Kambič Mirko: Datiranje starih fotografij. - 22/3, str. 190-192 1975 1193 Kambič Mirko: Fotograf Kristjan Pajer. - 23/1, str. 47-49 1194 Kambič Mirko: Dagerotipija na Slovenskem. - 23/2, str. 121-123 1195 Vrišer Sergej: Stari Maribor. - 23/3, str. 183-185 1976 1196 Vrišer Sergej: Stari Maribor. - 24/1, str. 49-51 1197 Kambič Mirko: Šiška nekoč in danes. - 24/1, str. 52-53 1198 Kambič Mirko: Delček sončne preteklosti (1891). - 24/2, str. 111-112 1199 Vodopivec Peter: Štiri slike velike ljubljanske povodnji pred petdesetimi leti. - 24/2, str. 112- 115 1200 Kambič Mirko: Požar na Bledu leta 1908. - 24/3, str. 188-189 1977 1201 Vrišer Sergej: Stari Maribor. - 25/1, str. 60-63 1202 Mihelič Darja: Še o veliki ljubljanski povodnji pred petdesetimi leti. - 25/1, str. 63 1203 Kambič Mirko: Maribor in njegovi ljudje na starih fotografijah. - 25/1, str. 64 1204 Kambič Mirko: Albumi bratov Crobatov iz Kranja. - 25/2, str. 127-130 1205 Kambič Mirko: Dolenjski motivi iz Mehovke fotografa Erjavca. - 25/3, str. 201-204 1978 1206 Kambič Mirko: Prva fotografinja v Ljubljani. - 26/1, str. 42-46 1207 Marušič Branko: Giannantonio de CapeUaris. - 26/3, str. 182-183 1979 1208 Kambič Mirko: Karlovški most v Ljubljani. - 27/1, str. 68-69 1209 Kambič Mirko: Kamna gorica in Bled. - 27/1, str. 69-70 1210 Kambič Mirko: Dr. Janko Šavnik (1881-1915). - 27/3, str. 193-195 1980 1211 Kambič Mirko: Projekt fontane v ljubljanski Zvezdi. - 28/2, str. 138-139 1212 Kambič Mirko: Požar v Slovenj Gradcu leta 1903. - 28/3, str. 221-223 1213 Bogataj Janez: Mojster - vajenec. - 28/3, str. 223-224 70 1981 1214 Kambič Mirko: Štajerska na stereodiapozi- tivih. - 29/1, str. 56-58 1215 Bizjak Ivan: Cerkljanski fotograf Franc Petemelj. - 29/3, str. 281-282 1982 1216 Sulic Nives: Pogled na Miklošičevo cesto. - 30/1, str. 51-52 1217 Kambič Mirko: Dežela suhe robe na starih fotografijah. - 30/2, str. 131-143 1983 1218 Kambič Mirko: Album letalca Janka Verrina (1897-1983). - 31/1, str. 71-73 1984 1219 Ogrin Darko: Goldonijev trg v Trstu. - 32/1, str. 63 1985 1220 Kambič Mirko: Milan Klemenčič kot fotograf. - 33/1, str. 71-75 1221 Cvirn Janez: Velika povodenj v Celju 1901. - 33/1, str. 76-80 1222 Dular Andrej: Iz zapuščine metliškega fotografa Antona Muche. - 33/2-3, str. 187-188 1986 1223 Kambič Mirko: Nicefor Stepančič (1867-1934). - 34/1-2, str. 89-93 1224 Kambič Mirko: Josip Pelikan (1885-1977) in njegova fotografska delavnica. - 34/3, str. 204- 207 1988 1225 Kambič Mirko: Avgust Berthold (1880-1919) in njegov fotografski atelje. - 36/3, str. 253-257 1989 1226 Vrišer Sergej: Fotografije iz življenja generala Rudolfa Maistra. - 37/3, str. 312-314 Imensko kazalo avtorjev Adamič Marjeta 373 Bacskai Vera 206 Bajt Drago 1040 Balažic Janez 467 Balkovec Bojan 1119 Balkovec Marjetka 1020 Beltram Vlasta 403 Benedetič Ana 969 Benedičič Darinka 570 Benedik Božo 266, 267, 268, 291, 345, 346, 374, 404, 446 Benedik Franc 269, 598, 1021, 1022 Benedik Jože 499 Bizjak Ivan 1215 Bizjak Žarko 1005 Bogataj Janez 577, 861, 1213 Bogič Mladen 270 Boje Etbin 22 Boltin-Tome Elica 132, 405 Bonin Flavij 406 Bračič Vladimir 236, 237 Brancelj Andreja 1023 Bras Ljudmila 207 Brate Tadej 208 Bratož Rajko 926 Brence Andrej 500 Britovšek Marjan 1156 Brodnik Vilma 407, 447 Broz Josip 151 Bruckmüller Ernst 152 Bučič Vesna 209, 408, 448, 449 Budkovič Cveto 375 Cafuta Darko 326, 1006 Cevc Emilijan 85, 111 Ciglar Jaka 347 Ciglenečki Marjeta 501 Ciglič Zvona 409 Ciperle Jože 63, 153, 154, 530, 571, 578, 588, 589, 897, 927, 960 Cizelj-Zajc Ivanka 210 Cremonesi Arduino 112 Curk Jože 86, 155, 211, 238, 271, 292, 327, 328, 348, 376, 468 Cvirn Janez 293, 928, 1221 Campa Marjeta 795, 829, 830 Cepič Marjeta 239 Cepič Tatjana 179, 294 Cepič Zdenko 961, 970 Čopič Spelea 349 Dalla VaUe Saša 361 Darovec Darko 410, 617, 621, 631, 1091 Demšar Viktorijan 87, 133, 156, 212, 350 Demšar Vinko 1, 351, 377, 599, 607, 608, 609, 667, 725, 1007, 1092 Dežman Jože 632 Dolenc Ervin 329, 450 Dolenc Milan 157 Dolinar France M. 1024, 1041 Dražumerič Marinka 330, 378, 411 71 Drnovšek Marjan 88, 134, 158, 180, 352, 379, 412, 413, 535, 590, 596, 668, 862, 863, 985, 1008, 1024a, 1071, 1072, 1093, 1142, 1154 Dular Andrej 451, 469, 1222 Dular Anja 331, 452, 1120 Emeršič Jakob 502 Ferenc Tone 113, 181 Ferrari Liliana 159 Filipič France 240 First Blaženka 624 Fischer Jasna 182, 183, 272, 986 Fortunat Damjana 503 Fujs Metka 470, 1042 Gabršek-Prosenc Meta 241 Gantar-Godina Irena 831 Gašpirc Mateja 471 Gestrin Ferdo 2, 23, 40, 64, 89, 184, 213, 273, 274, 295, 414, 472, 1138, 1141, 1158 Goleč Boris 380, 415, 453, 473 Golež Marjetka 1043 Golob Franc 332, 381, 416, 504 Golobic Zorica 796, 797 Gombač Boris 641, 696, 832, 833, 864, 898, 899, 929 Gombač Metka 333, 417, 579, 697, 726, 759, 759a, 798, 799, 800, 801, 834, 865, 866, 900, 901, 902, 930, 931, 987, 1025, 1026, 1044, 1073, 1074, 1094, 1104 Grafenauer Bogo 3, 24, 160, 1132, 1139 Grafenauer Darja 698, 727 Granda Stane 161, 214, 413, 418, 474, 583, 642, 643, 669, 670, 671, 672, 673, 674, 675, 675a, 699, 700, 701, 728, 729, 760, 761, 835, 836, 867, 868, 903, 932, 933, 934, 1009, 1010, 1011, 1027, 1028, 1045, 1046, 1095, 1096, 1105, 1121, 1129, 1151, 1163, 1164 Grdina Igor 419 Gregorič Jože 65 Grum Martin 869 Güstin Damijan 242, 837, 870, 962 Gymesi Endre 475 Habjan Vlado 41 Hainz Primož 762 Hartman Bruno 243 Hernja-Masten Marija 476, 505 Höfler Janez 4, 42, 215, 275 Hojan Tatjana 43, 420, 535a, 548, 556, 563, 1075, 1168 Holynski Nada 353, 584 Holz Eva 334, 421, 443, 454, 904, 935, 936, 971, 972, 1029, 1076 Horvat Jasna 549, 618, 625, 1012, 1106 Horvat Vlado 506 Horvath Maria Magda 988 Hozjan Andrej 382, 1097 Hribar Mitja 354 Hudales Jože 838 Jakopič Bogo 44, 66, 114, 135, 162, 244 Jan Ivan 25 Janša Olga 644, 645, 1188 Janša-Zorn Olga 90, 136, 276, 477, 676, 677, 678, 679, 680, 702, 703, 730, 731, 732, 733, 763, 802, 803, 804, 839, 840, 841, 871, 872, 905, 906, 907, 963, 973, 989, 990, 991, 992, 993, 1013, 1047, 1077, 1098, 1107 Janžekovič Janez 91 Jarc Janko 507 Jenko Mojca 185 Josipovič Draško 186, 216, 296 Jurkovič Nada 508 Juvan Marko 873, 937 Juvančič Ivo 5, 26, 92, 646, 704 Južnič Stanislav 217 Kač M. 764 Kačičnik Alenka 355, 1048 Kačičnik-Gabrič Alenka 478 Kafol Mhan 805, 806 Kalan Branko 807 Kalan Mira 1049 Kale Aleksej 633 Kalmar Janos 297 Kambič Marko 422, 1122 Kambič Mirko 187, 277, 1187, 1189, 1190, 1192, 1193, 1194, 1197, 1200, 1203, 1204, 1205, 1206, 1208, 1209, 1210, 1211, 1212, 1214, 1217, 1218, 1220, 1223, 1224, 1225 Kavčič Marjana 356 Kermavner Dušan 6 Klasinc Peter 531 Klemene Alenka 626 Klemenčič Marijan 874 Klemenčič Matjaž 765, 766, 808, 809, 842, 938 Knez Darko 509, 1108, 1123 Knez Tone 27, 93, 137, 163, 278, 335, 423 Knific Timotej 279 Kobal Nada 597 Kobe-Arzenšek Katarina 7, 28, 45, 580 Kolar Bogdan 1109, 1110, 1111, 1124 Kolar Nataša 510 Kološa Vladimir 908 Končan Andreja 909, 910, 939 Kopač Janez 115, 357, 581, 601, 602, 734, 940, 941, 942, 994, 1014, 1015, 1016, 1030, 1031, 1078, 1079, 1080, 1099, 1100 72 Kopriva Silvester 164 Koropec Jože 245 Korošec Branko 37 Kos Dušan 299, 336, 1017, 1032, 1050, 1081 Kos Janez 188, 298, 767, 768, 769, 810 Kos Mateja 455, 479, 1101, 1112 Kos Milko 67, 218 Košir Matevž 480 Koter Darja 511 Kovač Irena 300 Kranjc Andrej 995 Kranjc Andrej A. 280 Krapež Vilma Ljuba Vrabec 1169 Kremenšek Slavko 189 Kresal France 456, 481, 512 Krnel-Umek Duša 1170 Kumar Stane 301 Kuzmič Franc 482 Lačen Benedičič Irena 513 Lamut Brane 514 Lazarevič Žarko 358, 359, 424, 1018 Lesar Marko 1019 Leskovar Rudolf 68 Leskovec Antoša 246 Lešnik Avgust 457, 735 Linasi Marjan 302 Lozar Štamcar Maja 458, 515 Lubej Uroš 383 Lukež Igor 811 Maček Jože F. 46 Mahnič Joža 281 Malerič Lidija 1033 Markovič Žarko 516 Marolt Janez 770, 771 Marušič Branko 69, 165, 166, 425, 459, 483, 536, 557, 681, 705, 706, 707, 708, 736, 737, 738, 772, 773, 774, 775, 1051, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1082, 1207 Marušič Gorazd 426, 1083, 1113 Matičič Franci 812, 843, 844, 845 Matic Dragan 460 Matjašič Marjan 94, 247, 282 Melik Jelka 8, 70, 427 Melik Vasilij 190, 191, 219, 1159 Mesesnel Janez 303 Mihehč Darja 167, 283, 337, 428, 564, 776, 777, 813, 814, 815, 846, 943, 1058, 1084, 1202 Mikl-Curk Iva 71, 116 Mikuž Jure 29 Mlakar Boris 138, 558, 739, 740, 778, 847, 911, 974 73 Mhnarič Jože 47, 48, 72, 139, 140, 168. 192, 248, 360 Moder Gregor 304 Morato Nada 429 Nabergoj Tomaž 637 Nečak Dušan 9, 30, 647, 648, 649, 650, 682, 683, 684, 709, 741, 875, 912, 913, 944, 964, 1145 Nedog Alenka 49, 95 Nemeth Jožef 305 Novak Dušan 306 Novak Katarina 945 Novak Miroslav 484, 1059, 1060 Novak Vilko 307 Nussdorfer Metka 193 Nussdorfer-Vuksanovič Metka 610 Oblak-Čarni Marija 550 Ogorelec Breda 361 Ogrin Darko 430, 1219 Ogrizek Emica 603 Okoliš Stane 384 Otorepec Božo 10, 31, 96, 194, 220, 221, 249, 385, 461, 1152 Ožinger Anton 50, 250 Padežnik Stane 517 Pahič Stanko 251 Pahor Miroslav 11, 32, 33, 73, 117, 141, 195 Pavček Tone 431 Pavlic Slavica 33a, 532, 541, 559, 565, 914, 1135, 1157 Pavšič-Milost Aleksandra 1034 Penič Lojze 51 Perko Marija 299, 338 Perko Neda 638 Perovšek Jurij 308, 996 Peršič Janez 52, 97, 228, 710, 876, 915, 946 Petek Tone 252 Petrič Magda 196 Petronio Amalia 432 Petru Peter 253 Petru Sonja 560 Picelj Zdenko 362, 604, 605 Pirkovič Ivo 12 Pirkovič Jelka 363 Pirkovič-Kocbek Jelka 254, 255, 339 Pisec Kari 142 Planina France 13 Plesničar-Gec Ljudmila 309 Pleterski Andrej 284, 742, 743, 744, 745, 779, 780, 781, 782 Pleterski Janko 53, 98 Pleterski Maruša 285, 386 Podpečnik Jože 1125 Požrl Nadja 783 Prelovšek Damjan 54, 74, 75, 118, 169, 197, 222, 223, 310 Prinčič Jože 364, 387 Prunk Janko 916 Puš Ivan 311 Racskay Jenö 485 Radovanovič Sašo 486, 487, 488 Rajšp Vinko 585, 877, 975, 976, 1085, 1102, 1126 Ratiznojnik Anton 489 Rauter-Novak Marta 490 Ravnik Mojca 619 Ravnikar Edo 198 Rebolj Matjaž 947, 977, 997 Reisp Branko 55, 170, 518, 611, 651, 686 Resman Blaž 119 Ribnikar Peter 1153 Rihtarič Ivan 286, 312, 491 Rihter Andreja 1061 Rijavec Leopold 56 Rojs Maks 492 Roslanowski Tadeusz 99 Rozman Boris 388, 433, 1127 Rozman Franc 120, 143, 287, 965 Rožac-Darovec Vida 1114 Rybäf Miloš 171, 1133 Sedmak Drago 389 Segalla Andrijana 917 Simčič Tomaž 390 Simonič Ivan 100, 121, 122, 144 Simoniti Marjetica 101, 635 Simoniti Primož 57 Simoniti Vaško 172, 224, 313, 391, 918, 948, 966, 967, 978 Sinobad Jure 519 Sitar Sandi 392, 434 Sivec Irena 314 Skok Barbara 1062, 1063 Slabe Marjan 652, 711, 919, 949, 950, 951, 968, 979, 1161 Slanovic Branko 393 Slapšak Božidar 365 Slavec Ingrid 980 Slodnjak Anton 199 Smerdel Inja 591 Smolej Igor 288 Smolik Marijan 58 Stanonik Marija 315, 340 Stare Vida 493 Stergar Janez 34, 653, 687, 688, 689, 712, 713 Stergar Nataša 102, 654, 655, 656, 690, 714, 715, 746, 784, 816, 878, 952, 981 Stiplovšek Miroslav 76, 103, 537, 542, 691, 747, 920, 998 Stokin Marko 435 Stres Gvido 538, 539, 543, 657 Stres Peter 606, 879, 880, 953, 999, 1064, 1065 Sukič Štefan 59 Sulic Nives 592, 593, 1115, 1216 Svetina Anton-14, 15, 35, 225 Szentiéleky-Koroknay Eva 316 Šamperi Kristina 123, 544, 551, 716, 817 Šamperl-Purg Kristina 200, 256, 317, 520, 1086 Šašel Jaro 16, 36, 77, 104, 124, 145, 173, 226 Savel Irena 494 Šaver Zdenka 785 Šebjanič Franc 257, 982, 1162 Šentjurc Lidija 1182 Šifrer Mojca 318 Škrabec Milan 1035 Šmitek Janez 1000 Šmitek Zmago 341 Šorn Jože 60, 78, 79, 125, 146, 227, 582, 658, 786, 787, 788, 848, 881, 882, 1130, 1136 Šoš Štefan 883 Špendal Manica 258 Štekar Vidic Verena 639 Štepec Marko 366 Šdh Peter 228, 1001 Štucin Ana 1186 Štuhec Marko 319, 1002, 1116 Štular Hanka 174 Šuligoj Ljubica 521 Šumrada Janez 229, 342, 367, 849, 850, 851, 852, 853, 884, 983, 1140, 1144 Šuštar Branko 394, 395, 436, 462, 522, 612, 613, 620, 628, 636, 640, 1036, 1087, 1088 Švajncer Janez J. 175, 201, 230, 231, 320, 343, 368, 369, 396, 397, 463 Tancik Ferdinand 37 Tehovnik Janez 540, 692, 717, 718 Terbuc Bojan 523 Terčon Nadja 437 Toman Veljko 321 Tomanič Jevremov Marjana 524 Torkar Silvo 495 74 Torkar Zora 318, 344 Tovšak Slavica 1117 Truhlar Franc 38 Turk Prvenka 17 Tušek Ivan 525 Ude Lojze 80 Umek Ema 1143, 1165 Uršič Borut 614 Valenčič Vlado 126, 438, 464 Valentinitsch Helfried 18 Verbič Marija 81 Vičič Boris 259 Vidovič-Miklavčič Anka 202, 439, 566, 659, 748, 818, 854, 1166, 1167 Vidrih Lilij ana 789 Vidrih-Lavrenčič Lilijana 615 Vilfan Sergij 19, 105, 289, 322, 398, 749, 1003 Vilfan-BruckmüUer Irena 127 Vodopivec Peter 106, 147, 232, 233, 399, 526, 660, 693, 719, 750, 751, 885, 886, 921, 922, 954, 955, 984, 1066, 1146, 1160, 1199 Vodušek-Starič Jera 107 Vogrin Marjan 527 Voje Ignacij 108, 176, 177, 496, 752, 1118, 1134, 1147 Vovko Andrej 82, 128, 129, 178, 203, 234, 370, 400, 401, 402, 440, 561, 562, 567, 572, 573, 586, 661, 662, 663, 664, 720, 753, 754, 755, 790, 791, 819, 820, 821, 822, 823, 855, 856, 887, 888, 923, 924, 956, 957, 958, 959, 1004, 1037, 1038, 1039, 1067, 1068, 1069, 1070, 1089 Vrišer Andreja 148, 441 Vrišer Sergej 39, 61, 129a, 260, 261, 371, 465, 497, 1191, 1195, 1196, 1201, 1226 Vuga Davorin 149, 323 Vuk Marko 574 Zalar Franc 324 Zelko Ivan 204, 290 Zgonik Mavricij 262, 1090 Zorn Tone 20, 62, 83, 84, 130, 131, 263, 372, 575, 576, 665, 694, 695, 721, 722, 723, 724, 756, 757, 758, 758a, 792, 793, 794, 824, 825, 826, 827, 828, 857,858, 859, 860, 889, 890, 891, 892, 893, 894, 895, 896, 925 Zupan Gojko 985 Zwitter Anja 666 Žargi Matija 466 Ževart Milan 109, 264 Žitko Salvator 443, 621 Žitko Sonja 528 Žižek Ivan 529 Žnidarič Marjan 265, 533, 534, 552 Žontar Josip 1131 Žontar Jože 21, 110, 205, 616, 1137, 1148, 1149, 1150 Žontar Majda 444, 498, 545, 546, 547, 553, 554, 569, 587, 594, 622, 623, 629, 1103 Žumer Vladimir 235 Župančič Matej 445 Žvanut Maja 150, 325, 630, 1128, 1155 Bibliografija Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, je razdeljena v devet enot: članki, poročila, ocene, jubileji, in memoriam, bibliografije, razno, diskusija in iz starih fotografskih albumov. Bibliografske enote so urejene kronološko ob upoštevanju abecednega reda avtorjev. Na koncu bibliografije je dodano imensko kazalo avtorjev. Pri pripravi bibliografije se za računalniško in tehnično pomoč zahvaljujem kolegu Matjažu Rebolju in Borisu Hajdinjaku. 75 UDK 06.021:63-053.6(497.12) Vidovič Miklavčič Anka, dr., višja strokovna sodelavka. Inštitut za novejšo zgodovino, 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, SLO Ustanovitev in razvoj Mladinske kmečke zveze v okrajih Dravske banovine Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 41, št. 1, 1993, str. 5, cit.lit. 85 Leta 1935 obnovljena Kmečka zveza (delovala do 1941) si je zadala za eno glavnih nalog organizirati stanovsko strokovno gibanje kmečke mladine v obliki samostojnih mladinskih odsekov. V članku spremljamo razvoj tega gibanja, ki ni bilo tako uspešno, kot so si njegovi snovalci želeli: razlog za to je bil predvsem v konkurenčnih akcijah tako v katoliškem kot v liberalnem taboru. UDK 64.021-057.16(497.12)"1845/1850" Šuštar Ljiljana, arhivistka. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27, 61000 Ljubljana, SLO Gospodinjske pomočnice v prvem desetletju socialističnega obdobja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 41, št. 1, 1993, str. 15, cit.lit. 58 Prispevek ugotavlja na osnovi arhivskega gradiva (zlasti fondov sindikata), da so bile gospodinjske pomočnice pred drugo svetovno vojno in tudi po njej dekleta s podeželja. Mnogim je ta služba predstavljala le prvo stopnico do drugih poklicev. Socialistična oblast je ta poklic zaradi potreb sprejemala, čeprav se je hkrati zavedala, da jih lahko zaposlujejo le določeni sloji družbe. Do šestdesetih let so bile gospodinjske pomočnice zelo iskane in povpraševanje po njih je bilo večje od ponudbe. Oblast je uredila njihovo zakonsko zaščito in sindikalno organiziranost. Njihovo število pa je od šestdesetih let z razvojem družbenega in osebnega standarda padalo. UDC 06.021:63-053.6(497.12) Vidovič Miklavčič Anka Dr. Superior Expert Collaborator Institute for Modern History 61000 L ubi ana Kongresni trg 1 SLO Establishment and Development of the Youth Rural Association in the Districts of Province of Drava-river Kronika Magazine for Slovene Local History 41 No.l 1993 pp.5 cit.lit.85 One of the principal tasks of the in the year 1935 restored Rural Association (active till 1941) was to organize the professional movement of the peasant youth in the form of independant youth sections. The article shows the development of this movement which was not as prosperous as its planners wished: the main reason were the competitive actions from both the catholic and the liberal camp. UDC 64.021-057.16(497.12)"1845/1850" Šuštar L il ana Archivist Historical Archives of L ubi ana Mestni trg 27 61000 Lubiana SLO The House-Maids in the fust Decade of the socialist Era Kronika Magazine for Slovene Local History 41 No.l 1993 pp.15 cit.lit.58 On the basis of the archive material (especially the funds of the trade-union) the article shows that before the World War II and also afterwards the house-maids mostly came from the country. To most of them this ob was only the first step into other professions. The socialist authorities aproved of this profession even though they were aware of the fact that only certain classes could afford the house-maids. Until the sbrties the house-maids were very wanted: the demand was greater than the . bid. Their legal protection and union organization were arranged by the authorities. After the sixties their number decreased along with the development of social and personal standard.