SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za telo lito pndplaCan 15 (Id., za pol leta 8 gld., za četrt Ista 4 fld., sa jsdea
mesec 1 (ld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «sls leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za detrt leta 3 ffld., ia jeden mesec 1 »Id. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln osnanlla (ia ser a te) viprejema upravniltvo in ekgpedlelja o „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee It. 3.
Rokopisi se ne vračajo, nerrankovana pisma ne vzprejemajo.
Vredništvo j« v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemfti nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
tštev. 39.
V Ljubljani, v četrtek 18. februvarija 1897.
Letnilt XXV-
Politično rokovnjaštvo.
Javna morala očitno pada niže iu niže, odkar se je pod liberalno egido v Ljubljani otvoril javni zavod za brezsramnost. To velja vzlasti o našem liberalnem časnikarstvu. Z včerajšnim uvodnim člankom pogreznil se je .Slov. Nar." popolnoma v časnikarsko gnojnico in postal nevaren tekmec znanih dunajskih revolver-žurnalov — „Arbeiterzeitung" in „Die blutige Hacke".
Razun drugih častnih prevzel je „Nar." v poslednjem času tudi nalogo časnikarskega rabelja, ki svoje politične nasprotnike nateza na kolo, jih obeša in devlje ob glavo. Tako je „zdelal" najprvo dr. Gregoriča, zatem „umoril" bivšega svojega pristaša kurata Koblarja in se sedaj spravil nad našega kandidata pete kurije — dr. Ereka.
„Mit dem Essen wiichst der Appetit" menda tudi „Nar.", kedar požira svoje pol. nasprotnike. Toda bojimo se, da ne bi mu kateri kedaj v želodcu obležal.
Ko bi dr. Krek „Slov. Nar." čital, česar pa načeloma on ne stori, gotovo bi se nad sinočnim člankom smeha lomil.
Neki pisar, ki je kje v kaki ljubljanski, graški ali pa dunajski beznici v druščini njega vrednih „sodrugov" vjel par skromnih Iraz o socijalni demokraciji in krščanskem sccijalizmu, udarja sedaj v „Nar." na veliki zvon in prepričava verne „Nar." ovčice, da dr. Krek ni kršč. socijalist ampak „ru-deči sccijalist v črni suknji", kakor se izvoli prav duhovito izraziti.
Cujte le, kako pojmi „Nar." člankar krščanski sccijalizem I
„Drugi zopet, krščanski socijalisti, bi radi predrugačili ves svet, razdrli sedanji socijalni red in na njegovih razvalinah zgradili nov dom . . tako umeva „Nar." naš krščansko - socijalni program! Vzpričo takih principijelnih zmot oziroma nevednosti se ni čuditi, ako „Nar." pride do zaključka, da se dr. Kreka kršč. sccijalizem prav nič ne razločuje od rudeče internacijonale.
Naravnost zlobno in z namenom zlagano pa je, kar „Narod" nadalje piše: „Tu ni mesto, da bi preiskovali, glede katerih posameznih točk socialističnega programa se strinjajo dr. Krek in socijalni demokratje, glede katerih je dr. Krek zapustil krš-čansko-socijalni program I Gotovo je, da je dr. Erek nasprotnik fundamentalnemu nauku krščanskega socijalizma o nejednakosti ljudij, da v nasprotju s krščansko-8 o c i j a 1 u i m principom zagovarja popolno odpravo privatnega imetja, prav kakor socijalisti, i n d a sistematično podkopava vsako avtoriteto, radi česa mu že v klerikalnih krogih očitajo, da je slab duhovnik, a brez dvoma je še mnogo drugih točk (katere? Le povejte jih 1) krščansko-socijalnega programa, katerim se je dr. Krek izneveril."
Vse to je grda laž in nesramno obrekovanje, vredno mož, ki so sedaj zbrani okrog „Naroda". Kdor le količkaj dr. Kreka in njegovo delovanje pozna, kdor bere njegove temeljite spise in posluša njegove ognjevite govore, priznati mora, da dr. Krek vedno in vseskozi uči in povdarja
ravno nasprotno od tega, kar je „Narod" vkradel iz socijalno-demokra-tičnega programa in hotel podtakniti dr. Kreku. Slovenski delavci in obrtniki, ki jim je dr. Krek neštevilnokrat govoril z užiga-jočo besedo k umu in srcu, slovenski kmetje, ki jim je dr. Krek na nebrojnih shodih kazal pot k rešitvi iz sedanjih po liberalizmu provzročenih obupnih razmer, socijalni demokratje sami, ki jim je dr. Krek z vsega početka bil najhujši in najnevarnejši nasprotnik, ki jih je povsodi zalezoval in jih s prepričevalno svojo besedo in veliko svojo učenostjo vseskozi pobijal in prepričeval, — vsi ti so nam vpričo, da je „Narod" včeraj tako podlo, perfidno in hinavsko lagal, da bi se moral sramovati samega sebe, ako bi bilo to sploh mogoče.
Radi tega javno pozivljemo „Slov. Narod" in njegove zakotne pieače, da svoje trditve o dr. Kreku dokažejo na katerikoli način, ali iz njegovih spisov ali iz njegovih govorov ali kakorkoli hočejo. Dokler tega ne store, imenujemo njih početje pred celim svetom topovsko in rokovnjaško, ki ima namen, vrlemu slovenskemu možu, uglednemu duhovniku, požrtvovalnemu domoljubu zavratno ukrasti dobro ime, njegovo plo-donosno delovanje v blagor zatiranih stanov pa pred svetom diskreditirati.
In še ta predrznost! Na prvi strani piše „Nar." doslovno : „Ogromna večina kraujskega prebivalstva nasprotuje z vso odločnostjo končnim socijalističnim težnjam, na katerih nevarnost pač ni treba še le opozarjati ..." Na drugi strani pa že razpenja svoje mreže, v katere misli vloviti — socijalno demokratične glasove za volitev v kmetskih skupinah proti temu, da liberalna stranka s svojimi volilnimi možmi podpira — rudečkarje v peti kuriji I
0;, teh hinavcev I Ves čas, odkar so v nas vsklili prvi socijalistični pojavi, pa do danes držali so roke križem in topo in brezčutno zrli na silovito borbo, ki se je v naših pokrajinah vnela med kršč. socijalisti in socijalnimi demokrati. Pa niso samo gledali I Se podpirali so odkrito in prikrito in delali javno mnenje za socijalne demokrate in našemu gibanju stavili vse mogoče zapreke.
In sedaj? Na jedni strani zatrjujejo nevarnost soc. demokracije in radi tega izpodkopujejo kandidaturo dr. Kreka, ki jim je v razgreti fantaziji kar namah postal socijalni demokrat, na drugi strani pa bi se kaj radi pajdašili s pravimi sccijalnimi demokrati, če bi jim ti le hoteli posoditi svoje glasove v — zameno 1
Tako sleparijo ti liberalci in liberalčki na vseh koncih in krajih, vodijo ljudstvo za nos in grešć na njega nerazsodnost in lahkovernost. Prosto misleče slovensko občinstvo pa že dobro pozna te vrste ljudi, označene kot javne lažuike, obrekovalce in sleparje, smešno - resne v blazni svoji predrznosti, in jim bo na dan volitve pokazalo, da jih ne smatra za drugega, nego le še za — figurae comicae !
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 17. febr.)
(Konec.)
Posl. dr. Papež v imenu finančnega odseka poroča o prošnji župaestva v Smariji za podporo k
napravi vodovoda ter predlaga 25 odstol. prispevka k sknpnim stroškom 11.400 gld.
Glede podpore za Smarijski vodovod je gospod posl. K o š a k podal nastopno pojasnilo :
Kot faran Smarijski usojam se visokemu dež. odboru priporočati Smarijski vodovod zaradi prav izdatne podpore s sledečim pojasnilom :
Okoliščine v zadevi dobre pitne vode v farni vasi Smarije so bile nekdaj prav žalostne, ker v celi vasi ni bilo dobre, zdrave vode, in so morali ta-mošnji prebivalci, posebno o suši, od daleč vodo do-važevati.
Nasledki tega nedostatka so bili, da so v Smariji vedno prikazovale se kužne in nalezljive bolezni ; ljudstvo se je vzdramilo in je po načrtu g. inženirja Hraskjja si priredilo vodovod iz gozdnega studenčka „Gurk" imenovanega in dopeljalo si zdravo pitno vodo ; to delo stalo je nad 1500 gl. iu to je ubožno ljudstvo jako obremenilo.
Dopeljatev dobre pitne vode razveselila je vse seljane in posebno vzrok, da so potem kužne bolezni izostale in prenehale.
Ker se je pri zgradbi rabil samo slab borov les in ker so tudi hlodi se nepravilno prevrtali, je po preteku 8 let vodovod nerabljiv postal in vzrok tega je, da že skozi dve leti Šmarijci pogrešajo dobrote vodovoda in je nastala zopet prejšna nedo-statnost.
Ker dohaja k farni cerkvi veliko ljudstva in tudi čez 400 učencev in učenk sedaj zdrave pitne vode nima, je prenovitev dovažnih cevij in sicer železnih radi večjfe trpežnosti in zdravstvenih ozir neobhodno potrebna in stavim tedaj preponižno prošnjo, naj blagovoli slav. visoki dež. zbor nakup in polaganje železnih cevij v približni dolžini 1500 metrov podpirati s 30 odst. podpore in dalje povzročiti, da boie tudi visoka c. kr. vlada naklonila izdatno državno podporo. —
Predlog posl. E o š a k a je bil vsprejet. Prošnja županstva v Podkraji pri Vipavi za podporo k napravi vodovoda se na predlog poročevalca dr. Papeža izroči dež. odboru v primerno rešitev.
Mariji Ereč, vdovi dež. tajnika, se zviša vzgo-jevalnina za njene tri otroke po 50 gld. na letnih 60 gld. za vsacega do izpolnjenega 18. leta. (Por. dr. Žitni k.)
Posl. Povše poroča o prošnji zdravstvenega zastopa na Brdu glede okrožnega zdravnika ter predlaga v imenu upravnega odseka :
Prošnja zdravstvenega zastopa in županov iz brdskega okraja za namestitev okrožnega zdravnika v Prevojah z letno plačo 800 gl., se izroča dež. odboru v rešitev.
Posl. E a j d i ž podpiral je to prošnjo z nastopnimi besedami:
ProSnja zdravstvenega zastopa na Brdu in občin Brdskega okraja za razpis mesta okrožnega zdravnika s sedežem v Prevojah je gotovo jako važna; podpisana je, ako se ne motim, od 17 občinskih zastopov. Mislimo si hribovite občine Savskih, Moravskih in Brdskih dolin, tedaj okrožja s čez 10 tisoč prebivalci brez zdravnika. Mislimo na epidemične bolezni, ki se leto za letom ponavljajo, in ves Brdski okraj brez zdravnika. Naj mi dovoli vis. zbornica podpreti proSnjo le z enim slučajem
/f
/
ki se je prigodil ta teden v Učaku pri Moravčah. V soboto umrje 20 letno močno dekle za difie-ritis, kateri se je pridružila Skrlatinka, v nedeljo zboli sestra, oče posije po zdravnika, ali predno pride iz Kamnika zdravnik, tudi ta umrje. Jaz tedaj le prav toplo priporočam poročilo finančnega odseka, ki gre na to, da deželni odbor razpiše imenovano mesto. Glede sedeža okrožnega zdravnika v Prevojah si dovoljujem vprašanje, ali je bolj primerno, bolj praktično za ondotne prebivalce , da stanuje zdravnik v Prevojah ali Moravčah ? Pač ne v Prevojah poleg Brda, ki imajo po ravnem in po dobri cesti peš 2 uri do Kamnika
—	ali v Moravčah, kjer imajo prebivalci po 4—5 ur daleč iskati zdravnika, ali v Kamniku, ali v Litiji, ali v Vranskem ?
Jaz ne stavim nobenega formalnega predloga, vendar pa priporočam, naj se deželni odbor pouči, ali bi ne bilo bolj primerno sedež odločiti v Moravčah ? — Nato se vrši razprava o predlogu posl. grofa Barbo. Vdeležujejo se je por. Lenarčič dr. Majaron, PovSe, Hribar, dr. Tavčar in grof Barbo.
Posl. Povše v imenu upravnega odseka poroča o prošnji županstva v AdleSičih za dovozno pot do Kolpe ter predlaga:
»Prošnja županstva v Adlešičih, da bi se odposlal na dež. stroške inženir glede naprave dovozne poti do Kolpe — se izroča dež. odboru, da naroči dež. stavb, uradu o priliki kakega obhoda te pokrajine tudi to zadevo pregledati in o tem poročati«.
Posl. S c h \v e i g e r prav toplo priporoča to prošnjo in prosi, da jo deželni zbor izroči deželnemu odboru v poročevalčevem smislu. Dotične vasi so kakor bajeslovni Tantal, ki je bil v vodi do vratu, vendar pa ni mogel vode doseči, da si ugasi žgočo žejo. Tudi te vasi so blizu vode, slišijo njeno šumenje, jo vidijo, a do nje nimajo pripravne poti. Deželni odbor naj torej ugodno reši to prošnjo.
Posl. Povše konečno poroča o prošnji občin Ježica in St. Vid pri Ljubljani za uvrstitev obč. poti Ježica-Kleče-St. Vid med okrajne ceete ter predlaga. »Prošnja županstev v St. Vidu in na Ježici za uvrstitev obč. ceste, ki se pri Ježici odcepi od držav, ceste in vodi do St. Vida — skozi Savlje-Kleče, med okrajne ceste, se izroča dež. odboru z nalogom, da odredi pregled te ceste po dež. stavb, uradu in v prihod, zasedanju predloži predlog za uvrstitev te ceste med okrajne«. — Obvelja.
V odsek za prenaredbo dež. zborskega volilnega reda eo bili izvoljeni : Grof Barbo, Grasselli (načelnik), Kalan (namestnik), dr. Majaron, dr. Schaffer, baron Schvvegel, dr. Tavčar, Zelen, dr. Žitnik.
Vrana vrani ne izkljuje oči.
(Izv. dop. s Štajerskega.)
Nedavno sem slišal nekaj izza kulis, kako je „Slovensko politično društvo za Štajersko" obdrže-valo svoja shoda v Celju in v Mariboru. Zeljno sem pričakoval, kaj bode o tem pisalo naše časopisje. Vse je jeden čas molčalo — ali ta teden so se odprli vsi vrzeli. „Slovenski Gospodar" je polu — Hribarja!
Glej „Narod", na katerega vredniškem stolu si nekdaj umerjal „črne suknje" in si lučal ž njega kepe
—	tudi „iz blata", kakor poje Stritar — v „klerikalni" tabor, te je vzel v zaščito. Starček je dober, da svojih otrok ne pozabi. Io kaj piše v zagovor Hribarja zoper „Slovenskega Gospodarja" ? Poslu-šajmo in denimo na rešeto „Narodovo" soršico, da vidimo, če je kaj zrna, ali so same pleve.
„Na Dolenjem Štajerskem so nekateri klerikalni gospodje," tako piše „Narod" št. 35. t. L, „začeli ruvati zoper kandidata pete kurije, gosp. Dragotina Hribarja. „Slovenski Gospodar" je objavil več v redakciji skovanih dopisov proti temu kandidatu, in tudi „Slovenec" |e objavil dopis iz (sic!) Spodnjega Stajerja."
Je v tem kaj zrna? Sama smet — laž. Za „Slovenca" ne vem, kdo mu je poslal dopis, ali za „Slovenskega Gospodarja" dobro vem, ker sem videl nekatere dopise zoper Hribarja iz več krajev, da so z dežele in da še vseh objavil ni, katere so mu dopisniki poslali, v katerih dopisniki protestujejo proti kandidaturi Hribarjevi.
To "mi potrdi tudi vredništvo in dopisniki. Zato rečemo, da „Narod" druge po svojem laktu sodi! „Narod" ima „kovačaico" za takozvano inteligenco slovensko, v kateri kuje take — laži. „Predbaciva
se Hribarju mladoslovenstvo, katero je na Kranjskem že davno pozabljeno." Tako „Narod". Mislite li, „Narodovci", da smo na Štajerskem od včeraj in da je naš spomin tak, kakor ga razodeva pri vas „Narod"? Saj še ni konečnega zida napravljenega izmed Kranjske in Štajerske, da ne bi mi nič zvedeli, kako se na Kranjskem godi.
In še jeden skok napravi „Narod" — glejmo I „To rovanje najbolje dokazuje, da klerikalci povsod delajo prepir." Oe je nikdar ni zadel, jo je sedaj. „Klerikalci delajo prepir?" Ali je „Narodu" ušla pamet v črevlje? Je Hribar „klerikalec" ? Ta je zvita ko ovnov rog. Kdo je kriv zdajšnjemu nesporazumljenju na Štajerskem? Nekdajšnji liberalni vrednik „Narodov" in zdajšnji vodene „Domovine" lastnik Hribar. In da očito govorimo, ko bi Hribarja ne bilo, ne bilo bi tudi neeporazumljenja in „rovanja" pri nas na Štajerskem.
„Kranjci", ne delajte pri nas prepira! In to, da se je večina pri nas zoperstavila zoper Hribarja, imenuje papirnati „Narod" „herostratsko postopanje". Nak — „Narod" si naj to zapiše na svoj rovaš. Zakaj on je ravno nedavno pisal o narodnosti in spravi mej Slovenci rekoč : „Nekateri še menijo, da bodo spravljeni kranjski Slovenci oteli Štajerce in Korošce, prav kakor bi se centralna vlada kar tresla pred tem poldrugim milijonom Slovencev!"
To je „sramota", piše zadnji „Slovenski List" in nadaljuje: „Pozna se, da je gospod dr. Tavčar prevzel vodstvo ,Slovenskega Naroda'." Iu „osiveli starček" „Slovenski Narod" upira se ob nemške berglje, peša tudi vidno njegova narodna zavednost. Kjerkoli se je treba postaviti na široko slovensko in slovansko stališče, tam se krčevito prijema vrvice, po kateri ga vodi stranka Tavčar-Schwegel, in gleda skozi temna očala, katera mu je nataknila na nos nemška stranka na Kranjskem."
In glasilo te klike, ki se je zvezala z največjimi našimi sovražniki, nemškutarji in Nemci, se še predrzne nas svariti, da „preti nevarnost od nem-štva". Vemo to — ali „naprednjaki", očistite se poprej „od nemštva" na Kranjskem in pometite poprej pred svojim pragom, potem še le pridite semkaj pometat, pa ne — z gosp. Drag. Hribarjem, da ne bodete še bolj nasmetili Štajerske — kakor je Kranjska.
„Slov. Gosp." se tudi od „Naroda" očita in oponaša „umazana dobičkarija". Tiho povemo njemu, da odkar „Domovina" izhaja, ima „Slov. Gospodar" nekaj stotin naročnikov več. Torej — „Slov. politično društvo za Štajersko" si je pa temu nesporazumljenju samo krivo. Zakaj ni povabilo vseh udov, zakaj jim tedaj samo, kadar treba plačati, pošlje pisma in zdaj ne, kadar gre za tako važno stvar, kakor je postavljanje kandidatov ? To imamo zahtevati pravico udje, in naj se nam reče potem — da „ruvamo" — bodemo zmirom zahtevali. Pri vsem tem se pa tudi vidi, kako živo potrebujemo organizacije na Štajerskem.
Zi kandidate je treba že poprej skrbeti in ne še le tedaj, kadar so že volitve pred durmi, da so ljudje zbegani, ker še zdaj ne vemo, koga naj volimo. Sodeč po zadnjih izjavah je Hribar kandidat le „nekaternikov" in slovensko ljudstvo ga ne mara, in vendar zmirom pravimo, „narod naj govori". In ta narod" je slovjnsko ljudstvo na Štajerskem, katero gotovo ima izmej svojih sinov take može, da jih lahko pošlje na Dunaj in da mu za to ni treba hoditi na posodo.
Nikakor nisem separatist, pa vendar naj nam naši sosedje pošljejo takega moža za poslanca, da bo lahko nanj ponosna cela Slovenija. In takšnega moža se do zdaj še ni skazal Hribar, zato ga tudi večina pri nas, kakor čitamo in slišimo, ne bi rada za poslanca. Naj deluje tako za vspeh in razcvit slovenskega naroda, bodemo bolj verjeli njegovi gorečnosti in naudušenosti za narodno reč, kakor pa če se vriva za poslanca.
To misli in tako govori njegov prijatelj
Zadrečan.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. februvarija.
Niije-avstrijskl deielni »bor je dovršil z včerajšnjim duem svoje zimsko delovanje. Rtšil je deželni proračun in precejšnje število raznih predlog. Debate so bile z malo izjemami zelo burne. Provzročile so jih malone same židovsko-liberalne korifeje, katere še sedaj ne morejo pozabiti groznega udarca, katerega jim je zadalo zavedno krščansko
ljudstvo. Rogoviležem je načeloval vedno znani žid Noske, čegar srce ie vedno gori za „blagor trpečih stanov". — Zelo značilno je v tem oziru, kar piše dunajska Židinja k sklepu deželno-zborskega zasedanj a. Dotični odstavek se glasi: „Delovanje anti* Semiteke večine v prvem deželno-zborskem zasedanju se razteza na odklonitev podpor za „humanitarne in občekoristnu" namene in na razdelitev mest deželnega odbora mej matadorje zmagoslavne stranke." Židovski liberalci se jeze torej nad svojimi zmagoslavnimi nasprotniki samo radi t^ga, ker so odklonili predlog, naj se dovoli podpora židovskim zavodom, ki donašajo največ dobička prvakom iz izraelskega tabora, ter zato, ker jim večina ni hotela nakloniti nobenega mesta, ki bi jim zagotovil lep postranski zaslužek. Blagor ljudstva, ki je v zvezi s temi odborniškimi mesti, in ki zahteva mnogo žrtev, ta seveda pri židovskih liberalcih ne pride prav nič v poštev.
Načrt »a novo srbsko ustavo. Ruski dnevniki objavljajo, kakor se glasi, iz belograjskih krogov, nekaj določb, katere je vsprejela komisija za preosnovo ustave. Po načrtu imajo volilno pravico le oni državljani, ki plačujejo vsaj 50 frankov letnega direktnega davka. Od vsakega kandidata za skupščino se zahteva gotovastopinja omike in gmotnega stanja. Dovršiti mora peti gimnazijski razred in plačevati vsaj 200 frankov direktnega davka Število volilcev se na ta način skrči od 180 000 na 45.000 do 50.000; ob jednem pa tudi doseže, da ne bo v večini nobena stranka v zbornici. Lepa je ta ! Ljudstvo se bo lepo zahvalilo za tako darilo, ki je bo pripravilo še ob tisto trohico pravic, ki jih je dosedaj uživalo. Ako namerava vlada res kaj tacega uveljaviti, potem je pa res bolje, da se odpravi parlament in vlada sama ukrepa, kakor se ji bo zlju-bilo. Ostale evropske države so z malo izjemo na na tem, da akoravno po malem, hočejo razširiti volilno pravico, Srbija pa skuša odvzeti narodu še to, kar ima. Upamo, da narodni zastopniki vendar ue bodo tako slepo sledili vladinim zahtevam, marveč energično zastopali želje naroda.
Grško podjetje in ostale velevlasti. Znano je, da so zastopniki evropskih velevlastij v imenu svojih vlad svetovali grški vladi, naj ustreže njih želji in odzove s Krete svoje čete, ker le tedaj je možno ogniti se evropski vojski. Zunanji minister Skuses je odgovoril na to, da grške vojne čete nimajo povelja napasti otoka in si ga osvojiti, marveč imajo le nalog napraviti trajen mir in s tem utrditi svetovni mir, za katerega se Grška najbolj zanima. Ta in nam že znana izjava kralja Jurija je najboljši porok, da Grki ne mislijo nikakor odšlo* piti od svojih zahtev, tembolj ker je prebivalstvo v obilni meri navdušeno za osvobojenje grških tla-čanov, katero navdušenje ee nikakor ne manjša, akoravno poročila o stališču velevlastij nikakor niso ugodna. Vendar pa je grški vladi dobro znano, da večina evropskih velevlastij ni nasprotna grškemu podjetju, ker jim je le predobro znano, da treba res odločilnega koraka, ako se hoče konečno kolikor možno ugodno rešiti krečansko vprašanje. V tem oziru je merodajen stavek, ki ga navaja berolinska „National-Zeitg." Glasi se doslovno: Sultan naj pomisli, da se nahajajo mej velevlastmi tudi take, ki se le vsled sporazumljenja klanjajo skupnim sklepom, in da se tudi rusko časopisje bolj ko kedaj peča z eventualnostjo delitve Turčije. Kar nameravajo izvesti velemoči za Kreto, izvedlo so bo tudi v drugih delih Turčije. — To toraj daje pogum grškemu narodu. Akoravno se mu namreč ne bo še tako naglo posrečilo, dobiti Kreto popolno v svojo last, izpolnila se bode vendar že davno izražena nada, da se reši krečansko prebivalstvo hudih spon, v katerih se sedaj nahaja.
Vojaške priprave na balkanskem polotoku. „Pol. Corr." se poroča iz Soluna, da je poslala grška vlada pričetkom tega tedna nadaljni topniški polk na grško - makedonsko mejo, s turške strani se pa ustanovi v severni in srednji Makedoniji šest vojaških taborišč, ki bodo obsegala po 400 vojakov. S to močjo namerava turška vlada utrditi turško grško mejo. Grško prebivalstvo v Makedoniji je popolno mirno in tudi ob makedonsko - tesalski meji se niso pojavili še nikaki nemiri. Poročila nekaterih listov, da se namerava pomnožitev srbske posadke ob srbsko-makedonski meji, niso resnična, kajti v obmejnih krajih se ni pripetilo še nič takega, kar bi provzročevalo večjo pozornost vojaške uprave. Razvidno je torej, da se javno še ničesar noče ukreniti, da se ne bi preveč razburjali duhovi,
gotovo pa je, da so ie izgotovljeni načrti pri vseh vojnih uradih balkanskih državic, da se v slučaju potrebe mahoma storć potrebni koraki.
Vstaja na Filipinih. Na teh otokih se čpaujskim poveljnikom še ni tako posrečilo pomiriti razburjenih duhov, kakor na Kubi, akoravno tudi tu še ne vlada popolen mir. V najnovejšem poročilu iz Mauile se glasi, da je general L\chambre zasedel brez boja Santo Domingo. Huje se je pa godilo obema strankama v bližini Imusa. Padlo je baje 400 vstašev, Spanjci so pa izgubili 26 mož, poleg tega imajo pa še 60 ranjencev. General Blanco, bivši governer na teh otokih, je odklonil ponujano mu mesto načelnika vojaškega oddelka kraljice vladarice. General utemeljuje svoj korak neki s tem, da se mora postaviti v bran nasproti napadom na njegovo dosedanje delovanje, kar bi mu pa po njegovem mnenju ne bilo mogoče, ko bi zavzemal tako čattuo mesto. Svoj naklep namerava izvršiti kot senator. Najbrže pa ljudstvo še ne bode mirovalo, kajti gotovo je, da so uerednosti v njegovem delovanju kot gcverner mnogo pripomogle do splošue vstaje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18 februvarija.
(Volitve volilnih mož ) I z R o b a , 17. februvarija: Pri včerajšnji volitvi je bilo tu izvoljenih vseh šest mož, kateri bodo v četrti in peti kuriji volili tiste može, katere bo priporočila kato!iško-na-rodna stranka. — V Javorjih nad Skofjo Loko so izvoljeni v splošni kuriji trije iu v kmečki kuriji štirje možje katoliško-narodne stranke, ki bodo volili gg. Pogačnika in dr. Kreka. — Pri volitvi, vršeči se v Stopičah dne 16 februvarija za župniji Stopiče in Podgrad, voljenih je bilo v peti skupini šest mož katoliško-narodne stranke in šest jed-uako vrlih za kmetske občine. Volilcev je bilo do-dopoludne 65, popoludne pa 69. — V Rudniku Ua izvoljena dva volilna moža za kmečke občine in dva za peto kurijo, vsi katoliško narodne stranke.
(Vabilo k nujni izredni seji občinskega sveta) v petek, dne 19. februvarija t. L, ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani. Dnevni red: Finančnega odseka poročilo o najetji posojila za artilerijsko vojašnico. — Gospodje občinski svetovalci se uljudno naprošajo, udeležiti se te seje v polnem številu. Za veljavnost sklepanja se zahteva kvaliftkovana večina <§ 57. obč. reda), treba je torej navzočnosti vsaj 23 gospodov občinskih svetovalcev.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode, prvič v tekoči sezoni pela opera „C a r o s t r e 1 e c".
(Iz Planine) se nam poroča, da se je 15. t. m. po noči pripeljalo do postaje Rakek truplo umrlega princa Ernesta Windisch-Graetza. Voznina iz Kor-sike do Rakeka znaša lepo svotico 1746 gld. Mrlič leži v grobni kapeli v gozdu poleg Haasberga. Glava je videti, ker so pokrovi krste na vrhu prevotleni in s steklom zadelani. Truplo je namreč z mazi-Ijenjem zavarovano proti trohuobi. Pokop bo šele proti koncu tega ali začetkom prihodnjega mesca, ko dojde knežja rodbina iz Turina, kamor sejeua-potila iz Ajaccio na obisk k grufu Robilantu.
(Iz Kranja.) Due 15. t. m. zvečer proti 8. uri ee priplazi neki človek, ki je imel na obrazu ,larfo' in z nožem v roki v stanovanje P. Likozarja, paz nika v Majdičevt-m mlinu. Doma je bila sama žena njegova in je trikrat zakričal nad njo : Daj mi denar ! Na to ji z nožem zamahne proti vratu, k sreči jo zadene na roko, rana na roki ni nevarna. Zena je začela kričati in upiti, med tem je ropar zbežal. Dobili ga še niso. — Pri volitvi za peto kurijo dne 16. t. m. je zmagala s 4 možmi seveda liberalna stranka.
(Iz Tržiča,) dne 17. februvarija. V šentanski občini sta izvoljena dva poštena katoliška moža za volilno skupino kmetskih občin, v peti kuriji pa ie prodrl Nemec Rieger. Pripeljal je na volišče vse svoje rudokope, ki so seveda vsi njemu oddali svoja glasove. Rieger je v našem kraju najhujši pospeše-vatelj nemštva. Kadar boste imeli več časa, gospod vrednik, vas bo gotovo zanimalo, če vzamete nekoliko v roke njegov letošnji „šulferajnski" koledar. Brali boste v njem, kako moli Rieger preponižen „confiteor", da Nemci nimajo nadarjenosti za jezikovne študije, vendar pa bi bilo dobro, ko bi se učili slovenščine, ker bi potem lahko med Slovenci uradovali in se tako ložje zoper nje vojskovali; brali boste v tem koledarju, kako Avstrija sama sebi koplje grob, da jo bodo divje tolpe (wilde Horden
=» Slovani) kmalu ugonobili, ker imajo preveč politične slobode itd. Takega moža Kuucu iz ste* privoščimo. — V Tržiču imamo volitve za peto skupino v soboto. Neodvisni možje delujejo za g. dr. Kreka. — V nedeljo bomo imeli ustanovui shod katoliškega izobraževalnega društva.
(Razpisuje) se služba poštarja na novi poštni odpravljalnici za mesto v „L;ubljaui 5" (v Udmatu) Poštar, kateremu se preskrbi primeren prostor za urad brezplačno, dobival bo letno plačo 400 gl. in uredovni pavšal 100 gld. na leto. Isti bo moral skleniti službeno pogodbo in vložiti varščino v znesku 400 gld. Odnosne prošnje, v katerih je dokazati znanje deželnih jezikov, naj se vlože v treh tednih na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Zdravje v Ljubljani) od 7. do 13 februvarija: Novorojenih bilo 17. mrtvorojena 2. Umrlo jih je 36, mej njimi za dušljivim kašljem 2, za vratico (davico) 1, z» jetiko 10, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 21 ; med njimi bilo je 9 tujcev in 18 iz zavodov.
—	Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer:
za oslovskim (dušljivim) kašljem 5 in za vratico 1.
•
v * *
(S Spodnjega Štajerja.) Nemško - konservativni listi trobijo med svet, da so se naši dež. poslanci zjedinili z nemškimi nacijonalci. in jim očitajo, da so zatajili s-oje versko stališče, ker so pustili pri volitvi dež. odbornikov konservativce na cedilu. Da se „Gr. Volksbl." zaletava v nas, nas ni iznenadilo. Da pa „Vaterland" stopica za „Gr. V.", temu se ne moremo dovolj načuditi. Smeli bi pač pričakovati, da bi se bil ta list prej dobro o naši stvari infor-moval, predenj vrže poleno na naše vrle poslance.
—	V pojasnilo bodi sledeče : Naši poslanci so bili vedno v zvezi z nemškimi konservativci. Pred 12 leti je bil prelat Karlon ž njihovo pomočjo izvoljen v dež. odbor. Takrat nemški konservativci niso imeli dovolj glasov, da bi v kmečki skupini spravili svojega poslanca v dež. odbor, zato si poiščejo zaveznika. Sklenejo pogodbo s Slovenci, vsled katere naj imajo jedno perijodo nemški konservativci svojega dež. odbornika, jedno pa Slovenci. Po pretekli de-želnozboreki perijodi opozorijo Slovenci pri zopetni volitvi v dež. odbor nemške konservativce na pred-stoječo pogodbo, ter zahtevajo, da dajo glas slovenskemu poslancu. Toda konservativci, uvidevši, da sedaj ne potrebujejo Slovencev, ker so staknili par nemških kolegov, se izneverijo dani obljubi in, ne oziraje se na obstoječo pogodbo, volijo zopet Kar-lona v dež. odbor. Samo namestnika jim hočejo pripustiti , toda Slovenci odklonijo to velikodušnost Nemcev. Zoog tega figamoštva Slovenci konserva tivne stranke niso zapustili, temveč vsikdar se potegnili ž njimi zoper liberalce in nacijonalce. Po izstopu iz dež. zbornice 1. 1895 so se letos naši poslanci vsled tehtnih vzrokov zopet odlečili za vstop, vender le pogojno, ako se jim prepusti jedno mesto v dež. odboru in v drugih korporacijah razmerno zastopništvo. To željo so imeli tudi njihovi volilci. Pred volitvijo v dež. odbor se poganjajo s konservativci za njihove glasove, kateri jim gredo vsled pogodbe pred 12 leti. Toda konservativci zopet no-čejo nič vedeti o nekdaeji pogodbi, nič o zvezi s Slovenci. Ker se jim niti sanjalo ni, iskati si pomoči pri liberalcih ali nacijonalcih, sklenejo zopet ostaviti Gradec. S trdnim sklepom, še tisti dan naznaniti svoj izstop, gredo na dan volitve dež. odbornikov v zbornico, ter se še jedenkrat obrnejo do konservativcev. Toda ves trud je zastonj. Konservitivci njihovo zahtevanje odločno zavrnejo. Tako pride do volitve in v kmečki skupini dobi Karlon 9 glasov, Robič pa 8 ; ostali se razcepijo. Ker nima nobeden absolutne večine, glasuje se še dmgokrat in zdajci dobi Rebič 10 glasov, a Karlon ostane v manjšini z 9 glasovi konservativcev. Tako je Robič brez konservativcev izvoljen v dež. odbor. Ce so mu dva potrebna glasa dali liberalci ali nacijonalci, se ne vć. Dotičnika se tudi ne izdata, dobro vedoč, da bi liberalci in nacijonalci na nju planili, kakor volk na nedolžno jagnje. To je torej faktum. — Slovenci se niso poganjali prav nič z liberalci ali nacijonalci, niso imeli ž njimi nikake zveze in še dandanes ne ved6, kdo je ž njimi glasoval. In če je temu tako, kje je torej nehvaležnost, ki se očita Slovencem, kje zanikanje katoliškega stališča od strani slovenskih poslancev ? To bi se prej smelo očitati nemškim konservativcem, ki nimajo v sebi toliko čuta krščanske pravičnosti, da bi privoščili pol milijona Slovencem zastop v dež. odboru in moško izpolnili
dano obljubo. Tudi s tem, da so v plenumu nacijj-nalcu Kokošineku in ne konservativcem dali svoje glasove, niso zatajili evojega kršč. stališča, ampak pokazali so svojo taktiko in politično spretnost. — Konservativcem ne bi ž njimi nič hasuili, tako pa so izbacnili iz dež. odbora dr. Schreinerja, najkru-tejšeRa sovražnika svojega, ki je vsled svojih zmož-nostij, svoje zvitosti in velikega ugleda na zgoraj že toliko krvavečih ran vsekal slovenskemu narodu. Ponemčevalne šole po Slov. Štajerju, vzlasti v zadnjem času kakor gobe po dežju na dan prodirajoče nepostavne nemške učilnice po naših mestih in trgih so njegovo delo. Pa bi ne bilo „krščansko" 8 postavnimi sredstvi znebiti se takega vampira slovenskega naroda?!	—r—
(Iz tržaške škofije.) Prestavljeni so gg.: Jos. Colja, kaplan v Jelšauah, za kaplana v Truške ; Ivan Tiringar, kaplan v Truškah, za kaplana v Predloko; Jos. Strnr.d, kaplan v Predloki, za kaplana v Jelšane.
(75 000 kron) znaša glavni dobitek vtlike 50 krajcarske loterije v Iuomostu, ki se izplača v gotovini z le 20 odstotnim odbitkom. — Svoie čč. bralce opozarjamo na to, da se vrši srečkaaje nepreklicno dne 20. februvarija.
Društva.
(Vabilo k veselici) katero priredi „Slov. bralno društvo" v Skofjiloki v svojih prostorih v ne-del|o, dud 21. februvarija 1897. Vspored: I. Petje: a) „Pozdrav", poje mešan zbor. b) „Lunica", poje mešan zbor. c) „Slovauska pesem", poje mešani zbor. d) Na planino", poje čveterospev, II. Igra: Vrban Debeluhar. Burka v 5 dejaujih, spisal Kotze-bue, posl. Vinko Lapajne. — Vstopnina za ude 20 kr., neude 30 kr. — Začetek ob sedmi uri zvečer. — K obilni vdeležbi vabi	odbor.
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za S k o f j o v a s iu sosesko) vabi na shod in veselico, katero priredi due 21. februv. t. I. v Vojniku pri starem Vnčarju ob 4. uri popoludne. Vspored : 1. Zborovanje s poročili in nasveti. 2. Veseli igri „Župan" in „Brinjevec". 3. Prosta zabava. — Za obilno udeležbo se priporoča
Odbor.
(Vabilo k predpustni veselici,) katero priredi pevsko društvo v Sturijnh v nedeljo, dne 21. februvarija 1897 v prostorih društva „Edinost" v Ajdotščiui. — Vspored: 1. Potočnik: „Zvo-nikarjeva", šestglasni mešani zbor. 2. Jenko: „Dunte vetri", moški zbor. 3. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešini zbor. 4 Deklamacija. 5. Nedved: „Pozdrav", moški zbor. 6. Vilhar: „Bliedi mesec", mešani zbor. 7. Sattner: „Za dom ined bojni grom", moški zbor. 8. Kržič: „Posebni vlak", veseloigra v petih dejaujih. 9. Schiifl'er: „Grajščak in kmeta*, šaljivi trospev s spreml)evaujem glasovira. — Prosta zabava. — Začetek točno ob polu osmih. — Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Vabilo) na zabavni večer, ki ga priredi slovensko bralno društvo v Radečah v nedeljo 21. svečana 1897 v prostorih g. Neže Strniša. Vspored: 1. P. Hug. Sattner: Opomin k petju. 2. Pozdrav, govori g. predsednik Jakob Rižnar. 3. A. Nedved : Naša zvezda. 4. J. Laharnar: Zenm kos. 5 J. Laharnar : Vesela tovarš ja. 6. F. S. Vilhar : Bledi mesec. 7. H. Volarič: Nos, šaljiv moški zbor. 8. Srečclov. 9. Prosta zabava. — Pevske točke izvaja tukajšnji pevski zbor pod vodstvom g. Josipa Kamui-karja. Vstopnina za osebo 10 kr. Začetek ob sedmi uri. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Telegrami.
Bibnioa, 18. februvarija. Današnja volitev volilnih mož za peto skupino je bila zelo živahna. Izvoljenih je vseh pet mož ka-toliško-narodne stranke.
Trst, 18. februvarija. Pri včerajšnjih občinskih volitvah za četrti razred so zmagali progresisti. Konservativci niso postavili kandidatov.
Brno, 18. februvarija. (Dež. zbor.) Na predlog posl. Pereka se je sklenilo, pozvati vlado, da sklene z Ogersko tako pogodbo, ki bo ustrezala političnim in gospodarskim interesom tostranske polovice. Poslanec dr. Stranskv in tovariši so interpelovali namestnika radi demonstracij nemških višješolcev proti ustanovitvi češkega vseučilišča.
Krakovo, 18. februvarija. Glavni blagajnik pri tukajšnjem magistratu Aleksander Klosovski, je poneveril, kakor trdi „Glas Narodu", 42.600 gld. iz mestne blagajne, mej tem 85.000 iz pokojninskega zaklada.
Temešvar, 18. febr. Grška vlada je sklenila minulo nedeljo pogodbo s konjskim trgovcem Schwimmelom v Temešvaru. V
najkrajšem času mora odposlati v Atene 1200 konj in 450 tovorne živine.
Belgrad, 18. febr. Zatrjuje se, da se pozovejo k štiritedenskim orožnim vajam vsi rezervni častniki. Polovica rezervnikov nastopi vaje 27. t. m., druga polovica pa 27. marca.
Benetke, 18. februvarija. Zastopniki evropskih držav na mejnarodni konferenci so pričeli včeraj glavno razpravo o načrtu avstro-ogerske vlade. Razprave so se udeleževali zastopniki Avstro-Ogerske, Francije, Rusije, Nemčije, Italije, Španije, Anglije, Por-tugala in Turčije.
Pariz, 18. februvarija. „Agence Havas" poroča iz Kaneje, da vlada v okolici mesta popolen mir. Pred mesti Rethymno, Kandija in Sitija so usidrano vojne ladije skoro vseh velevlastij.
Atene, 18. februvarija. Uradna poročila potrjujejo, da so velevlasti zasedle tri mesta, mej njimi tudi Kanejo. Italijanski poveljnik, ki načeluje tem četam, je zahteval od poveljnika grških čet, obrista Vassosa, naj se vzdrži vsega, kar bi vznemirjalo velesile, kajti mesta so vsa pod varstvom velevlastij; nadalje ga je poživljal, naj ne prodira dalje s svojimi četami. Na to mu je neki Vassos odgovoril, da na take pozive niti ne odgovarja. Grške čete, katerim se je pridružilo več tisoč Krcčanov, so utaborjene v bližini Kaneje.
London, 18. febr. 13.000 delavcev na ladjedelnicah ob severo-vzhodnem obrežju je ustavilo delo, da si pribore boljšo plačo.
priporočajo zdravniki posebno pri
bronhijalnciii kataru otrok,
ki se tako često javlja v zimskem času. Trije deli Giesshiibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna.
716 19-17
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piocollja v Ljubljani (Dunajska cesta),
katore so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. o. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednike-vdove nadvojvodinje
Af Štefanijo. -£OC
Steklenica velja 20 kr	126 (60-50) 6
Umrli bo:
15.	februvarija. Emerih Sokolovič, o. in kr. polkovnik v pok., 70 let, Frano Jožefa cesta 7, spridenje jeter.
16.	februvarija. Frančiška Žargi, natakarja hči, 13 dni, Hrenove ulice 14, božjast. — Antonija Kern, delavca hči, 2 leti, Marije Terezije cesta 26, oslabljenje. — Anton Premk, c. kr. poštni nadkontrolor v pok., 66 let, Križevniške ulice 10, kap
V deželni bolnišnici:
14.	februvarija. Marija Škerjano, kajžarjeva vdova, 30 let, jetika.
15.	februvarija. Anton Jeglič, rudar, 46 let, emphysema pulm.
Tržne cene v Ljubljani
dnć 17. februvarija.
	gl.|kr.			gl-	kr.
PSenica, m. st. . .	8	30	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rei, „ . . .	6	40	Surovo maslo, „ .		80
Ječmen, „ . . .	5	50	Jajce, jedno . . .	—	26
Oves..... Ajda.....	6	30	Mleko, liter . . .	—	10
	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	—	Telečje	—	60
Koruza, „ . . .	6	—	Svinjsko „	—	68
Krompir, „ . .	9	20	KoStrunovo „ „ .	_	40
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	_	60
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	_	18
Fižol, „ , . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	2	25
Mast, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	80
Speh svež, „ . .	—	62	„ mehka, 4 „ „	5	—
Meteorologidno porodilo.
a X	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«4 . m j«. >
17	9. zvečer	746-7,	- 0-6	brezv.	jasno	
18	7. zjutraj 2. popol.	746 8 746 0	—1 5 5-6	sl. sever sl. jzab.	jasno	0-0
malom.
Zahvala.
130 1-1
Srčno sočutje, ki se nam je izkazalo od vseh utranij povodom tako nepričakovane smrti nagega dragega očeta, gospoda
Antona Premk-a
o. kr. višjega poštnega kontrolorja v p.
dalje za mnoge, pokojniku naklonjene vence in tako mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu smo dolžni tem potom izraziti svojo najglcbokejo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo še gospodom uradnikom c. kr. poštnega in brzojavnega urada, pevskemu društvu „Slavec" za ginljivo nagrobnioo in telovadnemu društvu „Sokol".
V Ljubljani, dne 8. febr. 1897.
Žalujoči rodbini Premk in Nabornik.
Razpisuje se zopet
služba organista
na Prežganjem (P. Jjitija).
Ko bi prosilec ne hotel prevzeti zemljišča in gostilne, določi se plača po dogovoru.
125 2-1
Jos. Pristov, župnik.
Išče službo
orgljayec in cerkovnik,
ki je ob enem tudi кгоЈаб. Pripravljen je koj vstopiti. — Zajedno si usoja naznaniti, da je dotični v svojem poslu dobro izurjen.
Več povć upravništvo „Slovenca".	127 3—1
Organist in cerkovnik,
koji ima ugodna spričevala in je do sedaj dotično službo opravljal v nekem mestu, Išče drug odi primerne službe.
Prosilec je oženjen? brez otrok, in bi zamoael samo kot organist opravljati tudi slu/bo občinskega tajnika. — Nastopiti more še pred Veliko nočjo. — Več povč Matej Vurnik, organist v Radovljici. Gorenjsko.	126 3—1
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
КЛГ. TISKABNA [
}{] v Ljubljani.
22 19
Velika 50 krajcarska loterija y Inomostu.I žrebanje
"I pojutršnjem!
__«i»«»"«»™ «в-^те^(t34)3)1023
7R AAA kron t gotovim
M ^ШЋГЧВ&Ч&ГЧШ z 2S«°/0 odbitkom. Srečke a	kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
fyiton J^u lovec
c. kr. avs^ultant
Jv(arijanica J^u lovec roj. tfobler
poročena.
Novo M.esto,	Ljubljana,
dne 18. svečana 189?.
tf,csto vsakega drugega naznanila.
129 1 — 1
:c
JB Steingasser & Comp.
Milteiiberg a. Mahi, Kavarsko.
Ustanovljeno 1817
Izvoz.


Ustanovljeno 1817. Гј|ј
__Uvoz. M
Trgovina s semeni. |
Gozdna semena. Travniška semena. И Poljska semena. 105 3-2 ]91
Prireditev smrekovega in borovega semena s parno močjo Mj]
I > 11 n a j 8 k a t>
o r z a.
Dni 18. februvarija.
Sknpni drlavni dolg v notah.....
Skopni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
80 mark............
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini ............
101 gld. 10 kr
101 123 100 121 99 948 362 119 58 11 9
46
6
15
40	,
50	„
90	.
20	,
26	*.
90	.
72',,	.
74	.
63	.
10	„
68	.
Dne 17. febrnvarija.
4* državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4* zadoilnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . , . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4lt Prijoritetne obveznice driavne železnice . . ,	i južne teleznice .
„	, južne železnice 5% .
n	, dolenjskih železnic 4 %
150 gld.	—
165	—
188 .	50
99 .	—
138 ,	60
127	75
108 „	25
112 „	50
99 .	25
99 .	90
226 .	—
174 „	—
128 .	—
99 „	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld................71
St. Gendis srečke, 40 gld.......73
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke..................22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	152
Akcije Ferdinandovesev. železn., 1000 gl.st. v.	3400
Akcije tržaSkega Lloyda. 600 gld. ...	406
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	87
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba	160
Montanska družba avstr. plan.....82
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155
Papirnih rubljev 100........127
75 50
60
76
90
MdT~ Nakup ln prodaja IS »sakovrstnih driavnlh papirjev, Sroćk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka Eslsntna izvršitev naroftll na boril.
Menjarnična delniška družba
„M K Ii C U H"
«oilzBili it. 10 Dnnaj, liriahilfiritrai» 74 B.
ЖЈГ Pojasnila "SJS v vseh gospodarskih in finančnih stvsrsk, j
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulseijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocegs >Drestovan)a pri popolni varnosti S0r naloženih glavnic.