Po»"nin« olačan* t gotovim.
l eto LXI
V Ljubljani, v četrtek 24. avgusta 1913.
Stev. 191 ti
Cena 1 Din
Naročnin« mesečno 25 L)in, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill
SLOVENEC
Telefoni nredaištva: dnevna služba MN — nočna 2994, 2994 ia 205$
Izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
ček. račun: Ljuh liana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
l
Ko bosie revidirali.. •
Če se ne motimo, je bil angleški državnik lord Castelreagh, ki je v preteklem stoletju na neki mednarodni konferenci izrekel o stari Turčiji krilate besede, da je treba »bolnemu možu na Bo-sporu pomagati«. Zgodovina nas uči, kako so evropski državniki tega bolnega moža tako dolgo kurirali, restavrirali in popravljali, dokler ga ni bilo konec. Zdi se, da so danes velesile izbrale Podonavje, da ga predstavljajo svetu kot bolnega moža, ki ga je treba začeti temeljito zdraviti. Petnajst let po slovesnem aktu v Versaillesu, kjer so se na razvalinah nemškega iu avstrijskega imperija začrtale meje novim državam po načelu narodne suverenitete in pravičnosti, so velesile podpisnice te^a pakta prišle do spoznanja, da njihovo delo ni bilo popolno ali, kakor je nedavno izjavil «., . „ v . .	, da pogodbe
niso večne, f rancoska republika, ki se je dolgo branila tega spoznanja, je pod vodstvom Briando-vega idejnega naslednika, gospoda Paul-Boncour-ia, izprevidela, da spričo Hitlerjevega dviga v Nemčiji ne bo kos novemu položaju v Evropi, ako ne zavaruje svoje južne fronte po prijateljstvu z Italijo. Da je tej ideji dala svoj blagoslov An-
flija, se razume, ako pomislimo, da je Anglija, i danes ni več ne edina ne najmočnejša velesila na morjih sveta, najbolj varna, ako si hegemonijo na evropski celini delita dva, mesto da jo vrši samo eden.
Tako je prišlo do rimskega pakta, ki ie po svojem dosedanjem papirnatem življenju dobil te dni vprvič kri in meso v italijanskem kopališču Riccione, kjer sta Mussolini in Dollfuss zarisala glavne obrise bodočega Podonavja: na eni strani Avstrija in Madjarska pod varuštvom Italije, na drugi strani Mala zveza pod vplivom Francije, obe skupini pa zvezani med seboj po političnem iu gospodarskem paktu v sporazumu z Italijo in Francijo. Zaenkrat se bo začel graditi gospodarski sporazum, ki je sicer težak zaradi nasprotja med gospodarskimi interesi petih držav, kojih struktura, potrebe in težnje so tako različne, ki pa je veliko menj delikaten nego politična an-tanta, katera krije v sebi možnost najnevarnejših konfliktov, ako se ne zagrabijo skrajno taktno in spretno. Da se ta politični sporazum vsaj po za-mislu g. Mussolinija v glavnem suče okoli vprašanja revizije nekaterih določb mirovnih pogodb, na podlagi katerih je Podonavje dobilo novo lice, o tem ne more biti dvoma, tudi če ne bi bil tega . Kanya, šef zunanjega urada v Budimpešti, ta-oj po sestanku v Riccione z vsemi fanfarami po vsem svetu raztrobil. Bolnega moža so torej začeli zdraviti in želeti je samo, da bi ne delil usode drHgih, ki se jih je lotil slavni eonsilium evropskih velesil, pa da bi Podonavje vstalo iz sedanjega kaosa kakor tič feniks, ves prerojen, ves nov ...
Če torej hočemo biti in ostati optimisti — in samo optimizem mote danes evropskemu politiku pomagati, da se mirno prebrodi sedanja huda kriza — moramo najprej gledati stvari tako, kakršne v resnici so. Igrab bi vlogo slepca, ki hoče prevarati samega sebe, ako ne bi hoteb priznati, da na krmilu evropske politike sedi danes g. Mussolini in ne g. Paul-Boncour ali kdo drugi iz državnikov Francije. Ne smemo se zanašati na nikogar, če bi hoteli, da stvari tako v srednji Evropi kakor na jugovzhodu Evrope ostanejo take, kakor so. Treba je le brati francosko časopisje, n. pr. »Petit Parisienc, ki je vsakdanja hrana miroljubnega francoskega rentjeja, da se prepričamo, da tudi Francija nima namena preprečiti »restavracije Podonavja«, kakor se to danes imenuje. Problem danes ni več ta, da bi se taka restavracija preprečila, ampak problem je ta, da se izvrši sporazumno med vsemi prizadetimi. Mi gotovo nismo krivi, da je do tega problema prišlo in da se je postavil v taki obliki. Naša skrb mora sedaj, ko so postale razmere kritične po krivdi drugih, ki iščejo bolnega moža v Podonavju, medtem ko je sedež bolezni najbrže drugje (v consiliumu gospodov zdravnikov samih) — biti ta, da se restavracija ne bo izvršila v našo škodo.
V tem oziru moramo že danes opozoriti gospode posredovalce, ki so izbrani, da spletejo niti med italijansko skupino podonavskih držav in med Malo zvezo, da je Jugoslavija interesirana pri tej stvari najbolj na svoji severozahodni meji. Tu je bilo naravno nacionalno ozemlje Jugoslavije po krivdi onih, ki so mešetarili za pogoje vstopa Italije v svetovno vojno brez nas, in ki so to pogodbo po končani vojni modificirali v očitnem nasprotju z našimi bitnimi nacionalnimi interesi, okrnjeno za pokrajino, ki šteje pol milijona jugoslovanskih duš. Nobena določba mirovnih pogodb, s katerimi je bila svetovna vojna likvidirana, ne bije tako v obraz načelom pravičnosti, narodne samoodločbe in nacionalne suverenosti, v imenu katerih danes g. Mussolini dokazuje nujno potrebo revizije, kakor one, j>o katerih je pol milijona Slovencev in Hrvatov prišlo pod su-vereniteto italijanske države. Preden se torej načno druga vprašanja, tičoča se »korekture meja«, kakor se evropski državniki evfemistično izražajo, zahteva pravičnost, da se najprej postavi na dnevni red ona korektura, ki je najbolj
fiotrebna, ker gre za toliko ozemlje in za toliko judi, ki kompaktno na njem prebivajo, kakor ne gre na nobeni drugi točki novega zemljevida osrednje Evrope. Ta korektura je tem bolj potrebna, ker proti krivici, ki se je Jugoslaviji zgodila na severozahodni meji, ne govorijo samo narodopisni, ampak tudi zgodovinski in zemljepisni vzroki, zaka j naravne meje Italije so sc od-nekdaj nehale desno od Timava in Soče. Preko te črte nimajo rimski orli ničesar iskati, in kar je bilo Italiji koncedirano od zmagovitih velesil čez to črto. ne predstavlja ničesar drugega ko krivično osvojitev, v načelu temeljno nasprotno onim principom, zaradi katerih se je začela velika vojna. Upamo torej, da bo consiliuin zdravnikov, ki bo iskal loka bolnemu Podonavju, postavil najprej pravilno diagnozo, ki pravi, da je eden najglobljih vzrokov nenormalnega stanja bolnika krivica, po kateri je bil otl telesa Jugoslavije nn severozahodu odtrgan eden njenih najvažnejših delov.
Ako pa bi razmere, ležeče v ogromni kompliciranosti problema revizije mej sploh, ne dovolile že sedaj take temeljite remednre. pa je najmenj. kar Jugoslavija sme in mora zahtevati, da se apli-
Pretresljiv proglas dunajskega nadškofa	JVff pOrtlOC
gtadujočim v Sovjetski Rusiji
„V imenu Vubezni do bližnjega vabim vse, brez razlike vere in narodnosti, da pomagale i"
Dunaj, 23. avgusta, tg. Dunajski nadškof kardinal dr. Theodor Innitzer je izdal na vse katoliške vernike Avstrije sledeči pretresljivi proglas o lakoti, ki vlada v Rusiji, in o pomoči, ko jo naj nudijo vsa krščanska srca trpečim bratom:
V težki uri, ki je vzbudila zavest velike odgovornosti vsega kulturnega človeštva, moram svetovno javnost pozvati, da vstane k velikemu pomožnemu delu. Nobena zanikavanja ne morejo odstraniti resnice, da so tekom zadnjih mesecev stotisoči, da milijoni ljudi postali žrtve lakote, ki divja po sovjetski Rusiji. Na stotiue v srce segajo-čih pisem je prišlo iz »gladovne cone« to je iz j Ukrajine in iz severnega Kavkaza, pisma, ki vsa i govorijo o katastrofi. Isto poročajo očividci, o ve- ' rodostojnosti kojih ne smemo dvomiti, in pripovedujejo strašne podrobnosti o tragediji, ki se v Rusiji odigrava.
Naj omenim samo ganljivi proglas lvovskega j nadškofa Szeptyckega, ki podaja grozno sliko o j trpljenju ukrajinskega naroda v sovjetski republiki. Tudi Anglež Garreth Jones potrjuje vsa ta omenjena dejstva. On je bil sam v Rusiji in dokaže z dokumenti v rokah, kako je po nekaterih krajih Rusije, ki jih je obiskal sam, domala ena cela tretjina prebivalstva vsled lakote umrla. Tudi generalni tajnik manjšinskega kongresa na Dunaju dr. Ewald Ammende v obširnem dopisu, ki sloni ves na nespodbitnih dokaz<h, trdi, da je lakota poleg Rusov in Ukrajincev zadela danes tudi že druge narodne manjšine, živeče v sovjetski Rusiji. Lakota v Rusiji ne gleda ne na narodno pripadnost ne na veroizpovedi, ona mori vse brez razlike.
Danes imamo dokaze v rokah, da tudi letošoja žetev gladovanja ne bo ustavila. Sovjetska vlada sama priznava, da bo morala seči po skrajnih sredstvih, da omogoči preživljanje industrijskih središč !

i vimimi .. jip iipif
MARTI
Kardinal dr. Innitzer. dunajski nadškof
in da bo morala kmetom s silo odvzeti njihovo letošnjo žetev. Zato ni nobenega dvoma, da bo ruska gladovna katastrofa dosegla v nekaterih mesecih zopet nov višek, ko bo zajela tudi kmetsko prebi-va!s'"o in ogrožala zopet nove milijone nedolžnih žrtev.
K temu ne smemo in ne moremo več molčati. Če bi še molčali, potem bi svojo odgovornost in odgovornost vsega kulturnega sveta le še povečali, ker bi mi vsi postali sokrivci, da bi v času, ko je žitnih pridelkov na svetu naravnost v izobilici, ko
ta izobilica cele države skoroda uničuje, v Rusiji ubogo ljudstvo umiralo od lakote.
V imenu večnoveljavnih človečanskih zakonov, v imenu krščanske ljubezni do bližnjega dvi-gam svoj glas in pozivam vse, posebno one organizacije, ki so se posebej posvetile karitativnem« delovanju in humanitarnim-človekoljubnim ciljem da se združijo na nadnarodni in nadverski podlag: k skupni pomožni akciji v prid izstradanih in oc lakote ogroženih Rusov. Toda treba je hiteti, da ne bo prepozno. S tem pozivom bi posebno rad | zadel Mednarodni Rdeči križ z njegovimi organizacijami, ki so raztresene po vsem svetu, nadalje vse one države ali zasebne ustanove, ki se s sovjetsko vlado pogajajo o gospodarskih sporazumih, da ne pozabijo na gladujoče. Njihova pogajanja oziroma njihove pogodbe naj bodo izrecno odvisne od neke vrste »človečanske klavzule« na katero naj sovjetska Rusija pristane, predno bo smela računati na izvajanje gospodarskih pogodb s kulturnimi državami.
To pomožno akcijo bom s posebnim poudarkom osredotočil tudi okrog Dunaja in bom prosil zastopnike vseh veroizpovedi, da pridejo k meni, da se porazgovorimo o najnujnejših ukrepih in da sestavimo poseben pomožni odbor. Povabila bodo razposlana v najkrajšem času, Čas hiti, verniki, zato vstanimo k skupnemu bratskemu delu, predno ne bo prepozno. Bog tako hoče.
"heodor kardinal Innitzer, dunajski nadškof.
Upor lačnih kmetov
Pariz, 23. avg. b. Po neki vesti iz Moskve je bilo poslanih v južni del države več konjeniških divizij, da vpostnvijo red, ker so baje pričeli kmetje ropati žitne zaloge.
Odmevi iz Riccione
Francija pasivna ^"Ij!	,epi'
Dunaj, 23. avgusta.
(Od našega dopisnika.)
Kakor vsaka tajna diplomatična pogajanja in sestanki, tako je tudi sestanek med Mussolinijem in našim državnim kanclerjem dr. Dollfussom — Milimetternich ga imenujemo tukaj — v Riccione povzročil silno veliko prahu in debata, ki se vrši po svetovnem časopisju, ni mnogo doprinesla v pogledu jasnosti vprašanja, ki je očividno na dnevnem redu. Vendar pa se mi zdijo tri časopisne vesti, ki sem jih pobral po velikih listih, veren kažipot skozi ta labirint načrtov in domnevanj, ki se predejo okrog razgovorov v Riccione.
Paul-Boncour zadovoljen z dogodki
Prva vest je bila natisnjena v »Journal de Ge-neve«, ki poroča iz Pariza, da se je njegov dopisnik razgovarjal z najmerodajnejšo osebnostjo zunanjega ministrstva (to je zunanji minister Paul-Boncour sam), ki se je takole izrazila:
»Kar se tiče avstrijskega problema, je treba ločiti med njegovo politično in gospodarsko platjo. Naj se Italija in Anglija brigata za politično stran, medtem ko obstiji vloga Francije v tem, da denarno in gospodarsko pomaga Avstriji. Mi to vlogo sedaj vršimo, dajemo denarno pomoč in nudimo trgovinske ugodnosti.«
To je lapidarno kratko in ne potrebuje nobenega komentarja več, v kolikor tiče francoskega stališča z ozirom na razgovor med Mussolinijem in dr. Dollfussom o novem podonavskem načrtu. Z drugimi besedami rečeno je Francija zadovoljna z razvojem dogodkov, ker je bila o načrtu pravočasno obveščena, se glede njega sporazumela z Italijo in se vsa sedanja pogajanja strinjajo z njeno trenutno zunanjo politiko.
Z Italijo, Madžarsko in - Nemčijo
Druga vest izvira iz italijanskega komunikeja o razgovorih v Riccione, kjer se bere:
»Zvezni kancler dr. Dolliuss je ponovno izpovedal, da želi sodelovati z vsemi sosedi, Prav posebno pa z Italijo in Madjarsko, ter tudi z Nemčijo, kakor hitro bo to mogoče.«
Ta odstavek uradnega obvestila se mora brati tako, da Avstrija želi gospodarskega sodelovanja z Madjarsko in sicer pod visokim pokroviteljstvom
ziji meje blejskega kota
Italije, toda ona ne želi prav posebno vezati se na kakšen podonavski blok nasledstvenih držav, ki naj ostanejo dobre sosede. V kolikor se tiče Nemčije se zdi, da je ta odstavek prišel v komunike po želji Mussolinija in predstavlja prikrito povabilo na Hitlerja, naj neha s svojim bojem proti Avstriji, ki je voljna ta umik plačati z ustanovitvijo kakšne tro- ali četverozveze. Kakor hitro torej bodo izginili notranjepolitični razlogi za sedanji upor Avstrije proti Nemčiji, bomo stali znova pred starim položajem Curtius-dr. Schober, ki je koncem marca 1931 dovede! do načrta carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Staro vino v novih mehih.
Trst, avstro-madjarska luka
Tretjo vest je prinesel pariški »Temps« in sicer od svojega dopisnika v Rimu. Tam beremo:
»Tukaj imamo vtis, da je Madjarska pripravljena odstopiti Italiji nekaj od svojih trgovinskih ugodnosti, ki jih ima v Avstriji. Ita-
lija bi kot protiuslugo odprla madjarskim žitnim pridelkom svoja tržišča. Tržaško pristanišče je bilo v Riccione omenjeno kot središčno vprašanje problema. Italija je ponudila, da zgradi v Trstu tako za Avstrijo kakor za Madjarsko posebna pristanišča, ki bi postala last dotičnih držav proti mali vsakoletni odškodnini. Ta pristanišča bi omogočila obema državama, da si zgradita svoja lastna trgovinska brodovja. Toda v vsakem primeru bi se moral madjarski izvoz vršiti preko Avstrije v Trst, ki bi si s tem pridobil zadosti močno zaledje, da bi njegov obstoj v bodočnosti ne bil več ogrožen.«
K temu pristavljam, da sem izvedel na verodostojnem mestu, da se je omenila tudi jugoslovanska proga Jesenice—Bohinjska Bistrica in da je bila izražena želja, da se pri končni ureditvi Podonavja misli tudi na revizijo meje, ki bi se v tem jugoslovanskem kotu morala izvršiti v prilog gospodarskega trikota Italija—Avstrija—Madjarska.
Kakšne posledice naj potegnem iz teh treh zanimivih informacij? Da je Francija, če nc neinterc-sirana pa vsaj zadovoljna s potekom dogodkov? Da ti dogodki niso prav nič v skladu z iluzijami, ki si jih delajo države Male zveze glede Podonavja? Da preži na skrajnem koncu vsega tega vrvenja pošast, ki sc imenuje revizija mej, ki se je tudi Francija ne boji več tako, kot se je je bala pred podpisom pakta štirih?	Ing. Sch.
Italija pojasnjuje: Izogibati se je treba federalističnim načrtom v Podonavju
Rim, 23. avg. b. Glede akcije za gospodarsko reorganizacijo srednje Evrope, o kateri so po sestanku v Riccione številni inozemski listi objavili tolmačenje, ki je daleč od resnice, je bilo objavljeno novo poluradno poročilo, v katerem se precizirajo direktive italijanske vlade'pri izvedbi te akcije. V tem poročilu se pravi med drugim:
V Podonavju je Avstrija prvorazredni politični in gospodarski faktor. Radi tega je treba njen položaj okrepiti. Prvi pogoj je, da se z Avstrijo vzpostavijo normalne zveze. To je obenem predpogoj za realno in koristno rekonstrukcijo podonavske Evrope. Pri tej akciji se jc treba načelno izogibati federalističnim načrtom, ker bi od tu nastale druge nevarnosti, namreč, da se med podonavskimi državami okrepi težnja, da ena drugo, naravno močnejša slabejšo, absorbirajo. Konstruktivno sodelovanje podonavskih držav pa se da ustvariti brez takih interesov in teženj. Avstrija lahko sodeluje in je tudi pripravljena sodelovati z Madjarsko in tudi
cira načelo varstva narodnih manjšin v smislu pakta Zveze narodov tudi na Italijo — ako pa se Italiji zdi to poniževalno, hi bilo tako v njenem kakor v našem interesu pa v interesu pomirjenja in utrditve srednje Evrope, da Italija iz razlogov resničnega in trajnega prijateljstva, ki si ga tudi mi želimo, prostovoljno ustvari Jugoslovanom v svojih državnih mejah dostojnejši položaj. Mussolini ni samo odločen in vztrajen politik, ampak je kot mož velikega formata tudi uvideven. On ima tudi moč. da brez ovire izvede, kar se mu zdi v prid domovine in n ji nili notranjih ter zunanjih interesov. In samo v blagor Italije, ki je z Mn-so linijem stopila v novo dobo. je, če preneha s politiko nasilnega potil jčevanja naših bratov, ki jim je vzela vse: šolo, občinsko samoupravo, kul-
turna društva, zadružno organizacijo, in katerim hočejo fašistični oblastniki vzeti sedaj še jezik in verski pouk v svetišču cerkve! Narodna kulturna avtonomija Jugoslovanov v Italiji v mejah zakonov in v duhu lojalnosti ter blagohotnosti do slovanskega živi ju je uajinenj, s čemer more Mussolini popraviti strašne krivice, ki so sc delale in sc delajo dalje našim bratom v Italiji, in ustvariti najucobhoduc jši pogoj za lojalno prijateljstvo z Jugoslavijo. Pri pogajanjih z Italijo bodo naši državniki morali to vprašanje imeti, v prvi vrsti v vidu prvič iz nacionalnih vzrokov, drugič pa zato, ker je vprašanje Julijske krajine ono, ki pada v prvi \ rsti na tehtnico, kadarkoli kdorkoli postavi na dnevni red restavracijo ali rev i/.ijo.
z državami Male zveze na področju vzajemnega ekonomskega izpopolnjevanja in prijateljske enakopravnosti v vzajemnih političnih odnošajih. Avstrijo vežejo s podonavskimi državami skupni gospodarski interesi, z Madjarsko pa jo poleg tega veže še skupna tradicija. Nc sme se pri tem pozabiti, da je Avstrija pripravljena vzpostaviti tudi z Nemčijo odnošaje, prežete s čutom vzajemne miroljubnosti in potrebami gospodarskega sodelovanja.
»Times":
Vse Podonavje: Avstrijo, Madžarsko, Malo zvezo, Nemčijo
London, 23. avg. b. »Times« trdijo v nekem poročilu iz Rima, da se je italijanska vlada odločno postavila na stališče, da za vsako ceno zagotovi Avstriji popolno politično in gospodarsko neodvisnost. Od tega gledišča Italija ne bo odstopila po svoji posredovalni akciji v Berlinu. Akcija zn okrepitev politične in ekonomske neodvisnosti Avstrije je širokega značaja, ker je zamišljena v zvezi z reorganizacijo vse podonavske Evrope. Ustvariti hi se moral ekonomski gospodarski sistem, v katerega hi razen Italije, Madjarske in Avstrije vstopile tudi države Male zveze. Poleg tega hi bilo potrebno tudi
i Nemčijo izvršiti take pogodbe, ker hi tudi ona kot podonavska država itnela mnogo interesa, da vstopi v ta sistem. Pogajanja počasi napredujejo, na ini-rijativo italijanske vlade pa hi se morala pričeti hitra akcija, da se gospodarski položaj Avstrije okrepi. Zato je potrebna Avstriji velika finančna pomoč. Značilno je, da v zvezi s temi informacijami iz Rima razširjajo tukajšnji listi vesti o možnosti zaključitve novega mednarodnega posojila Avstriji.
Posledice Riccionea: MZ napoveduje odločilno bilko proti revizijonizmu
Budimpešta, 23. avgusta m. Madjarsko javno mnenje je zelo zadovoljno z uspehom podajanj v Riccione med Mussolinijem in Dollfus-som. Vodilni politični krogi v Budimpešti izjavljajo. da se popolnoma strinjajo z Mussoli-nijevo akcijo v Srednji Evropi ter pravijo, da mora Madjarska pazljivo stati na straži in pozorno zasledovati velevažna pogajanja v Riccione, kajti Mussolinijeva politika v Srednji Evropi je tudi madjarska politika. Zato pn so se razburili mndjarski politični krogi radi vesti o ponovni protirevizionistični akciji Male zveze, ki so takoj po sestanku v Riccione dospele i* Prage v Budimpešto. Po tukajšnjih vaseh pripravlja Mala zveza na čelu s češkoslovaškim zunanjim ministrom odločno akcijo, ki naj pa-ralizira revizionistični pokret v Srednji Evropii. Mala zveza namerava po teb informacijah začeti odločilno bitko ter bo predložila Zvezi narodov, da se n kine j o vsi manjšinski pakti oziroma, da naj se njihova polnomočnost vsaj začasno suspendira. Madjarska javnost sicer trdi, da nobena proti revizionistična akcija Male zveze ne more uspeti, ker se je Italija kot pokroviteljica vseh revizionističnih držav Srednje Evrope odločno postavila v obrambo istih, kar jasno dokazuje pisanje njenega poluradnega tiska.
Dr. DotUusss
»Razne metode, isti cilji"
London, 23. avg. b. Avstrijski kancler dr. Doll-hiaa je dal dopisniku »New Chronicle« to-le izjavo: >Moj obisk pri Mussoliniju nie je popolnoma zadovoljil. Italija je trdno sklenila, da zagotovi Avstriji neodvisnost in se v tem pogledu strinja z Veliko Britanijo. Ti dve velesili uporabljata zaenkrat raine metode z istim ciljem. Velika Britanija in Italija zaenkrat morda ne bosta nastopali skupno, pričakovati pa je to v bližnji bodočnosti. Dovolj imam razloga, da verjamem, da je položaj moje vlade vedno čvrstejši.«
V apostolski službi
(V opomin pok. č. M. Piji Regali.)
Dunaj, 23 avg. b. Tukajšnja »Reichspost«, organ današnje avstrijske vlade se v današnjem uvodniku obširno bavi s potovanjem dr. Dollfussa v Riccione. Po zgodovinskem pregledu nemško-avstrij-skik odnosov in o agresivnosti Hitlerjeve borbe v vprašanju Anschlussa, prehaja list na vprašanje gospodarskega sporazuma med Italijo, Avstrijo in Madjarsko ter pravi, da vse kaže, da šef italijanske vlade dela principijelrio v popolnem sporazumu i 1 odgovornimi krogi Francije, ki se strinjajo z iav-nim mnenjem vseh držav.
GJas iz puščave
Londoa, 23. avg. (a) >Manchester Guardian« prinaša danes članek, v katerem odkrito izjavlja, da je velika škoda, ker sta Francija in Velika Britanija dorela prepustili ureditev avstrijsko-nemške-ga spora Mussoliniju. Francija in Anglija, nadaljuje list, naj sami sebi pripišeta, če bo prišlo tako do sporazuma, ki bo sicer b« vid«» rešil avstrijsko neodvisnost, r resnici pa žrtvoval Avstrijo, ki Im naenkrat postala odvisna od dveh vlad hkratu, rimske in berlinske.
Angleški opazovalec
London, 23. avgusta. b. Radi napetih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo ie sklenila angleška vlada, da nastavi v lnnsbrucku novega konzula. Konzularne posle bo prevzel doseda-nji konzul v Antweronu. Tako bo angleška vlada dobila tudi na Tirolskem svojega političnega opazovalca.
Masaryk preklicuje
Prag«, 23. avgusta e. >Češke Slovo« objavlja demanti, da bi bil predsednik republike Masaryk dal intervju sotrudniku >News Croniclec. Predsednik Mašaryk je bil vse poletje v Topolčanih. Angleški časnikar pa je irmel razgovor s predsednikovim sinom dr. Jajiom Masarykom Zato ao neutemeljeni vsi zaključki madjarskega zunanjega ministra Kannye, ki jih je sklepal na podlagi tega intervjuja. Stališče Češkoslovaške v vprašanju revizije mej ostane neizpremenjeno.
Bridka izguba je zadela uršulinski red. Redovnice žalujejo za zelo zaslužno sosestro č. M. P i j o iz veleugledne R e g a 1 i j e v e rodbine v Ljubljani. Njen oče si je pridobil veliko zaslug kot organizator slovenskega obrtništva, njen brat g. dr. Josip Regali ie priznan pisatelj in umetnostni zgodovinar. M. t'ija si je izbrala učiteljski poklic. Že kot zelo nadarjena učenka meščanske šole in učiteljišča je svoje znanje in zlasti spretnost v glasbi porabila, da je pod vodstvom učiteljskega zbora prirejala prav posrečene akademije, predvsem v proslavo nebeški Materi. Jako. blagodejen in trajen je bil njen vpliv na tovarišice. Svoja dela, ki jih je izvrševala iz ljubezni do bližnjega, jc hotela blaga pokojnica storiti še bolj zaslužna; odločila se je iMisvetiti Bogu s svetimi zaobljubami. Da bi čim več koristila kršč. in slovenski vzgoji, je vstopila v uršulinski samostan v Celovcu. Kot redovnica in učiteljica je na Koroškem v najboljšem spominu. Po nesrečnem plebiscitu je spoznala, da uršulinski samostan s slovenskimi učiteljicami Ce-lovčanom ni zažol.ien. Da bi torej samostan nc trpel škode, je ;x> odredbi predstojništva šla v Mekinje, kjer je poučevala v meščanski šoli. Peč smo mislili, da tega samostana ne bo nikdar zapustila. Toda uršulinski red rabi za razne svoje učne zavode tudi več učiteljic za francoščino. V tujem jeziku se je pa mogoče popolnoma izvežbati le v kraju, kjer se jezik govori. Zato je po odredbi predstojništva šla č. M. Pija v Mons v Belgijo. V svoji gorečnosti s c pa ni samo izobraževala v francoščini, ampik je prevzela tudi orglanje in vodstvo petja v uršulinski cerkvi v Monsu in je, kolikor ji je bilo mogoče, pomagala tudi v šoli.
Kljub odgovornemu delu, ki ga je imela, je želela še kaj storiti za svoje rojake. V Monsu je brala mnogo francoskih ascetičnili del in je sklenila to jjanogo slovstva razširjati med Slovenci. Zelo spretna v peresu je sama priredila dve jako posrečeni aseetični knjigi: Življenje z Jezusom in Kraljeva-
nje Srca Jezusovega v družinah 1«
iima velikodušno zagotovila tudi založništvo. Knjigi sta izšli v zbirki spisov »Nebeške rože« v izredno lepi opremi. V naši ožji domovini ju pač premalo poznamo. Bolj cenijo obe knjigi rojaki v Ameriki. Kako aktualna in koristna je njena vsebina, priča dejstvo, da ie ugledno Glasilo K. S. K. J e d n o t e v Clevelandu obe knjigi ponatisnilo in tako poskrbelo, da je nad 30.000 naših rojakov bralo svete resnice v lepi, dovršeni obliki. Pokojna č. M. Pija, ki je vse svoje življenje posvetila apostolstvU, je s tema knjigama izvršila veliko delo, za katero ji moramo biti iz srca hvaležni. Upamo, da se bodo »Nebeške rože« še dal je_ razcvitale in obogatele naše slovstvo z mnogimi lepimi deli; med drugimi bi zlasti želeli dobiti še knjigo, ki jo je č. M. Pija zapustila v rokopisu in jo posvetila blagopokojni 6voji materi gospe Ani-Regali.
Šola, orglanje, petje in pisateljsko delo je izčrpalo moči č. M. Piji, obolela je in prednica iz Monsa jo je. pripeljala v Jugoslavijo. Blaga pokojnica je žrtvovala vse moči krščandci vzgoji in slovenski knjigi. Imela je še svoje Bogu posvečeno življenje. Njen gospod brat in soscstre-redovnice so storili vse, da bi ji ohranili zdravje. Blagopokojna M. Pija pa je — zatopljena v nauke knjige »Življenje z Jesn-som« — darovala svoje življenje za prospeh krščanskega šolstva. Vsemogočni je sprejel njeno velikodušno žrtev in ko smo 21. t. m. kot na preddan osmine Velikega Šmarna molili • duhovne dnevnice o Marijinem vnebovzetju, je izročila svojo dušo Stvarniku ob navzočnosti preč. provincijalne prednice in duhovnika, ki
i'e molil molitve. Od zgodnje mladosti je č. f. Pija posebno goreče častila nebeško Devico Marijo. Zato jo je presveta Mati v osmini svojega najlepšega praznika sprejela v nebesih in ji pokazala svojega Sina, ki ga je pokojnica prelepo popisala v knjigi »Življenje z Jezusom«, i Počivaj v miru požrtvovalna redovnica I ' Bog naj tolaži vse, ki za teboj žalujejo.
Veslaške tekme v Budimpešti
Zanimiv Rooseveltov predlog
„Internacija" zlata na samotnem otoku
Pariz, 23 avgusta, c. Predsednik Združenih Iržav Roosevelt je dal intervju sotrudniku »Peitit Parisieua«. V tem intervjuju je očrtal stališfle Amerike nasproti problemu varnosti Rekel je, da ne bi ameriški kongres v nobenem slučaju odobril, da bi se najmanjša četa ameriške vojske poslala v Evropo ali da bi Amerika v katerikoli priliki storila kake korak« vojaškega značaja. To pa ne moti Anveirike, da ne bi nastopila s gospodarskimi sankcijami proti onim državam, ki to zaslužijo. Roosevelt je prepričan, da je mednarodno sodelovanje absoiutno potrebno in da ga je treba izvesti sistematično. Namesto kontingentiranja, je treba do gotovih mej dopustiti tudi uvoz prepovedanega blaga. Za pokritje denarnega obtoka bo zadostovala vsnmu svetu podlaga 30 odstotkov. Roosevelt je pri tem dodal, da bi se na kakem samotnem otoka
v Južnem morja mogle (brati zlat® vsega sveta. Posebna mednarodna komisija naj bi vsako leto ugotovila, ali se to ilato še nahaja na otoku. Če bi ta otok po kaki katastrofi zginil z vsem svojim ilatom, ne bi gospodarsko življenje v tem izgubilo ničesar.
Amerika • Rusija
Ve-wyork, 23. avgusta, c Te dni so »e začela pogajanja s sovjetsko vlado za uvoz ameriškega blaga v Rusijo. Teh pogajanj se udeležuje tudi odbor za finančno obnovo Amerike. Pogajanja se po najnovejših vesteh razvijajo ugodno. >Newyork Herald« izjavlja danes, da bo odbor za finančno rekonstrukcijo dal Rusiji na razpolago potrebne kredite.
Razpust irskih „modrih srajc"
Pariz, 23. avgusta, (a.) Iz Dublina poročajo, da so razne politične stranke imele snoči sejo, na kateri so precizirale svoje zadržanje nasproti organizaciji modrih srajc in represnlijam, ki jih je v zvezi z delovanjem te organizacije jela izvajati irska vlada.
Uradno se poroča, da je irska vlada progln-sila za nezakonito organizacijo tudj irsko republikansko gardo.
Izvršilni odbor svobodne irske države je proglasil nacijonalno gardo za nezakonito in sklenil ustanoviti vojno sodišče.
Dablin, 23. avg. b. Vlada je prepovedala orga-nisaeijo »modrih srajc« ter istočasno vpostavila vojna sodišča. Zanimivo je, da je to sodišče sestavljeno od istih oseh, ki so žc 1. 1931. pripadale izrednemu sodišču tedanje vlade Cosgravea. torej današnji opoziciji, in so torej obsojale člane irske republikanske stranke. Vojno sodišče, proti obsodbi katerega nd priziva, je dobilo neomejena pooblastila in lahko obsoja tudi na smrt. Kljub tej prepovedi pa napoveduje nacionalna garda za v nedeljo mimohod v bližini Corta v spomin irskega narodnega junaka Callina, ki je bil ubit leta 1922. Splošne se pričakuje, da bo v nedeljo prišlo do spopadov.
Kuba zahteva Machadovo glavo
Havana, 23. avgusta, (a.) Associated Press poroča, da bo kriminalni odsek vrhovnega sodišča v petek sklepal o tem, ali naj zahteva izročitev bivšega predsednika Machada in bivšega ministra terrere.
Po drugi strani pa doznava vvashingtonski dopisnik lista »New Vork Herald«, da je društvo ameriških ladjarjev prosilo vlado, naj dovoli Machadu, da se izkrca v Ne\v Yorku v varstvu policijo. Vlada je baje odgovorila, da nima nič proti temu. Machado hoče menda obiskati svojo rodbino v Filadelfiji, nato pa odpotovati v Kanado.
Anglija povečuje vojno brodovje
Pariz, 23. avgusta (a.) Kakor piše londonski >Daily Tele|graphc, kaže britanska admiraliteta čedalje večje vznemirjenje zaradi razvoja mornaric drugih držav. Zato se zdi, da je sklenila v najkrajšem času izvesti večji program glede reorganizacije britanskega brodovja. Britanska admiraliteta nc verjame, da bi se oboroževanje moglo omejiti s pogodbami, katerih določila morejo imeti edino posledico — da se oslabi britanska mornarica in okrepe brodovja drugih držav. Zato je britanska admiraliteta, nadaljuje »D»ily Telegrupli«, sklenila povečati britansko mornarico za 25 križark in 18 podmornic.
Aretacije v Nemčiji
Duesseldorf, 23. avgusta, b. Policija je aretirala 29 oseb. med njimi 4 bivše narodne poslance iz jiarlamentn in pruskega deželnega zbora. Obtoženi so, da so ponovno hoteli organizirati komunistično stranko. Policija je pri tem sporočila, da je od začetka julija do srede avgusta prijela vsega skupaj 94 komunističnih funkcionarjev, ki so se znova pričeli udejstvo-vati v organizaciji komunistične stranke v Nemčiji.
Budimpešta, 23. avgusta, b. Danes dopoldne •e je v slavnostni dvorani oddelka za telesno vzgojo naroda pričel kongres mednarodne veslaške »veze »FISA«, ki se ga je udeležilo 36 delegatov iz raznih držav. Kongresu prisostvuje tudi delegat iz Jugoslavije. Kongres je otvoril predsednik zveze Fiorini, nakar ie načelnik oddelka za telesno vzgojo naroda predaval o pomenu športa. Gosp. Lušič, zastopnik »Krke«, je časnikarjem izjavil, da so jugoslovanski veslači v dobri formi. Jugoslovani bodo nastopili v 6 točkah, in sicer v osmercu, v četvorcu z in brez krmarja, v dvojki brez krmarja> v double-scullu in v skiffu, V Budimpešti so dobro razmeščeni in redno trenirajo. Imajo zelo dobre £anse in se jim obetajo nekatere zmage, kar tudi ostali udeleženci priznavajo. Zanimiv bo vsekakor
nastop v osmercu, kjer ima Jugoslavija naslov evropskega prvaka. Na današnji seji kongresa so bila izžrebana moštva za tekme. V četvorcu s krmarjem se bo Jugoslavija merila z Belgijo, Dansko in Romunijo. V tej borbi ima dobre šanse. V dvojki brez krmarja se bo pomerita Jugoslavija s Švico in Italijo (izgledi dobri). V skiffu se bo borila s Španijo in Madjarsko. Tudi tukaj se lahko računa na dober plasman Jugoslovanov. V četvorcu brez krmarja se bo bila borba med Jugoslavijo, Dansko, Nizozemsko in Madjarsko. Borba bo zelo ostra. V double-scullu se bodo pomerile Jugoslavija, Belgija in Italija. Izgledi za Jugoslavijo so dobri. V osmercu bo ostra borba med Jugoslavijo, Poljsko in Italijo. Tu se bosta zlasti borili za prvo mesto Jugoslavija in Italija.
Anarhisti na delu
Ženeva, 23. avgusta, b. V mestu Ascoli so oblasti aretirale sku.piuo anarhistov in komunistov. V zvezi s tem se čuje, da so aretirani pripravljali zaroto in da so imeli pri tem na razpolago inozemska denarna sredstva. Vsi so nemški državljani. Zarotniki so hoteli izzvati levičarski pokret v Nemčiji in Švici. Preiskava se nadaljuje in vse kaže, da so v zadevo zapletene še druge osebe.
Dr. Srskič v Zagrebu
Zagreb, 23. avgusta, b. Predsednik vlade
dr. Milan Srskič se je mudil danes v Zagrebu. Od 10 do 12 dopoldne je imel konferenco v banskih dvorih z ministri Matico, dr. Ilanžekoln in dr. Tomašičem ter narodnim poslancem in ministrom n. r. Demetrovičem. Dr. Srskič 6e je po konferenci odpeljal z avtomobilom iz Zagreba.
Italijanski manevri
Pariz, 23. avgusta, b. Veliki vojaški manevri v Ligurskih alpah in na področju ob francoski ineji se nadaljujejo. Ponoči je prispel v Garessio kralj Viktor Emanuel. Pričakovali 6o ga državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Baistrochi in maršala Peccari Giraldi in Badoglio. Danes je odšel kralj skupaj z Mussolinijem v področje, kjer se manevri nadaljujejo.
Gandhi na svobodi
Bomliajr. 23. avg. (a) Vlada je Gandhi ja izpustila danes dopoldne, kakor hitro so ji sporočili; da izgublja zavest. V vsej naglici so poklicali h Gan-dhiju več zdravnikov, da so ga obudili. Mahntmo so prenesli v palačo lady Thakerseyeve.
Gandhi je od včeraj shujšal za dva funta. Bljuvanje se mu še zmerom ni ustavilo. Po vsej deželi so se vršila zborovanja, na katerih so zahtevali osvoboditev Gandhi,ja. Bombayska vlada se je vznemirila zaradi možnih posledic, če bi Gandhi podlegel, dočim vlada v Simli stvari ni vzela preveč resno.
Po rekordu ...
Hessen, 23. avgusta, b. 19 letna plavalka Rutli Lizig, ki je te dni dosegla svetovni rekord v trajnostnem plavanju z 78 urami, jc umrla v tukajšnji bolnišnici.
Kongres II. internacionale
Pariz, 23. avg, (a) Na mednarodni socijalistični konferenci so danes govorili trije delegati. Dva med njimi, Čehoslovak Vinter in Rus Abramovič, sta v svojih govorih obsodila preveliko pasivnost nemške socijalne demokracije nasproti razvoju dogodkov v Nemčiji. Delegat USA se je zavzemal za diktaturo proletarijata in obsojal sodelovanje so-cijalistov z meščanskimi in kapitalističnimi strankami.
Dunajska vremenska napoved: Zo|>et nekoliko toplejše, od časa do Časn pa bo še zelo oblačno. Ponekod kratke nevihte.
Zagrebška vremen«1'« napoved. Po prenehanju ciklona nad severnim Jadranom kaže, da bo nastopilo stalno vreme.
Za izvoznike sadja
Belgrad, 23. avgusta, (a) Zavod za pospeševa- J
nje zunanje trgovine obvešča izvoznike sadja iz naše države, da je organiziral poročevalsko službo v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji o gibanju cen in dovozu sadja na glavnejše trge v teh državah. Zavod sporoča, da je za dajanje informacij zainteresiranim krogom instaliral poseben telefon štev. 29.406. Vsi, ki so pri tem zainteresirani, lahko vsak dan dobe na tej telefonski številki vse informacije o gibanju cen in dovozu sadja na tujih tržiščih, in sicer v delavnikih med 11 in 13, v praznikih pa od 10 do 12 dopoldne.
Razen tega bo Zavod dajal informacije tudi preko belgrajske radijske postaje in v dnevnikih.
Za kraljev poftal
Kovi Sad, 23. avgusta, m. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos vršile na. rojstni dan prestolonaslednika Petra velike letalske tekme, za kraljev pokal. Za tekmo so že določeni najboljši letalci, med katerimi so sledeči Slovenci: pilot Alojzij Golouh, narednik III. razreda, Vladimir Gorup, letalski narednik pilot-lovec, Vladimir. Golob, letalski major, pilot-lovec, Zdenko Gorup in letalski poročnik pilot-lovec Albin Vesel.
Osebne vesti
Belgrad, 23. avgusta, m. Upokojen je Anton Porenta, rač. kontrolor 7. pol. skup. pri donavski fin. dir. v Novem Sadu. Postavljeni so: za davka r-ja 8 pol. skup, pri davčni upr. v Konjicah Maks Žumer, dosedaj v Celju; za davkarja 8. jx>l. 9kup v Višnji gori Rudolf Kump, dosedaj v Dolnji Lendavi; za davkarja v Ptuju Alojzij Jerman v 8. pol. skup., dosedaj v Gornji Radgoni; za davkarja v 8. skup. v Šmarju pri Jelšah, Rudolf Lotrič, dosedaj v Murski Soboti; pomožnega davkarja 9. skup. v Krškem, Štefan Voljč, dosedaj v Ljubljani-okolica; za pomož. davkarja 9. pol. skup. v Murski Soboti, Stanko Fabič, dosedaj. na Vrhniki; za pomožnega arhivarja pri davčni upravi v Gornjem gradu, Vinko Pesnik, pomožni arhivar pri davčni upravi v Radovljici.
+
Belgrad, 23. avgusta, m. Današnje »Službene Noviric« objavljajo tudi odlok ministra za socialno politiko, s katerim se razpisujejo volitve za skupščino Delavske zbornice v Splitu, ki se morajo izvršiti v drugi polovici mcseca oktobra.
Zločini kapitalizma
Washington, 23. avgusta, (a.) Plantaž^rji, ki so pristali na to, da bodo uničili del svoje bombaževe letine, imajo časa, da to store le še do jutri opolnoči, če dotlej tega ne store, bodo letino uničili vladni organi.
60 stopinj vročine
BukareSt, 23. avgusta b. V Bukarcštu je bil včeraj najbolj vroč dan v letu. Temperatura jo znašala na solncu 60 stopinj C, tako da so se številni toplomeri razleteli. Prometa na ulicah ni bilo skoraj nobenega.
m v >t
Te ca f t
I/ondon, 23. avgusta, (a). Nevvvork je notiral 4.51. Pariz pa 84 in 3/16.
Pariz, 23. avgusta (a). Ob 11.45 je notiral dolar 84.19, funt pa 18.67.
l.ondon, 23. avgusta, (a). Zlato je danes naraslo za dva pennya na 125/5 in j"e doseglo najvišjo letošnjo notacijo
Savinjčani bero hmelj
Savinjska dolina.
Od zgodnjega jutra do pozne noči se tisoče in tisoče rok živahno giblje in trga dragocene hmeljske rože, ne meneč se za solnce, ki okrog poldneva tako pripeka, da bi ob tem času vsako drugo delo zastalo in bi 6e vse hitelo hladit v prijetne valove Savinje. Vendar se človeku zazdi, ko opazuje to živahno gibanje, da je prijeten boj za življenjski obstanek. V delu, v živahnem medsebojnem kramljanju in v petju, ki na večer odmeva od vasi do vasi. zlasti pa v upanju, da bodo prišli odslej boljši časi, se nekoliko odmakne v tem času od nas žalost in bolečine.
Največ veselja, obenem pa največ dela in skrbi imajo v času obiranja hmelja gospodarji in gospodinje. Gospodarju je treba biti zdaj pri sušenju, zdaj pri obiranju, zdaj pri merjenju, zdaj zopet pride k njemu kupec in treba je dobro premisliti in preudariti, predno seže v roko zgovornemu kupcu, ln če se dobro proda, je kakor bi zadel v loteriji. In gospodinje, koliko dela imajo s pripravljanjem jedil za številne obiravce, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije!
Malokdaj pa 6mo s tolikšno napetostjo pričakovali obiranja in prodaje kakor letos. Že več težkih let je bilo za Savinjčane. Suša jim je odvzela skoro polovico poljskih pridelkov, razen tega pa je imel hmelj tako slabo ceno, da se je komaj ali pa sploh ni izplačalo delo. Odkar pa je postala Amerika zopet »mokra«, je zaplalo Savinjčanoin znova novo upanje, z vso skrbjo 60 gojili hmelj, vendar pa so ostale rože kljub temu vsled suše drobne. Suša je prizadejala tudi vsem drugim rastlinam veliko škodo. Ilmeljske cone so sicer že izdatno boljše od lanskih, vendar ljudje še čakajo boljših, da si bodo vsaj nekoliko opomogli.
T udi Abestn ci kot v Iraku
London, 23. avg. (a) Lani je del plemena Anauk vdrl iz Abesinije na področje plemena Beir, ki živi na ozemlju Gornjega Nila. To ozemlje pripada an-gleško-cgiptskemu Sudanu. Napadalci so pobili več ljudi, odpeljali več sto glav živine in ugrabili 73 žen in otrok.
Angleška in sudanska vlada sta nato ostro nastopili pri abesinski vladi in zahtevali strogo kaznovanje krivcev in povračilo škode. Nato se je vršila posebna konferenca sudanskih in abesinskih delegatov, na podlagi katera jc abesinski cesar Haile Selasie ukazal svojim obmejnim stražam in vojaškim oddelkom, naj kaznujejo odgovorne, vrnejo ugrabljene žene in otroke ter poravnajo škodo. To sc jc tudi zgodilo te dni.
Drobne vesti
Frankfurt na Majni, 23. avg. b Znani vodite!}
dCiiilruma profisor Dessauer, ki ž,3 ti tednov leži v preiskovalnem zaporu pod obtožbo veleizdaje, je hudo zbolel iu so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Pariz, 23. avgusta b. Po pisanju »Chicago Tribune« je uspelo moštvu ladje »Calvator< dvigniti iz ludjc »Meridac kronske zaklade carja Maksimiljana. Vest še ni potrjena.
Rim, 23. avg. k. Bolgarski kraljevski par le odpotoval danes v Milan, odkoder se bo vrnil v Sofijo.
Pariz, 23. avg. k. Francosko vodno letalo »La-tecoer«, ki jc skušalo doseči nov rekord čez južni Atlanlski ocean, je svoj polet odgodilo radi slabega vremena.
Pred volitvami v Delavsko zbornico
Ljubljana, 23. avgusta.
Že te dni smo poročali o prvih pripravah za volitve v Delavsko zbornico. Čeprav še datum volitev ni razpisan, vendar je nedvomno, da se morajo te volitve izvršiti v najkrajšem času, in sicer do konca oktobra, kakor je to določilo ministrstvo za socialno politiko. Volilni red za sedanje volitve, ki je precej različen od načina volitev v druge delavske zbor
niče v države, ie nekoliko bolj demokratičen, kakor pa je bil pri prvih volitvah, čeprav še ne ustreza zahtevam po idealni svobodi in
samoodločbi delavskega stanu in zasebnih nameščencev glede Delavske zbornice. Napredek te vendar tu	.....
bo vsaj približno pri teh volitvah z.iuiio sedanje razpoloženje delavstva in nameščenstva.
Sedaj so stalno na dnevnem redu pogajanja med posameznimi delavskimi sindikati. Tudi glavni volilni odbor je že pričel z rednimi 6ejami, na katerih se bavi predvsem s tehničnimi zadevami volitev.
Danes so se v Delavski zbornici zbrali zastopniki treh glavnih delavskih sindikatov, namreč krščanske Jugoslovanske strokovne zveze, socialno-demokratske Strokovne komisije in nacionalistične Narodne strokovne zveze. Prj razgovoru so v glavnem obravnavali vprašanje volišč. Med vsemi zastopniki je prišlo do
sporazuma, da se osnujejo volišča pri vseh zdravstvenih okrožjih OliZD, bratovskih sklad-nic, Trgovskega bolniškega društva in drugih bolniških blagajn, katerih člani so tudi obenem člani Delavske zbornice. Na vsakih 150 volilcev se osnuje posebno volišče. Tam, kjer ni toliko članov, bodo volilei volili pismeno. Volilni red pa seveda tudi določa, da sme zahtevati pismeno udeležbo pri volitvah zase vsakdo, kdor stanu je 5 kilometrov od svojega volišča.
Kakor do sedaj kaže, ne bodo mogli v Delavsko zbornico voliti železničarji, ker železni-čarski humanitarni fond ne plačuje Delavski zbornici prispevkov. Prav tako bodo najbrž tudi izločeni od volitev delavci drugih državnih podjetij in avtonomnih občin, v kolikor niso socialno zavarovani pri eni omenjenih socialno-zaščitnih ustanov.
Pisarna glavnega volilnega odbora prične že te dni uradovati v Stiškem dvorcu na .Sv. Jakoba trgu. Kakor se zdi, bo imela volilna pisarna mnogo dela, kljub temu. da je zelo kritično pasivno razpoloženje velikega dela delavstva in privatnih nameščencev do teh volitev. Tako n. pr. še dolgo ni sestavljen končni imenik volilcev, ki ga bodo morale šele sestaviti bolniške blagajne. Pri vseh skupinah, ki nameravajo kandidirati, pa vlada zaenkrat kar velika korajža za volitve...

in NIVEA
CREME * OLJE
Uživajte svoj prosti čas na traku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj N1VKAI Naglo boste '.agoreli m nevarnost solnčarice je lomala odst ramena. Toda nikdar se ne solnčite z m< krim telesom, temveč ga vedrn. piej nalrite Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh vas pa obvaruje Nivea-
olje pred premočnim ohlajenjem Nivea se ne da nadomestiti, niti ponarediti, ker vsebuje EUCER T. kot nobeno drugo sredstvo za negovanje ko.e
Nivea je poceni: krema Din 3'50. 61—, 12'—. 25'—.
Strela, toča in voda
Silna množina vode je padla
Ljubljana, 23. avg.
Ombrogram, ki ga je včeraj zabeležil ombro-graf meteorološkega zavoda, prav nazorno kaže, kako in s kakšno intenziteto so se v torek od 7 zjutraj do davi, vrstili nalivi in plohe. Krivulja je prav zanimiva in v cikcaku kaže, kako je lilo kakor iz škafa. Padla pa je včeraj do davi ogromna množina dežja, namreč kar 86.4 mm. Prejšnji dan samo 21.2 mm. Torej v dveh dneh 89.6 mm, kar pomenja. da se je nad ozemljem mestne občine zlilo okoli 36,800.000 hI dežja. Najhujši nalivi so bili zjutraj od 7.30, ki so trajali dobri dve uri. Nato so sledili manjši cel dan. Proti večeru pa je pritisnila silna nevihta. Od 5. popoldne pa davi do 3.20 je neprestano lilo. Potoki so začeli že močno naraščati, prav tako tudi Ljubljanica. Zemlja je sicer popila velike množine dežja, toda kljub temu je bilo opažati naglo naraščanje Ljubljanič-nih pritokov.
Ob 3.20 davi je dež ponehal, začelo se je jas-niti ter so se dvigale goste megle, ki so tuintam pokrivale Barje, Prve jutranje ure je še vse kazalo, da se bo približala nova nevihta od polhov-grajske strani, ki je bila še močno zatemnjena. Dopoldne pa se je popolnoma zjasnilo in nebo je bilo čisto, le tuintam kak bel oblaček. Nalivi so povzročili, da je temperatura znatno padla. Davi ob 7 je termometer kazal + 12.6° C, opoldne pa + 19.1° C. Maksimum je znašal + 20» C.
i1 Toča divjala okrog Metlike
Metlika. 23. avgusta.
Včeraj ob 6 pojx»Idne so se nagromadili grozeči oblaki nad vasmi od Semiča do Metlike m naprej proti Karlovcu. Nebo je zatemnelo in strašni bliski so oznanjali grozo. Nastala je skoraj popolna tema. Med silnim viharjem se je vlila ploha, ki je v hipu vse preplavila. Vmes pa se je vsula tudi toča, ostro robata, kakor da bi padal cestni gramoz, težka do 6 deka-gramov. Najhuje so opustošene njive okrog Metlike in j>a po božakovski občini. Od ajde stoje le okleščena stebelca, proso je zbito, koruzp j>a je vsa razcefrana in polomljena. Najhujše je
adi
Semiču ni bilo hudega. Vsa Bela krajina pa je
je vsa razcetrana in pok bilo okrog Radovič. Veliki vinogradi okrog Dra-šič niso dosti poškodovani. Tudi po Suhorju in
dobila precej dežja. Na tleh leži mnogo sadja, posebno sliv, nekaj dreves pa je polomljenih. Razbila je veliko ojieke ter pobila mnogo šip. Med divjanjem nevihte je večkrat udarila strela, a ni vžgala.
Slovenski mali Gvido -Ceglarjev Još ho umrl
Strela zažgala
Novo mesto, 23. avgusta.
Včeraj je skoraj ves dan lil dež na naša dolenjska tla. Med dežjem: groni, strela, požar. Proti sedmim zvečer se je še posebno zabliskalo, kmalu za tem strahovit tresk. Še malo in iz nad streh se je pokazal velik zubelj v smeri proti Šmihelu. Sirena v mestu je dala dvakrat znamenje in že so odhiteli gasilci v Šmihel. Strela je udarila v tri-oknat kozolec g. Hrastarja s podstreškom in ga zažgala. Kozolec s slamo vred je kmalu postal žrtev plamena. V pol uri ga že ni bilo več. Lastnik je zaavrovan za 2000 Din, menda pri Slaviji. K sreči je bil kozolec na samem in vmes je lil dež, zato plamen ni ogrožal sosednih poslopij.
Čudna pota strele
lovo mesto, 23. avgusta.
V pretekli grozni noči je strela vsekala tudi v dimnik velike enonadstropne hiše, last g. Pado-vana Jožeta, na Ljubljanski cesti. Dimnik je zrušilo. Ruševine so za seboj pustile razbito streho hiše. Spodaj sta dve drvarnici, katerih strehi sta deloma poškodovani od ruševin dimnika. Ko je strela zrušjla dimnik in poškodovala podstrešno sobo najemnice ge. Potočar Antonije, je prešla v stanovanje g. Tešarja Franca, strojevodje. Udarila je v kuhinjo in od stropa odluščila ves omet, ki je padel na petčlansko družino, ko je v strahu skupno pričakovala konca nevihte. K sreči je vsa družina ostala nepoškodovana, razen tega, da je vrglo gospo na tla. Dalje je strela poiskala v stropu spalnice vsak žebljiček in rušila omet. Od tu je švignila v sprejemnico, kjer je uničila žico, s katero so pritrjene trstikove šibe, ki držijo omet. Iz nadstropja je šla v pritličje, kjer je v stanovanju g. Zupanca Franca razbila šipe in skozi zid odšla v vodovodno pipo in od tam zginila po cevi v zemljo. Škode je več tisoč dinarjev. Zavarovano je pri Savi. Premičnin stranke nimajo zavarovanih. Iskra strele je istočasno iztrgala ie zidu v kuhinji pri štedilniku porcelanaste vložke v hiši, ki je last g. Drenika Alojzija. Res, čudna so pota strele I
Strela v šoli
Dol Lendava, 22. avgusta.
Danes v torek okrog 10 je udarila strela v poslopje osnovne šole. Strela je udarila na ogel strehe, je švignila po anteni od radia v zemljo. Steklo v oknih na stanovanju g. organista ^'epa je popolnoma zdrobljeno. Iskra je švignila 'udi v sobo in začela je goreti blazina. Pa so to takoj pogasili. V šoli sta bili le hčerka Gabi in njena pr; jateljica. Zelo sta se prestrašili in padli na tla -Suša je bila velika po vsej Slov. Krajini, znaj smo pa hvala Bogu dobili obilo dežja, sicer po7.:>o — pa še ne prepozno.
V	Veštru pri Stari Loki se je iz zemeljskega Marijinega vrtca preselil v nebeški Vrtec ljubeznivi 10 in polletni deček Tavčar Joško p. d. Ceglarjev. Bil je izreden otrok. Njegovo življenje, bolezen in smrt je zelo slična, kakršno je imel znani francoski deček Gvidon Fontlandski.
V	šoli je bil vedno odličen, doma do pičice ubogljiv, v cerkvi in pri molitvi pravi angel. Ni pa bil zalo mračen in mrk. Nasprotno! Dokler jc bil Joško zdrav, ni bilo kmalu najti boljšega telovadca in smučarja, kakor je bil on. Pred 20 me«eci
Požarne nesreče
Močni požar v Obrežu
Obrež, 22. avg.
Davi ob pol treh je zbudilo naše vaščane iz mirnega spanja plat zvona in klicanje na jkuiioč: »Goril« Nebo je bilo zagrnjeno s temnimi oblaki in vsak hip je grozila nevihta, tako da je bil pogled na ožarjeno nebo tem strašnejši. Vnelo se je gosjiodarsko jvosloj»je jiosestnika in mlinarja Martina Kolariča, ki je, napolnjeno s senom in slamo, [»ogorelo do tal, le živino se je [»osrečilo rešiti. Poleg preplašenih sosedov so prihiteli na pogorišče prvi vaščani iz Grah s svojo ročno briz-galno, nato požarne brainbe iz Obreža in oddaljenih Loperšic in končno ludi požarniki iz Središča, ki so prihiteli na svojem znanem avtomobilu.
Združenim požarnim brambam se je posrečilo |)ožar on lajiii in obvarovati tesno zraven stoječo stanovanjsko hišo. Kolarič trpi občutno škodo, ki je pa le v malenkosti krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, in da si je zlobnež nalašč izbral temno in viharno noč za svoj zločinski posel. To sumnjo potrjuje tudi dejstvo. da so že pred nedavnim časom opazili v istem poslopju j>odtaknjeno netivo in so ogenj pravočasno pogasili. Upamo, da se bo tuk. orož-ništvu j>osrečilo iztakniti zlobnega jiožigalca.
Muholovec
AEiiQXOM
polovi vse muhe!
Se mnogo posname	t 7ore/
zahtevajte izrecno
„ Aeroxon "
,pa mu je grozna bolezen sarkom začela razjedati zdravje in mu povzročala nepopisne bolečine. Že zdrav vedno f>risrčno pobožen, je začel v bolezni kazati znake svetništva. Slično ko Gvido je tudi Joško izbral Jezuščka za najboljšega prijatelja. Je-zušček je moj, samo moj, je zašepetal mamici na uho ob smrtni težavi. Z njim se je vedno prisrčno pogovarjal Najraje je imel seveda živega Jezusa v sv. hostiji, ki ga je zdrav in bolan pogosto prejemal. A nad vse ljub mu je bil tudi mali Praški Jezušček, ki ga je imel v bolezni vedno pri sebi, da mu je lajšal bolečine. Tudi izdihnil je s tem Je-zuščkom v naročju. Na naši sliki ga drži v rokah. — Na zdravnika se že zdavnaj ni več zanašal. Njegova zdravila so bila neprestana molitev, ki jo je opravljal sam, ali pa v družbi z mamico, ki se zadnje mesece ni ločila od njegove posteljice ne podnevi ne ponoči. Le kadar je šla k sv. maši, je ni nič pogrešal, drugam pa ni mogla nikamor.
Smrti se Joško ni bal. Določil je, naj bodo njegovi prihranki za sv. maše, naj ga oblečejo v belo obleko, naj mu dajo mnogo rožic. Na osmino Marijinega Vnebovzetja ga je nebeška Mati poklicala k sebi v nebesa. Starološki deški Marijin vrtec pa ga bo v četrtek spremil k večnemu počitku. Mladinski list Vrtec pa bo o tem izrednem otroku še kaj več pisal. Srečni Joško bo pa, kot je obljubil, z nebes doli tolažil žalostne starše in prosil za vse naše otroke, da ga bodo mogli posnemati.
Stare knjige vozijo
Ljubljana, 23. avgusta.
Pred justično palačo. Mlad kaznjenec pod nadzorstvom paznika nalaga na cizo stare knjige, debele in vezane v mehko, svinjsko usnje. Že vezava sama na sebi je pravcata redkost. Okrožno sodišče ljubljansko hrani v arhivu prave zgodovinske zanimivosti, ki jih čuva z največjo skrbnostjo. Med drugimi akti se nahajajo tudi debele knjige, imenovane >Giilt-Bucher«, to so srednjeveške zemljiške knjige, v katere so zapisovali vse važne spremembe pri posestvih graščakov in cerkev, odnosno samostanov. Te knjige so iz 15. in 16. stoletja. Štiri take debele knjige je kaznjenec naložil na cizo in jih odpeljal v muzej. Toda knjige ne ostanejo tam. Okrožno sodišče je na prošnjo muzeja dovolilo njih prenos, da bo nekemu zgodovinarju olajšan mirnejši študij zgodovinskih dogodkov in podatkov, ki se nanašaj« na zgodovino mesta Kranj*
Požar v Samatorci
Ogenj je vpepelil hlev poseslnika Jožefa Slov-šv. v Samotorci pri Horjulu. Hlev ic bil še nov in vzorno urejen. Zgorel je tudi konj. Uničena je vsa krma. Škoda je precejšnja.
Otroci dvakrat zažgali
Dol. Lendava, 22. avgusta.
Otroci so pač otroci in se radi igrajo z žve-plenkanu. Dva dni zaporedoma so povzročili ogenj, in sicer je zgorela v Centibi slama pri Kelen-čevih in drug dan v Gaberju zopet slama. Ko je gorelo pri Kelenčevih. je ležal v hiši na parah 16 letni sin. Oba jnižara so omejili naši agilni gasilci.
Požar v K o kriči
V predoseljski lari leto.* ic petič gorelo
Kranj, 21. avgusta.
Delavec Karol Bakovnik, uslužben pri opekarni Zabret v Bobovku, je prodal letos pozimi svojo hišico kurjaču Zabretove tovarne Alojziju Suedicu. P.akovnikova hišica stoji v onem delu vasi Kokrice, ki se razteza severno od ceste v 1'redoslje ob levem bregu potoka Kokrščica. Tukaj Kokrica že počasi prehaja v vas Bobovk. — Hiša je bila na enem koncu zidana, na drugem pa lesena, krita pa z opeko in je v njej prebivul še prejšnji lastnik Bakovnik, ki je še samec ter je imel v njej le nekaj potrebnega pohištva. Sedanji lastnik je nameraval hišo drugo leto popraviti.
Stanovalec Bakovnik nocoj sploh ni bil doma, hišni lastnik kurjač Alojzij Snedic je bil pa v službi v Zabretovi tovarni, ko je okrog pol 3 zjutraj nastal v njegovi hišici ogftnj. Snedic in nočni čuvaj sta ogenj takoj ojiazila in Snedic je spustil sireno, ki je s svojim tuljenjem alarmirala vso okolico, na Kokrisi je pa pričelo biti plat zvona. Kmalu se je okrog ognja zgrnila precejšnja množica ljudstva, prihiteli so prvi gasilci iz Kokrice, nato pa še iz Kranja in s Suhe, vendar zadnji niso stopili v akcijo. Pogorel je ves leseni del Snedičeve hiše in pa ostrešje. Iz zidanega dela hiše, kjer je stanoval v času požarn odsotni Bakovnik. so pa rešili vso Bakovmkovo opravo in orodje. Snedic je imel hišo zavarovano zn 18.000 Din pri »Croatiji« in zavarovalnina krije škodo.
Omeniti bi bilo še, da je to letos v predoselj-ski fari že peti požar. Enkrat je gorelo v Britofu, dvakrat v Predosljih — zadnjikrat ravno pred enim tednom — enkrat v Bobovku, sedaj za na Kokrici. V nobenem slučaju niso mogli ugotoviti pravi vzrok ognja in tudi ne izslediti požigalca. Neprestani požari v predoseljski fari že res vzbujajo nerazvozljano uganko in začudenje.
Spre:em v akademski dom sv. Cirila
Akademiki, ki želijo biti sprejeti v Akademski dom sv Cirila, naj jjošljejo svoje prošnje vodstvu do 10. septembra Dom jim po zmernih cenah nudi lepa, udobna in zračna stanovanja v nanovo pozidani in presušeni stavbi tik pod Gradom. Stanarina znaša od 120 do 160 Din mesečno in se ravna po sobah, v katerih stanujejo po dva ali pa fx> trije akademiki. Letni pavšal za luč in kurjavo je 150 Din. Stanarina se nikomur ne znižuje in se mora sproti plačevati do 10. dne v mesecu.
Priglase naj se taki akademiki, ki bi v domu bivali vse leto in bi radi v miru in tišini študirali ter imajo tudi smisel za red in versko življenja kajti Cirilov dom noče biti zgolj stanovanska hiša. Luč neha goreti o polnoči. Ob pol enajstih zvečer se vrata zapro; kdor pride pozneje, plača vrata-rino; po pol ene zjutraj se vrata več ne odj»ro. V Domu je tudi kapela z Najsvetejšim in vsak dan sv. maša. Dom stoji pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa.
V	Domu so samo stanovanja. Hrano si akademiki oskrbijo sami; je pa v isti stavbi tudi akademska menza. Akademikom sta v uporabo dve kopalnici s toplo vodo in tušem; plača se samo porabljeni plin.
V	prošnji naj vsak napiše tudi naslov, kamor bo dobil odgovor in en izvod hišnih pravil Priložiti je tfleba tudi izjavo očeta ozir druge osebe, da prevzema skrb in garancijo za redno plačevanje.
Prošnjo za sprejem morajo |>oslati tudi dosedanji Člani Doma, ako še želijo biti sprejeti.
Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila, Ljubljana, Strel iška 12.
Dva izgubljenca
»Res je, gosfiodje sodniki! Obžalujem, sem bil v hudi potrebi. Dela nič, jesti nič,« tako je začel svoj zagovor star možakar, oblečen v prav borno kaznjensko obleko, kajti rokavi so mu segali le do komolcev. — »Vedno ste v stiski! Malo delate, malo kradete,« ga je zavrnil senatni predsednik. Karel N. je star znanec na sodišču. Presedel je že par let zaradi raznih tatvin. Po poklicu je tesar, zraven je vdovec, ki bi imel skrbeti za 11 letnega otroka. Komaj je prišel iz zapora, že je segel po tuji lastnini. Tam v Sori je 27. julija letos ukradel posestniku Ivanu Čarmanti moško kolo, površnik, hlače in drugo za celotno vrednost 1825 Din. Za to malenkost je bil obsojen na 20 mesecev robije.
Zaradi 800 Din vrednega, že rabljenega in slabega kolesa dobiti 18 mesecev robije, je pač huda stvar. Tako visoka kazen je doletela starega uzmo-viča Karla K„ ki je poklicni kolesarski tat. K. je 23. oktobra lani ukradel Alojziju Mozetiču v lanu moško koln in ie nato prodal za malenkost. Moža so dolgo okrog iskali, naposled |e vendarle prišel pravici v roke.
V nedeUo na Trško goro!
Katoliška akcija priredi v nedeljo 27. avgusta na Trški gori pri Novem mestu za može in fante novomeške dekanije božjo službo z verskim zborovanjem.
Ob 10 sv. maša s pridigo (govori g. prošt Čeri n), jk> sv maši zborovanje na jjrostem. Pri tem zborovanju govorita predsednik in tajnik škofijskega odbora Katoliške akcije gg. dr. Miha Krek in bogoslovni profesor dr. I. F a b i j a n. Po zborovanju bodo pete litanije Matere božje z blagoslovom, nato razhod. Pri božji službi ljudsko petje.
Možje in fantje novomeške dekanije na Trško goro iskreno povabljeni in srčno dobro došl-i!
Drugo višarsko romanje
V soboto, 26 avgusta odpelje (»osebni romar-! ski vlak z gl. kolodvora na Sv. Višarje. To j»ot j jx»roma 968 romarjev in ž njimi 10 duhovnikov na najlepšo Marijino božjo pot na Sv. Višarje. Odhod ]>osebnega vlaka z glavnega kolodvora je zjutraj ob 7.40, kamor naj romarji pridejo iz Dolenjske, Notranjske in kamniškega okraja. Vlak obstane na sledečih postajah: Vižmarje 7.58, Medvode 8.06. Retefta 8.17, Šk. Loka 8.26, Zabnica 8 32, Kranj
8.43.	Sv. Jošt 8.48, Podnart 8.58. Ootočie' 9.04, Radovljica 9.17, Lesce 9.24, Žirovnica 9.35, Javornik
9.44,	Jesenice 10.03, Kranjska gora 10.51, Prihod v Zabnioo okrog 12.
Takoj po prihodu vlaka se napotijo romarji na Sv. Višarje, kjer bo prilika za spoved Zvečer ob 8 je slavnostni govor kanonika dr. Klinarja, nato rimska procesija s svečkami. Za prenočišče je na razjiolago romarska hiša, kjer je do 300 ležišč, sicer preprostih, vendar v slabem vremenu dobrodošlih. Za posteljo se plača 2 liri. Po možnosti naj romarji denar menjajo v lire. sicer se lahko plača tudi v dinarjih, vendar jie večjo vsoto dinarjev prepovedano vzeti s seboj. Naslednje jutro se bodo začele sv. maše že ob 4. ob 5. no cei -kveni govor in skujmo obhajilo. Odhod iz Višanj bo okrog 8. odhod iz Zabnice okrog 12.
Romarji naij nikar ne hodijo na svojo roko po drugih potih ko po romarski jx»ti iz Zabnice na Višarje in nazaj. Posebni vlak pride v Ljubljano v nedeljo, 27. avgusta ob 16.31. Kdor se je priglasil in vplačal svoto 65 Din, ta je prejel izkaznico, vozovnico in kontrolni listek, kdor pa še ni vplačal in se je priglasil, naj dvigne in vplača v četrtek. Na jx»znejša vplačila se n<e moremo ozirati. Pri-l»omniim\ da ima vsak udeleženec na jvodlagi iPutnikove« legitimacije za posebni vlak od vstopne postaje do Ljubljane In nazaj dve tretjinski |»opust. Romarji naj zasedejo tudi nazaj grede ona mesta, ki so jih imeli tja grede Radi reda se je treba (»okoravati navodilom rediteljev.
Naročajte .Slovenca* 1
Ljubljanske vesli:
Stavbno gibanje v Ljubljani
Ljubljana, 23. avgusta.
Letošnjo spomlad so bili upi za stavbno gibanje prav slabi. Vendar se je sedaj, ko se bližamo koncu poletja in ko je stavbna sezona na višku, izkazalo, da so bile te napovedi pretirane. Tudi letos se je v Ljubljani mnogo gradilo in je Ljubljana pridobila nekaj novih iepih stavb, da omenimo samo palačo Trgovske akademije, dalje ves kompleks carinarnice, ki je bil sicer dograjen že lani, uporabljiv pa šele letos; dalje Dukičev blok in končno tudi zasebna incijativa ni odpovedala. Nasprotno, prav zasebna podjetnost je leto« pokazala veliko zanimanje za gradbo hiš. Vzroki so različni. Večina starih stavb v Ljubljani skoraj že ni več primerna zahtevam po udobnosti sodobnega in dobro preskrbljenega meščana in zato si marsikdo želi stanovanje, ki ima ves za sedanje čase potreben komfort, namreč svetla okna, primerno kopalnico, kos vrta pri hiši in pa
_ kar je glavno, gotovo neodvisnost. Lastna hiša
z vrtom je še vedno ideal slehernega ljubljanskega maščana. V tej miselnosti ljubljanskega meščanstva je tudi vzrok, zakaj so propadli vsi načrti o tako zvanem »strnjeno - ločenem« (ali vrstnem) sistemu stanovanjskih hiš, namreč, da bi bile hiše zidane v strnjeni vrsti, vendar pa bi bila druga od druge ločena s steno in zagrajami med vrtovi in dvorišči, kakor je bilo to zamišljeno n. pr. med Erjavčevo in Nunsko ulico.
O dosedanjih novih stavbah in hišah, ki so bile leto« zgrajene, smo povečini že poročali. V zadnjem času pa je prišlo na mestni gradbeni urad več novih priglasov, kar pomeni, da tudi proti
koncu poletja zanimanj® za zgradbe ni prenehalo. Tako sta vložila posestnika Antonija in Jurij Pohleven prošnjo za gradnjo enonadstTopne hiše ob Streliški ulici.
Antonija Sabelko prosi za dovoljenje gradhe lesene hiše ob Mencingerjevi ulici. Ivana Masle prosi za gTadbo hiše ob Ižanski cesti. Trgovec Franc Batjel bi rad adaptiral pritlične lokale v svojem poslopju na Kar lovski cesti. Martin Pretnar bi rad zgradil hišo ob Srbski in Černetovi ul. v Šiški.
Znani posestnik Franc Luckmann je vložil prošnjo za ->ovo stavbo med Erjavčevo cesto in Nunsko ulit j. Ta stavba bo večjega obsega m bo približno v isti velikosti kakor dosedanja Luck-mannova hiša ob Gradišču, ki je bila zgrajena z odškodnino mestne občine.
Za že dograjena poslopja pa prosijo mestno občino za uporabna dovoljenja: Lekarnar Leon Bahovec je zgradil trinadstropno hišo ob Celovški cesti (na igrišču Ilirije). Dr. Franc Lokar je zgradil hišo ob Hradeokega cesti. Zavetišče sv. Jožefa je zgradilo na dvorišču na Vidovdanski cesti poslopje za pralnice. Ravnateljeva žena Jelka Lovšin je zgradila hišo ob Rapetovi ulici. Železničar Ivan Mikec j« zgradil hišo ob Cesti v mestni log. Sestri dr. Mija Frlan-Jernejčičeva in Ivanka Frlanova pa »ta zgradili čedno vilo ob Aškerčevi cesti. Končno prosi tudi mestna občina mestno občino, naj izda uporabno dovoljenje za carinske objekte in stanovanjske kolonije na Vilharjevi cesti.
0 vseh teh prošnjah za nova stavbna in uporabna dovoljenja bo odločal magistratni gremij, ki •e sestane prihodnje dni.
Mariborske vesli:
Zavarovanje potnikov pri mariborskih avtobusnih podjetjih
Zavarovanje potujočega občinstva na avtobusih ne zanima samo podjetnike, še v večji meri jc na njem zainteresirano potujoče občinstvo. Osobito v Mariboru je to zanimanje živahno, saj jc naše mesto eden najjačjih centrov avtobusnega prometa ter imamo v mestnem avtobusnem podjetju največjo tovrstno ustanovo v celi državi. Mariborski mestni avtobusni promet ima v stalnem obratu 20 vozov s 351 sedeži. Zato je bilo to podjetje osobito prizadeto z znanim načrtom obveznega zavarovanja potnikov, ki ga je hotela država lani upeljati; to zavarovanje bi bilo avtobusne vožnje znatno podražilo, kar bi gotovo slabo vplivalo na potniško frekvenco. Zato se je posebno še mariborsko mestno podjetje, oziroma njegov ravnatelj Neralič zavzelo zu izpremembo predvidenega načrta. V veliki meri je zasluga ravnatelja Ne-raliča, da je ministrstvo predložilo sedaj nov pravilnik obveznega zavarovanja, ki je za podjetju, kakor za potujoče občinstvo sila ugoden.
Po novem pravilniku je mogoča svobodna izbira zavarovalnice. Pri mariborskem mestnem podjetju je bila doslej zavarovalnin« za osebo od 10.000 do 100.000 Din; po novein pravilniku se 'zviša ter bo znašala 30.000 do 300.000 Din iu sicer za poškodbo ali smrt. Uvede se tudi zavarovanje prtljage in sicer bo znašalo 500 do 10.000 Din. Odpadel bo tudi 10% pridržek, ki ga je podjetje moralo plačevati pri vsakem nezgodnem slučaju skupno z zavnrovalnico ter je samo leto« zahteval nad 30.000 Din. Doslej je mariborsko mestno avtobusno podjetje plačevalo za 351 sedežev okoli 69.000 Din letne premije. Po novem načinu zavarovanja se bo nre-mija sicer zvišala na približno 77.000 Din, odpadel pa bo že omenjeni pridržek. Razvidno je, da bo novo zavarovanje ugodno tako za podjetnika, kakor za potnike. Nedvomno bo vplivalo tudi za potniško frekvenco, ker bodo imeli potniki zavest, da je zavarovano tako njihovo življenje, kakor imovina.
Bleiweisova cesta bo tlakovana
Ljubljana, 22. avgusta.
Za eno najlepših ljubljanskih cest, najbolj soln-čnih in najbolj prometnih, namreč za Bleivveisovo cesto, je bila že dolgo zahteva ljubljanske mestne občine, raznih gospodarskih činiteljev, pa tudi širšega občinstva, naj se čimprej tlakuje. Kakor pri vseh podobnih zahtevah je tudi ta ostajala na edini oviri, namreč na finančnem vprašanju. Ta ovira je bila letos končno premagana in tako bo Bleivveiso-va cesta deloma že letos, v celoti pa prihodnjo pomlad tlakovana.
Včeraj so bile vložene pri javni licitaciji ponudbe za tlakovanje Bleiweisove ceste. Licitacije so se udeležile tudi tvrdke. Zaenkrat še ni znano, katera tvrdka bo Bleivveisovo cesto tlakovala, ker o tem končno odloča gradbeno ministrstvo. Tudi še ni znano, koliko znaša najnižja ponudba.
Letos bo tlakovana Bleiweisova cesta v sektorju od Gregorčičeve ulice do Aleksandrove ceste, to je tisti del ceste pred bansko palačo in policijsko upravo. Stroški za tlakovanje te ceste so bili proračunani na točno milijon dinarjev. Tvrdke, ki so se licitacije udeležile, so šle seveda s svojimi ponudbami na nižje. Cesta bo tlakovana s trdo litim asfaltom. Dosedanje ljubljanske ulice in ceste, ki so asfaltirane, so tlakovane ali z vliva-nim ali pa s tolčenim asfaltom. Obojni asfalt pa je primeren bolj za take ulice in ceste, ki so pretežno namenjene za promet pešcev in osebnih avtomobilov, torej za ulice v središčih mest. Pri Blei-f"weisovi cesti pa tak asfalt ne bi bil umesten, ker je na tej cesti zelo mnogo prometa s konjsko vprego, zlasti s tovornimi vozovi. Trdo liti asfalt, s katerim bo Bleiweisova cesta tlakovana, bo hrapav, tako da konjem ne bo drčalo in ne bodo padali, kar se redno dogaja na drugih asfaltiranih cestah. V Ljubljani do sedaj še nimamo ulice in ceste, ki bi bila tlakovana s trdo litim asfaltom in bo Bleivveisova cesta prva.
Na spomlad prično tlakovati še drugo polovico Bleiweisove ceste, to je od Tržaške ceste do Gregorčičeve ulice in od Aleksandrove ceste do Dunajske. Tlakovanje vse ceste je v razpisu preračunano na dva milijona dinarjev. Vsi stroški se bodo krili iz kaldrminskega posojila, ki ga je najela svo-ječasno mestna občina in ki ga amortizira v 25 letih.
Ob tej priliki moramo omenjati, da je kontrola pri razpisanih in zasebnim tvrdkam oddanih javnih delih precej stroga. Tudi si oblasti vedno pridrže pravico, da ne oddajajo javnih del najnižjim ponudnikom, ker so javna dela pač stvar zaupanja. V Osjeku na primer je bila neka zasebna tvrdka zaradi slabo izvršenega javnega dela prisiljena doplačati 900.000 Din odškodnine. Za Bleivveisovo cesto se torej moremo zanesti, da bo cesta dobro tlakovana.
Prometne razmere v Ljubljani se bodo s tlakovanjem Bleivveisove ceste znatno zboljšale, saj je Bleivveisova cesta edina komunikacija, ki nepo-iredno veže tri glavne zunanje prometne žile, namreč Tržaško cesto, Celovško in Dunajsko cesto. Bleivveisova cesta veže torej ves promet med Gorenjsko, Notranjsko pa tudi Štajersko.
Varčna in pametna gospodinja
rabi za svo/ oarket samo „Lustrol" parketno voščilo
za brizganje. Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu.
0 Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu prosi svoje člane, da se po možnosti udeleže pogreba našega pokojnega kongreganista g. Antona K I u n a. Pogreb se vrši v četrtek, dne 24. avgusta ob 10 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Udeležite se tudi sv. maše zadužnice, ki se bo brala zanj v kongregacijski kapeli to soboto ob 6.
© Drevi skupna molitvena ura v stolnici od 8—9 pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Ljudsko petje.
© Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba umrlega častnega člana primarija dr. Vinka Grego-riča. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 5, na pokopališče k Sv. Križu.
© Ljubljanska policija in moštvo dohodarstve-nega urada priredita v soboto 26. avgusta (ne v nedeljo 26. avgusta, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno) na igrišču Ilirije nogometno tekmo v korist brezposelnim trboveljskim družinam.
© Stanovanjski urad ljubljanskega jesenskega velesejma opozarja in vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 1. do 11. septembra ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo ta-kpj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27, III, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma, ker se zbere v teh velesejmskih dneh v Ljubljani mnogo tujcev (od 1. do 5. septembra se vrši kongres veterinarjev iz cele države), katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod svo;o streho, naj bodo prijave kolikor mogoče številne.
© Narodna odbrana poziva svoje člane, da se udeleže pogreba svojega vzglednega odbornika-
mentorja primarija dr. Gregoriča v četrtek ob pol 3 Resljeva cesta 5,
© L društvo za zaičito vlagateljev vabi svoje člane na pogreb svojega vzornega predsednika-ustanovitelja primarija gosp. dr. Vinka Gregoriča v četrtek ob pol 3 Resljeva cesta 5.
© 14 letno dekle prosi usmiljena srca, če bi jo kdo vzel za svojo, oziroma bi šla za vajenko v kakšno trgovino. Dekle je pridno in ima veselje do dela. Z doma mora iti radi težkih družinskih razmer. Natančnejša pojasnila daje uredništvo »Slovenca«.
© Nove telefonske številke pri ljubljanskih sodiščih. Namesto prejšnje telefonske številke 23-20, sedaj 39-01, prej 26-70, sedaj 39-04, prej 23-40, sedaj 39-02 in prej 26-10, sedaj 39-03.
© Delovni čas pri ljubljanskem sodišču. Delovni čas pri tukajšnjem okrožnem in okrajnem sodišču bo počenši s 1. septembrom ob delavnikih od ; C do 14, ob nedeljah in praznikih pa ostane dosedanji delovni čas od 9 do 11 nespremenjen. — Predsedstvo okrožnega sodišča v Ljubljani, 21. avgusta 1933.	_
S počitnic nam posilite
Vaše filme in plošče v izdelavo. - Obratno Vam bomo poslali skrbno izdelane slike.
Drogrerlfa OregorlČ, d. z o. z.
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5
© Velika tihotapska afera. Uslužbenci mestnega dohodarstvenega urada so prišli na sled znatni tihotapski aferi, užitnim podvrženega blaga na področju mestne občine. Kakor smo mogli po-izvedeti, so dohodarstveni uslužbenci odkrili sistematično tihotapljenje saharina in šampanjca v sladoledarskih, oziroma tem podobnih in na podoben način maskiranih vozičkih v Ljubljano. Zaenkrat beležimo to samo kot vest, pričakujemo pa tako od mestne občine, kakor tudi od dohodarstvenega urada, naj te stvari ne smatra za »zaupno«, temveč je sporoči z vsemi odkritimi detajli javnosti, brez oizra na to, če je pri tem prizadet Peter ali Pavell Kmet, ki pripeke vrečo krompirja v Ljubljano, mora pošteno plačati visoko užitnino in če ga morda zasačijo pri kakšnem »tihotapstvu«, je neusmiljeno izpostavljen javnemu odru, torej naj bodo še drugi, ki imajo sicer večje grehe, pa čeprav imajo še tako dobre pravne zastopnike!
© Trije novi bufeti. V Ljubljani se je pričela kar v znatni meri razvijati obrt bufetov. Oblasti sicer kolikor toliko ovirajo razvoj vinotočev, ki so se zadnje čase precej razvili, razlogi oblasti pa ne morejo ovirati bufetov, ki v znatno večji meri ustrezajo higijenskim in drugim predpisom. Mestna občina bo v kratkem ji seji obravnavala zadevo
namreč Ivana Šenice na Aleksandrovi cesti 5, Adolfa Pelicona na oglu Kongresnega trga in Wol-fove ulice in A. Bouvierja na Celovški cesti 44. Od sklepov mestne občine, oziroma magistratnega gremija, je odvisen obstoj teh bufetov.
© Otroci se vračajo s počitnic. Včeraj se je vrnilo v Ljubljano 36 deklic, hčerk mestnih na-stavljencev, ki jih je bolniška blagajna mestnih nastavtjencev poslala za štiri tedne na lastne stroške na počitnice v Kamno gorico. Deklice so, kakor meseca julija dečki, zelo pridobile v čvrstosti zdravja in svežosti ter so se povprečno zredile za 1—2 kilograma. Včeraj se je vrnilo približno tudi 40 deklic, ki jih je mestna občina poslala po svojem socialnem uradu na počitnice na Brez-nico. Te deklice so bile izbrane iz samih revnih ljubljanskih družin. Prihodnje dni se vrnejo tudi otroci, ki jih je mestni socialni urad poslal na počitnice v Medno, zadnji p,a se vrnejo otroci, ki so bili v Kraljeviči na morju. Teh otrok, 40 dečkov in deklic, je mestna občina poslala na morje skupno z otroci, ki jih je v Kraljevico poslalo Kolo jugoslovanskih ses'sr. Kakor so vse te akcije za otro 'ce počitnice nvalevredne, vendar se vsiljuje pri +'m člov ku g enka misel, da je to le skromen odst^'" vso otrok, ki so v Ljubljani nujno potrebni počitnic, ki jih pa letos niso bili deležni.
© Naknadno vpisovanje učencev se vrši na vseh ljubljanskih osnovnih šolah v petek 1. septembra od 8—12, na manjšinski osnovni šoli pa od 11—12. — V soboto 2. septembra se vrši šolska maša, v ponedeljek 4. septembra se pa prične redni šolski pouk.
© Nočno službo imajo lekarne: mr. I.icmstek, Resljeva cesta 1; mi. Bohinec ded., Rimska cesla 24 in dr Kmet, Tyrševa (Dunajska) cesta 41.
□	Iz zavodov šolskih sester. Na meščanski šoli šolskih sester v Mariboru bodo popruvni izpiti dne 31. avgusta, t. in 2. septembru od 8 do 12 bo vpisovanje za zunanje učenko, notranje naj pridejo v zavod 5. septembra. 6. septembra bo sv. maša na čast sv. Duhu, 7. se bo pa začel redni pouk. — Na učiteljišču šolskih sester pa 1hx1o popravni izpiti dne 4. septembra od 8. do 12. ure. Vpisovanje v višje letnike bo dne 5. septeml ra. Pri vpisu mora vsaka učenka oddati prijavo s kolkom za 50 Din. — Za otroški vrtec in učenke i z vadnice, ki se niso priglasile koncem šolskega leta, pa mislijo vstopiti, bo vpisovanje dne 1. septembra od 8. do 12. ure
□	Smrtna žetev. V tukajšnji bolnišnici je umrla gospa Antonija Uršnik, soproga posestnika iz Mute. Blago pokojnico so prepeljali včeraj popoldne z mestnim avtofurgonom na Muto, kjer bo danes pogreb na tamošnje farno pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše globoko sožalje.
□	Pred oltar... Zadnje dni so se poročili v mariborskih farnih cerkvah: Friderik Klemenčič, delavec, in Frančiška Lorbek, likarica; Franc Ma-kovec, šofer, in Antonija Grajner, kuharica; Jakob Seifried, zasebnik, in Jožefa Vodušek, kuharica; Franc Smole, strojni ključavničar, in Marija Petek, šivilja; Stane Predalič, trgovec, in Elfrida Vidovič, zasebnica; Maks Zagode, ključavničar drž. žel., in Marija Mlakar, tov. delavka; Viktor Bizjak, zidar, in Frančiška Semič, predica; Srečko Krautič, posestniški sin, in Terezija črnčec, delavka; Angel Ferdinand, radiotelegrafist, in Ivana Wenzel, koc-toristinja. Novoporočencem obilo sreče in božjega blagoslova!
□	Za mariborske Vincencijeve konference se
je nabralo ob priliki zlate poroke Franca in Alojzije Nipič 150 Din 75 par. Bog plačaj!
□	Izlet k Sv. Urbanu priredi tukajšnja Posel-slca zveza v nedeljo 27. t. m. v slučaju lepega vremena. Zbirališče pred stolnim župniščem, odhod ob 14.
□	Ukinitev prvega letnika mariborskih učiteljišč. Radi nameravane ukinitve prvega letnika vseh mariborskih učiteljišč se opozarjajo starši, ki
| so nameravali vpisati svoje otroke v prvi letnik po ' končanih 4 razredih srednje ali meščanske šole, I da se javijo pismeno pri društvu »Šola in dom«, j Maribor, Glavni trg 12,
i □ Strela je udarila včeraj zjutraj ob 4 v j gospodarsko poslopje Janeza Sabeder v Sp. Du-I pleten. Komaj so rešili živino. Pogorelo je gospodarsko poslopje s poljedelskimi stroji in orodjem ter preša. škoda znaša 50.000 Din, zavarovalnina pa 20.000 Din. Gasilcem pod vodstvom Josipa Lešnika iz Sp. Korene gre zasluga, da ni uničil ogenj stanovanjske hiše.
□ Sporazum z Bolgari. Boj med bolgarskimi in mariborskimi vrtnarji se je končal s j splošnim sporazumom, ki se je dosegel med obema strankama preteklo soboto ter ga je sinoči odobril mestni svet. Po tem sporazumu bodo ostali Bolgari še nadal je na trgu, toda pro dajati ne bodo smeli več naravnost s tovornih avtomobilov, ampak s tržnih miz. Tudi ostalim vrtnarjem bo prodaja z vozov zabranjena. Bolgari bodo imeli svoje tržne mize v vrstnem redu ostalih vrtnarskih prodajalcev. Tako se je bratomorna vojna končala v zadovoljstvo obeh
□	Lahkoatleti in kfbfd na plani Med mariborskimi športnimi klubi se vršijo živahne predpriprave za najzanimivejša tekmovanja letošnje sezone: za dvoboje med posameznimi klubi, ki bodo končnoveljavno pokazali, komu gre v lahki atletiki prvenstvo. Vršili se bodo ti dvoboji 3. in 24. septembra in 1. oktobra, vsakokrat na igrišču Rapida. Ponosni »prvak Maribora^ prejme kot nagrado krasen prehodni pokal JLAS. Za prvo srečanje je določil žreb najresnejša kandidata prvenstva: SSK Maraton in SK Železničarja. V metih in skokih imata oba kluba precej izenačene moči; v sprintu prevladuje Železničar, na dolgih progah pa Maratonci. Končni izid tekmovanja je radi tega zelo negotov.
□	Poročil se je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah tamošnji ugledni posestnik in gostilničar gosp. Dominik Peklar z znano in blago gospodinjo Jože-fino Cvilak iz Jarenine.
□	Strela in zlobna roka. V Bišu je udarila strela v kopico slame posestnika Vračiča ter jo zažgala. S kopice je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje in hišo ter vse skupaj upepelil. — V soseščini pa je pogorelo poslopje posestnika Janeza Štebih. Zgorel je pod in parna. Ogenj je podtaknila zlobna roka.
Celje
Slovenska Krajina
Spremembe pri »Novinah«. Uredništvo >Novin< je prevzel izdajatelj g. Kleikl Jožef, pred oblastjo pa je odgovoren g. Jerič Ivan, dekan v Dolenji l^-ndavi. Naročniki zelo želijo, da bi dobile kovine* že enkrat stalnega urednika.
Občni zbor »Slov. kat. aknfl. društva »Zavednost se bo vršil v ponedeljek 28. t. m. ob 9 v »Martinišču« v Murski Soboti
n arup.m preapisom. priza(letih strank in tlI()i mariborskih gospodinj.
7 hanoeihnaburfetov	D Rudi P"ra čevljev - dražba. Med dražbe-
i/ie„_j.L:	c' nimi razpisi na tukajšnji davkariji vzbuja po-
zornost razglas, da se bo tega in tega dne draž-balo — par čevljev. In sicer radi neplačanih davkov, čevlji pridejo že drugič na dražbo, ker je bila prva brezuspešna!
□	Poštna carinarnica bo letos dovršena Raztrosile so se govorice, da ne bo še letos gotova poštna in kolodvorska carinarnica in sicer, ker še ni finančno ministrstvo odobrilo kreditov za vodovodno instalacijo in nekatera druga dela. Je pa omenjena odobritev zgolj formalnega značaja, ter so instalacijska dela kljub temu razpisana in se bodo izvršila. Carinarnica bo še letos gotova in izročena prometu.
□	Po Dravi... Med številnimi lastniki san-dolin in lahkih dravskih čolničkov vlada žalost. Puščali so sandoline čez noč kar ob nabrežju in niti privezanih niso imeli. Pa jc prišel po noči silen naliv, gladina Drave se je dvignila za en meter in pobrala vse prenizko ležeče sandoline in čolničke.
□	Zbiranje prispekov za tezenski kolodvor se je pričelo po posameznih v poštev prihajajočih občinah. PoKazalo se je sedaj, da je aia-vdušenje za kolodvor med občinarji zniftno hladnejše, kadar je treba seči v lastni zep, kakor preje. Osobito prebivalstvo Zgornjega Radvanja in dela Pobrežja se punta ker pravi, <la ima bliže na mariborski kolodvor, kakor na Tezno.
□	Mali trg jc nudil včeraj bohotno sliko preobilice vseh želodčnih dobrot poznega poletja. Pridelke, ki so jih še do nedavna prinašali na trg le vrtnarji, nudijo sedaj v obilici že tudi kmetje; zato pa prinašajo vrtnarji že razne jesenske pridelke. Zlasti mnogo je bilo včeraj sadja, osobito hrušk, ki so prišle radi prevelikih ponudb že čisto ob ceno.
□	Pevska in glasbena šola. Pod vodstvom g. I.udovika Comellija se otvori v začetku septembra v Mladinskem domu v Cvetlični ulici 28 glasbena in pevska šola. Pouk v goslih, čelu, basu, klavirju in petju po znižani ceni, tako da bo vsakomur omogočeno, izvežbati se v tem ali onem instrumentu. Vpisovanje bo prvi teden septembra dopoldne od 10 do 12 in od 15 do 18. Vpisovanje v pevsko šolo ob istem času. Pouk bo teoretičen in praktičen v mladinskem, cerkvenem in svetnem oetju.
& Ustanovni občni zbor pevskega društva »Celjski zvon« bo v ponedeljek, dne 4. septembra v Domu v Samostanski ulici, ob 8 zvečer.
0 Predstava dr. Novačanove drame »Herman Celjski« v mestnem parku. Dne 7., 8. in 9. septembra t. 1. se bodo vršile v mestnem parku predstave dr. Novačanove drame '»Herman Celjski«. Te predstave bodo dosedaj največja gledališka prireditev v Celju, tilasbo za to delo je napisal ravnatelj Glasbene Matice v Celju g. Karlo Sancin, osnutek za scene je pa napravil akad. slikar g. Ivan Vav-potič iz Ljubljane.
Gs Trgovski vajene« odšel od doma. Koroša Josip, 15 letni trgovski vajenec, stanujoč v Gaberju, Dečkova cesta 1, je dne 15. avgusta zapustil svoj dum in službo ter odšel neznano kam. Fant je precej visok, močne postave, temne polti in ima črne lase. Oblečen je v sivkasto obleko, je brez pokrivala in nosi stare ponošene čevlje.
& Kanarček se je zatekel dne 23. t. m. v Prešernovo ulico 22. Dobi se istotam pri g. Kovaču Ivanu.
& Toča v okolici Laškega. V župniji sv. Lenart nad Laškim, pri Sv. Miklavžu ter v Jurkloštru je v torek popoidne napravila veliko škodo toča, ki je uničila vso koruzo in ajdo. Nalivi s0 pa povzročili mnogo škode po vinogradih.
J0" V Logarsko dolino vozi celjski avtobus do 10 .septembra poleg običajne vožnje tudi ob 11.15 in se vrača ob 15 iz Logarske doline ter prihaja v Celje ob 18.30. Vožnja iz Mozirja ob 12.45 proti Celju za ta čas odpade, oziroma je preložena na večer ob 17.15.
& Šport v nedeljo. V nedeljo popoldne se bo vršila ob 5 na igrišču pri Skalni kleti revanžna tekma med vojaškim teamom 39. p. p. in SK Atle-tikom. Tekmo bo sodil g. Svetek.
& Izgubljeno. V nedeljo je bila v dopoldanskih urah na poti od Glazije do kolodvora izgubljena zlata moška verižica, vredna okrog 500 Din. Istega dne je bil okrog 10 dopoldne od Glavnega trga do Frankopanske ulice izgubljen 100 dinarski bankovec.
Piui
Pogumen čin mlade deklice. V nedeljo 20. avgusta je mali 7 letni Francek Žgec iz Žamencev, občina Slomi, pasel na travniku krave. Ker je bila vročina, v bližini pa potok Brnca, se je Francek brž slekel in stopil v vodo; pri tem pa se je preveč približal čez dva metra globokemu tolmunu z vrtinci, ki je fantka neveščega plavanja v trenutku potegnil na dnu. K sreči je potapljanje fantka opazila v bližini se nahajajoča sestrična 12 letna Fa-nika Ilerga, hčerka majerja na posestvu dr. Vise-njaka. Videvši, da je Francek v smrtni nevarnosti, je pogumno dekle brez pomisleka oblečeno skočilo za bratrančkom v potok, se kot dobra plavačica spustila na dno in zgrabila svojega bratrančka, ki pa še ni bil brez zavesti, ker se je Fanike krčevito oklenil okrog vratu, tako da je bila nevarnost, da prideta oba ob življenje pod vodo. Vendar je neustrašenemu dekletu z velikim naporom uspelo s Francekom okrog vratu priplavati na površje in oba 'rešiti.
Uboj z vilami v pijanosti
Gornja Radgona, 22. avg.
Dne 19. t. m. se je mudil v hiši studenčnega mojstra Kaučiča Leopolda v Orehovcih 24-letni delavec Ivan Vogrin, ki je bil pri Kaučiču že štiri leta zaposlen. Omfetnjeni Kaučič je imel spor z viniičarjem Leopoldom Jaušovcem ter se je v spor vmešal tudi delavec Vogrin. Ko je namreč omenjenega dne šel Leopold Jaušovec mimo Kauči-čeve hiše, je navali Vogrin nanj in ga udaril za tilnik ter ga pobil na tla. V spremstvu Jaušovca sta bili tudi dve mali nečakinji, katerih se je nato Vogrin lotil in jih pretepal.
Jaušovec, ki se je mied tem pobral, je skočil domov po vile, dočim se je Vogrin oborožil z motiko in z novn navalil na Jaušovca, ki je zamahnil z vilami in zabodel Vogrina v prsi. Zamah je bil tako silen, da jo Vogrinu zlomil rebro in je bila načeta srčna mrena. Vogrin se je nato še sam odpravil domov, kjer so ga ponoči našli mrtvega. 0 Vogrinu trdijo, da je bil omenjenega dne nekaj vinjen, drugače pa, da je bil dober delavec in je vzdrževal s svojo malo plačo tudi svojo staro mater, pri kateri je stanoval
Ljubljansko letališče ohradeno
Resno svarilo l
Z letališča so neznanci v noči po mitingu od-i asli do malega ves markacijski materijal, ki je največje važnosti za varnost letalcev a tudi za vsakega, ki pride na aerodrom. Noč je vzela 99 štirioglatih po 3X3 cm debelih in poldrug meter dolgih smrekovih palic z belimi 25X25 cm velikimi zastavicami. Ostala je samo ena taka zastavical Nadalje je ponoči izginilo 29 rdečih zastavic na 60 cm dolgih okroglih palicah, montiranih na železnih klinih s spiralno vzmetjo. Tudi te zastavice so bile velike po 25X25 cm. Rdečih zastavic je ostalo samo 7. Vse zastavice imajo žig »Aeroklub Ljubljana« z barvo, ki se ne da izprati. Ker so zastavice nujno potrebne za varnost pri zračnem prometu, prosi Aeroklub, da jih storilci takoj vrnejo v levem hangarju. Nadalje je bilo to noč izru-vanih in odnešenih 15 kolov po 8X8 cm debelih in poldrug meter dolgih, ki so bili za ograjo, ter
inv«
f>r »P
Vlom v cerkev
Sevnica, 23. avgusta.
V viharni noči od torka na sredo je bilo vlomljeno v župno cerkev na Studencu pri Sevnici. Vlo-mijci so prišli pri glavnih vratih v cerkev, poskušali najprej udreti v tabernakelj, kar se pozna na tabernakeljnovih vraticah. Nato so šli v zakristijo, odkoder so odnesli dva keliha, vredna okrog 2000 dinarjev. Za vlomilci ni nikakega sledu. Vlom se je takoj naznanil orožnikom.
Vlom v glavno zalogo tobaka
Gornja Radgona, 22. avg.
Nocoj ponoči je nad Gornjo Radgono divjala ■ilna nevihta Nepretrgoma od polnoči do belega dneva je deževalo, se bliskalo in grmelo. Nemirna noč se je zdela pripravna vlomilcem, ki so poskušali vdreti v trgovino g. Franca Korošca starejšega. Ropot pa je prebudil domače, ki so vlomilce prepodili baš v trenotku, ko so imeli vstop v trgovino že skoro prost.
Vlomilci pa se prvega neuspeha niso ustrašili, ampak so takoj drugje poskusili svojo srečo. Prikradli so so na dvorišče trgovine Jožeta llra-stelja ter vlomili v skladišče glavne zaloge lobaka. Ntevihta z bliskom in gromom je pripomogla, da so vlomilci delali neovirano ter odnesli raznih cigaret, tobaka, vžigalic in cigaretnega papirja v vrednosti nad 25.000 Din. Značilno je, da so poleg drugega odnesli skoro vso zalogo luksuznih cigaret, dočim so zaboj cigaret »Drava« pustili odprt na cesti kakih 50 korakov od skladišča. Zaboj s cigaretami so našle zgodaj zjutraj noke žene. ki so šle v oerkev. Tudi na raznih drugih krajih so našli raztresene zavojčke tobaka in cigaret, kar priča, da so vlomilci iz bližnje okolice.
Orožništvo jp uvedlo strogo preiskavo in je upali, da bodo storilci prišli kmalu v roke pravici.
Orožnik streljal na dekleta
Ljubljana, 23. avgusta.
Mlad, zastaven Branko Kuvenkalovič, bivši omožnik na Jesenicah, jc bil včeraj popoldne pripeljan pred tri sodnike okrožnega sodišča. Državni tožilec jc Branka obtožil zločinstva poskušenega umora. O tragediji, v katero je bil zapleten, je »Slovenec« koncem maja podrobno poročal. Obtožnica sedaj navaja, da je obtoženi Branko 28. maja letos v Begunjah na Gorenjskem streljal proti Mariji Pretnarjevi in jo nevarno poškodoval, strel jo je zadel v prsa. Pretnarjeva je bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico, kjer se je borila s smrtjo. Njena zdrava telesna konstitucija in vestnost zdravnikov sta ji rešila življenje. Kakor omenja obtožnica, je bil obtoženec dve leti zaljubljen v Pretnarjevo, zadnji čas pa je postal silno ljubosumen. Omenjenega dne, na nedeljo popoldne, je prišel z Jesenic v Begunje. Ker ni Micike našel doma, je odšel k Tereziji Hrovatovi, kjer se je Pretnarjeva zadrževala s svojo prijateljico Slavko Krivčevo. Že tam je Pretnarjevi grozil, da ji bo napravil »komedijo«. Vsi trije, Branko, Micika in Slavka, ki je vodila seboj kolo, so odšli po cesti proti Dvorski vasi. Na cesti v gozdu je prišlo do prepira. Z bajonetom je Krivčevi prerezal pnevmatiko, nato pa oddal iz samokresa dva strela proti Pretnarjevi, ki fe nista zadela. Pretnarjeva je bila toliko pogumna, da je skočila proti njemu in se začela ruvali za revolver. Naposled je Branko njej iztrgal revolver in tretjič ustrelil proti njej. Strel jo je zadel v prsa.
Obtoženec Branko se je zagovarjal prav odkrito. Priznaj je, da je streljal proti Pretnarjevi, toda bil je tako razburjen, da je izgubil vso svojo razsodnost. Priča Pretnarjeva je kratko izpovedala, kako je prišlo do nesrečnega spora. Senat je Branka Kuvenkaloviča obsodil na osem mesecev strogega zapora.
Družinska drama pred sodniki
Ljubljana, 22. avgusta.
Pred dobrimi štirimi tedni je bil Kran>j zelo razburjen. Čevljarski mojster, 43-letni France Zadražnik je 3. jul. letos streljal na svojo ženo Nežo. Revolverski strel jo je zadel skozi bočno kost v trebušno votlino. Rana je bila nevarna. Vestnim zdravnikom v ljubljanski bolnišnici se je posrečilo, da so jo ohranili pri življenju. O tej rodbinski drami so listi obširno pisali. Državni tožilec je danes Zadražnik a obtožil poskušenega umora, češ, da je dejanje izvršil po zrelem preudarku. Razprava, h kateri je prišlo nekaj Kranjčanov, najbrž sorodnikov in ljubljanskih radovednežev, ki jih je v dvorano prignal dež, je odkrila vse žalostne momente drame.
»Ali se čutite krivega, Zadražnik? Kako je bilo?« je vprašal senatni predsednik. »Ne! Popolnoma zmešan sem bil, ko sem to storil.« Priznal je sicer, da jo je včasih tepel, toda zadnje leto ni na njo položil roke in ji ni skrivil lasu. Kritičnega dne je bil silno razburjen, streljal je v »defektu razburjenosti«. Državni tožilec: »Kolikokrat ste streljali?« Obtoženec: Ne vem. Orožniki so mi rekli, da enkrat. Potem sem zlezel na streho in sem se mislil sam sebe ustreliti.« Predsednik: »Friškovcu ste rekli, da jo boste ustrelili,« Obtoženec: »Sem bil razburjen. Lahko, da sem to rekeL«
Ker ni bilo dveh glavnih prič k razpravi, je predsednik razpravo preložil. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj.
6 vreč iz jute, velikih po 55X90 cm, ki jih aerodrom rabi za pokrivanje pnevmatik proti solncu. Na letališču je postavljenih tudi 15 tabel z napisi: »Prekoračenje letališča je najstrožjo prepovedano!« Ljudje naj se prepovedi pokore, čc jim je ljubo življenje, saj je že včerajšnji dan, ko je nenadoma pristalo veliko italijansko letalo, dokazal, da se na aerodromu lahko vsak trenutek spusti kak aparat, ki se mu ni mogoče ogniti. Prav tako naj pa ljudje pazijo tudi na svarilne table same, da jih nc poškodujejo, ker bi drugače imeli opraviti s sodiščem, kakor če bi poškodovali železniške, telegrafske ali telefonske naprave. Kdor brez dovoljenja stopi na aerodrom, plača 75 Din kazni, kar je moralo občutiti že več neprevidnih in takih ljudi, ki se ne ozirajo na prepoved. Pazite tudi na otroke, da vam ne pobegnejo na aerodrom, ker bi bili v takem primeru starši kaznovani še strožje!
Koledar
Četrtek, 24. avgusta: Jernej, apostol; Ptolomej.
Osebne vesti
—	Premeščen je veterinarski pristav litijskega
okraja s sedežem v Višnji gori dr. Adalbert Lu-bec za veterinarskega pristava okraja GradaČac.
Ostale vesti
—	Duhovne vaje abiturientov. Abiturienti imajo svoj drugi (zadnji) tečaj duhovnih vaj od 28. avgusta zvečer do 1. septembra zjutraj v Domu duhovnih vaj (Ljubljana, Zrinjskega 9). Vsak udeleženec ima svojo sobo z vso postrežbo. Oskrbnina za ves čas samo 30 Din. Samo par mest je še prostih. Zato je s prijavo treba pohiteti. Začetek 28. avgusta ob 18. — Vodstvo Doma duhovnih vaj.
—	Posebni vlak ii Maribora ia romanje k Mariji I.urški v Itajhenhurg, združenim z izletom v Zagreb, je naročen. 70 Din za osebo pošljite do 1. septembra. Lavantinci! Vaš je Slovenski Lurd — Rajhenburg — ne zaostanite za »Kranjci I Komaj 100 Vas je, do 1. septembra Vas mora biti 3001 Za podrobna pojasnila pišite takoj dopisnico na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo«. Ljubljana, Dunajska cesta 17.
PRI TRtJANJU V »SLAVI. ZOBNEM MESU IN ČELJUSTIH
i »ALGO« dobro nadrgnite venca in tilnik, potem ovijte glavo s sukneno rulo. ki jo je Ireba namočiti i »AL<>0«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker >AL(iA< izhlapela in odvzema n tem odviino vročino. Zobno meso in čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALU0«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto. Akn Vas boli eden ali več zob vsled prepiha. prehlada ali revmatizma. namočite prste i »ALGO« in drgnite t njimi čeljust in solino meso. Ako boli votel ali odlomljen *nb, vzemite v usta malo žličko čiste »ALGE«. nagnite — glavo, da more »ALGA« v tobno votlino To ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha že po prvem poskusu. »ALGA« se dobiva povsod I steklenica Din U.—.
—	Cerkveni shod in rudarski tabor na Kumu.
Od 24. do 27. avgusta bo cerkveni shod na Kumu, katerega bodo vodili gg. Žaler, Vodušek in Pavlič. Cerkev sv. Neže je prenovljena, delavski dom svetega Jošta je pripravljen. Rudarji iz vseh rudarskih revirjev bodo prišli na tabor, sodelovala bo delavska godba iz Trbovelj. Brezposelni bodo dobili v nedeljo brezplačno južino. Vsi delavci in rudarji pridite te dni na Kum se dušno prerodit in razvedrit.
—	Zdravniški kongres v Crikvenici se bo vršil
3. in 4. septembra. Gg. zdravniki, ki se žele udeležiti kongresa, naj se blagovolijo prijaviti Slovenskemu zdravniškemu društvu v Ljubljani, radi stanovanja pa naravnost na naslov: Dr. Sobol, Lječili-ško povjerenstvo, Crikvenica.
— Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja.
—	Na državni deški meščanski šoli v Krškem
bo vpisovanje za vse štiri razrede 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 8, pričetek rednega pouka pa 11. septembra ob 8. Za vpis je potrebno: krstni list, šolski izkaz, davčno potrdilo za odmero šolnine, s 5 Din kolkovana prijava (tisko- I vina se dobi v šoli) in taksa za zdravstveni fond v znesku 20 Din. Revni učenci dobe šolske učne knjige v šoli brezplačno.
—	Na državni H. dekliški meičanski šoli v Ljubljani bo vpisovanje 1. in 2. septembra med 8 in 12. Popravni izpiti se prično 31. avgusta ob 8. Natančnejša določila o prijavah in šolnini so v razglasu upraviteljstva na oglasni deski.
—	Na d žavni realni gimnaziji v Ptuju bodo popravni izpiti 28. in 29. avgusta, mala matura 30., velika matura 30. in 31. avgusta. Natančnejši razpored je nabit na uradn: deski.
—	Enoletna šola za otroike vzgojiteljice sc prične 4. septembra. Sprejme se še pet kandida-tinj, ki naj vložijo prošnje .do 30. avgusta na upravo državne šole za sestre v Ljubljani.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
—	Izjava g. Kmeta. Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu z dne 22. avgusta t. L, češ, da sem vstopil v akcijski odbor opozicije JUU izjavljam, da to ne odgovarja resnici. Nasprotno je res, da sem na zborovanju protestiral, ko seni zaznal, da sem na listi akcijskega odbora. — Herman Kmet.
—	Polovična vožnja za člane Slovenskega
filaninskega društva. Osrednji odbor SPD v Ljub-jani naznanja članstvu, da bo organizirala društvena pisarna skupinske vožnje po 6 oseb na uverenja s 50% popustom v vse smeri iz Ljubljane. Člani naj se prijavljajo v društveni pisarni med uradnimi urami od 8 do 12 in 15 do 19 tekom tedna. Prijave se sprejemajo do 12. ure vsake sobote. S tem omogoča društvo, da članstvo izkoristi sobotne redne popoldanske in večerne vlake v vse smeri in tako na enostavnejši način doseže
Ali je mučil jetnika
Belgrad, 23. avgusta.
»Politika« od dne 23. avgusta t. 1. priobčuj« naslednjo vest iz Vranja, datirano z dne 22 avgusta:
mi "Va®rai 'c drugi dan sodne razprave proti Nikolu Končarju, doma iz Plitvičkega Leskovca, bivšemu kaplarju vranjskega orožniškega voda. Danes ob 10 dopoldne pa je bila sporočena razsodba senata petorice tukajšnjega okrožnega sodišča.
Končar je bil obtožen, da je ubil Stanka Sto-šiča iz vasi Belega Brega, pčinjskega okraja, bivšega pritvorjcnca tukajšnjega okrajnega zapora, Državni tožilec je obtožil Končarja, da je ubil Sto-siča na ta način, da ga je z vrvico, dolgo 70 cm, obesil v sobi št. 2 okrajnega zapora. Pri tem ga je s prižganimi vžigalicami in cigareto žgal po telesu in obrazu, da bi iz njega izvabil priznanje za uboj Mimitrija Stojiljkoviča. Pozneje pa je Končar izjavil, da je Stošič izvršil samoumor iz strahu pred zasluženo kaznijo.
Pri razpravi obtoženec dejanja ni priznal ter je prosil sodišče, naj ga o-prosti kot nedolžnega.
Sodišče pa je spoznalo, da Končar, ki je bil ječar okrajnega sodišča, Stošiča ni obesil, temveč da je proti njemu uporabil zaradi izsiljevanja priznanja tako težka sredstva, da se je ta obesil iz strahu, da ne bi v preiskavi še dalje proti njemu tako postopali.
Sodišče je dejanje kvalificiralo po $ 169, drugem delu k. z. in mu je po tem zakonskem predpisu odmerilo 6 let robije ter izgubo častnih pravic za vedno in na plačilo kazenskih stroškov, ki znašajo okoli 20.0C0 Din.
Obsojeni Končar je izjavil, da z razsodbo ni zadovoljen in da se bo pritožil na višjo instanco.«
Za male vlome 2 leti
Ljubljana, 22. avg.
Dva nepoboljšljiva vlomilca pred malim senatom. Skupaj sta 6. junija letos vlomila v Gor-jušah pri Domžalah in odnesla Martinu Orehku razne dragocenosti in druge stvari v skupni vrednosti 1250 Din. Bila sla to potepuha France A., 24-letni samski mehanik, in Janez P., 25-letni čevljarski pomočnik. Prvi je nato izvršil še dva druga manjša vloma v Podlipoglavi in Zaborštu. Specialista sta za zlatnino in STebrnino.
»No, Franc, ali ste krivi?« je vprašal predsednik senata. »Kaj pravite k obtožbi?« Obtoženec, mlad in zastaven človek, cinično: »Druzega ne morem reči kot ja in ja ia ja.« Janez pa je pripomnil: »Priznam, gospodje sodniki, da sem bd udeležen pri vlomu. Kaznovan sem bil že 6 krati« Državni tožilec je zahteval za Janeza, da ga spravijo v prisilno delavnico, ker je nevaren tuji lastnini. In sodba se je kratko glasila: »France A. 2 leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let; Janez P. tudi 2 leti roblf«, a nato n« nedoločen čas v prisilno delavnico.« Zadnji je pristavil: »Sprejmem kazen, pritožim se zaradi prisilne delavnice, ker tja nikakor ne grem.« Prvi se je nekoliko obotavljal, pa mu je Janez dejal: »Bodi vesel!« Državni tožilec se je pritožil proti nizki kazni.
Cerkveni vestnih
II. Vnanja kongregacij« pri oršulinksh se udeleži danes popoldne pogreba pokojne č. M. Pije -Regali. Zbirališče ob tričetrt na 4 pred mrtvašnico Leonišča; Stara pot. — Voditelj.
Radio
Programi Harfio-LinbTtnna t
Petek, 25. arg.: 12.15 Reproducirana glasba 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov 13.00 Časovna in vremenska napoved 13.03 Reproducirana glasba 19 00 Radio orkester 2.00 Slike iz narave (Joža flerfort) 20.30 Prenos iz Belgrada: Koncert 22.30 Plošče.
Drugi programi i
Četrtek, 21. agusta.
Belgrad: 19.30 Radio orkester 20.30 Prenos iz Ljubljane — Zagreb: 20.30 Prenos iz Ljubljane — Dunaj: 19.15 Egiptovska Helena, opera, Hofmanns-tal — Budimpešta: 1330 Koncert opernega orkestra 17.00 Zborovnj koncert 18.30 Orkestralni koncert 20.15 Ciganska kapela — Leipzig: 20.20 Zabavni koncert — London: 20.00 Koncert ABC orkestra s solisti — Milan: 20.30 Andree Chenier, opera, Giordani — Miinchen: 20.00 Koncert združenih orkestrov 21.00 Siegfried, prizor iz \Vagner-jeve opere — Praga: 20.40 Simfonični koncert — Rim: 20.45 Pestra glasba. (Iz >Radio-Beograd<).
Petek, 25. avgusta:
Belgrad: 19.00 Vokalni koncert. 20.30 Koncert za oboo, 21.45 Belgijska glasba — Zagreb: 20.30 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 19.00 Vesole pesmi, 20.00 Orkestraln ikoncert dunaj komornega orkestra — Budimpešta: 22.30 Koncert opernega orkestra— Leipzig: 15.00 Iz klasičnih oper in operet, 20.00 Orkestralni koncert s klavirjem — London: 20.40 Klavirski koncert. 21.15 Koncert BBC orkestra z bariton-solo — Milan: 20.30 Pester večer — Praga: 20.10 Pesmi s spremijevanjem kitare, 21.00 Radio orkester — Rim: 21.45 Vokalni koncert — Varšava: 18.35 Zborovski koncert, 20.00 Simfonični koncert
polovično vožnjo, ker je z gotovostjo računati s tem, da se bo v pisarni javilo vedno zadostno število turistov. — SPD.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v 68. kosu z dne 23. avgusta 1933 ustavo reformirane krščanske cerkve in volivni red za volitve skupščine Delavske zbornice.
—	Rogaška Slatina znižuje cene hotelskih sob z 21. avgusfom 10 odstotkov, od L septembra pa za nadaljnjih 20 odstotkov odnosno 45 odstotkov.
—	Sadno vino ali sadjeve«, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo.
— Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec >Franz Josefove« grenčice.
Zakaj ni utrujen gospod vrtnar, saj je vendar te
okopal skoraj ves vrt? Ali ne občuti nikakršnih težav od tega napornega dela? Nikakor ne! Saj on odlične
bonbone in ti olajšajo tako vsako delo.
se počuti bolje ta je dobre volje,
čudo osvežuje, se prileze, pri|a.
Proizvod: Union, Zagreb.
Šport
LAHKO ATLETSKO PRVENSTVO KLUBOV LHP ZA L. 1933
Ponovno se opozarjajo zainteresirani klubi, d« se vrši prvenstvo klubov LHP za 1. 1933 dne 8. septembra in da je tozadevne prijave poslati v dveh kopijah in sicer eno prirediteljem v kraju, kjer se tek niovanje vrši, ter eno podzvezi na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, Ljubljana, najkasneje do 1. septembra t. 1. Obenem s prijavo je poslati Din 50 prijavnine. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: tek na 60 m, krogla, tek na 200 m, skok v višino z zaletom, tek na 800 m, disk, tek na 100 m, kopje, skok v daljavo z zaL, ter štafeta 4X100 m. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a za višeboj. Podrobneje podatke razpisa je dobiti
v našem listu št. 188 z dne 20. avgusta (nedelja) t L *
Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije »Tri* glavski pododbor« v Ljubljani opozarja vse klube, da se vrši dirka za državno cestno prvenstvo na progi Zagreb—Ljubljana v nedeljo, dne 3. septembra. Prijave je takoj odposlali na Zvezno tajništvo: Vlado Dianič, Zagreb, Petrinjska 2-1. — Hrvatski klub biciklistov »Zagreb« razpisuje medklubsko kolesarsko dirko v spomin pok. Franjo Gregla za 27. t. m. na progi Zagreb—kustošija—Sv. Nedelja —Rakov potok—Jaška— Karlovac—Metlika—Novo mesto—Kostanjevica—Samobor—Kustošija, 200 km. Start ob 10 dopoldne v Kustošiji pred gostilno Štrban. Zaključek prijav 25. t. m. Prijave se imajo poslati na tajnika g. Otmarja Ferrari, Zagreb, Nad lipom 19.
M. K. »Ilirija«, Ljubljana. Avstrijski Touring Klub razpisuje za 26. in 27. t. m. ciljno vožnjo v Vrbo (Velden) ob Vrbskem jezeru za motocikliste in avtomobiliste. V slučaju zadostnih prijav in če bodo oblastvena dovoljenja urejena, bo vodila udeležence pot v skupinski vožnji preko Podkorenske-ga sedla. Prva tlrtipina odide predvidevno iz Ljubljane dne 26. t. m. ob 14, druga skupina den 27. t. m. ob 4.30 zjutraj. Člani Moto-zvcze kralj. Jugoslavije se nujno vabijo na sestanek, ki se vrli danes, v četrtek, dne 24. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji »Frilz«, Tavčarjeva ul. 4. Na sestanku se bodo prijave končno zaključile ter sc na poznejše prijave nikakor nc bo moglo ozirati.
KAKO SO PLAVALI FRANCOZI PRI SVOJIH PRVENSTVIH
Francoska plavalna prvenstva so se vršila le« tos v Tourellcs-u. Prcdnjačila sta zopet Taris in Cartonet. Dosegli so naslednje rezultate:
100 m crawl gospodje: v predtekmi sla plavala Taris in Roig v 1:05;
200 m prsno gospodje: V predtekmi jc dosegel najbojši čas Schdbcl s časom 3:02.8;
100 m hrbtno za dame: 1. Blondca 1:25.
Skoki gospodov: 1. Poussard 163.32 točk.
Skoki s stolpa za dame: 1. Rigolage 32.97 t.
200 m crawl gospodje: 1. Taris 2:19.
LAHKOATLETSKI DV0MATCH NEMČIJA : ANGLIJA 76:59
V Londonu je se ji- vršil lnhkoatletski d »o-boj med nemško in angleško reprezentanco, v kuterem so Nemci premagali Angleže s 76 točkami proti 5'J, ki s<> jih dosegli Angleži. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rczultuti: 100 jardov: I. Borchmayer (Nemčija) 10 sek; 2. Sauder (Anglija); 220 jardov:
1.	Bochmayer (Nemčija) 22.1 sek.. 2. Reid (Anglija); 440 jardov: i. Metzner (Nemčija) 49.4 sek., 2. VVolff (Anglija); 880 jardov. 1. Whi-tehead (Anglija) in Scrimshnw v mrtven teku t:55.b; 3. Paul (Nemčija). Ena milja: 1. Thonias (Anglija) 4:17.8: 2. Ridel (Anglija); tri milje: t. Siering (Nemčija) 14:43.8; 2. Evenson (Anglija). 120 jardov čez zapreke: 1. Finlav (An-
i glija) 14.0 sek.. 2. AVegener (Nemčija). Olimpijska štafeta: t. Anglija 3:55. Krogla: 1. Ilirsch-feld (Nemčija) 15.10 ni; 2. Sievert (Nemčija) 14.69 m. Disk: I. Sievert (Nemčija) 43.37 m;
2.	Hirschfeld (Nemčija) 43.11 m. Skok v višino: I. VVeirikopfel (Nemčija) 1.85 m; 2. Martens (Nemčija) 1.80 m. Skok v daljavo: t. Leiehnun (Nemčija) 7.32 m: 2. Long (Nemčija) 7.30 m. Skok s palico v višino: I. \Vegener (Nemčija) 3.73 ni.
Tudi Mndjari so dosegli pri svojih prvenstvenih lahkontlctskih tekmovanjih prvovrstne rezultate. Glede nato, da smo vedno bližje berlinski olimpijadi. je potrebno, da se seznanimo s posameznimi narodi, da si moremo na ta način ustvariti približno sliko o olinipij. igrah leta 1936. Pri madjarskih prvenstvih sta sodelovala tudi dva Argentinca in nekaj Avstrijcev. Oglejmo si torej rezultate prvih zmagovalcev: 100 m: Forgacs (Budimpešta) 10.9; 800 m: Szabo (Budimpešta) 1:57.4; 5000 m: Oliva (Argentinija) 15:32.6; 200 in zapreke: Nagy (Budimpešta) 24.3; skok s palico v višino: Pomaievič (Argentinija) 4.11 m; skok v daljavo: Balogh (Budimpešta) ".49 m; kopje: Varszegi (Budimpešta) 62.55 m; 1500 m: Szabo (Budimpešta) 4:06.4; krogla: Da-ranyi (Budimpešta) 14.49 m; 110 m zapreke: Arany (Budimpešta) 16.1; 200 m: Gerij (Budimpešta) 21.9; skok v višino: Kesinarky (Budimpešta) 1.88 m; 400 m: Duha (Budimpešta) 50.8; disk: Remecz (Budimpešta) 47.54 m; 400 m zapreke: Nagy (Budimpešta) 55.9; troskok: Fekete (Budimpešta) 13.77 m; 10.000 m: Kelen (Budimpešta) 33.15.
*
Za svetovno nogometno prvenstvo se bodt vendar sporazumele Švica, Romunija In Jugoslavija. Kakor znano v Budimpešti ni prišlo do sporazuma in se je cela stvar odstopila Fifi v odlo-. čitev. Predno pa naj bi Fifa kaj ukrenila, izgleda, da se bodo omenjene državne mogomclnc zveze sporazumele za izločilne tekme na U način, d» se bo igralo v Belgradu, Bukarešti in Curibu.
Koliko trosijo Madžari
za propagando
Z manevrov angleškega vojnega t«rodovja v Kolorskcm talivu.
Kubanci slave voditelje ia<tnie »sladkorne« revolucije in jih noeijo na ramah. Vroč« iuias kol
Gozdovi v nevarnosti
Praški listi poročajo, da so sc .. obeh bregovih Vltave pojavile ogromne množine smrekovega prelca; ponekod se pomika mrčes v 15 cm debelih plasteh. Mrčes je v trenotku zagrnil vozove cestne železnice, da so le s težavo mogli naprej.
Avstrijske jubilejne znamke v spomin osvoboditve Dunaja iz turške oblege: Zgoraj, levo: Dunaj pfAd 250 leti; desno: Grof Starhcmberg, poveljnik obrambnih čet. — Spodaj, levo: Poljski kralj Sobieski, ki je odločil zmago nad Turki; desno: Vojvoda Karel V. Lotarinški, vrhovni poveljnik osvobodilne armade.
Kruh za brezposelne
V Avstriji nameravajo oblasti pokupiti znaten del letošnjega obilnega žitnega pridelka in dati peči brezplačen kruh za brezposelne. S tem bodo podprli brezposelne, obenem pa tudi kmete, ki bodo svoj pridelek dobro prodali.
Sli v - kolikor hočete zastonj
Na Angleškem so letos slive tako obrodile, da ne vedo kam s tem modrim obiljem. V grofiji Wor-cestershire je neki veleposestnik obesil ob cesti ogromen napis: »Avtomobilistil Slive! Vsak si jih more natrgati in vzeti s seboj, kolikor hoče!« Vest o tej ceneni češpljevi bratvi se je kmalu raznesla na vse strani in avtomobilistov se je nabralo toliko, da je moTala policijska oblast delati red.
»Pred štirinajstimi dnevi sem vam posodil sto dinarjev in takrat ste rekli, da potrebujete denar samo za nekaj dni.«
»No, veste kaj, ali naj s sto dinarji živim morda leto in dan?«
*
Bogati stric je odločno odklonil: »Od mene n* dobiš nobene pare večl«
»Toda, stric!«
»Zame si umrl!«
»Potem mi daj pa vsaj denar za pogreb!«
Posamezne propagandne postavke v madžarskem proračunu so naslednje: ministrsko predsedstvo 1,689.000 pengov, zunanje ministrstvo 2,247.000 pengov, prosvetno ministrstvo 605.000 pengov, skupaj tedaj 5,113.834 pengov. Te ppstavke pa redno vsako leto prekoračijo za približno 30 odstotkov, tako da stane Madžare propaganda po 7 milijonov pengov ali približno 30 milijonov francoskih frankov na leto, torej skoraj polovico toliko kakor Veliko Britanijo.
Mimo tega ima pa Madžarska še bogate druge vire za propagando, ki jih ji dajejo velike narodne zveze iz tako zvanega narodnega davka, poklonje-nih vsot trgovine, dalje iz prispevkov plemstva, industrije, denarnih zavodov itd. Tako zbereta na pr. Revizionistična liga in centrala narodnih društev v Budimpešti po 1 milijon pengov (4 milijone frankov). Vsa ta sredstva gredo za boj proti mirovnim pogodbam, za protimirovno agitacijo.
Budimpeštanska propaganda je po vojni začela svoje delo v Švici s pomočjo emisarjev, aferistov, vztrajnih obiskovalcev raznih predsob, strokovnjakov v ponarejanju denarja in špijonov. Od tam so začeli Madžari širiti svojo propagando tudi po Franciji. V svoji službi imajo lažičasnikarje in razne štipendiste. A ni treba obsojati vsega v madžarski propagandi — pravi tostvarno proračunsko poročilo francoske poslanske zbornice — posebno, dokler se drži cimbal, guljaža, paprike in lokaj-skega vina. Toda Madžari se trudijo, da podkupijo inozemske liste in širijo lažnive vesti o svojih sosedih. Poročilo naglaša, da se na ta način v madžarskem narodu goje opasne iluzije in opozarja, da je treba na to propagando dobro pazi1'
Glavno mesto republike Andorre na špansko-francoski meji. V republiki so v zadnjem časn nastali veliki spori med starešinami, ki imajo vso oblast v rokah, in mladino, ki zahteva splošno volivno pravico. Francoska vlada in španski škof v Urgli, ki imata pokroviteljstvo nad Ajidorrt), sta se sedaj sporazumela zaradi posredovanja: Andorro je »zasedlo« 50 francoskih orožnikov, da napravijo red.
12 let gibanja za izstop iz cerkve
V Berlinu so izšli te dni uradni podatki o uspehih 12 letnega gibanja za izstop iz cerkve (od 1. 1919. do 1930.). Iz podatkov je razvidno, da je gibanje stalno naraščalo in je bilo vsako leto d-> 100.000 izstopov več. Vsega vkup je izstopilo teh 12 letih okroglo ;lva milijona ljudi, pri čemer so vrnitve v cer! e vpoštevanc V letih 1931 in 1932 se je to ..icstno gibanje še nadaljevalo.
Vse države vedo ceniti pomen propagande, to se pravi lastne hvale v inozemstvu, a malokatera sc na to tako razume in za to toliko žrtvuje kakor Madžarska. Saj se ne dajo natančno ugotoviti izdatki posameznih držav v ta namen, ker se mnogo-kaj skriva pod drugimi naslovi državnih proračunov, a razvidne so naslednje številke (vse v francoskih frankih): Nemčija 256, Italija 119, Francija 71, Anglija 69, Poljska 26, Madžarska 23, Češkoslovaška 18. Jugoslavija 13, Romunija 7 milijonov. Že iz teh številk je razvidno, da izdaja Madžarska sama toliko, kakor Češkoslovaška in Romunija skupaj, odnosno toliko, kakor Poljska. Toda te številke veljajo le za javnost, v resnici izdajajo Madžari za propagandne svrhe mnogo več.
Proi. dr. Tschermak-Seyscnegg, Dunaj, ki mu je uspelo, da je s križanjem po Mendlovem dedičnem zakonu vzgojil novo vrsto žita: rženo pšenico.
Glavna vrata v Kalganu, velikem mongolskem cestnem križišču, proti kateremu prodiraio zdaj japonske čete. — Spodaj desno: Japonski vojni minister Araki, ki je za svojo politiko izdal geslo:
Azija Azijcem!
Razočarana „Miss France"
Saj ni nobena tajnost, da je izbiranje lepotic po raznih državah, ki je prišlo v modo po vojni, fgolj podjetje dobičk&željnih ljudi. Vendar je prav, da je prišlo brezobzirno razkrinkanje od tiste strani, ki je bila pri tem najbolj prizadeta: iz vrst »lepotnih kraljic« samih. Gospodična Raymonde Allain, ki je bila leta 1928 izvoljena za »Miss France«, je izdala knjigo pod naslovom: »Resnična zgodba o lepotni nagradi«, v kateri t nepričakovano modrostjo opisuje, kako je »tekla 9kozi šibe sveta«, da bi si pridobila nagrado za svojo lepoto, a je doživela pri tem veliko razočaranje nad življenje«n in ljudmi.
Menila je bila — piše gospodična Allain — da je lepota dar božji in kakor nagrada, ne samo za tistega, ki mu je dana, marveč tudi za soljudi, ki jo morejo občudovati. Toda kmalu se je prepričala, da je najbolje, če človek ostane skrit, ako hoče biti srečen in živeti po lastnem okusu. Lepotna tekma in nagrada pa služi le radovednosti občinstva, in najbolj črnogled romanopisec bi si komaj mogel predstavljati, kakšna večna sramota je združena s to nagrado: gonja tovarnarjev lepotil, zavist so-•ester in pohlepnost razstavnih podjetnikov. Po-
nudbe druge vrste, ki se zgrinjajo na kraljico smehljaja in miline, so poglavje zase. Gdčna Allain pripoveduje o njih z ljubeznivim posmehom, z veliko spodobnostjo in z malce gnjusa, tako da se nam zelo prikupi.
Zanimivo je, kako ocenjuje knjigo »Miss France 1928« »Tempsov« kritik: »Iz nje smo se predvsem naučili, kako majhno je število tistih ljudi, ki se vnemajo za lepoto brez sebičnih želja. Dalje nam je pokazala, da je mnogim ljudem prirojen gnus pred preveliko dostojnostjo. To mlado dekle ni samo lepo, ampak je hotelo imeti tudi talent; managerji pa tega niso dopustili, njena vnema se
jim je zdela odveč in veleli so ji s pesnikom _ ne
da bi morda poznali njene sposobnosti: «Bodi lepa in molči!* Zahtevali so samo, da nastopa in jim pomore, da spravijo v žep pristojbine za obleko, parfeme in njeno lepoto. Ona je pa nedvomno imela srce. Želela si je, da bi jo ljubili, ne kot kraljico, marveč kot ženo, ne zaradi lepotne nagrade, marveč zaradi nje same. Pove nam tudi, o čem je bila sanjala, pove tako iskreno, ljubko in brez snobiz-ma: o možu, otrocih, domu! Za svoje grenke izkušnje s« je ta razočarana lepotica maščevala s peresom, z razkrinkanjem v književnosti. S tem sladkim maščevanjem sme biti zadovoljna: norce, cepce im ostudneže je spoznala do obisti in jim to po-I vedaJa v brk.«
Wevers in Schneider iz Kelmorajna, ki sta si na Vltavi v Pragi priborila evropsko mojstrstvo v vožnji s kanu-jem nad 1000 m.
To bo žgalo žejna grla!
Na Angleško je dospel zastopnik velikega ameriškega alkoholnega sindikata, ki hoče nakupiti za en milijon dolarjev whiskyja. Američani pričakujejo namreč, da bo 8. decembra letos slednjič popolnoma odpravljena prohibicija. Angleški vele-trgovci zadržujejo kupčijo, ker špekulirajo na podražitev pijač.
Dežela vdov
V Indiji je tačas nad 20 milijonov vdov. Od tega jih 250.000 še ni starih 25 let. Po novem zakoniku se smejo vdove znova poročiti, kar jim je bilo dozdaj zabranjeno.
Dajte obrtnikom dela!
Društvo jugoslovanskih obrtnikov /n dravsko banovino je naslovilo na vso jnvnost poziv, inimo katerega naša javnost ne ho mogla:
»Vsak obrtnik čuti težo današnje gospodarske krize, ki je povzročila, dn je nastal skoraj popoln delavni /asloj v vseh panogith obrti. Tembolj jo čuti, ker mu tudi industrija odjemlje čimdalje več dela iu ga tako spravlja v brezupno stanje. Posebno čevljarji, krojači, kolarji, kovači in dr. so zapadli počasnemu hiranju. Mojstri teh strok so prisiljen) skrčiti število svojih pomočnikov in vajencev, ker komaj sami životarijo s svojimi družinami. Pa tudi ostale panoge bodo kaj kmalu zgubile na svoji pomembnosti zaradi razvijajoče se industrije.
Odgovorni činitelji si siker prizadevajo, pomagati obrtništvu z raznimi nasveti, vendar taka pomoč zdaleka premalo izda. Zato bi bilo treba na kak drug način odpomoči sedanji krini obrtništva in dati kako novo priložnost do ponovnega zaslužka in z njo oživeti obrtniku veselje do dela in življenja.
Kot nekako uvodno priložnost do malega zaslužka in ponovnega oživitve obrtniške delavnosti bi lahko dali prav oni činitelji, ki so z obrtništvom v neposredni poslovni zvezi, kar tiče oddajo dela in naročil.
Da bi se moglo tudi najširše plasti našega prebivalstva opozoriti, na kak način bi se dalo pomagati našim obrtnikom v sedanjih težkih časih, bi morali porabiti vse naše časopisje, radio in film. Ti naj bi v določenih dneh opozarjali občinstvo, da se da tudi z majhnimi naročili in popravili pomagati obrtnikom. Kakor hitro pride obrtnik do zaslužka, pa naj bo še tako majhen, se tudi njegova kupna moč poveča. To je v vidno korist trgovstvu in posredno tudi ostalemu zasebnemu in itržavnrmn gospodarstva.
Tudi oblastvn bi morala vplivati, da bi se upošteval ta predlog, kako bi obrtništvo podprli. Na vse ostale državljane bi to napravilo zelo ugoden vtis, videli bi resni namen in dobro voljo, dn hj gospodarsko stanje obrtniškega slanu /boljšali in pomagali tudi ostalim gospodarskim panogum.
Pozvati bi bilo treba vse prebivalstvo v državi, posebno hišne gospodarje in delodajav-ce ter hišne posestnike, da naj dajo popraviti vse reči, ki so potrebno gospodinjstvu in gospodarstvu.
Če računamo, da ie v Jugoslaviji približno dva milijonn družinskih gospodarstev in naj hi vsako dalo vsaj približno 50 Din za vsakovrstna obrtna popravila, bi se v doglednem času spravilo nad 100 milijonov Din v promet, kar hi gotovo mnogo koristilo celotnemu narodnemu gospodarstvu. Ta način državljanske vzajemnosti bi dokazal čut razumevanja za skupni boj za odpravo gospodarske krize ln bi povečal tudi zaupanje v medsebojno podpiranje v nadaljnjih težkih časih in dal pečat ljubezni do svoje domovine in do svojih državljanov. časopisje, radio in film lahko uspešno pomagajo pri tem načinu pomoči, za kar jim bo obrtništvo zelo hvaležno in jih bo tudi podpiralo pri njihovih stanovskih zahtevah in potrebah.
>mn-bo
Vsem tistim pa, ki bodo neposredno po; gali s svojimi naročili obrtništvu, naj lim na tem mestu zagotovljeno, da bodo obrtniki
vsa naročila kar najvestnejše izvršili in da ne bodo zaman njihove morrhitnr žrtve, storjene v prid njihovih delaželjnih sodržavljanov.
V vzajemnosti in v sodelovanju vseh držav, ljanov vseh stanov je edino končna in odločna rešitev sedanje gospodarske in socialne krize.
Pomagajmo si sami, da nam bo pomagnnol
Elektrifikacija v Jugoslaviji napreduje
Elektrifikacija Jugoslavije predstavlja eko-Mmskj probliean prvega reda. Od napredka v reševanju tega vprašanja je odvisen tudi obči napredek v celotnem ekonomskem problemu. Možnost elektrifikacije v Jugoslaviji je zelo velika Poleg ogromnih skladov premoga je tudi boga-«tvo vodnih sil vprav ogromno. Kar tiče zaklada vodne sile, je Jugoslavija takoj za Francijo (4 milijone 600 tisoč HP nizki in 9,600.000 HP pri srednje vaeoki vodi) in za Italijo (4,656.000 HP pri nizki in 7,350.000 HP pri srednje visoki vodi), kaj-ti vodna sila Jugoslavije znaša pri nizki vodi 2 milijona 983.096 HP, pri srednje visoki vodi pa 8,949.096 HP. Glede množine vodnih sil atoji na prvem mestu predvojna Srbija, za njo sta Drinska in Vrbaska banovina, dalje Savska banovina. Od celokupne količine pa je dosedaj izkoriščenih samo 200.000 III' ali okoli 6 odstotkov. Največ vodne sile je izkoriščene v Dalmaciji, kar je v zvezi z njenim geografskim položajem V proizvajanju energije zavzema voda v Jugoslaviji najvažnejše mesto ter predstavlja najbogatejši in največji izvor energije.
Drugi izvor energije — po količini istotako velik kakor voda — je premog. Za njim pride LMergija, ki jo proizvaja goreči les in špirit, dalje energija naravnega plina ln končno energija zračnih struj, ki pa šo ne pride v poštev. (Podjetij, ki proizvajajo električno energijo v Jugoslaviji, je nad 800.
Električnih central, javnih ln mešanih, industrijskih In privatnih, bilo na koncu 1931 618. Od teh je bilo 327 javnih in mešanih, industrijskih in privatnih pa 291. Kar tiče pogonsko silo, jih jo bilo: na paro 249. na nafto 170, na vodo 108, na plin 27, mešanih pa 64.
Glede na količino energije, ki jo proizvajajo te centrale, se pokaže naslednja slika: 203 centrale proizvajajo 15 do 50 KW, 120 51 do 100 KW, 146 od 101 do 300 KW, 45 od 301 do 500 KW. 42 od 501 do 1000 KW, 55 od 1001 do 10 tisoč KW in 7 nad 10.000 KW. Iz tiega je razvidno, da prevladuje v Jugoslaviji tip male in srednje velike centrale. Ko bodo izvršeni veliki elektrifikacijski načrti, na katerih sio sedaj dela, »e bo znatno povečalo število velikih central.
Efekt generatorjev vseh central znaša 446.679 KW. Od teh odpade pretežni del na velike centrale, namreč, 358.797 KW. Celokunno nroizvi.i-nje energije v centralah pa znaša 777.558.000 KVV ur. Po banovinah je proizvodnja porazdeljena sledeče:
Dravska Primorska Savska Vrbaska Dunavska Beograd Drinska
247.620.000 kilovatnih ur 187.986.000 80.852.000 63.558.000 53.606.000 49 463.000 41.765.000
Moravska
Zetaka
Vardaraka
24.518X100 10.802.000 8.370.000
Po velikosti električnih central je število teh v posameznih banovinah sledeče ( KW):
8
8
■o
© ■o
S 8 §
Dravska 52 21 22 6 7 12 3 123 Savska 46 80 46 12 8 7 1 153 Vrbaska 7 2 11 35 20 30 Primorska 10 2 1 2 1 4 2 22 Drinska 15 10 11 2 4 8 0 50 Zetaka	4 8 8 0 1 2 0 18
Dunavska 27 25 22 10 6 9 0 99 Moravska 17 4 20 5 7 5 0 58 Vardarska 8 6 7 1 1 2 0 25 BkJOgrad 17 8 4 4 2 4 1 40
Kakor je iz gornjega ravidno, je elektrifikacija v Jugoslaviji napredovala. V zadnjih letih se je število podjetij, ki proizvajajo električno energijo, znatno povečalo, a s tem v zvezi tudi nama proizvodnja. 'Povprečna letna proizvodnja električno energijo je že koncem leta 1931 presegla 50 kilovvatnih ur na posameznega prebivalca V pogledu proizvajanja električne energije, stoji Jugoslavija pred Romunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo
★
Volitve t Delavsko trgovsko zltomico so razpisane. Ho 31. avgusta morajo bolniške blagajne OUZD, bratovskih skladnic in Trgov skegi bolniškega društva sestaviti volilne imenike. Volivno pravico imajo vsi nameščenci in delavci, zavarovani pri omenjenih društvih. ^Službeni lisrU dravske banovine priobčuje v Številki od 23. avgusta volivni red za volivce, ki je bil sprejet na seji skupščine dne 6. avgusta.
V trgovinski register je bila vpisana izpre-memba: pri tvrdki Logar in Vidmar v Kranju; izbriše se dosedanja lastnica tvrdke Logar Ivanka in prokurist Logar Ivan. vpiše ee sedanji lastnik tvrdke Vidmar Srečko, trgovec v Kranju.
Stečaj je bil razglašen o imovini Pahorja Franca, trgovca z manufaikturo in konfekcijo v Kranju, istočasno o imovini Pahor Ljudmile, trgovke v Kranju. Upravnik mase dr. Zenko Fran, odvetnik v Kranju, prvi zbor upnikov 29. avgusta v Kranju. Ugotovitveni narok pri okraj, sodišču v Kranju 30. septembra. — Stečaj je bil odpravljen o tvrdki Kuhar in Ilrovat. manufaikturna trgovina. Maribor, ker je bila sklenjena poravnava.
Licitacija. Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 31,
Podaja po pismeni ofertslni licitaciji dne 25. avg. j 1883 1400 kub. m bukorine za hlode iz razlaščenega dela goedov veleposestva Turjak; 250 komadov posekanih je lovih dreves na razlaščenem delu vele-posestva K. Auersperga v Kočevju.
Legitimacije ta Zagrebški zbor, ki bo od 2. do H. septembra, se prodajajo v uradu Ljubljanskega velesejnia. Pri nakupu legitimacije plačaš 3 Din, ostaneik 27 Din pa pri blagajni ob vhodu na Zagrebški zbor. legitimacija daje pravico na polovično voznino po železnicah za vse vrste vlakov razen SOK.
Borza
Dne 23. avgusta 1983.
Denar
Nikaikih izprememb v primeri i prejšnjim
dnem.
Ljubljana. Amsterdam 2317.63—2328.99, Ber-
m 1365.69-1376.49, Bruselj 801.35-805.29, Curih 1108.35-1113.85, London 189.06—190.68 Newyork 4186.05—4214.31, Pariz 224.82-225.94, Praga 170.34 -171.20, Trst 801.68-304.08, avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80.
Promet na zagrebški borzi je mašal brez kompenzacij 52.857 Din.
t urih. Pariz 20.285, London 17.0R, Nevrvork 879. Bruselj 72.275, Milan 27.26, Madrid 43.30, Amsterdam 209.10, Berlin 123.40, Dunaj 72 91 (57.60), Stockholm 88, Oslo 85.90, Kopenhagen 76.30, Praga 15.34, Varšava 57.85, Atene 2.94. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06.
Vrednostni papirji
Za*reb. 7* inv. poa. 50 den., vojna Skoda 288 —242, okt. 240 bl„ dec. 237 —242, agrarji 27—30, 7% Bler. pce. 33.441-84.50, 8% Bler. pos. 85—37, 7% pos. DHB 48—51, 6% begi. obv. 37-38.75, Du-naj-Belgrad 860-872.50. Grčija-Zagreb 38.50-39, Grčija-Belgrad 38 ponudbe, zaklj. 38. — Delnice: Priv. agr. banka 140-160, Trboveljska 125 bi., lm-pex 50 den., Rdeči križ srečike 10 den.. Donavske srečke 10 den.
Belgrad. Narodna banka 3730 bL, Priv. agrar banka 228-229 (230, '228), 7% inv. pos. 54 bi., 6% begi. obv. 35 -37.50 (38-40, 37.75), vojna šikoda prompt 237 -239 (237-238), 8% Bler. pos. 35.50— 37, 7% Bler. pos. 35 -35.50, 7% pos. DHB 50 bL
Žitni trg
Pinanriranje naše žetve pomanjkljivo. Dr. Ivo
Belin je napisal v včerajšnji »Politiki« v uvodniku o financiranju naše žotve med drugim: >Mi sano šli v novo žitno kampanjo, a nismo rešili vprašanja financiranja. Češkoslovaška je že storila sklep o lombardiranju velikih količin pšenice, da no bi nenadna in velika ponudba pšenice takoj po žetvi slabo vplivala na cene. Romunija, ki se ji v nobenem pogledu ne godi bolje kakor nam, je sprejela sklep, naj Nnrodna banka stavi na razpolago znesek 90 milijonov lejev za financiranje žetve. Ko bi mogel pri nas >Prizad< že danes pokupiti tiste količine pšenice, ki Jo namerava izvoziti po prednostnih carinah, bi preprečili padec cen izpod današnje višine.
Ljubljana. Koruza promptna dobava, mlevska j voznina (vse slov. post., planilo 30 dni) 106—107.50, september, navadna voznina 112.50—115, pšenica nova srem.. 78/7«, 2%, mlevska voznina 135—187 5, nova baranj., 78 79. 2%, mlevska voznina 187.50— 140, nova bačka, 79 80, mlevska voznina 14750— 150. moka bač,, 0, iz nove pšenice 310—315, ban., 0. iz nove pšenice 3'JO—325.
Tendenca: za les bolj živahna; za deželne pridelke mirna.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica okt. 8.43—8.65, zaklj. 8.63-8.64 marec 9.56—9.75, zaklj. 9.72 —9 73, rž avg. 5.25^ okt. 5.43—5.58, zaklj. 5.50-6.52, marec 6.28-6.38, zaklj. 6.35-6.38, koruza sept. 7.03-7.07, zaklj. 7.0."— 7.07, maj 7.65—7.72. zaklj. 7.68—7.70.
Chicago. Pšenica maj 96, sept. 88.275, doc. 91-875, koruza maj 52, sept. 51.750, dec. 57.250, oves sept. 47.375, dec. 50.250. rž dec. 77.024.
Winnipeg. Pšenica okt. 71.625, dec. 73.500, marec 78.625.
Živina
Mariborski sejem dne 22. avgusta. Prignanih je bilo: 4 konji, lo bikov, 183 volov, 240 krav in 12 telet, skupaj 899 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile: debeli voli 1 k«r žive teže 4—425 Din. poldebeli voli 3.50 —3.75, plemenski voli 8.50—4, biki za klanje 3.25 —4, klavne krave debele 2.50—8.50, plemenske kravo 1.75—2.25. krave za klobasarje 1.50—2, molzne krave 3—3.50, breje krave 3—3.50 mlada živina 3.50—4.60, teleta 4.50—5.50 Din. Prodanih je bilo 243 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste I kg 10—12 Din. II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 5—7, telečje meso I. vrste 10—14, II. vrsle 6—8, svinjsko meso sveže 10—16 Din.
Hmelj
Hmeljarski velesejem bo v Lublinti na Poljskem v čau od 23. do 28. septembra. Podrobna pojasnila daje Komitet Targovv Chinielowych, Lublln, ulica Povviatovva 5.
in odpravljena
mmm, a
iUi
v eni sami noti
V kombinaciji zdravilnih soli, ki ao sestavni deli radioaktivnih vrelcev svetovnega slovesa, so našli zdravniki utpeino sredstvo ca zdravljenje bolezni na nogah. To sredstvo te imenuje Saltrat Rodell. Dodajte ga vroSi vodi v toliki količini, da dobi voda videz mleka. Vnete noge pomočite v to zdravilno kopelj. Srbeče ozebline, občutljivost, otekline in vnetja čudežno prenehajo. Preetanejo tudi vi« bolečine, povzročene od kurjih oče«. Močne zdravilne soli omehčajo trda mesta, kurja očesa tn žulje, tako da jih lahko od-■tranite brez bolečin. Naslednji dan lahko obuiete čevlje manjše Številke ter lahko hodite in tudi plešete z veseljem. Saltrat Rodell oživlja krvni obtok, greje hladne noge, krepča oslabljene sklepe ter vrača zdraviš bolnim nogam. Kupite ie danes Saltrat Rodell v najbližnji lekarni. Uspeli ie zajamčen, v nasprotnem primeru pa se denar vrne.
Razpisujemo
mesto napovedovalca ženskega spola s prljetnln a 11 glasom. - Pismene oierte s priloženimi dokazil o državljanstvu, o šolski Izobrazbi in neoporečnosti (nravstveni izkaz) ter z navedbo višine zahtevka mesečnih prejemkov — sprejemamo do vštetega 31. avgusta 1933 v študiju, Blciweisova cesta 54 Radiolonska oddajna postaja v Ljubljani.
Za premnoge osebne in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta, svaka in brata, gospoda
Petra Žitnika
kleparskega mojstra
se vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Marijanu Ahčinu za njegov požrtvovalni nesebični trud tekom bolezni, pevskemu društvu »Sava« za lepe žalostinke, vsem darovalcem cvetja, prijateljem in sosedom ter cenj. stanovskim tovarišem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
V Ljubljani, 23. avgusta 1933.
Žalujoči ostali.
,'2 Ja;i u mj> «>o aoa »L-1
a **
- e "S
si •
=1*
-O
-	m a*
aUiJo ™ ' s a
c • .
. j ts a
* s*->
s I t&l
O	O
Jg (jCLCO a
„6 I If -So 8
S' s.So.a ?
~ > <w r* Tf
O
c a w n "> n
3 J: 3 « * u
-, O ; «► "5 »
gaji «
C o
»N «-
0	-o
" s e £ .
S> 5 JS o
— o ,
O ^ f
1	-l 5-2 o ° •= » o o g
.j a »
a-31
Ig J
s .5 o °
iS S B • K
-H.-0 a o o -J = TJ J "
• cu o ■> -o

Q8
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
»Gospod, prosim, mislite na to, da sem tukaj jaz poveljnik.«
Kapitan se je zasmejal; ker je pa videl, da ob ograji ladje postaja več sumljivih mož, ki samo čakajo na znamenje, kdaj naj se vržejo nanj, in da ima on samo šest mož s seboj, da pa je njegova jadrnica oborožena in ima močno posadko, je De Welskeinu zagrozil: »Vi ste pod topovi moje fregate; izročite moža, ki ga imate skritega, ali pa vas utopim kakor orehovo lupino!«
De Welskein je spoznal, da mu ne preostaja drugo,
kakor da se vda. Pomignil je in naročil enemu svojih mož, naj gre po Rorija; nato pa se je okrenil k De Laciju in mu očital, da ne postopa ž njim s tistim spoštovanjem, ki ga je kavalir dolžan kavalirju, ko se na tak način vmešava v njegove posle.
De Lacy se je njegovi nesramnosti in domišljavosti samo smejal.
Tedaj se De Welskein ni več trudil, da bi bil dostojen, ampak je pokazal svojo pravo barvo. Vedno bolj nesramno je začel De Laciju prisegati, kako žal mu je, da ga je z Irskega vzel s seboj, mu rešil vrat iu tako ogoljufal zanj vislice. »Prihodnjič pa, ko me boste potrebovali, me lahko iščete,« je dejal, ko je bahavo odkorakal na prednji del ladje.
Tedaj se je ob ograji prikazal Rory. Nemogoče je popisali njegovo divje veselje, ko je zagledal De Lacija in videl, da je prost.
De Welskein je jezno topotal gor in dol na enem koncu krova, dočim je Rory plesal na drugem. Francoski kapitan je strmel, ko se je spomnil, da je De Lacy imenoval tega kmetskega fanta za svojega prijatelja, zakaj mislil je, da bi moral biti njegov prijatelj edino le gospod. In zalo se je obrnil k De Laciju in ga ves začuden vprašal:
»Ali so vsi irski gospodje taki kakor ta?« »Želel bi. da bi bili,« je odgovoril De l,ac.y.
XXXII. poglavje. Rorijeva modra opazovanja r
tujini.
Ko se je kapitan Rorija dovolj nagledal in se mu načudil, je velel, da se vrnejo na fregato. S kakšnim veseljem je Rory skočil v čoln »Coquette«! Tako je planil, da se je ob sedežu spoteknil in skoraj padel v morje. »Vrag naj vzame čolne in ladje!« se je jezil; »saj bi človek moral imeti mačje noge, če bi se hotel v njih držati pokonci!« Eden izmed mornarjev ga je še pravočasno ujel, da se ni prekucnil v morje, ker čoln se je močno zazibal in nagnil. Velel mu je, naj sede.
»Kaj praviš,« ga je vprašal Rory.
»Asseyez-vous.«
»Kaj praviš?«
Francoski mornar je zopet ponovil. Rory pa ga ni in ni mogel razumeti in poklical De Lacija, ki je ravno prihajal: »Ali mi hočete povedati, kaj si ta fant prizadeva, da bi mi povedal? Za vraga, če razumem eno besedo in svoje noge sem si potolkel na teh grdih nedežih!«
»Pravi, da sedite,« mu je raztolmačll Do Lacv, >in storite tako, da ne padete v morje.«
»A tako?« jc dejal Rory in sedel. »Ce bi mi lo
takoj povedal, saj bi sedel, pa je blebetal in momljal, da ga nisem mogel razumeti.«
»Vi pozabljate, da je Francoz,« je pripomnil De Lacy.
»To je res,« je odvrnil Rory, »čudno Je pa le, da ti ljudje ne znajo tako govoriti, da bi jih človek mogel razumeti.«
Tedaj je čoln odrinil in Rory je gledal k De Wel-skeinu, ki je stal z nagubanim čelom in namršenimi obrvmi in izzivajoče gledal na posadko v čolnu. Rory se je odkril in ga posmehljivo pozdravil: »Zbogom, mr Devilskin!«
De VVelskein pa je dostojanstveno molčal in jezno gledal za čolnom, za katerim so se delale srebrne brazde, ko je rezal vodo proti fregati. Možje so urno veslali in vsakikrat, ko se je čoln pod vesli mornarjev lahno in prožno kakor vodni pajek naprej zagnal, se je Rory začudil. Ves navdušen je I)e Laciju dejal: »Kakšna živahna stvar je to, človek bi skoraj mislil, da je živa, tako skače!«
»Čakajte, ko pridete šele na fregato, Rory,« se jt, smehljal De Lacy, »tam boste šele strmeli!<-
»Pri moji veri, zadosti sem strmel tam, kjer sem bil in ne maram več! Mislil sem, da se mi bo želodec kar nazven obrnil. In če je bilo že v majhni ladji, kakor je Devilskinova, tako hudo, ho v veliki še hujše; tam bo pa kar po meni «
De Lary mu je razložil, da je ravno narobe. Ko so se bližali bojni ladji, ga je opozoril na njeno lepo obliko in na to, kako fino in smotreno je zgrajena, na njene dražestne loke, na njena razpeta jadra, visoko vzpenjajoče so jambore in na prelepo zapleteno raznovrstno vrvjfe. »Mi ni 'epn, Rnry?« se jo vnemal l)e Lacy.
MAtI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din i'—; ienttovonjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mah oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo loko} pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka petllna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje sredi mesta, lahko tudi na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9711.	P)
»Tli« [IJ U
Mojsterico
ki mora biti popolnoma izvežbana v krojenju in kombiniranju modernih vzorcev, takoj sprejme tovarna pletenin. Plača in pogoji po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mojsterica« št. 9604._(b)
Hišnika
za takojšnjo vselitev — sprejmem. Predstaviti se v trgovini Dunajska cesta št. 35 b:_(b)
Iščem dekle
veščo vseh gospodinjskih poslov in tudi kuhanja. Glede pogojev da pojasnila dr. Drejer, Beograd, Kr. Aleksandra br. 8. (b)
Slikarske pomočnike
pridne, sprejmem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9659.	(b)
Razpis.
Posavska podružnica SPD v Zidanem mostu razpisuje mesto oskrbnika planinskega doma na Lisci. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in sposobnosti je poslati podružnici do 5. septembra t. 1. (b)
Realni osmošolec
kongreganist, išče in-strukcijo proti hrani in stanovanju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9681.	(u)
Šoferska šol?
L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica Garaža Stupica
Dva dijaka
nižješolca, sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Maribor, Mlinska št. 31, drugo dvorišče.	(p)
Stanovanja
Stanovanje
manzardno, soba in kuhinja, prenovljeno — se odda takoj mirni stranki. Naslov pri hišnici. Dvor-ni trg 1._(č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritiklinami, oddam s 1. septembrom Pod Rožnikom. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9673. (č)
Sostanovalec
se sprejme. Medvedova ulica 22, Šiška.	(č)
icEssai
Kovaška delavnica
z vodnimi kladvi in vsem orodjem za izdelovanje raznega poljedelskega orodja — in zraven se nahajajoča železninska trgovina — se oddasta takoj v najem. Več se poizve pri dr. Kozma Ahačiču v Tržiču. (n)
1000 Din nagrade
dobi, kdor mi izposluje 25.000—30.000 Din posojila proti solidnim obre-stim in štirikrat večji garanciji. Ponudbe na upr.
Slovenca« pod »Nagrada« št. 9690.	(d)

Stanovanje
za 2 sestri učiteljiščnici, z vso oskrbo, dušno in telesno, se išče pri kaki dobri katoliški družini. -Pripravljeni sta instruira-ti. Ponudbe takoj na župni urad Trebnje. (D)
Tri dijakinje
se sprejmejo v popolnoma novo opremljeno stanovanje in dobro hrano. Cena zmerna, strogo nadzorstvo. Vprašati pri podružnici »Slovenca« Ma-ilbor, pod št. 79. (D)
Posojilo
10.000. Din proti vknjižbi na prvo mesto na lepo posestvo, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9660.	(d)
I
Deklico
v starosti 6—10 let — sprejme v popolno oskrbo, proti majhni plači, družina K 1 o p č i č , Za-boršt 7, p. Domžale, (r)
I.
Vinski sod
stalno stoječi, z 2000 do 2400 1 vsebine — kupim. Vprašati: Leopold Gusel, Maribor.	(k)
Tvrdka A. Volk
Ljubljanii, Resljeva cesta 34. nudi najceneje vse vrste pšenične moke in rlruge mlevske izdelke.
Zahtevajte cenik!
Spalnice
moderne, orehove korenine, ter mehke, pleska-ne, in kuhinjske oprave, dobite najceneje pri: M. Andlovic, Komenskega ulica 34.	(1)
Pekarna
zelo prometna, se	proda
ali odda v najem.	Verje
št. 85, Medvode.	(1)

< I IJ
Rjav pes
z znamko 399, ime Ris, se je izgubil. Sporočite prosim: Rožman, Posavskega 7, Ljubljana. (e)
Vsakovrstno
zlato kopale
po naiviiiib eeoab
CERNE, luvelir Llubljana. Wolfova ulica It. J
Kupimo
ognja varne asbestne blagajne za listine. Ponudbe z navedbo cene in dimenzij na upravo »Slovenca« pod št. 9671.	(k)
liflSSTO
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseb vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Specialno izbiro
modnih hlač in pumuapc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Sveže slive
namizne hruške, jabolka, lubenice (melone), paradižnike in kumare kg 3 Din, zdravilni med kaft-ta 10 kg 140 Din, 30 kg 360 Din — razpošilja brzovozno franko kupčevi postaji: G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Na javni dražbi
iz proste roke prodam hišo v Kranju v sredini mesta, v kateri se nahaja starovpeljana pe-karija z velikim vrtom, tudi primerno za mesarsko obrt. Dražba se bo vršila dne 27 avg. t. 1. od 11 do 12. Ivan Pravst, Kranj 78.	(p)
VINO
Haložan letnik 1931 in 1932, skupaj 28 hI — za prodati. — Za poštenost blaga se jamči. Naslov pri podružnici »Slovenca« v Ptuju.
Paviljon
na veseličnem delu vele-sejma, velik in na zelo ugodnem prostoru — se proda. Interesenti naj vlagajo ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Paviljon« št. 9657.	(1)
Moško kolo
rabljeno, proda hišnik Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta 12. (1)
' - V"-ffi^t •; ■
Zahvala
vsem, ki so z nami sočuvstvovali ob prerani smrti našega ljubljenega prečastitega gospoda
Ivana Krančiča
duhovnega svetnika in Zapnika v Grižah.
Globoko zahvalo izrekamo malostljivemu g. opatu Petru Juraku za vodstvo pogreba, za daritev sv. maše ter za tola-žilne besede v cerkvi in ob grobu. Iskrena zahvala g. čast. kanoniku zlatomašniku Valentinu Mikušu iz Sv. Jurija ob juž. žel., gg. dekanom: g. kanoniku Pavlu Žagarju iz Nove cerkve, g. Ivanu Šketi iz Šmarjete niže Ptuja, g. Karlu Preskerju iz Šmartnega ob Paki, g. Jožefu Ozimiču iz Laporja, gg. profesorjema Jožefu Kardinaru in Antonu Cestniku iz Celja, prečasti-tim zastopnikom kapucinskega samostana v Celju, misijonske hiše sv. Jožefa nad Celjem, frančiškanskega samostana v Na-zarju ter usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu. Najtoplejša zahvala milostljivemu g. proštu Antonu Beneteku iz Tinj na Koroškem in drugim prečastitim gospodom — grižkim rojakom, ter bivšim kaplanom rajnega. Iskrena zahvala prečastitemu g. Joželu Zeichen-u, ravnatelju Mohorjeve tiskarne v Celju. Najsrčnejša zahvala vsem duhovnim sobratom pokojnega iz celjske in drugih dekanij, ki so v tako častnem številu pokazali ljubezen do rajnega. Najlepša zahvala domači dekliški Marijini družbi. Toplo zahvalo izrekamo domačemu g. zdravniku dr. Josipu Potrati za njegov požrtvovalni trud v težki bolezni. Zahvaljujemo se gg. zastopnikom občane Griže in Kmečke hranilnice v Grižah, številnim gg. pevcem za ubrane žalostinke, požarni brambi v Grižah in v Zabukovci, cenjenemu učiteljstvu iz Griž in Liboj, posebej še mladinskemu grižkemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko na pokopališču, darovalcem vencev in šopkov ter vsemu mnogobrojnemu občinstvu za spremstvo na zadnji poti.
V Grižah, dne 21. avgusta 1933.
Anton Oblak, kaplan. Žalujoči sorodniki.
<Wienet OJlssse
3. do 10. septembra 1983
(jubilejni sejem) POSEBNE PRIREDITVE:
Pohištveni sejem / Elektrika v gospodinjstvu Novodobno orodje ia plin / Obrtne kolektivne razstave / Radio razstava / Razstava avstrijske Radio-prometn« a. d. (»Ravag<) / Dunajska pletilna moda / Razstava kožuhov me Razstava »Narodno rokodelstvo«: / Stavbarstvo in cestne zgradbe / »Rastoča biša< / Razstava prenosnih zgradb / Razstava iznajdb / Zimski šport / »Posredovalci in oskrbniki posestev« / »250 let dunajske kavarne« / Razstava živil / Poljedelski in gozdni vzorčni sejem . t
Brez potniškega vizuma. S seimsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo — Ogrski transito vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranu ter v zračnem prometu — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (ž 50 Din) se dobe pri
WIENER MESSE A G., Wien Vil
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Duna ska o. 31 / Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«). Dunajska e. 1 / Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora
„ADLER" pisalni stroii
potni in pisarniški — najnovejši modeli Glavno zastopstvo za Dravsko banovino
Maria Kred, Zagreb. Nikoličeva12
Zahtevajte ponudbe, Ištemo krajevne zastopnike I
Enodružinska vila
z vrtom 800 m! v Ptuju — naprodaj. Kupnina se lahko polofi z vložno knjižico kakega denarnega zavoda v Ptuju. Kupec lahko prevzame posojilo 43.000 Din, ki se lahko odplačuje v mesečnih obrokih tekom 15 let. — Ponudbe je poslati mestni upravi v Ptuju do 20. septembra 1933.
Mestni načelnik: Jerše, s. r.
GROZDJE,
češplje, melone ter drugo sadje in zelenjava najceneje in najboljše pri
Evgen bederer
bančno in kom. društvo eksport sadja in zelenjave Novi Sad, WIIsonov trg V
Skladišče: Temerinska 21. Telefon 22-14 u. 30-15.
Zahvala
Ob priliki smrti dragega soproga ,
Josipa Goloba
se zahvaljujem v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok za izražena sočutja, za spremstvo na zadnji poti, zlasti častiti duhovščini, gasil, društvu ter vsem prijateljem in znancem.
Dragega rajnkega priporočam v pobožno molitev.
Šenčur pri Kranju, 23. avg. 1933.
Ana Golob,
soproga.
Ako želite, da Vam
bo dete tako zdravo in veselo -
dajte mu
za krepitev krvi, živcev In teka
.Energin" krepi kri. krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1
malo žličko okusnega .Energina". .Energin* se dobiva v lekarn polliterskih steklenicah po Din 35'—. S pošto razpošilja Laboratorij .aLGA" nn Sušaku. 3 steklenice .Energina' Din 110-—, 6 steklenic .Energina" Din 220— in 1 zastonj, 12
steklenic .Energina" Din 440 — In 2 zastonj. lOdobreno po min. -i.......litikn In nar. idravja 8. št. 4787 x due SS.marca 19S2)
Za večno nas je nenadoma zapustila naša nad vse ljubljena soproga, zlata mamica, stara mama itd., gospa
Marija Gorjanc
roj. Komac
soproga mašinista drž. žel. v pokoja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 24. avgusta t. 1. popoldne ob pol 6 (pol 18) iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. avgusta 1933.
Ivan, soprog. Andrej, Nando, Kornelij, sinovi. Marija por. Urbanija, hčerka. Anton Urbanija, zet. Josipina roj. Kervisar, Lina roj. Medved, sinahi. Tonči, Boris, Dušan,
Tato, vnuki. Majda, vnukinja in ostalo sorodstvo.
						
	• V«;					• . i- "■ " ■ iHgfoiitf? ■ *\-Ms,i-v y' ■>

mi^
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z.
sporoča tužno vest, da je po kratki bolezni umrl njen soustanovitelj, gospod
Grcgorič
primarij drž. bolnice v p., častni meščan mesta Ljubljane,
imejitelj reda sv. Save III, belega orla V i. t. d., i. t. d.
, t
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 24. t. m. ob pol 15. uri, iz hiše žalosti Resljeva cesta 5.
Odličnega sotrudnika bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 23. avgusta 1933.
Načelstvo in nadzorstvo.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan RaJtovee.
Urednik: Lojze Golobic.