Št. 152 (15.254) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- suZnjenl Evropi.______________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600 __ GOBCA - Drevored24mog^o 1 -Tel. (><81/533382 ČEDAD - Ul, Rjstori 28 - Tel. 0432/731190_ IRfM I ID POSINNA RAČANA V GOTOVM IDUU UK SPH).MABB.POST.GR. 1/50% e e e e • e e BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom M* jS ČETRTEK, 8. JUNIJA 1995 Kakšna ponudba namesto Evrope? _ Muh Šetinc širi«^C^Zem<< se »^eksplti, 'j?1 SPočet na Politicnil dPQ 1. “^Cajna t nSp°“ °b vstopu v1-, 5?no ekonon narave mambe Pravila »s Pmprosto ^rotno , Wa i noče si, '*5S' '™v»j Pniski] 2ariajo mam j dtža^ ■ Zaplet med Ljubljano in Rimom | še ovira potek bruseljskih pogajanj BRUSELJ - Včeraj je za tesno za-primi vrati zasedal Odbor stalnih predstavnikov Evropske unije (Co-reper), ki je imel na dnevnem redu tudi sporazum o pridruženem članstvu Slovenije evropski petnajsterici. Coreper je zasedal do poznih popoldanskin ur, tako da naj bi odločitev po nekaterih informacijah padla Sele na današnjem nadaljevanju sestanka. Bruseljski diplomatski krogi ne izključujejo mož- nosti vnovičnega italijanskega veta, saj se je neuradno izvedelo, da naj bi italijanski veleposlanik Perlot zaprosil za enotedenski odlog odločanja o sporazumu s Slovenijo. V tem času naj bi Rim preučil osnutek slovenskega zakona o lastninskih razmerjih, ki naj ne bi bil v skladu z evropsko zakonodajo. Ce bo Italija med razpravo Core-perja izrazila zadržke, bo sporazum na potrditev petnajsterice moral počakati vsaj Se teden dni. Zimami ministri EU, ki bi Sloveniji lahko s posebno izjavo omogočili sodelovanje na vrhu unije in najresnejših kandidatk za članstvo v njej, ki bo konec meseca v Cannesu, se bodo sestah v ponedeljek. Vse skupaj pa lahko pomeni, da se bo zaplet med Ljubljano in Rimom nadaljeval, dokler ne bo dosežen dejanski napredek v dvostranskih pogajanjih. ■ Avtonomni status I ki Zahodni breg KAIRO- Izraelski predstavniki so na pogajanjih s Palestinsko osvobodilno organizacijo včeraj privolili, da Zahodni breg Jordana dobi tak avtonomni status, kot ga že nekaj časa uživa Gaza. Palestinska in izraelska stran sta poudarili, da so dvodnevni pogovori v egiptovskem glavnem mestu potekali v ugodnem ozračju. Obe strani sicer zamujata z uresničevanjem leta 1993 podpisanega mirovnega sporazuma. Na 16. strani REFERENDUMI O TELEVIZIJI / RAZSODBA DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODISCA V LOMBARDIJI Fininveslu ne bo treba objaviti propagande odbora za »Da«, kot je ukazal Santaniello Somopromocije Berlusconijevih televizij ni mogoče istovetiti s propagando odbora za »Ne« H BOSNA IN HERCEGOVINA "h Srbi izpustili prvo skupino talcev ZN NOVI SAD, SARAJEVO - Po dvanajstih dnevih ujetništva je včeraj luč svobode spet ugledalo 111 modrih čelad, ki so jih bosanski Srbi zajeli, da bi se maščevali za Natove letalske napade. V srbskem ujetništvu je Se približno 150 pripadnikov enot Združenih narodov, predstavniki svetovne organizacije pa zagotavljajo, da niso popustili Ka-radžičevim izsiljevanjem. Osvobojeni talci naj bi ponoči iz Novega Sada prispeli v Zagreb. Okoli bosansko-herce-govskega glavnega mesta so včeraj spet potekali hudi spopadi med srbskimi in vladnimi enotami. Prizorišče tokratnih bojev je bil hrib Debelo brdo južno od Sarajeva. Hrib namreč nadzorujejo vladne enote, prod njim pa poteka pomembna srbska preskrbovalna pot. Grana- nadaljuje, zato naj bi na te in krogle ostrostrelcev Pale kmalu odšla visoka so v mestu in okolici ubi- delegacija ZN, ki bo z le tri ljudi, 22 pa jih je bi- vodstvom bosanskih Sr-lo ranjenih. Med ranjenci bov poskušala najti resi-je tudi francoski pripad- tev, tako da bi v ogrožene nik Unproforja. Blokada muslimanske enklave na sarajevskega letališča But- vzhodu države pripeljali mir in človekoljubnih vsaj najnujnejšo pomoč, konvojev po vsej Bosni se Na 18. strani MILAN - Fininvestu ne bo treba predvajati spotov odbora za »Da«, ki se zavzema za spremembo Mam-mijevega zakona o televizijskem sistemu. Tako je odločilo včeraj deželno upravno sodiSče v Lombardiji, na katerega se je obrnil odbor za »Ne«, ki noče spremembe Mam-mijevega zakona. S tem sklepom je upravno sodišče v bistvu razveljavilo ukaz garanta za založniško in televizijsko dejavnost Giuseppeja Santaniella, ki je Fininvestu ukazal, naj predvaja reklemne spote odbora za »Da« in na ta način uravnovesi svojo volilno kampanjo. Berlusconi, točneje odbor, ki zagovarja njegove teze, je zmagal v tem krogu merjenja moči z garantom za založništvo. Santaniello je v bistvu osvojil tezo, da Fininvestova televizijska samopromocija, ki redno spremlja spote odbora za »Ne«, krepi sporočilo teh spotov. Deželni upravni sodniki pa so bili nasprotnega mnenja. Srž razsodbe, ki je dolga deset strani in o kateri je sodišče razpravljalo kar sedem ur, je prav v tem, da Fininvestove sa- mopromocije ni mogoče istovetiti s spoti za »Ne«. Razsodba milanskih upravnih sodnikov bo nedvomno izzvala v prihodnjih dneh, ko se bo spopad o referendumih o televiziji še zaostril, veliko polemik. Se zlasti zato, ker so bili pred nedavnim la-cijski upravni sodniki nasprotnega mnenja. Vprašanje bo moral najbrž razvozlati upravni svet, to- da njegova razsodba bo imela samo načelni pomen, saj ni verjeti, da bi državni svet lahko odločal pred koncem volilne kampanje. Silvio Berlusconi in njegove televizijske mreže so včeraj dosegle pomembno, čeprav najbrž ne dokončno zmago. Besedo imajo sedaj volilci, ki se bodo izrekli v nedeljo. Na 2. strani ŠOLSTVO / KONEC POUKA Z zaključnimi prireditvami so se šolarji poslovili od šolskega leta Prihodnji teden zaključni izpiti na osnovnih in nižjih srednjih šolah, teden kasneje pa se bodo začeli zrelostni izpiti TRST, GORICA - Za veliko večino učencev in dijakov se je včeraj končalo letošnje šolsko leto. Ob koncu pouka so na številnih šolah pripravili zaključne prireditve ob prisotnosti staršev in sorodnikov, ki so učence in učno osebje nagradili z zasluženimi aplavzi. Ponekod so Solarjem tudi podelili bralne značke. Prihodnji teden se bo začela zaključna preizkušnja za učence 5. razredov osnovnih šol in 3. razredov nižjih srednjih šol, teden kasneje pa bodo na vrsti maturanti. Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku Afera »okužene krvi« Sele izvidi bodo pokazali, ali je zaplenjena krvna plazma neoporečna. Stran 2 Delegacija SKGZ v Ljubljani S predstavniki strank so se pogovarjali o kritičnem Stanku kulturnih ustanov slovenske manjšine. Stran 3 Gropada proti obrtni coni Prebivalci Gropade so sestavih ljudsko peticijo, v kateri nasprotujejo načrtovani obrtni coni v bližini vasi. Stran 5 Za čist zrak preko meja Goriška pokrajina in občina Nova Gorica sta včeraj predstavili mednarodni posvet in druge skupne dejavnosti za nadzorovanje kakovosti zraku ob meji. Stran 8 Novosti pri davku ICI Do konca junija bo treba poravnati predujem na davek ICI, pri katerem je letos nekaj novosti. Stran 11 Juventus dobil prvo tekmo V prvi finalni tekmi za itafijanski nogometni pokal je Juventus v Turinu z 1:0 premagal Parmo. Stran 24 k REFERENDUMI / RAZSODBA DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA V LOMBARDIJI Po mnenju upravnih sodnikov Fininvest ni več dolžan predvajati spotov odbora za »Da«, da bi uravnovesil volilno kampanjo - Kartel svoboščin včerja zapustil Napolitanovo komisijo MILAN - Finivestu ne bo treba objavljati reklamnih spotov odbora za »Da« na referendumih o televizijskem sistemu, kot je ukazal garant za založništvo in televizijo Giuseppe Santaniel- lo. Tako je sklenilo včeraj po več kot sedmih urah razprave deželno upravno sodišče Lombardije. Sodniki so v bistvu sprejeli priziv odbora za »Ne« in zavrnili izvajanje odbora za »Da« in državnega pravobranilca, ki je zagovarjal teze garanta Santaniella Odbor za »Ne« se je obrnil na deželno upravno sodišče Lombardije, potem ko je Santaniello prejšnji teden odredil, naj Fininvest objavi nekaj reklamnih spotov odbora za »Da«, da bi na ta način uravnovesil propagandno kampanjo na Fininvestovih mrežah, na katerih »Ne« prevladuje, saj spremlja reklamne spote odbora tudi samopromocija koncema, ki je vsaj posredna propaganda za »Ne« .Iz razsodbe, ki jo je objavilo deželno upravno sodišče, je očitno, da je sprejelo priziv odbora za »Ne«, ker je ocenilo, da Fininvestove promocije ni mogoče istovetiti z reklamo odbora za »Ne« Santaniello, ki je imel danes čas, da ukrepa proti Fininvestu in odredi tudi zatemnitev, ker televizijski koncem ni izpolnil njegovega ukaza, je včeraj molčal. Očitno je hotel počakati na razsodbo deželnega upravnega sodišča, ki je pri razsojanju uporabilo različna merila Razsodba lombardijskih upravnih sodnikov bodo v zadnjih dneh volilne kampanje pred nedeljskimi referendumi izzvale veliko polemik Odbor za »Ne« je z zadovoljstvom podčrtal, da so sodniki sprejeli skoraj v celoti njegovo izvajanje. Poraženi odbor za »Da« pa je napovedal priziv na Državni svet (»Samo, da bi branili načelo, kajti z vidika volilne propagande je priziv brezpredmeten«) in poudaril, da je bilo pred nedavnim lacijsko deželno upravno sodišče povsem nasprotnega mnenja in v vsebinsko enaki pravdi sprejelo izvajanje odbora za »Da« ter zavrnilo teze nasprotnega tabora. Fininvest je bila zadovoljna z razsodbo upravnega sodišča, medtem ko je predstavnik leve stroje Ljudske stranke in bivši predsednik upravnega sodišča Leopoldo Elia menil, da razsodba napoveduje hude čase. Predstavniki Kartela svoboščin, kisov prejšnjih dneh napadli Santaniella, so včerajšnjo razsodbo imeli kot dodatni razlog v zahtevi, naj garant odstopi. Nasprotja med taboroma so prišla včeraj do izraza tudi v posebni komisiji poslanske zbornice za reformo televizijskega sistema, ki jo vodi Giorgio Napoli-tano. Predstavniki Kartela so zapustili sejo, na kateri so razpravljali o predlogu novega zakona, ki ga je pripravil poročevalec. Zbali so se, da bi njihova prisotnost v komisiji lahko zmedla ljudi, ki nameravajo voliti za »Ne« in jih v nedeljo odvrnila od volišč. Napetost pa prihaja do izraza tudi v levosredinskem taboru, v katerem je Segnijev somišljenik Diego Masi obtožil DSL, da je premalo angažirana v kampanji za »Da«, kar so seveda pri Hrastu odločno zavrnili. Simbolična fotografija o referendumih, o kaferih se bodo morali odločiti volilci (Ap) NOVICE Predstavili knjigo o revščini v svetu TURIN - Revščina dosega v sodobnem svetu zaskrbljujočo raven. Stopnja brezposelnosti se že približuje odstotkom, ki so biti značilni za leta velike gospodarske krize v začetku tridesetih let,; na Jugu je kar polovica mladih, mlajših od 20 let, nezaposlena. Tvegamo, da se bomo kmalu znašli z »izgubljeno generacijo«. Te zaskrbljujoče podatke je iznesel guverner Bance dTtalia Antonio Fazio na predstavitvi knjige Danieleja Menozzija Li avrete sempre con noi, v katerem avtor analizira z zgodovinskega vidika odnos med cerkvijo in revščino. Na predstavitvi sta spregovorila tudi predsednik Komisije za vprašanja revščine pri predsedstvu vlade Pierre carniti in ustanovitelj skupine Abele msgr. Luigi Giotti. Bertinotti o srečanju Prodija z voditelji leve sredine RIM - Tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti je ocenil kot zelo modro izjavo glasnika zelenih Ripe di Meane, ki je zahteval, naj se tudi SKP udeleži današnjega srečanja med Prodijem in voditelji leve sredine. Bertinotti je poudaril, da leva sredina ne more zmagati na volitvah brez doprinosa SKP in Severne lige, pri čemer se je opiral na izsledke raziskave, ki jo je opravila fakulteta za politične vede rimske univerze. Eno leto je posiljeval osemletna fantka CASTELLAMARE Dl STABIA - Več kot eno leto je 34-letni Santolo Coppola v popoldanskih urah sledil dvema fantkoma, ko sta zapuščala šolo, ju prisilil, da sta mu sledila na zakotno dvorišče, in ju tam posiljeval. Vsakič jima je zažugal, da ju bo še huje zlorabljal, če bosta komu zinila o njegovem početju, nekajkrat pa jima je odštel tisočaka v darilo. Na šoli so zadnje mesece opaziti, da sta postala fantka, učenca tretjega razreda, zelo ihtava in prepirljiva. Nekega dne je ena od učiteljic opazila, da sta ponavljala geste posiljevalca in eden od učencev ji je po daljšem prigovarjanju vendarle razkril, kje se je tiste geste naučil. Didaktični ravnatelj je o zadevi obvestil otrokovi družini, M pa posilstva nista prijavila sodstvu. Sele ko je prišla zadeva na uho policiji in so Coppolo aretirati pod obtožbo ugrabitve, sta tudi družini vložiti tožbo. Coppola je sedaj obtožen tudi posilstva Diskriminacija prizadetega dekleta v hotelu SOTTOMARINA - Družina Mescalchin iz Dola je prijavila policiji, kar se je dogodilo njihovi prizadeti hčerki Giovanni v hotelu Post. Lastnik naj bi družino pozval, naj kosi v sobi, ker naj bi prisotnost hčerke v jedilnici motila goste. Lastnik je dogodek demantiral. Dejal je, da je prispela družina v hotel dan pred določenim datumom, zato v jedilnici ni bilo več prostora... SODSTVO / PREISKAVA GLEDE »OKUŽENE KRVI« Osumljenci tvegajo celo vrsto obtožb r IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV Brancaccio je odstopil RIM - Preiskava v okviru afere »okužene krvi« se pospešeno nadaljuje, saj gre za zelo delikatno področje, kjer si ne morejo dovoliti odlašanja, sicer lahko zaradi velikih količin zaplenjene krvne plazme pride do težav z oskrbo. Zaplenjeno kri bo preveril prof. d’Angioli-no, ki bo moral odgovoriti na več vprašanj: v prvi vrsti mora ugotoviti, če je bila okužena, nadalje, če je bila regularno uvožena in iz katere države in če so bile opravljene vse zakonsko predvidene kontrole. Sumijo namreč, da dejansko prihaja iz ZDA, kar pomeni, da je potrebna natančnejša kontrola, in da je bil London le prehodna etapa. Uvoz iz Anglije, torej države EU, namreč ni po- drejen posebnim pregledom. Po zamplembi je rimski javni tožilec Antonio Marini zaslišal Ga-briello Gualano, ki odgovarja za eno od sekcij farmacevtskega oodelka na ministrstvu za zdravstvo. Gualanova je potrdila, da se izdana ministrstva dovoljenja niso nanašala na zaplenjene vrečke krvne plazme. Javni tožilec Marini bo odgovorne podjetja Scla-vo (Paola Marcuccija in Roberta Marinija, lastnika oz. tehničnega ravnatelja) ter podjetja Farma Biagini (Pierluigija Biagionija in Andrea Ca-puana, legalnega predstavnika oz. tehničnega direktorja) verjetno osumil izkoriščanja uradne funkcije, širjenja epidemije in kršitve zakona o transfuzijah. Medtem so zainteresirana podjetja (Sclavo, last družine Marcucci, ki ima kontrolo tudi nadrpodjetji Ai-ma, Isi in Farma Biagini) naslovila pristojnim oblastem poziv, naj čimprej opravijo vse potrebne izvide. Oglasiti so se tudi uslužbenci Sclava, ki so pripravljeni na sklic permanentne skupščine, da bi ubranili produktivno dejavnost, saj je uprava sporočila, da bo s petkom ustavila proizvodnjo, ker je brez surovin. Delavci trdijo, da so njihovi proizvodi neoporečni. Težave družine Marcucci so odmevale tudi v deželnem svetu Toscane, kamor je bila v levosredinski koaliciji izvoljena Marialina Marcucci, ki je prejela jamstveno obvestilo. Marcuccijevi je bilo namreč namenjeno mesto podpredsednice. O njej je spregovoril tudi glavni tajnik DSL D’Alema, ki je dejal, da bi morala namenjeno mesto zasesti, saj oseba, proti kateri teče preiskava, ni še avtomatično tudi kriva: »Ge to velja za Berlusconija,« je pripomnil D’Alema, »proti kateremu je bila že vložena zahteva za pričetek procesa, lahko velja tudi za Marcuccijevo.« Včeraj so agenti finančne straže na ukaz pravdništva iz Trenta obiskali 15 centrov za transfuzijo, predvčerajšnjim pa so zapleniti tovor krvne plazme na treh tovornjakih. Tudi v tem primeru ni šlo za zdravstveno, temveč upravno kontrolo, kar pomeni, da niso potrebni nobeni izvidi. Na kontrolo pa naj bi čakala krvna plazma, ki so jo zapleniti v drugih centrih, posebno v Padovi. RIM - Notranji minister Antonio Brancaccio, ki so ga v torek letos že tretjič sprejeli na zdravljenje v rimsko bolnico, je včeraj odstopil. V pismu predsedniku vlade Lambertu Diniju je Brancaccio napovedal, da vrača mandat iz zdravstvenih razlogov. Dini si je pridržal pravico, da sprejme odstop in se je ministru zahvalil za občutljivost, ki jo je izkazal v opravljanju svoje dolžnosti. Zaželel mu je tudi, da bi čimprej okreval. O problemih notranjega ministrstva se je v zadnjih mesecih govorilo že dalj časa, saj minister Brancaccio zaradi zdravstvenih težav ni mogel zagotoviti zadostne prisotnosti. Zelo verjetno je zato, da bo Dini v nekaj dneh sprejel ponujeni odstop in imenoval novega notranjega ministra. Med kandidati, ki imajo največje možnosti, je po govoricah iz rimskih krogov, bivši podtajnik pri predsedstvu vlade in bivši minister za odnose z deželami Antoni0 Maccanico. Antonio Brancaccio je prvi italijanski sodnik-ki je postal notranji minister. Kariero v sodstvu je začel leta 1947. Delal je na državnem tožilstvu v Rimu, bil je svetnik ka-sacijskega sodišča in nato predsednik vrhovnega sodišča do januarja letos, ko ga je Dini prepričal-naj prevzame vodstvo notranjega ministrstva-V svoji karieri je bil Brancaccio tudi šef kabineta pravosodnih mm1' strov Oronza Realeja io Franca Bonifacia, kot set pravnega urada ministrstva pa je prispeval k izoblikovanju novega kazenskega postopnika- Kot notranji mimster je Brancaccio vodil italijansko delegacijo na simpoziju Združenih na rodov za prevencijo kriminala, pred dvema tednoma pa se je sestal z iz raelskim zunanjim mim strom Mošejem Saba lom, s katerim je preuC probleme terorizma islamskih integralisto^ Parlament o atentatu RIM - Parlamentarna komisija, ki se ukvarja z zakulisnimi ozadji in aferami v zvezi z mednarodno kooperacijo, se bo znova ukvarjala z umorom televizijske novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina. V prihodnjih dneh bo namreč komisija prisluhnila sodnici Gemmi Gualdi, ki vodi preiskavo o podkupninah, ki jih je plačevala italijansko-somalska trgovinska zbornica. Člani komisije so v prejšnji tednih že zaslišali starše Ilarie Alpi ter njuna kolega Giovanni j a Porzija in Mau-rizia Torrealto. Novi- narja sta potrdila nekatere zelo nejasne okoliščine, v katerih naj bi dozorel atentat v Moga-dišu. S preiskavo se po nalogu parlamenta ukvarja tudi nekdanji sodnik Antonio Di Pietro. Parlamentarna komisija namerava zaslišati tudi Giancarla Marocchina, Italijana, ki že dalj časa živi in dela v Somaliji. Ma-rocchino, ki je lastnik neke avtoprevozniške družbe, je prišel na kraj zločina nekaj minut po umoru Alpijeve in Hrovatina. Preiskovalci hočejo ugotoviti točno dinamiko poteka reševalne akcije. HjpDKUPNINE / V VSE BOLJ ZASTRUPLJENEM MILAN / ZAHTEVA PRAVDN1ŠTVA Spet inšpekcija za tim »čiste roke« Provodni minister Mancuso ni odnehal kljub pritisku premiera Lamberta Dinija Slovita imena mode osumljena podkupovanja Na seznamu so Armani, Ferre, Krizia in brat Giannija Versaceja RIM - Kot že pred časom, ko je poročal v senatu o inšpekciji na milanskem držav-®em tožilstvu, tudi tokrat premiera Lam-eertu Diniju ni uspelo, da bi zaustavil svojega pravosodnega ministra Filippa Mancusa. V torek zvečer je po dolgem ^^anju z Mancusom predsedstvo vlade sporočilo, da ne bo nobene inšpekcije v Mi-Toda včeraj dopoldne je pravosodni nj™ster demantiral premiera in z zaplete-torn sodnijskim žargonom povedal, da inS-Pokcija v Milanu bo. To je izzvalo val protestov vseh strank, ki Podpirajo Dinijevo vlado. Predsednik pro-Snsističnih senatorjev je posvaril premiera, j )e »ples« sporočil žaljiv za parlament in ftuo, Ljudsj^a stranka ]G očitala Mancnsu, . 86 z ognjem, Zeleni so zahtevali mi-^shov odstop. ^linister je na to odgovoril z novim spo-tocilom, s katerim je povedal, da ni novih tt^pekdj, ampak le neke vrste »poizvedo-}^nie<<- In na vprašanje progresista Luciana violanteja, kaj pomeni »poizvedovanje« je oivši pravosodni minister Alfredo Biondi Pojasnil, da gre v bistvu za »novo legitim- no inšpekcijo«. To očitno ni prispevalo k pomiritvi političnega vzdušja. In pod večer je Mancuso dolil še olja na ogenj, saj je parlamentarni komisiji, ki raziskuje pokole, izjavil, da mu neznanci grozijo s smrtjo. Novica o novi inšpekciji ni razburila milanskih sodnikov. Sef tožilstva France-sco Saverio Borrelli se je omejil na »smo vedeh, da bodo prišli«. Njegov namestnik Gerardo D’Ambrosio pa dodal, da »jih bomo lepo sprejeli, čeprav bomo morali zapraviti nekaj časa«". Ob tem pa je podčrtal tudi, da je nova inšpekcija »opomin vsemu italijanskemu sodstvbu«. Istega mnenja je bilo vodstvo vsedržavnega zdraženja sodnikov, ki je odločno obsdodilo ministrovo potezo. Polemika o inšpekciji je delno zasenčila preiskavo proti Antoniu Di Pietra, ki poteka v prav tako zastrupljenem vzdušju. Predsednik komisije, ki raziskuje pokole, Giovanni Pellegrino, ne dvomi, da je Di Pietro prva žrtev tistih, ki bi hoteh blatiti celotno preiskavo »čiste roke« in ob 50-let-nici republike doseči pomilostitev vseh najvidnejših obtožencev. MILAN - Namestnik državnega pravdnika Pierca-millo Davido je za 25 oseb vpletenih v afero podkupovanja na bogatem področju mode zahteval uvedbo sodnega postopka. Na seznamu, ki ga je odposlal sodnici za predhodne preiskave Anni Conforti, je več zelo znanih imen, kot so Giorgio Armani, Gianfranco Ferre, Maria Mandelli (Krizia) in Santo Versace (Giannijev brat). Dolžijo jih sodelovanja pri podkupovanju, v konkretnem pa naj bi finančnim stražnikom in inšpektorjem Secita izplačali precejšnje vsote, zato da bi bili pregledi bolj »blagi«. Med osumljenci pa so tudi višji oficir finančne straže Carlo Capitanucci, funkcionar urada za računovodsko preverjanje neposrednih davkov v Milanu Gesualdo Renna, oficir finančne straže Aldo Lattanzi, funkcionar urada za neposredne davke Luigi Campli in inšpektor Secita Vincenzo Enea. V konkretnem milansko pravdniško dolži Armanija, da je Capitanucciju dal 100 milijonov lir, Ferre naj bi plačal 240 milijonov, Santo Versace naj bi kot predsednik družbe »Gianni Versace« plačal 270 milijonov lir, da bi leta 1990 »spregledali« nekatere nepravilnosti, Krizia pa naj bi s svojim družabnikom Aldom Pintom izplačala kar 260 tisoč dolarjev, s katerimi je želele »popraviti« dve lažni pogodbi. Večina slovitih mojstrov mode je izjavila, da mirno pričakuje dokončen izid preiskave in da ima popolno zaupanje v sodnike. LJUBLJANA / OBISK DELEGACIJE SKGZ PRI PREDSTAVNIKIH STRANK Podpora slovenski manjšini LJUBLJANA - Delegacija Slo-Venske kulturno-gospodarske zyeze se je včeraj na ločenih se-8tankih sestala s predstavniki tovenske nacionalne stranke in eniokratske stranke: govor je bil 0 Perečih problemih slovenske p^odnostne skupnosti v Italiji, redsednik Slovenske kulturno-PosP0darske zveze Klavdij Palčič le sogovornike opozoril na izred-n° težak položaj slovenske Manjšine v Italiji, ki je bila ob naostrenih slovensko-italijanskih 'toosih potisnjena v vlogo talca, °Pozoril je na kritično stanje srednjih slovenskih kulturnih stanov in v zadnjem času tudi 8 ovenskega tiska, še zlasti Pri-orskega dnevnika. Zato je manjšina zaprosila matično domovino za pomoč. V pogovoru s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem so obravnavali nekatera konkretna vprašanja zaščite slovenske manjšine in še posebej hud pritisk, ki ga izvaja Italija na ekonomske osnove manjšine, tudi zaradi nerazumevanja ali celo pritiska nekaterih slovenskih krogov. Poslanec Jelinčič je zahtevam slovenske manjšine zagotovil polno podporo stranke in njenega poslanskega kluba. V razgovoru s predsednikom demokratov Tonetom Peršakom je bila poudarjena nujnost odkrite in odločne nacionalne politike do svojih manjšin, spoštovanje pluralizma znotraj manjšinske skupnosti, kar je edina garancija za njen obstoj in razvoj. Poslanec dr. France Bučar pa je poudaril, da je treba vsako institucijo v zamejstvu obravnavati izključno iz zornega kota njenega pomena za zaščito zamejske skupnosti in da mora vedno prevladovati slovenski obči interes. Predstavniki SKGZ so že pred dnevi imeli daljši razgovor z vodstvom stranke in poslanske skupine liberalnih demokratov, v prihodnjih dneh pa se bodo sestali s še drugimi predstavniki slovenskih strank zastopanih v parlamentu. V ospredju pogovorov je položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v se- danjem izredno občutljivem času, ko je slovenska manjšina pod stalnimi in vedno ostrejšimi pritiski. Delno skuša slovenska vlada položaj zamejskih Slovencev omiliti s krediti in zato so pomembni njeni sklepi, ki jih je sprejela na zadnji seji in tudi popravki proračuna, ki so jih včeraj izrecno odobrili na zasedanju treh vladnih strank. Bistven pa je seveda položaj slovenske manjšine v okvira italij ansko-slovenskih odnosov in načelno stališče Slovenije, njenega parlamenta, vlade in drugih državnih organov, o čemer bo na sporedu več parlamentarnih razprav. Bogo Samsa ____MANTOVA / PRVA SEJA »SEVERNEGA PARLAMENTA»_ Bossi hoče ustavodajno skupščino ( Mantova - Nov volilni zakon tom*torCn* sIstom z vstopnim pra-tev nemskem vzorcu) in izvoh-teviUwaV0daine skupStine sta zah-li ’t j ijj1 )e postavil tajnik Severne 'Jani vert° ®0SSI na Prvem zase-Parl tokoimenovanega »severnega Dnn^menta<<’ ki se je sestal včeraj ^ v Mantovi. so ,a,jSe|R >>sevemega parlamenta« obči iPoslanci, deželni in so q , svetovalci Severne lige, ki biv-; 68110 Izvolili za predsednika nj: jnlnistra Giancarla Pagliari- Vsel . avno besedo je imel - kot Uvn4 ' I^berto Bossi, ki se je za se T110 Sei° temeljito pripravil in Hani °d SVOii navadi, predstavil z tudi Sarijjn govorom. Očitno je bilo Ba jVo®° naredili konec sedanjer dikiir RAI-Fininvest, ugotavljajo s: imel?® ZVeze CGIL’ CISL in UIL, boi slitvenm zal°žnikov in torej veC zaj dneva 1 možnosti v sektorju, ki se dobnn !.,an razvija in posodablja. I tajničt, ai!SCe )e zavzelo tudi dežel sconii ° GGIL, ki polemizira z rt01-1 znova tI?j?!?dnii hoCe PO eni cije, po drugi pa hoče obdržati v svojih rokah monopol nad zasebnimi televizijami. CGIL se zavzema tudi za »da« na referendumu o problematiki privatizacije radotelevizijske ustanove RAJ. Stališče za tri »da« na televizijskih referendumih je zavzela tudi Mreža-Re-te, razčlenjeno stališče o ljudskem glasovanju pa so zavzeli socialisti, ki so se združili v stranko SI (Socialisti italiani). Socialisti podpirajo »da« na referendumih o televizijah, medtem ko so za »ne« na referendumu (št.8) o volilnem sistemu za izvolitev županov v občinah, ki imajo veC kot petnajst tisoč prebivalcev. Za odpravo drugega kroga (balo-taže), ki bi radikalno spremenila sedanjo volilno zakonodajo, se vneto zavzemajo radikalci, ki so pobudniki tega referenduma, nekoliko manj prepričano pa tudi desnica Kartela svoboščin. Odbor za »da« na referendumih o televizijah vabi jutri ob 17.uri na sedež ACLI (Ul.Sv.Frančiška 4) na javno soočenje, ki se ga bodo udeležili Vin-cenzo Vita, ki pri DSL odgovarja za vprašanja informacije ter univerzitetna profesorja Giorgio Negrelli in Giac.omo Costa. Za kroniko naj še dodamo, da je predsednik tržaškega odbora za »ne« na referendumih o televizijah nekdanji mi-sovski poslanec in ezulski veljak Renzo de Vidovich. Prebivalci Gropade odločno nasprotujejo obrtni coni v bližini vasi, ki jo je Občina Trst vključila v nov regulacijski načrt. Tozadevno peticijo, ki so jo poslali županu Illyju, pristojnemu odborniku Cervesiju, načelnikom svetovalskih skupin in vzhodnokraškemu rajonskemu svetu, je podpisalo kar 194 domačink in domačinov. V njej zahtevajo Črtanje načrtovane obrtne cone. Peticija gropaj-ske vaške skupnosti je doživela tudi podporo tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF). Za lokacijo obrtne cone je mestna uprava izbrala zeleno površino s krajinskimi znamenitostmi, ki je precej oddaljena od ceste. Zato je Občina predvidevala tudi gradnjo nove ceste, kar bi po mnenju Gropajcev odprlo pot novim in po njihovem mnenju popolnoma nepotrebnim razlastitvam. Podpisniki ljudske peticije zahtevajo, da se omenjene površine formalno zaščitijo kot kmetijska področja. Obrtna cona pri Gropadi je torej popolnoma nepotrebna, tudi zato, ker je Občina Trst Ze določila lokacijo večje obrtne cone na področju nekdanjega begunskega taborišča na PadriCah. Podpisniki peticije podpirajo ta predlog, ker so mnenja, da je nekdanje begunsko taborišče najbolj primemo za te dejavnosti, kot tudi za drage gospodarske dejavnosti, ki od blizu zanimajo prebivalce vzhodnokraškega področja. Zahtevo Gropajcev so, kot reCeno, takoj podprli naravovarstveniki WWF, ki so glede tega že nekajkrat (zaman) posegli pri občinski upravi z zahtevo, da spremeni regulacijski naCrt. Predstavnik sekcije WWF Dario Predonzan je podčrtal, da vprašanje obrtne cone pri Gropadi nesporno priča o površnosti, ki je vseskozi spremljala oblikovanje novega občinskega regulacijskega načrta. Načrtovalci so pri tem popolnoma spregledali oziroma zanemarili problematiko ekološke zaščite kraškega teritorija. Tako Gropajci, kot naravovarstveniki, zato pričakujejo, da bo občinski svet vzel resno v pretres to ljudsko peticijo in da bo omenjeno obrtno cono dokončno Črtal iz urbanističnega plana. VPRAŠANJE NAČELI V DEŽELNEM SVETU Urbanistični načrt brez zastojev Na seji so obravnavali še celo vrsto drugih problemov Padriški center bo v nedeljo dopoldne odprt za obiskovalce Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah bo v nedeljo dopoldne odprl vrata obiskovalcem. Ob tej priložnosti si bodo lahko obiskovalci, ob spremstvu znanstvenikov, ogledali tako imenovani Znanstveni park, ki zaposluje trenutno približno 750 ljudi, med katerimi je polovica znanstvenikov. Padriški raziskovalni center bo odprl vrata obiskovalcem med 10. in 13.uro. Ob tej priložnosti bodo na voljo tudi posebni avtobusi KPP-ACT, ki bodo vsake pol ure (od 10. do 12) odpotovali s Trga Oberdan. Predsednik raziskovalnega centra Domenico Romeo je v predstavitvi te pobude izrazil upanje, da se bodo vabilu za ogled znanstvenega središča množično odzvali tako prebivalci mesta, kot tudi Kraševci. Obiskovalci se bodo lahko po obisku okrepčali v bližnjem Parku Globojnerja. Raziskovalni center bo v nedeljo dopoldne deloval kot v rednem delovnem Času, tako da bodo lahko obiskovalci neposredno, takorekoC »v živo« spremljali obratovanje raznih odsekov, laboratorijev in tudi strojev. Informacije o teh zanimivi pobudi nudijo na telefonski številki 37-55-221, Na nekem vrtu v Ul. Buonarroti je bilo včeraj precej preplaha, lastnica je na pomoč poklicala gasilce, ki so prišli primerno opremljeni in se s posebno zanko lotili opravila. Po nekaj urah pa se je izkazalo, da ne gre za nikakršno nevarno strupenjačo iz daljnjih dežel, temveč za navadnega »domačega« goža, ki bi se ga morali kvečjemu bati miši, ptice in podobne manjše živali. Zenska, ki je kaCo prva VeCji del včerajšnje seje deželnega sveta so posvetili odgovorom na številna vprašanja svetovalcev, ki so želeli podrobnejše informacije o raznih problemih, začenši z regulacijskim načrtom. Tako je odbornik Lepre pojasnil Gam-bassiniju (LpT) in Mon-falconu (SKP), da bi bilo nerazumljivo, Ce bi Občina Trst sedaj ne mogla naCrta odobriti zaradi sprememb, do katerih je prišlo pri urbanističnih standardih. Po Lepreje-vem mnenju bi se namreč iz dosedanjega poteka dogodkov dalo sklepati, opazila, ni vedela povedati, za kakšno vrsto gre. Tudi gasilci je niso prepoznali. Iz previdnosti pa so jo ujeli, dejali so, da je bila precej napadalna (kot pac vsaka žival, ki se brani). Zatem so jo odnesli na centralo. Tudi tam oCitno ni bilo nikogar, ki bi se spoznal na plazilce. In tako je romala na gasilsko postajo na Opčinah, kjer je končno dočakala svobodo: ugotoviti so, da je nenevaren gož in so ga takoj spustiti v bližnjo gošCavo. da je Občina že od samega začetka upoštevala, kar naj bi standardi vsebovali. Zakonske instrumente, ki jih ima Dežela v rokah, namreč ne dovoljujejo nadaljnjega odlašanja. Lepre j e ve besede so le delno zadovoljile Gambassinija in Monfal-cona, ker ni jasno, kako se bo zadeva razvijala. S svoje strani je odbornik Degano povedal Giacomelliju (NZ), da so finančne prispevke, predvidene v dogovoru Miku-lič-Goria, le delno izkoristili, pri čemer pa niso nic nameniti hrvaški brodarski družbi Jadrolinija Deljeni umik na Občini Trst; uprava pristala na sporazum Občinska uprava župana Riccarda Ulyja je podpisala sindikalni dogovor o tako imenovanem deljenem umiku za občinske uslužbence. S tem podpisom so tudi na Občini Trst zaceli izvajati novo delovno pogodbo javnega sektorja, ki je bila predmet polemik med upravo in sindikalnimi predstavniki uslužbencev. Občinski odbor je podpisal sporazum s sindikalnimi zvezami CGIL, CISL in UIL. Nekateri občinski uradi bodo po novem odprti tudi v popoldanskih urah. Včerajšnjega sporazuma niso podpisale sindikalne zveze Cisal, Ci-sas in Cisnal, ki glasno kontestirajo vsebino dogovora. Podpisani sporazum - ugotavljajo ti sindikati - daje proste roke vodilnim funkcionarjem, da po lastni presoji določijo urnike občinskih uslužbencev. ali drugim družbam iz bivše Jugoslavije. Monfalcona je zanimalo, Ce so kakšne povezave med podkupninsko afero glede nakupa opreme za kontejnerska terminala v Genovi in Savoni ter zakupon za nakup žerjavov na VII. pomolu v Trstu. Degano je odvrnil, da o tem nic ne ve in tudi ne more zaprositi za pojasnila odgovornega v pristanišču, ker so žerjave kupiti izključno z državnim denarjem, Dežela pri tem ni nic prispevala. Degano je bil zadolžen tudi z vprašanjem tržaških hitrih cest, ki mu ga je zastavil Polidori (USI). Vzdrževanje teh cest je bilo poverjeno podjetju »Grassetti co-struzioni«, ki je zmagalo na javnem natečaju, katerega je razpisala Občina. Zaustavil se je tudi pri razmerah na Nevejskem sedlu (vprašanje je zastavil De Gioia - SI), kjer so predvideni posegi v zvezi z varnostjo na progah, žienici in v samem naselju. Govor je bil še o kriterijih za porazdelitev prispevkov za izgradnjo ali rekvalifikacijo struktur za ostarele (v tem okviru je bilo rečeno, da bo bolnišnica Santorio ostala operativna, dokler ne bodo prenoviti glavne bolnišnice, torej še dolgo). Odbornik Fasola je Antonaza (SKP) seznanil, da je deželni odbor izdelal sklep, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju nesreč pri delu in sensibiliziral operaterje, sindikate in delodajalce. Obnoviti so tudi študijsko komisijo za varstvo zdravja na delovnem mestu. Antonaz je izrazil zadovoljstvo ob skrbi za medicino dela, obenem pa je zahteval večjo odločnost deželne uprave pri naporih za zmanjšanje števila nesreč. PREPLAH JE BIL ODVEČ Gasilci so se ukvarjali z lovom na »nevarno« kačo ENOKRAS / PREDSTAVITEV NA TRGOVINSKI ZBORNICI »OTROŠKA TRŽNICA « Pobuda za ovrednotenje kraške vinske proizvodnje V soboto in nedeljo bodo kroško vino predstavili v Devinskem gradu Otroci v soboto »gospodarji« na Trgu Unita Prireditev od 14. do 20. ur Ce sodimo po prvih spodbudnih znakih, lahko mirne duše zapišemo, da se vinarska promocijska pobuda Enokras rojeva zares z dobrimi obeti za učinkovito valorizacijo kraške vinske proizvodnje. Na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu so najvišji predstavniki javnih uprav in ustanov (Trgovinske zbornice, Pokrajine, Občin De-vin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Kraške gorske skupnosti, SDGZ, FIFE, KmeCke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in drugih strokovnih združenj) bili za botra prvi manifestaciji kraških vinogradnikov, ki bodo konec tedna (v soboto in nedeljo) predstavili tako izvedencem, kot širšemu krogu degustatorjev (za vstop v Devinski grad je potrebno vabilo, ki je na razpolago pri vinogradnikih oz. gostincih) poleg treh kraških vin z zaščitenim poreklom, še drugih sedem sort vina, ki ga pridelujejo na Krasu. Ze po včerajšnji tiskovni konferenci so v posebnih kozarcih z oznako Enokras ponudili udeležencem požirek avtohtone sorte glere, na Devinskem gradu pa bodo na pokušnjo poleg "zaščitenih” malvazije (800 hi letne proizvodnje) terana (400 hi) in kraške Črnine (400 hi), tudi vitovska, savinjon, chardo-net, kabernet, refošk in turmin. Adalberto Donaggio je izpostavil pozornost, ki jo Trgovinska zbornica posveča gospodarskim pobudam in v ta sklop se sedaj v primarnem sektorju po pozitivnih izkušnjah z oljkarstvom, cvetličarstvom in živinorejo, vključujejo tudi vinogradniki, katerim napoveduje uspešno bodočnost, ker so mladi, prežeti z dobrimi idejami in predanostjo vinogradništvu. Gostitelj je nato predal besedo predsedniku konzorcija Vink-ras z zaščitenim poreklom Ediju Kantetu, ki je najprej ugotovil, da se je rodila nova zavest, pa tudi pristop do potreb tržišča. Pohvalil je občutljivost in podporo javnih ustanov, kar vzbuja tipanje in pričakovanje, da se bo kraško vino lahko povzdignilo na še višjo raven in se uveljavilo na tržišCu. Proizvodnja na Krasu je sicer zelo problematična in količinsko omejena, vendar ima dobre kakovostne vrline, da si utre pot do pozornega domačega potrošnika, ki zna ceniti ta specifičen pridelek. Sele v drugi fazi bo možno dati duška ambiciji, da se kraška vina uveljavijo tudi izven deželnih meja, konkretno v Sloveniji in, kot je bilo slišati med razpravo, tudi na avstrijskem Koroškem. To pa zato, ker je proizvodnja sedaj premajhna, da bi gojili obsežnejše načrte, to pa vinogradniki skušajo uravnovesiti s težnjo po kakovosti in izkorišCenjem možnosti za razširitev trtnih nasadov. Promocija vina je le eden izmed aspektov prizadevanj konzorcija, ki pritiska, da se izboljšajo preveč omejevalni zakonski predpisi in bo pripravil študijo o teritoriju z evidentiranjem pravih lokacij za razvijanje vinogradništva. Zelo pomembno je sodelovanje z Z včerajšnje predstavitve pobude Enokras (foto Balbi/KROMA) Trg Unita bo v soboto ponovno spremenil svoj podobo; do konca prejšnjega tedna je bil na njem knjižni sejem, v soboto pa bo postal “otroška tržnica"; njegovi “gospodarji" in protagonisti bodo otroci, ki se bodo zbrali na veliki tržnici raznih otroških iger, risank, punčk in lutk ”Giro giro compro”. Pobuda se uokvirja -kot so na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtali podžupan Roberto Damiani, občinski odbornik za socialne službe Gianni Pecol Cominotto in predsednik zadruge Duemilauno Dario Malut-ta - v širša prizadevanja občinske uprave, ki namerava poglobiti mladostniško problematiko v Trstu v luči vrste negativnih znakov, ki postavljajo gostinci, s katerimi so zlasti na kraškem območju (elani SDGZ) že vzpostavili dobre delovne stike. Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca je pozdravil to konkretno pobudo, ki ima dobre razvojne možnosti. S podpiranjem kmetijske dejavnosti se zagotavlja uravnovešen razvoj teritorija in spoštljiv odnos do Krasa. Vinogradništvo predstavlja za mlade na Krasu veliko perspektivo in zato je potrebno, da javne uprave odločno podprejo ta prizadevanja. K besedi sta se priglasila tudi devin-sko-nabrežinski župan Giorgio Depangher in Be-nedetti v imenu gostincev, ki sta pozdravila to pobudo za valorizacijo krajevnih vin, ki lahko postanejo dražljiva turistična "vaba”. (B) ■H DRUŠTVO TONE PENKO Naravoslovni izlet na Sabotin Potekal je pod strokovnim vodstvom prof. Marinke Pertot Zanimivo, poučno in prijetno je potekel izlet na Sabotin, ki ga je preteklo nedeljo, junija priredilo Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Krožna pot, ki se pričenja v Solkanu, takoj za mostom preko Soče, vodi skozi seneni gozd mediteranskega drevja: belega in Črnega gabra, jesena, javora in v tem letnem času mimo številnih dišečih trav v rasti in razscvetu. Celo orhideja redke vrste se je bohotila v svoji dragoceni lepoti. Cim se pot povzpne in prevesi proti severu, flora menja lice. Za laika je narava, prelepa v svojem pomladnem razkošju, enaka tako na severni kot na južni strani hriba, a strokovnjakinja prof. Marinka Pertot je vestno in prijazno opozarjala na raznolikost rastlinstva, ki raste na severnem pobočju hriba. Ta Sabotin je torej prava poslastica za naravoslovce, ki na razmeroma omejenem ozemlju lahko preučijo značilnosti in razlike med mediteransko in al- psko floro. Toda mimo tega je Sabotin tudi lepa razgledna točka. Soča, ki ga loCi za lučaj od Sv. Gore, se vije smaragdno zelena proti novi in stari Gorici. Lep je pogled na to dvojno mesto, še lepši proti zapadu na dražljivo valovita goriška Brda. Tu in tam je prekrivala razgled kakšna meglica, padlo je tudi malo dežja, vendar je izlet dobro uspel zaradi prijetne družbe, kvalitetnega vodstva in prelepe narave. (LS.) v ospredje zaskrbljujočo rast nelagodnosti otrok' Ugotovljeno je namreč bilo, da se veCajo ukrepi sodnika za mladoletnike; veča se tudi število prekrškov, ki so jih zagrešili mladoletniki, is( toCasno pa se veča tudi povpraševanje po koristenju služb za zaščito in za preventivo nelagodnosti. Takšno stvarnost -je na tiskovni konferenci dodala odgovorna občinske službe za mladoletnike Isabella D’Eliso- bremenijo tudi težave, ki jih pri svojih posegih imajo operaterji; tako se dogaja zaradi pristojnosti, ki naj bi jih v tem sektorju imela Pokrajina, na osnovi konvencij pa jih upravlja Občina; dogaja se tudi zato, ker so instrumenti, ki so tradicionalno na razpolago (kot podpora družinam) povsem nezadostni. “Otroška tržnica” se je tako porodila na osnovi sodelovanja dveh občinskih odborništev (za socialne službe in za rekreativne dejavnosti) z zadrugo Duemilauno, ki v imenu Občine upravlja skrbstvo mladoletnikov na teritoriju; slednja se mladostniške problematike loteva na povsem nov naCin: 0" trokom skuša nuditi pri' ložnosti in prostore, ki jih lahko sprejmejo kot svoje-Zato bodo otroci na trgu med 14. in 20. uro izdelovati igraCe, si jih med seboj prekupčevali in izmenjavati. Ob 15. uri bo lov na srečo, ob 17. uri bo igral® godba rekreatorija Gentilh v kavami agli Specchi pa bo ob 14.30 javno srečanj® s predstavniki organizmov-ki bodo sodelovati na manifestaciji. NOVICE Podtajnik Prestamburgo obiskal sinhrolron Podtajnik za kmetijstvo Mario Prestamburgo je včeraj obiskal svetlobni laboratorij sinhrotrona Elettra. Prestamburgo je tako lahko ugotovil, da so naprave skoraj v celoti operativne in si ogledal napredovanje del za izgradnjo poslopja, ki bo v teku letošnjega leta sprejelo vse znanstveno in upravno osebje družbe. Knjiga »Ljudje v vojni« tudi v Tržaški knjigami Knjiga zamejskih zgodovinarjev Marte Verginelle, Aleksandra Volka in Katje Colja je na prodaj tudi v Tržaški knjigami. Knjigo o pričevanjih ljudi, ki so doživeti drogo svetovno vojno, je izdal zgodovinski zavod za Južno Primorsko v zbirki Annales. Češki ambasador na Trgovinski zbornici in pri prefektu Češki ambasador Martin Stropnicky je vCeraj obiskal Trgovinsko zbornico; na pogovora s zborničnim predsednikom Adalbertom Donaggiom je bilo ugotovljeno, da se tradicionalnim trgovinskim vezem med Trstom in Češko sedaj ponujajo nove oportuno-sti in pobude. Italija je namreč kvantitetno za Češko peti trgovinski partner; pomembni so tudi odnosi med pristaniškimi stvarnostmi, ne gre pa zanemarjati niti turističnih tokov v obeh smereh. Češkega ambasadorja je včeraj sprejel tudi prefekt dr. Luciano Cannarozzo; ambasador je na srečanju pokazal veliko zanimanje za italijansko kulturo in jezik, ki ga sicer dobro obvlada. Govor je bil tudi o bližnjem odprtju častnega konzulata v Cervinjanu, ki bo pristojen za Veneto in Furlanijo Julijsko krajino. H NABREŽINA / JUTRI ZAKLJUČNI KONCERT > Plodna sezona nabrežinskih zborov Ženski in moški zbor Gruden sta imela celo vrsto nastopov Ženski in moški pevski zbor Igo Gmden iz Nabrežine se tudi letos, po pestri in uspešni sezoni, poslavljata od domaCe in širše publike. Novembra meseca sta zbora pod mentorstvom prof. Bojane Kralj prvič nastopila na reviji cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Ob tej priložnosti je še posebno moški pevski zbor doživel med poslušalci prijeten odziv. V januarju sta imela zbora skupni božični koncert v nabrežinski cerkvi. Zenski in moški pevski zbor sta nastopila posamezno in v mešani zasedbi. Izvedeni program je bil obširen, saj je obsegal kar 16 pesmi slovenskih in tujih skladateljev. Zbora je spremljal organist Martin Vremec, spored pa je povezoval Igor Tuta. Celovečerni koncert je snemal tudi Radio Trst A. Zbora sta koncert ponovila v komenski cerkvi. Ob dnevu slovenske kulture sta se oba zbora mudila na gostovanju v pobrateni občini Ilirska Bistrica. Nastop nabrežiskih zborov je imel poleg kulturnega še globlji pomen. Po veC kot 20-letnem pobratenju občin je letošnji nastop skušal obnoviti vezi, ki so se nekaj let skoraj povsem pretrgale. Program s koncerta v Ilirski Bistrici sta nato zbora ponovila še v Nabrežini na Prešernovi proslavi. 8. marca se je ženski pevski zbor udeležil prireditve, ki jo je organiziralo kulturno društvo Vigred v Šempolaju. Pomemben cilj, ki sta si ga zastavila ženski in moški pevski zbor Igo Gmden ob začetku sezone, je bil tudi nastop na reviji "Primorska poje”. Ženske so pele v veliki dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici, moški pa so izvedli koncert v Idriji. Z obema nastopoma sta bila zbora zadovoljna in to predstavlja za same pevce važno motivacijo za bodoCe delovanje. Mešana zasedba zborov Igo Gruden je v aprilu nastopila tudi ob priliki manifestacije Evrošola '95 in tako so mladi evropski gosti spoznati slovensko pesem in motive. V tem letu pa je potekala tudi 50-letnica zmage nad nacifašizmom. Večina kulturnih društev in občin se je spomnila tega izrednega jubileja. 25. aprila je moški zbor nastopil na proslavi v Nabrežini, 14. maja pa sta se oba zbora udeležila manifestacije "Da ne bi pozabiti”, ki jo je organizirala občina Devin-Nabrežina. Zbora bosta jutri zveCer ob 20.30 zaključila sezono s celovečernim koncertom v Ušajevi domačiji, ki bo vseboval ljudske in umetne pesmi slovenskih ter tujih avtorjev. Tanja Kosmina Koncert gojencev glasbene šole ricmanjske godbe Po pričakovanjih so mati gojenci glasbene šole ricmanjske godbe na pihala doživeli ob svojem zaključnem nastopu živahen sprejem občinstva. Predvsem svojim staršem, prijateljem in vrstnikom so se predstaviti v ponedeljek, na velike® odra občinskega gledališča v Boljuncu. Ob klavirski spremljavi ati v manjših komornih zasedbah so prisotni lahko prisluhniti trobilom in pihalom, posebej še mladim tolkalistom, ki so nastop posameznih gojencev o tvorili in ga tudi sklenili. Na odm so se zvrstiti gojenci vseh stopenj, od tistih, ki so se z glasbili šele začenjali seznanjati, do že dovolj izvežbanih gojencev, ki sledijo pouku ricmanjske šole že veC let. Koncert je nato sklenil šolski pihalni orkester, ki deluje v sklopu šole: vodi ga Marino MarsiC, že drugo leto pa redno vadi in nastopa. Mala godba na pihala bo tudi še nadaljevala svoje delo, vsaj za dober mesec dni, gojenci posameznih glasbil pa so se s ponedeljkovim koncertom od tega šolskega leta poslovili. (dam) Svetoivanski rajon po Telequatlro Po tržaškem televizijskem kanalu se ob četrtkih nadaljuje niz oddaj o mestnih četrtih. P°' tem ko smo prejšnji teden spremljali dogajanje J Skednju, bo danes na vrsti oddaja o svetoivanski Četrti, ki obsega tudi Podlonjer, Lonjer in Katina-ro. Besedo bodo imeli predstavniki rajonskega sveta, pa tudi drugi občani. Niz oddaj se bo sklenil prihodnji teden z oddajo o Vzhodnem Krasu - ______OPČINE / VESELA POMLAD___ Praznik mladih pevcev v obnovljeni dvorani Nastopila tudi harmonikarja Mitja Malalan in Egon Taučer Obnovitvena de genskem Marijan a Se vedno neupor 0 Velja seveda tU' Prireditev, kakrsi faznik mladih pe-i 1° Prirejajo zbori' Pomlad ob vse ‘ključku pevskega °polnoma pa je 0 vij ena dvorana 1 ^levega doma, : ^ . a Ponovno sl golemu namenu. Sn0penski Pevc svn n1 Preišni° ne „ i Praznik, na kat , Povabili tudi oti . kora Zvonček z Rt T ”a ter mlade pev ae Bedencič, pi ja §a je spremi ^na Guštin. < V]r,ebc je za nast ba Zdenka Ki oo nieni .j P®n Pod vods ^arin Criss avirski spren PUk: Zborčka z ;[a ln iz Trebč gfenoati za: ^ boleli, k vrtcih ^nmozapeb ^nedeljS p ".1'* ga pov Jerini in Da ^edb najm '«oLp™,a 5?“z “ > °hajaca i ta?.?™« kako spontano in samozavestno je nadobudni mladi zborček izvedel svoj krstni nastop. Za njim se je predstavil OPZ Vesela pomlad, ki pristopa k delu že bolj zrelo in odgovorno, kar se seveda pozna. Naj omenimo, da je zbor pred kratkim posnel niz pesmic za tržaško radijsko postajo, ki je za mlade poslušalce pripravila sklop glasbenih pravljic Janeza Bitenca. Slišali smo torej nekaj Bitenčevih nato pa še šopek prisrčnih otroških pesmic, ki jih je na besedilo priznanih slovenskih pesniških ustvarjalcev uglasbil Albin VVeingerl. Zbor je pri klavirju spremljala Martina Feri. Po nastopu otroških zborov se je predstavil mladi godec na diatonično harmoniko Mitja Malalan, ki je spretno in doživeto zaigral sklop domačih in tirolskih viž. MPZ Vesela pomlad se je predstavil dokaj solidno, kar potrjuje njegovo odlično dosedanjo pripravo in visok doseženi nivo. Kot znano, se je ta pevska skupina odlično izkazala na mednarodnem pevskem festivalu Orlando di Lasso marca v Rimu. Dekleta, ki tvorijo skupino, so zmožna ob nadaljnjem temeljitem delu doseči še veliko več, saj imajo za to vse pogoje. Zbor vodi Franc Pohajač ob korepeti-ranju Zdenke Križmančič. DPZ Vesela pomlad je sicer maloštevilna skupina, ki bi ob načrtnejšem in vestnejšem pristopu do dela lahko dosegla višjo izrazno in interpretativno raven. Vsekakor pa so pevke zadovoljile pozorne poslušalce. Pevci, ki sestavljajo fantovsko pevsko skupino, so se v nedeljo predstavili v nekoliko neobičajni obliki. V poslušanje so ponudili sklop pesmi na vinsko tematiko. Z igranjem na diatonično harmoniko je le-te povezoval obetavni mladi godec Egon Taučer. Poseben gost nedeljske prireditve je bil priznani čarodej Marko Anžin iz Ljubljane. Veliko čarodejev je že obiskalo mlade pevce na Opčinah, vendar se doslej nihče ni v tolikšni meri posvetil prav njim. Poseben pristop, ki ga je mladi čarodej vzpostavil do otrok, je ustvaril prijetno vzdušje, ki se je obdržalo do zaključne točke njegovega nastopa. Na oder je povabil številne malčke, z njimi čaral, prikazoval ročne spretnosti, mednje vnašal šaljive dovtipe in tako navdušil otroke in odrasle. Srečanju mladih pevcev so prisostvovali številni starši in sorodniki pa tudi drugi ljubitelji otroškega in mladinskega petja. Majda Danev Danes, CE' 8. jun Sonce vzid dnB 6 °b 20-: S J'«■” - in zal adi skorajšnje obnovitve azstavnih prostorov 0pf$Ma Otovbfc Nudi na vseh razstavljenih artiklih POPUSTod20do80% ^OHiTITE VCERAJ-DANES letna Sara VVeiler, 84-letna Giustina Viola, 74-letna Norma Bizzuto, 85-letna Elide Valle. ; I LEKARNE Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 11. junija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 18.30, 20.30, 22.30 »Fronti a morire«, r. Sam Raimi, i. Sharon Stone. EXCELSIOR - 20.25, 22.15 »Un’avventura terri-bilmente complicata«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant. EXCELSIOR AZZURRA - 20.10, 22.10 »Exotica«, r. Atom Egoyan, prepovedan mladini pod 14. letom. AMB ASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »For-rest Gump«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezio-ni di anatomia«, i. Mela-nie Griffith, Ed Harris. NAZIONALE 2 - 17.30, 19.45, 22.15 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange- NAZIONALE 3-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Man-giare bere uomo donna«, r. Ang Lee. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Calura anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Leon«, r. Luc Besson. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Sole ingan-natore«, r. Nikita Mikhalkov. LUMIERE - 19.15, 22.00 »Pulp Fiction«, r. Q. Ta-rantino, i. John Travolta, prepovedan mladini pod 18.letom. J PRIREDITVE SK BRDINA priredi 9., 10. in 11. t. m. na Opčinah SMUČARSKI PRAZNIK. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Ženski in moški pevski zbor L Gruden iz Nabrežine vabita vse prijatelje in ljubitelje glasbe na ZAKLJUČNI KONCERT ki bo jutri, 9. t. m., ob 20.30 na Usajevi domačiji v Mutbirasliiii V primeru slabega vremena bo koncert v župnijski dvorani v Nabrežini. Program: jutri, 9. t. m. odprtje kioskov ob 16. uri, zabaval vas bo ansambel Happy day, v soboto, 10. t. m. odprtje kioskov ob 16. uri, zabaval vas bo ansambel Happy day ter v nedeljo, 11. t. m., odprtje kioskov ob 16. uri, program: klepetulje Tonca in Vanka, ob 20.30 čarodej Mister Mart, od 20. ure dalje vas bo zabaval ansambel Happy day. Vabljeni! PDS- DSL TREBČE prireja PRAZNIK UNITA' IN DELA v Trebčah v petek, 9., v soboto, 10. in nedeljo, 11. t. m. Delovali bodo dobro založeni kioski. V nedeljo, 11. t. m. nastop godbe V. Parma iz Trebč, govor pokrajinskega tajnika PDS - DSL Stellia Spadara, vsak večer ples z ansamblom Keydea. MePZ PRIMOREC-TA-BOR in SKD Primorec vabita na koncert MePZ Vuzenica, ki bo v soboto, 10. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. V SOBOTO, 10. t. m. bo v KD L Grbec (Skedenjska ul. 124) koncert kvarteta NOMOS: Aldo Žerjal - bas, Federico Bruno- flavta, Aljoša Tavčar - fagot, Aljoša Saksida - klavir. Izvajali bodo operne arije in sklop slovenskih ljudskih pesmi. SAGRA na Krmenki v soboto, 10 .t. m., ob 18.30 koncert Godbebega društva Nabrežina. V nedeljo, 11. t.m., ob 14. uri GLAS HARMONIKE, revija godcev na diatonično harmoniko, od 17. ure nastop TFS Stu ledi, ob 20. uri ples. V ponedeljek, 12. t.m. ples z ansamblom Adria kvintet. TPPZ P. TOMAŽIČ ob- vešča pevce, da bo nastopil na proslavi ob 50.obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki jo priredi Ljudski dom v Podlonjerju v soboto, 10. t. m., ob 20. uri. To bo predzadnji koncert v tej sezoni. 25. t. m. pa bo še nastop na osrednji proslavi Primorske v Ilirski Bistrici. KD VALENTIN VODNIK vabi na PESEM OB STUDENCU, ki bo v soboto, 10. t. m., ob 21. uri v Dolini na KTuži. Ob letošnjem tretjem srečanju bodo koncertni večer oblikovali pevci MPZ Jezero iz Doberdoba in MPZ Svoboda iz Kočevja, pesem v dobrodošlico pa bosta zapela dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik. 3 OBVESTILA DRAGI otroci, none in nonoti! Skupina slovenskih mladih prostovoljcev vas vabi na medgeneracijsko rajanje, ki bo v nedeljo, 11. t. m., ob 15. uri v Božjem polju blizu Proseka pri Skupnosti družina Opčine. Sodeluje ansambel Zvezde, čarodejka Nada Carli in otroški pevski zbor. Poleg tega pa ... lov na zaklad in druge igrice. Toplo vabljeni! SE NEKAJ PROSTIH MEST za celodnevni (9. -16.30) tečaj miniodbojke, ki ga organizira SD SLOGA od ponedeljka. 12. t.m., do torka 20. t.m., namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev telesne vzgoje in vaditeljev. Poskrbljeno je za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave sprejema urad ZSSDI v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. Cač, tel. 214290. Zbirališče bo ob 9. uri pred vhodom v naselje Vilaggio del fanciul- 10, ul. Conconello na Opčinah. OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra, ki bo od 3. do 14. julija t.l. Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija 1995. ZBOR J. GALLUS vabi nove pevce in pevke za novo sezono. Interesenti naj telefonirajo na št. 765293 (S. Superina) ali 299632(J. Ban) ob uri obedov. OSHO MEDITATION CENTER na Opčinah - UL Basovizza 29/13 - Trst or- ganizira v mesecu juliju sledeče poldnevne meditacije od 8. do 13. ure: v nedeljo, 2. in 23. julija, v mesecu juniju in juliju bodo potekale večerne meditacije v četrtkih od 20.30 do 22. ure. Informacije na št. 040/327488, 213652 in 200916. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja do 16. t. m. svoje akvarele in kolaže Giovanna Erica-ni. Urnik ogleda: od torka do sobote, 9-13, 15-19. SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA obvešča, da bo odhod otrok v kolonijo v Come-glians 3. julija, povratek pa 22. julija. Za podrobnejša navodila bomo klicali starše takoj ko nam bodo občine izročile ske-de vpisanih otrok. KONZORCIJ za zaščito kontroliranega porekla vin Kras vabi vinogradnike na okroglo mizo na temo: Vino in klet. Sodeloval bo priznani enolog Natale Favretto. Srečanje, ki bo v sklopu predstavitve vin Enokras bo v Devinskem gradu v nedeljo, 14. t. m., z začetkom ob 9. uri. KRUT organizira poletni center za odrasle na plaži v Gradežu. Na plaži so senčniki, za plažo gozdiček. Poskrbljeno bo za kosilo in avobusni prevoz od 24. do 28. julija ter od 31. julija do 4. avgusta. Vpisovanje do 20. junija. Informacije pri Krut-u v UL Cicerone 8, tel. št. 360072 ali 3720062. H ŠOLSKE VESTI UCENCI OSNOVNE SOLE J. JURČIČ v Devinu vabijo na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih danes, 8. t. m., ob 18. uri. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča zainteresirane starše, da 10. t. m. zapade rok z vpis v slovenske občinske jasli v Ul. Vero-nese 14. Vpisovanje poteka z naslednjim unikom: ponedeljek od 15. do 17. ure in četrtek od 9. do 11. ure ( tel. št. 309082 in 311789). Vse informcije nudi urad SSS, tel, št. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obveščiKclane, da je v uradu na ntzpolago tekst predloga delovne ^rogod--be za vsedržavno šolstvo. DEVINSKO - NA-BREŽINSKO ŽUPANSTVO obvešča starše, da bo zaradi Ljudskih referendumov, ki bodo prihodnjega 11. t. m., prekinjen pouk v občinskih otroških vrtich s slovenskim učnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah, od ponedeljka 12. do torka 13. t. m. Redni pouk se bo ponovno začel v sredo, 14. t. m. M IZLETI SEKCIJA SPI-CGIL iz Kriza prireja v nedeljo, 18. junija izlet v Neme z ogledom jame v Villano-vi. Vpisuje Mario Turel do 10. junija ( tel. št. 220266, 220710). S ČESTITKE Danes praznujeta rojstna dneva nona SILVANA in mala KATJA. Martina jima pošilja zvrhan koš poljubčkov. Mnogo zdravja in veselja jima želijo vsi, ki ju imajo radi. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. 040/368705. V SREDISCU Proseka dajemo v najem opremljen urad v pritličju. Tel. 212753 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. IŠČEMO vajenko/ca za sezonsko delo. Ponudbe poslati na: Publiest, Ul. Montecchi 6 , 34137 Trst pod šifro »Sezonsko delo«. TRISOBNO stanovanje oddam študentom ali ne-rezidenčnim osebam, tudi za krajše obdobje. Pisne ponube poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslom »Univerza«. PRODAM Hlavatyev akvarel. Tel. št. 413142. LANCIA APPIA letnik ’57 prodam najboljšemu ponudniku. Potrebna popravila. Tel. št. 226732. PRODAM lancia delta HF turbo, letnik ’91, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. od 13. do 14. ure na št. 299012. ALFA DUETTO črne barve, letnik 82, v odličnem stanju, dvojna streha, prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 040/310954, po 20. uri. PRODAM staro kamnito korito. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot št.18. OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devinščina 1. OSMICO ima odprto Zoran v Ricmanjih. OSMICA je pri Zupanovih - Medja vas 1. OSMICO je odprl Milič Mario - Repnic 39. V ZAGRADCU št. 1 je Ostruška odprl kmečki turizem. OSMICO je odprl Viljem Bandi v Prebenegu pri parku. Toči belo in črno vino. OSMICO imata odprto Ondina in Mario Gruden v Samatorci St. 17. PRISPEVKI V spomin na Majdo Le-giša daruje družina Anton Golemac 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Josipa Žerjala iz Doline daruje Josip Lovriha 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik in 50.000 lir za MPZ Fran Venturini. V spomin na Bazilijo Pregare Corbatti daruje družina Fabris (Ricmanje 159) 30.000 lir za SKD Slavec. V spomin na brata Ernesta in sestro Dragico daruje Mirko Kosmina z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Marijo Stoka darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za SD Kontovel. Ob 5. obletnici smrti izgube drage mame Erneste Jagodic darujeta Dario in Luciano 100.000 lir za SKD Barkovlje. 8.6.1989 8.6.1995 Giuliano Barini Sest let je minilo, odkar si nas zapustil, le spomin na tebe vedno bolj živi. Tvoji dragi Skedenj, 8. 6. 1995 OKOLJE / POSVET O KAKOVOSTI ZRAKU KATOLIŠKA KNJIGARNA / ZADNJE SREČANJE V SEZONI Kakšen je zrak v obeh Goricah Prestavili priročnike krožka Virgila Ščeka Sodelovanje Pokrajine z Novo Gorico Obravnavajo našo zgodovino in norme za manjšine Na novinarksi konferenci na sedežu občine v Novi Gorici so včeraj predstavniki novogoriške občine, goriške pokrajinske uprave in ustanove GETA predstavili mednarodni posvet na temo “Kvaliteta zraku, stvarnost brez meja”, ki bo prihodnji petek v Gorici in Novi Gorici. Uvodoma je pozdravil novogoriški župan Črtomir Špacapan, sicer pa so vsi govorniki (delegacijo goriške pokrajine je vodil ppodpred-sednik Claudio Calligaris) so poudarili, da je sodelovanje med novogoriško občino in goriško pokrajino izredno intenzivno. Iz teh stikov izhaja resnično zanimanje za reševanje problemov, ki so skupni obmejnemu prostoru na najrazličnejših področjih in v konkretnem primeru na področju varstva okolja. Občina Nova Gorica je s pomočjo izkušenj in tehnične pomoči, ki jo je goriška pokrajina nudila v okviru sodelovanja, v zadnjem Času Se okrepila delovanje na tem področju. Letos so tako zaceli s skupnimi meritvami onesnaženosti zraku v okolici tovarne Salonit pri Anhovem; trenutno je v teku predelava zbranih podatkov. Meritve je opravil Hidrometeorološki zavod s pomočjo premične postaje, ki je v lasti goriške pokrajine. O posvetu samem je spregovoril predsednik ustanove GETA prof. Furlan. Centru, ki se ukvarja s preučevanjem ekoloških vprašanj, je goriška pokrajinska uprava poverila meritve, da bi lahko podrobneje preučili vpliv klime na kvaliteto zraku. Center je sprejel organizacijo mednarodnega posveta, ki se bo tematsko delil na da dva dela: prvi bo v dopoldanskih urah v petek, 16. junija, v Gorici in bo splošnega značaja; znanstveniki iz Koroške, Trsta in Gorice bodo govo- rili o modelih za merjenje emisij. Dotaknili se bodo tudi problema informiranja, saj mora tudi prebivalstvo biti stalno informirano o stanju okolja, v katerem živi. Popoldne se bodo predavatelji in slušatelji preselili v Novo Gorico, kjer bodo obravnavali specifične teme in projekte ter predstavili študije na tem področju. Posvet prirejata Pokrajina Gorica in Mestna občina Nova Gorica pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele FJK in Delovne skupnosti Alpe Jadran. Naj omenimo še, da sta upravi že lani pripravili skupne projekte, ki naj bi jih realizirali s finančno podporo Evropske unije. Gre za projekt o valorizaciji reke Soče, za ureditev gozda Panovca, za promocijo Goriških brd in Krasa v povezavi s turističnim razvojem Gradeža in še projekt “Kakovost zraka”, v sklop katerega sodi tudi bližnji posvet. Predstavniki Pokrajine in občine Nova Gorica na srečanju z novinarji (f. S. Reportage) V petek je prof. Vida Bitežnik v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne zadnjic v letošnji sezoni pozdravila goste, ki so tokrat oblikovali predstavitev štirih publikacij. Krožek za družbena vprašanja Virgil SCek iz Trsta je letos izdal štiri študije, ki so iz več vidikov zanimive za našo manjšino; to sta študiji Nadje Maganja in Aleša Breclja o slovenskih političnih skupinah v Trstu (1945-49 ter 1949-52), druga knjiga o mednarodnih pravnih in političnih dokumentih o varstvu manjšin Iva Jev-nikarja ter Icnjiga o nastopih Virgila Sceka v rimskem parlamentu v letih 1921-23 Marka Tavčarja. Na večeru je bil poleg avtorjev prisoten tudi predsednik krožka Rafko Dolhar. Predstavil je publikacije, ki so napisane v italijanskem jeziku, ker so doktorske disertacije in lahko tudi italijanskemu bralcu posredujejo nekaj podatkov o našem gledanju na težko obdobje v zgodovini teh krajev. Dolhar je pojasnil, da to niso zgodovinske študije, temveč nekaj vmesnega med kroniko in zgodovino, predstavljajo pa lahko dobro podlago za nadaljno raziskovanje in poglabljanje določenih tem. Sledila je predstavitev samih avtorjev. Nadja Maganja in Aleš Brecelj nadaljujeta v svojih publikacijah, ki sta izšli v ciklostilirani obliki že pred petnajstimi leti, raziskavi Brune Ciani in Adrijana Pahorja, katerih dela je krožek izdal lansko leto. Poglabljata se v AVTOBUSI / NA GORIŠKEM Poletni umik na progah APT Nova proga proti Gradežu S koncem šolskega leta stopa danes ponovno v veljavo poletni vozni red avtobusov na progah avtobusnega podjetja APT. Glavna novost je popolnoma prenovljena proga E6 na relaciji Gorica - Gradišče - Ronke (letališče) - Tržič - Gradež. Kot je ob predstavitvi novega urnika poudaril predsednik APT Scuor, bo to osrednja proga, ki bo odslej povezovala vsa glavna središča in centre storitev (ob letališču tudi bolnišnici v Gorici in Tržiču) v pokrajini. Ko bo prišlo do poenotenja v upravljanju avtobusnih zvez na Goriškem, bo ta proga nekakšna “hrbtenica”, s katero bodo povezane stranske proge do drugih krajev. Iz Gorice do letališča bo avtobus potoval približno 40 minut, do Gradeža pa uro in 15 minut. Odhodi iz Gorice bodo približno vsako uro med 5.45 in 22.45. Uvedba nove proge bo bistveno izboljšala avtobusne zveze z Gradežem (neokrnjene ostajajo tudi vožnje na direktni progi Gorica - Fiumicello -Gradež) s Čemer upajo, da bodo ceste proti obmorskemu letovišču nekoliko razbremenili prometa zasebnih vozil. S poletnim urnikom so preuredili tudi vožnje na krožni progi med Gorico in Steverjanom. Odhodi iz Gorice bodo ob 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.50 in 18.40 iz Steverjana (cerkev) pa ob 7.44, 10.44, 12.46, 14.46, 17.06, 18.56. r KONEC ŠOLSKEGA LETA Pričakovanje šolskih ocen Jutri objava na šoli I. Trinka V veliko veselje učencev in dijakov se je včeraj zaključilo šolsko leto. Ponekod bodo morali še nekaj dni počakati in sicer do objave končnih izidov in tedaj se bodo začele prave počitnice. Na srednji Soh Ivana Trinka bodo izide obja-vili istočasno v Gorici in Doberdobu in sicer jutri ob 19. uri. Kar zadeva višje šole pa jih bodo na tehničnem trgovskem zavodu Ivana Cankarja izobesili v soboto ob 13., na klasičnem liceju Primoža Trubarja v ponedeljek, 12. junija, v dopoldanskih urah, na tehničnem zavodu ITI pa v torek, 13. junija, prav tako v dopoldanskih urah. Na peda- goškem liceju Simona Gregorčiča in na trgovskem poklicnem zavodu Ivana Cankarja datuma še niso določili, ker niso še imeli zaključnih sej za ocenjevanje. Na Cankarju se bo profesorski zbor sestal v soboto, na Gregorčiču pa v ponedeljek. Takrat bodo tudi določili datum objave zaključnih ocen. Dijake tretjih razredov nižjih šol in petih razredov višjih pa čaka še izpitna preiskušnja. Na nižji se bo mala matura začela v četrtek, 15. junija; pisne naloge na programu so štiri, zato se bo pisni del zaključil 19. junija. Na višjih šolah pa bo na vrsti prva pisna naloga v sredo, 21. junija. obdobje po drugi svetovni vojni do prvih (1949) oz. drugih (1952) povojnih upravnih volitev v Trstu: iz začetne enotnosti naših tedanjih predstavnikov do nastajanja prvih političnih skupin in diferenciacij, ki so bile posebno ostre v levici po letu 1948. Sam avtor je priznal, da sta študiji po odprtju raznih arhivov kot posledica novih političnih ureditev, potrebni izpopolnitve, vendar lahko predstavljata za mladino, kateri so namenjene, dokument za spoznavanje obdobja, ki je zanjo že zgodovina. Tavčarjeva študija sega nazaj v obdobje po prvi svetovni vojni ter zajema dokumente o Sčekovem parlamentarnem delu, liku katerega se TavCar posveCa že nekaj let. Posebno zanimiva je analiza edinega Scekovega go- vora, ki ga je imel v parlamentu, iz katerega je razvidno, da problemi, ki so pred 70 leti pestili slovensko oz. slovansko narodnostno skupnost v Italiji, so v glavnih obrisih slični današnjim. Podobno je poudaril tudi Aleš Brecelj, ko je prebral nekaj zapisnikov prvih povojnih občinskih sej. Nazadnje je Ivo Jev-nikar predstavil svojo drugo zbirko dokumentov o varstvu manjšin, tokrat evropskih inštitucij, da bi nam bili evropski standardi, o katerih se veliko sliši in na katere se sklicujemo, dejansko pred očmi. Takoj nam postane namreč očitno, da če so taki evropski standardi za italijansko manjšino v Sloveniji oz. nemško v Italiji prenizki, so za našo skupnost zdaleč še nedoseženi. (EJ) OBE GORICI IN CELOVEC Tridesetletnica pobratenja Jutri prvo šp>ortno in družabno srečanje, sledila pa bodo še druga Letos poteka trideseta obletnica pobratenja občin Nova Gorica in Gorica z občino Celovec. Ta pomembni jubilej bodo pobratene občine obeležile z raznimi srečanji in skupnimi pobudami, ki naj bi še poglobile medsebojno spoznavanje in prijateljstvo med občani vseh treh mest. Podrobneje so program srečanj predstavili novinarjem včeraj v Novi Gorici ob predstavitvi mednarodnega posveta o varstvu okolja, ki ga skupaj prirejata občina Nova Gorica in goriška pokrajina, v sodelovanju s Centrom za raziskave GETA. Prvo srečanje bo že jutri, ko se bodo občinski upravitelji in uslužbenci vseh treh občin dopoldne zbrali na goriški obči- ni. Zvrstila se bodo nato športna srečanja v namiznem tenisu, tenisu, šahu, keglanju, balinanju in odbojki. Ob 18. uri v pa bo osrednje družabno srečanje v parku goriške-ga županstva v počastitev obletnice pobratenja. Mestna občina Nova Gorica je vedno v duhu praznovanja obletnice povabila upravi občin Gorica in Celovca, da se udelžita mednarodnega posveta o okolju “Kvaliteta zraka, stvarnost brez meja”, ki potekal v Gorici in Novi Gorici 16. junija. Pobratene občine pripravljajo meseca septembra srečanje na tromeji, ki se ga bodo udeležile tudi obmejne občine Trbiž, Kranjska gora in Podklošter (Arnold-stein). KINO GORICA VITTORIA 20.45 (Gorica kinema) »II tiranno Bande-ras«. Rež. Jose Luis Garcia Sanchez. Igrata Gian Maria Volonte in Ana Belen. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00- 22.00 »Fronti a morire«-Igrata Sharon Stone in Gene Hackman. GRADE2 CRISTALLO 20.00-22.00 »L’ amore molesto«. Mario Martone. Igra Ani>a Bonaiuto. 3 obvestila ZADNJE SREČANJE O-CIKLUBA bo v ponedeljek 12. t.m., ob 15. uri v Kultni' nem domu v Sovodnjah-Vabljeni tudi starši! OBČNI ZBOR združenja Slovenski dijaški dom p’ Gregorčič bo jutri, 9. junij3, v prvem sklicu ob 18. terv drugem sklicu ob 19. uit Vabljeni vsi elani. DIJAŠKI DOM SIMONA GREGORČIČA v Gorici )3 zaradi krajšega dopusta za prt do 14. junija. . OBČINSKA KNJIŽNI^ V DOBERDOBU posluje od ponedeljka do četrtka o 16. do 18. ure, ob petkih tu di od 10. do 12. ure. Od l2, junija do 18. julija bo knju niča zaprta zaradi dopusta’ lekarn? DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. v DEŽURNA LEKARNA v TR23CU OBČINSKA 2, Ul. Mat1' lio 14/B, tel. 480405. pogreb! Danes: ob 8. uri, DeUid stene Gretti iz mrliške vez^ glavnega pokopališče cerkev Srca Jezusovega ^ na glavno pokopališče! 11. uri, Edoardo Zorzut ^ glavnem pokopališču! 13.15, Renato Rossi 1 splošne bolnišnice v S Vito al Tone. L _GORICA / RAZSTAVA NA POBUDO ZSKD Pogled v Benečijo včeraj in danes Ob odprtju govorila R, Pavšič in P. Petričič S Predsinočnjega odprtja razstave v kulturnem domu (foto Studio Reportage) g . 8°mjem preddverju jj. . ega Kulturnega do-„1 v torek zvečer Zveza ovangkijj kulturnih tarrf^ 0(^Pr^a dokumen-7 0 fotografsko razstavo 2 . —£>* laz.aiavu aslovom Benečija v mi-, m vojni. Pobuda, ki so Soriški kulturni delavci Stuar^ v sodelovanju s uatjskim centrom Ne- v nVl Spe,b'a’ se uokvirja 50 ,z Ploditev ob letošnji fašiSŠŠ.Zma8enadnaCi' Ob^0v®^ati velja, da bodo v^J^ključku razstave DnV ’ Kulturni dom in AMm]mski odbor VZPI-slci ^ Popravili diskusij-Eih V®Cer o odporniškem bn ^u na Goriškem. To torek, 20. junija, odprtju razsta _ avnik ZSKD Rudi stvu za nekakšno sintezo večdesetletnega dogajanja, ki s pomočjo fotografskih dokumentov izpostavlja pomembne trenutke življenja v Benečiji. Petričič je v sklepnem delu svojega posega prešel na aktualnost in ugotovil, da je prav v zadnjih časih v Benečiji zabeležiti nekakšen vsesplošni preporod. Uveljavitev naprednih in Slovencem naklonjenih Ust na nedav- nih občinskih volitvah je rezultat večletnega dela in prizadevanja beneških “Čedermacev”, ki niso nikoli obupali in so kljub tisočerim težavam vztrajali in nadaljevali na poti uveljavitve slovenske bit-nosti. Povejmo, da bo razstava o Benečiji v vojni in miru potovala še v Kobarid, Čedad, Tolmin, na Matajur, v Trst in Ljubljano. POLETNI FESTIVAL NA GRADU V Gorici najboljši med amaterskimi gledališčniki Abonma za devet predstav S sredo, 21. junija, se na gradu začenja 5. državni gledališki festival “Castello di Gorizia ”, ki ga prireja združenje Terzo teatro s pokroviteljstvom goriške občine, dežele FJK, pokrajine in s pomočjo raznih sponzorjev. Predstave bodo v prireditvenem šotom vsako sredo in soboto ob 21.15, od 21. junija do 22. julija, ko bo zaključni večer in nagraditev najboljših skupin in igralcev. Izbor je dokaj pester in primeren toplim (upajmo) poletnim večerom. Predstavile se bodo nekatere med najboljšimi amaterskimi skupinami v Italiji. Vse so bodisi že zmagale v Gorici ali bile finalistke oz. zmagovalke na večjih italijanskih in tujih amaterskih festivalih. V sporedu bosta slavni komediji “Krčmarica” in “Ti strahovi” mojstrov Goldonija in De Filippa, klasični igri kot sta “Dom Bernarde Albe” Garcie Lorce in “Oče” Avgusta Strindberga. Organizatorji potem ponujajo tudi dobro mero angleškega humorja s predstavama “Iščemo tenorja” Ke-na Ludwiga in “Sedaj ne, dragi! ” Raya Cooneya in Johna Chapmana, pa še komedijo “Kako oropati banko”, neapeljskega pisa- telja arabskega porekla Sa-miya Fayada1 Za ljubitelje popolnih novosti, pa prideta na festival tudi praizvedbi komedij “Sinopie” Piera del Pra in “Ubogi Piero” pisatelja Achilleja Campani-leja. Festival bo o tvorila 21. junija skupina Giorgio Tor-tola iz Verone (zmagovalka na goriškem festivalu ’92) s “Krčmarico”. Sistem ocenjevanja bo enak lanskemu. Publika bo volila vsak večer in tako nagradila svoje ljubljence, žirija bo pa nagradila s trofejo “Castello di Gorizia” najboljšo predstavo in bo podelila še celo vrsto nagrad, približno kot na noči Oskarjev v Hollywoodu. Žiriji naj bi predsedoval režiser Francesco Macedo-nio. Abonma za vseh devet predstav stane 90 tisoč lir (znižan 70 tisoč), za pet predstav, ki jih abonent sam izbere stane 60 (45) tisoč lir, posamezne vstopnice pa 13 oz. 10 tisoč lir. Organizatorji so se letos pritožili nad občinskim odlokom, ki je na gradu odpravil kakih sto parkirnih mest. Občina, pa je obljubila, da bo za gledališki kot tudi za filmski festival “Amidei”, dovolila parkiranje tudi tam, kjer je sedaj prepovedano. DrP}3 °dprtju razstave je HStavnik ZSKD Rudi bi,j . Podčrtal vrsto po-kult’ ^ Ph je ljubiteljska PeliaL119 orSanizacija iz-vjj ,a '[tem letu ter naja-0zi’ a bodo v poletnem nr„ ,0rcia jesenskem času Dma ; JesensKem času dot cddus filmov in žaJiUnentarcev s Parti" d^otematiko,kijihbo-OoJ^adih društvom na je ^drobno o razstavi pa ŠtJuepV0ril Predsednik Drnf „ e8a centia Nediža K1™' PeMtic, ki )e toeraf’^9 razstavliene f°- doCTe pričajo o ob-v6 ^uisnna v n k Vseini glavnim S1' Marka je gl, ek pridobila 12 ■M9 na 1.161,4 1 av toliko tudi do ^7,5 na 1.639,; ,hdlem se )e i 37l.fr1ank vrnil Cez n Vlr- švicarski .» kar : ia za slabo /planske valute T ^ Bonna, kjer kraAank P°Pravi tkorocne obre; Ca,v manjsi meri Jovane in tako lomkPania za Z] simkardne mere hal°da si8nali> 5° s trgov, si šn. ^ Pozitivni. x h]h ^^ania niso v ,n° tako travi 5^0 bila tista UDn/1, treh mei S°tavlja nek ita posrednik v Londonu, »saj se je medtem položaj drastično spremenil.« Ostajajo pa »razpoloženja«, ki se pojavljajo na trgih in včerajšnje gotovo ni bilo dobro. Čeprav londonski »city« opozarja, da je trend v osnovi pozitiven, o Čemer govori postopno nižanje diferenciala dolgoročnih obrestnih mer, kar naj bi bil znak, da se »tveganje Italija« manjša. Prav tako šibak kot lira je bil vCeraj tudi milanski delniški trg in trg državnih vrednostnih papirjev, vendar so bile negativne tudi mnoge evropske borze. Zadnji indeks Mibtel se je znižal za 0,74 odstotka, posli pa so bili kot v torek skromni, saj niso presegli 443 milijard lir vrednosti. Po mnenju posrednikov se je na »piazzi affari« povečala negotovost pred nedeljskimi referendumi, koristila pa ji gotovo ni niti ocena Mednarodnega denarnega sklada o pokojninski reformi. Nekaj napetosti je bilo DAVKI / NEPREMIČNINE Do konca junija plačilo predujma na davek ICI TRST - Po majski poravnavi davčnih obveznosti za leto 1994, bomo morali spet seči po denarnici. Do 30. junija morajo namreč lastniki nepremičnin, in sicer poslopij, zazidljivih zemljišč in obdelanih kmečkih površin, plačati občini predujem na davek ICI (občinski davek na nepremičnine). Ta davščina, ki so jo uvedli leta 1993, je ostala enaka kot lani, nastopile pa so nekatere novosti, na katere moramo biti pozorni. Z davkom ICI je kot pasivni subjekt obremenjen nosilec realne pravice do nepremičnine, ki sluzi kot bivalni prostor. Tako lastnik nepremičnine, ki jo uživa neka druga oseba, kot najemnik sta razbremenjena vsakršne dajatve. Vrednost nepremičnin, s katerimi razpolagajo podjetja in ki so uvrščene v kategorijo D, izračunamo z uskladitvijo stroškov na osnovi količnikov, ki jih je določil pred kratkim izdani ministrski odlok. Od ostalih novosti naj omenimo, da letos ni veC predpisano loCeno plačilo davka za nekdanje kmečke zgradbe, katerih lastniki se poklicno ne ukvarjajo s kmečko dejavnostjo. Lani so lastniki oziroma užitkarji kmečkih zgradb morali poravnati obveznost s posebnimi položnicami z zelenim odtisom, letos pa morajo ta davek združiti z dajatvami drugih nepremičnin in opraviti eno samo vplačilo z rdeCe natisjeno položnico. Teoretično je možno znižanje davčne obremenitve za prvo stanovanje, vendar so se doslej te zakonske možnosti poslužile le tri občine v Italiji, med katerimi ni nobene iz Fur-lanije-Julijske krajme. Višino občinskega davka ICI izračunamo tako, da katastrsko vrednost zgradbe, zazidljivega ali obdelanega zemljišča pomnožimo s količnikom, za katerega se je opredelila ustrezna občinska uprava: suče se lahko med 4 in največ 7 promilami. Katastrsko vrednost zgradb moramo po'množiti s 100 za kategorije A, B in C, medtem ko za kategorijo D apliciramo količnik 50. Za zazidljiva zemljišča upoštevamo tržno vrednost, ki je odvisna od lokacije, indeksa zazidljivosti in vrste uporabe, za kmečke površine pa je merodajen dominikalni dohodek, ki ga pomnožimo s 75. Znesek davka ICI je sorazmeren s številom mesecev realne posesti ah izkoriščanja. Davek ICI lahko zavezanci plačajo v dveh obrokih: do 30. junija predujem v višini 45 odstotkov dolgovanega zneska, preostali delež pa do 20. decembra 19 95. Zavezanec lahko plaCa davek tudi v celoti do konca tega meseca. Podobno kot lani, je za prvo stranovanje priznan davčni odbitek v višini 180.000 lir, ki se ustrezno zniža v primeru veC solastnikov (vsak si odbije svoj delež) ali Ce je oseba razpolagala z nepremičnino le nekaj mesecev. (B) Čutiti po objavi vesti o možnem razvoju preiskave o domnevnih bilančnih nepravilnostih nekaterih družb grupe Fiat, katere delnice so nadaljevale negativno gibanje zadnjih dni. Med ostalimi vodilnimi vrednotnicami so se nekoliko upehale bančne, pozitivne pa so bile Montedi-son. Težak je bil včerajšnji dan tudi na trgu pogodb future na BTP, ki so izgubile celo liro. Seveda je prodajo pospešilo slabo gibanje lire, povrhu pa so z druge strani Atlantika odjeknile govorice o zaostritvi mehiške krize. Svoj delež negativnega vpliva pa imajo tudi italijanski problemi, o katerih smo govorili že pri denarnem in borznem trgu. Tečaj pogodbe na 10-letne BTP future, ki je v torek veljala 101,30, se je vCeraj spustila na 100, 30, medtem ko so bile menjave kar živahne: v Londonu je bilo sklenjeno 37 tisoč pogodb, v Milanu pa 12 tisoC. INDUSTRIJA / LOMBARDIJA Brezposelnosti kmalu ne bo več Industrijsko srce Italije utripa s polno paro - Težave le z liro in ceno denarja MILAN - Pred nekaj dnevi je bila v Milanu letna skupščina zveze industrij cev Lombardije. Televizijske kronike so med udeleženci pokazale najbolj znane obraze italijanskega podjetniškega sveta, saj je znano, da je Lombardija srce italijanskega gospodarstva in da tod najdemo najvecja industrijska in trgovska podjetja kot tudi banke in zavarovalnice. Vsakokrat, ko Lombardija »kihne«, pomeni, da se je italijanskega gospodarstva lotila influenca. Ko pa se v Milanu pokažejo znaki izboljšanja zdravstvenega stanja, se začnejo veseliti po vsej Italiji, saj kmalu ne bodo veC potrebovali aspirinov. Tako je tudi tokrat. Se pred skupščino lombardskih industrijcev so bili objavljeni nekateri pozitivni podatki, in sicer ne samo o naraščanju industrijske proizvodnje, ampak predvsem o tem, da so v industrijskem sektorju našteli veC zaposlenih. Doslej so namreč vse statistike kazale, da je število zaposlenih sicer naraščalo, vendar je to veljalo predvsem za storitvene dejavnosti. V industriji pa ni in ni šlo, in celo v Času »kapitalistično - liberisticnega« vladanja Berlusconija je število zaposlenih v industriji nazadovalo. Proizvodnja je sicer naraščala, vendar le po zaslugi nadurnega dela ob sobotah in marsikje tudi ob nedeljah. VeC zaslužka za že zaposlene delavce torej, nobenega pa za brezposelne. - V prvem trimesečju letos pa se je položaj v Lombardiji spremenil. Gre sicer za zasedaj malenkosten premik v primerjavi z zadnjim lanskim Četrtletjem, vendar je vseeno pomemben. Porast zaposlenih v industrijskem sektorju je bil 0,4-odstoten, in to tako po zaslugi večjega števila zaposlenih kot manjšega števila tistih, ki so delo zapustili. V naslednjih štirih letih naj bi se položaj v Lombardiji izboljšal do te mere, da bi prišli do polne zaposlive, brezposelnost pa naj bi se vrnila v normalne fiziološke meje. Stroji in naprave so bili v prvih treh mesecih letos v industriji izkoriščeni 81-odstotno, kar je pravi rekord, ki ni bil dosežen niti v najbolj uspešnih osemdesetih letih. Industrija ne proizvaja le za zunanji trg, ki kar požira italijanske izdelke, temveč tudi za notranjega, ki je spet oživel. V primerjavi s prvim trimesečjem lani se je industrijska proizvodnja zvišala za 20 odstotkov, vrednost fakturiranega blaga pa za 11, 5 odstotka. Lombardske tovarne imajo naročila za najmanj 60 dni, kar je nadpovprečno, težave pa jim povzročajo surovine, ki jih je v skladiščih bolj malo. Tiste, ki prihajajo iz tujine so seveda dražje zaradi neugodnega teCaja lire, povrhu pa se je podražil tudi denar v bankah, kar industrijce v tem trenutku najbolj vznemirja. Marko VValtritsch ČET PET PON TOR SRE 1651*8 1638,1 1629,4 16278 1639)3 11535 1161,8 1155,4 1149,0 1161,4 Sr »Boom« finančnih derivatov se nadaljuje RIM - Naraščajoča negotovost glede gibanja kratkoročnih obrestnih mer in nadaljevanje va-lutamih motenj povzročajo naraščanje poslov na trgu finančnih derivatov (opcije, futures, svvaps). V prvem trimesečju letos je banka za mednarodne poravnave IBR dosegla nov absolutni rekord s 304, 5 milijona pogodb, podpisanih na milanski borzi, medtem ko jih zunaj trga kroži še veliko veC. V primerjavi z zadnjimi tremi meseci lani je prišlo na borzi do globalnega zvišanja za 13 odstotkov, medtem ko so samo pogodbe na gibanje obrestnih mer dosegle 16-odstotno povečanje. NOVICE Po konujnktumi za italijanska podjetja še strukturna rast RIM - Zveza italijanskih trgovinskih zbornic Uni-oncamere je izvedla raziskavo na vzorcu 3.335 podjetij, iz katere je izšel glavni podatek, da se podjetja po obdobju konjunkturne rasti (ki jo je spodbudil predvsem izvoz po zaslugi ošibljene lire) zdaj usmerjajo k strukturni rasti. Raziskava ana-lizira predvidevanja podjetij za gibanje glavnih kazalcev: promet, zaposlitev, investicije in splošna poslovna klima. Triletje gospodarskega zaviranja v obdobju 1991-93 je kot vse kaže za italijanska podjetja že pozabljeno, saj kažejo zavidljivo vitalnost, o Čemer govori tudi podatek, da se je število podjetij v zadnjem letu povečalo za 25.219 enot. Takega porasta ni bilo že od leta 1991, ima pa vse značilnosti masovnega pojava. O strukturnem zasuku pričajo podatki iz začetka letošnjega leta, potem ko je bilo lansko bolj konjunkturne narave, pojav pa velja posebno za severni del države, kjer podjetja rastejo tudi v investicijskem in zaposlitvenem oziru. Zadnja ocena Evropske komisije, po kateri naj bi se italijanski BDP v dveletju 1995-96 povišal veC kot v ostalih državah Unije, torej le ni privlečena za lase. Za mlade podjetnike je Italija ladja brez posadke RIM - Mladi člani Confindustrie so »globoko razočarani«, ker se je politično in socialno preo-bražanje, ki se je nakazovalo pred letom, že ustavilo, Italija pa je kot ladja z dobro skupino Častnikov na krovu (vlada tehnikov), vendar brez posadke (pohtikov), ki jo je zapustila z rešilnimi Čolni. Tako je italijanski družbenopolitični trenutek označil predsednik mladih podjetnikov Confindustrie Alessandro Riello, ki postavlja zahtevo po novi »politični in novi gospodarski ustavi«. Novi rod podjetništva je sit vsakodnevnih zmerjanj in politične nestabilnosti, medtem ko gospodarstvo potrebuje programe, dodaja Riello, ki jih za zdaj ni videti ne na levi ne na desni polovici političnega neba. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA ■ LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: .ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 r ANKETA SLOVENIJA/ PRIDRU2ITVENI SPORAZUM Z EU V Avstriji naraslo število vernih 25 odstotkov Bo brezcarinskim prodajalnam odzvonite? Zernafto poročal koroški deželni vladi DUNAJ - Po rezultatih ankete inštituta za raziskovanje javnega mnenja IMAŠ je število vernih Avstrijcev in Avstrijk naraslo. Medtem ko se je v anketi leta 1975 le 19 odstotkov vprašanih opredelilo za verne, se jih je po 20 letih znatno veC, in sicer 25 odstotkov. Vse več vernih je med starejšimi, ženske pa so bolj verne kot moški. Delež vernih je velik zlasti med kmeti. Rezultat ankete je presenetil celo strokovnjake, analiza pa je pokazala, da Avstrijci razlikujejo med vero in Cerkvijo. (I. L.) CELOVEC - Deželni glavar Christof Zernatto je na seji kolegija koroške deželne vlade izjavil, da bo Slovenija do leta 2004 zaprla vse brezcarinske prodajalne na cestnih mejnih prehodih. Deželna tiskovna služba je sporočila, da je Zernatto elane kolegija seznanil z dejstvom, da se je Slovenija v okviru pogajanj o pridružitve-nem sporazumu z Evropsko unijo obvezala, da bo do leta 1998 zakonsko omogočila odpravo brezcarinskih prodajaln ob meji. Zadnjo brezcarinsko prodajalno naj bi Slovenija zaprla najpozneje leta 2004. Koroški deželni glavar je v zvezi s pogajanji Slovenije z EU o priduže-nem članstvu še dodal, Deželni glavar Zernatto da je v sporazumu posredno rešeno tudi vprašanje jedrske elektrarne Krško in da je Slovenija tudi pri tem upoštevala premisleke Koroške. V sporazumu naj bi se Slovenija obvezala, da si bo prizadevala za »visoko raven jedrske varnosti«, pripravljena pa naj bi bila tudi izboljšati pretok informacij, Ce bi prišlo do okvare ali celo nesreče v krški jedrski elektrarni. V sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji pa naj bi bilo rešeno tudi vprašanje vključitev slovenskih tovornjakov v sistem ekoloških točk, ki so ga v Avstriji že vzpostavili. Zernatto je vključitev omenjenih točk v sporazum o pridruženem članstvu, ki naj bi ga podpisali Slovenija in Evropska unija, označil kot »-uspeh za Koroško«. Ivan Lukan KOROŠKA / OBRAČUN ZA KARAVANŠKO AVTOCESTO Stranke zahtevajo preiskavo CELOVEC - Škandal v zvezi z zaključnimi obračuni gradbenih del na odseku karavanške avtoceste med Beljakom in predorom skozi Karavanke še naprej močno odmeva v koroški in avstrijski politični javnosti. Očitno previsoki obračuni pa ne zaposlujejo le državnega tožilstva v Celovcu, temveč gre pri tem tudi za politično odgovornost. Svobodnjakom na Čelu s Haiderjem ne kaže dobro, saj so bili ves Cas politično odgovorni za gradnjo cest na Koroškem. Koroški socialdemokrati in ljudska stranka, pa tudi zelena frakcija v državnem zboru so vče- raj zato zahtevali ustanovitev preiskovalnih odborov - enega na deželni, drugega pa na zvezni ravni. Klubski predsednik poslancev SPO v koroškem deželnem zboru Peter Ambrozy je na tiskovni konferenci vCeraj v Celovcu poudaril, da ne dvomi, da so za škandal politično odgovorni svobodnjaki, dejal pa je tudi, da sumi, da je pri- šlo do »ostrih pritiskov od zgoraj«, in sicer na uradnikom, ki so že pred leti opozarjali na morebitne nepravilnosti pri obračunih. Deželni tajnik socialdemokratov Repar pa ni izključil možnosti, da gre pri vsej stvari morda tudi za posredno financiranje svobodnjaške stranke, saj so pri gradnji karavanške avtoceste zaposlena gradbena podjetja oglašala v tedniku svobodnjakov »Karntner Nachrichten« (gre za več stotisoc šilingov - op. ured.). Kot smo poročali, je Družba za gradnjo avtocest v Av- striji OSFINAG pri pregledu zaključnih obračunov odkrila, da so gradbena podjetja zaračunala dela, ki jih sploh niso opravila. Takšna dela naj bi bila vredna od 50 do 70 milijonov šilingov, za nadzor in odobritev obračunov pa je bil odgovoren oddelek pri koroški deželni vladi. Žal ta nepravilnosti ni odkril. Škandal je prišel v javnost šele, ko je družba OSFINAG izvedla nekaj preiskav in ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti. Ivan Lukan ~ A* ~ J I / O W U IO ^_C Osem let zapora zaradi velike goljufije Škoda znaša 750 milijonov šilingov CELOVEC - Porotno sodišCe v Celovcu je nekdanjega upravitelja zdaj že zaprte tovarne celuloze v Magdaleno pri Beljaku, 70-letnega VVilhelma Papsta (slika zgoraj), po skoraj dvomesečni sodni obravnavi obsodilo na osem let zapora. Obsojen je bil zaradi poskusa goljufije, medtem ko ga porotniki oprostili obtožbe goljufivega oškodovanja upnikov in neresničnega pričevanja. SodišCe je sodbo utemeljilo s tem, da je Papst pri sanaciji tovarne celuloze pri Beljaku storil kazniva dejanja, ker je v izračun zavestno vključil tudi morebitno škodo, ki bi jo utrpeli tretji. Skoda za deželo Koroško je tudi nastala, in sicer v višini skoraj 750 milijonov šilingov. Kot je znano, je bila sanacija tovarne celuloze konCana ne le z gospodarskim polomom, temveC je povzročila politični pretres na koroških dežel-nozborskih volitvah leta 1989, saj so socialisti izgubih absolutno večino. Neuspešni upravitelj je na sodišCu trdil, da je postal žrtev strankarskopolitiCnega obračunavanja na Koroškem. Prav to pa mu je tudi onemogočilo uspešno izvajanje sanacije, pri kateri je bil tudi sam oškodovan za najmanj sto milijonov šilingov. Državni tožilec je takoj ob sodbi napovedal, da bo vložil ničnostno pritožbo, Papstov odvetnik pa je za svojo stranko zaprosil Cas za premislek. Ivan Lukan AVSTRIJA _ Odslej tudi v pomoč 0EVS DUNAJ - Avstrijska zvezna vlada je včeraj odobrila zakonsko novelo, s katero bo Avstriji omogočeno sodelovanje pri mirovnih akcijah v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OEVS). Kot je znano, velja-vna avstrijska zakonodaja Avstriji dovoljuje le sodelovanje pri mirovnih akcijah Organizacije združenih narodov (OZN). Avstrija bi zdaj lahko prvič sodelovala v eni od mirovnih akcij OEVS, in sicer v armenski enklavi Gorski Karabah, za katero se borita Armenija in Azerbejdžan. Pogoj za avstrijsko sodelovanje pa je, da na tem območju dokončno zavlada mir. (L L.) KOROŠKA _ Peršmanov muzej odprt CELOVEC - Zveza koroških partizanov sporoča, da je Muzej NOB p11 Peršmanu nad Železno Kaplo spet odprt, obiskati pa ga bo mogoCe do konca oktobra. Muzej je odprt vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 8. do 18. ure. Večje skupine obiskovalcev, ki želijo posebno vodstvo na razstavi, pa ZKP naproša, da svoj obisk najavijo. Razstava v Peršmano-vem muzeju, ki je edini te vrste v Avstriji, prikazuje trpljenje in boj koroških Slovencev proti nacističnemu nasilju. AVSTRIJA / VELIKO RAZOČARANJE NAD EVROPSKO UNIJO Vse več potrošnikov se odloča za nakupe osnovnih potrebščin v sosednjih, cenejših državah Če se razmere ne bodo spremenile, bo državno blagajno vsako leto revnejša še za poldrugo milijardo dolarjev DUNAJ - TisoCi avstrijskih potrošnikov, razočaranih, ker se po vstopu države v Evropsko unijo cene izdelkov na domačem trgu niso znižale, se odločajo za nakupe v sosednjih državah, kjer za enako vsoto denarja dobijo več. Strokovnjaki s področja gospodarstva in trgovci že dalj Časa opozarjajo vlado, da ne gre za muho enodnevnico. Menijo, da bo zaradi nakupovanj Avstrijcev na tujem že zdaj zadolžena državna blagajna vsako leto revnejša še za dodatnih 15 milijard šilingov (1,5 milijarde dolarjev). Avstrija se sooCa s Čedalje večjo konkurenco sosednjih držav, Članic Evropske unije - nemško in italijansko, vedno bolj pa je Čutiti tudi razvoj trgovske žilice na Madžarskem, v Slovaški, Češki in Sloveniji. Ervvin Pock, direktor Inštituta za trgovinske študije, meni, da je zaradi manjše vsote denarja, zbranega od različnih davkov, v nevarnosti deset tisoC delovnih mest. Gospodarska zbornica predlaga takojšnjo ukinitev davkov na vino in druge alkoholne pijaCe. »Cene izdelkov so odločno previsoke. Veliko ljudi ima prevelik dobiček,« je izjavil Egon Smeral, analitik iz avstrijskega raziskovalnega inštituta WIFO. »Ljudje ne smejo popustiti, predvsem tisti iz obmejnih krajev ne; vedno znova morajo pristojne opozarjati na nujnost uvedbe nekaterih sprememb. Nekateri so že zdaj aktivni,« je izjavil Smeral. NajveC ljudi se odpravlja po nakupih ob sobotah; promet na cestah proti sosednjim državam je takrat najbolj gost; proti vzhodu se odpravljajo predvsem tisti, ki nameravajo kupiti osnovna živila, proti zahodu pa kupci potrošniških izdelkov. Nekateri mlečni izdelki so se po vstopu Avstrije v Evropsko unijo res pocenili, vendar se obljube politikov pred referendumom, da se bodo cene na splošno znižale, niso uresničile. Junija lani sta kar dve tretjini Avstrijcev podprli vstop države v EU. Prejšnji teden je Gallupova anketa javnega mnenja pokazala, da se za izključitev iz EU zavzema 47 odstotkov vprašanih. Zanimivo je, da večina Avstrijcev ne hodi samo nakupovat na Slovaško ali na Madžarsko, ampak se številni vozijo predvsem v mesto Sopran, ki je od Dunaja oddaljeno štiri ure vožnje, popravljat zobe, saj so cene uslug zobozdravnikov nekajkrat nižje. V Bratislavi, ki je od Dunaja oddaljena le uro vožnje, si zadovoljno manejo roke optiki. Avstrijci namreč hodijo tja kupovat kontaktne leCe, saj so tam iste znamke za dobrih 60 odstotkov cenejše kot doma. V krajih okrog Salzburga ljudje že dolgo nakupujejo v sosednji Nemčiji, od lani pa se je njihovo število še zvišalo. Avstrijski tednik News je maja naredil primerjavo med cenami nekaterih izdelkov doma in v Italiji, kjer je bilo nakupovanje zaradi padca lire za Avstrijce zelo ugodno, saj je vrednost šilinga vezana na marko. Avstrijci za vsoto, ki jo morajo doma odšteti za en par kavbojk, lahko v Italiji kupijo dva para kavbojk iste znamke, v Nemčiji kupljen pralni stroj je za 2530 šilingov cenejši, steklenica whiskyja pa v Italiji za 137 šilingov. Tisti z izbranim okusom in debelo denarnico si lahko v Italiji kupijo fer-rarija F50 in tako privarčujejo nic manj kot milijon šilingov (sto tisoč dolarjev). Trdna vrednost šilinga sicer ustreza kupcem, ogroža pa izvoz. Letos sta že bankrotirali manjši tovarni smuči, vendar je finančni minister Andreas Staribacher kljub opozorilu izvoznikov gluh za predloge za devalvacijo šilinga. Zaradi množičnih nakupov v obmejnih avstrijskih krajih se bodo morali zamisliti domači trgovci, ki so običajno do kupcev neustrežljivi. »Morali bodo spremeniti svoje železne navade, sicer bodo izgubili še veC kupcev,« meni Smeral. Ob sobotah so trgovine v Avstriji zaprte že ob 13.00 - razen vsako prvo v mesecu, ko se v njih gnete toliko ljudi kot v predbožičnem Času. Od ponedeljka do petka so trgovine odprte le do 18.00, Čeprav veliko potencialnih kupcev dela do iste ure, servisi pa so ob ibotah sploh zaprti. Zaposleni rn°' jo torej po nakupih med delovni10 isom; uradni podatki o tem, kolik0 klovnih ur je izgubljenih na racu° kšnih nakupovanj, so težko dose" jivi, vendar ni dvoma, da velik0, [oCni avstrijski sindikati se zavze-ajo za to, da ljudje ne bi delali 00 ibotah, vendar ankete med zaposl®" mi v obmejnih krajih kažejo, da s° e vihri pripravljeni delati ob sobota0 di dlje, Čeprav je res, da bi se velik vstrijcev težko odpovedalo prost®" u sobotnemu popoldnevu. Raje se rzijo po nakupih na tuje, ali pa dr®' ajo v supermarketih, ki komaj za užijo to ime: večina jih je nanu-® -emajhnih, izbira sveže hrane - ne idja ali zelenjave - se še zdaleč °e ore primerjati s francoskimi »hip®r arketi«. »Nekaj se bo moralo spre eni ti, Čeprav mogoCe ne prav knia l. Ljudje se bodo zamislili, ko bod° reli na izbiro dve možnosti: se p11 goditi potrošniškim potrebam ali pa stati brez dela,« meni Smeral. Steve Pagani/Reut® TRŽAŠKI KNJIŽNI SEJEM »Trg Gutenberg je mesto podprlo Občina pa premalo« P° nedelje je Trst gostil po-f .f0 pobudo: Trg Gutenberg, knjižni sejem, ki pa se odločno razlikuje od njemu sorodnim Prireditvam. Gre za posebno for-mulo knjižnega sejma, ki je na-sProtno od večine tovrstnih sej-Ip0v namenjen predvsem po-, osniku. Torinski salon, vsako- letni sejem mladinske knjige °logni in vsi ostali namenjajo Pnzornost predvsem založnikom, Trg Gutenberg pa se je Postavil na stran odjemalca in si Prireditev zamislil iz bralčevega zornega kota. pb zaključku desetdnevne Prireditve, ki sta jo organizirala rij ud s ka knjižnica in enter za mladinsko li-eraturo Alberti, smo a govornega pri centru loerti Livia Sossija Prosili za obraCun. ■ Kako ste zadovoljni z ^dom druge izvedbe irga Gutenberg? 1 f Jaslim, da smo ahko s prireditvijo j^dvse zadovoljni. Na-eteli smo na izreden ] z|v, v primerjavi z anskim letom se je obi-4n na ^r8u povečal za ^ odstotkov, čeprav ^ o ra m o upoštevati, da nm° letos podaljšali Prireditev za tri dni. udi knjigarnarji, ki so a sejmu imeli stojnice, izredno navdušeni. Pravijo, da so v desetih j^1.6h Prodali 15.000 , Pg- Kljub nekaterim dnem gr- ■ 6pa vremena lahko reCemo, da st i a Prisotnost obiskovalcev aina; večina srečanj in predsta-^ ev so naletele na veliko zani-n aaj6' z izjemo tistih, ki so bile a programu ob nemogočih ah. Zato mislim, da bomo v P rhodnje omejili srečanja na Pupoldneve in jutra v celoti postili laboratorijem. Uspeh umetnostnih, likov-re Pesniskih delavnic je bil ; s, uepopisen. Povpraševanje s bll° tolikšno, da sploh ni-ot ° .rnogli ustreči vsem sr jjSk!m vrtcem, osnovnim in sn4 i ^ s°lam> ki so se želele elovati. Sploh pa so imele 6 Prireditve za otroke, tako kot dan posvečen mladinski literaturi, najveCji odziv.« (Na sliki delavnica z ilustratorko Jasno Merkii, foto KROMA). Mislim, da je bilo za slovensko skupnost v Italiji izredna priložnost, da se predstavi s svojo pisano besedo, in to kar na središčnem mestnem trgu. »Zame je bilo to povsem naravno, sicer pa smo se izrecno potrudili, da bi dali besedo slovenski kulturi, tako s predstavitvijo slovenskih umetnikov, z gledališko predstavo amaterske skupine Tabor in predvsem s stojnico slovenskih knjig. Nadvse razvesljujoCe je tudi dejstvo, da smo utegnili privabiti obiskovalce iz bližnjih mest, Benečije, celo Avstrije in Slovenije. Potrudili smo se namreč, da bi Trgu dali mednarodno podobo, kajti prepričani smo v nujo medkulturnega sodelovanja in medsebojnega spoznavanja preko kulture. V ta namen smo letos zaceli tudi s predstavitvijo tuje založniške produkcije. Letos smo predstavili delovanje založniške hiše Lipa iz Kopra, v prihodnje pa bi se radi pobliže soočili tudi s širšim slovenskim založniškim delovanjem, hrvaškimi založniškimi hišami in produkcijo ostalih dežel Alpe-Jadrana.« V Cern je - po vaši presoji -uspeh pobude? »Mislim, da smo odkrili zmagovito formulo in da je njen uspeh ravno v tem, da je naša pobuda namenjena predvsem bralcu. Naš namen je bil namreč knjigi približati Cim večje število potencialnih bralcev. Zaradi tega je med organizatorji Ljudska knjižnica in iz istega razloga so na Trgu bili s svojimi stojnicami prisotni predvsem knjigarne in manj založniki. Da bi bralca pritegnili h knjigi, moramo biti Cim bolj pozorni do interesov teh. Zato smo poskusili s tematsko razporeditvijo programa, z namenom, da bi krili Cim večjo paleto bralčevih možnih interesov. S predstavitvijo knjig, predvsem pa s krstno predstavitvijo številnih del mladih ustvarjalvcev smo publiki želeli dati možnost, da se seznani z novo produkcijo. Seveda smo se omejili samo na nekatere žanre. Lepo bi bilo, ko bi lahko v prihodnje predstavili in analizirali tudi področja, kot so filmska produkcija, gledališče, svet informacijskih občil, za katere letos nismo imeli vec dnevov na razpolago. Tudi multimedialni aspekt, katerega smo letos obeležili z video in internetom, bi bilo treba v prihodnje še poglobiti.« Ali lahko torej pričakujemo tretjo izvedbo Trga Gutenberg? »Dobili smo že povabilo, da bi Trg Gutenberg priredili v Aquili. Skupina iz tega mesta, ki je sodelovala pri naših labo-ratorjih, je bila nad pobudo izredno navdušena. Seveda nam je to v veliko zadoščenje, kajti to je za nas potrdilo, da smo zadeli v'živo in s Trgom Gutenberg predlagali res nekaj novega. Prepričani smo, da smo Trstu ponudili res izjemno priložnost, in da so take in podobne prireditve za mesto življenjskega pomena. Upamo pa, da se bodo tega zavedle tudi mestne ustanove in nas v bodoCe bolj konktretno podprle. Kajti samo z zagotovljeno podporo ustanov bo mogoCe uresničiti tudi tretji Trg Gutenberg. Tržaška občina nam ni poleg spodbudnih besed in Čestitk z ničemer drugim pomagala, za pobudo takih razsežnosti kot je Trg Gutenberg, pa moralna podpora ni dovolj.« Tatjana Dolhar BENEČIJA Po lanskem uspehu bo tudi letos zaživela »Postaja Topoiovo« po svojem občutku izbrali umetniki sami in ki so tam ostale na ogled (na sliki ena od lanskih instalacij, foto KROMA). Vas je pobudo sprejela z zanimanjem, ki je preseglo vsa pričakovanja. Vaščani so radi ponudili svoje gostoljubje umetnikom, očistili vas robide in plevela, okrepili razsvetljavo, ponovno odprli staro gostilno. Ob likovni koloniji so bile v vasi slovenske in italijanske gledališke predstave, literarni veCeri, koncerti in druge kulturne prireditve. Prav zaradi dobrega odziva domačinov in širše publike, ki je skozi to pobudo v nekem smislu odkrila Benečijo, bodo pobudo ponovili tudi letos. Tudi na tokratni izvedbi bo sodelovalo 16 povabljenih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nove Zelandije ter seveda iz raznih dežel Italije. Organizator je Društvo beneških likovnikov v sodelovanju s kulturnim društvom ReCan; gre za društvi, ki se neštetim težavam in nasprotovanju nekaterih krogov navkljub že več kot 20 let trudita za ohranitev domačih korenin in za rast kulturnega izročila skupnosti. Prvega julija bo v Nadiških dolinah ponovno stekla pobuda »Postaja Topolovo«. Scenarij je majhna slovenska vas v občini Grmek, Topolovo oziroma v domači izreki Tapo-luove, 700 metrov nad morjem in nedaleč od italijansko-slovenske meje, do katere pridemo peš v nekaj minutah. Topolovo šteje danes komajda kakih 50 prebivalcev, medtem ko jih je bilo še pred štiridesetimi leti 350: tako visok davek je vas plaCala gospodarskemu razvoju, ki je pustil ob strani gorata in obmejna področja. Meja je v preteklosti negativno učinkovala tudi na psihologijo ljudi iz Nadiških dolin. Vendar je vas Topolovo kljub svoji sedanji zapuščenosti ohranila svoje navade in bogato domaCo arhitekturo, ki je del krajevne kulturne dediščine. Kaj je pravzaprav »Postaja Topolovo«? Gre za neke vrste umetnostno kolonijo, pri kateri je lani sodelovalo 16 umetnikov iz različnih držav, ki so se tu srečali in primerjali svoja umetniška izkustva. Povabljeni umetniki so opravili svoj začetni ogled te majhne vasice ter prenesli spodbude, ki so jih tu dobili, v 16 instalacij na mestih, ki so jih Pulse, dvojni album skupine Pink Floyd s posnetki lanske, izredno uspešne turneje ^ ec kot pet milijonov ljudi jih je videlo la-r ,na stotih koncertih na vseh celinah, med n r“ni tudi mnogi izmed nas na nepozab-st... koncertu 15. septembra tajoCo lučko (trajala naj bi vsaj šest mesecev), ki nas opozarja na nekaj izjemnega. V notranjosti je poleg dveh plošC še 52 fotografij z ionu Friuli v Vidmu. Mno-zmed teh, in seveda številni Dri g1’ s.! tahko že v teh dneh n Voš^ij° spomin na koncert, pl v°rimo o skupini Pink dal a • 6 Prav v teh dneh iz- tansk V0^n0 P^oSCo s posnetki j;:nk Floyd, z Rolling Stonesi bijeta Znfla,in najbolj prilju-obl 3 r°ck akupina zemeljske lo T °Pravi vsako de- sko • 0 bilo v preteklosti za ie iv^i vse njihove plošče, tako br r.? lani za tehnološko tT-j^^bne koncerte in tako je Dvo' 31168 za novi album Pulse. 24 ouajPl°SCa’ na kateri je kar adb za skupnih skoraj dve to pol glasbe, je pravi biser. hrht°Vltek vabi k nakupu. Na ni strani gori rdeča utripe- G- U V£ C ^ \X lanskih koncertov. Glasbo so posneli v Londonu in na drugih evropskih koncertih, ko je bila uigranost skupine totalna. Z otvoritvenega koncerta lanskega marca v Miamiju imamo sicer piratski album, ki je za tovrstne plošče izredno dobro posnet, vendar se na njem slišijo še nekatera neskladja med glasbeniki. Novi album pa je posnet z novo tridimenzionalno tehniko Q sound in vsebuje tudi vse pesmi mitične plošče The Dark Side of The Moon, ki je izšla leta 1973 in je do danes prodala kar 28 milijonov izvodov in bila najdlje v lestvici stotih najbolj prodanih plošč na svetu. David Gilmour, deus ex machina angleške skupine, je pred nekaj tedni v Londonu na predstavitvi plošče dejal, da se bodo Pink Floyd sedaj za nekaj let odpočili. Zadnja tri leta so namreč bili popolnoma zasedeni s pisanjem lanske plošCe, pripravo koncertov, igranjem v živo in mešanjem tega live albuma. Popolnoma so se odtujili od družine in prijateljev, tako da se bodo za nekaj let njihovi fansi morali zadovoljiti s temi posnetki. Finkom pa ne bo žal. Verjamejo v izreden uspeh te plošCe, saj so samo za evropsko tržišče pripravili kar dva milijona plošC (šti-ristotisoC samo za Italijo). Kljub ogromnim vsotam denarja, ki so si jih Gilmour, Mason in VVright nakopičili v vseh teh letih, jih bodočnost planeta še vedno zaskrblja. Ne tajijo svojvega levičarstva, ne ljubijo angleške in niti ameriške vlade, Berlusconi jim sploh ni všeč, odpravili bi vse monopole in oligopole, želeli bi pravičnejšo delitev sredstev. Tudi zaradi tega so pri raznih humanitarnih akcijah vedno v prvi vrsti. Aleš VValtritsch NA KRATKO Dnevi glasbenega gledališča LJUBLJANA - V Novi Gorici bodo od danes do sobote potekali mednarodni Dnevi glasbenega gledališča. Na nocojšnji otvoritvi bodo igralci iz Brna zaigrali, zapeli in zaplesali v musicalu Sen Kresne noči. Jutri so na vrsti gostitelji: Primorsko dramsko gledališče se bo predstavilo v glasbeni komediji Kazina, zadnji dan pa bo na sporedu glasbeno -lutkovni spektakel Puccini bo ozdravel (na sliki lutka iz predstave). V njem se igralci (prihajajo iz Porte Girevorli Vinci) po odru premikajo skupaj s svojo lutko in s tem ustvarijo t.i. dvojno igro; videli jih bomo lahko spet na otvoritveni predstavi festivala Lutke ’95 v Ljubljani. (M. 2.) Tržaški etnološki raziskovalci LJUBLJANA - Včeraj so v sklopu etnološko obarvanih večerov, ki jih v Klubu Cankarjevega doma prireja Slovensko etnološko društvo, kot zadnji v letošnji sezoni (etno-večeri bodo spet stekli v oktobru) nastopili gostje iz krajev onkraj italijanske meje, Slovenci, ki se posvečajo etnološkim raziskavam.Gostje: Milan Pahor, Živa Pahor, Breda Pahor, Martina Repinc, Kristina Kovačič, Luigia Allegro in Andrej Furlan so predstavili etnološka prizadevanja, ki že vrsto let potekajo v italijanskem zamejstvu, in ki so vezana zlasti na Odsek za zgodovino tržaške Narodne in študijske knjižnice. Slednji je tudi prispeval pobudo za tovrstne raziskave, ki pa zaenkrat še nimajo ustrezne institucionalne podlage. Kljub dejstvu, da je v zamejstvu kar nekaj etnološko izobraženih strokovnjakov, ne premore področje niti enega strokovnjaka, ki bi se etnološkim raziskavam profesionalno posvetil. Delo, ki torej temelji na ljubiteljstvu (čeprav, kot so poudarili, na profesionalni ravni), je doslej obrodilo že vrsto razstav (najobsežnejša je bila Človek in trta), publikacij, raziskovalnih taborov ter spontanih zbirateljskih akcij. V okviru včerajšnjega večera, ki je privabil nekaj deset obiskovalcev zlasti starejše generacije, so predstavili tudi dva tipa tržaške ženske praznične noše, med predstavitvijo posameznih etnoloških projektov, vezanih na področja od tržaške pokrajine do Rezije, pa so se oglasile tudi Rože majave (Majske rože) iz Rezije. (V. U.) ■ Najbolj prodajana leposlovna dela v izbranih slovenskih knjigarnah (v mesecu juniju) Med največkrat omenjenimi prodajanimi deli je Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja, ki ga je letos ponovno natisnila založba Julija Pergar. Med prevodnimi deli je najbolj odmevna Jetnica francoskega pisatelja Marcela Prousta, ki je ustvaril sodobni psihološki roman. Sicer pa je seznam zelo pester in poleg starih uspešnic, kot so, denimo, Bor-boletta Marinke Fritz Kunc, Mogoče (Mogoče ne) Roberta Fulghuma (gre za kratke zabavne zgodbe z moralno poanto), Sodobni človek išče dušo Carla Gustava Junga, vsebuje tudi novosti, med njimi 7 let pozneje Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča ter razprodano najnovejšo pesniško zbirko Borisa A. Novaka, ki so jo že ponatisnili. Knjigama založbe Obzorja Maribor, Gosposka 24, Maribor 1. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 2. Tone Kuntner: Marija Snežna, založba Obzorja, 1995 3. Tone Partljič: Pri Mariji Snežni zvoni, založba Obzorja, 1994 4. Marinka Fritz Kunc: Borboletta, samozaložba, 1994 5. Dimitrij ŽilevsM: Otok brez milosti, založba Rotiš, 1995 Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Znamenita pisma (zbral Frank McLjnn), DZS, 1995 2. Carl Gustav Jung: Sodobni človek išče dušo, založba Julija Pergar, 1994 3. D. Kalan: Olimpi, RTV Slovenija, 1995 4. Janez Janša - Ivan Borštner - David Tasič: 7 let pozneje, založba Karantanija, 1995 5. Louise L. Hay: Moč je v tebi, založba Rea, 1994 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 2. Robert Fulghum: Mogoče (Mogoče ne), Mladinska knjiga, 1995 3. Marcel Proust: Combray, DZS, 1991 4. Boris A. Novak Mojster nespečnosti, Mladinska knjiga, 1995 5. Janko Kos: Na poti v postmoderno, Literarno - umetniško društvo Literatura, 1995 Knjigama libris, Prešernov trg 9, Koper 1. Ruth Rendell: Strah pred naslikanim vragom, Mladinska knjiga, 1995 2. Marcel Proust: Jetnica, DZS, 1995 3. Agatha Christie: karte na mizo, Mladinska knjiga, 1995 4. Marko Sterle: Stara hiša, Mladinska knjiga, 1995 5. Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, založba Julija Pergar, 1995 Knjigama Karantanija, Gornji trg 26, Ljubljana 1. Marcel Proust: Jetnica, DZS, 1995 2. Peter Handke: Nauk gore Sainte - Victore, Drava, 1994 3. Georges Bataille: Zgodba o očesu, Nova revija, 1995 4. Jean Genet: Čudež vrtnice, Aleph, 1995 5. Uroš Zupan: Odpiranje Delte, Mihelač, 1995 Pripravlja Andreja Paljevec J; GLEDALIŠČE / KOREODRAM1NA CARMINA SLOVEN1CA LJUBLJANA - Režiser Damir Zlatar Frey je v svoji novi predstavi Carmina Slovenka vzel za osnovo slovensko ljudsko pripovedno pesništvo in ga s komorno interpretacijo štirih komedijantov in pevke prenesel v naš čas. Dogajanje krutega, krvavega, vendar hkrati tudi nežnega, liričnega srednjeveškega sveta je postavljeno v ambient Križevniške cerkve, ki vnaša v grotesknost in profanost predstave pridih sakralnega. Vhod na osrednje prizorišče vodi skozi nekakšen predor iz rdečega, polzečega blaga, ki prekriva celotno sceno. Z njim igralci na začetku predstave ogrnejo okoli glave vse gledalce, ki sedijo v krogu okoli prizorišča, očiščenega večjih scenskih rekvizitov. Tako je - kar je značilno za predstave Koreo-drame - vzpostavljena tesnejša in intenzivnejša bližina med igralci in občinstvom. Poleg zamaskiranega glasbenika z gongom in bobni ter manjših škatel, v katerih so spravljene lasulje, maske, sekira, meč, ni na sceni ničesar razen nenehno valujoče rdeče tkanine, ki služi zavijanju, odvijanju, prekrivanju, razkrivanju igralcev, oblečenih v črne moške obleke. Kontrast rdeče - črno vizualizira temeljno protislovje, vpisano v življenje. Gre za znano dvojico eros - tanatos, o kateri govorijo tudi izbrane ljudske pesmi, ki so razvrščene v naslednje tematske sklope: Junaške pesmi, Mitične pesmi, Pesem o mrtvih nevestah, Legende, Marijanske pesmi in pesmi O materah detemorilkah. Izbor besedil in glasbenega materiala je naredila Bogdana Herman, ki ljubiteljsko že nekaj časa zbira gradivo iz slovenskega ljudskega izročila. Ce se malo pomudimo pri navedenem izboru, vidimo, da kljub njegovi pestrosti prevladuje določena motivika, ki očitno vznemirja Freya. Označiti bi jo lahko s tako imenovanimi obredi prehoda, temeljnimi določnicami človeškega življenja, kot so rojstvo, poroka, smrt. Obširen je zlasti zadnji tematski sklop pesmi O materah detomorilkah, ki izraža protislovje, ko ženska ni samo prinašalka življenja, pač pa tudi smrti. Opazen je tudi velik izbor pesmi, v katerih so ubesedene zgodbe žensk (Elenora, Jerica, sv. Barbara, Marija, Desetnica...) in distancirano igro nadčasovno duhovno noto, spoj večnih strasti, hrepenenj, bolečine in strahov. Njen protipol in posrečena dopolnitev, ki vzpostavlja ffi-volno distanco tudi s faktografskim napovedovanjem naslovov, krajev, letnic in zapisovalcev pesmi, so komedijanti - Violeta Tomič, Mojca Partljič, Maruša Oblak in Ivan Rupnik. Slednji izstopa z burleskno in ekspresivno igro zlasti ženskih likov. Damir Zlatar Frey: Carmina Slovenica, Koreodrama, izbor pesmi, izreka, uvajanje v petje in lektorstvo Bogdana Herman, scena Andrej Stražišar, kostumi Jerneja Jambrek, luč Miro Janežič, fotografija Goran Bertok, inspident Mirča Jenča, producent Damir Do-mitrovid Kos, poje Ditka Haberl, igrajo Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič, Ivan Rupnik. ni naključje, da je zvezda večernica, ki nenehno vzhaja in zahaja v otožnih, zvonkih in milih melodijah (brez instrumentalne spremljave) Ditka Haberl. Njena pozicija je vedno središčna, vloga pa ritualna, saj vnese v ironično, Predstava, zasnovana na kontrastih, je vsekakor ujela pravo ravnovesje med igrivim, norčavim in resnim potovanjem skozi slovensko in hkrati tudi srednjeevropsko duhovno tradicijo. Andreja Paljevec Violeta Tomič in Maruša Oblak v rdeči maternici Carmine Slovenice (v ozadju Ivan Rupnik) PREMIERI NA VIDEU Zbegani in zmedeni Dazed and Confiised, generacijska komedija, distribucija Karantanija, koproducent, scenarist in režiser Richard Linklater, ZDA, 1993, 98 minut. 28. maj leta 1976. Za- dnji šolski dan na gimnaziji. Maturanti zaključujejo šolanje, »prv'č‘ki« pa se morajo podrediti njihovim iniciacijskim »obredom«. Tako fantje kot dekleta. Od zadnjega šolskega zvonca do jutra prihodnjega dne spremljamo ti dve skupini najstnikov, ki živita v svojih pričakovanjih in realnostih. Linklater v filmu brez sentimentalnosti in glorifikacije ah moraliziranja prikaže en dan najstnikov, vendar mladosti ne povzdiguje, ampak jo s skoraj kirurško natančnostjo reproducira v njeni zmedi in zbeganosti. Učinek doseže tako z dramaturško strukturo kot s karakterizacijo likov, med katerimi so glavni liki vsi in hkrati nobeden. Film, ob katerem se lahko ozremo na mladost, kakršna je (bila) v resnici. (V. R.J Goli v New Vorku Naked in New York, komedija, distribucija Karantanija, izvršni producent Martin Scorsese, ko-scenarist in režiser Dan Algrant, ZDA, 1994, 88 minut. Martin Scorsese pri filmu ni sodeloval po naključju, saj film odlikuje inovativnost režijskega pristopa, s katerim je režiser Algrant v linearno pripovedovanje zgodbe vnesel z virtuozno lahkotnostjo elemente ima-ginamega, slučajnega in nepredvidljivega, ki dajejo komični učinek in vnašajo svežino. V filmu o 28-letnem Jakeu (Erich StoltzJ, dramatiku, ki se na poti v New York spominja svojega življenja, da bi ugotovil, zakaj še vedno ni poročen, igra vrsta znanih igralcev (-Jill Clayburgh v vlogi mame, Mary-Louise Parker v vlogi njegove punce Joanne, Tony Curtis v vlogi producenta). Zgodba o težavah uskladitve zasebnega in poslovnega življenja pa je izpeljana na nov in svež način. (V. R.J hbhbbdf W. Raeper in L Smith: Vodnik po idejah Religija in filozofija v preteldosti in danes, prevedel Božidar Kante, založništvo Jutro, 1994, mehka vezava, str. 206,17,5 x 24 cm. Izvirnik pričujočega dela je izšel 1. 1991 v Veliki Britaniji, kjer je namenjen religioznemu izobraževanju dijakov srednjih šol. Gre za učbenik, ki izčrpno osvetljuje odnos med krščansko mislijo in filozofijo ter zajema široko pahljačo različnih miselnih tokov, odločilnih za oblikovanje duhovne podobe zahoda. Prvi del se začne s spoznavno teorijo v antiki, sledijo: vprašanje identitete, filozofija religije, poti k vednosti, ki razpete med emprizmom in racionalizmom ugotavljajo, od kje izvira naše spoznanje... Med religioznimi temami je potrebno omeniti razne dokaze za božje bivanje, Jezusa kot zgodovinsko osebnost, božje stvarjenje. V zadnjih poglavjih pa so obdelani aktualni problemi: paranormalno, verovanje v satanizem, problem zla in svobodne volje, feminizem in New Age. Po mnenju prof. filozofije Božidarja Kanteta bi bil ta učbenik primeren za predvideni predmet o religijah na naših srednjih šolah. (A. P.) S. Pregl: Vrtiljak v labirintu Edina d. o. o., Ljubljana 1995, trda vezava, str. 124,15 x 22 cm. Prvenec mlade avtorice je zaradi nenavadnosti težko opredeljiv, saj bi lahko govorili tako o fantazijski pravljici s simbolnim sporočilom kot tudi o zbirki pesmi v prozi; moraliteti ali realni zgodbi, zaznamovam z značilnostmi našega časa. Zgodba o treh dečkih in deklici govori o prijateljstvu in medčloveških odnosih, ki v svoji fluidnosti in krhkosti iz naključnih srečanj lahko prerastejo v prijateljstva ah pa tudi ne. Knjiga nosi v sebi veliko pravljičnosti in spominja zaradi svoje preprostosti in metaforičnosti na Malega princa-Razdeljena je na 29 enot, ki nimajo naslova, pač pa so samo oštevilčene, kar implicira pravzaprav ze sam naslov Vrtiljak v labirintu. Pisec spremne besede Ciril Zlo-bec je označil stvaritev kot knjigo izredne nežnosti talko v stilu kot v sporočilnosti, ki se nanaša na dragocenost in težavnost p°' polnega prijateljstva. Sicer pa kot je napi' sala Sanja Pregl -»Nekateri od skoraj prijateljev postanejo slej ko prej prijatelji. In zaradi tega se splača živeti.« (A. P J T JAPONSKA / PO DOLGEM PREREKANJU Izjava je po mnenju vseh nezadovoljiva, saj v njej ni zaznati resničnega kesanja TOKIO - Se 50 let po koncu vojne se na Japonskem prepirajo, ali je prav, da se država javno opraviči zaradi strahot, ki jih je zakrivila pred pol stoletja. Tudi tokrat vladnim strankam ni uspelo zbrati dovolj poguma, da bi se formalno opravičile azijskim narodom. Koalicija treh vladnih strank je naposled dosegla kompromis in pristala na uradno izjavo, ki jo bo parlament odobril v kratkem in v kateri bo Japonska izrazila samo »obžalovanje« za pretekla »napadalna dejanja«. Proti izjavi bodo glasovali samo komunisti, ki so zahtevali, da se Japonska res opraviči, pa čeprav le formalno. Socialisti so se odpovedali začetni zahtevi, naj izjava vsebuje besedo »odpuščanje«, liberalni demokrati pa so sprejeli besedi »agresija« in »kolonializem«, ki ju je sprva kar 80 odstotkov njihovih poslancev odklanjalo, češ da gre za zgodovinsko prisbansko oceno. Kompromis (za ameriški tisk dvoumen in hinavski) je zaenkrat rešil vlado socialističnega premierja Tomiičija Murajame, ki je grozil z odpovedjo, če ob 50-letnici konca vojne ne bi sprejela prvega uradnega dokumenta, ki obsoja japonsko ravnanje za časa vojne. Izjava žal ne sporoča nič novega azijskim državam, ki so bile žrtve strahotnih dejanj japonske vojske. Iz dokumenta je izginila tudi beseda »odškodnina«, ki so jo začetno predlagali socialisti, še zlasti v zvezi z več kot 200 ženskami, ki so jih »kolonizatorji« s silo zajeli v Koreji, na Kitajskem in na Filipinih in jih prisilili, da so postale prostitutke za japonsko vojsko. Bivši pacifistični župan Nagasakija je grenko komentiral, da je Japonska sprejela resolucijo samo zaradi letošnje obletnice konca vojne. Tudi južnokorejski tisk je izrazil razočaranje in nezadovoljstvo nad izjavo, podobno pa se bosta verjetno odzvali tudi Kitajska in Severna Koreja. Splošna ocena je, da v listini ni razbrati pravega obžalovanja. ZDA / ZAGONETEN UMOR V LITTLE ROCKU V odsotnosti žrtve ubili njene tri brate Maščevanje ali pa poskus likvidacije nevarne priče k#5"'"' - -V ; V-fc-jj #&•//", - M Hiša Hussianovih, kjer je prišlo do zagonetnega trojnega umora. (Telefoto AP) NEW YORK - Ker na njenem domu v arkan-saškem Little Rocku niso našli 19-letne žrtve, so ubili njene tri brate, 10-letnega Malaka, 12 letnega Mustafaja in 17-letne-ga Marcella. Policija je tri morilce že izsledila, sedaj pa išče še četrtega. Po nekaterih ugotovitvah naj bi šlo za maščevanje, ker je baje 19-let-na Vashica Hussian pred dvema tednoma svojega fanta, s katerim je imela otroka, zvabila v past, tako da so ga njeni prijatelji umorili. To vsaj trdi fantova mati, medtem ko je Vasbica policiji dokazala, da so ji bili morilci neznani. Prav zato preiskovalci domnevajo, da so se morilci hoteli znebiti nevarne priče, ki bi jih lahko prepoznala. ASTRONOMIJA / VESOLJSKI TELESKOP HUBBLE PRVIČ POSNEL IZREDEN POJAV NOVICE Rodila se je zvezda Slike bodo razkrile marsikatero skrivnost VVASHINGTON Vedska vesoljska agencija Nasa je objavila prve barvne slike rojstva neke zvezde, iz katerih izhaja, da je bil porod vse prej kot neboleč. Iz slik vesoljskega teleskopa Hubble namreč izhaja, da porodne krče spremljajo curki razbeljenih plinov in vrtinčasti oblaki najrazličnejših barv, ki jih bombardirajo prašni delci. Slike bodo znanstvenikom omogočile sestavo Podrobnih matematičnih modelov o nastanku zvezd, kar bo nedvomno Poglobilo spoznanja o rojstvu našega Sonca in naših planetov. Kot je povedal Chris Burrovvs z Evropske vesoljske agencije, slike vesoljskega teleskopa Hub-blea razsvetljujejo eno od temeljnih vprašanj astronomije, in sicer kako lahko iz prašnih delcev in redkih medzveznih meglic nastajajo zvezde, ki so podobne našemu Soncu. Jess Hester z arizonske univerze pa je poudaril, da sedanje slike odpirajo novo poglavje v astronomskih raziskavah, obenem pojasnjujejo Številne dosedanje dvome glede nastajanja zvezd. Jets from Voung Starš Hubble Space Telescope • Wide Field Planetary Camera 2 OsmMjoči podvig ob k@n&u pouka &T3 S" #'• 2T j#- * jrK * __________? J -_______________________________ se^em ko drugi z derezami in cepini plezajo po zaledenelih slapovih je Erič Cou-5 lz Hilla v New Hampshireu le prečkal slap, da bi proslavil konec pouka. (AP) -rusija / po Šestnajstih letihH Elton John doživel triumf na koncertu v kongresni palači ruskega Kremlja MOSKVA - Ne samo, da so prodali vse vstopnice, koncert se je pričel celo s 50-minut-no zamudo, in sicer zato, da bi v prostor za orkester namestili dodatne sedeže. Legendarni Elton John je na svojem koncertu v kongresni palači v Kremlju doživel izjemen uspeh. Publike niso prestrašile niti vrtoglave cene vstopnic (400 dolarjev za najboljša mesta in celo 1.000 dolarjev za vstopnice na črnem trgu). Obzidje Kremlja je oblegala prava množica mladih, ki so dvigovali transparente z napisi »Prosim, dovolite na koncert tudi nam«. Elton John je prvič nastopil v Rusiji leta 1979 in tudi takrat doži- vel velikanski uspeh. To pot je oblečen v belo suknjo in kariraste hlače poleg uspešnic iz preteklosti predstavil enajst pesmi iz naj novejše plošče. Koncert je trajal dve uri in pol, med navdušeno publiko pa so bili tudi skoraj vsi najslavnejši ruski pevci. Zvezdnik je pripotoval iz Pariza z osebnim letalom, pred njim pa je prispelo kar Sest tovornjakov s 60 tonami prtljage (med katero sta tudi naslonjača, od katerih se pevec ne loči nikoli.) Ruska vlada je Eltonu dala na razpolago luksuzna avtomobila zil in predsednikovo stražo, ki je imela polne roke dela z množico občudovalcev. Daljša se seznam žrtev potresa na Sahalinu MOSKVA - Po zadnjem obračunu je katastrofalni potres v Sahalinskem Neftegorsku terjal 1.743 življenj. Toliko trupel so namreč reševalci odkopati izpod ruševin, medtem ko so izpod ruševin rešili 406 oseb. Se vedno pa pogrešajo kakih 300 ljudi. Potres na Sahalinu pa ni ugasnil le ogromno življenj, bržkone bo tudi zapečatil kariero vseh tistih, ki so dopustiti gradnjo Neftegorska na izredno nevarnem potresnem območju. Duma je namreč včeraj ustanovila posebno parlamentaro preiskovalno komisijo, M bo poskušala ugotoviti krivce za tako katastrofo. V neurju 62 mrtvih PEKING - V silovitem neurju, ki je prizadel kitajsko pokrajino Šichuan, je življenje izgubilo 62 oseb, dve pogrešajo, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Kot so sporočile krajevne oblasti, je brez strehe nad glavo ostalo kakih 25.000 ljudi, ki jim je neurje poškodovalo ati uničilo hiše. Oprostili Berlinčanko, ki je povozila umirajočega BERLIN - Berlinski sodniki so oprostiti neko Ber-tinčanko, ki je 17. marca v mraku in dežju na slabo razsvetljeni cesti do smrti povozila nekega 53-let-nika. Preiskava in obdukcija sta namreč dokazati, da je moškega pred nesrečo zaradi srčne kapi obšla slabost, tako da se je usedel na cestišče in ga voznica ni videla. Otroka umrla v avtomobilu, ki je bil parkiran pod soncem NEW YORK - Jennie Bain je svoja otroka, enoletnega Dustina in dveletega Devona, pustila privezana v pod soncem parkiranem avtomobilu. Ko se je po 12-umem popivanju vrnila v avtomobil, za otroka ni bilo več pomoči. Tragedija se je zgodila v Mc-Minnvilleu (Tennessee), 20-letna Bainova je sedaj obtožena nenamernega umora. Marlborovo reklamo odstranjajo NEW YORK - Kavboj »Maribora man«, ki je simbol njegovim likom nahajajo na tako strateških mestih, da jih televizijske kamere morajo posneti. Philip Morris se bo sedaj potrudila, da bi le spremenila lokacijo, a kot kaže njenemu kavboju grozi izgon. Zaradi orkana trije mrtvi HAVANA - Orkan Altison je prejšnji teden na Kubi terjal v porušenih stanovanjih tri človeška življenja, pet težko ranjenih in na stotine brezdomcev. Kot je sporočila civilna zaščita, se je v Havani zrušilo 32 razpadajočih hiš. Smrtonosen virus v Braziliji BRASILIA - Brazilska vojska je sklenila skrbno pregledati kakih 200 vojakov posebnega oddelka za boj v amazonskem pragozdu, ker je pred dnevi zaradi krvavitev in visoke vročine umrl neki častnik, dva vojaka pa sta v kritičnem stanju. Po prvih ugotovitvah ne gre za ebolo, a bržkone za še kak neznan virus. EGIPT / NOV KROG POGAJANJ Zahodni breg bo dobil avtonomijo KAIRO - Pri pogajanjih med Izraelom in Palestinci je prišlo do nenadnega pozitivnega zasuka, ko je Izrael v sredo privolil v razpravo o tem, da bi Zahodnemu bregu dodelili podoben samoupravni status, kot ga od lani uživa območje Gaze. Med dvodnevnimi pogajanji v Kairu so se sporazumeli o ustanovitvi prvega palestinskega urada za zaposlovanje na Zahodnem bregu. »Pogovori so potekali v ugodnem ozračju, tako pa jih bi radi tudi nadaljevali,« je izjavil general Oren Sahor, ki je bil na čelu izraelskih pogajalcev v Kairu. »Izraelsko stališče je obetavno znamenje. Priča o tem, da Izrael zares namerava uresničiti tisto, kar je podpisal,« je izjavil vodja palestinske delegacije Džamil Tarifi na skupni tiskovni konferenci. Izrael in PLO kljub temu že leto dni zamujata z uresničevanjem drugega dela mirovnega sporazuma iz leta 1993, po katerem naj bi se palestinska samouprava razširila tudi na Zahodni breg, od koder bi se iz naselij umaknili izraelski vojaki, temu pa bi sledile vo- litve in prenos oblasti na palestinske predstavnike. Izrael je v znamenje dobre volje Palestincem predlagal, da bi se takoj zatem začeh pogajati o vseh 30 vidikih lokalne oblasti, in ne samo o omejeni različici »predčasnega prenosa oblasti«. Pred tem so se bili Izraelci pripravljeni pogajati le o osmih področjih, na katerih naj bi prepustili oblast Palestincem, ti pa niso hoteli odstopiti od zahtev po popolni uvedbi samouprave. »Privolili smo v razpravo in sporazum o celovitem prenosu oblasti na vseh področjih, ne le v okviru osmih, o katerih smo se dogovorili že prej,« je potrdil Sahor. Palestinci odobravajo izraelsko pripravljenost, obe strani pa sta izrazili upanje, da bo do podobnega napredka prišlo tudi pri veliko bolj zapletenih pogajanjih o umiku izraelskih čet z Zahodnega brega in pri izvedbi palestinskih volitev. Pogajalski strani sta soglašali, da je 1. julij skrajni rok, do katerega morata skleniti sporazum o uvedbi samouprave na Zahodnem bregu. Sanda Nakhul / Reuter - BLIŽNJI VZHOD / OBISK NEMŠKEGA KANCLERJA Kohl je palestinskemu vodju Arafatu ponudil deset milijonov mark pomoči JERIHO - Med prvim obiskom kakega državnika v Jerihu, odkar je bila pred letom dni uvedena palestinska samouprava, je nemški kancler Helmut Kohl predsedniku PLO Jaserju Arafatu odobril pomoč v višini deset milijonov mark (7,1 milijona dolarjev). Kohl je svojo teden dni trajajočo turnejo po srednjem vzhodu označil kot zelo uspešno. »Ponudili smo simbohcno pomoč deset milijonov mark, ki je namenjena krepitvi administracije in samoupravnih mehanizmov palestinskih oblasti,« je izjavil Kohl na skupni konferenci z Jaserjem Arafatom. Kohl je bil prvi predsednik države, ki se jez Arafatom seSel v Jerihu - turška premierka Tansu Ciller in britanski premier John Major sta to storila v Gazi. Tudi Arafat, ki si je za svoj sedež izbral Gazo, je po svoji vrnitvi julija 1994 in po sklenitvi mirovnega sporazuma med PLO in Izraelom, obiskal Jeriho le dvakrat. Kohla je spremljalo petnajst nemških poslovnežev, ki so imeh vrsto srečanj s predstavniki palestinskega gospodarstva. »Obisk je bil zelo ploden. Potrdil je nemško pripravljenost, da pomaga Palestincem na vseh ravneh,« je izjavil Arafat na tiskovni konferenci in dodal: »Prepričan sem, da bo imelo vse, o Čemer smo govorih, dolgoročno velik vpliv.« Wafa Amr / Reuter ITALIJA Referendum o ločevanju umetnosti od trgovine RIM - Italija bo 11. junija 48 milijonov volilcev pozvala k odločanju o vprašanju s področja umetnosti, kajti na štirih referendumih o prihodnji podobi italijanske televizije ne bo šlo le za morebitno omejitev zasebnega televizijskega imperija nekdanjega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, temveč tudi za razmerje med umetnostjo in reklamo: ali naj uvedejo prepoved reklamnih prekinitev filmov, gledaliških predstav in drugih umetniških produkcij? Vprašanje ponuja snov za zagrenjena nasprotovanja in državo deli na dva tabora. Medtem ko so levičarske stranke in del politične sredine na strani umetnosti, pa desničarske stranke zagovarjajo status quo. V načrtovani omejitvi reklamiranja vidijo neposredno nevarnost zasebnih Berlusconijevih postaj. Njegov koncem Fininvest je leta 1994 z reklamami zaslužil približno 2500 milijard lir. Televizijske postaje, zlasti zasebne, trenutno vsak film prekinejo s približno petimi reklamnimi odmori. Te naj bi zdaj odpraviti. Referendum predlaga strog predpis: reklamne spote naj bi odslej predvajati le pred in po filmu ter med odmorom med prvim in drugim delom filma, ki ga določi režiser. Ce bo 11. junija večina volilcev glasovala za predlog, bodo italijanski predpisi najstrožji v Evropi. To bi bil čudež, saj se je Evropska komisija v Rimu že večkrat neuspešno potegovala za upoštevanje evropskih norm. Povod za polemiko o reklami je dal režiser Franco Zeffirelti. Ko so leta 1991 na Berlusconijevi postaji Canale 5 njegov film Romeo in Julija večkrat prekiniti z reklamnimi bloki, se je režiser uprl: »Med predvajanjem mojih filmov ne bom prenašal nikakršne reklame, sicer bom od razpečevalcev in postaj zahteval denarno odškodnino.« Prah, ki ga je dvignil Zeffirelti, ki je medtem prevzel funkcijo senatorja Berlusconijeve stranke Naprej, Italija, se je polegel, vendar so se zaceli po uglednem režiserju zgledovati številni drugi umetniki. Režiserji in igralci bi vsiljive reklamne odmore radi pregnati iz svojih del, zato Italijane pozivajo h glasovanju z »da«. Seznam umetnikov, ki bi umetnost radi rešiti pred komercializacijo, je dolg in poln slavnih osebnosti: od Michelangela Antonionija do bratov Vittoria in Paola Tavianija ter celo Bernarda Bertoluccija. Vendar je tudi zagovornikov televizijskih reklam veliko. Zasebne postaje se bojijo za svoje reklamne dohodke in strašijo s pošastjo mrke televizije brez hollywoodskega blišča. Na Berlusconijevih postajah Canale 5, Rete 4 in Itatia 1 priljubljene televizijske zvezde nenehno pozivajo gledalce: »Ce nas tudi v prihodnje želite videvati na televiziji, na referendumu glasujte z ’ne’.« Izida »tekmovanja« še ni mogoče predvideti: v anketah se je za omejitev reklame sicer izreklo več kot 60 odstotkov Italijanov, vendar bo na volitvah odločala udeležba. Glasovati mora vsaj 50 odstotkov upravičenčev, sicer referendum ne bo veljaven in vse bo ostalo po starem -na škodo ljubiteljev filma. »Ti pa naj gredo v kino,« meni sporni reklamni fotograf Benettona Otiviero Toscani. Kathrin VVeber / dpa NOVICE Uspešna pogajanja med ZDA in Severno Korejo KUALA LUMPUR - Diplomati Združenih držav Amerike in Severne Koreje so včeraj v malezijskem glavnem mestu po več tednih napornih pogajanj o severnokorejskih jedrskih zmogljivostih vendarle dosegli velik napredek. Pjongjang je namreč privohl v to, da mu bo jedrske reaktorje na lahko vodo priskrbela Južna Koreja. Pogajanja med ZDA in Severno Korejo se bodo nadaljevala, saj se je treba dogovoriti se o natančni obliki in tehničnih podrobnostih zamenjave reaktorjev. Predstavnik severnokorejskega zunanjega ministrstva je po pogovorih izjavil, da so se dogovorili o izvoru omenjenih reaktorjev, osnutku sporazuma in ceni. »Pogajanja bodo kmalu končana, seveda če bo pogajalski partner spoštoval dogovorjena načela,« je Se dodal, (dpa) Ofenziva vladnih sil v Burundiju NAIROBI, BUJUMBURA - Vladne sile Burundija so včeraj začele novo vojaško akcijo za razorožitev hu-tujskih skrajnežev, ki so se vkopati v dveh stanovanjskih četrtih Bujumbure. Predstavniki človekoljubnih organizacij v Burundiju so poročali, da je bilo iz mestnih predelov Kamenge in Kinama slišati številne eksplozije granat in streljanje iz lahkega orožja. Vojska, v kateri je največ predstavnikov manjšinskega plemena Tutsi, pa že več dni s tanki patruljira po ulicah Bujumbure in stanovalce ogroženih mestnih predelov poziva, naj zapustijo območje, sicer bo z njimi ravnala kot s pripadniki hutujskih milic, (dpa) KAIRO - V Egiptu je včeraj potekal drugi krog volitev, na katerih je približno 10, 5 milijona volilnih upravičencev izbiralo še preostalih 90 od 220 poslancev zgornjega doma parlamenta. Velika večina poslancev, 70 jih je neposredno že imenoval predsednik Rosni Mubarak, je članov vladajoče nacional-demokratske stranke. Volitve v 444-cianski spodnji dom pa naj bi potekale jeseni, (dpa, telefoto: AP) Alžirski skrajneži ubili dva Francoza AL2IR, PARIZ (Reuter) - V Bairu, mondenem delu alžirske prestolnice, sta bila včeraj zjutraj ubita dva francoska državljana. Alžirske oblasti so prepričane, da so starejši zakonski par Jordan v bližini njunega podjetja ubili islamski skrajneži, ki si že od leta 1992, ko je vlada razveljavila rezultate splošnih volitev, poskušajo z orožjem pridobiti priznanje za zmago na volitvah. Francosko zunanje ministrstvo je najnovejši barbarski napad alžirskih skrajnežev ostro obsodilo, svoje državljane pa vnovič pozvalo, naj, razen če to ni nujno potrebno, zapustijo to afriško državo. Trenutno je v Alžiriji približno tisoC Francozov, večinoma inženirjev, diplomatov in cerkvenih predstavnikov. Od septembra leta 1993 naj bi po uradnih podatkih alžirskih varnostnih sil skrajneži ubili več kot štirideset tisoč ljudi, od tega 90 tujcev, med njimi približno 30 francoskih državljanov. SEVERNA IRSKA / SREČANJE MED ADAMSOM IN ANCRAMOM zgodovinski stisk rok BELFAST - Irski republikanski vodja Gerry Adams je javno segel v roko britanskemu ministru in s tem simboličnim dejanjem še bolj potrdil trajnost miru na Severnem Irskem. Adams in severnoirski minister Michael An-cram, ki sta bila politična sovražnika vse dokler niso pred desetimi meseci prenehali krvavi obračuni, sta se v prijateljskem ozračju na konferenci nekaj minut pogovarjala o reševanju mednarodnih sporov v Belfastu. Obdana s številnimi kamerami reporterjev, ki so hoteli posneti ta znameniti stisk rok, sta se Adams in An-cram pogovarjala o pripravljalnih pogajanjih obeh strani, ki so nekaj mese- cev potekala za zaprtimi vrati. Po kratkem pogovom sta si segla v roki drugič in se razšla. Oba sta pozneje izjavila, da močno upata, da bo njuno srečanje Se bolj okrepilo mirovni proces. Adams je dejal Ancramu: »Zdaj lahko nadaljujemo pogovore, ki so zelo pomembni. Vesel sem, da'sva se sešla. Veliko sreče vam žetim.« Po rokovanju je Adams, predsednik Sinn Feina, političnega krila Ire izjavil navzočim novinarjem: »Mislim, da gre za pomembno simbolično dejanje. Ancramu sem povedal, da moramo s pogovori premakniti stvari, to je ključno.« Ancram, ki je ločeno odgovarjal na vprašanja novinarjev, pa je izrazil svoje upanje, da se bodo nadaljevati vladni pogovori s Sinn Feinom in njihovimi probritan-skimi tekmeci lojalisti. Dodal je: »Zmeraj sem jasno poudarjal, da se rokujem s tistimi, s katerimi se srečam. Sodelujem na tej konferenci, sem gost britanske vlade in zelo sem si želel, da bi si segla v roke.« Pred dvema tednoma se je Adams, čigar Irska republikanska vojska (IRA) je lani septembra objavila konec protibritanske vojne, srečal z Ancramovim predpostavljenim, sirom Patrickom Mayhewom, državnim sekretarjem Severne Irske na konferenci, ki jo je pripravila Bela hiša o vlaganjih v Severno Irsko. Martin Cowley / Reuter PRIPRAVE NA LETNI GOSPODARSKI VRH G7_ Strategija za preprečevanje svetovnih finančnih zlomov Predvsem je nujna okrepitev Mednarodnega denarnega sklada VVASHINGTON - Pri oblikovanju skupne strategije, s Katero naj bi preprečili svetovne finančne zlome, industrijsko najbolj razvite države odkrivajo vse veC proble-mov v pripravah na letni gospodarski vrh, do katerega bo Prišlo ta mesec, so uradno sporočili v začetku tega tedna. . mnenju predstavnikov, ki so hoteh ostati neimenova-m, sedmerica najbolj razvitih (G7) v splošnem soglaša o jmjnosti okrepitve Mednarodnega denarnega sklada (-"tDS), da bi tako v prihodnje lažje blažili krize, do kakr-I*® je prišlo v Mehiki, razhajajo pa se okrog poti, ki naj m jih pripeljale do tega cilja. . Med pripravami vsi lzražajo upanje, da se bo sedmerici najbolj razvitih ?n srečanja na vrhu v rlalifaxu v Novi Škotski, ki bo Potekalo med 15. in 17. Izlijem, posrečilo zgladiti razhajanja, Čeprav prizna-Va)o, da je končni spora-Zu® Se v oblakih. »Čeprav 0 lovilnih podrobnostih fe razpravljamo, upam, da °nio vsi priznali, da je nujno bolj usklajeno odgovorih na pereča gospodarska vprašanja na meddržavni ravni, ta odgovor pa n.ai. hi bil hitrejši kot do-slej>« je izjavil namestnik ^^riskega zakladnika Jetirey Shafer. Srečanja vr-a G7 se vsako leto udele-fajejo predstavniki Velike .. dtanije, Kanade, Franci-1^ Nemčije, Italije, Japon-ske in ZDA, ki preučijo a anje svetovnega gospo-arstva in vprašanja var-nosti. Po vsej verjetnosh se bo vrhu seznama vprašanj, r jih bodo obravnavali, “našlo tudi vprašanje leto-njega mehiškega finan- 1 ne8a zloma, predvsem v ,UCl strategije, kako v pri- odnje preprecih tovrstne "Tize. Med različnimi mo-znostmi, kako naj bi okre-PUl vire MDS, že zdaj omenjajo možnost prodaje ®la zlatih rezerv in razši-evtako imenovanega Plošnega sporazuma o Posojilih (GAB), seveda v okviru povečanja celotnega kapitala tega sklada. Predstavniki G7 zatrjujejo, da Nemčija in Japonska podpirata slednjo možnost, ki pa bo terjala precej Časa in zahtevala višje prispevke od vseh 179 držav Članic MDS. Temu s skepso nasprotuje Clintonova administracija, predvsem zato, ker se zaveda težav, ki bi jih morala premostiti s prepričevanjem kongresa, v katerem imajo večino republikanci, ki niso naklonjeni misli o , povečanju prispevkov za MDS. Ameriški predstavniki se zato bolj zavzemajo za razširitev posojilnih ugodnosti v okviru 26, 5 milijarde dolarjev GAB, ki naj bi jih namenili najbolj perečim gospodarskim potrebam. V GAB se steka denar iz enajstih industrijskih držav, tako imenovane Skupine desetih (G10) in Savdske Arabije, ki v okviru pridruženega sporazuma zagotavlja dodatne 2, 3 milijarde dolarjev. VVashington želi, da bi povečali število držav dona-tork v sklad GAB ter vanj vključili še hitro razvijajoče se države Azije in Južne Amerike. Temu nasprotujejo nekatere evropske države, ki menijo, da se bo MDS v odnosu do GAB znašel v še hujših težavah, Ce bo v te dejavnosh vpleteno še večje število držav. Posebej so razpravljali o zamisli tako imenovane dvostranske povezave GAB, v katerega bi prispevala omenjena deseterica GlO, priključile pa bi se ji še druge države. Pri tem bi GlO predstavljal »trdo jedro«, dodatna sredstva pa naj bi prispevali predvsem Japonska in Nemčija. Večina dodatnega denarja, s katerim naj bi podvojili kapital sklada GAB, naj bi prišel od novih Članic, ki bi skupaj z GlO oblikovale razširjeni svet. V deseterico sodijo poleg sedmerice najbolj razvitih še Belgija, Nizozemska, Švedska in Švica. V pripravah na svetovni vrh sedmerica najbolj razvitih še ni dosegla soglasja, da bi pri MDS povečali finančne rezerve z delno prodajo zlatih rezerv v višini 40 milijard dolarjev, saj tej misli nasprotujeta predvsem nemški in japonski predstavnik. Rich Miller / Reuter (Telefoto: AP) AVSTRALIJA / PREMIER KEATING NAPOVEDAL REFERENDUM O PRIHODNOSTI Idejo o republiki podpira polovica državljanov CANBERRA - Včeraj je premier Paul Kaeting napovedal referendum o avstralski prihodnosti: leta 1998 ah 1999 naj bi se Avstralci izreldi o vprašanju, ah želijo pretrgati vezi z britansko krono, in o tem, ah naj Avstralija postane republika. »Se pred dokončnim sprejetjem odločitve o referendumu je treba upoštevati mnenje državljanov,« je poudaril Kea-ting (na sliki AP}. Načrt, po katerem naj bi Avstralija postala republika, je predsednik predstavil v torkovem televizijskem nastopu. »Najbolj si prizadevam za to, da bi bil na Čelu države avstralski državljan,« je dejal. Po avstralski ustavi iz leta 1901 namreč to mesto zdaj pripada britanski kraljici Elizabeti. Ankete kažejo, da zamisel o republiki podpira od 50 do 60 odstotkov Avstralcev; da bi lahko Avstralija postala republika, pa bi bilo treba spremeniti nekatere člene v ustavi. Prav zato naj bi Keating predlagal, da naj pristojnosti avstralskega predsednika ne bi bile natančno določene: ostale naj bi taksne, kot jih ima zdaj kraljevi namestnik Predsednika republike naj bi z dve-tretj insko večino izbral parlament; ne bi ga volih na splošnih volitvah tako kot v Združenih državah Amerike, kjer je lahko predsedniški kandidat vsak, ki ga podpre določeno število državljanov. Keating je izjavil, da predlaga le nekaj sprememb, in sicer tiste, ki se nanašajo na ustavno povezanost Avstralije z Veliko Britanijo. »Trenutno so prizadevanja, da na Celo države stopi Avstralec, dovolj velika,« je v torek izjavil pred parlamentom. Za ustavne spremembe se mora izreci večina vseh volilcev, pa tudi večina v vsaki od šestih avstralskih zveznih držav in obeh pokrajinah. Doslej so volilni upravičenci na referendumih od leta 1901 podprli le osem od 42 predlaganih ustavnih sprememb. Opozicijski konservativci nasprotujejo zamisli o republiki in spremembi ustave, vendar poudarjajo, da je dokončna odločitev odvisna od volje Avstralcev. Bernard Hickey/Reuter KONFERENCA O SEVERNEM MORJU Ministri za okolje iz držav, ki ležijo ob Severnem morju, bodo na dvodnevnem srečanju v danskem mestu Esbierg razpravljali o skupnem reševanju Problema onesnaževanja morja. Pri tem jih bodo budno nadzorovale nevladne ekološke organizacije, ki zahtevajo sprejetje ostrih ukrepov. DANSKA / ČETRTA MEDNARODNA KONFERENCA O ZAŠČITI SEVERNEGA MORJA n pesticidi Dež jih spira s kmetijskih in gozdnih zemljišč. Onesnažujejo morsko prehranjevalno verigo. gnojila Iz kanalizacij, kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pospešujejo rast alg, kar povzroči pomanjkanje kisika v vodi. radioaktivni odpadki Vojaški odpadki in odpadki iz jedrskih elektrarn zastrupljajo morsko življenje in vplivajo na prehranjevalno verigo. naftne ploščadi Pri črpanju nafte in zemeljskega plina nastajajo strupene kemikalije. Iz zavrženih kosov opreme se v morje izlivajo tone nevarnih snovi, ki ogrožajo ribiče. industrijski ribolov Z vlečnimi mrežami ribiči polovijo vse vrste rib, kar prekine prehranjevalno verigo in tako vpliva na celoten ribji zarod v morju. Esbierg na Danskem, r pristaniško mesto, — kjer poteka erečanje. L. Norveška) G F # ^ O SEVERNO / V. morje y j\ fju Nizozemska \ _/ - Velika« K-Britanija^ v'-v~<''->ežlgf REUTER Zaradi prekomernega ribolova so ogroženi ribji zarodi polenovk, sledi, skuš in morskih listov. polenovka Za zmanjšanje industrijskega ribištva Nekateri napovedujejo spor s Španijo, ki zahtevo pravico do ribolova na severu ESBJERG - Na Danskem se bodo danes sešli ministri za okolje držav Severnega morja in predstavniki skupin, kakršni sta Greenpeace in Svetovni sklad za naravo (WWF), Id bodo razpravljali o ukrepih proti onesnaževanju. Greenpeace in VVVVF skrbno spremljata izvajanje strogih določil o Čistejšem okolju in ugotavljata kršitve vlad posameznih držav. Po podatkih WWF je onesnaženje v Severnem morju tolikšno, da bi morale te vode dobiti poseben status, vključno z vplivnim stalnim telesom, ki bi urejalo vprašanje okolja. Predstavniki Greenpeaca so izrazili skrajno zaskrbljenost spričo nevarnih snovi, ki jih vsebuje voda Severnega morja, ter zaceli obsežno kampanjo, da bi reke, ki se stekajo v to morje, vsebovale manj strupov. Ugotavljajo, da kemični odpadki in druge snovi uničujejo človeške in živalske reproduktivne možnosti. Tudi druge naravovarstvene skupine zahtevajo ostrejše omejitve industrijskega ribolova, pri Čemer nasprotujejo zlasti brezobzirnemu ropanju morskega dna. Čezmeren ribolov je motno razredčil jate nekaterih vrst rib, katerih število je že padlo pod kritično mejo. To vprašanje se bo Se posebno zaostrilo zaradi zahtev sredozemskih držav, zlasti Španije in Italije, ki bosta kmalu terjali pravico do ribolova v Severnem morju z argumentom, da gre za skupna morska lovišča EU. Poleg tega bodo nekatere druge Članice zahtevale, naj EU poveča dovoljene kvote ulova, zlasti industrijskega Dvodnevno zasedanje Četrte mednarodne konference o zaščiti Severnega morja se bodo udeležile države Severnega morja oziroma države, katerih reke se izlivajo v Severno morje. Vlade teh držav so se že dogovorile o vrsti vprašanj, ki jih bodo na zasedanju obravnavale, vključno z varovanjem posamičnih vrst in njihovih življenjskih okolij, obravnavo učinkov ribolova v okolju in preprečevanjem onesnaževanja z nevarnimi snovmi. Skupine Zelenih so pozdravile ta dnevni red, predvsem pa si želijo, da bi vlade ukrepale veliko hitreje. Kraljeva družba za zaščito ptic, Se ena od naravovarstvenih skupin, ki bo imela na konferenci status opazovalke, ugotavlja, da je sistem kvot kot oblika varovanja ribjega bogastva zgrešil svoj cilj, ker statistike sicer poročajo o ulovu, ne poročajo pa o katastrofalni škodi, ki jo nekatere vrste ribolova povzročajo na morskem dnu. »Seveda bo industrijski ribolov povzročil Sirjenje drugih oblik ropanja morskih bogastev,« so pikro pripomnili predstavniki omenjene naravovarstvene organizacije. Neil Winton/Reuter ESBJERG - Ministri za okolje osmih držav Severnega morja so se prvič sešli leta 1984 v nemškem mestu Bremen, kjer so se pogovarjali o zaščitnih ukrepih za svoja vodovja, ki jih ogroža močna onesnaženost. Srečanje je v bistvu tudi odziv na Čedalje obsežnejšo javno kritiko zaradi neučinkovitosti konvencije, ki so jo leta 1972 sprejeli v Oslu, in pariške konvencije iz leta 1978, ki predvidevata omejitev obsega odpadnih snovi in odplakovanja strupov v vode. Medtem ko so se v Bremnu prvič dogovorili o preventivnih ukrepih, so se na drugem srečanju ministrov za okolje držav Severnega morja leta 1987 v Londonu dogovorili, da bodo Izplakovanje škodljivih snovi v vode od leta 1985 do 1995 zmanjšali za polovico. Ta dogovor, ki za države ni obvezujoč, so na tretji tovrstni konferenci leta 1990 v Haagu Se razširili. Dogovorili so se za sedemdesetodstotno zmanjšanje odplakovanja dioksina, kadmija, svinca in živega srebra. Postopoma naj bi popolnoma ukinili tudi uporabo kloriranih ogljikovodikov (PCB). Poleg Belgije, Danske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Norveške in Švedske se konference udeležuje tudi Švica, ker se reka Ren izliva v Severno morje, (dpa) SVET Četrtek, 8. junija 1995 BALKAN Iz sibskega ujetništva izpuščenih šelll pripadnikov modrih čelad Predstavniki Združenih narodov trdijo, do niso popustili zahtevam s Pol ZAGREB, NOVI SAD (dpa, Reuter) - Bosanski Srbi so včeraj dopoldne izpustili 108 pripadnikov mirovnih enot Združenih narodov. Pozno popoldne so bili izpuščeni še trije častniki, Brazilec, Francoz in Spanec, ki so se v Novem Sadu pridružili drugim nekdanjim talcem. Vsi izpuščeni pripadniki Unproforja naj bi v noči s srede na Četrtek prispeli v Zagreb. Neodvisni beograjski mediji napovedujejo, da naj bi bosanski Srbi kmalu izpustili še petdeset talcev. V ujetništvu je še vedno 148 modrih Čelad, predstavniki ZN pa izražajo upanje, da bodo tudi ti kmalu svobodni, in sicer z vso opremo in oborožitvijo vred. Tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard je poudaril, da poveljstvo Unproforja ni pristalo na srbske zahteve po pisnem zagotovilu, s katerim naj bi Palam obljubili, da srbski položaji ne bodo več tarCa letalskih napadov Severnoatlantske zveze. Izpuščeni pripadniki Unproforja v Malem Zvorniku (Telefoto: AP) Horoanizacija združenih NARODOV h VS o pošiljanju enot za hitro posredovanje v BiH NEVV YORK - »Zmešnjava je pravi izraz za trenutno stanje,« je predstavnik Združenih narodov Joe Siliš pred kratkim odgovoril na vprašanje, ali bo Varnostni svet ZN odobril pošiljanje enot za hitro posredovanje v Bosno. Joe Siliš pa je le s težavo odgovoril na vprašanje, ali skuša VS z zvijačo preprečiti ruski veto. Siliš je dejal, da to vprašanje presega njegove pristojnosti. Kljub vsemu pa je razložil bistvene probleme: enote, ki naj bi jih predvsem iz Francije in Velike Britanije poslali na to območje državljanske vojne, se ne ujemajo z mandatom, ki ga imajo mirovne sile ZN v Bosni. Varnostni svet je število pripadnikov Unproforja v Bosni omejil na 26080 vojakov. Trenutno se, vključno z najnovejšimi britanskimi okrepitvami, v Bosni nahaja približno 23500 modrih Čelad. Zato je pod sedanjim mandatom v Bosno mogoCe poslati le še približno 2500 vojakov. Ce bo torej enota za hitro posredovanje večja - po napovedih naj bi štela deset tisoč mož - »menim, da mora priti do formalne akcije Varnostnega sveta ZN«. Varnostni svet se bo moral odločiti, kako bo to izvedel. Generalni sekretar ZN Butros Gali po navedbah Joea Sillsa zagovarja takšno stališče: »Enote za hitro posredovanje so pozitiven razvoj, dokler so pod poveljstvom Združenih narodov.« To zahtevajo tudi Rusi. Toda vlade v Parizu, Londonu in drugih državah Članicah Nata v nobenem primeru nočejo dopustiti, da bi enote za hitro posredovanje lahko ukrepale le s predhodnim dovoljenjem ZN. Toliko opevana učinkovitost zračnih napadov, ki pa navsezadnje niso prinesh nobenih pozitivnih rezultatov, je v bistvu opozorilo za Članice ZN. Butros Gali, cigar priporočila glede Bosne v VS očitno nihče vec ne upošteva, nima nobene možnosti ugovora proti odločitvi yS ZN. Zato pa ima to možnost Moskva: Rusija ima kot ena od petih stalnih Članic VS pravico do veta. Zato se zdaj v VS kot tudi zunaj njega pogovarjajo o tem, kako bi preprečili ruski veto. Zahodni diplomati skušajo države Članice VS prepričati, da se je za vse cilje, ki naj bi jih uresničile enote za hitro posredovanje, VS »nekoC« že zavzel. Ideja, da bi svojo zamisel glede enot za hitro posredovanje uresničili z izjavo trenutnega predsednika VS Detleva Grafa zu Rantzaua in ne z resolucijo VS ZN, je težko izvedljiva. Vseh petnajst Članic VS se mora namreC strinjati s to izjavo in tako imajo Rusi dejansko spet pravico do veta. Moskva lahko torej, tudi če ne uporabi svoje pravice do veta, prepreči, da bi enote za hitro posredovanje dobile večja pooblastila in lastno poveljstvo. Helmut Rather / dpa VB / KOZIRJEV PRI HURDU Rusija ne bo preprečila ustanovitve posebnih enot LONDON, BEOGRAD, NEVV YORK (dpa, Reuter) - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je v sredo, po srečanju z britanskim kolegom Douglasom Hurdom, zagotovil, da njegova država ne bo z vetom preprečila ustanovitve enot za hitro posredovanje v Bosni in Hercegovini. Kozirjev je zatrdil, da Moskva nima razlogov za oviranje načrta Združenih narodov, po katerem naj bi mednarodne enote, sestavljene večinoma iz francoskih in britanskih vojakov, zavarovale morebiten umik enot Unproforja iz BiH. »Imamo skupne cilje,« je novinarjem povedal vodja ruske diplomacije. »Načrt pomeni samo okrepitev Unproforja v okviru obstoječega mandata.« Kozirjev in Hurd sta komentirala tudi zadnjo izpustitev skupine zajetih modrih Čelad. Britanski minister je izjavil, da jo odobrava. »To je korak naprej, vendar ne dovolj velik. Svet ne bo pomirjen, dokler ne bodo izpuščeni vsi zajeti pripadniki enot ZN.« Ameriški predstavnik v skupini za stike Robert Frasure je po desetih dnevih pogajanj s srbskim predsednikom Miloševičem vCeraj odpotoval v VVashington na dodatna posvetovanja z zunanjim ministrstvom. Zahodni opazovalci so prepričani, da so pogajanja zašla v slepo ulico, ker je srbski vožd po uspešnem posredovanju za izpustitev zajetih modrih Čelad zahteval popolno odpravo ukrepov proti tako imenovani ZRJ. V dobro obveščenih krogih tudi namigujejo, da se Frasure še nekaj Časa ne bo vnovič podal na romanje v Beograd., Na sedežu OZN je vodstvo svetovne organizacije skupaj s predstavniki Francije in Velike Britanije sprejelo odločitev, po kateri bodo enote za hitro posredovanje v BiH delovale v okviru mandata ZN. Kofi Anan, podsehretar za mirovne operacije, je razložil, da bodo enote lahko uporabile orožje samo v samoobrambi in bodo predstavljale del enot ZN, ki so že v Bosni. To pomeni, da bodo pod neposrednim poveljstvom britanskega generala Ruperta Smitha, ki mu poveljuje francoski general Bernard Janvier, nad katerim pa bdi vsemogočni Jasuši Akaši. Spopadi za strateški hrib Debelo brdo SARAJEVO (dpa, Reuter) - Glavno mesto Bosne in Hercegovine so vCeraj pretresale eksplozije minometnih izstrelkov in granat, oglašali pa so se tudi ostrostrelci. Najhujši boji so potekali na območju Debelega brda, strateške vzpetine južno od Sarajeva. Boji so zahtevali tri življenja, 22 ljudi pa je bilo ranjenih. Med ranjenimi je tudi francoski pripadnik mirovnih enot Združenih narodov. Debelo brdo leži nad srbsko preskrbovalno potjo, na njem pa ima svoje položaje vladna vojska. Srbi so poskusili vladne položaje osvojiti že tretjič v zadnjih treh tednih, vendar vojaški opazovalci ugotavljajo, da nobena od strani v spopadu ni dosegla večjih uspehov, prav tako pa ne morejo z gotovostjo potrditi, kdo je včeraj opoldne spopade začel. Včerajšnji boji v okolici Sarajeva so najhujši po 28. maju, ko so se pri mostu na Vrbanji spopadli francoski in srbski vojaki. Agencije o večjih spopadih v drugih delih BiH ne poročajo. Posebne enote ameriškega vojaškega letalstva še vedno iščejo pilota letala F-16, ki so ga bo-sansi Srbi prejšnji petek sestrelili nad Banjaluko. Predstavniki Penta6ona in zveze Nato so potrdili, da so do ponedeljka še sprejemali pilotove radijske signale, vendar šoti v torek oslabeli. Radovan Karadžič je zatrdil, da pilot ni v srbskem ujetništvu. Ameriški vojaški predstavniki ne želijo ugibati, v kakšnem stanju je pilot, vendar upajo, da ga bodo kmalu pripeljali na varno. Hrvaška vojska oži obroč okoli Knina ZAGREB - Obroč okoli uporniških krajinskih Srbov se vse bolj oži. Hrvaške sile iz Bosne se pravzaprav skozi zadnja vrata vse bolj približujejo krajinskemu glavnemu mestu Knin. Z zadnjo ofenzivo so pretrgale cestno povezavo med Kninom in srbskimi območji v Bosni ter s tem presekale življenjsko žilo, ki je krajinske Srbe povezovala z Beogradom. Že prej so si sile HVO izbojevale nadzor nad pogorjem Dinare in na tem območju namestile težko topništvo, katerega cevi lahko usmerijo na Knin. Hrvaški vojaški strategi so najnovejšo ofenzivo zavestno izvedli na skrajnem severa Bosne, saj za to obstajajo praktični in politični razlogi. Po bliskoviti ofenzivi hrvaških sil v zahodni Slavoniji so namreč Združeni narodi zagrozih z gospodarskimi ukrepi proti Hrvaški, če bi se drznila napasti Krajino. Krajinsko vodstvo se je na vojaški poraz kljub očitnemu nasprotovanju Beograda odzvalo z napovedjo o združitvi z bosanskimi Srbi in ustanovitvijo »zahodnosrbske države«. Z vojaškega stališča bi bil frontalni napad hrvaške vojske na krajinske Srbe zelo nevarna poteza, zato je začela ta kopičiti svoje sile v bližini mesta Livno. Mednarodni opazovalci so z budnimi očesi opazili, da so tudi redne enote hrvaške vojske prišle na to območje. »Te enote zdaj imenujemo HVO-HV, ker v tem delu Bosne zdaj ni več mogoče z gotovostjo povedati, kaj so enote bosanskih Hrvatov in kaj enote redne hrvaške vojske,« je povedal predstavnik ZN Fred Eckhard. Hrvaški tisk je proslavil vojaško akcijo v kninskem zaledju, in to kljub prizadevanjem hrvaških vojaških predstavnikov, da bi mediji o ofenzivi zaradi morebitnih političnih posledic čim manj poročali. O dolgoročnih ciljih hrvaške ofenzive analitiki Združenih narodov za zdaj še niso hoteli govoriti, iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da je cilj najnovejše ofenzive HVO vzpostavitev koridorja do osemdeset kilometrov oddaljenega Bihača. »Trenutno lahko o tem le sanjajo, toda Ce jim bo koridor dejansko uspelo vzpostaviti, se bo njihov vojaški položaj v primerjavi s srbskim gotovo spremenil,« je menil neki Častnik OZN. Potem bo namreč obroč okrog Krajine skoraj popolnoma sklenjen. Gunther Chalupa / dpa ZN PRED TEŽKO ODLOČITVIJO Akcija brez upa na zmago Nicholas Doughtv / Reuter LONDON - Zaradi možnosti, da bodo bosanski Srbi izpustili vse talce, so se zahodne države in Rusija znašle pred nemara najtežavnejšo in najbolj tvegano odločitvijo, odkar so modre čelade pred tremi leti prišle v Bosno. Vprašanje se glasi: ali naj modre čelade s podporo enot za hitro posredovanje prestopijo mejno črto in uporabijo silo, če jih bodo bosanski Srbi še naprej poniževali in jim onemogočali dostavo krvavo potrebne pomoči za Sarajevo in druga mesta? Tenka črta, ki ločuje besede od dejanj, si je prislužila ime »mogadiška« - po katastrofalnem posegu ZN v Somaliji, ki se je končal v začetku tega leta, ko bi se humanitarna misija skoraj sprevrgla- v brezupno in dolgotrajno vojskovanje s tamkajšnjimi gospodarji vojne brez upa zmage. Mirovni posrednik EU lord Owen je v torek izrazil prepričanje, da morajo sile ZN, če hočejo biti učinkovite, ostati nepristranske, ne da bi se pustile zaplesti v boje z bosanskimi Srbi, Čeprav jih ti nenehno izzivajo. »Bolj kot mislimo, smo se približali točki, na kateri nas od prekoračitve ‘mogadi;' črte' loči le še korak,« je izjavil na Ni jzem-skem. »V Somaliji je prav ta korak pripeljal do strahotnega ponižanja in na koncu tudi umika.« Zahodne sile na Čelu s Francijo in Veliko Britanijo, ki imata v Bosni največ svojih vojakov, zatrjujejo, da se ne nameravajo umakniti. Prav nasprotno, v Bosno pošiljajo na tisoče novih vojakov, ki jih spremljajo letala in helikopterji. OkrepiM naj bi udarnost sil, ki so že tam. ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija, ki sestavljajo skupino za stike, so pritisnile na srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj bosanske Srbe prepriča, naj takoj izpustijo vojake in opazovalce OZN, ki so jih zajeli kot talce. Očitno je bil ta pritisk upešen, Čeprav diplomati priznavajo, da je Miloševič v zameno za posredovanje zahteval še več koncesij v pogajanjih, M naj bi mu navrgla odpravo ukrepov, Ce bo še bolj osamil bosansko-srbske upornike in formalno priznal Bosno. »Miloševič je očitno zaigral na najmočnejše karte, ki jih ima, mi pa ne moremo brez njegove pomoti,« je izjavil eden od diplomatov. »Se naprej si bomo prizadevali za rešitev krize, trajalo pa bo dlje, kot smo načrtovali.« Pred tednom dni je skupina za stike izjavila, da je širši sporazum kljuC do miru, in napovedala, da je na pragu sklenitve dokončnega sporazuma. S tem namenom je Robert Frasure prejšnji teden odpotoval v Beograd k Miloševiču; a zdi se, da so se stvari znova izmuznile iz rok velikih sil, s tem pa so se razblinili tudi upi, da bodo bosanski Srbi čez noC spremenili svoje stališče in kmalu sprejeti mirovni nadt. Prav zato je poglavitno vprašanje, kako bodo sile ZN uporabile svojo moč na terenu, pa tudi to, ali so zahodne sile svoje ostre pogajalske besede pripravljene spremeniti v dejanja - potem ko bodo osvobojeni vsi talci. Hrano in zdravila v Sarajevu krvavo potrebujejo, niC drugače ni na drugih območjih, ki jih oblegajo bosanski Srbi, zagotavljajo predstavniki ZN. V preteklosti so si konvoji s pogajanji utirali pot do ciljev, čeprav so imeli mandat, ki jim je dovoljeval »uporabo vseh potrebnih sredstev«, tudi sile. Z Zahoda prihajajo protislovni glasovi, ki se še niso izoblikovati v jasno sporočilo o tem, kakšna naj bi bila naloga novih čet »za hitro posredovanje«, in o tem, ati bodo te delovale skupaj s sedanjimi Četami ZN. Velika Britanija, Francija in druge države ugotavljajo, da bi bilo nadaljevanje sedanjega položaja nevzdržno, zato morajo modre čelade dobiti v roke sredstva, ki jim bodo omogočila dostavo humanitarne pomoti. V tej zahtevi je skrita nedvoumna grožnja, namenjena bosanskim Srbom, če bodo še naprej ovirali konvoje. Po drugi strani pa predstavniki Zahoda omenjajo, da morajo vse strani, vpletene v vojno, zagotoviti »minimalno raven soglasja«, ki bi četam ZN omogočila delovanje. Toda ati bodo ZN res uporabiti silo, Ce se bodo pogajanja izjalovila? Ce je ne bodo, bo vse ostalo pri starem, bosanski Srbi pa bodo hitro ugotoviti, kako jalov odmev je imelo govorjenje o krepitvi vojaške moči ZN; z njim so dosegli le to, da bodo bosanski Srbi nekoliko težje zajemali talce. Ce pa se bo Zahod odločil za spopad, bo tvegal, da bo propadla celotna misija, kar bo imelo za posledico težaven in krvav umik iz Bosne. Država se je odpovedala kulturnim spomenikom Ob »razmejitvi pristojnosti« so bili ti spomeniki prepuščeni občinam, ki pa nimajo denarja zanje LJUBLJANA - Kako slovenska država skrbi za kul-spomenike, pove že samo dejstvo, da v naši dr-avici nimamo niti enega kulturnega spomenika, ki bi §a za takšnega razglasila država. Ali če obrnemo to dejstvo tako, da bo razumljivejše - slovenska država °Citno ne čuti potrebe po tem, da bi bil kakšen od slo-Venskih kulturnih spomenikov vseslovenskega pome-*}a' °benem pa za te spomenike tudi ne skrbi. Denimo, a nekega dne pride do požara v Slovenski filharmo-j^ji. Stroški za popravilo in obnovo bi padli na mesto . Valjana. Takšnih primerov bi lahko našteli še veliko , Vsi so posledica omejenega in škodljivega birokrat-sLega razmišljanja. Pred kratkim je drža-vrii zbor po hitrem posto-PLu sprejel zakon o prev-Zeniu državnih funkcij, ki s? Ph do 31. decembra la-ai opravljali občinski or-Sani. Zakon je bil potre-611 zaradi nove lokalne stoiouprave, po kateri se l11 samo bistveno poveča-o število slovenskih ob-rn, ampak so te občine obile tudi povsem dru-8aCen status, kot so ga Unele občine v prejšnjem sistemu. V preteklosti so de občine »temeljne ružbenopolitične skupnosti« in nosilke drža-nih pristojnosti, po no-em Pa so se občine spre-aienile v »lokalne skupnosti«. In kakšno zvezo nia s tem kulturna dedi-“Clna? Dokler so bile ob-'H® »temeljne družbenopolitične skupnosti« in °t take tudi nosilke dr-1-nih pristojnosti, so anko odločale oziroma Oglašale, kaj je s stališča države spomenik ali znamenitost. Potem ko se je naša država odločila, da bodo postale občine »lokalne skupnosti«, pa je bilo logično, da bo pristojnost določanja, kaj so kulturni spomeniki državnega pomena, prevzela država. To ni le logično, ampak nas k temu zavezuje tudi konvencija Sveta Evrope o varstvu arhitekturne dediščine. Ta konvencija določa drža-,vno pristojnost na področju varstva dediščine. Seveda pa to ne pomeni, da občine izgubljajo nadzor in pristojnosti na tem področju. Vsekakor je razumljivo, da skrbijo za tisto kulturno dediščino, ki je lokalnega pomena. Toda vsem opozorilom navkljub je parlament sprejel drugačno rešitev. Takšno pač, ki jo je podprla vlada. Ta pa je bila gluha za vsa opozorila strokovnjakov s tega področja. Mini- strstvo za kulturo je opozarjalo na to vprašanje že v pripravljalni fazi, vendar ni bilo uspešno. Nato so vložili amandmaje, ki jih vlada ni sprejela, po lobiranju po poslanskih klubih pa so te amandmaje vložili nekateri poslanci, vendar brez uspeha. Potem je dal na zakon veto državni svet, vendar so poslanci zakon še enkrat sprejeli. S tem vprašanjem se že dolgo ukvarja Vesna Čopič, zunanja svetovalka ministra za kulturo. Gospa Čopič je odvetnica in dobro pozna vse čeri, na katere se lahko nasede s poenostavljanjem. Zato se je tudi tako trudila prepričati vladno službo za zakonodajo, pa je niso razumeli. »Občine so zaradi temeljne vloge, ki so jo imele kot državne skupnosti, razglašale spomenike za vso Slovenijo, ne pa le za svoje lokalno okolje. Ministrstvo za kulturo je zato vztrajalo, naj pripravljalec zakona o prevzemu državnih pristojnosti (ministrstvo za notranje zadeve) prenese na državo vse upravne postopke s tega področja, vključno s sprejemanjem razglasitvenih aktov. Našemu stališču je nasprotovala vladna služba za zakonodajo, češ da ima država že tako po 21. členu zakona o naravni in kulturni dediščini pristojnost razglašanja tako imenovanih izjemnih spomenikov. Vendar pa po tem členu doslej ni bil še razglašen noben spomenik, tako da so dejansko prešli v občinsko pristojnost vsi spomeniki. Kajti kdor razglaša spomenike, določa tudi pravnovarstveni re- TISKOVNA KONFERENCA SLOVENSKE CERKVE Ostro nasprotovanje predlaganemu zakonu o moratoriju na vračanje premoženja Premoženje ne sme biti odvzeto brez ustreznega nadomestila, so menili K^pitLJANA . Člani cerkvenega dela mešane krov Rusije dr. Anton Stres, dr. Borut Košir, Mirko Kra 0 •'» picusmviii siausua uu premaganega zaKU zac ?r?*orhu na vračanje imetja Cerkvi in izhodišča teftiei konkretnega in pravičnega reševanja gmota zak^nt°n ,^lTes )e predlog označil kot skrajno o! la im’ ^ Sta 8a pripravi- pljiv in zaskrbljujoč. °lonca Dobrajc in njegovem mnenju gre Zma8o Jelinčič (SN-" ‘ ‘ »Ki i«,,: ***** '11!! IH' (SNS) tipičen primer diskrii nacije, saj je ustavno sodišče enkrat že odločilo, da je tudi Cerkev upravičena do vračanja premoženja. V pravni državi smo pred zakonom vsi enaki, zato Cerkev ne more biti izvzeta drugače kot z diskriminacijo, je dejal dr. Anton Stres. Opozoril je, da je Cerkev pravočasno in pravilno vložila vlogo za denacionalizacijo, upravni organ pa je v zahtevanem roku še ni rešil. Nesprejemljivo je, da se upravičence, ki so izpolnili svoje obveze, kaznuje še s tem, da bi bil zakon med postopkom spremenjen oziroma vračanje ustavljeno. To je pravi nesmisel ter povsem krivično in nedopustno početje, je dejal dr. Stres. Jelinčičev namen je prozoren: ustaviti vračanje imetja, izglasovati zakon, ki bo delovanje in pravice verskih skupnosti krepko in znova diskrimi-natorno omejil, nato pa vračanje imetja dokončno ustaviti, je ocenil Anton Stres. Borut Košir je polemiziral z nekaterimi interpretacijami, ki so se v zvezi z vračanjem premoženja Cerkvi pojavile v zadnjem času. Po njegovem mnenju tisti, ki trdijo, da je lastnik premoženja Cerkve tuja država, ne ločijo med vrhovno upravo in lastništvom. V Kanonu 1273, na katerega se sklicujejo, nikjer ne piše, da je rimski papež lastnik, pač pa je vrhovni upravitelj premoženja, to je takšna razlika kot med lastnino in posestjo, je dejal dr. Košir. Poudaril je, da je to hierarhična varovalka pred zlorabami cerkvenega premoženja, ki se ga lahko uporablja le v Cerkvi lastne namene. Edini lastniki premoženja slovenske Cerkve so javne pravne osebe (župnije, škofije, samostani, itd.) znotraj cerkve, ki jih je približno 2700. Košir je dejal, da cerkvenih pravnikov nihče ni vprašal za mnenja ali pojasnila v zvezi s temi vprašanji. Mirko Krašovec je utemeljil izhodišča za pravično reševanje gmotnega položaja Cerkve z zagotavljanjem človekovih pravic in versko svobodo: Cerkev za svoje delovanje nujno potrebuje tudi gmotni temelj, zato mora biti to v svobodni in pravni državi tudi v praksi omo- gočeno. Med državo in Cerkvijo se mora vzpostaviti partnerski odnos, v katerem država priznava, da je cerkveno delovanje na pastoralnem, vzgojnem, kulturnem in socialnem področju koristno za ljudi in s tem za vso državo. Cerkev pa s svojim delom državo razbremenjuje, državljani pa imajo večjo izbiro za svobodno odločanje. Premoženje se ne sme odvzeti brez ustreznega nadomestila, do lastnine je potreben pravičen, jasen in odgovoren odnos. Nujna je poprava krivic, kar pomeni popolno denacionalizacijo (vračanje v naravi ali ustrezno nadomestilo za nacionalizirano premoženje), ustrezno nadomestilo za verski sklad (to je oblika cerkvene lastnine v upravi države, ki je na tej osnovi vse do druge vojne redno soprispevala za vzdrževanje cerkvenih uslužbencev in stavb) ter nadomestilo za povzročeno škodo, ki jo je Cerkev utrpela med vojno. Gre za odvzete zvonove, za kar je država dobila odškodnino, in za cerkve, porušene med vojno in po njej. Boštjan Lajovic žim. Za izvajanje varstvenega režima pa je odgovoren tisti, ki ga je sprejel. Za to pa mora imeti vso strokovno podporo in finančne vire,« pravi Vesna Čopič. Strokovno podporo predstavljajo zavodi za spomeniško varstvo. V Sloveniji imamo sedem regionalnih zavodov, ki jih financira država, in zato so na kulturnem ministrstvu predlagali, naj se na državo prenese tudi izvajanje ustanoviteljskih pravic. To je logično tudi zaradi tega, ker v Sloveniji nimamo več le 60, temveč 147 občin, kar pomeni, da imajo te občine praviloma tudi manj denarja kot prej, sredstva za varstvo kulturne dediščine pa so ostala v državnem proračunu,. Varovanje kulturne dediščine pa v teh časih in pri že tako skromnih proračunih v občinah prav gotovo ni prednostna naloga. Pri tem gre tudi za nezmožnost zadovoljevanja vseh potreb, saj, denimo, regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine v Mariboru pokriva kar 51 slovenskih občin. Kako naj strokovno zadovolji vse te potrebe in kdo mu bo za to plačal? Zato obstaja resna nevarnost, da bodo slovenski kulturni spomeniki samo še bolj propadali. Pa še na nekaj ne sme- mo pozabiti. Na našo slovensko politično zagretost. Denimo, da v občini vladajo zagreti desničarji domobranske preteklosti. Kakšen odnos bodo imeli takšni ljudje do, na primer, tamkajšnjega partizanskega spomenika? Ali pa, da so na oblasti skrajni levičarji, ki se kar stresejo ob vsem, kar nosi križ -kako se bo godilo tamkajšnji cerkvi ali kapelici zgodovinske vrednosti? Varovanje kulturne dediščine zato ne more in ne sme biti prepuščeno naključju. Večina zahodnoevropskih držav ima pri tem zelo jasno postavljena merila. Splošna decentralizacija upravljanja na različnih področjih ni prizadela varovanja kulturne dediščine. V teh državah imajo na državni ravni določene enotne strokovne standarde in zagotovljen enoten strokovni nadzor. Na lokalni ravni pa skrbijo za spomenike lokalnega pomena, za katerih varovanje pa morajo skrbeti na osnovi enotnih meril za vso državo. Delno decentralizacijo na tem področju imajo samo v Nemčiji, pa še to zgolj na ravni dežel. Konec koncev njihove dežele niso nič manjše od naše države, ravno nasprotno. Janja Klasinc Foto: J. S.ZBOBO VLADNA KOALICIJA / PRORAČUN Danes še zadnji poskus usklajevanja LJUBLJANA - Danes naj bi točno opoldne predsedniki treh koalicijskih strank Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocijančič podpisali skupno usklajeno dopolnilo k predlogu letošnjega proračuna, v katerem naj bi raznovrstne zahteve vladnih strank in resorjev »stlačili« v predvideni okvir 510 milijard tolarjev. S tem dopolnilom, ki so ga včeraj in ga bodo tudi danes usklajevali člani vseh treh strank v posebni strokovni skupini, naj bi koalicija razrešila proračunski zaplet. Liberalni demokrati, krščanski demokrati in združena lista naj bi se namreč obenem odrekli vsem svojim drugim dopolnilom, ki bi - če bi bila sprejeta - obseg proračuna povečala najmanj za dodatnih pet milijard. Za takšen zadnji poskus proračunskega kompromisa so se včeraj dogovorili predsedniki vseh treh strank na - po nekaj mesecih - prvem skupnem sestanku pri premiera Drnovšku, na katerem so bili tudi finančni minister Mitja Gaspari, glavni tajniki trojice strank in tisti člani, ki strokovno »pokrivajo« področje financ. Drnovšek, Peterle in Kocijančič naj bi dopolnilo podpisali še pred današnjo sejo vlade, na kateri bodo ministri sprejemali predlog proračuna. Ce pa trojica soglasja ne bo dosegla, bo vlada po vsej verjetnosti sprejela neusklajeni proračun, kar - kot se strinjajo predstavnik vseh treh strank - zagotovo ne bo dobro za koalicijo (in še manj za proračun). Vendar pa že neuradni odmevi na včerajšnji sestanek kažejo, da ostajajo koalicijske stranke precej vsaksebi in da bo usklajeno dopolnilo težko sprejeti. Medtem ko so v združeni listi, ki je pravzaprav spodbudila skupno srečanje, precej optimistični, pa krščanski demokrati namigujejo, da so se sestanka udeležili z veliko mero skepse, češ da gre predvsem za »novinarski dogodek«. SKD je tudi poslala svoje sporočilo javnosti o tem, kaj se je pri Drnovšku dogajalo. Lojze Peterle je uvodoma izpostavil, da SKD ne zanima samo proračun, ampak tudi druga vprašanja, predvsem način delovanja koali-cje, piše v sporočilu. Brez dogovora o načinu delovanja ne more biti zagotovil glede sprejemanja proračuna, je še dejal Peterle in dodal,, da je SKD zavezana samo usklajeni politki ter da zavrača pohtiko hitrega odločanja v časovni stiski, kar velja tudi glede odnosov z Italijo, kjer bo SKD podprla samo rešitve, ki ne bodo slabše od dosežkov politične izjave iz Ogleja. Tako so sporočili krščanski demokrati, neuradni viri pa so zatrdih, da je bilo prav ob pogovoru o »načinu delovanja koalicije« precej ostrih tonov med Drnovškom in Peterletom in da je prav ob tej temi precej popustilo sicer relativno »konstruktivno ozračje« pogovorov. Tanja Starič ® RAI 1 RETE 4 6.45 9.30 10.05 11.50 12.25 12.35 13.30 14.00 14.15 15.00 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 21.50 23.00 23.40 24.00 0.30 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Očetov pes, 10.00 dnevnik TGl Film: L’ enigma dei ban-chi di sabbia (pust., VB '78, i. M. York), vmes (11.00) dnevnik I Variete: Vabilo k mizi -Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem | Dnevnik TSP Referendum ’95 j Kviz: Sala giochi j TV film: Quei trentasei j gradini (dram., It. ’84) I Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke j Nan.: Zorro ! Danes v Parlamentu : Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: i Italia sera | Variete: Luna Park (vodi ! Rosanna Lambertucci) i Vreme, dnevnik in šport TSP Referendum ’95 t Film: Sissi la giovane im-! peratrice (Avstrija ’56, i. IR. Schneider, K. Bohm) I Dnevnik ; Variete: Seconda serata ! Dnevnik in vreme | Aktualni tednik TGl Al-: manah RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Yoos e Yambo, 9.10 La Glinica della Fo-resta nera Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2 33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik TSP Referendum ’95 Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Nan.: Komisar Navarro Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Scappiamo col malloppo (kom., ZDA ’90, i. B. Murray) Kronika v živo: Pod vulkanom, 23.30 dnevnik, 24.00 Pregled tiska in vreme Avtorska glasba RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč. Naši otroci, itd. Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro Dnevnik, delo, okolje Znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: Zenske v glasbi Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Šport;: košarka, Italija-Litva, 15.30 tenis Vreme, dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Film: Ritorno al futuro 3 (fant., ZDA ’90, i. M.J. Fox, C. Lloyd) Dnevnik, deželne vesti Atletika: Grand Prix Glasba: Pred premiero -Opera kviz Pregled tiska in vreme Videosapere: Kultura news, 1.25 Fuori orario 14.00 14.25 16.25 20.45 22.30 22.45 Nan.:' Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giomata, vmes nad. 9.15 II di-sprezzo, 10.20 Telepro-daja, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25.13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Senteiri, 15.35 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi , 18.00 Punto di s volta, vmes (19.00) dnevnik Film: Ricercati, ufficial-mente morti (pust., ZDA '87, i. N. Nolte) Referendum ’95 Film: Impiegati (kom.. It. '84, r. P. Avati), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Ujg Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Varieteja: Complotto di famiglia, 15,25 Scene da un matrimonio Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Viva Napoli (vodita Mike Bongiorno, Mara Venier) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Refern-dum, 12.40 Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Varieteja: Smile, 14.35 Non e la RAI Nan.: Neon Rider Variete: Benny Hill Nan.: Primi baci, 18.20 Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills Variete: Mai dire gol Referendum ’95 Aktualno: Anteprima, 23.15 8 mm Variete: Mai visto Italija 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu # TELE 4 13.30 20.30 22.40 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta Film: L’ anello di fuoco 0 MONTECARLO 14.01 16.01 19.31 20.3! 23.01 18.45. 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Variete: Tappeto volante Variete: T.r.i.b.u. Atletika: Grand Prix Nogomet: Velika Britanija - Italija A RAI 3 slovenski program Risanke: Basni Dnevnik (T SLOVENIJA 1 10.25 10.40 10.50 11.15 13.00 13.05 15.10 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 Čarodejev klobuk, 2/5 del otroške nadaljevanke O. J.: Sanjam ali bedim Odkrivanje zemlje, ponovitev 4/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domaCe, ponovitev Poročila Oei kritike, ponovitev Skrivnostni Picasso, ponovitev francoske dokumentarne oddaje TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka 19.30 20.05 21.05 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex 10/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik TV dnevnik 3, vreme, šport ŽarišCe Poslovna borza Sova Večen sanjač, 22/28 del ameriške nanizanke Kaj sem storil iz poželenja Inšpektor Morse, 13/18 del angleške nanizanke IT SLOVENIJA 2 12.25 13.55 15.20 Košarka NBA: Orlando - Houston, posnetek Pariz: Tenis - Roland Garros, polfinale (Z), prenos Kinoteka: Ciklus filmov Jacka Arnolda: 16.40 Prišli so iz vesolja, ameriški (čb) film V vrtincu 17.25 18.45 19.15 20.05 21.05 Sova, ponovitev Ze veste Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Moški, ženske Umetniški večer: Ciklus filmov Andreja Tarkovskega: Andrej Rubljev, ruski film 00.00 Tenis - Roland Garros: polfinale (Z), posnetek iz Pariza KANAL A Luč svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih, ponovitev Dance session, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop UNPATO, ponovitev Magnetoskop, glasba A-shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 443. del Magnetoskop, glasbena oddaja Pred poroto, 47. del Vreme Zanikanje, ameriška drama Pariš, ponovitev 6. dela Kino, kino, kino Klasična video glava, ponovitev §! Koper Euronevvs »Aliča« - evropski kulturni magazin Leteči zdravniki, tv nanizanka Slovenski program: Gradovi, dokumentarna oddaja Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Medicina danes: -Moj otrok ima vročino Euronevvs »Meridiani«, aktualna tema Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke, zabavno-glasbe-na oddaja (aMP Avstrija 1 09.40 10.30 11.20 13.00 13.25 13.50 15.35 16.25 17.10 17.35 18.00 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 21.55 22.50 00.45 00.50 01.15 02.15 04.05 Knight Rider, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Zabava II, ponovitev francoske komedije Foofur Viking Viki Smrkci Vesoljska ladja Enterprise Izgubljeni planet Knight Rider Strašno prjazna družina Miss zgibanke Naš hrupni dom OzkosrCnež Mike Grad ob Vrbskem jezeru Moram shujšati Pri Huxtablovih Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Bavarec z otoka Rugen Detektivki iz Hamburga Lepi Igor NYPD - Newyorški policisti Človek na strehi Umazana igra, britanski akcijski film, 1969 Michael Caine in drugi Režija: Andre de Toth Cas v sliki Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Umazanci, ponovitev filma MSP0 Avstrija 2 Vsak dan S Schiejokom Avstrija II Slike iz Avstrije Vreme Roparji organov Cas v sliki Alpe-Donava-Jadran, ponovitev Moč strasti Ločitev Umor, je napisala Raj z majhnimi napakami Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Dva na poti po Avstriji: Strudengau Vera Čas v sliki 2 Mučeniki za sveto vojno Samomorilski odredi v Gazi Tenis, Roland Gqfros, polfinale (Z) Pogledi od strani Videonoč r Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19,30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8,40 Radio Most; 8.50 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska glasba. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenščina; 15,10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Koncert godbe policije; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. 22.30 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-tl; 10.35 Souvenir d'italy; 11.00 Kulturna odd.;! 1.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. "N R. Gias Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17,15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9,30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22,00 Ma-gic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Se res zmanjšujejo pravice zdravstvenega varstva?; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski progr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 infoservls; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.. Radio Študent 11.00 Prevzetni klop; 14.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Mark Anthony Turnage; 20.00 Brcamo v temo: Privatizacija & Javna prodaja; 22.00Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc, podaja S. Boninsegna); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MPZ V. Mirk, MePZ Podgora; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10 - 19.00 Prenos iz Bilčovsa: Med rojaki. j NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 8. junija 1995 gledališča SLOVENIJA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 LUTKE'95 od 12. do 17. junija Y Ponedeljek, 12. junija, ob 20. uri in v rek, 13. junija, ob 18. uri: Claudio Ci-VSTAL!Paa010 Lacchesini: PUCCINI BO Otvoritev festivala Lutke '95 z eno najuspešneje ' Predstav pretekle italijanske gledališke se- nNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 nnn.es' 8- /tmi/a, ob 19.30: W. Allen - ZA1- 6veceSE-ENmAT’ SAM’ 20 abonma dijcski nnMtek’ 9- iuniia’ ob 19-30: j- B- P- Moliere -^UN JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abon-1Qa Petek in izven. Predstava bo Se v soboto, • Junija, ob isti uri, za abonma sobota in izven. !5ALa DRAMA, tel.: 061/221-511 a”es> 8- junija, ob 18. uri: H. C. Ander-ort/M. Jesih - CESARJEVA NOVA OBLACI-’ za izven in konto. Bnptek’ 9' Juuii3' °b 20. uri: F. Boyer - ALI G LAJA?, za izven. Zadnjikrat v sezoni! šentjakobsko gledališče, H: 061/312-860 S- junija, ob 19.30: J. Graham - TEZA- ^ S HRBTENICO,: ' , za izven. g, junija, ob 19.30: D. Jovanovič - 21-NENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za izven. y G’ tel.: 061/125 33 12 izven010’ W' ’Uni,a' °b 18' uri: REOVN1’ za tel.: 061/210-852 TFnnl8' iuniia’ ob m uri: T- Partljič - STA-in . U LJUBLJANI, za abonma mladinski 4 ob IfVen' Predstava bo Se v soboto, 10. junija, n 7'30’ za izven, konto in ob 20. uri, za izven. KazProdano! KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 8. junija, ob 21. uri: gledališka detektivka ANDREJ ROZMAN - RUPERT MA-ROVT. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V četrtek, 15. junija, ob 20. uri: Ray Cooney -ZBE2I OD 2ENE, za izven. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V ponedeljek, 12. junija, Velika dvorana ob 19.30: G. Verdi: TRUBADUR, za abonente in izven. V soboto, 10. junija, Velika dvorana ob 19.30: ADIEU - gostovanje baleta Francoisa Raffinota, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 11. junija, ob 11. uri: PETER KLEPEC v izvedbi lutkovne skupine TRI Kranj. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 8. junija, ob 20. uri: Z. MertaJS. MoSa - SEN KRESNE NOČI, za izven. Gostuje Mestno gledališče bratov MrSCikov Brno iz Češke. V petek, 9. junija, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, za abonma petek in izven. V soboto, 10. junija, ob 20.30: C. Cinelli in P. Lucchesini - PUCCINI BO VSTAL, za izven. [jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA edalisce Verdi - Dvorana Tripcovich nes, 8. junija, ob 20.30 (red A) prest fu a Predstava opere G. Donizettija p lUbezenski napoj« (L’Elisir d’amore). snL °Vltve; jutri, 9.6., ob 20.30 (red B), v 11 r^UO.B., ob 20.30 (red L), v nedeljo, ob' n °b 17. uri (red D), v torek, 13.6., (red m0 (red C), v sredo, 14.6., ob 20.30 v „aM v četrtek, 15.6., ob 20.30 (red F), del- °to’ 17'6-> °b 17. uri (red S), v ne-2n °b 17. uri (red G) ter v torek, Pred’ ob,2?'30 (red H), teki • aja vstoPnic in rezervacije so v 19 9 Pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-16-19. [koroška Gledališče Miela Jutri, 9. t. m., ob 21. uri klavirski recital Eugenia De Rosa. Na programu L. van Beethoven in J. Brahms. Večer sta organizirala zadruga Bonawentura in Glasbeno združenje Sonora. GORICA Kulturni dom V četrtek, 15.t. m., od 16.30 do 19.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. Simpozij se ho nadaljeval Se v petek, 16. t. m., od 9. do 16. ure ter v soboto, 17. t. m., od 14.30 do 18.00. V petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s show«. Prireditelj Kulturni dom. SllSVjC °roska hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 (ra2SP^redu muzikal »Cats«. Umik: vsak da Ded v Ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah i: (ob dodatno tudi ob 15.00. Vsak tore! nrQ, °'00) in vsako nedeljo (ob 15.00) s KStvVevanSlescini' kon °^nu: danes, 8.6., ob 19. uri klavirsk Obr°ert ?dvie Taubmann. inski center Waidmannsdorf( Otok): ju tri, 9. t.m., ob 20.00 - Praznik za Johanno Dohnalovo - Glasba, ples in komunikacija. ŠENTJANŽ K&K Center (bivša stara Sola): v soboto, 10.6., ob 19. uri otvoritev razstave Zorke-Loi-skndl Weiss in etnološke razstave. SENTPETER pri Šentjakobu: jutri, 9.6., ob 16. in ob 20. uri sklepna prireditev Višje Sole za gospodarske poklice. Bazne prireditve SLOVENIJA tiUBUANA o” A Književnost. fiofl(;ar?.mtr8.u pred galerijo Skuc Vegri ■,UWja’ob 2t ii,erami nast°p SASE DOM, tel: 061/ 222-815 D&SKnnS v soboto’10' i™ija, EVROPSKO MLA-show T PRVENSTVO V SHOW PLESIH (dance (oj j/ jSC0’ swing, step). Predtekmovanje v petek (od ure) v Linhartovi dvorani in v soboto to fnri J n°j18' ure) v Gallusovi dvorani, finale v sobo-Vnn 9' d° 21. ure) v Gallusovi dvorani. C^DVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 i“"se N]E A luwla: ob 12. uri: DRUŽABNO SREČA-u(enkIjd^jansldhZ‘SE0V,1In^h nabl%’ ucencev ut JADKH!SUT1IN0, ^ANrjAS'e.ti^iia’ 08 19■ uri: predavanje FERDI- siikarstvuL,A °BEAUZMU v slovenskem MARIBOR Danes, 8. junija, SNG ob 19. uri: KABINET PROF. SEDMAKA - DANILO SLIVNIK. MLADINSKI KULTURNI CENTER, Orožnova 2 V petek, 9. junija, ob 20. uri: predavanje RAJKA MURŠIČA z naslovom Rock and roli v vsako slovensko vas. NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Danes, 8. junija, ob 19. uri: predstavitev knjige JAJCE UDIJE GAČNIK GOMBAČ. PORTOROŽ V petek, 9. junija, na terasi Restavracije Jurček ob 20. uri: zaključni nastop folklorne skupine. POSTOJNA POSTOJNSKA JAMA Danes, 8. junija, ob 20. uri: Ob glasbeni spremljavi LADE JAKŠE bo pesmi FRANCETA REZUNA, NE-ZE MAVER in VANJE STRLE interpretirala MILENA REZUN. FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 2 ditev (.rij 14' t- m- bo 113 sporedu pril otvoriH ■ v videofilmih«. ] bimni 1 b°do predvajali film »Ne po: t. m ' 0 tragediji Rižarne. V sredo, 1 pa bo na sporedu film »Nevid: odporništvo« Giuliane Muscio. OPČINE Dom Brdina (Proseška ul. 109): jutri, 9. 6., ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison. Danes, 8. junija, bo v galeriji Ilirija v Ljubljani ob 18. uri otvoritev razstave fotografskega ciklusa DOTIK SVETLOBE ALME BAJT — — s SLOVENIJA ] LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 8. junija, ob 20. uri: koncert ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent: MILIVOJ SURBEK, solisti: MILOŠ MLEJNIK (violončelo), JAKA JERASA (bariton), JURE CIZEJ (saksofon), VERA MLEJNIK (sopran). Program: Holst, Gulda, Hess, De-mersseman, Adamič. (GD) V petek, 9. junija, ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent: ANTON NANUT, solista: LOUIS LORTIE (klavir) in MILE KOSI (viola). Program: Dvoržak, Gabrijelčič, Chopin, Lutoslavrski. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 8. junija, ob 19.30: koncert KOMORNIH SKUPIN. KRIŽANKE Danes, 8. junija, ob 20. uri: SOU ROCK PEST 95. Nastopajo: LOLITA, MAjKE, LAČNI FRANZ in LEBI SOL. Pred koncertom prireditev ob 18. uri: NE ODIDI - glasbeno scenska predstava in nastop afriške glasbeno-plesne skupine. CELJE POKRAJINSKI MUZEJ, Muzejski trg 1 Danes, 8. junija, bo ob 20. uri: koncert CELJSKI GODALNI ORKESTER. NOVA GORICA MARCUS BAR, tel.: 065/26-214 V četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. junija, FESTIVAL GLASBE '95. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 10. junija, ob 19. uri: MLADINSKI PIHALNI ORKESTER KUD Karol Pahor Piran. RADOVUICA KNJIŽNICA A. T. LINHARTA V petek, 9. junija, ob 19.30: koncert MELITE OSOJNIK z gostjama, pesnico NEŽO MAURER in plesalko JASNO KNEZ. RAZSTAVE SLOVENIJA ■lpll'l^^mrl,lMBK^ F J K UUBUANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je na ogled fotografska razstava CHRI-STOPHA DONNETA. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava GOTIKA V SLOVENIJI - Arhitektura in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine je na ogled do 10. oktobra.. MESTNA GALERIJA, Mestni trg5 Razstava nemškega umetnika GOTTHARDA GRAU-BNERJA je na ogled do 29. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Retrospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo na ogled do 26. junija. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava del ZVONKE SIMČIČ in MATEJE SEVER je na ogled do 27. junija. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik, risb, grafik, scenskih osnutkov AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR, Dunajska 107 Razstava slik FRANCETA SLANE je na ogled do 29. junija. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava STKI BARVE NEBA je na ogled do 30. junija. ZAVOD ZA REHABILITACIJO SOČA, Linhartova ulica Razstava risb VENA DOLENCA je na ogled do 19. junija. GALERIJA KEI.FTA, Prešernova 17 Razstava XXI. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 14. avgusta. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2 Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava del JOŽETA POLAJNKA je na ogled do 30. junija. GALERIJA IT IR TJA Danes, 8. junija, bo ob 18. uri otvoritev razstave fotografskega ciklusa DOTIK SVETLOBE ALME BAJT. Razstava bo na ogled do 27. junija. KRANJ MALA GALERIJA, Glavni trg 4 Danes, 8. junija, bo ob 19. un otvoritev razstave MARIA D' ANNE. Razstava bo na ogled do 28. junija. UPICA HOTEL KLUB Danes, Hjunija, bo ob 20. uri otvoritev razstave del HELMUTA KORTANA. Razstava bo m ogled do 20. julija. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Danes, 8. junija, bo ob 20. uri otvoritev razstave Prostor za pripoved ER1CHA PRASC-HAKA. Razstava bo na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Danes, 8. junija, bo ob 20.30 otvoritev razstave likovnih del STANETA JARMA. Razstava bo na ogled do 4. julija. TRST Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti: v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 klavirski recital. Nastopata Christopher Hugues in Eriko Hivvano. Laboratorij P - Park Sv. Ivana (bivša umobolnica) V soboto, 10. t. m., ob 20.30 koncert ljubljanske jazz-rock skupine Lolita in skupine Urlaut. Ob priložnosti bodo tudi odprli razstavo Petre Simončič. SKEDENJ V soboto, 10. t. m., bo v prostorih KD Ivan Grbec (Ske-denjska ul. 124) koncert kvarteta Nomos (Aldo Žerjal - bas, Federico Bruno - flavta, Aljoša Tavčar - fagot in Aljoša Saksida - klavir). Izvajali bodo operne arije in sklop slovenskih ljudskih pesmi. DOLINA V soboto, 10. t. m., ob 21. uri bo na Kluži »Pesem ob studencu«, ki ga prireja KD Valentin Vodnik. Na letošnjem tretjem srečanju bodo nastopili MPZ Jezero iz Doberdoba in MPZ Svoboda iz Kočevja. Pesem dobrodošlico bosta zapela dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik. KRMENKA V nedeljo, 11. t. m., ob 14. uri bo na sporedu »Glas harmonike«, revija godcev na diatonično harmoniko. TREBČE V Ljudskem domu bo v soboto, 10. t. m., ob 20.30 koncert MePZ Vuzenica, ki ga prireja MePZ Primorec-Ta-bor in SKD Primorec. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovan-na Ericani. Umik: od torka do petka 9-13,15-19. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Tret 1943-1945« (umik vsak dan 10.00-13.00,16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (umik: vsak dan 7.00-22.00). Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: jutri, 9. t.m., ob 19.30 otvoritev fotografske razstave Maurizia Maierja, ki bo na ogled do 30. t.m.. Laboratorij P - Park Sv. Ivana Od sobote, 10. do 17. t. m. bo na ogled razstava Petre Simončič. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja. Kulturni dom: do 20 t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. ŽPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte Kordine in Huberta Matta. Mestna hiSa-Mala galerija: do 10. t.m. so na ogled dela slikarja Raimonda Rossia. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava del Garyja Bikovnika iz New Torka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. GORICA Kulturni dom Jutri, 9. junija, ob 20.30 -Koncert pihalnega kvinteta dežele F-Jk. Prireditelja Trgovina glasbenih inštrumentov Pečar iz Gorice in Ya-maha Musiča Italia. V sredo, 21. t.m., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene šole E. Komel iz Gorice. 7. junij 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana A banka Koper A banka Nova Gorica Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,35 81,70 11,40 11,60 6,85 7,35 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,20 81,90 11,45 11,65 6,90 7,25 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,36 81,80 11,32 11,58 7,03 7,15 Come 2 us 81,60 81,75 11,52 11,60 7,00 7,20 Tel: 061/15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,30 81,80 11,40 11,60 6,90 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,67 81,70 11,56 11,58 7,10 7,14 llirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,67 81,74 11,55 11,56 7,13 7,16 Kompas Hertz Celje 81,35 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,40 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,40 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,40 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 81,40 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,40 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,40 81,70 11,50 11,60 6,95 7,10 Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 80,75 81,90 11,35 11,71 6,70 7,40 Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,60 81,90 • 11,52 11,65 7,00 7,25 Poštna banka Slovenije 79,25 81,10 10,70 11,48 6,20 7,13 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,72 81,75 11,57 11,58 7,11 7,13 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,45 81,70 11,44 11,59 7,10 7,20 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 81,40 81,70 11,50 11,58 6,90 7,20 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,45 81,65 11,54 11,56 6,90 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,50 81,90 11,30 11,66 6,50 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,40 81,60 11,38 11,54 7,05 7,10 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,20 81,65 11,54 11,62 7,00 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14 81,40 81,70 11,50 11,60 6,80 7,30 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,20 81,70 11,50 11,60 6,60 7,20 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,60 81,70 11,41 11,51 7,05 7,38 SKB d.d.,*** 81,10 81,75 11,35 11,73 6,80 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 SZKB d.d. Ljubljana UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,00 81,80 11,36 11,65 6,90 7,35 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,72 81,75 11,55 11,57 7,12 7,15 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 7. JUNIJ 1995 valuta v URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1660,00 nemška marka 1130,00 1176,00 francoski frank 322,00 335,00 holandski gulden 1009,00 1051,00 belgijski frank 55,00 57,20 funt šterling 2531,00 2635,00 irski šterling 2579,00 2684,00 danska krona 289,00 301,00 grška drahma 7,00 7,30 kanadski dolar 1153,00 1200,00 japonski jen 18,80 19,60 švicarski frank 1368,00 1424,00 avstrijski šiling 160,50 167,10 norveška krona 254,00 264,00 švedska krona 221,00 230,00 portugalski escudo 10,70 11,20 španska pezeta 13,10 13,60 avstralski dolar 1147,00 1194,00 madžarski fiorint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 7. JUNIJ 1995 | v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1609,00 1654,00 nemška marka 1147,00 1167,00 francoski frank 325,00 335,00 holandski gulden 1020,00 1038,00 belgijski frank 55,50 56,70 funt šterling 2562,00 2632,00 irski šterling 2611,00 2696,00 danska krona 293,00 301,00 grška drahma 7,10 7,60 kanadski dolar 1163,00 1198,00 švicarski frank 1393,00 1423,00 avstrijski šiling 162,20 166,20 slovenski tolar 13,60 14,40 | 31. MAJ 1595 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60- 14,40- Italija Tržaška kreditna banka 13,50- 14,00- 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank - 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 6.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8131 81.55 2. Banka nuš podjetjem tudi molnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. Podrobnejši informacije: Id 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 106 z dne 7. 6. 1995-Tečaji veljajo od 8. 6. 1995 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporablj' 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izkaz avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta nvanje rezultatov posl 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Repi 82,3951 1152,8666 394,6419 82,7600 2078,0784 2649,4851 2307,1113 8107,3597 6,9796 135,1821 7250,0875 1821,3184 77,0847 1584,9888 9851,6582 181,8238 114,3706 150,0145 93,8184 ubliko Hrvaško, kjer je 82,6430 1156,3356 395,8294 83,0090 2084,3314 2657,4575 2314,0535 8131,7550 50,6364 186,2578 7,0006 2257,0824 135,5889 7271,9032 1826,7988 77,3167 1589,7581 9881,3021 182,3709 114,7147 150,4659 94,1007 i omenjena valuta p 82,8909 1159,8046 397,0169 83,2580 2090,5844 2665,4299 2320,9957 8156,1503 50,7883 186,8166 7,0216 135,9957 7293.7189 1832.7189 77,5487 1594,5274 9910,9460 182,9180 115.0588 150.0588 94,3830 'ločilno sredstvo, Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8.6.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 837,058 801,589 1,638,647 119 98.4774% 94.3046% 96.3910% 170,000 83,706 80,159 163,865 LJUBLJANSKA T^SjavTsto^TTchancl rx~- Tečajnica borznega trga Datum: 7. 6. 1995 št.: 104 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. im sir 33E nILT.g IHtTifiTS IEKC 706 (4.5,93) 11.500 4,96- m. 11.500 12.000 11.500 11,500 12 PUB 1.000 (6.6.94) 14.645 ,74 7,6. 14.490 14.590 14.800 14.370 11.672 SAL 500 (7}(29,8.94) 20.332 2,05- 7,6. 20.320 20.450 20.350 20.320 1.220 SKBR 458 (16.5.94.) 31.511 ,07- m. 31.510 31.800 31.970 31,400 15.440 232 LIJiTTSul Ml 8,0 4.(31.12.94) 99,2 ,62- 7.6. 99,0 99,7 99,7 99,1 19.826 »SOZ 9,5 8.(1.10.94) 103,3 ,45- 7.6. 103,8 103,4 103,3 87 7.442 »SOB 5,0 3.(30.11.94) 84,9 ,48 7.6. 84,1 85,0 85,0 84,0 151A »Sil 7,0 4.(15.1.95) 91,0 7.6. 89,0 93,0 91,0 91,0 1.131 A SSL1D 8,0 4,(31.12.94) 98,2 ,25 7.6. 98,0 98,4 98,4 98,0 438 iSLZD 9,5 8.(1.10.94) 102,0 2.6. 102,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 97,7 ,27 7.6. 97,0 97,7 97,8 97,7 1.014 me ■BICTil IftUIIIU STBR 11.288 ,38 7.6. 10.600 11.790 11.950 10.610 418 DAD 10.000 (1.6.94.) 116,688 ,16- .7.6, 116,750 117.500 117.950 115.000 10.385 FMD (8) 14.269 ,48 7.6. 14,260 14.580 14.270 14.260 21 m 21.038 2.6. 21.890 HMER 15.200 15.5. 13.800 15.300 m 218 (30.3.93.) 8.972 ,03 7.6. 8.970 9.100 9.000 8.930 2.432 «R 4.000 (81(10.6.94.) 4.140 1,43- 7.6. 4.106 4.135 4.200 4.100 11.509 im (5) 752,4 1,01- 7.6, 747,0 753,0 758,0 745,0 2.243 ME KICTil KBTP 4000 (23.5.94) 34.227 ,40 7.6. 34.070 34.260 34.690 34.000 16.976 JFNP 32.137 1,12- 7.6. 32.100 32.900 32.200 32,000 1.382 iGSP (6) 700,0 6,54- 7.6. 650,0 700.0 700,0 71,0 175 JBKP 9.654 3,498- 7.6. 9.640 9.950 9.999 9.950 555 np 40.900 31.5. 40.900 41.5(0 M?! iUffiR LEK 12,0 4.(1.11.94) 98,7 29.5. 96,5 )ZG 11,0 1(1.1.95) 90,8 2.6. 92,0 94,0 "GE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 7.6. 99,1 101,8 91, 99,0 213 TJ 12,0 7.(1.1.95j 99,0 25.5. 99,0 100,5 rco 10,0 l.(1.6.94) 97,6 ,03 7.6. 97,4 98,0 98,0 97,5 1.914 »SCSI 10,0 4.(16.94) 29,8 3,87- 7.6. 26,1 35,0 31,0 28,0 12 Tečajnica izvenborznega trga ST. 104/95-7. 6.1995 Vrednost. papir S ex kupon 5tdaC(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš pamidba Max, Min. prav 1000 SIT »■lojmešnn« TEAR 4.268 40,31 7.6. 2.150 3.800 4.490 3.800 755 TRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 1,000 8,000 HBRO 2.832 19,07 7.6. 1.817 3.100 3.099 1.814 176 m 3.498 ,36- 7,6.. 3.450 3.590 3.520 3.470 140 RDRO 13.000 25.5, 11,000 13.500 RGSR 301,0 14,41 7.6. 310,0 350,0 301,0 301,0 1 IllIlUitMU HBP0 2.968 1,10- 7.6. 2,006 3.150 3.0202 2.901 JOKBPI 3.300 KBPP 25.950 5.6. 10.000 30.000 OBKC 4.424 ,78 7.6. 3.800 4.400 4,500 3,81 226 rrers nvi GORO 10,0 9.(15.1.95) 99,5 ,41- 7.6. 98,1 101,0 979 A LOK 10,0 (1,10.94) 88,0 5.6. 86,2 90,0 MLjO 10,0 (1.4.94) 96,0 7.6. 93,6 96,6 96,0 96,0 71A ]SM0 10,0 (1.10.94) 81,3 ,91- 7.6. 82,0 83,0 82,0 81,0 21.733 ISO 10,0 81.9.94) 86,7 ,30 m. 85,7 87,1 86,8 86,5 1.219 ®M 11,0 (1,8,94) 91,2 ,35 7.6. 91,7 92,9 92,0 1,0 13.625 3P0 10,0 6.(1.2.95i 88,9 1,57 7.6. 88,7 89,6 89,0 89,9 362 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 50,0 100,0 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30,1, 96,0 100,0 60 dnevni (vSiil 90 dnevni (v SU) 120 dnevni (v SU) fflimr BNB2 brez nek brneli, 6,95) (1.6.95) kielnak.l)ona(vSH)NBSl 59.000 19.5, 100,0 |delnak.bona(vSIT)NBS2 19.753 3,31 7.6. 19.850 20,080 20,080 18,650 22,183 miua 1150.000 SUsknpaj maj [tolarski del maj 106,6 2.3. Meviznidelmaj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj [devizni del maj 7.6.95 preišnii d T d% 1.140,38 1.152,54 -12,07 -1,05 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreanik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.. 2 Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. junija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so at trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kan iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih r roseben 1157,2236 2315.8307 8138,0000 7,0060 182,5109 114,6262 »slih je možno odst doaovor. 1160,0676 2321.5221 8158,0000 7,0232 182,9595 115,0849 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni _ Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,30 81,24 panje. 81,60 81,55 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 7.junija 1995 od 00.00 do 24. c >djetij ire _ banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dota veljavni tečajrici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025ocBtotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ;eni na podle utah pa je razi jčaS veljajo zc upih se fečaj kupovati in oogoje nakup 81,25 81,40 81,25 81,25 81,32 gi srednjih tečaj Tierje Banke Slov odkup prilivov i jobčivspaazurr podajati tujo valu a ali prodaje. 81,55 81,55 81,55 81,55 81,59 sv po trenutno anije povečano prodajo deve u ito po objavje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D,, LJUBLJANA P 0 DRUZN I C A MILANO Piazza A. D i a z 2 Milano tel . : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 fax: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8 MILANSKI DEVIZNI TRG 7. JUNIJ 1995 V URAH valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar — 1639,330 ECU — 2148,670 nemška marka 1161,410 francoski frank — 320,640 — funt šterling holandski gulden — 2604,900 1038,600 — belgijski frank — 56,538 — španska pezeta 13,438 — danska krona — 297,710 — irski funt — 2659,160 — grška drahma — 7,232 — portugalski escudo — 11,042 — kanadski dolar — . 1186,200 — japonski jen — 19,359 — švicarski frank — 1411,150 — avstrijski Šiling — 165,160 — norveška krona — 260,960 — švedska krona 227,090 finska marka 379,650 avstralski dolar — 1180,650 — ZVEZA BANK CELOVEC 7. JUNIJ 1995 v ŠILINGIH _ valuta nakupni prodajni__ ameriški dolar 9,8740 9,9240 kanadski dolar 7,1500 7,1900 funt šterling 15,7100 15,7900 Švicarski frank 850,8000 853,8000 belgijski frank 34,0900 34,2300 francoski frank 199,5500 200,3500 holandski gulden 626,1000 628,5000 nemška marka 640,0000 703,2000 italijanska lira 0,6043 0,6730 danska krona 179,7500 180,4500 norveška krona 157,3000 158,0000 švedska krona 136,3000 137,3000 finska marka 229,1000 230,2000 portugalski escudo 6,6700 6,7000 španska peseta 8,1200 8,1600 japonski jen 11,7010 11,7460 slovenski tolar 8,51 8,64 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. SOGOMEI / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVU Slovenija tudi diugič izgubila proti Litvi Izbranci Zdenka Verdenika so tokrat razočarali z igro ^itva - Slovenija 2:1 (0:0) VILNA (STA) - Stadion a girisa, 5000 gledalcev, sotmik Vagner (Madžarska). , ^TRELCI: 1:0 - Stonkus p,7,!’ 2:0 - Suika (69) 2:1 - Gliha (82). o M^VA: Stance, Žiukas, »Ukristovas, Stonkus, Vaino-®s’ Tereškinas, Maciule- v drugi tekmi pa še Ivan cQJTec v koleno), tako da so borovci osi Sestnni igralci. Bor Radenska - Don Bosco 49:60 (26:34) BOR: GL. Pozzecco, Perčič (0:5, -, -), Debeljuh 3 (1:5, 0:2,1:2), D.Barini 15 (7:14, -, 1:4), Bosser 2 (1:2, -, -), Rasman 5 (2:4, -, 1:2), Rustja 10 (5:6, 0:1, -), Merlin 14 (4:11,2:5, -); trener F.Sancin. Met za dva 20:47, met za tri 2:8, skupno 22:55 (40%), pm 3:8. SON: 11. 3T: Merlin 2. DON BOSCO: Guzic 9 (3:4, Olivo 7, Gione-cheth, M.Vlacci 3, Pitteri, Rosignano 12 (1:1), G.Fortunati 4, Bisca 4 (2:2), Michelone 2 (0:1), F.Vlacci (0:2), Križman 15 (1:2), Lokar 4; trener Perin Sgt - Bor Radenska 69:43 (30:26) SGT: G.Gori 5, Buda 5 (1:1), D’Acunto 11 (0:2), Rivari 2 (0:2), F.Fortunati 22 (3:5), Collaiini 6, Clementi 9 (1:1), Gaio 4, A.Monhcolo 3, Pecile 2; trener Parigi. BOR: Perčič 9 (4:4, -, 1:1), Debeljuh 13 (2:7, 2:5, 3:4), D.Barini 6 (3:7, 0:1, -), Bosser 2 (0:4, -, 2:4), Rasman 4 (2:4, -, 0:2), Rustja 8 (2:6,1:1,1:1), Merlin 1 (0:2,0:5,1:2); trener F.Sancin. Met za dva 13:34, met za tri 3:12, skupno 16:46 (35%), pm 8:14. SON: 8. 3T: Debeljuh 2, Rustja 1. Don Bosco - Sgt 64:56 (29:27) DON BOSCO: Guzic 2, Olivo 6, Gionecheth 3 (1:2), M.Vlacci 12, Pitteri 3 (1:2), Bisca 8, Michelone nv, F.Vlacci 6 (2:2), Križman 5 (1:2), Rosignano 6, Lokar 13 SGT: G.Gori 6 (0:2), Buda 2, D’Acunto 11 (2:2), Rivari 3 (1:2), F.Fortunati 12 (4:5), Collarini 1 (1:2), Clementi 8, Gaio nv, A.Monhcolo nv, Pecile 13 Sodniki: Scudiero, De Gobbis, A.Vigini, Orlando (vsi Ts) Končni vrstni red skupine B: 1. Don Bosco 4, 2. Sgt 2, 3. Bor Radenska 0. Nocojšnji spored (polfinale A): ob 20.00 Gl -SGT; 21.00 SGT - Illycaffe; 22.00 Illycafle - Gl Jutrišnji spored (polfinale B): 20.00 Don Bosco - C2; 21.00 C 2 - jadran TKB; 22.00 Jadran TKB -Don Bosco. Vanja Jogan Obvestila PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN EM SZ SLOGA vabita na srečanje planincev v Gorici. Odhod s kombijem in osebnimi avtomobili v nedeljo, 11. t. m., ob 8. uri iz Sesljana. Prijave ali pojasnila na tel. št. 200782 (Frančko) ali 226283 (Viktor). PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo odhod na avtobusni izlet v Mugello dne 11. 6.1995 ob 5.15 izpred telovadnice v Dolini. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Informacije nudi Jasna po telefonu 228292 med 18. in 20. uro. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 12. do 16. junija na Stadionu 1. maja ODBOJKARSKI TABOR za deklice in dečke rojene leta 1983 in mlajše. Tabor je namenjen tako tistim, ki že igrajo miniodbojko, kot začetnikom. Pod strokovnim vodstvom bodo otroci od 8.30. do 12.30 ure spoznavali igro ob mreži in predvsem veliko igrali. Za varstvo otrok pa bo na Stadionu poskrbljeno že od 8. ure dalje. Prijave in dodatna pojasnila v tajništvu Bora (tudi po tel. 51377) dopoldne in popoldne, ter pri prof. Marku Kalcu (tel. 814212) in Nadji Debenjak (tel. 569785). SZ SLOGA obvešča, da je na razpolago Se nekaj prostih mest za celodnevni (9. - 16.30) tečaj miniodbojke od ponedeljka, 12. trn., do torka, 20. t.m. namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah. Poskrbljeno za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave zbira urad ZSSDI v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. Gač tel. 214290. V ponedeljek, 12. t.m., bo zbirališče tečajnikov ob 9, uri pred vhodom naselja Vilaggio del fanciullo, ul. Conconello na Opčinah. JKCUPA sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, tečaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 - popoldanski ter tečaj od 10. do 21. 7. -nadaljevalni ter tečaje VVindsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Se-sljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. St. 040/299858. SZ JADRAN EM KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah). SD POLET - kotalkarska sekcija organizira kotalkarski tečaj za začetnike od 12. do 24. junija. Informacije tel. 213420. RITMIČNI ODSEK SD KONTOVEL obvešča, da bo zaključna akademija v soboto, 10. t. m., ob 18. uri na društvenem igrišču na Kontovelu. Vljudno vabljeni! SDJADRAN obvešča, da bo redni občni zbor v nedeljo 18. trn., v mati dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: poročila, diskusija, volitve novega odbora, razno. Vabljeni. H PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET >1 V nedeljo 11. t.m. v Stmavru obmejno srečanje planincev Glavna neznanka je vreme. Goriški planinci sicer upajo na ugoden razplet, saj je bilo padavin dovolj in preveč in pričakujejo za nedeljo, 11.t.m. ugodnejše vremenske razmere od tistih, M hajajo že od začetka junija. Zato, da bi planinsko srečanje v Str uspelo, v zadovoljstvo udeležencev in organizatorjev. V dopoldanskem času bo pohod na Sabotin, mimo ruševin cerkve in samostana sv. Valentina. Pohod bo od 9. do 10. ure. Skupne hoje je slabe tri ure. Uradni del srečanja s pozdravi in priložnostnim kulturnim sporedom - pel bo zbor društva Sabotin, na vrsti bodo recitacije, za prijetno vzdušje bodo poskrbeli jeseniški godbeniki - bo ob 14.uri pri šoli v Stmavru. Prireditelji so poskrbeti za streho nad glavo, če se bi slučajno odprle "nebeške zapornice”. Po uradnem delu srečanja bo planinska družabnost. Obisk Čepe je bil zanimiv čeprav ob koncu tudi moker Nedeljskega planinsko-turističnega izleta na Koroško, ki ga je priredilo SPD Gorica se je udeležilo 49 članov in prijateljev društva. Ce ne upoštevamo muhastega vremena, ki se je popoldne spremenilo v pomladanski naliv, je izlet lepo uspel. V dopoldanskem času so si udeleženci v Borovljah ogledati puškarski muzej pa še nekaj zanimivosti kraja. Po prijaznem prizadevanju predsednika prosvetnega društva so si udeleženci ogledati v kulturnem domu dragoceno (in starodavno) kuliso "Ustoličevanja koroških knezov”. Večina se je zatem z avtobusom odpeljala proti Ljubelju, do vstopa v sotesko Cepa. Pot skozi naravno zanimivost traja približno eno mo. Slabi dve uri pa sta potrebni do konca doline Poden, kjer je predvsem premočene (kake pol me je kar dobro škropilo) čakal avtobus. Kot posebno zanimivost velja zabeležiti, da smo ob poti, mnogi prvič, lahko občudovati redko in zaščiteno cvetico marijin čeveljc. Sredi popoldneva smo se z aMobusom popeljati še v Sele in pred spomenik sel-skim žrtvam položili šopek trinajstih rdečih nageljnov. Obisk gorske vasi pod Košuto je bil predviden sicer že v dopoldanskem času, a je program doživel nepričakovano spremembo. Kljub temu je bil izlet, ki ga je pripravil Zdenko Vogrič, lep in zanimiv. Junija Se izlet na Muzce in na Ojstmik V programu SPD Gorica je 18. junija vpisan izlet, oziroma vzpon na Muzce, naslednjo nedeljo pa bodo goriški planinci obiskati še Ojstmik. Oba izleta bosta, kar zadeva prevoz, z lastnimi sredstvi. Podrobnosti bodo planinci sporočili v prihodnjih dneh. Srečanje obmejnih planinskih društev Srečanja obmejnih planinskih društev v nedeljo na Stmavru se bodo udeležili tudi tržaški planinci. Slovensko planinsko društvo Trst je v ta namen organiziralo avtobusni izlet, da s tem omogoči svojim članom čim številčnejšo udeležbo na planinskem shodu. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan v nedeljo, 11. junija, ob 8.30, oziroma ob 8.45 iz Sesljana pred hotelom Pošta in pripeljal v Pevmo približno uro kasneje. Od tam se bodo tržaški planinci podati po približno kilometer dolgi poti do Stmavra, odkoder se bo pričel vzpon na Sabotin. Začetek srečanja pa je predviden za 14. uro. Slovensko planinsko društvo Trst poziva udeležence izleta na Goriško, da pred odhodom opravijo svojo državljansko dolžnost in gredo na volišča. Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje za izlet je v uradnih ZSSDI. rtel. 635627). Cena izleta z avtobusom je lu.000 lir. Pomladansko plezanje po Italiji in Franciji Letošnjo pomlad je član AO SPDT Erik Švab s soplezalko Danielo Consolaro preplezal nekaj smeri v stenah nad kanjonom reke Verdon v južni Franciji. To je svetovno znano plezališče, kjer so 300 m visoke s sivko poraščene apnenčaste stene, M se strmo spuščajo s planote do reke. Slednja si je v skalo izdolbla pot in tako ustvarila steno, plezalcem pa dala možnost, da se preizkušajo v njej. Ta stena slovi kot najlepša in najkvalitetnejša na svetu. Tam sta se konec aprila pomerila tudi naša alpinista in preplezala štiri smeri, in sicer prvi dan Les Dalles Grises, to je VI +, 150 m v 1 uri 30 minut ter Dingo Maniaque VHI -, 150 m, za kar sta potrebovala 2 uri. Drugi dan sta prepplezala še Afinquenul, VI +, 150 m v 2 urah in Pichenibule VEI - AO, 180 m v treh urah. Naslednje dni se je žal vreme poslabšalo in tako jima ni preostalo -drugega kot povratek domov. Za prvomajske praznike pa sta se podala na Arco pri Gardskem jezeru. Enkratna dolina, kjer je na kupu več kot 20 plezalnih centrov, od vrtca, kjer smeri ne presegajo 20 metrov, do sten visokih 900 metrov. Tam je bilo letos veliko število slovenskih plezalcev, ki so dobesedno zasedli kamping. Njim sta se pridružila še Erik Švab (AO SPDT) in Daniela Consolaro. Med tridnevnim bivanjem sta se podala prvi dan na steno Colodri nad Arcom in preplezala čudovito smer iz 80. let Zanza-ra, ki je ocenjena do VtH + in ima 12 raz-stežajev, od katerih je najlažji ocenjen VE -, dolga pa je 250 metrov. Za vzpon, ki ga je Švab opravil prosto in na pogled (to pomeni, da se klini v smeri uporabljajo samo za varovanje in ne za napredovanje, vzpon pa je opravljen brez predhodnega poznavanja oziroma poskušanja v smeri, to je najtežji način prostega vzpona v plezalnih smereh) sta porabila 6 ur. Naslednjega dne sta plezala dve smeri prav tako v steni Colodria: najprej Tyskyewic (VE + oziroma VEI -, 200 m, 2 uri 30 minut), nato pa še Mescatito (VEI +, 200 m, v 4 urah 30). Tudi ta vzpona je Švab opravil prosto in na pogled. Zadnji dan sta preplezala v steni Placebe Zebrate smer Luna 85, VE AO, 400 m, v 4 urah. Tu je prevladovalo delikatno gibanje v položni steni, kjer je zelo važna uporaba nog in občutek za ravnotežje. Erik Švab Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Ne odrekajte se danes popoldanskemu potitku. Vaše telo potrebuje podtek bolj kot potrebuje duša vznemirljive dogodke, s katerimi naj bi pobegnili pred notranjimi težavami. BIK 21.4 - 20.5.: Plodovi vašega truda se bodo končno poznali tudi v vašem žepu, zato boste še bolj razsipni kot ste sicer. Prav imate: v tem pogubnem svetu res nima smisla varčevati. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Nikar ne prezrite današnje priložnosti; dano vam bo namreč odkriti prijem, s katerim boste lahko za vselej speljali reko svojega življenja v strugo svojih želja. RAK 22. 6. - 22. 7.: Napeli boste sile, vključili rezerve ter pravočasno dokončali naloge tega tedna. Ko boste pri koncu, boste razvili jadra in jadrno pohiteli dogodivščinam naproti. UEV 23. 7. - 23. 8.: Zadrževali se boste v družbi podobnomislečih. ki bodo občudovab vaš uspeh m pritrjevati vašim idejam, medtem ko se boste kritikov na daleč izogibati. Sledili vam bodo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Danes boste izjemno dobrodušni, zato dobro pazite, komu posojate denar. Nekaterim, ki so vajeni daril in nevajeni dela, ne zaleže niti pogodba niti odkrita grožnja TEKINICA 23. 9. - 22.10.: Ko boste že skoraj obupati, se boste spomnili na starega znanca ter ga poprosili za pomoč. Iztamali mu boste svoje težave in se olajšani vrnili med stare pasti. ŠKORPIJON 23.10. - 22.1U Zbati se boste za svoj ugled, zato se boste odeli s pavjim perjem in se dvignjene glave sprehodili med namišljenimi kritiki. A kaj, ko bodo vaša Čustva še zmeraj nizko. STRELEC 23.11.-21.12.: Ne boste pri najboljših močeh, zato nikar ne rinite v opravila, ki lahko počakajo na boljše dni. Ker bo vaš um blestel, nadoknadite primanjkljaj na področju izobrazbe. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Prejeli boste prijetno vabilo, vendar ga boste malodušno zavrnili, kajti posumiti boste, da vas bo gostitelj znova pobaral v zvezi s starim tečnim dolgom. VODNAR 21.1. -19.2.: Vaši trenutki slabosti so redki, ko vas zagrabijo, pa vas zagrabijo bolj, kot si zaslužite. Tokrat vas bo premagala potrošniška sla ter vam do dna posušila denarnico. RIBI 20.2. - 20.3.: Želeli si boste karseda goditi, zato se boste razvajati kot otročiček Bližnjemu va-Sa drža še zdaleč ne bo všeč, najbrž zato, ker se sramuje otroka v sebi. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. larfa, krinka, 6. britanski otok v Irskem morju, 9. opatija na Bavarskem, 10. Marijina mati po svetem pismu, 11. najdaljša albanska reka, 12. francoski šansonjer 0acques), 13. skopljeni bik, 14. visoka planota, 15. okrajšava za opus, 16. disciplina alpskega smučanja, 17. ameriški filmski igralec (Matt), 19. eni-ca, 20. dolina v Julijcih, 24. za Hamburgom najpomembnejše pristanišče v Nemčiji, 26. češki književnik (Pavel), 29. začetnici slovenskega narodnega heroja Tomšiča, 30. prihod v goste, 31. poželenje, strast, 32. znak za množenje, 33. Abelov brat, 34. beograjski nogometni klub, 35. mesto v Boki Kotorski v Cmi gori, 36. grška boginja nesreče, 37. šolski ukrep v primeru negativnih ocen. Navpično: 1. kraj ob sotočju Sore in Save, 2. alkaloid v volčji češnji, 3. slog, 4. Prešernova pesem, 5. ime ameriškega filmskega igralca Pacina, 6. altajski vapiti, 7. najvišji vrh Pirenejev, 8. delni zlom, 12. neizpolnjena tiskovina ali listina, 14. kratica Palestinske osvobodilne organizacije, 16. šibkost, 18. začetnici norveškega alpskega smučarja Kjusa, 21. začetnici slovenskega pripovednika Murnika, 22. zajedalec v jetrih ovac, svinj in goveda, 23. zveza med državami, 25. jelenov glas med parjenjem, 26. pritok Save pri Kranju, 27. okret, 28. grške mitološke nimfe, ki jih je Zevs kot zvezde postavil na nebo, 31. najdaljša slovenska reka, 33. staroperzijski kralj, 35. avtomobilska oznaka Švicarskega kantona Thurgau. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 e 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 e 33 34 35 36 37 eferS ‘aiy ‘)BAix ‘pB^ ‘Ufe)* ‘}b.d[ ‘bjs ‘)[siqo ‘j.1 Tnoq -o)} ‘uamaig ‘Brar)} ‘B^pia ‘uojjiq ‘uio[bjs ‘do ‘0}Bjd ‘joa ‘jaig ‘miiQ ‘Buy ‘ppg ‘ubjai ‘b^sbui :ouABJopo/\ AHIIS3H ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b e d e f g h Suta - Sutej / Bukarešta 1953 Po odprti g liniji je črni zagrozil belemu kralju z matom in belemu, ki je na potezi, ni lahko zbežati iz te mišolovke! Črni ima svojega kralja v kotu Šahovnice in beli skakač že tipa na polje f7, od koder je ogrožen tudi črni kralj. Na to karto igra beli, ki je v nadaljevanju z nenavadno kombinacijo pri' silil črnega k vdaji! Rešitev naloge Beli želi na vsak način osvojiti pomembno polje f7 in igra l.Tg5! Izredna in odločilna poteza! Zaprta je g linija in na l...Dg5; 2.Sf7: mat; enako na l...De4: 2.Sf7: mat. Črni je še upal na rešitev in igral l...Df6: vendar je po 2.Dd4l! obupal in odigral 2...Tg6 3.Tg6:! in se vdal, saj je poznal, da p° 3...Dd4: 4.Sf7: mat! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 287 PRIPRAVA ZA PRITISKANJE IHTIOLOG PRERACUN- LJIVEC, KORISTO- LOVEC TELUR HUMORISTKA PUTRIH ENOTA ZA EL. MOC SRBSKA REKA, DESNI PRITOK DRINE AMERIŠKI REŽISER KAZAN POKLON, DARILO NIKOLA TESLA PEPEUSTA PLESEN NA RASTLINAH RAZVAJENKA, MILJENKA POČELO TAOIZMA AVTOR: SIMON BIZJAK NEM. PISEC (THOMAS, »ČAROBNA GORA«! TEKOČA MAŠČOBA GOST NA POROKI RIMSKI HIŠNI BOG ONASSISOV VZDEVEK JERMENJE ZA VODENJE KONJA EDAMSKI SIR kobalt -VREDNOST, S KATERO SE KAJ PORAVNA • ŠIPON, MOSLAVINA TRAVNIŠKA RASTLINA Z RUMENIMI CVETI SP.KONKVIS- TADOR (PEDRODEl BACEK ETNIČNA SKUPINA V V. NIGERIJI NAJSVETLEJ-SAZVEZDA V ORLU CVETICA MALENKOST STOJAN AUER ruska balerina pavlova__ STARA ENOTA ZA MAJHNE TLAKE DEL, ODSEK, NPR.BOJNE ČRTE VITAL AHAČIČ KAČJI GLAS AVTOR »ARIANE. OSJE GNEZDO ASTROLOGINJA KURENT TOMISLAV NERALIC BELG. SLIKAR (JAMES) LUIGI NONO IDENTIČ- NOST, ENAKOST SODOBNI SL. IGRALEC (IZTOK) AM. PISATELJICA JONO SL. MUZIKOLOG (RAFAEL) GOSTUATA JED, NAVADNO KOT DODATEK NASLOV KATOLIŠKIH REDOVNIKOV SVIC. MESTO PRIAARAUU DELEC MOLEKULE OPRAV- LJANJE SLUŽBE KRAJ PRI ČRNEM KALU MED JAN NERUDA PAS. TRAK (STAR.) NEUMNA ZENSKA TURSKO GOSTISCE S PRENOČIŠČI GRŠKI BOG LJUBEZNI UROŠ VELEPEC MESTO OB PRESPAN-SKEM JEZERU MONDENE TOPLICE V BELGIJI KATRAN NASAD OB HIŠI babica, stara mama BALONAR SORN LETOVIŠČAR KONRAD ADENAUER UVAJANJE NOVEGA RIMSKA STIRICA KRAJ PRI KRŠKEM NAJMLAJSA DOBA PALEOZOIKA KISAR BOJAN ADAMIČ GLAVNI STEVNIK OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI EGIPČANSKI BOG SONCA GR. MESTO VEPIRU (IZCRK TARA! NAKUPUJTE Z NAMI Tržnice so zelo dobro založene, cene pa ugodne Izšle so nove poštne znamke Ob koncu pomladi so enjavne in sadne tržni-Ponavadi najbolje zalo-ene, pa tudi cene so v ,ern Casu najugodnejše. V o®1 tednu bi sicer prica-ovali slabšo ponudbo, saj h ^ar.ac^ slabega vremena o* kupcev nekaj manj, endar pa na osrednji Iju-“‘Janski tržnici najdemo I azOovrstne pridelke, od ^J^koga krompirja do pr-^etošnjih Češenj, mare- Na ljubljanski tržnici je najveCja izbira ja-oOd: kilogram lahko dobi-0 že za dvesto tolarjev, BCje in lepše jagode pa so Po štiristo tolarjev. Veliko j® tudi domačih ponudni-jV Zelene solate, ki stane C dvesto tolarjev, etrt kilograma berivke pa osemdeset tolarjev. Ta me-ec j® je močno pocenil P^dižnik, ki ga lahko, Ce nio zadovoljni s slabšo Kakovostjo, dobimo že po ®eQideset tolarjev za kilo- Cena Vi 1 ormcimo paraoržnika pa se dvi ^odo 160 tolarjev. jl®no in rdečo paprike P odajajo po 250 tolarje’ za kilogram, našli smo tudi prodajalca, ki je papriko prodajal po 150 tolarjev, nekaj dražja pa je navadna paprika, ki stane petsto tolarjev. Kilogram letošnje Čebule in korenja se na ljubljanski tržnici dobi po 120 do 140 tolarjev, kilogram kumar pa po osemdeset do dvesto tolarjev. Cvetača se je ta mesec nekoliko podražila, tako da za kilogram prodajalci zaračunajo od dvesto do tristo tolarjev. Nekaj dražje so tudi pomaranče, kilogram trenutno stane 150 tolarjev. Cena limon se giblje od osemdeset do 140 tolarjev, kivija od 140 do 280, banan pa od sto do 120 tolarjev za kilogram. Letošnje bučke se dobijo po dvesto, jajčevci pa po dvesto do 250 tolarjev za kilogram. Prve letošnje Češnje večina prodajalcev ponuja po tristo tolarjev, nekaj cenejše pa so goriške češnje -240 tolarjev za kilogram. Nekoliko dražje so breskve, ki jih prodajajo po štiristo tolarjev, marelice po tristo do 350, nektarine po tristo in ringlo po 350 tola- rjev za kilogram. Med našim sprehodom po ljubljanski tržnici smo našli tudi prodajalca lubenic, ki je kilogram lubenice ponujal po 120 tolarjev, nekaj prodajalcev pa prodaja tudi ananas po 150 tolarjev za kos in grozdje po 350 do 480 tolarjev za kilogram. Domači prodajalci imajo v svoji ponudbi še bro-koli po štiristo, špinačo po dvesto do 240, mlado kole-rabico po štiristo in neolu-SCen mlad grah po štiristo tolarjev za kilogram. Šopek redkvice ali mlade Čebule stane osemdeset tolarjev, ponujajo pa tudi sveža di-šavna zelišča (peteršilj, drobnjak, koper) po petdeset tolarjev za šopek. Od suhega sadja lahko izbirate med orehi po 750 tolarjev, lešniki in mandlji po 1200, neolušCenimi arašidi po 420, pistacijami po tisoč do 1200 tolarjev, rozinami po tristo, ponujajo pa tudi suhe slive, marelice in fige. Od suhih stroCnic boste našli veliko izbiro različnih vrst suhega fižola, nekateri pa ponujajo tudi le- Vrednost kune za dopustnike Prejšnji Četrtek smo pisali o tem, kje na hr-Vaski obali lahko letujete z nagimi turističnimi agencijami. Ce se boste odločili za letovanje na ruvaskem, boste za plačevanje potrebovali hr-kune, ki jih lahko kupite pri slovenskih 1 fya]nicah’ lahko jih menjate na Hrvaškem, anko pa pri nas kupite katero od valut tretjih unZav in te menjate na Hrvaškem. Tokrat smo v °delovanju s cenovno agencijo Abecena poi-s ah, na kakšen način se vam najbolj splača t Pih kune. Kot lahko vidite iz tabele, razlike v sca/jfi niso velike, še najmanj ugodno je e»iati tolarje na Hrvaškem. .Tečaj velja v tolarjih za 1 hrvaško kuno. Kot tjo valuto smo upoštevali nemško marko, ki b včeTai najugodneje prodajala Poštna /jnka Slovenije po tečaju 81,40 tolarjev. Tečaje aških bank smo povzeli po Večemjem listu. Menjalnica Slovenija Štajerska *i *2 VVilian, Kranj 23,50 Eros, Kranj Primorska 23,30 Madai, N. Gorica Dolenjska 23,50 Publikum, N. mesto 23,15 Jure 23,00 Štajerska Publikum Celje 23,50 Atka Hrvaška 23,50 Pri vredna h, Zagreb 24,10 23,07 Rijeckab., Rijeka 23,53 23,13 Dalmatin, h, Zadar 23,87 23,26 ZagrebaCka banka *1:1 kuna = SIT 23,92 23,02 *2: tečaj za vrednost kune v SIT, če jo kupimo z DEM, za katero smo plačali 81,4 SIT. Co in suh grah. Del osrednje ljubljanske tržnice še vedno prenavljajo, tako da ribarnice trenutno ne obratujejo, vendar pa sveže ribe na tržnico vsak dan pripeljejo v hla-' dilnikih s Primorske, tako da tudi ljubljanski ljubitelji rib niso prikrajšani. Tako lahko na zunanjem delu ljubljanske tržnice kupimo kilogram sardel po 160 do dvesto tolarjev, skušo po 480, postrv po sedemsto, osličeve filete po 750 do 980, tuno pa po sedemsto do tisoč tolarjev. Morskega psa nam bodo zaračunali po 850 do 1200 tolarjev za kilogram, nekaj dražji je tudi brancin po 1700 tolarjev, orada stane 1800 do 2100 tolarjev, losos pa 1500 tolarjev. Od školjk lahko dobite dagnje po dvesto tolarjev za kilogram. Trenutno je ugodna ponudba škampov, ki jih prodajajo po osemsto tolarjev za kilogram. Kilogram očiščenih lignjev stane od 1400 do 1600 tolarjev, mlade sipice 460, hobotnice pa 1100 tolarjev. Na odprtem delu ljubljanske tržnice lahko najdete še šampinjone, ki jih prodajajo po štiristo tolarjev, sveža jajca po dvanajst do 22 tolarjev, odvisno od njihove velikosti, in domače jajčne izdelke, kot so testenine, pecivo in podobno. Velika je tudi izbira svežega cvetja pa tudi cvetnih sadik. Na notranjem delu tržnice prodajajo pridelovalci domačih mlečnih in mesnih izdelkov, pekarne in predelovalci žit, pa tudi večja trgovska podjetja z ugodno ponudbo. Pri domačih pridelovalcih mlečnih izdelkov lahko kupite skuto in smetano po štiristo tolarjev, kajmak po 1600, maslo po 180, slani sir po tisoč do 1600 tolarjev, odvisno od njegove Danes je Pošta Slovenije izdala sedem novih priložnostnih znamk. Štiri znamke na temo živalstvo Slovenije prikazujejo ogrožene ptice južno postovko (nominalna vrednost 13 tolarjev), zlatovranko (60 tolarjev), CrnoCelega srako-perja (70 tolarjev) in Cr-noglavega strnada (215 tolarjev). Znamke je oblikovala Krea Gorica. Znamko ob stoletnici Aljaževega stolpa na Triglavu je prav tako oblikovala Krea Gorica. (mm) fet mcatu htultKijkti ■" 6 J* ' wr' 44 Na njej je upodobljen Triglav z Aljaževim stolpom, nominalna vrednost pa je simbolična -100 tolarjev. Ob 125-letnici železniške proge Ljubljana-Jesenice-Trbiž je izšla znamka v nominalni vrednosti 70 tolarjev, na kateri je narisana lokomotiva KRB 37 Podnart. Znamko je oblikovala Milena Gregorčič, risba pa je delo Jožeta Trpina. Ob jubileju mesta Ra- dovljica, ki je staro že petsto let, pa je izšla znamka s fotografijo starega mestnega jedra in pečata mesta v nominalni vrednosti 44 tolarjev. Avtor fotografije je Miran Kambič, oblikovanje pa je delo Petre Čeme. Vsi žigi prvega dne so na voljo na pošti 61106 Ljubljana. o -« , . A :r z 'o ■ . ■ -Z,. uy slanosti, peCeno skuto pa po šeststo tolarjev. Pestra je ponudba gorske kmetije s severne Primorske, ki ponuja ovčji sir po dva tisoč, kozji sir po 2300 in mozza-relo po 1200 tolarjev zaki-logram. Kilogram kozje skute stane tisoC tolarjev, domače kisle smetane 420, sirov z dodatki (orehi, kumina in paprika) pa 1150 tolarjev. Ponujajo tudi domač jogurt v londdh; cena velja za kilogram, in sicer dvesto tolarjev za navadni in 260 tolarjev za sadni jogurt. Pridelovalci žit ponujajo pšenico po osemdeset tolarjev, ješprenj po 180, proseno kašo po tristo, ajdovo kašo po petsto, otrobe po petdeset in koruzni zdrob po dvesto tolarjev za kilogram. Kilogram koruzne moke stane 120 tolarjev, ajdova moka tristo do 320, različne vrste pšenične moke (tudi polnovredna) pa sto tolarjev. Od posebnih ponudb večjih trgovskih podjetij so tokrat še posebno ugodne ponudba ementalca Vrhnike po 735 tolarjev za kilogram, ponudba suhih salam (kraška domaCa, primorska, ogrska, grajska) po 1700 tolarjev, šunkarice po 890 ter tirolske, ljubljanske in posebne salame po nekaj manj kot šeststo tolarjev za kilogram. Mesnice na ljubljanski tržnici vam trenutno po ugodni ceni ponujajo mlade zmrznjene kokoši po 366 tolarjev, kraCe po 358, naravno prekajene kraCe pa po 460 tolarjev. Kupite lahko tudi race po 560, gosi po 684 in mlade zajce po 885 tolarjev za kilogram. Kilogram puranjega fileja pri najugodnejšem ponudniku stane 1050 tolarjev, puranje stegno 505, puranje kraCe pa 315 tolarjev. Tudi Ce ste ljubitelj divjačine, boste lahko svoj jedilnik popestrih z nakupom na ljubljanski tržnici, saj boste našli tudi različne dele sme od 580 do 2280 tolarjev za kilogram, lovsko pašteto po 870, jelenovo ali merjašCevo salamo po 2490, jelenove klobase po 990 in suhe po 1390 tolarjev. Sabrina Slak ANDORA Slikovita miniatura med Francijo in Španijo (4) dvfe^a’ nad katero se (CSU,e mesto, je za okofi- CatfmaVibla80sl0V’ Sajz , 8 mru nanosi omogoča trJn° r,astie’ kakršnega j l .ne bi pričakovali. V 1 u;sPeva veC kot pet- 0 različnih vrst rastlin. Delta reke Ebro je pravi ptičji raj ^krajni konec široke delte reke Ebro je bil zara-, evilnih posebnosti in uti P°membno zatočišče D fj razglašen za naravni Sto UZ nekai več kot tri-Var^^abrbni kilometri dIu0D?ne.povrsine ie t0 1 na)veCji naravni (far, V ,Španiji in poleg tem C,0ske8a Camarga na tiam koncu Sredozemlja oi,;POmembnejSe naravno 'ranjeno območje napol močvirnih vodnih površin. Naravni park obsega slana močvirja in lagune ter peščene nanose, ki se vrstijo ob Sredozemskem morju. Kilometre daleC od obale se pokrajina nenehno spreminja, saj se veter igra s peščenimi nasipi, jih podira in spet drugje gradi nove. Drobna pe-SCena zma tvorijo slikovite bele nanose, ki se bleščijo med oazami halofi-tov, grmičevja in zveriže-nih borovcev. Zanimivo pokrajino naraščajoče in upadajoče vode ter vetrovi nenehno spreminjajo skoraj pred obiskovalčevimi očmi. Večji del močvirnega območja naravnega parka se v poletnih mesecih osuši, toda tudi takrat je med raznovrstnim trstičjem še vedno dovolj vode, ki predstavlja zatoCi-šCe številnim pticam. V Ebrovi delti je najživahne-je jeseni, ko tam preživi najhladnejše mesece na desettisoCe ptic. Nekatere prihajajo sem s severa Plamenci Evrope ah pa tukaj najdejo počivališče na dolgi poti proti jugu. Med več kot štiristo vrstami ptic so najprivla-Cnejši rdeči plamenci. Z razprtimi krili, ki kar zažarijo pred presenečenimi opazovalci, so ena najve-Cjih privlačnosti naravnega parka. Na prvi pogled štorkljam podobni živobarvni ptici danes naseljujejo predvsem skrite, manj obljudene predele ob nizkih vodah. V Evropi niso prav pogosti, zato pa v velikanskem številu gnezdijo predvsem v vzhodni Afriki in Srednji Ameriki. Prav vse vrste se ponašajo z belim, črnim in rožnatim perjem ter nenavadno upognjenim kljunom. Slednji je prila- gojen posebnemu načinu prehranjevanja, saj z njim ptici zajemajo in precejajo alge in drobne vodne organizme ali pa meljejo večje Črve in ličinke. Prostrana naravno ohranjena prostranstva nudijo zatočišče tudi številnim drugim živalim, med katerimi so številni glodalci, zajci, lisice, vidre, podlasice, želve, ježi, žabe, kače... Na prvi pogled negostoljubno, a še kako rodovitno pokrajino so od nekdaj znali izkoriščati tudi za kmetovanje in ribolov. O tem pričajo tudi nekatera ohranjena arabska imena krajev v delti. Širše območje so zaceli močneje izkoriščati v srednjem veku, ko so tu pri- Naravni park v delti reke Ebro dobivali sol in sodo ter nabirali pijavke, ki so imele nekoč pomembno vlogo v zdravilstvu. V široki delti, ki z vsakim letom sega nekaj metrov globlje v morje, že vse od začetka devetnajstega stoletja dobro uspeva celo riž. Poskusno so ga zaceli gojiti že cistercijanski menihi v zaCetku sedemnajstega stoletja, toda brez uspeha. Območje je postalo primernejše za kmetijstvo šele, ko so zgradili kanale, ki naj bi omogočali plovbo ladij vse do Zaragoze, nekdanje prestolnice stare kraljevine Aragonije. Z delnim izsuševanjem so uničili tudi nadležne komarje - prenašalce malarije, ki je še ob prelomu stoletja vsako leto zahtevala veliko žrtev. Igor Fabjan (Se nadaljuje) 2 ^ Četrtek, 8. junija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDIŠČE SREDIŠČE MOČAN OBLAČNO OBLAČNO FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.11 in zašlo ob 20.51. Dan bo dolg I 15 ur in 39 minut. Luna bo vzšla ob 15.14 in zašla ob 1.56. PLIMOVANJE Danes: ob 1.22 najnizje -29 cm, ob 7.14 najvisje 6 cm, ob 12.15 najnizje -18 cm, ob 18.57 najvisje 44 cm. Tutri: ob 2.03 najnižje -41 cm, ob 8.14 najvisje 15 cm, ob 13.19 najnižje -18 cm, ob 19.41 najvisje 49 cm. S TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO °c °C Veter v slovenskem Primorju: Mura 13 Crikvenica 18,5 zjutraj: SE 5 do 10 vozlov Sava (Radovljica) 10,6 Malinska 18,3 Sora 10,7 Šibenik 19,3 Ljubljanica 12,9 Poreč 19,0 popoldne: Paka Šoštanj 15,1 Split 19,5 NW 8 do 14 vozlov Iška 9,3 M. Lošinj 18,7 Jadransko morje (Koper) V Dubrovnik 19,2 J (temperature v GORaF i ^ [II0PR0GN0ZA 1 f VOK POPULI 1 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 19 15 11 7 4 2 Dopoldne bo vremenski vpliv ugoden in spodbuden. Popoldne bo jakost vremenskega dražljaja naraščala in do večera bodo vremensko občutljivi ljudje že zaznali vremensko pogojene težave. Ce poletje ne da, nima zima kje vzeti. Kadar ajda neenako vzhaja, dobro obrodi. DANES GRADEC 12/23 TRBI2 CELOVEC O n/21 O KRANJSKA GORA _ 9/1» T O TRŽIČ 11 /2i O KRANJ H M. SOBOTA O 11/23 > ? GRADEC ^ 11/21 MARIBOR O 12/24 PTUJ CEUE O 12/24 OVIDEM 13/25 —.N. GOR,CA GORICA Q K/M 14/20 O (___> 13/20 N. MESTO ZAGREB 12/24 O /5 Slovenija: Delno jasno spremenljivo oblačnostjo.' hodnih kiajih Se lahko nastane kakšna ploha ah nevihta Najvisje dnevne temperature bodo od 18 do 23° C. Sosednje pokrajine: V severni Italiji in ob jadianu bo pretežno jasno. Drugod bo spremenljivo »oblačno. GRADEC 16/21 M. SOBOTA O>‘/22 MARIBOR O 16/22 - ZAGREB '6/22 /5 REKA 16/21 V Sloveniji: V petek bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo predvsem v zahodnih krajih plohe in nevihte. Obeti: V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevi-htami. SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES JE Spremenili spolne navade mušic VVASHINGTON -Ameriški zvezni inštitut za zdravstvo je z genetskimi posegi spremenil spolne navade sadnih mušic, tako da so se pri moških mušicah pojavila homoseksualna nagnjenja. V študiji, ki jo je objavila ameriška akademija znanosti, je zapisano, da so mušicam vstavili nov gen, ki povzroča pomanjkanje triptofana (aminokisline) v možganih. Rezultati so bili presenetljivi, saj so se mušice moškega spola združevale v prave žive verige. Čeprav so bile v bližini samice, se sam- ci sploh niso zmenili zanje in so nadaljevali svoje verižne homoseksualne odnose. Po mnenju strokovnjakov pomanjkanje triptofana povzroči zmanjšanje serotonine, ene od kemičnih sestavin za živčno sporočanje. Študija pa ni dokazala le tega, da so mušice po genetskih posegih gluhe za pozive nasprotnega spola, temveč da celo vplivajo na normalne mušice, ki se zgledujejo po njih. Te so se namreč za nekaj časa pridružile homoseksualnim »orgijam« in se Sele pozneje odzvale čarom ženskega spola. Poskus je zgovorno dokazal, da je mogoče z genetskimi posegi spremeniti spolne navade žuželk, kar bo bržkone koristilo biologom, saj bi lahko zmanjšali število škodljivega mrčesa, ne da bi uporabljali škodljive insekticide. Seveda pa znanstveniki Se ne vedo, kakšne posledice za naravno ravnovesje bi utegnila imeti uporaba genetskih posegov. Dokler te poskuse opravljajo v laboratorijih, je nevarnost majhna. Ce pa bi jih v praksi uresničevali v naravi, bi bile posledice lahko nepredvidljive, ker bi genetsko spremenjene žuželke skoraj gotovo končale v prehranjevalni verigi. Umetnost? Kip Novi človek, zaradi katerega hongkonška vlada Se vedno razpravlja o mejah umetnosti. (AP) Sarah na Poljskem VorSka vojvodinja Sarah Ferguson je obiskala center za bolne otroke v južnopoljski Lipnici VVielki, kjer se je z otroki razposajeno igrala ter vsaj za nekaj trenutkov pozabila na svoje življenjske in zakonske tegobe (Telefoto AP) Podgane, odporne proti strupu LONDON - Londonski higienski urad je sprožil pravi preplah, ker so strokovnjaki ugotovili, da se je v 178 občinah Anglije in VValesa povečalo število podgan in miši, v mestih pa so nove generacije podgan odporne proti klasičnim strupom. V primerjavi z letom 1979 se je v Londonu za 39 odstotkov povečalo število hiš, ki so jih nevarni glodalci izbrali za svoj dom. Podgane so se razmnožile zaradi slabo vzdrževane mestne kanalizacije, preobilice hrane (povečalo se je število okrepčevalnic) in izredno milih zim. Sodniki se učijo bontona LONDON - VValeški in angleški sodniki se bodo udeležili tečajev bontona, tako da bodo vedeli, kako ravnati s homoseksualci, ne da bi jih žalili. Pri tem bodo sodnike seznanili tudi z načinom, kako se morajo obnašati na procesih zaradi posilstev. Sklep delovne skupine združenja sodnikov je večina podprla, takim tečajem pa nasprotujejo le redki, ker so po njihovem le tratenje preveč dragocenega časa. Na koruzi ni grešno LONDON - Živeti v grehu ni več greh. To paradoksno sodbo je izrekla anglikanska cerkev, ko je svoje vernike pozvala, naj neporočene pare sprejmejo kot normalne zakonce. Se več, odbor za družbene odnose je predlagal, naj cerkev sprejme medse tiste homoseksualce, ki imajo globoka in pozitivna čustvena razmerja. Odbor je ugotovil, da bodo pred letom 2000 vsaj štirje zakonski pari od petih pred poroko živeli nekaj časa na koruzi. Prav zato je zgrešeno objokovati »zlate čase«, ko so za vse taki pari živeli v grehu. Cerkev mora namreč priznati družbene spremembe.