Athanasios 
MARKOPOULOS 
~IROVA VZGOJA IN 
ZIV~JENJEPIS VASILIJA -
MOZNA POVEZAVA 
Izvleček 
Na podlagi številnih vzporednic med 
Kirovo vzgojo in »Življenjepisom Vasilija« 
avtor prispevka dokazuje, da je imel pisec 
slednjega, naj je bil to Konstantin VII 
Porfirogenet (945-959) sam ali pa kateri 
izmed njegovih podanikov, med pisanjem 
biografije ustanovitelja makedonske 
dinastije pred očmi besedilo atenskega 
zgodovinopisca. 
Abstract 
On the basis ofvarious parallels between 
Cyropaedia and the "Life of Basil", the 
paper argues that the author of the latter, 
whether Constantine VII Porphyrogenne-
tos (945-959) himself or someone from 
his entourage, wrote the biography of the 
Macedonian dynasty founder with the 
Athenian historian's text in mind. 
Brez dvoma se veliko zgodovinopisno delo, za katerega se je postopoma 
uveljavilo poimenovanje Teofanovo nadaljevanje (~uvtxwx 't"OU 0e:ocpiiv'l), 
op. pr~v.), v nadaljevanju Nadaljevanje, ter Življenjepis Vasilija, v nadalje-
vanju ZV, peta in hkrati najbolj znana izmed šestih knjig Nadaljevanja, še 
vedno nahajata v središču znanstvenih študij.1 Struktura Nadaljevanja in 
1 Naj zadošča le nekaj selektivno izbranih referenc: H. HUNGER, Die hochsprachliche 
profane Literatur der Byzantiner 1, Munch en 1978, 339-343, kjer je navedena tudi starejša 
bibliograftja, med katero je treba omeniti zlasti naslednje študije: P.]. ALEXANDER, 
Secular Biography at Byzantium, Speculum 15, 1940, 194-209 ( = Id., Religious and Po-
litical History and Thought in the Byzantine Empire, London, 1978, 1), R.]. H. JENKlNS, 
The Classical Background of the Scriptores post Theophanem, DOP 8, 1954, 13-30 
( = Id., Studies on Byzantine History oj the 9th and lOth Centuries, London 1970, IV), A. 
P. KAŽDAN, O sostave tak nazyvaemoj 'Kroniki prodolžatelej Feofana', Viz. Vrem. 19, 
1961, 76--96 in id., Knjiga carej i Žizneopisanie Vasilija, Viz. Vrem. 21, 1962, 95-ll 7. Od 
novejših prispevkov omenjam: l. ŠEVČENKO, Storia Letteraria, v: La civilta bizantina 
dal/X all' XI secolo. Aspetti eproblemi, Bari 1978, 89-127; II. A. AfAIIHTm:, 'H dx6v01: 
-rov 01:0-roxp(hop01: B01:cnf.e:Lou A' cr-r~ i:pif.oµ01:xe:oovix~ yp01:fLfL01:-rd01: 867-959, 
EAAT)VtKa 40, 1989, 285-322; Ja. N. LUBARSKlJ, Prodolžatel' Feofana, Žižneopisanie 
vizantijskih carej, Sankt Petersburg 1992, z izredno zanimivim uvodom (prim. tudi sp. 
str. 15 in op. 54). Zelo pomembno in večinoma zelo tekoče je besedilo l. ŠEVČEN­
KO: Re-reading Constantine Porphyrogenitus, v:]. SHEPARD-S.FRANKLIN (ur.), 
ByzantineDiplomacy, Aldershot 1992, 167-195; bolj filološke narave je prispevek istega 
avtorja The Title of and Preface to Theophanes Continuatus, Bolletino delta Badia Greca 
8 Keria VII - 2 • 2005 
posledično ŽV, ki je v primerjavi s starejšo zgodovinopisno prakso moder-
nejša, nenehno in rastoče zanimanje, ki ga vzbuja ustanovitelj makedonske 
dinastije Vasilij I (867-886),2 pa tudi večplastna osebnost najverjetnejšega 
pobudnika dela, Konstantina VII Porfirogeneta (913-959) ,3 so samo neka-
teri, a ne edini izmed razlogov, ki so bistveno prispevali k takemu stanju.4 
Kot je znano, je Porfirogenet nerazdružljivo povezan z Nadaljevanjem: gre 
za tesno, a še vedno zagonetno povezavo, ker je Konstantinu osebno možno 
di Grottaferrata 5 2, 1998, 77-93, medtem ko je ne ravno lahko berljivo, čeprav bogato 
z gradivom obsežno delo]. SIGNES CODONER, El periodo del Segundo Jconoclasmo en 
Tkeopkanes Continuatus, Amsterdam 1995, passim in z!. vii-xi. Z več vidikov pomemben 
je obsežni članek H. ANAfNQLTAKHL-a, Oux dcr~v eµiX 't"!X ypci.µµomx, Icrrnpia 
Kat tcri;opies crrnv Ilopq)1)poytvvrirn, I:vµµwaa 13, 1999, 97-139. Prim. A. K(azhdan), 
ODE, geslo Theophanes Continuatus, in A. K(azhdan)-A. C(utler), ODE, geslo Vita 
Basilii (predvsem osnovni podatki). Bibliograftja za Nadaljevanje in ŽV je navedena 
tudi v spodnjih opombah. Daje vrsta raziskovalcev Nadaljevanje prezrla, trdi, in to 
kategorično,Ja. N. LJUBARSKIJ, Man in Byzantine HistoriographyfromJohn Malalas 
to Michael Psellos, DOP 46, 1992, 177-186, z!. 183 (=Id., Vizantijske Istoriki i Pisateli, 
Sankt Petersburg 1999, 318-337). O tem vprašanju gl. tudi sp. str. 10 in op. 14 ter str. 
15, op. 54. 
2 Gl. staro klasično biograftjo: A. VOGT, Easile Jer empereur de Eyzance (867-886), Pariz 
1908. Novejša disertacija, N. TOBIAS, Easil I ( 867-886), Tke Founder of tke Macedonian 
Dynasty, New Brunswick 1969, prinaša le malo novega. Posebne omembe vredna je 
novejša monografija BacriAtKT) BAYLILlOY, 'E!;wrc:pix~ rro).i nx~ xrxl fowrc:pixi.; 
dvnopd:(Jc:l<; r~v irrox~ rof.i Brx<JiJ..dou A', Atene 1991, passim. Prim. tudi delo iste, 
AptcrTOKpmtKes OtKoyeveiss Kat sl;oucr{a (9°'---10°1 at.), Solun 2001, 65-68, 96-99, 167-168 
in passim. Prim. tudi: P. MAGDALINO, Observations on the Nea Ekklesia of Basi! 
I,JOE 37, 1987, 51-64; Id.: Basi! I, Leo VI, and the Feast of the Prophet Elijah, JOE 
38, 1988, 193-196; A. MARKOPOULOS, An Anonymous Laudatory Poem in Honor 
of Basi! I, DOP 46, 1992, 225-232; Id.: Kaiser Basileios I und Hippolytos. Sage und 
Geschichte, v: I. VASSIS idr. (ur.), Lesarten. Festsckrift fur Atkanasios Kambylis zum 70. 
Geburtstag, Berlin-New York 1998, 81-91; Id.: Autour <les Chapitres Parenetiques 
de Basile Ier, v: Eu~uxfa. Melanges offertes a Helene Akrweiler 2, Pariz 1998, 469-479; 
Kcovcrmvi;{va MENTZOY MEIMAPH, O AurnKpui;cop BacriAztoS A' Kat rt Nfo EKtlytcria, 
Bv(avr:zaKa 13, 1993, 47-94 (vendar gl. pripombe: Annemarie WEYL CARR, Court 
Culture and Cult Icons in Middle Byzantine Constantinople, v: H. MAGUIRE [ur.]: 
Eyzantine Court Culturefrom 829-1204, Washington D.C. 1997, 86 op. 31). Prim. tudi 
zgornjo opombo in sp. str. l 4ss. 
3 ŠEVČENKO, R.e-reading Constantine Porphyrogenitus, passim, navaja številne nove po-
glede, skupaj z obširno bibliograftjo, ki so prispevali k novi metodi obravnave Porfiro-
genetovega »problema«. Prim. tudiA. K(AZHDAN)-A. C(UTLER), ODE, geslo Con-
stantine VII Porphyrogennetos. Številne zanimive pripombe imaANAfNQLTAKHL, 
Icrrnpia Kat tcrrnpies crrnv IIopcpupoytvvrirn, 97-98, 109ss., 124ss. Prav tako AfAIIHTOL, 
E1.x6vlll:, 285-288, 306ss. Čeprav se zdijo danes nekoliko zastareli pogledi, ki jih ima 
P. LEMERLE (Le premier humanisme byzantin, Pariz 1971, 267ss.), so v veliki meri še 
vedno pomembni. Prim. končno tudi delo Kwv<Jrrxvrlvo.; z, o Ilopcpupoyivvr;ro.; xrxl 
~ irrox~ rou, Atene 1989, ki erinaša raznovrstno gradivo. 
4 Nadaljevanje in seveda tudi ZV sta neposredno povezana s pojavom nove tehnike 
pisanja zgodovine, o čemer prim. sp. str. 15 in op. 52. 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava g 
s sorazmerno gotovostjo pripisati zgolj zasnovo Nadaljevaaja, medtem ko 
so bile za pisanje samo zadolžene osebe, ki ostajajo v veliki meri neznane 
in ki so navidezno delovale kot zgodovinopisci, in pri tem očitno dosledno 
sledile smeri napotkov, ki so jim bili dani, dejansko pa so bili kompilatorji, 
ki so združevali starejše in tudi mlajše gradivo.5 Natančneje, kar se tiče ŽV, 
s katerim se bomo ukvarjali v nadaljevanju, je prolog po skoraj enoglasni 
oceni raziskovalcev, ki se poglabljajo v tovrstna vprašanja, tisti del spisa, ki 
najverjetneje prihaja izpod Konstantinovega peresa. 6 Več kot gotovo je, 7 da 
je bila vsebina preostalega dela besedila deležna Porfirogenetove odobri-
tve, čeprav se vsakič znova zastavlja vprašanje, ki ga krepi očitno zagonetni 
prolog Nadaljevanja,8 ali je bil ŽVvsebovan v prvotni podobi tega velikega 
zgodovinopisnega dela ali predstavlja kasnejši vložek.9 
Glede na veliko pomembnost spisa znanstvene študije o virih in 
možnih zgledih ŽV še niso napredovale v zadovoljivi meri. Stari, a še vedno 
omembe vredni Aleksandrov prispevek10 je naši problematiki sicer lahko 
nakazal nove poti, a seje sčasoma izkazalo, da ni bil zadovoljivo argumenti-
ran.11 Isto velja v sicer manjši meri in s povsem drugega zornega kota tudi za 
5 O enem samem anonimnem piscu Nadaljevanja govori K(AZHDAN), ODB, geslo 
Theophanes Continuatus, o domnevno večih piscih pa LEMERLE (Premier humanisme, 
275). Očitno previden je HUNGER, Hochsprachliche Literatur, 340, medtem ko idejo 
izrecno zavrača ŠEVČENKO, Re-reading Constantine Porphyrogenitus, 184-186 in 
The Title, 86. Prim. tudi ANAI'NQ:LTAKH:L, foi:opia Kat tcri:opU:~ cnov Ilopqmpoymvrrro, 
100, 102-103, zl. pa 105, 108-109, ki vsebuje vse pozornosti vredno analizo vloge, ki 
jo je Porfirogenet imel pri nastanku ŽV. 
6 ANAfNQ:LTAKH:L, lcrropia Kat tcrTopic~ cri:ov IIopcpupoyevvrii:o, 101 in op. 6; prim. 
ŠEVČENKO, The Title, 86. 
7 AfAIIHTO:L, Elx6va, 307; ANAfNQ:LTAKH:L, foTopia Kat tcrwpU:~ crwv Ilop<pupoyev-
VT]TO, 105. 
8 ŠEVČENKO, The Title, 79ss. Posebej omenjam to, kar ŠEVČENKO na tem mestu (78, 
op. 7) navaja v zvezi s predhodnimi izdajami prologa Nadaljevanja, kar naj se poveže 
z ANAfNQ:LTAKHL-om, foi:opia Kat tcrTopia~ crwv IIopupoySvvT]TO, 107-108 in zl. op. 
16. 
9 ŠEVČENKO, The Title, 88 in op. 13. Sam je pred tem (Re-reading Constantine 
Porphyrogenitus, 184-185) -v očitnem neskladju s svojim še starejšim mnenjem, da 
je ŽV Porfirogenetovo delo (Storia Letteraria, 95) - zagovarjal stališče, da je pisca 
ŽV treba enačiti s piscem Pripovedi o prenosu božje ikone iz Edese v Konstantinopel 
(intertekstualno povezavo med Pripovedjo in ŽV je nekaj časa skušal dokazatiJEN-
KINS, Constantine VIJ's Portrait, 72-73 [za polno referenco na to študijo gl. sp., str. 
10 in op. 12]). Pa nas intertekstualne povezave lahko pripeljejo do avtorja nekega 
dela? Že dolgo časa pričakovana kritična izdaja ŽV, ki jo pripravlja isti raziskovalec, 
bo, kot lahko upravičeno pričakujemo, bistveno pripomogla k napredku. Na koncu 
poudarjam še to, da SIGNES CODONER, Eljeriodo, 683-686, zagovarja stališče, ?a 
je Porfirogenet posegal v delo pri nastajanju ZV, vendar ocenjuje, da se nastanek ZV 
časovno umešča pred nastanek prvih štirih knjig Nadaljevanja. 
JO ALEXANDER, Secular Biography, 200ss. 
II AfAIIHTO:L, Elx6va, 307-308. 
10 Keria VII - 2 • 2005 
klasične Jenkinsove študije, ki se po eni strani osredotočajo na to, da bi našle 
zgled, v prvi vrsti za znamenito grajo Mihaela III (842-867), ki jo vsebuje 
ŽV, po drugi strani pa kažejo na enkomiastični značaj dela. 12 Čeprav neka-
tera izmedjenkinsonovih stališč niso osnovana na povsem trdnih temeljih 
- Plutarhov Neron, na primer, za katerega britanski znanstvenik predvideva, 
da je skupaj z Antonijem antičnega zgodovinarja služil pri nastanku ŽV13 
skoraj kot model, se nam ni ohranil, tako daje njegova argumentacija že v 
osnovi zlahka izpodbitna- ostaja dejstvo, da so bila številna njegova opažanja 
pronicljiva in so se gibala v pravilni smeri.14 V zadnjih letih je Anagnostakis 
preučeval vse pozornosti vredne narativne tehnike, ki so značilne za ŽV. 
Natančneje, gre za ekskurze znotraj besedila, poglavitni med njimi je najbrž 
Danielidin, ki z združevanjem starejših in mlajših virov sicer rušijo narativno 
celoto, a po drugi strani pripovedi dajejo kratkotrajno prijetno, če že ne 
anekdotično noto. In končno, 15 najnovejši, kot mi je znano, prispevek, ki 
je v celoti posvečen virom ŽV,je Ševčenkov; slednji je opazil, da so nekateri 
deli besedila sposojeni pri Libaniju.16 
Mislim, da je zgornji bibliografski komentar pokazal, da ostaja še veliko 
neraziskanega področja, ki omogoča nadaljevanje raziskav o virih za nastanek 
ŽV. Vendar bi bilo mimo identifikacije virov, kar bi bilo sicer gotovo že samo 
po sebi prav posebej koristno odkritje, veliko pomembneje določiti spis ali 
spise, ki so pri nastanku ŽV služili kot zgled. Samo tedaj si bo možno izobliko-
vati podobo o celotnem delu in tudi o optiki in namenih, ki so opredeljevali 
12 R.J. H.JENKINS, Constantine VII' s Portrait ofMichael III, Bull. de la Classe des Lettres 
et des Sciences morales et politiques (Academie R.oyale de Belgi,que) 5 /xxxiv, 1948, 71-77 (=Id., 
Studies on Byzantine History oj the 9th and 1 Oth Centuries, !) in The Classical Background, 
passim. Posebej za grajo Mihaela III, prim. sp. str. 21. 
13 JENKINS, Constantine VII' s portrait, 73, 75, 76. 
14 Kot se bo, tako upam, pokazalo v nadaljevanju (prim. sp. str. 13ss.), mislim, da se kot 
zgled za ŽV ni uporabljal Izokratov Evagoras, kar je razlaga, kij o zagovarjaJENKINS 
(The Classical Background, 20-22, 27-28). Po drugi strani je treba, upoštevajoč naj-
bolj pozitivno platJenkinsonove raziskave, priznati, daje zgled za ŽV treba iskati na 
področju antične enkomiastične biograftje in v povezavi s tem, kar je Menander pisal o 
hvalnicah vladarja. V zvezi zjenkinsonovim pristopom do ŽV prim. tudi LJUBARSKIJ 
(Man in Byzantine Historiography, 183-184). 
15 H. ANArNQL:TAKH~:, To smncr6oio i:rii; LiaviriA.ifoi;. IIA.ytpocpopisi; Ka6ytµspivou ~iou tj 
µu6o:n:A.acrnri) crrnxsia; v: 'H x.rx8-rjµ.c:plv0 (w0 a-ro Bu(rX.vno, Atene 1989, 375-390 
(pripomba, ki jo ima ŠEVČENKO, Re-reading Constantine Porphyrogenitus, 192 op. 
68 ([193],) je verjetno pretirana); Id., To s:n:sicr6oio i:ou Aopiavou. »Ilp6yvcocrii;« Km 
»i:sA.scr68vi:cov otjA.cocrti;«, v: 'H imx.ol vwvirx a-ro Bu(rX.vno, Atene 1993, 195-226; Id., 
Icrrnpia Km tcri:opisi; cri:ov Ilopcpupoy8vvyti:o, 130-131 in z!. op. 60. LEMERLE (Premier 
humanisme, 275) obravnava te ekskurze predvsem ironično. 
16 Re-reading Constantine Porphyrogenitus, 181, op. 37. Kot zaključek vsemu zgoraj 
povedanemu dodajam, da tako HUNGER (Hochsprachliche Literatur, 340-342) kot KA-
ZHDAN-CUTLER ( ODB, geslo ŽV) ponavljata J enkinsonova dognanja brez dodatnih 
analiz. 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava 11 
ustvarjalca. Tudi na tem področju je poti utiraljenkins, ki je, kot smo videli, 
zagovarjal stališče, da sta Plutarh bolj kot Izokratov Evagoras, pa tudi Polibij 17 
služila pri nastanku ŽV kot zgleda; v nadaljevanju argumentacijo natančneje 
izdela in poudari, daje podoba cesarja Vasilija v istem spisu podana ne po 
zgledu Plutarha, kot bi bralec pričakoval glede na razlago, ki jo zagovarja 
on sam, temveč po zgledu Ksenofonta in Izokrata.18 Vendar sejenkins k isti 
temi z dodatnimi komentarji in pripombami od tedaj ni povrnil. Če pustimo 
ob strani kasnejšo oceno Scotta, ki prinaša številna natančna opažanja in 
implicitno pozitivno oceno Jenkinsa, 19 je v zvezi s tem vprašanjem omembe 
vredno še to, kar ugotavlja Agapitos, da se pri pisanju ŽV ni toliko sledilo 
navodilom za pisanje tipičnih hvalnic vladarja (~txcnJ..~xoi; A6yoi;, op. prev.), 
temveč tako imenovanim ogledalom vladarja (speculum principis); gre torej 
za za besedilo, katerega glavni ciljje prikazati Vasilija kot zglednega vladarja 
in kot vzor, ki naj ga posnemajo kasnejši rodovi.20 
Vse bolj jasno postaja, daje problem zgleda določenega dela (ali seve-
da zgledov, če se upošteva, kar piše Jenkins) večplasten, ker je povezan z 
vprašanji izobrazbe, v prvi vrsti pa z ideološkimi podtoni in s tem povezani-
mi duhovnimi učinki in posledicami, ki izhajajo iz tovrstne problematike. 
Posnemanje starejšega dela v prvi vrsti predpostavlja določen namen ali,21 
zelo preprosto povedano, omikanost pisca.22 Pri natančnejši analizi je po-
trebno ugotoviti, ali so v določenem primeru reference na besedilo-zgled 
konkretne ali, nasprotno, alegorične, težko dokazljive in večinoma splošne, 
in se v prvi vrsti naslanjajo na spomin. Še pomembnejše pa je vprašanje, 
ali se zgledu, katerikoli že je, sledi zvesto ali se ohranja distanca; in če je 
odgovor na prvi del vprašanja trdilen, kaj bi lahko imeli za razlog take 
»uporabe« dela? Odgovor na zgornja vprašanja gotovo ni enoznačen ali, še 
več, kategoričen. Vsiljuje pa se zaključek, da je potrebno študije virov kljub 
veliki pomoči, ki jo nudi TLG, izvajati previdno, če že ne zadržano.23 
17 Z jezikovnimi vzporednicami:JENKINS, Classical Background, 18 op. 30. Gl. tudi sp. 
str. 16 op. 57. 
18 JENKINS, Classical Background, 19. Gl. tudi sp. str. 13. 
19 R. SCOTT, The Classical Tradition in Byzantine Historiography, v: Margaret MUL-
LET-R. SCOTT (ur.), Byzantium and the Classical Tradition, Birmighan 1981, 61-74. 
20 ELx6vix, 310ss. Za celotno bibliograftjo o ogledalih prim. AfAIIHTO:E, EtK6va, 311-312, 
z!. op. 126 in 127 in MARKOPOULOS, Autour des Chapitres Parenetiques, 469-470, 
z!. op. 2-3 in passim. Prim. tudi sp. str. 15. 
21 Anagnostakis pripelje zelo daleč svojo domnevo, da Porlirogenet brez dvoma vnaša v 
ŽV novosti (Icrwpia Kat tcrwpiei; crTOV IIopcpupoytvvT]TO, 124; poudarki A.M.). Naj mi bo 
dovoljeno pripomniti, da sprememba zgleda, ki se je uporabljal pri pisanju zgodo-
vinskega dela, pripelje _prej do nasprotnega zaključka. Gl. sp. str. 15 in op. 54. 
22 Kot pravi JENKINS,je ZV » the perfect copy of a purely classical original by a learned and 
sensitive classical scholar« ( Classical Background, 30; poudarki A.M.). 
23 V osnovnih potezah se strinjam s pristopom, ki ga ima~. A. XPHETl~Hl:, IIapa6aµaTcov 
napav01'Jcrsti; Kat KaTavotjcrai;, Solun 1996, 29ss., 84ss., l 74ss. in passim. Zelo pomenljivo 
12 Keria VII - 2 • 2005 
Znano je, da je perzijski kralj Kir Starejši v grškem svetu zelo zgodaj 
zaslovel kot idealni vladar.24 Če se na začetku omejimo samo na področje 
zgodovinopisja,25 sta Kira poveličevala in ga postavljala med najodličnejše 
osebnosti svojega časa Herodot in Ktesias. Oba zgodovinarja vzajemno 
dopolnjujeta občudovanja vreden portret ustanovitelja perzijske države, v 
katerem pogosto stopata v stik mit in resničnost. Značilno pa je, da se Ktesias 
kasneje ni obotavljal Herodota imenovati t(ie:ucr't"YJV ..• xcxl. /...oyono~6v (Fotij, 
Biblioteka 72, 35b 42 [Henry] =FGrHist 688 T 8) in na ta način izraziti svoje 
osnovno nasprotovanje temu, kar oče zgodovine piše o Kiru.26 Vendar je 
treba dodati, da niti Herodot niti Ktesias, katerih metodi pisanja se opazno 
razlikujeta, Kira ne postavljata v središče svoje pripovedi,27 tako da so vse, 
kar o njem trdita, zgolj priložnostne omembe, ki pa jih kljub temu pogosto 
odlikuje velika natančnost vsebine. 
V nasprotju z obema zgodovinarjema je bil kinik Antisten prvi, ki 
je obravnaval Kirov »primer«; posveča mu vsaj dve besedili biografskega 
značaja, danes znani samo po odlomkih, ki perzijskemu kralju pripisujejo 
lastnosti skladne z njegovimi osebnimi filozofskim idejami (FGrHistFI004) .28 
Več kot verjetno je, daje KsenofontAntistenova dela uporabljal pri pisanju 
Kirove vzgoje (v nadaljevanju: KV), čeprav še do danes ne razpolagamo z 
nobenim zanesljivim pričevanjem o tem.29 
Skoraj locus communis klasične filologije je, da je Ksenofont eden izmed 
pionirjev biografske zvrsti.30 Čeprav so že pred njim Stesimbrotos s Tasosa 
je, kar pravi ŠEVČENKO (Re-reading Constantine Porphyrogenitus, 182) v zvezi z 
navedbo virov v izdaji dela Ilpoi; wv iowv u16v Pcoµav6v (izd. Moravcsik:Jenkins). 
24 Prim. Deborah Levine GERA, Xenopkon s Cyropaedia. Style, Genre, and Literary Tecknique, 
Oxford 1993, 7ss. 
25 Za ostala pričevanja prim. GERA, op.cit. 7, op. 28 in Chr. MUELLER-GOLDINGEN, 
Untersuckungen zu Xenopkons Kyrupiidie, Stuttgart-Leipzig 1995, 5 op. 19. Gl. specialno 
študijo A. CIZEK, From the Historical Truth to the Literary Convention: The Life 
of Cyrus the Great viewed by Herodotus, Ctesias and Xenophon, Antiquite classique 
44, 1975, 531-552, pa tudi zelo previdno napisano razpravo s tega področja: Bodi! 
DUE, Tke Cyropaedia: Xenopkon's Aims and Metkods, Aarhus 1989, 117-141; gl. tudi 
GERA, Xenopkon's Cyropaedia, 29-30, 77-78, 118-119, 199-206, 265-267, 284-285 ter 
MUELLER-GOLDINGEN, Untersuckungen, 1-24. 
26 Toda gl. zelo pravilno Fotijevo oceno o Ktesiji: 't'wv ... µu&wv, ev oii; Ex.dv<J> 
(tJ.Herodota) AOLOopdni:L, ooo' oihoi; &cplcr't'Ol:"C'Ol:l. (Biblioteka 72, 45a 10-ll=FGrHist 
688 T 13). 
27 GERA, Xenopkon 's Cyropaedia, 6. 
28 O Antistenu prim. novejši prispevek]. ENGELS-a v: G. SCHEPEN (ur.), F.jacoby, 
FGrHist continued, Part Four: Biograpky and Antiquarian Literature, IVA: Biograpky l, 
Tke Pre-Hellenistic Period, Leiden-Boston-Koln 1998, 84-11. Recenzija tega dela: T. 
HAGG, Symbolae Osloenses 76, 2001, 191-200. 
29 O Antistenovem pristopu do Kira prim. zlasti MUELLER-GOLDINGEN, Untersuckun-
gen, 25-44. 
3° Kot referenca naj zadošča A. M O MI GLIAN O, Tke development oj Greek Biograpky, Cam-
bridge Mass.-London 1993, 47. 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava 13 
(FGrHist FI 002 [ =l 07]) ,31 Ion s Hiosa (FGrHistF392), pa tudi An tis ten poleg 
še nekaterih drugih pisali besedila biografskega značaja, ostaja dejstvo, da s 
KV biograftja dobi nove razsežnosti. Vendar atenski zgodovinar ni obravna-
val samo Kirovega primera (tJ. v tem smislu, da seje z jasnimi biografskimi 
težnjami osredotočil na eno samo konkretno osebo). V to kategorijo bi se 
lahko uvrščal tudi Agezilaj, ki gaje napisal pred KV in na kateregaje tako 
močno vplival Izokratov Evagoras,32 čeprav je značaj sledajega bolj enkomi-
astičen kot biografski.33 Vendar je brez dvoma KV besedilo, ki mu pripada 
častno mesto med vsemi iz antike ohranjenimi biograftjami.34 Ob tem je 
treba poudariti, da ne gre toliko za tipičnega predstavnika zvrsti - kaj takega 
ni bil Ksenofontov namen35 - kolikor za skorajda romaneskni spis36 v prvi 
vrsti etičnega značaja,37 na katerem je jasno viden pečat vpliva Sokratovega 
kroga in sokratikov. 38 Kot delo, ki ga je aristokratski in monarhiji naklo:ajeni39 
zgodovinar napisal na temo zgledne podobe idealnega vladarja in kjer je, 
izhajajoč iz tedanjega političnega življenja, posredno predstavil številne lastne 
poglede na idealno politično ureditev, 40 je KV zelo hitro doživela velikansko 
priljubljenost. Ni naključje, da jo je prevedel Cicero41 in jo med drugim s 
31 O Stesimbrotu prim. ENGELS, op. cit„ 40-77. 
32 MOMIGLIANO, Greek Biograpky, 50. O navedenem Izokratovem delu v povezavi z 
vprašanjem, s katerim se ukvarjamo na tem mestu, prim. zadnjo študijo Ev. ALEXIOU, 
Enkomion, Biographie und die 'unbeweglichen Statuen', Classica et Mediaevalia 51, 
2000, 103-117. Naj omenim, daje Izokrat Kira izjemno cenil, vendar ne v enaki meri 
kot Evagoro (CERA, Xenopkon 's Cyropaedia, 7). Kot ugotavlja L. PERNOT (La rhetorique 
de l'eloge dans l,e monde greco-romain I, Pariz 1993, 137), ki med drugim poudarja dolg, 
ki ga ima Ksenofont do Izokratovega spisa, Agezilaja ne odlikuje eleganca njegovega 
zgleda. Prim. tudi DUE, Tke Cyropaedia, 26. 
33 Gl. MOMIGLIANO, Greek Biograpky, 50-51, kjer se poudarja, da se Ksenofont zelo 
dobro zaveda razlike med zgodovino in enkomijem. 
34 Zelo pomenljivo: MOMIGLIANO, GreekBiograpky, 54-55; CERA, Xenopkon 's Cyropaedia, 
2ss„ in passim DUE, Tke Cyropaedia, l l 7ss. 
35 MOMIGLIANO, Greek Biograpky, 55. CERA ( Xenopkon 's Cyropaedia, 1) ocenjuje, da KV 
predstavlja amalgam večih literarnih zvrsti. 
36 P. HADOT (Fiirstenspiegel, RAC 8, 1972, 555-632, z!. 577) ima Ksenofonta za zače­
tnika zgodovinskega romana, vendar tega v celoti ne sprejema T. HAGG, Tke Novel in 
Antiquity, Berkeley-Los Angeles 1991, 113. Gl. MOMIGLIANO, Greek Biograpky, 56 in 
op. 11, kije že davno tega opazil, kaj Ksenofont predvsem na tem področju dolguje 
Ktesiji; prim. tudi naslednjo zelo natančno študijo s tega področja: H. R. BREITEN-
BACH, Xenophon von Athen, RE IXA 2, 1967, 1567-2052, z!. 1717-1718. 
37 »his (tJ. Ksenofontova) Cyropaedia was highly moral« (MOMIGLIANO, Greek Bio-
grapky, 56) . 
38 Gl. zelo analitično poglmje z naslovom »Socrates in Persia« v: CERA, Xenopkon 's 
Cyropaedia, 26-131. Prim. tudi sp. str. 20 in op. 87. 
39 Gl. zelo značilni prolog dela (KV 1.1.1), pa tudi komentar v MUELLER-GO LDIN GEN, 
Untersuckungen, 56-63. 
40 DUE, Tke Cyropaedia, 147; Chr. NADON, Xenopkon's Prince. Republic andEmpire in tke 
Cyropaedia, Berkeley 2001, 163, 178. 
41 Znanje njegov aforizem v zvezi z KV: Cyrus ill,e a Xenopkonte non ad kistoriae fidem scriptus 
14 Keria VII - 2 • 2005 
komentarjem opremil Machiavelli,42 medtem ko je, sodeč po napotku, ki ga v 
svojem priročniku daje Psevdo-Menander, in kjer se neposredno omenja tudi 
Kir osebno (ffrpl emOclXTlXWV 345.371.373.390.711 [str. 31.80.86.117.159 
Russel-Wilson]), zelo hitro postala idealen »kalup« za sestavljanje hvalnic 
vladarja (~otcrLALxoc; A6yoc;, op. prev.) in podobnih spisov.43 
Porfirogenet je bil popolnoma seznanjen s Ksenofontovo KV: obširni 
odlomki dela so ohranjeni v dveh uJroffiaw; rwv 'Ex/,.oywv,44 pa tudi v izje-
mno pomembnem Porfirogenetovem rokopisuAmbrosianus B 110 sup., ki 
poleg številnih drugih besedil vojaškega značaja vsebuje vrsto vojaških govo-
rov, ki so vzeti iz KV, pa tudi oba znamenita govora, ki se pripisujeta samemu 
Konstantinu.45 Več kot zanesljivo je,46 daje Porfirogenet poznal nagrobni 
govor, ki gaje leta 888 njegov oče Leon Vl govoril v spomin Vasilija I, in 
ga je uporabil tudi v ŽV, medtem ko je možno, da se je že Leon pri pisanju 
omenjenega dela naslanjal na KV.47 Osebno menim, da se je razlog, kije 
Porfirogeneta vodil pri izbiri KV kot zgleda za ŽV, v veliko večji meri nahajal 
v ideološkem podstatu, ki je spremljal nastajanje ŽV, in v veliko manjši meri 
v navodilih Psevdo-Menandra, ki jim je sledil njegov oče Leon. 48 Natančneje, 
videli smo, da Ksenofont - tako kot poleg njega Herodot, Ktesias in celo 
Izokrat- Kira opisuje kot idealnega vladarja: v njegovi osebi se koncentrirajo 
vojaške, duhovne in vladarske sposobnosti, ki nikakor niso naključne, in 
iz opisa katerih se v bistvu neprisiljeno in mimo Ksenofontovega koncep-
ta upravljanja države dviguje podoba zglednega vladarja, vzora, ki naj ga 
posnemajo sodobniki in potomci.49 Po drugi strani je splošno znano, da se 
je nekaj podobnega dogajalo tudi s cesarjem Vasilijem 1: dokler je živel in 
v še veliko večji meri po smrti, so ga prikazovali kot novega in posledično 
nepokvarjenega vladarja, ki je cesarstvo potegnil iz brezvladja, v katerem se 
je nahajalo za časa Mihaela III, ter mu dal sijaj, ugled in moč, ki jo je to tako 
sed ad effigi,em iusti imperi (Epist. ad Quintum fratrem 1.1.23). S tem v zvezi gl. tudi 
ko men tar v: J. TATUM, Xenophon 's Imperial Fiction. On tke Education oj Cyrus, Princeton 
1989, 9-11. 
42 Gl. NADON, Xenophon's Prince, 13-25. 
43 Poskus kritike novejše bibliograftje o KV predstavlja NADON, Xenophon's Prince, 
4-13. 
44 Excerpta de sententiis, Berlin 1906, 1-9 (BOISSEVAlN) in Excerpta de virtutibus et vitiis, 
II, Berlin 1910, 46-62 (ROOS). V isti zbirki so ohranjeni tudi štirje obsežni odlomki 
iz Anabaze; gl. Excerpta de virtutibus et vitiis, 62-72. 
45 O tem v vseh ozirih zelo pomembnem rokopisu gl. detajlno študijo C.-M. MAZZU-
CCHI, Degli anni de Basilio Parakimomenos ( cod. Ambr. B 119 sup.), Aevum 5 2, 1978, 
267-316, ltjer je navedena tudi starejša bibliografija. 
46 ALEXANDER, Secular Biography, 206-207 (s številnimi primeri); prim. tudiJENKINS, 
Classical Background, 21-22. 
47 Gl. MAPKOIIOYAOL, 'A7tocr11µe:~wcrw; cr-r6v Afonlll: ~T' -r6v ~ocp6, v: <9vµiaClµa. 
t:mJ µv~µr/ Trf<; Aa.mwpiva.r; M71:o6pa., Atene 1994, 193-201, z!. 193-198. 
48 AfAIIHTOL, ELx6vlll:, 299. 
49 S tem v zvezi prim. sp. str. 11, 12. 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava 15 
zelo potrebovalo.50 Premišljena skrb za to, da bi se povzdignilo ustanovitelja 
makedonske dinastije, je predstavljala razlog, da so zgodovinopisna dela 
kot Nadaljevanje in Genezij, ki so bila v času okrog sredine 10. st. prena-
sičena dogajanja na cesarskem dvoru, opustila tradicionalni neprekinjeni 
tok zgodovinske pripovedi in se precej nekonformistično preusmerila na 
biografijo, preko katere se je prikazovanje v prvi vrsti ene same osebe, v 
danem primeru Vasilija, s čimer se je hkrati zmanjševal ugled Mihaela III, 
ujemalo s splošnimi tokovi tedanje dobe.51 Novo zgodovinsko pisanje, ki 
je imelo - zlasti v primeru ŽV -jasen romaneskni podstat, a tudi posebej 
metodološko izdelano arhitektonsko zasnovo, se ni zanimalo toliko za opis 
dogodkov in za pojasnitev stvarnosti kot za prikazovanje etične podobe vla-
darja, čigar biograftja se je pisala.52 Gre za prepričanje, ki gre popolnoma 
z roko v roki s konceptom, ki ga je imel v mislih Ksenofont, ko je pisal KV. 
Zato je jasno, da je bila tako »uporaba« Kira kot osebe-zgleda kot to, da 
je Porfirogenet pri pisanju ŽV uporabljal KV,53 podvrženo ideološkim, pa 
tudi čistim izenačevalnim mehanizmom.54 
Dosedanji del razprave je skušal podati opis pogojev, ki se predposta-
vljajo v zvezi z vplivom KV na ŽV. Preostane, da analiziramo način, na kate-
rega so neznani sestavljalci ŽV uporabljali KV.55 Prvič, obe deli takorekoč 
50 O različnih zgodbah v zvezi z Vasilijevim poreklom prim. sp. str. 16 in op. 59. 
51 Gl. LJUBARSKIJ, Man in Byzantine Historiography, 184 in op. 55. 
52 Od novejših del prim. LJUBARSKIJ, op. cit., 183-186, pa tudi zg. str. 9. Za bibliograftjo 
o novem zgodovinskem pisanju gl. novejši članek avtorja pričujočega prispevka, H 
~u~avnv~ tcrTOptoypa<pia Km:a rn 'tEATJ cTJ<; npffi'tT]<; J(lAtsifoc;, Bv(avnva 22, 2001, 9-23, zl. 
11, op. 10. 
53 Posebej koristno, predvsem z ozirom na to, kar bo povedano v drugem delu članka, 
je branje novejše študije G. VASILAROS, f10"1r:cp ~ycµ.wv l:v µ.cAlTr!XlC,. H µsA.tcrcra 
wc; criJµ~oA.o 'tT]<; ~acrtA.ttjc; e~oucriac; crcT]V Kupou Ilm8sia, v: Lesarten, 12-23 (z obširno 
bibliograftjo s tega področja). 
54 Glede na zgoraj povedano je jasno, da ne sprejemam stališča, ki ga zagovarja 
ANAfNO:ETAKHE (Imopia Kat tmopfac; mov Ilop<pupoyEvvTjTO, 124ss.), da zgodovinopis-
je ni spadalo med Porfirogenetove osnovne interese. Menim, da zgodovinopiaje, ki pa 
se ga gotovo ne sme meriti po sodobnih kriterijih - česar se, kot se zdi, Anagnostakis 
vsaj deloma zaveda (nikakor pa ne LEMERLE, Premier humanisme, 279-280) - make-
donske dinastije nikoli ni prehenalo zanimati. Nasprotno, zelo zgodaj je bila očitna 
njena težnja po novi zgodovini, ki bi, z nesporno sebičnimi cilji, bralcu (a verjetno 
ne inteligentnemu; prim. sp. str. 16 pripombo o Zonaru) nudila novo zgodovinsko 
pripoved z vzvišenimi motivi in junaki kot Vasilij, ki ustrezajo pisani ealeti teženj. 
Zapleteni način, na katerega so sestavili Nadaljevanje in napisali tudi ZV, s preten-
cioznostjo, zatekanjem k literarnim zgledom in z izumetničenimi sentimentalnimi 
elementi, ki »resničnost« interpretirajo v skladu z novimi pravili, napeljuje k ravno 
nasprotnim zaključkom od tistih, ki jih je na široko predstavil Anagnostakis. Uspešno 
analizo literarnega podstata Nadaljevanja in tudi ŽV prinaša LJUBARSKIJ, Prodolžatel' 
Feofana, 201-265. Gl. tudi zg. str. 11 in op. 21. 
55 Že vnaprej opozarjam, da se ta vpliv ne kaže toliko v slogovnih značilnostih kot v prvi 
vrsti v strukturalnih podobnostih med obema deloma. 
16 Keria VII - 2 • 2005 
od samega začetka poudarjata svoje namene in brez okoliševanja slavita 
protagonista: za KV je Kir dooc; µE:v xcX:Af..Lcr'toc;, ~ux~v oE: <pLA!Xv.&pw7t6-
'tlX'tOc; XIXL <pLAOfL!X&Ecr't!X'tOc; XIXL <pLAO't"LfLO'tlX'tOc;... 7tcXV'tlX oE: xL vouvov 
i'.moµdvixL 'tOU E7tlXLvdcr.&ixL zvi::xix.56 Po ŽV je ustanovitelj makedonske 
dinastije povzdignil E7tL µzyix 'to •~c; ~ixcrLAdixc; xpi:X:•oc; in postavil pravilo, 
steber in •o &.pxhunov •~c; µLµ~cri::wc; (212.6-13 [Bonn]).57 Za klasične 
veljajo odlomki v obeh besedilih, ki govorijo o poreklu Kira in Vasilija. Kot 
je splošno znano, se v žilah obeh pretaka kraljevska kri: po uradni razlagi 
makedonske dinastije Vasilij po očetovi strani izhaja iz partske družine 
Arsakidov (ŽV 212.19-22),58 materin rod pa sega do Konstantina Velikega 
(ŽV 215.20-22). Kar se tiče Kira, se v njegovi osebi po strani očeta, kije 
bil celo božanskega rodu, združujeta perzijsko in medijsko kraljestvo, kar 
vse velja tudi za materino stran (KV 1.2.1). Splošno znana skrivnostje, da 
romaneskno poreklo Vasilija nima nikakršne zveze z resničnostjo in da 
so ga imeli za plod domišljije tako uglednih zgodovinarjev kot je Zonaras 
(16.6 [Biittner-Wobst]):59 kar se tiče Kira, sta Herodot (pa tudi Ktesias) 
bliže resničnosti, ko dokazujeta, daje njegovo poreklo pol kraljevsko (1.91; 
prim. tudi 1.55,107) .60 Jasno je, da se je v primeru obeh protagonistov mit 
uporabljal predvsem zato, da bi resničnost prikril in olepšal, zato da nihče 
ne bi postavljal pod vprašaj njunega visokega položaja.61 Radodarnost pri 
56 Za komentar gl. NADON, Xenophon's Prince, 29. 
57 O izrazoslO\ju prim. AfAIIHTOL, mx.6vcx, 311. JENKINS ( Classical Background, 26) 
ocenjuje, da gre predvsem v tej točki za Polibijev vpliv. Prim. zg. str. 10 in op. 17. 
58 Prim. GENEZI] 76.61-64 (THURN). Leon VI je prvi Vasilijevo poreklo povezoval z 
Arsakidi: A. VOGT-I. HAUSHERR, Oraison funebre de Basile 1 par son fils Leon VI le Sage, 
Rim 1932, 44.23-30. 
59 Za Vasilijevo poreklo je še vedno pomembno delo N. ADONTZ, L' age et l'origine 
de l' em pereur Basile Ier ( 86 7-886) , Etudes Armeno-Byzantines, Lizbona 1965, 4 7-109. 
Gotovo klasično delo je G. MORA VCSIK, Sagen und Legenden liber Kaiser Basileios 
I., DOP15, 1961, 61-126 (=Id., StudiaByzantina, Amsterdam 1967, 147-220). Naj do-
dam še: MAGDALINO, Observations on the Nea Ekklesia, 57ss.; AfAIIHTOL, ELx.6vcx, 
289-297, 302ss.; MARKOPOULOS, Laudatory Poem, 226-229; Id.: Constantine the 
Great in Macedonian historiography: models and approaches, v: P. MAGDALINO 
(ur.), New Constantines, Aldershot 1994, 159-170, zl. 160-164 in op. 9; Id., H ~u<;a­
vnvi] unopwypacpia 13, op. 24, pa tudi Federica CICCOLELLA, Three Anacreontic 
Poems Assigned to Photius, OCP 64, 1998, 305-328. Gl. končno tudi nov in izjemno 
zanimiv pogled na to vprašanje: G. DAGRON, Empereur et pretre, Pariz 1996, 201-202, 
205-208. 
60 Za komentar gl. WEISSBACH, Kyros, RE Suppl. Jv, 1924, l l 32ss. in CIZEK, From the 
Historical Truth to Literary Convention, 540. Prim. tudi PERNOT, La rhetorique de 
l'eloge, I, 156-157 in op. 146. 
61 Vendar pa poudarjam, daje daljne poreklo ustanovitelja makedonske dinastije po 
naključju(?) perzijsko, kar diskretno omenja tudi ŽV (213.1, 15, 22; 214. 2). In še nekaj 
omembe vrednega: v prologu ŽV je ohranjena znamenita besedna igra s središčno 
frazo 't""Yjc; ~cxcr~Adcxi:; enwvuµoi:;: .„x.cxt 't"Ecui:; evoi:; §cxcr~Mcuc:, ent µEycx 't"O 't""Yjc; 
§cxcr~Adcxc: x.p&.'t"oc; U~WO"CXV't"Oc;, oi:; X.CXl TYjc; §cxcr~Adm:; enwvuµoi:; ~v X.CXl [LE"'(CX 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava 17 
pripisovanju vrlin, ki je značilna tako za KV kot za ŽV, zgovorno priča o 
določenem konceptu pisanja, ki se ga zasleduje z vso potrebno doslednostjo. 
Vendar pa je pozornosti vredno tudi to, da se pisec ŽV ne zadovolji s tem, 
kar pravi o Kiru KV, temveč selektivno uporablja tudi Herodota.62 Gotovo je 
skrbno zbral določen, nepomembno je, ali velik ali majhen korpus o Kiru, 
po katerem posega po potrebi. Natančenje povedano, v enih izmed sanj,63 
ki jih je imela Vasilijeva mati in so razkrivale sinovo svetlo prihodnost, je 
govora o neki rastlini, ki jd~ tXU-r"Yjc; ( tJ. matere) avtX~AtXO"'t""YjO"tXL ... XtXL.. bet 
-r"Yjc; otxLtXc; tXU-r"Yjc; fo-riXvtXt ... xpucrouv -re: dvtXt -ro ano y'Yjc; -rou-rou µE:ytX 
cr-rE:t..e:xoc;, XtXL 't"O xM:aoc; XtXL -rii cpuf..f..tX xpucroe:ia'Yj (ŽV 222.3-6).64 Pri 
opisu sanj pa pride do reference na podobne sanje, ki se nanaša na Kirovo 
mater in trto: wc; ~ Kupou µ~-r'Y)p e:lOe: -r~v &µne:/..ov (ŽV 222.3-4). Gre 
za preroške sanje, kijihje imel Kirov ded Astiages, ohranjene pa so samo 
pri Herodotu (1.108): zMxe:e: ot h -rwv tXrnoLwv -r"Yjc; &uytX-rpoc; -rtXu-r'Y)c; 
cpUVtXL &µne:/..ov, 't"~V ae: &µne:/..ov zmcrxe:t:v -r~v 'AcrLtXv niXcrtXv. 65 Zate-
kanje k Herodotu je v vseh primerih v bistvu priložnostno. Po drugi strani 
pa je jasno, da se ŽV opira predvsem na preroško plat Herodota - ki izhaja 
iz bralčeve vnaprejšnje seznanjenosti in nakloajenosti Kiru - ter s pomočjo 
iste tehnike podpre Vasilija. 
Ksenofont spremlja Kira od prvih korakov do trenutka, ko se v Perziji 
pojavi na samem vrhu hierarhije, in v pripoved vpleta svetle podobe in po-
drobnosti, ki (dojemljivejšega) bralca postopoma pripravljajo na dogodke 
ki se imajo zgoditi v prihodnosti. Podobna je struktura ŽV, kjer se teren 
vseskozi pripravlja na Vasilijev prihod. Mislim, daje značilno to, da Kir kot 
dvanajstleten deček gre na obisk k dedu Astiagu, in od tedaj naprej ima 
njegovo življenje novo razsežnost (KV 1.3.lss.), medtem ko Vasilij odraste 
v mladeniča v Konstantinoplu, vstopi v cesarsko palačo, in že stopa po zavi-
ocpeAoc; -r~ noAL-rdqi; 'Pwµcx.Lwv eyE:ve-ro xcx.l -rol:c; np&yµcx.crLv ... µ'Y) cx.yvoij-rctl 
§cx.crLAdou cr-reAE:xouc;.„ ~ npw-r'Y) 1t'YJY~ xcx.l pL~cx. (212.5-11). KV podobne besedne 
igre nima, vendar pa ima mesto, ki govori o Kirovem poreklu, vsaj obilo aliteracij : 
Ilcx.-rpoc;.„ 6 Kupoc: AE:ye-rcx.L yevfo&cx.L Kcx.µ§ucrou IleQcrwv §cx.crLAE:@:;... Kcx.µ§ucrw:: 
oihoc; -rou IleQcrw~wv yE:vouc; ~v· ol oE: Ilepcrdocx.L &no IleQcrewc; xA~~ov-rcx.v 
µ'Y)-rpoc;„. oµoAoyei:-rctl Mcx.vOcXVI]C: yevfo&cx.v ~ OE Mcx.vOcXVI] CX.U'r'YJ 'Acr-ru&youc; 
~v &uycx.-r~p -rou M~owv yevoµE:vou §cx.crLAE:wc: (1.2.1). 
62 V 'Ex>.oyi.;-je Herodot upoštevan: ŠEVČENKO, Re-reading Constantine Porphyro-
~enitus, 180, op. 32. 
63 'ZV omenja tri sanje: 222.2-9, 222.9-19 in 225.17-21. 
64 V tretjih sanjah je Vasilijeva mati videla rastlino, ki je bila v tem primeru podobna 
cipresi. Tudi tu se pojavijo zlati poganjki, vendar pa onE:p xopucpijc;... Bcx.crLAewc; 
hcx.&E:~e-ro (225.17-21). 
65 Gl. CIZEK, From the Historical Thruth to the Literary Convention, 540. Še enih sanj 
v zvezi s Kirom, ki pa jih je zopet imel Astiages (Herodot 1.107), KV ne uporabi. S 
tem v zvezi gl. zelo natančno opažanje v MUELLER-GOLDINGEN, Untersuchungen 7, 
op. 30. 
18 Keria VII - 2 • 2005 
danja vredni poti navzgor (ŽV 223 ss.) .66 Od trenutka, ko se prvič pojavita, 
dajeta pričakovani vtis: v znamenitem pogovoru z dedom se pokaže Kirova 
zrelost (KV 1.3.4 ss.),67 medtem ko Vasilij zbuja občudovanje, ko z veliko 
lahkoto premaga nekega Bolgara &n' &vSpLqt creµvuv6µ.evov crwµcx-roc; (ŽV 
229.14-15),68 pa tudi ko mu uspe ukrotiti dhjega konja Mihaela III (ŽV 
229.1-231.21). Poudarjam, da se izjemne sposobnosti obeh razkrijejo med 
lovom, ko se prvič omenja tudi njuna svetla prihodnost: Kiaksares, ki Kiru 
ni posebej naklonjen, je prisiljen priznati „. Cl"U y!Xp VUV yz ~[J.WV EoLXCXc; 
~cxcrLAeuc; dvcxL (KV 1.4.9), medtem ko v dveh odgovarjajočih prizorih v 
ŽV (231.22-232.11 in 233.1-20) tako cesar Vardas kot Teodora, mati Miha-
ela III in Vardasova sestra, ocenita, da bo konec Amorijeve dinastije prišel 
z Vasilijem (232.10-11 in 233.15-20).69 Da po drugi strani božanstvo na 
vsakem njunem koraku varuje tako Vasilija kot Kira,je pričakovano: božja 
znamenja so vseskozi pogosta, posebej pa je treba omeniti orla, ki se pojavi 
tako v ŽV (223.5-224.20, 226. 7-227.17 idr„ toda zl. 218.2-219.9) kot tudi v 
KV (1-6-1, 4-2-15 idr, zl. 2-1-1in2-4.19-20). Nasploh značilno je mesto iz 
KV ( 4.1.24), kjer se trdi, da Kir izhaja &no &ewv ,70 ki ga je treba postaviti v 
povezavo z odgovarjajočim mestom v ŽV, kjer se izrecno pravi, daje Vasilija 
„. &dcx ~'fjcpoc; crcxcpwc; ~v &nt -ro &pxeLv xcxMcrcxcrcx (242-17-18). 
Vzgoja Kira predstavlja središčno os Ksenofontovega besedila. Atenski 
zgodovinar s posebno skrbnostjo razčlenjuje perzijski vzgojni sistem (KV 1-
2-2-16), ki ga je sicer prvič omenjal že med opisom Kira Mlajšega v Anabazi 
(1.9) in v Ojkonomiku (4.18ss).71 Ksenofontdajeveliko težo Kirovemu izobra-
ževanju, pri čemer marsikaj dolguje Platonu (prim. Protagoras, 325c-326e) 
- od tod tudi poudarek na kolektivnosti in na skoraj koinobiotičnem načinu 
življenja - ker predstavlja element, po katerem se kat' eksohen razlikuje 
od svojih sodobnikov.72 Ob dejstvu, da se bizantinski izobraževalni koncept 
66 Gl. pripombe, kijih imataA. P. KAZHDAN-M. McCORMICK, The Social World ofthe 
Byzantine Court, v: Byzantine Court Culture from 829 to 1204, 167-197, zl. 193-194. 
67 Gl. obširno študijo GERA, Xenophon 's Cyropaedia, 154ss. Prim. tudi NADON, Xenophon 's 
Prince, 44. 
68 Gl. E. KISLINGER, Der junge Basileios I. und die Bulgaren,JOB 30, 1981, 137-150. 
69 Gl. kaj piše Evelyne PATLAGEAN, De la chasse et du souverain, DOP 46, 1992, 
257-263, z!. 257-258. Prim. tudi MARKOPOULOS, Kaiser Basileios I. und Hippolytos, 
passim. 
70 Prim. GERA, Xenophon 's Cyropaedia, 275-276. 
71 Gl. MOMIGLIANO, Greek Biography, 51-52. O tem, ali je Kir Mlajši bil ali ne zgled za 
Ksenofonta pri upodabljanju njegovega soimenjaka Kira Starejšega, prim. GERA, op. 
cit„ 11, predvsem paMUELLER-GOLDINGEN, Untersuchungen, 67, op. 15, kjerje na-
vedena tudi bibliograftja s tega področja. Prim. tudi DUE, Tke Cyropaedia, 187-208. 
72 V zvezi s Kirovim izobraževanjem in perzijskim izobraževalnim sistemom kakor gaje 
analiziral Ksenofont, gl. zelo dobro napisano pogla\je NADON-a, Xenophon's Prince, 
29-60. Prav tako dobro besedilo je MUELLER-GOLDINGEN, Untersuchungen, 64-101 
(z mnogimi pomembnimi pripombami). Prim. tudi TATUM, Xenophon's Imperial 
Fiction, 68ss. in PERNOT, La rhetorique de l'eloge, I, 161-163. Z drugega zornega kota 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava 19 
nahaja na nasprotnem polu glede na to, kar KV natančno razčlenjuje, se je 
ŽV moral ukvarjati z izobraževanjem vladarja vedoč, da mora neizobraže-
nost ustanovitelja makedonske dinastije zoperstavljati splošno znani Kirovi 
vedoželjnosti (KV 1-2-1; 1.4.3 idr.). Problemje bil rešen postopno, naj-
prej s povratkom v Vasilijevo otroško dobo in z njegovo predanostjo očetu 
(220.1-14), kjer je obilo sklicevaaj na antiko,73 in kasneje z natančnejšo 
opombo, da je Vasilij skrbel za svojo širšo omiko tako, da se je poglabljal 
v spise o življenju in dosežkih znamenitih starejših cesarjev in vojskovodij, 
ali tako, da je obiskoval µaxapiou; &vopa;, da bi z njimi razpravljal in da bi 
dobil njihov blagoslov (314.3-315-10).74 Nedvomno gre za poglmje, kjer 
je vpliv KV na ŽV manjši kot v drugih delih besedila. 
Če vprašanja vzgoje niso med točkami, ki bi obe besedili tesno povezo-
vala, pa nekaj povsem nasprotnega velja za vojaške spretnosti in dejavnosti v 
širšem smislu.Urjenje vojakov na primer, ki tako osebno in močno zaposluje 
Kira (KV2.l.20-30, 6.1.27-29 idr.), prav tako zanima Vasilija (ŽV265.12-16, 
266.4-12, 281.4-13 idr.). Oba sta seveda izjemna vojaka, ki imata predano 
in izkušeno vojsko (KV 3.3.62 idr., ŽV 266.13 idr.), sta uspešna na bojišču 
(KV 3.3.62 idr., ŽV 266.13 idr.), pri obleganjih (Babilona: KV 7.5.lss., 
Melitine: ŽV 269.lss.), pa tudi pri podrejanju nasprotnikov brez uporabe 
vojaške sile (npr. Egipčanov: KV 7.l.4lss. ali Hrvatov in Srbov: ŽV 291.lss.). 
Ideal vladarja-vojaka je do popolnosti uresničen tako v primeru Kira75 kot 
Vasilija, čeprav je kaj takega trditi o slednjem povsem neutemeljeno, kot 
je med strokovnjaki splošno znano. 76 
Tako v KV kot v VŽ je etična razsežnost protagonistov prevladujoči ele-
ment pripovedi inje neločljivo povezan s spletom zgodovinskih dogodkov.77 
napisana, a izredno zanimiva je študija YUN LEE TOO, Xenopkon's Cyropaedia: disfi-
guring tke pedagogi,cal state, v: Yun Lee Too - N. Livingstone (ur.), Pedagogy andPower. 
Rhetorics oj classical learning, Cambridge 198, 282-302, z!. 288ss. 
73 0U"C"E: µL~Ol:v-&pwnou Xdpwvoc; toe:"lj&rJ wc; 'AxL:AAe:ur; OU"C"E: Aux.oupyou voµo-&1hou 
x.01:t ~6Awvor; (ŽV220.4-5). Zamotivgl. PSEVDO-MENANDER371(str.82 RUSSELL-
WILSON). Prim. tudi Pernotovo opombo, La rhetorique de l'eloge, l, 162 op. 181. 
74 Prim. AfAIIHTm:, Eix.6v01:, 316, in tudi KAZHDAN - McCORMICK, Tke Social World 
oj tke Byzantine Court, 171. 
75 Za bogato bibliografijo v zvezi s Kirovimi vojaškimi sposobnostmi, pa tudi o posebnem 
interesu, ki gaje kazal za organizacijo perzijske vojske, gl. BREITENBACH, Xenopkon 
von Atken, l 72lss. (zelo nazorno) in NADON, Xenopkons's Prince, 61-108. 
76 Gl. A. KAZHDAN, The Aristocracy and the Imperial Ideal, v: M. Angold (ur.), Tke By-
zantine Aristocracy IX to XII Centuries, (Oxford) 1984, 43-57, z!. 45, vendar z določenimi 
zmotnimi sklepi o ŽV. Daje bil že zelo zgodaj narejen poskus, da bi prikazali Vasilijeve 
vojaške sposobnosti,je možno sklepati po patriarhuFotiju, ki ustanovitelja makedonske 
dinastije primerja s Konstantinom Velikim (PG 102, 584a), pa tudi z Leonom VI, ki mu 
je sledil (Vogt:Jausherr, Oraisonjunebre, 56.16-23). Prim. MARKOPOULOS, Laudatory 
Poem, 231.211-216. O idealu »idealni vladar - idealni vojak« v obdobju makedonske 
dinastije prim. MARKOPOULOS, Constantine the Great, 161-165, 167-169. 
77 Gl. zgoraj str. 14, 15. 
20 Keria VII - 2 • 2005 
Oba sta budna vladarja (KV 3.3.8, ŽV 257.17) in politično delujeta z visoko 
zavestjo o pravičnosti,78 enakosti pred zakonom, premišljenosti, človekolju­
bja, radodarnosti, velikodušnosti in pobožnosti.79 S tem, da imata zgledne 
odnose s svojimi podložniki (KV 8.1.1, 8-2.9, 8.8.2 idr.80 in ŽV 271.16, 
277 .5 idr.), in s tem, da v državnem aparatu zaposlujeta najbolj zaslužne in 
sposobne (KV 8. l.9ss, ŽV 259.12-18), oblikujeta skoraj brezhibno politično 
podobo idealnega vladarja.81 
Opis smrti ustanovitelja makedonske dinastije neposredno povezuje KV 
z ŽV. Vasilij umira pravzaprav sam h SLcxppof.cxi; 7tcxpcxxo/..ou&YJcr&:cr~ ycx-
cr-rpoi;, ~v -r~v &:px~v t'.m6 nvoi; -rwv xcx-ri:X &fipcxv 7tcxpcx7t-rwcre:wv E:A.cx~e:v 
(ŽV 352.1-2). Pred smrtjo je poskrbel za to, daje uredil probleme, ki bi 
mogli vznikniti v državi, določil je svojega naslednika in dal zadnje ukaze 
(ŽV 352.3-7). Kar se tiče Kira,je, ko je bil v globoki starosti, v spanju dobil 
naslednje sporočilo: crucrxe:u&:~ou i1 Kupe:· ~S"YJ yi:Xp di; &e:oui; &7te:L (KV 
8. 7.2). Nato se je pripravil, kakor je bilo primerno, in potem ko je h&:/..e:-
cre: ... xcxt -roui; c.pf.A.oui; xcxt -ri:Xi; Ile:pcrwv &:px&:i; (8.7.5),je na svoje sinove 
in naslednike naslovil znameniti govor - ki je prej besedilo Ksenofontove 
politične zapuščine kot govor Perzijskega kralja -v katerem jim je dal zadnja 
navodila o tem, kako bi bilo treba vladati deželi (8. 7.6-28). 82 Vendar je goto-
vo, da so na tej točki v primeru obeh vladarjev zgodovinska dejstva povsem 
drugačna: Vasilij je bil smrtno ranjen na lovu poleti 886, ko ga je velik jelen 
udaril z rogovi in "C"WV yi:Xp e~oxwv "C"WV xe:p&:-rwv U7t0 "C"OU ~wcr-r-fjpoi; "C"OU"C"OU 
U7te:Lcre:/..&6v-rwv, &:v&:p7t7Jcr-rov -rou-rov ... E:c.pe:pe:v (Življenjepis Evtimija 3.16-17 
[Karlin-Hayter]): čez nekaj dni je cesar umrl. 83 Kar se tiče Kira, sta Herodot 
(1.214) pa tudi Ktesias (Fotij, Biblioteka 72, 36b36-37a25 = FGrHist 688 F 
78 AJlij Aristid bo veliko kasneje Kira imenoval učitelj pravičnosti (Arre;i\i\a ye;ve;ili\lrxx6i; 
21 (str. 209 KEIL). Gl. Angeliki E. LAIOU Law ,Justice, and the Byzantine Historians: 
Ninth to Twelfth Centuries, v Angeliki E. LAIOU - D. SIMON (ur.), Law and Society 
in Byzantium: Ninth-Tweifth Centuries, Washington D. C. 1994, 151-185, z!. 154-155, 
170-172, kjer se poudarja, daje podoba pravičnega Vasilija v kasnejših časih delovala 
kot pravilo pravičnosti ( 1 71). Prim. Id. Km vovrn~ o~xcx.wcruv"tJ · -ro cruvcx.AA1hn:cr&cx.c 
xcx.t -ro e:O"t)µe:pdv cr-ro Bu~&.vno, Ilprxxnxi T'I)<; Axrxo'l)µ.irxi; Aif'l)vwv 74, 1999, 
102-130, z!. 106. 
79 Značilna so odgovarjajoča mesta v KV (1-5-6, 3.3.57-5, 7-5-5, 8-1-26-32) in tudi v 
ŽV (258.2-259.11, 259.12-261.19, 334.19-335.6 idr.). O simbolizmu, ki ga vsebuje 
Vasilijeva ustanovitev Nove Cerkve, gl. zlasti pronicljivo analizo DAGRON-a, Empereur 
et pretre, 214-225. 
80 Za druge omembe gl. VASILAROS, "Qcrm:p 0y<>µ.wv iv µ.dirrrxli;, 17, op. 17. 
81 NADON (Xenophon's Prince, 180) zelo pravilno opazuje način, na katerega Ksenofont 
preko Kira skicira portret idealnega vladarja. V tem pogledu koristen je članek].]. 
FARBER, The Cyropaedia and Hellenistic Kingship, American]oumal oj Philology 100, 
1979, 497-5-4. 
82 Gl. GERA, Xenophon's Cyropaedia, 119ss., 130 in MUELLER-GOLDINGEN, Untersuc-
hungen, 251ss. 
83 O tem gl. MARKOPOULOS, Kaiser Basileios I. und Hipppolytos, 81-84 in passim. 
Athanasios Markopoulos: Kirova vzgoja in Življenjepis Vasilija - Možna povezava 21 
9.7-8) kategorična: kralj Perzijcev je bil ubit na bojnem polju.84 Mislim, da 
ni dvoma, da so tako Ksenofont, ki je dobro poznal Herodota in Ktesijo,85 kot 
avtorji ŽV vedeli za dejanske dogodke. Atenski zgodovinar, za katerega se zdi, 
da se je glede opisa zadnjih Kirovih trenutkov opiral predvsem na Ktesijo,86 
je daleč stran od vojnega konflikta želel smrti junaka dati neko bolj sokratsko 
razsežnost. 87 ŽV je prevzel zgodovinsko potvorbo atenskega zgodovinarja in 
posebej poudaril umirjenost zadnjih trenutkov bizantinskega cesarja. 
Še zadnja opomba v zvezi s temo, ki nas zaposluje. (Problematični) 
epilog K\188 in epilog ŽV vsebujeta dve graji: Ksenofontovo delo usmeri svojo 
kritiko proti Kirovim potomcem (KV 8.8), medtem ko gre v ŽV za znamenito 
grajo Mihaela III (242.11-254-15). Mehkužnost, razbrzdanost, zapravljanje 
javnega denarja in zanemarjanje vojske so samo nekatere izmed mnogih 
stičnih točk, ki povezujejo obe besedili. Naj postavim delovno hipotezo, da 
so avtorji ŽV pri pisanju graje Mihaela III izhajali iz epiloga KV? 
Če povzamem, bi rekel, da zbirateljska vnema, vestnost in vneto hlasta-
nje za podrobnostmi, ki so značilne za prikazovanje podobe cesarja Vasilija 
1 v ŽV, pričajo o uporabi in branju Ksenofontovega dela. Podobnosti so za-
nimive in segajo daleč preko vsakič znova spornih jezikovnih vzporednic ter 
se dotikajo skoraj izključno strukturalnih lastnosti in romanesknih motivov. 
Nekaj let kasneje Ksenofonta niso več predelovali, temveč ga parafrazirali, 
če ne celo prepisovali takorekoč kot model.89 Časi so se spremenili. 
Prevedla Jerneja Kavčič 
Cyropaedia and the "Life of Basil" - A Possible Connection 
Summary 
The "Life of Basil", the fifth and certainly most famous among the 
six books of the so-called Theophanes Continuatus, is widely regarded as a 
landmark in Byzantine historiography. Despite previous contributions by 
Alexander,Jenkins, Shevchenko, Agapitos and other scholars, no conside-
84 Gl. GERA, Xenophon's Cyropaedia, 115 in op. 287 in MUELLER-GOLDINGEN, Unter-
suchungen, 250. 
83 Gl. zg. str. 12 in op. 36; GERA, Xenophon 's Cyropaedia, 99-100, 117-118 idr. in MUEL-
LER-GOLDINGEN, Untersuchungen, 3. 
86 GERA, Xenophon's Cyropaedia, 117. 
87 GERA, Xenophon's Cyropaedia, 129-131 in NADON, Xenophon 's Prince, 146. Drugačno 
stališče ima MUELLER-GOLDINGEN, Untersuchungen, 250. 
88 Zelo dobra študija epiloga KV v: DUE, Tke Cyropaedia, 16-22, kjer se šteje za avtentičen 
del besedila. Njen nazor delijo GERA, Xenophon's Cyropaedia, 299-300, MUELLER-
GOLDINGEN, Untersuchungen, 262-271 in NADON, Xenophon's Prince, 139-146. 
89 Gl. Agni VASILIKOPOULOU-IOANNIDOU, 'H dvaygvwxm; rwv ypaµµrfrwv xara 
rov IB' alwva d~ ro Bu?;rX.vnov XCXl o "0µ71po~, A&~vlll 1971-1972, 84. 
22 Keria VII - 2 • 2005 
rable progress has been made concerning the sources and motives for the 
"Life". This paper focuses on Xenophon's Cyropaedia, a very well known 
work in the Byzantine world. 
Naslov: 
Athanasios Markopoulos 
Alkmanos 15 
GR-11528 Atene 
e-mail: markopou@phil.uoa.gr