Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. e, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Franc Gabrovšek. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun: številka 5012-3-60. — Cena 1 dinar. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani Leto XII. — št. 4 Domžale, 20. april 1973 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE DVEMA PRAZNIKOMA NAPROTI Oba praznika — 27. april in 1. maj — sta tesno povezana med seboj, pa čeprav slavimo prvega samo Slovenci, drugega pa delovni ljudje vsega sveta. Oba predstavljata vsaj za naš slovenski narod spomin, ki je vtisnjen v naših srcih in ga zgodovina ne bo nikoli zbrisala. V davni preteklosti si je človeštvo izoblikovalo v boju za obstanek, v boju z naravnimi silami, svojevrstne obrede, ki so predstavljali rojevanje življenjskih sokov za prihodnost. Še danes so ostanki teh obredov zapisani v koledarjih, še danes jih obujamo kot svojevrstne atrakcije v turističnem bumu. S 1. majem je tesno povezana bit človeka — delavca, človeka preoblikovalca in krotilca narave, človeka-ustvarjalca materialnih, duhovnih in kulturnih dobrin. S 27. aprilom pa je povezan obstoj slovenskega naroda v že moderni družbi, v družbi, ko si je človek že dovolj smelo razlagal naravne pojave. Oba praznika slavi delovni človek! Šele pred neKaj stoletji se je delovni človek pričel zavedati svoje prave vrednosti; pričel je razmišljati o svoji pripadnosti in pomembnosti. Preprosto si ji rekel, da ni samo narava tista nepremagljiva ovira, ki jo je moral tisočletja odpravljati z dobrimi duhovi, ampak da je delovnemu človeku hujši sovražnik tisti, ki mu ne da pravice ustvarjati dobrin zase in svoje otroke, tisti, ki ne dovoli, da bi svoja tisočletna spoznanja razvijal na višji nivo, tisti, ki n.j dovoli, da bi otrok živel človeku dostojno življenje. V tem sta si praznika 1. maj in 27. april zelo blizu. Z delavčevo krvjo oblite ceste najmodernejših svetovnih mest v preteklem in sedanjem stoletju nas spominjajo ob 1. maju na veliko ustvarjalno moč in pogum človeka. Dokaz, da delovnemu človeku ne moreš odvzeti boljše vizije v prihodnost, da človeka ne moreš ponižati do tal in zaustaviti pri ustvarjanju materialnih in duhovnih dobrin, je v milijonih žrtvah, ki so padale v vojnah in še padajo zato, da bi se kolo zgodovine vrtelo manj boleče, bolj normalno. Leta 1941. je bil slovenski narod v največji nevarnosti. Po naši slovenski zemlji so že korakali fašistični krvniki in grozili, da nas bodo zbrisali s sveta. V tem primeru je bil tudi slovenski delavec, ki ga je vodila najbolj napredna in organizirana sila — komunistična partija, tisti, ki se je postavil fašističnemu nasilju po robu. Še več! Slovenski delavec je hotel temeljito opraviti tudi s tistimi, ki so ga na domači zemlji desetletja tlačili k tlom. Hotel je boj za svobodo! V štiriletni krvavi narodnoosvobodilni vojni in revoluciji je slovenski narod dosegel željeno svobodo. Danes se lahko po 32. letih s ponosom spominjamo 27. aprila 1941 in ga zato praznujemo s 1. majem zmagoslavno in veselo. V svobodni domovini gremo lahko svojima praznikoma tudi pogumno naproti. Marijan Stopar Spominski dom borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije v Kumrovcu »Od tod, iz tega spominskega doma, bosta odsevala bratstvo in enotnost, ker bodo sem prihajali borci in mladina iz vseh krajev. Želim, da bi bilo to v korist temu kraju in vsej naši domovini ...« Te besede je izrekel tovariš Tito ob polaganju temeljnega kamna v Kumrovcu, 21. aprila lani. Prvo pobudo za zgraditev spominskega doma sta dali združenji borcev Kumrovca in Posavja (občine Bežigrad). Toda akcija je prerasla iz lokalne v skupno stvar Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in Zveze mladine Jugoslavije. Ideja je dozorevala in dobila končni izraz v tem domu, ki bo močno in sodobno žarišče revolucionarne misli, ki naj bi iz Titovega rojstnega kraja sevala v vse kotičke naše širše domovine. Spominski dom bo na izviren način prikazal lik in življenjsko delo tovariša Tita, ter najvažnejša poglavja iz naše revolucije. Dom bo deloval kot sodoben informativni in doku-mentarno-študijski ter družbeno-politični in rekreacijski center. Knjižnica, čitalnica, fotodokumentacija, kinoteka, zbirka spominskih predmetov, bodo na široko lahko znanstveno prikazovale stvari. Hotelski del doma bo poskrbel, da se bosta povezovala družbeno-politični značaj obiskov in izletniški turizem. Okoli tega spominskega doma se bo raztezal park, ki bo ohranil veliko tako tipičnih Zagorskih hiš in bo to prav gotovo lep in zanimiv, tudi zgodovinsko-etnološki spomenik času in kraju od koder je voditelj naše domovine krenil v svet. Obisk njegovega rojstnega kraja se je navadno končal kot kratek izlet, dom pa bo omogočil tudi prenočevanje; hkrati pa bo v sebi združeval in hranil pričevanja naše revolucije in borbe za svobodo slehernega človeka. Mladina si je že zdavnaj izbrala Titov rojstni kraj za srečanje ob dnevu mladosti. Dom bo to sodelovanje še poglobil, tesnejše bo, bolj živahno, bolj pisano! Tu se bo srečevala mladina vseh naših narodov in narodnosti, v tem prelepem naravnem okolju zbliževala, ne samo ob skupnem spoznavanju naše zgodovine delavskega gibanja in socialistične revolucije — prek dela in življenja Tita — ampak tudi v športnih in kulturnih tekmovanjih, na izletih itd. Kdove kakšne nove ideje bodo pognale kakor mladike na srečanjih v tem bogatem okolju? In kdove kakšni novi obrisi se bodo začrtali pri širjenju vsebine in pomena spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije — živega organizma, ki bo rastel tako, kot je nastal — S SKUPNO AKCIJO VSEH! Spominski dom torej ne bo nikoli hladen muzej in znanstvena ustanova. To bo zibelka revolucije, ki se nadaljuje, revolucija, ki se preliva v življenje — torej živi — delo In ponos vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Tudi v domžalski občini se bomo vključili v zbiranje sredstev za ta dom, kajti dom ima vseljudski pomen in prav je da se v akcijo zbiranja vključimo prav vsi. Dom je namenjen tudi nam in našim zanamcem. Sredstva bodo prispevale vse delovne skupnosti, ustanove, šole in posamezniki. Poglavitna oblika zbiranja je »zbiralna pola«, ki bo zajela celotno prebivalstvo. V njej bodo vpisani priimek in ime ter višina darovanega denarja, ki bo v dveh izvodih. Eden od izvodov bodo hranili v spominskem domu v Kumrovcu, kot dokument o sodelovanju ljudi celotne Jugoslavije v tej plemeniti akciji. Z najskromnejšimi prispevki vseh državljanov — od pionirjev do upokojencev, delavcev in kmetov, pripadnikov JLA, dijakov in študentov zgradimo spominski dom v Kumrovcu, ki bo zbirališče borcev NOV in mladine iz vse Jugo-slavljel PRISPEVEK ZA ZGRADITEV SPOMINSKEGA DOMA BORCEV IN MLADINE JUGOSLAVIJE V KUMROVCU BO IZRAZ SOLIDARNOSTI IN PATRIOTIZMA VSAKEGA DRŽAVLJANA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE — TOREJ TUDI OBČANA DOMŽALSKE OBČINE. Franc Avbelj-Lojko ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t NOVOSTI IZ DAVČNE ZAKONODAJE NA STR. 10 ODLOK O DAVKIH OBČANOV NA STR. 12 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Stališča občinskega komiteja ZK o oblikovanju proračuna občine Domžale za leto 1973 i. Komite meni, da je potrebno v celoti in dosledno uresničiti smernice resolucij zvezne in republiške skupščine o ekonomski politiki in neposrednih nalogah v letu 1973, kakor tudi določila družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo samoupravne interesne in družbeno politične skupnosti v letu 1973 in določila akcijskega načrta občinske skupščine o izvajanju sklepov 3. občinske konference ZKS Domžale. To pomeni zlasti: — zadržanje splošne in skupne porabe v občini izpod rasti družbenega proizvoda — sprejetje takšnih ukrepov in proračuna, ki bodo pomenili realno razbremenitev gospodarstva in njegovo usposobitev za uspešno izvedbo stabilizacijskih programov. — Zagotoviti absolutno prednost uresničitve najpomembnejših socialnih in družbenoekonomskih ciljev, začrtanih s programom občinske skupščine Domžale, občinske organizacije ZKS in občinskega sveta zveze sindikatov, o odpravljanju vzrokov in posledic socialnih razlik. II. Glede na takšno načelno usmeritev komite sprejema naslednja stališča: 1. V proračunu občine je treba zagotoviti sredstva v zahtevani višini za — socialne in druge podpore — štipendije — druge namene, ki neposredno vplivajo na odpravo socialnih razlik, zlasti še za prispevek občine za financiranje zdravstvenega in pokojninskega varstva kmetov ter varstva borcev NOV. Nesprejemljivo bi bilo kakršnokoli zmanjševanje sredstev za te namene, saj smo se dogovorili za pospešeno reševanje vprašanj socialnega razlikovanja. Nesprejemljivo je tudi stališče, da je potrebno zaradi financiranja teh zadev preseči z omenjenimi dokumenti določene okvire splošne in skupne porabe. Kolikor so potrebne omejitve pri realizaciji posameznih nalog — in to je po mnenju komiteja nujno — potem to ne smejo biti omejitve na teh področjih, ampak na področju izgradnje komunalnih naprav itd. 2. Zagotoviti je treba sredstva za financiranje in večjo materialno stimulacijo tistih kadrov v javni upravi, pravosodju in organih za notranje zadeve, ki nosijo največje breme boja proti nepravilnostim v naši družbi. Delavcem na teh področjih je treba zagotoviti takšne OD in druge pogoje za delo, da bodo lahko dosegli takšne delovne rezultate, kot jih od njih zahtevamo. Odmrznitev OD delavcev na teh področjih, ki jih je predlagal slovenski izvršni svet zveznemu izvršnemu svetu, bo omogočila ureditev tega vprašanja verjetno že kmalu, zato moramo v proračunu planirati potrebna sredstva. 3. Nujno je zagotoviti sredstva za nove namestitve v šolah in v vrtcih in povečane druge funkcionalne izdatke, ki so posledica uresničevanja programa šolske mreže. Zato komite podpira stališče predsedstva občinske skupščine, da se pri določitvi najvišje dovoljene stopnje dohodka občine in interesnih skupnosti v letu 1973 to upošteva. 4. Prioritetna naloga mora biti tudi nadaljnja izgradnja šolske mreže, zato komite podpira ukrepe, ki naj to zagotovijo. 5. Komite ugotavlja, da priprava razprave o proračunski politiki, oz. politiki splošne in skupne porabe na ravni občine Domžale v letu 1973 ni bila dobra iz objektivnih in subjektivnih vzrokov. Komite meni, da le nekajdnevna javna razprava onemogoča stvarno, demokratično razpravo in dogovarjanje vseh prizadetih zlasti še organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Takšna razprava že v naprej izklju- čuje možnost uresničevanja delegatskih odnosov in resničnega vplivanja delavcev, oz. občanov na uporabo dohodka, ki so ga oni ustvarili ter omogoča nadaljevanje starega, preživelega državnoproračunskega sistema financiranja splošnih in skupnih potreb. Komite je sicer ugotovil, da so bili zato tudi objektivni vzroki (ni še sklenjen družbeni dogovor za SRS), ki pa vendar niso narekovali takega načina razprave in sprejema proračuna. Zbori volivcev so zato vse bolj čista formalnost. 6. Komite ugotavlja, da osnutek občinkega proračuna kljub določilom akcijskega načrta — ne vsebuje spremembe financiranja krajevnih skupnosti, kakor ga opredeljuje 41. dopolnilo k ustavi SRS. Zato komite zadolžuje komuniste v predsedstvu občinske skupščine, upravnih odborih skladov, komisiji za statutarna vprašanja pri skupščini in v vodstvu občinske uprave, da čimprej zagotovijo pripravo predloga za nov sistem financiranja KS in ga dajo v javno razpravo. Pri tem je treba v polni meri upoštevati sklepe zadnje seje predsedstva ZKJ o nujnosti odpravljanja vseh oblik državnega kapitala na vseh ravneh, kar pomeni zlasti ukinjanje nekaterih skladov in prenos njihovih nalog in finančnih virov na KS ter preoblikovanje tistih skladov, ki bodo nujno še ostali na ravni občine na novi samoupravni osnovi, v kateri bodo imeli odločilen vpliv delavci združeni v TOZD in v drugih oblikah zadruževanja. Komite meni, da občinskega proračuna ni mogoče sprejeti, kolikor ne bodo upoštevane usmeritve, dogovorjene na tej seji. 7. Za realizacijo začrtanega programa modernizacije kmetijstva je treba zagotoviti ali preko proračuna, ali preko drugih virov planirana sredstva, ker bo sicer resno ogroženo njegovo izvajanje. Ljudem je treba dovolj razumljivo povedati, za kaj gre Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta so se 27. marca 1973 sestali delegati iz organizacij združenega dela z namenom, da razčistijo vprašanje podpisa samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana za leto 1973. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev ljubljanske regije je namreč konec meseca februarja poslala vsem organizacijam združenega dela v podpis omenjeni sporazum, ki pa je spričo komplicirane oziroma ne dovolj razumljive vsebine, povzročil vrsto dvomov in kratkih stikov. Namen posveta je bil torej jasen —' ljudem je treba razložiti bistvo akcije tako, da bodo vedeli za kaj gre! Po uvodni besedi predstavnika Skupnosti zdravstvenega zavarova- nja so navzoči v razpravi načeli vrsto vprašanj, s katerimi so upravičeno utemeljevali, zakaj v večini organizacij združenega dela še niso podpisali samoupravnega sporazuma. Tu gre v prvi vrsti za nerazumljivo vsebino sporazuma. Menili so, da je tro povzročilo napačno tolmačenje, saj so v večini organizacij združenega dela mislili, da se bo za 12,5 'Odstotka povišala prispevna stopnja. V resnici pa se bo za toliko znižala celotna masa sredstev, glede na to, da je moč po stabilizacijskih ukrepih za toliko povečati sredstva za zdravstveno varstvo nad lansko ravnijo. Vrsto vprašanj v razpravi je bilo uperjenih na postopek sprejemanja sporazuma in pozno zasnovane akcije s strani Skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Pri tem je bilo poudarjeno, da sporazum nikakor ne kaže formalno sprejemati in to po hitrem postopku — marveč dejansko po samoupravni poti, ki je zapisana v internih aktih organizacij združenega dela. Udeleženci posveta so opozorili tudi na nekatere pravne nejasnosti Izrazili so bojazen, da bi bila sredstva, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu, dodatno obdavčena, da je sporno določilo 7. člena samoupravnega sporazuma, ki pravi, da je sporazum sklenjen in veljaven, ko je podpisan v imenu dveh tretjin delavcev na območju skupnosti. Ob zaključku posveta je bil sprejet dogovor, da mora Skupnost zdravstvenega zavarovanja v najkrajšem času poslati organizacijam združenega dela temeljito obrazložitev samoupravnega sporazuma in odgovore oziroma tolmačenje posameznih pravnih nejasnosti, na katere 'so razpravljalci opozorili. Na koncu je bil sprejet političen dogovor, da naj akcija teče, dokler ne bodo k sporazumu pristopile vse organizacije združenega dela. To pa pomeni, da se morajo vse osnovne sindikalne organizacije vključiti v to akcijo, posebno tam, kjer sporazuma še niso podpisali. Marjan Bo liha r S s i ZAHVALA S £ Iskreno se zahvaljujemo < s Matičnemu uradu Domžale s s za podarjenih 5.000.— din, s s Krajevni skupnosti Vir, ki s S je ob otvoritvi novega vrt- b > ca na Viru darovala vrtcu > > 5.000.— din. Ta sredstva J> > so namenjena za nakup > > igrač in Krajevni skupnosti > > Preserje za 500.— din. ; < Otroci in osebje < i VVZ Domžale < Sestal se je aktiv delavcev, članov ZK, občine Domžale Komite občinske konference ZK je skupno z občinskim sindikalnim svetom v mesecu marcu sklical aktiv delavcev, članov ZK. 2e druga konferenca ZKJ, posebno pa še pismo predsednika Tita In IB predsedstva ZKJ sta zadolžila občinska vodstva ZK, da se povsod, kjer so pogoji, ustanovijo taki aktivi. Namen aktiva je, da na sestankih v sproščeni razpravi pridejo volja, misli in predlogi najbolj na dan. To ni nikakršen organ nad vodilnimi (saj imamo tudi aktive gospodarstvenikov, direktorjev itd). Na sestanku aktiva so se pogovarjali o vlogi in namenu delavske kontrole, o kateri je za uvod najprej spregovoril tovariš Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZS Slovenije. Sklenili so tudi, da naj občinsko vodstvo ZK v aprilu mesecu pripravi osnutek programa dela aktiva. Za sekretarja aktiva je bil izvoljen tovariš Kalan Branko, obratni vzdrževalec v tovarni Filc, iz Mengša. A. S. INFORMACIJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA — Predsedstvo ObSS je skupno s komisijo za samoupravljanje koncem marca izvedlo anketo o uresničevanju ustavnih dopolnil v 32 organizacijah združenega dela naše občine. Akcija ni bila usmerjena v neko golo zbiranje podatkov. Njen osnovni moto in namen je bil, da preko razgovorov s političnimi aktivi vzpostavimo živi stik, ter na ta način ugotovimo, kaj so konkretno storili v posameznih organizacijah združenega dela po vprašanju uresničevanja tako imenovanih delavskih ustavnih amandmajev in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo. Namen akcije pa je bil tudi v tem, da spodbudimo ta prizadevanja zlasti v tistih organizacijah združenega dela, ki se še obotavljajo pri konkretni realizaciji XXI.—XXIII. ustavnega amandmaja. Na podlagi izvedbe teh razgovorov bo predsedstvo ObSS skupno s komisijo za samoupravljanje izdelalo oceno ter temu primerno naravnalo tudi politično akcijo v sindikalnih organizacijah. — 15. marca je predsedstvo ObSS na svoji redni seji med drugim obravnavalo tudi pregled finančnega poslovanja za leto 1972 in proračun ObSS za leto 1973. Osnovne sindikalne organizacije bodo o realizaciji za leto 1972 in razporeditvi sredstev za leto 1973 pismeno obveščene. — Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljanske regije je na seji 30. marca ti. podaljšala rok za podpis samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev. Rok za sprejem sporazuma je 15. april. Na omenjeni seji je Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja začasno sprejela tudi prispevno stopnjo za leto 1973. Prispevna stopnja je v letu 1972 znašala 8,5 % od bruto OD, prispevna stopnja za leto 1973 je torej nižja in znaša 8,4 % od bruto OD, k temu pa je prišteti tudi obveznosti izenačitve kmečkega zdravstvenega zavarovanja v višini 0,17% (sprejetega na referendumu), tako je skupna začasna prispevna stopnja 8,57 % od bruto OD, kar je za 0,07 % več kot v letu 1972. Mladi Trzina za matere, žene, dekleta Spet je prišel dan želja, čestitk, cvetja in poljubov — Dan žena. Vsakdo se ob takem dnevu muči s problemom, kako naj se zahvali in kakšno darilo naj kupi svoji materi, ženi. Marsikdo ne ve, kako malo je potrebno, da so zadovoljne in srečne. Razumevanje, skromen šopek in besede »draga mati, žena, hvala za vse« so najlepše darilo za njihov praznik. Tudi v Trzinu smo naše žene lepo pogostili. Osnovna šola, mladinski aktiv in člani prosvetnega društva so jim pripravili lepo proslavo. Med drugim je bila v program vključena tudi uprizoritev pravljice »Zlata goska«, ki je bila hkrati tudi prvo režisersko delo člana KUD, Braneta Štefančiča. Tudi učenci nižjih razredov Osnovne šole so svojim mamicam povedali in zapeli lepe pesmice. Proslavi je sledila zabava. Ob zvokih ansambla »Veseli vandrov-čki« so se naše matere, žene in dekleta veselo zavrtele. Da pa so bile slavljenke in njihovi svojci vseskozi dobro in solidno postreženi, so skrbeli člani Mladinskega aktiva in člani KUD »Franc Kotar«, ki so prevzeli celotno organizacijo veselega večera. Meta Mlakar Občani z velikim zanimanjem spremljajo predavanja o konceptu splošnega ljudskega odpora. Slika prikazuje udeležence tečaja prve pomoči v obratu EMONE v Mengšu. Zborovanje prosvetnih delavcev domžalske občine Kot vsako leto, so se tudi letos zbrali prosvetni delavci na letnem zborovanju, ki je bilo 31. marca 1973 v Grobljah. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik republiškega sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Vinko Kastelic, tov. Fer-bežar, član republiškega odbora, predstavnik občinskega komiteja ZK, mladine ter predsednik občinskega sindikalnega sveta. Predstavnika občinske skupščine tudi letos nI bilo. Po otvoritvi zborovanja je bilo najprej predavanje o marksistični vzgoji v učno-vzgojnem procesu. Predaval je tov. Mitja Rotovnik, strokovni sodelavec pri CK ZKS. Po predavanju se je razvila zelo živahna razprava, v kateri so se prosvetni delavci naše občine bridko pritožili. Nihče namreč ne upošteva njihovega mnenja pri sestavi učnih programov, ti programi so tako natrpani, da skoraj ne ostaja več časa za vzgojo otrok, kar je pomembnejše od samega znanja. Našim prosvetnim delavcem se vedno samo očita, da pouk ni idejen, da je pozitivističen itd., a ukrene se ničesar. Družba bi morala dati vsaj moralno priznanje prosvetnim delavcem, če že ne da materialnega. Naši ljudje si po šolah že 27 let po vojni prizadevajo in se trudijo, da bi bil pouk sodoben in idejen, niso pa sami krivi, če dobivajo navodila višjih organov, ki jih dobesedno silijo v pozitivizem. Družbena kontrola bi morala zajeti tudi te organe in napraviti red. Če hočemo reorganizirati delo pri vzgoji in izobraževanju mladih, ga moramo od osnovne šole do univerze. Po predavanju je bilo zborovanje. Najprej je bilo poročilo predsednika občinske konference prosvetnih delavcev in čitanje stališč predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o dopolnitvi zakona o začasni omejitvi osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi. Ta stališča so vsi navzoči z odobravanjem podprli. Čemu zamrznitev osebnih dohodkov, če pa imamo že eno leto samoupravne sporazume, ki že sami po sebi omejujejo osebne dohodke. Zakon o zamrznitvi dobesedno anulira samoupravne sporazume. Taki zakoni ljudi samo dekoncentrirajo in vnašajo zmedo in upravičeno nejevoljo. Prosvetni delavci se ne čutimo krive, če v gospodarstvu nI vse tako, kot je treba, a moramo kljub temu toliko prispevati k stabilizaciji. Vedno smo imeli slabše prejemke kot enako kvalificirani v gospodarstvu, sedaj pa še družbenega dogovora ne moremo realizirati 100%. Ni čudno potem, da mladi nočejo v naše vrste in da mladi prosvetni delavci, posebno še moški, iščejo zaposlitev izven prosvete. Vsi navzoči so se strinjali s tem, da zahtevamo tisto, kar nam je že bilo priznano s samoupravnim sporazumom. V samoupravnem sporazumu je tudi člen, ki govori o valorizaciji osebnih dohodkov skladno s podražitvijo življenjskih stroškov. Zvedeli smo, da so republiški poslanci ta člen enostavno ukinili tako, da so naši realni osebni dohodki nižji, kot so bili pred samoupravnim dogovarjanjem. Od samoupravnega sporazuma je torej ostalo bore malo, mi pa, ki smo prisegali na te sporazume, smo spet enkrat pošteno razočarani. Na zborovanju je bila izražena skrb, da bo naše šolstvo s prihodnjim šolskim letom zašlo v težave, ker bo primanjkovalo učiteljskega kadra, posebno še na odročnih šolah, saj Pedagoška akademija ne daje dovolj kadra za naše šole, posebno za razredni pouk. To bi bilo zelo škodljivo za naše otroke, ki jim je z ustavo zagotovljeno nemoteno šolanje. Upamo, da bo naša samoupravna družba kaj ukrenila, da do kaj takega ne bo prišlo. Po štiriurnem zborovanju smo se razšli z upanjem, da se bo vse uredilo in, da bomo prihodnje leto na podobnem zborovanju manj govorili o našem materialnem stanju in več o sodobni organizaciji in o vzgoji naše mladine v duhu samoupravljanja. Janez Ulčar V dveh letih 259 več otrok v varstvu Temeljna skupnost otroškega varstva Domžale je v decembru 1971. leta sklenila družbeni dogovor s Skupščino občine Domžale, Občinskim sindikalnim svetom in občinsko konferenco SZDL, katerega je podpisalo 10 delovnih organizacij. Predmet dogovora je bil razvoj, izvajanje in financiranje otroškega varstva v občini in pričetek interveniranja TSOV v obliki varstva kot so subvencioniranje stroškov, ki naj bi jih za otroke v VVZ plačevali starši, večje vključevanje otrok v malo šolo, v podaljšano bivanje otrok v šoli in v kvalitetno šolsko prehrano. Z razvojem vzgojno varstvenih zavodov se zaustavlja usodna diferenciacija v obdobju zgodnjega otroštva. Ob sklenitvi družbenega dogovora je bila socialna struktura otrok varovancev vzgojno varstvenega zavoda v korist tistega sloja staršev, ki sami lahko plačujejo stroške za otroke. To je pogojevala zmogljivost zavoda. V letu 1972 je bilo v vzgoji in varstvu: 14,5 % otrok, ki so dosegli manj kot 600,00 din dohodka na družinskega člana, 41,8% otrok, ki so dosegli manj kot 900,00 din dohodka na družinskega člana, 26.8 % otrok, ki so dosegli manj kot 1200,00 din dohodka na družinskega člana, 16.9 % otrok, ki so dosegli nad 1200.00 din dohodka na družinskega člana. V letu 1973: 27.5 % otrok, ki so dosegli manj kot 600,00 din dohodka na družinskega člana, 15,9 % otrok, ki so dosegli manj kot 900,00 din dohodka na družinskega člana, 39,0 % otrok, ki so dosegli manj kot 1200,00 din dohodka na družinskega člana, 17.6 % otrok, ki so dosegli nad 1200,00 din dohodka na družinskega člana. Podatki kažejo na to, da je orientacija TSOV pravilna, saj je med 483 otroci kar 200 otrok ali 41,4 % takih, katerih starši so še prejemniki otroškega dodatka, torej izpod minimalnega osebnega dohodka ali minimalnih življenjskih stroškov. Na podlagi 3. člena dogovora bi moralo biti do konca leta 1972 zagotovljenih poleg vrtca v Kidričevi še 176 mest za predšolske otroke v vrtcih Vir in Radomlje. Vrtec Vir je bil ob praznovanju 8. marca 1973 odprt, vrtec Radomlje pa zaradi težav pri lokaciji oziroma usposobitvi zemljišča, projektu in zaradi počasnega ukrepanja krajevne skupnosti še ni zgrajen. Po številu na novo vključenih otrok pa je družbeni dogovor uresničen takole: 1972: vrtec Domžale-Kidričeva je na novo sprejel 127 otrok; vrtec Mengeš 18 otrok; vrtec Vir 114 otrok; skupaj na novo vključenih otrok je 259. To pomeni, da si je TSOV skupno s kolektivom vzgojno varstvenega zavoda prizadevala, da kljub temu, da se ni pristopilo h gradnji vrtca Radomlje, na novo vključi še 18 otrok z odpiranjem novih oddelkov v obstoječih vrtcih, kar pomeni hkrati racionalizacijo in širjenje zmogljivosti. Upoštevajoč, da smo v obdobju enega leta na novo vključili v usposobljene oddelke obstoječih vrtcev 18 otrok in v nove vrtce 239 otrok ter za to porabili 5,836.185,85 din, je razvidno, da smo v občini povprečno na enega otroka na novo vključenega v VVZ, porabili 22.708,89 din. Iz zaključnega računa je razvidno, da smo v letu 1972 iz rednih virov, na podlagi odloka občinske skupščine imeli 1,964.348 din dohodka. Poleg tega smo na podlagi družbenega dogovora prejeli 230.245 din, kar je komaj četrtina predvidenega in sklenjenega. Zatorej ni čudno, da so nastale težave pri uresničevanju začrtanih in dogovorjenih nalog. Delež zasebnih obrtnikov po dogovoru je prav tako razviden iz zaključnega računa. Določilo 3. člena dogovora glede sprejema otrok v VVZ in družbenega deleža za pokrivanje vzgojnega dela stroškov je uresničevano v celoti. Na podlagi drugega odstavka 3. člena pa je pogodbo podpisalo 22 delovnih organizacij. Od načrtovanih sredstev za subvencije s strani delovnih organizacij je VVZ prejel 4,836.920—din, kar pomeni, da se je dogovor spoštoval le 95 %. Skupščina občine je, kot določa dogovor, sprejela sklep o višini stroškovne cene za otroke v VVZ, odločila pa se je, da tam, kjer nastopa obveznost staršev za plačevanje dela cene za otroke v vrtcih, pričenja obveznost za 40,00 din mesečno, kar je tudi v skladu s prejemanjem otroškega dodatka. Mala šola: V prostih zmogljivostih (popoldne) se v vrtcih vrši mala šola. Tako je v letu 1972 bilo na voljo 6 oddelkov, v katerih je obiskovalo malo šolo 156 otrok po 72 ur letno. 4. člen dogovora obvezuje za razširjanje oblike varstva in vzgoje otrok v mali šoli. Tako je TSOV v sodelovanju s TIS sprejela sklep, da omogoči s svojimi sredstvi pričetek celoletne male šole v Moravčah in Brdu. Višina sredstev je razvidna iz zaključnega računa. Male šole poslujejo že od pričetka šolskega leta 1972/73. Temeljna izobraževalna skupnost je kot podpisnik družbenega dogovora uresničevala določila 5. člena tega dogovora. Tako je od 260 otrok, ki so bili deležni podaljšanega bivanja otrok na šoli pred sklenitvijo družbenega dogovora v letu 1972/73 povečala število na 326 otrok. Od RSOV je TSOV prejela v letu 1972 111.232 din. Od tega je namenila 80.000,00 din za urejanje šolskih mlečnih kuhinj v Moravčah in Brdu, razliko pa zadržala na računu za intervencije pri usposabljanju šolskih kuhinj leta 1973. Poleg nalog, ki so zapisane v družbenem dogovoru, je na podlagi sprejete politike v republiki in občini TSOV preko strokovnih služb SOb zagotovila izdatno denarno pomoč za otroke socialno šibkih kmečkih ali podeželskih družin. TSOV je poleg sredstev, ki jih je dobila od republiške skupnosti, vložila še lastna sredstva in pomaga pri premostitvah, kadar denar iz republike ne doteka redno. SOb je vložila v to obliko pomoči enaki del kot republika in tako je zagotovljeno, da je v letu 1972 prejemalo redne denarne pomoči 258 otrok v občini, kar je vsekakor nov učinkovit prispevek k zmanjševanju socialnih razlik med otroci (glej zaključni račun). Skupno je temeljna skupnost iz sredstev sklada za dnevno varstvo otrok vložila v različne intervencije družbene skrbi za otroke v lanskem letu 273.585 din. Na ta način pa je zagotovila, da je 568 otrok bilo vklju- (Nadaljevanje na 5. str.) ZAKLJUČNI RAČUN TEMELJNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Iz zaključnega računa je razvidno, da je imela TSOV Domžale na dan 31. 12. 1972 2,900.093,00 din dohodkov to 2,436.497,55 din izdatkov. Presežek dohodkov nad izdatki ali saldo za 31. 12. 1972 znaša 463.596,13 din. Podrobna razčlenitev dohodkov in izdatkov v letu 1972 je na- slednja: I. DOHODKI so bili realizirani v višini 96% v odnosu na spre- jeti finančni nacrt za leto 1972. Oblikovali so se iz naslednjih virov i Prenesena sredstva iz leta 1971 178.799,68 din Redni prispevki po 10. in 12. členu zakona 1,964.348,30 din Dohodki po družbenem dogovoru: — zasebniki 13.350,00 din — delovne organizacije 216.895,35 din Drugi dohodki: Od RSOV za šolske mlečne kuhinje 111.232,80 din SDK vračilo sred. preveč izločenih v posebno re- zervo v lotu 1971 129.467,00 din Stanovanjski prispevek od OD 1.297,55 din Iz posebnega računa vrnjena 10% garancija 284.723,00 din SKUPAJ DOHODKI: 2,900.093,68 din II. IZDATKI so bili realizirani v višini 81 % v odnosu na spre- jeti finančni načrt za leto 1972. 1. Investicijski izdatki: a) gradnja vrtca v Domžalah — dokončna poravnava BETONU Zagorje po zapisniku kolavd. komisije 25. 12. 1972 796.472,00 din —■ ureditev okolice in načrti 15.098,95 din — priklj. na el. omrežje, vodovoda in stre- lovoda 13.972,00 din — interkalarne obresti po invest. kreditu 15.308,00 din — sanacija temeljev 484,85 din — zavarovanje objekta za čas gradnje 2.246,75 din — dotacija VVZ Domžale za igrače in drob- ni inventar 70.723,35 din — predlog org. obrata prehrane CZNG Lj. 3.000,00 din b) gradnja vrtca na Viru 145.492,50 din —■ 10 % garancijski polog 6.022,20 din — načrti MARLES 6.022,20 din — zakoličba, zavarovanje objekta 4.190,30 din — avans za kabliranjc in priklj. cl. cnerg. 30.000,00 din c) priprave za vrtec Radomlje —: za odmero parcele 182,00 din d) oročena sredstva 700.000,00 din c) anuitete 186.366,80 din 2. Sofinanciranje oz. pomoč pri reševanju poseb- no perečih problemov otroškega varstva — denarna pomoč soc. šibkim kmečkim otro- kom 38.000,00 din — particip, za stroške strok, službe 2.530,00 din — za obdaritev otrok POŠ Homec in VVZ Domžale 3.055,00 din — kritje izgube 1971 VVZ Domžale 20.000,00 din — sofinanc. za opremo ŠMK Moravče, Brdo 80.000,00 din — sofinanc. za del. uspos. -mladine v Črni 60.000,00 din — sofinanc. »male šole« Moravče, Brdo 70.000,00 din 3. Funkcionalni izdatki — ptt stroški, bančni stroški, pis. mater. 10.911,75 din — najemnina za pisarno TSOV 850,00 din — oprema pisarne TSOV 4.182,20 din — redno del. razmerje, boleznine 38.308,55 din — do pol. del. razmerje 436,55 din — civilno pravno razmerje 8.455,80 din — kilometrina, dnevnice 3.006,30 din — delovno razmerje upokojencev 11.658,70 din 5. Prenos sredstev v pos. rezervo za XII/71 95.553,00 din SKUPAJ IZDATKI 2,436.497,55 din Nerazporejena sredstva 463,596,13 din 2,900.093,68 din Do 31. 12. 1972 je vseh oročenih sredstev pri Ljubljanski banki — podružnica Domžale 2,550.000,00 din. Po zadnji pogodbi Št. 9/72 od 1. 3. 1972 pa dolgujemo Ljubljanski banki — podružnica Dom- žale še 150.000,00 din. Nerazporejena sredstva 463.596,13 din se bodo torej zmanjšala za 150.000,00 din. Ostanek sredstev 313.596,13 din pa je namenjen za investicijske izdatke za otroškovarstvene ustanove oziroma objekte v letu 1973. Na posebnem računu imamo še izločena sredstva 10 % garan- cijskega pologa za VVZ Vir 145.492,50 din, ki bodo sproščena v letu 1973 od dograditvi vrtca. čeno v nove različne oblike otroškega varstva. Tabelarni pregled vključitve otrok v različne oblike otroškega varstva 1. Dnevno varstvo v VVZ — 615 otrok. 2. Mala šola (celoletna) — 311 otrok. 3. Podalj. bivanje — 520 otrok. 4. Učenci, ki prejemajo malice — 4511 otrok. 5. Učenci, ki prejemajo kosila — 363 otrok. V socialno varstvo je vključeno: v oskrbi pri tujih družinah — 23 otrok, v vzgojnih zavodih — 12 otrok, pod skrbništvom — 9 otrok, stalne denarne pomoči — 258 kmečkih otrok, začasne denarne pomoči — 7 družin, subvencija oskrbnin v VVZ — 5 otrok, subvencija oskrbnin na osnovnih šolah — 12 otrok, denarna pomoč za šolska kosila — 98 otrok, brezplačno malico v šoli — 25 otrok, v specializiranih zavodih — 20 otrok, na letovanju (iz socialnih ali drugih razlogov) — 280 otrok, Sredstva, ki jih je SOb namenila za socialno varstvo otrok v letu 1972 znašajo 667.500 din. Krajevna skupnost Mengeš beleži vedno več uspehov. Urejeno parkirišče pred kino dvorano to potrjuje (v ozadju nova šola). Program komisije za šport pri predsedstvu OK ZMS Domžale OK ZMS Domžale in komisija si bosta prizadevala, da bi tekmovanja bila čimbolj množična. Sodelovala pa bo z ZTKO Domžale z vsemi aktivi zveze mladine in športnimi organizacijami na področju občine. Prizadevala si bo, da bodo zaživele športne panoge, ki so malo znane v domžalski športni javnosti kot so npr. rokomet, odbojka, tenis, atletika, judo, karate. Se enkrat velja poudariti, da bo komisija skrbela za množičnost, želimo namreč, da se čim več mladih vključi v športno dejavnost. V letošnjem letu so bila že nekatera tekmovanja, ostala pa bodo po naslednjem koledarju: April — namizni tenis po liga sistemu, ta tekmovanja se bodo začela predvidoma 15. aprila; — streljanje z zračno puško — moštveno in posamezniki. Tekmovanje bo približno 20. aprila, vso organizacijo bo prevzel Mladinski aktiv Induplati iz Jarš, — mladinsko prvenstvo v krosu za Dan OF 27. aprila, organizacijo bo prevzel mladinski aktiv in TVD Partizan Homec — Nožice. Maj — mesec mladosti — Sodelovali bomo v Titovi štafeti, če bo njena pot šla preko domžalskega teritorija, — mali nogomet. To bo tekmovanje med MA v počastitev 25. maja v Domžalah, — košarka. Tekmovanja med MA za Dan mladosti, — šah. Šahovsko tekmovanje bo organizirano v Domžalah, — atletika. Tekmovanje med aktivi moštveno in posamezniki, prav tako v Domžalah. V tem mesecu organiziramo tudi osnovnošolsko prvenstvo v Domžalah, ki bo sovpadalo s tekmovanji aktivov in sicer: — šah — v Domžalah ali Dobu, — atletika (teki) v Domžalah, — streljanje na strelišču v Jaršah. Julij in avgust Znano je, da so ravno poletni meseci glavno mrtvilo v delovanju vseh organizacij zaradi dopustov, šolskih počitnic ipd., vendar pa bi vseeno poskusili organizirati tekmovanje v plavanju v domžalskem bazenu. September — jesenski kros, ki bo na Brdu pri Lukovici. September, oktober — organiziramo tekmovanje aktivov v kegljanju, vsa tekmovanja pa bi bila na kegljiščih Domžale, Jarše in Radomlje. September do novembra Ta čas je primeren za nogometno ligo mladinskih aktivov v Domžalah. December Decembra oziroma v januarju bomo organizirali tekmovanja v zim-sko-športnih panogah. Program komisije za šport pri Občinski konferenci ZMS je precej širok, potrebno bo veliko truda in volje, pa tudi nekaj denarja, da bo program v celoti izpeljan. Množičnost na tekmovanjih bo naš osnovni moto. OK ZMS Domžale Komisija za šport Seminar za člane mladinskih aktivov v Domžalah Dr. Miro Stiplovšek je mladim predaval o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na kamniško-domžalskem področju. Mestni aktiv mladine, Občinska konferenca ZMS in Delavska univerza Domžale so pripravile program seminarja za člane mladinskega aktiva Domžale in za vodstva mladinskih aktivov na območju občine. Namen seminarja je v tem, da bi obdelali posamezne teme iz NOB, delovanje Komunistične partije in Zveze komunistov v posameznih povojnih obdobjih, sa- moupravljanje in sedanjo družbeno stvarnost in našo zunanjo politiko. Poleg tega pa seminar zajema tudi teme s področja psihologije in mladih v sodobnem svetu ter usmerjenost dela mladine po VIII. kongresu. 2e sam izbor tem in predavateljev zagotavlja, da bodo mladinski aktivi lahko še bolj učinkovito posegali v družbeno dogajanje In v sedanjem času vplivali na uveljavljanje ustavnih dopolnil ter delegatskega sistema, ki pomeni nadaljnji korak v razvoju samoupravljanja. Seminarja se udeležuje preko 50 mladih aktivistov, ki bodo po končanem seminarju dobili tudi potrdila o obisku seminarja. Širše pa bodo posamezne teme obdelane v mladinskih aktivih, tako ta akcija nima enkratnega značaja, ampak je osnova za širše izobraževanje mladih na družbenem področju. NA TROJANAH ZOPET DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE Že prejšnja leta je delovalo na Trojanah Društvo ljudske tehnike, vendar je njeno delo v zadnjih letih popolnoma zamrlo. Na pobudo mladinskega aktiva je bil 31. marca sklican občni zbor društva, katerega se je udeležilo veliko mladih, ki jih zanima tehnična dejavnost. Imenovali so nov upravni In nadzorni odbor. Predsednik novega upravnega odbora je Lado Goričan. V začetku se bodo ukvarjali s foto dejavnostjo, ker so pripomočki za fotografiranje in izdelovanje slik še na Trojanah. Organizirali bodo tečaj za fotoamaterje, zato naj se vsi, ki imajo zanimanje za to dejavnost, čimpreje prijavijo. Pozneje bodo organizirali tudi tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije, če bo dovolj interesentov. Janez Kušar Vzgojno varstveni zavod občine Domžale OBJAVA Razglašamo prosto delovno mesto delavca v računovodstvu. Zahtevana je srednja ekonomska šola, lahko brez prakse. Osebni dohodek ca. 1.700 dinarjev. Rok prijave je 15 dni po objavi. Seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata Občinski sindikalni svet in Delavska univerza Domžale sta od 4. do 7. aprila organizirala v Kamniški Bistrici seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata. Program seminarja je bil sestavljen tako, da bi bili predsedniki seznanjeni z vsemi problemi in nalogami, ki v sedanjem obdobju postajajo bistveni in sestavni del prizadevanj za nadaljnji razvoj na gospodarskem, družbenem in političnem področju. Zaradi tega so bile tudi posamezne teme med seboj vsebinsko povezane. Obdelane so bile: spremembe političnega sistema in družbenoekonomskih odnosov, temeljne organizacije združenega dela, stabilizacija gospodarstva in delitev dohodka. Poleg tega pa so bile širše obdelane teme s področja izobraževanja in kadrovske politike, delovanja in organiziranosti osnovnih organizacij sindikata ob predvidenih spremembah, delegatski sistem ter komuniciranje in javnost dela v osnovnih organizacijah sindikata. Predavatelji iz republiških političnih forumov so skupaj z domačimi v predavanjih razčlenili vrsto problemov in odgovarjali v razpravah na mnoga odprta vprašanja, ki so posledica družbeno in ekonomskih premikov v naši družbi. Na seminarju je bilo stalno prisotnih 32 slušateljev, 8 slušateljev pa je izmenično poslušalo posamezne teme. Seminar je bil po mnenju udeležencev kvalitetno dobro opravljen in je tudi dosegel svoj namen: pomagati novoizvoljenim predsednikom, da se aktivno vključijo v delo in, da v sedanjem obdobju postanejo osnovne organizacije sindikata sestavni del vseh naprednih sil pri nadaljnem razvoju. Na drugi strani pa je bil namen seminarja tudi v tem, da bi služil kot osnova za izobraževanje vseh izvršilnih odborov osnovnih rganizacij sindikata in sicer v posameznih delovnih organizacijah oziroma posameznih sorodnih panogah. Na takih osnovah bo mogoče doseči to, da bo čimveč delavcev aktivno posegalo v družbeno dogajanje in pomagalo uveljavljati sprejeta načela in stališča, ki so zajeta v ustavnih dopolnilih o samoupravnem in družbenem dogovarjanju. Komisija za kadre in izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu in Delavska univerza bosta skušali uresničiti na seminarju sprejeta stališča, da je družbeno izobraževanje integralni del vse vzgoje in izobraževanja ter nujnosti, ki odpira še vrsto nalog na tem področju. Zaradi tega ne bo odveč prizadevanje, da v dopolnilno izobraževanje vključimo vse tiste, ki bi jim to pomagalo pri njihovem nadaljnjem delu. Začeta akcija nikakor ne sme ostati enkratna, ampak izhodišče za široko izobraževalno dejavnost na tem področju. Z zimsko športnih iger na Krvavcu, katerih prireditelj je bil Občinski sindikalni svet. Mladi na Trojanah organizirali problemsko konferenco o krajevni samoupravi Februarja je bila na pobudo mladinskega aktiva Trojane problemska konferenca o delovanju družbeno političnih in drugih organizacij na območju krajevne skupnosti Trojane in njihovih kadrovskih zasedbah. Udeležili so se je številni občani, ki so pokazali veliko zainteresiranost za reševanje krajevnih problemov. Referat o problematiki krajevne samouprave je pripravil sekretar krajevne organizacije SZDL in član predsedstva mladinskega aktiva Lado Goričan z namenom, da seznani občane s teoretičnimi postavkami krajevne samouprave, o delovanju, pristojnostih in sodelovanju organov, organizacij in društev v krajevni skupnosti. Vzporedno z navajanjem omenjenih določb je prikazal ne najboljše stanje v krajevni skupnosti Trojane. Razvila se je živahna diskusija. Posebno so se občani zanimali za konkretne krajevne probleme kot gradnjo avtobusne čakalnice, problemov onesnaženja okolice z odpadki, o javni razsvetljavi, problemu šolstva, avtobusnih lokalnih zvezah in drugem. Pohvaljen je bil koncept glasila občanov krajevne skupnosti »Atrans«, ki je edino lokalno informativno sredstvo. Sprejeli so številne sklepe z zadolžitvami in roki za izpolnitev. Posebne pozornosti je bila deležna tudi kritična presoja sestave organov. Pri delu so povečini angažirani starejši občani. Povprečna starost občanov, ki delajo v svetu krajevne skupnosti Trojane, je 47 let, v odboru SZDL pa 40 let. Svet krajevne skupnosti si bo skupaj s Razveselil me je članek KS Domžale o programu rekonstrukcije cest na območju Krajevne skupnosti Domžale. Pripomnim pa naj, da o tem ne govorijo samo v KS Domžale, temveč tudi ostale KS občine Domžale. Moje mnenje je, da bi v ta program zajeli vse KS občine Domžale. Napravili bi referendum, kot smo ga izglasovali za izgradnjo šol. Kot smo uspeli, in še borno, z izgradnjo šol, bi uspeli tudi z rekonstrukcijo cest v vsej občini. Prispevali naj bi vsi občani ne glede na to, ali imajo cesto asfaltirano ali ne. Pozdravljam tudi predlog pisca o dodatnem prispevku SZDL bolj prizadeval, da bo v delo krajevne skupnosti vključil čim širši krog mladih, ki so v svoji organizaciji zelo aktivni. L. G. prebivalcev, ki prebivajo ob predvideni cesti za rekonstrukcijo. Menim, da bi večji delež pospešil izgradnjo oziroma ureditev posameznih ulic. Iz lastnih izkušenj vem, da je velika večina prebivalcev zainteresirana za prispevek v te namene, ko zbiramo denar za ureditev cest, le sem in tja se najde kakšna bela vrana, ki za skupne interese nima posluha. Naj navedem primer, da so za cesto Moravče—Soteska (Puklčkov mlin), ki mi cesta skozi vas, kljub temu žc prispevali kar lepo vsoto denarja tudi tisti, ki stanujejo od 300 do 2500 m od ceste. Na primer Franc Zaje, nekvalificirani delavec pri Termitu Moravče, ki stanuje na Mohorju, oče 8. mladoletnih otrok — najstarejši je star 14 let — je prispeval 1000 novih dinarjev, da bo imel 800 m bliže domu asfalt, še vedno pa bo oddaljen 2500 m od asfalta. Pravi pa, da bo prispeval še toliko, če bo potrebno. Stanko Urankar, kmet iz Vin j, oče 4 mladoletnih otrok, je že prispeval 2000 din za asfaltiranje ceste, da bo njegova kmetija za 2 km bližje asfaltu. Tudi za njega vem, da to ni zadnja vsota. Naštel bi lahko še več podobnih primerov. Iz tega se vidi, da niso samo Domžalčani za asfalt, ki so že po nekaj korakih na njem, ampak tudi drugi občani, čeprav asfalta ne bodo imeli do svojega praga. J. Klopčič MALI OGLAS V domžalski občini vzamem v najem stanovanje ali sobo (lahko tudi v kmečki hiši). Cenjene ponudbe pošljite na Delavsko univerzo Domžale, Kolodvorska 6, ali sporočite po telefonu do 15. ure na 313-365. Anton Paonik, Prešernova 37, Domžale Odgovor na članek: Bodo občani prispevali za rekonstrukcijo cest ■ Odločno proti zavlačevanju Tako burnega in živahnega zbora volivcev, kot je bil konec meseca marca v Moravčah, že dolgo ni bilo. Volilci so doloma upravičeno in tudi neupravičeno zahtevali od KS, da energično poseže v nekatere akcije, tako da se bodo te zadeve enkrat za vselej zaključile. Tako npr. poteka akcija za zgraditev bencinske črpalke v Moravčah že preko 7 let. Gotovo ni nobene črpalke v Sloveniji, ki bi se gradila žc 7 let, so pripomnili volilci na tem zboru volUcev. Ko so inspekcijski organi prepovedali podjetju »Napredek« zaradi varnosti prodajo bencina v Moravčah,, je društvo AMD v Moravčah pričelo zbirati denarna sredstva, da bi zgradilo s pomočjo »Petrola« črpalko manjšega tipa. Ker se je pokazalo, da z zbiralnimi akcijami ne bo mogoče zbrati dovolj sredstev, je pred leti podjetje Petrol pristalo, da bo v lastni režiji zgradilo to prepo-irelmo napravo. Podjetje Emona je z zamenjavo zemljišča pripomoglo, da je podjetje Petrol dobilo primerno parcelo za to gradnjo. Pripravili so vse potrebne načrte, a sedaj, ko je vse pripravljeno, pa podjetje Petrol nima na razpolago denarnih sredstev. 2e pred leti, ko so se gradile črpalke v Domžalah in Mengšu, je to podjetje stavilo v program tudi Moravče, a do danes ni prišlo do realizacije in zaradi tega so volilci zahtevali, da se ukrene vse potrebno, da se ta črpalka zgradi, ali pa se zaprosi kako konkurenčno podjetje, da lc-to zadosti potrebam, kajti v Moravski dolini je žc toliko vozil in kmetijskih strojev, da se mora zgraditi črpalka, da ne bodo Moravčam več 'Odvisni od oddaljenih črpalk, posebno ker avtobusi in druga prometna sredstva ne dovoljujejo, da bi občani v velikih posodah prevažali gorivo. Drug objekt, ki je bil tudi deležen ostre kritike, je gradnja avtobusne postaje v Moravčah. Xe pred štirimi leti je podjetje SAP kupilo v Moravčah parcelo in tO sredi trga z namenom, da bo zgradilo postajo in parkirni prostor za avtobuse, tako da ne bodo več parkirali okrog Moravč. Dnevno odhaja iz Mioravč in nazaj 23 avtobusov, ki prepeljejo preko 500 delavcev in delavk. Po 4 do 5 avtobusov parkira preko dneva in noči sredi Moravč. Podjetje SAP je iz leta v leto odlagalo gradnjo, tako da so volilci zahtevali, da mora KS takoj poskrbeti za parkirne znake prepovedi parkiranja sredi Moravč in da se mora ta parcela, ki je bila namensko prodana podjetju SAP za gradnjo postaje, odvzeti in ponuditi kakemu konkurenčnemu podjetju, ali pa prodati kakemu društvu ali organizaciji, da jo bo koristno uporabila, kajti kup odpadnega materiala na tej parceli sredi Moravč ne daje lepega izgleda izletnikom in turistom, ki prihajajo v Moravče. Sredi Moravč jc nad sto let stara mostna tehtnica, ki žc razpada. Sredi trga se še vedno vršijo kramarski in živinjski sejmi, kateri žc dolgo ne spadajo več semkaj. Zaradi tega jc KS žc določila prostor pri zadružnem centru, kjer bo sejemski prostor in prestavljena mostna tehtnica. Pri financiranju bo sodelovala tudi kooperacijska služba podjetja Emone, ki jc imela to tehtnioo v zakupu. Mnogo govora je bilo glede ustanovitve otroškega varstva v Moravčah. Društvo prijateljev mladine v Moravčah je izvedlo anketo in ugotovilo, da bi takoj ob otvoritvi otroškega vrtca prišlo v poštev nad 60 otrok. Kot v industrijskih centrih je zadnja leta nastal ta problem tudi v Moravčah, kajti nad 200 žena z otroci je zaposlenih deloma v Moravčah deloma pa izven Moravč. Tudi te matere so upravičene do otroškega varstva, kot žene v industrijskem centru občine Domžale. Največ kritike jc bilo izrečene na račun preskrbe občanov. V Moravčah se kljub dolgoletnim zahtevam občanov (na zborih vo-lilecv) način preskrbe ni premaknil z mrtve točke Na zadnjem sestanku KS z zastopnikom trgovskega podjetja Napredek je bilo sklenjeno, da bo podjetje »Napredek« klasično trgovino preuredilo v Samopostrežno trgovino. Ta akcija jc v teku in upamo, da bomo Moravčam dobili takšno poslovalnico. Odprto pa ostane vprašanje preskrbe z ostalim blagom, kot so kovinski izdelki, galanterija itd. Občani ne bodo dobili v Moravčah niti enega žebljička in bodo povsem odvisni od nakupa v Domžalah ali Ljubljani. Če jc živelo v bivši Jugoslaviji v Moravčah 8 trgovcev, ko je bil standard moravskih občanov skrajno nizek in jc bilo le nekaj občanov v vsej dolini zaposlenih, bi bila tudi sedaj rentabilna močnejša prodajna mreža. Tu bi moralo podjetje »Napredek« skupaj z občinskimi organi najti kako rešitev, da bi večletni problem preskrbe občanov v Moravski dolini rešili. Predmet razprave na zboru vo-lilcev je bila tudi preskrba občanov s kruhom. V Moravče vozi kruh podjetje »Žito« Ljubljana in to v ranih jutranjih urah. Tega prodajajo običajno samo nekaj ur, potem Gozdni požari so v spomladanskem času pri nas zelo pogosti in povzročajo precejšnjo gospodarsko škodo. Gornji posnetek je iz okolice Krašnje, kjer je bil v nedeljo, 25. marca velik gozdni požar. pa kruha ni več na razpolago. V Moravčah obstaja še pekovska peč, v bivši občinski hiši. Podjetje »Pe-karija« Domžale bi lahko organiziralo, da bi se kruh pekel tu in, da bi bil potrošnikom na razpolago tudi preko dneva, kot jc bilo pred leti. Svet za blagovni promet občine Domžale bo moral na svojih sejali kaj ukreniti, da bi se to stanje izboljšalo in zadovoljilo občane. KS Moravče kljub neprestanim zahtevam ne more uspeti in bi zaradi tega morali tem problemom posvetiti več pozornosti nadrejeni organi. Poleg teh zadev so bili predmet razprave še drugi manjši problemi, katere pa bodo KS in druge organizacije rešile preko leta tako, da ne bodo prišli več na zbore volil-cev v prihodnjih letih. G. L. Kam naj se obrnemo Na skrajni meji občine Domžale se razprostirajo hriboviti predeli Moravske in Zasavske doline, ki je bila nekdaj, za časa NOV, zatočišče partizanstva. Tu obstaja predsedstvo zbora volivcev Velika vas — Dešonj, katera po svojem gospodarskem položaju sodi med manj razvite predele občine Domžale. Tu živijo — pravzaprav životarijo — ljudje, ki so bili in so še pripravljeni žrtvovati vse za skupne cilje, ohraniti vsako ped zemlje in jo usposobiti, da bi nam dala čimveč vsakdanjega kruha. Zdaj v današnjih modernih časih, ko nam še ne manjka kruha, ne znamo ceniti, koliko bi bil vreden kos kruha iz teh revnih kmečkih domačij. Če pogledamo malo nazaj v preteklost, so se tu med vojno nahajale razne partizanske enote. Bile so povsod dobrodošle, nismo se jim odrekali pa čeprav s skromno potrežbo. Tudi danes pni gradnji socializma ne stojimo ob strani, zato se čutimo zapostavljene Občani žc omenjenega območja se trudimo, da bi bili vsaj malo deležni modernizacije. Toda ne zmoremo sami vsega, pomoč družbe nujno potrebujemo. Pri nas se pojavlja vprašanje, kaj bo s takšnimi kmetijami, kjer so ostali le ostareli, za delo nezmožni ljudje. Mladini, ki bi še imela veselje do dela na kmetih, pa dajemo vse premalo morale. Ce primerjamo življenje v naših hribovitih vaseh ali zaselkih z življenjem v krajih, ki so napredku bliže, pridemo do zaključka, da je tu potrebno nekaj ukreniti. »Kaj?« se vprašujemo. Ne bi bilo napak, če bi seme besed, ki jih je povedal tov. Tito v svojem pismu, vzklilo tudi na naši manj rodovitni zemlji. Mnenja smo, da smo storili dovolj sami pri urejanju komunalnih problemov. Za 8. marec — dan žena, so se celo naše žene manifestacijsko odvzale pozivu pri posipanju ceste Podbrdo—Grmače. S tem hočemo doseči, da bi tudi naši šolarčki, ki so res preveč oddaljeni od šole v Moravčah, dobili kakšno prevozno sredstvo, ki bi jim vsaj malo olajšalo naporno pot v šolo. Zavedati se moramo, da otrok, ki ima tako daleč v šolo, nc more biti tako zbran kot tisti, ki jo ima neposredno pred svojim pragom. Mislimo, da je treba upoštevati in ceniti naše delo. (Nadaljevanje na 8. str.) Naši občani sc ros požrtvovalno udeležujejo delovnih akcij pri gradnji cest. Odstopajo zemljišča prostovoljno. Opravljenih je bilo veliko število delovnih —■ udarniških — ur, pa tudi v denarju so že prispevali kar lepo vsoto za razne nepredvidene potrebe pri gradnji. Mi preprosti občani tega ne znamo oceniti, zato se naslanjamo na strokovnjake, da nam priskočijo na pomoč, prosimo pa, da se naše delo oceni kot vložena sredstva. Socialistična zveza na našem območju ni preveč agilna, zato jo bo treba poživeti, ker bomo le s političnim vplivom kos našim nalogam, ki sc nenehno pojavljajo pri gradnji socializma. Ne smemo prezreti naših manj razvitih krajev. Moramo jim priskočiti na pomoč, ker bomo na ta način zmanjševali socialne razlike. Zato šc enkrat: »Kam naj se obrnemo?« I. Ribič Le trije osmošolci so se odločili, da bodo postali kmetje Naše ceste so vse prepogosto prizorišče prometnih nesreč. Gornji posnetek je s Prevoj, kjer je bila 25. marca v popoldanskem času prometna nesreča, ki pa se je na srečo končala brez telesnih poškodb. Letos zaključuje šolsko obveznost na Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo 95 učencev, od tega 63 v 8. razredu, 16 v 7. razredu, 13 v 6. razredu in 3 učenci v 5. razredu. Podatki zbrani med učenci, ki končujejo šolsko obveznost, kažejo glede usmeritve v kmetijstvo zelo žalostno sliko. Čeprav je Črni graben kmetijsko področje, so se le trije učenci odločili, da ostanejo na kmetiji. Dva od teh >se nameravata vpisati v kmetijsko šolo. Omenjene številke dajo misliti in poraja se vprašanje, kakšno perspektivo ima kmetijsko gospodarstvo v Črnem grabnu, ker le trije mladi ljudje usmerjajo svojo življenjsko pot v kmetijstvo. Kdo bo čez nekaj let na tem lepem, a nekoliko težavnem svetu ohranjal vasi, obdeloval zemljo in skrbel za gozdove? Ko sem se o tem pogovarjal z nekaterimi starejšimi kmeti, tudi ti zaskrbljeno postavljajo enaka vprašanja. Vzroke poznamo, verjetno pa sc premalo zavedamo, da je skrajni čas za ukrepanje. S prepričevanjem mladine ni uspeha, močnejše so živ-ljonjske izkušnje, ki jih doživljajo kmečke družine, doživljajo in sprejemajo pa jih tudi mladi ljudje. Znano je, da je danes na področju Črnega grabna le malo kmečkih družin, ki bi se ukvarjale izključno s kmetijstvom. Dobro tudi vemo, da bolje shajajo tiste kmečke družine, ki imajo zaposlenega vsaj enega družinskega člana. Ko govoriš z ljudmi slišiš nekako takole: »Samo z delom na kmetiji ne prideš nikamor, komaj je za življenje, ne moreš plačevati davkov, če pa si v službi, gre in tudi do kakšnega stroja prideš.« To seveda ne velja za vse primere. Na mnogih kmetijah ni delovne sile, ni obdelovalnih strojev, vse več obdelovalnih površin je slabo obdelanih ali celo opuščenih. Dolina Črnega grabna je kljub dobrim prometnim zvezam le precej odmaknjena od industrijskih središč. Ljudje hodijo na delo tudi iz Zlatega polja. Vrha, iz Cešnjic in drugih hribovskih vasi. Hriboviti predeli Črnega grabna pa so brez prometnih zvez. Kdaj odhajajo ti ljudje zjutraj na delo, kdaj se vrnejo domov in delo na zemlji, ki jih čaka doma? Kako je s temi delavci-kmeti pozimi? Verjetno je za manjša kmečka gospodarstva in za ohranitev teh rešitev v zaposlitvi vsaj enega družinskega člana. Rešitev problema bi bila dobra, če bi zaposleni kmečki ljudje ostali na kmetijah, obdelovali zemljo in se v kmetijski proizvodnji usmerili k naprednemu gospodarjenju. Takšno reševanje problema bi bilo treba podpreti. Zaposlenim kmetom-dc-lavcem bi bilo potrebno približati delovna mesta. To je možno z dobro organiziranim prevozom in še bolje z ustanavljanjem proizvodnih obratov v Črnem grabnu. Primer obrtnega čevljarskega podjetja »Mojca« v Lukovici, ki je v celoti opravičilo svoj obstoj, je zelo prepričljiv. »Mojca« bi morala biti deležna večje družbene pomoči. V tem podjetju bi že danes lahko zaposlili precej ljudi, če bi imeli prostor. Tudi v Krašnji in Blagovici bi morali ubrati podobno pot. Kaj pa razvoj kmečkega turizma, tudi o tem je bilo žc veliko govora. Misli, ki sem jih nakazal, so bile žc mnogokrat izrečene na raznih sestankih in na zborih vo-lilccv. Kaže pa, da smo na vse to pozabili. Morda bi kazalo sklicevati zbore občanov, ki naj bi temeljito razpravljalo samo o vprašanjih, ki so za določena področja naše občine življenjskega pomena in če kje je, je v Črnem grabnu življenjskega pomena reševanje vprašanja kmetijstva in s tem življenje kmečkega prebivalstva. T. K. Življenje in delo kluba zdravljenih alkoholikov Mnogi občani še ne vedo, da v Domžalah obstaja in dela klub zdravljenih alkoholikov. V klubu so včlanjeni in sodelujejo poleg zdravljenih alkoholikov in njihovih ožjih sorodnikov tudi zdravstveni delavci in delavci socialne službe. Morda bo marsikaterega občana težko prepričati o koristnosti in še bolj o uspešnosti te naše organizacije. Kakor po vsej naši domovini, tako tudi v naši občini povzroča alkoholizem socialne in zdravstvene probleme, s katerimi se do sedaj ni nihče resno ukvarjal, razen zdravstveno-socialne službe. Socialna služba pri Zdravstvenem domu Domžale je v šestih letih dela na tem področju obravnavala 227 težjih problemov alkoholizma. Od teh je bilo 174 poslanih na zdravljenje, od teh 174 pa jih je žal abstinira-lo le 24. To število abstinentov je začutilo resno potrebo po ustanovitvi kluba, ki naj bi se ukvarjal z organizirano rehabilitacijo zdravljenih alkoholikov. Na pobudo bolnišnice za zdravljenje alkoholikov v Škofljici ter zdravstveno-socialno službo Zdravstvenega doma v Domžalah in že zdravljenih alkoholikov je bil tako ustanovljen ta prepo-trebni klub v Domžalah. Alkoholik je težak bolnik in nujno rabi pomoč. Prvo tako pomoč nudi ambulanta ali bolnišnica, nato pa sledi nadaljna rehabilitacija v klubu. Zdravljeni alkoholiki predvsem rabimo vsestransko sodelovanje svojcev, tudi v klubu, kjer s skupnim delom, s pomočjo in vzpodbujanjem skupno dosegamo naš cilj — abstinenco. Tako se z organizirano rehabilitacijo in sodelovanjem terapevtov, delavcev socialne službe in svojcev prizadevamo, da bi iz bivših alkoholikov spet postali zdravi ter družbi, sebi in svojim družinam koristni ljudje. Vsak teden se obvezno sestajamo in skupno rešujemo probleme posameznikov. Seznanjamo se s problemi alkoholika s posledicami, ki nastajajo vsled prekomernega pitja ter splošno z vsem, kar mora vedeti zdravljeni alkoholik, da lažje vstra-ja pri svoji abstinenci. Vsak zdravljeni alkoholik mora tudi opraviti svojo predstavitev ali drugače povedano Inventuro svojega življenja, kot življenje alkoholika. S tem ko se podrobno medsebojno spoznamo, znamo drug drugemu pomagati v borbi za naš skupen cilj — živeti in delati v človeškem dostojanstvu. Število zdravljenih alkoholikov vsak dan narašča, narašča pa tudi število tistih, ki bi se želeli zdraviti, žal je kapaciteta BOLNICE v Škofljici premajhna, klub pa sedaj tudi še ni tako močan, da bi v svoj krog sprejel več ambulantno zdravljenih, zlasti, ker se moramo sedanji člani utrditi in potrditi možnost in nujnost obstoja kluba in njegovega delovanja. Kdaj je zdravljeni alkoholik dovolj močan v abstinenci v klubu nimamo določeno, le nakazano je neko osnovno merilo, da po enem letu organizirane terapije v klubu, zdravljenec prebrodi kritično dobo in lahko pomaga začetnim sotovarišem v preventivni vzgoji. Dne 23. marca je bila v preddverju komunalnega centra 1. letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov, ki beleži že v prvem letu obstoja lepe uspehe. s Zdravljeni alkoholiki se dobro zavedamo kako hud družbeni problem je alkoholizem, zavedamo se tudi kako hud problem je bil, še ne dolgo tega, alkoholizem za nas in za naše družine. Zato smo vsi, ki se čutimo ozdravljene tega zla, dolžni zahvaliti se vsem, ki so nam nudili pomoč, posebno naši Občinski skupščini, saj nam je nudila osnovno finančno pomoč, da lahko organizirano delujemo in vztrajamo pri naših ciljih: Proč od alkohola in postanimo spet zdravi delovni ljudje! Namen kluba ni voditi borbo proti alkoholizmu, to je splošno druž- beni problem. Namen kluba je le preventiva ter vzgoja zdravljenih alkoholikov, da ne bi zašli spet na stara pota. Tako upamo, da je naš klub in dejavnost v klubu zelo koristen za številne zdravljene alkoholike in prepotrebna opora in pomoč. Podobni klubi se ustanavljajo širom naše domovine. Naš, domžalski klub je imel, dne 23. marca letos svoj prvi občni zbor, na katerem smo ugotavljali lepe uspehe svojega prizadevanja in sprejeli vrsto nalog za še uspešnejše delovanje v bodoče. Jože Flerin Novosti na področju davčne zakonodaje 24. januarja 1973 je Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3/73. Na podlagi tega zakona so občinske skupščine priredile svoje odloke spremembam, ki jih prinaša ta zakon. Skupščina občine Domžale je na 39. seji obeh zborov 30. 3. 1973 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki ga objavljamo v Uradnem vest-niku. Bistvene spremembe dosedanje ureditve so: 1. Odlok uvaja dodatno olajšavo za kmetijske zavezance, ki šolajo svoje otroke na srednjih, poklicnih, višjih ali visokih šolah, in sicer je olajšava v tem, da se davek zmanjša za 500 N din za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in, da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 din mesečno iz naslova štipendije ali vajeniške nagrade. Znesek olajšave se poveča za 50%. će se otrok šola zunaj občine Domžale. Čeprav davčni predpisi niso najbolj primerno sredstvo za urejanje strukture šolajoče se mladine, vendar smatramo, da bomo s to olajšavo pripomogli k drugačni strukturi šolajoče se mladine in pomagali, da se bo več kmečkih otrok šolalo v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. 2. Na področju obdavčevanja občanov, ki se ukvarjajo z obrtno, kmetijsko ali drugo gospodarsko dejavnostjo ali z intelektualnimi in negospodarskimi storitvami, prinaša odlok bistveno spremembo, ki je v tem, da ti občani, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake, ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih prispevke in davke kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. To praktično pomeni uvajanje kalkulativnih osebnih dohodkov in, da je bruto dohodek obrtnika enako obdavčen kot bruto osebni dohodek delavca v družbenem sektorju. Višina tega dohodka bo določena ali s samoupravnim sporazumom ali pa ga bo določil sekretar za delo predvidoma pa se bo gibal nekje okrog 35.000 do 45.000 N din odvisno od vrste poklica in dejavnosti. Ta dohodek bo obdavčen s stopnjo 11 % kar določa 23. člen odloka o davkih občanov. Ta stopnja vsebuje: občinski davek iz osebnega dohodka, občinski in republiški prispevek iz osebnega dohodka za izobraževanje, občinski in republiški prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo in prispevek za zaposlovanje. Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od bruto osebnih dohodkov določenih po sporazumu, še posebni davek v višini 20%, ki ustreza stopnji, ki jo plačujejo redni obrtniki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in so na ta način redni obrtniki in tisti, ki jim obrtna dejavnost ni glavni poklic, izenačeni. Dohodek, ki bo presegal ta bruto osebni dohodek, bo obdavčen po posebni lestvici, in sicer od 30 do 55 %. Davčna uprava Skupščine občine Domžale je na podlagi davčnih osnov iz leta 1971 naredila izračun kakšna bo obdavčitev vseh zavezancev na podlagi te nove oblike obdavčitve in izračun pokaže, da je finančna obremenitev vseh zavezancev za 10% nižja kot je bila po prejšnjih predpisih za leto 1971. Poudariti je še treba, da se davčna osnova za obračun davka ugotavlja po dosedanjih načelih, to je od celotnega dohodka se odštejejo nujno potrebni stroški. Po istem principu kot se obdavčuje osebni dohodek iz obrtne dejavnosti, se obdavčuje tudi osebni dohodek za opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev, vendar je dohodek, ki presega kal-kulativni osebni dohodek, obdavčen z lestvico, ki je za 5 % višja od lestvice za obdavčitev dohodka iz opravljanja obrti, ker tu ni posebnega republiškega davka 5%. Lestvica ima razpon od 35 do 60 %. Novi odlok o davkih občanov prinaša to novost, ki naj bi stimulirala razvoj storitvene obrti na področju občine Domžale, in sicer določajo 25. a, 25. b in 25. c člen sledeče: 1. Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno dejavnost oz. gostinsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna olajšava v naslednjih uslužnostnih dejavnostih: elektromehanika, mizarstvo, krojaštvo, vulkanizerstvo, slaščičarstvo, frizerstvo, kozmetika, čiščenje in pranje vozil, gostinstvo s kmečko-turističnim značajem in mlinarstvo. Tem storitvenim dejavnostim se občinski davek odmeri za višino sredstev, ki so jih vložili v obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov ali za nabavo opreme po najnižji stopnji, republiški davek pa se ne odmeri. 81. člen Zakona o davkih občanov natančno določa, kako se prizna olajšava; 25. b člen pa določa, da se začetnikom prizna posebna olajša- va, in sicer v obliki znižanja davka v prvem letu za 40%, v drugem letu pa za 20% v dejavnostih, ki so deficitarne na področju občine Domžale: ključavničarstvo, klepar-stvo, elektroinstalaterstvo, itd. 3. Manjša sprememba je tudi pri davku od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic, in sicer sta na novo določeni stopnji za stroške, ki se priznavajo za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov, in sicer 60 % za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov garaž, počitniški i hiš, pa se priznava 40 % od doseženega dohodka. Nova je določba v 34. členu, ki daje olajšavo in sicer v višini 50 % od odmerjenega davka, če se opremljene sobe oddajajo organizirano preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi podjetji. 4. Spremenil se je tudi način obdavčevanja stavb, in sicer: se vse stavbe, to je stanovanjske hiše, poslovni prostori, počitniške hiše obdavčujejo, vendar diferenci- Z novim zakonom in temu prilagojenim odlokom o davkih občanov, je storjen velik korak naprej v obdavčevanju občanov s tem, da smo uvedli bruto osebne dohodke obrtnika, smo mu s tem zagarantirali »plačo«. Z novim odlokom se pred davčno upravo Skupščine občine Dom Žale postavljajo nove naloge, saj kot že navedeno se stopnja obdavčitve zmanjša za približno 10%, kar pomeni, če hočemo, da bomo dosegli takšne proračunske dohodke, kot smo jih v letu 1972, da bo treba bolj realno ugotavljati davčne osnove. Kratek pregled skozi leta 1969, 1970 in 1971 glede števila obrtnikov in njihove obdavčitve pa nam bo pokazal, kakšna je slika obdavčevanja na tem področju. Kot je znano se davek odmerja pri obrtništvu za eno leto nazaj. Tako je bilo v letu 1969 — 776 obrtnikov, od tega knjigašev 281, ki so plačali 633 S mio davka. V letu 1970 je bilo 777 obrtnikov, od tega 292 knjigašev, ti so plačali V Papirnici Količevo so v polnem teku gradbena dela rekonstrukcije kartonskega stroja KS II. Z rekonstrukcijo se bo proizvodnja kartona povečala od sedanjih 40 ton na 60 ton dnevno. rano, tako, da bo obdavčitev stavb ostala na približno isti stopnji, povečane pa so stopnje obdavčevanja poslovnih prostorov in počitniških hiš, ki je za več kot 2-krat višja od stopnje za stanovanjske hiše. Poudariti je treba tudi to, da so se sedaj stavbe obdavčevale za nazaj, od sedaj dalje pa se bodo v naprej, tako bo v letošnjem letu obdavčitev dvojna. Glede oprostitve kmetijskih stavb, veljajo še isti pogoji, kot so bili dose-daj. 5. Republiški zakon je tudi določil, da občinska skupščina določi pogoje pod katerimi se lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga. V 38. členu odloka je to vprašanje urejeno na ta način, da se lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje iz štirih razlogov: — če je fakturirana realizacija manjša od tiste, za katero je bil obdavčen, potem sta dva socialna razloga, — če gre za začasno plačilno nesposobnost ali — če bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca, in — točka d), ki daje možnost odloga plačila ali obročnega plačevanja če je zavezanec vložil sredstva v obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov ali za nabavo opreme. 916 S mio davka. V letu 1971 je bilo 808 obrtnikov, od tega 499 knjigašev, plačali pa so 1 milijardo 408 S mio davka. Če vzamemo leto 1969 za indeksno leto 100, potem se je obdavčitev za leto 1970 povečala za 44 % napram letu 1969, obdavčitev za leto 1971 pa za 122% napram letu 1969. Čeprav se število obrtnikov od leta 1969 do 1971 ni bistveno spremenilo, kljub temu se je index obdavčitev povečal od 100 na 222. Zanimivi so še naslednji podatki: za leto 1971 so zavezanci iz obrtnih dejavnosti napovedali 1 milijardo 319 S milijonov bruto čistega dohodka, odmerni organi pa so ta bruto čisti dohodek, to je (odmer-na osnova) povečali na 1,861 S mio, kar znaša 41 % povečanje. Za leto 1971 so zavezanci napovedali 2,249 S mio odmerne osnove, odmerni organ pa je to odmerno osnovo zvišal na 2,906 S mio in znaša povečanje 29 %. Iz navedenega je razvidno, da so se davčne osnove za leto 1971 bistveno manj povečale kot za leto 1970, kar pa izhaja iz tega, da niti v letu 1971, niti v letu 1970 ni bilo na terenu davčne inšpekcije, ki je bistveni faktor za ugotavljanje dohodka in s tem povečevanja od-mernih osnov. Nevzdržno je bilo (Nadaljevanje na 10. str.) tudi to, da so štirje referenti morali pregledati po 150 knjig, saj je norma za enega referenta približno 50 knjig, če jih hoče ta kvalitetno pregledati. Do sedaj je bil glavni problem kadrovska zasedba davčne uprave, kar je neposredno povezano z ustreznim nagrajevanjem, materialnimi pogoji in vrednotenjem dela davčne uprave. S sanacijo smo deloma uspeli, vendar smatram, da smo sedaj šele na pol poti. V davčno upravo smo sprejeli precej mladih ljudi, katere bomo morali najprej usposobiti za uspešno delo in jih potem zadržati v službi s tem, da jim bomo nudili ustrezne nagrade in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Skupščina občine Domžale je 30. 3. 1973 sprejela proračun dohodkov in izdatkov za leto 1973. Na osnovi ocene posameznih dohodkov proračuna za leto 1973 naj bi znašali proračunski dohodki 5,787.000 S din, od tega naj bi približno 40% sredstev zbrala davčna uprava. Da bo davčna uprava sposobna izvršiti vse te naloge, ki jih za- stavlja pred njo skupščina in izvrševanje zakonov, potrebuje vso moralno, materialno in politično podporo skupščine, vodstva uprave ter odgovornih organov. Nadalje objavljamo davčne osnove za leto 1972, ki so jih napovedali obrtniki (primeri so izbrani slučajno). To so bruto osebni dohodki zavezancev. Da pa dobimo neto osebne dohodke je treba odšteti še republiški in občinski davek, ki znaša: republiški 5%, občinski pa od 11 do 39%, glede na višino davčne osnove. Od bruto dohodka je treba odšteti še socialno in pokojninsko zavarovanje (minimum 3.700 din, maksimum 16.200 din) in tako dobimo čisti zaslužek obrtnika. Npr.: Če znaša odmerna osnova 17.000,— din, je od tega davka 4.000,— din in 3.700,— din socialnega in pokojninskega zavarovanja. Tako znaša čisti dohodek na mesec 7.910,— din. Štefan Loncnar, dipl.iur. načelnik davčne uprave Sob Domžale URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE Leto XII. — št. 4 Domžale, 20. april 1973 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA D O M 2 A L E Odloki in sklepi občinske skupščine Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, Št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 134. člena statuta občine Domžale, ter v skladu s 24 b točko 19. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 51/71 in 54/72), je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. 3. 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Domžale za leto 1973 l. člen Proračun občine Domžale za leto 1973 ob- sega dohodke v znesku 32.985.000 din 2. člen Z občinskih proračunom so dohodki razporejeni : v odstotku 2.984.389 din v določenem znesku 29.463.353 din nerazporejeni dohodki za tekočo proračunsko rezervo 537.258 din 3. člen Od dohodkov občinskega proračuna pripada: 1. skladu za urejanje mestnih zemljišč: 100 % realiziran prispevek za uporabo mestnega zemljišča, 2. občinskemu gasilskemu skladu: 100 % od realiziranih dohodkov od dela premij požarnega zavarovanja, ki jih plačujejo zavarovalnice občini, 3. Kulturni skupnosti Domžale: iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 10 % odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno, 4. Rezervnemu skladu: 1 % proračunskih dohodkov v letu 1973. Odstotek iz 4. točke prejšnjega odstavka se ne obračunava: — od presežka dohodkov iz prejšnjega leta — od dohodkov, ki jih odstopa republika za financiranje kulturne dejavnosti. Če dotok proračunskih sredstev ni enakomeren, lahko najameta proračun in temeljna izobraževalna skupnost posojila za kritje najnujnejših potreb iz rezervnega sklada. To posojilo mora biti vrnjeno iz prihodnjega pritoka sredstev. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1973 Vrsta dohod- Dohodki kov Znesek Številka glavnega namena Razpored dohodkov Znesek din 1 Davki iz osebnega dohodka 03 Kulturno prosvetna in na dohodek 20.457.000 dejavnost 1.667.000 2 Davki 10.022.000 04 Socialno skrbstvo 3.977.000 3 Takse 1.308.000 05 Zdravstvena zaščita 822.400 6 Dohodki organov in 06 Komunalna dejavnost 217.000 razni drugi dohodki 345.000 07 Delo državnih organov 9.921.612 9 Prenesena sredstva 853.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1.340.800 13 Dejavnost družbeno pol. org. in društev 821.950 14 Negospodarske invest. 8.455.485 15 Gospodarske invest. 2.450.404 16 Gospodarski posegi 2.212.740 17 Proračunske obveznosti iz pret. let 248.562 18 Rezervni sklad 313.389 19 Nerazporejeni dohodki 537.258 SKUPAJ 32.985.000 SKUPAJ 32.985.000 PREGLED VSEH PRORAČUNSKIH DOHODKOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI IN SREDSTEV IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1973 Zap. št. Vrsta dohodkov Dohodki proračuna Sred. za financ, izobraž. skup. izvir, sred. dopoln. sred. Vsega (3 + 4) 1 Davki iz oseb. dohodka 2 Davki 3 Drugi proračunski dohodki 4 Dopolnilna sredstva v določenem znesku — iz proračuna — iz sredstev republik oz. pokrajinske izobražev. skupnosti 20.457.000 10.022.000 2.506.000 19.603.000 5.291.000 40.060.000 15.313.000 2.506.000 32.985.000 24.894.000 57.879.000 4. člen Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, za organe občinske uprave, občinskega sodišča v Domžalah, občinskega javnega tožilstva v Domžalah, občinskega javnega pravo- branilstva v Ljubljani, organa za kaznovanje prekrškov v Domžalah, uprave inšpekcijskih služb v Ljubljani in uprave javne varnosti v Ljubljani, se prenašajo na račune koristnikov. Ti organi razporejajo dodeljena sredstva samostojno s finančnim načrtom. Davčne osnove za leto 1972, ki so jih napovedali obrtniki [primeri so izbrani po slučajnem vzorcu) Priimek in ime Kraj Dejavnost Davč. osn. ARNE2 MIHA Sp. Jarše mizar 104.000 GABRIČ FRANC Domžale les. strug. 34.000 HOMAR VINKO Domžale mizar 17.11G HROVAT FRANC Sr. Jarše mizar 17.400 KRALJ STANISLAV Trzin mizar 30.340 PIRC MAKS Trzin mizar 21.800 PISKAR HENRIK Ihan mizar 22.060 SMOLNIKAR M. Vir mizar 126.733 STUPICA ALOJZ Šentvid mizar 18.629 ZALOKAR FRANC Mengeš mizar 11.000 AVMAN JANKO Vir kovač 12.150 BENDA HINKO Domžale kovač 24.000 MUŠIČ IVAN Loka kovač 19.910 RAVBAR EMIL Domžale ključav. 47.400 ZMRZLIKAR P. Domžale ključav. 15.420 JARC ANTON Domžale pek 52.857 ALIČ MARJAN Vir pek izguba 21.772 KANCILJA P. Domžale pek 35.864 REGENT IRENA Domžale frizerka 19.870 CAPUDER MIRA Domžale frizerka 26.241 DEL BELLO FANI Domžale frizerka 15.390 FILIPIC MARJAN Domžale frizer 36.200 PISKAR FRANC Rodica frizer 32.464 ZUPAN NADA Preserje frizerka 29.975 JEZERNIK J02E Domžale krojaštvo 7.800 SMOLNIKAR MARICA Domžale žensko krojaštvo 15.725 DEBEVC IVAN Mengeš moško krojaštvo 32.755 KOVIC ALOJZ in STANE Ihan izd. čist. sred. 138.200 VRENJAK VIKTOR Vir kemič. čišč. 26.818 MAJDIČ PETER Mengeš sobosl. in plesk. 90.470 SKOK FRANC Rodica sobosl. 35.508 STOPAR JANEZ Mengeš sobosl. 41.795 AL1BABIČ DERVIŠ Domžale zidar 93.799 DERMASTJA FRANC Mengeš zidar 73.000 LOGAR FRANC Prelog cement. 22.091 PUČKO ANTON Vir kamnoseštvo 30.290 SLAK J02E Domžale pečarstvo 4.096 LEVEČ ALOJZ Mengeš tesarstvo 31.527 BARDORFER BOŽENA Mengeš roletarstvo 23.300 HERLE FRANC Domžale parketarstvo 36.400 MRVAR ANTON Mengeš roletarstvo 37.174 KOŠIR VID Domžale instalater 67.840 BEČAN J02E Domžale avtomehanika 30.000 BOGATAJ JANEZ Domžale avtoklepar 27.500 3REZNIK ANDREJ Dob vozno ličarst. 23.000 DOLENC VINKO Trzin avtomehanika 75.600 HABJAN ANTON Mengeš avtomehanika 12.000 MOČNIK DUŠAN Preserje vozno ličarstvo 28.000 RECELJ ALOJZ Mengeš avtoklepar 21.370 OPARA CVETO Domžale mehanika 27.228 ŠTIFTAR BORIS Domžale čišč. in maz. vozil 19.250 ŠUBELJ STANE Domžale mehanika 38.177 VESELIC ALOJZ Mengeš vozno ličarstvo 25.411 VIDEMŠEK FRANC Dob vozno ličarstvo 11.790 VOLČINI PAVEL Domžale vozno ličarstvo 10.600 VRTAR ALOJZ Jarše avtomehanika 10.622 ZAJC J02E Domžale-Vir avtomehanika 23.780 ALEŠ FRANČIŠKA Mengeš izd. pred. in pap. 12.123 MARGON MOJCA Domžale-Vir izd. pap. konf. 117.200 VRENJAK J02E Vir knjigovez. 277.200 ALIČ FRANC in BETKA Vir plast, mase 330.000 BREGAR JOŽICA Domžale plast, mase 27.100 BURJA TARJANA Domžale plast, mase 249.000 BURJA PAVLA Krašnja plast, mase 69.000 CAPUDER VINKO in J02EFA Domžale kov. pasarstvo 266.200 PUSTOTNIK FRANC Petelinjek kovinostrugarstvo 24.259 ZOR ALBINA Nožice plast, mase 25.822 ZOR FRANC Nožice plast, mase 45.196 2NIDAR FRANC Domžale plast, mase 10.620 BANKO AMALIJA Studa rokavičarstvo 20.000 BANKO JANEZ Studa strojarstvo 26.800 BOLHAR FRANC Domžale strojarstvo 21.300 OKRŠLAR MARIJA Domžale, Cank. usnj. galant. 69.000 OKRŠLAR VINKO Domžale usnj. galant. 113.500 PAVLI IVAN in MIROSLAVA Domžale usnj. galant. 90.800 VRHOVNIK ANDREJ Zaboršt usnj. galant. 22.400 MARTINJAK FRANC in KATARINA Homec galvanizerstvo 871.400 SAJE ALOJZ Radomlje galvanizerstvo 238.195 ZAKOVŠEK VINKO Domžale galvanizerstvo 27.787 LAZNIK MARJAN Domžale kovinostrugarstvo 89.800 POGAČAR JOŽE Hudo izd. dr. kov. pred. 145.400 SVETLIN JANEZ Domžale plast, mase 78.100 ŠKOFIC VIDA, ŠKOFIC RADO in ŠKOFIC JAKOB Mengeš kov. pasar. 580.930 ŠRAJ MARTIN Radomlje kov. pas. in galvan. 314.000 ŠRAJ MARIJA Radomlje plast, mase 314.000 ŠRAJ JANEZ Radomlje kov. pasar. 3.416 ULČAR JANEZ Vir kov. pasar. 23.280 VARŠEK JUSTINA Domžale ključavničarstvo 55.767 MEGLIC MIHA Domžale puškarstvo 21.589 PRISLAN FRANC Domžale avtoprev. 64.739 KRULC MAKS Drtija avtoprev. 12.199 KOSEC MARIJA Mengeš avtoprev. 35.272 KANC J02E Mengeš avtoprev. 31.168 PETERLIN STANE Radomlje avtoprev. 87.023 VAVPETIČ IVAN Radomlje avtoprev. 134.577 JAVORNIK FRANC Domžale avtoprev. 28.646 CERAR CIRIL ml. Radomlje gostilna 44.834 KOVAČ ANGELA Domžale gostilna 82.390 FLERIN FRANC Mengeš gostilna 69.087 JANUŠ VINKO Domžale gostilna 43.536 CERAR ALOJZ Moravče gostilna 54.781 MUŠIČ FRANC Trzin čišč. stekla 73.315 REPOV2 IVANKA Domžale gostilna 161.684 REPOV2 ANTON Domžale kegljišče 57.313 S seje občinske skupščine meseca marca 1973 Seja obeh zborov občinske skupščine je bila 30. marca. Skupščina je morala sprejeti svoj proračun dohodkov in izdatkov za tekoče leto. Pred tem so odborniki prejeli še pojasnilo na vprašanje Marjana Kopitarja, ki ga je postavil na prejšnji seji glede sodelovanja s kamniško občino pri gradnji vodovoda za potrebe tukajšnje občine. Za to sodelovanje se je zavzela že skupščina prejšnjega sklica in bo dogovor tudi realiziran. Predhodno pa je treba ugotoviti potrebno količino vode, ki naj jo zagotovi kamniški vodovod za tukajšnje potrebe. Na naslednji seji skupščine pa se bo treba dogovoriti tudi glede finančnega sodelovanja za izvršitev omenjenega dogovora. Občinski pravosodni organi so pripravili za to sejo skupščine poročila o svojem delu in problemih. Poročilo je predložilo občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo, občinsko javno pravobranilstvo, občinski organ za kaznovanje prekrškov, služba pravne pomoči, občinska služba za notranje zadeve pa je pripravila informacijo o družbeni samozaščiti v občini Domžale. Vsa poročila je predhodno obravnaval svet za splošne zadeve in sprejel določene sklepe, s katerimi je seznanil skupščino Alfonz Avbclj, v. d. načelnika oddelka za notranje zadeve. Sklepi se med drugim nanašajo na kadrovanje v omenjenih pravosodnih organih v teku naslednjih petih let; na reševanje prostorske problematike kakor tudi stanovanjske probleme zaposlenih v teh organih. Nadalje je omenjeni svet ugotovil, da je potrebna večja zavzetost samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij, pristojnih inšpekcij in drugih služb na področju odpravljanja gospodarskega in drugega kriminala, šušmar-stva, davčnih utaj in podobno. Predsednik občinskega sodišča je v svoji razpravi opozoril na najbolj bistvene ugotovitve v svojem poročilu ter pri pojasnjevanju števila in vrste zadev, ki jih je obravnavalo sodišče v preteklem letu, ugotovil, da jc obravnavalo največ kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa, ki od leta 1971 niso po številu nič manjša kljub ostrejši kaznovalni politiki, saj jc sodišče v vseh obravnavanih primerih izreklo nepogojno zaporno kazen in odvzem vozniškega dovoljenja. V zvezi z gospodarskim kriminalom je ugotovil, da ta vedno bolj prehaja v poslovni kriminal in jc jedro vseh malverzacij in deformacij te vrste v zlorabi zaupanja in položaja. Odgovorni ljudje, kar velja predvsem za zunanjo trgovino, imajo namreč prevelika pooblastila, kar je predvsem v oblikah slabo razvitega samoupravljanja velikokrat usodno. Preprečevanje bi bilo v zožitvi pooblastil, bolj poudarjeni in natančnejše določeni odgovornosti in razširitvi kroga ljudi, ki odločajo o teh zadevah. Vendar pa za premajhno učinkovitost v boju proti gospodarskemu kriminalu ni mogoče kriviti predvsem pravosodne organe, pač pa se poglavitni vzrok prične že prej, pri vseh tistih organih, ki sodelujejo že v poprejšnjem postopku. Običajno pa se ti organi prav tako borijo s pomanjkanjem kadra in drugimi problemi, ki vplivajo na slabšo učinkovitost. Občinski javni tožilec Emil Tome je opozoril na učinkovitost dela javnega tožilstva v preteklem letu, na kar kaže podatek o številu obtoženih oseb, ki jih je bilo po številu več kot v letu 1971. Med njimi pa ni bilo niti ene prijave zoper gospodarski kriminal, zato je že na seji sveta za splošne zadeve predlagal in tudi skupščina se je kasneje s predlogom strinjala, da bi v bodoče pri podajanju poročila občinskih pravosodnih organov podala poročilo tudi okrožni javni tožilec in predsednik okrožnega sodišča, ki obravnavata zadeve, pri katerih gre za več kot en milijon SD vrednosti oziroma škode. Tedaj bi ugotovili, da so bile tudi iz občine Domžale prijave zoper gospodarski kriminal. Ugotovil je, da se s podobnimi kadrovskimi in materialnimi problemi ukvarjajo tudi republiški in zvezni organi, zato je apeliral na republiške poslance, naj vplivajo na reševanje tega problema v republiškem merilu. Ureditev primernih poslovnih prostorov za te organe, preskrba stanovanj za njihove delavce in rešitev drugih perečih, predvsem materialnih problemov teh organov namreč često presega možnosti posameznih občin. zato bi morala tudi republika na tem področju več napraviti. Tudi poročilo občinskega javnega pravobranilstva je zajemalo podobnu problematiko glede kadrov in drugih vprašanj in predvsem nakazalo probleme v zvezi z nalogami pravobranilstva po zakonu o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prostorski problem organa za kaznovanje prekrškov je opisan na prvem mestu poročila, ki je bilo predloženo občinski skupščini. Tudi kasneje v razpravi je bilo ugotovljeno, da z razrešitvijo tega problema ne bi smeli odlašati. Kljub nevzdržnim pogojem dela pa je omenjeni organ za kaznovanje prekrškov obravnaval po številu večje število prekrškov kot v preteklem letu. Od tega je bilo največ prometnih prekrškov, zatem kršitev javnega reda in miru, precej jc bilo tudi kršiteljev predpisov s področja socialnega zavarovanja, kakor tudi s področja predpisov o gozdovih, nadalje predpisov o družbeni kontroli cen, gradnjo brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja in [»dobno. V poročilu o delu službe pravne pomoči občine Domžale jc ugotovljeno, da jc omenjena služba na podlagi ustrezne pogodbe z obć'no predvsem nudila brezplačno pomoč občanom v zadevah borcev in invalidov NOV, o pokojninskih in drugih zadevah socialnega zavarovanja, v delovnih sporih, v vseh zadevah občanov, ki prejemajo stalno ali za- za to poklicani, kadar to pomoč potrebujejo. Ta pomoč jim jc potrebna tudi v obliki razne opreme, tehničnih pripomočkov za odkrivanje raznih nepravilnosti, zlasti vprašanje prometne varnosti. Podpredsednik skupščine Jakob Čcrnc jc v svoji razpravi med drugim ugotovil, da gre za obdobje intenzivnega podružabljanja pravosodnih organov, ki sprejemajo vedno nove naloge. V tom razvoju mora najti svoje mesto tudi vzgoja občanov, in to od šolske dobe, nadalje v organizacijah združenega dela in preko vseh institucij, ki na In lahko vplivajo. Podčrtal je skrb za pogoje dela pravosodnili organov ter prav tako opozoril na njihov problem glede kadrov. Na zaključku razprave sta sodnica za prekrške in podpredsednik skupščine Jakob Černe ugotovila, da je končno realizirana pobuda tukajšnje občinske skupščine, da bodo del sredstev iz republiškega sklada, v katerega se stekajo denarne kazni, kč jih izrekajo občinski organi za kaznovanje prekrškov, dobile tudi občine, in sicer odvisno od tega, koliko katera občina prispeva za svoj organ za kaznovanje prekrškov. Po sprejemu predlogov za dopolnitev resolucije o družbeno-cko-noimiskcm razvoju občine Domžale, do katerih je prišlo v teku javne razprave, je skupščina imenovala še posebno komisijo za pripravo prečiščenega besedila resolucije, ki bo objavljeno v »Biltenu«, ki ga pripravlja občinska analitska služba in bo izšel meseca aprila letos. Sledila jc 19. marca so bile na Opekarni Radomlje volitve polovice članov Delavskega sveta. Majhen, a marljiv delovni kolektiv dobro gospodari in znatna sredstva vlaga v modernizacijo proizvodnje. V zadnjih nekaj letih so modernizirali transport, krožno peč so opremili z napravami za kurjenje z mazutom, nabavili so več novih strojev, letos pa so postavili veliko novo zračno sušilnico. časno socialno podporo in v zadevah občanov, ki se obračajo na komisijo za prošnje in pritožbe občine Domžale Občinska služba za notranje zadeve je pripravila informacijo o družbeni samozaščiti v občini Domžale kot najširšem obrambnem sistemu naše socialistične družbe, ki mora postati del družbene morale, patriotizma in ljubezni do domovine. Postati mora del naših vsakdanjih dolžnosti in opravil. Spoštovanje zakonitosti je eno od področij, kjer bi se morala uveljaviti, nadalje na področju kadrov, nadzora, ki kot vzgojni in preventivni ukrep predstavlja kvalitetna srodstva za pravočasno ugotavljanje posameznih odklonov ali nepravilnosti. Tudi komandir milice v Domžalah je opozoril na večje spoštovanje družbene samozaščite ter apeliral na večjo pomoč organom, ki so RAZPRAVA O PRORAČUNU OBČINE ZA LETO 1973 Obrazložitev in uvod v razpravo je podal predsednik sveta za finance Sandi Rihtar, ki je ugotovil, da so ise predlagatelji letošnjega proračuna znašli v izjemno težkem položaju. Treba je bilo namreč upoštevati določila zakona o omejitvi dohodka od davkov in prispevkov iz gospodarstva ter računati na omejitev po družbenem dogovoru, ki bo verjetno omejeval proračunsko porabo. Osnutek predvideva omejitev v višini 9 % na lanskoletno porabo za ožji proračun. V okviru teh 9 % pa jc mogoče povišanje za TIS in druge interesne skupnosti do imaksimalno 12,5 % na lanskoletno porabo. Mimo teh omejitev jc bilo treba upoštevati naloge in stališča, ki iso vključena v akcijski program skupščine ter v sklepe in stališča družbeno političnih organi- zacij, ki za svojo realizacijo zalite vajo finančna sredstva. Določbe zakona o omejitvi dohodka od davkov in prispevkov iz gospodarstva so vplivale na formiranje proračunskih dohodkov, in sicer jc bilo mogoče planirati povečanje dohodkov iz tega naslova le za 2 %, za kolikor sc predvideva tudi povečanje števila zaposlenih v tekočem letu. Nadaljnje povečanje dohodka je predvideno od zasebnega kmetijstva in to predvsem na račun doslednejše izterjave oziroma iz naslova davčnih zaostankov iz preteklih let. Največje povečanje proračunskih dohodkov pa sc predvideva pri davku iz skupnega dohodka občanov. Pri tem sicer ne gre za nov davek, ampak za doslednejšo izterjavo davka iz preteklih let in tistih, ki bodo zapadli v letu 1973. Kot dohodek pa sta na novo uvedena davek od skupnega dohodka občanov in davek na posest osebnih avtomobilov. Na podlagi vsega tega so predvideni dohodki proračuna v znesku pet milijard 787 milijonov SD, od katerih bi odpadlo na proračun občine tri milijarde 298 milijonov SD in na temeljno izobraževalno skupnost dve milijardi 489 milijonov SD. Zahtevki koristnikov proračunskih dohodkov pa so bili znatno višji, in sicer preko sedem milijard 600 milijonov SD. Dohodki so v glavnem sestavljeni na realni osnovi in če omejitve, ki jih predvideva osnutek družbenega dogovora, ne bodo obveljale, bodo v glavnem realizirani tudi vsi najnujnejši izdatki proračuna. Pri predlogu proračunskih izdatkov so predlagatelji proračuna izhajali iz stališč, da sc splošna in družbena poraba v občini ne smeta gibati iznad ravni družbenega proizvoda oziroma morata naraščati počasneje kot družbeni proizvod, nadalje, da jc treba sprejeti take ukrepe, ki bodo pomenili realno razbremenitev gospodarstva in dati absolutno prednost uresničevanju najpomembnejših socialnih in družbeno ekonomskih ciljev, ki so že sprejeti v ustreznih aktih. Glede na to se jc svet za finance postavil na stališče, da morajo proračunski izdatki ostati na lanskoletni višini, razen za socialne podpore, štipendije in izdatke, ki neposredno vplivajo na odpravljanje socialnega razlikovanja, in da je treba zagotoviti potrebna sredstva in večjo stimulacijo tistim kadrom v javni upravi, pravosodnih organih in organih za notranje zadeve, ki nosijo največje breme boja proti nepravilnostim v naši družbi. Predlagatelji so skušali zagotoviti tudi najnujnejši znesek za nadaljevanje programa izgradnje šolske mreže. Iz nadrobnega pregleda izdatkov je razvidno, da so sredstva za štipendije povečana za 30 odstotkov, za prav toliko so v celoti povečana tudi sredstva za socialno varstvo; pri dolu državnih organov so bile upoštevane potrebe za nove namestitve, za krajevne skupnosti so bila zagotovljena sredstva v višini, ki je bila dogovorjena na skupnem sestanku s predstavniki KS, s tem da so zagotovljena intervencijska sredstva, in sicer v višini 34 milijonov SD za sofinanciranje komunalnih potreb, za katere bodo prispevali tudi občani in krajevne skupnosti. Največje povečanje in tudi največje breme za proračun pa je letos nastalo pri gradnji šol, nadalje za gradnjo in načrte za kolektor, močno so se povečali izdatki za vzdrževanje cest, ki se vzdržujejo iz proračuna. Kmetijski pospeševalni službi so bila v celoti zagotovljena potrebna sredstva, za občinsko konferenco ZMS je bil določen znesek v taki višini, da ji bo mogoče vzdrževati profesionalnega sekretarja, nadalje jc bil določen znesek, namenjen tudi za zdravstvene preglede športnikov. Glede na to, da za financiranje telesne kulture ni bilo mogoče v celoti zagotoviti potrebna sredstva, je svet za finance predlagal, da bi dodatno financiranje tega področja še naprej temeljilo na samoupravnem sporazumevanju z delovnimi organizacijami, dokler financiran/c tega področja ne bo urejeno z zakonom. Ko jc predsednik skupščine odprl razpravo, je obenem opozoril, da je treba gledati na proračun kot celoto in da jc z morebitnim predlogom za povečanje sredstev istočasno tudi predlagati postavko, ki naj se zmanjša; zviševanje na račun proračunske rezerve ne bo mogoče, saj je ta že tako predvidena v minimalnem znesku. Strinjal sc jc tudi s predlogom, da sc proračunska potrošnja do sklenitve samoupravnega sporazuma med republiko in občinami omeji na 9 "/o, kot predvideva osnutek sporazuma, ker bi v nasprotnem primeru nastale nepremostljive težave. Ta omejitev velja tudi za proračunske potrošnike, ki letos ne bodo dobili več sredstev kot v lanskem letu. Odbornik Stane Habe je v imenu kulturne skupnosti predlagal ustrezno spremembo oziroma povečanje postavke za kulturno dejavnost glede na to, da je od tega odvisna tudi participacija pri republiških sredstvih. Marija Ivkovič sc je zanimala za financiranje podpor socialno ogroženim kmečkim otrokom, ki še vedno temelji na sodelovanju republike, občine in temeljne skupnosti otroškega varstva. Predsednik sveta za telesno kulturo dr. Mitja Šircelj je opozoril na problem financiranja telesne kulture in med drugim apeliral na odbornike in poslance, naj pri republiški skupščini posredujejo za čimprejšnji sprejem zakona o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi zakona o financiranju telesne kulture. Poudaril je, da ne prevzame svet za telesno kulturo nobene moralne, družbene ali politične odgovornosti za to, če na tem področju stvari ne bodo šle tako, kot bi morale. Pridružil se mu jc tudi Milan Jenčič, ki je prav tako zahteval več sredstev za telesno kulturo in se obenem zanimal za sredstva za vzdrževanje parkov in zelenic. Tudi Janko Kralj, predsednik občinske konference ZMS, se je zavzel za stališča sveta za telesno kulturo glede sedanjega in bodočega financiranja tega področja ter zahteval, da se vzporedno z dograjevanjem telesnokulturnih objektov zagotovi 'tudi 'optimalno izkoriščanje teh in pri tem upošteva, da so h gradnji prispevali tudi občani. Odbornik Rudolf Osolin je razpravljal o stanju na področju kmetijstva in o financiranju te dejavnosti, nakar sta odgovarjala predsednik sveta za finance Sandi Rihtar in predsednik sveta za kmetijstvo inž. Lojze Avšič, ki je med drugim spomnil na program razvoja kmetijstva v občini, ki predvideva, da bi v bodoče namenili za financiranje kmetijstva najmanj 0,5 odstotka od ožjega proračuna. Odbornik Andrej Pangeršič je predlagal način delitve sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje cest, pri kateri morajo mimo sveta za komunalne zadeve sodelovati tudi predstavniki krajevnih skupnosti. Odbornik Jože Pestotnik sc jc zanimal za sredstva za elektrifikacijo Vrha in Češnjic, Mavricij Orehek pa glede sredstev za izvajanje programa zdrave pitne vode. Predsednik občinskega sodišča Mavricij Volge-mut je nakazal problem te usrano- (Nadaljevanje na 18. str.) ve v zvezi z opremljanjem posameznih delovnih mest in ugotovil, da z odobrenimi sredstvi tudi letos tega problema ne bodo rešili. Ker pa je z nabavo opreme nemogoče odlašati, je predlagal rešitev na račun sredstev za opremo občinske uprave, ki pa mora prav tako poskrbeti za opremljenost novih delovnih mest. Predsednik sveta za finance je že med razpravo večkrat spomnil na nujno omejitev sredstev, ki jo predvideva samoupravni sporazum, in to ponovno poudaril, ko je odgovarjal na pripombe in predloge posameznih odbornikov. Predsednik skupščine je podprl predloge posameznih razpravljavcev tako glede reševanja problematike na področju telesne kulture in v zvezi s tem spomnil na sklep skupščine ob sprejemanju programa izgradnje šolske mreže, da bo telovadnice uporabljala tako šolska kot izvenšolska mladina, seveda pod določenimi pogoji. V zvezi s tem je komisija za volitve in imenovanja tudi pripravila predlog za imenovanje koordinacijskega odbora za koriščenje telovadnic. V zvezi s sredstvi za vzdrževanje cest je spomnil na kategorizacijo cost, ki mora biti osnova za razdelitev omenjenih sredstev; krajevne skupnosti naj bi kot doslej skrbele tudi za vzdrževanje parkov in zelenic, saj zaradi pomanjkanja sredstev tudi letos še ne bo mogoče realizirati predloga, da bi skrb nad tem prevzela ustrezna delovna organizacija. Opozoril je na prizadevanje tukajšnje občine, da bi podjetje Elektro z večjo pripravljenostjo sodelovalo pri elektrogospodarskih delih v tukajšnji občini, kakor tudi gozdno gospodarstvo pri urejanju in vzdrževanju določenih občinskih cest. Na prošnjo odbornice Nade Tomšič, da bi pri črpanju proračunske rezerve svet za finance upošteval tudi potrebe krajevne skupnosti Rova za elektrifikacijo Rove in okolica, je spomnil na intervencijska sredstva, ki bodo ostala v proračunu za sofinanciranje komunalnih potreb, pri katerih bodo s svojimi sredstvi sodelovale tudi krajevne skupnosti in občani. Ta način financiranja je namreč že doslej pokazal zelo pozitivne rezultate. Po zaključeni razpravi je skupščina še soglasno sprejela ustrezne odloke, ki se nanašajo na proračun občine, financiranje vzgoje in izobraževanja, financiranje občinske konference SZDL ter dnevnega varstva otrok v letu 1973, ki določa stopnjo prispevka, za katerega so se v usklajevalnem postopku pred samoupravnim sporazumom odločile delovne organizacije, ki zaposlujejo več kot 2/3 oziroma 77 % zaposlenih v občini. ! SPREMEMBA ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Novosti na tem področju je nadrobneje opisal načelnik davčne uprave in so objavljene v tej številki občinskega poročevalca. Odbornik Rudolf Osolin je sprožil razpravo o plačevanju prispevkov za počitniške hišice. Ti prispevki naj bodo v prihodnje dohodek krajevnih skupnosti. Inž. Lojze Avšič je postavil vprašanje v zvezi z davčnimi olajšavami zaradi zmanjšanja katastrskega dohodka zaradi elementarnih nesreč. Po dosedanjih določbah je namreč mogoče olajšavo uveljaviti le v primeru, če je dohodek zmanjšan za 20%, računano na celotni dohodek gospodarstva. Glede na to v preteklem letu, ki je bilo rekordno po elementarnih nesrečah, zaradi takega določila ni bilo enega primera, da bi bila priznana olajšava, čeprav so bili kmetovalci občutno prizadeti. Svet za kmetijstvo je zato predlagal, da bi bilo mogoče olajšavo priznati že v primeru, če znaša nastala škoda 20 % od površine oziroma parcele, na kateri je bila povzročena škoda. S tem sta se strinjala tudi odbornika Mavricij Orehek in ,Sandi Rih-tar, medtem ko je odbornik Feliks Grčar predlagal tudi spremembo pri davku od gozda, pri čemer bi bilo treba razlikovati dohodek od gozda, ki je blizu odvozne poti, in tistega, do katerega je težji dostop. Spremembe odloka so bile sprejete. Nato je bil soglasno sprejet odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil od storitev ter odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Domžale, o katerem je skupščina na pretekli seji odložila sklepanje zaradi pomanjkljive obrazložitve. Sprejet je bil odlok o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede živine, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov in odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Domžale ter sprejel sklep o uvedbi redne likvidacije remontnega podjetja Domžale. V zvezi s tem je bil pri točki »volitve In imenovanja« sprejet predlog komisije za volitve in imenovanja o imenovanju likvidacijske komisije, ki jo 'sestavljajo: Franc Roglič, Ludvik Rode in Janez Radenšek. Nadalje je skupščina pri tej točki na predlog komisije za volitve in imenovanja sprejela sklep o razrešitvi Ludvika Povža dolžnosti tajnike skupščine občine Domžale in obenem imenovala na to dolžnost Emila Tomca; za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance je bila imenovana Ivanka Zaje, diplomirani ekonomist, in Janez Kovač, diplomirani gradbeni inženir, za načelnika oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve,- v zdravstveni svet ljubljanske regije je skupščina za Občino Domžale imenovala dr. Ludvika Kovača in za občinska cenilca še Judito Tomšič, diplomiranega agronoma, in Antona Knavsa, diplomiranega gradbenega inženirja; za člana medobčinskega sveta ljubljanske regije je imenovala predsednika in oba podpredsednika občinske skupščine ter v upravni odbor sklada za mestna zemljišča Jožeta Zcvnika in Viljema Limonija namesto Franca Rogliča in pokojnega Alfonza Pirca. Rajko Radmelič je bil razrešen dolžnosti ravnatelja vzgoj.no-varstvenega zavoda Domžale,- v koordinacijski odbor za koriščenje šolskih telovadnic pa so bili imenovani: Jakob Cerne, podpredsednik občinske skupščine, dr. Mitja Sir-celj, Milan Flerin, Zule Pavlin, dr. Gregor Pintar, Dimitrij Lederer, Jože Orehek, Miklavž Trobec, Metod Klemene, Maks Zaje, Rajko Hafner, Jože Knep, Jože Zcvnik, Marjan Majcen, Marjan Kaliman ml.. Stane Skok in Pavle Gros. Iniciativni odbor za ustanovitev relesnokulturne Skupnosti občine Domžale sestavljajo: Milan Flerin, Anton Hribar, dr. Gregor Pintar, Franc Rak, Stane Skok, dr. Mitja Šircelj, Leon Štiftar, Marjan Trobec, Janez Vele-pec, Franc Zabret, Zule Pavlin, Matjaž Pavlin, Vladimir Petkovič in Franc Majdič. Sprejet je bil še dogovor o ustanovitvi sveta občin ljubljanske regije in potrjen njegov statut. Pred zaključkom seje, kot tudi že med samo sejo, je bilo ugotovljeno, da je udeležba odbornikov zbora delovnih skupnosti na meji sklepčnosti, zato je bilo sklenjeno, da je treba za prihodnjo sejo pripraviti pregled udeleževanja se; skupščine in v primerih nerednega udeleževanja in pogostega neopravičenega izostajanja s sej obvestiti o tem delovno organizacijo oziroma volivce. Predsednik skupščine je še predlagal, naj bi na naslednji seji Skupščine, ki bo v drugi polovici meseca aprila, predstavnik republiškega cestnega sklada seznanil skupščino o tem, kako bo potekala trasa hitre ceste na ob-I Mladinski aktiv Blagovica obstaja že vrsto let. Posebno v zadnjem času je njegova ustvarjalnost vse večja — vidnejša. Vas, ki leži v tesni dolinici pod Golčajem in h kateri spada še nekaj manjših vasi, raztresenih po bližnjih hribih, ne šteje veliko mladih, toda te, ki so, preveva veselje do dela, do povezanega delovanja. Marsikdo bo vprašal zakaj že ni bilo prej težko. O tem je kaj določenega težko reči. Saj so bili tudi preje mladi pridni, pa vendar šele vztrajna prizadevnost prinese rezultate, ki se jih delovni človek veseli. Odkar so se mladi v Blagovici povezali v tukajšnjo mladinsko organizacijo, se je marsikaj spremenilo. Blagovica je zaživela! Bila so bolj ali manj plodna tla. Mladinci so pričeli delovati na mnogih področjih. Kulturna in športna dejavnost sta ena prvih dokazov, da mladi mislijo resno. Ustanovili so dramsko skupino, ki je naštudirala veseloigro, o kateri se je še dolgo potem govorilo, saj so z njo uspeli ne samo doma, ampak tudi na gostovanjih. Tudi šport prodira vse bolj v ospredje. V Blagovici imajo že nekaj športnih rekvizitov (za namizni tenis), kar je seveda šele začetek. V načrtu imajo ureditev igrišča. To bi bila idealna rešitev za mnoge, ki želijo na primer gojiti nogomet ali podoben šport, a zaradi neustreznega prostora pač ne morejo razviti svojih sposobnosti, kot bi jih sicer lahko. To igrišče bi uporabljali tako mladinci, kot tudi učenci osnovne šole. Pred dobrim letom je MA Blagovica uredil dvorano. Pri tem mu je pomagala Ok ZM občine Domžale. Tudi na druge tukajšnje organizacije so se lahko obrnili. Da bi močju občine Domžale. Pristojna služba naj do tedaj dobi že tudi odgovore podjetij, ki imajo obrate na območju tukajšnje občine, kako je z uresničevanjem ustavnih amandmajev po teh vprašanjih, ker je dosedanji odnos večine teh obratov oziroma njihovih matičnih podjetij do sodelovanja in reševanja skupnih potreb na območju tukajšnje občine nevzdržen. dvorana v celoti ustrezala potrebam, ki so, bodo morali mladi še krepko poprijeti in temeljito preurediti ta prostor. Zelo pomembno je, da je MA Blagovica organiziral razne proslave. Denimo: vsako leto je tu praznovanje dneva! žena, potem proslava za delavski prazniki, maj itd. Tudi zabavne prireditve: pustova-nje, vinska trgatev, silvestrovanje, so vedno pogostejše. Poleg tega je MA omogočil nastope drugim dramskim skupinam. Vse to seveda veliko pripomore k razvedrilu mladih, ki ga je v tem kraju žal še vedno premalo. Aktiv zelo dobro sodeluje s krajevno skupnostjo, gasilskim društvom, RK, organizacijo ZB in SZDL v Blagovici. Tako se vsa dejavnost, tudi družbenopolitična, razvija in krepi. Seveda so tu h tam aktivu nastajala manjša trenil. ,' pa je popolnoma rpzumljivo. .rja dobro vodstvo in pomoč liM:, za katere so se mladinci lahko obrnili, je imelo in ima velik delež v naših uspehih. Pred kratkim, točneje 25. 2. 1973 je bila v Blagovici letošnja prva mladinska konferenca. Udeležili so se je tov. Kralj — predsednik OK ZM Domžale, predstavniki drugih organizacij našega kraja in seveda vsi mladinci. Na tej konferenci so pregledali delo in izpolnjene načrte v zadnjem obdobju. Sklenili so, da bo treba še marsikaj, urediti in delo, ki si ga zastavljajo tudi uresničiti. Tov. Kralj je obljubil, da bo OK ZM pomagala MA, če se bo leta še nadalje izkazal pri svojem delu. To pa je vsekakor velika pobuda za nadaljnje delo mladih v Blagovici, Ivica Pestotnlk Upokojeni slavčki — pa vendarle še pojejo. Ta zbor, v večji ali manjši sestavi, neutrudno prepeva vesele in žalostne. Kadar se poslavljamo od kakega občana, pa prav gotovo ne manjkajo, za kar jim iskrena hvala. Dejavnost mladincev v Blagovici Preozko je, mogoče pa bi vseeno šlo, če bi se zavedali, da niso sami na cesti. M CESTI Hodim po ulici. Avtomobili švigajo mimo mene. Ljudi jc polno na pločnikih. Stopam ves zamišljen. V šoli smo pisali glasbeno tiho vajo. Nič ne vem, koliko bom pisal. Zato hodim in premišljam. Tedaj nekaj zazvoni za menoj. Obrnem se. Bil jc kolesar, Zaradi zamišlje-nosti sem zašel na stezo za kolesarje. Kolo je vozil starejši moški. Umaknil sem se, odpeljal se jc naprej in zavpit: »Ja, poba, nisi sam na cesti!« Na te besede še pomislil nisem. Grem naprej. Zopet mi pride na misel glasbena tiha vaja. Nenadoma nekaj zapiska in poči. Ob-Stanam na mestu kot vkopan. Ljudje se zbirajo okoli mene, ki sem ves zmeden. Ne gledajo pa samo mene, ampak tudi dva avtomobila. Trčila sta skupaj. Iz enega so ravno potegnili okrvavljenega voznika. Prišla jc tudi že milica, ki je V spomin Iz naše sredine je za vedno odšel Ivan Volkar iz Prevoj. Rodil se je 22. 12. 1903 v revni kmečko-delavski družini. 2e kot otrok je izgubil oba roditelja. V varstvo ga je vzela dobra kmečka družina, pri kateri je živel med prvo svetovno vojno. Kmalu po njej si je sam ustvaril dom in družino. V zakonu se je rodilo osmero otrok od katerih je sin Tone padel kot borec NOV na Dolenjskem. Kot zidar je z lastnim zaslužkom preživljal številno družino preko vseh gospodarskih kriz v bivši Jugoslaviji. Brezposelnost in pomanjkanje sta ga silila, da je prijel za vsako delo. Težko in trdo življenje ga je oje-klenilo ter se že takrat povezal z naprednim revolucionarnim gibanjem. Bil Je vedno agilen borec za pravice delovnega človeka, ne-omahljiv in pošten. Kot tak je bil tudi ves čas narodnoosvobodilne borbe. Njegova zavest, da je Slovenec je bila na višku. V letu 1943 je bil sprejet v članstvo ZK ter ostal v teh vrstah vse do svoje smrti. Za časa NOB je kot zidar zgradil več bunkerjev za potrebe NOV. Tudi sam je vstopil v NOV, vendar zaradi bolezni tu ni vzdržal, svojo aktivnost kot obveščevalec je nadaljeval v domači okolici ter tu na drug način mnogo pripomogel za uresničitev ciljev NOB. NISI SAM spraševala po vzrokih nesreče. Vsi naenkrat so pogledali mene. Prcbledel sem in mrzel pot me je oblil. Pristopil je miličnik. Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim na vprašanje, kaj je bilo. Še bolj sem se zmcdcl. Pristopi voznik avtomobila. Miličniku pojasni vse. Rekel jc, da sem hodil po cesti, kjer ni dovoljeno za pešce, tako da se mi je moral oni voznik umikati in je zapeljal stran. Trčila sta skupaj zaradi prevelike hitrosti. Miličnik je telefoniral mojemu očetu. Kaznoval jc očeta namesto mene, meni pa je rekel: »Fant, kaj bo iz tebe, saj Vidiš, 'da nisi sam na cesti!« Še danes mi v ušesih zveni glas miličnika: »Nisi sam na cesti!« i Drago Occpck, 8. b, osn. šola Mengeš Bil je vedno neuklonljiv, le junaška smrt njegovega sina ga je prizadela a nikakor ne zlomila.' S svojim aktivnim delom je nadaljeval tudi po osvoboditvi. Vršil je funkcijo predsednika krajevnega ljudskega odbora na Prevojah, predsednika krajevne organizacije zveze borcev NOV ter funkcijo predsednika prosvetnega društva na Prevojah. Do smrti je ostal član odbora zveze borcev NOV v katerem je do zadnjih let aktivno deloval. Član gasilskega društva je postal z 19. letom starosti, bil je vse skozi aktiven dokler mu je dopuščalo zdravstveno stanje. Njegovo zanimanje pa tudi v času bolezni ni ponehalo. Živo se je zanimal za vsa dogajanja v družbeno političnih organizacijah in društvih. Njegova odlikovanja .dokazujejo aktivnost na vseh področjih družbenega življenja. Želel je še živeti in delati, a ni mu bilo usojeno. Več let je kljuboval težki bolezni, kateri je 31. 3. 1973 podlegel. Težko je bilo slovo, a bilo je dostojno človeku kot je bil Volkar. Pogreba so se udeležili številni borci in gasilci, pa širok krog njegovih prijateljev in znancev. Pred domačo hišo se je od njega poslovil predsednik Zveze združenj borcev NOV občine Domžale, pred gasilnim domom predsednik gasilnega društva Prevoje, ob odprtem grobu pa, v imenu družbenopolitičnih organizacij, društev in prijateljev, tajnik organizacije ZB. Izrečeno mu je bilo vse priznanje in zahvala za ves trud in žrtve darovane v korist skupnosti. Ob zvokih godbe in pesmi moškega zbora, smo dobrega in iskrenega tovariša položili v grob, ga prekrili s cvetjem, spomin na njega pa vsadili globoko v naša srca. M. P. LONČAR FRANC Prejšnji mesec smo spremili na njegovo zadnjo pot tov. Franceta Lončarja, p. d. Kolavčkovega Franceta iz Prevoj pri Domžalah. Tako na hitro se je naš dragi tovariš France poslovil od nas, da nismo mogli verjeti tej žalostni novici. Saj je bil še teden preje ves v ognju pri nabiranju prostovoljnih prispevkov za novo motorno briz-galno. Pokojni France je bil dolga leta praporščak društva. Prapor domačega društva in France sta bila eno, nikjer nista manjkala, pa če je bilo še tako slabo vreme. Ves je gorel samo za svoje društvo. Že sedaj je hotel zagotoviti vse, da bo prihodnja veselica na Prevojah kar najlepše uspela. Toda nepričakovana smrt nam je iztrgala pridnega, predanega in iskrenega tovariša ter prijatelja, ki ga ne bomo nikdar pozabili. Kako priljubljen je bil pokojni France je pokazala udeležba njegovih gasilskih tovarišev. Saj ga je na njegovi zadnji poti spremljalo 16 gasilskih praporov in preko 120 uniformiranih gasilcev. Od njega so se poslovili V ponedeljek, dne 22. marca 1943. leta, to je točno pred 30. leti so nacistični krvniki v Moravčah ustrelili sedem talcev. Bil je lep sončen dan, prebujala se je narava ob nastopu pomladi. Domačini, ki smo ga preživeli, ga ne bomo nikoli pozabili. njegovi najožji sodelavci v društvu. Lukovški pevski zbor, kjer je pokojni sodeloval s svojim lepim baritonom, pa mu je zapel v slovo žalostinko. Na grobu se je od njega poslovil tudi njegov prijatelj Miha Požar v imenu Svobode, v kateri je pokojni France prav tako sodeloval. Tako je legel v prezgodnji grob zopet eden od naših najbolj aktivnih gasilskih tovarišev. Nastala je vrzel, ki jo bo težko nadoknaditi. Pokojnemu Francetu gre vsa zahvala za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Prav bi bilo, da bi domače društvo našlo prav tako aktivnega člana iz vrst mladih. N. V. Nemci so pripeljali iz begunjskih zaporov sedem zvezanih talcev strpane na tovornjaku. Sredi Moravč so jih privezali na letve župnijske drvarnice. Med temi nesrečneži Je bil tudi domačin, komaj devetnajst-letni Ciril Javoršek, Koželjev iz Zaloga pri Moravčah. Talce so javno ustrelili, da bi tako kar najbolj zastrašili ljudi. Žrtve so pustili s krvjo oblite viseti ves dan. Svojo nečlovečnost so pokazali še s tem, da so zvečer trupla zmetali na tovornjak kot drva in jih odpeljali v Begunje, kjer so jih vrgli v skupno jamo. Združenje borcev NOV Moravče in organizacija VVI Moravče sta ob 30. letnici smrti talcev počastila spomin žrtev z okrasitvijo plošče s šopkom 30 rdečih in šopkom 10 belih nageljnov. Med šopkoma je gorela svetilka 48 ur njim v čast. Obesili so tudi zastavo z žalnim trakom, tako je bilo na zunaj še bolj poudarjena žalostna obletnica. Ob spomeniku se je zbrala šolska mladina z učitelji. Z govorom, de-klamacijami in s petjem so lepo proslavili obletnico in potrdili globlji pomen besed vklesanih v plošči: »Vaša kri — naša svoboda«. Slava njihovemu spominu, ki naj nikoli ne zbledi v zavednih slovenskih srcih! J. Zupan 30. letnica ustrelitve prvih talcev v Moravčah Čebelarska konferenca na Brdu 25. marca je bila na Brdu pri Lukovici redna letna konferenca Zveze čebelarskih društev Slovenije. Udeležili so se je čebelarji iz vse Slovenije in iz zamejstva. Ogledali so si tudi čebelarski izobraževalni center — ČIC, ki ga gradijo na Brdu in je edina tovrstna ustanova v državi. Na konferenci so pregledali lanskoletne uspehe in se pogovorili o sedanjih problemih. Veliko je bilo tudi govora o gradnji ČIC, ki se je ustavilo, ker zvezi primanjkuje sredstev. Upamo lahko, da bodo čebelarji kmalu zbrali potreben denar za nadaljevanje gradnje, saj so pridni kot čebele, ki skrbijo za urejen dom. Janez Kušar Čebelarski dom na Brdu. Telesna vzgoja v osnovnih šolah in izven nje 13. januarja 1973 se je sestal aktiv učiteljev telesne vzgoje. Prisostvoval ji je tudi profesor Jože Beslič, pedagoški svetovalec za telesno vzgojo. Namen sestanka je bil, da se dvigne kvaliteta dela šolske in izvenšolske telesne vzgoje. Naloge, ki smo si jih zadali, so zelo obsežne, pomembne in družbeno odgovorne. Težnja, da se aktivnost šoloobvez nih otrok prenese v šole, nalaga učiteljem telesne vzgoje velike in zahtevne naloge. Ure telesne vzgoje ne zadoščajo za pravilen telesni razvoj, za zdravo in koristno telesno udej-stvovanje. Zato smo sklenili, da razširimo izvenšolsko udejstvovanje in sprejeli naslednje naloge: 1. Nujno naj se ustanovijo šolska športna društva na vseh šolah. 2. Organizirajo naj se šole v naravi za učence 4. in 5. razredov. 3. Poživiti je treba razna tekmovanja, razredna, medrazredna, med-šolska in medobčinska. 4. Postaviti je treba zahtevo po še enem učitelju telesne vzgoje na šolah. Na prvi pogled te naloge niso tako zahtevne, vendar so povezane z najrazličnejšimi težavami. Postavlja se vprašanje, kje dobiti materialna sredstva, ustrezen vaditeljski kader, primerne športne objekte, primerne športne rekvizite itd. ŠŠD bi zaživela, če bi imela Temeljna izobraževalna skupnost in šolska vodstva več posluha za to dejavnost. TIS, ki bi morala biti ini-ciator tega, to ni. ŠŠD so zaživela povsod po Sloveniji že pred leti, tako smo verjetno ena redkih občin, kjer to vprašanje še ni rešeno. OZTK pravi, da mora to dejavnost podpirati TIS in tako je tudi z zako- nom predpisano. Zametki ŠŠD se kažejo tudi že pri nas, vendar brez podpore TIS ta ne bodo zaživela. Organizirati skušamo tudi šolo v naravi za četrte razrede v plavanju. Kako koristno in življenjsko nujno je znati plavati, verjetno ni treba posebej poudarjati, saj je 50—70 % naših otrok neplavalcev. V ta namen smo dobili domova Induplati in Lek v Umagu. Tam bodo učenci 4. razredov zelo poceni preživeli sedem dni šolo v naravi. Šola v naravi poteka med rednim šolskim letom in je predpisana z učnim načrtom. Pouk je povezan z učenjem plavanja. Tov. Beslič nam je ponudil svojo pomoč, da izpeljemo to akcijo. Stroške bivanja naj bi krili starši, socialno ogroženim otrokom pa delno Občinska skupščina. Učiteljski kader naj bi plačala TIS. Mislili smo, da bomo naleteli na splošno podporo TIS, vendar smo prav v vodstvu TIS naleteli na nerazumevanje. Upamo, da bomo pri starših deležni večje podpore. Verjetno ni staršev, ki ne bi želeli, da se njihov otrok nauči plavati, da spremeni za nekaj dni vsakdanje okolje, da preživi nekaj dni med svojimi vrstniki, da postane samostojnejši, da se navadi kolektivnega življenja itd., kar bo še kako potreboval v svojem življenju. Pomembnost tekmovanj za mlade ljudi verjetno tudi vsi poznamo. Urejanje Bistriške struge je za kak dan prekinilo spomladansko neurje. Otroci morajo imeti pred seboj cilj, za katerega se učijo. Učenje telesne vzgoje brez ustreznih tekmovanj in merjenj je samo polovično delo. V šolah bomo zato organizirali razredna in medrazredna tekmovanja. Tudi v občini se bomo povezali med seboj in bomo organizirali medsebojna srečanja. Mogoče bomo organizirali celo občinske lige v raznih panogah. Pričakujemo organizacijsko pomoč raznih društev v občini. Nimamo urejeno niti to, da bi TIS plačala stroške tistim ekipam, ki zastopajo občino na področju ali celo republiških šolskih tekmovanjih. V 18 občinah Zavoda za šolstvo enota Ljubljana smo edina občina, kjer poučuje samo po en učitelj telesne vzgoje na šoli. Tudi tu leži vzrok, zakaj telesna kultura v občini Domžale ne napreduje kot bi morala. Vsak teden beremo v Delu o kakšnem ŠŠD, prebiramo vesti o šoli v naravi, o prednostih teh dejavnosti, o uspehih in koristnosti. Zakaj imajo v Žireh, Škofji Loki, Logatcu in drugod takšne uspehe v telesni kulturi mladih? Ali ni telesna vzgoja del splošne kulture? Kako naj imamo zdrave, pridne delavce, če jim ne nudimo osnovnih navad delavnosti, pridnosti, tovarištva, socializacije humanih odnosov in požrtvovalnosti. Ne rečem, da jim to ne nudijo tudi drugi, vendar si te navade prav gotovo najbolj pridobivajo v športu. Upamo, da se bo tudi v naši občini, pri TIS in pri vseh dejavnikih, katerim je kaj do pravilne vzgoje naših otrok, bodočih delavcev, premaknilo na boljše. Tako bomo s skupnimi močmi dvignili nivo telesne kulture in s tem splošne kulture v naši občini. Že jutri bodo ti naši otroci odrasli ljudje! Bodo dobri — slabi? To je odvisno od nas vseh. Poiščimo možnost za njihovo pravilno vzgojo, tako umsko kot telesno, pa bomo lahko vsi skupaj uživali sadove našega dela v naši socialistični družbi. M. T. PODELILI SO NAGRADE Upravni odbor Občinske gasilske zveze Domžale je razpisal nagrade za najboljše naloge in risbe na gasilsko reševalno tematiko. S to akcijo smo želeli zainteresirati čim širši krog šoloobveznih otrok in vzbuditi prav v njih simpatije do našega humanega dela v gasilski dejavnosti. K sodelovanju smo povabili vseh 9 matičnih osemletk in 12 podružničnih šol v naši občini, vendar se jih je odzvalo lc skupno pet in to Osnovna šola Dob, »J. B. TITO« Domžale, »J. Kersnik« Brdo pri Lukovici, Mengeš in Posebna osnovna šola Homec. Skupno smo prejeli 87 del. Posebno zadovoljiv je bil uspeh v Osnovni šoli »J. B. TITO« iz Domžal, od koder smo prejeli 52 del. Nagrajenih je bilo 29 učencev in učenk z lepimi knjigami, in tO: — Osnovna šola Mengeš: Kralj Franci in Kepic Sonja; — Osnovna šola Dob: Hribar Mojca in Ccrar Mojca; — Osnovna šola »Josip Broz Tito« Domžale: Ccrar Anica, Bcrnot Majda, Gostič Peter, Bosak Martina, Stražar Marjetka, Cerar Tone, Ccrar Anica, Gostič Jožica, Vclko-vrh Metka, Urbane Irma, Grilj Ivan, Valjavec Igor, Ravnikar Branko, Pančur Robi, Mislej Darja, Capuder Marko,- — Osnovna šola »Janko Kersnik« Brdo pri Lukovici: Pipp Metka, Pczdirc Marija in Kušar Janez ■ — Posebna osnovna šola Homec-Zika Matija, Galin Stanko, Gorta Jolanda, Klemen Tomaž, Potočnik Jadranka in Hosta Dominik. Strokovna komisija je imela težko delo, ker so bile naloge v povprečju zelo dobre. Zahvaljujemo se ravnateljstvom šol, ki so razumeli naš smoter razpisa. Hvala vsem sodelujočim učencem za dobre naloge, obenem pa vas vabimo da se v prihodnjem letu še številneje priglasite. L. M. VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> I HRANITE PRI LB f I PODRUŽNICA I 4 0 ^ DOMŽALE '<, tj 'J xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\ Telesna kultura in šport NOGOMET Prvega aprila so začeli tekmovali v podzvezni nogometni ligi. Šest klubov z 11 moštvi in okrog 180 nogometaši iz naše občine se bo več kot dva meseca borilo za čim boljšo uvrstitev na lestvici. Nešteto napornih treningov in 120 prvenstvenih tekmovanj bo prineslo marsikatero presenečenje, razočaranje in tudi vesele trenutke. Z željo, da se ne bi ponovili lanskoletni neslavni rekordi v fair plavu si gledalci želijo poštene borbe in prijetno razvedrilo. PODZVEZNA LIGA — člani XII. kolo: Domžale : Elan 3:2 Ihan : Kamnik 1:3 Hrastnik : Dob 2:3 Presenečenje v Hrastniku. Odlični Orehek je s tremi zadetki zapečatil usodo nekdanjega slovenskega ligaša. Moštvo Ihana ni izkoristilo prednost domačega terena. Po uspelih pripravah je verjetno precenilo svoje vrednosti. Domžalčani so tekmo odločili že v prvem polčasu proti neugodnim in preostrim ••Dolenjcem«. XIII. kolo: Cement : Domžale 2:2 Sava : Ihan 3:1 Rakek : Dob 2:0 V gosteh so uspeli le Domžalčani. Petnajst minut pred koncem so vodili z 2:0. Domačini niso realizirali enajstmetrovke, na sceno je stopil sodnik, ki je razveljavljeni gol Cementa in na pritisk domačinov ponovno priznal (I). Spet se je izkazal Prosen, ki je svojo normo iz prejšnje nedelje le potrdil: zopet dva gola. Ihan in Dob sta naletela na dva taka nasprotnika, katere je težko ukaniti na njihovem terenu. PODZVEZNA LIGA — mladinci: Zaostale tekme: Domžale : Sava 3:0 Hrastnik : Domžale 3:0 Domžale : Krim 3:0 XII. kolo. Domžale : Elan 7:0 Hrastnik : Dob 3:2 Ihan : Kamnik 2:1 XIII. kolo: Cement : Domžale 1:3 Sava : Ihan 1:1 Rakek : Dob 9:5 Izgleda, da je nogometnemu klubu Domžale uspelo ustvariti kvalitetno mladinsko ekipo. Na petih tekmah — štiri zmage, na vsaki tekmi so dali štiri gole in prejeli le enega, kar je dober znak pravilnega dela z mladimi. Morda bo ta ekipa, ki je dopolnjena z lanskoletnimi pionirji, uspela vrniti tradicijo domžalskemu nogometu. I. razred — člani 1. aprila Napredek : Induplati 0:4 8. aprila: Induplati : Medvode 2:2 Mengeš : Enotnost (K) m 1:0 (prekinjeno). — mladinci: Mengeš : Ljubljana 0:4. Napredek počasi ali zagotovo napreduje. Mengšani se borijo za vrh lestvice in prehod v višji razred. To nedeljo jim je uspelo. Kamniča-ni, ki niso Kamničani so po uspelih incidentih pretekle nedelje doma, uprizorili še enega v Mengšu. Tekma je bila prekinjena. Domačin — službujoč jo je staknil kar z bok-serjem, posredovala je milica in odpeljala vročekrvneže. Takim gostom, katere vzpodbujajo navijači opremljeni z bokserjem, noži, v žepih nosijo revolverske naboje, ne bomo mogli v bodoče nuditi gostoljubja v naši občini. 2NK Domžale (od leve proti desni): Urankar, Kop, Jugovec, Cerar, Kerč, Lončar, Baranič, Kustec, Skok L., Skok V., Mežnar (kapetan) Mednarodna tekma ženskih ekip Nogometašice iz Domžal so 11. marca igrale v Kopru z žensko ekipo lanskoletnega italijanskega prvaka Pordenone. Renomirane nasprotnice, med njimi več reprezentantk, so zmagale s 4:0. Prisrčen sprejem, narodne noše, cvetje, državni himni in televizija je nekoliko zmedlo naša dekleta, tako da je že v četrti minuti profesionalka Clavdia Avon dosegla drugi gol z glavo. Domžalski ekipi želimo več sreče na revanšu 1. maja v Por-denonu in na dvodnevnem turnirju v Udinah (Vidmu). 22. maja se bodo predstavile Domžalčanom v tekmi z Mariborom. Smučarsko tekmovanje v Ihanu Za zpključek smučarske sezone je Smučarski klub Ihan priredil 4. marca tekmovanje v smučarskih tekih za pionirje in mladince. Ker ni bilo snega v samem Ihanu je bilo tekmovanje izvedeno na Oklem v bližini spomenika padlih borcev v NOV. Razveseljivo je, da je bilo na tem kraju dovolj snega skozi celo sezono, tako so tekmovalci lahko redno trenirali in se pripravljali na vsa važnejša tekmovanja. Rezultati: Cicibani 1 km: Gregorič Peter, Lekan Boštjan, Pogačnik Mateja. Mlajši pionirji 3 km: Slovnik Roman, Slovnik Zvonko, Milan Vlahinja. Pri starejših pionirjih na 4 km pa je bil zmagovalec Orešek Branko pred Cevcem in Kavko F. Pri starejših pionirkah je zanesljivo zmagala Pogačnik Zvonka, na 4 km dolgi progi. Pri mladincih na 5 km je zmagal Rak Franci pred Gregoričem J. Sodniško delo pa so opravili Kovic Drago, Lekan Jože, Kokalj Tončka, Jančar Anton in Slovnik Zvone. Rak Občinsko šahovsko prvenstvo osnovnih šol V soboto, 7. aprila se je v Domžalah pomerilo 22 ekip pionirjev in pionirk na 4 deskah iz 7 osnovnih šol. Najštevilnejša udeležba je bila v kategoriji starejših pionirjev. Iz rezultatov je razvidno, da so se za to tekmovanje temeljito pripravili vsi udeleženci letošnjega tekmovanja. REZULTATI: Mlajše pionirke: 1. Osnov, šola »Šlandrove brigade«, Domžale — 6 točk 2. Osnovna šola Moravče — 5 točk 3. Osnovna šola »Venclja Perka«, Domžale — 1 točka. Starejše pionirke: 1. Osnovna šola Moravče — 15 točk 3. Osnovna šola »Venclja Perka«, Domžale — 7 točk 4. Osnovna šola Mengeš — 5 točk 5. Osnovna šola »Maršala Tita«, Domžale — 3 točke Mlajši pionirji: 1. Osnovna šola Radomlje —16,5 točk 2. Osnovna šola »Venclja Perka«, Domžale — 14,5 točk 3. Osnovna šola »Maršala Tita«, Domžale — 11,5 točk 4. Osnovna šola Moravče — 8,5 točk 5. Osnovna šola Mengeš — 6 točk 6. Osnovna šola »Šlandrove brigade«, Domžale — 3 točke. 14 10 Statrejši pionirji: 1. Osnovna šola »Maršala Tita«, Domžale — 16,5 točk 2. Osnovna šola Brdo — 15,5 točk 3. Osnovna šola »Venclja Perka«, Domžale — 14 točk 3. Osnovna šola Radomlje točk 4. Osnovna šola Moravče točk 5. Osnovna šola Mengeš točk 6. Osnovna šola »Šlandrove brigade«, Domžale —- 6 točk Na področno tekmovanje so se plasirali pionirski odredi zmagovalci posameznih skupin. Prvenstvo sta organizirala Zveza prijateljev mladine in Šahovski klub Domžale. Rak — 3 DOPISE SPREJEMA DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE DO VSAKEGA 8. V MESECU KRONIKA TELESNE KULTURE DOMŽAL (Zapiski in spomini iz preteklosti domžalske telesne kulture) Pri Sokolu so pravilno ovrednotili delo z mladino. Tako so društva imela neke vrste dijaški in obrtni naraščaj. Dijaki so namreč v popoldanskih urah bili prosti, medtem ko so vajenci po končanem osemurnem delu bilo šole, predvsem pa ob sobotah in nedeljah dopoldne so imeli nara-ščajniki skupno vadbo. Le na tak način je bilo mogoče, da so mnoga društva imela tako imenovane vzorne vrste orodnih telovadcev. Iz vrst domžalskega naraščaja so izšli mnogi tekmovalci višjega oddelka v gimnastiki, obenem pa vsestrani športniki v nogometu, smučanju, dviganju uteži, tekmovalke pa v hazeni in odbojki. Leta 1928 je Čermak Beno postal prvak mornarice, leta 1930 sta se na zveznem prvenstvu v Beogradu borila za najvišje naslove in za vstop v državno reprezentanco Janežič Vinko in Čad Ivan. Ostali so na pokrajinskih in župskih zletih v višjem in srednjem oddelku zasedali mesta pri vrhu. 2. Tekme posameznikov SKJ. ČERMAK Beno: veletoč s podprijemom. Znani obrazi iz OP št. 2, ter tretji v vrsti Milic Tihomil in prvi Čad I. Ti mladi fantje so na pobudo Načeta Javorška pristopili k fanfari, ki je na vsakem nastopu korakala na čelu društva. Pisec teh vrstic se spominja, da je ob zori 1. maja, ko so se delavci pripravljali na delo, obšla trg in okolico (enkrat celo do Moravč) in z veselimi koračnicami oznanjala delavski praznik. Gasilci iz Stoba so zborovali Prastovolj.no gasilsko društvo Stob pri Domžalah je imelo svoj redni občni zbor v gostilni »Juvan« v Domžalah. Udeležba je bila pol-nošteviilna. Občinsko gasilsko zvezo Domžale je zastopal tov. Marjan ženo Ime in priimek Diuiivu a) Posamezniki višjega oddelka. Primožič Jože Grc^orka Boris Malcj Anton Milin Miroslav Sumi Peter Sluktlj Letin Zupančič Gabriel Dr. Orel Vlado Božič Zvonko Grilce Konrad Antosicwicz Edvard Inff, Kavčič Kajetan Poljšak Rudolf Bizjak Mirko 2ilič Stane Arnus Otmar Oblisar Hinko Lapajne Stanko Janc/ič Vinko_ Medved Jurij Skct lanez Cad Ivan_ Maribor-mat. Ljubljanski Sokol Sokol I. Pančcvo Ljubljanski Sokol Maribor-mat. Ljubljanski Sokol Ljubljanski Sokol Celje Celje Ljubljanski Sokol Ljubljanski Sokol Celje Celje Ljubljanski Sokol Maribor-mat. Celje Maribor-mat. Domžale Ljubljana Sokol 1. Domžale ur Maribnr Ljubljana Ljubljana Daojuad Ljubljana Maribor Ljubljana Ljubljana Celi« Celje Ljubljana Ljubljana Celje Celje Ljubljana Maribor Celje Maribor Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Število doseženih točk 0675 0575 92'25 88'— 8775 S7'50 8575 8475 8475 8275 80'25 7075 79'25 7550 7475 7075 64'-M'50 63'— K! bil 0175 56'25 Od dosežn 100 točk 0075 0575 0225 SS'— S775 S7'50 S575 3475 S475 8275 Sfl'25 7975 79'25 75'50 7475 7075 64 — 6T50 6T— IVJ '>ll 6175 5ir25 Slatnar. Kot gost pa sc Je tega zbora udeležil tov. Vodnik. Delovni predsednik tov. Dovč je po pozdravnem govoru dal besedo dolgoletnemu predsedniku društva tov. Jerneju Novaku, ki (Faksimile iz mesečnika »Sokol«, list prednjaštva št. 1/12) Vrh tedanje gimnastike je predstavljalo 10 tekmovalcev iz Ljubljane, po 7 iz Maribora in Celja, 2 iz Domžal in 1 iz Pančeva. Na državnem prvenstvu v višjem oddelku na vsesokolskem zletu v Beogradu leta 1930, ki je obenem veljalo kot izbirno tekmovanje za državno reprezentanco, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu, sta tekmovala tudi dva osemnajstletna Domžalčana. V tako močni in elitni konkurenci nista uspela, uvrstitev v tako tekmovanje pa je bila zanju visoko priznanje. Izbirne tekme za svetovna prvenstva in olimpijske igre je prirejal le Sokol, ker se je že leta 1906 Slovenska sokolska zveza včlanila v mednarodno telovadno organizacijo (FIG). Na tem svetovnem prvenstvu je zmagal Primožič, vrsta je osvojila bronasto medaljo, na žalost pa se je pri padcu s krogov smrtno ponesrečil Malej. Zbral in zapisal: Pavlin ZULE Gradnja telovadnice in novih učilnic pri osnovni šoli v Radomljah hitro napreduje in če bo vse po sreči bodo nove kapacitete pred začetkom šolskega leta 73/74 pripravljene za sprejem učencev. je v svojem izčrpnem poročilu podal pregled dela v društvu v preteklem poslovnem letu. Zahvalil sc je vsem članom, zlasti pa še tov. Dovču za dosežene uspehe v požarnovarnostni službi. Največji uspeh so imeli pri izvedbi vsakoletne veselice, saj so tako lažje nabavili tako potrebno paradno obleko za večino članov, ki sc dosodaj niso mogli udeleževati raznih priroditev širom občine. Poudaril je potrebo po uspešnejšem vključevanju mladine, pionirjev in žena v društvo v smislu resolucije Gasilske zveze Slovenije. Tudi vsa ostala poročila so prikazala pospešeno aktivnost stob-ljanskih gasilcev v preteklem letu. Delegat Občinske gasilske zveze je pohvalil delo stobljanskih gasilcev in jim želel za bodoče leto še več delovnih uspehov. Tov. Karol Kušar je poudaril naklonjenost družbenih organizacij in podjetij ob priliki nabave novega tipiziranega gasilskega avtomobila. Poudaril je pomen in nujno sodelovanje s civilno zaščito. Dalje je omenil večjo skrb za ohranitev gasilskega doma v Stobu kot kulturnega spomenika. Predlagal je, da se društvo obrne na Kulturno skupnost iin na Komisijo za urbanizem pri občini, da sc dom ne bi rušil. Prav bi bilo, da se izboljša red in disciplina v gasilskem domu in, da sc poskrbi za večjo čistost v okolici samega doma. Ob koncu je zbor pozdravil tudi tov. Vodnik. Poudaril je, da ga izredno veseli akcija Gasilske zveze Slovenije glede Gasilskega Vcstnika, za katerega je vsa pretekla leta tako agitiral. Sedaj, ko je sklep o obveznosti naročila na Vesl.nik že sprejeta, nimamo kaj razpravljati. Vendar je mnenja, da sc dobro blago samo hvali in zanj ni potrebna reklama. Če bo Vcstnik dovolj privlačen in zanimiv za sle hernega našega člana, ne bo treba celo na kongresu sprejemati takih ukrepov. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z izjemo, da so člani izvolili za namestnika predsednika tov. Karla Kušarja iz Stoba. N. V.