ISSN 0350-5561 9 r ruj^u ^-ruuiH la koTMC te, če bo zgrajen tudi v Velenju, tu slika podobna. Obstaja še ena možnost za ohladitev. ObLsk kakšne dobro klimatizinme kino dvorane in zmven še ogled E|S dobrega jtima. V Velenju bomo to možnost imeli le še slab mesec, že sedaj pa se dogaja, da zaradi I zasedenosti dvorane predstave odpadajo. Priznam, I tndi menije žal A hkrati priznam, da z mojimi obiski nivo zashižiU dovolj, da bi lahko preživeli. Izreden kdor koH kar koli reče o tem. kakšna sramota b(j to za peto največje mesto v Sloveniji, da bo Kino prisiljen zapreti vrata, naj se )pniša, koliko je sam prispe\utl za to, da hi lahko poslovno preživel Mladi potrebujejo več kot le jilmsko predstavo; po r}jej [Mire-bujejo druženje, opazovanje novih obrazov, kazanje novih oblek, iskanje novih simpatij Velenjski kim) jim tega ni mogçl nudUL Ponujata pa jim olw celjska multikjm. Zato se vozijo i' Celje. AH pa si^ kot mnogi dnigi, jilme raje na črno pres' namejo zintemeta alipa izj)osodijo vvideoteki. Taki smo. Dogajajo se l)ne\i mladiJi in ht Iti ire. Sama jih spremljam vseh 15 let. In v njih vedno uživant Ob tem se sprašujem, zakaj ni več takšniii? Zakaj odlični koncerti neprT)-abijo več mladih (.sama nisem več med njimi), ki venomer tarnajo, da se v me,stu nič ne dogaja. K^tr.sicer velikokrat držiy saj konec koncei' nimajo ne nočniJt lokalov ne kluba, kjer bi se lahko naplesali.., Celje ni daleč. Celje vse to ima. Pa vendar se marsikomu zdi zamah, da Velenje prm' nič ne napreduje, sosednje me.sto, ki še pred nekaj leti prav tako ni imelo niČ, pa .^ezelo hiiro razi'ija. Vsega /X7 tudi ni krh'a slaba cestna povezava, čeprav ta respani živce. Sploh, kadar je vročel 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 2. junija 2005 KU lokalne novice Naj Kajiih živi naprej SoiiUinj - V Kajuhovem parku v Šoštanju so že iani čez po-ielje pripravili nekaj prireditev na prostem. Lclas hodo z tijinii nadaljevali, dogajanje pa šc popcslrili. Prireditve, ki se bodo (odvijale pod delovnim naslwoin Naj Kajuh živi naprej, se zaCenjajo ta vikend, zvrstile pa se bodo vsakih stinnajst dni do konco çivgusia. V Kajuhovem p^rku bodo potekali komorni koneerti studentov, dijakov glasbene ^Ic in njihovih prijateljev. ■ mkp Dr. Jože Zagožen direktor HSE Ljuhljiinu. 25. majii - Nadzorni svet fioldinga Slovenske elektrarne, ki niu predseduje Djordje Žebeijan,je za generalnega direktorja i ISE izbral nekdanjega ministra/a gospodarstvo v Bajukovi vladi dr. Jožeta Zagožna. Jože Zagožen je bil dolgoletni član (iorcnja, preeej Časa pa je ludi živel v Velenju. Novi direktor bo prevzel naloge 1. julija, do takrat pa jih bo opravljal dosedanji direktor Drago Fabijan, kije 24. marca letos oddal predlog za sporazumni odstop .s te 1'unkcije. mz Ekološki grozd v Valjevu Velenje, Vuljevo, 2. jiinija - Csotech, d. d., kol vodilno podjetje Slt)veaskega ekok-iškega grozda skupaj s še nekaterimi podjetji tega grozda (ERKb Velenje, IRCK) Ljubljana, Borzen Ljubljana) predstavlja svojo dejavnost v Valjevu, v Republiki Srbiji in Črni gori. Predstavitve se udeležujejo predstavniki tamkajšnjih elektroenergetskih podjetij in premogovnikov, Slovenci pa jim bodo predstavili okoljske tehnologije v temioener-getlki, ekološko sanacijo okolja, gospodarjenje s komunalnimi odpadki iji možnosti flnaneiranja iz evropskih skladov. Namen predstavitve je navezava neposrednih stikov s poslovnimi partnerji v tem okolju ter v okviru dvostranskih pogovorov poiskati možnosti za trajno sodelovanje in uspe,šen prenc« znanja in tehnologij. ■ mkp Svečanost ob 60-Ietnicl konca druge svetovne vojne Škiile - Ztiruženje borcev in udeležencev NOB Skale vabi na svečanost ob 6(VletJiiei konca druge svetovne vojne, v spomin na padle v NOB, na ustreljene talce in preminule vkoncentra-cljsklh taboriščih. Spominska svečanost bo v soboto, 4. junija, ob II. uri pri spomeniku ob šoli Skale. Priložnoslni program bodo pripravili Člani domačega kulturnega društva In podružnične šole. Če bo vreme slabo, bo prireditev v domu. MESTNA OBČINA VELENJE Urad za okolj« \n prostor Vabilo Mestna občina Velenje - Urad za okolje in prostor bo organiziral izobraževanje - predavanje na temo ELEKTROMAGNETNA SEVANJA. Elektromagnetno sevanje je prisotno na delovnem mestu, v stanovanju, na sprehodu, v spanju ... Ob izdaji knjige Elektromagnetna sevanja je InštltDt z& telekomunikacye Ljubljana kot nevladna in neodvisna ustanova začel izvajati izobraževanje o tej tematiki. Izobraževanje - predavanje bo potekalo v sredo, 8. juo\ja 2005, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Strokovnjaki Inštituta za telekomunikacije Ljubljana se bodo s strokovnimi argumenti dotaknili tudi lokalnih tem (bazne postaje v Velenju in okolici). VabUenl! Mestna LDS odprla poslansko pisarno Vsak drugi ponedeljek v mesecu ho občanom na voljo mag. Milan M. Cvikl, vsak zadnji ponedeljek v niese( u pa dr, Matej Laliovnik Mira Zakosek Vdr/avnemzboru Republike Slovenije ima Liberalna demokracija Slovenije med 2? poslanci dva Velcnjčana, ki sta bila sicer izvoljena v dru^h volilnih okrajih, pa vendar še čutita pripadnost Velenju, Zato je mestni odbor LDS maja c^dprî poslansko pisarno, v kateri bo občanom vsak drugI ponedeljek v mesecu na voljo ttiag. Milan M.CMkl med 10. in 12. uro, vsak četrti pojiedeljek pa dr. Matej Lahovnik, vprašanja pa jima je mogoče posredovati tudi po telefonu, pošti ali pa elektronski pošli (milan.cvikl ®dz-rs.si, mate], la hov nikířdz-rs.si ). Oba poslanca In predsednik mestnega odbora Drago Martinšek so prepričani, da bodo tako uspešneje prenašali mnenja tukajšnjega okolja v državni zbor in tako po svojih močeh prispevali kvečjemu razvoju. Seveda pa bosta poslanca in vodstvo mestnega odbora LDS veseli tudi predlogov za zakonske pobude, pritožb, kritik, sugestij... Oba poslanca sta pred nekaj tedni skupaj s poslanci drugih strank že vložila v parlamentarni postopek Zakon o ustanovitvi Savinjske-šaleške regije. Mag. Milan M. CVikJ je na svcv jem prvem obisku v velenjski poslanski pisarni poudaril, da si želi več stikov z lokalnimi volivci in simpatizerji stranke, ki ima, t<5 dokazujejii tudi kot opozicijska stranka, prave odgovore /a nadaljnji razvoj Slovenije. V državnem zboru je pristojen za vprašanja čim učinkwl-tejše porabe javnega denarja, zalo je bil Izbran za predsednika komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ. »Na javnoílnančnem področju sem zalo v zadnjih nastopih pogosto opozarjal in bil kritičen do nove vlade. Analiza koalicijske pogodbe je pokazala, da nameravajo povečali davčno obremenhev za vse nas, pri tem mag- CVikl. Kol predsednik komisije za nadzor proračuna je opozarjal na ležave, ki jih lahko povzroči nenadna od ločitev vi ade o spremembi pokojninske zakonodaje. *»Mi se strinjamo s tem, da bi upokojenci dobili več denarja, a naj se ga da več tistim, ki imajo najnižje pokojninel Vlada pred- V poslanski pisarni Drago Martinšek, mag. MIlan M. CvfkJ in mag. Orago Bahun pa uvajajo na podlagi nekritičnih predlogov vladnih strategov radikalne spremembe v slovenski družbi, ki bodo povečale ra/slo-jevanje. Vlada predlaga zakone in postopke, ki Sloveniji in Velenju ne zagotavljajo uspešnega nadaljnjega razvoja,« pravi ( Viki in dodaja, da je vlada zrebalan-som proračuna za 10 milijard tolarjev zmanjšala sredstva, namenjena avtocestnemu programu. To posledično pomeni, da se bo proti letu 2020 odmaknila izgradnja ttujno potrebne in v zadnjem času velikokrat poudarjene hitre ceste s Koroške preko Velenja do avtoceste. »Ib-kajšnje občine se morajo zalo same organizirati in s pomočjo evropskih sredslev in gospodarstva same začeti gradili to cesto ob garanciji drŽave za vračilo vloženih sredslev« je odločen laga melodo Indeksacije,po kateri bi lisli z visokimi pokojninami dobili največ. V LDS bomo podprli takšne spremembe zakonodaje, ki bo zagotovila kar največjemu Številu upokojencev višje pokojnine. L> deksacija. ki jo predlaga nova vlada, pa je način usklajevanja, ki ga je nazadnje uveljavljal Markovič v bivši državi in se z njo ne moremo slrinjati, sříj smo ravno zaradi nje imeli v (^mdc-setih letih lú p erin tlačijo. Pokojnine se morajo povečevati realno, predvsem pa redno izplačevali, in menimo, daje potrebno lo zagotoviti ludi v prihodnje. lako pa se zelo lahko zaradi načina indeksacije zgodi, da bo narasel prili.sk na plače, s leni pa tudi na povečanje davkov.« Mag. (Viki dodaja, daje v pre- dal Ih nove vlade oziroma njenega strateškega sveta še kar nekaj revolucionarnih predloga "„r katerih namen nI le tako kot zvcîjnimi zakoni nanovo napisali zgodovino, temveč bodo razrahljali temelje življenja v Sloveniji. Želimo imeti odprto družbo, kjer smo drug do drugega tolerantni in pomagamo tistim, ki imajo manj, 1er tako sadove gospt^dar-ske rasli uživamo vsi. V Ameriki sem živel kar uekaj let v zelo drugačnem okolju in tega res ne privoščim soroja-koni. Ne imeli možnost dostopa do zdravnika, ko ga potrebuješ, omejevanje bolniških, ko jo potrebuješ, onemogočiti upokojencem dostojno življenje v starosti in nenazadnje vzpodbuti nove delitve med nami šestdeset let po končani vojni, niso ravno vrline t)dprte, liberalne in socialno čulcče družbe." Mag. Milan M. C Viki meni, da bo LDS zato delovala kot konstruktivna opozicija, nasprotovala bo nesmiselnemu rušenju vsc^ dobro izgrajenega. Pri tem stranka ne bo zanemarjala lokalnega in regijskega okolja. Nenehno je Ireba razmišljali, kako ga izboljšali. Poudarja, da ima LDS odgovore na razvojna vprašanja Velenja, širŠe regije in Slovenije in le-le bo skušal udejanjali tudi kot poslanec državnega zbora. Med drugini meni, da je potrebno vztrajali na oblikovanju Savinjsko-šaleške regije, prcdv.sem pa je pomembno, da se <'íbčine, podjetja, društva ... med seboj še b<3lj povežejo v razvojnih projektili. ■ Sa-ša še ima možnost L^juhljana, 27. maja - Ćetudi je bil mogoče vtis, poiem ko je parlamentarni nntouprt«iww ki tointivBi W pmotU* axnW KO ^ Ac «uiiiin «iM MWIM-uiMoi. i^tsrw" umÁ« ^P iraSwfHveulB» za 4 » ^ CiledU tcU » wi ■gitwîwd ti*« Wïtwm *e|ç r« mmLi orvtM M Hn^iťan (eđ«ri n Drfnah Mtw^ u wMcaK priuiam iiW** kçiwe" wsvWfl vMjHWw**™ VMn* rwti kl pe#afl6«fv w't*'* »6 oWveeni HWA*! aj'itft w tt*« nUrona ««Mj SMiemproiMa in I/v^kor vjUtinnew «UMi.vWMItcHcM'lBtyJx ' ' pc«t»a In ijfc-mcnafciavitoiuwao rjvImhNl H MsMfrVQÉ prjvK»nN) H ovpitotaQÉ if mi avw* iBsesia M rTTTT^Jl f y SilX tJXizdâjd: Casopisna-aložni^lu in flTV ■■UU^ družba,tf.o.o.V6Me Izhaja ob četrtkih. Cena pceameznegaizvoûâiâ 300 SÍT. oiesečna naroćnlr« 1 200 SIT. inmesečna naročnina 3450 SIT. poletna r)aro(Alna 6.650 SIT. letna narcžnina 12 800 SIT. Ut^dnlitvo: Boris Zakcéek {tílr^or), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstf^Planinc (pomočnica urednika], Janez Plesnik Tatjana Poúgofáek. d^ana špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Jania Košuta-ipe^el (tehnična urednica). Toma^Geri^ (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande). Sašo Konečnik. Jure Senčnik (propagandist); Sedet uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p.p. 202, teldon (03) 69817 50, telefax (03) 697 46 43. TRR-Nova LS. Vrenje 02426-0020133^4 E-mai}:prBss@nascass[ Oblikovanje in gr^f. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SH d.d. Naklada: 5.400 izvodov Nenarečenih fotografij in rokopisov ne v/ačamo! Po zahsnu 0 [ffîV je 'N^ das' uvrcen med pjoizvode Inbrmathrnega značaj za iotere se plaiuje davek po 8,5% zmžani sfopnji DOGODKI Izvršni komite GESP opravil delo /as('(Uirija izvršticga koinilcja CKSI^so sc udeležili ptxMislaviiiki oseiiiíiajslih |)()li(iislv [^Ivropc, Ivol opazova!lčila evropske konvencije o spoštovanju človekovih pravic; zagoJovitizu-nanje meje, ki zagotavljajo var-nasi vseh držav znolraj evropskega prosiora. kar zahteva tako zadoslno Število policistov na mejah ter pogoje za kakcwasino delo in ustrezno imigracijsko politiko- Delovni pogoji policistov morajo biti taksni, da lahko policisti opravljajo delo lako, kot od njih pričakujejo državljani. Potrebno je kontinuirano izobraževanje policistov, ki je pi^goj za nenehno nadgrajevanje znanja ter strokovni in oseb-ncxstni razvoj. Presodi nai še ustavno sodišče! Akliv invalidov l^i^tMiingovriika Velenio icria pr avično odmero nadoiiK^lila v imenu 2().()()() siovíMiskiti doloviiili invalidov IS. maja sta Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) in Zveza delovnih invalidov Sliwcnije na Ustavno sc^di^e Slovenije vložilazahlevo za occno ustavnasti /akona o dohodnini. Zahteva se nanaša na 2t)., 106. in 121. člen zakona, s katerimi naj bi bili kršeni ena-k(wt del»lavitev turistične in druge obveslilnc signalizacije na državnih cestah. Izdelavo label je financirala Mestna občina Velenje, vse ostale aktivnosti pa je vodil TIC Velenje. Povejmo še lo, daje la tabla vzorčna za vse ostale obvestile table, ki jih bodo mesta postavljala ob soglasju DARSA. ■ Velenje 2 0 H S S 16 km Muzej usnjarstva bo! PoslaviUw Muzeja usnjarstva v Šoštanju je Hnančno zaJit(^ven projekt - /i>olj obrina in domari donatorji mu no bodo kos - Nekaj denarja bo letos prispevalo tudi luinistrstvo za knltino Miiena Krstić » Pianinc_ Šoštanj - Usnjarstvo ima v Sloveniji vcčslolelno tradicijo, v zadnjem desetletju pa je ta panoga v zatonu. Večino tovarn so zaprli, tudi Tovarno usnja Šoštanj, deluje le še Industrija usnja Vrhnika. V Šoštanju si že več let prizadevajo v stari tovarni ohranili del usnjarske zbirke. Za la namen so nekaj strojev in gradiva že deponirali, porabih že tudi nekaj denarja, saj idejo o pasia-vitvi muzeja vsa leta podpirala tako Občina Šoj^tanj kot Krajevna skupnast Šoštanj, ki sta za to daslej že primaknili blizu lO.OOn.OOO tolarjev. Letos bo občina primaknila še dva. Pri tem niso vštete prostovoljne aktivnosti, ki so jih ob pomoči Termoeleklrarnc SoStanj že opravili. Najbolj obsežno delo je bila demontaža strojev in opreme iz nekdanje Tovarne asnja Šoštanj. Samo za ta del so porabili l.OOO ur. Vse bolj pa ugotavljajo, da brez pomoči do-natorjav, pa naj bo to drsava, podjetja ali kdo drug, ne bo Slo. Zato so bili vša^tanju veseli, ko so prejšjjji leden dobili odgovor ministrstva za kuliuro, da bodo denarno pomagali podpreti projekt vsebinske zasnove muzeja usnjarstva Slovenije. V Šoštanju bodo gradivo. ki bo nekoč v tem muzeju, evidentirali po celi Sloveniji in za ta del naj bi jim ministrstvo za začetek priniiiknilo 1.700.000 tolarjev. Dr. Oresi .larh, direktor Tehničnega muzeja Slovenije, namreč ocenjuje, da je trenutek primeren, ker je predmeie mogoče zbrali, pa tudi veliko nekdanjih usnjarjev je ponudilo sodelovanje. »V dveh letih, tako načrtujemo, bi lahko uredili stavbo, v kateri bo muzej, in se dogovorili za vsebino. Potem sc bomo lahko začeli prijavljati tudi na mednarodne razpise, s pomočjo katerih bi pridobili sredstva za pravo postavitev muzeja,« pa pravi Kajetan Î'op, direktor Zavoda za kulturo ŠoStanj, ki povezuje glavne akterje postavitve lega muzeja, oziroma projekt tudi vodi. Zanj si že vrsto let prizadeva sicu-pina, zbrana okoli Danila Čebula, dr. Toneta Ravnikarja, Mirana Aplinca In Petra Ra-doje. »Povezujemo se tudi s Tehničnim muzejem Slovenije, ki na.šo idejo močno podpira, brez njih bi bilo težko. Bom rekel, da kot kakšna hobotnica počasi širimo lovke in upamo, da bo podpora vedno večja.« Do končne postavitve bo treba opraviti Še veliko dela, zato si časa, kdaj bi dejansko lahko stal, ne upa napovedati nihče. Zagotovo pa bo trajalo še najmanj pet, mordii celo deset let. ■ VAB na Jii ILO VNO TRIBUNO OCIA lEMOl Obmoéttù offoniiíu^ía Hfla^ř Vljudno vosvobim no JAVNO TRIBUNO, na koteri bomo spregovorili o predlogu Zakono o udeležbi zaposlenih pri dobi^ družbe in o lastniku zaposlenih. Nq jovni tribuni, ki bo danes, ČETRTEK, 2. ]uniia 2005 ob 18.30 uri v dvorani Mestne oUline Velenje bodo sodelovali: Miran PotrC; vodjo Poslanske skupine Sodalnih demokratov Miloš PaviícQ, predsednik Delavske zveze Sodolnih demokratov Dr. Rado Bohinc, soavtor predlaganega zakono Bojan Kontic, prvopodpisoni predlogatel| zakono Srečko Meh Predsednik Vabljeni! UTRIP 2. junija 2005 7=T m <3 OD ÇR€D€ DO TORIdA • ÇMCT Iři DOÍIO^JIMA Síťcla. 25. maja Kriminalisti so podali kazensko ovadbi*» zoper Mirjo Ribičiča zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne pi^lx^je pt^ drugi sve-lovni vojni. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je twadlw 7à\ kaznivo dejanje genocida, ki ga jetîsumijen nekdanji visi'iki ťunk-cioiiar koimmlsîicnega reýima v leîili 1945-46 Mitja Ribičič, po-slaio na sedež zunanjega oddelka v Domžalah, 'lam naj hi se s spisom ukvarjal vodja tiddclku /onui Milanovic. Državni toŽiiec se bo odk>čil. ali gre za kaznivo dejanje 2 možnosijo pregona oziroma ali bo zahievai preiskavo, ki jo nato vodi preiskovalni sodnik. Slovenija je ob tej ovadbi spet razdeljena, medlem ko eni pozdravljajo zahteve po uitôni razjasnitvi na^ preteklosti, drugi menijo. da to le k' poglablja Številne s?are zamere in odpira nova nestv glašja. Spet pa nastajajo tudi pro-cedurabii zapleti. »Očilno se v lej državi nadaljuje praksa, ko prizadeli šele iz niedijev zvedo, da so ovadeni zaradi razJičnih kaznK'ih dejanj,« je zapisal Ribičičev txJvel-nik Peter r(>Čilu o kakiwcv sti kopalnih voda v EvTopski uniji. Minimalne in priporočene standarde je izpt^lnjevalo 28 odstotkov sladkiTvodnih ki^paližč. 5ň oilstol-kov kopališč je izpt^lnjevalo vsaj minimalne standarde, kar 7>S) odstotkov pa ni izpolnjevalonili leh. Od morskih kopališč niti minimalnih standardov kopalne vode ne izpc^lnjujeta osretlnja plaža v Portorožu in kopoliščc Hoteli Mt^rje, od sladkovodnih kopališč pa kopališče Krka Žužemberk» kopališč pri Vili Bled. kopališče Fužinski zaliv na Bohinjskem jezeru, Si>ča pri Solkanu, Sc^a pri lolminu«KrkaSlražain Idrijeav Bači pri Modreju. Da bi se Slovenei pravočasno spoprijateljili z evri. bo vlada s 1. mareem 2(106 uvedla dvojno označevanje cen. To je deset mesecev pred uveljavitvijo evra. Združenje za irgovino je lo odlc^čltev sprejelo s preeejSnjim negodovanjem, saj v drugih državah dtxslej dvojno označevanje sprejeli le za dva do ksl mesecev. Trgovei menijo, da taksna (^dk^ilev po nepiHrebnem zvišuje sirt^Ske in bo podlaga za islevilna nesoglasja. Pelťk. 27. maja ( )žje srediiiče Ljubljane je bilo te dni močno /asiraženo. Do torka je namreč Ljubljana gosiiia udeležence parlamentarne skup-^čine zve^e NATO. Med sedemsto udeleženci je bilo tristo parlamentarcev iz več kol šliride-seiih držav. Zdravstveni reformi se je malce zataknilo, Minister za zdravje Bručan je moral pcMegniti zavoro in zaradi pritiskov sindikatov del predlogov zdravstvene reforme umakniti z dnevnega reda. Ustavno stídiíče je razsodilo, da zakon o RTV-ju ni skladen 7. ustavo, saj ne ureja pravice delavcev di>sodekwanja pri upravljanju zavoiLi. Zakonodajalec mora neskladjeodpravitivdcvctih mc-secih od objave odkvbe v uradnem listu. Sohola. 2H, maja v Novi Gorici prah že nek^ij mesecev dvigujejo napisi, namenjeni maršalu Titu. Po Sabotinu je zdaj v ospredju zanimanja napis Tito nad Branikom, s katerim se ukvarjajo celo najvišji predstavniki vlade. Minister za okolje je namreč menda celo po nalogu Janeza Jan^ in}>pcktorju naročil, naj preveri, ali gre za črno gradiijo. Sicer pa Tito postaja na prostoru nekdanje JugosUivije spet vse K)lj zanimNa tržna niša. Pojavljajo se namreč različni izdelki z njegovo sliko ali napi.sc^m. Zato njegova vnukinja Sa^ Broz razmišlja, da bo ime pravno zaščitila. Večina slovenskih trgovin bo lahko od 1. januarja odprta le še deset nedelj in praznikov v letu. Takšna je bila zadnja odločitev astavnega sodišča. vedno pa ni jasnov kaj bodc^ trgovci lahko prodajali in kdo bo lahko imel odprlo trgovine^. In daje vse Še bolj smešno, je potrebnih le kakšno nedeljo stopiti virgovine. flovekse nammČ zelo resno vpraša, kdo so bili ljudje, ki so na referendumu glasovali za z^pnje, saj sedaj ob nedeljah vesoljna Slovenija pohajkuje po nakupovalnih središčih. IVedťlju. 29. maja čeprav je bilo večini to jasno že pred dnevi, se je Evropa vseeno delala, kot da se to ne bo zgoililo. Pa sc je. Francoski voli Ici $o zavrnili evropsko usuavo, in to s precejšnjo vcčim^, saj je ptiuradnili iz-idili proti glasovalo 54.9 odstotka volivcev, Francc^zi so se referenduma udeležili množično, volilna udeležila je bila okoli 7t)-odslotna Analitiki menijo, da so vohlei na refea'ndumu izrazili tudi nezado-voljstv<'> z vlado nepriljubljenega Raffarina. Naslednji referendum bo J. junija na Nizozemskem, zadnje javnomnenjske raziskave pa kažejo na nov neu-speh, saj je proti od .^4 do 63 odstotkov volilcc\'. Evropski vodiielji se po zavrnitvi ustave na referendumu v Franciji sicer strinjajo, da se mora proce.s sprejemanja ustave nadaljevati, vendar pa je dejstvo, daje frantxv ska zavrnitev a^tave globlja in bo sprožiLn nova vprašanja o prihodnosti Evriipske unije. S pravnega vidiku pismeni za Evropo zavrnitev pogtxlbe o ustavi (^hranitev sedanje pravne ureditve EU-ja, po kateri je unija delovala doslej in bi lahko delovala tudi v priht>dnje. Ponedeljek. 30. maja v družbi Western Wireless International. ki v Sloveniji posluje pod zjiamko Vega. so vložili tožlx^ proti Mobitelu in drŽavi. Poleg tega sv:^lj!*Evr<^pska komisija jc v okviru mednarodnega dneva brez tobaka začela veliko kampanjo proti kajenju. Pogosto se radi primerjamo z drugimi in pri tem uporabljamo le p>poloŽen na oliar^ dobrih sosedskih odnosov. Sicer pa marsikaj kaze, da je naŠa deželica res ena sama regija. Razen centralnega ljid>ljatviki'ga dela, seveda. Vsaj kar zade\v ctste, v vseh predelih Slovenije, kjer jih ravno ne sekajo avtoceste, ljudje o]7oza/jaio na slal)č prometne povezave z večjimi centri^ pa na ja-maste državne ceste, da o plazovih, ki ogrožajo ceste, in lokalnih cestah sploh ne govorimo. Te dni so direktorja Direkcije sa ceste Vilija '/.avrlana na to opozarjali predstavniki ohčin Koganskega in Oh-sotelja. In če bi odmislili kraje po.^ameznih cestnih odsekov in območij mtvezav na avwcesto^ je pnHematika domala enaka, kot smo jo slišali na podobnem fxjgovoni v ohini Saše pred časom i' Mozirju, Veliko problemov, pripniva nacionalnega firograma, pomanjkanje denarja. In nekaj obljrdj, kaj bodo postorili i' kratkem. Seznam slednjega je zelo kratek. Povsod. Zaradi avtocestnega križa je z ostalimi cestami pn nas velik hiŽ. In vtem križu naj se znajdejo velike gospodaiske družbe, kot je na primer Gorenje in drugj izvozniki, ki naj hi še v piihodnje najlwlj vlekli naš voz razwja, íh) boljših cestah hi jim tudi voz stekel la^e. Nad irgo^'ce pa kot da se zgrinjajo novi črni oblaki. Še vedno preračunavajo, kaj jim prineslo nedeljsko zaprtje trgovin, saj je okoli tega še veliko različnih te^tv in nejtrsnosti, Že jih jc udarila najx)veKajiilH pade rez štiriiiajsi (ini Mflena Hrstič - Ptaninc_ SosianJ, 26. :iprllH — Lclo je od lega, kar so - takrat Še po gradbišču nove šole - javnost prvi^ popeljali na ogled po njej. V čelrlck so na dan odprtih vral povabili uà^ncc obeh šoU za icm predstavnike zavodov, podjetij in drii/b, pa zaposlene in nekdanje delavce obeli Sol, popoldne pa so po prostorni in svetli šoli popeljali še vse tiste, ki jih tudi zanima, v kakih prostorih se bodo izobraževale prihodnje generacije ši>šianjskih Jolanda Vrečko: »Nekatere Ajša Soljkanovič: »Upam, da po Mikih tetih koma) spo- se bomo razumeli" znam.« Marjana Ćehfiga: »Šola je zbrana svetloba." osnovnošolcev. O.snovna šola Šoštanj, danes opremljena, bo uêence sprejela 1. .septembra. Do takrat bo zgrajena (udi telovadnica, ki rasle ob njej- Pred ureditvijo okolice, tudi avtobusnega posta-jali.šca za ucencc, ki se v šolo in iz nje vozijo, pa bo moraJa pasti še ena žrtev: (»novna k)\i\ Karla Dcstovnika - Kajuha, To bodo zaceli rušiti 13. junija, v teh dneh pa iz nje v novo šolo ^e selijo knjižnico. Med tistimi, ki so bili vabila na ogled mive šole posebej veseli, so bili upokojeni dclavci obeh sedanjih kolektivov. Tako je rekla 82-leina .lolanda Vreiko. ki je vrsto let uOila na šoli Dilvi RtKcka- »Tega,dasešc kdo spomni tudi na stare učitelje, sem resnično vesela. Ne samo, da vidim, kakšno šolo so zgradili, tudi nekatere bivše sodelavec po tolikih letih komaj spoznavam. Z nekaterimi se nismo videli že res dolgo.« Marjana Čelofiga. danes že ludi upokojenka, je kol strokovna delavka občine, zadolžena za družbene dejavnosti, pomagala ustvarjati šolo. »Šola je res lepa. Ko smo delali načrte, jih usklajevali in gledali, sem si malo predstavljala, da bo šola lepa, da bo pa laka ... lega pa ne. Odločitev za eno šolo v Šoštanju je z mojega stališča še vedno prava. Upam, da bodo tudi zaposleni spoznali, kako dobre ptv goje za delo bodo imeli v njej. Prepričana pa sem, da se Št^ie veselijo otroci. Priložnost sem jih imela videti dopoldne. Kar zaž-areli so, ko st(^ili vntivošolo, Od šoli raste telovadnica. Andreja Holenc: »Knjižnica je v škattah. « v to zbrano svetlobo.« Sol> kanovič jc danes še snažilka na šoli Biba Roeck, že jeseni bo delala v O.snovni šoli Šoštanj. »Gotovo bo po 1. septembru marsikaj drugače. zato, ker bo kolektiv večji. Upam, da se bomo razumeli. Ker je šola velika, bo tudi dela veliko, a smo pripravljeni na to.«AiKlreja Kolene je kot knjižničarka na šoli Karla Destovnika Kajuha že krepko zavihala rokave. Kiijižnico morajo preseliti v teh dneh, v dobrem lednu. »Res smo v tem času v vehkem zamahu preseljevanja. Knjižnica je že v kartonskih škatlali. Selitev knjižnice ni samo organizacijsko ampak tudi fizično naporno delo. A so se v selitev vključili ludi učenci, zlasli knjižničarski krožek, in drugi zaposleni na šoli, predvsem učiteljice.« Obnova Sončnega parka se nadaljuje l)(Klaina parkirišra za avioniobile, kolosa in rnoiorje-Obnova parka končana do leia 2007, ko bo v njem evropsko lekinovanje llorislov Velenje - Zagotovo so mno^ sprehaja Ici in rekreativci opazili gradbena dela v sončnem parku, na prostoru za nekdanjo garderobo koialkali^a. Kerjc tudi nas zanimalo, kaj gradijo, smo se po odgovore odpravili kT<»netu BnKlniku, predstojniku Urada za javne gospodarske zadeve pri MG Velenje. Brodnik nam je povedal: »Gradimo parkirišča. V sklopu načrtovanja razširitve de-javnosii na kotalkališču in ureditev parka sodi ludI ureditev dodatnih parkirišč. Da jih primanjkuje, pove tudi t o, da ljudje parkirajo tudi po zelenicah. MO Velenje je pred investicijo objavila javni razpis. Za izvajalca smo izbrali podjetje CMC Celje. Parkirišča morajo bili končana do konca julija, i/ mestnega proračuna pa bomo zanje namenili 17 mio SIT« Na tem prostoru bo na novo urejenih 17 parkirišč, proslor za motorje in kolesa. »Računamo, da bodo potem vsi imeli normalne pogoje za parkiranje. Izvajalec se trudi, da bi med gradnjo razbremenil tlakovane površine v okolici, ki so še primerne za par- i_i Nova parkirišča naj bi bila končana do konca julija. (ů>to: vos) kiranje, 1 ako da je nekaj pnistih mest za vse, ki prihajajo na rekreacijo, šc vedno na voljíx. Letos bodo v Sončnem parku nadaljevali tudi z urejanjem dodatnih tlakovanih površin, predvsem poti. Začeli naj bi s posta- vitvijo klopi za pixitek in košev za smeti. Cel park, skupaj z novo javno razsvetljavo, pa naj bi uredili do leta 2007, ko bo v parku organizinmo evropsko lekmovanje llorislov. Bš Boste pomagali otrokom do počitnic? I\a spisku olrok iz sodalno šibkiti družin v šaleški dolini bo vsaj 100 oliok Vťlťiije - Kar na 5 tisoč naslovov v Šaleški dolini so v leh dneh poštarji prinesli položnico in z njo prošnjo za pomoč v Ictc^šnji akciji Pomežiksoncu-omogočimo pt>čitnicevsem otrokom. Dejstvo je, da večina ljudi privošči vsem otrokom, ludi tLslim iz scvialno Šibkih družin, brezskrbne, vesele in zanimive pixiítnice. Pa so tisti, ki kihko, pripravljeni za lo tudi kaj storili? Po izkušnjah Tince Ki>vač, sekretarke MednbCInske /veze prijateljev mladine Velenje, so. Pa Čeprav na spisku tistih, ki jim starši res ne morejo privoščiti počitnic ob morju, tudi v Šaleški dolini ostane vsako leto veliko otrok, ki jim te želje ne morejo izpolniti. »/ vsemi šolami v Šaleški dolini smo dogworjeni, da sestavijo sezname otrok, ki bi jih radisto akcijo poslali napočilnice. Na našem spisku bo vsaj 10(1 otrok, ki bi jim morje mdi zelo koristilo. Od nas pa je odvisno, koliko jih bo lo res doživelo.« Lani so s pomočjo iste akcije na morje poslali 2 otroka, saj se je denar zbiral le v Ljubljani, na enotnem računu Zveze. »Vendar pa smo bili v dolini aspešni pri zbiranju sredstev, zato smo lahko na morje poslali šc 4 otroke, ki smo ga dobili s prodajo šopkov na cvetličnem sejmu. Mladi forum Združene liste pa je prispeval denar za pel otrok. Res bi se rada vsem Se enkrat zahvalila, hkrati pa se na vse bralce in bralke obračam s prošnjo, da pomagajo ludi letos, saj s tem pomagajo tistim, ki res nimajo sredstev.« Ce bi v letošnji akciji podarili 2.50n tolarjev, hi plačali prevoz enega otroka na morje. S prispevkom 5.400 S IT bi bil plačan en počitniški d;in, kar pomeni, da morajo na računu zbrati .^4 lisoč $Yl\ da lahko na dcseidnevne počitnice peljejo 1 t^iroka. Denar se letos zbira na računu Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in bo tudi porabljen izključno za otroke iz Šaleške doline. Ce niste dol^iili položnice, lahko Mobitelovi naročniki pomagate ludi s pošiljanjem SMS sport)čila. Na številko 1919 pošljite sporočik) zbesed<^ SONCE.s tem pa boste prispevali 23 (J SÏÏ. Za več infomiacij, če želite pomagati, lahko pokličete ludi na sedež MZPM Velenje ali pase oglasile v Vili Mojca. Saj ve.ste, ttilar na tolar, pa bo mno^m lepše .., ■ bš Nastaja Svetovalno središče Pof>oji za zaeeUîk delovanja Svelovahiega si^(^disra Velenje so dani - Otvoritev v proslorili Ljudske univeize l(>. junija Milena Krstič - Planine_ Velenje. 24. maja - Sredi junija bodo v prostorih Ljudske univerze Velenje odprli svetovalno središče o možnostih izobraževanja za odrasle. Podobna sredi.^a že delujejo v več sloveaskih krajih, Povsod so bila dobro sprejeta, saj nudijo mrežo informacij in nasvetov, ki jih poirebujejoodrasli pri odločanju o izobraževanju. V svetovalnem središču bodo izc^bražcvalne in druge ustanove skupaj zagotavljale kakcwosino in celosinti ponudbo s lega področja. Za izobraževalno svetovano središče za odrasle na Ljudski univerzi že urejajo prostore. V torek, prejšnji leden, so opraviliše zadnji korak s pasveiom partnerjev v projektu. »Pr(^jekt. ki so ga razvili v Andragoškem centru Slovenije, sofinancirata ministrstvo za soistvo in Šport ter Evropska unija, njen socialni sklad.« je povedala direktorica Ljudske univerze Velenje Sibanc. »V Svetovalno središče Velenje želimo povezali čimveč ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev za odrasle na lokalni ravni, zato se v lokalno svetovalno omrežje združujemo vse izobraževalne in druge astanovc, ki izvajamo rai:lične izobraževalne in svetovalne storitve, in liste organizacije, ki lahkih vplivajo na razvoj svetovalne dejavnosti za L^obražcvanje odraslih v lokalnem okolju.« Sirate>^kj parinerji, povezani v .sredii^e, pa so poleg Ljudske univerze ludi GZS-Savinjsko-.šaleškaobmiKna zbornica, Center za socialno delo, Mestna občina Velenje, Občina Nazarje, Območna obrtna zbornica, S ASA - razvojna agencija Mozirje in Območna .služba zavoda za zaposlovanje Velenje. Storiiev bo dostopna vsem ciljnim .skupinam odraslih in božanje brezplačna. ■ Avtoshop Podgoršek d.o.o. Welleče 10.3325 Šoštan), Tel.: 03/ 898 71 04 Razpisujemo PROSTO DELOVNO MESTO za ADMINISTRATIVNA in OBRAČUNSKA dela. Pogoji: • najmanj 5. stopnja Izobrazbe ustrezne smeri ' najmanj 3 leta delovnih izkušeni Pisne pnjave z dokazili pošljite do 10. junija 2005 na gornji naslov, s pripisom »Za razpis«. POGOVOR 2. junija 2005 Poklici v rudarstvu imajo (še) prihodnost liťtos bodo \ Pr(MíU)íío\niku Velerïjc zaposlili 70 |)i'i|)raviiil<()v -Na ('allem seOO-Odsoliiost zaradi bolnišlšiti izoslanivov so znižali že prod loli Mitena Krstič - Pfaninc_ Vt'lenjt - Novela /akona o zdrav-filvonc^m varfitvu v Udu, v katerem je predvideno znižanje nadomcsUl za čas bo]ni:^ke ûdsolno&li z dela, oziroma zdravstveni abscnlizem, je bil povod za pogovor z dircklorjem ka-driw.sko splošnega sektorja Premogovnika Velenje, Jankom Lukneijem. Pogovor pa se je začel drugje. Na začetku. Premogovnik Velenje je namreč pred tednom objavil r^izpis kadrovskih štipendij, s katerim si zagotavljajo kadre na daljSi rok. V.iWu'à solil, ki i/ohia/iije poklice /a rudarstvo PcKcbc, vabljive s^i v razpisu kadrtw-skih Štipendij ugodnosti, ki jih nudite tisiim, ki se bodo odločili za poklic rudar in rudarski lehnik, »l\jdi letos.pod)hnokoiže nekaj let, razpisujemo 6f) Šlipcndij. To je skladno z odločitvijo, da tudi .s štipendijsko poliliko zagotavljamo dovolj delav-eevza premogovnik. V okviru teh i>li-pendij jih je 15 namenjenih za poklic rudar in 15 za poklic rudarski tehnik. Ker je bilo zanimanje za te poklice v preleklosti nekoliko manjše, smo že ponudili, letos pa znova ponujamo tem dijakom še dodaine ugodnosti: brezplačne učbenike, malico, prevoz^ kakovostno oprirvijunje prakse in do- datek k Siipendiji za uspešnosi pri prakiičnem pouku.« Kako pa kaie? Kako sic zadov z vpisom zagotoviti obstoj šole. To je edina laka šola v Sloveniji. Za Premogovnik Velenje je nadvse pomembno, da ostane.« Poklif rudarja ]c SpiHldťťU Ker se v zjidnjent času velikokrai po^ udarja predvidena aktivna doha Pre* mogovnika Velenje, mladi najbrž pri oiUiKanju za rudarski poklic razjnis' tja jo (udi o Um. du ut zanje ne ho kruha ? »V času hilrih sprememb je kjerkoli tei^ko računali s tem, da bodo mladi, ko bodo končali št>lanje, imeli zaposlitev do konca delovne dobe. Dejstvo pa je - in tega se zavedamo tudi v Premogovniku, da je poklic rudarja specifičen, da je s lem poklicem težje dobili zaposlitev drugje. Zalo je razumljivo, da se staršem, pa tudi učencem, zdi pomembna inlbrmacija, kako dolgo naj bi PremL">govnikŠe deloval V ich dneh sprejemamo srednjeročni načrl, v kiilerega smo zapisre nizanje znpifslenosti? »V dolgoročni načrt, ki sem ga ^e omenil, smo zapisali, da se bo Število zaposlenih v Premogovniku v naslednjih desetih letih zmanjševalo po 4 odstotke leino. To pomeni, da bi nas bilo leta 2014 nekaj več kol 1.300. Fluktuacija bov teh letih tudi izjemno visoka, tsiko da bomo morali zaposliti po 70 ali 80 delavcev letno na mwo, da hi nadomestili odhajanje v pokoj.« Koliko delavcev se bgajanja v podjetju, ki lahko pripomorejo k temu, da bi bilo bolniških izaslankovčim manj. Od lela 1997, ko smo zasnovali projekt Skrb za zdravega delavca, pa do dajies smo bolniške izastanke znižali z 8,5 na 5.5 odstotka. Kontrolirate holniski stalet? Ce ga, kako? »Ja, bolniški stalež tam, kjer je potrebno, kontroliramo in to z lastnim kadrom. Za to podrt^Čje nimamo najele agencije oziroma zunanjega izvajalca.« Šoštanjska poslovalnica NLB povezana z okoljem Vrata banke so za svetovanje odprli ludi v času, ko je posiovairnca sicer zapna - Nudijo vse sodobno bančne poli - Poslovalnico bodo prenovili iii jo bodo še bolj ptilasodili iiidividiialnenui pristopu do varfxnalca Mira Zakošek V manjših krajih, kjer .se ljudje med seboj dobro poznajo, je tudi st>delovanje z institucijami prisincjše in bolj domače. Ib velja tudi za poslovalnico Nove Ljubljanske banke. Podružnice Savinjsko-šalcška v Šoštanju. Njen vodja Marjan Drdnik se skupaj s svojo ekipo trudi, da čim bolj prisluhnejo bančnim željam in potrebam krajanov. Pred dnevi so se svojim varčevalcein posvetili lako, da so jim vrala za svetovanje odprli ludivčasu, koposlovalniai sicer ni odprta, med 12. in 14.30 uro (njihov obratovalni čas je od ponedeljka do pelka med 8.30 in 12. uro ter med 14.30 in 17. uro). Odziv je bil presk'nclljivo velik. Med (istimi, ki rada sliši kakšen nov naisvet, je bila dol-goleina Šošlanjčanka Olj^a Medved. Zćlsc .sicer pravi, daje stara in kar se bančnih poslovnih liče starokopitna, iako da še vedno prisega na hranilno knjižia>, preko katere prejema pokojnino, a se spozna tudi na tekoči račun, preko njega namreč prejema pokojnino njen mož. Vse lx)lj jo žejnima tudi bankomat, ki ga je dolgo odklanjal, a jc zdaj slinila za veliko prednosti, da se bo morda le odločila in nekega dne dvignUa denar z njega. Z zadovoljstvom pa je Olga Medved prisluhnila svetovalcu o plasiranju sredstev v sklade preko Nove ljubljanske t>ankc. O lem veliko razmišlja in morda se bo za to tudi odločila. Mateja Drev pozna šošlanj-sko poslovalnico vse od dijiiških let, saj je preko nje prejemala šlipcndijo, spremlja pa tudi vse novosti, ki jih p<">nujajo v poslovanju. Veliko (ega (udi sama uporablja, med drugim dobo, klik, različne karticc, na tej banki pa ima odprl tudi transakcijski račun pixijerja. V tej pí)sbvalnici se zelo dobro počuli, saj so bančni asiužhenci prijazni in vedno pripravljeni svetovati. »Res se trudimo, da prisluhnemo vsaki stranki, zalo v kar največji možni meri uvajamť) osebno obravnavo. Stranka »dobi« osebnega komcrdali-.sta, ki ji svetuje na vseh po-drtxjUi, predstavlja ji s<^dobne tržne poli. Za naše slrankeso aktualni predvsem »kliki«, s pomočjo katerega imajo naŠi varčevalci vpogled v svoj račun 24 ur dnevno, z njega lahko tudi plačuje in opravljajo druge bančne storitve. Zvcseljem se odločajo tudi za teledom (brezplačno telefonsko številko) oziroma moho (mobilno poslovanje), preko katerih je prav lako mogoče opravili skt>-raj vse bančne posle«, pravi Marjan Brdnik. Seveda v (ej Marjan Brdnik, vodja poslovalnice NLB, Podružnice Sa-vlnjsko-Šaleška Šoštanj banki stranke tudi naučijo, kako uporabljati posamezne od teh sodobndi bančnih poli. Posvetijo pase jim ludi. kadar iščejo kredite za uresničitev svojih želja ali pa ko želijo prihranjena sredstva čim bolj pametno naložitivsklade. R\skwalnica NLB Šoštanj je že sedaj lepo urejena, a jo bodo še posodobili, in sicer tako, da bc^ možne še več individualne in svetovalne obravnave. ■ Olga Medved Oglašujte na Mateja Drev Vaš oglas to lahko videlo 1/.000 gospodinjstev. Po» 03/898 17 50 2. junija 2005 «n^JlJi NAŠI KRAJI IN UUDJE 7 Gibanje za diabetike pomembnejše kol dieta 10. športno-rokrealivnili iavv dialxMikov Slovenijo v TR(] jozei^o privabilo blizu 2(M)() ucIoležoiKxn - V Sloveniji iia voljo vsa sveiovtia zdravila za zdravljciîje le hoh^znl, a vseh zavarovalnica iio krije Vťknjť - Velenjsko druSivo diabetikov jc eno i>d 39 v državi. V soholojc dokazalo, da so bili vredni zaupanja» kojimjo Zve/a dra^icv sladkornih hihiikov Slo vcnijc zaupala pripravo lO.špor-Ino-rekrealivnih iger diabetikov. Na ploščadi pod Restavracijo jezero je stal velik Jotor. ki je bil v hudi sončni pripeki sc kako dobroda^cL A že 7godaj dopoldne, okoli U) ure, skoraj premajhen za vse udeleî^ence, ki so še kar prihajali. Srečanja so sloveaski diabetiki zaceli pred dcsciimi leti v Domžalah, koje prišlo okoli 1(K) obiskovalcev. Da so srečanja med bolniki zelo priljubljena, je dokazala tudi udeležba v Velenju. Predsednica Društva diabetikov Velenje Romana Praprot-nik je bila prva, ki je uradno pozdravila iidele/^ence srečanja. Nani je v uvodu povedala, da bo huda vročina verjeino malo ovirala šporinc igre, vendar so poskrbeli, da so vsi udeleženci dobili malico in veliko lekočine, igre pa je spremljala tudi zdravniška ekipa- »Na igre smo se dobro pripravili,« je Se dodala. In to so jim ob koncu iger pri/nali prav vsi udeleženci. Romana je tudi sama sladkorna bolnica, ki ima trenutno precej težav, pa tudi nekaj Irajnih posledic bolezni. »V preteklosti sem delala napake, sedaj sc tru- dim. da živim in delam tako, kol vem, da je najbolje za bolnika z diabele.som. Mislim, da bolniki ^ vvdn<') ne vedo dovolj o svoji bolezni-Premalo vedo predvsem o tem, kako pomembno je gibanje. Pr("»blem je zagotovo ludi v tem, daje premalo diabetolo-gov, premalo medicinskega osebja, ki bi se lahko vsakemu bolniku maksimalno posvetilo in jim natančno rajložilo, kaj prina^ bolezen,če je ne kontro liram o. Marsikomu se ob diagnozi p<^ruši svet. Mislim, da bi v Sloveniji res potrebovali nacionalni program za bolnike z diabetesom, saj nas je vse več.« »Hodil o počasi« Predsednik /veze dru:^tev dia-betikov Janko Kui>ar je udeležencem z odra Zćiželel, da v res vročem dnevu u/ivajo in hodijo počasi. Tudi skozi življenje s to kronično boleznijo. V imenu MO Velenje se je s to mislijo strinjal podžupan Bojan Kontić, ki je udeležencem na kratko predstavil tudi zgodovino TRC Jezero. /. odra pa je diabetike pozdravil ludi zdravnik - diabetolog Damjan .liisti-nek, ki smo ga, preden je skupaj z udeleženci od^l na pohod po mestu, ustavili tudi mi. Najprej nasje zanimalo, ali po njegovem mnenju bolnildz diagnozo diabetes dovolj vedo o tudi nekaj omejitev. Črpalka je v primerjiivi z navadnim zdravljenjem z inzulinom bistveno boljša. Inzulin ni vbrizgan pod kožo v obliki vodnega mehurčki«, ampak je v zunanjem rezervoarju, kol hi bil shranjen v prenosnem telefonu. Zato je vsrkavanje hormona bistveno bolj pravilno. To je računalniški program m trenutno boIjSegazdravljenja na svetu ni!« Ob koncu je Damijan Juslinek dodal, daje Aporina akiivnt>st za sladkorne bolnike izjemno pomembna. » V Skweniji rečemo: »Najprej dieta, potem aktiv- Predsednica velenjskega društva diabetikov Romana Praprotnik, diabetotog dr. Damjan Jusťmek in povezovalec programa Drago Seme, kJ se je udeležencem predstava v rudarski uniformi. svoji bolezni. »Zdravljenje sladkorne bolezni je kar na visoki ravni. Če gledamo po askrbi dia-betikiw, je na.š nivo Irelji v Evropi, lako da oskrba ni .slaba. Problejii je, da je časa za posameznega bolnika in diabe-tola^kih ekip premalo. Osebno mislim, da nI prepozno, če bi vplivali na naše poslance in druge visjc instance, da bi se zadeve bolj sistematično uredile. Trenutno skrbimo za malo več kol polovico diabetikov. Verjetno je 5e veliko neodkriiih. Največ pa bi lahko naredili na p<")dročju preventive na začetku bolezni, ko je sladkor komaj malo poviSan. Te pa verjetno pogosto z^ešimo.« Kar se nacionalnega programa l.iče, smo izvedeli, da so pota do sprejema le-tega precej zamo-lana. «Aktivni dogovori tečejo Velik šotor je tokrat številne udeležence ščitil pred žgočim soncem, v njem pa so pripravili tudi iep otvoritveni program. že nekaj let, vsaj pet. In včasih dobiS občutek, da listi, ki odločajo, nimajo pravega posluha in vedenja, da je dogovor res nujen.« Kar se zdravljenja diabetikw tiče, smo izvedeli tudi, da se zdravljenje spreminja tako v svetu kol pri nas: »Že sanic diete .se izboljšujejo, veliko bolj so prilago- jene p^)samezniku. V Sloveniji ni svetovnega zdravila, ki ne bi bilo na voljo, problem je samo, ali ga Zxivarovalnica pkičii ali ne. En lak problem so inzulinske črpalke. 'Irenulno sov Sloveniji na voljo vsaj iri ali štiri. Vendar se je Zavod za zdravstveno zavarovanje CKiločil, da jo lahkem dobiješ sladkorni bolniki tipa i, odpravili so nosi«. Cela Amerika govori, najprej aktivnost, će ne uspe, pa dieta. Zakaj bi ves čas omejevali, kaj kdo sme jest i in kaj ne? Cc bo posameznik dovolj aktiven, laliko je, kar mu pa^. Pa Čc je sladkorni bolnik ali ne!« ■ Bojana Špegei Gozd in les zares d iz naših gozdov. Pa je les res najpomembnejše, kar dobimo i/ naših gozdov.^ D(^lgo smo mislili, da je res lako. dokler se zaradi pretiranega iz-sekavanja gozdov v določenih delih sveta niso začele pojavljali težave; in takrat smo spoznali, dii gozdo\a niso le tovarne lesa, ampak zapleten ekol<")ški sistem, ki nam daje celo paleto za življenje nujnih in koristnih produktov. Gozdovi nam dajejo kisik in vodo, gtr/d varuje pred plazovi, vetrom in drugimi naravnimi vplivi. V sodobnem indiustriali-ziranem času pa je zelo pomembno vedeti, da nam gozdovi nudijo pogoje z.a zdravo življenje. Cîozdovi so namreč mogočen ponor Škodljivih plinov (predvsem ("02), nudijo nam odlične pogoje za rekrea- Najboijši lastniki (foto: Gregor Stnacar) cijo, oddih, sprostitev. Veliko je torej dobrin, ki jih brezplačno dobimo iz našili gozdov in za katere ne moremo določno trditi, da je ena pomembnejša od druge. Bistveno pa je to, da nam zdrav in dobro gospodarjen gozd vsega nudi v diwolj velikem obsegu. Lesno proizvodni potencial naših gozdov in pomen lesa za sloveaski'J gospcxlarstvo sta títko velika, da smo letošnji leden g^rzdov namenili prav lesu: nje- govi uporabnosti, pomenu,vrednosti, raznolikosti, toplini, toploti in lepoti. Seveda jia lesa ni brez gozda, zato letošnje prireditve ob lednu gozdov potekajo pod skupnim naslovom »Gozd in les zares«. Namen letošnjih aktivnosti je obuditi zanimanje za les kot lep in dragocen naravni m aie rial. Gozdarji Zavoda za gozdove, območne enote Nazarje, smo letošnjo c^rednjo prireditev pripravili v Gornjem Gradu, ki je eden izmed centrov gozdarske in lesarske dejavnosti v dolini in obmo^u. Po pozdravnih govorih župana Gornjega Grada, gospoda Tonija Rilljii, in vodje OE Nazarje Tonija Breznika smo razglasili najboljše lastnike gozdov. Letošnji dobitniki priznanj in praktičnih nagrad so: na Krajevni enoti Luče je bil za najboljšega lastnika izbran Srečko Škrulwj, P- d- Prešter; na Ljubnem Aiojz Jernj, p. d. Vrlrdk; v KE Gornji Grad Marjan Kaktr, p, d. sp. L<")7nikt v KE Nazarje Franc Htidd, p. d. Počink. in na * y krajevm enoti Šoštanj Stanko Dobnik, p. d. Krznar. Drugič zapored smo razglasili ludi najbolj prizadevnega gozdarja leia, ki smo ga delavci Zavoda za goz-dcwe OE Nazarje izbrali iz svojih vrst. Letaš si je priznanje zaslužil Franc Matko iz krajevne enote Nazarje. Sledila je otvoritev razstave, na kateri so prikazani imenitni primeri upc^rabe lesa, ki naj bi [•judili domače mojstre k ustvarjanju in vso javnast k pogostejši rabi lesa. Podeljena so bila Šc priznanja in nagrade osnovnim šolam, ki so se najbolje (^drezale na natečaju izdelovanja izdelkov iz Ic.sa, ki so predst avljcni na razstavi. Zahvalili smo se učencem in njihovim mentorjem za prispevke in tudi posameznikom, ki so prispevali eksptinale svoje lesne dediščine. Prisotni smo si z zanimanjem ogledali razstavo in prigriznili z obloženih miz, ki so jih pripravile članice gorajegrajske KaŠte. ■ l^ilan Pogorelčnik Nova priložnost za varno naložbo: Naj gozdar KD MMr vzajemni sklad denarnega trqa Visoka likvidnost kratkoročne naložbe v Izjemno zanesljive finančne instrumente. mf- fivroa u^viUnM, Il 13 wiUtn» (M »riMpMU i»i Wl»! dMlBffUttfM^Ml tn itviK«« pr0M>»(>ti «xiltinwu » tmwloV» ftfrie iri idrc 4*9 oretpakt« pfavKo Bisernemu jubileju naproti M(íšníii pevski zbor DU ŠošUnii SnsianJ. 27. maja • Delovanje zbi^ra v okviru JruAiva upoktjjcn-ctív íoSíanj sc^a ija v leto iy5(J. PclmpcUlcsctlclnkx) petja so koncertno praznovali v kulturnem domu v Šoštanju. Mc}>a ne mu pevskemu zboru dra^U'a upokojcn-ccv sc je pridružil melsani zbor iz Skal pod vodstvom Olge Uiokinc in v enournem programu so pred ^lokaj polno dvorano obO]i predstavili lep in pester program» ki ga je za<^lnil humorist Zdravkck. ki zbor uspešno vodi 5c danes. I/ evidenc st^ razvidna «î-dclovanja in polivale, ki jih je zbor pridobival v řasu delovanja, o krizah in krizicah pa vedo povedati tudi nekateri člani zbora, Vseka-kčoob n>bu ^vda. kjer je stal velik moz z brado, nahrbtnikom in ogromno palico.»Kje ste hodili lakt) dolgo? Skoraj sem sc sam odpravil na kw za zajcem in pi^je-delvsc ixTirkc divjega prašiča, ki semga ujelvCcraj-«jih je nag:wo-ril kosmati mož. OlTíxi so se prešerno nasmejali tej i>5avi,a iz ncžnili grl seje oglasila KckCeva )>cscm. Saj veste, tista: »Jaz p^Ne. ne!«}>o zakričali otnx'i in tu se je pravljica zaključila. Pravzaprav se je nadaljevala še kakšni dve uri, ki> so se i">troci iz vrtca Šmartno ob Pakl pod vodstvom vzgojiteljic, Bedanca in Pehle in vseh pomo. To po-mcn),da uprizorijo prihod otrok, kočo Bedanca In osebe Iz znanih zgc^db o Kekcu. Otroci se ob zgodbah zabavajo in igrajo s prepro stimi igrali. Nato se vrnejo v vricc, Bcdancc sc spremeni v LojajIu, Peh ta v Izabelo, a v otroških glavicah gotovotisiane kakîen prijeten vtis. Alojz Ciruden je zagotCA^o člo-wk. kije znal ohraniti del otroštva tudi v zrelih, tako rekoč upi>ko-jcnsklh letih in ga delili s tistimi, ki naj bi v pravljice že verjeli. Naj bi, kajli gcneracijc današnjih olrt^kse že rc^dijo z računalniškim znanjem in jim je bolj tuj Kekec z Bedan-ccm. Kasobrln<5m in Pehto vred kol pa pRigramzasnemajije DVD. Tako jc. Kar pa ne pomeni, da sc otroci ne razveseliji> pravljic, iîe posebej, čc so te poveziine s čisto pravim (»biskom Bcdančevc k^c. in prav je tudi, da se čas včasih mak) ustavi. y\Ji pa se vsaj za dve uri vrne nekam, kjer jc svet samo tako velik, kolikor ga vidimo s prosiin^ očcsom^ ■ Mihjka KompreJ Dvojno telanovanje mladih gasilcev V vročem dopoMr^evu so mladim gasilcem mokre vaje prav ugajale. V IjHjsah SO SO pomeiili za pokal (iasilske zveze Velenje, lekinovatije pa je šlelo lucii za pokal Sa\ Injsko-šaleškť reí>ljc Lsjse-Vsobolo je vreme zelo postreglo Številnim mladim gasilcem Iz društev, ki sc združujejo v (îasilsko zvezo Velenje. Ti so se množično zbrali na gasilskem tekmovanju na letališču v LajŠah. Sonce je zagotovo pripomoglo k dobremu razpokwnju na tekmovališču, veliko pa je bil vreden tudi trud PGD 'lo-polsica, ki je vzorno pripravilo vse potrebno za tekmovanje. Na progah sc je zvrstilo kar 55 desetin pionirjev in pionirk, mladincev In mladink.kar je okrog 6(XI mladih in njihovih mentorjev. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z. vedrovkami In v prenašanju vt^de, mladinci in mladinke pa v mokri vaji z motorko in štaťetncm teku. Mladinski rezultati so poleg tekmovanja Cj/ Velenje Šteli tudi za pokaln<5 tekmovanje Savinjsko-šaleške regije, zato so se ga udeležile tudi desetine <îZ Žalec, CiZ Prebold in GZ Zgornje Savinjske doline. Rezullali tekmovanja GZ Velenje: pionirji: 1. PGD Sošianj mesto2,2. PCíDŠkaleL-^.Bcvče; pionirke: l.PGDŠmartoob 12. maj - mednarodni dan medicinskih sester v najbolj cvetočem in /ji marsikoga najlepšem mesecu v letu praznujemo medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki svoj praznik. Moto lett^njega Mednarodnega dneva medicinskih sester jc bil: ''PONAREDKI U BIJA.IO" - medicinske sestre v boju proti ptmarejenim zdravilom. MednariKlni svet medicinskih sester je to problematiko izbral za asrednjo temo letošnjega mednarodnega dneva medicinskih sester/ namenom, da medicinske sestre informira in jim zagoti)vi orodja za reševanje lega čctlalje večjega vprašanja. Ponarejena zdravila prcdslav-Ijajo več kol li)% vseh zdravil, ki so na voljo na svetovnem trgu. Najdemo jih tako v razvitih državah kot tudi v deželah v razvoju. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je do 25 % zdravil, ki sc uporabljajo v deželah v razvoju, ponarejenih in podstandardnih. v Sloveniji sc medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki s tem vpra^njem ne st'H'ičamo. zato je ZN>mica Zveze zdravstvene in babiške neiie Slovenije predlagala, da letošnji praznik pritznujemt^ pod ijeskim "SKRB ZA ČLOVEKA." Celotno delovanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov sc usmerja k človeku, ki postaja osrednji In najpt^membnej^l subjekt v naái obravnavi. Pacienti so zdaj vse glasnejši in z-ahtevajo spi'iSlo-vanje svojih pravic ter kaksii ol^in Velenje, Šoštanj In Šmartno ob I^ki. Na tem področju že delam na državni ravni, vso znanje in energijo pa bi rad unovčil lukaj. Ne v smislu denarja, ampak vsmislu lega, da bi nasi občani imeli čim bolj učinktTvito nujno medicinsko pomoč, lako kot si jo ludi zaslužijo.« Kako liiiro pa jo lahko dobijo? »Naš odzivni čas je zelo dol>er. Velja pravilo minula na kilometer, là čas lo dciisogamo in smo vzlatemslovenskem in sve-lovnem povprečju. Res pa je, da je včasih zaradi tega, ker je ekipa zasedenži, ta čas daljini, a je ludi v lekih primerih še vedno zelo dober.« Vanj je verjelo veliko l judi. Nekaterim se je/a to ludi zahvalil »Najprej se moram zahvalili svoji družini, ki mc podpira pri delu; potem se moram zahvaliti mojima prvima kolegicama v dežurni ambulanti, ki sla mc v lo delo uvajali, Darinki in Slavici. Bili sta dobri učitcijici. Obvezno se moram zahvalili kolekiivu reševalne postaje, od katerega semse ogromno naučil, pa rcgij-.skemu drušlvu medicinskih sester Velenje, ki me je za zlati znak predlagalo in me prepoznalo mod množico tistih, ki bi si ta zoiik tudi zaslužili. Nenazadnje pa vodstvu zavoda, glavni seslri in direktorju, ki sla verjela vame. in upam, da bosta še naprej,« Zlatoporočenca Ana in Drago Fortag V |)ťtek, 20. maja, je miniio 5t) let, kar slase poročila Ana in Drago Forlag iz Velenja. Njuna mladost je bila pretkana s težkim delom in k lemu izpostavljenimi težkimi preizkušnjami. Ljubezen med njima je v/plamlela pred davnimi 50. leti. Preselila sta se v Velenje in tu nad:^ljevala svojo pol življenja. Drago se je zaposlil v takratnem RLV in se upokojil kot kvaliltcirani strojni ključijvničar. Svoj dom sije uredil na Slandrovi cesti KI Kot mladostnik je riizumel takratno družbo po potrebi za energijo. Njegovo delo se ni končalo že v petek, ampak je trajalo skoraj vse dni v letu. Tudi med izmeno je nadaljeval svoje delo do prihoda naslednje izmene. Za- služen dopust je izkorislilza nabiranje novih moči in energije. Redno se je udeleževal takratnih udarniških. Razumel je,da Velenje potrebuje mesto.v katerem bodo delavci živeli v lepih In toplih stanovanjih. Tudi danes se še kljub letom rad odzove na kakšno udarniško delo v svoji mestni četrti. Oblepem jubileju ju je obiskal predsednik sveta mestne četrti Velenje Desni breg Srečko Korošec in jima izročD šopek rož ter skromno darilo. 1 Ikrati se je jima je v imenu Mestne otóne Velenje in sveta mestne čelrll Velenje Desni hrcgzííhvalilzavkveno delov lepem mestu priložnosti, pri izgradnji katerega sla ludi samo veliko sodelovala. ■ Srečanje »Prešernovcev« Davnega leia 1960 je vladalo ob v.seliivi v novozgrajeni blok na Prešernovi 6 v Velenju nepopisno veselje, ki je stanovalce močno povezalo. Vezi ostajajo, četudi so .se mnogi odselili. TVav zalo so še vedno stanujoči na tem naslovu pred dnevi organizirali srečanje, nanj pa pwabili vse, ki so in.še živijo na tem nashwu. Bilo je nepozabno, saj so si imeli veliko povedati, lako da se je srečanje, ki so ga popestrili Konovski šlrajharji in duel Pika-Poka, zavleklo pozno v noč. Obljubili so si, da bodo srečanja pastala tradicionalna. ■ Mladf dopisniki poroCoj o Odličen dosežek plesnega kluba OŠ ŠALEK Na OŠ Šalek Velenje že vrsto iel aspesno deluje plesni krožek pod vodstvom Andreje Jakelj Meža. Tudi v tem šolskem letu smo pridno trenirali in se pripravljah v plesih I ilP-1 LOP, LATINU in POPU. Ob pomoči plesne šole Devžej ^mo čili veliko škatlo z nagrado, a največja nagrada je bila. da bo pravljica ugledala luč sveta kot slikanica. Zdaj imamo na šoli čisto pravo pisateljico, ki bo imela ludi svojo kjijigo. OakaU smo in dočakali. Po pošli so prispeli prvi trije izvodi slikanice, da smo si jo lahko ogledali in poleših svojo radovednost. Slikanica namjebilavseć Želeli smo si, da bi jo ialiko predstavili tudi drugim ljudem. Zalo smo se s predstavniki založbe dogovorili za predstavitev knjige in njene avtorice. Po'Ibpolšici .smo riizdelili vabila, pripravili kratek kulturni program in priložnostno pogostitev. Našemu vabilu se je odzvalo toliko ljudi, da smo imeli skoraj premalo prostora in kar žareli smo od zadcwoljstva. Vsi smo uživali v kulturnem programu, ki so ga izvajali naši najmlajši učenci, a največ pozornosti je bila deležna pisateljica' Marjeta Drev in njena slikanica z naslovom Biserna ogrbca. Ob koncu je Marjeta kot prava pisateljica podpisovala knjige, ki so jih ljudje kupili, ostali pa smo .sproščeno klepetali ob soku in slaščicah. To je bil lep kulturni dogodek in ponasni smo nasvojo pisateljico. ■ učene/ in učiteljice OŠ Harla Destovnlka Kajuha Šoštanj, podružnica Topolšica 10 KULTURA 2. junija 2005 Slovenski laijiževnild prvi v novi loijižnici Danes 1)0 l azfilašcn l^i iiiiai jcv nagt ai(*no(\ nafiííKlí) mu 1)0(10 prihodnji [vx\vn podelili na IV. llei1)(M'sleinskili diiovih v Velenju Velenje- IV srcíanjc slovenskih knji/evniko> n^Vili HerbcTKtein ( H LS S K ), ki ga y aktualno paleli > vrhunskih prircdjicv z uglednimi mojstri besede in iíí>nmimiglíisl)C-nimi organizirata Velenjskii knji/.na fundacija In osrednja jcrsk:i /iJl(»/,l>a Litera, bo lcu*> po-lekak> v znamenju vprašanj sodtv bncskva.'nske knjižc%'ne rcviaEslike. odzivov na siîdiÍáio ''prc-selili^prvo knjigci iz stare velenjske knjižnice v nove pmstore: Se posebej slovesna pa ho zaključna prireditev spodelilvijo Pretnarjeve na-liratle 2iM»5 ambasadi^rju skweivske književnosti po svetu, ki' si jc kaki^r sreCanjc samo s podporo uglednih p<^krke kulture zc utrdila domicil v Velenju, kakor si to želi tudi nova slovenska literarna revija za plazijo in po-etiCno. ki bo kot mladenka med revijami pozdravila letošnje IÍLSSK in ji bomo na zemljevidu slovenske kulturne razpoznavno- fvo Stropnik tudi na letošnjih Herbersteinskih dnevih obtjubija bogat program. Med dmgim bodo udefeženci simbolično preseliti prvo knjigo iz stare knjižnice v novo. (foto: Jurij Vižintin) sli nekt>C morda rekli "velenjska". » Tako razmiiilja književnik Ivo Stropnik, pobudnik, umetniški in oi^anizacijskivixJja festivala in Pretnarjeve nagrade. Ob tem dodaja: ''Književnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe." S tem pa je oznaCen tudi smisel in pomen celiv tnega pn^jekta Herbersteinskih dnevov. ■ Bi Od volne do toplih nogavic Napoved zanimivega dc^ajanja in lepo vreme sla v nedeljo pritegnila na KavCnlkovp domačijov /a-vodnje 2iK)otn>kinstar5ev. Vedno već je družin, ki .se namenijo skupaj doživeli nedeljsko dopoldne drugače. V nedeljo je blb veliko lakili, ki so poleg otroka, ki je bil aktivno vkljuCen v dc«gajanje. vvozičku vozili že našega btxloOega Mladega muzealca, 'lega smo veseli. Delavci Muzeja Velenje smo prcv grampripravilivske (lore, kije sseboj pripeljal še scsede Pavlo Krenker, Ivanko Lenari in Micko MarinSek. Pomladanskega ali jesenskega druženja na Kavcnlkovi domaCiji pa ni brez na.ih prednikov. Že ob prihodu je velikem p(52i")rnost i vzbujala ovčka» ki je čakala v sen ci in postajala cb tako veliki množici malo nemirna. RMem so otroci videli. kak4>sovcasili.šesSkaTjami,tivčko ctttrigii. Veliko je bilo komentarjev, da to ovCke ne boli. Polem smo spremljali, kako volno »scufajo« in krtačijo, predejo, >*pocvimajo« in s ponK">Cjo míHwihi íwijejo v Sireno. Velika množica je spremljala tudi dogajanje ob potočku, kjer smo videli, kako so včasih pnili štrene z udarjanjem ob kamen. Naslednja faza je bil<'> navijanje v tapeta v notranjosti MC-ja, za .Šankom. Na njej so v petek prikazali dva nagrajena video projekta. Mladinski center je namreč končal prvi nagradni natečaj za video. Prispelo je 6 filmov, štirje pa žal niso ustrezali razpisnim pc^gojem. Tako sta si nagrado ruzdeiili Isidora FIčović iz Beograda in Kalja Skuisvk iz Ljubljane. Treîja razstava v pelkovem večeru je pritegnila najveîJjo pozx^mosl publike. Fotograf IÎ ni nk<» Ix^sjak-Blažje v galeriji MC-ja predstavil svoj cikel fotografij, ki jih je poimenoval Ostala je samo ljubezen. Na otvoritev je prišlo veliki*) njegiwih sokrajanov iz Vinske Gore in drugih ljubiteljev tbtoi;rafije. ■ Bš Tudi pročelje Rdeče dvorane je lahko razstavišče. V petek odprta razstava Hladiinik, ki razkriva spreminjajočo se notranjost tega dobrodoštega stroja, bo na ogled do konca avgusta. Kiparji zelo ustvanalni Šmartno oh Pakl - ZaîJeli so v petek, končali v nedeljo sredi dne. Kiparji iz vse Slovenije so bili nad delavnico, ki jo je v Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki pripravila velenjska izpaslava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Tokrat je pod vodslvi">m akademske kiparke Dragice f adež - Lapajne ustvarjalo I? kiparjev, ki pravijo, da jc bilo aslvitrjabo okolje odlično. Zalo so hilizadovi^ljni tudi ssverí. Vra/i'^ko. Hoče... čepmvsezili ai?surdna st\ ar Int/ ponosen na avtocestno uiblo, je ta ixmavudi izredno fwmembna. daruišnjem zh-ljenjskejn te/nfju je piimembmy Mxideny čeéelišf>režh'e/i. Taista Jilozojija wlja aali za mesta in \ideti je, da se je nekdo zavedni da ni nujly>lje, če .s'e Velenje pojavlja r Časopisih le r črni hvniki ali pa ob mdnlških peripetiju h. Glede na dejstw, da se /)očasi a mnesljivo iztekajo časi, ko celotna dol/na živi na rnàai fvidobh arya prvmo^^a in električne efter^je, bi bil skrajni čas, da jitf^edamo v prihodnost in se vpnihmo, kako dalje. Ali Ixjmo(Stili, da bo sočasno zvpttstinijopridobivanja fwmoga za' mrlo Itidi mestu ali fMi se ix)mo le /mnočasno sivîdili in do talaj US' peli mestu vdihniti novega in dniffičnef^a duha. Če se 1^0 (0 posrečilo in bc/sta dolina ter mesto iL^/iela zadihati r noiwr duhu, se hojitn da iyo od pr^-iHnezttsnove mesia ostalo do tedaj l)07}> jTuilo. Ljudje, kièhimovdolini, imamo do mesta na trenutke ffxî odnos. Vanj jx^segtwio z neniztunnimi in včasih h smešnimiptfsegi. Očitno spvmija mesto tak odnos že vse od nje^ioivga začetka. Marsikdo od .'sarejših se Še spomni betonske strehe, h'je f)ohn'ala mna nje separejein dopolnjewla ponudbo v nekdanjem I)elav.\kem khihu ter ])rijetnih posedanj na većerpod njo. Tej i^etonski strehi ni bila namenjena ihiljša ih'ljenjska doba, utko kot tudi ne nekatenm dni^ni mestnim amhien(i)m. Največji posili so.Ke in ss do^ijajo iw osrednjem /nti«-nem tr^u. Pivotno tlakovanje tr^f s kamnitimi ploščami in unesnimi asfaltnimi pasovi je najprej uničil zob časa in nevestno ^}Spodar-jenje. danes pa se čez celoten tr^ preliva anonimna asfaltna plašča, ki z nano.si rdeče ban'c o^iozajja na nekdanjo shemo tlakovanja. Štirje ivgalni à/rometi, ki stojijo na šiinh vo^il/h tr^, so avtorsko delo in so izdelan/ iz jekorja, kij/m je dajal značilen rjasto rdečkast videz. Vsaj \-se dokler se ni nekdo spojnnii da to je pa japxlo - iinetimi občiw^er7\ tr^f nekaj tiiko jjasiega. In je vse štiri žaromete doletelo barvanje i* nnv nimeno-zeleno ha?vo. Manj ivioreminjati in msti. A vprašanje je, kam in kako se razvija ter raste. V I'eleryu so bili f)ostavljeni dolvi začetki, ki pa se z leti počasi iz^tibljajo in s tem mestu othzcmajo tisto, kar ga dela fmcbnega, drugačnega od osuilih slovenskih mest. Če želimo nekoč imeti mesto, ki bo sposobno živeli od dn Igličnih dejavnosti, kot je pridobivanje premoga in energije, mommoze danes pa^ti na njegí.)veposebnosti. ■ Urban Novak Klavirski recital Kristine Golob Mozirje - V galeriji Mozirje se je vj)etek zvečer predstavila mlada lO-letna pianisika Kri.stina Golob. Živi v Robanovem kotu in obis-k"uje osnovno šolo Blaža Arniča Lučc,p(xjružnično.š(ib v Solčavi. Recital je pripravila pod neutrudnim mentorstvom gospe Mire Ke le men, ki vodi glasbeno delavnico Osminka v Mozirju. Dvorana mozirske galerije je bila polna in udelcženci kullurne prireditve sc^ bili enotni, da so uživali ob izjemnih interpretacijah skladb, ki so bile zaigrane tehnično dovřeno, muzikalno in doživeto. Neutrudnemu aplavzu ob koncu rednega kla.sičnega programa je sledil dodatek, s katerim je mlada pianistka Kristina Golob pokazala, da ji niso tuje tudi druge, popularnejše glasbene zvrsti. K izjemnemu vzdašju siivehko prispevali-Šcgcísije: sopranistka Janja Hvala, ki jo je spremljal pianist Dušan Čerček. ter pianist Gregc^r Deleja. Oba moška gosta, ki sedaj že sama poučujeta, sla bila nekdaj učenca gs!. Kako liitro jc minil, a ne? In kako pester je bil, bi 5e lahko dodali. Dnevi mladih in kuliurc so s svojo ponudbo koncertnih in športnih dogodkov pritegnili tudi na^ (predvsem radijske) sodelavce, sploh tiste, ki uslvurjajo študentsko oddajo V imenu sove ... Med tistimi, ki se dokaj redno udeležujeva glasbenih dogodkov, ki jih ponudi festival DMK, sva delCek ponudbe ujela Mitja nik in jaz. Tokrai ne le zaradi službe, ampak Terezija Schwarzott Naš ias redno bere na Dunaju, tih žanrov in jih izdali na plošči Prva je na vrsti znana tema Balkan bugi iz slovitega jugoslovanskega filma In tv-na-daljevanke Iz osemdesetih Balkan ekspres. ALEKSANDER MEŽEK 2eronška koreta je naslov novega albuma, s katerim je gorenjski avtor, ki je velik del svojega življenja preživel v Angliji, v desetih skladbah zaznamoval tridesetletnico svofe prve slovenske Izdaje skladbe Sh/a pot (1975). EXPRESS Skupino, ki se je sirsi javnosti predstavila na letošnji EMI $ skladbo Skozi mesto, je kmalu po £M1 zapustila pevka Eva, kije zapela skupaj z Janom Pleste-njakom. Novo pevko so našli v Ani Nuši Kcmiatar, s katero so ze posneli dve pesmi. kraljeval z 18 singli. Novi album C'areyjeve The Emancipation Of Mim i je bil v ZDA v komaj dveh mesecih prodan že v dveh milijonih izvodov in zdi se, da jc pevka popolnoma okrevala po krizi v zadnjem letu. ZakUiťťk festíviihi mih 2005 Ta vikend bo prinesel zítključek let^wnjega že 15. festivala Dnevi mladih in kulture, ki ga vsřiko letov Velenju organizira Šaleški študentski klub. Jutri, v peiek, junija zvečer, basla v okviru festivala v Mladinskem centru Velenje nastopili skupim Super-lizo in Kevin K Band. Prva prihaja iz Ljubljane, njihova glasi>a pa je r<">ck, nadgrajen s funk vibracij am i in dinamičnimi vokali. Kevin K je ena od i>ivih legend newyorške punk rock scene in eden tLsiih» ki sSo poleg Ramones, The New YorkDolls ^^ ■ * • e CD S£T in drugih zaznamovali legendarni klub (BCiB'S. V soboto se bo festivalsko dogaja nje začelo s ktmeer-lom Pihalnega orkestra Pre-tnogovnika Velenje ob 10.30 na Cankarjevi ulici, zaključek festivala pa bo zvečer v atriju Velenjskega gradu, kjer bosta na-slopiii vokalna skupina Bil in skupina Orle k. hraflucï k /, žho (ilošro Kraftwerk, ki v glasbenem svetu vztrajajo ^e več kol 35 let, so v vsakem de.sctletju pustili pomemben pečat, saj so vplivali na najvidnejše ustvarjalce določenega obdobja. Konec sedemdesetih .so njihovo predanost preučevali post-punk vizionarji, v osemdesetih so njihovo glasbo časuh ustvarjalci izvirnega chica^kcga in dc-troitskega housea,v devetdesetih so se jim poklonili mojstri ev-ropskega teehna, pomembno pa illJE minimu m-^ m a x i m u d so vplivali ludi na Laibach. Lani so Kraftwerk odigrali koncerlovvsklopu svetovne turneje, (i. junija pa bo iysla dvojna ?:rva ploŠČa z naslovom Minimum Maximum, na kateri bo moč slikati in pi>dc^iveti dvaindvajset utrinkovz njihovih koncertov po Evropi in v /,DA. Krafiwerk bodí^ izjemno dvojno izdajo Minimum Maxim uma predstavljali tudi na novi koncertni turneji, kaicre evropski del se začne 1L junija v Benetkah. lHloii so poi'ori Britanski pop zvezdnik Ellon John je potrdil, da se bo do konca leta poročil s svojim dolgoletnim partnerjem Davidom Furnishem. Kol je zatrdil pevec, se bosta s Furnishem zagotovo poročila, poroka pa ne bo lajna. Poroka bo najverjetneje 21. decembra, par pa si bo večno zvestobo obljubil na Johnovem posestvu v Windstîrju. 57-lctni ClUm John» znan po uspešnicah Nikita, Sacrifice, You Ci ona LP in Prisluhni Se ^ spominjale slovenskega mladinskega filma Poletje v Školjki, ki je nastal pred kakšnimi dvajsetimi leti. Film si je zagotovo vsaj enkrat ogledal vsak Slovenec, na radijskih valovih pa jc še leta po tem donela zelo popularna pesem Prisluhni Školjki. Tem spominom in no-stalgijisledi letoj^nje pi^Ielje skupina bepop. V aranžmaju Ra-aya^ s katerim sodelujejo i>e kar nekaj časa» so za letoSnje pt^le-tje pripravili priredbo pesmi Poletje v školjki, ki jo je takrat, davnega leia 1985 prepevala skupina Black & Wliite. \hiriah njjuspcsncjsii i/dajalka 35-ietna ameriška zvezdnica Mariah C.'arey se je 7 uspehom singla We Belong Together povzpela med najuspešnejše pevke. Careyjeva je s to pesmijo zabeležila Xc svojo 16. uvrstitev na sam vrh Billbtiardovega seznama stotih najboljših singltw. S tem je postala najboljša pevka vseh časwje izračunala ameriška izdaja Entertainment lonight. Več singlov so na najvišje mesto te ameriške lestvicc spravili le Be-atle.si z 20 top uvrstitvami in Elvis Presley, ki je na prvem mestu Festival Big Band v okviru pH'yekla Festival Big banil. ki se bo lelc^Šnje poletje prvič odvijal na območju treh t^bčin - Velenje» Šoštanj in Šmartno ob Paki • se je v soboto. 28. maja, zgodil prvi tc vrste v TllŠi mladih vSmartncm. Big band Zagorje pod taktirko dirigenta Peira Ku-dra jc zbrano občinstvo, ki se je vnt^čnih urah v prijetno pc>m)a-danskcro vzdašju posedlo na prostem, razvajal 2 znanimi In manj znanimi meknJijaml. Presenetljivo mlad seslav še ne deluje dol^n a Si^ gotovo na dobri poti» scxJeč po prc^gramu in glede na p*pkiv nielncga (îorenja si po nedeljski sklenitvi letošnje leknu^alne «zone ni^^ vzeli podlko. ampak so v pinic-deljekpiwubili vvrlvilellert^erstein novinar}C in jkii preilvu wlodtM^rvj igni proti Ce- ljanom in za zmagiw tekmi 2x\ tretje mcsio, V zve/i z Cvnipojetreba povedati. da je liga prvakov najvišja raven rokotnetnega teknwvanja. Letos /jujjo vsaj na začetku se/Aine še nismo bili dovolj pripravljeni zaradi seslih novih igr;ilcev. premalo casa, da bi se uigrali, {'h^lc pa nas tudi niso poskixibe. Čc tega nc bi bilo, bi bila zgodba goJow> t.lrugać(ia. Vseeno pa menim, da smo dokazal i, da lahko v Cvn^pi dobro igramo.« Nekaj besed jc namenil tudi dosedanjemu trenerju Ivanu Vajdlu Zahvalil se mu je v imenu uprave in generalnega sponzorja, saj so pixJ njegtwim trenerskim delom v zadnjili treh letih ogromno dosegli. "Ostal Ne Pivovarna Laško, ne Gorenje, ampak - Gold Club s finalnim pv>kalnim lurniijem vllrpeljah se jc v nedeljo končala letoisuja tekmovalna rokometna sezona. Prav zadnji dan jc postregel z velikim presenečenjem. saj so thzavni prvaki. ri>ki>mcta^i C'eija Piviwamc Lai>kt>. ostali brez nai^rîovanega pokaltrega naslova.'là je oslaldoma.vtirpeljah.saj jih je domaći Cioíd Club pt"» p4xlaljrcnja pa jim v njuialjevajiju híjcí mogli već nudili pravega odpora. voljni.^« je nadaljeval danes Že prejšnji trener Crc^renja Ivan Vajdl. Zahvalil sc je igraleem in drugim sixlclawem, upravi kluba ... z«i-kol je dejal - tri prečudovita leta. ki so jih preživeli skup;tj. Svojenîu nasledniku in ekipi pa je Želel, da dosežejo 5e vrh, na katerega niso stopili-nasiiw državnega prvaka in veiiko sreće v Evropi. prvakov in uvrstitev v će t rt lin a le kot |Xi laiiska uvrstitev v piMfinale pokiiia pokalnih zmagovalcev. Novi trener Ciorenja bo Danec Lars Wulllierkijeptxlpisallrilelno pogodbo, Oktobra bo Uopt^lnil 4^1 let, nazíitliijeje ireniral drugoekip") ncniikcga FiensJîurga, prej pajc vo-tlfl danskega prvaka Viruni Sorgcnri. S Flcnsburgimi, lani fmalistom lige dviikratni danski pi>kiil. igral je tudi na Piirtugalskcm in IsUmdiji, Ob 26-Ictncm Ho.Šljanii K^v^isu, kije bil pred tremi sezcmami íe ćlan Ctorc-nja,za tem pa je Igral za Prevent in IVinio. sta novi okrepitvi še eden najbolj nadarjenih hrvaških roki^-meta^ev ly-letni in i^H cm vist^ki Aten Blažtfvic (Ekt>l [vanŠĆiea) in leto starejši ćeški reprezentant, 1^3 AJen Blaževićf Lars Walther, Boštjan Kavaš in Jani ŽIvko bo nedvomno naš največji Irener v zgodovini kiuba. Menjavo trenerja pa je pojasnil: »Vctjamemix da smo sc prav odločili. Igralci potrebujejo menjavo, ne zaradi slabih rezultatov, ne-strokovnegii dela. ampak v navadi jc. da v določenem času mora zjipihali nov, svež veler. /belimo pase tudi vrnili k hitri igri. po kateri je bilo Cííírenjc značiliii^r «Glede na to. kakšne težiive smo imeli, moramo bili odlično in ne le srednje Ziido- V inienu igralcev se jc trenerju Vajdlu /a vse. kar sto z njim dosegli, zahvalil kapelan Selwis^jan Sovič. Zaželel mu jc ludi veliko uspeha in sreće znovim klubom, ob tem pa^ rekel: »Resnično nam je žal, da tak^o ime zapuića ŠaleiUcodolino.*' V zvezi s sezoni' pa: «/.doseženim smc^ Uihko već kot /,adiWoIjn i. CX*»se-gli snio vse cilje, predvsem v ligi prvakov. v kateri smo dvakrat zmagali. Vedeti je lreba,daM:»Čehovski mcxKedi.kivelikovIagiijovmkomet. žc pet sezt^n v tej ligi. a so se l>ele letos prvič uvrstili v drugi del. Zalo sta mi ljubki letošnji dve zmagi v ligi prvakov, so po besedah predsednika kluba Janija Živka za.smwali sodeUwiuije na športno organizacijski, strokovni in poslovni ravni, Waltlier je bil v mlajJihčasih uspešen ig-r;ilec. Z nji>,^lvom Alboig je osviijil Nikoli več v tej zasedbi cm vis(iki ivprezenlant ť^^Ške republike Tomas Rc/Jtićek (prej klub Zi>-bri). ki pa ga v ponedeljek šc ni bilo v Velenju. ■ vos Odločitev ni bila težka Lar.s Walther je povedal, da odK^ilev za Gorenje ni bila težka. V zadnjih letih je Slovenija pokazala, da sc v njej igca dober rokcjmet. To velja ludi za Gorenje. V pravkar končani se7A>ni je imelo Gorenje trudi pi'i njeg^wem mnenju veliko smole sposkcxibami. zraaU'JsreČe pa bi laliko seglo 4e vij^e. Dejal je. da boiio lo željo z malo sreče pt^skuiali uresničil i v naslednji sezoni, želi pa se naučiti ludi slovenščine. Rudar brez kvalifikacij v prvo ligo liCiošiijo prvenstvo v 2, noi>oinoliii li^i jc postreglo y, na|K>tostio. ki bo popuslila soie v nefloljskein in hkrati zadnjem krogu, saj bo sel(^ lakral znan prvak Podobno kot pred predzadnjin) kn^on'i sla ludi pred zadnjim v igri le^e RudarinNaťta-stemda jcpo .^2. krogu VTstni ivd spremenjen. Velcnjčani sov prejšnjem kro^ pozelodobriigiis?: 1 premagjil i Livarja, Nafta pa je v ^wteh z Ljubljano igrala le ne^KlUvvno 1:1 in sedaj zaostaja za aktualnim i prvaki za dve točki- "lo je bil že dnigi zaporedni Naftin spodrsljaj, saj je med tednom v derbiju 31. kn^a gostila prav Ve-lenjča/ie. pričakovala zmagj.). a ck)bila le točko. Izid je bil prav tako I : L Velcnjčani so igrali zelo lepo v fwlju, manj nevarni pa so bili pred domačimi vrali. Lendavćani pa so kar nekajkrat nevarno/a prelili vratarju Joziêu. na njegovo srečo pa so le enn žogo (v minuli) poslali /a njegov hrbet- Očiino so pozabili, da tekma traja do zadnjega sodnikovega piska, irener Rtidaija Drago KoslajnSek pa je upal. V 83. minuti je Mujakoviča zamenjal s Stan-kovičem in potrdil, da je imel nos, Rudar in ^alt» /c člana prvť lige Ll}nl>y}ma - Licenčna komisija Nogometne zveze Slovenije jc mcillem ziiradi neizptîinjcvanja kriterijev jjovenske in cvri^pske zveze ixlločila. lia v prihodnje med n ajboljî^i m i ne Ljubljane. Mure in Z;îgo:ja,ki je za.sedcl zadnje mesto vdr/avnem pivenstvu, kerm^demxlomenjenih klulxw v priloženem roku ni i;^olnÍÍ fituinátega kriierija zj pridobiiev tieenciranja, V t. ligi. ki bo znova lO-članska. ne lx» več tudi Olijnpije. saj sploh ni vložila prošnje za pri2. lige nep^^srednouviMilovprvo. To npikraem-iieni, da boi Rudar in Nafta nedeljski zadnji krog ;^olj fomtalnosL Dve minuli po prihodu na igrišče jc StankiwiČ premagal don^ačega vra-tana in reíil (?) 'rudarje' kvalifikacij. Čeprav je Kostajnšek načrtoval zmago, je bil po tej tekmi ludi s točko zadovoljen. »Tri toâcc bi nam zagv>lo%'ilc boljše izhodišče za zadnja dva kn">ga. Zxiaj pačje, karje. Če obe ekipi nc l>osia čiia Rudarju, da napreduje v pivo ligi> brez kvalifikacij, »Upamo.« je zadovoljen dejal Rudaijev trener po nedeljski tekmi z Livarjem, piMem ko je skupaj z igralci in gledalci čakal ob nihu igri.^i na sp^^ročilo iz Ljubljane. »S tem netxlkíčenim izidom je Nafta izničila prednost v naših medsebojnih srečanjih, V Krškem moramo (»staviti piko na i. Vemo, da je v nogometu vse možno. Toda priložnosti ne smemo zapraviti. Zaigrali bomo zelo ^xlgovorno. fantje so pripravljeni, veijamem vanje in dasebomo v nedelji^ proti večeru veselili ponovne oswjilve drugt^ligaškega naslova in vrnitve v prvo ligo.« je dejal po nedeljski teknn zLK'aqeïn. potem koje skupaj z igralci c^ robu igrišča čakal na spon'xiila izida iz Ljubljane. V z-idnjem krogu bvxlo torej Vele njčiin i gosUTvali v Krhkem. Nalta pa bo doma gostila Dravinjo. Rutlajji morajo zinagati, kajti ob morcbii-nciii enakem ištevilu loČk bio prvem mestu odloćale medicbojne tekme. To pomeni, da bi ob zmagi Nafte nail Konjičani in neodločenem izidu ali piirazu VclenjčancTv s Krčani pivo mesto osvojili Lcndav6ini. ker so '/. Rudarji dvakrat igrali ne-kxlli'K^no. enkrat pa zmagali- Ljubitclji nogometa v Velenju so prepričani, da bodo njihwi nogtv metali ludi v Krškem ponovili dobn") ign\ zaigrali zelo mlgtwomo in si 7 zjnagi"» ragJ;>t^'^àli iKpi'snxIno t^^^titcv v prvo ligo. Skralka, Krčamw ne btxb smeli pixlcelijevati, pa čeprav sta za njimi napjvcnstvcni lestvici le ÍC I>i.i1a in Šniartno. Da mi'išivo Krhkega lahko pKseneti. je pt^kazaiov prcjinjem. predzatinjcm kn^gu, koje v g?sieh z 1 : O premagalo Dravt^grad- ,Avlol>us navijače Nogometaši Riidaija naj bi imeli v ncdeljop^xlpon^ludina Irîbirm', Zato bo vodstvo kluba organizalo aviiv busni prevoz za navijače, là ho odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 15. uri, [\asmihala sv jim jc Irci ja /ina^ NogojnelaŠi bmartncga cb Paki so bili v pr€stje petnajst minul pred koncem izenačili. Seveda pa IzA^la in Šmartno k napivj ostajala na predzadnjen) oziroma zadnjem mestu. V licdeljo bo Sniarino gj>siovak) v Kidričevem. 1'ora/ ludi / zadnjim V.^SNL-vzJiodjeZavrć p^>24-krogu s preœj sreće zadržal vcxlilnj pi^ložaj- (îo^iil je sîabi> nioiítvo Železničáři a.^ki je le me.stopred predzadnjim Šoštanjem, loda Mari-lx»rčani zaigrali zelo pc^žitv^wilno, povedli 20. minuli z l : 0. igralci 7.jvrča paso izenačili řele v sodniko vem podaljšku. Vderbíju m^wlevz dna lestvice je zadnja Bistrica s 3 : I premagala pred/iidíiji àxCianj in sedaj za njinii zaostaja )e še za ločko, V soboto, 4. junija, bo Šoštanj doma gosti) čclrti Veržej. SPORT IN REKREACIJA V taboru Elektre z doseženim zadovoljni Ligaška ickiiiovanjii gitido poCasi h koncu. Mod zadnjimi državno pr« vcQiklvo končujejo ko^arkaijl, Čska jih Ic §c finale, v katerem sc bosta pt>merila dva ljubljanska khiba ( ^o-çlln Slovan in Union Olimpija. So^lanjska Elekira je sezono zaključila na izvmiicm pcicm mestu, najboljšem v zgodovini kluha. 'Ihko so v uiboru Sostanj^ianov upravičeno ponosni na doseženo, ostaja pa kanček grenkega priokusa, saj bili zcb bli^ ludi četrtemu mcilu, kibiScvixIilovkonálicodříavnega prvenstva iti s tem v ligo Goodyear, /a to jim je /manjkalo nekaj spc^r-inc f^ročc in ludi nekaj znanja, niortla bi bila dovolj malo 'daljša klop', kol rečemo... Pivenstvoje torej koneancv vendar S(w(atijčani ne počivajo, s treningi Ixxlo nadaljcv;divse do konea junija. Kot sov Šoštanju različni treneiji že večkrat poudarjali, je ključ do u.spcha trdo deli\ zato ga nili sedaj ne nameravajo zanemarili. Ciiavno delo pa čaka ^daj upravo, s;ij moni oblikovati ekipt^ /ii prihodnjo sezono, pt^gotlbc pa se z izjemo Salihu Nnhanoviču izicčejo vscrn ključnim igraieem. Najverjetneje pa bo Šoštanj zapuMil izvrstni sin'>ktmijak, kije leio«»vixiil niektro, sicer ludi doktor fi/ike. Ante Pe« rica. ki naj bi pwvA.'! ekipo Uiskega. Liga Cioodyear pa je motiv tudi za nekatere igralee. ki ^a pt) z;islugi ixiličnib predstav v letošnji sezoni postali zanimivi tudi za ekipe, ki igrajo v nekolikih višjem rangu tekmovanj il. Po zadnji tektni minuli torek v Laškem povedali: Aille Perkii. IrriUT ICleklrc: »Ne glede na rezullal zadnje tekme occnjujent sezono kot zelo nspesno- Čestitam igralcem za velik Lriici in vložene napore preko ccle sezx>ne in tudi za prikazane igre,« iVIilui Čincr kaiHian Mcklre: »>Na sezono moramo gledati kot na največji uspeh v zgodovini kiuba. DhIí smo vse od sebe. sše pred dvema letoma smo se bor\\i za obstanek, sedaj za sam vrh - U^ je velik preskok. To je dobro za košarko v Sloveniji, saj je ena kvalitetna ekipa veC, ki je vsaj malo primerljiva z ekipami, ki igrajo v iigi Goodyear. Uspeh za korda tudi znjuija. Mislint pa. da je za nami dc^bra sezona, zacWoljen sem tak<^ s wojo igns kot igro eelo-tne ekipe, saj smo dosegli reziillat, ki ga ni o<\ nas nihče pričakoval.« Sdlili l\iiiiaiHivic. ígnHcť l'^Jcklrc: »Sezona je bila Sc bi>lj^a ko: lanska. Veliko in napi>mo smo delali, kar se nam je ob koneu obrestovalo. saj dntgaOc ne bi njogli doseči izvrstnega petega mesta. Upam, da bomo ta uspeh ^ kdaj pon^ivili.» IMaihio lUiršic. IgrakT Kk^klrc: »Ce pogledam v eeloti, je bila sezona zelo uspešna. Z nekaj več sreče in tudi znanja bi se lahko uvrstili ludi v le/ko pričakovano Goodyear ligo. a se nam pač ni izNk>. Pokazali pa sn)o, da se lahko kosann> tud i z najboljšinti ekipanti v Skweniji, tudi z evropsko 01 im-pijo, s katen> smo trikrat zelo kvalitetno odigrali. Tako osebno kot ludi ekipno mv>ram sezono »vcniti kot uspešno.« ■ Tjaša Rehar Foto: vos Tek pod vročim soncem Ro(i tabornikov Bistrega pi^toka Muta je minulo nedeljo, 29. maja, lepo izvedel 41. t^omi^ki tek. ki se gaje luleležilo okI^')g U»n tekačen^ iz vscIi konec v Skwe nije in Avstrije, veliko pa je bilo tudi teku3(»valeev iz Velenja. Tek na Miilije 5tel za staje rskivkon>šk i tekaški pokal in akcijo Sliwenija teče za zdravje. Zupan Mute Rtís Kralj je pred p^xlelitvijo priznanj čestital tekmovalcem za doseřenc uspelie in jih že ptwabil na 42. taborniški lek kot oajsia-rejSo tovrstno tekaško lekntwanje v Sliweniji. V glavnem teku na 8 km je zmagal IgorŠala-nnm, »Tu sem zmagal pred sedemnajstimi leti. danes pa sem p<'>kazaî mlajšim lekučom. kako se /magiyc,«je povedal po teku. Poleg Ivančičeve iz Ormoi^a sla bila junaka teka tudi ravnatelj osnovne Sole iz Radelj ob Dravi, ki je imel ob koneu teka močno spoilbudo svc^jih učencev, in seveda Ludvik Jerčič, ki je koi ustanovitelj taborni škega teka na Muli leta 1960 tokrat pritekel ^koz.i cilj kot zadnji. "»Nevcijetno,« se je slišalo iz vrst mladih navijačev. Naslednja tekma za Štajersko-ko^ii^ki pokal bo IH.junijavMislinji. Najboljše uvrsi itve velenjskih tekačev: v teku na 8 km je med veterani do 59 let zmagal Branko Kljub vročemu soncu )e tek na Mati tepo uspel Vanček (ŠD Gorenje), tretje mesto je med članicami do 49 let dosegla Sonja Mlakar (Virus), četrta sla bila Primož Vedenik (AK Velenje) med člani do 29 let in Milan Zupane med člani do 49 leU šesti in sedmi sla bila Boštjan Ostrički in Samo Timpcrc (oba (îorenjc) med člani do 39 let. ■ Hlnko Jerčič Tako so igrali Finale slovenskega rokometnega pokala Tekmo zo prvo mesto Celje Pivovomo Loško - Gold dub 37:40(33:33, 18:15] Zo tretje mesto Gorenje - Termo 31 :30 04:13) Gorenje: Podpečan, Prošt, Skok, Tamše 1, J. DobelSek 1, Bede-kovič, M. Ošfir2. B. Oštir4(2) Sovič 4, Sir1< 7, RutarS, Simon 3, Zrníce (1), Marušič. Poliinaie Celje Pivovarno Loško -Gorenje 25:22 (9:12) Gorenje: Podpečan. Prošt, Skok, Tamše 4, J. Dobelšeki (1), B. Be- dekovič, M. Oâtir2,B. Ošllr1{1), Soviči (1),Sirki, Rutarl,Šlmon 3,2mić6(2), Marušičml (1). Gold Club-Termo 31:29 (13: 14) 2. krog NoHo-Rudor 1:1 (0;0) Ridar:Joslč. Kijanovič, Je-seničnik, Soflič» Rahmanovič, Mujakovič (od 83. Slankovič), Koleno, Borštar(od67. Hankič). Strelca: 1:0-Bukovec (65), 1:1 -Stanković (85) Factor: Šmartno ob Poki 4:0(1:0) Šmarino: Čeíofíga Travner, Lu-kenda, Rlipovlč (od 55. A. Podgoršek), Burič {od 46. S. Jelen), Slrumbelj, Ukovič, Pranjič, Ples- nik (od 46. Prašnikar), R. Jelen, M. Podgoršek. 2. S^l., 32. krog Rudar: Uvor3! 1 (0:1) Rudar: Jožic, Rahmanovič, Je-seničnlk, Mernik (od 4. Stanković), Soítlč, Mujakovič, Kolene, Borštnar, Ibrahimović, Sprečakovič (od 85. Slrankovic), Grbič. Strelci:0:1-Biščan (34). 1 :1-Ibrahimovič (56), 2:1 - Ibrahi-movlč(58),3:1-Grbič (83). Šmartno ob Poids Ixola-i^geto 1:1 (0:0) Šmartno: Celotiga (od 58, Pusov-niki), Funtek, Lukenda, Rlipovlč, Jelen, Podlesnik, Luković, Veler, PlBsnik, Prašnikar M, Podgoršek Strelci: 1 ; O-Jelen Rok (60), 1: 1 -Čauševič Edis (75) Izidi: Dravmja-AluminijO:5, Svoboda - Nafta 1:1, K. Dravograd - Krško 0:1, S. Triglav -Factor 3:0, Šmartno - Izola-Ar-geta 1:1,Rudar-Livar3 :1. Vrtsni red: 1. Rudar 69 (73:38), 2. Nana67 (66:28), 3. Svoboda 58,4. Dravinja 68, 5. Koroška Dravograd 51,6. Livar 49,7. Aluminij 44,8, Supernova Triglav 43, 9. Factor 30,10. Krško 38,11. Izola-Argeta 19,12. Šmartno 5. Lestvica strelcev: t Ibrahlmovič (Rudar) 32,2. Dominko (Mafia), Vidojverič (Dravinja), Boršlnar (Rudar) po n15... 3. SINL-v/Ju)cl Bistrico - Šoštanj 3:1 1, Zavrč, 51. Palonma 49, 3. Stojnci46,4.Vere2ej42,5. Po-hone41 ..,13-šoštanj14,14. Bistrica 13. NA KRATKO liV v liCip/i^Li V McnuijI v s<>hoU>, 4. junija. Ki v Leipzigu v Nciiicij i evropsko ckipmi prvenci vo v karaicju. N.1 tem Ickniovaiiju nastopa veliko število ekip. kar je posledica rc-gijskodoločciíih ekip, Ib ponicni, da imajo nckalcrc cvrt'ïpskc države vcC re^ij in lako laiiko prijavijo več ekip. Skweiiija ima eno regijo, /n-stopali pa jo bodo naslednji lekinanid okriljem Karale /veze Skwenije še zaključni turnir, in sicer ekipjio dansko dr?.avno prvenstvo, na kaiei eni Î'xiléani hranijo naslov državnega ekipnega prvaka, ki so si ga priKmli v postavi Mladen Stojnic, Maljai^ Končina, Marko Stopař. I\iiii Kokol norma /a mladinsko SP v Ljubljani jc bilo dmivno srednješolsko prvetîstvo, na kaicrcni so ixilíčno na.siopile ludi mlade atletinje AK Velenje. Nina Koko I je z osebni ní rvkordoni fiOf» ctn v skoku v daljino dosegla poleg norme za itilajšc mladijike še normo za mladinsko cva'"p-sko prvenstvo ter poslala srednjew^lska tližíivna prvakinja. Naslja Krunierje s časom 2.57.15 zmagala v teku na 1(HX) m, Kaja Rudnik pa je bila tretja (3.00.85). Najboljši rezultat po niadžiirskih tablicah pu je di>segla Maja Milia-linec v teku na ItKi m s časom 12.14. /nia^a Tamarc IVIailliiuvit na dvohojn s lil \aško v Sisku je bil konec paHckIega tedna meddržavni dvol>ť»j kadetskih in mladinskih plavalnih reprei^enlancJlrva^ke in Slovenije. V slovenski kadetski rcpre/entanci so nastopili velenjski plavalci 'lamara Mar-linović. Nina Drolc in Jože I31ažina, med treneiji, ki reprezentanci v(xiili, pa je bila ludi Vera Pandža. OI^kî plavalki sta $ s-vojimi uvrstitvami bistveno pripomoči k skupni zmagi Slovenije z 238:177 tixkami. /.nui^alaje rudi slovenska mladinska repiezenianea. Rť/uUati: Kadctinjc - IfH) m prsno: 1. lamam Marlinovié 1:20,12; 21HI m prsno: 2. 'lamara Martinovié 2:48,06; IW) m prosto: 2. Nina Drolc 2m m pmsio: 2. Nina Drolc 2:14.47; m m prosto: 2. Nina Drolc 9:49,21. Obe plavalki sia nastopili tudi v/magwiti siafeti Slovenije 4 x llK^ m prosto in 4 X 100 m mešano. Katlťli - m m dclflnj 4. Jože Bla/ina 1:04,97. Spel kupica medalj xa Velenjiaiic Čeprav se tudi namizmneni^ka sezona ptvasi hlii^a h koneu, so tnlajsi igralci NTK Tempih Velenje §e vedno zelo aklK tii, V solxMo, 28. maja, je bilo v Radljah ob Dravi prvenstvo SV regije 7a mladince in mladince, na katerem so igraiei Tcmpa spet osvojili kopico medalj.ivd tega dva regijska naslova. Največji uspeh je dosegla lamara .lerič, ki je v posamični konkurenci osvojila regijski naslov in tako lepo zaokrožila svinjo letošnjo uspešno sezono, ki je hkrati tudi njena zadnja v mladinski konkurenci. Ivana /era je v isti konkurenci osvojila bnv nasto medaljo, skupaj s'lam aro pa sta v igri dvoj w osvežili srebrno hîc-daljo. Med mladinci je v pi^saraičnt konkurenci Jernej OŠkwnikosvrtnem srečanju Bologniada vBologni v Italiji). Lep uspeh je na 1. TOP 12 turnirju za mlajše kadete inkadetinjc v Logatcu dosegla indi Polona Belavic, ki je v drugi skupini le z dvema p*ir;i/oma i>svpjiUi tretje mesio in lako najlepše AikljuČila leio.snjo nadvse li.speSno sezono NTK Icmpo Velenje. Tekmovali v Bili Za tekmovalci laekwondo kluba Skalaje 5c zadnje mednartxluo tek-miwanje v leto.šnjem Mskcm letu. Udeležili so se 10. Nurko cupa v f azinu v Bosni in I Icra:gtmii S tekmiwanja. kije bilo tiamcnjeno vsem starostnim kategorijam. Si) se vrnili zelo zadiwoljni. /late medalje st) osvojili Unw Ruprcht (dečki, forme, rdeči pas in boibç, -45 kg). Staša Lipnik (deklice. Ixn-be. -45 kg). Sarah Sobota (deklice, forme, nnneni pas) in Darja Skri (mladinke, forme, rumen i pas). Druga mesta so za.«ctlli Bi>nii Sobota (dečki. lx>rbe.-?5 kg). StaŠa Lipnik (deklicxN forme, rdeči pas) in Tanja VerbtHen (članice, fomie, modri pas). Z dvema iretjima mestoma pa seje domov vrnil Aljaž Zvi-karl (dečki, forme, mcxiri pas In borbe,-41) kg). Sniiic arski skoki - Pi icelek lekmovaliie se/one v Mengesu jebilavsobt>to meddrnstvena tekinaob otvoritvi novih skakalnic za cicibane in dečke do 11 let, na kateri je nastopilo kar 69 mladih skakalcev. Nastopilo je tudi $esl skakalecv SSK Velenje. V ka-leg^Tiji cicibanov do 9 let je Matevž Samec zasedel L3.. Anžc Opresnik 23.. Vid Vrhovnik 27„ Patrik Viiez35- mi Blai?.Sluga38. mesto. V kategoriji dečkov do 11 let pa je Urh KrajnČan kljub rekoixlu skakalnice >»sedcl drugo mesto. V polnem /agonu pa jc tudi organizacijski komite revije sniučju^kih skokov Velenje 2(KJ5, kateremu ictos prc dokazal, da p^>leg flo-rcla obvlada tudi meč. Jaka Šuligoj je bil vkaiegoriji kadetov deveti. Pri kadelinjah sta se dobro borili Maja Plazar in NcžkJi Selan. kije osvojila 7 mesto. L(lt)šnji nuij \v razkril kar Dckiîj noviíi Ijubezinskih parov, (klliťcíi n)kili, Rudar [)a je spel prvoligaš! Nemanja Jozić nadarjen Kudarj(»v vratar, se je odloeil. da spremeni Irizui^i. Vlorda je idejo dobil na Nizozetnskein, kjer so znani po nekonzervativnein okolju in oi)lafenju. kj(»r je l)il fant na preizkušnji- Žebli so ga tudi vsara-je\í5kem íieleznieanu. Gvek pa ima upanj(\ da bi) ostal kar v Rudarju, sploh sedal, ko bo ta spd v prvi li^i. I^Yizura je pa dolnja, ni kaj! Kak() prvprcťili predčasen i/.liv? Trideset (^dsiolkov ko- likor naj bi jih imcio težave sprc-zgodnjlm izlivom, bo lahko v prihodnje lo rcSilo s posebnim zdravilom. Strokovnjaki In znanstveniki Si> se z novim zdravilom, ki so ga poimenovali dapoxctine liidrokiorid. seznanili na le mi skupiêini ameriške urološke zvezo. Zdravilo naj bi piweCevak^ nadZíT nad i/iivi>m, za-di>voljslvo in spolno dejavnost. Če bi>do zdravilo <5dobrile vse prislojne insiiUicije, l>o dapoxe-line prvo zdravilo, ki bi reáilo lei^ave. povezane s prezgodnjim izlivom. Dajxïxeline je v zadnjih dneh končal zadnjo fazx> teslira- nja, rezultati pa so presenetljivi. Skoraj dva lisoČ moških, ki jc zdravilo preizJiiiáalo. je izjavilo, daspomoćjo dapoxciina lahko veliko l'>olje nadzira izlrv in da so zaradi tega veliko bolj zadovoljni s kakovostjo spolnega akta. Siecr pa ima težave s prezgodnjo ejakulaeijo med 27 in 34 oilstotki vseh moSkih v razliî^nih starostnih skupinah, kar je veliko veČ od tistih, ki trpijo zaradi nezmoînosii erekcije (teh je med 10 in 12ocklotki). Poloimi prvih Ijndi Pripadniki plemen indijskih otočij, ki ftí veí ko\ lO.OOn iei živijo v "genetski i"*saniilvi",sonep(> sredni potomci prvt^Jnih ljudi. Skupina indijskih biologov centra ?ii celično in molekularno bio logijo iz mesta Hyderabad je prouCila DNK kakih de,«et pri-padnikov plemen Ongc in Andaman, ki na otokih Andaman in Nicobar ?.e več kot 10.1X10 lel živijo v "genetski osamitvi". Pripadniki plemen so se pred najmanj 50.01X) leti priselili iz AlVike. Objavljeni rezultati razJskave kažejo, da so ta plemena polomci "najstarejših prebivalcev sveta in da so bili njihovi člani del prvih skupin sodobnih ljudi, ki so priili iz Afrike," je dejaJ direktor centra Lalji Singh. Pripadniki teh plemen imajo afriške poteze, proučevanje njihovega DNK pa kaže, da so pcwczam z Afriko in da so prispeli v Azijo po morju, je dodal. Njihcrv mitohondrialni DNK, ki ga prenašajo izključno matere, bi lahko pripisali genetskim koreni* nam "afriSke Eve" oziroma "pra-matere človeškega rodu".'Ib naj bi bila Afričanka, ki je živela pred 150.000 do 2i)0.0(X1 leti, njeni potomci pa so Afriko začeli zapuščati pred 50.000 do 70.000 leti, je k pojasnil Singh. 'Ti oločani morda skrivajc^ ključ skrivnosti nagega porekla. So odprta okna v preteklost in moramo jih zaščititi," je ôoàai indijski zjian-slvenik. Indijska vlada ni spodbujala .stikov leh plemen z zunanjim svetom, ker je želela ohraniti njihove tradicije in se iztigniti morebitnemu stiku z boleznimi, na katere niso odporni. Rimljani so nosili (lokiilenkc 13 r i lanski arheologi trdijo, da so Rimljani nosili nogavice in odprte sandale, da bi se Ziii^itili pred mrazom, medtem ko so («vajali Britanijo. Rimski zgodovinar in književnik Tacit (n>jen okrog leta 55 pr. n. umrl okrog leta 120 n. it.), je pisal, Jaje pt^dnebje v Britaniji "?m\o nevarno, s pogostim dežjem, vendar brez skrajnega mraza". Znano je, da so rimski vi->jaki nosili nogavice pod v)st>kimi usnjenimi obuvali, da pa so jih nosili tudi s sandali, je za zgodovinarje novost. Dokaz so našli na držalu britve, pre d met a^ ki so ga med več Visoč drugimi predmeti našli na najdi^'u Pier-cegbridgc blizu Darlingtona na severu Britanije. Dr^^lo je oblikovano koi človeška nc^ga s stopalom in "zdi se» da jc ta noga ovita s pleteno volneno nogavico v vzorcu ribje kosti", trdi Phi-lippa Walton z univerzitetnega Muzeja antikevNew-castleu. Dr/alo jc nedvomni dokaz, da so Rimljani nosili tk^kolenke in nanje obuvali sandale, s Čimer so vzpo-.siav iti modni trend, kije Se danes marsikje "in". Kaznivo (llno razpn>« dajo. Prodajajo vse m(»Koce. pa vse^n<» nekateri menijo, du spisek ni Čisto popoln. Na r\jem hi se moral /najti še kdo. Brezskrbnosf Z4>pe1 je slisti, daje naše morje precej uma/ano in za kopanje ne najbolj primerno. Mmt^ih Slovencev taka <»p<>/orila ne pn/^ide-nejo. Pri tem ne mislim tistih. ki lahko pnv<»ščy<> morje v eksotičnih krajih sveta. Dovoli policistov v Velenju je bilo vsaj konec prejŠnjej^a tedna do* vfilj p4ilk'istov. Celo Itijih. A kaj, ko so se ukvarjali predvsem s svojimi težavami Odprta šola v Šoštanju so pred dnevi pripravili en dan odprtih vrata nove Šolo Karla ])estovnik;i pa naj hi |)4>drli junija. Do-koncnc»! Zaprtie Zaradi nedeljskega zaprtja trgovin je vse več odprtih vprašanj. Zbežala \e Jolanda Ceplak je najprej i/ Velenja /bežiila v Celje, /.daj pa v pravi ev-nipski raj • v Monte Oirk). V davčni raj. Čeprav noce govoriti o svojih prihodkih^ seji mora in selitev kar splačati, saj so stanovanja v Monte Carin malo dražja kot v Celju. Kdo in koliko s kmetijskega ministrstva so i/)iinili pomembni dokumenti. I.^čejo jih skladno s secbnjimi kmetijskimi opravili. Kot i}*l(> v senu! Gorenje uvaža Obiâijno govorimo o renju kot velikem i/vo/-nikti. /daj pa slišimo, da so se odtočili tudi /a |Kh meml>en uvo/. Uvo/ili so trenerja in dva igralca. Rokometno Cîorenje, seveda! Uvo/. trenerja naj l>i bila tudi dobra poslovna potega pravega Gorenja. l'vo/. za večji Íz>'ozÍ PRILOGA DOM Nakup, gradn a ali obnova nepremičnine je velikastvar.TaKOveJika.dajotmsvetcvanja finančnih strokovnjakom in pomoči stanwsnjskega kredrta posame^^ik festetka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagqen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se glasite v najbližji poslovaíníd NLB ir> skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tuói na spletnem naslovu www.nib.si ter na brezplaôil številki 08015 85. o ljubljanska banka LJubl}*ntkM bêala Qabliën* Urejanje naših bivalnih prostorov je gotovo ena najpomembnejših in najzahtevnejših nalog, k/ s/ jih v domačem okolju postavijamo v svojem življenju. Ob lastni kreativnosti in uveljavljanju višje ravni bivalne kulture se nam seveda neprestano porajajo nove potrebe^ želje in ideje^ za katere menimo, da jih bi bilo dobro uresničiti v lastnem domu. Od ideje do morebitnih načrtov, izbora materia^ lov, iskanja primernih ponudb in izvajaicev je pogosto dolga pot, kije ob številnih možnO' stih še ena najtežjih, najbolj stresnih, za marsikoga pa tudi najprijetnejših n^log do uresničitve končnega cilja. Današnja priloga je pripravljena tudi s tem namenom, da vam pri' bliža vsaj del ponudbe na tem področju. Morda vas spomni, da bi bilo dobro poklicati tudi katerega od ponudnikov, ki se to« krat predstavljajo. Bodite prepričani, da bodo vašega klica veseli. 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! NOVO. NOVO, NOVO, NOVO, NOVO, NOVO, NOVO, NOVO Od sedaj dalje smo naše poslovanje razširili z novo ponudbo storitev. Ponujamo Vam: - organiziranje izvedbe sanacij ter obnov stanovanjskih in poslovnih prostorov - organiziranje in pridobivanje potrebnih dovoljenj za gradnjo, - nadziranje gradnje, - izdelava prodajnih pogodb, - izdelava cenitev,... ISO 9001:2000 Q-387 Kaj je potrebno storiti pred dopusti? Pred vrati jc čas dopastov in s tem ludi čas, ko sc za nckiij dni odpravimo od doma. Pred tem moramo poskrbeti za zascilo našega stanovanja, da nc bi prišlo v času naše odsi^ino-sti do povzročitve materialne škode. Veliko lahko za varnost svoje nepremičnine poskrbite sami. Pred odhodom preverile: - čc so zaprte vse vodovodne pipe v stanovanju, - če so aparali izklopljeni iz eIeklroomre?:ja, -če $0 zaprta okna, - če so pogasnjenc vse iuči, - čc sle zaprli plin. Pri odhodu c^veslite svoje najbližje, da odhajate na pot, prosite jih, da vam redno praznijo poštni nabiralnik, zalijejo rože, odprejo okna ter prižgejo in uga.snejo iuči tako, da vaša nepremičnina na zunaj ne bo dajala vpisa o zapuščcnosti. Ko ste opravili vse to. se lahko brez skrbi cxipravitc na zasluženi dopust. Pa srečno. Upravljanje s stanovanji d.o.o. Kersnikova 11, velenla TEL: 03/ 898 16 00, GSM: 041/665 - 223 Posuta jeklena kritina letno garancijol 03/ 898 48 62 I'^Jtwig^j^HoifyvDsK STRIP d.0.0.. Kajuhova 332S âoilanj řeoWU^enl krovec In inhruMor krH\ jedilnica Calligaris darilo ogledalo, vvrednosti 33.100 SIT dnevna soba ali spalnica Mercury darilo stojalo za časopis, v vrednosti 38.050 SIT kuhinja Essebi darilo sesalnik, vvrednosti 34.990 SIT Obiščite prodajne salone pohištva Maros! Maros Celje, Celeiapark, Aškerčeva 14. 3000 Celje, 03/49 18 270 Maros Ljubljana, BTC dvorana 2, 01/58 62 480 Maros TPC Slovenska vas, pri Brežicah, 07/45 74 072 www.maros.si daruje za rojstn i dan. Salon pohištva Maros letos praznuje 15. obletnico svojega obstoja, zato vam v mesecu juniju ob nakupu dnevne sobe ali spalnice Mercury, jedilnice Calligaris ali kuhinje Essebi podarimo še privlačno darilo. r Mams skrbno izbrano I 2. junija 2005 «»^ĆAS PRILOGA DOM 77 Pojjcije Manxsp raznu je le los 15. rojslni dur. /.c od samega zaCetka nagega ohstoja sc /ave-damo, daje eden najpomembnejših dejavnikov prijetnega bivanja in poću'ja v domu prav golovo pohi.stvo. zato v želji, da nai^im kupccm ponudimo maksimalno zadovoljstvo, neprestano sledimo njihovim željam in sc prilagajamo njihovim zahtevam, Man"» sodeluje / vrhunskimi proizvajalci pohištva tako iz tujine (Naîuzzi, Calligaris, Mercury, Snaidcro itd.) kol tudi z domačimi proizvajalci (Ilcs, Al-ples). Izdelke, ki so predstavljeni v naših salonih, odlikujejo visoka kaktwosu moderen dizajn, sodobni materiali, pestra izbira barv in, kar je najpomembnejše, dostopna cena. Poleg ugodnih nakupnih pogojev nam je uspelo doseči šc več - v Marosovih salonih je pohištvo tujih proizvajalcev cenejše kol zunaj meja Slovenije! Podjetje Maros se lahko pohvali s iremi bogato opremljenimi saloni. Največji in najbolj prepo7naven je ljubljanski salon, ki se nahaja v nakupovalnem središču BTC. Zaradi svoje velikosti v njem raz.siavljamo naso celotno ponudbo sedežnega in ostalega pohiStva. V Slovenski vasi, v bližini Brcžie, tr*iiu>nM5Bi VAI9VI C Magnezijeva anoda Preitom, sodobno o|irainl)n gradbeno-^onkl conter MIX ©síHmfl ÈŒSîn? CKïm© SSS D bAd mm Mix d.o.o., Ljubljana PE Velenje Kosovelova ulica b. š. (Selo) Tel.: 03/898 60 50 03/898 60 56 Fax: 03/898 60 55 E-mail: mix. velenje@slol.net Internet wwtf.mix.si Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7- do 18. ure sobota od 7. do 13. ure Pri nakupu bojlerja Hotline vam PODARlIVlO obtočno črpalko GRUNDFOS UP BASIC 25-40-180 Akcija dp)20 6. 2005 Stroški gradnje Da bi vsak investitor vnaprej vedel, v kakšne finančne obveznosti se pixiaja, je gradbena široka razvila vrslo uporabnih metod za Í7radun sIroSkov gradnje - najzanesijivcji^a je seveda i/kustvena me-loda, ki temelji na znanih stroških v istem ćasovnem obdobju realiziranih gradenj. Će na primer stroSek gradnje povprečne stanovanjske hiSc delimo s kubičnimi metri njene pros-lorninc, bomo vedno prišli do dokaj zanesljive in podobne i^levilke - tj, okrog 60.000 SiT/m3 (260,00 EUR/m3). Podatki veljajo za cvrop,ske razmere, pri nas so li sircx^ki ponavadi žaJ nekoliko višji. Vendar je zelo koristno poznali ludi strukturo posame^ih sirc^kov gradnje povprečne stanovanjske hiše v naslednjem približnem izjačunu: ih^risne dimenzije objekia 10 x 10 m, višina ob-jekla^etaže (-8,0 m) 8(10 m3 X 60,000 SIT/m3 = -48.000.000 817 Zanimiva je ludi približna strukturaeeloineeene povprečne graJnje (glej tabelo). Za konce naj omenimo Še eno možnost predhodnega cKenjevanja vrednosti investieije, lo je, da bodočo izdelano kvadraturo objekta množite s povprečno vTedni*iljo 700 - 800 EUR/ni2. Zopel pa naj omenimo, da jc končna vrednost investicije v največji meri odvisna od želja in sposobnosti investitorja. zemeljska dela 1.9% temelji 3,0% stene (zidovi) 22,0% stropovi 10.0% stopnice 2.6% strešna konstrukcija 3.0% streha-kritina 3,2% žlebovi 1.2% skupaj do ili. gradbene faze 46,9% notranji omet 6,0% zunanji omet-fasada 3,0% vrata 5,0% okna 5,0% tlaki 10,0% zasteklitev 1.5% pleskarska deia 6,0% elektrika in sanitarna dela 5,0% ogrevalni sistem 6,0% oprema kuhin.ie in kopalnice 5,6% skupai tDO% Prednosti pločevinastih streh Lahka koviaska kritina je narejena iz pocinkanih jeklenih plošč z aJueinkovo zaSčito, kar skupaj s poliestrskim nanosom ziigoiavlja izjemno trdnost, vodotcsnosi in obstojnosi barve. Oblikovana je tako kot opečni prolili. S lem ziidosti zahtevam tradicionalnih stilov, kakor ludi modernejši arhitekturi. Kritina ne abstirbira vode, kar pomeni, da meteorološke spremembe (zmrzovanje/odtajanje) nimajo škodljivega vpliva. Kritina dosega tudi najvišjo stopnjo odpornosti na ogenj. Majhna leJ:a strešnikov (6,5 kg/m2) pomeni prihranek pri izdelavi nove strešne konstrukeijc. Minimalni zahtevan naklon za polaganje .strešnih plašč je 7® ali Kritina je zaradi dvojnega spojnega sistema izjemno odporna na veler (220 km/h). Kritina ima tovarniško izdelane ludi vse zaključke (t^brobc, slemena, veierne zaključke), ki so narejeni iz istega materiala. Zaradi vseh naštetih lastnosti lahko proizvajalec mirno da 50-lctno garancijo na material, pooblaščeni izvajalci pa tudi do lO-Ictno garancijo na delo. Tigokop d.0.0. Pakfl 40/1 Velenle Tel.: 03/ 897 02 50 GSM; 041/627 3Ó2 E-mall: 1igotop.sanndk@slo(. net Generalni zastopnik kritine COVER5YS v Slevenili in Voi krovec • Jekleno streina kritino s posipom Iz norovnega granuloto EítlaííMn^ DssajosCiEsOop RIKÏÏP loke 40.3333 Ljubno ob Savinji Tel. (13/839 04 36J»: 03/839 04 31 www.rihter.st E-mall: prodaja@rihter.si ^POŠTAJNER Dtopdom •kupina Za male in velike mojstre. Odlično založena trgovina z gradbenim materialom Zarmljivo NAJUÚODNEiáE CENE daleč naokolll he spr6^e|te akcijski cen Izdelkov 9kuplnd Topdom! Ravne 21,3325 ioštanj telefon: 03 69 70 d90 www. postal ner.Gom Končno svoj dom Nizke obrestne mere in odplačilna doba do 25 let. Banka Celje nudi stanovanjske kredite vsem, ki se odločate za gradnjo lastne hiáe, pod zelo ugodnimi pogoji. Celoten znesek kredita vam bomo nakazali na vaš račun, vi pa si lahko vzamete kar 25 let časa, da nam ga vrnete. Tako si že danes lahko postavite svojo sanjsko hižo in jo po nizkih obrestnih merah počasi odplačujete. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka« ((Gmdzmô) || banka celje Banka Cdje dd, v^ddnikova 2,3000 Cc^c, id: 03 42210 GO, ^ 03 422 U 00, c-niail infoebanka-ceijc si, lu^://www.baA}a-aH^ ss PRILOGA DOM Senčila Za zabito pred vročino, ki v proslore prodira skozi okna, uporabljamo ra/lična senčila. K(H.O Smil.A Rt>lo senčila so dekorativna in preproga za upravljanje. Lahko so prosto viseča, kaseina ali vodena v aluminijastih vodilih. Moi^na jo montaža na okensko krilo, steno ali strop. Upravljajo se z v/.mei;o ali regulacijsko vcrižieo. Izdelana so lahko iz blaga, imprcgniranega, PVC ali SCREEN platna. Blago jo potiskano £ različnimi motivi ali pa je enohiirvno. Izbirate lahko med roloji, ki vam proslor zatemnijo, ga zavarujejo pred vročino (odbijajo vročino) ali dckoralivnimi roloji. pijsi; si;i\(;iLA Pliseji so sončila iz tkanino, zgubane v obliko harmonike. Lahko se dvigajo in spujičajo. Glede na vrslo tkanine sc upo- rabljajo kot dekorativna zavc.sa, kol senčilo, /a zalemnilev... Zadovoljijo šc lako zahtevnega ku|xa. Primerna so za vse oblike oken, od klasičnih do oken naj- različnejših oblik (trikotna, trapez. polkrožna...). Narejena so iz policslerske antistatične tkanine, kar preprečuje nabiranje priihu na zavesah. izbirate lahko iz široke palete barvnih odienktw in med različnimi dekoralivnimiv/orci. Plise senčila so lahko: - zaiemnilna -zatemnitev prostora, - dekorativna - zmečkan videz tkanine, različne prosojne tkanine, - izolacijska -z metalnim nanosom, namenjenim odbijanju toplote. Izdelana sc') po meri in sc lepo prilegajo vsem oblikam oken. Pritrjena so na okenski okvir, lahko pa tudi na steno ali strop. Odpt>rna so na visoke temperature in vlago. Vzdn^evanje le vr>tc senčil je eni'JStavno. KOlJlTi; So najpogastcjAa zaSčita proii vročini in otežitcv morebitnega vloma. I/delane so iz lesa, PVC ali aluminija. PVC rolete imajo lamele izdelane iz kvaliteinih plastičnih mas. Lamela je trdnejSa zato, ker je predeljena s pregradnimi stenami. Na voljo sov široki paleti baivnih odtenkov. Aluminijaste rolete so polnjene sS p<^li ure lanom, so dober zvočni in toplotni izolator. Lamele so večplastno lakirane in žgane. Odporne so prot i vremenskim vpliv<5m, UV žarkom in mehanskim poškodbam. Matirana površina letev sc odlično ujema z barvo fasad. Rolele so lahko nadokeaske, podometne ali nadokenske omarice. Upravljajosc rcčno ali na električni pogon. ZALlIZIJi; Aaluzije so senčila, narejena iz vodoravnih Alu ali lc.senih lamel različnih .^irin. Namenjena so zaSčili pred soncem in nezaželenimi pogledi. Pripomorejo tudi k lepšem videzu. Na voljo so v različnih barvah. Možno je dvigovanje in obračanje lamel. Medstckclnc žaluzije lahko vgradimovvsako standardno vezano okno ali vrata, v katerih razdalja med stekli ni manjša od 2Hmm. L \MKL[\K ZAVIISI«; Lamelne zavese so esteîska zabita pred sončnimi žarki in nezaželjenimi pogledi, namenjene tudi dekoraciji prostora. Lamelne zavese so tekstilni trakovi, obešeni na posebno alu- minijasto karnisOv ki s j5omočjo veriî^ice omogoča vrtenje trakov okoli c«iza 180®. Trakovi se prav lakos pomočjo vrvice po karnisi premikajo v določeno smer. Velika je izbira barv in barvnih kombinacij. Na voljo so ludi pralne lamelne zavese (pranje v .stroju pri 30 stopinjah) različnih vzorcev in različnih barvnih odtenkov. SCRIJ;^ SM^CII.A Velike steklene ptivršine poleti brc/senčil kar vpijajo neprijetno vnxiino. Prav zalo v poletnem času pogosto v/držujcmo primemo temperaturo v prostorih predvsem s pomočjo klimatskih naprav. Zunanja uporaba senčil SCREEN pa nam znamo /manji^ pcfrabo energije za hlajenje zraka. Studija je pokazala, da uporaba SCREEN senčil po leli tudi za 10 stopinj Czmanji>a toploiov pn«tora R^dnevi lahko skozi .screen gledamo ven, notri px nas ne vidijo. Pom"^) je ravno obratno, zato screen ni primeren za bivalne prostore, razen v kom-binaciji z drugimi senčili. SCT^EEN senčila"lahko po želji namestimo tako na zunanjo kot na notranjo stran oken. Mrežasta ikaninaje odporna pred ognjem, barvno obsiojna in ne prepušča U V žarkov. POLkNI'! Pnlkne so pomemben element, ki pris"peva k viiteu vjiSc hi^i Z lamokimi aL brez, s priljubljenim k'dxo omameniom ali le v standardni izvedbi imajo lesene, plastične ali aluminijaste polkne mnogo obrazov. Med bť)gatim izborom lahko najdete model, ki vam najbolj usirez.a. Zaprte polkne so ideabo senčilo in zagotav-Ijajo prijetno hladno bivalno klimo vvročih dneh. Ne varujejo le pred vremeaskimi neprilikami, temveč ludi pred vlomilci. KEMO řPLAST KEMOPLAST d.o.o., Drofenikova 7.3230 Šentjur Telefon; 03 574-30-01, Fax: 03 574-30-0^1 E-mail; lifo@kemoolost,sl http; wMv.k6moplast.sí talne obloge goto\4 parkefl laminoti t^iflne talne obloge preproge tapete zavese Izdelavo zaves Svetovanje, sfrokovno vgrodnjo. Več kot 1000 rešitev za Vašo tla. v novem razstavno prodajnem salonu v Šentjurju. Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE fUi 03/ 839 03 60 Fax: 03/ 839 03 81 TRGOVINA • VODOVOD • OGREVANJE Prodaja, montaža in servis Hitri krediti do 300.000 SiTdo 24 obrokov Klimatske naprave Panasonic Éà Sondni kolektorfi Avtoprevoznlštvo in gradbena metianizacija FRANC FAJDIGA Skomo es, 3325 Šoštanj [)«]8vno»i: • Upef provozi - gmdben« mcđHmU»cl|a - ntđce grMr|â • ruienjf objMov • gradnlft cwt • možnost nalema kOfnppMOfJev In manjie gradteire mehuilaclle {nabl]aet (iabe)» vlbraploUe. vodne črpalk«). WJIxc 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830 Vegrad, d.d., Velenje Stari trg 35, 3320 Velenje ^■vegrad-nepremicnín Gradbeno industrijsko podletjeVegrafljedružba 1 z 49-l6tnlm rodovnikom. Prepričano trtíí. da je v času svo|ega delovanja zrastia v močno gradbeno pod|elje, ki je v preteklosti nič kolikokrat dokazala, da se je pripravljena boriti za svoj prostorpod soncem. Vegrad ostaja med največjimi slovensiâmi gradbinci in med nafvečjimi družbami v Savinjsko-Šaleški dolini. Ponosni so, ker vedo, da sooblikujejo pravila obnašanja in delovanja v gradbeništvu, in to vedno znova uresničujejo r)a svojih gradbiščih. Vse to pa je mogoče predvsem zahvaljujoč njihovi usmeritvi, da spremljajo svetovne trende v gradbeništvu, osvajajo in uvajajo nove tehnologije ter uveljavljajo r>ove pristope in materiale. Trdno so odločeni ^di v prihodnje sooblikovali čas, v katerem živijo ter zaznamovati prostor, v katerem delujejo. fniHjiS Notranja vrata Včasih so noiranja vrala spadala v kalegnrijo stavbnega fK'ïhLstva. 'lb p<')meni, da p-a-dilelji polog oken in vhodnih vral Istočasno vgrajcvaji tudi nolianja vrata. Vrata jc vgradil kar zidar lakoj P") tretji ťazi gradnje. Z razvojem pa jc na-.slal suhomon(a/ni ptxJlx^j. ki je omogočil, da so vrala montirali šele po vgradnji talnih oblog. S tem se je seveda spremenil« vloga nolranjih vral in preskočila so v kalegorijo pť>hLstva. Vrala v tej kalegoriji torej nimajo le vloge /ijpiranja odprtine med dvema prostoroma, ampak je njihova vk>ga píxslala tudi estetska. Videz vrat se mora ujemati s konceptom hiše, lalnimi (Oblogami, barvami sten in vrelo pohištva. Vrata imajo v hiši pomembno vlogo, saj so del pohištva, ki ga večkrat dnevno srečamo, primemo, odmaknemo, primaknemo, zaloputnemo ... Odprla imajo svoj pomen, prav tako tudi /aprta, z njimi torej izra/amo ludi naše počutje in odnos. Površina vrat v hiši predstavlja velik delež vcrtikiibiih površin, zato ni vseeno, kaj vbi na naših stenah. 7.aradi takšnega pogleda na arhitekturo je nastala zelo velika pc^nudha riizličnihvrat na trgu. Ta so namenjena različnim okusom in tudi različnim potrebam. Vrata v sanitarije so npr.drugačna od vrat v kuhinjo, vhodna drugačna od kletnih, velrobvi drugačni odvratv kleti itd. Pri izbiri ni pomembmi le eena, ampak predvsem lunkeija in vrat v stanovanju aJi hLsi, kakor tudi estetsko manj kakovosten produkt. Bivalni prostor izžareva drugačno energijo, če so v njem naravni meteriali. estetika. (Cenejša vrata st) praviloma zgrajena iz iverice in folije ali kakšnih drugih umetnih snovi, kar pa dolgoročno pomeni večkratno menjavo usklajene barve in funkciji primerni izdelki- V taksnem prostoru se človek dobro počuti, zalo priporočam izbiro masivnih vrat za notranje prostore. V podjelju Melu, d. o. o., imamo v le namene zelo širok program za vse želje in oktise. Moderne dizajne, klasična vrata, funkcijska vrala iz riizUčnih vrst lesa, z r;izličnimi površinskimi obdelavami in vseh možnih dimenzJj lahko kombinirale z vai^im okusom. Na objekt pridemo izmerit odprtine in vrala Vam izdelamo po vaših merah in željah. Poleg lesenih vrat nudimo tudi stekiena vrata, saj imamo zastopstvo za znano nemško sicklumo, Pri leh vratih jc podboj klasičen - tevsen, krilo pa je v celoti ali delno stekleno. Sleklo je kaljem) in ni nevarnosti da se ho razbilo. Nasvet: pri izbiri notranjih vral je najpc^membnejša funkcija in estetika, cena naj igra še le d rugo vlogo, saj je poce ni nakup lahko dolgoročno tudi zelo drag in povzroča stalno slabo voljo. Alojz Selišnik Okenske police Marmor in granit sta naravna kamna, vendar je marmor občutlivejši od granita. Marmorje mehkejši k tel.; 03/ 541 61 10 Svetovaoje: GSM 051/ 337 318 ^^ Svetovanje, kakršnega še niste bili deležni. Prijazno in domiselno od ideje do izvedbe! ^ H Maribor, Partizanskac. 44. tcL; 02.25{H(v73 ^^ ^ Kako obnoviti vrata, okno Vsekakor jc pt^trcbno najprej odstranil i slaro barvo ali premaz, postopckpajc odvisen txl tega, na kaJcri osnovi je sedaj barva oz. premaz vral. Cc je nil osnovi alkidnihsmoi (oljnabarva),je jxi-trebno barvo najprej odstraniti s posebnim grelcem in nalo še OziOno odstraniti z lopatico. Cc pa so vrata Ic polakirana, potem jc potrebno najprej ixklranili lakirni premaz, tako da ga /bni-simo z brusilnim papirjem. V obeh primerih, ko je stara barva (ali prema/,) iKlsiranjcna, vrata najprej pobarvate s temeljno bai^a za les. Ko se temeljila barva dobro posasi, vrata pobarvale iic z barvo poljiihnih txltenkov. Vsekakor je na koncu vrala oz. les na splošno zelo priporočljivo še dobro pi>lakirali. saj s tem bistveno podaljšamo obstojnost iji življenjsko dobo lesa. TO IN ONO Kdai - kje - Icai Oven od eti bosle konfino izvedeti, kje delale napako. Bik od 22.A. do V' N Parinervasbovtehdneh resnovpralai.kajsedogaiazvami.lnne bo vam preostalo drugega, kot da mu nalijete čislega vina in mu poveste, kar se v vait duši nabira îq dolgo. Pri tem pa pazite, k^o daleć boste §11, Ce si želite ohraniti zvezo tn v niei le popraviti s^arl. ^^^^^ kjvdsnaiboljmcti|c.boditepievidnivbesedahjnde|8njiti Karsefinanc liče. se bodo počasi začele izbDliievatl.To vasbo vsaj malo potolažilo, saj dnevi, ki so pred vami. sicer ne bodo najbolj prijelni. Potolažite se s kakšnim nenačrtovanim, a drobnim nakupom Dvo|€ko od 21*5. do 21*6. Ženekajčasasenabira,seda|boudarlio Sajsepoznate.česevam glpfc vžf/l)en]Li kaj ne izide Qkokot bi hlelL vedno drv]e odreagiiate. Tokrat boste največ[o napako storili zato, ker ne boste molčali Ljudje pa so ▼^r pfivoščljivL sploh, če vidijo, da komu drugemu ne gre vse po maslu. ----' se \9m bo to že kmalu obrnilo kol bumerang, inzato ne bo [x\- jeiTKf. ko vam bodo celo giasrK) povedali, da steza naslaiosituaciiokrrvi sami To boste težko spreieli. Kot tudi to. da je včasiři življenje zelo krivično. Rak od 22.6. do 22.7. Imate neverletno srečo, da znate biJi več kol prijeten sogovornik in znale ljudem zlesti pod kožo le, da bosle nekomu zelo pomembnemu krepko zlezli pod kožo, nekdo bo zaradi vaših dejanj v preteklosti začel kovati vaše sposobnosti vjezde, karvam bo odprlo tudi tista vrata, ki bi siœr ostala sprta. To bo več kot c^tiž i^ s^o duto, sai so s^m nekateri ožji sodelavci v preteklih c&ieh zadali kar nekai udarcev, ob katerih niste ostali mimi. Živlienpe se vam bo umirilo, s tem pa tudi vi. $}?aini čas, saj ^e biii adnje dni precej napeli. Lev od 23.7. do 23.8. ^^^^^^ Imeli ste občutek, da vase življenje postaja mirno m takšno, kot si že ©dolgo želite. Pa tudi pod razno ne bo t^o. Sedai vas lahko krepko izda le trma. zato pazile, kako boste vr^sledniih dneh reagirali na čiste provokacije nekoga, ki vas ima odkrit namenspraviti na robživčnega zloma V ozadju so seveda poslovni interesi m deiw. kf |e Nevedno sveta vladar. Presenečeni boste ugotavljali, da je prav denar spremenit tudi nek2| tistih. ki sle|im doslej zaupati, v popolnoma nezanesljive, živčne osebke. Zato serajezanesite te ruse In na svoj razum. Devica od 24.S. do 23.9. v Sami nase ste iezni. ker r^siate in ne zmorete Izdane situacije. Sploh ?ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nadlega spleta Jasno vam le le. da si želite vvažem življenju veliko s^emb. Nimate pa ne volie In ne moči. da U znjíml aćeli spreminjati svoj svet. Tokrat b^e težko ^^^J čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v va^m lazmi^janiu Tudi vaši najbližji se ^lo obrnili proti vam Ljubezensko področje t» bolj mrtvo kot ne, alo p3\9m vsaj çi\ zdraviu m (inancah v teh c^eh kaže bolje. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Niste več na^ieni lenariti in preživljati dni kar tja v en dan, pa vendar vas bo verletno v to v teh dneh prisililo zdravje. Če ne diugega. se t}oste morali zamislili rud svojim početjem in počutjem tudi zato. ker seže nekai časa zavedate, da seprevečrazdaiate drugim, zase pa storile bore malo Ko vam bo začela vgrlo leči voda, se bosle prisiljeni spremeniti. In to bo že v naslednjih dneh. Vseeno se s svojim zdraviem ne igrajte sami, ampak presojO zaupajte tudi strokovnjakom. Povabiio na zabavo pa le spreimite • potrebujete ramreč sprostitev in pozabo Skorplion od 24.10. do 22.11* J, X Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh vladala panika jn čudno f^ vzdušje. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo doiďtnile. siajo pa vplivali tudi na vaš dosedanji položaj Zato ste pravzaprav upravičeno zaskrbljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo posuait, ldN(0pasezgodi, dabostemoralizgodboponoviii.Najbolje bo. da modro molčite in počakate na izid dogodkov. Predvsem pa službenih zadevnikar na prenasaile v domače okolje Partner bi imel hitro vsega čez glavo, saj potrebuje predvsem vašo pomoč. Te pa že nekaj časa nima, zalo mu počasi prekipeva. Strelec od 23.11. do 21.12. N Kose vam bo ravno začelo odpiiati. sebo ačelo lomiu na poti k us-pehu. Pa ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste ^ mogli vplivati. Bosle pa zato fsr malo nervozni, posledično tudi tečni Kar pomeni, da boste svojo slabo voljo prenašali tudi v svoje ^^^^ okofie. Bol|e bo, če jo sproščate s športnimi aktivnostmi Te vam iwnreč zelo korstijo, far že dobro veste in tudi občutite. Tako dobro, kot se telesno počutite v zadnjih tednih, se namreč že dolgo niste Še sami sebi ste vSeč. kar se pozna tudi pri koketiranju z nasprotnim spolom, uspeva, a ne? Kozorog od 22.12. do 20.1. Sami sle si krivi, da tudi vasi najbližji že nriaj časa czkonščajo vašo do-broto. Preveč pcç)tBtljiw ste "m preveč pridni, S tem da hočete i^diti vsem insenikomurzameriti.pasiiàvzadnjihcfnehdelalelevjoustugo Mncgi ur bodo menili, da ste navaden stabič. karse bo poznalo na več področji vše^žrvijere in dela. boste ;iecejnefvo^i 11 txez^jni.CïiÉitB se s tstiml, ki jim zaupate, ostale imejte na distanci Prve junijske dni preživljajte v nars^i. Vodnar od 2K1. do 19.2. Kako prav ste storili, da se niste javno opredelili do težav, ki jih ima J neredko v vaši ožji družim, bc^e vedeti že jutri, ko se bodo st^ri močno zaostrile. In le vi boste ostali med tisUmi. ki boste lahko še modro pomagali prt razreševanju nastale situacije. Sicer pa bosle v teh dneh spoznati nekoga, ki bo močno posegel v vaše živlienje Najprei seveda le v mislih, pozneje pa tudi bolj konkretno Ni kaj, še vedno ie prav pomlad lista, ki vam ponovno požene kri po žilah in v vsa vzbudi tudi nežne želje po ljubezni. Novi ati slan. saj sle znani po lem. tíá sprememb nimate i^eveč radi Ribi od 20.2. do 20.3. Zmedeni ste, kot že dolgo ne. Ne le, da ste zelo obremenjeni v sluS)i. ie večjo zmedo kot delo vam povzročajo čustva V teh dneh se pogosto sprašuiete. kam vodi vaše ljubezensko živlienje. če ste Iskreni, iskric že dolgo ni več. Ne na vali fn ne na prtnerjevl strani. Oba se. kadar sta sama. obnašata kot da sta samska. Obema je žal, da sQ se odtuiila, a poti drug do drugega ne naideli Lahko se zgodi, cb bo nekdo od vdju slej kol prej naletel na osebo, ki mu bo zmešala glavo, in to bi bila pika na i V9jini M, Sle se 5e pripravljeni boriti' Potem je zadnji čas (]onc soje. Po zelo uspešni pevski sezoni - naj spomnimo na velik uspeh lani novembra» ko so se udele?,ili pevske olimpijade v grških Atenah in prišli domov kol zmagovalci - so pripravili bogat program. V prvem delu konccria se bodo predstavili s sakralno glasbo. Del lega programa so uspešno predstavili že na reviji Pozdrav pomladi, mod drugim pa bodo prvič izvedli zahtevno skladbo Ambroža Copija. V drugem delu so pripravili i/bi^r ljudskih pesmi, delno jih bodo izvedli tudi ob spremljavi instrumentov. Izbrali so prekmupike in primorske pesmi. Koncert bo povezoval dramski igralec Marko Mandić ■ bš Kniiga iih še kako briga Saleškij dolina - Danes bodo v velenjskem domu kulture podeliii bralne značke malim bralcem, ki iW obiskujejo vrtec. Prireditev pripravljajo v dveh delih: prvič ob 16.30 in drugič ob IB. uri. Predšolsko bralno značko je osvojilo kar 433 bralcev, od lega v Vrtcu Velenje 2y7, Vrtcu Šoštanj J36 in v Vrtcu Šmartno ob Paki 47. Pri tem jim je pomagalo46 mentoric, nad bralno značko pa je "bedela** medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Za i>a^tanj.ske otroke bslopju kmeta Pred-neka v Zav<')dnjah usiantivni zbor Šale.osice 18.45 Nedeljski izlet, potopisno- dokumenta m a oddaja 18.55 Naj s oot dneva 19.00 VideostranI, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Na obisku pri Franciju Jan ko viču, dokumentarna odddja 20.55 Regionalne novice 21,00 Avtošok. oddaja za ljubitelje avtomobilizma 21.30 Naj viža. kontaktna oddaja 2 narodnozabavno glasbo. 3. TV mreža. Gostje: Slovenski muzikantje 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostranf, obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 PoroCila 07.05 Dobro iutn> 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Ples ali nogomel, dokum. 09.20 Enajsta šc^a 09,50 Oddaja za otroke 10.10 Ob bistrem potoku je (bil) mlin... 10.40 Z vami 11.30 Veliki morski psi pred Helgolandom 12.15 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tarča 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Timotej hod i v iolo. 9/26 16.05 Iz popolne torbe 16.25 Slovenski vodni krog, dokum. oddaja 17.00 No vice, vreme, šport 17.35 Izgubljeni izumi, 2/4 18-25 Žretjanje deteljice 18.40 Luka in Lučka, risanka 18.45 Celestin. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen, kvfz 20.50 Slačenje. 1/20 22.00 Odmevi, šport, vreme 22-50 Polnočni klub 00.05 Turistika 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01-20 Slovenski vodni krog, dokum. oddaja 01.45 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal SL0VENLIA2 06.30 Infokanal 09.25 Tv prodaja 10.00 Otroškt Infokanal 10-50 Tv prodaja 11-25 Obzor^aduha 11-55 Duhovni utrip 12.10 Glasnik, tv Maribor 12.55 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, poffînale (M), pronos 16.15 Sport špas 16.50 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 17.20 Mostovi 17,50 Davi, izbor iz iutr. prog. 19.00 Vedel je. da ima prav, 1/4 20.00 Življenje Mone Lize, dokum. oddaja 20.50 Alpe, Donava. Jadran 21.20 Videopisma. 6/10 21-50 Simpsonovf, 14/22 22.15 Ljubezen do smrti, ven. Î. 23.45 Kasbah, španski film 01.25 Infokanal 06,25 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15-55 16.55 17.55 16.00 19.00 2Û.OO 21.00 22.45 23,40 23.45 0135 02.35 TV 24 ur, ponovitev Sedma n^esa, nan Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Sri^na dama, nad. Prava ljubezen, nad. Trenja Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur - vreme Peiskrivnostt. meh, nad. 24 ur Lepo je biti milijonar, oddaja s ^zeqi Fulgds, amer film Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Plačani morilec, hong. film 24 ur, ponovitev No^na panorama © 09.00 10-00 10-05 11-20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.55 20.00 20.40 20.45 21.20 21.25 21-30 22.15 23,05 23.10 23.15 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu t^j viža, oddaja z narodnozabavno glasbe, Gos^e: Slov. muzikantje Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Miš mas, otroška kontaktna oddaia Regionalne novice Rad igram nogomet, otroška športna oddaia t^j spol dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lokalni utrtp Šaleške doline, informativna oddaja Regionalne novice V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Vabimo k ogledu Jesen življenja, oddaja za tre^e življenjsko obdobje Iz oddaje Dobn: jutro Vabimo k ogledu Na| spot dneva Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Zgodbe iz školjke 07.30 Pod klobukom 08.05 Oddaja za otroke 08.20 Slovenski vodni krog 08.50 Milka, radi te imamo. anim. film 09.55 Najšibkejši člen 10.45 Polnočni Wub 12.00 Tednik 13,00 Poročila, šport, vreme 13.^ Turistika 13.40 Slovenci v Italiji 14.15 Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih. 11/13 15.15 ZarMíaríZSainlTropeza, franc, film 17,00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Sožitja, tv Maribor 18.40 Prihaja Nodi, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Totalna razprodaja. 7/10 20.30 Čezplanke 21.35 Prviindrugi 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Pod rušo. 8/12 23.30 China 9, liberty 37, amer, film 01.10 Dnevnik, šport vreme 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Infofanal 10.00 Tv prodaja 10.30 Infokanal 11,05 Tv prodaja 12.00 Videopisma, 8/10 12.25 Zdaj!, oddaja za razg. âv ljenje 12.55 Evnîpsko prvenstvo v gimnastiki, mnogoboj (M in Ž), pronos 14.55 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale (Ž), prenos 16.40 DP v košarki (M), prva tekma finala končnice, prenos 18.55 NogomeL kvalit, za SP, Belorusija-Slovenija, prenos 21.00 Rt preživetja. 1/8 21.50 Nikoli ob desetih, glasb, oddaja 22.50 Pesmarica, glasbeni dokum. 23.55 Infokanal 07.30 08.00 08.10 08.20 08.40 09.15 09.35 10.30 11.00 11.20 12.15 13.10 14.50 16.00 17.10 17.15 19.00 2D.(X) 23,00 01.00 0245 03.45 09.00 09.40 09.45 10.15 14.00 17.55 18.00 18.a) 18.35 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 TV/ Tv prodaja Moj prltateli Roki, ris. film Mali rdeti tr3ktor, ris. serija Katka in Ort^i, ris. serija Zelenja včki. ris. serija Mala Kitty, ris. serija Rdeča kapica, ris. serija Vri^ja vas, ris. film Tom In Jerry, ris. serija Umor, nan. Mestece za vedno, nan. Matere in hčere, amer, film Izziv velikih mačk. dokum. oddaja Tepui, izgubljeni svet 24 ur Komedijantski tandem, amer, film 24 ur Šepetati konjem, amer, film Hiša strahov, amer, film Strehe, amer, film 24 ur, ponovflev Nočna panorama © 20.50 20.55 21.00 22.30 23,00 23,05 23.10 Miš maš. otroška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Rad igram nogomet, otroška športna oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Mladi upi. otroška oddaja Videos^ani, obvestila Vabimo k ogledu 1373. VTV magazin, reg. • informativni program Kurtura, infor. oddaja Znamo zmoremo: Ko nam preti nevarnost Signali, Bivak poleti. Strela, Kako ukrepati ob nesreči, Zasilni načini nošenja, dokumentarno izobraževalna oddaja Naj spot dneva Vabimo kogledu Alpski večer 2005, posneta 2- dela prireditve na Bledu, 3. TVmr^ža ZDAJ, oddaja za razgibano Sv ljenje Vatiimo k ogledu Naispot dneva Videostrani. obvestila NEDEUA, 5. Junija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.56 Ned. maša, prenosizZreč 11.00 Gospodarduhov, 12/13 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pri Jožovcu z Natalijo 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Poldnevnik 14.25 človeški taktor 14.30 Nova resnica 14.35 Nedel^kooko 14.45 Pet minut slave 14.50 Panika 14.55 Ptanetv 15.30 Predmet poželenja 15.50 Žive legende 16.00 Sport & šport na današnji dan 16.10 Osmi potnik 16.20 Lorella 16.35 Stereotipi 16.45 Živalski svet, anim. serija 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboj 17.35 Kek-s 17.40 Koyaa, animiranitilm 17.45 Vabilo za dva 18.05 Vroče 18.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Hopla, risankâ 18.45 Čarii in Mimo, risanka 19.00 Dnevnik, vrwne, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Spet doma 21.45 Š - športna oddaja 22.15 Zmago Jelinčič, Plemeniti, intervju 23.10 Poročila, šport, vreme 23.30 Vedenje manj primemo, Ital. čb nim 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik zamejske Iv 01.55 Inlokanal SLOVENIJA 2 06.3Û Infokanal 08.00 Tv prodaja 08.25 áportšpas 08.55 Cezplanke 10.00 EPvgimnasCki. mnogoboj (M in Ž), posnetek 10.55 ÉP v gimnastiki, orodja (M tn Ž), pronos 13.30 Noč po težkem dnevu. The beatles, ang. čb film 14.55 Odprto prvensNo Francije v tenisu, finale (M), prenos 18.00 Košarka nba action 18.30 Kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja, reportaža 18.55 Orlek express, koncert 20.00 lOOletslovenskegafilma, prenos 21.45 Naše skrivno življenje. 8/22 22.35 Umetnost glasbe in plesa 23.25 Naši operni pevci, Rajko Korilnik 23.30 Flavtistka Iron a Grafenauer 00.05 Infokanal TV 07.30 Tv prodaja 08.00 Rudljevomoštvo, ris. ser. 08.25 Action man, ris. serija 08.50 Ogljeva druščina, ris. serija 09.00 JunaškiZorro, ris. film 10.20 Super punce, ris. serija 10.45 Transformerji. riS- serija 11.35 Umor, nan. 12.30 Mestece za vedno, nan 13.00 Šolska košart(ar$ka liga 13.25 Močno zdravik), nan. 14.20 UjetmkdvorcaZenda.am f. 16.20 Zločin v rezervatu, amer, f 18.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kuhinje Latinske Amenke, dokum. oddaja 19.00 24 ur 20.00 Lepotica pod krinko, am. f. 21.55 Oprostite, prosim!, zaključno kebanje 22.10 Športna scena 22.55 HamleL amer, film 01,00 24 ur, ponovitev 0?.00 Nočna pano rarr^ © PON ODOAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dob ro jutro 10.30 1372. VTV magazin 10.55 Kultura, infor. oddaja 11.00 Športritorek 11.20 Športni gost RK Prevent Sk)venj Gradec 12.00 Vat)imo k ogledu 12.05 Naj viža, gostje: Slovenski muzikante 13.20 Dober večer, gospod predsednik, gosi: mag. Jožko Čuk, predsednik Gosp. â)omice Slovenije 14.20 Iz sredine oddaje Dob ro 15.10 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1373. VTV magazin 18.25 Kuliura, Infor. oddaja 18.30 Iz peL oddaje Dobro jutro 19.20 POP CORN, glas. oddaja 20.35 Alpski večer 2005 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani. obvestila PONEDEUEK, 6. junija SLOVENIJA 1 06.40 Zm^to tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09,20 Oddaja za otroke 09.35 Slovenski vodni krog 10.05 Tistega lepega po po klneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13-15 Tistega lepega popoWneva 14.30 Prviindrugi 15.00 Poročila, promet 15.05 Dober dan. Koroška 15.40 Telebajski, 40/45 16.05 Risanka 16,15 Radovedni Taček 16,30 Slikar, 1/14 17,00 Novice, šport, vreme 17.40 Lovza princesko, poljudnoznan. oddaja 18.25 Zrebanje3x3 18.40 Risanka 19.00 DnevnîK vreme, šport 20.00 Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, 12/13 21,00 Izzivi 21.25 Opus 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Dediščina Evrope. 2/2 23.45 Opus 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.10 Dnevnikzamejsketv 01-40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški Infokanal 10,40 Tvprodaja 11-05 Tvprodaja 11.40 Š-sportnaoddaja 12.10 Alpe. Donava, Jadran 12.40 Umetnost glasbe in plesa 13.30 Naši operni pevci 14.05 100 let slovenskega filma 15.45 Turistika 16.15 Davi, izbor iz jutranjega programa 17.20 Dediščina Evrope, Aurelien, 2/2 19,00 8rezsramu, 1/7 20.00 Osebno 20,30 Zenit 21.00 Studiocity 22.00 Aritmija, glasbena oddaja 22.30 Študentska 23.00 Brane Rončel izza odra 00.30 Infokanal 06.55 07.55 08.45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20,55 21.50 22.45 22.50 23-45 01.35 02.35 TOREK, 7. junija SREDA, 8. junija T\/ 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Sporna scena Tv prodaja Sedma nebesa, nan Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur - vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur (4aša mala klinika, nan. Providence, nan. Skriti adud, nan. XXL premiere Alias, nan. Pod giljotino, amer, film 24 ur Nočna panorama © SLOVENIJA 1 07.00 Poročila 07.05 Dobro julro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Slikar, 1/14 09,25 CedrtK 19/52 09.35 Šport špas 10.05 Zgodbe iz školjke 10.40 Sožitja, tv Maribor 11.55 PriJožovcuzNatalijO I3.0Û Poročila, šport, vreme 13.15 Cezplanke 14,20 Totalna razprodaja, 7/10 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostovi 15.40 Zmajskezgodbe, 10/25 16,05 Risanka 16,15 Čajník, nsanka 16.20 ZlatkoZakladko 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, sbvenskâ kronika, vreme, šport 17.35 Ob bistrem potoku ie (bil) mlin 18.05 Prisluhnimo tišini 18,40 f^etbinZverinkoZver, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pod žarometom 21.00 Zoran Kržiš nI k. dokum. portret 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Bitka za Mafto, dokum. 23.40 Ob bistrem potoku je (bil) mlin 00.10 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Pod žarometom 01,55 Dnevnik zamejske tv 02-20 Infokatial SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.25 Tvprodaja 10,00 Otroški infokanal 11.30 Tvprodaja 12.00 Zabavni infokanal 12.55 Tvprodaja 13.30 Osebno 14.00 Slovenci v Italiji U.30 Zenit 15.00 Aritmija, glas. oddaja 15.40 Študentska 16.10 Studiocity 17.10 Mostovi 17.40 Davi, iđ)or iz jutranjega programa 18.30 Očeta Vincenca smrt, tv Igra 19.35 Vizum za pritwdnosL 9/20 20,30 Plešasta pevka, tv priredba drame 22.00 100letsk>v. filma; Na svoji zemlji. sk)v. čb fiîm 23,50 Podoba neke mladosti, dokum. čb film 00.20 intokanai 06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12-45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22-40 1 09.00 Dobro jutro, informativno • i 23.40 razvedrilna oddaja i 01.20 i 10.00 Vabimo k ogledu : 02.20 i 10.05 1373. VTV magazin, reg. • inforrrutivni program i 10.20 Kultura, infor. oddaja j 10-25 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 1 09.00 1 10.50 Naj spotdneva : 14.00 Videostrani. obvestita i 17.55 Vabirrv) k ogledu [ 18.00 Regionalne novice i 10.00 1 18.05 Mladi upi, otroška oddaja, i 10.05 ponovitEv i 18.45 Znamo zmoremo: Ko nam i 10.35 preti nevamost. Signali, i 14.00 1 Bivak poleti, Strela, Kako i 17.55 Î ukrepati ob nesreči. Zasilni i 18.00 načini nošenja. I 18.40 dokumenlamo izobraževalna oddaja i 18.50 i 19.15 Naj spotdneva i 18-55 i 19-20 Videostrani, obvesbia \ 19.55 Vaisimo kogledu i 19.25 j 20.00 Poslanska pisama, i 19.55 kontaktna oddaja. Gost i 20.00 : Zmago Jelinčič Plemeniti. i 20.25 poslanec SNS v DZ R5 Í 20.30 \ 21.00 Regionalne novice 1 21.05 Športni dogodek tedna. i 20.50 reportaža 1 21.35 Avtošok. oddaja za • ljubitelje avtomobilizma i 21.30 i 22.05 Iz oddaje Dobrojutro.ini.- X razvedrilna oddaja i 22-00 ! 23.00 Vabimo k ogledu i 22.30 i 23.05 Naj spotdneva i 22.35 1 23.10 Videostrani. obvestila I 22.40 TV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno sroe, nad. T v prodaja Srčna dama, nad Prava ljubezen, nad. Providence, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad Srčna dama, nad. Zastavljeno sroe, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno Glasba Izsroa. amer, film XXL premiere Allas, nan. Columbo se prenagli, am. f. 24 ur, ponovitev fJočna panorama © Poslanska pisama, pogovorvstudiuiGost; Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec SNS v DZ RS Vabimo kogledu Športni dogodek tedna, reportaža Najspotdneva Videostrani. obvestila Vabimo kogledu TV inštrukcija; matematika Nedeljski izieL potopisno-dokumentama oddaja fJaj spot dneva Avtošok. oddaja za ljub. avtomobilizma, ponovitev Vdeostrani, obvestila Vabimo kogledu 1374. VTV magazin Kultura, Infor. oddaja Športni torek, športna Informativna oddaja športni gosL kontaktna oddaja, gosQe; RK Celje lavova ma Laško Turizem in mi. infonnativna oddaja. 3. TV mreta Asova gibanja, infor. odd. Vabimokogiedu Naj spotdneva Vkleostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 DoOro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09-05 Čajnik, risanka 09,10 ZlatkoZakladko 09.20 Knjiga mene briga 09.40 Mladi virtuozi 10.10 Izgubljeni izumi, dokum. oddaja 11.DÛ Spetdoma 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nekajminiitzadomačo glasbo 13.35 Ljudje in zemlja 14.26 Gospodarduhov, 12/13 15.00 Poročila, prorr>et 15.05 Mostovi 15.40 Jurij Drobižek, 23/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, slovenska kronika. šport, vreme 17.30 Med hribi kačjih glav, dokum, oddaia 18.15 Turistika 18.35 Žrebanje Astra 18.45 Trije agentje, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pred vihariem, Šved. lilm 21.40 Odpeti pesniki 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Nasilii In mladostniki 00.05 Dnevnik, vreme, magnet, šport ponovitev 01.00 Med hribi kačjih glav 01.45 Dnevnik zamejske N 02.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 1100 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 14,10 Tvprodaja 14.45 Evropski magazín 15.25 Vizum za prttiodnost 9/50 16.15 Nikoli ob desetih, glas. oddaja 17.20 Mostovi 17.50 Davi, i^or iz jutranjega programa 19.00 Slačenje, 20/20 19.55 DPvkošart(i(M), dmga tekma finala končnice, prenos 21,45 Pred kolesarsko dirt(o po Sloveniji, reportaža 22,00 Sfôvenskajazzscena 22.55 KovinarMimi, ital. film 00.40 Infokanal TV 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 Sedma nebesa, nan. 08.45 Pet skrivnosti, nad. 09.40 Zastavljeno sroe. nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12,45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 Sedma nebesa, nad. 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Pet skrivnosti, nad. 19.00 24 ur 20-00 Umorv Greenvtfch, am. f. 21.40 Hitri Edi, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Alfas, nan, 23.35 Načrt za umor, amer, film 01.15 24 ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1374. vrv magazin, ponovitev 10.25 Kultura, informatjvna oddaja, ponovitev 10.30 Športni torek, informativna oddaja, ponovitev 10.50 Športni gost. ponovitev oddaje, gostje: PK Celje Pivovarna Laško 11,10 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogiedu 18.00 čas za nas, mladinska oddaja 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18 45 Videonovice za gluhe m naglušne, infor. oddaja 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogiedu 20.00 POPCORN, kontaktna glasbena oddaja 21.15 Regionalne no^ce 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogiedu 21-30 Odprta tema. pogovor v sUJdiu, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro. inf. • razvedrilna oddaja 23.20 Vabimokogiedu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani, obvestla 2. junija 2005 «»^ČAS PRILOGA DOM 23 Zidna plesen Ič - ponavadi črne, rilečc ali zelene barve - različno velike packe po slcnaii (v kolu, za omarami, v kopalnicah) nisi> ie videli grele, marveč so lahko zelo nevarne-povzročajovam lahko zdravstvene ležave, za kalere bi si najmanj mislili, tla je povzročitelj vsega ravno plesen. Nevarnosti Čc se plesen razprostira po dokaj velikih površinah (že nekaj dn)2 je dovolj), lahko le-la iz- redno neugodno vpliva na vaš imunski sistem in povzroča različne alergije. Še posebej pri ?e (ihstoječih oholenjih se lahko pojavijo dodatne inlekcije dihalnih poti. Pri ljudeh z nekoliko slabšim imunskim sistemom lahko plesen izzove Mikoze (glivična tiliolenja), alergične reakcije kože, simptome prehlada - viroze, pokoča očesa, predvsem pa glavoliol. Čc imate majhne otroke, bodite •še posebej previdni. Pri tem hi radi dodali, da se plesen rada zadni.uje ludi v predelih, ki niso op:izni prostemu očesu, kitt je lo rccimo pod preprogo, toplim podom. za tapetami, omarami... Vxrokî Plesen za preživetje potrebuje organske snovi (prah, les, tapete). Zemlja sobnih rastlin že biL^mR pvc okna in vrtata ŠTORE, tel. 03/ 780 S5 80 www.stoparlbdesign.si Qgealan WinUiaus Technik Imamo kar iščete, naredimo kakor želite ! sama po sebi lahko vsebuje več vrst plesni. Naslednji pomembni faktor, ki ohranja plesen pri z.ivljenju, je vlaga, pri čemer vlažnost zraka pt)vsem ne zadostuje, Obstajali mora kondenzirana voda. 'liiplola ixl kuhanja, pranja posode, sui>enja perila, tuširanja... vodo kondenzira in ta .se nato nabere marsikje. Vzrok za nastanek plesni so lahko ludi napake pri sami izvedbi gradbenih del. Kako plesen odpravimo Na trgu so r;izlični izdelki, ki obljubljajo učinkovito in trajno odpravo plesni, bazirajo na osnovi klorovih vezi, vezi med žveplom in dašikom ali cek) na organskih ve7ch cinka. Predvsem sredstva, katerih osnovna sestavina je klor, lahko zelo hitro učinkujejo, vendar st'> za človeka lahko zelo nevarna. Zalo bixlitc previdni! Kot okolju prijazni domači sredstvi lahko upiirabitc špirit ali kis (z več kot 25 % kisline), vendar zgol j v začetnem stadiju nastanka plesni - oziroma kot preventiva. Če je stadij razvoja plesni nekoliko daljši, se kot primemo sredstvo ponuja alkohol. Nanesite izbrano sredstvo na krpo ali krtačo in drgnite ob obolel predel stene (če je potrebno tudi večkrat). Pazite na to, da je prostor ob izvajanju viišega napada dobro prezračen, predvsem pa da imate zaščitene oči in dihalne poti! Ukrepi Okna za nove dimenzije bivanja. FUTURA Wn •lU-nCi»«'. Predstavljamo okna prihodnosti, nsljubra barva zunanjosti oken, nova oblika, nove r^itve. Le najboljše za vaš dom. «ion« fttvuiA (((•080 10 27) SImerd.o.a.. Ipav£eva22, JOOOCaje nasproti si ležeča okna: - vruta osvetlitev se marsikdo počasi navadi, morda bo prvotne svetilke zamenjal z lepšimi in dražjimi, vendar stanovanje še vedno ne bo dobro osvetljeno, počutje stanovaiccv pa ludi ne najboljše. Nekaj napotkov za racionalno osvetlitev stanovanja - Vsi prostori morajo biti zadostno oz. svoji namembnosti primerno asvetljcni. - Prostori za delo in študij naj imajo močno splošno txivetli-tev, ki je lahko obrnjena vstene ali strop oz. toliko zasenčena, da ne slepi, po potrebi lahko dodatno namestimo ludi namizne svetilke na delovne (pisalne) mize. vendar morajo imeti dovolj širok svetlobni stožec, da pokrivajo ve^i del mize. Pri delu z računalnikom mora biti svetloba usmerjena tako, da ne odseva na ekranu. - V kuhinji predvidinui nevsiljivo spii>šno osvetlitev (npr. cevna sija Ika, kije nameščena p(xl okeasko kamiso), poleg nje pa še cevne sijalke, pritrjene nad delovnimi pulti kuhinjskega ni/a: bili moraji> zasenčene, da nas pri delu ne bodo slepile. Nad mizo jedilnega kola si lahko obesimo visečo stropno svetilko (ni pa nujno pt)lrebna,čeje prostor dovolj dobro i^iofino osvetljen), ki mora PRODAJA IN DOSTAVA PREMOGA (rjovi premog in lignit) Turbo Trans d.o.o. Leveč 2,3301 Petrovce Telefon: 03/ 490 24 34, GSM: 041/ 635 861 E-rnoil: turbotrans@siol.net imeti toliko širok svetlobni stožec, da bti pokrivala vso površino mize. Barva svcllotw oz. senčnika mora bili taka. da ne 1k) spreminjala barve jedi in jih na vide/ prikazovala neu/itne. V dnevni sobi si lahko poleg splošne osvetlitve privoščimo vcČ točkovnih poudarkov s konzolnimi rellektorji ali s stoječimi svetilkami, ki bodo osvetlile pomebnejše detajle (npr. sliko ali druge dekorativne predmete). - 'ludi v spalnici je pomembno, daje osvetljena s spkišno in-direklno osvellitvijo (nameščeno npr. za posteljnim vzglsiv-jem, p(xl okeasko kamisti, ptxl zgornjim robom pfistelj-nih omar). Će pred spanjem radi lieremo, je svetilka ob posteljnem vzglavju seveda nujna, njen svetlobni stožec pa naj Ixi Itîliko širok, da bi> osvetljeval našo knjigo, partnerju, ki bi rad zaspal, pa ne tx) svetil na glavo. - Vkopalnicijezelopomcmbno, da je ob ogledalu oz. nad njim nameščena sijalka, kije čim bolj plico v prostoru v ravnovesju. Odprla vrata prostorov v stanovanju dajejo občutek pros-tornosij in svobode gibanja, omogočajo pa pretakanje vlažnega in lopiega zraka iz lo^ plejših v hladnejše prostore. Mtiderni načini regulacije temperature v prostoru s icrmostat-skimi radiatorskimi ventili omogočajo prilagajanje temperatur v posameznih prostorih dejanskim potrebam. Zaradi včasih pretirarîcga varčevanja pri stroških za ogrevanje se odločamo za izključevanje posa-meznih ogreval oziroma za močno zni?:evanje temperatur v prc^iiorih, ki jili ne uporabljamo pogosto. Značilen primer so p(^ilniâkc hL^ in poćitni.^a stanovanja v večsl ano vanjskih blokih ali ol^'časn o ogrevani prostori (sol>a ziigaste.ulility -prostor za hobi, rekreacijo ipd.). Pri ponovni uporabi teh prostorov izmenjava toplote med zrakom v prostoru in okoliškimi hladnimi zidovi ne more polekali dovolj hitro, zato vlaaa iz zraka kon- denzira na hladnih površinah. Oe ogrevanje prekinemo, ostane vlaga na površini in prične se pojavljati plesen. Če pa zagotovimo minimalno ogrevanje, se stene oziroma tla in strop ogrejejo in vlaga se ponovno vsrka v zrak. Zato je smiselno prostore, ki jih redko uporabljamo, ogrevati z manjSo mc^jo, ne pa jih pusthi, da se popolnoma podhladijo. Trajanje in obseg znižanja je odvisen predvsem od toplotne izolacije in toplotne akumuladjske sposobnosti zgradbe. Zaradi dokaj stalne temperature pa ecntralno ogrevanje v prostorih lahko izsuši zrak in vlago v stenah. Zato se lahko pojavijo tei'ave ?. dihanjem in različna obolenja dihal. Težave rešujemo z dodatnim vlazcnjcťn zraka z različnimi vla^ilniki. Ti so lahko v obliki namiznih naprav, ki avtomatsko vzdržujejo potrebno vlago, ali pa paschej oblikovanih posiuJ z vodo, ki jih namestimo na ogrevala. 7xj1o pomembno je tudi, da prilagodimo centralno regulacijo in delovanje ogrevalnega sistema značilnostim stavbe in bivalnim navadam stanovalcev. Temperaturo ogrevne vode je potrebno prilagodili tako, da po določenem času dosežemo željeno temperaturo v vseh prostorih hiše ali stanovanja. Visoka vstopna temperatura ogrevne vode omogoča siccr hitrejše segrevanje, povečajo pa se toplotne izgube in s tem raba energije za ogrevanje. Če se bolj oddaljeni prostori od kotlovnice težje segrejejo od prostorov, ki so bli/ge, potem moramo poskrbeti za hidravlično uravnovešenje celotnega ogrevalnega sistema. Ogreval ne smemo zaslanjati s pohištvom ali dolgimi in težkimi zavesami, ker s tem mi^čno zmanjšujemo oddajanje toplote in oviramo delovanje termostatskih ventilov. Tudi okrasne zaslone in (Okenske police moramo prilagoditi tako, daje delovanje ogrevala in ventila neovirano. Pri nastavljanju centralno regulacije moramo upoštevati tudi lastnosti ogrevalnega sistema. Tako je potrebno začetek in konec ogrevanja prilagoditi toplotni vztrajnosti stavbe. Jeseni, ko postaja hladneje, nihče ne pozabi vklopiti (">grevanja- Drugače pa je spomladi, ko ne potrebujemo več toplote, ogrevanje pa je vključeno. Čeprav ni več potrebno. Zaradi stalne pripravljenosti kotla so izgube toplote velike. Pametneje je izključiti ogrevanje in ga ponovno vključiti, če pridejo hladnejši dnevj. K učnkovitejši rabi energije za ogrevanje, pa tudi izboljšanim bivalnim pogojem, pripomore tudi pravočasno spuščanje rolet ali zapiranje polken. Okna predstavljajo izrazito hladnejšo površino, na kateri se zrak hitro ohlaja, in če sedemo v bližino okna, imamo občutek prepiha. HO jutru sedan pozna. Začnite ga v slogu - Solitaire. R«cftpt a {Mfcino julro z Soschtiv« kolekcijo Solilair« |t pr»pro»t: Takoj ko Sd zbudite» priilsoit« na gumb aparata za kavo. Še preden sebo vaSdom itaool* nl( 2 von/em po $vetl kavi, bo grelnik že zavrel vodo za tiste» ki dan raje za£nejo s tsjerri. In ko bo$te vsi skupaj za mizo» bo opekafi ravno do popolne hrustljs-vo9ti pop€k£l «v^e krul>a. Mmmm kako mdlo )« potr«tno, da s« človek postavi m noge... In kako 1« vedeti, d« je nekdo mislil na v»e. BOSCH Invented for life ALU In PVC stwřbBO pohištvo - liinslcl vrtovi FRANC MAIOIMNCr s^p. C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/ 74612 97 Fax: 03/74612 95 Gsm: 041 629 572 ZELO UGODNA PREDELAVA ŽE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL! 4- 4- -f 4 + i * proizvodnja termopan stekla * zimski vrtovi-fasade * ALU - PVC stavbno pohištvo * vhodna vrata * razne zasteklitve * dodatne zasteklitve - I TRADIČÍJA - KAKOVOST ■ VARČNOST - STEKLARSTVO MAJORAHC! Pomagajte si sami! Kako odstronite žvečilni gumi na preprogi? Plasličnovrcčko z ledenimi kockami pt>ložilc na ločilni gumi, da se Ic-Iaslrdi.Slrjcni žvečilni gumi nalo preprosto strgale s preproge, pazile le, da ne poškodujete ludi vlaken. Ožganine na lesu Čeprav veliko ljudi obupa, ko cigaretni ogorek ali pepel iz peci ožge pohištvo, ga lahko resite ludi sami, će ožgaiiina ni pregloboka. Za 10 je najbolj priporočljivo laneno olje. Rahlo drgnile v smeri leinic in ohrišile s čistim lanenim oljem, pi'^navljajie fh'>slopek, dokler je potrebno, in na koncu spolirajle (/loščilc). Še ena rešitev ožganine je mehka, bombažna krpa s kančkom odstranjevalca barve: s krpo nežno drgnete, da odstranite organi material (če je potrebno tudi narahlo poslrgajle ožganino). Nastalo udrlinico napolnile z eno ali dvema kapljicama acelona in počakate, da se vpije, io ponovite, dokler se udrtinica ne i/ravna / okolico. Na koncu do- i»-:/-. hro obrišite ter spolirajle. Aceton reagira / lesom, lako da ta nabrekne. S lo metodo si lahko pomagate tudi pri manjših udarninah, vendar ravnajte pazljivo! Če je ožganina pregloboka, raje pokličite strokovnjaka. Poživite preprogo Preprogo lahko p(K'cni pi>/iviic in osvežile (je pa lucJi okolju prijazno) lako, dajo na debelo posujeic z jedilno sodo. Pusiiie siaii 15 minul, nato temeljilo posesajte. Preproga ne bo samo bolj čLsia, ampak boste zalrli tudi mrčes in odstranili neprijeine vonjave. MODROIBIEILA KRONIKA Iz policistove beležke Vsaj 7 eno od slvarl, ki so bile prejšnji teden zapisane v policlsiovi beležki, se po-licisli ukvarjali ludi Se v nadaljevanju. Ker sc pač morajo, č-cprav jc vpraSaajc. do kam bodo zadevo sploh laliko pripeljali ... Nekdo jc namreč prijavil, da mu je bil z groba na pokopališču ukraden Šopek iravniiskcga cvetja. Pri lem jc navedel celo tri osumljence. Policisti pa na dcloî Jim drugega ludi ne kaže. V nasprotnem bi jim še kdo ocital nedelo. Voznica osebnega avtomobila, ki je bila udeležena v nesreči, v kateri se je poškodoval kolesar, pa je v leh dneh nesrečna. Zato, ker sc je v nesreči poškodoval koksar, in zato, ker ji zavarovalnica škode ne bo krila. Čeprav bi bila do tega lahko upravičena. Ce ne bi... Ce ne bi spregledala. da ji je vozjiiško dwolje-nje poteklo že leta 1998. To pa sc §teje, kot da je vozila brez vozniškega izpita. Ob vlomih v osebne avtomobile, ki so zadnje čase spet vse bolj pogosti, pa le nasvet: nikarne puščajte v njih-in to na vidnem mestu - torbic, kovčkov, dokumentov» denarja, kreditnih kartic in drugih vrednejših predmetov. Ce pa se že zgodi, da sle larča nepridipravov, zadevo lakoj prijavite policiji! Z njo sodelujte tudi, če ste priča takega kaznivega dejanja. Storilec bo prej pnjet. Nesreče ni mogel prepreatî Ibpotšicd, 24. maja - V torek ob 18.2(1 se je na lokalni cesti v naselji] Topolšica pripetila pro-tnclna nesreča, v kateri se je hud^i poškodoval mladoletni V(y/-nik kolesa z motorjem. 39-ieina vcr/nica ("«ebnega avtomobila je peljala s parkirnega prostora hotela Vesna in sc vključevala na lokalno cesto To-pa-Krapi ležjiod 15 kiloi^ramov sodijo v pivo kaleí^oíijo lako imenovanih /lalih rib Milena Krstić « Planine Vťlenjť, 24. maja - Maks Mernik, trideset let že član Ribiške družine Velenje, je prejšnji torek, ob 17.30, iz Velenjskega jezera potegnil kapitalnega, 19 kilogramov tei^kega in 98centimetrov dolgega krapa (obseg 84 centimetrov, Širina repa centimetrov). 'lâkqi po tistem, ko SCI krapa stehtali (priče pri tem so bili Mehmcd Redžič, Dragan Redžič in Ivan Kumer), premerili in sc ob njem še slikali, so gii ribiči vrnili vodi. Poskrbeli pa, da bo dobil novo družbo in nove prijatelje. Vložili so ga namreč v Škal-sko jezero. Ulov je trajal dobrih 35 minut, krap je prijel na kruh, ribič pa gaje ujel na palico trabuceo, vivico 0,25 in s trnkom Številka 12. /daj, ko kapitalni krap spel plava, ima Maks Mernik priložnost» da se z njim še kdaj sreča. Morda ko bo se za kako kilo icžji- Njegov krap pa je že sedaj kapitalni. Po pravilniku o trofejnih primerkih rib Ribiške družine Velenje sodijo krapi, težji od l.S kilogramov, v prvi nizred tako imenovanih zlatih rib. Za primerjavo naj povemo, da pa je krap trofejna riba kadar ima 4 in pol kilo^ame. Srečen rihič Maks Mernik (tevo). Ob njem Ivan Kumer, gospodar RD Velenje. OBVESTILO PREDSTAVNIŠTVO VELENJE NA NOVI LOKACIJI Cenjene stranke Zavarovalnice Triglav, d.d., obveščamo, da Predstavništvo Velenje od 6. junija 2005 posluje na NOVI lokaciji» v prostorih STEKLENE DIREKCIJE, Rudarska cesta 6 v Velenju. Obiščite nas lahko v ponedeljek, torek, četrtek od 8.-16. ure, v sredo od 8. • 17. ure in v petek od 8.-15. ure. Dobrodošli! KER ŽIVUENJE ROlREOUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIG U V. 0.0. vozila. Nanj so pa'^iali pozorni drugi udelci^enci v prometu in o tem seznanili policiste, Ti so voznika aslavili,že ob pogledu nanj pa je bilo bolj kot ne jasnnjega ponedeljka pa do petka iz skladi^a bencin-skegii servisa na Selu odtujil šest pnevmatik in 100 litrov motornega olja. Lastnika je oškodoval za 150.000 tolarjev.' Poškodovan kolesar Uikovlca, 26. maja — V četrtek ob y.25 se je pripetila prometna nesreča v križi.^u regionalne in lokalne ceste pri Lokovici. 35-lelnavoznica osebnega avtomobila je vozila po lokalni cesti iz smeri Velikega Vrha proti križišču z regionalno cesto v smeri Šoštanja. Na regionalno cesto je zapeljala v trenutku, ko jc z njene desne strani pripeljal 26-Ietni voznik kolesa, ki je trčil v asebni avtomobil in padel po vozišču. V trčenju se je huje po.škodoval, Z re^valnim vozilom so ga (odpeljali v Bolnišnico Celje. To bo kadil! Šmartno í)Ií 29. maja - Piv liciste so v nedeljo obvestili o vlomu v prodajalno v imarinem ob Pitki. R>licisii soz ogledom in razgtwrom s prijavljiteljem ugo-tovili, daje ncznanec cxjtujil cigarete v vrednosti 240.000 tolarjev. Odnesel jih je 60 pakclw. »Podjetni« v ^ Soštaničan Celje - Prejšnji teden so policisti odkrili vlomilca, ki imata na vesti več de.set vlomilskih pohodov. Čeprav sla delovala vsak zase, jima je skupno to, da sta najpogosteje delala na območju ("elja in njegove oktilice. Policisti Policijske postaje Celje, ki so oba vlomilca odkrili in prijeli, so ugotovili, da sta si 23-lctni v^oštanjčan, ki je bil zelo podjeten, in 27-leini Celjan z vlomi v zadnjih dveh mcsecih opomogla za skoraj 2.800.(100 tolarjev. Toliko je bilo skupaj vredno blago, ki sta ga odtujila na svojih vlomilskih pohodih. Dve iretjini vsote je vlomilski izkupiček, ki bremeni Šcfttanjčana. je preiskovalni stxinik po zasE-^ju na-potil v preiskovalni pripor. Je vlomilec zbiratelj ali preprodajalec? Znicc. 25. milja - V noči na sredo je neznanec vlomil v starcjj^o nenaseljeno h& v Hmeljarski ulici v Žalcu. l7 nje je odnesel več različnih starejših slik, siannskih knjig ter starejše brušeno ogledalo in starinsko uro. Pc^ nestrokovni occni je lastnikz dejanjem oškodovan za preko 1.000.000 tolarjev. Zaivc, 27. maja - V noči na petek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Levstikovi. Lastnik, ki pogrcšiiCiSMaparat,starejšo sliko, starejšo leseno uro in 15 starejših knjig, je oškodovan za več sto tisoč tolarjev. 30. maja - V ponedeljek dopoldan pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Kawaii. rilcc je pregledal notranjost in iz hiše odnesel fotoaparat, daljnogled. ustne harmonike in denar. Lastnika je oškodoval za približno 500.000 tolarjev. Iz avta odnesel za pol milijono tolarjev stvari Velenje» 30. maja - Neznancc, ki je vlomilv avto, parkiran na Rudarski ccsti v Velenju, jc iz njega odnesel za vsaj 500.000 tolaijev stvari. Odtujil je avtoradio. dva fotoaparata, dokumente vozila, kartice in mobilni telefon. Je bil ogenj podtaknjen? Žalec, 25. maja — Nekaj po polnoči je zagorelo na gospodarskem poslopju v kraju Loke, v občini Tabor /aradi hitre intervencije gasilcev in domačih se ogenj ni razširil na večji del osttt'Šja, lako da je nastala k sreči le manjša gmotna škoda. Obstaja sum, daje bil ogenj podtaknjen. E R A C Sladoled banjica Good, 3000 ml vanilija-čokolada, vanilija-jagoda 689, Kometi Good vanilij, 6 x 125 ml Sladoled na pafckí Good vanilij, 65 ml 449, 49, «»^JIS □/IT S: 897 5005 VOJNA ZWZD:EPIZODA III-MAŠČEVANJE SnilA (znanstveno fantastični spel 041 331 991 Fa» 02/ 252 48 23 www«n u merouno-sp.« I líiJ SS kot svcUd y.vezda sredi IthsdDĐ. íe)7Uio noči; vodi] si nas, kaxal nam pol in poskrbel, da smo so s taho po/1uUIi varno, /daj te wed nami več ni. mi^e zloirtljono sivo in solzne oči pa te Še vadjio iščejo. Kje si? ZAHVALA Oh i/giibi dra^c^a moJ:a, očeta, dedka in pradedka FERDINANDA JUVANA 2. 7.1920 ■ 19.5.2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sor(")dnlkom in sosedom 1er znanccni in vsem. ki sle ga pospremili na njegovi zadnji pi>li. Hvala g. Plrlovšku, dr. med., /a dolgoletno zdravljenje, osebju Bolnišnice Topolsica. g. Maroku, dr. med., in osebju Splo.sne bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala Zvezi bt>rccv Skorno-Florjan, Bele Vode in Vinska Gora, hvala praporèCakom. pevcem, govornikom. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred 1er g. Usarju. '/atujiK-i: iena Veronika^ hči-rks Simja ui Suzana z druzi'i^fna ter hrata Palenlin in Jernej KOHUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Pogrebno pokopališka dejavnost Kons^ka cesta 37 b, Velenje NA POKOPALIŠČU PODXHAJ IN ÍKALE 8M0 EDINI, KI IZVAJiUNO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA -UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/B91 91 53, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 SO 41 ; Dosegljivi smo 24 ur na dan. v SPOMIN ANA MARUA DVORNIK Eno leto je minilo, odkar si naju po hudi bolezni za vedno zapustila in odšla tja, kjer je večni mir in pokoj. Zelo le pogrešava draga žena in mamica. Vedtu) nate misleca mož Maks in hčerka lirika Hvaia vsem vam. kj ste nas v slapu topline nevidno objeli s pentljastiin ùnkom maviičnv svelJobc, katerega divhno pi-epletene niti hkrAijo i^MJasI in pomagajo, da nasa srca ne '/.hdonijo. ZAHVALA ob bt>leči izgubi, ko nas je nenadoma zapuslil FERDINAND KUKOVEC Zahvaljujemo se vsem, ki sle ga pospremili na zadnjo pol, hvala za iskrene izraze sožalja ter darovano cvelje. ŽalujfKt: zena Viktorija, hčerka hica z druži/uf, .sinova Sef po sijan in Damjan, mama Kifzalija, hrat Friderik z družino in ostali sorodniki Sova je tekla prvič in ne zadnjič VeJenje - Minulo soboto sc jc v okviru festivala E)ncvov mladili in kuliurc, ki gažc vrsiolci prireja Šaleški sludeniski kluh, /godil I. Sovin ick, lèkjcbiispeijan po mcsinih ulicah Velenja, 'iek-movalci so tekli po Rudarski, Šaleški in C ankarjevi ulici, razdeljeni v šesi ra/licnih siarosinih kategorij in odviísno od starosti pretekli od570 do 50ÍIÍ) m. Prijavljenih je bilo 55 tekmc^-valcev v vseh kategorijah. Uik.^nih zelo izkušenih, pa îudi lakSnih bolj rekreativne narave. Predvsem slednjih so organizatorji pričakovali već. (ilede na zelo vro<^ dan - lek se jc odvijal popoldne, koje sonce že moćno žgalo-je bila udek;?ba kar /ado voljiva. /ato bo naslednje Iclo tek vsekakor izveden bolj v večernih urah. Najštevilnejša je bila kategorija do 39 let (1966-1985) moški, v kateri jc zmagal (ínrazdSulisoj, takoj za njim je v cilj pritekel Tíhuíú PIIIht^Iv tretjo .stopničko pa je zasedel IgorCvIkl. 1. Sovin tek je bil organizacijsko izpeljan na zelo visoki ravni, čemur se je treba zahvaliti predvsem UroSu domaćemu atletu, ki je s podporo Šaleškega študentskega kluba prilegnil .številne sponzorje, ki so prireditev tudi omogočili. Potrebno se jc zahvaliti podjetjem Ciet power, RGP-rudarsko gradbenemu p;")djctju, Avtu Igor Peugeot, Adriaticu in vsem astallm, ki so prispevali praktične nagrade tijko za zmagovalce koi tudi za vse ostale. Ob podelitvi pokalov in praktičnih nagrad so se kazali na obraz.ih tekmovalcev dobri občulki. Po lak.šnemu od/ivu vseh. ki so prireditev vv slovenskih sol s prilagojenim [)i'osranu)in - Nagrade najboljšim (ieiil Vid Kavtienik Vťlťnje - Zavrni za šikjiI RS in velenjski Cenler /.a v/^iiju, Iz-ohra/evanje in usposiihlJ^jnJe, sta v petek v pasji vročini uspes>no pripravila in izvedla Ajiortnc atkt.ske igre za slovenske (xsnovnasolce, ki obiskujejo šole s prilagi^jenim programom. deseto uro s sestankom vodij vseh sodelujtxVh ekip. Mariju Kiívaéíč. ravnateljica šolc organizatorice iger, nam je povedala zakaj. »Na začetku je potreben kratek sestanek, da potem vse leče, kot je treba. Prldružilisose nam I udi gostje: ,U*}.e Kavtičnik velenjske CVIU, plesna skupina le Sole, s petjem pa ludi Mateja Jan. In potem, ko je Darko Lihteneker odprl igre, so se te vvročcm dnevu začele. Tekle so nemoteno, tekmovalni duh jc bil »ta prav«. In katere discipline so tokrat Danes so tukaj najboljši, saj so tek m ovale i športno pripravlje-m">st morali najprej pokazali na občinskih in območnih tekmovanjih. Nasa šola ima letos popolno ekipo deklet, lo je 6 deklet, kar je prvič, in enega tckmovalca. Iger ne bi mogli iz- Po lepi otvoritvi so se mladi borili med sabo v pravem športnem duhu in bili na koncu zagotovo vsi zmagovalci. Pa čeprav je prav vsaka atletska disciplina dobila svojega. Kot zanimivost lahko pt)vemo, da so podobne igre v Velenju potekale pred 20 leti. Športne Igre so se na velenjskem stadionu zatV.le 9c. pred kot predstavnik Športne zveze Velenje, Vid Kavtičnik. ki bo podeljeval pokale, in Durk(i Lih* fen^ker, predstojnik urada za javne negospodarske slu;^be na MO Velenje.« lekmovalci iz vse Slovenije -bilo jih je okoli 250 - so potem pripravili slavnostni mimohod, organizatorji pa simpatično otvoritev, ki jo je popestril harmonikar Andrej Pečnik. učenec pripravili? »Velenje ima res lep stadion, na katerem bodo udeleženci skakali v višino in d^djino, metali žogice, tekli na 60.300 in IDOD metrov,« jc povedala Marija Kovačič. Učitelj telesne vzgoje na šoli organizatorici Domen Franknvic, ki je bil tudi vodja tekmovanja, pa je dodal: »Športnih iger seje udeležilo 41 o^kip i/ v^? države. peljali brez prijazne pomt^i Atletskega kluba Velenje in njihovih sodnikov. Zahvaljujem se Tanji S al am on, pa MO Velenje kot glavnemu pokrovitelju in seveda soorganizatorju — Zavodu za šport R Slovenije, kije prispeval pokale in priznanja za najboljše.« ■ Bi Pet udeleženk, pet nagrad Drušlvo podeželskih žena Vinska (]ora uspesno na lelošnji prireditvi Dohroie slovenskih kmetij Vinska Ciora - Ptuj - Pred kratkim je v minorilskem sa-mastanu na Ptuju potekala prireditev z nazivom Dobrote slovenskih kmetij. Udeležile sose je tudi članico Društva podeželskih žena iz Vinske (îore, ki zelo uspeSno deluje že vrsto let. Na letošnjem tekmovanju kmečkih žena iz vse Slovenije so lahko udeleženci pokazali, tico.« Kakšne dobroic znajo pripravljati članice vi nsk(^gorskcga društva, smo se lahkih prej'iričali tudi v uredništvu, saj sc nain prinesle cel pladenj svojih izdelkov. Predsednico je spremljala tudi nagrajenka Danica Tisni-kar, ki smo jo vprašali, kje seje naučila peči rozinovo po:ico, s katero je osvojila zlato prizna- Nagrajenke letošnjega tekmovanja Dobrote slovenski ti kmetij so na svoj uspeh zelo poriosne. Čeprav pravijo^ da bi lahko bilo še bolje, saj so pripravile lepe in dobre izdelke. kako pripravljajo suho sadje, sadne sokove, mlečne in mesne izdelke, vina, olja, vloženo sadje in Žitne izdelke. Prav v slednji kategoriji so se pomerile članice društva iz Vinske (rore in d^TSOglc zavidljiv uspeh. Drujjicď Petek, prcdscdnica Društva podeželskih žena Vinska (lora, nam je o tem povedala: » To je zelo zahtevno tekmovanje. Letos je bilo 996 izdelkov, izdelkov iz žh pa je bilo 4{)K. Kar 108 žitnih izdelkov so spekle udeleženke s celjskega območja. Me smo sicer skromne, a po duši zahtevne, zato lahko rečem, da si v bodoče želimo Šc boljši uspeh, kot smo ga dasegle letaš. Kljub icmu da je vseh pet nažih scjde-luji)čih članic osvojilo priznanja. Vikic;! Drevje osvojila bronasto priznanje za čebulni kruh, rijéi Lejjnarbronastopriznanje za mešan kruh. Dragica Les-jsik pa že vrsto let pcče domači koruzni kruh. s katerim je letos osvojila srebrno priznanje. Danica Tisnikar je osvojila zlato priznanje za Rozinovo potico, ja/ pa .sem osvojila zlato priznanje za krušno orehovo po- nje. «Začela sem sama, moram pa reči. da sem prava navodila dobila na tečaju našega društva. Naša učiteljica Romana Círičnik je bila odlična, z njeno pomočjo sem osvojila znanje peke te potice. To polico pripravim velikokrat. Komisija na tekmovanju je zelo stroga, če hočeš osvojiti vse točke,je pomembna tako zunanja c^lika. kot poroznost, vonj, okus in barva. Doslej sem zlato priznanje za lo potico dobila žc dvakrat, čc mi uspe šc naslednje lelo, bom prejela znak kakovosti, kar bi bilo res veliko priznanje.« Letos so članice društva uspešno sodelovale tudi na drugem tckmovemju v pripravi potic na Preboldu. Udeležile so se ga tri članice društva in vse iri osvojile zlata priznanja, čcí^ar so bile resnično vesele. V društvu trenutno deluje ."^2 udeleženk, med letom pa pripravljajo številne kuhar^ke in druge tečaje v prostorih večnamenskega doma v Vinski (tori. To jim omog<'>ča krajevna .skup-nast, ki so ji za to zelo hvaležne. ■ Bojana Špegei REKi.1 sa Predstave vse obiskane bolje Kajetan Čop, direktšrai\i: »Prvo leto delovanja zavoda, leta 2tH)3, je bil na predstavah, ki smo jih organizirali v kul:urnem domu, ta ima okoli 20U sedežev, povprečen obisk 40 obiskovalcev na predstavo. Letos je to povprečje nekajkrat višje. Na predstavo pride povprečno 150 obiskovalcev. Stvari torej lepo lečojo. lispťva pa nam tudi zato, ker imamo podporo z vseh sirani, delamo vestno in kot kaže :udi uspešno. Nc bomo pa .se ustavili pri tem. Obisk želimo še povečati.« ■ mkp