Mostnina plačana v gotovini p —/v «. Abb. postale I gruppo Uena 7U llT TRST, nedelja, 6. septembra 1970 Leto XXVI - Št. 199 (7693) BAZOVICA ■ priča zavestnega žrtvovanja Kakšnim smešnim utvaram 8e mnogokrat predajajo ti-*ti, ki mislijo, da jim bodo •boč, oblast in nasilje čez »oč uresničila njihove želje. Pred 104 leti se je «Gior-bale di Udine» širokoustil, da je treba «dzločiti» beneške Slovence, ki so komaj Prešli v meje Italije. Drugi so napovedovali konec sionskega jezika v kakem desetletju. Težko popravlji-va in v znatni meri celo nepopravljiva je nacionalna škoda, ki so jo v teh sto letih Pretrpeli tamkajšnji narodnostno še ne povsem prebujeni Slovenci. Toda tako enostavno tudi ni šlo, kljub zatiranju in terorju. Narodnostne korenine segajo, posebno na podeželju, globoko. *n te so pognale obetajoče Mladike med narodnoosvobodilnim bojem, ki je hkrati Prva organizirana oblika boja za narodnostne pravice v beneški Sloveniji. Danes, v spremenjeni kli-hii, po ponovitvi raznarodo-valnega, samo fašizmu primerjajočega zatiranja, ki je trajalo dve desetletji, ponovno poganjajo mladike. Trdno Poamo, da bodo te mladike obstale in se okrepile. Tudi fašizem si je štel med Prve dolžnosti, ki jih mora njegova strahovlada uresničiti, izbrisati slovensko in hrvaško ljudstvo, ki je bi-valo na ozemlju, ki je po Prvi svetovni vojni bilo priključeno Italiji. Uničenje slovenskega gospodarstva, Požiganje kulturnih domov, izločanje slovenskega jezika najprej iz uradov in pozneje v javnosti sploh, ukinitev slovenskih šol, prepoved sionskega tiska, razpust sionskih organizacij, sprememba priimkov, osebnih in krajevnih imen, vsi ti udar-c’ bi morali že po napihnjenih fašističnih računih spremeniti Slovenca in Hrvata v Jtaliiana morda že v enem desetletju. Na Primorskem, kjer je Porodno življenje tik pred Prvo svetovno vojno doseglo Poln razcvet, je fašistični z°b naletel na bolj trdo kost, kot njegovi predhodniki v Benečiji. Konfinacije, zapori, Ricinusovo olje, policijske šivane, posebno sodišče, so bi-*e močan in jasen znak, da to ljudstvo brani svojo narodnostno pripadnost. Tu ni Šlo torej samo za korenine, hi objektivno obstajajo, tem-več tudi za voljo in pripravljenost, da se te korenine, pa he samo korenine, branijo, tudi če bi bile potrebne Šrtve. Prav takrat, ko si je fašizem mel roke, da je ukrenil Vse, kar je potrebno, da bo «izbrisal» Slovence in da je treba samo še čakati na žetev, se je zgodilo tisto, kar Po navadi teror izzove: začelo je goreti in pokati. Plameni in eksplozije so bile dovolj zgovorna govorica, da *e bo slovenski človek boje-val proti zatiranju in poziv Svobodoljubnim ljudem po svetu, naj vendar vsaj vidijo, v kakšnih neznosnih razmerah mora živeti del na-I roda sredi Evrope. Na današnji dan pred 40 leti je prišla Bazovica. Priča junaštva mladih ljudi med Parni, priča njihove zrelosti, hi je porodilo prepričanje, da bo poke pušk, ki so bile Paperjene proti njihovim hrbtom, slišala vsa Evropa, torej priča zavestnega žrtvo-vanja. Kaj vse je fašizem počel Pa Primorskem po Bazovici. Nazadnje je izpolnil še vročo željo, ki jo je dolgo gojil, zasedel je del Slovenije in jo navzven takoj spremenil v pol italijansko, zato da bi pozneje ponovil vse, kar je storil na Primorskem. In kaj se je iz tega porodilo? Sto Ba-zovic, tisoč Bazovic. Primorci, ki bi morali po bahavih fašističnih proračunih biti knjiženi kot Italijani, so se odzvali klicu tistih, ki so videli v fašizmu ne samo na-silstvo nad Slovenci, ampak tudi najhujše družbeno zlo v službi ozke oligarhije, zaradi česar se je bilo treba proti njemu bojevati do njegovega uničenja in na njegovih razvalinah zgraditi novi svet. Primorska je bila v narodnoosvobodilnem boju tako čudovito enotna zaradi sto-etne obrambe svoje nacionalnosti, predvsem pa zaradi krutosti fašizma. K tej enotnosti je Bazovica prispevala velik delež. Napačno bi bilo trditi, da fašizem ni povzročil nacionalne škode. Nasprotno! Na ozemlju, ki pripada Italiji tudi po drugi svetovni vojni, ta škoda neprecenljiva. Najhujše je v tem, da je uničil tržaški in goriški gospodarski potencial, ki ga ni nihče niti trohice povrnil. Popolna gospodarska odvisnost Slovencev je bila po drugi svetovni vojni poglavitni vzrok za odtujevanje velikega števila tržaških, go-rišldh Slovencev in Benečanov svoji narodnosti. Raznarodovalna fašistična vzgoja mladega slovenskega rodu v šoli in v organizacijah je delovala na «razdaljo» tudi potem, ko fašizma ni več bilo, in to na ljudi, ki so bili te vzgoje deležni in na nji-love otroke. Bilanca je torej kljub temu huda. Nasilje res rodi odpor, toda doseže tudi del svojih ciljev. Ostane pa resnica, da še tako hudo nasilje ali pritisk v bolj blagi obliki, ki ga občutimo Slovenci s Tržaškega, iz Goriške in Benečije še danes, s tem, da ni še povsod slovenskih šol, da ne moremo povsod uradno uporabljati slovenskega jezika in smo v mnogih stvareh državljani druge vrste, nas ne more izkoreniniti. Zaradi tega, ker se izkoreniniti ne pustimo in zaradi tega, ker segajo naše korenine pregloboko. Naša več kot stoletna zgodovina to potrjuje. BORIS RACE 6. SEPTEMBER 1930 6. SEPTEMBER 1970 Z obsodbo posebnega fašističnega sodišča so bili pred 40 leti ustreljeni v Bazovici štirje slovenski antifašisti BIDOVEC, MARUŠIČ. MILOŠ, VALENČIČ. DANES, 6. SEPTEMBRA 1970 ob 16.10 na kraju ustrelitve v Bazovici spominska svečanost Govorila bosta: senator PAOLO ŠEMA pesnik FILIBERT BENEDETIČ PROSLAVO BO ZAKLJUČIL KULTURNI SPORED Istega dne bo ob 10. uri na mestnem pokopališču polaganje vencev na grob žrtev. VABLJENI! Odbor za proslavo 25-letnice osvoboditve ANPI, ANPPIA, ANED, FIAP Odbor za proslavo bazoviških žrtev Bodo reforme razvodenele? Reforme so kot steklenice vina, na katerih je na etiketi napisano ime. Treba pa je steklenico odpreti, da se ugotovi, 6e je v njej v resnici pristno vino, ali če ni vino pomešano z vodo, oziroma ponarejena brozga. Colombov levi center se je potrudil in v resnici izpolnjuje obvezo glede reform, vendar smo dosedaj prišli samo do etikete. Prvi dve reformi — glede stanovanj in zdravstva, imata velik socialni pomen in temeljita na volji, ki jo odražata tudi socialistična ministra Mariotti ln Lauri-cella, da se v resnici naredi nekaj novega. Tudi ob tej priložnosti, ali točneje prav ob tej priložnosti, pa je prišla do izraza dvojna duša, ki je v levem centru. Pričnimo z vprašanjem stanovanj, ali bolje rečeno novega urbanističnega zakona, ki ima za seboj težavno zgodovino. Prav gotovo bo pomembno, da se okrepi ustanove za gradnjo ljudskih stanovanj (kot je na primer zakon št. 167) in da se na nov način uredi plačevanje najemnin. Toda končni cilj urbanizacije v napredni družbi Je da se preneha s špekulacijo z zemljišči, ki je dosedaj povzročila v Italiji že tako veliko gospodarsko škodo in razkrojila PONOVNI IZRAELSKI VDOR V LIBANON Moše Dayan zahteva nov sporazum o premirju Izrael je dejansko prekinil sedanja pogajanja o miru v New Yorku ZDA v precepu pod hudimi obtožbami lastnega javnega mnenja NEW YORK, 5. — Politični opazovalci pri Združenih narodih so | obisku v Jugoslaviji, je odpotoval prepričani, da so pogajanja za mir na Bližnjem vzhodu s posredovanjem Jarringa dejansko zamrznjena. Pri tem ugotavljajo, da tudi po prihodu predsednice izraelske vlade Meirove v ZDA in njenem srečanju z Nixonom, se pogajanja, ki so že deset dni prekinjena, ne bodo nadaljevala. Te ugotovitve potrjujejo tudi včerajšnje izjave izraelskega obrambnega ministra Dayana. Dejal je, da sedaj obstajajo samo dve možnosti glede spora z Egipčani.da ZDA zagotovijo umik raketnih izstreliič «ki so bila nameščena na področju Sueškega prekopa po premirju, ali pa, da se začne z novimi razgovori na novih osnovah, kot da sporazum o prekinitvi ognja sploh ne bi obstajal«. Dayan se je kljub temu pokazal nekoliko pomirljivega in je pou daril, «da se Izrael sedaj nahaja v končnem obdobju vojne, ne samo zato ker si želi konca vojne, marveč tudi ker želijo konec vojne Egipčani, Rusi in Američani«. Kljub temu da Dayan nasprotuje nadaljevanju pogajanj z Jarrin-gom v sedanjem stanju, je izrazil upanje, da vzpostavitev stanja ob Sueškem prekopu izpred prekinitve ognja in nov sporazum, lahko omogočata nadaljevanje pogajanj o miru. Seveda ni pozabil poudariti, da je Izrael sedaj močnejši kot je bil pred šestimi meseci in povedati, da se ne sme pretiravati «udeležba Sovjetske zveze v bojih«. Iz New Yorka poročajo, oa je tako imenovana «kriza raket« še bolj zapletla položaj m Bližnjem vzhodu ln dia je premirje v veliki nevarnosti. NewyorŠW poii-tdjčnd komentatorji pa pravijo, ds se je Amerika sedaj znašla v križnem ognju Kaira, Tel Avi-va tn Moskve ter lastnega javnega mnenja. Vsi obtožujejo Ni-xomovo upravo, «da je zaostrila muniiiiiiiiiiiiiimiHiiniiiiimiini«iiiiiiiiiiiiiiiiul,,>",(,",,,,,,,i...iiniiiiiiiintni Priprave za globalno zdravstveno reformo Zaskrbljenost predstavnikov bolnišnic zaradi vedno težjega položaja RIM, 5. — Predsednik vsedržavne federacije zdravniške zbornice prof. Ferruccio De Loren-zo je danes predsedoval komisiji za reformo zdravstva, na kateri so bili prisotni predstavniki vseh zainteresiranih sindikalnih organizacij. Komisija bo v prihodnjih dneh predložila vladi konkretne predloge za izvedbo reforme zdravstva. Minister za zdravstvo je sprejel predsednika federacije bolnišnic (FIARO) odv. Lannija, ki je izrazil zaskrbljenost in začudenje upraviteljev bolnišnic zaradi nastalega položaja. Upravitelji pravijo, da je položaj bolnišnic vedno bolj kritičen in da ga tudi zadnji vladni ukrep ne bo rešil, ker imajo zavarovalne ustanove do bolnišnic 500 milijard lir dolga,- za kritja pa je z vladnim dekretom predvidenih samo 250 milijard lir. Kritizirajo tudi način dodeljevanja sredstev in ustanovitev nove komisije, ki bo zadevo samo še bolj zbirokratizirala. Minister za zdravstvo je zagotovil odločnost vlade, da se izvede globalno zdravstveno reformo. Minister za delo Donat Cattin je izdal zelo polemično sporočilo, v katerem si lasti zasluge za globalno reševanje reforme o zdravstvu z ustanovitvijo vsedržavne zdravstvene službe in z ukinitvijo dosedanjega zavarovalnega sistema. Donat Cattin pravi, da gre za njegovo zahtevo, medtem ko naj bi Mariotti predlagal ohranitev zavarovalnih u-stanov. Združenji farmacevtske industrije sta izdali zelo ostro sporočilo, v katerem pravijo, da jih bodo nova bremena zelo prizadela in da bodo nujno obsojena na stečaj številna manjša podjetja. položaj«. Ameriški listi ostro napadajo vlado. «New York Times« govori o «samoprevari» ZDA in opozarja, da je kriza raketnih izstreMšč ob Sueškem prekopu lahko nevamna za svetovno varnost. Pri tem politični opazovalci opozarjajo na pisanje ((Pravde«, ki obtožuje Washington, ■ da podpira zavojevalne ambicije Tel Aviva. «Pravda» je tudi obsodila ZDA in Izrael, da sabotirata začeta pogajanja v New Yorku z «neutemeijeindmd obtožbami« proti Egiptu. Medtem pa so se na Bližnjem vzhodu ponovi* oglasili topovi. Izraelska vojska je vdrla v Libanon in napadla pet vasi. libanonska vlada je po današnjem vdoru zahtevala takojšnje sklicanje varnostnega sveta. Libanon-' skl predstavnik pri Združenih narodih je pojasnil, da so Izraelci vdrli v Libanon z dvema divizijama ln z močno podporo letalstva. Nocoj pa so v Bejrutu sporočili, da so se zvečer boji še nadaljevali ln da so libanonske sile ustavile sovražnikovo prodiranje. Po tem sporočilu v Tel Avtvu niso mogli več popolnoma molčati o napadu in so izjavili, da njihove oborožene sile niso napadle libanonskih vasi, marveč samo gverilska taborišča; da med napadom ni bilo žrtev ne na eni ne na drugi strani in da Je napad izvršil zelo majhen oddelek, mnogo manjši od tistega, ki je vdrl v Libanon 12. in 13. maja letos. Kot poroča® iz Amana, je prišlo preteklo noč in danes ponovno do incidenta med gverilci in jordansko vojsko. Incidenti so se polegli potem ko je jordanska vlada sporočila, ds je naročila svojim vojaškim edlinioatn, naj se umaknejo lz Amana in njene okolice. Takoj nato je glavni odbor palestinskih organizacij naročil gverilcem, naj se tudi oni umaknejo iz mesta in mestne o-kolice, naj podrejo barikade, ki so Jih postavili po mestnih ulicah in naj umaknejo Iz mesta tudi vsa svoja oborožena vozila. V Arnanu Je jordanski zunanji mlndster danes zanikal vesti, ki so bile razširjene v Parizu, da je Jordanska vlada zahtevala posredovanje štirih velesil, če bi iraške čete, ki so nastanjene v Jordaniji, podprte palestinske gverilce v bojih proti Jordanski vojski. Demirel v Makedoniji Predsednik turške vlade Sulejman Demirel, ki je na uradnem danes na obisk v Makedonijo. Ob prihodu v Skopje so turškega predsednika pozdravili predsednik izvršnega sveta Makedonije dr. Bogo jev in drugi visoki funkcionarji Sobranja in izvršnega sveta Makedonije ki mesta Skopja. Po ogledu kulturno-zgodo vinskih znamenitosti mesta in kosilu, ki ga je v njegovo čast priredil dr. Bo-gojev, je Demirel odpotoval v Bi-tolj, kjer je v vojašnici «Stiv Naumov», v kateri je svojčas tvorec sodobne turške države Kemal Ataturk obiskoval vojaško akademijo, odkril spominsko ploščo. Iz Bitolja je Demirel s svojim spremstvom odpotoval v Ohrid. Predsednik turške vlade Demi- rel je včeraj dopoldne v spremstvu predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča obiskal Kladovo, kjer si je ogledal veliko hddrocentralo, ki jo skupno gradita Jugoslavija in Romunija. Seminar koroških mladincev (Od našega dopisnika) Klub slovenskih študentov na Dunaju je organiziral 3. in 4. septembra mladinski seminar v vasi Bilčovs. Udeležilo se ga je nad 50 mladincev, v glavnem študentje in dijaki. Prisotno je bilo tudi nekoliko učiteljev in profe- sorjev ter družbeno politični delavni. Osnovna referata na seminarju sta imela člana kluba Štefan Pintar in Milko Messner, prvi s tematiko: »Nacionalnost in nacionalna zaveste, drugi pa: »Nekaj vrstic o socialni psihologiji manjšinske problematike«. Referata sta bila analitično dobro pripravljena in je tako njihova vsebina kakor teze, ki so sledile, sprožile debato, ki sicer ni bila ob polnoštevilni udeležbi, je pa zajela vse kritične točke referatov. Tako se je že iz diskusije prikazovala pot, po kateri morajo mladinci stopati na terenu, da uresničijo, kar so si v tezah in diskusijah zastavili. S. L. IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII»lUIIIIIII|||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||i||||||||||||||||||||||| 8. T. M. ZAČETEK KONFERENCE NEUVRŠČENIH Prihod prvih delegacij v Lusako Danes sestanek zunanjih ministrov Sestanek pripravljalnega odbora kon/ereace - Pričakujejo, da bo rut konferenci 400tujih in domačih novinarjev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V glavnem mestu Zambije so se danes tretjič srečali zastopniki 16 držav članic stalnega pripravljalnega odbora, da bi napravili obračun vsega, kar je bilo doslej narejenega v pripravah za tretjo konferenco neuvrščenih. Jutri se bodo v Lu-saki sestali na dvodnevni konferenci zunanji ministri neuvrščenih držav, ki se bodo med drugim verjetno dogovorili o delu konference, o dnevnem redu in VB©h drugih neobhodno potrebnih pripravah za sestanek voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav, ki se bo pričela 8. septembra. Računa se, da se bodo te konference udeležili zastopniki 60 neuvrščenih držav. Doslej je svojo udeležbo dokončno potrdilo 57 držav. Po zadnjih vesteh bodo na čelu 32 delegacij poglavarji držav in predsedniki oziroma podpredsedniki vlad. Pri pripravljalnem odboru je doslej akreditiranih 300 tujih in domačih novinarjev, ki bodo spremljali delo konference. Pričakuje pa se, da bodo neposredno pred konferenco na vrhu prispeli še novi tuji novinarji, tako da se računa z udeležbo okrog 400 tujih in domačih novinarjev. Za vse novinarje so rezervirana stanovanja v študentskem naselju. Lusaka je vsa v znaku konference. Mesto je okrašeno z zastavami držav udeleženk in številnimi transparenti v arabščini, angleščini, francoščini in španščini v katerih se izražajo stremljenja neuvrščenih po miru, enakopravnosti, svobodi, neodvisnosti, boj proti rasizmu, diskriminaciji, proti kolonializmu in tlačenju ter poziv Zambije neuvrščenim po tesnejšem gospodarskem sodelovanju in združitvi njihovih sil, da bi se z združeno močjo vplivalo na pravilnejši in demokratični razvoj mednarodnih odnosov Danes so v glavno mesto Lusaka začele prihajati prve delegacije pod vodstvom predsednikov vlad. Prvi je na čelu svoje delegacije prispel Forbes Bem-ham, predsednik vlade Gvajane. Nekaj ur za njim pa sta prispela predsednik vlade Cejlona Ban-darana in premier Južnega Je-mena Alaini. Popoldne so v Lusako prispeli z istim letalom državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac, zunanji minister Indije Sing in zunanji minister Združene arabske republike Riad. V zvezi s konferenco neuvrščenih se jutri pričakuje prihod zunanjega ministra začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama gospe Ngujen Di Bin. V glavno mesto Zambije je že prispel zunanji minister kamboške vlade princa Sihanuka Chhak. Jutri se pričakuje prihod več državnih poglavarjev med njimi tudi predsednika Jugoslavije Tita. V Lusaki se nahaja tudi zastop-ni kkamboške vlade Lon Nola. O položaju Kambodže na konferenci na vrhu se trenutno še ne razpravlja. Prevladuje pa vtis, da bo več držav, med njimi Jugoslavija, podprlo zahtevo, da se predstavnika vlade princa Sihanuka prizna kot edinega pravega zastopnika Kambodže. Po vesteh iz zambijskih krogov bo Zambija na konferenci na vr- hu predlagala, da se ustanovi stalen biro za gospodarski razvoj, ki bo skrbel za napredek gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi državami. Zambija bo prav tako ne konferenci sprožila razpravo o namerah britanske vlade, da obnovi prodajo orožja Južnoafriški zvezi. Iz krogov indijske delegacije se je zvedelo, da se bodo pred konferenco na vrhu sestale delegacije vseh afriških držav z namenom, da uskladijo svoje mišljenje glede vprašanja zastopstva Kambodže in udeležbe začasne revolucionarne vlade Juž. Vietnama na konferenci. B. B. Delegacija SPD na Hrvaškem BEOGRAD, 5. — Delegacija socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije, ki je gost ZKJ in SZ DLJ je danes dopoldne dopotovala v Zagreb, kjer se je v centralnem komiteju ZKH razgovar-jal_ s predsednikom CK ZK Hrvaške Savko Dapčevič - Kučar in dntgimi zastopniki družbeno - političnih organizacij republike. Po razgovorih je delegacija obiskala tovarno »Rade Končar«. Popoldne so člani delegacije odpotovali v Dubrovnik, kjer so si v spremstvu zastopnikov družbeno - političnih organizacij ogledali kultur-n® in zgodovinske znamenitosti mesta. Delegacija socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije odhaja jutri z letalom iz Dubrovnika v domovino. mesta. Pretekla zgodovina je v tej zvezi zelo značilna, saj se spominjamo ((primera Sililo«, ko je demokristj anski minister pripravil zakon, s katerim naj bi se publiciralo zemljišča im ki so ga obdolžili kot napadalca na sveto pravico lastnine in ki ga je končno zapustila in obsodila celo njegova lastna stranka. Novi urbanistični zakon so pokopali in nadomestila ga je vrsta u-krepov, ki v bistvu stvari ne spreminjajo in kar je tudi eden izmed značilnih aspektov postopnega kvarjenja levega centra in pritiska konservativnih sil KD na socialiste. Zakonski načrt Lauricella predvideva reformo sistema lastnine zemljišč in ločitev te pravice od pravice do gradnje, pri čemer gre v bistvu za nekaj podobnega, kot je že predvideval Sullov zakon. Pri prvi omembi tega pa so se že oglasili zagovorniki špe kulacij, ki kriče, da hoče vlada prevzeti vsa stanovanja v svoje roke. Steklenico z etiketo (»reforma stanovanjskega sistema« so prinesli iz kleti, sedaj je notri treba dati vino. Iz tega, kar se je izvedelo o medmi-nisterskih sestankih, je jasno očitno, da je prišlo do tradicionalnega spopada med onimi, ki hočejo radikalne reforme in med onimi, ki bi ponovno radi nalili vodo v vino. Nič drugače ni z reformo zdravstva. Tu naj bi ustanovili vsedržavno zdravstveno službo in bi odpadel sedanji zapleten mehanizem zdravstvenega zavarovanja. Vsedržavna zdravstvena služba bi pomenila brezplačno zdravljenje za vse državljane, podobno kot je že v številnih evropskih državah in tudi glede tega vprašanja so socialisti jasni in odločni. Tudi tu pa se je pojavila opozicija, ki hoče reformo preprečiti in na mesto nje zakrpati sedaj obstoječi zavarovalni sistem. V ozadju Je velika farmacevtska industrija, katere požrešnost je dobro znana. Conf industrij a je stopila na bojno polje v prvi osebi in Je objavila bojevito resolucijo, v kateri pravi «da gre za izkoriščanje oblasti«, ko je država posegla v razdeljevanje zdravil. Conf industrij a se joče nad usodo italijanskih podjetij, češ da bodo oškodovana v primerjavi s tujimi, ko pa je znano da italijanska podjetja enostavno kradejo licence za nova zdravila v tujini in tako ne finansirajo dragih znanstvenih raziskav. Tudi pri tem gre torej za bistveno politično odločitev, ali se bo izvedlo dosledno reformo, ki bo ukinila dosedanji sistem, ki omogoča špekulacije, ali pa se bo sprejelo nekaj medlega, ki ne bo prizadelo sistema. M. D. Moro včeraj pri Burgibi TUNIS. 5. — Italijanski zunanji minister Moro je danes o-biskal pridsednika Tunizije Bur-gibo, s katerim je imel daljši razgovor o dvostranskih vpraša-nijh in o mednarodnem političnem položaju zlasti na Sredozemlju. Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so končali razpravo o dvostranskih vprašanjih, pri čemer gre za trgovinsko izmenjavo, obnovitev pogodbe o ribolovu in za razdelitev morja. Spor glede bolgarskega stališča o Makedoniji BEOGRAD, 5. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je menda predsednik Bolgarije Živkov poslal Titu pismeni predlog, da bi prišlo do razgovorov o sporni Makedoniji. Po istih vesteh naj bi pismo poslali v Beograd že pred dnevi, vendar Jugoslavija meni, da je predlog nesprejemljiv, ler se v pismu ne omenja obstoj makedonskega naroda, kar pa je osnova spora, saj Bolgari enostavno trde, da so Makedonci v resnici Bolgari. ATENE, 5. — Grška vlada je razpisala nagrado v višini 100 tisoč drahem (okoli dva milijona italijanskih lir) za onega, ki bo pomagal prijeti mladega grškega arhitekta Konstrantina Kotsakosa, ki ga dolže, da je sodeloval pri atentatu na ameriško veleposlaništvo. Ministrstvo za javni red je izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da je Kotsakis organiziral atentat, med katerim sta tragično umrla Italijanka Maria An-geloni in Ciprčan Securis. Policija meni, da je Kotsakis še vedno v Grčiji. PninorsičI "dnevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 6. septembra 1^® OB PONOVNI UVEDBI NADZORSTVA NA MEJ! Tržaške bencinarje lahko reši iz krize le kontingent goriva po znižani ceni Za potnim listom nadzorstvo tudi nad propustnico? ■ Ultimat bencinarjev: ali kontingent do konta meseca, ali pa zapremo črpalke - V torek izredni občni zbor kategorije Položaj, v katerega je najnovejša podražitev bencina pognala uprav tjavce bencinskih črpalk na področju tržaške pokrajine, je nevzdržen. Že pred objavo znanega dekreta z dne 28. avgusta je prodaja goriva pri tukajšnjih črpalkah veljaj a predvsem turistom in le v neznatni meri domačim avtomobilistom, saj se vsak potrudi čez mejo, da si napolni tank z gorivom po ceni 90 lir za liter, medtem ko stane gorivo pri nas po novem 152, oziroma celo 162 lir (gorivo super) liter. Statistični podatki o prodaji goriva v prvi polovici letošnjega leta potrjujejo kočljivost položaja domačih »bencinarjev*: v razdobju januar - junij 1969 je prodaja dosegla skupno 14,368.664 litrov, v i-stem razdobju letos pa so prodali le 13,703.910 litrov, čeprav se je med tem časom število avtomobilov v prometu povečalo za okoli 3.000. Že pred dejansko podražitvijo goriva — o čemer se je govorilo že v juliju, vendar so vesti nihale ta ko glede same podražitve kaikor tu di glede višine nove obdavčitve — je združenje upravljavcev bencin sfcih črpalk iz tržaške pokrajine o-pozorilo na resnost položaja in na nujnost podelitve kontingenta goriva po znižani ceni tržaškim avtomobilistom, kakor velja za Goričane. Tem je bila v nekakšno kompenzacijo za to vsaj priznana »prosta cona*, tako da plačujejo po zadnji podražitvi liter bencina »super* po 65 Kr. Tržaško združenje je prikazalo svoj problem finančnemu ministru Pretiju, predsedniku vsedržavne zveze prodajalcev goriva, deželnemu odborniku za industrijo in trgovino Dulciju, generalnemu vladnemu komisarju dr. Cappellmiju in podtajniku na ministrstvu za zunanjo trgovino Beleiju. Svetovalci, predstavniki raznih političnih skupin, so potrdili nujnost priznanja takšne olajšave avtomobilistom iz tržaške pokrajine tako t občinskem kakor tudi v deželnem svetu. Vsa prizadevanja pa so ostala doslej brez uspeha. Z nauiovejšo podražitvijo bencina za 22 lir nri litru je za 120 upravljavcev 420 črpalk v okviru tržaške pokrajine nastopila huda kriza, ki utegne povzročiti v btižnjt prihodnosti Se precej hude krvi med samimi bencknarji kakor tudi med tržaškimi vozniki. Upravljavci črpalk so sklicali za torek izreden občni zbor predstavnikov prizadete kategorije, da bi .se na njem domenili o skupnem nastopu za izhod iz krize. Zbor bo v prostorih združenja tržaških trgovcev ob 21. uri, kolikor se je dalo zvedeti pa nameravajo tržaški ben-cinarji z njega poslati pristojnim oblastem »ultimatom*: če se vprašanje ne reši do konca septembra, bodo bencinarji z enomesečnim odpovednim rokom vrnili petrolejskim družbam »dekrete*, na osnovi katerih se razpečava njihovo gorivo pri tržaških črpalkah, ih zaprli črpalke. Tržaške avtomobiliste, ki so se vračali čez italijansko - jugoslovansko mejo s potnim listom, pa je včeraj neprijetno prizadelo, ko so jih mejni agenti začel* spraševati po količini goriva v avtomobilskem tanku. Razširila se je tudi vest, da so na nekaterih prehodih tržaškega področja povratniki morali' doplačati carino na gorivo, ki so ga imeli »čez meno* v rezervoarju. Ko smo se sinoči pozanimali pri vodstvu obmejne policije za pojasnila v zvezi s temi ukrepi, so nam za-gotovHi, da gre za »elastično postopanje* carinskih organov, ter da se nadzorstvo izvaja izključno pri potnikih s potnim listam in ne pri avtomobilistih z obmejno propustnico. Iz tega meglenega odgovora sl pač nismo mogli ustvariti jasne slike, za kaj pravzaprav gre. Kolikor smo pa lahko zvedeli iz tržaških finančnih krogov, naj bi ukaz o uvrilbi nadzorstva prišel neposred- no iz Rima — ni znano, če po prigovarjanju tukajšnjih krogov ali iz lastnega nagiba — in da se je kontrola pričela na nekaterih prehodih že včeraj zjutraj ob 8. uri. V istih krogih pa smo zvedeli tudi to, da nameravajo baje carinski organi odslej omejiti prosti vnos bencina v tanku avtomobilistom z obmejno propustnico le na štiri potovanja mesečno, medtem ko dovoljuje propustoica od 1. januarja dalje kakor znano neomejeno število potovanj. Takšna omejitev na bi bila v nasprotju tako z videmskim sporazumom o maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi z razsodbo kasacijskega sodišča v Benetkah, ki je v zvezi z znanim nastopom dr. Terpina dolo-ličo, da je bencin, ki ga uvod i-metnik prepustnice v tanku, neposredno povezanem s pogonskim strojem, ob povratku čez mejo, oproščen vsake carine oziroma drugačne dajatve. Niti videmski sporazum, niti beneška razsodba pa ne govorita o tem, da bi bilo to res samo štirikrat na mesec, zato bi bilo vsakršno omejevanje vnosa bencina v maloobmejnem prometu nezakonito. Tržaška federacija PSIUP je v zvezi s ponovno uvedbo bencinskega nadzorstva na meji sinoči' sporočila, da je poverila svojim parlamentarnim predstavnikom nalogo, naj se zavzemajo pri pristojnih ministrstvih za odpravo ustreznih u-krepov. Stranka naglaša, da se ti ukrepi skladajo s stalno politiko vlad levega centra, ki da skušajo prevreči — pravi poročilo PSIUP — na delavce celotno davčno breme v državi. Kakor koli že, pristojne carinske oblasti so s tem ukrepom pokazale, da gledajo tukajšnji bencinski problem čisto iz nasprotnega zornega kota kakor potrošniki, oblasti, javne uprave in gospodarski krogi z našega področja. Kolikokrat je bilo že dokazano, da bi prodaja bencina po znižani ceni na Tržaškem vrgla državnim blagajnam več kakor omejena prodaja goriva po pretirano visok® ceni, kakršna je zlasti današnja. Vsa prizadevanja v tej smeri pa niso rodila nobenega uspeha. Carinske oblasti so včeraj še enkrat dokazale, da nameravajo nadaljevati' svojo togb in kratkovidno politiko nadzorstva nad vnosom goriva .- na meji. Za takšno nadzorstvo v današnji ■ Evropi pa , ne bi smelo biti prostora ne časa. Tihotapsko vzdušje, ki je vladalo v tem pogledu pred nastopom odvetnika Terpina v zvezi z uvozom bencina v maloobmejnem premetu, se ne sme povrniti na našo mejo, saj bi to pomenilo korak nazaj na področju mednarodnih odnosov v tem delu Evrope. Toliko bolj, ker se sama od sebe nudi druga, vsem sprejemljiva rešitev, to je kontingent goriva po znižani ceni. FESTIVAL UNITA Danes je zadnji dan festivala UnitA v ljudskem vrtu na Pončani. Ob 18.45 bo zborovanje, na katerem bosta govorila Vittario Vidali in Dušan Lovriha. Pred tem bo ob 18. uri tombola. Od 21. ure naprej pa ples. Na miljskem županstvu sestanek o Navalgiuliano Miljsko županstvo sporoča, da se zglasilo pri županu odposlanstvo delavcev ladjedelnice Navalgiuliano Miljah, ki so v skrbeh glede prihodnosti ladjedelnice in svoje zaposlitve. Župan je takoj sklical sestanek s sindikalnimi organizacijami, da bi uskladili akcijo v obrambo ladjedelnice. Po poglobljeni proučitvi položaja so se sporazumeli, da bodo Dostavili naslednje pogoje: treba je spoštovati sporazum, sklenjen na prefekturi 1. februarja 1968; treba .je zagotoviti, da bo družba »Friulia* še nadalje udeležena v novi upravi, ki pa ne sme biti izključno zesebna; ladjedelnica mora nadaljevati svojo dejavnost in jo je treba obnoviti, da bo lahko vzdržala konkurenco v Italiji in z inozemstvom. Le tako bo lahko podjetje prispevalo k razvoju miljskega in vsega pokrajinskega gospodarstva. Važno opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo letos prijaviti zaloge vina, Id jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta) najkasneje do 7. oktobra trošartn-skemu uradu občine, v kateri prebivajo. Kdor bi imel še vina in bi prijave ne vložil, je lahko kaznovan z globo od 100.000 do milijona Ur. Tajništvo Kmečke zveze bo članom prijave izpolnjevalo do 3. oktobra, in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze OB 25.LETNICI OSVOBODITVE IN 40.LETNICI BAZOVIŠKIH ŽRTEV Memorial Mire Bandi po naslednjem programu: PD »Tabotn na Opčinah in PD Valentin Vodnik v Dolini pr!rejata DANES v počastitev partizanske učiteljice in kurirke Mire Bandi in v počastitev bazoviških žrtev v sodelovanju i Jiuštvi Primorec, Slovan, Upa, Prešeren, Slovenec, Slavec SPOMINSKI POHOD SPD TABOR — Opčine: Ob 13.00 zbor v Prosvetnem domu, oj} 13.30 odhod z Opčin proti Bazovici, ob 14.00 pri odcepu za Bane, ob 14.30 Trebče, ob 15.00 Padriče, ob 15.30 Gropada, ob 16.00 Bazovica. PD VODNIK — DOLINA: Ob 14.00 zbirno mesto pred gostilno v Prebenegu, ob 14.30 krene kolona avtomobilov preko Doline, Boljuncs, Boršta in Ricmanj v Bazovico, ob 14,45 Dolina, od spomenika padlim, ob 15.00 Boljunec, na glavni cesti, ob 15.30 Ricmanje, na glavni cesti nad vasjo, ob 16.00 Bazovica Zborno mesto vseh otrok v bližini spomenika v Bazovicil Prosimo lastnike osebnih avtomobilov, ki (poleg lastnih otrok in svojcev) imajo v svojem avtu še prostora, da pridejo na zbirna mesta in nas razbremenijo skrbi za prevoz čim večjega števila otrok in ostalih vaščanov, ki niso motorizirani. Otroci naj prinesejo šopek rož z domačega vrta. Taborniška organizacija rodu Modrega vala, PD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu in PD Skedenj pa se pridružujeta memorialu s skupnim OBISKOM 0R0BA MIRE BANDI na pokopališču pri Sv. Ani, kjer se bodo zbrali člani obeh društev In prijatelji, zlasti pa otroci v nedeljo dopoldne od 10. uri IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||l|||||||||||||||||||||t||||||||l|||||||||||||||l|||||M||||||||H„|,|,||,|1||,|„,||„||,|,|,|M„„||,|,|„m||||m||||||||n|||||U|||||||||||||||||||m||||m„||||||| SINOČI NA PROSEKU Lepo uspela proslava 25. obletnice osvoboditve Pred številnim občinstvom so nastopili domača godba na pihala, zbori «Tabor», «Rdeča zvezda» in « Vasilij Mirk», govoril pa je podpredsednik SPI Miro Kapelj Na Proseku je bila sinoči proslava 25-letriice osvoboditve, ki jo Je že prejšnjo nedeljo najavilo domače prosvetno društvo Prosek-Kontovel, a jo je moralo preložiti zaradi slabega vremena. Na Luk šovem dvorišču s« je že pred 21. uro zbralo več sto domačinov kot za največje slovesnosti, kar je povsem razumljivo, saj sta obe zavedni in trdni slovenski vasi o-groijpno^.gflvovali v narodnoosvpr, bodilnem boju. •Proslavo je začela domača godba na pihala, PROSEK Danes ob 16. uri barvni briljantni film: HELLO DOLLT Igrajo: Barbara Strelsand, Walter Matthau ta Michael Kramvord. INIflSfl — CENTRO Dl FORMAZIONE PROFESSIONALE — CENTER ZA POKLICNO USPOSABLJANJE TRST UL. GINNASTICA 49 — TEI. 724-203 Začel se fe vpil za dnevne in večerne zakonito priznane tečaje za: tehnične risarje tehnike za opremo lokalov modelistke In konfekcionistke za visoko modo Spričevalo, izdano ob zaključku tečaja, služi kot prednostno priporočilo za zaposlitev. Tečaje že obiskujejo mladeniči In dekleta slovenske narodnosti (dvojezičnost) z italijanskim državljanstvom. Center poskrbi za brezplačni učni in vajenski material, za povračilo potnih stroškov In v določenih primerih tudi za oskrbo v zavodu. Za vpis sa oglasita na sedaiu centra mad 9. In 1I.M ter med 17. In 19. ura. OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV ZGODOVINSKA RAZSTAVA v Prosvetnem domu v Bazovici odprta danes, 6. septembra ves dan od 8. ure. Le med popoldansko svečanostjo pri spomeniku bo razstava zaprta. Narodne noše za kraško oktet ODBOR ZA PRIPRAVO KRA SKE OHCETI poziva vse, kt imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. sept. udeležijo kraške ohceti. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repen-tabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse na rodne noše. SOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev traja do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779). Vpisovanje v Nabrežini bo 7.9. od 10. do 12. ure za gojence Iz Devina ta Nabrežine; Vpisovanje v Trebčah bo 8.9. od 18. do 19. ure; Vpisovanje na Proseku bo 4.9. tn 8.9. od 18 do 20. ure. Pouk se prične v ponedeljek, 14. septembra 1970. Ravnateljstvo Mali oglasi DRŽAVNA USTANOVA sprej-me moške in ženske za lahko delo na terenu — stiki z ljudmi. Zaslužek dober. Nastop takojšen. Nujno perfektno znanje slovenskega jezika. Interesenti naj se zglasijo osebno v ponedeljek, 7. septembra v Ul. Carducci št. 2 — 1. nadst. od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure ELEKTRAVTO Silvan Daneu sporoča, da se Je preselil iz UL1 Molln a Vento ha PROSEK — Cesta na Vejno ■CITROEN* — mehanična delavnica Samarlttanl In Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rlttmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da Sl po- iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite Izogniti avanturam, neresnic! In izkoriščanju, neugledne, mu spoznavanju na cestah In po lokalih? Pišite nam. ali pa nas obiščite. Prt naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana, Ple-teršnikova 24 a. MAJHNA DRUŽINA išče stalno delovno moč z dobrimi referencami za gospodinjstvo, opremljeno z elektro-gospodinjskimi stroji Odlična plača. Fisati: Rlr.aldi, Trst, Ul. Romanin 2, tel. 733-278. IŠČEMO VAJENKO od 15 do 18 let staro. Pekarna Verč Mario, Ul. XXX Ottobre 13. V sredo popoldne in v nedeljo prosta. ZLATARNA VSEDRŽAVNEGA OBSEGA v Trstu, išče vajenke, po možnosti znanje slovenščine in srbo. hrvaščine. Dobra plača. Telefonirati na št. 61-932. Zveza partizanov v Križu prir«111 ob 25-letnicl osvoboditve v nedelja 13 t.m. Izlet v kraj, kjer Je Poltoj,a vaški Junak Josip Verglnella. We se bosta udeležila tudi domača 8° ba In pevski zbor. Cena za PreV ln kosilo 4500 lir. Odhod (pri Vert ni) ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje baru Ljudskega doma do nedelj 6. tm Razstave V umetnostni galeritt uTerjest razstavlja do 11. sep < rnbra trža* slikar Angel Renar V umetnostni galeriji ilosioni, K? ’ zo Italija je odprta razstava trža* ■ ga slikarja Maria Chlesure Razstav* bo odprta do 10. t.m V občinski umetnostni galeriji Trgu Unlti je odprta razstava *j* ‘ škega umetnika Bruna Zeperja. ” stavlja skulpture, tempere in riso • Razstava bo odprta do 13 t.m. V Tržaški knjigarni, v Ulici >'• Frančiška 20, Je na ogled obiskovalcem knjigarne deset olj slovenske* slikarja A. Miheliča. Slike predst*^ IJaJo v glavnem stari Kras ln i50® na ogled do konca meseca. Obiskovalke tečaja CIMS v Dolini vabijo na ogled svojih del, ki so razstavljena v pr®" storih doma frančiškanskih sester danes od 10. do 17. ure , Darovi in prispevki V počastitev spomina štirih h* viških junakov daruje družina E® Colja 10.090 lir odboru za prosi* bazoviških žrtev. e Ob prvi obletnici smrti nepoz*D Vide Flegove se Je spominjajo • stri, bratje in nečaka ln daruj 7000 lir za p.d. Skedenj. ... Za šolo - spomenik NOB v c' nem darujejo Aleksander KriK* 1000 lir, Zofija ln Egidij Pregare lir, Stanko Bresciani 300 lir, Pravica 1500 lir, Fajo 500 lir, B0*. mila Švab 1000 lir ln Ivan Uro 1000 lir. . ^ Družina Ostrouška, Briščiki š( ' daruje 2u00 lir za šolo - spon’*” NOB v Cerknem. V Isti namen ruje družina Rogelja 50.0 lir. itl V počastitev spomina bazoviS.,a. žrtev daruje bivše p.d. Franjo w’ rušlč iz Rocola 5000 lir za SlovenS planinsko društvo in 5 ob 16.16 la glavne bolnišnice. Žalujoči hčerka Ivana in drugo sorodstvo Trst . Bazovica - Caiva del Tttarend, 6. septembra 1970. Staršem v premislek pred začetkom šolskega leta Ooige šolske počitnice se naglo Pomikajo proti koncu. Še slab me-f60 ki začetek novega šolskega bo tu. Večji del dijakov se to vrnil v šolske klopi svež, spo-in poln novih telesnih in du-moči za premagovanje te-*fv pri delu in učenju in le manj-" del se še napreza in poti, da Popravi, česar med šolskim letom j* zmogel napraviti, in sd med (®m naprezanjem in potenjem na-Pjra znanje, ki mu bo potrebno ■** navezovanju na novo učno toov v naslednjem razredu. Za starše bodo nastopile ponov-to skrbi pni pripravljanju otroka počitka k delu in ponoven tre-jih bo zajel pri nenehnih vpra-Sanjih, kako bo z otrokom doma, tortaj doma in v šoli, ali bo iz-Vrtoval domače naloge ali ne, ali to bo učil ali ne, ali bo izdelal ne, in vse to bo povzročalo Jtorsikod napetost in priganjanje * delu in učenju. . Le redki so dijaki, ki vsak hip to, ob vsaki priložnosti izpolnijo jtojprej svoje dolžnosti in nato tole iščejo zabave in razvedrila, f* jih prav nič ne moti pri delu to učenju to, kar se dogaja okoli P* ali kje drugod, in je vsaka Jbihova misel povezana z delom, ^ ga ima.jo pred seboj. »Blagor rtoršem, ki imajo take otroke, da napravljajo samo veselje in todorvoljstvo,» slišimo med vzdihi tovoriti starše, ki, žal, takih otrok •“majo. »Zakaj niso tudi naši otro-taki? Kaj smo zagrešili, da so Jtosi otroci drugačni? Kaj naj nabavimo. da se bodo spremenili?* Težko je odgovoriti na vsa ta ugašanja hkrati, pa tudi na po-ftonezna dostikrat ne najdemo ta-?°i točnega odgovora, zato se je jtoha ob takih vprašanjih ustavah, poseči včasih daleč nazaj to poiskati in ugotoviti, kje so l^oki za otrokovo nepravilno ve-in ravnanje. Ob takem ugo-tovljanju bomo gotovo zadeli nekje tosrvoje lastne napake in na ne-bavilno ravnanje — na popuščajo. preveliko odpuščanje in raz-/*tanje — napake, ki so našle totem v otroku svoj odsev v nje-tovem vedenju in ravnanju. Človek je po svoji naravi bolj I^Snjen k slabim kot dobrim tostoostim, zato ga je treba že to prvih let, kakor hitro se začne padati, vzgajati in mu z nasve-?’ napotki, navodili in dobro spodilo besedo pomagati, da si zagatno prisvoji lepe lastnosti. Med lepimi lastnostmi, ki jih je že v otroku vzgojiti, sta zla-to čut odgovornosti do izpodnje-,’^ja dolžnosti in pravilen, spošt-^ odnos do dela in učenja, in Darila za kraški par Zadruga «Naš Kras* objavlja drugi seznam daril, ki so jih prispevale ustanove in Zasebniki za letošnji par, ki se bo poročil na kraški ohceti: 1. Ženska narodna noša — darilo repentabrske občine. 2. Moška narodna noša — darilo Slovenske kulturno gospodarske zveze. 3. Poročna prstana — darilo zadruge »Naš Kras*. 4. Dva para čevljev za narodno nošo — darilo prodajalne čevljev »MALALAN* z Opčin, Proseška ulica. 5. Poročno potovanje (enotedensko bivanje v Dalmaciji) — darilo potovalnega urada «Aurora». 6. Električne trombe za avto — darilo ELETTRAUTO, Ul. F. Severo 3. 7. Kopalna brisača — darilo trgovine Josip Podobnik. 8. Parfum YVES SAINT LAU-RENT — darilo parfumerije KOZMETIKA «90», Opčine, Narodna ulica. 9. Album za poročne fotografije in okvir za sliko — darilo FOTO EGON. 10. Hranilnica in posojilnica na Opčinah je nakazala 20.000 lir za nakup v trgovini Ernesta Malalana 11 Rezljana vaza — darilo Import - Export SIRE, Ul. F. Filzi, 8 12. 20 kg konfetov — darilo trgovine Josip Škabar z Opčin. 13. Zlata starinska broša — darilo urarne in zlatarne Zvonko Malalan, Proseška , Ul. 18. '4. Zbirka knjig — darilo Tržaške knjigarne, Ul, sv. Frančiška, 20. 15. Zlata ženska zapestna ura — darilo urarne in zlatarne Alojz Sosič, Narodna Ul 44. 18. Dve flanelasti rjuhi in jesenski dežnik — darilo trgovine Ulian, Opčine, Narodna Ul. 55. 17. Starinski zlatnik — darilo zgoniške občinske uprave. 18. Zlata verižica z obeskom — darilo občine Devin-Nabrežina. 19. Zlata broša — darilo občine Dolina. 20. Gastronomska kolekcija — darilo bufeta »TOMAŽIČ*. 21. 10 kg pralnega praška — darilo podjetja FRASTI. ’2. Mixer »Philips* — darilo trgovine Mario Sosič, Ul. Salici 1, Opčine. 23. Bon za nakup blaga v vrednosti 10.000 lir — darilo AGRO SOSIČ, Narodna 158, Opčine. 24. Hranilna knjižica z začetno vlogo 25.000 lir — darilo Tržaške kreditne ban- j. k»- Primorski dnevnik daruje poleg enoletne naročnine ne list tudi praktično darilo v vrednosti 20.000 lir. vzgajati, ju je treba v njem toliko časa, da mu postaneta navada in del vsebine njegovega življenja. Prav tako mu je treba zgodaj vcepiti zavest, da dela tudi zase, za svojo bodočnost, za svoje boljše življenje, da bo postal nekoč koristen član naše narodnostne skupine in koristen član človeške družbe. Otroka je treba zgodaj navaditi tudi na red, ki naj ga pozneje vodi skozi vso njegovo dobo priprav-jjatya na poklic in življenje in v življenje samo. Po šolskem pouku naj se otrok najprej malo spočije in razvedri, nato naj pristopi k miselnemu obnavljanju vsega, kar je v šoli novega siišai, in naveže vse to k pismenim nalogam in k učenju. Zdaj mora de'o potekati nepretrgoma in nemoteno s krajšim oddihom med izvršitvijo pismenih nalog in začetkom učenja vse dotlej, dokler ni prišel do pre- popravili okvaro, če se je bomo lotili takoj, ko smo jo opazili. Seveda bo marsikdo rekel, da je pri stvareh lahko odpravljati okvare, pri otrocih pa da ne ve, kako naj odpravlja napako. Kakor je pri boleznih isti recept za isto bolezen, tako pri vzgoji ni receptov, ki bi veljali za slehernega otroka pri istih napakah, kajti diva otroka si nista enaka ne po temperamentu, ne po značaju, ne po telesnih in ne po duševnih zmogljivostih; zato je treba za vsakega najti svoj način pri od- pravljanju napak, ki pa mora biti vedno lep in tak, da otroka prepriča, da ni ravnal prav. Nikoli ne smemo biti v takih primerih žaljivi, grobi in nečloveški z njim. Dobra, lepa spodbudna in prepričljiva beseda, ki je sicer lahko o-stra, več zaleže, če je uporabljena v pravem trenutku in na pravem mestu, kakor palica, ki zbuja v otroku bolj strah in odpor kakor pravo zavest. Na tak način se bo staršem dostikrat posrečilo spraviti otroka na pravo pot in ga pripeljati do tega, da bo sam začel odpravljati slabe lastnosti in samega sebe znal voditi k vedno boljšim uspehom. Na tej osnovi bo otrok takrat in pozneje delal iz lastne zavesti in z veseljem in vsako priganjanje in siljenje v delo in učenje bo od odveč in nepotrebno. Takrat bo v družini veselje in z veseljem sreča, ki sta tako zelo potrebni za lepe in pravilne odnose med družinskimi člani in za pravo družinsko skupnost. Prof. JOŽE UMEK V REPENTABRSKI OBČINI SO V POLNEM TEKU PRIPRAVE Jutri začetek «Kraškega tedna» s študijskim srečanjem o Krasu Otvoritvena svečanost bo jutri ob 10. uri v «Kraški hiši» v Velikem Repnu Jutri se začne tudi gastronomski natečaj za plaketo ^Najboljše kraške kuhinje* V repentabnski občini so v polnem teku priprave za jutrišnji dan, ko se bo uradno začel drugi »Kraški teden*. Pred dnevi so v gozdovih nad Repnem posekali borova drevesca, ki so jih včeraj uporabiti za ogrodje slavolokom tako v Repnu kot na Colu. Vaška dekleta in žene so končale izdelavo ii-vopisanih papirnatih vrtnic, s katerimi bodo okrasili slavoloke in venoe, sedaj pa pripravljajo narodne noše, da bodo do prihodnje nedelje nared. Gospodarji hiš, kjer bodo osmioe, čistijo prostore za sprejem gostov, v domače gostilne I>a vozijo kamioni vseh vrst pijač in jedač, da med tednom ne bi česa zmanjkalo. Jutri se začne tudi gastronomski natečaj za plaketo »Najboljše kraške kuhinje*. Prva bo na vrsti gostilna »Pod Tatarom* na Colu, kjer bodo že jutri opoldne postregli gostom s pristnimi domačimi jedmi. Jedilni list namreč predvideva: domači pršut, domačo slanino in ovčji sir za predjed, potem pa sirkovo kašo, joto s kislim zeljem, ajdovo polento z golažem, govejo ali kokošjo juho z domačimi rezanci, krompir v »kozici*, radič s fižolom, domače klobase s kislim zeljem, kuhane štruklje, ocvrte miške, do- priČanja, da je za naslednji dan pripravljen. Starši pa se morajo zanimati za otrokovo delo, se pogovarjati z njim kot z vsakim drugim človekom o njegovih težavah, naporih, nagnjenjih in veselju, o uspehih in neuspehih in, če je le mogoče, se tudi sami prepričati, da je otrok lepo in pravilno izvršil domače naloge in se dobro naučil. Koliko nepotrebnega nezadovoljstva, nepotrebnih sumničenj in krivih sodb bi lahko odpadlo na tak način med šolskim letom tako na račun šole kot otrok, ko bi starši poleg drugih dolžnosti opravljati še to odgovorno nalogo. Vemo pa, da ob današnjem pehanju ljudi za preskrbo družine dostikrat oče in mati po ves dan delata in se ne moreta pri svoji utrujenosti veliko ukvarjati z otroki, dostikrat pa tudi sama nimata dovolj šd, da bi lahko, tudi če ne bi bila utrujena, pregledala znanje otrok. Vendar lahko vsaj posežeta v razgovor z njimi, v katerega naj vpleteta zanimanje za vse, kar je otrok dobrega napravil ta dan in v svojo korist, s čimer se bo o-trok navadil pripovedovati staršem iz snovi posameznih predmetov in bo na ta način po spominu obnovili, ker se je naučil, in starše prepričal, da zna ali pa ne zna. Starši, ki so zamudili vcepiti v otroka lepe lastnosti, so veliko zamuditi, kajti v otroku, ki si je nabral — dostikrat ne po lastni krivdi — slabih lastnosti: nenatančnosti, nevestnosti, zanemarjanja dolžnosti, površnosti, neredno-sti, lenobe in drugih, je dostikrat težko opravljati te lastnosti, ki jih v mnogih primerih niti dolgotrajen vzgojni proces pozneje popolnoma ne more izbrisati. Zapomniti si je treba, da je treba odpravljati v otroku vsako napako, brž ko se je pojavila, in ne šele takrat, ko se je vanj že zagrizla, kakor bomo tudi vsaki stvari hitreje in z manjšimi stroški .................................................. mač kruh in seveda črno in belo kapljico domače proizvodnje. Naslednjega dne, se pravi v torek, bo na vrsti restavracija »Kras*, potem pa po vrsti gostilna Križman, gostilna Škabar in gostilna Pri Ninko-tu, vse v Velikem Repnu. V soboto, 12. septembra se bo tekmovanje zaključilo s tem. da bodo ta in naslednji dan vse repentabrske gostilne še enkrat predložile svoje kraške specialitete in se s tem tudi dirakrtno vključile v kraško ohcet. Otvoritev kraškega tedna sovpada z otvoritvijo »Študijskega srečanja o Krasu*. Letos je namreč »Evropsko leto za zaščito narave* in zadruga »Naš Kras* je pozvala znanstvenike in ljubitelje Krasa z obeh strani meje, da se v omejenem obsegu Krasa vključijo v manifestacije, ki jih letos v ta namen prirejajo širom po Evropi. Odziv je bil več kot zadovoljiv, saj se bodo srečanja udeležili številni znanstveniki iz Trsta in Slovenije, ki bodo obravnavati Kras z najrazličnejših zornih kotov. Tu bodo prišli do izraza geologi, arheologi, glasbeniki, urbanisti, pisatelji, etnografi in drugi, ki si bodo po poročilih z raznih področij v dsbati izmenjati misli o raznih skupnih in specifičnih problemih Krasa. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiniHiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiniiii NA PODLAGI ZAKONA IZ LETA 1965 Dežela je doslej prispevala za turistične ceste 6 milijard S tem denarjem so že ali bodo popravili 96 cest v dolžini 440 km Z letošnjim letom se nehajo prispevki, ki jih predvideva deželni zakon štev. 32 iz leta 1965 in ki se nanaša na ukrepe za ureditev in popravilo turističnih cest. Doslej so namreč na podlagi tega zakona prispevati skupno 6 milijard lir. Sedaj se torej lahko napravi prvi obračun in izreče utemeljena sodba o koristnosti tega zakona, ki ga je deželni svet izglasoval že v začetku zakonodajne dejavnosti. Vsakdo mora priznati, da se je dežela odločno lotila vprašanja turističnih cest, ki so eden izmed o-snovnih pogojev za turistični ter gospodarsko - socialni razvoj, zlasti na goriških področjih. V italijanski zakonodaji je naša dežela prvič pravno opredelila pojem turističnih cest s tehnične in funkcionalne plati. Z zakonom je pooblastila pokrajinske uprave, da načrtno popravljajo ceste ter uskla-jajo v zvezi s tem razne potrebe. Koristnost zakona, učinkovitost postopka in prikladnost finančnih sredstev potrjujejo naslednji podatki: v štirih pokrajinah dežele so doslej finansirali in dali na dražbo dela, ki se tičejo skupno 96 cest v dolžini 440 km. Od teh so 349 km že dokončati, ati pa so v delu. Vse to je pomenilo nad 4,1 milijarde lir deželnega prispevka, ki omogoča za 5,1 milijarde lir del. V Sempolaju marsikaj ni tako kot bi si želeli vaščani Spoštovano uredništvo! i ski urad, če bi bil informiran, do- 'Pred tremi leti, 1. 1967, smo se volffl nadaljnjo uporabo omenjene-občani šempolaja v devinsko - na-1 S« prostora za ta namen, saj se brežinski občini obrnili na direkcijo za civilno motorizacijo s prošnjo, ki smo jo poslati v vednost tudi občinskemu uradu ter avtobusnemu podjetju »La Carsica*. Želeli bi, da bi ta prošnja po treh letih bila vendarle ugodno rešena v korist prebivalstva. Mnenja smo namreč, da bi avtobusni umik z ustreznimi postajami in cenami bil vsklajen z železniškim, ker menimo, da ni pravilno, da morajo potniki, ki potujejo i2 šempolaja v Trst z indirektno zvezo, čakati v Nabrežini .tudi po več časa. Vrhu tega si morajo tudi ponovno nabaviti vozovnico do Trsta. Iz Šempolaja do Trsta znaša cena vozovnice 190 tir, če pa je potnik primoran vstopiti v Nabrežini na drugi avtobus, potroši zanjo še 60 lir do 'Tlibrežine, nato pa še 170 lir od Nabrežine do Trsta. Vprašujemo se: zakaj mora potnik, ki prestopi v Nabrežini, plačati za vozovnico več kot oni, ki se do Trsta pelje direktno iz šempolaja, če gre za enako dolgo oziroma isto pot? In kakšno je v tem primeru mnenje in stališče inšpektorata za motorizacijo te občine? Prosimo spoštovano uredništvo, da se za to nedopustno in krivično ravnanje pri občinskem uradu pozanima, tembolj, ker nam je že bivši župan, g. Legiša obljubil, da bo stvar uredil, a nas je prej zapustil. Zatorej smo sedaj primorani, da preko vašega glasila ponovno postavimo svojo upravičeno zahtevo, da se z nami ravna enako kot s prebivalci Sesljana, Nabrežine, Devina in ostalih vasi naše občine, ker imamo pač vsi enake dolžnosti in tudi pravice. Prav tako smo v istem času naslovili tako na županstvo kot na podjetje SIP prošnjo za postavitev kabine z javnim telefonom, kot je bilo to storjeno v številnih drugih vaseh naše občine. Dosedanji telefon je namreč postavljen v nekem javnem lokalu brez kabine in na neprimernem kraju (blizu straniščnih vrat). Potem je tu še neko drugo dokaj važno vprašanje, in sicer vprašanje odpadkov. Prostor, ki se ga za te namene danes poslužujejo ljudje, je resda občinski, pa navzlic temu ne verjamemo, da bi higien nahaja domala sredi vasi, ne več kot 50 metrov oddaljen od glavne ceste. Po vasi pa se širi tak smrad, da ga človek težko prenaša. Tu se je vrhu tega zaredilo še pravcato gnezdišče kač in podgan. Prav bi bilo, da se o tem prepričata tudi župan in odgovorni za higieno. O zadevi sami pa Je bilo že pred davnim pisano. In ne bi bilo napak, da končno tudi naši vasi postrežejo z ustreznimi bolj higieničnimi posodami za odpadke. Nekaj besed o električni napeljavi. Ta je nedvomno še zelo pomanjkljiva in ne ustreza več našim vaškim potrebam. Predvsem zaradi tega ne, ker je slabo postavljena, drugič pa, ker se občina premalo ali sploh nič ne zanima za njeno funkcionalnost, saj obstaja vas tudi po večkrat na mesec brez luči ali pa začno svetilke goreti šele v poznih večernih urah, vtem ko po drugi strani pogosto brez haska gore pri belem dnevu. To, seveda, gre na račun občinske blagajne, se pravi na naš račun, na račun občanov. Občina naj torej, tudi bolj varčuje z javnim denarjem! Za konec še par vrstic za naše novo izvoljene občinske svetovalce. Želimo jim, da bi v skladu z zaupanjem, ki smo jim ga izkazati z našimi glasovi, zdaj tudi sami z vso vnemo in razumevanjem zače li preučevati in reševati vse naše probleme, In sicer na tak način, da bo to v korist vseh občanov, brez slehernih diskriminacij in razlik. To pa bo mogoče samo tako, da bodo v tekoči administrativni dobi še bolj razširili in poglobili svoje stike z vsemi občani. Šempolajec Pojasnilo upravnega odbora XII. kmečkega tabora Na svoji zadnji seji je upravni odbor Kmetijske zadruge v Trstu obravnaval poleg drugega tudi komentar o letošnjem XII. kmečkem taboru, ki ga je objavil neki tednik v svoji redni številki z dne 20. avgusta t.l. Odbor ugotavlja, da de pisec zagovarja naše kmete, bi moral biti toliko lojalen kot oni in se podpisati s polnim imenom. Odbor pripominja, da je bilo do- volj pristnega domačega vina, tako glede kvantitete kot kvalitete. Kvaliteto so potrdili tudi strokovnjaki, ki so bili prisotni ob otvoritvi. Le-ti so pohvalili vino, ki ga je točil kiosk Kmetijske zadruge in tisto, ki ga je točil kmetovalec iz Samatorce. Naj omenimo, da sta bila prisotna samo dva pridelovalca iz enostavnega razloga, ker imajo sedaj kmetje večjo možnost točiti svoje vino ob rožnih vinskih razstavah, ki so časovno prej prirejene. Prav Kmetijska zadruga pa je dala in daje svoj prispevek za uveljavitev teh razstav. Letošnji tabor je bil že dvanajsti po vrsti, kar lahko pomeni, da so se v tolikih letih spremenile mnoge stvari. Med drugim namreč naš kmet sedaj lažje uveljavi oziroma proda svojo pridelke. Zadruga pa daje na vsak način komurkoli možnost udeležbe, ker je končno tabor prav «kmečki». Za organizacijo te manifestacije pa je treba precej truda in žrtvovanja, predvsem svojega prostega časa. Stati ob strani in kritizirati, je najlažje. Glede napisov in popačenih priimkov naj gospod A. B. ve, da Kmetijska zadruga ni nikaka politična ustanova in da ne bo nikomur odrekala svoje usluge, ker se imenuje tako ali drugače. Člani Zadruge so Slovenci in Italijani in so vsi enaki, naj se imenujejo Vodopivec ali Bevilacqua. Kar se tiče razstave slovenske knjige lahko samo pripomnimo, da Tržaška knjigarna, oziroma nekdo v njenem imenu, lahko razstavlja samo knjige, ki jih ima na razpolago. Morda pa je bil pisec užaljen, ker ni našel knjige ati revije, ki bi bila po njegovi želji. Upravni odbor bo upošteval, kot je to vedno delal, vse tiste pripombe, ki prihajajo od strani članov in ki so odkritosrčni brez vsakršnih špekulacij. Vsaka medalja ima dve strani. Pisec A. B. pa je videl le eno ki še tisto vso črno. Ob tej priliki se Odbor ponovno teplo zahvaljuje vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k dobremu uspehu Tabora. Za upravni odbor K. Z. Markovič Alojz Kot je znano, finansira dežela ta dela s prispevkom 80 odstotkov, medtem ko odpade na ostalih 20 odst. na pokrajine in v nekaterih primerih tudii na občine. Z denarjem, ki je še na razpolago, bodo lahko finansirali cestna dela na dolžini 160 km, ki bodo stala 2,3 milijarde lir. Dežela bo pri tem prispevala nad 1,8 milijarde lir. Seveda so usmerili največji finančni napor za izboljšanje turističnih cest na gorska področja, kjer so takšne ceste primanjkovale. Zaradi tega so seveda porabili največ denarja v videmski in pordenonski pokrajini, kjer je pokrajina najbolj gorata. V splošnem vzeto je dežela prispevala po pokrajinah naslednje vsote: 2,3 milijarde v Vidmu, 1,2 milijarde v Pordenonu, 840 milijonov v Trstu in 810 milijonov v Gorici. Med glavnimi deli naj o-menimo cesto čez Močila (Pramol-lo), ki veže pontebsko cesto s prelazom istega imena, katerega bodo v kratkem najbrž šteli med prelaze prve kategorije. Cesta pelje namreč v Ziljsko dolino v Avstrijo. Nadalje naj omenimo cesto skozi dolino Rupa, ki je izrazita po svojih krajinskih lepotah, poleg tega pa lahko opravlja tudi važno vlogo razbremenitve pontebske ceste, cesto v Ragogni, ki jo bodo v kratkem odprli za promet in cesto skozi Arcano, ki bo povezala Videm z mestecem San Daniele. Za zaključek naj povemo, da o-menjena ”sota šestih milijard tir ni zadostna za uresničevanje vseh načrtov, ki so jih pripravile pokrajinske uprave m sicer zato, ker so se v zadnjih letih močno povečali gradbeni stroški. Zaradi tega bodo morali zakon dopolniti z novim zakonskim osnutkom in nakazati nova sredstva, čeprav so o-menjeni zakon že dvakrat dopolniti. Zato proučujejo pristojni deželni organi to vprašanje, da bi v okviru proračuna za leto 1971 ugotovili, ali ne bi bilo treba morda ponovno finansirati zakon. Koristni usposobljenosti tečaji ustanove INIASA Ob začetku novega šolskega leta, ki se prične v oktobru, je ravnateljstvo centra za poklicno usposabljanje INIASA v Trstu sklicalo sestanke s svojci tečajnikov in s predstavniki proizvodnih panog, tako da bi usmeriti mlade ljudi k takšni kvalifikaciji, ki jim bo zagotovila možnost zaposlitve. Iz predhodne ankete centra pri podjetjih oblačilne stroke in opreme ter pri tehničnih uradih je razvidno, da zelo primanjkuje specializirane delovne sile, tako da je mnogo možnosti za namestitev. Zato skuša INIASA seznaniti učence in njihove svojce s koristnostjo svojih tečajev za usposabljanje. Brezplačni tečaji za tehnične risarje, strokovnjake za opremljanje lokalov, za modelistke oblačilne stroke ki za kanfecionistke visoke mode bodo v prostorih INIASA v Ul. Ginnastica št. 49 podnevi za mladino, ki še ni zaposlena, in zvečer pa zaposlene. TVaiali bodo leto dni ali dve, v skladu s specia lizacijo, ki jo hočejo učenci doseči. Otvoritvena svečanost bo jutri, v ponedeljek ob 10. uri v »Kraški hiši* v Velikem Repnu, potem pa se bodo dela nadaljevala v dvorani gostilne »Križman* v isti vasi. Kot zanimivost naj še omenimo, da bo Študijsko srečanje o Krasu prvi mednarodni simpozij, ki se bo odvijal v eni podeželskih občin. Nanj so vabljeni vsi, ki jih snov zanima, zlasti pa še tisti, ki se s problemi Krasa srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Istočasno bo tudi otvoritev razstave o Krasu in sicer v »Kraški galeriji*. Kot smo že poročali, bo med Kraškim tednom še vrsta drugih prireditev. Tako bo v torek začelo tekmovanje v briškoti, na kar opozarjamo vse ljubitelje te igre, ki ima na Krasu mnogo privržencev. Organizatorji tekmovanja so sklenili, da bodo sprejemati prijave še danes ves dan v gostilni Križman v Repnu in v torek do 19. ure, se pravi eno uro pred začetkom tekmovanja. V sredo ob 21. uri bo nastopil na akustičnem dvorišču Kraške hiše v Repnu domači pevski zbor »Srečko Kumar* pod vodstvom Mirka Guština. To je tudi edini zbor na Tržaškem, ki je oblečen v narodne noše, tako da bo že njegova pojava — zlasti še v okolju stare kraške hiše — vzbudila mnogo pozornosti. Ta dan bo tudi tekmovanje predic na kolovratih, pletilj, natakarjev, tekmovanje v rezanju pršuta »na meter*, v odpiranju steklenic itd. Na Colu in v Repnu bo v četrtek dekliščina oziroma fantovska, potem p« se bosta bodoča nevesta in ženin skupaj s svojimi prijateljicami in prijatelji sešli na Trgu v Repnu, kjer bodo člani orkestra »Kras* poskrbeti, da bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji plesa. Zagotavljajo namreč, da polk in valčkov ne bo zmanjkalo, čeprav bo tudi kakšen tango vmes. Petek bo namenjen počitku in pripravam za ohcet, seveda pa bodo tudi ta dan odprte osmice. Na-sieAijega dne pa bo že uvod v samo ohoet, saj bodo zvečer voziti balo s Cola v Repen, fantje bodo prepevati podoknice, na skednju bo ples, poleg tega pa tudi na trgu v Repnu, kjer bodo «Kraševci» spet pokazali svoje sposobnosti. No, in tako smo prišli do nedelje oziroma do kraške ohceti. Nevesta bo na Colu, ženin v Repnu in od tod bo krenila svatovska povorka na Col, odkoder se bodo svatje podali k repentabrski cerkvi, kjer bo ob 10. uri poroka. Tu se bodo zbrale tudi vse narodne noše in po poročnem obredu bodo odšli ohce-tarji z vsemi narodnimi nošami v Furlanovo restavracijo, kjer bo zakuska po starem običaju. Okoli 11.30 pa bo svatovska povorka odšla v Repen, kjer se bo ceremonija končala s slavnostnim kosilom. Popoldne bo še nastop folklorne skupine iz Rezije, kraški teden in kraško ohcet pa bo zaključil velik ples na trgu v Repnu, na katerem bodo igrali «Veseli planšarji*. Bogat in pester program torej, ki bo v repentabrsko občino nedvomno privabil ne samo mnogo Tržačanov in okoličanov, ampak tudi ljudi z onstran meje, saj je Kraški teden tudi njihov teden. Občni zbor «Odbora za pomoč razlaščencem Predsedstvo združenja »Odbor za pomoč razlaščencem* sporoča, da bo redni letni občni zbor 11.9.1970 v kinodvorani v Dolini ob prvem sklicanju ob 20.30, drugem ob 21. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva in nadzornega odbora: 2. Diskusija; 3. Razrešoica in volitve novih organov: 4. Razprava o popravilu škode zaradi krivičnega razlaščevanja v preteklosti in zadevni sklepi za nove akcije: 5. Razno Predsedstvo: Dolina, 4. septembra 1970 Opomba Na občni zbor vabimo člane In tudi tiste razlaščence, ki nameravajo pristopiti k akcijam za popravilo škode v zvezi s krivičnim razlaščevanjem v preteklosti. Umrl je Benedikt Kralj V četrtek pozno zvečer je v tržaški bolnišnici dotrpel Benedikt Kralj iz Trebč štev. 84. Zahrbtna bolezen, pred katero je znanost še vedno brezuspešna, mu pe onemogočila, da bi čez deset dni slavil svoj 67. rojstni dan. Pokojni Dik je bil delavec. V mladih letih je bil zaposlen v tržaški ladjedelnici, kasneje pa se je ukvarjal z zidarstvom. Leta 1943, so ga nacisti aretirati ter odpeljati na prisilno delo v Nemčijo. Domov se je vrnil poleti 1945. Kmalu po svoji vrnitvi se je pridružil delavskim organizacijam. Dokler mu je zdravje dopuščalo je mnogo svojega prostega časa prostovoljno žrtvoval za Ljudski dom v Trebčah. Pomagal je tudi v pripravah na kulturne in druge prireditve v svoji vasi. Marljivo je • širil delavske časopise v vasi, za kar je bil preteklo leto nagrajen z zlato medaljo. Zaradi svoje pretiš nos ti delavski stvari, poštenja in požrtvovalnosti, je bil med vaščani in povsod, kjer so ga poznali, visoko cenjen. Ohraniti ga bomo v lepem spominu. Žalujoči ženi Valeriji, hčerki Jolandi in vsem sorodnikom globoko sožalje. M. K. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniniiiiiiiH nmiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHCTfiiiiiiiiiii V TINJAH NA KOROŠKEM Seminar za pevce Zveze cerkvenih pevskih zborov Udeležilo se ga je okrog 60 pevcev s Tržaškega Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu je letos popestrila svoje delovanje z novim prijemom: za svoje pevce je priredila teden počitnic od 17.8. do 22.8., združenih s kratkimi predavanji in praktičnimi vajami. Pevci so prebili svoje koristne počitnice v Tinjah, vasici, ki lezi vzhodno od Celovca za streljaj od Drave, na njenem levem bregu, onkraj Drave, pa je prav blizu lepo Klopinsko jezero. Udeleženci tega kratkega seminarja so prebivali v Katoliškem domu prosvete; to je zelo skrbno urejen dom nad vasjo z lepim dvoriščem, lepo jedilnico in študijsko sobo, prijetnimi spalnicami in lepim razgledom na Dravo, na polja, na gričevje in na Karavanke. Počitnic na Koroškem se ie udeležilo preko 80 pevcev skoraj iz vseh krajev na Tržaškem, od Mač-kovelj do Sesljana. Polovico dneva so organizatorji namenili študira, drugo polovico pa razvedrilu. Študijski del je obsegal predavanja o vlogi glasbe oziroma petja v današnji liturgiji, o glasbeni teoriji, ritmiki in metriki, o vokalni tehniki ter praktične pevske vaje z učenjem po značaju različnih pesmi: ene renesančne, ene slovenske nabožne in dveh slovenskih umetnih. Poleg tržaških predavateljev je na seminarju govoril tudi prof. Silvo llllllllllfmillHIinilllllllllllllllllllllllllllllllimillllllinmiIHmilllllllinMIHMIIIIIMIIHiNtIHIIIMiMMIMHMMI VESTI Z ONSTRAN MEJE Objavljen spored prireditev za 100-letnico tabora v Kubedu 12. in 13. t. ra. tradicionalni ribiški praznik v Izoli - Rekorden obisk Postojnske jame Odbor za proslavo 100-letnice ku-beškega tabora je objavil podroben spored prireditev 19. in 20. septembra letos. Tako bodo 19. septembra odprli novo asfaltirano cesto Mo-stičje-Gračišče ter odkrili spominsko ploščo na obnovljenem kube-škem gradu. Istega dne bo v Kubedu tudi pogovor z domačini o pomenu kubeškega tabora pred sto leti za nadaljnji razvoj narodnostnega in socialnega gibanja v slovenski in hrvatski Istri. Na osrednji slovesnosti v nedeljo, 20. septembra ob 15. uri bodo v Kubedu nastopiti številni pevski zbori. godbe na pihala, folklorne skupine in recitatorji iz raznih krajev Primorske in iz zamejstva. Pričakujejo, da bo to ena izmed največjih povojnih kulturno-umetniških manifestacij v slovenski Istri. Prireditelji bodo nadalje izdati posebno brošuro in spominske značke, koprsko PTT podjetje pa pripravlja tudi posebni spominski žig. Kakor je znano, je pokroviteljstvo nad proslavo 100-letnice tabora v Kubedu sprejel republiški poslanec koprskega področja in predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. Turistično društvo v Izoli je pripravilo obsežen program za tradicionalni ribiški praznik, ki bo 12. in 13. septembra v Izoli. Prireditve se bodo začele v soboto dopoldne s promenadnim obhodom godbe na pitala, nato pa bo v kombinatu Delamaris sprejem za ribiče. Ob tej priložnosti bodo najboljše posadke. Za soboto popoldne in za nedeljo so predvidena številna športna in zabavna tekmovanja. Volili bodo tudi miss sireno. Oba dneva bo igralo na prostem več orkestrov, stojnice pa bodo bogato založene z ribjimi specialitetami in s pristnimi Istrskimi vini. • • • Postojnsko jamo si je do konca avgusta ogledalo 540 tisoč turistov, od tega 423 tisoč tujih. Obisk je bil za 14 tisoč obiskovalcev večji kot lani v enakem razdobju. Mihelič, ki je doma na Koroškem. Ostala polorHca dneva ie bila namenjena skupnim izletom. V torek se je dolga kolona avtomobilov vzpenjala proti Djekšam. najsevernejši slovenski vasi: tam so si pevci ob spremstvu slovenskega domačega župnika in slovenskega nadučitelja ogledali dve zanimivi cerkvi, obdani z značilnim zidom, ki ie branil cerkev in prostor okoli nje pred turškimi napadi. V sredo ie bil skupni izlet na Peco; do višine 171)0 in nekaj metrov so že prišli vsi (s sedežnico), nato pa so se začele vrste redčiti in na vrhu Pece se je proti nebu odražalo toliko postav, da si jih lahko štel na prste obeh rhk — in še je kateri ostal prost. V četrtek so pevci obiskali grob svete Eme v Krki. nato še knežji kamen na Gosposvetskem polju in samo Gospo Sveto. Petek ie bil namenjen kopanju v Klovinskem jezeru, vreme pa ie bilo hladno in deževno, tako da so se le posamezniki sprehajali ob jezeru, pokušali res dober jabolčni štrukelj in kupovali razglednice in spominčke. Kako ie bilo zvečer — po večerji — si ni težko predstavljati; številna družba razigranih pevcev, odličen jabolčnik, ki ti ga ponudi slovenski župnik iz bližnje vasi, vesel tvojega obiska, spokoina modrina noči... še malo. pa bi najbolj sentimentalni dočakali s pesmijo na dvorišču novo zarjo Ob koncu tega počitniškega seminarja je mogoče z zadovoljstvom ugotoviti, da je popolnoma uspel tako s študijske kot družabne plati. Pevci so obiskovali predavanja resno in točno in so z zanimanjem sprejemali snov. ki so io morda že poznali ali pa o niei še nikoli niso slišali govoriti; brez dvoma bodo imeli od tega nekaj koristi. Istočasno so se pevci med seboj še boli spoznali in ustvarili prijetno družbo, kar je nekakšno jamstvo za bodoče skupne nastope in dokaz zanimanja tako cerkveno kot našo prosveto. jb .Tudi j, pasem uredništvu oprojemarao prispevke za Bolo-apomonik v Cerknem NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED DURMI PRIČNITE GA V TRŽAŠKI KNJIGARNI SPREJEMANO ŽE NAROČILA za ŠOLSKE KNJIGE IMAMO VSE, KAR POTREBUJETE! Uiaika knii^atHO, Trst • Ul. sv. Frančiika 20 - tel. 61-792 9A UQPnR7AVNI < JFIFM . PORIH [MAN 30. avgusta 1070 t. VOLlmtHVm * .RUN 13. septembra IV/U pHmor&Tcinevnik NEDELJA, 6. SEPTEMRRA PONEDELJEK, 7. SEPTEMRRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za naj-mlajše: »Modra puščica*; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 V. Bartol: »Lopez* (drama); 17.15 Stephenov orkester; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Glasba iz filmov; 20.00 šport; 20.30 Iz slov. ljudske epike; 20.45 Lesjakov ansambel; 21.00 Plošče; TRST 10.00 Skladbe za godala; 10.30 Tržaške rapsodije. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 Operni zbori in baleti; 10.45 Disneyeve stvaritve; 11.00 Orkester Black; 11.15 Plošče Ariston; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.20 Ansambli lahke glasbe; 14.40 Popevke; 17.00 Prenos RL; 19.00 Prisluhnimo jim skupaj; 19.30 Melodije velikih mojstrov; 20.00 Poje Chelon; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 S ploščami v senci; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program za popoldne; 15.10 Glasbeni kontrasti; 15.30 Popoldne z Mino; 17.00 Predvčerajšnjim, včeraj in danes; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Program z Nieom Fi-denoorn; 20.25 Glasbeni variete; 21.15 Koncert nagrajenih zborov v Arezzu; 21.55 Oddaja za ženske; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.30 Program s Pinom Donaggiom; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.00 Kvartet Cetra; 14.30 Skladbe za godbe na pihala; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.20 Spored za popoldne 17.30 Glasba in šport; 18.40 Univerziada; 18.50 Glasbeni aperitiv; 20.10 Beethovnove simfonije; 21.05 Nove plošče; 21.30 Generali pripovedujejo: »Rommell*; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.10 Bachova sonata štev. 1; 14.00 Japonska folklorna glasba; 14.15 Filharmonični orkester iz Munchna; 15 30 Bagnara: »Attacco alla oo-scienza*; 16.55 Jazz; 18.00 Latinskoameriški pripovedniki; 18.45 Kulturne aktualnosti; SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.41 Orkestralna glasba za mladino; 10.05 Koncerti iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Novi ansambli domačih napevov; 15.06 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Orgle v ritmu; 16.05 Iz opernega sveta; 17.00 Radijska igra; 17.35 Majhni ansambli; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.20 Plesna glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 11.45 Zakonska vzgoja; 12.00 Nabožna oddaja; 12.15 Kmetijska oddaja; 13.30 Dnevnik; 15.00 Avtomobilske dirke v Monzi in šport; 18.30 Spored za najmlajše; 19.30 Dokumentarec: I viag-giatori; 19.50 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Jovine: «Le terre del Sacramen-to»; 22.10 športna nedelja; II. KANAL 18.45 Festival popevke v Pesaru; 19.00 Evropsko prvenstvo v plavanju; 21.00 Dnevnik: 21.15 To je Tem Jones: 22.05 Habitat. V PROGRAMSKIH TOČKAH ZA OBČINSKO UPRAVO 0 problemih slovenske skupnosti bo poročala občinska komulta Konzulti bo predsedoval župan, sestavljali jo bodo kvalificirani zastopniki slovenskega javnega življenja - Po slovenskih zaslužnih možeh bodo poimenovali tudi goričke ulice TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tamburaški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 18.50 Orkester; 19.15 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi; 21.00 Z. Pi-ščanc: »Premagana*; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slov. so listi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Prirejena pesem; 15.30 Drobci iz folklore; 15.45 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.30 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Orkester Paramor; 10.15 Valčki in polke; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.00 Popevke; 11.30 Glasbeni sprehod; 11.45 Plošče Ri-cordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.06 Športni ponedeljek; 14.15 Ansambel lahke glasbe; 15.15 V ritmu bossanove; 16.00 Prenos RL; 16.30 Rezervirano za mlade; 17.05 Športni pregled; 17.20 Znani pevci; 17.35 Lahka glasba; 18.40 Vaši pevci; 19.45 Operne skladbe; 20.30 Prenos RL; 23.10 Orkestri v večeru; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Glasbeni spored za mladino; 18.00 Glasbena paleta; 18.15 Nove popevke; 18.45 Glasbeno mavrica! 19.30 Luna park; 21.05 Simfonični koncert; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka O. Santurlone; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Pojo I Giganti; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Program s Pippom Baudom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 16.00 Program za popoldne; 17.35 Otvoritev razstave v Milanu; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Orkester; 22.10 Kvizi; 22.43 Radijska priredba; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Na sporedu je Stravinski; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Boccherini, Giuliani, Dallapiccola; 14.30 Simfonična glasba; 15.30 Operna glasba; 16.10; Schubertov Trio, opus 100; 17.10 Prokofjev, Kvartet št. 1; 17.40 Jazz; 18.46 Homnegger in Gersh-wdn; 19.15 Hansen: »H signor Canrvt ha Tonore di»; 20.40 Glasbeni spored; 21.30 Melodrama. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 7.40 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Popevke; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz domače koncertantne literature; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Koncert pihalnih orkestrov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Operetne melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Melodije iz mušica lov; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Fantje treh dolin; 21.00 Giuseppe Verdi: Don Carlos — I. del; 22.35 Glasba za prijetno razpoloženje; 23,15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Plesna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Anketa o poklicu; učitelj; 13.30 Dnevnik; 18.15 Spored za mladino; 18.45 Podobe iz sveta; 19.45 Šport in ital. kronike! 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; II ragazzo dai capelli verdi; II. KANAL 19.00 Evropsko prvenstvo v plavanju, prenos iz Barcelone; 21.00 Dnevnik; 21.15 Amelio: La fine del gioco; 22.15 Beethovnove skladbe ob 2. stoletnici rojstva. JU«. TELEVIZIJA OD 6. DO 12. SEPTEMBRA 1970 NEDELJA, 6. septembra 21.00, 23.50 Poročila; 10.35 Po ilomače z ansamblom Maksa Kumra; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 McPheetersovo popotovanje; 12.40 TV kažipot; 13.00 Baletna predstava; 14.00 Skrivnosti morja; 14.30 Avtomobilske dirke — državno prvenstvo; 16.20 Neukročena meja — amer. film; 17.35 Barcelona: Evr. prvenstvo v plavanju; 20.35 Risanka; 21.35 Ljubezen po kmečko — humor, oddaja; 22.20 Godala v ritmu; 22.40 Športni pre gled; 23.10 Ambasadorji kulture v ictKflh PONEDELJEK, 7. septembra 21.00, 00.20 Poročila; 10.35 TV v soli; 11.30 Angleščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli — ponovitev; 17.10 Francoščina; 18.15 Obzornik; 18.30 Barcelona; Evr. prvenstvo v plavanju; 20.05 Maksimeter - zabavno-glasb, oddaja; 21.40 Hipohonder - drama; 23.20 Stop - dokumentarna oddaja. TOREK, 8. septembru 21.00, 23.40 Poročila: 10.35 TV v šob; 11.40 Ruščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli — ponovitev; 16.55 TV vrtec; 17.15 Obzornik; 17.30 Barcelona: Evropsko prvenstvo v pkivanju; 20.10 Kratek film; 20.30 Prvi koraki: Vladimir Samec; 21.35 Mednarodni festival športnih in turističnih filmov; 23.10 Veliki orkestri. SREDA, 9. septembra 21.00, 23.40 Poročila; 10 35 TV v šoli; 12.00 Osnove splošne izobraz- be; 18.25 Obzornik; 18.30 Barcelona; Evropsko prvenstvo v plavanju; 20.00 Kratek film; 20.25 O-brežje — oddaja za ital. narod nostno skupino; 21.25 Nogomet Fe yenoard;Estudiantes; 23.10 Monty Sunshine Band. ČETRTEK, 10. septembra 21.00, 00.05 Poročila; 10.35 TV v šoli; 12.00 Francoščina; 16.40 Nemščina; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Obzornik; 18.00 Evropsko prvenstvo v plavanju; 19.20 Doktor v hiši; 20.00 Barcelona: prenos waterpolo tekme; 21.45 A. J. Cronin: Primer dr. Finnaya — nadaljevanka; 22.35 Kulturne diagonale; 23.15 Popevke iz Erfurta. PETEK, 11. septembra 21.40, 24.00 Poročila; 10.30 TV v šoli: 12.00 Angleščina; 15.30 TV v šoli — ponovitev; 17.25 McPheetersovo popotovanje; 18.15 Obzor-tuk; 18.30 Evropsko prvenstvo v plavanju in prenos waterpolo tekme; 22.15 39 stopnic — angleški film; 23.50 Malo jaz, malo ti — TV kviz. SOBOTA, 12. septembra 21.00, 00.30 Poročila; 10.35 TV v šoli; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 12.30 Oddaja za prosvetne delavce; 16.00 Državno atletsko prvenstvo; 19.00 Evropsko prvenstvo v plavanju; 20.20 S kamero po svetu: Nepal; 21.35 Finalna waterpolo tekma na EP v Barceloni; 22.50 Skrivnosti morja; 23.15 Močnejše od življenja — ser. film; 00.10 TV kažipot. Nekaj dni pred prvo sejo goričkega občinskega sveta so se na zadnji sestanek zbrale delegacije levosredinskih strank, ki sestavljajo večino v gorički občini (KD, RSV, PSI, SDZ in PRI), da bi dokončno odobrile programski dodatni dokument o problemih slovenske manjšine. Sestam posebnega dokumenta je zahtevala Socialistična stranka, ker so pristaši te stranke smatrali, da je treba vnesti v program vrsto tehtnih točk o slovenski manjšini, čeprav je bilo mnogo povedanega že v resoluciji, ki jo je občinski svet odobril decembra lani. V okviru goričke občine bodo ustanovili konzulto za reševanje slovenskih problemov. Konzulta bo dajala nasvete in predloge občinski upravi v zvezi z iniciativami, ki zanimajo socialne in kulturne interese slovenske skupnosti. Konzulto je treba smatrati kot člen verige demokratizacije javnega življenja, ki se bo pokazalo v tesnejših stikih med upravo in prebivalstvom, komulta bo sestavljena iz predstavnikov socialnih in kulturnih u-stanov slovenske skupnosti, dopolnjevali jo bodo kvalificirani občinski predstavniki. Predsedoval ji bo župan. Župan bo imenoval člane komulte potem, ko bo o tem prosil za mnenje ustanove, ki delujejo med slovensko skupnostjo. Število članov konzulte bo določil občinski odbor. Zagotovljena je večina članom slovenske narodnosti. To je najvažnejša točka programa, ki se tiče problemov slovenske manjšine. V ostalem so v podpisanem protokolu še točke o slovenskih napisih v krajih, kjer bivajo Slovenci, postavitev potrebnih slovenskih kažipotov na obmejnih blokih, poimenovanje ulic tudi po u-glednih slovenskih možeh, gradnji slovenskega šolskega poslopja v Liliči Čampi. S lem v zvezi bo občina poskrbela za državno ali deželno pomoč, v nasprotnem slučaju bo morala zanj poskrbeti sama. Posebno pozornost bodo posvetili obrambi slovenskega kmeta, ko se mesto širi v periferji. Poskrbeli bodo za rešitev nerešenih problemov v slovenskih vaseh. Posredovali bodo pri prefekturi, da bi razna javna obvestila bila tiskana tudi v slovenskem jeziku. To so v glavnem točke, ki so vsebovane v dodatnem protokolu k programu strank leve sredine za goričko občino. Vzdušje na gorički občini in znotraj političnih strank je tako, da bo mogoče v prihodnjem petletju precej teh napovedanih stvari uresničiti. Komulta, v kateri bodo zastopani najbolj kvalificirani zastopniki političnega, kulturnega in pripomogla k dejanski rešitvi naših problemov, o katerih ,.i hotel nihče ničesar slišati dolga desetletja. Zaslugo za en ali drug korak lahko pripišemo danes eni, jutri drugi politični skupini, enkrat večini, drugič opoziciji. Mnenja smo, da ne gre na tem področju za tekanje za prvenstvi politično - strankarske narave. Mnenja smo, da moramo na tem področju vsi zavihati rokave in složno delovati za rešitev številnih naših problemov, za dejansko enakopravnost slovenske nacionalne skupnosti v Gorici. To je tudi naloga vseh naših izvoljenih predstavnikov, to je naloga vseh, ki se kakorkoli udejstvujejo v javnosti. Moment je danes za nas ugoden. GORIŠKI DNEVNIK V PETEK JE BILA SEJA OBČINSKEGA SVETA 6. septembra Mreža nove javne razsvetljave objema celotno sovodenjsko občino Na področju občine je nameščenih 187 svetilk - Imenovana nadzorna komisija nad delovanjem občinske knjiinite - Odobrene podpore za prevoz šolskih otrok in za nakup knjig V sovodenjiski občini so v zadnjih mesecih namestili 187 žarnic za javno razsvetljavo na celotnem področju otočane. Za to je občinska uprava pomočila skoro šest milijonov in pol lir In menimo, da morajo sedaj biti prebivalci vseh zaselkov sovodenjske občine zadovoljni, saj je občinska uprava, po prvotnem načrtu, namestila še vrsto svetilk v krajah, ki so bili prvotno opuščeni. Teh dodatnih svetilk je kar 31. Za šestnajst Je bil sklep sprejet že na neki prejšnji občinski seji, za nadaljnjih petnajst pa so svetovalci izrekli svoj «dia» na petkovi seji Občinskega sveta. Za teh dodaitnih petnajst žarndc bo Občina porabila 526.000 Mr. Na petkovi seji občinskega sveta (manjkala sita le dva svetovalca, eden od njiju je v bolnišnici), so razpravljali o vrsti upravnih zadev. Občina je, v smislu dotočil deželnega zakona štev. 19 iz leta 1965, sprejela stroške za prevoz otrok v otroški vrtec in dijakov nižje gimnazije za šolsko leto 1970—71. Teh stroškov bo za 876.000 lir. Poleg tega bodo dijakom, ki obiskujejo nižjo gimnazijo izplačali, na podlagi istega zakona, 1.140.000 Idr kot VEČ CESTNIH NESREČ V GORICI Znanega goričkega fotografa Altrana podrl na Korzu policijski avtomobil Pri cestni nesreči na Majnici popolnoma izločen iz prometa fiat 500 - Cestna nesreča na Korzu pred spominskim parkom ne nesreče, v katero sta bila zapletena znani goriški fotoreporter Arduino Altran in policijski avto giulia, ki služi oddelku za takojšnjo intervencijo. Policijski avto je podrl Altrana, ko je ta prečkal cesto. Šel je iz svoje trgovine na Korzu Italija, svoj avto pa je imel parkiran onkraj ceste. Altran je precej poškodovan in se nahaja v goriški bolnišnici. Ozdravel bo v 40 dneh. Ima rane na glavi, na levi nogi in na levem kolenu, praske po raznih delih telesa. V isti nesreči se je poškodoval tudi agent policije Giovanni Giustinia-ni, star 49 let, bivajoč v Ulici Cor-sica, ki je bil ob času nesreče v avtomobilu. Ima rane na levi roki, ker se je v nesreči razbilo steklo avtomobila. V petek zvečer je na Korzu Italija pril spominskem parku 23-leini Giorgio Valvassoni iz Ulice Tomani 38 podrl s svojim volksvvagnom 58-letnega Francesca Selvo, bivajočega v Ulici San Michele 259. Selva je prišel po Ulici Rossini z mopedom, nameraval je na Korzo. Na Majnici je v petek zvečer prišlo do cestne nesreče, v kateri k socialno ' gospodarskega življenja. sreči ni bilo ranjenih. Proti Gorici Na Korzu Italija je prišlo do cest-1 cijo GO 34671, last podjetja Sco SULlLU.no yUSlXJUUI SILCyU, i mtvi 111 ibhjvu«., * »vrv- '-*vr* »v.* slovenske skupnosti, bo brez dvoma | je vozil furgon fiat 850 z registra- niaiiiiiiiMiiiiiiiHiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMHifiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHnHiimiiiiimi IZLET V PRIREDBI P. D. Gabrci so obiskali Prešernovo rojstno hišo Bili so tudi v Bohinju in na Bledu ■ Nad 50 domačinov je bilo zelo zadovoljnih s pobudo domačega društva V Gabrjah je prosvetno društvo I ke. Za župana je bil potrjen kr-«Skala» zelo aktivno. Poleg redne-1 ščanski demokrat dr. Luigi Mariz-ga prosvetnega delovanja v zimskem času prirejajo vsako leto poletno praznovanje, ki privablja zelo veliko ljudi. Za zaključek sezone pa prirejajo za vaščane izlet v take kraje, kamor bi marsikdo ne šel, če ne bil imel take priložnosti. Lani so bili na Koroškem, letos pa so si izbrali za cilj svojega izleta Gorenjsko. Že mislijo na prihodnje leto, in ker go lani šli na sever, letos pa na vzhod, bodo v prihodnje najbrž krenili kam na jug- Več kot petdeset ljudi je vstopilo v veliki avtobus v zgodnjih nedeljskih urah. Na bloku so bile obmejne formalnosti kmalu opravljene, in avtobus je zdrvel po Vipavski dolini proti Ljubljani. Škoda, da je vse jutro deževalo. Pred poldnem so si ogledali slap Savice pri Bohinjskem jezeru, občudovali so to jezero med visokimi gorami, nato so se vrnili na Bled, kjer so imeli v hotelu Lovec naročeno kosilo. Gabrci so se nato povzpeli na blejski grad, s katerega so imeli zelo lep razgled. Marsikomu bo o-bisk na tem gradu ostal v trajnem spominu. Še pbstanek na Bledu pri jezeru, nato pa so šli v Vrbo, kjer so obiskali rojstno hišo našega pesnika Prešerna. Pred tem slovenskim kulturnim spomenikom so se Gabrci tudi fotografirali. Za povratek domov So si izbrali drugo pot. Hoteli so videti še nekaj. Zaradi tega so obrnili avtobus proti severu, šli na Jesenice, skozi Planico in Rateče, vrnili so se v Italijo pri Beli Peči in nato po Kanalski dolini in Furlaniji prispeli domov v Gorico. Izlet je zelo lepo uspel, vodil ga je društveni predsednik Vid Primožič, ki je že prej poskrbel, da je vse teklo kot namazano. Prosvetnemu društvu »Skala* so Gabrci zelo hvaležni in si želijo, kot smo že omenili, še kak podoben izlet. za. Za podžupana je bil izvoljen socialist Gianni Di Bert, ostalih šest odbornikov pripada krščansko-demokratski stranki. Odbor sestavljajo tako svetovalci KD in PSI. Socialdemokratski zastopnik je o-stal izven večine. V Krminu pa bo prva seja občinskega sveta jutri zvečer ob 21. uri. Krščanski demokrati bodo dobili župana in dva odbornika, socialisti podžupana in enega odbornika, socialdemokrati pa dva odbornika. V odbor bosta prišla dva Slovenca, ker sta oba svetovalca izvoljena na listi PSU slovenske narodnosti. V Villessah bo danes ob 17. uri, v okviru tamkajšnjega socialističnega praznika, govoril član osrednjega vodstva PSI posl. Loris Fortuna. V zvezi z odborom KD - PSI v Gradiški so socialdemokrati protestirali in grozijo z morebitno krizo v ostalih odborih organske leve sredine na Goriškem, ki so jih že umestili. V zvezi s tem bodo imeli še v tem tednu sestanek svojega pokrajinskega vodilnega organa. lairis iz šlovrenca. Šofiral je Fer-ruccio Carlig. Za njim je vozil fiat 500 z registracijo GO 55511, ki ga je šofiral 28-letni Oran to Fabbrone iz Ulice Baiamonti 2. Šofer avtomobila je pri gostilni Puia zabrem-zal in zdrvel s ceste na desno stran, potem ko je podri obcestno tablo. Avto je karamboliral, in je popolnoma neuporaben, šofer pa nima niti praske. Na samem kraju so vzroke nesreče ugotavljali karabinjerji. Šolske vesti Na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem se bo vpisovanje vršilo od 21. do 26. septembra od 9. do 12. ure. Na nižji srednji šoli v Gorici in na višjih srednjih šolah v Gorici nadaljujejo z vpisom do 25. septembra. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Ramdaccto, obvešča vse prizadete, da bo 15. septembra jesenski izpit iz latinščine. K izpitu se lahko prijavijo vsi dijaki, ki so z uspehom opra vili nižji tečajni izpit letos ali v prejšnjih letih, tudi če niso med letom obiskovali latinskega pouka, ali so se že predstavili k izpitu iz latinščine v poletnem roku, pa ga niso izdelali. Slovenski dijaški dom v Gorici obvešča starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke kot redne ali zunanje gojence v Dijaški dom v šolskem letu 1970-71, da morajo vložiti prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri upravi doma. Proš nje sprejema uprava neprekinjeno do zasedbe vseh razpoložljivih prostorov. Podrobnejša pojasnila daje uprava Doma, Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Šola Glasbene matice v Gorici prične s poukom 14. septembra. Vpisovanje se vrši na sedežu Glasbene matice do 12. septembra od 10. do 12. ure. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Sovodnjah bo v četrtek 10. septembra od 17. do 19. ure v prostorih osnovne šole. Priporočamo vsem dosedanjim gojencem, naj se ponovno vpišejo in privabijo še druge mladeniče, ki imajo veselje do glasbe. Uspešna služba policije na naših plažah Konec avgusta se je zaključila dvomesečna varnostna služba v kopališčih, ki jo opravljajo posebni oddelki agentov javne varnosti. Tako službo so uvedli že pred leti in policijske skupine pošiljajo zlasti v tista kopališča, kjer ni varnostnega osebja. So to skupine sestavljene običajno iz dveh agentov, imajo posebno kopalno obleko po kateri je razvidno, da so to policisti v službi, njih naloga je pač skrbeti tako za varnost v kopališču kot tudi za pomoč v pri- V Gradiški imajo novega župana V Gradiški so v petek zvečer Izvolili župana in občinske odborni- FROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ* V STEVERJANU vabi danes ln Jntei prt gostilni »DVOR* v Števerjanu na PRAZNIK !!Hli!iilliiii!llliii:llilil:!liHHil!IHIIll|!|tii:ni!!iSlimfiH«ll!!i!!IHfi!l!im!;ii!il!«|i::m::imi GROZDJA S PICSNO ZABAVO NA PROSTIM Igrajo ansambli ((GALEB # Is Nove Gorice ln «BRISKI SLAVČEK« Iz Stevenjam. Začetek plteea vsak večer ob 20. umi. Jutri bo tudi običajna trgatev ln izvolitev najlepše mladenke. povračilne stroške ra ma/kiup šol-sikfllh knjig. Običajno krije deželna uprava 90 odstotkov te vsote. Ostalo mora primakniti občina. Na podlagi drugega deželnega zakona so dobili prispevek 280.000 Mr, ki so ga porazdelili med 30 najbolj potrebnih občanov. S področja javne pomoči so sprejeli v svoje breme tudi povečane stroške za zavetišče dveh mladoletnikov iz občdrne, ki živijo *v nekaterih zavodih. Občinska knjižnica je pričela s svojim delovanjem in kljub počitnicam kažejo vaščani precejšnje zanimanje zanjo. Na petkovi seji občinskega sveta so sprejeM vrsto sklepov, ki se tičejo knjižnice. Odprita bo trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 16. do 19. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. Knjižničar je občinski u-radnlk Žigon, ki bo dobival za to svoj« izredno delo nagrado. Na isti seji so tudi odobrili pravilnik o delovanju knjižnice, ki vsebuje 35 točk, Istočasno so izvodili tudi nadzorno toomisdjo nad delovanjem občinske knjižnice, ki Jo bodo sestavljali župan Jožef Ceščut, Viirgilj Zotti s Peči, Zdravko Petejan iz Sovodenj, Franjo Rojec iz Sovodenj, Vid Primožič iz Gabrfij, Miro Kuzmin iz Sovodenj in Marjan Černič z Vrha. Komisija ob imela dvoletni mandat. Pregledniki računov občinske u-prave bodo tudi letos, tako kot lani, občinski svetovalci Vilko Fajt, Salomon Tomšič in Remo Devetak. Na dnevnem redu občinske seje Je bila še sprememba nekaterih točk proračuna. Nato so svetovalci odobrili nekatere nujne sklepe, ki spadajo v pristojnost sveta, sprejel pa jih je ožji odbor zaradi njih nujnosti v počitniškem času. Za prepleskanje vrtcev v Sovodnjah in Rupi so porabili 745.000 Mr, podjetju Calcisonzo iz Zagraja so izplačali 8.800.000 Mr kot predujem za ceste, ki jih ureja v občini, sprejeli so tudi sklep o najetju posojila 1.741.000 Mr kot dodatni strošek ra izgradnjo vodovoda na Vrh. Ta vodovod so zgradili že pred več leti, takrat so se cene zvišale, gradbeno podjetje je zahtevalo višje cene, novi računi so romali v Rim in se po precej letih vrnili. Vodovod že deluje več let, občina pa bo sedaj morala, povsem upravičeno, plačati večje stroške ra njegovo Izgradnjo. iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiminiuiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiHiiiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiiittMitiiiiiiitiiiiiiniitiiiimi GORIŠKI PLANINCI SO ZELO AKTIVNI Uspelo izletniško delovanje SPD v preteklem avgustu Za veliki šmaren je bil družinski izlet v Logarsko dolino - Vrsta visokogorskih vzponov meru nevarnosti posameznikov v vodi. Tudi letos so na Goriškem posebni oddelki opravljali to službo od L julija do 31. avgusta. Službo so opravljali v kopališčih »Costa azzurra* v Gradežu ter v kopališčih »Panzano* in «Marina Juha* v Tržiču. V dveh mesecih je prišlo le do ene nesreče, in sicer 15. julija v kopališču »Costa az-zurra* v Gradežu, kjer sta policista rešila iz valov neprevidnega kopalca, ki je v vodi izgubil zavest. Moža so nato peljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju nekaj dni. Prosvetno društvo «JEZERO» v Doberdobu priredi v nedeljo, 13. septembra ob 15.30 v Prosvetni dvorani v Doberdobu KONCERT KOMORNEGA ZBORA IŽ CELJA Ta odlični slovenski zbor smo že večkrat slišali na Goriškem in je med najboljšimi v Sloveniji. Vljudno vabljeni ! Slovensko planinsko društvo v Gorici je zelo aktivno. O njegovem delovanju v tem poletju smo že poročali, danes hočemo tu navesti vrsto izletov in vzponov, ki jih je društvo priredilo v preteklem avgustu, ko je bilo delovanje društva na višku. V tem mesecu so člani goričkega slovenskega planinskega društva napravili pet vzponov in zelo uspel dvodnevni d nižinski izlet. 1. in 2. avgusta se je skupina goričkih planincev povzpela na goro Semio (2.190 m) v Karniji. Dru ga skupina pa se je 2. avgusta povzpela skozi znano okno na Vrh Prisojnika (2.547 m). Povzpeli so se z Vršiča po jeseniški poti. 8. avgusta je bil na vrsti vzpon z Vršiča na Mojstrovko (2.332 m). Za Veliki Šmaren je SPDT priredilo že tradicionalni dvodnevni avtobusni družinski izlet. Tokrat so si izbrali Logarsko dolino. Izletniki so izkoristili poletne počitniške dneve, ogledali so si lepo gostišče «Sestre Logar*, slap Rinka in druge zanimivosti v tem kraju. Udeleženci so bili zelo zadovoljni z izletom in tudi z lepo in prijazno postrežbo, ki so je bili deležni v teh krajih. Iste dni, 15. in 16. avgusta, pa se je skupina visokogorcev povzpela na Okrešelj v Frischaufov bom, drugii dan so se povzpeli na Kamniško sedlo (1.884 m) ter obiskali Kamniško kočo. Šli so naprej, povzpeli so se na Brano (2.253 m), na povratku so si ogledali izvir Savinje in slap Rinke. Imeli so zelo lepo vreme in prelep razgled na Grintavce, Kočno, Skuto. Uspeli mesec izletov so zaključili 29. in 30. avgusta, ko so priredili vzpon Trenta - Tržaška koča na Doliču (2.120 m), drugi dan pa so šli čez Hribarice (2.357 m), nato so se vrnili po Prehodavcih in Zadnjico v Trento. Društvo slovenskih goričkih planincev je, kot smo videli, zelo aktivno. Svojega dela pa seveda niso letos zaključili. 12. in 13. septembra je v Sloveniji »Dan planincev*. Ob tej priliki bodo priredili vzpon z Vršiča po transverzalni poti do Zavetišča pod špičko (2.050 m), naslednji dan pa vzpon na vrh Jalovca (2.643 m). Podrobnejše informacije dobite na sedežu SPD, Ul. Malta 2/1, v uradnih urah. Praznik «DeIa» v Dolu V Dolu bo danes in jutri praznik komunističnega Usta »Delo* v priredbi domače sekcije komunistične partije. Na sporedu imajo priložnostni govor, nastop kulturne skupine ter ples. Jutri zvečer bodo izvolili lepotico večera. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo slavilo letos in v prihodnjem letu 25-letnico obnovitve društva ln obenem tudi 60-letmioo svoje ustanovitve. Slov. planinsko društvo nar P noša zaradi tega vse člane ter prijatelje, da dajo začasno na razpolago gradivo, ki ga hranijo in ki bd lahko služilo za izdajo jubilejne brošure (članske izkaznice, slike, vabila za razne planinske prireditve, Itd.). Posebno bo dobrodošel material Izpred prve svetovne vojne in Iz časa pred nasilnim razpustom društva. Vse gradivo naj se izroči na sedežu SPD, Ul. Malta 2 v Gorici. VERDI 15.15: «L’ultlmo tramom« sulla terra dei McMasters*, Pallanoe, N. Kwan. Barvni tllto. CORSO 15.00: «Goodhye M*’ Chips«, P. O’ Toole in P. Clark, kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 15.15: «L’rncredl-bile affare Hokknetko,), T. Cur-teinay in R. Snedder; angleški flilm v barvah. VITTORIA 15.00; «Quel giomo non c’era», I. Staccioli in A. M1-serocchi; italijanski film v ba,r' vah. CENTRALE 15.15: «Tarzan nel- la valle deli’oro», M. Henri in N. Kovack; ameriški Panavi-gion Tržič AZZURRO 15.00: «Sartama neU» valle degU avvoltol«, W. Berg«* ln W. Preston; barvni film- EXCELSIOR 14.00: «L’ul Valentinčič in prodajalka M ,g. Skok, trgovec Mauro Skok in _r. ščičarka Maria Bernardi, P01*?,), ščak Giorgio Macuz in ca Mariarosa Leghissa, Bori® vadlav in Tiziana Drufovka. Poroke: akademik Dario ^allLj-in akademka Franca de Nardo, Pjri. častnik Romualdo Serrago ’n.. j,y čarka Nerina Feresin, tehnik ' cio Cargnel in bolničarka M®r8 ^ rita Macuz, trgovec Dario De uradnica Ivanka Kogoj, or?^s Giovanni Carcasio in bd^^d-Florentina Bernardis, bančni nik Pietro Loviscek in prodaj®1 Romana Mucic. Trgovina čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Maržo ® Palača INPS Via IX Agosto 1 Velika Izbira čevljev in torbic po konkurenčnih cenah! PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIAN A GORICA — DL Unca cTAoita 18U — rel 28-45 - uOKlCA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BVAO* RAZGOVOR Z RAVNATELJEM ŠOLE GM DR. GOJMIROM DEMŠARJEM Glasbena matica pred novo sezono Razveseljiv dotok novih gojencev ■ Važnost študija orkestralnih inštrumentov - Pomen mladinskega petja • Okvirni koncertni program za prvi del sezone - Roleča rana iinansiran/a šole Tržaška Glasbena matica vstopa v 26. leto svojega povojnega valovanja. Odveč bd balo govoriti o njenem pomenu in o njeni nenadomestljivi vlogd pri vzgajanju glasbenega naraščaja med sloven-s™ narodno skupnostjo v zamejstvu, kakor tudi o vlogi, ki jo kna Prt splošni glasbeni vzgojd slovenskega življa. To so splošno znam j? Priznam dejstva, M delajo čast naši osrednji glasbeni ustanovi. Ker pa smo v teh dneh prav v obdobju vpisovanja novih (in sta-rth) gojencev v zavod, smo ravnatelja glasbene šole GM dr. Goj-rthra Demšarja naprosili za razgovor o tem, kako poteka vpisovanj®, kakšno je zanimanje med slovenskimi starši za glasbeno rtsgojo obrok, kafcšen je vsaj v Stavnih obrisih koncertni pro-®reim GM za nastopajoče leto, kakšen je, zopet seveda v glavnih obrisih, obračun čez lansko tabo in še o drugih vprašanjih, ta so povezana z delovanjem no-* glasbene ustanove. VPRAŠANJE: Kakšen je letošnji gojencev v glasbeno šolo in "itfte podružnice? ODGOVOR: Vpisovanje se je *ta®r šele pričelo, toda že pred tarrnalndm začetkom šolskega leta je šola dobila številne prija-ta novih gojencev. Predvidevata0, da bo dotok tudi letos vejta in prav zaibo priporočamo, da ™ zlasti gojenci, ki bodo letos Prtič prestopili prag glasbene šota pohiteli z vpisom, ker preko '»ločenega števila vpisanih ne bo taogoče, saj je učno osebje že Prt sedanjem številu gojencev Preobremenjeno ne glede na to, 'ta se udejstvuje tudi na drugih Področjih našega kulturnega in Prosvetnega delovanja. VPRAŠANJE: Kakšne predmete °°sega učni načrt, oziroma kakšne Posebne težnje se odražajo v uč-nem načrtu glede na potrebe naše-®a glasbenega življenja? ODGOVOR: Na prvem mestu ta seveda Individualni pouk posameznih inštrumentov, predvsem taavirja in nato vseh ostalih orkestralnih inštrumentov z violino ria čelu. Potrebno pozornost posvečamo tudi folklornim inštrumentom, kar je pač povezano z Udejstvovanjem mladih na ljud-skoprosvetnem področju. 2e šesto leto teče pouk solo petja, vendar opažamo, da zanj ni Prav posebnega zanimanja. Razen taga morajo gojenci sodelovati v 0l-kestralnih in harmonikarskih Srtsamblih in v mladinskih pevskih zborih, želim poudariti, da ta področje mladinskih pevskih *borov iz pedagoškega in splošnega vidika posebno zanimivo. *U smo v primerjavi s kulturno tazvitimi državami precej na sla-“®m in lahko rečem, da Je pomanjkanje otroških in mladinskih Poviških zborov ena negativnih Pbstavk našega prosvetnega delovanja. In vendar primer ustanovitve 17-čtanskega otroškega zbo-ta v Devinu kaže, da ne bi bilo Posebnih težav z ustanovitvijo takih zborov tudi v drugih vaseh tašega podeželja, kot so Križ, *tadriče, Trebče, Doddna, RoUjunec ta seveda Prosek-Kontovel, kjer ta se Je v minuli sezoni že ne-taj naredilo v tem pogledu. Matasa bo vsekakor še naprej po *v°jlh najboljših močeh skrbela za mladinske zbore v Devinu in Nabrežini, na Opčinah in v Trstu. Glede učnega načrta naj o-menim še, da morajo gojenci poleg glavnega predmeta obiskovati obvezno še stranske predmete, zlasti teorijo in solfeggio, glasbeno zgodovino, harmonijo itd. VPRAŠANJE: Omenil si pouk orkestralnih inštrumentov. Zdi se mi, da je to posebno važno poglavje glasbene vzgoje novih kadrov za orkestralne, ansamble ODGOVOR: Prav gotovo. Go- jenci, ki študirajo te inštrumente, zlasti violinisti, predstavljajo o-snavo delovanja orkestra Glasbene matice. 2al se bom ponavljal, toda ponoviti moram, da je orkester GM vsekakor najpomembnejši dejavnik pri snovanju lastnih koncertov pa tudi pri uvajanju gojencev v koncertno muziciranje. Zato z veseljem pozdravljamo vsako odločitev mladih gojencev, ko se opredelijo za ta ali oni orkestralni inštrument. VPRAŠANJE: Iz naše glasbene šole je izšlo že nekaj kvalitetnih glasbenikov, ki so z uspehom opravili izpite na državnem konservatoriju. To dejstvo je šoli gotovo v čast? ODGOVOR: Brez dvoma. V zadnji sezoni smo imeli dva diplo-manta-violiniista, ki bi dedala čast vsakemu konservatoriju, zlasti še, če pomislimo, s koliko večjim trudom mora naš gojenec kot privatist pristopiti k opravljanju državnih izpitov na državnih i-taltjanskih zavodih. Pa so vendar med najboljšimi... VPRAŠANJE: Povrniva se še nekoliko k orkestru GM. Kako je bilo z njegovim delovanjem v lanski sezoni? ODGOVOR: V lanskem šolskem letu je' orkester poleg nekaj radijskih in televizijskih snemanj pripravil tri samostojne . koncerte in tri gostovanja z dirigenti Oskarjem Kjudrom, Cipcdjem in Jankom Banom ter s solisti iz vrst samih gojencev zavoda in iz vrst umetnikov kot so Jože Fa-lout, Miloš Pahor, Dina Slama, Vojko Cesar. Visoko raven muziciranja našega orkestra so poudarili slovenski glasbeniki ob gostovanju v Slovenski filharmoniji in povsod, kjer Je orkester nastopal. VPRAŠANJE: Kaj lahko za naše čitatelje in ljubitelje koncertov poveš v zvezi s prihodnjo koncertno sezono? ODGOVOR: O tem ti lahko kaj povem samo okvirno za prvi del letošnje sezone, praktično za letošnje leto. Predviden je solistični koncert pevke Zlate Ognjanovič in flavtista Borisa Čampe ob spremljavi prof. Marjana Lipovška, nastop vokalnega okteta Gallus iz Ljubljane ter solistični koncert naših tržaških umetnikov sopranistke Orvdine Ote in pianista Aleksandra Vodopivca. Seveda imamo tudi za drugi del sezone v pripravi okvirni program z domačimi konoertantd in gosti, vendar kaj preedznejšega še ne bi mogel povedati, tudi zaradi tega, ker naši načrti po navadi ne gredo vštric s sredstvi. Lahko pa povem še to, da bo šola priredila izmenjavo nastopov z gojenci drugih glasbenih zavodov in da mm bo morda uspelo pripraviti revijo primorskih glasbenih šol, ki naj bi bila v Trstu. VPRAŠANJE: Pa nastopi vsaj v bližnjih italijanskih središčih; ste na to kdaj pomislili? ODGOVOR: Gotovo bi bilo lepo in koristno, če bi do takih gostovanj lahko prišlo, vendar so težko izvedljiva. Sodim, da Italijani že v naši deželi sami premalo vedo o naši glasbeni dejavnosti in da bi jim naši nastopi po- magali odpreti širši vpogled v naše kulturno življenje, s tem pa tudi drugačen odnos do nas. VPRAŠANJE: Prej si mimogrede omenil sredstva. Kako je pravzaprav z javnopravnim priznanjem šole in z njenim financiranjem iz državnih sredstev? O tem se že dolgo časa govori. ODGOVOR: Tudi tu se moram žal, poudarjam žad, ponavljati. Na tvoje vprašanje lahko samo odgovorim, da bi bil res že skrajni čas, da prevzamejo javne oblasti breme finansiranja našega zavoda. Dolžnost vseh odločujočih čdmiteljev je, da resno pristopijo k reševanju tega za nas življenjskega vprašanja, saj je absurd, da mo ra ustanova 25 let po osvoboditvi in potem, ko je z vso dejavnostjo in s svoji-md 230 gojenci pokazala pomen svojega obstoja in življenja, prosjačiti za podpore, ki so trenutno v najboljšem primeru le simboličnega značaja. Razgovor zapisal j. k. Mlada gojenca glasbene iole GM, ki sta se odločila za orkestralna inštrumenta trobento in klarinet nilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMmilllllllHIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllMIlinilltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V AREZZU Zbori iz vzhodnoevropskih držav so izpričali visoko izvajalsko raven Najvidnejše uvrstitve zborov iz Sofije in Moskve, iz Gdanska in Buenos Airesa - Slabša uvrstitev jugoslovanskih zborov Na 17. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Aretzzu, ki Je bilo od 26. do 30. avgusta tj., je nastopilo 33 zborov iz 17 držav: Argentine, Anglije, Avstrije, Brazilije, Bolgarije, Češkoslovaške, Finske, Franclje, Grčije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Portugalske, Sovjetske zveze, Španije, Zapadne Nemčije in seveda največ zborov iz I-taMje. Po slavnostni otvoritvi smo prvi dan poslušali ženske zbore. Med desetimi je visokemu poprečju doprinesel v prvi vrsti Komorni ženski zbor iz Sofije pod vodstvom Vasila Ar-naudova. S svojo izredno pevsko kulturo, s poglobitvijo v umetniško bistvo in z oblikovanjem, v katerem srno čutili skladnost med notranje poustvarjajočim vzgibom ln stilnimi značilnostmi skladb, barvno izenačen v svojih glasovnih skupinah in zlit v oelotd. Je zares zasluženo dosegel najvišjo oceno in prvo nagrado. Drugo mesto je zasedel univerzitetni zbor La Plata iz Buenos Airesa — s svojimi kakor v žametno obarvano enoto zlivajočimi se glasovi; njegovo MARIBORSKO KULTURNO PISMO Slovensko narodno gledališče na pragu nove sezone V repertoarju Drame kar devet domačih del na velikem, malem in mladinskem odru priprave za novo sezono v Sdo-tartskem narodnem gledališču, tajpomembnejši mariborski kul-tartii ustanovi, so v polnem teku. Obrala sta se k delu že oba an-tatabla, operni in dramski. Iz taskusnih dvoran se vse inten-*taneje slišijo glasovi pevcev, ta’°kd orkestra, ritmično plesna Vrtelja baletnih vaj ln glasni m *®P®tajoči stavki dramskih igral-na bralnih vajah. Med ljubi-taji gledališča raste vse večje ^rtrtnanje, kaj vse bo zvestim jjtatalcem nudilo mariborsko gle-j^tače v novi sezoni. Načrti so ? tu: temeljito pretehtani in po-Jčhi od odločilnih kulturnih de-"rtlikov. preden bosta Drama ln O-odprli glavno sezono s slav-•Jstnitna otvoritvenima predsta-jta"1 v oktobru, bo v predsezoni J®klo več predstav najbolj u-Italh del lz prejšnje sezone. O-jta1* je medtem v predsezoni že r®rtzoriia Kurkovo opero «Svejk» ? ljubljanskem festivalskem o-v/J v Križankah, vrstile pa se v prihodnjih dneh Se pred-Jtave Verdijevega Rigoletta, Fer-jjtaJevlh Zdrah na vasi, Smeta-2rta Prodane neveste, nato še j°°rsterjev Gorenjski slavček in jjtasinijev Seviljski brivec, kot rtaisežonska premiera pa na no-naštudirani Verdijev Truba- l*taama bo kot Mladinski oder tateorila v predsezoni Gorinško-,j mladinsko igro Rdečo kapico, Jr^m bo s ponovitvijo Drabos-vtatove igre Izgubljeni sin gosto-u ta na dolenjskem festivalu v 'tatanjevlci na Krki. ropertoarJu Opere bodo v no-sezoni 1970-71 prevladovale v Jtaii meri Italijanske opere. Ra-^ že imenovanega Verdijevega tabadurja, bo Gluckova klasična JJtana Orfej in Evridika, ki bo odprta novo sezono, Do ’”"'ljeva Lucde Lammermoor- ška, Puccinijeva Dekle zlatega za-pada in edino slovansko delo svetovno znanega češkega avtorja Bohuslava Martinuja ženitev, komponirano po znani istoimenski Gogoljevi komediji. Med predvidenimi deli sta Puccinijeva Dekle zlatega zapada ln Martinujeva komorna opera Ženitev, za Maribor noviteti dočim so ostale opere bile v raznih sezonah pred leti že uprizorjene na deskah mariborske Opere. Vendar se generacije občinstva tekom let menjajo. Zato je treba, kot Je v o pemem svetu navada, posredovati mladim rodovom tudi že nekdaj uprizorjene standardne opere, ki so za novo doraščajoče občinstvo pravzaprav nove. Žail, v predstoječem repertoarju ni nobene slovenske, niti jugoslovanske opere. Iz starega Jugoslovanskega repertoarja so bile na mariborskem odru skoraj vse za obstoječi operni ansambel Izvedljive domače opere, novih obljubljenih oper, za katere je mariborska Opera zelo zainteresirana, pa doslej še ni. Vsekakor Je izostanek domačega opernega dela pomanjkljiva točka v repertoarju nove sezone. Okrepljeni balet z novimi kvalitetnimi mladimi močmi bo razen dopolnilnih plesnih nastopov v standardnih operah, poživil repertoar s celovečernim baletom Herolda Trmoglavka, z osvežitvijo in pomno&tvijo ansambla pa bo lahko Izpolnil občutno vrzel baletnih predstav z razširjeno dejavnostjo po vsej štajerski pokrajini. Drama je glede domačih del v boljšem položaju. Z mislijo, da podobo resničnega slovenskega gledališča ustvarjajo predvsem slovenska dela Je dramaturško vodstvo uvrstilo za predstoječo sezono kar devet klasičnih in sodobnih izvirnih ded, med njimi Stili krstne izvedbe. Domača da- la so porazdeljena po tri na Veliki oder, tri na Mali oder in tri na Mladi oder. Na Velikem odru, na katerem je načrtovanih sedem del, ln sicer BUchnerjeva Danto-nova smrt, Evripidejeva Bakhant-kame, Goldonijev Gospod Todoro Brontolo ln Anouiihova Ardede a-li Marjetica, bosta uprizorjeni slovenski Izvirni deli Miloša Mikelna Stalinovi zdravniki in Evalda Flisarja Kostanjeva krona, lz stare slovenske dramske zakladnice pa komedija iz kmečkega ljudskega okolja Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. Mali oder ln Mladi oder bosta odslej naprej posvečena izključno slovenskim odrskim delom, kar je hvale vredno kulturno dejanje, ki bo mnogo pripomoglo k razvoju eksperimentalne ln mladinske slovenske dramatike. Na Malem odru bodo uprizorili Slavka Gruma Trudne zastore ln krstili noviteti Pavla Zidarja Jaz sem tl In Primoža Kozaka Direktor ; na Mladem odru, to Je v gledališču za mladino, Gorinško-vo Rdečo kapico, Trdinovega Petra ln Pavla v priredbi Janka Čara in Vandotove Kekčeve prigode v priredbi Bruna Hartmana. Kot razvldimo, repertoarna načrta Drame in Opere predvidevata v novi sezoni izredno raznolik program Izbranih kvalitetnih del, ki bodo zanesljivo pritegnila zanimanje Strokih kulturnih krogov v Sloveniji in mnogoštevilnih ljubiteljev gledališke umetnosti v Mariboru in bližnji okolici. Zaradi optimističnih predvidevanj umetniško kvalitetnih predstav se bodo priključili še novi abonenti, katerih zanimanje za ma<-riborsko gledališče Je lz leta v leto vse večje, tolikšno, da vsem abonentom, ki bi se radi vključili v stalne o^emalce gledališke umetnosti na Štajerskem niti ne bo mogoče ugoditi. Emil Frelih kleno podajanje skladb je odražalo polno svežine in zdravega zanosa. Dalje zbor iz Budimpešte, za katerega smo pričakovali boljšo oceno in vsaj tretje mesto. Le-to pa je odnesel ženski zbor S. Cecilije iz Trenta, ki je sicer na višini in ga brez dvoma lahko prištevamo med boljše italijanske zbore. Znatne dosežke Je pokazal Rainham La-diles Choir iz Gllltoghama, prav tako ženski del zbora Ensamble Vocal lz Liona. Na to tekmovanje pa nista sodila ženski del zbora iz Raven-ne ta pa Zbor 66 devojaka iz Šabca, ki je imel najslabšo oceno. Tehnično je bil nekoliko premalo pripravljen, pogrešali smo večjo homogenost v posameznih glasovnih skupinah, večjo zlitost in izenačenost v celoti. Tudi koncept in realizacija v smislu stilnih in muzikalnih zahtev pri o-beh obveznih skladbah sta zapustila nekam bled vtis. Pri tem naj pripomnimo, da ni priporočljivo peti melizme na odsekan način, kakor smo zasledili v zadnjem času tudi pri nekaterih drugih zborih v Sloveniji, ker estetsko rušijo celoto. Sicer pa bi bilo morda potrebno glede na renome, ki so si ga zbori lz Jugoslavije pridobili v svetu na raznih mednarodnih tekmovanjih, posvetiti vprašanju kvalitete tistih zborov, ki nameravajo na mednarodno tekmovanje, precej več pozornosti in kritične presoje. Arezzo Je letos ne le v tekmovanju ženskih, ampak še bolj v tekmovanju mešanih zborov, pokazal visok nivo, ki mu ne more zleipa vsakdo biti kos brez zadostne zrelosti v smislu glasovne vzgoje, v pogledu zborovske tehnike in sploh v obvladovanju pri interpretaciji v poštev prihajajočih elementov ln zahtevnosti, predvsem pa zdravih nazorov umetniškega poustvarjanja, od česar je odvisna živa notranja gibalnost, enotna dejavnost zbora in njegova izrazna moč, nazorna in prepričljiva. Na žalost smo tega nekoliko premalo bili deležni tudi pri Akademskem zboru Princip Seljo lz Sarajeva, ki je že pri Izbirnem tekmovanju med 22 zbori izpadel. V finalu 10 mešanih zborov Je bila ostra konkurenca. Slišali smo vrsto zelo dobrih zborov, tako da Je kljub ponavljanju obveznih pesmi ves čas bilo zanimivo poslušati razne variante v konceptih in ostvarjenjdh posameznih dirigentov oziroma zborov. Nepričakovano pa je bila dodeljena prva nagrada zboru Medicinske akademije iz Gdanska, ker smo z gotovostjo pričakovali, da bo to mesto zasedel čudovito enotno in zlito zveneč Zbor mladine in študentov iz Moskve, ki je tudi po svoji oblikovalni kulturi bil Izreden in-terpretator, posebno pod vodstvom — imel je namreč dva dirigenta — Andreja Kojevnikova. Sicer pa je komisija ocenila o ba zbora z 1 točko razlike, kar samo po sebi izziva dvom nad pravilnostjo oziroma umestnostjo takega načina uvrščanja zborov z enakim ali bolje s skoro enakim (uradno priznanim) u-metniškim učinkom, na dve tako diferentni mesti, na drugi strani pa dvom o možnosti tako precizne ocenitve. Toda tak je sistem ocenjevanja in uvrščanja. Zato mislim, da bi bil boljši taK način uvrščanja, ki bd omogočil zborom s podobno tesno razliko zasesti isto mesto, seveda v smislu doseženega predpisanega števila točk in dovoljene razlike. Tretje mesto si je priboril pevski zbor «Monteverdd» lz Hamburga. Omenita moramo še nekaj zelo dobrih zborov, kakor so Ensamble Vocal Iz Liona, A-kademski zbor iz Helsčnkija, Kammerchor der Volkshochscnu-le, Duelken v Zap. Nemčiji, zbor iz Budimpešte ter Colle-giium oentorum iz Bonna. Od 23 zborov, ki so se pomerili na področju ljudske glasbe oziroma priredb ljudskih pesmi, jih Je v finale prišlo enajst, med njimi tudi Zbor 66 devojaka in Akademski zbor iz Sarajeva, vendar sta ostala pod spodnjo polovico na sedmem o-zirorna osmem mestu. Ne zadostujejo le izbrane pesmi razgibanih ritmov, če niso podane pristno doživeto, z notranjo prizadetostjo ln živim ljudskim poletom, ker ne učinkujejo plastično ln ostanejo večkrat v pre-občutni izumetničenosti blede in manj prepričljive, kar smo zaznali tudi pri nekaterih drugih zborih. IzvLrno prirejeni ljudski pesmi, ki sta na tem tekmovanju zbudili pozornost, je zapel Komorni ženski zbor iz Sofije, ki je že po prej opisanih kvalitetah prejel prvo mesto. Takoj za njim pa je bil Zbor mladine in študentov lz Moskve — za dve točki razlike. Tretje mesto so dodelili pevskemu zboru lz Budimpešte. V pravem duhu ljudske sproščenosti so izzvenele pesmi iz Brazilije in Argentine, ki sta jih zapela univerzitetna zbora iz Belo Horizonte in Buenos Airesa. Najnižje kvalitetno poprečje so pokazali moški pevski zbori. Tekmovalo jih je sedem. Sodeč po splošnem nivoju, bi zbor ((Srečko Kosovel« iz Ajdovščine — kakor smo ga slišali na zadnji reviji v Kulturnem domu v Trstu — ta se je namreč prijavil a rta bil sprejet zaradi več zborov, ki so čakali že od lanskega leta — gotovo pokazai precej večje dosežke. Prve nagrade niso podelili, kar jie popolnoma v skladu s oelatino ravnijo, vendar bi po svoji zadovoljujoči homogenosti in enotno potekajočem delovanju ter prepričevalnem predirašanju zasiu'41 nekoliko boljšo oceno molki del Ensambla Vocal iz Liona, ki so mu prisodili tretje mesto, do čim je drugo, to je na tem po Ivan Silit NA XXI. DUBROVNIŠKEM FESTIVALU Pristno muziciranje svetovnih mojstrov Violinist R. Ricci in pianist M. Lipovšek - Recital tenorista Nicolaija Gedde - Talich kvartet iz Prage (Nadaljevanje na 6. strani) Taidi violinist Ruggiero Ricci in pianist Marijan Lipovšek sta na 21. dubrovniškem glasbenem j festivalu posvetila svoj večer Beethovnovim delom in sicer sta 1-rnela na sporedu trd njegove so nate: Sonato v d-duru, op. 12 št. 1, Sonato v f-diuru, op. 24 - «Fo mladno«, in Sonato v a-duru, op. 47 - «Kreufzerjevo». Violinist Ruggiero Ricci je znana umetniška osebnost že po številnih gramofonskih ploščah, na katerih je za razne založnike posnel svoje najboljše interpretacije iz klasičnega repertoarja kakor iz sodobne violinske literature. Najbolj popularen je postal seveda po izvedbah Paganinijevih del. Tudi to pot smo občudovali njegovo popolnost v tehniki, lepoto in plemenitost tona, muzikalno prefinjenost in poustvarjalno moč, zlasti je to še v znatnejši meri prišlo do izraza v delih za solo violino Paganinija in Bacha, ki jih je moral dodati na nenehne zahteve poslušalcev po zaključku koncertnega sporeda. Pri interpretaciji sonat mu je Marijan Lipovšek bdi več kot enakovreden partner; ves čas je tako rekoč ((dominiral« s svojo čisto in jasno diferencirano igro, v kateri se je odražalo močno individualno doživljanje in pristno kreiranje, ki je tako značilno za takega umetnika — čeprav je bil v stalnem skladju skupine igre z violinistom. Samo po sebi prehaja na poslušalca njegovo povezovanje širokih lokov v plastično se razpredajočo celoto — nenehno razgibano v kontrastnih vzgibih, dinamičnih niansiranjih in drugih odtenkih. Kakor med toliko drugimi podobnimi nastopi, je Lipovšek tudi v Dubrovniku ponovno potrdil, da ne uživa brez podlage slovesa komornega interpreta izredne poustvarjalne moči med jugoslovanskimi glasbenimi umetniki. Recital švedskega tenorista ruskega rodu Nicolaija Gedde nabil le zanimivost slišati pevca velike popularnosti, ki so mu jo prinesli številni posnetki na gramofonskih ploščah, ampak dogodek na redki umetniški ravni v pogledu pevske kulture. Ne samo krasen glas, ki je v vsem obsegu barvno lepo izenačen, tehnično dovršeno izoblikovan bodisi v svojem zastavljanju in usmerjanju ter izkoriščanju resonančnih mest bodisi v medsebojnem prehajanju ali spajanju obeh funkcij, pri o-bllkovanju vokalov itd. — pri čemer mu je seveda v oporo dovršena dihalna tehnika — ne torej samo te odlike, marveč je še nekaj več, kar daje temu pevcu pečat izredne osebnosti, privlačne moči, ki poslušalca oklene v njegov svet lepote, tihega toplega doživetja, strastne razburkanosti ali idiličnega razpoloženja pa zo- pet iskrene preproste misli, ki se te oprime, da pozabiš na ploskanje... da se ti zdi škoda zmotiti tišino notranjega ugodja, zgubiti trenutek žlahtnega doživetja... In kaj naj si pevec želi več kakor to, da njegova izžarevajoča umetnost tako neposredno učinkuje na poslu aica, da še po končani pesmi trepeta v njem kot lahen odmev in da si želi te muzike še in še... Tako se je dogodilo na tem večeru in šele ob koncu niza odpetih pesmi je sledilo navdušeno ploskanje, pa najsi bo to prt intimnih ali živahnih Schubertovih ali dramatično razgibanih samospevih Richarda Straussa. Na sporedu so bila namreč dela samo teh dveh skladateljev. Nicolai Gedda je res ve,lik komorni pevec, redek pevski umetnik tako visoke kulture, čustveno bogat, temperamenten, neposreden. Njegove poustvaritve so enkratne. Na klavirju ga je spremljal oziroma sodeloval zagrebški pianist Darko Lukič, ki je s tenkočutnim smislom za vživljanje v pevčevo oblikovanje oziroma s svojim individualnim deležem vidno dopri-našal k vrhunskim kreacijam. Talich kvartet iz Prage sestavljajo štirje mladi, rekli bi, neugnani glasbeni umetniki. 2e po prvih taktih so dali slutiti moč svoje klene izraznosti, ki takoj priklene poslušalca nase. Vzorna enotnost v vseh elementih skupne igre daje temu ansamblu možnost za visoke umetniške poustvaritve, kakršnih smo bili deležni pri Kvartetu v c-molu, op. 18 št. 4 Ludvika Van Beethovna, Kvartetu v f-duru, op. 69 Anto-nina Dvofaka in pri Kvartetu št. 2 s podnaslovom »Intimna pisma« Leoša Janačka. Ce primerjamo ta kvartet s tistim iz New Yorka, deluje lete bolj neposredno in z večjim emocionalnim zanosom, bolj sveže in prepriče-valneje. Imeli smo priložnost spoznati njihovo odliko za poglobitev v slogovne in vsebinske glasbene značilnosti posameznih del, M so Jim dali odgovarjajočo in-terpretacdjsiko zasnovo in realizacijo. Beethovnova glasba se je v svojem razgibanem poteku razvijala v jasnih obrisih, posebno v pollfonsko grajenem Andante scherzoso quasi AHegretto, pri čemer smo občudovali ritmično ln Lnitonančno preciznost ter spontanost kreiranja. Dvofakova glasba Je izzvenela kakor pesem hrepenenja, tihih razpoloženj in življenjske radosti — kakor daljni, topli odmev... In taiko plastično je bdi izveden Janačkov Kvartet, da bd sl skoro ne mogli zamisliti boljše interpretacije. Močna predanost glasbi teh mladih umetnikov je izrazita značilnost an- (Naaaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinrtiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia MIRA SARDOČEVA V NOVEM FILMU V Ljubljani pravkar snemajo nov televizijski barvni film v 9 nadaljevanjih z naslovom zVndnik po Ljubljani» Scenarv zanj je napisal Jože Javoršek po istoimenski knjigi, ki jo je izdal pred nekaj leti, režiser filma pa je Jože Pogačnik. G'avno žensko vlogo — Dantejevo ženo -- v filmu igra čla-ii 'ca nešega tržaškega gledališča Mira Sardočeva, glavno moško vlogo — Danteja, pa bivši član SG v Trstu Miha Ra1 oh. Seveda nastopa v filmu še cela vrsta drugih vidnih slovenskih filmskih in gledaliških umetnikov. Iz tega televizijskega filma bodo potem naredili še celovečerni kinematografski film Vsebina filma je hrepenenje po lepoti, v pol sanjskem pol resničnem svetu, po osrednji zasnovi desetih Dantejevih krogov. Vse sekvence bodo posnete v Ljubljani sami ob odkrivanju manj znanih starih lepot slovenske prestolnice in njenih sodobnih motivov. Mira Sardočeva in Miha Baloh v eni izmed sekvenc v nastajajočem filmu »Vodnik po Ljubljani« ......................lini............................. Pred izidom knjižice «Utrinki iz fašističnih ječ in koncentracijskih taborišč» Ob prvem srečanju nekdanjih političnih zapornikov, internirancev in konfintranoev iz Slovenskega primorja v Kopra (srečanje bo 27. septembra ob 10. url na Muzejskem trgu) je odbor za zgodovino pri Pripravljalnem odboru zbral nekaj u-trInkov, pričevanj ln spominov na najstrahotnejše »ločine italijanskega fašizma ln nemškega nacizma nad našdm primorskim ljudstvom. To so pričevanja preživelih, zapisana lz teiklh osebnih iztai-šenj, tu in tam podprta z dokumentarnim gradivom, slikami ln ilustracijami iz tistega časa, ko Je krvavelo naše ljudstvo skupaj s pripadniki drugih narodov, ki so se borili proti fašizmu ln nacizmu. Preganjanja, zapori, zverinska mučenja in pobijanja v zaporih ln koncentracijskih taboriščih pa ne govorijo samo o podivjanosti naclfašisana in njegovih hlapcev, marveč tudi o protifašističnem boju in enkratnih junaštvih številnih ljudi, starih in mladih, žena ln celo o-trok. Omenjena publikacija Se zdaleč ne more zajeti celotnega gradiva iz teh mučenišldh časov Primorske, kar bo mogoče storiti le v obsežnem zborndku. Njen namen Je le v mozaičnem prikazu osvetliti z nekaterimi važnejšimi, že objavljenimi ali pa zlasti še neobjavljenimi prispevki herojsko pot našega neupogljivega človeka. Uredniški odbor želi tudi, da bi bila ta publikacija obenem spodbuda za zbiranje zgodovinskega gradiva in spominov na težke vojne čase, mladini pa dokaz ogromnih žrtev za svobodo. Članke so prispevali številni sodelavci in so takole razporejeni: Vid Vremec: Dvajset let pod fašizmom; Andrej Pagon-Oga-rev: Težlka vrata koprske jetnlš-nice so se odprla; iz komisije za zgodovino pri ZZB NOV Koper Je objavljenih nekaj člankov ln sicer: Mučenje v Kopru; Mučenje v fašističnih zaporih; Natal Kolarič ln njegovi sodelavci v ječi; Istrski protlfašisti pred posebnim fašističnim sodiščem ; Fašistična policija OV-RA; Transporti v taborišče smrti. Srečko Vilhar: Iz pregnanstva v svobodo; Vid Vremec: Uprli so se fašizmu, in članek: Drugi veliki tržaški proces; Al- bert Klun: Posebne kazenske e-note; Marija Pedjhan-Polonca: V Oolottijevih krempljih; Lazze-no Ricciotd in Albin Bubnič: Tržaška rižarna — mali Auschvritz; Kristina Sever-Nadja: Celični vlak; iz brošure Mučeniška pot k svobodi — Smrtni mlini; Jože Vrabec: Iz nemške zasede v Dachau; Sedmak Jože: Dachau taborišče smrti; Jožica Frank: Grozodejstva Auschwitza; Boris Kovačič: Zverinski komisar Javne varnosti v Buchenwaldu; Musar Erna: Zenske v taborišču smrti; Lucija Skubic: Odbrali so me za pito; Urbančič Marta-Nataša: Zadnji transport lz domovine; Ludovik Mrzel: Vrnitev; Poizkusi iz knjige NUm-berški prooea. Poleg tega bo v knjižici priobčen seznam taborišč smrti, v katera so pošiljali rodoljube iz Primorske ter shema omenjenih taborišč. Knjižico, ki obsega nekaj nad 90 strani, Je založil Pripravljalni odbor za prvo srečanje političnih zapornikov, internirancev to konftoirancev v nakladd 5000 izvodov, tiska se pri CZP ((Soča« v Novi Gorici. Glavni urednik knjižice je politolog Boris Mrak, tehnični urednik in lektor pa profesor Jože A. Hočevar iz Kopra. Naj še kot zanimivost zapišem tudi to, da je na začetku publikacije priobčena dobrodošlica predsednika skupščine občine Koper Mira Kocjana to pa pozdravno pismo pisatelja Franceta Bevka. Albert Klun Prmloi^ia^inovnit Veljaven od 6. do 12. septembra 1970 @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pozorni bodite na proizvodne stroške in na stroške v zvezi z vašim poslovanjem, kajti računi, ki so vam jdfh pripravili, niso točni. Držite zvezo s poslovnimi sodelavci. V tem tednu bo prišlo do nekega razčiščen ja čustvenega značaja. Utrujeni boste. BIK (od 21. 4. do Zavedati se da vaši na-niso bili v ce-sprejeti in to bo spravilo v zagato tiste, ki so vas podprli. Sicer pa boste tudi na drugih področjih v težavah. V ljubezni pa boste imeli srečo in tudi vaša ožja družba bo srečna. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Držite se ob strani, ko bo govor o neki tvegani poslovni zadevi. Vsi vaši poskusi, da bi uravnali dosedanje napake bodo tudi tokrat propadli. Pa ne bo tako hudo. Zadovoljstva iščite v svoji družbi, morda še najbolje v najožjem krogu družine in dobrih prijateljev. Možen je hujši prehlad. RAK (od 22. 6. do 22. 7. ) Na delu, v poslih ali v službi se boste morali spoprijeti s težavami, ki jih ne bo lahko premagati. In vendar se boste dobro znašli in zadevo pripeljali do konca. Drugič bodite bolj previdni, ko prevzemate nove naloge. Zaslužek bo lep, vendar težaven. Neka oseba je ljubosumna. Zdravje krepko. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Neki poslovni tovariš ali sodela- I vec zasluži več vaše pozornosti. Ce vam bodo načrti u-speli, se boste morali zahvaliti njemu. Kljub temu ga zanemarjate. To se vam bo maščevalo. Zvezde vam napovedujejo buren teden, kar zadeva ljubezen. Bodite nekoliko bolj zmerni ali vsaj previdni. Nervozni boste. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V Službi i ali na delu se zavedajte, da niste sami. Od vas je sicer veliko odvisno, ne pa vse. Skušajte pokazati večje razumevanje do sodelavcev ali podrejenih. Ljubosumnost ni bila nikoli na mestu, še manj pa v vašem primeru, ko vam lahko zagode kaj neprijetnega. Stopite k zdravniku. skoraj značaja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč se zaganjate, da bi Prišli do bogastva. Gmotne razmere so važne, bogastvo pa ni edina rešitev. Sicer pa dokažite, kaj zmorete in to predvsem na področju dela. Skušajte se izogniti neki družbi, kajti sicer bi znalo priti do zapleta, ki bi pokvaril vaše sedanje ravnotežje. Močna nervoza. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Vse zadoščenje, kar ste sl ga želeli, se bo strnilo v velikem u-spehu, ki pa božal izključno moralnega Ce se vam preveč mudi, bi se vam znalo tudi spotakniti. Pretirani Izrazi ljubezni niso vedno resnični, in še manj iskreni. Nerazpolože-nje ne bo odvisno od vašega zdravstvenega stanja. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) V prvih dneh tedna vam bo šlo vse kot po olju, nato se bo začelo zapletati. Skušajte najti vzroke, če boste povsem iskreni, jih boste našli pri sebi. Neko staro prijateljstvo bi se znalo obnoviti, morda celo spremeniti v globoko, vročo ljubezen. Vaš strah pred nelco boleznijo je odveč. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ko gre za poslovne zadeve, ne vmešavajte vanje čustev. Tudi o-sebne zveze se ne smejo upoštevati. Prijateljstvo pride v poštev le v trenutkih, ko je treba nekomu priskočiti na pomoč. Zaradi dolgih Jezikov bo prišlo v nevarnost i-skreno, staro prijateljstvo. Nervoza in dolgočasje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi pozabljivosti ali malomarnosti boste v škripcih in težko se boste ponovno izmazali. Dobro premislite, preden sprejmete sicer zelo mikaven predlog. Zvezde so vam naklonjene, toda od neke osebe zahtevate oziroma pričakujete preveč, zato boste razočarani. Glavobol. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Možno je, da Izboljšate svoj 'položaj. Ne mislite, pa, da bo vse prišlo samo od sebe. Zavihati bo treba rokave in dokazati sposobnost. Delikatne razmere v družini ali v družbi. Potrudite se, da razmere razčistite, preden se še bolj zapletejo. Verjetno boste morali na počitek. NASTOPILI BODO PRIHODNJO NEDELJO NA KMEČKI OHCETI Rezijski fantje in dekleta in njihovi folklorni plesi Kakor pravijo stare kronike, so rezijski fantje plesali pred samim avstrijskim cesarjem - Nastop v Montecatini in izreden uspeli Po vojni so plesalci iz Rezije nastopili tudi v Milanu in drugod Narodne noše so takšne, kakršne so bile pred sto leti Danes teden, prihodnjo nedeljo popoldne bo v okviru Kraške ohceti nastopila tudi folklorna skupina iz Rezije. Ker bo to prvi njen nastop na kra-ški ohceti in tudi pred našim širšim občinstvom, bomo skušali rezijansko folklorno skupino na kratko predstaviti in sicer preko njene zgodovine in tudi preko dela njenega programa. čeprav so številni etnologi že zdavnaj razčistili vprašanje nacionalnega porekla Režij cev, se nekateri, ki nočejo priznati slovenskega izvora te skupnosti, oprijemajo teorije, ki jo je bil pred več desetletji postavil ruski jezikoslovec francoskega porekla De Courtenay, češ da Je rezijsko narečje neka arhaična slovanska govorica, ki da je vsekakor bližja ruskemu jeziku kot pa «sosednemu» slovenskemu. Da Rezijci resnično govore bolj arhaično slovensko narečje, je znano in tudi razumljivo, saj so že stoletja «konfindrani» v svoji dolini in so imeli le malo stikov z ostalimi Slovenci, slovenske šole pa niso imeli nikoli. Od danes na knjižnem trgu NAJNOVEJŠA KNJIŽICA PONATISOV IZ »PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Iz knjige nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ut 24 in na naše agente po vsem svetu Telexi: 341 22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 a Hotel LEV Ljubljana LEV VOŠNJAKOVA I TELEF 310 555 Telegram LEVHOTEI Telex 3135(1 KATEGORIJA «A> Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan clng kavama Zabavrn in artistični Drograrn ples na glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne Ir konferenčne ivorane 61 talnica Frizerski saion Menjalnica Taksi smžba Lasten parkirni prostor Pristajal išče za nelikopt* je Boksi za pse H'a dilnlca za 'itvlačlno PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE UH EM IN DE FER baccarA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprto ne leto yM i RESTAVRACIJA dm aiii4 , A L H E R B 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) žtdk 5 'M i ' 8 ,* * * r HOTKI liAll.H tel. 2 Hillš RISI \Vll\(IJ.\ KIHA " 2II82 jUSTHRA'IJA TAVERNI -KAV.AKNA I.0ZA ■ mi IHFMITSIIVRACUA SEMEDELA KOPER Raki, ribe in vse specialitete na žaru Oblišllt POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.80, 10.30, 13.30, 16., 18. HOTEL PIRAN *»w IN VAM PRIPOROČA SVOJB TURISTIČNE USLUGE hc€EHTRAL*RIVIERApoptoi?ož Moderna toba, moderna kuhinja, »GIRl BAR. z modernim programom odpri vso noč Hotel «SOČA» Moderno urejen hotel Pristna a uhinja s specialitetami na žaru Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdaja nje ribolovnic od 1. 4. do 31 10. MLADEN OLJAČAl 66. KOI ARA Prevedel: Severin Šali Moral sem,* Je rekel Jožo. ’ , Znorel sl, Je »norel* je odgovoril Jožo. «Ti veš, LPI^mka nikoli ni zanimala. Hotel sem postati fizik, M politika reli ju Študiral. Tedaj £?•“ £S.r, v *»<«ovcu kušal^sem ga rešita, toda zaman. Tega nisem mogel pre PnLvT s*m se k ustašem, oblekel uniformo, naredil ' Al « M »M. ^ »bortK... Ali si normalen?* Seveda sem normalen,* Je rekel Jožo. ((Poskušal ga bom ati Is Jasenovca: uporabil bom prednost ustaške uniforme Odrskega čdma.» lOflatrakega čina?« , , . . . , [Nikar le ne posmehu j,» Je rekel Jožo, «saj dobro ves, ae politika nd zanimala, najmanj pa me Je mikala vojska ntforma. Preziram vojsko in uniformo toda naredil sem da rešim očeta. Sicer pa, Ivan, če bi ne bilo tvoje poli tike, očeta ne bd odpeljali v taborišče. Zaradi tebe Je prišel v nesrečo. Tl sd ga pravzaprav spravil v taborišče.* Ti si ga spravil v taborišče, mu je zabobnelo nad glavo. Zaradi tebe je prišel v nesrečo, je zaslišal obsodbo. če bi ne bilo tvoje politike, očeta ne bi odpeljali v taborišče... Ubogi Josip Horvat, upokojeni učitelj, krhek človeček, sključen In z drhtečim glasom, ki nikoli še muhe ni ubil. Leta ln leta se je potikal po vaseh, učil otroke, govoril o časti ln poštenju, poveličeval Stjepana Radiča in poučeval kmete, kako se goji pesa, kako se cepi drevje ln kako je treba krmiti krave, da bi dajale več mleka. Zmeraj pri delu, kot rudar, z dvema otrokoma na grbi. Povrhu vsega mu Je zbolela Še žena, Ivanova ln Jozova mati. Prav res: komu Je lahko bil na poti Josip Horvat, upokojeni učitelj, ko se Je po toliko, na deželi preživetih letih vrnil v Zagreb, da se odpočije stare ln bolne kosti? Morda ima Jožo res prav: če bi on, Ivan, ne šel v partizane, se očetu ne bd nič zgodilo. «Ti si ga spravil v taborišče, zaradi tebe je prišel v ne-srečo. «Vraga,» Je rekel Ivan. «Kdo pa Je spravil v taborišče toliko drugih? Tam jih Je nad sto tisoč, čeprav nimajo vsi sinov v partizanih in se niti niso ukvarjali s politiko. Kdo jih je spravil tja? Sinovi ali izdajalci?* «Ce bi bil ti ostal doma, se očetu ne bd nič zgodilo,* Je ponavljal Jožo. «Jaz to vem. Stokrat so md povedali.* «Mar tl verjameš ustašem?* «Ustašl sploh ne vedo, da Je oče v taborišču,* Je rekel Jožo. «To skrivam, kot skrivam tebe. O očetu sem govoril samo s prijatelji, katerim zaupam. Kajti če bi zvedeli ustaši, ne vem, kaj bd me doletelo.* «KaJ hujšega te ni moglo doleteti,* Je rekel Ivan. «Prav nič hujšega se ti ni moglo zgoditi.* «Zakaj? Niso me odkrili, to upam, da bom še ta nieseo rešil očeta lz Jasenovca.* «Nlkogar ne boš rešil,* Je potrto rekel Ivan. «Zakaj ne?» «Zato, ker sl obsojen na smrt.* «Jaz?» je zazijal Jožo. «Kdo me Je obsodil?* «Umolknl ln ne sprašuj,* je rekel Ivan. Umolknila sta, onemela, kot dva nagrobnika. «Tovariš komisar!* je pritekel partizan s puško. «Eden se Je uprl. Napadel nas Je, pa smo ga morali počiti, potem so napadli še drugi... Tukaj so, pred vrati...* Zaslišal Je glasove in vpitje, zgrabil brzostrelko ln skočil k vratom, ki so se že odprla, pred njimi pa se je gnetla truma ujetnikov. «Kaj hočete?* je zavpil. «Zakaj se derete?* ((Odgovarjali boste za to,» je rekel ujetnik z razmršenimi lasmi. «Slišal sem tisto Javkanje v hostd tamle spodaj. Vi nas pobijate.* «Laže*!» Je zatulil Ivan z brzostrelko v roki. «Ce tudi mene ubijete,* Je nadaljeval ujetnik z razmr-šenlmd lasmi, «vedlte, da ste ubili hrvatskega delavca ta komunista.* a Kdo Je komunist, mater ti ustaško? Ce bd bil komunist, ne bd požigal vasi po Kozar!!» Je vpil Ivan. «Ce bd bil komunist, ne bd pobijal kozarskih otroki* Pomeril je v ujetnika to ga podrl, potem pa brzostrelko obrnil na druge in meril vse po vreti, dokler ni Izpraznil vsega šaržerja. «UŠU so, klavci,* Je slišal glasove. «Drži Jih, lopove...* «LJudje, le po njih, po krvoloklh...* To je bdi že vzklik, ki Je spravil na noge moške to ženske lz zatočišča. Hosta Je oživela. Izpod drevja so vreli kmetje s sekirami, gorjačami, s koli. Nekateri so nosili celo ogorke z ognjišča. Tekli so za begunci ta tulili, kot da podijo volkove. Klicali so se, pretili, psovali, lomili veje in obračunavali z ujetniki. Odnekod so privihrale ženske in s sekirami Iskale žrtve. Obroč se je stiskal okrog beguncev, padali so drug za drugim, brez glasu, brez stoka. »Ljudje, le po klavcih...« ((Pobijte krvoloke...* Obroč se je stiskal in ubežniki so padali drug za drugim. Najbolj strašne so bile videti ženske s sekirami, ki so odnekod vrele kot povodenj. Poboj ni trajal dolgo. V eni url se Je vse pomirilo. Iz gozda so prihajale gručice kmetov; bližali so se bajti to pripovedovali, kaj se Je zgodilo v gozdu Ivan je prišel pred bajto, prepričan da so kmetje in kmetice z AndjeiiJo in nekaj borci dobro opravili posel. Potem se je spomnil brata Joža Horvata, ustaškega poročnika. Stekel je v bajto, vendar takoj spet prišel ven, ker ga notri ni našel. Pogledal je na jaso: ni ga bilo Obračal se je, iskal z očmi, vendar zaman: Joža ni bilo nikjer Stopil je k mrtvemu ustašu ob drevesu ln ga pogledal. Stop« je k drugemu pa tretjemu, misleč, da nekje med mrliči leži tudi njegov brat. Toda brata ni bilo. Zaman Je hodil od mrliča do mrliča, pogledal vsakega v obraz, jim celo obračal glave, da bd preveril. Preiskal je praprot, iskal med štori, razmikal veje, da bi zagledal brata, čeprav med mrtvimi. Toda brata ni bilo. Srečaval Je samo ljudi z gorjačami, ki so pripovedovali, kaj se je zgodilo. Srečaval je žene s sekirami, ki so razks* čeno pripovedovale, kako so maščevale svoje trpljenje in mrtva otročiče... Brata ni bilo ne v grmovju, ne v praproti, ne med ubitimi. Zaman ga je poskušal najti, vsaj med mrliči. Toda ni ga bilo ne v grmovju, ne v praproti, ne med pobitimi. (fiiaaaijevanje sledi) TRST Ul. Monteechi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiške 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprel. Četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletne 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu In v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ »ADIT* - DEC, Mu&tfem, Stari trg 3/1 telefon 2220/ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. 6. septembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-Trst PO NEODLOČNEM REZULTATU VOLITEV Novega predsednika republike bo izvolil čilski kongres Največ glasov je šlo socialističnemu kandidatu Allendeju Razdvojenost v demokristjanski stranki SANTIAGO DE CHILE, 5. — Čilske predsedniške volitve so se zaključile brez pomembnejših neredov. Največ glasov je dobil kandidat levičarske koalicije socialist Salvador Allemde, ki so ga v boju aa predsedniško mesto podprli komunisti, radikalci ta druge levičarske skupine. Allemde jeva zmaga pa te ml dokončna. Čilska ustava pred- republlike. Ni izključeno da bi desničarski krogi prevladali, čeprav je ta možnost, spričo sedanjega stanja v čilski republiki, skoraj nesprejemljiva. Radomir© Tcmic je danes priznal svoj poraz. Izjavil pa je, «da je čilski narod glasoval za svobodo v svobodi«. 2e v davišnjdh zgodnjih urah Je Predstavnik Gvineje se je pritožil zaradi poročil OMS o koleri BONN, 5. — Predstavnik Gvineje pri Mednarodni zdravstveni organizaciji (OMS) Seydou Kelta je danes izjavil, da bo Gvineja izstopila iz organizacije, če bo ta še nadalje omenjala v svojih poročilih Gvinejo. Poudaril je, da se v Gvineji epidemija še ni pojavila in da so vesti, ki jih zdaja OMS in po katerih naj bi se bila kolera pojavila začetno prav v Gvineji, brez vsake osnove. Izrekel je tudi ostro pritožbo v imenu države, ki jo zastopa. AMAN, 5. — Ministrstvo za zdravstvo je javilo, da so v Jordaniji zabeležili še tri primere kolere. Bolezen se je pojavila v begunskem taborišču Al Wahadat pri Ammanu. pisuje namreč, da mora kandidat | sama čilska vojska priznala AMen-m predsedniško mesto bita dirakt-1 dejevo zmago. Poveljnik vojaškega no izvoljen vsaj s petdesetimi od- i področja Santiaga je namreč odo-stotkd veljavnih glasov ta enem od- j bril slavnostni sprevod Allendeje-višnjm glasom. Ce se to ne zgodi, i vih volivcev, ki so na ta način boga morata poslanska zbornica in, teli počastiti vsaj relativno zmago senat Izvoliti v teku petdesetih dni j svojega kandidata. Salvador Alton-po volitvah na skupni seji. Vendar de je v govoru pred tisočglavo pa sta predstavniška organa veza- množico izjavil slovesno, da bo na na dva kandidata, ki sta na vo- spoštoval pravice vseh Galcev ta da litvah žela naj večje število glasov. ' bo po izvolitvi za predsednika iz-V sedanjem primeru je kandi- i valal v 061041 Pro«ram lludske dat Salvador Allende prejel en mi-1 fronte- AUende * nadal-'e lijem 75.616 glasov, to je 36,3 odst da 1x1 vlada ohranila zve- Neochnsni kandidat desnice Jorge *> 1 vse,rnl drtavami sveta in Ame' Alesaandri je dobil 1.036.268, ali rike sosednimi državami. Al- 34,9 odst. Popolnoma pa je pogo- i 'e™1* J« 4® Pripomnil: «fTosim BELFAST, 5. — Preteklo noč je | hudo ranjenega moškega ki Je le- red demokristjanski kandidat. Ra-' ^ razumete, da .sem to člo- prišto v Belfastu do ponovnega žal za nekim grmom. ’ Na vrtu domiro Tomič, ki je dobil 924.849, vek z p0fman^klj3v0‘ bombnega atentata, ki je povzroči, predsednika komisije za razvoj glasov, kar znaša 27,8 odst. Na vo n®paic®irnl* ^ i smrt enega 61oveka, dva pa sta1 Londonderryja Briana Mortona pa litve m prišito 16,3 odst. vpisanih 1 prtoad poraz, bom danes sprejel. verJleltno ranjen«, so našli razmrcvarjeno ta popol- noma iznakaženo truplo drugega moškega. Prizor je bil tako stra- 21 težje poškodovanih potnikov je deset v težkem, trije pa v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo 15 km pred Zagrebom v smeri proti Ljubljani, ko je eden od avtobusov Samobor Transa na poti iz Zagreba proti Ljubljani prehiteval potniški avtomobil in naletel na avtobus istega podjetja, ki je vozil iz Samobora proti Zagrebu. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiuiiiiiiiim SPET NEREDI V BELFASTU Predčasna eksplozija terjala eno žrtev in enega ranjenca v Žrtev je verjetno eden od atentatorjev volivcev. Belih glasovnic je bilo svole odgovornosti brez maščeval- j <5^,^ Irska je že dve leti prl- 0,2 odst., neveljavnih pa 0,6 odst. j 11111 n&Mepov. Svojo zmago pripfi- mnogih atentatov ta nere- je um »um- Ciiski «kongres« (združena seja I suie^ „ ^7 m prtsegam’ 8 { dov, ki so jih sprožili stoletni ver-1 šen, da so se celo nekateri agenti poslanske zbornice ta senata) bo moral torej Izbirati med senatorjem Allendejem ta konservativcem AJassandirijem. Ce bo kongres u-poštevai dosedanjo tradicijo, bo Salvador Allende Je star 62 let ter je eden od ustanoviteljev 611- 1 ski boji. Zaradi raznih atentatov, počutim slabo. Po še natamčnej- spopadov s policijo ta sploh nere- j šem pregledu je policija našla še - •»*■-?» ; m j.rr sz rirz s daj izgubilo življenje najmanj de- tograma in pol gelAgnita ter nekaj nik po poklicu, toda že več let brez dvoma izvoljen levičarski' kan- , f’ s®4 oseb- 4101011 84041141 P8 le ran'le‘ • izvodov republikanskega časopisa «i,umrio -Po -o „i i javnosti. rravajo, aa ima pnj -IJ -JV, Vlada 1e tokrat obljubila na- «The vodce of the North« ld rvai didat Allende. Ta domneva pa ni popolnoma utemeljena, in sicer zaradi napetega stanja, ki vlada v demokristjanski stranki. Ker dosedanji predsednik Frei ni mogel nastopiti kot kandidat, je stranka zaupala to dolžnost Radomiru Tomiču. Ta Je skušal pobijati levičarsko propagando s tem, da Je nar povedal zelo napreden program. Njegova pobuda pa je naletela na ostre kritike desničarskih predstavnikov v stranki. Zato je lahko sklepati, da bo demokristjanska stranka razdeljene na dva tabora, ko bo šlo za izvolitev predsednika ske odnose s Fldel Castrom. 4 mrtvi in 42 ranjenih zaradi prometne nesreč« ZAGREB, 5. — štirje mrtvi, 21 težje in 21 lažje poškodovanih, je bilanca ene najtežjih prometnih nesreč, ki se je zgodila v Zagrebu. Zaradi čelnega trčenja dveh avtobusov so včeraj zjutraj izgubili življenje voznik enega avtobusa in trije potniki. Voanik drugega ndh. Vlada je takrat obljubila na- . «The vodce of the North«, ki naj grado 50.000 funtov šterlingov za j bi ga finansirala ekstremistična vsako vest, ki bi pripomogla k | organizacija pod okriljem stranke ugotovitvi identitete ta k aretaciji i Fianma Fari. krivcev. | Policija sklepa, da Je bilo aten- Včerajšnjd atentat se je pripetil batorjev več, morda celo pet. Eks-pozno ponoči v Newforte Laneu j piozija Jih je presenetila, ko se pri električni centrali. Eksplozija, niso še utegnili umakniti ta tako je seveda prekinila oddajanje elek- j je eden Izgubil življenje, drugi pa tričnega toka ta tako je ostala oe- j umira v bolnišnici. Tretjemu aten-la četrt Malone v popolni terni, tatorju je verjetno uspelo pravo-Takoj se je na mestu pojavila po-1 časno ujiti, ker ni dobil tako hu- licdja. Z ročnimi svetilkami ta av- i dih ran. Eksploziv, ki so ga aten- tomobilskimii lučmi so agenti raz- j tatorjl uporabili, je bil enak tdste-svetlill področje in takoj opazili mu, ki so ga našli v zapuščenem sledove krvi. Našli so talko najprej' avtu. ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJC EVROPSKO PRVENSTVO V BARCELONI Rouseau na 100 m prosto postavil evropski rekord V vaterpolu zmaga Jugoslavije nad Italijo BARCELONA, 5. — Danes se je začel tudi plavalni del letošnjega evropskega plavalnega prvenstva. V vaterpolu so namreč opravili prva srečanja že včeraj. Danes pa so začeli tudi s tekmovanjem v skokih v vodo. V kvalifikacijah proge 100 m prosto moški je Francoz Michel Rousseau postavil v četrti skupini nov evropski rekord s časom 52”8. S tem je popravil dosedanji šest let stari kontinentalni rekord svojega rojaka Gottvalesa za desetinko. V finale raznih prog so se danes uvrstili: 100 m prosto moški: Rousseau (Fr.) 52”8; Matthes (V. Nem.) 54”; Unger (V. Nem.) 54”4: Iličev (SZ) 54”5; Szentirmai (Mad.) 54”5; Vigne (Fr.) 54”5; Kulikov (SZ) 54”7; Chicoy (špa.) 54"8. 100 m hrbtno ženske: Gyarmati (Mad.) 1’08”3; Hraus (Z. Nem.) 1’09”3; Vermaat (Niz.) 1’09”3; Komarova (SZ) 1’09”4; Bu-ter (Niz.) r09"5; Plat (VB) 1’09”5; Lekveišvili (SZ) 1’09"7; Folkesson (Šve.) 1'09”7. 100 m prsno moški: Nikolaj Pankin (SZ) 1’07”9; Thomas Aretz (Z. Nem.) 1’08”0; Rolf Klees (Z. Nem.) 1'08”1; Roger Phi-lippe Menu (Fr.) 1’08"2; Vladimir Kosinski (SZ) 1’08”5; Egon Hennin-ger (V. Nem.) r08”6; Thomas Johnsson (Šve.) 1’09”3; Pedro Bar-celles (Šp.) 1’09”7. 400 m mešano ženske: 1. Stolze (V. Nem.) 5’17”2; 2. Schuchardt (V. Nem.) 5T9”8; 3. Slavičkova (ČSSR) 5'20"2; 4. Petrova (SZ) 5'20”8; 5. Rateldffe (VB) 5’23’T; 6. Lassooij (Niz.) 5’24”0; 7. Pentermann (Niz.) 5’25”4; 8. Milenina (SZ) 5'25'5. Italijanka Calli-garisova je v svoji kvalifikacijski skupini sicer zasedla 2. mesto s časom 5’28”3, kar pa ni zadostova lo za uvrstitev v finale. V vateipolu je Jugoslavija zmagala tudi danes: opravila je z nevarno italijansko reprezentanco, svojim tradicionalnim nasprotnikom, in se tako uvrstila v višji del tekmovanja. Današnji vaterpolski izidi so bili naslednji: A skupina Madžarska — Francija 16:0 Grčija — Avstrija 5:4 (Kasno sinoči so odigrali še tek- mi Nizozemska — Francija 10:1 in Madžarska — Avstrija 15:0). C skupina Z. Nemčija — Švedska 4v2 Jugoslavija — Italija 4:3 (0:0, 2:1, 1:1, 1:1) V skokih v vodo za ženske je lestvica po štirih skokih naslednja; točke 1. Aria Janicke (V. Nem.) 140,10 2. Tamara Safonova (SZ) 139,05 3. Heidi Becker (V. Nem.) 136,23 4. Elena Anokšna (SZ) 131,64 SFDT vabi slovenska Športna društva, naj vpišejo vsaj po enega svojega predstavnika na TEČAJ ZA POMOŽNE UČITELJE PREDSMUČARSKE TELOVADBE Tečaji bodo v prostorih PD I. Cankar v Ul. Montecchi 9-IV. 21., 23., 28. in 30. septembra. Vpisnina 1000 lir. Tečaj vodi prof. Franko Drasič. Vpisovanje v Tržaški knjigami. Tečaj je namenjen predvsem podeželski mladini, Id nima priložnosti, da bi se udeleževala tečajev v mestnih telovadnicah. Tako lahko vsako društvo primemo pripravi svoje smučarje za zimski šport Toplo vabljeni! 5. Milena Dučhova (ČSSR) 129,84 ..........im.............................. V PREDZADNJEM DNEVU UNIVERZIADE V TURINU Jugoslovanka Snežana Hrepevnik preskočila 186 cm visoko letvico V odbojki je zmagala pri moških Italija, pri ženskah pa Sovjetska zveza, ki je osvojila zlato kolajno tudi v moški košarki avtobusa je težje poškodovan. Od ............................................................................................................................. TRŽAŠKI DNEVNIK Jutri začetek popravnih izpitov Novo šolsko leto 1970-71 že trka na vrata. Še dobre tri tedne, pa se bodo za vse slovenske šolarje spet odprla šolska vrata, ki so ostala zaprta štiri mesece. Šolska vrata pa se bodo odprla že jutri zjutraj, ko se bodo pričeli na vseh slovenskih srednjih in višjih srednjih šolah popravni izpiti. Po u-vedbi reforme o zrelostnih izpitih tudi letos ne bomo imeli zrelostnih izpitov v jesenskem roku. Kakor smo že poročali, je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu uspsš-no opravilo veliko maturo 67 dijakov, samo šest dijakov pa je bilo odklonjenih. Na višjih srednjih šolah je uspešno zaključilo šolsko leto 206 dijakov, 64 jih i-.ia popravne izpite. 13 pa je bilo odklonjenih. Te dni mora torej polagati razredne izpite 64 dijakov na slovenskih višjih srednjih šolah. Na srednjih šolah pa je uspešno opravilo razred in malo maturo 340 dijakov, 97 dijakov pa ima popravne izpite. Na teh šolah je bilo 45 dijakov odklonjenih. Vsem želimo, da bi u-spešno opravili popravne izpite in lahko nadaljevali šolanje v višji razred. VČERAJ POPOLDNE V DRAGI PRVI DAN ŠTUDIJSKIH SREČANJ Pred tem je del udeležencev počastil v Bazovici z govori spomin bazoviških žrtev Otvoritev dveh likovnih razstav Nova likovna sezona se je začela. »Torbandena* ima v gosteh tri umetnike, v galeriji »Tergeste* razstavlja Renar. v Tržaški knjigarni je navzoč z desetimi olji A Mihelič, sinoči pa smo prisostvovali dvema otvoritvama, in sicer otvoritvi prve razstave v sezoni v galeriji «La lantema* ter otvoritvi nove razstave v občinski galeriji. Dvajset dni bo v obeh prostorih galerije «La lantema* v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 na ogled občinstvu kakih 60, v pretežni večini marvjšdh del Claudia Bianchija, katerega glavni poklic je sicer zdravniški, ki pa čssto zamenja kirurški nož s čopičem, oziroma z drugimi slikarskimi pripomočki. In kaže, da tudi na tem področju veliko dela, kajti rekli smo že, da je za sedanjo razstavo, ki je njegova prva osebna razstava v Trstu, pripravil kar kakih 60 del v pretežni večini taformalnega značaja. V občinski galeriji se je sinoči predstavil prav tako mlad tržaški imetnik, Bruno Zeper, ki je tudi umetnik informalne smeri. Tudi njegova dela so po formatu majhna, v nekaterih primerih oelo miniaturna. In če smo rekli za Bianchija da veliko ustvarja, moramo isto ponoviti tudi za Zeperja, saj je stene obeh prostorov Občinske galerije povsem napolnil, vrh tega pa je (tal na ogled kakih dvajset skulptur, ki &o tudi zelo sodobno zamišljene ki tudi izdelane. Gre za skulpture M niso izdelane z dletom ali vlite, pač pa »va*jene Prvi dan študijskih dni v Dragi, je potekal v znamenju predavateljev iz matične domovine, univ. profesorja Goričarja, ki je predaval o »socialni preobrazbi slovenske družbe* in urednik »Sodobnosti* pesnik Ciril Zlobec o »slovenski i-dejni kulturni stvarnosti*. Izredno zanimivo je bilo prvo predavanje sociologa prof. Goričarja, ki se ja dotaknil vprašanj izseljevanja slovenske delovne sile v tujino ta vzporednega pojava bega možganov*, vprašanj delitve dohodka in potrošniške družba in miselnosti v odnosu do socialističnega humanizma. Posebno zanimiva pa je bila analiza, ki jo je podpri z izsledki posebnih anket, stopnje vpliva na politično in gospodarsko oblast v gospodarskih podjetjih in SZDL. Pri tem je Goričar navedel dejansko stanje in težnje, ki ženejo družbo k spre membi teh razmerij. Goričarjev emu izčrpnemu preda vanju je sledil koreferat Maksa Saka o socialnih spremembah v za: mejstvu. Pri tem se je posebej dotaknil vprašanja alkoholizma in socialnega razkroja Beneške Slovenije in zamrznjenega dotoka slovenskega prebivalstva iz podeželja v mesto v Trstu, ki je izgubil svoje naravno zaledje. Ciril Zlobec se je dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj, ki pretresajo sedanje kulturniške kroge v osrednji Sloveniji. Nakazal je odnos sedanjega kulturnega ustvarjanja do NOB in ljudske revolucije kot problem preverjanja z izvirnimi cilji ki hotenji, prešel h konfliktu generacij, ki je prišel do izraza z izjavami »Demokracija da, razkroj ne* in polemiko, ki je sledila tem izjavam. Vsekakor pa je bilo jedro njegovih razmišljanj v opredeljevanju nacionalnega vprašanja, kot ga danes pojmuje slovenski kulturnik. Citiral je stališče D. Rupla ta T. Kermaunerja, kot težnje prehoda Slovencev od »ideološke* k »zgodovinski* nacionalni bitnosti. Končno je v kratkih besedah spregovoril o odnosu kultura ' politika v sodobni slovenski družbi. Sledil je koreferat urednika Odvzem vozniških dovoljenj Študijski dnevi so se pričeli ob 17.30, pred tem pa se je glavnina udeležencev zbrala pri bazovskem spomeniku, kjer je bila krajša proslava ob 40-letnici ustrelitve Miloša, Valenčiča, Bidovca in Marušiča. Pred spomenikom so spregovorili predsednik sveta SS prof. Z. Harej soobsojenec na prvem tržaškem procesu Niko Kosmač, odv. Avgust Sfiligoj, števerjanski župan Klanj šček in Boris Pahor. Pred tem je zapel nekaj pesmi goriškj moški zbor. V svojih govorih so vsi poudarili pomen žrtev in krivice, ki se Slovencem v Italiji še danes dogajajo, . . „ . . _ . nasprotovali pa so skupim proslavi, • v ponedeljek ob 11. uri bo Imel ki jo danes popioldne prireja Odbor Pro4- Tagliaferro v dvorani zdrav- za proslavo bazoviških žrtev in Od- zbornice tržaške bolnišnice bor za proslave 25-letnice osvobo- tiskovno konferenco o letošnjih ditve. ' tržaških zdravniških dnevih. V avgustu Je prefektura odredila odvzem vozniškega dovoljenja štirim osebam, M so povzročile hude aU četo smrtne prometne nesreče. Za 24 mesecev so odvzeli vozniško dovoljenje Francu Bertonlju ta Antoniu Fiorotu, za 12 mesecev dau-ddu BazzanelU ta za 9 mesecev Antenoru Periniju. Poleg tega Je prefektura razveljavila dve vozniški dovoljenji, ker njuna lastnika nista sposobna za vožnjo, petim lastnikom pa so začasno razveljavili vozniško dovoljenje zaradi pomanjkanja moralnih vrednot ali ker niso opravili zdravniškega pregleda za ugotovitev psihofizičnih pogojev za upravljanje motornih vozil. •iiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiii NA BLIŽNJEM VELESEJMU V BARIJU UDELEŽBA NAŠE DEŽELE Z LASTNIM PAVILJONOM M«d velesejmom bodo tudi razni sestanki ki zasedanja Z udeležbo na velesejmu v Ba-1 zvezi s prometom z vzhodno Evro-riju, ki se začne 10. t.m., se kon-1 po. Načrt za paviljon je pripravil 6a vrsta vzorčnih velesejmov, ki se jih naša dežela letos udeležuje. Bila je namreč na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, na velesejmu v Trstu ta na avstrijskem velesejmu v Celovcu. Sedaj pa se bo uradno udeležila velikega velesejma v Bariju z lastnim paviljonom, ki prikazuje funkcijo mostu, katero opravlja naša dežela v zvezi s prometom z evropskim vzhodom. Dežela se udeležuje sedaj drugič tega važnega velesejma ta paviljon je pripravilo deželno odporništvo za industrijo ta trgovino. Ob tej priliki se bo odbornik Dulci v imenu odbora udeležil otvoritve velesejma, kjer bo imel vrsto stikov z javnimi upravljale!, strokovnjaki in gospodarstveniki. »Dan Furlanije-Juldjske krajine« pa bo 11. tm. Tega dne bo spre- Včeraj v Devinu zaključeno mednarodno srečanje o razorožitvi Včeraj se je v devinskem gradu zaključil mednarodni simpozij, posvečen metodološkim raziskovanjem ta poskusom o simuliranju spopadov, ki je trajal ves teden ta ld ga je vodil ameriški znanstvenik prof. Ben-Dak Simpozij, ki je skušal z zadostno natančnostjo u-gotoviti kateri so dejavniki, ld pridejo do izraza pri mednarodnih sporih ta pogajanjih, so organizatorji priredili v okviru mednarodnega srečanja o znanstvenih vprašanjih razorožitve in nadzorovanja orožja, katerega se Je udeležilo 60 Izvedencev iz 17 držav, trajal pa je kar tri tedne. Do tega pomembnega srečanja je prišlo na pobudo italijanskega oddelka skupine «Pug-was», združenja znanstvenikov iz vsega sveta, ki so si zastavili nalogo , da skušajo razumeti ln doumeti razloge, ki pogojujejo vojne ln s študijem teh preprečiti svetovne spopade. Med drugimi so se srečanja udeležili predsednik CERN prof. Amaldl, angleški docent za jedrsko flzlko dr. Bamby, Italijanski diplomat Oasati, sovjetski akademik Emilijanov, ki Je bil svoj tafi predsednik sovjetske atomske komisije, poljski docent za politične vede prof. Fapter ter Jules Moch, večkratni minister francoske vlade. «MoatM» tl«. Vreme..Jd je a gvoji- SU5SSTS«£^S£«’ X mi Izvajanji izzval živahnejše polemične posege v razpravo. Za besedo so zaprosili pater Tomažič, p. Žerjel, L. Detela, inž. NendeL B. Pahor, dr. Vospernik, hotelir V. Levstik in nekaj drugih. V samen začetku je prisotne, med katerimi sta bila konzul SFRJ v Trstu Drago Žvab in škofov vikar dr. L. Škerlj, pozdravil v imenu pripravljalnega odbora prof. Peterlin. sejma dr. Trtggtand, navzoči pa bodo tudi predstavniki nove apuiske dežele ln med njimi tudi predsednik deželnega odbora odv. Trisorio-Ltuzzi. Kasneje se bo Ob navzočnosti najvišjih Oblasti mesta prof. Dulci sestal s predstavniki tiska ta bo orisal razloge deželne udeležbe na velesejmu. Kot smo že dejali, bo letos govor o vlogi mostu de-Ma FuriandJeMjudtiijske krajine v ta ga uresničil T. A. Oautero. V njem bodo prikazali številne slike ta diapozitive, maketo tržaškega pristanišča z vsemi njegovimi infrastrukturami ta s posebnim poudarkom na pomol VII, ki bo velike važnosti za zagon pristaniškega prometa na Jadranu. Poleg tega bodo razstavljali tudi tri vzorce ladij, izdelanih v Ladjedelnicah v naši deželi, številne diagrame, statistike Itd. 12. t. m. bo v Bariju zasedanje o temi: «Trgovinska ta turistična vprašanja jadranskih pristanišč«. Zasedanje prirejata vodstvo velesejma ter skupnost jadranskih pristanišč ob sodelovanju odborništva za trgovino ta industrijo naše dežele. Začelo se bo ob 930 v palači blagajne za Jug ta glavno poročilo bo imel glavni ravnatelj ustanove tržaškega pristanišča inž. Lorenzo Colauttd. Tema zasedanja Je sodelovanje med pristanišči na Jadranu na področ Ju, M se razteza od preliva pri Otramtu vse do dežel, ki mejijo na Jugoslavijo. Sedaj se namreč čuti potreba po tesnem sodelovanju med vsemi pristanišči na italijanski obali. Pričakujejo se številni posegi v razpravo predstavnikov raznih združenj, podjetij, plovnih Izlet Kmečke zveze na «kravji bab Glede na to, da so odložili za en teden prireditev »kravjega bala«, je tudi tradicionalni članski izlet Kmečke zveze odložen za teden dni, to se pravi na soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra. V soboto, 26. septembra bo zgodaj zjutraj odhod lz Trsta, po prehodu meje kratek postanek v Ljubljani, nato odhod v Škofjo Loko, obisk pri Kmetijski zadrugi ta kosilo. Popoldne bomo odšli v Bohinj, kjer sl bomo ogledali staro ta moderno sirarno, na kar se bomo namestili v hotelu Zlatorog ta tam večerjali. Nedelja, 27. septembra bo v glavnem posvečena »kravjemu balu«, tej znani tradicionalni kmečki veselici, ko praznujejo planšarji povratek čred s planinskih pašnikov s povorko, pesmijo, plesom, glasbo ta šalami. Prireditev bo prav pred hotelom Zlatorog, kjer bomo imeli zajtrk, kosilo ta pred mrakom okrepčilo namesto večerje, da bomo lahko pravočasno odpotovali in prišli okrog 23 ure domov. Izlet je samo za člane ta svojoe, vpisovanje sprejema tajništvo do 12. septembra. Ker je mest na razpolago še m8lo, pozivamo člane, naj se prija- dnižb, trgovinskih žbornlc, bank vijo čimprej. itd, j Tajništvo Kmečke zveze TURIN, 5. — Univeraiada se polagoma bliža k zaključku. Jutri bodo t posebno slovesnostjo zaprli to veliko športno študentsko prireditev. Nocoj so že zaključili tekmovanja v odbojki, košarki, sabljanju in nekaterih atletskih disciplinah. V atletiki je pripravila jugoslovanskemu taboru veliko presenečenje Beograjčanka Snežana Hrepevnik, ki je preskočila 186 cm visoko letvico, s tem rezultatom zmagala in postavila nov jugoslovanski rekord, katerega je izboljšala kar za 4 cm. S tem rezultatom je Hrepevnikova zdaj četrta najboljša skakalka v višino vseh časov, saj so bolje od nje skočile le Romunka Balaševa (191 cm), vzhodna Nemka Schmidtova (187 cm) in Sovje-tinja Lazarova (187 cm). Današnji finalni atletski rezultati so bil* naslednji: Skok v višino - ženske: 1. Hrepevnik Snežana (Jug.) 1,86 m 2. Popescu Comelia (Rom.) 1,83 m 3. Gusembauer Ilona (Avs.) 1,83 m 4. Lazareva (SZ) 1,83 m 5. Jertiik (SZ) 1,77 m 6. Lazova Katja (Bol.) 1,71 m 7 Prontari Marieta (Alb.) 1,71 m 8. Babošek Breda (Jug.) 1,65 m 10. Lisa (It.) 1.55 m Troskok: 1. Sanejev Viktor (SZ) 17,22 m 2. Dudkam Nikolaj (SZ) 17,00 m 3. Drehmel Jorg (V. Nem.) 16,93 m 4. Corbu Carol (Rom.) 16,69 m 5. GentUe Giuseppe (It.) 16,45 m 6. Areta Luis Felipe (Špa.) 16,35 m 14. Spasojevič Milan (Jug.) 15,59 m 3.000 m zapreke: 1. Želev Mihail (Bol.) 8'32”6 2. Holden Andrew (VB) 8’36”5 3. Koyama Takarahu (Jap.) 8’38” 4. Tihov Georgi (Bol.) 8'38”4 5. Rahoui Bouallem (Alž.) 8’42” 6 McLaren Grant (Kan.) 8’46”2 Met krogle - ženske: 1. Čižova (SZ) 19,51 m 2. FriedeJ H. (V. Nem.) 17,84 m 3. Friedrich I. (V. Nem.) 17,03 m 4. Berendouk B. (Z. Nem.) 15,82 m 5. Veres Eva (Mad.) 15,08 m 6. Badk Ock-ja (Kor.) 15,01 m Deseternboi * 1. Avilov Nikolaj (SZ) 7803 točke 2. Hedmarch L. (Šve.) 7783 3 ščerbatik V. (SZ) 7551 4. Pernica Ludek (ČSSR) 7307 5. Wanamaker R. (ZDA) 7307 15. Faraggiana D. (It.) 6741 800 m mož ki 1. Kempere Franz-Josef (Nem.) 1’49”1 2. Wimbolt-Lewis Martin (VB) 1’49"2 S. Arza Donaldo (Pan.) 1'49”5 4. Femandes Antonio (Špa.) 1’50”3 5. Danic Jean (Fra.) 1'50”3 6. Brysch Godehard (Nem.) 1’50"7 V kvalifikacijah ženskega teka na 800 m je Jugoslovanka Vera Nikolič z lahkoto zmagala v svoji skupini s časom 2,04"3, vendar pa sta v tretji skupini kar dve tekmovalki tekli bolje od nje: vzhodna Nemka Bemeleitova v 2’02”2, Romunka Silaieva pa v 2'02”6. Vstop v finale je imela seveda Ni-količeva kljub temu zagotovljen. SABLJANJE Zadnje odličje v tej panogi so podelili v meču moštveno. Končna lestvica: 1. V. Nemčija 2. Madžarska 3. Italija 4. Kuba V zadnjih naskokih so Nemci premagali Madžare z 9:5, Italijani pa Kubance z 8:6. ODBOJKA Italija je dosegla v moški odbojki izreden uspeh: osvojila je namreč prvo mesto, kar je precej več od tega, kar si je vodstvo te ekipe zastavilo za ailj pred začetkom tekmovanja. Končna lestvica tega turnirja je naslednja: 1. Italija 2. Sovjetska zveza 3. Koreja Danes je SZ premagala ČSSR s 3:1. V ženski odbojki je po zmagi nad Švico, Sovjetska zveza osvojila zlato kolajno. Zadnji izidi tega turnirja so bili namreč naslednji: SZ — Švica 3:0 (2, 5, 4) Japonska — Italija 3:0 (6, 1, 7) Bolgarija — Nizozemska 3:0 (1, 8, 12) 3:0 (1. 8. 12) AVTOMOBILIZEM KOŠARKA 1. mesto je osvojita Sovjetska zveza, ki je odpravila ZDA z 78:71. V tekmi, veljavni za osvojitev bronaste kolajne, je Kuba tesno odpravite Jugoslavijo s 66:66 (34:34). Končni vrabnd red: 1. Sovjetska zveza 2. ZDA 3. Kuba 4. Jugoslavija. I VČERAJ V MONZI Jochen Rindt se je smrtno ponesrečil MONZA, 5. — Športna Avstrija žaluje in z njo tudi mednarodni avtomobilski svet: med poskusnimi vožnjami za Veliko nagrado I-talije v Monzi se je namreč danes smrtno ponesrečil eden najboljših avstrijskih športnikov in avtomobilskih pilotov na svetu sploh, Jochen Rindt. Točnih vzrokov nesreče, ki Je terjala že letošnjo sedemnajsto smrtno žrtev na dirkališčni progi, še niso ugotovili. Vse pa kaže, da so se Rindtu zaskočile zavore. Njegovi sotekmovalci — in nekateri gledalci, ki so stali v bližini usodnega zavoja — so nari' reč opazili, kako je začel Avstrih čev avto pri nezmanjšani MU®* sti poplesavati po progL Vid®” je bilo da Rindt nikakor ne re obraniti nadzorstva nad vo»* lom, ki je res z vso hitrostjo ščilo v »guard-rail«, se zarilo njega, predrlo zaščitno ograjo *• občinstvo, se večkrat zasukalo krog svoje osi in se nato ustavilo na bližnjem travniku. Zaradi strahovitega sunka v »guard-rail« je vozilo povsem t**' treščilo In trup se je razklal OS dva kosa. Posamezni deli **** so ležali daleč okrog. Rindta so takoj potegnili ’* razbitin, zdravniki so ga skuša*1 obuditi k življenju z masažo **" ca, vendar zaman. Prepeljali ga v bolnišnico, vendar Je 41* prispel že mrtev. Rindt je bil star 28 let <« F že med vojno, kot dete, Izgub* starše pri nekem bombardiranj®1 2e zmlada se je začel ukvarja® z avtomobilizmom pri delu, katerem je po vojni živel ( Gradcu). Osvojil Je mnoga od*1* na mesta, letos pa je bil naj»®*‘ nejši kandidat za naslov svetovnega prvaka. Na lestvici Je nai®' reč vodil s 45 točkami pred d«® gouvrščenim Brabhamom, ki i®1* 25 točk. Njegova smrt Je zapustila 6* bok vtis v avtomobilskih šp®1*-nih krogih. OBVESTILO Juventina poziva Igralce mladinske ekipe, naj se zbero, , nes, 6. septembra, ob 9.15 na 'P šču v Štandrežu, kjer se bodo * čali s Pro Gorizio. To bo za ®u' dince prvo srečanje te sezon«. K01BSAKSTV0 Italijan Morutto votli na dirki Alpe-Adria Včerajšnjo etapo je osvojil Italijan Buffa Danes bodo tekmovalci prispeli v Trst Buffa od Vittoria Veneta je zma gal danes v četrti etapi kolesarske dirke Alpe Adria. 143 km dolgo pot od Bleda do Paulara je prevozil v 3.3651”. 2. je bil Tine Božičnik (Odred) 3.38’32” 3. Ladislav Bilo (Bratislava) 3 h 39’19” 4. Pietro Picdn (Casagrande) isti čas 5. Ermenegildo Da Re (Casagrande) 3.39’29” Do odločilnega pobega je prišlo 30 km po startu. V ospredju se je ustvarila skupinica kolesarjev, ki je nato ostala v glavnem v vodstvu do konca. 10 km pred ciljem se je skupina kolesarjev nekoliko razdrobila in je tako tudi prispela do cilja. Skupna lestvica: 1. Morutto (V. Veneto) 12.06 53” 2. Baldasso (Casagrande) 3. R. Valenčič (Rog) 12.07'03” Ekipna lestvica: 1. Casagrande 36.24’58” 2. Bratislava 3. V. Veneto 4. Furlanija - Julijska krajina 5. Beograd 6. Rog 7. Siporex 8. Odred V včerajšnji drugi etapi je zmagal Mario Da Ros s časom 3.12'04” na 128 km dolgi progi od Maribora do Celovca. V tretji etapi od Železne Kaple do Bleda, dolgi 73 km, pa je prvi prispel na cilj Bilo iz Bratislave s časom i.58’28”. V POKALNEM SREČANJ*1 Nova Gorica prvak Primorske Igrišče v športnem parku, no za igro. Gledalcev 500. 50“ Nikič - Ljubljana. u i0j, NOVA GORICA: Leban L Žižmond, Hvala, Pikula 11<'ra/neč)> Linzender, Peršolja, Korpar Leban II, Bučan, Cigoj. IZOLA: Fermo, Čandak. škin, Markesan, Pršnika, Fur Santin, Sirk (Savarin), G1®* Ivankovič, Grbec. . ptr Tekma je že takoj v začeta m stala živa in borbena, P po zaslugi domačinov, ki 30 na vsak način dokazati sloV® gi' mu ligašu iz Izole, da so lično pripravljeni. Domačini 30 ^ v po začetku silovito napadli to pgf-drugi minuti je danes odhč*® ^ šolja iz prostega strela dos®5,e \jtfr gol. Gostje pa se niso zmed®' več so takoj uprizorili nek®) nre^uk nih napadov in v 10. minuti ^ tat izenačili. Domačini pa 30. fs-zagospodarili na igrišču 111 minuti je Cigoj povedal don>“ moštvo v vodstvo. igri^ Po odmoru se položaj na JLčib* ni spremenil, le da so do«* še bolj oblegali vrata v^^ihan P mota. V 48. minuti pa je rt; go«4' dosegel tretji gol za Gorico rL je so se zaman upirali T®J3'j,ebitl domačinom, ki niso dovolili n®” presenečenj. KOLENC RAJM®