Aktualno Podravje • Gospodinjstva decembra porabijo do 15 % več električne energije O Strani 2 in 3 Ptuj, torek, 8. decembra 2015 letnik LXVIII • št. 95 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podravje Slovenske gorice V lenarški knjižnici dihajo na škrge O Strani 4 in 5 Kronika Gorišnica • Za črno gradnjo brunarice v Tunfu kazen 7.800 evrov O Stran 6 Politika Videm • Največ pripomb na proračun iz vrst SDS O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Zavrča-ni brez dosežene gola in brez točk O Stran Tenis • Zidanškova na »dvorišču« Nicka Bolletierija do finala O Stran 13 Štajerski TEDMIKC Ptuj, Podravje • Na ogled osrednja slovenska razstava jaslic Namesto zgodb o tajkunih Tradicija postavljanja jaslic je v Sloveniji zelo dolga. Osrednjo slovensko razstavo jaslic letos gosti minoritski samostan na Ptuju; na ogled je kar 92 jaslic iz številnih krajev države. Več na strani 4. Foto: Črtomir Goznik Štajerski www.tednik.si ■ StajerskitednikI .Stajerskitednik RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-ptuj.si Paket socialne zakonodaje Zvišanje plač v javnem sektorju, višji znesek socialne pomoči ... O Stran 24 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 10 % popust na diamantno rezanje, vrtanje in brušenje betona Kupon velja za eno storitev, Izkoristite ga lahko do konca decembra 2015. M DUMAKTNO VEZA HI F, VRTAM) F IN IRUÍBUE ARMJRAHEOA KI« Dnn^ál vrli 63,22MY*m prt hf Štajerski TEDNIK okrog odpadkov se zateguje - Snaga vlaga pritožbo Kuponček skupaj z naročniško števiko in svojimi podatki izrežete ter ga z osebnim dokumentom p v podjelju Miral Miran Krajnc s.p., Dravinjski vrti 63, Videm pri Ptuju, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 7610 552 ali miral@amis.net. Pomoč družinam na domu • Cene za uporabnike zelo različne O Stran 9 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 8. decembra 2015 Sp. Podravje • Gordijski vozel okrog odpadkov se samo še bolj in bolj zateguje Markovci, Gorišnica, Dornava in Hajd O ravnanju s komunalnimi odpadki smo v zadnjem obdobju v našem časopisu prelili že toliko črnila kot verjetno za nobeno drugo temo. Po Po novem letu se komunalni odpadki na način, kot se je to izvajalo doslej, več ne bodo smeli odlagati. Ormoška deponija na Dobravi se s 1. januarjem zapira. Gajke na Ptuju smejo obratovati naprej, vendar obrat nima ne naprav in ne opreme, s katerimi bi odpadke ustrezno obdelali in jih po obdelavi odložili. Zato je ena izmed možnosti, da bodo odpadke, zbrane v regiji, vozili na obdelavo na neko drugo lokacijo in jih potem obdelane vozili nazaj na odlaganje na domačo deponijo. Ker nad snovnim tokom odpadkov v Sloveniji tako ali tako ni pravega nadzora, je možno, da se odpadkov, ustvarjenih v naši regiji, v Sloveniji sploh več ne bi odlagalo. Odpeljejo jih lahko čez mejo v Avstrijo, kjer končajo v sežigalnici. Ali pa čez mejo na Hrvaško, kjer bi jih odložili na kateri izmed deponij. Kakšni so potem dejansko stroški izvajanja dejavnosti ravnanja z odpadki, razen izvajalca dejavnosti ne bo vedel nihče. Skorajda nemogoče bo izvede- ti, za kakšno ceno se je zasebni podjetnik izpogajal za predajo odpadkov z drugim podjetjem (slovenskim, avstrijskim, hrvaškim, madžarskim ali še katerim drugim). Stroškom, ki nastajajo pri izvajanju gospodarske javne službe (GJS) ravnanja z odpadki, bo nemogoče slediti. Glede na to, kako piškavo se nad potmi in tokovi odpadkov izvaja nadzor, sploh ne bo jasno, kje bodo na koncu naši odpadki pristali: ali na odlagališču v Sloveniji ali čez mejo, v kateri izmed sežigalnic - najverjetneje v tujini, ali pa bodo morda celo pluli čez ocean. Da, smeti iz Luke Koper v kontejnerjih odhajajo celo v Kitajsko. Snovnega toka smeti iz Slovenije (in tistih, ki gredo čez Slovenijo) nihče detajlno ne nadzira. Smeti so surovina za nadaljnjo prodajo V poslu smeti že precej časa niso več definirane kot Uvodnik Pozitivne novice o negativnih dogodkih Na dogodek lahko zmeraj gledaš z različnih zornih kotov. Vse je odvisno od tvojega karakterja, videnja in dojemanja stvari. Ne obstajata človeka, ki bosta na enakem dogodku in bosta o njem poročala identično. In ker novinarji vse prevečkrat poslušamo, da na stvari gledamo negativno, bom tokrat bolj prizanesljiva. Ne bom napisala, da se v ptujski (tako kot v državni) politiki dogajajo igrice v smislu „vi nam, mi vam", o katerih se javnosti niti ne sanja. Napisala bom, da se v luči dobrega sodelovanja člani občinskega sveta tvorno dogovarjajo. Ne bom napisala niti, da bo zavod, ki ga bodo ustanavljali, podprt zato, ker sta se zaradi svojih političnih interesov tako domenili dve največji politični stranki. Napisala bom, da ga res potrebujemo, saj je učinkovitejša izraba turističnih potencialov za naše mesto nujna. Niti tega ne bom napisala, da že leta in leta decembra neponujamo nič posebnega, novega, nobenih programskih zanimivosti ali nevsakdanje okrašenega mestnega jedra. Ničesar, kar bi morda tudi kakšne sodržavljane (podobno kot v Ljubljano, Maribor ali Celje)privabilo v naše mesto. Ne, tokrat bom kratka in bom izpostavila le, da je mesto praznično in lepo okrašeno. Izognila se bom tudi vzvišenemu in lažno moralnemu odnosu določenih politikov in direktorjev javnih zavodov, ki si zraven plač na različne načine zagotavljajo še drugi vir zaslužka. Tudi to bom tokrat pustila ob strani, rekoč, da je tisto, kar ni nezakonito, povsem legitimno. Vse je torej odvisno od tega, kako zadeve predstavimo. Jaz jih tokrat v luči praznikov predstavljam optimistično in pozitivno. Z upanjem, da bo v letu 2016 bistveno več dobrih novic. Da bomo pisali o poštenih direktorjih (kijih ni malo), o uspešnih in potrebnih zavodih ter o čudovito okrašenem mestu in novostih, ki so vanj z inovativnimi idejami novoustanovljenega zavoda na Ptuj privabile na tisoče obiskovalcev. Dženana Kmetec odpadek - nekaj, kar je za odpad, temveč kot surovina: za reciklažo, kompostiranje, energetiko (sežigalnice) ... Smetarji lahko v zvezi z odpadki služijo na dveh straneh: od uporabnikov, ki plačajo storitev, da jim smeti odpeljejo, in v drugi fazi s prodajo smeti kot surovin. Zaradi popolne zmede (domala celo anarhije) za področje ravna- nja s komunalnimi odpadki je Evropska unija Slovenijo že večkrat opozorila. Na nepravilnosti in nedoslednosti je septembra letos opozorilo tudi Računsko sodišče. V odgovoru na poročilo Računskega sodišča je ministrica za okolje Irena Majcen povedala, da naj bi država na področju ravnanja z odpadki red vzpostavila v obdobju dveh let. SOU izbrala koncesionarja, Snaga ponovno vlaga pritožbo Naslednji vozel, ki ga 17 občin Spodnjega Podravj a na čelu s Skupno občinsko upravo (SOU) vse bolj in bolj zapleta, je postopek podelitve koncesije za izvajanje GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Zadnja informacija je, da je SOU izdala upravno odločbo, da se koncesija podeli konzorciju podjetij Javne službe (JS), Čisto mesto (ČM) in Saubermacher. Odločba še ni pravnomočna, na Snagi so včeraj za naš časopis potrdili, da so se na odločitev SOU vnovič pritožili. Šele ko so v smeti vgradili GPS, so ugotovili, kam so jih odpeljali Glede na to, da je trgovina z odpadki v Sloveniji in po svetu zelo živahna in ob dejstvu, da prihodnji mesec na domačem terenu več ne bomo imeli prostora za odlaganje, se je za vprašati, kam vse bodo naše smeti potovale (ali pa morda že potujejo leta in leta, pa o tem ne vemo nič, ker ni nadzora). Zanimiv je dokumentarec, ki ga je na temo trgovine s smetmi predvajala televizijska postaja National Geographic. Da bi prišli do odgovora, kje odpadki dejansko končajo, so v posamezne kose vgradili navigacijski sistem (GPS). Rezultati o tem, kam so smeti odpotovale, so bili šokantni. Izvor odpadkov, ki so jim vgradili GPS, je bil v ZDA, njihova pot se je končala povsod po svetu (večinoma za reciklažo oz. predelavo), na območju ZDA jih ni ostalo skoraj nič. Da so v smeti vgradili GPS, je zelo bistra pogruntavščina, saj je tokovom, po katerih potujejo, izjemno težko slediti. Sistem namreč dopušča veliko prirejanja oziroma ponarejanja. Vprašanje, kam bodo izvajalci odpadke iz občin na Ptujskem in Ormoškem vozili po novem letu in za kakšno ceno, ostaja neodgovorjeno. Variant in predračunov doslej v javnosti ni predstavil še nihče. Bodo naše smeti končale na katerem izmed bližnjih odlagališč (Pucon-ci, Celje, Slovenska Bistrica) ali bodo šle čez mejo (Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Italija ...). Morda tudi čez ocean. Ker ni nadzora, vlada na tem področju popolni kaos, smetarji pa ob tem fino služijo. Podravje • Praznična razsvetljava ne vpliva na porabo električne energije Podjetja v decembru porabijo gospodinjstva tudi do 15 % več V prestolnici, v Mariboru in Celju že od prve adventne nedelje dolge zimske večere razsvetljujejo kilometri novoletnih za dnem bodo praznično podobo pridobivale tudi ulice, vasi, hiše. Pozanimali smo se, kako decembrska Kot opažajo na Elektru Maribor, na mesečno porabo električne energije močno vpliva predvsem obseg gospodarskih dejavnosti, dolžina dneva, zunanje temperature, število dni v mesecu, prazniki, ki niso del vikenda, obdobja letnih dopustov ... »Poraba električne energije na distribucijskem območju Elektra Maribor je bila v decembru 2013 in 2014 za 1,1 % oz. 2,8 % višja kot v novembru. Poraba električne energije pri večjih, industrijskih odjemalcih na srednji napetosti (SN) je v decembru v vseh obravnavanih letih nižja kot v novembru. Poraba električne energije v gospodinjstvih pa je v decembru v vseh obravnavanih letih višja,« je pojasnila tiskovna predstavnica Karin Zagomil-šek Cizelj. Maja Ivančič iz Elektra Celje je dodala: »Celotna poraba v decembru ni problematična, saj industrija po 20. decembru 2015 ustavlja proizvodnjo. V decembru običajno beležimo upad distribuirane energije glede na november.« Da novoletna okrasitev ne vpliva bistveno na porabo energije, so sporočili tudi iz Elektra Ljubljana, čeprav zgolj prestol- Foto: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. .............. ■ ■ ........................... 749-3''"" " " ......................................................... ' .............................. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • S. decembra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ina v sodelovanje s Komunalo Ptuj dveh letih, odkar spremljamo problematiko, so stvari na isti točki ali pa morda še malo bolj zapletene, kot so bile takrat. Pa tudi sicer je pri zdajšnjem postopku treba opozoriti na številne nejasnosti. SOU je odločbo o izbiri koncesionarja izdala na podlagi preračunov cen izpred dveh oz. treh let. Od takrat do danes so se lahko predračunske količine, cene in pogoji izvajanja dejavnosti spremenili. Najbolj logično bi bilo, da bi SOU (če že postopek po razpisu nadaljuje) ponudnike pozvala k vnovični predložitvi cen. Tega niso storili, temveč so svojo odločitev najverjetneje oprli na mnenje, ki ga je na prošnjo Sauberma-cherja (!!!) - torej izvajalca, ki se poteguje za posel, spisalo Ministrstvo za okolje in prostor. SOU je pri tem zaobšla odločitev upravnega sodišča, ki je lani aprila razsodilo, da je podelitev koncesije neveljavna. Vodstvo SOU (Zdenko Bezjak) smo pred tednom dni zaprosili za pojasnila, na podlagi Foto: Črtomir Goznik Bo Snaga novi Meltal? manj elektrike, lučk, od torka je praznično razsvetljen tudi Ptuj. Dan okrašenost vpliva na porabo električne energije. nico krasi 64 kilometrov svetlobnih skulptur. »Ko se prižgejo okrasitve, se ne prižge siceršnja javna razsvetljava. Pred nastopom LED-tehnologije za novoletno okrasitev se je uporabljalo na stotine klasičnih žarnic z žarilno nitko, kar je pomenilo resnično povečano porabo električne energije in se je odražalo tudi na računih. Na splošno pa je poraba električne energije za razsvetljavo v poslovnih stavbah, naših domovih in seveda tudi za javno razsvetljavo v zimskih mesecih večja. Na to najbolj vpliva kratka dolžina dneva in oblačnost. Kot primer lahko navedemo javno razsvetljavo, ki se sa- modejno prižge ob zmanjšani osvetljenosti,« je povedala Uršula Krisper. Ob tem pa na ljubljanskem Elektru svetujejo, da naj bodo posamezniki pri nakupu električne opreme pozorni na to, da je opremljena z osnovnimi certifikati in ne kupujejo poceni blaga neznanega izvora. »Prav tako dajmo prednost LED-tehnologiji. Poraba električne energije takšne okrasitve je minimalna. Preudarni bi morali biti tudi pri uporabi novoletne okrasitve (lučk, slapov, smrekic in drugih oblik svetlobnega okrasja) za domačo uporabo,« je še povedala Uršula Krisper. Mojca Vtič Uporaba december/ november na območju Elektra Maribor 2011 2012 2013 2014 Industrija -10,1 % -9,6 % -7,6 % -9,8 % Poslovni odjemalci 0,0 % 0,5 % 2,1 % 7,7 % Gospodinjstva 7,1 % 8,6 % 10,7 % 14,6 % SKUPAJ -1,9 % -0,9 % 1,1 % 2,8 % Foto: Črtomir Goznik V Spodnjem Podravju je težav na področju odpadkov več. Koncesionarja izbirajo že tri leta, negotova je tudi prihodnost odlagališča v Gajkah. Po Ptuju so se začela širiti ugibanja, da bi lahko primer Snage postal novi Meltal. V primeru Meltala so občine izgubile spor na sodišču in so mu morale za nastalo poslovno škodo plačati večmilijonsko odškodnino. Zaradi vseh spodrsljajev, ki so se (ali pa se morda še bodo) zgodili v primeru podelitve smetarske koncesije - ko so si občine in SOU celo drznile povoziti pravnomočno odločitev sodišča - bi lahko Snaga v prihodnje od njih terjala odškodnino za poslovno škodo. Postopek podelitve koncesije se vleče tri leta. Razpis je bil objavljen jeseni 2012. Po letu in pol, aprila 2014, je SOU za koncesionarja izbrala konzorcij JS, ČM in Saubermacher. Snaga kot neizbrani ponudnik se je pritožila. Župani kot prvostopenjski pritožbeni organ so njen ugovor zavrnili. A so Mariborčani s pritožbo vztrajali naprej. Maja letos je sodišče njihovi pritožbi ugodilo in upravno odločbo o podelitvi koncesije odpravilo. Pod popolnoma enakimi pogoji kot lani je SOU zdaj koncesijo še enkrat podelila istim izvajalcem (JS, ČM, Saubermacher). Zakaj so se odločili tako, javnosti ne pojasnijo. Če se Snaga pritoži, bo s pritožbo najverjetneje spet uspela. Je odgovornim sploh mar? Saj se bodo morebitne odškodnine ponovno izplačale iz davkoplačevalskega denarja, ne pa iz njihovih osebnih žepov... Foto: Črtomir Goznik Slovenske in evropske smeti tudi na Kitajsko Inšpekcija za okolje in naravo je skupaj s predstavniki Finančne uprave letos v začetku maja v Luki Koper izvedla nadzor nad pošiljanjem odpadkov preko državnih meja. Pregledali so 20 kontejnerjev; v 17 primerih se je prevažala odpadna plastika, v dveh primerih odpadne ribiške mreže (uvoz v Slovenijo), v enem pa odpadne kovine. V šestih primerih so se odpadki izvažali iz Slovenije v Kitajsko oz. Hong Kong, v dveh primerih je šlo za uvoz odpadkov iz Vietnama in Irske v Slovenijo (odpadne ribiške mreže za predelavo). V dvanajstih primerih so se odpadki preko koprskega pristanišča pošiljali iz Italije in Madžarske v Kitajsko oz. Hong Kong. V enem primeru je bil podan sum o nezakoniti pošiljki odpadkov -inšpektorji so ugotovili, da se iz Italije v Hong Kong prevaža mešanica odpadkov namesto odpadne plastike. V ostalih primerih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. Elektro Maribor katerih argumentov in dejstev so upravno odločbo za podelitev koncesije izdali konzorciju JS, ČM in Saubermacher. Do danes odgovora nismo dobili, čeprav smo SOU v minulem tednu še dvakrat (pisno in ustno) zaprosili, naj nam vendarle odgovorijo. Pa niso. Poleg tega, da je postopek izdaje upravne odločbe sporen, izvajalci (še preden je koncesijska pogodba sploh podpisana, za zdaj je samo izdana odločba) že predlagajo povišanje cene. Razumi, če moreš. SOU torej v imenu občin na podlagi v ponudbi predloženih cen izbere koncesionarja. Slednji pa, še preden sploh ima podpisano koncesijsko pogodbo, že pritiska na cene. Ali mar ne bo veljala cena, ki je bila predložena v ponudbi, na podlagi katere je bil ponudnik kakor da najugodnejši in je zato pridobil koncesijo? Nastala situacija je samo še dokaz več, kako se lahko s cenami za ravnanje s komunalnimi odpadki brezmejno manevrira. Komunala Ptuj bi bila cenejša Nadaljujmo. SOU je upravno odločbo za podelitev koncesije izdala za 17 občin (vse obči- ne na območju upravne enote Ptuj in občina Duplek). Za to, da SOU nastopa v imenu vseh občin, ima njihova pooblastila. O podelitvi koncesije je odločila komisija, ki jo sestavljajo direktorji občinskih uprav. Le nekaj dni za tem, ko se je razširila novica o izdaji upravne odločbe za izbiro koncesionar-ja, smo pridobili informacijo, da pa bodo štiri občine iz skupnega sistema najverjetneje izstopile in bo za komunalne odpadke na njihovem območju skrbelo Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Gre za občine Markovci, Gorišnica, Dornava in Hajdina. Zbiranje odpadkov v teh občinah ni posebej zahtevno, saj pretežno ležijo na ravninskem delu. KP Ptuj je za zbiranje odpadkov v primerjavi z obstoječo ponudila za nekaj evrov nižjo ceno. Občine lahko Komunali (ker so njene solastnice) koncesijo podelijo neposredno, brez javnega razpisa. Spremljali bomo, kako bo situacija potekala naprej. Tematiko odpadkov so obravnavali tudi na včerajšnji seji kolegija županov občin Spodnjega Po-dravja. Podrobneje o tem pa v prihodnji izdaji Štajerskega tednika. Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 8. decembra 2015 Na kratko ■ 1 II t r if- 1 I , i Vá» Jubilejno 10. srečanje kmečkih žena Foto: Slavica Strelec Podravje * Društvo gospodinj Stoperce, Društvi žena Majšperk in Tisa Ptujska Gora so v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo KGZ Ptuj konec novembra priredili 10. srečanje predsednic in predstavnic društev podeželskih žena, gospodinj in kmetic, ki delujejo na območju UE Ptuj. Članice društev so se srečale 26. novembra, letos v občini Majšperk. Ogledale so si baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori, tovarno v Majšperku, občinske prostore, v okviru srečanja so obiskale tudi kmetijo Valerije Lampret v Zgornji Sveči. Valerija skupaj z možem Jakom dela na prašičerejski kmetiji, trenutno redijo 25 plemenskih svinj. Na kmetiji imajo lastno klavnico in predelavo mesa. Valerija je posebna ženska, saj zbrane ženske niso mogle verjeti, da sama zakolje prašiča, ga razdela in naredi zelo okusne mesne izdelke. Gospodinje iz Stoperc so obiskovalkam še predstavile svoj kraj in jih odpeljale do bližnjega gostišča. Prav vse udeleženke srečanja so se domov vračale s podobnimi občutki: »Hvaležne smo bile organizatorki, gostiteljicam in županji Majšperka Darinki Fakin za zelo prijetno preživet dan. Vesele smo, da smo spoznale še eno od naših bližnjih občin. Naslednje leto se ponovno srečamo v občini Juršinci.« MV Foto: Mojca Vtič Majšperk * »Miklavž, Miklavž, Miklavž!« so z otroško gorečnostjo vzklikali najmlajši iz občine Majšperk. In Miklavž je prišel, skupaj s parkljema in seveda tudi angeli ter predšolske otroke obdaril že 21. leto zapored. Otroci, starši in drugi, ki so se zbrali v dvorani Kulturno-po-slovnega centra Majšperk 5. decembra, so si najprej ogledali lutkovno predstavo vzgojiteljic iz vrtca Majšperk. Glavna tema pravljice je dobrota medvedka, ki pod dežnik sprejme premra-žene prijatelje. Takoj po predstavi pa radovedno pogledovali v smeri odprtih vrat in čakali, da bo prišel prvi izmed dobrih decembrskih mož. Miklavž je pred obdarovanjem otroke povprašal, ali si darila sploh zaslužijo. In glede na soglasno zatrjevanje majšperških otrok, starih od dveh do pet let, so ti nadvse ubogljivi, se ne prepirajo ali pretepajo ter so nadvse pridni. Tako so bili vsi otroci obdarjeni. Darila je Miklavžu v prvi vrsti pomagala kupiti občina Majšperk, preostalo so pridali sponzorji. MV Ptuj * 27. novembra je v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju potekal že 21. tradicionalni dobrodelni koncert, ki so ga pripravili na dekanijski ravni pod vodstvom p. Milana Kvasa in Franja Toliča ter pripravljalnega odbora. Nastopili so: Zasebna glasbena šola sv. Petra in Pavla, ljudski pevci Vinogradniki, Nejc Kralj, Nuša Bezjak, Mejaši, učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, Peter Januš, Fabolous 4 ter zbor in orkester Ptujske mladine. Sredstva, ki so bila zbrana na koncertu, bodo namenjena vsem tistim, ki so potrebni pomoči. Koncerta se je udeležilo veliko uglednih gostov. Vse navzoče je pozdravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. ZG Slovenske gorice • O problematiki financiranja Knjižnice Lenart Šauperl: „Tako ne moremo „Prosim, da občine zagotovijo sredstva v skupni višini 220.000 evrov in ostanejo na ravni dogovora čistimo 860 m2. V katerem zavodu to delajo, ne vem," je na 5. kolegiju županov UE Lenart povedala na posebej za to sklicani seji. Na 5. kolegiju županov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica je direktorica Knjižnice Lenart predstavila program in finančne izračune za delovanje Knjižnice Lenart za leto 2016. Kot je povedala, je težava v financira- nju, saj nekatere občine ne zagotavljajo dogovorjenih sredstev. „Nazadnje smo se usklajevali leta 2013, ko smo se dogovorili, da je absolutni znesek 220.000 evrov od vseh občin, ki pride v poštev in da na njem gradimo finančne načrte knjižnice. Tega se držita samo dve občini," je ostro povedala Šauperlova in s prstom pokazala na predložene dokumente s primerjalno tabelo finančnega načrta od 2013 do 2015. Prisotnim je dala jasno vedeti, da tako ne gre naprej: „Ker so pri nekaterih občinah Foto: Črtomir Goznik Direktorica Knjižnice Lenart Marija Šauperl je za zagotavljanje knjižnične dejavnosti v skladu z zakonodajo kot najcenejšo varianto predlagala nakup kombibusa v naslednjih letih. (Na posnetku je bibiliobus ptujske knjižnice Ivana Potrča). zamude pri nakazilih, iz meseca v mesec čakamo, ali bomo lahko dali plače. Tukaj pa sem tudi zato, ker je med tistim, kar smo se dogovorili 2013 in danes, bistvena razlika. Prosim, da občine zagotovijo sredstva v skupni višini 220.000 evrov in ostanejo na ravni dogovora iz leta 2012. Tako ne moremo delati! Za ilustracijo lahko povem, da za pol čistilke čistimo 860 m2. V katerem zavodu to delajo, ne vem." Pri tem pa je še predlagala, da če občine ne bodo mogle zagotoviti dogovorjenih sredstev, naj razliko sredstev pridobijo iz naslova sofinanciranja EU-projektov, v katere bi se Knjižnica Lenart vključila kot partnerica občin. Vodstvo knjižnice kot najcenejšo varianto predlaga nakup kombibusa Na območju vseh šestih občin z okrog 20.000 prebivalci pod okriljem Knjižnice Lenart Ptuj • Osrednja slovenska razstava jaslic »V Sloveniji danes odmeva, da postavljene jaslice, ne pa zgod Osrednja slovenska razstava jaslic v letu 2015, ki so jo 4. decembra odprli v minoritskem samostanu na Ptuju in je nja ptujskega TD. Pripravilo jo je v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije in minoritskim samostanom samostan vabijo dvotonske jaslice, ki jih je izdelal Stane Vuga iz Goriških brd, in veliki adventni venček, ki so ga Foto: Črtomir Goznik Tradicija postavljanja jaslic je v Sloveniji dolga. S postavljanjem jaslic želijo kristjani vsako leto znova obuditi spomin na Jezusovo rojstvo. Ni natančno znano, kdaj naj bi jih začeli postavljati. Znano pa je, da so v rimskih podzemnih rovih (katakombah), kjer so se prvi kristjani skrivali pred preganjanjem, ohranjene preproste risbe o Jezusovem rojstvu in Jezusu dobrem pastirju. To sicer še niso prave jaslice, so pa njihove korenine. Za začetnika jaslic naj bi veljal sv. Frančišek Asiški, ki je v božični noči 1223. leta postavil prve žive jaslice. Prve jaslice v Sloveniji pa so bile postavljene leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz cerkev so jaslice prišle v domove. Velikonočne in božične razstave TD Ptuj pripravlja v minoritskem samostanu že 10 let. „Razstava jaslic poudari pomen druženja in ustvarjanja v harmoniji in spoštovanju različnosti, zato je pričakovati, da se bodo razstave nadaljevale tudi v prihodnje, saj bogatijo praznično ponudbo našega mesta. Verjamem, da bo vsak, ki si bo razstavo ogledal, ta prostor zapuščal z veseljem in zadovoljstvom, da v teh težkih časih še obstajajo druženja, kjer nastajajo dela, ki pričajo o naši slovenski sposobnosti ohranjati kulturne vrednote, našo identiteto," je na otvoritveni slovesnosti poudarila predsednica organizacijskega odbora razstave Rozika Ojster-šek. Ptujski župan Miran Senčar pa je poudaril, da je božič poseben praznik, pravega božiča pa ni brez jaslic. Zahvalil se je TD Ptuj in vsem, ki so zaslužni za postavitev te razstave. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič se je zahvalil vsem članom UO TD Ptuj za vse delo pri postavitvi največje letošnje razstave jaslic v Sloveniji: »V Sloveniji danes odmeva, da so na Ptuju postavljene ja- torek • 8. decembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 5 delati. Dihamo na škrge." iz leta 2012. Tako ne moremo delati, dihamo na škrge. Za ilustracijo lahko povem, da za pol čistilke direktorica Knjižnice Lenart Marija Šauperl. Župani so sklenili, da bodo o tej problematiki razpravljali Foto: ML „Pričakujem, da sprejmete sklep, ali je možnost - to ni vizija za 2016, mogoče ne za 2017 - da vsaj podpirate in se vsi skupaj pripravimo na državni razpis za sofinanciranje nakupa kombi-busa," je direktorica lenarške knjižnice Marija Šauperl pozvala župane. 0 problematiki še razpravljajo Župan občine Lenart Janez Kramberger je povedal, da razume navedena dejstva, saj je Knjižnica Lenart zelo pomembna ustanova za celotne Slovenske gorice. A da je problematika prezahtevna, da bi jo v tako kratkem času, kot je odmerjen na kolegiju, obravnavali poglobljeno in konstruktivno. Kot je še povedal, so bili doslej usmerjeni h krajevnim knjižnicam, zato je glede nabave kombibusa potreben temeljit premislek. Predstavniki županov so na predlog le-narškega župana sklenili, da bodo o omenjeni problematiki ponovno razpravljali na sestanku v začetku decembra. Glede problematike financiranja pa je Kramberger še povedal: „Občinam manjka denar za zdravstveni dom, vrtec, šolo, povsod. Kolikor imamo, toliko lahko delimo. To moramo delati pravično, ne smemo zanemarjati ene ustanove, drugih pa favorizirati. Za našo občino lahko rečem, da poskušamo sredstva, ki jih imamo, vsem enako deliti. Glede predloga za pridobitev manjkajočih finančnih sredstev pa ni problem. To bomo podprli." so na Ptuju be o tajkunih! « zbrala 92 slovenskih jaslic, je uvod v 130-letnico delova-na Ptuju. Na ogled razstave že ob vhodu v minoritski izdelale dijakinje Biotehniške šole Ptuj. slice, ne pa zgodbe o tajkunih!« Razstavljavci prihajajo iz vseh koncev Slovenije. V imenu mi-noritskega samostana Ptuj je dobrodošlico letošnji razstavi jaslic, ki ga je navdušila, izrekel p. Dominik Tikvič. Navdušila ga je tudi zagnanost prostovoljcev TD Ptuj pri postavljanju jaslic. Po besedah p. Milana Kosa, provincialnega ministra, ki je razstavo blagoslovil, bodo tudi te jaslice v prazničnih dneh v ljudeh prebujale harmonijo. Za kulturne utrinke ob odprtju največje slovenske razstave jaslic so s petjem in glasbo poskrbeli člani družine Cep iz Sestrž. MG Foto: Črtomir Goznik Predsednik in podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije p. dr. Leopold Grčar in Drago Kozinc sta zaslužna, da Ptuj letos gosti osrednjo slovensko razstavo jaslic. Prepoznala sta zagnanost ptujskih turističnih navdušencev. poleg osrednje knjižnice delujeta dve krajevni knjižnici (v Cerkvenjaku in Voličini) ter pilotska knjižnica pri Sv. Ani. Po zakonu pa mora knjižnica v primeru, ko so na območju splošne knjižnice območja z več kot 1.500 prebivalci, ki so več kot 4 kilometri oddaljeni od osrednje knjižnice, organizirati izposojališča oz. krajevne knjižnice ter postajališča za potujoče knjižnice. Šauperlova je za zagotavljanje knjižnične dejavnosti v skladu z zakonodajo zato kot najcenejšo varianto predlagala nakup kombibusa. „To je ena krajevna knjižnica na kolesih. To je velika pocenitev in uskladitev z zakonodajo, ker je potrebna ena zbirka knjižničnega gradiva, en strošek, en knjižničar, za vsako krajevno knjižnico pa potrebujemo svojega knjižničarja in gradivo." Z upoštevanjem veljavne zakonodaje in pravilnikov bi bil letni strošek izvajanja knjižnične dejavnosti Knjižnice Lenart 467.230 evrov, na osnovi pravilnika s kombibusom pa 370.098 evrov. „Pričakujem, da sprejmete sklep, ali je možnost - to ni vizija za 2016, mogoče ne za 2017 - da vsaj podpirate in se vsi skupaj pripravimo na državni razpis za sofinanciranje nakupa," je še pozvala župane. Sicer pa naj bi po pridobljenem izračunu enega izmed ponudnikov predelava kombiniranega vozila v potujočo knjižnico stala 108.000 evrov. Monika Levanič Zaradi varčevanja bibliobus na Bistriškem po več kot 40 letih ne bo več vozil. Bibliobus naj bi nadomestila šolska knjižnica Z novim letom naj bi v občini Slovenska Bistrica prenehal voziti bibliobus mariborske knjižnice oziroma tako imenovana potujoča knjižnica. Na ukinitev je opozoril predsednik Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju Modest Motaln, ki je dodal, da bibliobus omogoča redno izposojo knjig krajanom in krajankam. »Osnovna šola Šmartno na Pohorju je krajevno skupnost obvestila, da se ukinja bibliobus mariborske knjižnice. Ukinitev bibliobusa je nedopustna, saj predstavlja pomembna kulturno dobrino. Bibliobus pri nas ni nadstandard temveč zagotavlja osnovne storitve na podeželju. Razumem varčevanje, vendar to ne more biti opravičilo, da je podeželje zapostavljeno,« je na novembrski seji občinskega sveta poudaril Motaln. Direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (in tudi svetnica) Patricija Breznikar je na seji odvrnila, da svet knjižnice razmišlja o ukinitvi bibliobusa med drugim zaradi njegovih stroškov, lani je občina za bibliobus namenila nekaj manj kot 22.000 evrov. »Res je, da je Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju najbolj oddaljena krajevna skupnost, ki še ni pokrita s knjižnično mrežo, vendar bibliobus ni servis šolski knjižnici,« je povedala. Dodala pa je, da knjižnica opaža trend upadanja članov bibliobusa. »Slovenska Bistrica ima namreč zelo dobro osrednjo knjižnico,« je pojasnila. Sicer pa bibliobus mariborske knjižnice knjižnično dejavnost za slovenjebistriško občino opravlja že od leta 1974, in sicer v krajih Črešnjevec, Laporje, Sp. Polskava, Šmartno na Pohorju in Zg. Ložnica, od leta 1979 pa je postaja bibliobusa tudi pri Impolu. Pred nekaj dnevi se je sestal svet zavoda Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, sklenili so, da se na Šmartnem oglasi direktorica bistriške knjižnice in si ogleda razmere na terenu. Kot je pojasnil Motaln, naj bi primanjkljaj bibliobusa nadomestila obstoječa šolska knjižnica v Šmartnem na Pohorju, ki naj bi vrata odprla za vse krajane. Poleg tega naj bi v tej knjižnici štirikrat na leto zamenjali knjige, kar bi krajanom in otrokom omogočilo dostop do več aktualnih knjižničnih enot. To pomeni, da bi se na Šmartnem vzpostavila kolek-cijska zbirka. »Zagotovili so, da bodo na voljo knjige, ki so ta trenutek tudi na njihovih policah v Slovenski Bistrici in da ne bodo v Šmartno vozili knjig iz skladišča. V tem trenutku in v danih okoliščinah je rešitev zadovoljiva, a hkrati verjamem, da le začasna. Skupaj moramo namreč poiskati ustrezne prostore za knjižnico na Šmartnem,« je pojasnil Motaln. Mojca Vtič Ptuj • 4. svetovno prvenstvo v mehurčkanju mineralnih vod s haložanom Letošnji haložan se najbolje parčka s sarajevsko vodo V vinskem hramu Ptujske kleti je 3. decembra potekalo že četrto svetovno prvenstvo v mehurčkanju mineralnih vod s haložanom, katerega pobudnik je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Povedal je, da je mehurčka-nje mineralnih vod s haloža-nom postalo tradicionalna in najpomembnejša priložnost, da potrošnikom ponudijo možnost najboljše izbire pri tako razširjeni pijači, kot je špricar. Letošnje je bilo rekordno, saj se je haložan letnika 2015, letošnjo jesen so ga pridelali 800.000 litrov, mehurčkal s kar 43 mineralnimi vodami iz osmih držav. Mednarodno devetčlansko strokovno komisijo, ki je iskala najboljšo kombinacijo špricarja, haložana z mineralno vodo, je vodil dr. Aleš Kuhar, ki je prinesel novo dimenzijo okuševalskih struktur in tehnik. Prepričala jo je sarajevska voda sarajevske pivovar- ne. Ta je zmagala s povprečno oceno 18. Pri vsakem vzorcu so ocenili sedem kategorij me-hurčkanja mineralnih vod s ha-ložanom, bistrost, barvo, vonj, okus, harmonijo, intenzivnost in kakovost ogljikovega dioksida v špricarju ter persistenco okusa. Na tem ocenjevanju se je videlo, katera izmed vod Foto: Črtomir Goznik Letos se je haložan mehurčkal s 43 mineralnih vodami. je prekrila okus znamenitega haložana in katera se je z njim dopolnila, je povedal dr. Aleš Kuhar. Letošnji letnik haložana je nadpovprečen po kakovosti. Lanskoletna polnitev je bila razprodana že pred koncem sezone. Letošnja prodaja do martinovega pa je za kar 30 odstotkov večja, kot je bila prodaja leto poprej, je povedal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl, ki je ponosen, da je Ptujska klet, ki bo leta 2016 praznovala že svojo 777-letnico, gostiteljica edinstvenega svetovnega prvenstva. Mehurčkanje z mineralnimi vodami pa tudi sicer predstavlja enega najbolj zahtevnih orga-noleptičnih ocenjevanj. MG Foto: MM 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • S. decembra 2015 Videm • Proračun za leto 2016 potrdili Največ pripomb na proračun so imeli Videmski svetniki in svetnice so na 10. redni seji, ki je potekala minuli torek, največ razprave namenili potrditvi proračuna za prihodkov predstavlja glavarina, in sicer 3,5 milijona evrov. Poglejmo nekatere odhodke. Za plače zaposlenih bodo namenili okrog 350.000 evrov, za šolske prevoze 150.000, plačilo oskrbe v domovih za starejše 300.000 in za subvencioniranje cene varstva otrok 619.000 evrov. Dobrih 300.000 evrov bodo znašali transferji v javne zavode in javne agencije. Za investicije (nakup ali gradnjo osnovnih sredstev) je v proračunu rezerviranih 621.000 evrov, za odplačilo dolga 574.000 evrov. V načrtu za modernizacijo so za naslednje leto ceste Soviče (25.000 evrov), Satler (38.000 evrov), Dolena (33.000 evrov) in cestna razsvetljava Lancova vas (20.000 evrov). 80.000 evrov bodo namenili za odvodni kanal iz obrtne cone, 158.000 za kanalizacijo Tržec-Jurovci, 55.000 evrov za kanalizacijo Leskovec, 33.000 za kanalizacijo Videm in 60.000 evrov za sekundarne kanalizacijske cevovode na Pobrežju. 119.000 evrov bo videmska občina iz proračuna 2016 namenila za financiranje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. So amandmaji SDS prispeli prepozno Nekatere predloge in amandmaje, ki so bili podani v času proračunske javne razprave, je župan Friderik Bra-čič pri pripravi dokončnega predloga proračuna upošteval, drugih ne. V celoti so izpadli amandmaji svetniške skupine SDS, saj da so bili poslani prepozno. Andrej Ro-žman, ki je amandmaje pošiljal, pravi, da so bili po njegovem mnenju posredovani pravočasno. Po elektronski pošti jih je poslal v petek popoldan, v občinski elektronski spletni nabiralnik naj bi po besedah župana prispeli šele v nedeljo. Po poslovniku je treba pisne amandmaje vložiti najmanj tri delovne dni pred sejo. Je župan pri Darsu bolj lobiral zase kot za občino? Občina Videm bo sočasno z izgradnjo infrastrukture ob bodoči avtocesti (vzporedna cesta, krožišča ...) v Jurovcih in Tržcu zgradila pločnik in kanalizacijski cevovod, kar jo bo stalo okrog 200.000 evrov. Svetnika Andreja Rožmana (SDS) je zanimalo, zakaj se župan ni izpogajal, da bi to infrastrukturo zgradil Dars. »To bi nam bili dolžni narediti! Cesto, kanalizacijo, kolesarsko stezo in pešpot. Žalostno je, da župan v pretežni meri lobira zase in za svojo firmo kot pa za naselji Tržec in Jurovce. Strojev na terenu je dovolj, da bi kar vzporedno skopali kanal za kanalizacijo. Ne, za to ni interesa. Za občino ni interesa, za vse drugo pa je interes. Hvala svetniki, da ste videli samo svoje riti. V proračunu ne najdem ne Haloz ne Sel, še najmanj pa Šturmovce,« je bil jasen Rožman. Župan Bračič mu je odgovoril, da bodo v prihodnjih letih poskušali obnoviti cesto Šturmovci-Markovci, za kanalizacijo v Šturmovcih naj bi bil izdelan idejni projekt, denar za obnovo strehe na Petrovi domačiji bodo poskusili pridobiti na razpisu za sredstva LAS, za prihodnja leta je v načrtu tudi izgradnja kabelskega sistema. Rožman je pripomnil: »Denar za cesto ste že dobili, pa ste ga dali drugam. 42.000 evrov!« »5.000 evrov za srečanje krajanov. Hvala lepa, bo prišlo prav!« V nadaljevanju se je oglasila svetnica Katja Svenšek (SDS), ki prihaja iz Sel: »Kje vidite nas v tem proračunu? 5.000 evrov namenjate za srečanje Selanov. Hvala lepa, prav bo prišlo. To pa je tudi vse. Že dolga leta se v našo KS ne vlaga nič. V petih letih niste gramozirali niti ene ceste. Ne govorite mi, da je proračun transparenten in enak za vse. Ker ni. Točno veste, kaj so naši problemi, pa nič ne ukrenete. Na lastne oči ste videli, da imamo težave z zagotavljanjem poplavne varnosti. Pa ne storite nič . « Župan je Svenškovi pojasnil, da je občina na Selih v preteklosti obnovila šolo, v njej uredila kuhinjo in da so Selani v občini Videm kot prvi imeli krožišče. »Ja, kdaj? Pred osmimi leti!« je bila ostra svetnica. Za zagotavljanje protipoplavne varnosti je župan Bračič dejal, da se načrtuje zadrževalnik v Medvedcah. Kdaj ga bodo zgradili, ni znano. »Omejeni smo s sredstvi, ki jih imamo,« je kratko in jedrnato dejal župan. Kaj pa Leskovec in Dolena Svetnika Dani in Andela Kozel (oba SDS) sta poudarila nujnost ureditve ceste v Trdo-bojcih. »Po drugih krajih gradite kanalizacijo, pločnike in javno razsvetljavo. Nam še niti ceste niste uredili. Ta cesta je obljubljena že več kot pet let,« je dejal Kozel. Župan Bračič je povedal, da se cesta lahko uredi s sredstvi KS in da naj se znotraj krajevne skupnosti dogovorijo, katerim naložbam bodo dali prednost. »Če boste rekli, da bo to cesta, jo bomo naredili (namesto kanalizacije),« je obljubil župan. Dušica Avguštin (SDS) meni, da bi se več denarja moralo nameniti za območje Dolene in okoliških krajev. »Dobili smo nekaj kamionov gramoza, nekaj samokolnic kamna in cesto, ki jo je občina dobila sofinancirano po razpisu. Ko smo imeli svetniki ogled občine in smo se z avtobusom peljali od kraja do kraja, me je bilo kar malo sram, ko smo prišli v Doleno. Nismo takšni, da bi nekaj izsiljevali in šli čez trupla, da bi nekaj dobili. Nimamo ne gasilskega doma ne šole ne nič. Deset let sedim v občinskem svetu, pa ne moremo dobiti niti ene strehe. Kdaj bo napočil čas, da bo tudi Dolena na vrsti? Kaj bomo dobili v tem mandatu? V desetih letih skorajda nismo dobili nič. Saj se je nekaj uredilo, ampak to so bile investicije po nekaj tisoč evrov. Velikih naložb nismo bili deležni.« Avguštinovi je župan Bračič odgovoril, da so na območju KS Dolena v njegovem mandatu (od leta 2002) uredili vodovod in nekaj cestnih odsekov. Nato se je oglasil še Janko Ba-niček (SLS), ki je prepričan, da je tudi za Leskovec v proračunu premalo denarja. Ko so svetniki predstavili svoja stališča, je sledilo glasovanje. Z večino glasov so proračun za leto 2016 potrdili. Mojca Zemljarič Gorišnica • Osma redna seja občinskega sveta Letošnji proračun 5,2 milijona evrov Svetniki občine Gorišnica so na četrtkovi osmi redni seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki znaša 5,2 milijona evrov. Z rebalansom se proračun znižuje za 400.000 evrov. Pri sprejemanju rebalansa sta nekaj vprašanj izpostavila svetnika Bojan Purgaj (neodvisni) in Silvo Sok (NSi). Purgaja je zanimalo, kdaj bo Elektro Maribor od občine odkupil transformatorsko postajo, ki jo je občina zgradila v Muretin-cih, pri Žuranovem obratu za obdelavo gradbenih odpadkov. Župan Jože Kokot je odgovoril, da predvidoma prihodnje leto. Svetnik Sok je med drugim povprašal, kako je z nakupom in obnovo starega mlina na Forminu. Župan je pojasnil, da je občina pridobila lastništvo, vlaganja v obnovo pa naj bi pričeli v prihodnjih letih. V nadaljevanju seje so potrdili vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča, ki ostane enaka, kot je bila lani. Seznanili so se tudi z informacijo o postopku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN). Na predlog ministrstva za okolje in prostor bodo nekatere predloge iz OPN umaknili, kar bo pospešilo odobritev in potrditev dokumenta. »OPN je v končni fazi, potrebna je samo še dokončna uskladitev,« je dejal župan. Svetniki so na seji sogla- šali tudi s spremembo odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (GJS). V skladu s sprejeto spremembo bodo lahko koncesije za GJS v prihodnje oddali neposredno brez javnega razpisa javnemu podjetju, v katerem so solastnik. Potrdili so še odlok o odvajanju in čiščenju komunalne ter padavinske vode, nato pa prisluhnili županovemu pojasnilu o odločitvi, da dejavnost GJS ravnanja s komunalnimi odpadki občina Gorišnica (kot tudi občine Markovci, Dornava in Hajdina) predajo Komunalnemu podjetju Ptuj, ki je v lasti lokalnih skupnosti. Posel z odpadki ptujski komunali Župan je pojasnil, da so KP Ptuj zaprosili za predračun cene, ki je pokazal, da bi lahko dejavnost opravljali za nekaj evrov ceneje kot konkurenčni ponudnik (zdaj Čisto mesto). »Za nas je pomembno, da bodo občani plačali čim nižjo ceno. V skupno podelitev koncesije najverjetneje ne bomo šli. Čeprav je Skupna '/////////////////¿z- Brunarica v Tunfu grajena na črno, inšpektor napisal kazen 7.800 evrov Na seji je bila predstavljena informacija, da je inšpekcija z denarno kaznijo 7.800 evrov zaradi črnogradnje brunarice pri ribniku oglobila Ribiško društvo Tunf. »Bila je prijava. Inšpektorji so prišli in izrekli globo,« je povedal župan Kokot. Svetnik Purgaj je dejal, da inšpekcija tako visoke globe najbrž ni izdala kar na prvo žogo. Spraševal je, zakaj se niso poskušali z inšpektorjem dogovoriti, da bi se denarni kazni izognili: »Ali bo objekt možno legalizirati ali ga bo treba rušiti ali pa se bodo kazni ponavljale - če ne bomo ne legalizirali in ne rušili. Želim jasen odgovor.« Odgovorov na zastavljena vprašanja Purgaj ni dobil. Župan Kokot je povedal, da bo kazen plačala občina, saj društvo sredstev za njeno plačilo nima. Nato je Purgaja zanimalo, iz katere proračunske postavke bodo plačali kazen, a tudi na to vprašanje župan ni imel jasnega odgovora. Skomignil je z rameni in dejal: »Še ne vem. Bomo že nekak.« Foto: MZ občinska uprava že izdala upravno odločbo, si lahko do podpisa pogodbe še premislimo. Štiri občine smo dogovorjene, da bomo koncesijo neposredno podelile KP Ptuj,« je poudaril Kokot. Pogrešajo otroška igrala Purgaj, ki se je med sejo sicer največ oglašal, je pod točko Pobude in vprašanja povprašal, zakaj v občini Gorišnica na prostem igral za otroke. Župan je dejal, da bodo igrala kupili in namestili, ko bodo imeli novi športni park. Tam bodo ograjo ponoči zaklenili in bodo igrala na varnem. »Če bi bila danes nekje na prostem, jih lahko ponoči nekdo polomi ali poškoduje. Kaj bi pa bilo potem, če bi se otrok na takšnem igralu poškodoval? Takoj bi dobili na Občino odškodninski zahtevek. Takšne odgovornosti ne bom prevzemal. Igrala bomo imeli, ko bomo imeli novi športni park,« je poudaril župan. Podžupan Jože Petek pa je dodal, da tudi sicer sama nabava igral ni poceni. »V Moškanjcih so razmišljali, da bi namestili zibelko. Pa je bil predračun zanjo več kot 3.000 evrov. Poleg tega bi bilo trebav skladu s predpisi namestiti ustrezno podlago, v bližini ne bi smelo biti dreves in še in še je nekih zahtev, ki bi se jih bilo treba pri tem držati,« je pojasnil podžupan. Mojca Zemljarič torek • 8. decembra 2015 Politika Štajerski 1 7 svetniki SDS prihodnje leto. Načrtujejo ga v višini 4,6 milijona evrov. Večino m " M® ■ • - - ■ *! . ' ''«V Kdo bo Videm peljal po Dravinji tja dol Videmski svetniki so se na torkovi seji obregnili tudi ob delo ZRS Bistra Ptuj. Najbolj glasna sta bila Katja Svenšek in Andrej Rožman. »Eno leto sedim tukaj, pa nisem niti enkrat čisto nič slišala o Bistri. V proračunu pa zdaj za njeno delovanje za leto 2016 namenjamo še več denarja, kot smo ga letos. Po zapisanem vidim, da so zelo aktivni. Ampak papir prenese vse. Naj oni malo pridejo sem in bomo tukaj kaj delali. Celo leto nič, zdaj pa v proračunu povišanje postavke za njihovo financiranje,« je poudarila Svenškova. Rožman je bil v svojem razmišljanju precej slikovit: »Bistra nas je že večkrat peljala žejne čez vodo. Mi smo samo plačevali, plačevali in za to nič dobili. Če bomo delali z Bistro, bomo šli vsi 'dulta po Draviji'(tja dol po Dravinji).« Župan Bračič je pojasnil: »Z zakonom smo zavezani, da imamo razvojno agencijo, ker je to naša pot do sredstev po razpisih.« Ptuj • Nov uspeh ptujske Gimnazije Ko dijaki prekašajo odrasle Ptujski gimnazijci so konec novembra dosegli še en velik uspeh. Na konferenci MUN v Italiji, na kateri dijaki simulirajo zasedanja Organizacije združenih narodov, so bili med devetimi državami in 250 mladimi delegati med najboljšimi Ptujčani. Simulacija zasedanja OZN je tokrat potekala pod motom »To protect and preserve«. Med 250 mladimi delegati iz devetih držav, Argentine, Španije, Avstralije, Mauritiusa, Rusije, Gvineje, Bangladeša, Moldavije, Nizozemske in Italije, je bila tudi Slovenija. „Kljub temu da je na konferenci sodelovalo 250 delegatov iz 23 različnih šol, naši dijaki niso ostali neopaženi. Tilen Kolar, dijak 2. letnika, je bil v komiteju za razo-roževanje izbran za najboljšega delegata, Tomi Petek pa v tem istem komiteju za najboljšega predsedujočega. Tudi drugi dijaki so bili s širokim znanjem hitro opaženi. Tako so bili tudi Žan Ma-lek Petrovič, Nuša Muršec in Žan Ciglar izbrani med pet najboljših delegatov," pojasnjuje Nataša Ko-stanjevec, profesorica na ptujski Gimnaziji in mentorica sedmih dijakov, ki so sodelovali na omenjeni konferenci. Kot pravi, je to za dijake izjemna priložnost. „Vedno znova sem priča istemu procesu: sicer zelo sposobni dijaki se na konferenco podajo z veliko Foto: arhiv Gimnazije Ptuj Sedmerica ptujskih mladih delegatov je Gimnazijo Ptuj predstavljala v Čedadu v Italiji. negotovosti, strahu in dvomov v lastno znanje. Na začetku potrebujejo veliko vzpodbude. Potem naredijo prve plahe poskuse. Postavijo vprašanje, spregovorijo v prid ali proti nekemu predlogu, glasujejo ... V naslednjem zasedanju so že veliko pogumnejši. Predlagajo kak amandma in ga uspešno zagovarjajo. Debate nadaljujejo tudi v odmorih. Včasih celo v angleščini. Uspešno zagovarjajo resolucijo. Sprejeta je. O negotovosti in dvomih ni več ne duha ne sluha. V treh dneh razvijejo veščine, ki bi jim jih mnogi odrasli zavidali. Sposobnost javnega nastopanja, argumentiranega zagovarjanja lastnih stališč, komunikacije v tujem jeziku, navezovanja stikov z ljudmi najrazličnejših kultur," še pravi njihova mentorica. Sicer so ptujski gimnazijci na MUN-konferencah sodelovali že večkrat, a iz finančnih razlogov je število dijakov, ki jim to lahko omogočijo, omejeno. Prav zato organizirajo v začetku prihodnjega leta podobno konferenco tudi na šoli. Dženana Kmetec Juršinci • Z osme redne seje občinskega sveta Cenejši najem prostorov za humanitarne organizacije Člani juršinskega občinskega sveta so na minuli seji med drugim potrdili tudi znižanje nadomestila za uporabo občinskih prostorov za humanitarne organizacije. Za slednje bo nadomestilo namesto 20 evrov na mesec po novem znašalo 5 evrov. Doslej veljaven pravilnik je namreč določal, da je najem prostorov sicer brezplačen za društva, ki delujejo in imajo sedež na območju občine ter javne zavode, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Juršinci, morajo pa ta društva oz. zavodi, ki so najemnine oproščeni, skladno z veljavno zakonodajo plačati obratovalne stroške (nadomestilo za najem prostorov) v višini 20 EUR/mesec. Od humanitarne organizacije, ki ima v najem prostore v občinski stavbi, pa je na občinsko upravo prišla pobuda za znižanje nadomestila za uporabo zaradi narave njihovega delovanja in pomanjkanja finančnih sredstev. Svetniki so pobudo upoštevali in tako znižali nadomestila na pet evrov mesečno. Sofinanciranja malih čistilnih naprav (še) ne bo Svetnika Donalda Rusa je zanimalo, ali lahko v prihodnjih letih pričakujejo odhodke na račun izgradnje zbirnih centrov. Župan Kaučič je odgovoril, da naslednje leto zagotovo ne, a dodal: „Če bomo morali pristopiti h gradnji zbirnega centra, se bomo tega lotili skupaj z Dornavo, kjer je čistilna naprava. Nekih velikih dodatnih sredstev za to ne predvi- devamo. Vi pa veste, da občina, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, za zdaj ni zavezana k temu." Svetnika pa je še zanimalo, ali bo občina naslednje leto sofinancirala nakup malih komunalnih čistilnih naprav. A je Ka-učič povedal, da prihodnje leto ne, morda leta 2017. V nadaljevanju je predsednica Nadzornega odbora (NO) Dragica Germin svetnikom predstavila še ugotovitve po opravljenem nadzoru tekočega poslovanja občine v letu 2015, iz katerih je razvidno, da je bilo slednje v pretežni meri izvedeno v skladu z veljavnimi predpisi, zato odzivno poročilo ni potrebno. Monika Levanič Ormož • Z zbora krajanov KS Miklavž pri Ormožu Treba bi bilo sanirati kulturno dvorano Na zboru krajanov KS Miklavž pri Ormožu so krajevni svetniki med drugim opozorili na potrebno obnovo tamkajšnje kulturne dvorane, ki pa v predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto ni predvidena. Konec novembra so po vseh šestih krajevnih skupnostih občine Ormož, med drugim tudi v KS Miklavž pri Ormožu, potekali zbori občanov s predstavitvijo predloga proračuna občine Ormož za leto 2016. Na zboru krajanov KS Miklavž pri Ormožu je ormoški župan Alojz Sok povedal, da je proračun za leto 2016 z 11,8 milijona evrov prihodkov eden najnižjih po letu 2007, odkar so na voljo evropska sredstva. Občina bo pretežni del sredstev prihodnje leto vlagala v ceste ter izgradnjo kanalizacij s čistilnimi napravami. Prioriteta pa bodo tudi energetske sanacije nekaterih stavb. Župan je še opozoril, da se bodo lotili tudi spremembe občinskega prostorskega načrta, ki so ga sicer nazadnje spreminjali leta 2013. Doslej so namreč prejeli že 200 vlog. Hkrati pa je še bodoče graditelje (občane) pozval, da podajo predloge, saj načrta v prihodnjih deset letih ne nameravajo spreminjati. Okrog 25 zbranih krajanov pa je zanimalo predvsem dogajanje oz. investicije, načrtovane v letu 2016 na njihovem območju. Predlog proračuna predvideva, da bodo za investicije v KS v prihodnjem letu namenili okrog 198.300 evrov. Če bodo na razpisu za energetsko sanacijo vrtca uspešni, pa bo proračun še višji. Največ sredstev bodo vložili v cestno infrastrukturo. Prihodnje leto namreč nameravajo modernizi- rati štiri cestne odseke v skupni dolžini okrog 1,5 km v okvirni vrednosti 140.000 evrov. Načrtujejo tudi tlakovanje in širitev poti na tamkajšnjem pokopališču ter priključitev kulturne dvorane na kanalizacijo. Okrog 40.000 evrov planirajo še za gasilski dom PGD Hermanci, približno 4.000 evrov pa za projekte za energetsko sanacijo miklavškega vrtca. Opozorili tudi na nevarne cestne odseke Sledila je zanimiva razprava, kjer so krajani opozorili na nekatere nevarne in slabo vzdrževane cestne odseke, predvsem v Hermancih, ter na dotrajane državne zastave, ki so izobešene ob praznikih. Po zboru občanov je sledila 5. redna seja sveta KS Miklavž pri Ormožu, kjer so sprejeli proračun občine za prihodnje leto. Potrdili so tudi finančni načrt v višini 72.000 evrov, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Ta sredstva so namenjena za vzdrževanje objektov, javnih poti in zimsko službo. Krajevni svetniki pa so predlagali, da bi namesto cestnega odseka Smodič v Vinskem Vrhu v dolžini 316 metrov modernizirali v približno enaki dolžini cestni odsek od domačije Leona Nemščaka do Škrjan-ca, saj ta odsek vodi do več hiš. Prav tako so predlagali obnovo dobro zasedene kulturne dvorane, ki pa v predlogu proračunu ni predvidena. Po besedah predsednika Emila Trstenjaka so gledališke zavese, stare 40 let, v zelo slabem stanju, v dvorani bi bilo treba urediti še razsvetljavo in prepleskati stene. Monika Levanič Krajevni svetniki so predlagali obnovo kulturne dvorane v Miklavžu pri Ormožu. Okrog 40 let stare gledališke zavese so dotrajane, treba bi bilo urediti razsvetljavo ter prepleskati stene. Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 8. decembra 2015 Podravje • Slavnostna akademija ob 110-letnici Perutnine Ptuj Jubilej v znamenju iastniskih in kadrovskih pretresov Perutnina Ptuj (PP) je v petek popoldan na ptujskem gradu s slovesno akademijo obeležila 110-letnico delovanja. Družba danes posluje kot mednarodni koncern z lastnimi podjetji v sedmih državah, ima 3.500 sodelavcev in letno ustvari slabih 300 milijonov evrov prihodkov. Predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser je v svojem nagovoru izpostavil pomen spoštovanja zgodovine za nadaljnji razvoj družbe in skupine. Poudaril je vlogo sodelavcev na prehojeni in načrtovani poti v prihodnost in se zahvalil za vsak prispevek, ki so ga deležniki vgradili v poslovni mozaik ptujskega prehrambnega kon-cerna. Na govorniški oder je stopil tudi župan MO Ptuj Miran Senčar. Slavnostnega dogodka so se med številnimi gosti udeležili predstavniki Sija - novih lastnikov Perutnine, medtem ko sta gospodarski in kmetijski minister Zdravko Počivalšek in Dejan Židan svojo prisotnost na dogodku zadnji hip odpovedala. PP je ob jubileju natisnila monografijo z naslovom Knjiga o zlatem jajcu, v kateri predstavlja mejnike svoje zgodovine. Organizirana perutninarska dejavnost ima na Ptuju začetke v letu 1905, ko je Valentin Reinhard ustanovil prvo podjetje. Pet let za tem je njegova žena Josephine Reinhard ustanovila perutninsko trgovino. Podjetje je v Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Petkove svečanosti na ptujskem gradu so se udeležili predstavniki novih lastnikov. Med njimi Igor Malevanov, namestnik predsednika uprave SIJ in finančni direktor (prvi z leve). Zupan MO Ptuj Miran Senčar in predsednik uprave PP Roman Glaser tridesetih letih prejšnjega stoletja začelo trgovati po vsej kraljevini SHS, po drugi svetovni vojni je bilo nacionalizirano. Leta 1960 so začeli gradnjo lastnih perutninarskih farm, leta 1974 je družba na trg poslala prvo obarjeno piščančjo klobaso in jo poimenovala Poli, ki je do danes postala ena najpomembnejših blagovnih znamk skupine. Ena od prelomnic je bilo leto 1992, ko je vodenje družbe prevzel današnji prvi mož Roman Glaser, s katerim se je začel prodor na tuje trge in odpiranje podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Pet let pozneje je podjetje posta- lo delniška družba, s tem je me-nedžment družbe začutil priložnost, da v Perutnino vstopi tudi lastniško. Preko Holdinga PMP so postali desetodstotni lastniki družbe, skupaj s Probanko je menedžment obvladoval okrog 20 odstotkov družbe. Od letos ima Perutnina novega večinskega lastnika - Sij, ki ga obvladuje družina Zubitski iz Rusije. MZ / STA Poljčane • V dveh letih obvoznica, nadvoz in podvoz Nov projekt med Slovensko Bistrico in Poljčanami za 52 milijonov evrov ŽelezniSki promet med Pragerskim in Poljčanami bo Se vsaj naslednji dve leti moten. Medtem ko se sedaj zamude v železniSkem prometu opravičujejo z deli med Poljčanami in Dolgo Goro, se bodo naslednje leto z deli med Slovensko Bistrico in Poljčanami, namreč predvidena je izgradnja nadvoza, obvoznice in podvoza med omenjenima krajama in pre »V okviru projekta je predvidena nadgradnja levega tira na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica v skupni dolžini 3.187 metov in desnega tira na istem odseku v skupni dolžini 3.134 metrov. Izvedena bo tudi sanacija objektov spodnjega ustroja, obnovitev nasipov, vgradnja novega tampona, ureditev odvodnjavanja, vgradnja novih tirov in pragov, obnova vozne mreže ter ureditev signal-novarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Načrtovana je tudi ukinitev treh nivojskih prehodov, gradnja podvoza na postaji Poljča- ne, nadvoza na območju naselja Brežnica ter gradnjo obvozne ceste na odseku Brežnica-Poljčane. Na železniških postajah Poljčane in Slovenska Bistrica bodo zgrajeni tudi izvennivojski dostop za potnike in novi peroni,« so pojasnili na direkciji za infrastrukturo. Sicer pa je osnovni namen nadgradnje odseka železniške proge zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture in s tem povečanje varnosti, so pojasnili. Za izvedbo projekta je direkcija v letu 2015 oddala vlogo za sofinanciranje projekta iz evropskih sredstev, in sicer iz Inštrumenta za povezovanje Evrope, ki je bila tudi uspešno potrjena. »V decembru pričakujemo izdajo sklepa o odobrenih sredstvih. Ocenjena vrednost investicije je skladno s potrjeno investicijsko dokumentacijo 52 milijonov evrov, od tega bo 18,4 milijona evrov evropskega denarja, razlika pa bo zagotovljena iz državnega proračuna. Izvedba projekta je predvidena v letih 2016-2018.« Mojca Vtič Prlekija • Pred zaključkom izgradnje vodovoda KakovostnejSa oskrba s pitno vodo Na novinarski konferenci o projektu Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C so županja občine Ljutomer in koordinatorka projekta Olga Karba, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ter predstavnica nadzora Metka Pavčič predstavile zaključevanje projekta ter povedale nekaj več o doseženih rezultatih in učinkih. Projekt je povezal osem pr-leških občin, ob Ljutomeru kot nosilno občino projekta še Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Križev-ce, Gornjo Radgono, Radence, Veržej in Razkrižje, skupaj gre za 38.000 prebivalcev. Glavni učinek projekta, ki se približuje koncu, je izboljšanje kakovosti in zagotavljanje zanesljive oskrbe občanov s pitno vodo. Gradbena dela na vseh sklopih projekta so končana, novozgrajeni objekti in vodovodni ter kanalizacijski sis- temi pa bodo kmalu dani v uporabo. Skupna vrednost naložbe znaša 49,4 milijona evrov. Projekt sofinancirajo EU iz Kohezijskega sklada, MOP, Vodni sklad ter sodelujočih osem občin. NŠ Podravje • Za protihrupne ograje ob železnici 11 mio evrov Ali protihrupne ograje ob železniSki progi duSijo hrup V sklopu posodobitve železniSke proge Pragersko-HodoS je bilo postavljenih 13,9 km protihrupnih ograj. Ker nekateri prebivalci pravijo, da je po postavitvi protihrupnih ograj hrup ponekod Se večji, smo preverili, kaj so pokazale meritve. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki vodi projekt, so bili na osnovi novelirane študije izvedeni pasivni protihrupni ukrepi za zaščito preobremenjenih stavb ob progi, vendar le tam, kjer aktivna zaščita ni bila možna (npr. nivojski prehodi) ali je bila neutemeljena (posamezne zgradbe oziroma nestrjena pozidava). Zamenjava oken je bila izvedena torej le na posameznih objektih, in to le v bivalnih prostorih, ki so izpostavljeni hrupu (ne pa npr. tistih, ki so obrnjeni stran od železniške proge). Poleg tega pa so v sklopu študije izvedli postavitev protihrupnih ograj na območjih s strnjeno stanovanjsko pozidavo v naseljih Gaj pri Pra-gerskem, Pongrce, Cirkovce, Strnišče, Zgornja Hajdina, Ptuj, Moškanjci, Osluševci, Mihovci, Ivanjkovci, Ljutomer, Bratonci, Murska Sobota, Markišavci in Šalovci. Na celotni trasi proge je bilo postavljenih 29 sklopov ograj v skupni dolžini približno 13,9 km. „Vrednost del za izvedbo protihrupnih ograj je Foto: Črtomir Goznik Meritve so pokazale, da protihrupne ograje ob železniški progi Pragersko-Hodoš zadostujejo kriterijem: na vseh ograjah pri prehodu skozi konstrukcije je namreč hrup zmanjšan za najmanj 25 dB. znašala 10,46 milijona evrov, za sanacije stavb pa 1,14 milijona evrov (zneski brez DDV)," so pojasnili na DRSI. Hrup bo manjSi, ko bodo dizelske lokomotive zamenjane z električnimi Meritve, ki jih je opravil Zavod za gradbeništvo, so pokazale, da protihrupne ograje ustrezajo kriterijem, saj je na vseh ograjah pri prehodu skozi konstrukcije hrup zmanjšan za najmanj 25 decibelov, v pretežni meri pa je hrup zmanjšan celo za okoli 30 decibelov. Kljub temu se veliko občanov pritožuje, da je hrup premočan: »Glede tega ponovno pojasnjujemo, da so protihrupne ograje dimenzionirane na kotaini hrup (hrup, ki nastaja med tirnico in kolesnim vencem) in da je osnovni ukrep za zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi železniškega prometa ravno elektrifikacija proge, saj bodo po končani elektrifikaciji dizelske lokomotive zamenjane z električnimi." Monika Levanič torek • 8. decembra 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Podravje • Storitev pomoči družinam na domu Občutne razlike v ceni za uporabnike, v ekonomski ceni minimalne V zadnjih štirih letih se je delež prebivalcev nad 65 let zvišal s 16,5 % na 18,2 % celotnega prebivalstva. Temu se prilagajajo tudi različne ustanove, pa tudi zasebniki koncesionarji, ki poleg domske oskrbe nudijo pomoč družini na domu. Preverili smo, kakšne so razlike te storitve v ceni pri posameznih izvajalcih na našem območju. Zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, je po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj natanko 51. Med njimi so lokalni izvajalci domov za starejše, centri za socialno delo, pa tudi zasebniki koncesionarji. Preverili smo, kakšne so razlike v ekonomski ceni v efektivni uri pomoči na domu, ki jih na širšem podravskem področju nudijo posamezni izvajalci. Na ormoškem območju pomoč družini na domu izvaja Center za starejše občane Ormož. Center pokriva tri občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Storitev trenutno koristi 34 uporabnikov. Cena efektivne ure je od ponedeljka do sobote 14,68 evra, ob nedeljah 19,08 evra, med prazniki pa 20,55 evra. Na Ptujskem pomoč družini na domu nudi Center za socialno delo (CSD) Ptuj, ki je za letošnje leto sklenil pogodbo s 15 občinami UE Ptuj: MO Ptuj, Kidričevo, Hajdina, Videm, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, De-strnik, Trnovska vas, Majšperk, Zavrč, Sv. Andraž, Markovci, Podlehnik in Žetale. Trenutno število uporabnikov storitve pomoč družini na domu je 93. Cena efektivne ure od ponedeljka do sobote znaša 15,98 evra, ob nedeljah 22,24 evra ter ob praznikih 23,58 evra. ipri zasebniku Bbčutno nižja cena praznikih Na področju vseh šestih občin UE Lenart pomoč družini na domu vse od leta 1991 izvaja CSD Lenart. Finančno ponudbo za izvajanje te storitve pa sta na kolegiju UE Lenart predstavila tudi direktor Alen Dominic in socialna delavka Brigita Re-cek iz skupine Domania, Zavoda za dnevno varstvo starejših in pomoči na domu iz Pucon-cev. Svoje storitve opravljajo na širšem pomurskem prostoru. Zanimivo je, da je cena efektivne ure omenjenega zasebnika ob delavnikih, nedeljah in praznikih enaka. Cena efektivne Cena za uporabnike CSD Ptuj na efektivno uro tako od ponedeljka do sobote znaša od 3,60 do 7,99 evra, ob nedeljah 5,05 do 11,12 evra, ob praznikih pa od 5,35 do 11,79 evra (odvisno od sub-vencijskega deleža občine). Največ plačajo občani Zavrča in Kidričevega, najmanj pa občani Hajdine, Trnovske vasi, Majšperka in Žetal. Cena efektivne ure za uporabnike Centra za starejše občane (CSO) Ormož pa znaša od ponedeljka do sobote 4,87 evra, ob nedeljah 7,64 evra, med prazniki pa 8,22 evra. Občine subvencionirajo ekonomsko ceno v enakem deležu, in sicer 60 %, en evro pa za vsako uro med delavniki za uporabnike omenjene storitve prispeva še CSO Ormož. > ii* / Zasebniki konkurenca CSD in drugim ustanovam? Župan občine Sveti Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec je menil, da je prav, da župani spoznajo tudi druge oblike zagotavljanja storitve pomoč na domu, saj je to še vedno cenejša oblika pomoči starejšim in pomoči potrebnim kot so oskrbnine v raznih zavodih. Direktor občinske uprave Sveta Trojica v Slov. goricah Srečko Aleksander Padovnik pa se je spraševal, ali ne gre za konkurenco CSD Lenart. Direktor zavoda Do-manie je odvrnil, da niso konkurenca centrom za socialno delo, da pa je tendenca, da centri za socialno delo predajo ta del nalog drugim koncesionarjem, saj jim država dodeljuje vedno več dodatnih nalog. Temu je pritrdila Vohlova iz CSD Lenart in povedala, da se v prihodnje predvideva reorganizacija centrov za socialno delo. Po njenem mnenju CSD Lenart storitev opravlja dobro. Pomoči na domu pa ne izvaja med konci tedna in prazniki. Direktor Dominic je še v nadaljevanju dodal, da zavod sodeluje s pristojnimi centri za socialno delo, in če ima občina na področju storitve pomoči na domu že kader, ki ga priporoča in so uporabniki z njim zadovoljni ter ima vso ustrezno izobrazbo, obstaja možnost prezaposlitve na njihov zavod. Foto: Črtomir Goznik ure naštetih storitev pomoči na domu znaša za občine Pu-conci 15,49 evra, Rogaševci 14,88 evra, Apače 14,86 evra ter za občino Radenci 13,73 evra. Izračunana cena za občino Sv. Jurij v Slov. goricah pa je 14,60 evra. Monika Levanič Promocijsko sporočilo Hypo banka na Ptuju odslej bližje strankam Hypo banka je konec novembra poslovalnico z Minoritske-ga trga 2 na Ptuju preselila v nakupovalni center Qlandia, na Ormoški cesti 15, na Ptuju. O razlogih za selitev in še marsičem smo se pogovarjali z Liljano Adanič, vodjo poslovalnice Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., na Ptuju. Zakaj ste se iz mestnega jedra preselili v nakupovalni center? Odločitev o selitvi je botrovala našemu cilju, da strankam približamo bančno poslovanje in prilagajamo ponudbo njihovim potrebam in željam. Zato smo izbrali enostavno dostopno lokacijo, kjer bodo naše stranke, poleg bančnih storitev, lahko opravile tudi svoje nakupe in pri tem koristile pestro ponudbo nakupovalnega centra s skoraj 600 brezplačnimi parkirnimi mesti. Ali boste potem za stranke odprti tudi ob sobotah? Seveda. Po novem smo odprti tudi ob sobotah, med 9. in 12. uro. Menim, da je to dodatna korist za naše stranke, ki lahko bančne storitve opravijo tudi ob vikendih. Poleg tega imajo na voljo dva Hypo bankomata v Qlandii Ptuj in enega v Qcentru. Seveda je uporaba za naše stranke brezplačna. Liljana Adanič, vodja ptujske poslovalnice Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.: »Vabljeni v našo novo poslovalnico v Qlandii Ptuj. Naši svetovalci se bodo z vami pogovorili in skupaj z vami našli najboljšo rešitev finančnih storitev, prilagojenih vašim potrebam in zmožnostim.« Sedaj ste že nekaj časa na novi lokaciji. Kakšni so prvi vtisi? Vsekakor opažamo povečan obisk tako obstoječih kot potencialnih strank. Sedaj lahko, kot sem že omenila, stranka poleg vsakodnevnih nakupov pride tudi v banko, in če ne drugega, se o določeni storitvi samo pozanima, kar ji vzame zgolj nekaj minut. Takšno zavedanje pa lahko kasneje pripelje tudi do dejanske sklenitve neke storitve. Imate v tem času kakšno posebno ponudbo? Za vse tiste, ki potrebujejo gotovino takoj, imamo na voljo t. i. HIP kredit, kjer je lahko odobritev zelo hitra, denar na računu še isti dan. Kredit se lahko sklene v poslovalnici ali pa od doma, preko posebne spletne aplikacije. Znesek financiranja je od 400 do 4.000 EUR, doba odplačevanja pa od 13 do 36 mesecev. Sklenejo ga lahko tudi tisti, ki niso naše stranke. Kako je s stanovanjskimi krediti? Do konca leta velja akcijska ponudba stanovanjskih kreditov z odplačevanjem do 30 let in obrestno mero že od 3M EURIBOR + 1,99 %. Poleg ugodne obrestne mere strankam podarimo še bon za selitveno storitev. Čeprav se mogoče na začetku ne zdi tako, je selitev, ki jo opravijo profesionalci, še kako dobrodošla. Na voljo je tudi Družinski stanovanjski kredit, ki ga najame več članov družine, s čimer se znižajo sami stroški kredita, mesečne obveznosti pa se med seboj porazdelijo. Ali izplačate del kredita tudi v gotovini? Tudi. Pri nakupu izplačamo do 10 % kredita v gotovini, pri gradnji ali prenovi pa kar do 80 % kredita. Sicer se kredit zavaruje s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, z zastavo bremen prostih nepremičnin oziroma denarnih sredstev. Kaj pa za tiste, ki ne potrebujejo kredita? Imate kaj privlačnega tudi za njih? Izpostavila bi obročno MasterCard kartico, ki smo jo trgu ponudili septembra. Stranka lahko z njo plačuje na obroke (2 do 12 mesecev), lahko pa znesek poravna v enkratnem znesku. Odločitev in potrditev o številu obrokov je zelo enostavna. To potrdite kar z SMS-sporočilom, z odgovorom na SMS, ki vam ga pošlje banka. Kartica je zelo privlačna, saj jo lahko vzamejo tudi tisti, ki niso stranke naše banke. Do konca leta pa bomo vsem, ki jo vzamejo, prepolovili članarino. Hypo Alpe Adria VASI. I VAMt. ZA VAS. 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 10. decembra 2015 Filmoljub . Ptuj • Delavnice v enotah Vrtca Nočni sprehod vrteških otrok December je najbolj prazničen, čaroben in vesel mesec v letu, razlogov za to pa je več. Med njimi je gotovo tudi ta, da v teh prazničnih dneh na plan privre tudi naša ustvarjalna žilica. To bodo cel mesec dokazovali tudi po različnih enotah Vrtca Ptuj. V minulem tednu so eno ustvarjalno delavnico že imeli, v enoti Zvonček, kjer so izdelovali prav posebne lampiončke. Z njimi so se podali tudi na nočni sprehod. Kot vsako leto bodo tudi letošnji december vzgojiteljice, njihove pomočnice in otroci veliko ustvarjali. Eni bodo pekli, drugi izdelovali okraske, tretji smrečice iz različnih materialov. Med zanimivejše zamisli pa gotovo sodi ta, ki so jo izbrali v enoti Zvonček, na čelu katerega je vodja enote Iris Dužič. Otroci so skupaj s straši ter vzgojiteljicami in pomočnicami: Alenko Čuš, Natalijo Ovčar, Barbaro Kreso-nja, Branko Muhič, Olgo Kuko-vec in Anico Vidovič ustvarjali čudovite lampiončke, ki pa niso služili le za dekoracijo. Z njimi so se v ponedeljek zvečer podali na kratek sprehod okrog vrtca. In prizor je bil več kot čudovit, toliko bolj zato, ker se je tokratnega dogodka udeležila tako rekoč cela enota Vrtca. Dženana Kmetec Ptuj • Dan OS Olge Meglič Modne kreacije iz časopisa, zgoščenk ... Letošnji dan Osnovne šole Olge Meglič so učenci in zaposleni popestrili z zanimivo in nevsakdanjo modno revijo iz odpadnega materiala. Kreacije so navduševale številne obiskovalce, ki so se udeležili četrtkovega, 36. dneva šole. V letošnjem šolskem letu so se na osnovni šoli Olge Meglič še bolj pozorno posvetili skrbi za zdravo okolje. V sklopu tega so pripravili številne učne vsebine in druge oblike dejavnosti, ki učence usmerjajo v razmišljanje o naravi in odnosu do nje. Na temo ohranjanja zdravega in čistega okolja so letos ustvarjali in izdelovali različna oblačila iz odpadnega materiala, ki so jih predstavili na šolski modni reviji. Obenem so izdelovali tudi izdelke za dobrodelni bazar, izkupiček pa bo šel v šolski sklad. „S svojo odprtostjo, ustvarjalnostjo, projektno-raziskovalnim delom, z visokimi dosežki učencev v znanju in na drugih področjih, s strokovnim in delovnim kolektivom, predvsem pa z dobrim soustvarjalnim odnosom s starši in z vključevanjem v lokalno okolje slovimo kot šola, kjer se naši učenci počutijo sprejeto, opaženo ter varno. Vsak naš učenec je središče vzgojno-izobraže-valnega procesa, ki mu omogoča in zagotavlja pridobiti uporabna znanja, ki so ključnega pomena za učinkovit trajnostni razvoj 21. stoletja. Smo šola, ki vzgaja za vrednote in zdrav način življenja, zato smo se v tem šolskem letu odločili, da obogatimo učno delo in druge dejavnosti z naravoslovnimi učnimi vsebinami," je ob dnevu šole med drugim dejala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Dženana Kmetec Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča Božanski Rafael v knjižni zbirki Nastale se zelo zanimive kreacije. Foto: Peter Majcen Zagotavljanje zahtevnejšega izbora gradiva je ena od temeljnih nalog Knjižnice Ivana Potrča Ptuj kot osrednje območne knjižnice in veseli nas, da smo v časih, ki so za knjižnico zahtevni, zmogli v zbirko uvrstiti tudi Božanskega Rafaela. Tovrstne monografije imajo dokaj visoko ceno, so pa za vse, ki imajo radi umetnost, prava poslastica. Monografije bogatijo vrhunske reprodukcije umetniških del, risb, skic in študij, vse so ročno vezane v usnje, imajo zlate črke na ščitnem ovitku iz trdega kartona, so tiskane po najvišjih tiskarskih standardih, izbrane študije na 16 notranjih straneh pa so na pergamentu. C i n e p l exx in Kolosej Maribor Program Foto: splet Vsebina: Poklicni kolesar Lance Armstrong vrsto let zmaguje na Tour de France. Njegova sposobnost je nadčloveška, zato en novinar posumi, da jemlje poživila. Ko začne raziskovati zgodbo, naleti na zid molka, toda onkraj njega je razmerje moči ves čas v pretakanju in občasno se najde kakšen osmoljen kolesar, ki spregovori. Novinar 13 let potrpežljivo nabira kapljice, dokler jih ni dovolj, da Lance ne more več skrivati svojega nečednega početja ... Čeprav film ostaja zvest resničnim dogodkom, je eden izmed uvodnih prizorov značilno filmski. Kar se v filmih prikaže v uvodnih minutah, je namreč simbolično oznanilo dogodkov, ki bodo sledili. V tem primeru novinar in Lance igrata namizni nogomet. Kolesar ne skriva svoje lakote po zmagovanju, toda novinar je boljši od njega, zato ga Lance zaplete v pogovor, da novinar postane nepozoren in v tistem trenutku Lance začne zabijati zmagovalne gole. Pomenljiv prizor, ki je namenjen ekspoziciji glavnega junaka. Prizor pove, da lahko zmaguješ na vse načine, da ni moralnih zadržkov, šteje le zmaga, ki pa jo najlažje dosežeš tako, da oviro zamotiš z nečim drugim, nakar imaš vso svobodo, da lahko počneš, kar te je volja. Metoda, ki je sicer zelo priljubljena med politiki, tudi našimi. Stephen Frears je eden izmed tistih režiserjev, ki posname tako dober film, kot je dober scenarij. Od tod morda pretežno odklonilen odnos kritikov in občinstva do filma Program, vendar bi ga težko pripisali slabemu scenariju. Avtorji filma so se namreč odločili za precej dokumentarističen dostop, za resničnost pa vemo, da se ne uklanja pripovednim pravilom. Film tako preleti celotno Lanceovo športno kariero in se pametno osredotoča le na ključne točke, z drugimi pa opravi z levo roko. Zato je ljubezenska zgodba v filmu opravljena v nekaj sekundah, le kot opomba za razumevanje širše slike, vse drugo pa se ne podreja nobenim žanrskim pravilom. Zato nismo dobili filma, ki bi lahko bil triler, ki bi lahko bil drama, ki bi lahko bil ljubezenska zgodba ali v ZDA tako priljubljena zgodba o uspehu revnega dečka, ki osvoji svet. Ne, dobili smo film, ki ostaja trdno na tleh in faktografsko niza dejstva, zato ni čudno, da ga kritiška srenja in občinstvo nista sprejeli najbolje, kar je svojevrsten absurd, saj so običajne zamere do biografskih filmov prav to, da avtorji dejstva nekako uk-lanjajo po svoje zavoljo forme. Tokrat jih niso in čeprav je zato nastal film, ki ne igra na čustvene note ali prikaže zgodbo le do ene točke in je zato posledično umirjen, je pa prav zaradi tega toliko bolj resničen prikaz tega, kako človek kljub vsem civilizacijskim dosežkom še vedno bije darvinistični boj, torej boj za zmago za vsako ceno, tudi ko to sploh ni potrebno. Matej Frece Program Igrajo: Ben Foster, Chris O'Dowd, Lee Pace, Jesse Plemons, Dustin Hoffman, Bryan Greenberg, Elaine Cassidy, Guillaume Canet, Laura Donnelly, J.D. Evermore Režija: Stephen Frears Scenarij: John Hodge po knjigi Sedem smrtnih grehov Žanr: biografska športna drama Dolžina: 103 minute Leto: 2015 Država: ZDA V monografiji - avtor besedila je Claudio Strinatti - lahko beremo poglobljen in izviren Rafaelov življenjepis. Z Božanskim Rafaelom Mladinska knjiga zaokrožuje niz unikatnih knjižnih izdaj o treh velikih umetnikih italijanske visoke renesanse. Neskončni Leonardo (2011), Večni Michelangelo (2014) in Božanski Rafael (2015) prinašajo celovit pregled življenjskih poti in ustvarjanj omenjenih umetnikov. Darja Plajnšek RAFAEL © Foto: Darja Plajnšek Na naslovni strani so v zlato barvo odete znamenite tri gracije. Rokomet Tudi takšna tekma seje morala zgoditi... Strani 12 Rokomet Rumeno-čmim naposled steklo Stran 12 Tenis Tamara na Bolletierije-vem »dvorišču« do finala Stran 13 Namizni tenis V Logatcu izkoristili priložnost Stran 13 Mali nogomet FC Ptuj potisnil Poeto-vio na rep lestvice Stran 14 Strelstvo Prepričljivo slavili Raušlova in Kuharičeva Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 21. krog Brez doseženega gola in brez točk STRELEC: 1:0 Kašnik (23.). RUDAR: Radan, Kocic, Kašnik, Knezovic, Ihbeisheh (od 46. Džinic), Bolha, Babic, Črnčič, Tolimir, Eterovic (od 81. Grgic), Trifkovic (od 64. Pišek). Trener: Jernej Javornik. ZAVRČ: Kovačic, Petrovič, Antic, Rogač, Datkovic, Cvek, Pi-hler, Tahiraj, Riera, Golubar (od 61. Matjašič), Batrovic. Trener: Ivica Solomun. Nogometaši Zavrča so v obeh obračunih z Rudarjem v tej sezoni slavili, tokrat jim to ni uspelo. Krivec je predvsem neučinkovitost, saj so priložnosti Zavrčani pač imeli. Na pot v Velenje so odšli oslabljeni, brez Glavice in Kokoroviča (kartona) ter Mu-slimoviča (poškodba), a sta se v ekipo vrnila Pihler in Batrovic. Trener Solumun je v prvo postavo uvrstil vratarja Matija Kovačiča, Picak se je preselil na rezervno klop. Zavrč bi lahko povedel že v 2. minuti tekme, saj se je najboljši posameznik v belem dresu v zadnjih krogih Alberto Riera lepo znašel na levi strani, preigral je obrambnega igralca Rudarja in močno streljal, a je Radan njegov poskus ubranil. Velenjčani so po dokaj enakovredni predstavi povedli po svoji prvi Agresiven in čvrst tekmec Jernej Javornik, trener Rudarja: »Svojim fantom čestitam za zmago v težki tekmi z dobro ekipo Zavrča. Vidi se, da nam manjka samozavesti, zato naša igra ni tekoča in učinkovita. To je posledica dogajanj v zadnjih nekaj krogih, ko smo sicer igrali dobro, a smo poceni izgubljali točke. Iz tega vidika je to za nas zelo pomembna zmaga.« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Seveda ne morem biti zadovoljen s končnim rezultatom, lahko pa smo vsaj s prikazanim. Imeli smo vsaj dve lepi priložnosti, iz katerih bi lahko povedli, a nam ni uspelo. Domačinom je to uspelo po prekinitvi, zato smo se proti agresivnemu in čvrstemu tekmecu znašli v težkem položaju. Poskušali smo, si ustvarili nekaj priložnosti, a ostalo je brez realizacije.« Foto: Črtomir Goznik Alberto Riera (Zavrč, beli dres) je bil najbolj razpoložen posameznik v vrstah gostov, a tudi njemu ni uspelo zadeti v polno. čini so v 31. minuti zapravili še eno lepo priložnost, ko je po podaji Damjana Trifko-viča iz bližine poskusil Mario Babic, a preslabo. Gostje so bili blizu izenačenja v 45. minuti, ko je Riera prodrl po levi stran, njegovo podajo v sredino proti Batroviču pa so domačini izbili v zadnjem trenutku. Neizkoriščena enajstmetrovka Eteroviča Prva polovica drugega polčasa je minila dokaj mirno, brez posebej nevarnih akcij, v 77. minuti pa so imeli Velenjčani izjemno priložnost za podvojitev prednosti. Nesporazum Pihler j a in Antiča je izkoristil Bolhan in jima ukradel žogo, Pihler pa je pri tem storil prekršek za najstrožjo kazen. K izvajanju 11-metrov-ke je pristopil Mate Eterovic, njegov strel pa je Matija Kovačic izjemno ubranil. Le nekaj trenutkov pozneje je bil blizu zadetka tudi Elvedin Džinic, ki je po obrambi Kovačiča in odbiti žogi njegov strel oplazil vratnico. Tik pred koncem je imel priložnost za izenačenje na drugi strani Riera, edini nevaren Zavrčan na tej tekmi, a je z glavo za malo zgrešil cilj. Za Rudar je bila to prva zmaga v zadnjih šestih krogih, Zavrč pa je po porazu z Olim-pijo klonil še drugič zapored. Razlika med ekipama se je sedaj zmanjšala na pet točk. V zadnjem jesenskem krogu bo Zavrč na domačem stadionu v petek gostil ekipo Krke. m resnejši akciji, in sicer v 23. minuti. Takrat so izvajali kot, v sredini pa je s strelom z glavo s pomočjo prečke zadel David Kašnik - 1:0. Doma- Smučanje • Smučarski klub Ptuj Božično-novoletni tridnevni prevozni tečaj PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 21. KROGA: Rudar - Zavrč 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Kašnik (23.); Maribor - Krško 6:0 (3:0); strelca: 1:0 Mendy (7.), 2:0 Mendy (22.), 3:0 Bajde (28.), 4:0 Bajde (57.), 5:0 Bajde (59.), 6:0 Mendy (69.); Luka Koper - Celje 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Memolla (43.), 1:1 Spremo (69.), 1:2 Sunny (72.); rdeča kartona: Posavac (86. - Koper), Kous (39. - Celje); Krka - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Gliha (87.); rdeči karton: Johnson (45. - Gorica); Olimpija - Domžale 0:0. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 21 14 4 3 52:16 46 2. MARIBOR 21 11 7 3 50:23 40 3. DOMŽALE 21 9 8 4 28:14 35 4. GORICA 21 11 1 9 32:31 34 5. ZAVRČ 21 7 6 8 23:25 27 6. KOPER 21 6 4 11 25:32 22 7. RUDAR VELENJE 21 5 7 9 18:29 22 8. NK KRKA 21 5 7 9 16:29 22 9. CELJE 21 5 7 9 16:34 22 10. KRŠKO 21 3 7 11 9:36 16 Najboljši strelci: 17 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 12 zadetkov: Blessing Eleke (Gorica); 10 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Rok Kronaveter (Olimpija), Jean-Philippe Mendy (Maribor); 8 zadetkov: Gregor Bajde, Agim Ibraimi (oba Maribor), Ezekiel Henty (Olimpija). Smučarski klub Ptuj v času zimskih počitnic tradicionalno organizira cenovno ugodne tridnevne smučarske tečaje za predšolske in osnovnošolske otroke. Tudi letos jih bo, in sicer v dveh terminih: med 25. in 27. ter 28. in 30. decembrom. Prevozni tečaji bodo za posameznika stali 110 evrov, v to ceno pa je vključen vsakodnevni prevoz na relaciji Ptuj-Areh-Ptuj in Ormož-Areh-Ormož, smučarske karte, kosilo in čaj ter 18 ur šole smučanja oz. deskanja. Odhod iz Ormoža bo vsak dan ob 7.30, s parkirišča pod gradom na Ptuju ob 8.10, predviden povratek na Ptuj je ob 16.45, v Ormož pa ob 7.20. Število mest je omejeno! Dodatne informacije: na facebook strani SK Ptuj in na spletni strani www. smucarski-klub-ptuj.si. Prijave: v ski-info točki na novi lokaciji na Dravski ulici 18 (za Ribičem) ali na tel. številki 041 805 101 (Blaž). V tokratni številki Štajerskega tednika vas vabimo k sodelovanju v nagradni igri, v kateri bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo tridnevni tečaj lahko obiskovali brezplačno! Kupon izrežite in ga v celoti izpolnjenega pošljite na naslov SK Ptuj, Orešje 169, 2250 Ptuj, najkasneje do 17. decembra 2015. Žrebanje petih srečnih nagrajencev bo 18. decembra 2015 ob 7. uri potekalo na sedežu družbe Radio-Tednik. NAGRADNA IGRA S SMUČARSKIM KLUBOM PTUJ Naj gre vaš otrok za 3 dni med božično-novoletnimi počitnicami v šolo smučanja brezplačno! VPRAŠANJE: Katera slovenska smučarka je osvojila zlato medaljo na Olimpijskih igrah v Sočiju 2014? A) Tina Maze B) Ana Drev (pravilno obkroži) (ime in priimek otroka, starost) (kraj prebivališča)__ ¿m (e-mail starša)_ SmučarSKIklub PTUJ Kupon izrežite; in ga v celoti izpolnjenega pošljite na naslov SK Ptuj, Orešje 169, 2250 Ptuj, do vključno 17. decembra2015. Pet srečnih nagrajencevbomo izžrebali na Radiu-Tedniku 18. decembra 2015 ob 7. uri. Več info na naši spletni strani www.smucarski-klub-ptui.si ali na FB strani Smučarski klub Ptuj Rudar - Zavre 1:0 (1:0) 12 Štajerski Šport torek • 24. novembra 2015 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 13. krog: Tudi takšna tekma se je morala zgoditi... Dobova - Jeruzalem 26:19 (13:6) DOBOVA: Blaževič (21 obramb), Supančič; Miklavčič 2, Dražetič 6 (2), Zafran, Ro-žman 1, Humek, Seferovic 5, Toporišič, M. Baznik, Kučič 1, Kaučič 3, Koprive 1, Mlakar, Hotko 7 (1). Trener: Aleš Sirk JERUZALEM Ormož: Šu-talo (4 obrambe), Balent (8 obramb); Kavčič 1, Horvat, Bo-gadi 4, Radujkovic 2, Čudič 2 (2), Veselko, Žuran 1, Grizolt, Koebek 2, Kolmančič 2, Me-sarič, Petrovič, Rajšp, Cirar 3. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Dobova 5/3; Jeruzalem 3/2.. IZKLJUČITVE: Dobova 6; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Jure Blaževič (Dobova). V Dobovi so rokometaši Jeruzalema doživeli hladen tuš, saj jih je ekipa iz spodnjega dela lestvice popolnoma na-digrala in visoko premagala. Da ta večer ne bo vse v najboljšem redu je dala slutiti že pot na tekmo, saj je prišlo do zapletov na meji. Vinarji so na tekmo prispeli le dobrih 45 minut pred začetkom. Do 15. minute je okrog 300 gledalcev videlo le šest zadetkov (3:3). Obrambi sta bili čvrsti, v golu izjemno razpoložena Jure Blaževič in Tomislav Balent. Pri omenjenem izidu so Vinarji imeli kar dva igralca več v polju, vendar številčne priložnosti niso izkoristili. Niso prejeli in niti dosegli zadetka. Desni krili Gal Cirar in Dejan Veselko sta tekmo pričela z metom 1/6. Globoka in agresivna obramba Dobove je popolnoma zaustavila zunanjo linijo Jeruzalema v postavi Žuran - Čudič - Kocbek. Na črti so domačini odlično zaustavili še krožnega napadalca Danijela Mesarica in potem ne čudi podatek, kako je gostom v 1. polčasu uspelo le šestkrat zatre-sti mrežo Dobove. Ob vsem naštetem je v golu gostiteljev svoj večer imel vratar Blaže-vič, ki je branil mogoče in nemogoče - do odmora je zbral kar 14 obramb. V 22. minuti je bil izid le 6:5 v prid novinca v ligi, nato pa je fanatičnim 1. NLB Leasing liga REZULTATI 13. KROGA: Dobova - Jeruzalem Ormož 26:19 (13:6), Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 33:28 (19:13), Istrabenz Plini Izola - Riko Ribniea 21:27 (9:12), Gorenje Velenje - Krka 34:24 (17:10), Trimo Trebnje - Slovenj Gradee 2011 25:25 (12:10), Maribor Branik - Slovan 28:26 (15:11), Sevnica - Urbansea-pe Loka 24:30 (14:17). 1. GORENJE VELENJE 13 12 0 1 24 2. CELJE PIVO. LAŠKO 13 12 0 1 24 3. KOPER 2013 13 9 0 4 18 4. JERUZALEM ORMOŽ13 9 0 4 18 5. URBANSCAPE LOKA13 8 1 4 17 6. MARIBOR BRANIK 13 7 1 5 15 7. KRKA 13 7 1 5 15 8. RIKO RIBNICA 13 7 0 6 14 9. TRIMO TREBNJE 13 4 2 7 10 10. ISTRABENZ IZOLA 13 3 2 8 8 11. DOBOVA 13 3 1 9 7 12. SLOVENJ GRADEC 13 2 2 9 6 13. SLOVAN (-1) 13 2 0 11 3 14. SEVNICA 13 1 0 12 2 domačinom ob bučni podpori svojih navijačev uspel delni izid 7:1 (13:6). Tudi v 2. polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormoža: »Enostavno je morala tudi za nas priti takšna tekma, kjer nam ni šlo prav nič od rok. Praktično je odpovedala celotna ekipa. Škoda, da ravno proti Dobovi, ki je premagljiva ekipa. Moram pa pohvaliti junaka tekme vratarja Jureta Blaževiča, ki je res branil fantastično. Domačinom čestitke za izjemno borbenost, igro ter zasluženo zmago. S takšnimi predstavami se ne rabijo bati za obstanek v ligi. Nas čaka zdaj priprava na novo težko preizkušnjo v Pokalu Slovenije, ko gostujemo pri močni Ribnici.« Igralci Jeruzalema Ormoža so redko našli poti do gola. Dobova se je »razletela« po igrišču, gostje so bili neprepoznavni, čeprav jim ni moč očitati želje ter borbenosti, in v 43. minuti je prvič na tekmi prednost narasla na okroglih +10 (23:13). Šele v zaključku tekme je Vinarjem uspelo ublažiti visoki poraz na končnih -7 (26:19). To je bila druga zaporedna zmaga Dobove, obenem pa zagotovo najslabša predstava Ormo-žanov v tem prvenstvu. Po odličnih igrah v minulih mesecih se je kaj takega enkrat pač »moralo« zgoditi. Razen obeh ormoških vratarjev na tem srečanju ni šlo od rok prav nikomur v ekipi. Poraz je treba preučiti, se iz njega kaj naučiti in hitro arhivirati, saj so pred ekipo tri zelo kvalitetne tekme. V sredo, 9. 12., gostovanje v Ribnici (pokal), v nedeljo, 13. 12., ob 18.00 sledi gostovanje v Mariboru in za zaključek uspešnega leta 2015 še v soboto, 19. 12., ob 19.00 na Hardek prihaja udeleženec Lige prvakov Celje Pivovarna Laško. Z vsaj eno zmago na omenjenih treh tekmah bi v taboru Vinarjev bili več kot zadovoljni. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m) Rumeno-črnim naposled steklo Foto: Črtomir Gozni k Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so zasluženo slavili drugo zmago v sezoni. 1. B SRL (m): Moškanjci-Gorišnica - Škofljica Pekarna Pečjak 37:26 (18:10) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Žuran, Ranfl, Bratuša, Kovač 6, Arnuš 1, Bedrač 11, Valenko 4, Balas 1, Lozinšek 5, Tement, Stopar 4, Šineek, Koštomaj 4, Preae 1, Geč. Trener: Boštjan Strašek. Prvi rezultati trdega dela novega stratega Moškanjcev-Gorišnice Boštjana Straška so iz kroga v krog vidnejši. Po tem, ko so njegovi varovanci v preteklem krogu v Dolu osvojili skoraj senzacionalno točko, so tokrat doma povsem potolkli nemočne Ško-feljčane. Obramba je trdnejša iz kroga v krog, tokrat je steklo tudi v napadu, tako da so lahko Štajerci pred sledečimi obračuni optimistični in samozavestni. Zadovoljstvo je bilo po tekmi res veliko, saj je letos na domačih tekmah prisotne precej treme in nervoze, tokrat pa je tudi številčnejša publika na koncu glasno zaploskala domačim fantom, kar je seveda najlepša možna nagrada za trud. Začetek sicer ni obetal takega razpleta, v 12. minuti je bilo še 7:7, igralo se je za gol. Sledila je serija 4:0 in prednost domačinov je rasla iz minute v minuto. Gostje niso zmogli prebijati čvrste domače obrambe 6-0, v napadu pa je soigralce odlično vodil Be-drač, ki je skupaj dosegel kar 11 golov. Škofeljčani so se v začetku drugega dela skušali še enkrat vrniti, se v 38. minuti približali na le -5 (20:15), toda to je bilo vse, kar jim je v soboto uspelo. Po domači minuti odmora so rumeno-črni znova zaigrali odlično, s hitrimi »kontrami« so kmalu prišli do 10 zadetkov razlike, kar jim je omogočilo mirno končnico tekme. Že v sredo Moškanjce-Gori-šnico ob 19. uri čaka pokalno srečanje, v šestnajstini pokala bodo doma gostili prvoligaša iz Dobove. Ta je seveda nesporni favorit za napredovanje, toda pokalna srečanja s sabo večkrat prinašajo presenečenja. tp Drava Ptuj - Alples Železniki 32:30 (20:17) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 10, Janžekovič 4, Verdenik, Jensterle 5, Drobež 3, Bračič, Maroh, Fridrih, Bedenik, Sabo, Hrupič, Bedeti 3, Jerenee 4, Lesjak 3; Trener: Uroš Šerbee. V vrstah Drave so na tekmi z Železniki pogrešali vratarja Boštjana Belca, ki je manjkal zaradi bolezni - tako je vlogo prvega vratarja prevzel Šu-lek, ki pa mu tokrat ni in ni šlo. Enako velja tudi za njegove soigralce, ki so slabo igrali predvsem v obrambi, saj so sicer visokim in močnim gostujočim rokometašem dovolili preveč prelahko doseženih zadetkov iz zunanjih igralnih pozicij. Kakšnih 100 gledalcev je v dvorani Ljudski vrt spremljalo »strelske vaje« in v glavnem igro gol za gol. Rezultat je bil v 12. minuti poravnan na 10:10, pri domačih pa so zadevali Lesjak, Jensterle, Cvetko in Jerenec. Slednjemu so igralci Alplesa kmalu dodelili »flaster« - stalnega spremljevalca. Tudi na drugi strani je Drava iz standardne obrambne postavitve 6-0 hitro prešla v formacijo 5-1, saj je pred tem domačo mrežo rešetal razpoloženi Marin. Po treh zaporednih zadetkih Cvetka se je Drava odcepila na 15:12, a višje prednosti si ni priigrala, saj je bila igra v obrambi enostavno premalo čvrsta in sta jo ob koncu še 1. B SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj - Alples Železniki 32.30, Moškanjei Gorišniea - Škofljiea Pekarna Pečjak 37:26, Herz Šmartno - Krško 39:27, Krim - Dol TKI Hrastnik 34:31, Črnomelj - Mo-kere Ig 32:28, Grosuplje - Radeče MIK Celje 23:25, Brežiee - Sviš Ivančna Goriea 27:26 1. DOL TKI HRASTNIK 11 9 1 1 19 2. KRIM OLIMPIJA 11 9 1 1 19 3. HERZŠMARTNO 11 9 0 2 18 4. DRAVA PTUJ 11 7 1 3 15 5. BREŽICE 11 7 1 3 15 6. ČRNOMELJ 11 6 0 5 12 7. KRŠKO 11 5 1 5 11 8. RADEČE MIK CELJE 11 5 1 5 11 9. SVIŠ IVANČNA GOR. 11 4 2 5 10 10. MOKERC IG 11 4 1 6 9 11. MOŠKAJNCI - G. 11 2 2 7 6 12. ŠKOFLJICA PEČJAK11 2 0 9 4 13. ALPES ŽELEZNIKI 11 1 1 7 3 14. GROSUPLJE 8 0 2 9 2 nekajkrat preigrala Tušek in Damian. Ekipa Alplesa je v nadaljevanju zaigrala še bolj odločno in so z mini serijo 0:3 izenačili ter bili enakovredni domačinom do izida 24:24. Takrat je dal dva zaporedna gola Bedeti, enega je dodal Drobež in v 47. minuti je na semaforju pisalo 27:24. A tudi ta prednost ni zadostovala za mirno končnico, saj domačim igra ni in ni stekla in Alpes se jim je še enkrat približal na zadetek zaostanka. V napeti končnici je mirno odigral najboljši posameznik tekme Cvetko in je s svojim desetim zadetkom postavil končni rezultat 32:30. Drava je tako kljub slabši igri prišla do zmage, neugodna ekipa Alplesa pa se je na Ptuju prikazala kot solidna celota z nekaterimi dobrimi posamezniki (Marin, Damian in Žontar). David Breznik 2. SRL (m): Fantastičen drugi polčas: Velika Nedelja -Rudar 25:21 (7:11) RK VELIKA NEDELJA: Pre-ae 11 obr., Zoree 6, Koeiper 3, Bombek 4, Topolovee 2, Mavrič 1, Bezjak, Grabovae, Lukman 2, Škrjanee, Lorenčič 1, Žižek Cvetko 1, Zoree, Kosi, Gašič, Marin 4. Trener: Matjaž Hanželič. Čeprav težavam s poškodbami še vedno ni videti konca, saj sta se minuli vikend poškodovala še Boštjan Žižek Cvetko in Tadej Vukan, so bili Velikonedeljčani odločeni, da jesenski del sezone pred svojimi navijači končajo z zmago. Po solidnem začetku tekme in vodstvu 4:2 so domači tokrat naredili bistveno manj tehničnih napak. Kljub temu so bili zelo nenatančni pri strelih z igre in s sedmih me- Pokal Slovenije PARI 1/16 FINALA: Moškanjei Gorišniea -Dobova, Riko Ribniea -Jeruzalem Ormož (SREDA ob 19.00); Drava Ptuj - Slovenj Gradee 2011 (SREDA ob 19.30). trov. Gostje so domačo nezbranost kaznovali in z delnim izidom 1:6 prešli v vodstvo ter ga obdržali do polčasa (7:11). V nadaljevanju je bilo takoj videti, da je odmor domače preporodil, saj so zaigrali, kot se od njih pričakuje in kot so tudi sposobni. Neverjetna borbenost v obrambi in raznolikost v napadu sta bila razloga, da se je vzdušje v lepo polni športni dvorani spremenilo. Delni izid 7:3 je bil dovolj za prvo izenačenje v drugem polčasu ter obenem strah, da se ne bi ponovilo enako nadaljevanje kot na nekaterih prejšnjih tekmah. Vendar se tokrat to na srečo ni zgodilo in ob izredni igri Matica Marina v napadu ter Vida Lukmana v obrambi so domači uspeli rezultat obrniti v svojo korist ter tekmo končati z zmago. Za pristop je treba pohvaliti vse igralce, končnih 25:21 (drugi polčas 18:10) je bilo dovolj za veselo rajanje igralcev in navijačev. UR 2. SRL (m) ZAOSTALA TEKMA 3 . KRO- GA: Velika Nedelja - Rudar 25:21 (7:11). 1. AJDOVŠČINA 8 6 1 1 13 2. JADRAN KOZINA 7 5 0 2 10 3. RUDAR 7 5 0 2 10 4. CERKLJE 7 5 0 2 10 5. ARCONT RADGONA 7 3 1 3 7 6. VELIKA NEDELJA 7 3 1 3 7 7. METLIKA 7 2 0 5 4 8. POMURJE 7 1 1 5 3 9. RADOVLJICA 7 0 0 7 0 ""RsiteohnnihsSrateogioc/^- to^o/a/iJik^of^arod^o/io^^udjoi-nni^veod^te^o JaC ^eOcA/j J^eonoaala. škropiva m popravimc; «anje in pogrnemo. Cbreiemo drevesa »ste in vinsko trta če le vreme OootiSfa kozorog ojk, CVETJE in OLJNICE JHk Sončnice. - vse vrste cvetlic... s PODTALNI PLODOVI jgjM^ Krompir, korenje, pesa, tesen, čebula, rednev,.. A PLOfrOVKG ii SADJE Ujflpv Paprika. paraCiJruk. grah, fižol, vse vrste sadja k LISTNATE RASTLINE ■P Solate, motovileč, olrovt. W zelje, cvetača. blitva... radi in se lahko ponašamo z uradno dvema avtohtonima sortama in eno domačo sorto, prav tako pa vem, da obstaja vsaj še ena nepriznana, a zelo spoštovana raška čebula, ki zelo spominja na naš ptujski luk. Kljub temu je ptujska čebula ali ptujski luk, sorta z uradnim imenom Ptujska rdeča, preživela vse viharje in jo danes spet pridelujejo tudi tržni pridelovalci na Ptujskem polju. Še več, ravno v času božiča že nekaj let nazaj nam je Evropa podarila lepo darilo,ptujski luk je dobil tudi uradno priznano označbo zaščitene geografske označbe. O njej sem zadnjič že nekaj napisala v povezavi z zeljem Va-raždinsko. Ta označba pomeni, da je pridelek ali izdelek, ki je z njo označen, ne samo res tisto, s čimer ga opisujemo, ampak je tudi iz leta v leto tudi natančno nadzorovano, kontrolirano. Pridelovalci ptujskega liika se vsako leto prostovoljno podvržejo kontroli, najprej notranji, kjer preverimo vse, od izvora semena do pridelovanja, zdravstvenega stanja, uporabe sredstev za varstvo rastlin do predvsem tega, da je čebula, pridelana pod to oznako, res zrasla tudi na našem Ptujskem polju. Zal živimo v času, ko ne zaupamo nikomur več in lahko tudi tak nadzor pomeni varnost in zagotovilo, da je to, kar kupimo, res tudi to, kar je obljubljeno na pakiranju. Kaj je tako posebnega na tej čebuli? Čebula je ploščate do srčaste oblike, prav posebne rdeče barve. Pravi ptujski luk ima svetlo rdeče ali pogosto celo rjavkaste luskoliste, meso pa je belo z močnim rdečkastim tonom. To, kar se mnogim »razvajenim« tudi slovenskim okusom zdi že sporno, pa je to, da je čebula zmerno ostrega okusa. Ravno to pa ji daje njeno največjo vrednost, saj je ravno oster okus tisti, ki deluje najbolj blagodejno na naša telesa. Ob tem pa ima čebula tudi odlične kuharske lastnosti. Ob kuhanju razpade, da je tisti občutljivejši ne vidijo, pusti pa krasno aromo. Prav ta je pri ptujskem liiku nekaj posebnega, drugačnega, kar nima nobena druga čebula, ki jo poznam. Zato so jedi iz ptujske čebule najboljše. Pravilno pridelana, gnojena in dosušena se tudi odlično skladišči. Celo v ogrevanih stanovanjih zdrži zelo dolgo. Za razliko od ptujske čebule je novejša sorta tera veliko manj poznana in priljubljena. Za vse, ki imate še dodatno radi lepo obarvano hrano, naj povem, da je tera samo posebej odbrana, povsem temno rdeča ptujska čebula. Vse lastnosti, razen barve, so povsem enake. Zato si lahko tisti, ki ne boste našli semena ptujske rdeče ali kupili njenih sadik, posejete seme novejše sorte tera in videli boste, tudi z njo boste podobno zadovoljni. Sorta tera ni avtohtona, je pa domača, slovenska sorta. Ponosna sem, da sem ob njej ob drugih tudi jaz za vedno zapisana kot žlahtniteljica. Na drugem koncu Slovenije imajo še eno odlično čebulo, ki je tudi na sortni listi Slovenije in v katalogu sort EU. To je be-lokranjka. Ce lahko za ptujsko rdečo čebulo rečemo, da jo veliko Slovencev pozna, pa je pri tej sorti ravno obratno, čeprav ima belokranjka ravno tako številne odlične lastnosti. Mogoče je samo nekoliko nenavadne oblike za nas. Slovenci zelo radi zavračamo vse, kar ni povsem standardno. Belokranjka je podolgovate oblike. Ima svetlo rjave luskoliste in belo meso, je zmerno ostrega okusa. Tudi belokranjka ima odlične kuharske lastnosti, mogoče je edino njena aroma nekoliko manj posebna, drugačna. Ravno tako KGZS obvešča se zelo dolgo skladišči. Njena posebnost pa je izbočen čebulni stožec, zato ga gospodinja z lahkoto odreže in čebulo potem pripravi za uporabo. Na sortni listi V okolici Krškega, v kraju Raka, obstaja še ena čebula, ki na prvi pogled spominja na naš luk. Raška čebula je enakih barv, le da je precej večja, predvsem pa je zanjo značilno, da se znotraj ene čebule, pod luskolisti, razdeli na več čebul. To, česar si pri ptujskem luku ne želimo, je za raško čebulo značilnost. Prav tako je odličnega okusa, dobimo pa jo samo v tistih krajih. Kot sem že napisala, tudi na Primorskem sem se srečala z domačo sorto čebule, ki ni priznana v sortni listi. Zagotovo se tudi še kje pridelujejo domače sorte čebule, ki pa niso na uradnih sortnih listah. Za njih obstaja še večja nevarnost, da bodo izginile. Avtohtone in domače sorte bi morale biti ravno tako kakor domača obrt, domača jedila, stavbe in še veliko drugega priznane kot kulturna dediščina. Veliko več bi morali narediti, da jih ohranimo. Na srečo je z domačimi sortami tako, da jih imajo tisti, ki jih pridelujejo, res radi, prav posebej po tem izstopa čebula. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Košara slovenskih avtohtonih in domačih sort čebule: ptujska rdeča (ptujski luk), tera in belokranjka: lahko smo ponosni, da ima tako majhen narod tako dediščino. Podpora oživitvi pridelave in predelave sladkorne pese Komisija za sladkorno peso pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) se je konec novembra ponovno sestala in obravnavala sedanje in prihodnje aktivnosti na področju oživitve pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji. Sestanka so se udeležili tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič, predsednik ZZS Peter Vrisk, direktor zborničnega urada Branko Ravnik in nekateri predstavniki Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS). ZPSPS je v letu 2015 peljalo številne aktivnosti, ki vodijo k zaključkom, da je sladkorna pesa široko uporabna in dobičkonosna poljščina, ki bi jo bilo smiselno v Sloveniji ponovno uvesti na naša polja in vzpostaviti predelavo v različne končne produkte. O njeni večstranski uporabnosti in možnih produktih so se med drugim lahko prepričali tudi na strokovni ekskurziji na Nizozemsko in Belgijo, kjer so si ogledali raziskovalni center ter nove tehnologije predelave, tekli pa so tudi razgovori z vodilnimi strokovnjaki v EU na tem področju. Vzpostavili so tudi kontakt z nizozemskim veleposlanikom v Sloveniji g. Twaalfhovnom in se na njegovo povabilo udeležili pogovorov o možnostih sodelovanja na tem področju z nizozemskimi gospodarstveniki. Sredi januarja 2016 se pričakuje zaključek študije o možnostih ponovne vzpostavitve predelave sladkorne pese v Sloveniji, ki jo je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Študija bo dodatna informacija o potrebnih smereh nadaljnjih aktivnosti. V letu 2016 je v planu več poljskih poskusov s sladkorno peso na različnih lokacijah po Sloveniji, treba pa bo skleniti tudi poslovne dogovore in se odločiti za model predelave sladkorne pese v Sloveniji. Podporo projektu oživitve sladkorne pese v Sloveniji sta izrazila tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič in predsednik ZZS Peter Vrisk. Oba menita, da bi bila pridelava sladkorne pese dobrodošla v kolobarju, poleg tega pa bi lahko bila, ob ustrezni organiziranosti in tehnologiji, za kmetije tudi dohodkovno zanimiva. Za uspešno izvedbo projekta sta nujna povezanost in sodelovanje vseh akterjev v verigi od pridelovalcev in predelovalcev do stroke in politike. Člani komisije so se dogovorili, da v letu 2016 pospešeno nadaljujejo aktivnosti za oživitev pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji. (kgzs) Vir: splet torek • 15. decembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Slavna barbadoška pevka Rihanna je pred dnevi na svetovnem spletu v sodelovanju s podjetjem Samsung odprla stran (ANTIdiary.com), na kateri bodo odštevali čas do izida njenega novega studijskega albuma. Tri leta po njeni zadnji plošči Unapologetic bo, kot vse kaže, kmalu izšel novi album z naslovom Anti. Po nekaj njenih zadnjih izdanih singlih, ki niso dosegli pričakovanega uspeha, je bil datum izida nove plošče sila negotov. Rihanna je bila letos na glasbeni sceni prisotna s skladbami FourFiveSeconds (Paul McCartney in Kanye West), Bitch Better Have My Money in American Oxygen, za katere pa še ni potrjeno, ali se bodo uvrstile v končno verzijo albuma Anti. ®@® V naši zadnji izdaji smo pisali tudi o tem, da bo kljub številnim negativnim odzivom Nemčijo na Eurosongu 2016 zastopal pevec Xavier Naidoo. Val nezadovoljstva je bil očitno vendarle prevelik, zato so predstavniki nemške javne televizije ARD, ki je na internem natečaju izbrala omenjenega glasbenika, že preklicali svojo odločitev. Xavier Naidoo se je pod plazom kritik znašel predvsem zaradi svoje skladbe Wo wir sind isch vorne, ki naj bi bila antisemitska in homofobna. Rihanna Foto: splet VSÄ^C nm SLOVENSKIH _1 ¥©[?_ Februar: BOŠTJAN KONEČNIK- Kriza Marec: REBEKA DREMEU - Tašča April: HARMONK'N'ROLL - Mini kiklca Maj: NOVI SPOMINI & ROCK PARTYZANI - Nocoj pri meni druga spi Junij: KINGSTON - Danes je moj dan Julij: ČUKI - Ti luna nagajiva Avoust: DONAČKA IN ČUKI - Country žur September: MLADI GAMSI - Privlačne obline Oktober: KATRCA - Supermen November: BRIGITA ŠULER - Od Slovenije do Kanade 7 SL@VEMSG€IH POLK m VALČKOV Februar: Ans. SASA AVSENIKA - Moja zlata mišika Marec: Ans. H0PLA - Punca April: AKORDI-Zastonj Maj: Ans. VIKEND-Sin Junij: OGNJENI MUZIKANTI - Našel te bom Julij: POSKOČNI MUZIKANTI - Lubi Avgust: VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca September: FRAJERKE - Ljubi me Oktober: Ans. ŽARGON ■ Imela je upanje November: Ans. PETERA FINKA-Ni veselice brez Golice prvo turnejo po petih letih bo začela februarja v Belfastu, sledili pa bodo številni nastopi po Veliki Britaniji. Nato se bo odpravila v druge dele Evrope, nastopila bo na Švedskem, Norveškem, Danskem, Portugalskem, Nizozemskem, v Franciji, Belgiji, Švici, Nemčiji, Španiji in Italiji. Pri naših sosedih Italijanih bo nastopila dvakrat, in sicer 28. in 29. maja v Veroni, to pa sta tudi dva koncerta, ki sta najbližje slovenskemu občinstvu. Turnejo bo sklenila 12. junija v Antwerpnu v Belgiji. Najpopularnejši servis za streaming glasbe Spotify je objavil letno lestvico najpopularnejših glasbenih izvajalcev. Na tej čudoviti švedski spletni strani, ki že od leta 2008 omogoča brezplačno poslušanje glasbe, sta bila letos daleč najbolj iskana ameriški raper Drake in pevka Rihanna. Drake je bil deležen kar 1,8 milijarde streamingov, medtem ko jih je Rihanna zbrala nekaj več kot milijardo. Justin Bieber je zabeležil največ klikov v enem dnevu, medtem ko je bil album Beauty Behind the Madness pop zvezdnika The Weeknd največkrat iskani album v letu 2015. Za Rihanno so se med ženskimi izvajalkami odlično odrezale še Ariana Grande, Nicki Minaj in Beyonce. Janko Bezjak t V Zato dober del nemške javnosti meni, da ta pevec indijsko-afri-ških korenin ni primeren kandidat za predstavljanje Nemčije na Eurosongu. Na vse skupaj se je odzval tudi direktor televizijske mreže ARD Thomas Schreiber, ki je dejal: » Tekmovanje za popevko Evrovizije je zabaven dogodek, kjer morata biti v ospredju predvsem glasba in razumevanje med evropskimi narodi.« Ena izmed največjih zvezdnic na svetovni glasbeni sceni, britanska pevka Adele, za naslednje leto napoveduje veliko evropsko koncertno turnejo, na kateri bo predstavljala skladbe s svojega zadnjega albuma 25. Svojo 1. HELLO - ADELE 2. ON MY MIND - ELLIE GOULDING 3. SORRY - JUSTIN BIEBER 4. RUNNIN' (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FT. BEYONCE, ARROW BENJAMIN 5. HOTLINE BLING - DRAKE 6. WRITING'S ON THE WALL - SAM SMITH 7. LOOKING UP - ELTON JOHN 8. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE 9. LUSH LIFE - ZARA LARSSON 10. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND 11. CATCH & REALESE - MAT SIMONS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 09,0° 98,2° 10^3 bo Janko Bezjak Kidričevo • Srečanje učencev, ki so zaključili osemletko s šolskim letom 1964/65 Srečali smo se po 50 letih Po petdesetih letih smo se srečali učenci, ki smo leta 1965 končali osmi razred v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo. Osemletka v Lovrencu je bila leta 1964 ukinjena, petletka v Kidričevem pa je s šolskim letom 1964/65 postala popolna osemletka. V en sam oddelek osmega razreda smo se združili učenci iz Lovrenca, pa tudi nekateri učenci iz Kidričevega, Kungote in Njiverc, ki so se do takrat šolali na Hajdini in Ptuju. V četrtek, 5. novembra 2015, smo se sredi popoldneva zbrali pred Osnovno šolo v Kidričevem nekdanji sošolci. Lep čas smo se prepoznavali, se predstavljali tistim, s katerimi se petdeset let nismo srečali. Vsak je imel v mislih otroško podobo s fotografije, priložene vabilu za srečanje, ki ga je organiziral Štefan Murko. Še najbolj sta bili prepoznavni naši učiteljici, gospa Pavla Rajšter - Gombač in gospa Stanislava Zafošnik. Prisrčno nas je sprejela ravnateljica ga. Alenka Kutnjak. Popeljala nas je po dograjeni in preurejeni šoli, ki jo krasijo čudoviti likovni izdelki osnovnošolcev. Presenečeni smo si ogledovali nove prostore šole: sodobno urejeno kuhinjo z veliko jedilnico, ogromno športno dvorano, ki s pregraditvijo služi kot dve telovadnici in druge dvorani pripadajoče prostore. Sedaj bogata knjižnica se razprostira kar v treh etažah, vstop vanjo je iz avle, ki pa je zdaj videti kot mala galerija - na avlo izpred 50 let nas je spominjal le vzorec na tleh. Ogled šole smo zaključili v naši takratni učilnici. V šolske klopi nas je tokrat sedlo le 16 od 23, kolikor nas je končalo osmi razred pred pol stoletja. Vsak ni imel več svojega soseda v klopi, žal sta dva sošolca že umrla, tudi razrednik g. Stane Zafošnik, nekateri sošolci pa se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti. Šolske potrebščine smo si tokrat dovolili zamenjati s kozarčkom rajnega Štefanovega vina in nazdravili s pesmijo Kofkor kapljic, tofko let. Preden smo zapustili šolo, smo naredili še spominski posnetek z veliko torto, na kateri je bilo 23 sladkornih ploščic z našimi imeni - torta pa je bila prijetno presenečenje sošolke Irene. Druženje smo nadaljevali ob prijetni glasbi in prijateljskem kramljanju v restavraciji Pan. Vsak ima svojo zgodbo, vsak ima svojo življenjsko pot! Pogovori so se zavlekli pozno v noč. S prijetnimi občutki smo se razšli z željo, da se odslej srečujemo pogosteje. ŠM Maribor, Ptuj • Premiera Filmike Robert v Polni luni Ptujčan Robert Vogrinec je nastopil v kratkem igranem filmu Polna luna, ki je doživel premiero v četrtek, 26. novembra, v Veliki dvorani lutkovnega gledališča Maribor. Film so posneli udeleženci in mentorji filmske šole Filmika, ki je potekala pod okriljem Univerzitetne knjižnice Maribor v sodelovanju s Kulturnim inkubatorjem Mladinskim kulturnim centrom Maribor. Polna luna je mladinski film, ki se ukvarja s tematiko vedeževanja in deloma televizijskih novel. V filmu nastopa 15 igralcev, ki so se udeležili filmske šole za vse generacije Filmika. Mentorji projekta so Bojan Labovič (režija), Vlado Novak (igra), Damijan Vinter (zgodovina in kritika), Marko Radmilovič (scenarij), Jure Prevanje (kamera) in Uja Irgolič (montaža). Medijska pokrovitelja sta RTV Slovenija in Regionalni RTV center Maribor. Robert Vogrinec se v filmu pojavi v vlogi Riccarda, fanta Danice Zupan, ki jo igra Maja Selinšek. Robert se s filmom ukvarja že iz osnovne šole. Posnel je več kratkih filmov, v katerih se je preizkusil kot igralec, režiser, snemalec, montažer, scenarist. Robert je maturant Srednje šole za oblikovanje Maribor, svojo nadaljnjo pot pa vidi na študiju režije v Ljubljani. Matjaž Horvat Foto: M H Prizor iz filma Polna luna - Robert Vogrinec (Riccardo) in Maja Selinšek (Danica) 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 8. decembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK golaž v pečici, zelenjavna juha, ričet s prekajenim gobova juha, ajdovi pica s polento, juha, svinjska rulada juha, krompirjeve polenta, pecivo »vse rižota s piščančjim mesom, kompot žganci, sadje tiramisu z blitvo in gobami, polpete s čebulno po 2« mesom, solata, krompirjevi ocvrtki, omako, radič v solati, skutni žličniki solata, sladica skutne palačinke Golaž v pečici Sestavine: 2 žlici olja, 700 g govejega mesa, 30 g moke, 1 velika čebula, 2 stroka česna, 1 zelena in 1 rdeča paprika, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 žlici mlete paprike, 2 velika olupljena paradižnika, 75 ml belega vina, 300 ml goveje jušne osnove, 2 žlici sesekljanega peteršilja, poper, 150 ml kisle smetane. Na koščke narezano govedino potresemo z moko in popražimo na vročem olju. Meso poberemo iz olja in na njem popražimo sesekljano čebulo, strt česen in obe vrsti paprike, drobno narezani. Dušimo 5 minut, nato vrnemo v posodo govedino, dodamo mezgo in mleto papriko ter ob mešanju pražimo 2 minuti. Dodamo paradižnik, vino in jušno osnovo. Pokrijemo in damo v pečico, ki smo jo segreli na 170 stopinj Celzija. Dušimo uro in pol. Ko je golaž kuhan, ga potresemo s sesekljanim peteršiljem in vmešamo kislo smetano. Postrežemo s polento ali z žemljicami. Pecivo »vse po dva« Sestavine: 2 jajci, 200 g sladkorja, 200 ml olja, 200 ml mleka, 200 g mletih orehov, 200 g pšenič-nega zdroba, 200 g moke, 2 debeli naribani jabolki (ali več manjših), 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, 2 žlici ruma, 2 zvrhani žlici marelične marmelade, 2 žlici narezanih orehov; nekaj žlic vode. V posodi penasto zmešamo jajci, sladkor in vaniljin sladkor. Dodamo olje, mleko, orehe, zdrob in moko, pomešano s pecilnim. Če je testo gosto, dodamo nekaj žlic vode. Na koncu vmešamo nari-bana jabolka in rum. Zmes damo v pomokan in z moko potresen pekač (velik 20 x 35 cm). Pečemo v pečici, segreti na 190 stopinj Celzija, 30 do 35 minut. Pečeno pecivo premažemo z marmelado (ki jo prej na vročini nekoliko utekočinimo) in posujemo z narezanimi orehi. Pod drobnogledom ZPS • Darilni boni in kartice pod drobnogledom ZPS: Pravila uporabe preverite pred nakupom Že veste, kaj boste družini in prijateljem podarili ob novoletnih praznikih? Darilni boni so za številne priročno darilo, izbira je pestra, a na ZPS opozarjajo, da so darilni boni in kartice lahko primerno darilo le, če jih izberemo preudarno in z mislijo na obdarovanca ter njegove želje. Darilni boni in kartice imajo različno časovno veljavnost in način uporabe, zato je pomembno, da imate potrebne informacije pred nakupom ter da z njimi seznanite tudi obdarovanca. Kako do informacij? Podjetja objavljajo informacije o darilnih bonih in karticah na svojih spletnih mestih, a jih je v večini primerov premalo, da bi se lahko kar odločili za nakup. Tudi v objavljenih splošnih pogojih, ki urejajo uporabo darilnih bonov in kartic, pogosto manjka kakšna pomembna informacija. »Potrošnikom svetujemo, da ponudnika pokličejo ali obiščejo njegovo poslovalnico in še pred nakupom pridobijo vse potrebne informacije za izbiro darilnega bona a 1 i kar- tice. Pomembna sta zlasti čas veljavnosti in morebitne druge omejitve uporabe. S tem boste prihranili slabo voljo obdarovancu, ki se bo lahko s splošnimi pogoji seznanil šele, ko bo bon že dobil in sprememba ne bo več mogoča,« opozarja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije. Pozor: rok uporabe je pogosto (pre)kratek Obligacijski zakonik namreč uvršča darilne bone med t. i. izkazne papirje, •o. o o /O < Dar//, Stan n/ bon Datum ¿ '¿■c/aje; kar pomeni, da za njih velja zastaralni rok pet let, vendar pa na ZPS zagovarjajo stališče, da morajo biti darilni boni in kartice veljavni vsaj pet let od nakupa ali prvega polnjenja, »kot dobro poslovno prakso pa pozdravljamo njihovo neomejeno časovno uporabo. Žal je večina darilnih bonov in kartic še vedno časovno omejena, najpogosteje le na eno leto, lahko pa celo samo na šest mesecev.« Ste pozabili unovčiti darilni bon? Morda imate tudi sami doma kakšen darilni bon, ki ga še niste izkoristili, njegova veljavnost pa je medtem že potekla. Ali boste darilni bon lahko še vedno unovčili, je odvisno od ponudnika. »Z nakupom darilnega bona ste pristali na pogoje, ki jih je določil trgovec, vključno z rokom trajanja daril- Kaj storiti, če izdajatelj ne sprejme bona? Lahko se zgodi, da ponudnik darilnega bona zavrne sprejem bona v času njegove veljavnosti oziroma onemogoči njegovo uporabo s postavljanjem novih, dodatnih pogojev za uporabo storitev. V takem primeru pišite ponudniku in pisno zahtevajte izpolnitev v določenem roku. Če rok preteče in zahteva ni izpolnjena, na podlagi 299. člena Obligacijskega zakonika zahtevajte povračilo denarja. Ponudnik je torej dolžan vrniti kupnino, če ne opravi storitve. Ur Foto: Splet nega bona ali kartice. Pogoji namreč veljajo, dokler jih pristojen organ (tržna inšpekcija ali sodišče) ne razglasi za nepoštene. Zato je pomembno, da o pogojih uporabe darilnega bona ali kartice obvestite tudi obdarovanca,« svetuje Alina Meško. Ob tem dodaja: »Po izkušnjah naše pravne svetovalne pisarne so podjetja večinoma pripravljena sprejeti tudi bone, katerih veljavnost je že potekla, zato članom vedno svetujemo, naj se tudi po preteku roka obrnejo na podjetje.« Z bonom ali kartico ravnajte kot z gotovino in ga skrbno spravite Če boste namreč bon morda izgubili ali ga založili, ga večina ponudnikov ne bo nadomestila z novim. Kaj se zgodi, če imate darilni bon ali kartico v vrednosti 50 evrov, kupili pa bi radi izdelek za 30 evrov? Pri darilnih karticah s tem ne bo težav, saj se porabljeni znesek odšteje, preostanek pa lahko porabite pri naslednjih nakupih. Stanje na kartici lahko preverite na prodajnih mestih, pri nekaterih trgovcih se izpiše tudi na računu. Drugače pa je pri darilnih bonih, saj le nekateri ponudniki vrnejo potrošniku del neizkoriščene vrednosti bona, in sicer v bonih manjše vrednosti ali pa v gotovini, zato bolje kupiti oziroma podariti več bonov nižjih vrednosti (po 5 ali 10 €) kot pa npr. en bon za 50 €. torek • 8. decembra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da v časih, ko ima že skoraj vsaka hiša po enega ali celo dva avtomobila, avtobusnim prevoznikom ne preostane drugega, kot da služijo tudi na račun reklamiranja; saj so lahko avtobusi tudi zelo učinkoviti mobilni reklamni panoji. Govori se ... . da je baje velika škoda, da pred leti nismo dovolili južnim sosedom izkopa tunela pod Slovenijo za vstop v Evropo; sedaj bi nam še kako prišel prav. Šfojenjtfca, budilka 89,8 98,2 104,3 Mt* f&iluiajte naô tudi na âpietu,: www. radio-ptuj. ii RADIOPTUJ 89,8.96,2.104,3 . da je pred mnogimi leti Dolfek vozil judovsko ljudstvo z vlaki v logorje, danes pa njegova rojakinja Angelca vozi njihove brate v naseljene kraje z drugačnimi, humanimi nameni. ... da bi naš državni zbor lahko s samo eno vejico in dvema besedicama prihranil 3,5 milijona evrov. V 14. členu ustave bi za spolom dodal le še spolno opredeljenost. . da smo bili v državi dolgo časa nazaj priča afe- ti JBTZ, minuli teden pa smo bili tudi v Poetovioni priča mini aferi - NRMT (Niso Razumeli Moje Taktike). . da so delavci poetovi-onske kurje mega firme takoj ugotovili, da gre za začetnice imen njihovega vodstva. . da zato, ker so prvemu petelinu malo pristrigli krila, sedaj Rabijo Nekaj Tednov Miru. . da naj bi države skupaj z davčnimi blagajna- Foto: Tajno društvo PGC mi na zakonskih posteljah uvedle seksomate, ki naj bi registrirali vsako seksualno aktivnost. Predsednik DeSUSa se baje ne sekira, saj je prepričan, da starejših upokojencev to ne bo prizadelo. . da so vrli Poetovionci dokazali, koliko jim dejansko pomeni pristna domača kultura. Na zelo kulturni prireditvi Ta veseli dan kulture je bilo dvakrat več nastopajočih kot občinstva v dvorani. Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Nina Gabrovec Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski nabiralnik@radio-te-dnikSi. Fotografija naj bo v [formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »To sta paradižnik in kumara, ki sta zrasla na domačem vrtu mame Ane v Dolanah. Kumara tehta 1,9 kg, paradižnik pa 1 kg,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Nina Gabrovec. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 6 7 1 3 9 4 6 5 2 9 5 6 2 7 8 3 8 2 4 7 7 8 5 9 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vvv © €€€ GG Dvojčka v ©© €€ GGG Rak vvv © €€ G Lev vv ©©© € GGG Devica v ©© €€€ GG Tehtnica vv © € GGG Škorpijon vvv ©© € GG Strelec v ©© €€€ G Kozorog vv ©©© € GGG Vodnar vv ©©© €€ G Ribi vvv ©© € GGG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 8. do 14. decembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 8. december 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pravljično srce, za šole in izven 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: igralna urica za otroke do 3. leta starosti 17:00 Ormož, galerija Grajske pristave: odprtje razstave Pranje in likanje perila nekoč 17:00 Slovenska Bistrica, 2. OŠ: božični bazar z dobrodelnim koncertom učencev 17:00 Slovenska Bistrica, MC Na placu: delavnica Slavnostno ličenje, vizažistka Bojana Krapše, društvo Bistriški škrat in Klub študentov Slovenska Bistrica 18:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave fotografij Stojana Kerblerja - Koline 19:00 Sveta Ana, avla občine: predstavitev pesniške zbirke Brede Slavinec Pajčevine, ob prevodu v hrvaščino Sreda, 9. december 16:00 Lenart, knjižnica: pravljična ura, Ujemi pravljično snežinko, Hanina posebna želja 18:00 Duplek-Korena: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj 18:00 Ormož, Knjižnica: zaključna prireditev Bralne značke za odrasle s pravljičnim večerom za odrasle Četrtek, 10. december 16:00 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica: lutkovna predstava Božična simfonija 17:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, odprtje razstave Svetlobno leto, KD Idila in PD Cirkovce 18:00 Lenart, Dom kulture: praznična čajanka, nastop konserva- torija za glasbo in balet Maribor, podružnica Lenart 18:00 Ptuj, grad, nekdanja konjušnica: odprtje razstave Vojna bolnišnica Sternthal, Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918, PM Ptuj-Ormož 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: literarni večer s predstavitvijo knjige o RTV Slovenija, skozi čas, Ale-ksa Štakula 19:00 Ormož, MCO: predavanje Aje Sever: Življenje je igra, Če poznaš pravila, je lahko zelo zabavno 19:00 Ptuj, Narodni dom: slavnostni koncert ob 20. jubileju Ženskega pevskega zbora Vrtec Ptuj 19:00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: javni nastop učencev kitare Petek, 11. december 8:00 Lancova vas, društveni čebelnjak: slovesnost ob obisku predsednika ČZS Boštjana Noča in sodelavcev 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem do 21.00, 17:00 otroška gledališka predstava Osorni tečnež, dramske skupine Kalimero Vitomarci, prihod Božička, 18:00 Miha Mihelič, Silence 17:00 Cirkovce, vaški trg: koncert FS Vinka Koržeta Cirkovce in slavnostni prižig luči 17:00 Ormož, MCO: ustvarjalnica, snežinke, vile in storži 17:00 Ptuj, Q-center: prireditev Veni vidi vino mlado 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: javni nastop učencev pihal, flavta 18:00 Slovenska Bistrica, grad, Cuke kuhna: delavnica, peka prazničnih slaščic 18:00 Sveti Andraž, Bar Rola: Turnir v pikadu, DU 20:00 Poljčane, Dom športa in kulture: stand up komedija Vida Valiča Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Kadar sledite svoji sreči...se vam bodo odprla vrata tam, koder ste mislili, da jih sploh ni; in koder tudi ni vrat za nikogar drugega.« Joseph Campbell »Kdor je srečen, bo osrečil tudi druge.«Mark Twain »Življenje vam bo samo po sebi prineslo bolečino, vaša odgovornost pa je, da porajate radost.« Dr. Milton Erickson •k** »Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe.« Benedict Spinoza »Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti.« Heinz G. Konsalik »Sreča ne izhaja samo ali predvsem iz človeških odnosov. Bog je srečo postavil vsepovsod, je v vsaki izkušnji. Samo dovolj pogumni moramo biti, da se upremo starim navadam in se podamo na nekonvencionalno pot. « Alex McCandless 22 ŠtajerskiTEDHiK Zanimivosti, poslovna in druga sporočila torek • 8. decembra 2015 Otroška telovadba v Gorišnici Športna zveza občine Gorišniea je v začetku oktobra sprejela odločitev, da v okviru projekta »Gorišniea se giblje«, katerega izvedbo omogoča Fundacija za šport Republike Slovenije, ponovno organizira telovadbo za otroke. Telovadbe - vsak četrtek poteka med 17. in 18. uro -pod vodstvo Saša Majeriča se je prvič udeležilo 10, nazadnje pa že 16 otrok. Ti se spoznavajo z različnimi športnimi zvrstmi, za začetek se izvajajo elementarne igre in naravne oblike gibanja, nato sledijo športi in igre z žogo. Pri teh želijo otrokom prikazati osnovne značilnosti posameznih športov, osnovna pravila in pravilno uporabo rekvizitov. Vse aktivnosti te- meljijo na igri in dobrem počutju otrok v želji, da bi vsak otrok našel šport, ki ga še posebej veseli. Ratko Matjašič Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J Odhod v zgodnjih jutranjih urah z vstopnih postaj: 4.30 PTUJ (avtobusna postaja) in 5.00 MARIBOR (avtobusna postaja). V Berchtesgaden, čudovito bavarsko letovišče, ki je na območju istoimenskega narodnega parka, bomo prispeli v dopoldanskem času. Za začetek se bomo ustavili v destilarni encijana, kjer se bomo v besedi in sliki seznanili s procesom proizvodnje tega zdravilnega likerja. Sledila bo degustacija različnih likerjev, ki jih bomo v prodajalni lahko tudi kupili. Berchtesgadenska pokrajina je, podobno kot sosednje Solnograško, bogata s soljo. Pridobivanje te nekdaj zelo pomembne dobrine ima tukaj zelo dolgo tradicijo, ki jo bomo spoznali ob obisku rudnika. Oblekli se bomo v rudarska oblačila in se podali na odkrivanje podzemnega sveta. Obisk rudnika je prava dogodivščina, polna različnih atrakcij: vožnja z vlakcem, adrenalinski spust po drči, vožnja po podzemnem jezeru s splavom, multimedijske predstavitve itd. Po obisku rudnika se bomo zapeljali še do Berchtesgadna, ki se v predbožičnem času prelevi v čudovito pravljično vasico, kjer vas na vsakem koraku objame toplina adventnega razpoloženja. V popoldanskem času se bomo zapeljali do Salzburga, prestolnice Solnograške. Ob sprehodu skozi mesto si bomo ogledali njegove številne kulturnozgodovinske znamenitosti: park pred dvorcem Mirabell, glavno mestno ulico Getreidegasse, kjer je Mozartova rojstna hiša, staro mestno hišo, trg Residenzplatz, palačo Residenz, stolnico. Salzburg je vedno živahen in vredno ga je spoznati tudi v času adventa. Zato bomo imeli dovolj prostega časa, da se vsak zase podamo po njegovih ozkih ulicah in zavijemo v katero od dišečih slaščičarn ali privlačnih trgovin ter si ogledamo bogato obložene stojnice. Cena: za poslušalce in bralce 49 € ■ D| r Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk rudnika soli v Berchtesga-dnu, ogled destilarne encijana in degusta- cijo, vstopnino v NP Berchtesgaden, zunanji ogledi po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, vodenje in organizacijo potovanja, DDV. Možna doplačila: vožnja z gondolo na trdnjavo Hohensalzburg - 8 €, notranji ogledi na kraju samem. Opomba: program velja kot končno obvestilo. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRZ TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 15. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena. Vidimo se v sredo, 9. decembra, ob 18.00 v Kulturni dvorani Korena. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. PISANA ■ ZABAVNA - AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Obzornik TV Dravograd, pon. 10:50 SKL, šport mladih, 10. oddaja, pon. 11:20 Utrip Ormoža, pon. 12:25 Modro 12:50 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:35 Pogovor o(b) filmu Moja sestra suhica, pon.