24. številka.
..Edinost
zim'a eakrat ■■ din, razun nedelj in p 'ftcnitov. ot» 6. uri zvečer.
za celo leto........24 kron
tm pol leta.........12 _
za četrt let*........ < .
zrn en bm*w........ 2 kroni
Naročnino e pla/'eTati naprej. Na na-rt'bf brez Dfi!	naroArnn«1 w uprav*
se ozira	_
Po tobakarna.ii ▼ T ratu me prodajajo po-•UM^zce Številke po fi atotink (3 nvč 1: tm Trata pa po K "totink (4 nvfi.
T«-1rb iti. *7M.
Trst v torek 29. januvarija 1901.
Tečaj XXVI
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&sl
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. oamnniee in javne zahvale do. mači oeiaai itd. se računajo po pogoiib
Vai dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
v rdlautti je mui
Naročnino, reklamacije lu oglase sprejema upmvniStvo. Naročnino in oglase
je plačevati loeo Trst.
I rednIStvo iII tlakama se nahajala v ulici Čariiitia šiv. V2. I" pruvuištvo. In* »prejemanje inacratov v ulici Molm piccoio Siv. 11. iia.Mir.
.iJatile'j ;c odgovorni urednik V r • n Godni k.
L.astnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta
Tržaške volitve v lnči Ml
Včeraj smo govorili o splosnem [mmenii zadnjih driavoozborskih volitev v Trstu. I>anes pa hočemo jw»dati nekoliko številk, iz katerih lahko razvidi vsakdo, kako smo napredovali <«1 državnozborskih volitev, izvršenih leta 1897ga, do letošnjih in zakaj smo v III. kolegiju propali tudi letos, kakor pred 3 leti. To smatramo za j>otrebno, ker se vkljub našemu velikanskemu moralnemu vspehu, k i je napravil senzacijo po vsej A v h t r i j i. mnogo tržaških in p<is£bno okoličan-skih Slovencev kar ne morejo ]»otolažiti radi praktičnega nevsj>eha v V. kuriji in III. ko-legiju, o čemer dolžijo mestne Slovence, da eo krivi na tem. da si mandata v III. kolegiju nismo priborili.
Da bode ja-n« na vse strani, naj govori številke!
I^eta 1897. je liilo vpisanih v V. v okolici, in sicer:
oferaju
volilca, torej letos 913 volilcev manj in to seveda večinoma naših volilcev;
2.	tla je bilo vkljub temu letos v ravnih omenjenih treh okrajih le 112 glasov inanj za našega kandidati!, nego leta 1997ga, kar po-menja, da smo se pol>oljšali v teh okrajih za skoraj S<M) glasov !
3.	da je bilo vpisanih v I. II. in III. v okoličanskem okraju leta 1X97ga 5874 volilcev, a letos 6679 volilcev7, torej letos 805 v o 1 i 1 c e v v e č i n to večinoma pristašev italijanske stranke;
4.	da pa je vkljub temu dobil Hortis v teh treh okrajih loti glasov manj, je torej italijanska stranka nazadovala za okolo 900 glasov;
5.	da je imela vsa okolica letos 108 vo-
V. VI.
Skupaj
v mestu
72	348	68	396
72	252	58	292
524	1461	577	1760
1347	171	2133	228
Skupaj 1871 1632 2710 1998 L.eta 1897. zmagal je torej Mauroner z večino 239 glasov, a letos z večino 712 glasov.
Povdarjati -moramo že na tem mestu, da večina leta 1897. in tudi letos je bila pri-sleparjena le s pomočjo v to svrho imenovanih meščanov (cittadini), V dokaz zanimivo dejstvo, da je bil > o občinskih volitvah leta 1897 vpisanih le 98 meščanov, o držav no-zborskih volitvah istega leta (niti mesec pozneje) pa že 397 (!), letos pa je poskočilo število v volilne svrhe imenovanih meščanov
torej kuriji
I.
II.
III.
IV. V.
VI.
2121 1766 1987 1522 1209 1084
vsej okolici mestu
9689 volilcev 26271
Skupaj 35960 volilcev Od teh je glasovalo v okolici in sicer:
lilcev manje, nego leta 1897., a pri vsem tem	kar ^ 52g to je Qa ^ (?) Rer je ^
nas kandidat 730 glasov (4311 letos proti	QOT . i . aoft
* r	1897 znašala večina Mauronerjeva 289
3581 leta 1897.) več letos, dočim je imel	, , . , . , , , ,
.	glasov, docim je do istega leta priraslo 239
Hortis leto:- _4b glasov manje nego eta	megganov jn ker je ^^g znašala večina Mau-
l8J<ga,	ronerjeva 712 glasov, dočim je od občinskih
6.	da je imel naš kandidat v mestu letos 1225 glasov več nego leta 1897ga (4311 proti 2878);
7.	da je imel Hortis leta 1897ga skupno 14.119 glasov, a letos lc 10699 glasov, tako,
volitev 1897 do letos vsega priraslo 827 (925—98) meščanov, je jasno, da so leta 1897 in istotako letos v volilne svrhe na novo pečeni meščani, ki ne plačujejo n i k a k i h davkov," odločili volilno bitko.
I. II.
III.
IV.
V.
VI.
okraju
1396 1158
1393 965 772 625
da je nazadoval za 3420 glasov, dočim je	Italjjani> ki se toHko širokoustijo z jtalijan-
imel naš kandidat leta 1897ga skupno 64;»9,	gkim }na5ajem mesta in okoHce in ki se ba_
a letos 8414 glasov, tako, da smo napredo-	hajo g ^ da imajo ve.,ino davkoplačevai_
val. za 19oo glasov !	ceVj morali ^ imenovati od leta 1897 do
Vspeh v V. kuriji je bil torej letos tak,	^ ^ mešganoV) da ^ ž njimi pob]li našo
— davkeplačujočihvo-
v vsej okolici v mestu
6309 volilcev 19011
Skupaj 25320 volilcev
To leto je bilo vpisanih v V. kuriji v okolici in sicer:
okraju
I.
II.
III.
IV.
v.
VI.
2659 1850 2170 1342 1*00 660
Skupaj
v mestu
95^1 volilcev
25*53
skupaj 35434 volilcev Od teh je glasovalo na ožji volitvi 6. januvarja t. I. v okolici in sicer
I. II.
III.
IV. V.
VI.
okraju
1507 940 123*
da nimamo ni kakega povoda pritoževati se, večino češ, da smo propadli. Nasprotno : smo i j j c e v i znatno napredovali.
A tudi v III. kolegiju smo napredovali v okolici in v mestu, kar naj dokažejo sledeče številke:	... , ,. , . ,
litev tudi v tem kolegiju v
V III. kolegiju je bilo vpisanih vo-
Oni, ki še vedno tarnajo in mislijo, da smo v III. kolegiju od zadnjikrat nazadovali, se lahko prepričajo, da smo od zadnjih vo-
resnici znatno
lilcev
I. II.
III.
IV.
V. VI.
okol. okraju
L. 1897.:
478 284 338 323 464 357
ljetos: 601 373 386 418 509 407
napredovali in sicer povsodi. Naš kandidat je dobil namreč letos ozirom na volitve leta 1897 več glasov :
v I. okraju okolice
v II.
Skupaj
v III. v IV. v V. v VI.
v mestu
2244 1710
2694 2829
46 49 62 54 48 40
vseh skupaj 3954 5523 Število volilcev v III. kolegiju je na-rastlo torej od volitev leta 1897ga do leto-
skupaj v okolici več 299 glasov v mestu pa	57
skupaj torej več 356 glasov Nasprotni kandidat pa je dobil v okolici
šnjih volitev v mestu za 1119 (!) in v oko- %
v mestu
I. II.
III.
IV.
v.
VI.
okraj
II..rti«
349 390 355 233 131 130
»» M	676	
»	521	
skupaj	5692	volilcev
	1374*	t>
skupaj	19440	volilcev
pa je bilo:		
	ljetos:	
Naberjrn;	Horti«	Kvliar
629	380	1 1 18
440	326	605
*04	232	1*92
6o7	229	577
607	95	o8l
494	HO	438
lici za 450.
V	mestu spada na prirastek le 97 slovenskih volilcev, dočim spada v okolici na prirastek 450 volilcev 159 italijanskih volilcev.
Italijanskih volilcev je torej priraslo v III. kolegiju 1119+159—97=1181; slovenskih pa 450+97—159=388.
V	okolici je največ italijanskih volilcev priraslo v I. okraju (71), v II. okraju (64) in v IV. okraju (17), dočim je priraslo slovenskih volilcev v okolici:
I. okraju
II.
III.
IV.
V.
VI.
v I. okraju 56 v II. „ 33 v IV. „	3
skupaj več 92 glasov
a manj
v III. okraju v V. v VI- „
skupaj manj
21 4 14
67 61
90
91 91 62
433
Vsa okolica Mesto
158* 12521
35*1 2*7*
1342 9357
4311 4103
10699 8414 sledi glede V.
Skupaj	14109 6459
Iz navođenih številk kurije :
1. da je bilo vpisanih v IV. mestnem in v okoličanskem okraju leta 1*97. — 3*15 volilcev, letoe pa z reklamanti vred le 21*02
Skupaj
Brisanih in izpuščenih je bilo od leta 1*97 do letos v okolici toliko naših volilcev, da se je skrčil naš prirastek na zgornjo število 388.
Razmerje glasov pa je bilo :
		Leta	1891 :	Letos	:
Ta. iikolkn		Maonner	Kabergoj	Manrooer	Ribar
I.	okraj	123	309	179	355
II.	Tf	94	140	127	189
III.	n	60	227	39	289
IV.	n	103	185	106	239
39 glasov
Konečno je torej dobil v okolici Mauroner letos le 53 glasov več, a naš kandidat 299 več.
Če se pomisli, da je priraslo v okolici 159 italijanskih volilcev, mora se zaključiti, da smo v okolici odvzeli Italijanom okolo 100 volilcev, ki so bili prej na njih strani.
Sedaj še nekoliko opomb glede rezultata v III. kolegiju v mestu.
Po volitvi v III. kolegiju slišalo se je od več strani, da bi bilo moralo dati mesto vsaj 400—500 in več slovenskih glasov, saj toliko da je namreč slovenskih volilcev.
Zalibog, da to ne odgovarja resnici.
V volilnih listah ni najti o najboljši volji več nego okolo 270 slovenskih volilcev, in to sicer, ako se vštejejo vsi nezavedni, omahljivci in taki, o katerih se misli, da čutijo z nami. A zanesljivih slovenskih volilcev ni v mestu več nego 240—250. Od kod naj bi se vzelo torej 400—500 ali še več slo-
venskih glasov ! Pomislimo vendar, da je glasovalo leta 1897. za Nabergoja le 171, a letos za Rvbdr-a 228 volilcev ! Vpisanih pa je bilo v mestu od leta 1897. na novo le 97 slovenskih volilcev, dočim jih je bilo izpuščenih in takih, ki niso prejeli legitimacij in ki so bili odvrnjeni, ker je bilo njih ime v volilnih listah popačeno po krivdi magistrata, najmanj 50.
Res je le, da bi se z reklamacijami znalo pridobiti morda še 100—200 novih volilcev, a to ne bi zadostovalo.
Nekdo je trdil, da je v Trstu najmanj 600 slovenskih pekov, ki bi bili lahko vo-lilci, dočim je v Trstu pekov (gospodarjev namreč) le 94, od katerih je 13 ženskega spola.
Od 81 pekov-gospodarjev gotovo ni niti tretjina Slovencev in še od teh je mnogo vpisanih v volilnih listah.
Mnogo je tudi slovenskih obrtnikov, ki delajo na tuj obrtni list ali na ime žene ; taki tudi ne morejo biti volile«.
Gotovo je pa, da bi za vsakih 100 reklamiranih slovenskih volilcev v mestu in tudi v okolici odgovorili italijanski gospodarji na magistratu s tem, da bi imenovali najmanj 300 novih meščanov.
Sledi pa morda iz vsega tega, da se nismo smeli udeležiti letos volilne borbe v V. kuriji, še manj pa v III. kolegiju? N«, nikakor ne!
Z nastopom v V. kuriji smo dokazali nepobitno pred vsem svetom, koliko Slovanov je v Trstu ter smo v naprej izbili orožje iz rok onim, ki se bodo sklicevali na sedanje sleparsko ljudsko štetje, in to je neprecenljive važnosti.
Z nastopom v III. kolegiju pa smo dokazali, da bi brez novih meščanov zmagali, da se okolica vedno bolj zaveda svoje slovenske narodnosti ter da je opravičena tirjati poseben državnozborski mandat za-se. katerega zasluži v polni meri.
Ako bi se ne bili udeležili volitve v III. kolegiju, bi s tem izjavili, da smo zadovoljni z italijanskim nadvladjem ne le v mestu, ampak tudi v okolici ter bi si sami podpisali politično smrt!
Na podlagi številk bomo od vlade opravičeno zahtevali uslišanje naših zahtev.
Čuje se tudi, in to posebno med okoličani — ozirom na nemožnost praktičnega vspeha v III. kolegiju —, klic, da se ne smemo v bodoče več udeležiti volitev v III. kolegiju, dokler obstaji sedanji volilni red v Trstu.
itazumevamo popolnoma ta klic, ki izvira iz opravičene ogorčenosti nad nasilstvi in sleparijami, ki se tukaj vršć o volitvah, a vendar bi prosili, posebno naše inteligentnejše okoličane, naj se ne pridružujejo temu klicu ter naj poučujejo manje zavedne, katere momentanni, navidezni nevspeh goni v obup.
Človek se mora boriti, ako hoče kaj doseči, istotako tudi narod! Trdnjavo treba napadati, dokler se napad ne posreči: dvakrat, trikrat odbiti, moramo slednjič vendar zmagati.
Sploh si pa ne ubijajmo glave s tem, kar ima priti. Utrjujmo svoje stališče, vspod-bujajmo se eden druzega, ne omahujmo in konečna zmaga bo naša — mora biti naša !
Stopili smo v vek slovanstva ! Kviško torej srca !
Pismo iz Dalmacije.
Gospod urednik ! Evo me zopet enkrat! Saj je čas, si boste mislili Vi najbrže. Verujte mi pa, da bi bil že večkrat prijel za pero, da nisem imel dela na vse strani; le-
n .i*- je bil«. tudi nekaj seveda in tej >e je varošu. Pomislite pa, da od tega krdela av-prid ružila zadnji čas -e huda zirra. Kakor tonomašev ni niti jednega, ki l»i poznal ita-Vam je pa najbrže znano, mi Dalmatinci j lijanski jeziki Oni pripadajo le avtonomaški imamo prokletu malo peči: no, teh tudi na- ; stranki, ker so proti zjedinjenju s Hrvatsko, vadno ne potrebujemo, kajti redkokedaj nas a ne mislijo na to, da za avtonomaštvom se
tako, kakor na* slučajno ravno leto«, ko vlada pri nas prav sibirska zima.
I]uda zima, kaj ne, tudi pri Vas in tetka burja je najbrže tudi prav pošteno brila in pihala, kakor da je ob času hude
skriva nekaj več nego nasprotstvo zjedinjenju s Hrvatsko.
Italijani kriče proti združenju s Hrvatsko — proti Hrvatom, da varajo to kratkovidno ljudstvo: noi non vogliamo essere
volit vene berite i m. teb odnesti toliko nemile	— no' «ia™° kimati! Tako kriče, mi-
g. -te iz blaženega kraljestva, kolikor tudi naše j slijo P* na »atfermazione italianac.
tja na onostran luže. Vam	kakor rečeno, ta »atfermazione ita-
pa. g. t..vo ni b«Io mraz vzlic budi zimi in liana« je j »opol n oma pogorela. V Spljetu je,
strasni burji, saj je vsakdo izmed Vas nosil «s ne motim, kakih 200 volilcev glasovalo
žar-.'-, j^,-. v - prsih! Saj Vam je plamteb, » avtonomaškega kandidata; ali povdarjam :
slovensko rodoljubno srce ! Saj vam je vrela avtonomaškega, kajti, da so Italijani pošteno
in odkrito razvili svojo italijansko - iredentar-
sko zastavo, tudi teh glasov ne bi imeli. Le
v Zadru niso stvari še tako v redu, kakor vene U»ri>*> v Trstu in v Istri, ta že ume, , .	....	.	. ,,	, -
bi morale biti : no, to boste lahko umen, ce
vr<N-a kri po slovenskih žilah !
I >a, kdor pozna natančneje Vaše volit-
da Vam ni mogio biti mraz niti ob najhujši zimi. Nastop tržaških Slovencev ia njihovi sijajni moralni vspeh je dokazal, da jih ni mogla niti najhujša zima zadržati, da ne bi vrš ii svoj«? domovinske dolžnosti. Zanetili ste svoje |»e<"i - N aša rodoljubna srca so gorela in n; Vam bilo mraz vzlie najhujši zimi.
(jos|mmI urednik! Pri nas v Dalmaciji je drugače. Huda zima — a zima tudi v srcih celo za «"asa volitev. Mi v Dalmaciji smo navezani na čitanje skoro izključljivo domačih listov, tako u -mo niti znali prav o Vaši volitve« liorbi v Trstu in v Istri. Le tu in tam si čital v naših domačih listih kako malo in k temu še netočno vest o Vaših bitkah, ali pravega domoljubnega zanimanja ni bilo v nobetiom društvu — nikjer. Čital si lahko mn<*g » o dogodkih na Nemškem, Kranco.kem, o vsem, kar si hotel : o bitkah z bokserji. Buri itd., ali o VaSih volitvenih borbah si oital 1«' oore malo. Se le potem, ko se je po v«em -vetu raznesli glas, da ste slavili veliko moralno zmago, še le |>otem so začeli pri na~ pisati, hvaliti, slaviti Va*. Daje bilo med volilno i»orl>o vsaj na |h»1 tega — re-cimo vsaj moralne j w m 1 j m > re, ako že ne smemo govoriti o materijalni ! Pa pustimo to, morda jh.pravi i*«ločnost. kar je zamudila minolost.
Vam povem, da so skoraj vsi državni uradniki italijanskega mišljenja. Skoraj vsa pošta, financa, davkarski uradi, sodni uradi itd. vse je prenapolnjeno z državnimi uradniki italijanskega mišljenja. Vsi ti so nastopili kompaktno proti hrvatskemu kandidatu! No, hvala Bogu tudi v tem p<»-gledu se je v zadnji čas jelo obračati na bolje: hrvatska mladina je začela tiščati v urade — in pride dan, ko tudi iz teh uradov i'gine ultra italijanski duh.
Ob tej priliki bi rad nekaj priporočal prihodnjih deželnozborskih volitvah Hrvatom v Zadru. V stanovite si podružnico vijejo vrat. političnega društva, pristopajte mnogoštevilno,
kom delovanja ali nedelovanja državnega zbora pride na Dunaj —! To bi bil udarec istrskim Italijanom — to njihov poraz — na naši strani pa zmaga slovensko- krvatske vzajemnosti. Kiat!	F.—T.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 2fl. januvarja 1901.
lm gemeinbiirgerske domačije. Poslušaj na desno, poslušaj na levo, kjer le bije kako nemško srce, pa boš čul, da je ta ge-meinburgschaft l>olj potrebna nego ribi voda in poslušaj potem na desno, in poslušaj na levo, kjer le dva Nemca zborujeta in — se kregata, j»a boš cul, kako to ali ono stranko iz gemeinbiirgschaft — ven mečejo! Tako se je zgod'lo včeraj tudi v Bodenbachu na Češkem, kjer so zbrani Schonererjanci kar tri nemške stranke — ven metali, in to tri take, ki najbolj silijo notri : spoštovane skupine, k: so včeraj letele čez prag gemeinburgerske domačije, so : nemška katoliška ljudska stranka, krščanski socijalisti in liberalni veleposestniki. \Volf in družba so šli še korak dalje in so menili da radikalci bi mogli stopiti v zvezo le z nemško ljudsko stranko — a še to le pod pogojem, da se ra-iikalcem izroči vodstvo. Ubogi liberalci, ali naprednjaki, ki pa niso ni jedno ni drugo. Da, tudi njih so se spomnili Wolf in družba s prijazno obljubo, da jim o
- za-
Mi bi hoteli videti, kakove obraze de-pripravljajte se že sedaj na bodoče volitve! ]aj0 danes gg. oficijozi Korberjevi ?! Kako ne-Da ste delali, kakor ste morali, ne bi bilo o u trudu o so pozdravljali tudi oni tisto nemško zadnjih državnozborskih volitvah ostalo nad gemejnburgschaft kakor institucijo, od katere sto volilcev - brez volilne pravice. — Kako je^jne raore priti državi rešitev. Sedaj pa to lep nastop bi bil lahko proti združeni itali- ap0ročilo iz Bodenbacha : geraei nburgsehaft janski burokraciji! Toliko deželnih in štirje je koristna, če jo vodi — -Jurij Schonerer, državni poslanci so nastanjeni v Zadru, ali aij raore obstati le tedaj, če jo vodi — Ju-malokdo se briga za organizacijo Hrvatstva v mestu. Na delo torej !
varja, obseza 20 strani in je bila razdeljena kardinalom, poslanikom in visokim osebam kurije.
Ta enciklika je vredna, da jo preštu-di rajo tudi naši »Amicovci«, ki mislijo, da je glavna naloga katoliške cerkve — delati italijansko propagando in poditi naš jezik in naše ljudstvo iz tržaških cerkva.
Dobro naj si zapomnijo posebno oni odstavek enciklike, kateri priporoča cerkvi poštenje, pravico in svari pred tem, da bi delovala za stranke. Ko to dobro prečitajo, naj potem sestavijo obtožnico proti našemu škofu, ker jim noče pomagati zatirati nas Slovane in naj potem to obtožnico pošljejo istemu papežu, ki je sestavil encikliko.
Italijansko junaštvo. Neapeljski »Mattino® priobčuje Crispijev članek, ki navaja velike zasluge pokojne angležke kraljice Viktorije za oslobojenje in združenje Italije.
Da, da! Angleži, Francozi, Nemci in Bog ve še koliko druzih skrpali so skupaj to slavno Italijo in Italijani so po vsem tem še tako brezobrazni, da se ponosno bijejo na svoja junaška prsa, mesto da bi priznali, tla so bili skupaj — stepeni !
Tržaške vesti.
Ljudsko štetje. Hvastja Ivan, stanujoči na Pončani v novih hišah, je bil odsoten, ko je prišel magistratov kom isar k njega ženi popisovat za ljudsko štetje. Žena mu je povedala VBe podatke in potem dostavila, da se v nje družini govori slovenski.
Uradnik zavarovalnice proti nezgodam, ki je spremljal tega gospoda komisarja, je molčal, magistratov komisarje pa vskliknil: »I parla anehe cinese loro« ?! (Govorite-li tudi kitajski !! !)
rij Schonerer. Jurij Schonerer vrlini vodja j M{ menira0j ja takj vskliki niso dostojni najpotrebneje državne institucije v Avstriji ! I ^komisarjev* '
Avtonomaški italijanski kandidatje so Gospodu Korberju moramo le častitati na	Kakor ~ujemo in kakor 8<) nam	_
____ .......	.ni^l.'m	,,!-...,..: .........	....	. , „	J
prav za prav dobili, mislim, vsega skupaj v takih divnih vspehih njegove vsej Dalmaciji kakih 800 glasov v vseh vo- ^arske politike! lilnih razredih — in tem se šopiri italijanski »II Dal mata«, da je dokazana »atferma-
v. n . ...	...	zlone »tabana, v Dalmaciji. Vam pa, tržaškim Alekgander Srbski 8ta M novo leto odposlala
\ Dalmaciji so >e volitve vršile precej Sloven(.emi ki 8te oddali na tisoče glasov,
gladk Naše slovanske stranke so sklenile no6e gUvni	>n l)aimatac pripoznati 110-
gemeinbur-j gjjj drugi tamošnji prebivalci, se ni v drugih družinah niti omenjalo občevalnega jezika ! Car slovanskim narodom na Bal- v ulici Molin a vento št. 00 je hišni kanu. Knez Ferdinand Bolgarski in kralj gospodar poklical vse najemnike k sebi. Popisal je vse potrebne podatke za ljudsko
komproni To je bilo jako poli valno, a zanašale s-» -e preve«'- na svojo moč, zbok Česar so se v zadnji hip morale bati prav nelju-b g-a presenečenja. Volitve za j>eto kurijo in za kmečke ot»čine so tekle pač popolnoma gladko - vol i t vene ln»rl»e ni bilo skoro nikjer. Ali o volitvah za mesta in veliko posestvo ni bilo tako. Tu imamo takoimenovane avton -maše; io pa v resnici ni>o drugo, nego Italijani — irredentistr. katerim je pridruženih nekoliko naših odpadnikov. Ti so se vzdignili — zopet enkrat, hoteč' še enkrat [»»skusiti svojo srečo, da bi dokazali svetit, ca so ^e in da gospodarijo tukaj. "■>e«iaj pa, po volitvah, se Vam še zvijajo, češ iia njim ai šlo za drugo, nego za »atfermazione italiana«. Kakor sem vam že rekel — združeui Slovani si bili gotovi zmage in v tej gotovosti ni.-o ni<V-ar storili za volitve. 'I a nemarnost pa jih j-2 v zadnji hip spravila v škri|M*e. Italijani so se namreč pripravljali prav na tiho in intenzivno : v Zadru, kjer imajo platno in škarje v rokah, so delali po staroitalijan-kera receptu — vpisovali so namreč »voje ljudi v volilne liste, d oči m so Hrvatov :n o-talili Slovanov izpustili na stotine. Naši se niso brigali in še le zadnji hip, ko j«o ;~e začeli Italijani javno pripravljati na
iz Niša carju ruskemu nastopno skupno brzojavko: Na predvečer' novega leta in ob začetku 20. stoletja zbrana v Nišu poklanjava kralj Srbski in knez Bolgarski Vašemu Ve-*	*	ličanstvu povodom novega leta )901 svoje
Imena novoizvoljenih poslancev so vam iskrene in prisrčne čestitke in želiva Vašemu j bil neki uradnik pri družini Lakota. V družbi
tega gospoda, je bil še eden, ki je — po-
ltenega prava in pravi, da vas ni! Lepa logika, kaj ne?
štetje, samo po občevalnem jeziku — ni vprašal nobenega ! ! Zakaj bi tudi vprašal, ko tako najlaglje pomnoži Italijane za kako stotino glav !
Na istrski cesti štv. 310 v dvorišču je
že znana — štiri nove osebe bodo zastopale carskemu Veličanstvu trdno zdravje in srečno Dalmaciji« na Dunaju. Obžalovati je le, da vladanje v blagor in slavo našega velikega
ne Im> več dra. Trumbiea med državnimi po-	zaščitnika in v blagi n j o i n r a z v o j slanci — jednega izmed najinteligentnejih in	slovanskih narodov na pol o-najmarljivejih hrvatskih j»oslancev. Med tem	toku balkanskem. Aleksander, Fer-pa stopa na njegovo mesto jako markantna	dinand. oseba. dr. Ferri, sodni pristav, toliko preganjan radi dopisovanja v hrvatskem jeziku	Srbskemu in knezu Bolgarskemu ! Zahvalju-z višimi oblastmi, radi česar je bil tudi disci-	jem se srčno Vašemu Veličanstvu in Vaši plinarno kaznovan in se je raje odpovedal	kraljevi visokosti na pozdravu in skupnih službi, nego da bi bil |w>vžil grenko kapljico	čestitkah ill prisrčno Želim procvita III nepravice. Z izvolitvijo dra. Ferrija državnim	vspevailja mojim ljubljenim slovanskim poslancem je hrvatski narod v Dalmaciji do-	narodom na polotoku Balkanskem. Ni-kazal. kaj da hoče.	kolaj.
Jako markantna oseba med našimi dr-	Mftm^nfn n^mSkim mpg<>tftftm Pi>lj-
žavnimi poslanci bo tudi predsednik deželnega	ski trgovci v Varšavi in K rako v u so skle-
zbora, dr. Iv<evie. O njem sem Vam gov*>-	nili bojkotirati nemške fabrikante radi pre-
ril že zadnjič — nadejati se je, da b > ta mož	ganjanja Poljakov na Nemškem. To bo iz-
U|>orabljal ves svoj upliv in obširno znanje na	vrstna lekcija nemškim šovinistom in doseže
korist zapuščene domovine svoje!	gotovo željeni vspeh, ako bodo Poljaki vstra-
* * *	jali pri storjenem sklepu.
Ko se je doznalo, da dr. Laginja pro pade v; Istri, sprožili so nekateri tukajšnji jati našim sovražnikom tisto orožje v roke,,
volilno borb.,, -pomnili so se tudi naši", kako Hrvatje misel, da bi mu odstopili en dalma-	s katerim nas hočejo zatreti! nemarno -e pregledavali in -e>tavljali volilne tinski mandat. Tak korak bi bi pozdravljen li-te. Tako je bilo tud v naših vrstah malce gotovo navdušeno od vsega avstrijskega Slo- nas tržaške Slovane in želimo, da bi začeli
strahu- Bali -in<. se namreč, da bi naš kan- vanstva in bil bi naj veča moralna zmaga nas	uaši slovanski bratje v Avstriji in drugje dat mogel prit v ožjo volitev z italijanskim, primorskih Slovanov — bil bi velika mo- j resno razmišljati o tej stvaii. Tržaške Itali-
magal! Gospodinja te družine ne zna niti besedice laški, zato je bila trda! Skušali so jo na razne načine, da bi jim povedala po-trebue podatke, toda žena, je rekla : Pustite I tiskovino tu, dokler pride mož domov, naj Odgovor carjev se je glasil : Kralju on spiše, druzega neveni povedati.
Uradnika sta rekla, da se tiskovin ne sme puščati iu da bo žena morala plačati f>0 K globe, ako ne pove potrebnih podatkov !
Nazad ije so še dostavili, da se vrnejo zvečer. To je bilo 21. t. m., a do včeraj'2-S. januvarja jih ni bilo nazaj !
Ujčič Jakob iz sv. M. M. Zgornje št. 290—je spisal polo v slov. jeziku in jo oddal hišnemu gospodarju. Te dni je bil klican na sekcijo za ljudsko štetje, kjer so mu rekli, da pola ni pravilno spisana in da morajo spisati novo.
Mož je rekel, naj mu povedo, kaj da ni prav in da naj mu vrnejo dotično polo, Skrajni čas je že, da nehamo sami da- ali pa naj mu dajo drugo čisto.
Gospodje so odgovorili, da to ne gre in so sami spisali novo polo ! Podpisala jo je Posebno važno je to dejstvo tudi za mladoletna njegova hčerka. Ker Ujčič
ne zna pisati — niti ne ve, kako so mu izpolnili rubriko o občevalnem jeziku!
Kolman Josip iz Kjadina štv. 307 nam
n t-« tudi Vfled tega, ker -o nekateri či- ralna zaušnica italijanskim sovražnikom in— j-11« bi Slovani prav lahko ukrotili, le ko sporoča, da je bil pri njega ženi neki gospod, :*t: »I najč -tejih pravašev postavili po robu zistemu. No, žali bog, do tega ni prišlo. Govori kompromisu ter l>egali volilce. No, hvala se sicer te dni, da Biankini namerava polo-
bi hoteli.
pa v Spljetu prilično krdelce avtonomašev ; recimo, samo dve tri leti na Dunaju, po-to krdelce se sestavlja n. pr. v Spljetu iz tem pa naj bi zo}>et prepustil mandat Periću. malih posestnikov kmetov v tako imenovanem Glavno bi bilo, da dr. Laginja takoj začet-
ki se je predstavil za komisarja z governa, Papeževa enciklika o krščanski ter zahteval podatke za ljudsko štetje. Žena
mu je povedala potrebno in dostavila: tla, ako je to za ljudsko štetje, prosi da nas zapišete za Slovence.
Gospod je odgovoril: Tu nima jezik nič kinija ne bilo več na Dunaju. Mož je že- eijalizem«. Socijalizem stremi le po posvetnih opraviti, jaz se sploh ne mešam s politiko, ker lezne vstrajnosti, delaven, in vsikdar priprav- dobrih, dočim ima krščanska demokracija načela nisem od politike, marveč od vlade! ljen zalučati resnico' v obraz komur si bodi. božjega zakona : prizadevajoča si za zbolj-Narodna stranka, bojim se, da ne odstopi i šanje materijalnega stanja, ima pred očmi mandata dr. Laginji, boječa se, da bi s tem j tudi duševno blaginjo narodov. Krščanska oslabela njena moč. Na vrsti je torej le pra- ! demokracija mora spoštovati tudi pravico vaška stranka, katera naj bi — po mojem me- i zakonite civilne oblasti. Katoliki morajo tudi začasno žrtvovala Perie'a. To bi se i nadalje obračati svojo skrb soeijalnemu vprašanju in usodi delavcev. Ljudstvo in delalce treba odvračati od vsega, kar bi moglo imeti U{>oren in revolucijonaren zuačaj.
Enciklika je datirana od dne 18. janu-
Rogu, ve?- strah je bil neopravičen, kajti žiti svoj mandat doktoru Laginju v prilog, demokraciji.
Dalmacija je pokazala tudi o teh volitvah. To je jako velikodušno in jako rodoljubno od	Papež navaja vse, kar so katoliki sto-
da je le slovanska dežela, in da glasovi, k' gospoda Biankinija — ali vendar bi bila ve- rili delavcem v prilog, za socijalno delo. Sv. so jih dobili italijanski kandidatje, niso |h>- lika škoda za naš narod, ako bi baš Bian- j Ode pa ne odobruje označenja »krščanski so-šteni italijanski glasovi m. p. v Spljetu) ampak so to le glasovi nezavednih hrvatskih kmetov, ne poznavajočih niti l>esediee italijanski. Ti glasovi so bili oddani za kandidata avtonom»ške stranke — t » je onih par Italijanov iredentistov, ki se le navidezno bore kakor avtonomaši pod dalmatinsko zastavo — v resnici jk> duhu pa so le pravi Italijani iredentisti. Še obstoji v Dalmaeiji , posebno
nenju moglo kombiniiati
Laginja naj bi ostal
Kasneje, je gospod Kolman srečal gori imenovanega gospoda in ga vprašal, naj mu pokaže polo, katero je spisal v njega družini. Gospod je res pokazal polo, na kateri je stalo v 13. rubriki za vseh: cjtafiail0> ! !!
Gospod Kolman je zahteval naj gospod takoj popravi, kar je neresničnega, kar je gospod «vladni> komisar takoj storil ! Zapisal pa je samo v prvo rubriko sloveno, ostale rubrike je pa samo — podčrtal !
V ol»če se okolo sv. Alojzija in v Kja-dinu ne vprašuje za občeval ni jezik!!!
Naše ljudstvo je tako razburjeno, da se uprav boj i no za javni red. Prosimo še enkrat vse one, ki se jim godi krivica, naj ostanejo mirni in naj le nam prijavijo vse slučaje, ker smo gotovi, <1 a c. Lr. n a-mestništvo popravi vse nepravilnosti. ter tako pomiri razburjene duhove.
Ako bi se pa to ne zgodilo, hoče naše politično društvo storiti vse mogoče korake, da naše ljudstvo zadobi zadoščenje.
Ali je re- ni nobene pomoči ! Pišejo nam : Mi res ne vemo pravega naslova za postopanje tistega nazovi-«komisarja*, ki je prijel te dni v namdno <1 ruži no Gregorič v Skednju v svrho ljudskega štetja. Ne bom tukai opisoval v~ega skrajno arogantnega |h>-stopanja tega famoznega «komisarja* in «za-stopnika governa* (kakor seje namreč imenoval o n sarn), ampak podati hočem samo nekolik" značilnih črt, ker se mi postopanje teh drznežev že ^abi. pa naj si l>o tudi na |M»dlagi ne vem koliko stoletne kulture, pardon — brutture.
Slo je vse lepo jk> vrsti, kakor so instruirani, Naiprej ni hotel govoriti slovenski. Gospića Gregorič je b«la potem tako uljudna (Slovenci smo v tem obziru sploh preveč uljudni l. da je govorila italijanski; to uljud-n< >"<t pa je poplačal potem komisar seveda s tem. da je njo in vso družino proglasil za Italijane !
Rubrike za obče valni jezik seveda ni niti za|»azi! : ua prijazno opazko, da je rubrika prazna, je seveda zopet odgovoril z arogant-nostjo, da to nol>enega nič ne briga, ker da je to njegov posel.
Slednjič je vendar iz|xilnil rubriko za oi»čevalni jezik in je vkljub vsem prigovorom zapihal vso družino za italijansko, ker. tako je zatrjeval, je tu deželni jezik italijanski in vsakd<». kdor živi pod tržaškim magistratom, da je eo ipso Italijan. Assai roba !
in |mm1 to sleparijo, je zahteval, da se gospica |>odpiše! Silil je torej pošteno dekle, da podpiše neresnično izjavo. In človek, ki je to storil, ne je bahal, da zastopa oblast — tržaško natnestnišvo!
Ker -e pa gospica Gregorič ni dala oplaziti in je vztrajala na svojem siališču, žugal jej je z globo 40 kron. oziroma 4 dnevnim asporooL.
Ponavljamo torej vprašanje, ki smo ie napisal v naslovu : Ali res ni nol*ene pomoči proti taki krivici?!
l in — eolture. Predminolo noč je neki junak colture r-nel tablo odvetnika gos p. dr. Rybdfa. nahajajočo se v veži hiše. Tabla je visoko, da je bilo le po lestvici možno do nje. In ker je v veži vratar vedno navzoč, se je ta junaški čin mogel izvršiti le |k> noči.
Ne da bi kaj js»ebnega mislili o tem, kon-tatujemo tu, da v isti hiši biva glasoviti agitator Gabrielii.
Z li a raj lio dekle. Neko slovensko dekle je služilo v neki laški družini. Čim je bil razglašen izid volitve za V. kurijo, so v dotični družini vsklikali veselo: Grazia al ciel, ebe no ga vinto i ščavi. {Hvala nebesom, da nis«> zmagali ščavi !| Pošteno slovensko dekle se je pa čutilo užaljeno, pobralo je svoje stvari in nemudoma zapustilo lahonsko družino, rek.-i, la oua ne dopušča, da bi se na tak način žalila njena narodnost.
Lahonska družina je ovadila stvar poli-ciji. Redarstvena oblast je naše dekle pozvala na odgovor. Pol. komisar (neki Nemec) jo je vprašal, kako je mogla tako nemudoma zapustiti službo ?! To da ni dovoljeno. Dekle pa je povedalo, kako se je čuti a užaljeno po besedi sčavi. Ko nisar pa je meuil: »Te besede se tu sploh rabi, saj tudi meni pravijo — pa ta ta !« Dekle pa: »V i se morete pustiti nazivati s pa ta to. kolikor hočete, jaz pa se ne dam žaliti s ščavo !
In stvar je bila rešena. Ni kdo ni več silil dekleta, da bi šlo zopet v družino, kjer nesramno žalijo našo narodnost.
Tako značajno dekle naj bi bilo v izgled marsikateremu možkemu !
Požiralci rozdor. Policijski agent Hav-nau je nadalje aretiral dva mlada fanta, 13 do 15 let, na Katera leti sum, da sta užgala gozd. Starejšega so izročili deželnemu sodišču.
In radi takih |>obalinov je moralo naše okoličansko ljudstvo prestajati najhuje klevete! Prav kakor da so rod samih pobijalcev in požigalcev! A najžalostneje in za vladajoče razmere preznačilno je. da v obrambo kruto žaljenega ljudstva in v ožigosenje lopovskega
njo se je udobil prehod od Češke koče v Logarsko dolino, katero prekrasna nje lega poslej še bolj proslavi med turisti. Od Češke koče je moči priti na Okrešelj sedaj v 3 urah.	(Po *P1. Vestniku«.)
Razne vesti,
klevetanja ni zaškripalo nijedno tistih ofiei-
joznih peres, ki se sicer nervozno gibljejo,
ako treba pokrivati grehe kake.... sonst so
friedliche Stadt!
Aretiranje. Včeraj so aretirali 40-let.
krojača Jakoba Picco. ker je razgrajal in
pretepal svojo ženo.
Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk.
deželnem sodišču obsojeni: 24-letni zidar A.	- ...	.... „	,	, .
^	„ , I Gmilav V Italtll. Zopet dva nova dokaza,
Hernetich zaradi hudodelstva težke telesne , . „...,.	,..,..»..
,	,	.	kako nasi ljubi sosedje propadajo bolj in bolj :
itoskodbe v 6 mesecev težke poostrene ječe ; :	. Ji ...	. . ..
* , . _ __ ..	..	.	/	JNotar dr. Bracchetti iz Rima je pobegnil na
;>l-letm Ivan * rolia zaradi tatvine v 1 me- ~	„„	. ..... . .
_ , . „.,	, Grško s 300.000 ukradenimi hrami, last svo-
sec zaimra ; 19-letni \ iktor Crovat zaradi ... .... I .	..	......	jih klijentov.
javnega nasilstva z izsiljevanjem in nevarnega	......... . . „ , . „ ..
. ,	i	-v	Neki italijanski računarski častnik pa je
žugania v 14 mesecev težke poostrene ece;	. , ,	t v
_ .	.	v preiskovalnem zaporu radi vece poneverjene
21 -letni r ran Brencich zaradi tatvine v 2
svote.
meseca ječe.	T	.....	„., . ...
-v	.	i ,	ln potem prihaja leden najvećih ltaiijan-
Dražbe premičnin. V sredo, dne 30. . _ . .	, ,, .	* v». -
JT	skih učenjakov Alessandro d Ancona v Pizi
januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled .	....
.. , , , .	• ter imenuje nas Slovane na pol barbarski
naredbe tuk. c. kr. okra i nega sodišča za ci-	, ,
J -	_	narod !
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Brzojavna poročila.
Rnske finance.
PETROGRAD 28. (K. B.) Uradni list prinaša carski ukaz finančnemu ministru \Vitteju, glasom katerega se zunanji lastniki 4°/0 ruske rente, bivajoči v inozemstvu, opro-ščajo od vsakega davka od iste, kakor so take dohodarine oproščeni lastniki imenovane rente, bivajoči na Ruskem.
Gospoda Italijani, mi »barbarski Slovani« vas prav čisto nič ne zavidamo za vašo gnjilo kulturo.
Verdijev testament. Kakor javljajo iz
Rima, nosi Verdijev testament dan 25. aprila
oprava; v ulici Concordia 18, hišna oprava.	r-<i j i . , , * „ *»«• .
' 1	18V»8. Glavne določbe istega so sledeče: »Moja
Vremenski vest ni k. Včeraj: toplomer	,, . . ir .. n . ,.
. r	nečakinja Marija Carrara naj uredi moj po-
ob 7. uri zjutrai 6.6, ob 2. uri popoludne	, T .. , ,. . . „. .
, _ ..	greb. Isti bocii skromen ter se ima vršiti o
v ulici Riborgo 19, hišna oprava, sveder in kovaško orodje: na Greti 145, konj; v ulici del Sale in v ulici S. Sebastiano 2, hišna oprava : na trgu Scuole Israelitiche 2, hišna
10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjut-aj 749.8 — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop. ; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— popoludne.
%a >hožičnico< ženski podružnici so
darovali : g. Rihard Grom 3 K 20 st., Ušaj
zori ali pa ob «Ave Mariji* zvečer brez godbe in sijaja; dva duhovnika, dve sveči in križ — to bodi vse. Revežem pri sv. Agati naj se v jutro po moji smrti razdeli 1000 frankov. Prepovedujem si vsako običajno demonstracijo o moji smrti*.
Maestro je določil okolo dva milijona župuik v Plaveh 1 k. g. Jakob Perhavec ,	.	. , , .. . ^ . ,
°	domu za uboge stare glasbenike, kateri dom
" . ...	Je ustanovil ob vratih <Magenta» v Milanu.
Gč. Carga izročila preostanek »lw»žičnice« ^ ,	^
_ _	1	lemu domu so tudi namenjeni vsi dohodki
v Roeolu 47 K 22 st.	. .. . , n , .. ,	. . . .
njegovih del. listah legati znašajo okolo
Zavarovalniea aroveje živine in po- <15.(XX) frankov, drnžnica kmetijske družbe v Lonjerju	_
bosti imeli skupen občni zt>or dne 31. t. m.
(v četrtek! v gostilni Andreja Čoka v Lo-	'Podporno drilŠtVO orgBnistOV*
njerju. — Zborovanje se prične ob 7. uri je pričelo delovati. Prosimo torej vse, ki so zvečer.	že naznanili pristop k društvu, da takoj poš-
^mmm	ljejo svoje d«neske.
Vabimo j>a tuili vse č. gg. duhovnike
Vesti iz ostale Primorske. in or^auiste in 9Ploh vse i>rijateUe cerkvene
glasbe, da pristopijo k našemu društvu ter
Iz Opatije. Glasom poslednjega	. 1	- 11
1 J	t	j e nam tako omogočijo vspesno delovanje.
Književnost in umetnost.
Nove slike. O Pašku Vučetiču je »Edinost« spregovorila že dvakrat. Koristilo je to mlademu umetniku vrlo malo, kajti z na-ročbami sta ga od Hrvatov počastila le dva, od Sloveneev pa — nobeden, dočim so mu Nemci in Italijani dali dosti posla in mu skazali spoštovanje.
No, tudi med nami, zlasti med mladim naraščajem, je glav, ki umejo, in src. ki Čutijo ... kake važnosti in vrednosti je umetnost za napredek toliko človeštva, kolikor narodov. Tem prijateljem svojim mi je čast naznaniti, tla Vučetić izloži jutri v Schollia-novi prodajalnici štiri nove slike.
Ti umotvori so zanimivi radi zgod in nezgod, ki so jih doživeli na parižki razstavi. Hrvatska, kakor veste, na parižki razstavi ni imela svoje posebne sekcije. Zato je Vučetić, na predlog in prošnjo bivšega konzula srbskega v Trstu, g. Davida, razložil svoja dela v sekciji najbližjih bratov — Srbov. Od razloženih šestih slik so bile štiri vsprejete v katalog, a razun teh štirih Vu-četičevih ni nobena druga iz srbske sekcije doživela te časti. To pa je nekoga zabolelo
* Prva slov. zalosa pMštva
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja
K K
n n
imenika gostov z dne 2fc>. t. m. je bilo od 1. septembra 1900 v Opatiji 2940 strank s 5048 osebami. Na novo je došlo <»«1 17. t.
prisotnih ti<>3 oseb.
X Hrvatska čitalnica v K a-
Društvo je ustanovljeno za lavantinsko,
ljubljansko, goriško, krško in tržaš ko-koper-
m* sko škofijo, ter ima sedež v Celji na Spod. 20ti oseb. Dne 23. t. in. je bilo v zdravilišču Štajerskem
Namen društva in razvrstitev udov pojasnijo naj sledeči odlomki iz društvenih
s t v u priredi dne 3. lebruvarja zabavo s	•»
.	r	pravil:
petjem, igro in	plesom. Začetek ob i. uri	v
rj &	1	Namen:
in pol zvečer.	. , . ,. .	...
1	a> p reskr bije vanje onemoglih;
b)	podpiranje udov in sirot;
c)	podpiranje podpore potrebnih, bolnih in brez lastne krivde brezposelnih u lov|;
d)	dosega ugodnejših službenih ia'plačilnih razmer;
e)	prirejanje glasbenih kurzov za organi-
ste in
f)	ustanovitev glasbene šole in izdajanje glasbenega lista, kadar bi sej to zdelo društvenemu vodstvu potrebno. U d j e :
1 >ruštvo obstoji iz rednih, podpornih,
Vesti iz Kranjske.
( ud no smolo imajo te dni - gledališča. V zagrebškem gledališču so imeli !>olnih kar 70 členov naenkrat, v tržaškem *Comunalec je po prvem prizoru premijere »Iris« zbolela naenkrat — Iris sama in so moral' gledalci oditi s povrneno vstopnino; jednaka smola se je oglasila tudi v ljubljanskem gledališču. Zadnji petek se je imela namreč zadnjikrat vršiti predstava »Mam-zelle Nitouche«, v kateri bi bil kakor gost ustanovnih in častnih udov. nastopil Ljubljančanom priljubljeni komik	Redni udje zamorejo biti vsi pri rira.-
I rbančič-Podgrajski. Glavno ulogo v »Mam- kat. cerkvah službujoči organisti, ki se za-zelie Nitouche« pa ima gospa Polakova, ki vežejo plačati mesečno po 1 K. je v tej u logi z velikim vspehom nastopila	Podporni udje postanejo, brez ozira na
celo na Dunaju in nedavno temu v Zagrebu stan in spol, tiste osebe, družbe in društva, in katera edina je tej igri v Ljubljani pri- katere plačajo društvu najmanj vsako leto pomogla do tako krasnega vspeha. Gleda- 4 krone.
S v Trstu, Via Piazza vecchia	S H (Rosario) št. 1.
aa (na desni strani cerkve sv. Petra).	^^
J* Konkurenca nemogoča, ker je blago	Jg
iz prve roke.	^
Zalflp ii tovarna
W pohištva vi&ke Trata
Alessanflro Levi Minzi y Tnti.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Borat Izbor t tapctarfjah, irrattb In »likali. UuMtriraii cenik vratia In fraako t/}	mkeni um zahtevo.
Q Cene brez konkurence.
W 1'rfdmeti stavijo se na brod ali i«U-zaivo bros da bi te u to k^J zaraiaaao.
fi
lišče je bilo v petek tudi <lo zadnjega kotička razprodano ter je prišlo sosebno mnogo
Ustanovni udje so tisti, kateri enkrat za vselej v teku enega leta vplačajo 50 K
zunanjega občinstva z dežele. A glej kleka :	v društveno blagajno.
Tik preti predstavo je gospa Polakova na	Častnim udom morejo se na občnem
odru zbolela iu predstava se je odpovedala,	zboru imenovati osebe, ki so si za cerkveno
Gledalci so dobili denar seveda nazaj.	glasbo, oziroma za pospeševanje društvenih
*	Svež zrak je dragocen pospeševa-	namenov pridobile posebnih zaslug.
teli zdravja. To se kaže v Kranju na Ge-	Ob vstopu je plačati vstopnina 4 K in
renjskem. Tam je bilo prvih osem oseb, ki	10 st. za pravila, katera dobi vsak ud vspre-
so umrle lefc>s, starih povprečno jk> 04 let.	jemnico vred. .
Za jetiko že nad pol leta ni nihče umrl.	Želeti bi bilo, da redni udje (organisti)
*	Rakovški samci vabijo na plesni	pošiljajo udnino če mogoče za več mesecev venček. ki se bo vršil dne 9. februvarja ti.	naprej, ker se s tem blagajniku mnogo dela 1. v šolskih prostorih. Godba 47. pešpolka.	prihrani.
Obleka promenadna. L'stopuina 2 kroni, dame	Tudi darovi se hvaležno sprejemajo.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6 O atotink.
proste. Začetek ob 8. url zvečer. Pri vlakih čakajo vozovi.
* Planinska vest. Vrla »Češka pozdružnica slovenskega planinskega društva«
Imena darovalcev objavljala se bodo v raznih listih.
Vse pošilja t ve, ki se tičejo društvene blagajue, naslovljajo naj se: Karol Brvar,
je minolo jesen zgradila stezo z Ravni na mestni organist in blagajnik »Podpornega \ odiee in sicer po trasi, ki so jo ugotovili društva organistov* v Celji. gg.: dr. Chodounskv, tir. Frischauf, dr. Pra-j	* Podporno druŠtVO OrganistOV*.
chensk^. Fr. Muri iD L. Potočnik. Steza je I josip K a m n i k a r, m. p. Silvester Sen tj u rc, tudi maLj izurjenim turistom pristopna. Z	tajnik.	predsednik.
OBUVALA!
F5r
j tri ctrtrt St. Pitn (Flun lomio pol UidUi Mi)
J	priporoča tvojo
I bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe In otroke Pofttno naročbe m izvrie ▼ tistem dneva. Odpoftiljatev je poRtuiae prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in dfobea ter izvrinje iste a največjo natanjčnostje Is točnostjo po koakoronftilh cenah.
Za mnogobrojna aatočba so prlpoisfe
Josip 9tutt<
«evty. mejstee
Dunajska filjalka
▼loge na kujifcioe t 4•/#-
borzno posredovanje, posojila m vrei-menićni eskompt. vinkiilirmnje in razvinkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 2£,
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcali, Taboru, Bene&avi, Iglavi, Moravski Ostravi.
iti zapeklo, j-a se je <log«»dilo nekaj. kar ue more liiti v čat-t l>rat< m Srlnim. Ko je imela priti k< misija, <la najvrednejim delom podeli nagrade, je Vučeričevili slik /manjkalo i/, eekeije. O tem ga je nemudoma obvestila neka prijateljiea (slikarija). Na to se je \ u-četie brzojavno in z ekspresnim pipmom obrnil do predstojništva srbske sekcije za razjašnjenje. Zastonj. Pozneje je se večkrat pital v Pariz in v Beligrad. Zastonj. Govo-J
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednost, zatore
naj se zahteva povsod le :
KAVA DRUŽBE SV.CIRILAIN METODA V LJUBLJANI.
M AL POLO Ž I_DA R DOMU NA ALTAR:
■ ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBL|ANC
Cenjene gospodinje! skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
bivšim srbskim
ril je o stvari ust meno z konzulom in z vicekomisarjem srbske sekeije, ko je bil na potu preko Trsta v Srbijo. Zastonj. — Za tem je prišla stvar v n«vine in so o njej pisali ne le hrvatski listi (»Hrvatska«, »Agramer Tagblatt« itd.), ampak tudi srbski listi. Slednjič so mu vrnili slike — na njegove stroške.
Od šestih slik. o katerih govorimo, sti bili dve takoj odposlani v Monakovo, ker sti bili prodani ; osta'e štiri pa, kakor smo že rekli, bodo jutri izložene v Sehollianovi pro-dajalniei.
Poj te, da si jih ogledate, a ne hodite s starim smrtnim grehom v duši, s predsodkom, da Slovani ne morejo ustvarjati uzornih del. Idite, da vidite, pak sodite strogo, ali objektivno, ne po načinu naših protivnikov, ampak — pravično!
iTudje s|»oštuj. a svojim se »iiči !«
Dr. Tr.
Poslano.
I )ne '17. t. m. je v Gospodu zaspal veleč. g. Andrej L e h a n, mnogozaslužni vodja svetišča na sv. Gori. Mnogo se govori o tej skoro bi rekel, nagli smrti. Javno in splošno se govori, da je nezasluženo postopanje od shrani više eerkvene oblasti |>otrlo tega dobrega in ljul>eznji vega starčka in brižnega oskrbnika rečenega svetišča. Povsem nezasluženo je bil premeščen v Mirno na grad. To mu je ojrrenilo vse bitje, da je moral zapustiti na stare dni svojo Mater Božjo na sv. Gori. Niti toliko mu niso dovolili, da bi se mu v tem hudem mrazu, v zimi ne trebalo seliti. Y najhujšem mrazu je moral na pot. Vse se je solzilo, ko «e je poslavljal od sv. Gore samo gospod gvardijan Medic ni mogel drugače, nego da se je že dan poprej umaknil, da mu ni trebalo reči odhajajočemu starčku hesede v slovo.
Kminenea! Položite roko na prsi in vprašajte se: je-li bilo prav tako?! ljudstvo žaluje za preminolem — vox populi.....! Pomislite dobro in molite za ranjeega.
O u ho v n i k goriške škofije.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo
jo najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece ne-obhodilo potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter|seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. Thierry-ja tovarna v Prepdi pri Roptcn
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vara. znamko, ki se nahaja na lončku.
Mala oznanila.
Pod io rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat n:i teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.

Zaloga cementa
je na prodaj po nizki <*cni. Kupčija donaša lep dobiček in je sosebno pripravna za kakega slovenskega trgovca.
Več se izve v kavarni Coinmercio pri ir. Antonu Sorliju ust meno ali pismeno.
Zaloga z lesom
vsake vrste in mere za mizarje in kolarje; zlasti pa kolesne špice, platišča, kartele, re-meljne it<l. priporoeata
Božič & Stanič
TKST Via Lazzaretto vecchio
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu
Zaloira likerjev v sodčih in buteljkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Dninn 11/ U |*on imagostilno v ulici Ireneo
roiuomK rrdn št 2 toči istr3ko dal_
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphnr PaIpP ulica Kiborgo St. 2b. Velika u zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarne.
HQiihiol Piazzetta S. Giacomo st. 3 [Corso . OIIUIgI tilijalka ulica Kiborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v Skatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak, Perhauc rca
karna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema y Trstu in okolici tutli domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
»p re?ro r I j i ve m r ež f ce.
WUft_ fi v Trstu, Piazza Negozianti št 1 ■	priporoča slavnemu občinstu
svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč _Am;r.u
Kavarne.
kakor tw<li po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste, Afltotl SoHi ''"J^^J^It,
^	.	,	ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago ho vsi slo-
iz trdega 111 l>elega lesa. \ omene postelje m prodaja volne v venski in mnogi drugi časniki.
0??lje In drva.
MllilO Incin v uIici del Torro Stev. 12 IflUNd JOSip p;iporoča avojo dobro pre-
skrbljeno zalogo oglja in niznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska C^JL*
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence
vsaki množini, ( ene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Kakor praktikantka
želi vstopiti v komptoir, v Trstu ali v Gradcu, gospodična, ki je z dobrim
Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4- 4. -t. ■t. za podove
iU ¥ « mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesta „svoii ,	,	, ,	. v . - četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12
vspenoin dovršila knjigovodstveni tečaj, prejSno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in (zadej c. kr. deželne sodnije.)
.	~ r.w .	vi	Je trpežen. Za 10 fj m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni-----
vesca slovenskega in nemškega jezika. r	' B 1
Uljudne ponudbe »Slovenke« v Trstu.
na Uredništvo
Kdor |>otrel>uje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornioe za jmwlajalnice, naj se obrne
jdehasti Skatlji. Ces. in kralj. ij^jj^r priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
. u- 4 ■ i a i ST. FERNOLENDT trst Zaloga pohištva in ogledal	Zaloga:
- RAFAELA ITALIA Bunaj, I Schulerstrasse štv. 21
TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST	Ustanovljen*
^	Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila
naravnost na
Prvo hrvatsko tovarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže
g. Skrbić
ZAGREB
Medulićeva ulica številka 16.
< Vniki l*rezj>laeno in franko. rnjte se p<>tovaln;h zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
Zaloga pohifttva za jedilnice, in spalnice aprejemnice, iimnic in peres ni c. ogledal in teležnih blagajn, po cenah, da ae ni bati
■prejemnice, iimnic in pereanic, ogledal in o^prcmočljive masti za usnje, patentovano sredstvo
L se ni bati 711 °liran.iev»I1je po«lplatov .. Vandol". Kovinska čistilna
konkurence.
zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
^^^^^j^^^^gjgjgjgjgjgjgjgj	teščilo (biks)
Cenik poftljem brezplačno poštnine prosto.
Varstvena znamka : SIDRO- 97'
LINEMENT. CAPSICI COMP. i „
i
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznuno izvrstno, ttolei-iiif t>lažt'i'r muzilo dobiva se po stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO4' iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se s p rej m originalni izdelek.
Richterjeia lekarna pri zlalem \m v Pragi
Eliz&betine nliee 5.
Javljam slav. občinstvu, da sem dprl
krčmo
gj v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj gJJ >pri Zvezdic v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborita kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe. kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani
Ivan Lisjak
,,pri Zvezdi*' v Sežani.
^Ifli/Anfif* priporoča svojo veliko prodaj Ini co wlUYUIIOI/ in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Oaniele St. 2.
V Gorici.
Tovarna nadplatov
ško zalogo usnja in podplatov, v*e potrebščine za čevljarje, sedlarje, knjigoveze itd. ter glavno zalogo voščila (biksa) druAbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima tvrdka Ivan Drufovka. Gorica Travnik o. Podružnica v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franeo. Naročila točna.
Civilni In vojaški krojač.
C. *r. pri« toii K8l6M J™ raz™liT
Martin Poveraj v Gorici na Travniku St. 22 1 c.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz, inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. Vse po najnovejši modi.
Voščene sveče, svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čel>elnegra voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbniStvom ter slavnemu občinstvu*
i. Kopač
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohiStvo za elegantne aobe. Sprejemanje vsako ' vrsthih naročil v vso to stroko upadajočih de-Anton Breščak, Gorica. Gosposke ulice st 14 Prodaja proti primerni varSčini tudi na obroke.