•tev. 328 TRST, v nedeljo 26. novembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tetf »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase V tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč/" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;m na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laroiaiu na nedeljsko lilaaj« „EDISOSTZ" aUa«: m o«lo lato Kron 5'ZO, m pol lota Kron O-OO. Vsi dopi9i naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se oe sprejemajo In rokopisi so BO vrsčsjo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulloa Glorglo Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI.. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFFOfl St. 11-57 Enotni davek. L O priliki volilnih shodov, na katerih je posl. dr. Gregorln razvijal svoj program, je povdarjal posebno tudi krlvlčnost sedanjega davčnega zistema. Uradniki, kakor sploh vse, s stalno plačo nameščene osebe, ki nimajo preko 1200 kron letnega dohodka, so od-vezane od vsakega davka, dočim morajo uradniki, ki imajo preko 1200 kron dohodkov, sicer plačevati osebnodohodninski davek, a so zato odvezani od vseh doklad. Nasprotno mora ubogi kajžar — brez ozira na visokost svojega dohodka, torej brez ozira na vsak eksistenčni minimum — plačevati ne-le zemljiški in hiŠnorazredni davek, temveč tudi še doklade: deželne, okrajne in občinske, ter konkurenčne prispevke za cerkev. Krivičnost tega pada posebno v oči, če pomislimo, da za malega kmeta, čegar položaj je navadno slabši, nego položaj ka-teregasibilo nameščenca ali delavca s stalno plačo, sploh ne obstoja eksistenčni minimum, temveč mora poleg tega še plačevati razne doklade, katerih so stalni nameščenci oproščeni. Kolikor se tiče nas, bi bili mi zato, da se ne-le združi vse neposredne davke v en sam enotni davek, temveč, da se odpravi tudi vse posredne davke, iz-vzemši davek na Iuksus, tako, da bi ne-le vse sedanje neposredne davke — kakor so: pridobninski, hiŠnorazredni, hišnonajemninski in zemljiški davek — temveč tudi razne užitninske davke itd. nadomestili z osebno-dohodninsklm davkom. Kak bi bil vspeh take reforme, nam kažejo sledeče številke: Za leto 1912 so proračunjeni dohodki vseh neposrednih davkov na 207,639.000 kron ; od teh na osebnodohodninski davek 86,840.000 kron. Posredni davki na vžitnino (izvzemši davka na žganje) znašajo K 341,739.000; skupno torej neposredni in vžitninski davki 649,378.000 kron. Ko bivše te davke združili v enoten davek ter sedanjo osebno dohodnino sorazmerno zvišali, bi človek, ki ima 1200 kron dohodkov, moral plačati približno 54 kron davka na leto, a bi bil zato oproščen vseh drugih davkov, kar bi bilo za široke sloje ljudstva velika razbremenitev, ker bi velik del vžit-nine, ki obtežuje pred vsem širše sloje ljudstva, morali plačevati imovitejši sloji. Razmerje pa bi bilo še mnogo ugodneje, ker bi — z ozirom na dejstvo, da davek raste progresivno — morale večji davek plačevati osebe z večjimi dohodki. Dobiček od take reforme bi imeli sicer tudi samci, a v prvi vrsti družinski očetje. Vzemimo družino 4 oseb. Taka družina plačuje sedaj 20 kron davka od sladkorja, ki ga potroša v enem letu, 12 kron 50 stot. od piva, ki ga popije, 4 krone od petroleja, ki ga požge, 3 krone 50 stot. od mesa, ki ga zavžije, 2 kroni od vina in 6 kron od soli; ako prištejemo k tej svoti Še sedanjo osebno dohodnino, dobimo svoto 55 kron 20 stot., dočim bi plaval pri enotnem davku le 54 kron. Vzeli smo v podlago najmanjšo ekzistenco, ker mora pametna, duh časa umevajoča zakonodaja v prvi vrsti skrbeti za zboljšanje položaja teh, nakar se more ozirati tudi pametna fiskalna politika. Vsekako bi od enotnega davka imela koristi eksistenca do letnih PODLISTEK. Jug, Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. „Kak sin je to !" se je govorilo glasno. „Oj, dobro bo znami; dober sin bo tudi dober vladar I" Tomašević je zopet stopil iz Šotora, in trebalo mu je mnogo napora, da se premaga in da mu lice ohrani izraz žalosti in bolesti. In vendar bi bil najrajše radostno za-vriskal; saj je bil pri cilju! Samo dva sta bila med vsemi, ki sta opazovala ta njegov notranji boj: vojvoda Radič in — Ilija. „Ti si že pri cilju," je govoril sebi vojvoda, „ali tudi jaz dosežem cilj svojega hrepenenja ? — O Katarina I" je vshrepenel, „za enkraten počitek v tvojem naročju zavrgel bi v blato krono Bosne, da, krone vsega sveta ; saj bi se za vse njih ne drznil storiti toliko." „Le pretvarjaj se," je šepetal Ilija, „notri vriskaš nad posrečenim svojim zločinom, a na zunaj puščaš občudovati svojo žalost. Samo potrpežljivosti!," je dostavil grozeče, „iztržem tvojo vest iz spanca in goljufiva tvoja žalost se spremeni v resnično!" Ne sluteč, da že stopa plačilo za njegovo sledjo, je stopil Tomašević dalje v sredino vojščakov, naenkrat pa se je vsta- 3000 kron, dočim bi ga občutile kakor breme šele osebe z velikimi dohodki. Šlo bi predaleč, ko bi hoteli v okvirju tega članka dokazovati tudi druge ugodne posledice, ki bi jih imela taka reforma na vse gospodarsko življenje in državne izdatke sploh. Pred vsem bi odpadlo na tisoče kontrolnih organov, ki imajo sedaj nadzorstvo v tovarnah sladkorja, čistilnicah petroleja in solinah, in onih, ki izterjujejo vžitnino vina, mesa itd. S tem bi se prihranilo milijone, ki bi jih mogli porabiti koristno za zboljšanje javnega blagostanja, ali jih naložiti v razne investicije, kjer bi donašali stotere obresti. Vendar to je predmet, na katerega se povrnemo v drugi priliki. Za danes moremo le omeniti, da bi taka, naenkrat izvršena davčna reforma imela tako globok vpliv na vse naše narodnogospodarsko življenje, da je možno misliti le na etapno izvedbo te ideje. Zato moramo z velikim zadoščenjem pozdraviti predlog, ki je — popolnoma v zmislu programa, ki ga je v tem ozlru svoj čas razvijal dr. Gregorln na volilnih shodih in še posebej tudi na shodu volilcev v Sv. Križu dne 19. t. m. — bil vložen dne 16. t. m. v državnem zboru in ki predlaga uvedbo enega samega neposrednega davka, ker smatramo omenjeni predlog kakor prvo etapo na potu do uresničenja idej, ki smo jih razvijali zgoraj. Predlog sam in nekoliko pripomb v prihodnjem članku. Novi davki. Zakaj so državne blagajne prazne? Na nedeljskem protidraginjskem shodu se je poslanec dr. Rybdr v svojem govoru dotaknil tudi novih davkov, ki jih namerava uvesti vlada, da z njihovimi dohodki pokrije večje izdatke, ki jih ji provzroči regulacija prejemkov državnih nameščencev. Vlada nima denarja za svoje uslužbence, a kaj je krivo, da ga nima in da mora iskati novih davkov? — Kriva je pač politika naše vlade; in če gremo stvari še bolj do dna, je pravi vzrok sedanji praznini v državnih blagajnah — aneksija Bosne in Hercegovine. Mnogo se je govorilo in pisalo zlasti med Jugoslovani o tem, ali je bila aneksija potrebna in koristna ? In med jugoslovanskimi parlamentarci se je odobravala aneksija, češ, ker se z aneksijo pomnoži slovanski vpliv v Avstriji. Z diuge strani se je zagotavljalo, da je aneksija potrebna, da si Avstrija, ki nima kolonij, zagotovi stalno oddajno ozemlje za svoje industrijske proizvode. Naj si pa je bila aneksija potrebna in koristna, gotovo pa se ni mogla izvršiti bolj nerodno, nego je to napravila Avstrija. Imela je Avstrija Bosno v svoji upravi 30 let, a v vseh teh letih si nI znala pridobiti ljubezni bosensko-hercegovskega prebivalstva. Sprejela je od berolinskega kongresa nalogo, da napravi v Bosni red, da uredi pred vsem kmetsko, pri nas bi rekli, kolonsko vprašanje ; a napraviti ni znala nič, saj so ostale razmere prav take, kakor so bile pod turško vlado. In ne samo, da nihče ni maral Avstrije v Bosni, še več, aneksija je dvignila ves Balkan proti nam. Stvar so napravili tako nerodno, da sta deželi, ki sta bili itak že naši, stali našo državo ogromne milijone in da je Avstrija celo riskirala vojno s Srbijo. Aneksija Bosne in Hercegovine je stala Avstrijo morda več, nego pa bo stala Italijo akcija v Tripolitaniji, Od časa aneksije vlada v naših državnih blagajnah pomanjkanje denarja. Vojna uprava je pač videla, kako nerodno ravna avstrijska diplomacija, in zato se jej je pripraviti na vse morebitnosti. V ta namen je izvedla ob tej priliki vse, kar je zamudila prej, in je reformirala vso vojsko. In to je stalo milijonov in milijonov. Parlament teh stroškov ni dovolil; vojna uprava si je vzela samaf kar je potrebovala. Pozneje, ko je bila stvar že zdavnaj gotova, se je razpravljalo o tem v delegacijah; aneksije pa parlament niti danes Se ni odobril! Šli so torej milijoni za vojaške potrebščine; ko pa je bilo treba denarja za druge j stvari, so bile blagajne prazne. In so tudi res prazne naše državne blagajne! Vsled ; tega se ni čuditi, da zahteva vlada nove davke, kajti, ako hoče vlada toj več dnti svojim nameščencem, mora tudi pomnožiti 1 svoje dohodke. In za to zvišanje dohodkov se je izjavil ves parlament, tudi socijaini (demokrati. Toda parlament je le za pametne davke, za pravične ! d a v k e, ki bi obremenili tiste, ki lahko ; plačajo, ne pa tistih, ki so itak največji ! reveži. „Če pregledu .o nove davke", je izjavil gospod poslanec, „ki jih je predložila vlada parlamentu, so med njimi nekateri, ki bi jih lahko dovolili; toda med njimi je tudi kon-sumnih davkov, kakor davek na žganje in pivo. A proti takim davkom, ki obremenju-i jejo konsumente, in to najrevnejše konsu -mente, moramo protestirati /" Parlament je v tej stvari res v neprijetnem položaju. Vlada se mu roga, smeje v obraz, če hoče parlament nastopiti le količkaj energičnejše. Toda ni treba obupavati. Energičnega nastopa parlamenta in ljudstva je treba; vlado treba prisiliti, da se bo bolj resno bavila z vprašanjem blaginje avstrijskega prebivalstva, da ne bo skrbela za Ogrsko, saj je njena prokleta dolžnost, da skrbi za avstrijske interese! Nekaj je pa vendarle dosegel parlament. Ministrski predsednik se je uklonil vsaj v formi. Finančni minister dr. Mayer, ki je bil proti uradniškim zahtevam in ki je izjavil, da za nobeno ceno ne poviša znessov, določenih v zboljšanje uradniškega položaja, je moral odstopiti; na njegovo mesto je prišel parlamentarec, o katerem je upati, da bo vedel, kaj je njegova dolžnost. V nadaljnem je g. poslanec priporočal samopomečno akcijo. Vlada, ako tudi porabi nove davke v odpravo draginje, ne odpravi vse draginje ; treba je torej, da si ljudstvo pomaga tudi samo! Torej samopomoč, zadružništvo. Poudarjal pa je, da se tu ne smemo postavljati strogo na enostransko stališče konsumenta, oziroma producenta. Priti mora do kompromisa med obema. Ne smemo biti proti kmetu, a tudi kmet se ne sme postavljati na strogo agrarno stališče, kajti če je mestno prebivalstvo gospodarsko slabo, tudi kmet nima koga, ki bi mu plačeval njegove proizvode. Te navidezno si vil in je, neodvratno zroč proti gradu Belaju, zavpil: „Glejte tamkaj, kaj je to?" Veže gradu so se na stežaj odprle, zastave Vukmana so padle na utrdbah, in iz veže se je pomikal mal ali dobro oborožen sprevod, na čelu mu Vukman sam. „V red! Orožje v pest!/ je velel Tomašević, „kdo ve, kaj nameruje ?" Toda sprevod je hitel naravnost h kraljevskemu taboru, potem pa je, razgrnivši belo zastavo, dajal na znanje, da prihaja v miru in pokoju. „Kaj je to?" so se vpraševali vojščaki med seboj, „Belajske utrdbe stoje trdno na višini granitne skale in uporni Vukman da bi prihajal pokorit se in prosit milosti?" Glasno godrnjanje je pozdravljalo Vukmana in njegove spremljevalce, toda on se je, ne meneč se za vse to, premikal s svojim sprevodom dalje tja, kjer je stal Tomašević na čelu svojih perjanikov ter ga pričakoval. Skočivši s konja je korakal naravnost k Tomaševiću. „Ni možno upirati se kraljevski moči," je začel brez ovinkov, „radi tega prihajam, pokorit se svojemu kralju, in zanašam se na tvojo priprešnjo, kraljevič; sprovedi me h kralju!" „Kralj stoji pred teboj!" je odgovoril Tomašević ponosno. „Kaj?" se je delal Vukman, kakor da je do najvišje mere presenečen, in je stopil za korak nazaj. „In kralj Štefan, tvoj oče ?" „Kralj Štefan je mrtev," je rekel Tomašević, „in jaz sem kralj Bosne." Vukman je vpognil pred njim svoje koleno, rekši: „Oj, potem sem v srečni uri Šel od doma; ti si mlad, kralj moj, in hraber; kjer je bojna moč mladosti, tamkaj je tudi velikodušje; jaz te pozdravljam kakor svojega kralja, vsprejmi v moji osebi zopet zvestega služabnika v svojo milost." Tomašević je zrl trenotek na-nj, potem se je obrnil k svojim perjanikom. „Ali čujete, kaj pripoveduje župan Be-lajski? Kaj naj storim?" „Aj, jasni gospod!" so se oglasili nekateri, samo zato, da kaj govore, „mi smo krvaveli pod njegovimi udarci, in mnogi izmed nas je legel za večno tamkaj pod skalo njegovega gradu." „Saj vi niste meni ničesar odpustili," je odgovoril Vukman, „za en udarec ste plačali z dvema, in gotovo niste Šteli trupla onih mojih hrabrih junakov, ki ste jih pobili v prah ! Saj to je posledica vašega dela, da stojim tu proseč milosti." Pri teh besedah so si perjaniki gladili brade; bržkone se jim je prikupil Vukmanov govor. „Sedaj ste slišali, junaki moji, kaj pravi župan Beiajski," je začel Tomašević, „in jaz sam sem ponosen na hvalo, ki vam jo izkazuje kralju Vukman. No, kaj mislite, ali bi ne bilo bolje, da se nad truplom mojega očeta odpravi vsako sovraštvo in da napravimo konec vsem prepirom po vsej Bosni ?" nasprotujoče interese je treba spraviti v harmonijo ; le tedaj bo vsa naša organizacija dosegala svoj namen. G. poslanec je izjavil: „Akoravno sem zastopnik konsumentov, četudi vlada stoji sedaj na stališču produ-centov, da-si sem večkrat resno obsojal nasprotno politiko vlade, vendarle pravim : v interesu nas vseh našega naroda je, da bodimo popustljivi. Če bi se tako delalo tudi v parlamentu, če bi naša vlada, namesto da^hujska, posredovala, da se spravijo v harmonijo interesi raznih slojev prebivalstva, tedaj bi tudi za nas napočili boljši časi !" Strinjamo se popolnoma z izražanji gospoda poslanca in ne dodajamo njegovim besedam prav nič drugega, nego edino le to, da naj bi se tudi uresničile te naše skupne želje v korist našemu narodu I Učimo se italijanski! V Gorici 18. nov. Tukašnji laški dnevnik „Eco del Lito-rale" poživlja Lahe, naj se učijo slovensko, ker da rabijo slovenščino povsod. List pravi, da če bi se ultralah dr. Pinavčič ne bil učil slovensko, bi ne mogel biti ne odvetnik, ne deželni odbornik v Gorici; k večjemu da bi bil lahko železniški uradnik kje na južnem Tirolskem. List priganja Lahe, naj se učijo slovensko. Mi pa pravimo: Slovenci, učite se italijanski ! Res, da ni Slovencu laščina tako potrebna, kakor Lahu slovenščina, vendar je neobhodno potrebno, da poznamo italijanščino tu na jugu. Ponavljati moramo danes to, kar je trdil Gilbert Potrato v „Omladini" povodom shoda narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. Obče znana je potreba znanja tujih jezikov. Veliki kulturni narodi potrebujejo tujih jezikov, ker se kultura enega naroda vedno izpopolnuje s kulturo drugih. Potrebujejo pa jih tudi mali narodi. Malin so jeziki sosednjih narodov bojna sredstva. Umevanje in korenito poznavanje jezika svojih nasprotnikov je jeden temeljnih pogojev vspešne borbe za narodni obstanek. — Slovenci smo v novejši dobi vsled Ecci-jalnih in kulturnih razmer pr siljeni, da razumemo in govorimo tri jezike: svoj domači slovenski jezik in jezika naših narednih nasprotnikov na severu in jugu : nemščino in italijanščino. — Za slovenščino skrbimo sami, za nemščino že skrbi vlada in za italijanščino moramo skrbeti sami. Je-li res potrebno znanje italijanščine ? Opazovalcu slovenskega javnega življenja se predočata takoj dva momenta. Le-to se je v zadnjih desetletjih poraznovrstilo in poglobilo. Zato nahajamo dosti dokazo?. Vidimo ljudi, ki bi se bili pred tridesetimi leti izgubili, ki so pa bili rojeni v srečnem času, ko so se na vseh krajih in koncih po širni domovini je-li ustanavljati denarni zavodi, posojilnice. Zaznamovati moramo dejstvo: privatna služba je postala tudi pri nas približno enakovredna državni. V tem leži napredek. A pri tem ne ostane. Zavodi, — sicer ne vsi — se vekšajo, širijo svoj delokrog in potrebujejo „In prav bo tako, jasni gospod !" so odgovarjali perjaniki, „bolje je, če je hrabri Beiajski gospod z nami, nego proti nam." „No, Vukmane," se je obrnil proti le-temu Tomašević, „odpuščen ti je tvoj upor, in upam, da ne boš nikdar več kršil svoje zvestobe." „Kdo bi ne služil zvesto lakemu kralju, kakoršen si ti, moj gosped?" je odgovoril Vukman z največjo ponižnostjo. „Zdrav bodi, kralj moj Štefan Tomašević!" je vskliknil glasno in vse spremstvo je sledilo njegovemu izgledu. In tako se je vršilo vse po dogoveru na obojestransko zadovoljnost. i Še istega dne je zapustil Tomašević tabor pod gradom Belajom, kjer si je pri-| dobil krono, in se je, spremljan tudi že od Vukmana, napotil s svojimi ljudmi proti domu, da izvrši čim prej priprave za slavnosten pogreb kralja Štefana, svojega očeta, kakor tudi priprave za svoje slavnostno kronanje. Kraljevskega mrliča so nesli peraniki v svoji sredini, deželni prapor ga je zakrival vsem pogledom in samo goli drog so nesli pred mrtvecem. Ilija je korakal za mrličem z onim.čudnim izrazom bolesti in sovraštva v licu. Še-Ie sedaj je sledil Tomašević s svojim stricem Radićem ; ni se upal korakati naravnost na čelu ostale vojske zi trup'om svojega očeta. Tako je končalo obleganje Belajskeja gradu. (Pride še.) vedno občutneje ljudi širnega duševnega obzorja, vsestranskega, osobito jezikovnega znanja, hladnega in treznega kalkila, lastne Inicijative; potrebujejo višjih in nadzornih organov. In takih ljudi nam manjka, ljudi z jezikovnim znanjem. Kakor rečeno, nam je jezik naših narodnih nasprotnikov bojno sredstvo. Posebno slavenski akademiki naj se uče italijanščine iz zgolj praktičnih ozirov. V Trstu in Primorju sploh rabimo zavedne narodne inteligence. Treba nam je narodnih delavcev. Kruha je v izobilju. Ne samo državna služba je odprta zmožnim; tudi pri trgovini, zavodih in privatnih podjetjih je mest, ki bi jih zadostno kvalificirani in v obče zmožni Slovenci lahko zasedli. Vprašanje je le še, kako naj se učimo italijanski ? Učimo se italijanščine privatno, kar je posebno lahko za one, ki so se učili v gimnaziji latinščine. Učimo se, rekel bi, nekako mimogrede, igraje. Slovnica je za za-čettk skoro vsaka dobra. Imamo dve slovenski in cel kup nemških. Naučiti se je temeljne pojme, glagol, nepravilno spreganje, prepozicije, adverbe in osnovne pojme sintakse in majhnega, kakih tisoč do petnajststo besed obsegajočega besednega zaklada. S tem zakladom, ki se ga z lahkim trudom pridobi v d*reh mesecih, se zida naprej in zida na drug način, nego je bilo do sedaj večinoma v navadi. — Učenje jezika, ki se govori v naši neposrednim bližini mora biti v vednem stiku z življenjem. Duhovit, koristen in ob enem najmodernejšim principom vzgojeslovja odgovarjajoč način učenja, ki je posebno v rabi v Severni Ameriki, je ta, da se jemlje slikani abecednik za ljudske šole in se sega vedno više in tako ponavlja v tujem jeziku proces elementarnega pouka. Glede italijanščine bi se dalo to za majhen denar uresničiti, posebno, ker grejo te knjige lahko iz roke v roko. Učenje bodi v vednem stiku z vsakdanjim življenjem. Obče znano je, da znajo ljudje, ki so se učili tujih jezikov, dostikrat nenavadne brezpomembne besede, dočim ne vedo izraza za najvadnejše stvari v življenju, ki se rabijo najbolj in brez katerih se sploh ne more izhajati. Temu je lahko priti v okom na gori označeni način in s tem, da je učenje v vedno stiki z življenjem. Zadostnega gradiva temu nudijo časopisi in promet. Kdor se uči italijanščine in jemlje v roko časopis, naj ne začenja In končuje pri podlistku svojega čitanja. Niti v podlistku, niti v novicah, ali v kakih razpravah, ne najde vseh onih prepotrebnih izrazov, temveč drugod: v tržnih poročilih, naznanilih, inseratih, odgovorih uredništva itd. Paralelno s tem se pričenja s Čitanjem lepih lahkoumljivih proizvodov. In tu bi svetoval vsakemu, naj začne s slavnim umotvorom Silvija Pellica: „Le mie pri-gioni", ki je kakor nalašč ustvarjen, da uvede začetnika v italijansko literaturo. — Slede naj knjige različne vsebine Na ta način je vstvarjen fond. Popolnost prinesejo poznejše življenske razmere. Obče priznava resnica je, da ima posebno Slovenec neko nenavadno sposobnost, za priučenje tujega jezika v najkrajšem času. S posebno virtuoznostjo se zna vtopiti v duha dotičnega naroda, prilagoditi se tujim razmeram. To nam je bilo do sedaj v pogubo. Nista bili vedno kuga In vojna, ki sta krčili meje slovenskega ozemlja, niti ni bila majhna odporna sila. Bile so namreč navedene sposobnosti. Bile so nam v pogubo, ker je manjkalo čuta ce-lokupnosti, narodne zavesti in do najnovejšega časa elementarnega pouka v domačem jeziku in poznavanja njega krasote in moči. — Šli so ljudje in se pozgubili. Kar nam je bilo do sedaj v pogubo, naj nam bo sedaj v rešitev. Poznavanje jezikov in prilagodenje razmeram daja našemu naraščajočemu razum-ništvu neprecenljivo orožje v roke, s katerim lahko vspešno tekmuje na obmejnih in za narodni obstanek velevažnih krajih in postojankah. Leto za letom bi lahko pošiljali ljudi z omenjenim znanjem, ki bi se jim obetala ondi na jugu boljša bodočnost, sijajnejša ekzistenca, nego bi si jo mogli pri vsej nadarjenosti in pridnosti kedarkoli priboriti doma. Če se že vstanavljajo ruski in Češki tečaji, mislim, da bi bili še mnogo bolj koristni tečaji za italijanski jezik, ki se govori v naši neposredni bl»žmi! Iz tržaškega mestnega sveta. Slovensko šolstvo in italijanska večina. Svet. dr. Wilfan je v seji mestnega sveta dne 24. t. m. v podrobni razpravi o mestnem proračunu za leto 1912 pri postavki o šolstvu izvajal približno sledeče: „Vse naše šolstvo trpi, ker naša šolska uprava zasleduje le italijansko-nacijonalne svrhe in ker še nimamo deželnega šolskega zakona, kakor jih imajo vse druge dežele Cislajtanije. Zato se dogaja pogostoma, da je šolska komisija, vsled pomanjkanja deželnega šolskega zakona, v zadregi. Tržaški deželni zbor je najbolj negativen deželni zbor v Avstriji Poreče se, da je kriva vlada, ker ne potrja zakonov, ki jih sklepa deželni zbor. Ali deželni zbor mora ostati pri skle- panju svojih zakonov v mejah državnih zakonov in ne sme pozabiti, da smo v Avstriji In da treba spoštovati avstrijske zakone. Ce pa zakoni, ki jih deželni zbor sklepa, niso potrjeni, je to zato, ker ta deželni zbor (noče priznati, da smo v Avstriji. Tako se je zgodilo s šolskim zakonom, tako se je i zgodilo z zakonom o zemljiški knjigi, tako z mnogimi drugimi zakoni. Zato se govornik obrača naravnost na vladnega zastopnika ter ga poživlja, naj stori vlada svojo dolžnost ter predloži deželnemu zboru načrt deželnega šolskega zakona, ter stori s tem konec temu neredu v Šolski upravi. Učitelji italijanskih šol se ne smatrajo vezane, držati se zakonskih predpisov, temveč se smatrajo za vojake generala, od katerega so dobili nalogo, za vojskovanje na narodnem polju. Oni ne vzgojujejo v šoli sebi izročenih učencev, temveč opravljajo posle italijanskih agitatorjev. (Klici.) Ne mislim na agitacijo o priliki volitev, ali agitacijo v društvih, temveč na agitacijo, ki jo v Šoli razvijajo italijanski učitelji, ki nimajo le naloge učenja, temveč tudi raznarodovanja. Občina bi imela skrbeti v prvi vrsti za ljudsko Šolstvo, dočim troši tržaška občina iz političnih razlogov milijone za srednje šolstvo. Zelo se je začudil, ko je čul iz ust poročevalca Archa, da znaša trošek za eno samo dvorano 46.000 K, dočim je na drugi strani proračunjen trošek za neko celo šolo le na 30.000 K. Seveda, ta šola ni ne v ulici Ruggero Manna, ne na Belvederju in tudi ne na trgu Donadoni, temveč v — Gropadi. Ko se je pred desetimi, oziroma že dvajsetimi leti zahtevalo to Šolo, bi bila ista stala dosti manj, a se je ni hotelo dati, med tem ko se je brez pomislekov rabilo po 46.000 K za šolsko sobo vsakega razreda! Ali ste možje? (Smeh.) Moram to vprašati — je rekel govornik — ker sklicevanje na čut humanitarnosti ne pomaga, da bi se Člane večine zainteresiralo za šolske potrebščine Slovencev. Govornik navaja potem sledeče številke, iz katerih je razvidno, kako občina troši milijone za italijansko, dočim zanemarja slovensko Šolstvo: V rednem proračunu je: za gimnazijo.......K 193.080 za realko.........„ 270.530 za licej............114.370 Skupaj K 577.980 za srednje šolstvo. Za ljudsko šolstvo (vštevši meščanske Šole, ki so v s e i t a 1 i j a n s k e), se troši K 1,853.680; tu so zapopadeni tudi troški za slovensko šolstvo v okolici, ki pa seveda izgleda precej drugače, nego ono v mestu. Dalje je proračunjeno: Za otroške vrtce......K 200.020 za telovadne šole.....„ 50.430 za Šolo za gluhoneme ... „ 32.450 za večerne šole...... 9 29.110 za zabavišča.......„ 52 370 za knjižnice........„ 35.870 za muzej.......... 43.520 prispevki za državne šole . . „ 72.840 Skupaj K 375.960 94990 56.000 Razni prispevki . . Nepredvidjtni troški . Skupaj K 2,958.610 od katerih se porabi le neznaten znesek za vzdrževanje 10 slovenskih šol v okolici, dočim gre vse drugo za italijansko Šolstvo! V izrednem proračunu je: Ljudska šola Sv. Vid ... . K 270.000 Srednja Šola na zemljišču Basevi „ 850.000 Otroški vrtec Spodnja Carbola „ 100.000 Za novo meščansko šolo v ulici Ruggero Manna .... „ 550.000 Italijanska ljudska šola Vrdela „ 85.006 Licej............ 750.000 Skupaj K 2,605.000 Dalje je proračunjeno za nakup zemljišč: Za eno zabavišče.....K 20.000 Za razširjenje šole v ulici Donadoni.......„ 20.000 Od tolikih milijonov, ki jih troši občina za šolstvo, ni niti vinarja za slovensko šolstvo, dasi pripada skoro tretjina prebivalstva slovenski narodnosti. Treba samo pogledati rezultate ljudskega Štetja*. Svet. dr. D'Osmo: „Quousque tandem ____?« „Ne, to nebo „quousque tandem", temveč „caeterum censeo*. (Smeh.) Ne gre se tu samo za vspehe ljudskega štetja, temveč tudi za številke pri volitvah. Vladna revizija ljudskega štetja ... (Svet. Mrach : „Bullo!") ... razumem, da gospodje rabijo besedo „bullo" v ironiškem smislu vsakikrat, ko se govori o reviziji ljudskega štetja, ki je dokazala, da je v Trstu 57.000 Slovencev. Govornik dokazuje na to, kaj je treba razumeti pod pojmom „občevalni jezik". Na-| vaja v tem oziru kot pričo neko zelo odlično osebo, ki utegne biti merodajna tudi gospodom od večine, ker dotična oseba ne sedi na tržaškem namestništvu, temveč na Dunaju. Bil je namreč bivši minister notranjih zadev Hardtl, ki je za svojega slugo, kljubu temu, da je ta žnjim (ministrom) in tudi s strankami govoril vedno le nemški, navedel češki občevalni jezik. Ker so člani veČine klicali vmes, kako se je izvršilo ljudsko Štetje na Dunaju, je govornik rekel, da postopanje dunajske mestne občine še nikakor ne opravičuje postopanja tržaške mestne občine o priliki ljudskega štetja. In če se je napram tržaški mestni upravi uporabilo represalije, katerih se proti dunajski mestni upravi ni uporabilo, velja tu pač le oni nemški pregovor, ki pravi: „Die kieinen Diebe hangt man auf, die grossen lasst man laufen", („Male tatove se obeša, velike se pušča na miru")- Ko je govornik dalje dokazoval, kako treba tolmačiti pojm občevalnega jezika, mu je segel v besedo župan dr. Valerio, češ, da se ne razpravlja o ljudskem štetju, ampak o šolstvu, nakar je govornik odgovoril, da mora dokazati resničnost svojih trditev in utemeljiti svoje glasovanje. V nadaljnem Je govornik dokazoval, da bi bilo v interesu samih Italijanov, ko bi se ljudsko Štetje izvršilo na podlagi edino pravilne interpretacije pojma občevalnega jezika, to je, onega jezika, ki se ga govori v navadnem življenju in ki ne more biti drugi, nego lastni jezik, to je, oni jezik, kateremu se daje prednost v navadnem, izvenslužbenem občevanju. V Trstu je na tisoče slovenskih otrok in vaša dolžnost je, je rekel govornik napram večini, da na podlagi principa, kate-, rega vi sami vedno proglašate, daste Š0I9 v materinem jeziku. Na Dunaju zahtevate za-se univerzo, v Trstu pa odrekate sloven skim otrokom celo ljudske šole. To delajo člani večine, ki so pripadniki onega naroda, ki Je v imenu svobode in narodnega principa dosegel ujedinjenje svoje domovine, kjer je šlo vsekako za druge ideale, nego so oni, za katere se je šlo v Tripolis. (Hrup.) Govornik zna, da zbog tega njegovega govora večina ne dovoli niti ene krone več za slovensko Šolstvo, a on smatra kljubu temu za svojo dolžnost, da gospodom vedno in vedno ponavlja te resnice. „Če, — je nadaljeval — oprostite Slovence od plačevanja davkov, storite, kar hočete, a dokler bomo morali tudi mi plačevati v občinske blagajne, zahtevamo, da nam daste to, kar nam gre po zakonu. Govornik je prepričan, da gospodje od večine nimajo več poguma, da bi tako — kakor to delajo v javnosti — tudi doma v krogu svojih rodbin pripovedovali svojim otrokom, da v Trstu ni Slovencev, ali da Slovenci nimajo nobenih pravic v Trstu. In zato sem prepričan — je rekel govornik — da ko pridejo v ta mestni svet ti vaši otroci, ne bodo imeli poguma, ravnati tako, kakor vi, in da pokažejo več čuta humanitete, plemenitosti in pravičnosti!" (Živahno odobravanje na klopeh Slovencev.) Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima od-borovo sejo v ponedeljek ob 3. uri popo-ludne v „Slovanski Čitalnici". Ob enem so uljudno vabljeni vsi gg. deželni poslanci na oosvetovanje, ki se vrši ob isti uri tudi v „Slovanski Čitalnici". Odbor. Odbor političnega društva „ Edinostu uljudno vabi vse one gospode, ki so bili svojčas predsedniki, tajniki ali blagajniki društva, da blagovolijo pregledati, če imajo Še kake knjige, zapiske, sezname, ali kakor-Šnekoli listine, tičoče se političnega društva „Edinost", v svojem varstvu ter jih izročiti odvetniški pisarni d.ra Gregorina in dr.a Sla vika. Nevredne in sramotne ovadbe! Glasilo tukajšnjih Iahonskih neodrešencev prinaša v svojem izdanju od minolega petka fulminanten članek proti slovenskim agitatorjem, ki da prihajajo nalašč iz „Narod, doma" — na poŠto v ul. Stadion, samo da morejo denuncirati uradništvo imenovanega poštnega urada 1 Prej da so Slovenci rogo-viliii, ker so hoteli, naj se za ta poštni urad imenuje Slovenca za voditelja ! Ko so dosegli to, so vtihnili. Sedaj so zopet začeli rogoviliti — ker vedo, da gre sedanji voditelj v pokoj in bi radi dosegli na izpraznjeno mesto imenovanje Slovenca ! Večkrat da se je že z redarji odganjalo slovenske sitneže iz poštnega urada v ul. Stadion, ker so tam skušali in tudi faktično kalili red in mir! Ko bi mi vedeli, da se nahaja dopisnik iredentovskega glasila med uradniŠtvom poštnega urada v ul. Stadion, bi rekli le: Povej mi s kom se bratiš in povem ti kdo si! Ker pa sumimo, da dopis ni izšel iz ul. Stadion, pač pa iz nekega drugega c. kr. urada in s posebnim namenom, hočemo odgovoriti par besedi. Prvo bi radi vedeli, kedaj in kedo izmed slovenskih strank je bil iztiran iz tega urada s pomočjo redarstva ? Nam je poznan slučaj, ko je slovenski uradnik nekega zavoda zahteval neko likvidacijo v slovenskem jeziku in je ni dosegel, ker se mu je grozilo z redarji! Poznano nam je tudi, da je ravno v ti stvari Šel še drug uradnik v družbi prvega in je dotični blagajniški uradnik ponovil grožnjo ter dal nalog, naj se pokliče redarje, dasi je Slovenec vprašal le: „Izplačajte mi te vloge !" Znano nam je, da je bila proti temu uradniku, ki grozi vlagateljem, ko prihajajo po svoje žulje z redarji, uložena pritožba na poštno ravnateljstvo, da je to poslednje pritožbo zavrnilo in — dalo prav razgrajajočemu uradniku Lahu, ki še danes opravlja svojo službo, da-si je jezikovno popolnoma nesposoben! Ne samo na pošti v ul. Stadion je takih prenapetežev — „Indipendentovcev", ki mrzijo in celo žalijo vse, kar je našega. Sličnih bitij je po vseh državnih uradih. Na pošti pa so celo protežirani! Kaj bi se zgodilo slovenskemu uradnih j. ki bi le za las prekoračil svoj delokrog? Disciplinirali bi ga — ako ne celo pognali! Nam ni treba hoditi iz .Narodnega doma" ul. Stadion, ker nas je v poštnem podrcčju toliko, da, ko bi vsi storili svojo narodno dolžnost — bi sedanji vele-Italijani morali kar čez noč izginiti iz tega c. kr. urada. V odgovor na žaljenja in izzivanja, objavljena v „Indipendentu" po poštnih organih, naj Slovenci odgovore s tem, da se bodj vsi vedno in povsod posluževali le svojega slovenskega jezika in rabili izključno le nemško-slovenske tiskovine. Mi se ne bojimo ne redarjev in tudi ne izzivalcev, pa bili to tudi ces. kraljevi ! Slavnosten čin „cikorijaša" na Kon-tovelu. V gostilni Gospodarskega društva na Kontovelu se je nahajal nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda. Nekega večera je bila v tej gostilni zbrana družba domačinov, med temi tudi znani magistratov cestni polir Ferfolja Ivan, detto Rus, rojen na Prošeku, stanujoč sedaj nekje na Greti. Ta človek je namreč že pozabil, da ga je dojila slovenska mati in ne — kakor si domišlja on — kaka zamazana Kalabrežanka. Od te slednje ima le 2000-Ietno — kulturo v najemu, kakor je sam dokazal. Neki navzoči gost je ponudil temu gospodu „Rusu" družbin nabiralnik, da bi vanj položil mal dar. Oh jej I Groza in stud sta popadla tega pristnega Kalabreža za vrat. Ves divji je po-padel nabiralnik ter ga zalučal po tleh ! Na to je planil pokoncu ter teptal z nogama po nabiralniku tako, da je zdaj neraben. Navzoči so bili seveda ogorčeni. Gostilničar je zahteval, naj povrne Škodo, a junak se je branil, na kar mu je gostilničar konfisciral suknjo. Možak je tekel po orožnike. Ti so prišli ter vzeli ves dogodek na zapisnik. Gostilničar mu je vrnil suknjo, možaka pa hočejo poučiti drugje, — kaj lahko razbiva in kaj ne. Ob enem mu tudi neki visoki gospod pove: dragi „rušo" — kar si naredil škode, plačaj; če nimaš, naj ti pomagajo tvoji bratci onstran velike luže. Nesreča slovenska, ti odpadniki od naroda ! Slavnemu poštnemu ravnateljstvu na znanje. Iz Mavhinj so nam doposlali kuverto, naslovljeno na tamkajšnji krajni šol. svet, ki je bila odposlana iz c. k. okrajnega šolskega sveta iz Sežane dne 29. 9. II., kakor pričajo akti z dne 27. septembra. Iz kuverte je razvidno, kod je to uradno pismo romalo po svetu in je bilo potem vrnjeno na c. k. šolski svet nazaj. Danes, dne 24. novembra, pa je prišlo v drugi kuverti ravno iste številke v Mavhinje. To so poštni uradniki, ki ne morejo razločati razločno pisanega naslova „Mavhinje-Devin" ! Čast poštnemu ravnateljstvu, da ima v službi takšne funkcionarje! Za pot iz Sežane v Mavhinje, ali Devin, ki bi jo celo polž prelezel v par dneh, trebajo pisma po dva meseca ! Za naše otročiče. — Opozarjamo na koncertno veselico s petjem, godbo, igro in plesom, ki jo priredi Ciril-Metodova podružnica za Sv. M. Magd. Spod. in Zgor. s sodelovanjem pevskega društva „Slava" danes v nedeljo, ob 5. uri popoludne v dvorani gospoda A. Čiača (po domače pri Kačunu) pri Sv. M. Magd. Spodnji. Za slovenske stolice na češki univerzi. V četrtek, dne 30. t. m. se vrši v Pragi veliko manifestacijsko zborovanje praškega dijaštva za ustanovitev slovenskih stolic na češki univerzi v Pragi. Na zborovanju bo govoril tudi državni poslanec g. dr. Vladimir R a v n i h a r. Mestni svet bo imel jutri ob 7. zvečer sejo. Dnevni red: Nadaljevanje podrobne debate o proračunu za leto 1912. Tombola v prid podpornih zakladov NDO prične nepreklicno dne 3. decembra t. 1. Tega dne bo pred za to določeno komisijo dvignjenih prvih pet številk in tako se bo nadaljevalo do zadnjega dobitka, to je druge tombole. Izžrebane številke bodo objavljene v slovenskih časopisih. Poživljamo torej še enkrat slovensko delavstvo in prijatelje delavstva, naj si nemudoma preskrbe nekaj srečk. Privatniki, katerim so bile osebno izročene srečke, so naprošeni, da iste vrnejo, oziroma plačajo najdalje dne 1. decembra, ker drugače bi srečke, ki so jih oni predali, ne prišle v poštev, oziroma bi ne bile veljavne. Srečke se prodajajo v mestu: v to-bakarnah Hreščak Campo Belvedere, Lav-renčič trg Caserma, V. Skočir prosta luka pomol štev. 2, Ercigoj ulica Massimiliana, Pipan Ponte della Fabra št. 1, pri vratarici „Narodnega doma", v papirnici Gorenjec, v gost. NDO in vseh 3 skladiščih „Kons. zadr." NDO. Srečka stane samo 60 stot. Dobitki v skupnem znesku 1000 K. Katera cerkev je srbska? Prejeli smo: V četrtem berilu za obče ljudske šole OSTREDNl BANKA ĆESKVCK CDHDITri ril PODRUŽNICA v TRSI U OrUmlLLcn :: PliHA CEL P0I7EE0SJ0 3. :: Tloieaatnjffice 4 v/o PrtmijGTe Tloge Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE a KAVCIJE --- MENJALNICA- Uradne are od 9 —12. dopoL in 3.-5. pop. y Trstu, 26. novembra 1 »11. ^ubi. I i. parnikom „ Tirol*, so se oglasili pri italijanskem konzulu, ki jim je takoj poskrbel prenočišče v hotelu „Alf Abbondanza* v ul. G. Carducci. Včeraj predpoludne so pa šli vsi skupaj k rečen emu konzulu, ki jih je vzel vse na zapisnik. Poskrbel jim je potem še obed, a sinoči so na stroške tega konzulata odrinili iz Trsta z vlakom južne železnice, ki odhaja od tu ob 6 50. Odpeljali so se vsi v Ravenno. Predno so odšli je pa naš poročevalec govoril z Edvardom Graziato, takozvanim „nostromo", katerega je vprašal: Kako je vendar prišlo do tega, da se ni rešil niti eden potnikov? Kajti edini potnik, ki se je rešil, gospod Savorani se svojim sinkom, se je rešil sam, brez pomoči mornarjev, dočim ste drugi, ki ste se rešili, sami mornarji! ; Na to vprašanje je Graziato odgovoril: Verujte mi, da je bila nevarnost —| radi slabega vremena — tolika, da, če bi j bil jaz skušal rešiti drugega človeka, bi j bila vtonila oba: jaz, in oni, ki bi ga bil j skušal rešiti. Položaj je bil tak, da smo sej morali ravnati po načelu: „Vsakdo za-se in j Bog za vse !B Od vseh 45 potnikov, se je rešil edini poslednji, g. Savorani, ki je pa rešil tudi j svojega petletnega sinka Herakleja. Poleg je . bilo pa še 5 otrok, ki niso bili vpisani v registru potnikov, ker ne plačajo voznega lista. Vojna mornarica je odposlala pa- tor- pedovk, da iščejo ob istrski obali vtopljence. ] * * * Pristaniščni podkapitan g. Frausin se je v petek popoldne s finančnim parnikom „Bilinski" podal v rovinjske vode, da skuša eventuelno rešiti ponesrečence, ali njegoyo prizadevanje je bilo brez vspeha. — Se po noči je parnik pričel iskati, ali iskanje j . .. . . je ovirala gosta megla, vendar so našli zadostimo svoji narodni 'mesto> kj° se je pripetila nesreča. Kajti tam okolo so se na površini morja videli znaki nafte, ki se je izlila iz parnika „Ro- j magna", ko se je potopil, potem so plavali po morju tudi mnogoštevilni zaboji, v ka- ---- __ , - ■ . . , [terih je bila konserva paradižnikov in drugi nedeljo dne 26. t. m ob 1. uri popoludne prideIki potem vreče z zelenjavo, brinjem v Sokolovi dvorani na Opcinah poučen shod j^ drugimf rečmi. Vse te predmete so ukr- stoji na 45. strani v spisu „Trst" v zadnji vrsti: „Na desne j se vidi krasna ilirska cerkev itd.- To je treba popraviti v vseh berilih, kajti zakaj bi žalili naše brate Srbe, ko vendar tudi oblasti same imenujejo srbsko cerkveno občino, cerkev in šolo — srbskopravoslavno! Opozarjamo naše pristojne šolske oblasti na te nepravilnosti v naših šolskih knjigah. Razpis službe kmetijskega strokovnjaka. Kmetijska družba za Trst in okolico razpisuje službo strokovno izobraženega tajnika, ki se nastavi proti trimesečni odpovedi. Za to službo je neobhodno potrebno primerno znanje v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu; vsaj deloma v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Zahteva se tudi zadostna praktična usposobljenost. Opravilni jezik je slovenski. Glede plače in službenih razmer je dobiti pojasnila pri omenjeni družbi. Odbor. Naši narodni sovražniki pravijo, da smo narod brez kulture, brez umevanja umetnosti in skrbi za-se. Slovenci v Trstu pa vidno napredujemo in bomo z združenimi močmi napredovali. Naša bodočnost in naš napredek pa je v mladini, v našem naraščaju; zato je pa naša sveta dolžnost, da skrbimo zanj in osiguramo vsakemu posamezniku ugodno socijalno stanje za razvijanje duševnih zmožnosti in sposobnosti. Dne 7. decembra t. 1. priredi „Dijaško podporno društvo" v Trstu v ta namen dobrodelen koncert, da dobi sredstev za nadaljno podpiranje revnih slovenskih dijakov v Trstu in njega okolici. Kakor je znano, je obljubilo prijazno sodelovanje na tem koncertu tudi več odličnih oseb, poznanih na glasbenem polju, kar jamči, da bo koncert stal tudi na višku glasbene umetnosti. Ker je pa v zvezi s tem koncertom tudi dobrodelen namen, smo ve- * zani dvakrat da dolžnosti. Vse za mladino, ker ona je naša bodočnost ! Poučen shod na Opčinah. „Kmetijska družba za Trst in okolico" priredi danes v nova trgovina moškega blaga SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIH! JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. «2 eo i: Velika zaloga in tovarna pohištva | JI ANDREJ JUG - TRST & m ** 199 i3 2" g. Via S. Lucia 5-18g s! BOGATA IN LEPA IZBEKA FINEGA IS NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ £1 m ^ DELO BOLIDNO i* vsakovrstnih stoli«. GENE ZMERNE, £1 en * SJ1 Via S. Lucia 5-18 9 9> nnntT« TV T fP * ¥7. RFH1 V T "VI »— m r „Alla citta di ^ione", Trst, Borzni trg 3. ZIMSKA IH JESENSKA SEZONA. Uelvets pravi angleški s sledečim dnevnim redom 1. Kako zboljšamo našo govejo živino, i ki e na dopust Drugi ponesrečeni vtopljenec se rodni ples. 'imenuje Valentin Vidulin, star 30 let, ki je Ta prireditev, ki je bila ob prvi na-jbj, triJmesece kakor strojevodja vkrcan na' pevedbi z veseljem pozdravljena, zdruzi Slo- j Domaenj« Titni>a reoh nnirrolin J« Toctnnnlb-a ncaVi " 6 Tat vlomil v stanovanje. — Gospa j vence vseh pokrajin in zastopnike vseh čitalničnih in bralnih, kakor kulturnih društev sploh na proslavo našega prosvetnega napredka. x Vojaštva je vedno več ob meji. Na laški strani, v Palminovi je toliko vojaštva, da nimajo zanj niti stanovanj. Tudi na avstrijski strani se še pomnoži vojaštvo spomladi. V Gorici se je osnoval nov vojaški Italia Boschian, stanujoča v ul. Beccherie 47, i se je pred par dnevi podala v Koper po i opravkih in je pravilno zaprla svoje stano- j vanle. Ko se je v petek vrnila domov, je našla vrata stanovanja odprta, a neznani uzmoviči so tudi odnesli ves denar in dragulje, kar so jih našli, v vrednosti kakih 200. kolesarski oddelek, ki se premesti v Furla-ikron- Kakor osumljen te tatvine je bil are-, nijo prav ob laško mejo, to je v Nogared \\lT™ _b,vši ljubimec okradene gospe, neki in Cervinjan. Tržaška mala kronika. O nesreči na morju. Ni možno opisati, kakšen grozen vtis je napravila na vse občinstvo vest o grozni, pregrozni nesreči parnika „Romagna". Vsi italijanski parniki, ki so se danes nahajali v naši luki, so danes zjutraj v znak sožalja razvesili zastavo na pol droga. Parnik „Romagna" je nosil v Trst 411 tenelat blaga, mej tem največ riža. Posadka Jurij Tufekan, star 26 let, doma i? Smirne ; in starinar v ulici Riborgo 14. Tatvina v svobodni luki. Iz hangarja i št. 17 v stari svobodni luki je bilo te dni ukradenih 30 kg osoljenih črev vrednih 435 kron. Osuml|en te tatvine je bil Virgilij i Nordio, star 30 let, težak iz Trsta, stanujoč j v ulici Crosada, ki so ga spravili pod ključ. Ukradena in zopet najdena zaponka. Trgovcu Pandosu Basiliadis je bila nedavno od neznanca ukradena zlata zaponka z 8 briljanti, vredna 500 K Basiliadis je ovadil tatvino na policiji. V petek zvečer se je je sestojala iz 21 mož s kapetanom vred. predstavil na policiji lastnik male zastav-Imena vseh mornarjev niso še znana. Znana Ijavnice iz ulice del Pane g. Ivan Protegdico i so le imena onih, ki so se rešili. Teh je 8, in je izročil zaponko, ki je bila zastavljena a njih imena so: j pri njem. Pozvali so Basiliadisa, ki jo je Gino Rambelli, kapetan, doma iz Ra-! takoj spoznal, da je ona, ki mu je bila venne, Edvard Graziato, „nostromo", doma ukradena. iz Benetk, Ivan Bonaccorsi, mornar, doma iz j Redarstvene oblasti so o stvari poizve-Viareggio, Florindo Benedetti, mornar, tudi dovale in zaprle osebo, ki je zaponko za-doma iz Viareggio, Josip Panzoles, mornar, stavila in sicer 22-letnega livarja Iv. Stegos doma iz Carloforte na Sardiniji, Salvator de iz Trsta, stan. v ulici Sporcavilla št. 3. Ste-Rosa, mornarski vajenec, doma iz Terranova gos je rekel, da je zastavil dragulj za 10 K na Sardiniji, Pluti Kostos, mornarski vajenec, po nalogu svoje matere. Poslednja, Ivana doma iz Sulina v Rumuniji, Arnold Vianelli, Stegos, stara 57 let, prodajalka zelenjave, strojni delavec, doma iz Ancone. ki je bila aretirana, je rekla, da je dobila To so mornarji, ki so si v tej grozni zaponko v zastavo od osebe, ki je pa ne nesreči rešili življenje. Prišedši v Trst s pozna. URAR in ZLATAR Romeo Ponseri ul. Barriera vecchia 19 popravi vsako žepno uro za K 2, ista cena za vsako mogočo po-Škocllo- Za repert. kronometre in druge komplicir. ure nizke cene. Popravki se izvršijo takoj, natanko, točno fllfr. Franke! (Delniška družba) &st, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Telef. i i i ! 071. Trst, Corso 2. Llnolnim Haas K 2-50 m* . 1 80 met. Pristni linoleum..... Podolgaste preproge 67 cm. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz vo$??nega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm.......2 80 , 65/150 cm...... 1 80 Pourinlkl iz sumila od K 20 daije, Podrjuhe.........po 70 Ovratniki iz kavčuka .... „50 ManSete iz kavčuka..... ,60 - Pošilja se tudi na dažj'o. — stot. s Kupujte narodni kolek! Nobena razprodaja in nobena množina blaga ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filJjalk. — 1200 delavcev PRIMER: Henrik pl. Chicchio | Via Stadion 35. Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in pri-veskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, uikelnate ali jeklene ure. — Regulatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGAu. Sprejema vsako popravo z g; ranci j o enega leta Moški čevlji . Ženski Čevlji . Nizki ženski . Otroški Čevlji. Galoše iz gum. od K K K K K 7 — do 17 6-50 » 18 8, 3-80, 5, 7*50, 10,13 2-— dalje 4'— do 8'- Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt AR TURO M0DRICKY Prodajalnica manuf, bl*ga In drobnih predmetu/ Trst, ul. Bel Te dere 32. Zaloga odej, prešitih od K G-40 dalje, flanelaste od K 2 40 dalje, volnene od K 3-— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za nior-naije, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gtimija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bati ko ikurence. ■■■■■HMm Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich 15 koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—1. In od 3—6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 170«. d Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev* moških nogovic itd. itd. wvw K. CVENKELV" Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina Corso 32 = CENTRALA V PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -Krakovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru Skladišče kož barvane,8vseh vrst rumene in črne za Čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). Voščila na najbolje vrste 7a barvana čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Loreftzo Gaggianelli Trst, ul. Caserma 11 (poleg kavarne Sociale) Zastopstvo in zaloga glasovitih PIANZNOV GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ C. k. dvorni založnik in dragih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev | JOS. NlIfđARIK - TRST " Piazza Goldonrst. 12," 1 nad. _____ Pianini od '500 kron' dalje.""Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene ^^ j. obroki — na posodo — uglašenja._^ __peKurna m slaščičarna - Josipa Zavadlal - Trst »nS. Mnrco št 15. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v i :š'.M'.2 pecivo Dr. Fran Korsano Specijalist za sifiHtične tn kožne bolezni Ima SVOj 2249 AMEULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 6.1/1 do 6.V1 pop Guerrino Marcon Trst, uia Beluedere št. 13. f&gr Zaloga vsakovrstnega in premoga. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjera „pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko os f^^JOF^Lli8 živnostenskA banka Podružnica v Trstu. Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. ^ Sprejema borzna naročila. 4 Obrestuje Tloge na vložne knjižice po V tekočem računu po dogovoru. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJME na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. — Izdaja promese. Zavaruje srečke proti kurzni it-gnbi. - Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskili in inozemskih trgih. Pozor Slovenci! P H H O H Z hI < M TRGOVINI NAREJENIH OBLEK AL LADORATORE (pri delavcu) y ulici S. Marcj št. 4 (pri Sv. jakobu) nizkih3 cenaffgolove oMeKe za moške In dethe, (Sacchettoni), Paletot, Ulster, Raglau, hlače, jopiče, srajce, nogavice, zapestnice, kravate, ovratnike i. t. d. — Velika izbera pralnih hlač za delavce cd K 280 naprej. — Monture za delo, modre in rumene od K 4*— naprej. EflBT Najcenejši nakup v vsem mestu. Vsak dan novi dohodi blaga. Govori se slovensko in hrvaško! P**ino>*nO«a M mesnica TOMAŽA ZADNIKA I ri|iuruua T Trata, Piazza S. G.ovaani Stav. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jan5je, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Avtorizovana dunajska šola. ^ — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila Afiil JiOVflK - THST ulioa Sun L&szara 16, m= 1 » H > t* S5 w Fran Stopar, Zastopstva in zaloga: Eugen jurčev, Irsf, ulica yT:qucdoHo št. 9« od K 15 do 15.000 jcenik na zahtevo TvrdKa ustami. L 1862.! UMETNIŠKE OPREME. in strune od 20 vin. do 1 K pošilja za vzorec GOSLAR I/1THCR 21 ?fMJ\, Trst. Via Molin grande 5t. 44. Prodajalna čevljsv vsas.t vrste in cene. Sprejema naročila po meri in popravke Cene zmerne. 6964 Stara grška žganiarna t Trata, Via Oavaca 5. Tu se dobi b)gata izbira likvorjev ; specijalitete : grSd in fraicoaki k cjac kranjski brinjevec, kraški alivo/e^ ia briski tropoii-vee in ruoi. Cene nizke. Izbera grenčic. SiaSčL-a ia zapečenci. Gr-^a mastici iz š.ja. — CSe priporoma Andrej Antonopula. Mihael Lampe MSt aladčičarna. Večkrat na dan avet kruh. Poaetmoat vino la likeri v steklenlo ah. — Postrežba tndl na dom. 5391 Sfl i si a i Tr3t> Pontaro^o ML VU. SflllilfJ gt 5 Trgovina jeatvin in kolonija'. Zaloga 3ve5, mila in Čistila v prid -irnžbi s?. Ciriia in Metoda. Priporoča up_lvaa BiJovc |AA>n mizarski mojster, Trst, ulica ibbip OiUllci Bilvedere Stev. 8 izvrSuje vsakovrstna mizarska deia._ zavod za izdelovanje in barvanje kožukovine v I Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56 Zalog. ! in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema j narcčbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vaako-! vrsto kožuhovine. 1579 Antonio Alberti Carn!el Umberto trgovina a ta- In Inozemskimi pridelki. Via Contl 18 (vogi! ulice Farrlera1. Skladišča te stani a, italijanskega rlia, najfinejših olj, menulne In sira. Naravno mialo. Fina vina. Pivo v batoljkab. Postrežba ns dom. Poitna poilljat^a po 5 kg. Nizke oene TELEFON 276 IV. Najboljši češki vir Odlikovano cvetlično podjetje , German Via Michelangelo Buoiiarotti trgovina Via Ponterosso št. 3. Na zahtevo se razpošilja splošen katalog i jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rastline salone, vrtove, rože vseh vrst. za I Tr3t, ulica Carducci 14 (prej Torrente. —= Zaloga ustrojenih kož. ' Velika izbera potrebSCin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Perje n postelja po ceni. 1 kg sivega, dobrega peri a 2 K; boljše vrste 2 K 40: prima na pAi belega K 2'80 ; j belega 4 K; belega, Rakastega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežno belega perja K 6 40, K 8 —; 1 kg drob- i nega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K. najfi-1 nejšega prsnega perja K 12. Pri nakupu 5 kg franko.! Že napoUene pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm širok z dvena blazinama vređ. vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm široka, napoljen z j novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16 — ; ti srednjim perjem K 20—; z drobnim K 24 — posamezni tuhentl 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazina 3 K, K 350, K 4—. Tuhenti 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13-—, K 14 70, K 17-80, K 21—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4 50, K 5*20, K ! 5-70; Pedtuhenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi. I 116 cm široki K 12-80, K 14 80. Pošiljke proti povzetju od K 12"— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice št. 265, Begata ilustriran oenik gratis In franko. Češka. K2 E2J □ B OamMč (prej Jakob BamblC) Trst, uma coiosna 9. IK3T* Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov* koruze in moke ter različnih jestvin. Se prip0roča udana A BAMBI£ — priporoča cenjenemu občinstvu svojo — pekarno in sladčlčarno nahajajoča se v ulici sv. Marka št. 17, Trat (prej PaniflClO . Trikrat na (lan svež kruh ia vsakovrstne sladčice. Prodaja raznov. moke in mleko. Sprejema pecivo po nizki ceni. bomače vino v steklenicah. — Postrežba na Svoji k Bvojim ! dom. Svoji k Bvojim ! kiaoisce smkui smm Luigi Gramaccini TRST, ulica Scrrisra vecchla it 25 Gene losovorne. msr Plačilo na obrate Sprejme sa popravljanje šivalnih strojev vsaksga zistema. Prodaja igel, olja in aparaio* Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 Vicko Duplančić Trst, Campo Belvedere št. 3 priporoča si. občinstvu svojo novo gostilno Toči se novo prvovrstno splitsko vino. • • • • črno, opol in belo. • • • • CENE ZMERNE. = CENE ZMERNE. Na debelo posebne cene. illesa. G-iordam Specijalist za adrarjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnik Ambulat. Corso 23, L Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria očesa ter jih izdere na najnavaunejSi način ::: brez vBake bolečine. Garantira ozdravljenja t meso rastočih nohtov. Be£« nohte vsafce debelosti. Na zahteva pride tudi na d®a Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno in sladščicarno J: Postrežba Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) | . j- j Prodaja ves dan »vež kruh vsake vrste in aladfiloe. ZALOGA i IUU- UUIIIi MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečenol (Eiscottini). JOSIP VATOVEC. ma Češko perje za postelje 5 kilogramov noveua, prerezanega K 9*60, boljega K 12'—, belega, mehkega, prerezanega K 18 do 24, Cisto belega, mehkega K 30 do 3ti. — Odpo-Šiljatev franko po povzetju ; proti odškodnini poštnine bb meoja blago ali pa vzame nazaj. BenedlKt Sochsel, Lobes Steo. 183 pri Plznu, Češka. Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado telefon 313, rim. n. TRST, ulica Giulia št. 41. telefon 313, rim. n. Kristali, zrcala, stekla, brušenje, posrebreoanle, smlrkanle, pregibanje, dekoracije na kislino In smlrek. vet.Kk zaloga kristal« stekla ii Sip, umitih in trtnil šiD zi loEije ii popolne avtomotMe oprave. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. — ■ Restauracija FINDING Trst, Via c&logna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti takoj^ojemu plačilo ali na najmanjše mesečne obroke (tudi za provincije) samo naravnost od tvorDičarja :: HENRIKA BREMITZ s: c. kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razatava v Parim 1900 najvišje odlikovanje AvBtro-OgTBke za glaaovirje. —Katalogi in kondlc. rratis in franko. :— Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna ku- | Rpo+Qi#rariiQ - Hn+pl Rqii/QI1 /:Piazza:\ 1 ML O^Oi • hinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene, j npsuivm aulja huioi pfl»\a» ^Caserma/ | Z bojnega polja. Cenjeni g. urednik! Kaj ? — Kap bi me bila skoro zadela ! Jaz, jaz Giordano Brkovič, da sem hvalil turške zmage v Tripolu? Ljudje božji, za priče vas kličem od prvega pa do zadnjega, ki ste čitali moja pisma, avtentična pisma iz Tripola, če sem jaz kdaj hvalil Turke, te psoglavce! To je pa le več nego odveč! Ze smo hoteli poroČe-\a!ca pri „Jutru" izvoliti za častnega Ga-litaldinca „colla piuma sul capello" in mu dati častni pridevek „tutta forza indietro," kar ti prihaja s tem očitkom v četrtkovi številki prejšnjega tedna. Moj vplivni glas je izgubil. Jaz da sem Turke hvalil? Ja, i.Jnj pa ne vem, kdo je boljši laški patri-jot, jaz ali poročevalec „Jutra" ? Za svoja krčevito-znojna poročila upam dobiti od laške vlade še medaljo. Česa se pa nadeja on ? To meji že ob kruhoborstvo! Da bi ga oplazila — laška kultura! Sicer pa kaj bi se jezil, ko je dandanes jeze dovolj na vseh koncih in kraji h. V Tripol naj pride, pa v naše prve vrste naj se postavi, in jaz bom stal poleg njega. In nazadnje bomo videli, kdo bo hitrejše — tekel, jaz ali on. Teči bova morala namreč oba; za to poskrbe že Turki in Arabci, in pomagala ne bo nobena sveta Aba-Garima, ne Adua, niti sveta Larisa niti vsa vojna prerokovanja v „Jutru". Navsezadnje bo deviza : „Gambe le vade e chi pol piuu ! kakor pravi Tr-žačan. Oj ti prevzetnost ti! Zdaj mi je žal, da sem moža včasih pohvalil. Eno figo je hvale vreden, ko hoče biti večji Lah negoli smo mi pristni Lahi „della nobile stirpe dei Brkoviči ed altri — ičiw. Sicer pa že uvidevam, da bomo morali že resno zapričeti boj proti vsem ne-italijanskim urednikom. Kar postreljali bi jih, kakor smo in še streljamo „ustaške* Arabce, če bi nam ne bili ob času odbe-žali. Angleški poročevalci so nam prvi pokazali pete, kar jasno dokazuje njihovo strahopetnost. Sicer jih je naš poveljnik skušal pridržati, ali odgovorili so pismeno, naj jih piše v njihovo — posestno stanje! Oni da odmarširajo, ker so vojni poročevalci in ne poročevalci navadnega prašičjega klanja. To je že prava angleška surovost, in najbolje je, da v odgovor anektiramo še Angleško, zdaj ko že gre anektiranje kar tako v eni sapi naprej. Tako bo vozel najlepše presekan, in prvega Angleža, ki ga dobimo v roke, kar enostavno ustrelimo po vseh pravilih rimskega prava. Ali k stvari! Zapričeti smo hoteli „la grande avanzata". Nu, zapričeli smo jo tudi, samo da smo se zmotili v smeri t. je : mesto proti puščavi, smo napredovali zopet za par kilometrov proti morju. Ves svet je sirmel vsled te naše taktične poteze. Kako tudi ne! Vprašam vas, česa pa imamo mi iskati v puščavi ? 'I ur^e, Arabce ? Teh je itak kakor uši krog Tripola ; na morju pa, na morju se čuti človek svobodnega. Pomislite: na krasni oklopnjači plavate po morju in kamor seza oko, ni nobenega Turka daleč na okrog. Tedaj šele se čutite pravega heroja in neomejenega posestnika svojih hlač. Torej v puščavo nismo prodrli; kdor je to pričakoval od nas, se je enostavno motil. Zato pa smo zasedli zopet svoje vojne ladije, ker boljše je, da jih zasedemo mi, nego da bi jih Turki. In zdaj plavamo po morju in zopet bomo bombardirali. Carigrad ? Kaj še; to je neumno vprašanje! Kdo bo pa hodil drezat Turke tjakaj, kjer imajo vojakov dovolj in topov še preveč! Tako le kak otočič pobombardiramo mimogrede, da se nas slednjič vendar-le usmili kakšna velevlast ter poreče Turku: „Mož, to pa vendar-le ne gre! Pustite Tripol Italiji, da bo enkrat mir." To zahteva že — kultura. Sami itak ne zajmemo nikoli tripolske dežele ; torej pomozi, kdor hoče, makar Rus, samo da se častno izvlečemo iz tega blata. Otoke bomo tedaj bombardirali, pokalo bo zopet in treskalo, da bo joj, in slednjič anektiramo najbrže tudi otoke. Nam "je to že vsej e dno ; ne stane nič in zabave je tudi nekaj zraven.-- * # Odkar sem vam napisal predstoječe vrstice, je potekel že cel teden. In zdaj smo se izkrcali zopet v Tripolu. Iz vsega bombardiranja turških otokov namreč ni nič. Ko smo prvi dan pripluli pred neki tak otok in je admiral že zaukazal: „Puntare i canoni, direzione isola, fuoco !", pa ti je prilezel marescialo od topništva iz oklopnega stolpa, se postavil lepo pred admirala in rekel: „Ecce-lenza, kroglje smo — pozabili v Tripolu ,.Corpo di mille bombe !M je zaklel admiral, „to pa je smola ! Ravno zdaj, ko sem hotel pokazati abruškemu vojvodi, temu heroju izpred Prevese, da tak heroj znam biti tudi jaz, ravno zdaj morajo zmanjkati kroglje! ! Ali junaka to ne plaši ! Čolne v morje, izkrcamo se in zajmemo otok,M „Izkrcati, zaboga!" je vskliknil kapitan ladije. „To pa ne gre !" „Zakaj ne?" je vprašal admiral jezno. „Zato!" je rekel kapitan in mu ponudil svoje kukalo, skozi katero je gledal dosedaj. „Le prepričajte se sami, vse črno jih je ob obrežju, in puške imajo v rokah." ,.Per la... ! Res je, puške imajo. Tutta forza indietro !" je vskliknil admiral. In priplavali smo nazaj, da sami nismo vedeli, kedaj. Nu, zdaj smo zopet v Tripolu, in niti tako napačno ni tukaj. Deževalo je namreč med tem časom, ko smo bili odsotni, in zdaj je krog in krog Tripola ena sama luža, preko katere ne more ne Turek ne Arabec; o nas niti govoriti, nam namreč ne pada v glavo, da bi prebreli to lužo. Sam Bog, da je! Človek se čuti sedaj kakor doma, pipo kadi, časnike čita, in če mu je dolgčas, pa gre ven iz mesta pogledat, kako naši vojaki streljajo obsojene Arabce vseh spolov. V Tripol se je vrnilo torej naše vojno brodovje, ali kar tako-le brez zmage tudi ne. Zato smo telegrafirali v svet: „Naše zmagoslavno brodovje je hotelo bombardirati Dardanele. Ali — neverjetno sicer, pač pa resnično — Dardaneli so se ob našem prihodu skrili iz samega strahu, izginili so naravnost z zemeljskega površja. Zmaga ! Slava ! Jutri kaj več !" Na jutri pa počakaj pobožna duša! Mi ne dementiramo nič, pa prav nič, to poskrbe že angleški in nemški poročevalci, kar jih je še tukaj. — Križani Bog, solnce se je prikazalo, ravno ta hip mi je posijalo na papir! „Kaj se tako vznemirjate radi tega ? To je znamenje, da bo lepo vreme. Saj smo ga potrebni," pravite vi. Jaz pa pravim, da lepega vremena nismo čisto nič potrebni. Da začne zopet solnce sijati — adijo luža krog Tripola, in Turki so zopet tu. Pa rajše še prej dam našemu kapucincu za eno sv. mašo, da bo molil za dež. Naj pomaga, kar more ! — „La grrrrande avanzata!" Cisto obupali smo nad njo. Generali, ki so dospeli, so se pri tem deževnem vremenu vsi prehladih. In z nahodom ne gredo nikamor, so izjavili. Veste morda vi, g. urednik za zanesljivo domače zdravilo proti nahodu ? Pomoč je nujno potrebna. Sicer tudi ne! Saj je naš vrhovni poveljnik dal razglasiti po vsem svetu, da bomo napredovali v notranjost dežele.... „con piedi di piombo" t. j. s svinčenimi nogami. Lepo se to sliši, da-si, teh besed jaz pravzaprav ne razumem. Čemu pa ti bodo svinčene noge v puščavi, kjer je sam pesek ? Če pa začnejo Turki pucati, ti take noge ne služijo celo nič. Pravim torej, da bo morda lepo, kar je rekel naš vrhovni poglavar, ali nerazumljivo je. Zato pa sploh ne prodiramo, da-si smo to že trikrat svečanostno naznanili vsemu svetu. Kdo nas pa tudi sili k prodiranju ? Turki, Arabci ? Kaj še, ravno nasprotno! Drugi pa nimajo besede pri tej stvari. Potrpljenje je božja mast, ali nam se tudi s to ni treba namazati. Namazali so nas namreč Turki že popolnoma zadostno. Da ste mi zdravi! Vaš GIORDANO BRKOVIČ, mazziniano. Q/erravailo\ ra bolehne in rekonvalesoente Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodec ia ojačuja tudi organizem Priporočeno od n&jslovečih mdravnikor r vseh slučajih, kadar se je treba po bolesni ojačiti. Odlikovano s 22 kolajnami na raznih vasatavah tn s nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. SNI HT Izbora! oku. Lekarna Serravallo - Trst 0 : Na obroke! Dubinski) : Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst era lotoM ofilei n manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila ria obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. 107 odpotuje vS naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN WA11' Al-m p?nista 1 v Via Sebastiano štev. 7. W4 Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. M MLUVl ČESKY I MLUVI ČEŠKI I HOTEL TRATNIK j „ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo - - urejen velik senčnat vrt. - - e 21 :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira Shod soc. demokratov v Klavžah. Iz Podmelca nam pišejo: V ponedeljek, dne 20. t. m. se je vršil v gostilni g. Kende v Klavžah zaupen shod socijalnih demokratov. Kakor govornik, se je oglasil pogoreli kandidat, železničar Črne od Sv. Lucije. V svoji veliki vnemi je hotel mož najprej dokazati, da sta poslanca dr. Rybar in dr. Gre-gorin izdala svoje volllce ter prestopila h klerikalcem, ker sta upala — boljšega dobička! Prestopila da sta zato, da se prikupita vladi, da se jima ne omaja državno-zborski stolec. Kakor vidite, ni mož ne preveč resnicoljuben, pa tudi ne — lojalen, kajti podtika in insinuira s korajžo, ki bi bila vredna pošteneje stvari. Prisegal je, da ljudstvo ne bo nikdar več volilo dr.a Gre-> gorina in dr.a Rybara! (No, no, le počasi, velecenjeni g. Ćerne, ker prerokovanje je sploh zelo nehvaležen posel, a v tem slučaju vam utegne donesti Še posebno — blamažo.) Mesto da bi bila glasovala proti draginji, sta glasovala za vladni predlog, za nove davke na žganje, vino, sladkor 1 Ta trditev je veleznačilna za resnicoljub je tega socijal-1 (Dalje na VIII. strani.) Poktorica\\ Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORiJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7,11. Ordinuje od 3—4l/2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. H ■ ■ I D I D f ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče moke iz prvih mlinov. ■■ ' Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh »vež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Glulia it. 25. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in kuj i-:: govežka naročila. :::: J071P G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: k: GORENJEC - TRST Poštna naročila obavljaju se isti dan. :::: TELEFON 21-15. trn Naj bogataj a zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: trebščin. ct: Velika zaloga mnzikaJLij, molitvenikov in časopisov Odlikovana krojačnica Avgust Štular TRST - Via della Poste štev. 12,1. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. PARIZ Dobe se vvseh trafika Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II priporoča slavnemu občinstvi svojo trgovino lestoln In Kolonllolnesu Masa. kSKčvSE rssat! in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro al. občinstva z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otroboT, koru*® in moko. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvill v ulici Farneto lo. ŽGANJARNA ROBERT DOL priporoča svojo doma žg?no štajersko sli ovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje cc^ in KONJAK. — Slovenci! Slovani! KfE edino slovenske nrarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH. 2»* HSSuuuu imiiau ■BBiHHi n -------Zalo&a in delavnica za kožuhovine------ F. VIDALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožuhoolne z Jamstvom zoper RaRorino si bodi škodo. : isnazlo Potocnig: UUca Bltiorp 28, repi ni. Beccfterie. VELIKA IZBERA um (zgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke ; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagesa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Gene, da se ni bati konknrence. iiifinfini SS5.2 OflLflJE treba naslovljati na Inseratnl oddelek »Edinosti« poštni predal Prva pr morsk« tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZ&fČ :: ob kolodvoru Fodmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, ViLE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPi po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 Stnprsti oMelet M\ m t stmgarslo stroio spaiajcCe izdelie. - JAMSTVO! Vsa dela ao solidno in stro^ovnjaško izvedena. — Obislr strokovnjaka >Tova slovenska trguv!: ^ Izsofmillenm ek* smpm TRST — ulica Arcata Sfer. 19 — ;MST --VELIKA IZEKRA--- oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila pa marl vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavco. — Vse po konkurenčnih cenah. interesentom brezplačen. 329 '■«s3ssasmn&: Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. -m i ANTON ZAVADLAL Trst, nI. Istrla 12 (pri sv. Jakoba) Prlporofla rrojo Y*člmt a* dan Fr ▼■»ko mu la klmleah. Pot BHO la SL&iČldASIO Si In daičlce. Zaloga moka it. Likerji Id Tino ▼ «w-m. — Priporoča tudi trojo no pekarno v ulici Marco Pollo it. 6 (vogal Coooordla) kaMro t odi goapodar um. 17» Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Piazza Sansovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske In otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Prodajalna čevljev v Trstu, ul Barriera vecobia 38, Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da pridno poslužujejo domačih izdelkov naše 57 KEJEMAJO SE TUDI POPRAVE. se zadruge. I fllfll HDFDI F brez alkohola me-wHLlJrbKLL šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Tovarne Vbldpcrle, Jrtoritz £o v, Srno Jfosotfce S TB&OVSKO-OBRTNA ZADRU&A BK? ul. S. Franeeseo d'Asisi St. 2 I. uađstr. Postno branilnlčnl račun 74.679 Telefon .16-01 Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem — ■ male hranilne skrinjice-- Vsaka družina, kaker tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za pritiranjevanje malih in večjih svot. Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član in jih obrestuje po 4 11 0 2 |0 Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. ul. S. Francesco štev. 2. L nadstr. y i Bogomil Pmo = — urar in ztetar == = Trst, ulica Vincenzo Belimi št. 13 ltoritl certre it. Aniona novega Bogat Izbor ur Tsake TTšte, kakor tudi uhanov, pratanor z dijamanti In brez dljatnan-tov, žensle verižice, rlate ln srebrne za m< Ake, vse po konkurentnih cenah. u parita 81KJL i mngild liarTltr* reechia štev. S i tasta veliko zalogo £ kila VENCI i i p; rceia.5» in biserov vezanla r tir o, od umetnih cvetic e ko Ti ia napisi. -Mz. s percelrastih pleJka ti ftut mw 11- rr.t boakuiauit oizifr. S1SM36- i- Oiuiio Mitm 'b % TRST, o'ica GiosuS Carduesl čib/ 22. r. :: TELEFON .. rI ii/mr^ič ia orodje, ortapo&ei* aparati, Mj£erel, umetne roke ln berglje, £11« 1 p&al, elastični pnsl l\i no~cTlee( elektr js- rapevtifine priprave, a .srat I ■BUnag^OR— Inhalacijo^ ■■'■f.* ii^K pafcrabšoia r& Umrjl an rflr*w> •Janji laiirjbAdln« Iz |o«t'* ia a© jreirrc.j* > blKffa. Hans Scheidler ===== zobotehnlfe ===== zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5. II. za moške in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju.; Vzorci vsakemu poštnine prosto. — ■ — S Sf Froiajalnica manujaktarnega blaga Enrico de Franceschl Trst, ulica delle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževine, trliŽa, faštanja, volnenega blaga, izdelanega moSkega ln ZenBkega perila in drobnarij ::: po najzmernejših cenah. ::: Nova prodajalna alatarja - nrarja ^nessanDro Camaro, lx%\ Corso štev. 23 ^ BOGATA IZBERA pratanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, ^apestolce, zlate In srebrne ore, stensko ara Itd« Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstna rezbarije, ,.„ Oant amerne. Cana srnama. Varstvena znamka: „SIDRO' Llniment Copsicl Co. c&d^mestek -a SIDRO-P AIN-EXFSIiI.EB je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1'40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Dr.RIchter]alekar.w»g" Elizabetna ulica št. 5, novo. H Otvoritev nove trgovine O v Trstu, ulica Nuova 41 ^ AMELlfl HARTIHICO — BOOAT ZZBOH — izgotovljenih oblek za ženske in punčke, Ženske vestalije, bluze in izb/ano perilo, Vsprejeraajo se oaročlia po meri. * NajzmernejSe cene NajzmcrnejSe cene. ^^ -VbOGO(X)OCO Ferdinand :: TEST :: ufica Mirarnar štv. 21. Ttlefon št. 17-03. Velika zalog'čj koruze, krompirja in ovss,. Jfans Schmidt TELEFON št. 1085. zobotehnik TRST ul. della Zonta št 7. I. 19P5 UMETNI ZOBJE Plombiranje :obov Izdiranje zobov brez = vsake bolečina » Dr. J. Čermak V. Tuscliar zobe zdravnik konces. zobr:i tehnik • TRST • ulica dolla Caaerma 5t. 13, II, n. FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, i nrinoroča svoio svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV UŠK In SAMOKRESOV kakor tudi Židovski ulica ste/. 7. == lastnega izdelka, bel{]ij8k » Paletot za otroke v modernih barvah..... Otroške obleke v vseh barvah in oblikah .... Moške hlače iz sukna.......... &Ž3ST" Vse po tovarniških cenah. »» > j » 27 19-14-11-6-5- »» >> Grenjlcg AufiUStO Dell'AjnOlO - Edini preparat iz zdravilnih rastlin. - Tovarna: Trst, ul. Farneto 36. Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčicf Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo greilčica AMtO Dell' Agnolo pred kolero. kolesje, zi kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla b 11 ji ili - brilantom. 1 pozlačen prstan a pon. kamnom a gospode ali gcspe, 1 krasen collier iz okolu lf » crijentalBkih peri, najmodernejši nakit za dame, 3 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnik- in prsi, zajamčeno 3°/«, Double-zlata 3 patentiranimi zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov, ki bo koristni in neobhodno potrebui. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARM, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-Žič z dvemi lezili. Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožić. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko. ! lOllOilOllOHOI V GOSTILNI i0m01i0ii01i0i due Američani v Trstu, ulica Crosada št. 3 se točijo izvrstna ISTKSKA in VIPAVSKA TINA po zmernih cenah, preuzan* od ces. kr. poskuševališča za živila v Gradcu v smislu j 3. zakona z dae 16. jao. 1896. št. 89. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi JOSIP ČERMZLJ, lastnik. Podpisani Bi usoja naznaniti slav. občinstvu, da jg prevzel dk avoje ime Kopališče ,Oesterreicher4 t ulici Lazzaretto vec. 52 uhod tudi iz zagate S. Eufem a štev. 1 nadaljevanje ulice SS. Mar tir i ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da ustreže slav. občinstvu. Kop&UAfie Je odprto va&k dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelii v vaški, ▼ sladki vodi, gorki ali mrzli K — 90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo hI. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim udani P. Lantsclmer. r a s Narod pa posojilnica ip hranilnica v Trstu ulica Caserma št. 17, pritličje. na knjižice, vložne liste in tekoči račun obrestuj« od dnfe vloge do dne dviga po dogovoru . s polnimi = Preskrbuje vrednostne papirje in srečke na obroke po najugodnejših pogojih. Izplačuje drugje zastavljene vrednostne papiije. sr Daja posojila na vrednostne papirje, srečke te vrednote manjšega obsega itd. ESKOf^TIRA menice, fakture in račune. Posreduje žMjensio in starostno zavarovanje in zavaiovanje p oti ognju, vlom iti. itd. PRESKRBUJE VA3IJA, KAVCIJE IN ČEKE. MENJAVA VALUTE. SfSST Izdaja štedne listke za delavstvo. Josip Trampuš Trst, ulica Industria št. 3 (Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan svež kruli Mm moke usoke urste iz — prolh milno«. = Vino in likeri v steklenicah. Sladščice in biškotini. - Postrežba tudi na dom. Ceno češko posteljno perje 1 kilogram sivega spahanega perja K 2-—, boljšega K 2-40, polbelega K 3 60, belega K 4 80, prve vrste mehkega K 6 —, boljšega K 7-20, najboljšega K 8 40, belega K 12'—, najfinejšega prsnega perja K 14-40. Izdelane pernice iz debelomtnega, rudečega juletta, 1 pernata odeja ali blazina 180X116 cm po K 10, 12, 15, 18, 21, 200X140 cm po K 13, 15, 18, 21, 1 podglavna blazina 80X58 cm pe K 3, 3 50, 4, 90 X™ cm po K 4 50, 5-50, 6, tridelne žimnice za 1 posteljo po K 27 —, boljše po K 33-—. Pošiljatve franko proti povzetju od K 10-— dalje. Menjava dovoljena. Za neoga-jajoče se denar vrne. Poskušnje in ceniM prosti. flrtur Vollner, £obes 183 pri PLnu (Češko). Solidna češka tvrdka tkanin nudi svoje izdelke vsakovrstnega platna kanafasa, oksforda, zefira, brisalke, žepne rute, prte itd. itd vse po najnižjih cenah. Pošilja po povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. Jonef T. Hajna, Čeryeny Kostelec (Češko). TOVARNA GLASOV1RJEV '©car & Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovir]«, pi» ) janine, harmonije, orkestrijone itd. ~ tJglaše* vanje izvrstno in točno po nizkih, cenah. t 1 ANTON SANCIN, Skedenj 302 (pri lekarni) priporoča slav. občinstvu svojo (Pri lekarnI) novo trgovino iiiaiiu- Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). Jzgotovljeise obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. -- Odlikovana čevljarnica -- GIUSEPPE SCUBICH ul. G. Carducci 15 (naspr. Portici di Cliiozza) naznanja svojim c, odjemalcemin c. občinstvu, da je dobila VELIK IZBOR ČEVLJEV za gospe, gospode in otroke, največje elegance. Sprejemajo se naročila po meri in se ne izključujejo popravki. SV* Cene, da se nI bati konkurence. Stran VIII. Mm1, del. organizacija. nega demokrata vspričo dejstva, da zbor-! niča niti razpravljala Se ni o vladnih predlogih za nove davke! Pripravljalni odbor „Linoleuma" in „sti- Takov način politične^ borbe je pač spalnice olja- ima danes ob 4. uri popo-skrajno nelojalen in ne služI v čast njemu, iucjne sejo v prostorih NDO pri sv. Jakobu, ki se poslužuje takih neresničnosti. — Na to je mož prerešetaval posamične; Delavci Lloydovega arzenala, člani NDO stranke in jim očital razne grehe; seveda so vabijeni na zelo važen sestanek, ki bo je pri tem o grehih svoje lastne stranke jUtri dne 27. XI. t. I. ob 7.30 zvečer v pro-modro — molčal. Eno resnico pa je vendar storih NDO pri sv. Jakobu, povedal mož; to namreč, da, če ne bi bil, Tovariši! Ker gre za važno stanovsko dr. Turna daroval stranki 4000 K za volilno vpraganje prosimo Vas, da pridete polno-agitacijo, bi bila jugoslovanska socijalna številni. demokracija pogorela. Glede dnevnika „Zarje-j * - je mož povedal, da list ne bi mogel izhajati, ice ne bi nemški sodrugi žrtvovali tisočakov zanj! Na to je lepo prosil sodruge, naj agitiraj o za socijalno demokracijo, ker brez velike agitacije bi morali propasti. Obžaloval je, da so socijalno-demokra- m PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 p Gentrala ? £juMj»L Podružnice v 6orid, Celoten, Sirzjžvem In Spljrtt i Delniška Qlavafea K j >000.000. Rezervni zaklad K 800 .000, BRZOJflUNE UESTI. Delavni program zbornice. (Izvirno.) - , , . . DUNAJ 25. „Poln. Koresp." javlja: tični poslanci v zbornici v manjšini, ker da pod p0gnjem, da bo zbornica še pred jih je samo 83 od 536. (Mož niti tega ne Božičem rešila prvo branje brambenega zave, da šteje zbornica le 516 poslancev!!)1 kona in davčnih predlogov, zbornica po obavlja najkulantneje vse bankovne ln menjalne posle ter kapaj« In prodaja pod jako povoljniml pogoji Hvalil je socijalno-demokratične poslance, kako da skrbe za blagor delavcev in malih posestnikov, a potem je govoril toliko in lakih neresnic na škodo političnih nasprotnikov, da so morala vsacega pametnega človeka ušesa boleti. Sreča njegova je bila, da so bili poslušalci po veliki večini mladiči brez vsake razsodnosti v političnih stvareh. Ti so seveda pi itrjevali vsaki njegovi besedi. Škoda, da ni bilo na shodu stenografa, ki bi bil beležil vse, kar je g. Černe natvezal svojim poslušalcem. Naše gledališče. Danes ob 4 uri popoludne ob znatno znižanih cenah vprizori naše gledališče kakor ljudsko predstavo Bissonovo burko „MADAME BONIVARD" ki je vzbujala ob premijeri salve smeha. * * * Zvečer ob 8. uri se poje prvič v tej sezoni melodiozna Strauss-ova opereta „VALČKOV ČAR". ki je na novo naštudirana in inscenirana. Sviral bo popolni vojaški orkester pešp. štev. 97. _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. SLOV. GLEDALIŠČE. — Popoludne ob 4. „Madame Bonivard". Zvečer ob 8. opereta „Valčkov čar." VERDI. Danes Bernsteinova igra „La Raffale" (Pihljaj). EDEN. Dve varietetni predstavi. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. Društvene vesti. Odbor „Dramatičnega društva" ima danes ob 11. uri zjutraj običajno redno sejo. Ob 10. uri običajni sestanek „Umetn. sveta-. Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu vabi vse svoje člane na važno posvetovanje, ki se bo vršilo danes ob 5. uri popoludne. Sokolski odsek v Farkovljah. Ženski oddelek ima danes, v nedeljo 26. t. m. ob 2. uri popoludne v „Narodnem Domu" v Barkovljah sestanek, kamor so vabljene vse dosedanje telovadke, kakor tudi druge gospice, ki žele na novo vstopiti k telovadbi. Telovadne vaje ženskega oddelka pričnejo v torek 28. t. m. ob 7. uri zvečer. „Pogrebno društvo na Vrdelci" bo imelo danes v nedeljo dne 26. novembra ob 10. uri zjutraj svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — V siučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor eno uro kasneje. Pozor delavci Slovenci in Hrvatje! Kakor vsako leto se ustanovi tudi letos v okolišu javnega vrta zabaven klub za zimsko sezono. Prosimo vse delavce Slovence in Hrvate, da se udeležijo sestanka, ki bo danes v nedeljo ob 10. uri predpoludne in ob 3. popoludne v gostilni »mesto Ljubljana" (ul. Giulia 19) nasproti javnega vrta. Šentjakobska Čitalnica. V ponedeljek važna seja. Torek pevska vaja pod vodstvom profesorja gospoda Vasilija Mirka. Prosimo točne in polnoštevilne vdeležbe. Sprejemajo se novi pevci in pevke. V četrtek ob 8.30 zvečer „izobraževalni večer". Pevski zbor podružnice „Glasbene Matice- v Trstu. Jutri, ponedeljek zvečer je pevska vaja za sopran in alt. Ker začnemo z novim zborom, prosim polnoštevilne udeležbe. Tenori in basi imajo vajo v torek. Pevo vodja. Šentjakobska mladina ima svojo prihodnjo sejo v ponedeljek 27. t. m. ob 9. novem letu, ko se sestanejo na zasedanje deželni zbori, ne bo imela plenarnih sej, pač pa bodo zborovali brambeni odsek za socijalno zavarovanje in eventuelno finančni odsek. Grof Stiirgkh da namerava sklicati za sredo dne 29. t. m. konferenco klubovih načelnikov, ki naj bi sklenila, da se izvrši čim prej volitev delegacij. — „Pol. Koresp.-pa javlja, da se izvrši volitev delegacij še le potem, ko bo objavljeno cesarsko ročno pismo, s katerim se delegaciji skli-cujeti. Volitev delegacij. (Izvirno.) DUNAJ 25. (Izvirno) „Zeit-, ki grofu Stiirgkhu nikakor ni naklonjena, poroča, da se on zelo trudi, da bi državni zbor čim prej izvršil volitev delegacij, da bi mogel potem poslati zbornico domov. — Vlada se nahaja v veliki stiski, ker ima le večino od slučaja do slučaja, katero si more pridobivati z raznimi koncesijami. Sprememba agend nekaterih mi-nisterstev. DUNAJ 25. (Izvirno). Danes je vlada predložila d.žavnemu zboru zakonski načrt, s katerim se spreminjajo agende minister-stev za trgovino, nauk in javnih del. — Nekatere agende se odvzame trgovinskemu ministerstvu ter izroči ministerstvu za javna dela, druga se izroči naučnemu ministerstvu. Znižanje tarifov v pomorskem prometu. DUNAJ 25. (Izvirno). Z ozirom nato, da se smatra znižanje prevoznih tarifov za odpomoček proti sedanji draginji živil, so sklenile parobrodne družbe „Dalmacija-, „Ragusea", „Istria-Trieste- in „Avstro-Hr-vatska", da znižajo prevozne tarife za krompir, zelenjavo, fižol, grah, lečo in krmo za 50% to tedaj, če se ta živila nakladajo v celih vagonih in če naročujejo občine ali kmetijske družbe in je pristavljeno izrecno potrdilo pristojnega okrajnega glavarstva. Ta poboljšek velja do konca meseca julija 1912. Zadružni polom v Bukovini. ČRNOVICE 25. V zadevi propada ru-munskih zadrug, pri katerem je, kakor znano, zelo angažirana tudi „Osrednja banka čeških hranilnic-, so pričele oblasti obširne preiskave, ki jih vodita dva preiskovalna sodnika. Kakor je znano, gre tu za milijonske deficite. Nesreča na lovu. BRNO 25. V Holicah na Moravskem se je vršil lov v lovu nadvojvode Friderika, h kateremu je bilo povabljenih večje število visoke aristokracije in drugih veljakov, nad njimi tudi mladi baron Evgen Rothschild. Rothschild je na lovu padel z konja in se je težko poškodoval. PomnoŽitev posadek ob italijanski meji. DUNAJ 25. Današnji večerni Usti poročajo o nadaljnih pomnožitvah avstrijskih obmejnih posadek, ki se pred vsemi tičejo nameščenja artilerije v južnih avstrijskih deželah. — Te odredbe se nanašajo kakor se zatrja, kolikor toliko na razne špijonažne afere, ki se množe baje od dne do dne. Poroča se, da so v furlanskemu Vidmu aretirali avstrijskega Špijona Komarja. Me in u;e urfle flensrin. - Vloge na Ml\® • obrestnje u sedaj s čistimi ^ft^lo 0 !■ j 2290 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. r Moderne železne ograje 2,4 za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. IIust. katal. št. ^ 104 brezplačno lplfaMe DrilMutrie .Ferd. Jergitstfi'i (sobne-Ilainlort Staln sistop. v Trstu. - V Gradcn fil to?. Zaloga oblek in blaga trat, corso 45 AirSperaio M corso 45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. 224 Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konknrenčne. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. V DOBROZNANI TRGOVINI Brosch Š£ Ziaurenčič - w Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštanja, tkanine velour, pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, šerp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialiteta mornarskih malij iz same volne. ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje r flanelaste....................„ 180 „ „ prešite s satenom................. » 8'50 „ Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja. r TVRDKA Inomost 25. Na južnem Tirolskem so hudi nalivi. Dežuje neprestano, reke so močno narasle. V pusterski dolini so čutili potres. Sarajevo 25. Nadvojvoda Karol Franc uri zvečer in sicer v gostilni Konsumnega Josip in njegova soproga sta sinoči dospela društva „Jadran". Z ozirom na važnost in nujnost stvari, ki se imajo rešiti, prosi odbor mnogoštevilne udeležbe. Loterijske številke, izžrebane dne 25. novembra 1911 : Dunaj 3 22 21 36 49 Gradec 47 31 19 26 85 koledar in vreme. — Danes: 25. (zadnja) ned. po Bink. — Jutri: Virgil šk. > enipeiatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 17° Će's. — Vreine včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tupatam dež. Milo. Lokalni vetrovi. semkaj. Na kolodvoru ju je pozdravil dež. načelnik KZM. Potošek in civilni adlatus baron Bento. _ Italijansko-turška vojna Arabci napadli italijansko kolono pri Bengaziju. CARIGRAD 25. Glasom brzojavke došle vojnemu ministerstvu so Arabci napadli italijansko kolono 2000 mož, ki je pri Benga-! zi-ju prodirala v notranjo deželo, da razdere brzojavne proge. Kolona se je umaknila. Izgubila je baje 20 mrtvih in Je imela mnogo ranjenih. Nekoliko od Italijanov pre- M. AITE Trst, via Nuova 36-38, vogal S, Lazzaro si usoja naznaniti svojim e. odjemaleem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško eeno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tenms visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K — 42 ?? zelo j j močen »j Lawn-tennis Fuštanj velour najlepši deseni Fuštanj velour zelo debel visok 70 cm, mod. barve „ P|'qUet beli, fuštanjasti, debeli, sijajni deseni . „ Fuštanji kašmir, des. moderni, zajamčene barve „ Fuštanji piquet, v » » Angleško blago za Ženske obleke, mod. barve od K Zavese " blaga, velikanski izbor, par Zavese iz Čipk, z robom, bele in krema, par Garniture za posteljo v blagu, 2 odeji, I preproga „ Preproge na meter v velikanskem izboru, jute, cccco, in linolej, na meter........'0U"O OU ^ELIK^NSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaževine, volne in prešite, lastnega izdelka; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žimnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste izdci. perila za ženske in moške. »j —•54 —•56 — 78 —■84 1 — 1-10 1*50 dalje 2'50 „ 270 „ 12 — .. prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gon omenjenih prostorih jntri po zelo znižanih u primernih cenah. vrnjenih drogov so bili zopet postavljeni na svoje mesto. Italijansko poročilo o praskah okolu Tripolisa. RIM 25. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa : Včeraj se je opazilo na vztočni [roti znatne turške in arabske vojne sile v mali bližini; vsled tega je trajalo živahno streljanje s puškami ves dan. Rekognosci-ranja z aeroplani so pokazala, da je razdelitev sovražnih vojnih sil nespremenjena. Došla so poročila, da je več manjših arabskih oddelkom odpadlo cd Turkov. Torpe-dovka „Cassiopea" se je povrnila z rekog-nosciranja ob zapadni obali. Seboj je vlekla sumljivo grško ribiško barko. — Položaj v Homsu je nespremenjen. RIM 25. Generalni zdravnik Sforza in komisar Rdečega križa poslanec Negrotto sta se včeraj vrnila v barki, na kateri je bila razvita zastava Rdečega križa bolniške iadije „Regina d' Italia", na kopno. Ko sta bila oddaljena 1 kilometer od kopnega, so padli z oaze streli iz pušk proti barki. — En podkurjač je bil lahko ranjen od krogle. Predstoječa akcija italijanske flote. CARIGRAD 25. Na podlagi navodil ministra za notranje stvari je izdal bejrutski vali pred nekoliko dnevi komunike, da je neverjetno, da bi Italijani napadli mesto, ker je Bejrut neutrjeno mesto. — Ako bi pa vendar poskusili izkrcati se, tedaj bi bilo možno hitro zbrati v obrambo čete in redife. Italijanska eskadra streljala na avstrijsko ladijo? DUNAJ 25. Listi poročajo iz Pariza, da so italijanske vojne ladije streljale pri Ke-faloniji na avstrijsko ladijo Avstro-Ameri-kane „Marta Washington", ki je imela na krovu 241 mož posadke in 2042 potnikov ter je bila pod kapitanom Tsara na poti v New-Jork. Le po zaključju ni bila ladija zadeta. Akcija proti Dardanelom. LONDON 24. Turški prestolonaslednik je izjavil zastopniku „Daily Chronicle" : Mi se bomo bojevali do skrajnosti. Mi ne moremo in ne smemo izgubiti Tripolisa. Tripo-lis mora ostati turški. Italijanska akcija v Dardanelih ni verojetna, ker bodo velevlasti odločno protestirale proti temu. Italijanske vojne ladije v Egejskem morju. SOLUN 24. Oblastnije otoka Tasos poročajo: V minoli noči so se štiri italijanske vojne ladije pojavile ob obrežju Tasosa, so tamkaj manevrirale ter potem odplule proti Lemnosu. Sicer ni nikakih vznemirjajočih vesti s turških otokov. Italijanske vojne ladije pred Kiosom. CARIGRAD 25. Glasom uradnega poročila iz Kiosa od 24. t. m., opoludne, križari na morju italijanska eskadra, obstoječa iz več nego dvajset ladij. MILAN 25. „Avanti" poroča iz Tripolisa, da so se Turkom pridružile nove arabske čete in da nameravajo Turki in Arabci v najbližjem času napasti italijanske posadke. „Tribuna* poroča", da se je Turkom posrečilo napraviti brzojavno zvezo med Tri-politanijo in Carigradom. Vesti iz Goriške. x Porotno zasedanje v Gorici prične v ponedeljek 27. t. m. Določenih je 8 razprav, med temi 4 tiskovnih. x Slovenskih otrok v Gorici po šolah je okoli 3650. Med temi otrok od 6 do 14 leta, to je šoloobveznih okoli 2000. — Na gimnaziji je slovenskih dijakov s priprav-Ijalnico 570, na reaiki pa 174..— V slov. otroške vrteče hodi 242 otrok. „Šolski dom* ima učencev in učenk 1091. Na ženski vad-nici je 191 Slovenk, na deški 218. Potem Še pravijo, da ni Slovencev v Gorici! x Velike vaje goriške posadke so se vršile v četrtek na Šempaskem polju. Zbrana je bila vsa goriška garnizija. x lz Podgore. V četrtek zjutraj je umrl nagle smrti 411etni Josip Ščurk. Dober in simpatičen človek je bil. Bil je visok in močan, da mu ga ni bilo para v vasi. Pred tremi tedni mu je naenkrat zavrela kri, ki se mu je v životu strdila. Umrl je v strašnih bolečinah. Tragično je posebno to, da tudi njegov oče Andrej, Istotako močan in hrust, je komaj pred 14 dnevi umrl. Bil je občinski starešina, oba sta bila zvesta svojemu narodu. N. p. v m.! x Aretiran je bil tu C. Č. rodom Kranjec, ker je baje kakor uslužbenec neke češke banke v Trstu poneveril okoli 3000 kron. Pri Č. so dobili samo še kakih 100 kron. Odveden je bil v tukajšnje zapore, bržkone ga pozneje odvedejo v Trst. x V Podgorl priredi tamkajšnji Sokol to nedeljo lepo veselico z izbranim vspo-redom. Nudi se nam ta dan prilika, da lahko preživimo par veselih uric in da poleg tega moralno podpremo tamkajšnjega Sokola. Iz Gorenj pri Divači. Žalibog, da moramo zopet omenjati oni žalostni dogodek, ki se je dogodil v naši vasi. Prosim, da blagovolite ono vest, ki je bila javljena v cenj. listu „Edinost" št. 324 dne 21. nov. t. 1., popraviti v toliko; da ni res, da so se v nedolgem času dogodili že Štirje slučaji uboja v naši vasi, marveč je to v zadnjih 50tih letih prvi slučaj. Morilec ni Ivan, ampak Anton Ceh. Toliko resnici na ljubo. — Drugič naj se prejšnji g. dopisnik boljše informira, predno pošilja kaj tacega v svet. Eden v imenu vseh Gorenjcev. V Žabljah so nabrali na svatbi g. Maksa Durnika 7 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Svota se odpošlje Ciril-Metodovi podružnici za sv. Križ-Dobravlje-Vel. Žablje. Slovenske služkinje naj se zalove iz goriških italijanskih družin ter nadomeste z Furlankami in Italijankami. Tako nekako je, glasom goriških listov, predlagal dr. Pettarin, na tajnem, po županu Bombigu sklicanem shodu. Ob enem je začel magistrat temu predlogu paralelno akcjo ter si lasti pravico sodnika v sporih gospodarjev s služkinjami. V stvari leži zistem — Pettarin predlaga, magistrat pa že izvršuje idejo prvega. Je-li dr. Pettarin stavil navedeni predlog proti Slovenkam v lasnosti deželnega poslanca, oziroma odbornika, ali pa kakor deželni uradnik, čegarslužbene dohodke pokrivajo tudi z groši Slovencev ? ! Recimo, da je sličen predlog proti Italijankam stavil slovenski deželni uradnik, poslanec ali celo odbornik, kakšen hrup bi bili dvignili Italijani v listih, na shodih in v interpelacijah! Grmelo bi o zatiranju italijanstva morda celo pri sosedu-za-vezniku! Govcri se o d.ru Pettarinu tudi kakor o presumtivnem nasledniku Pajer-ja. — Za takega deželnega glavarja se lepo zahvaljujem že danes. A. , Goriška gimnazija dobi novega ravnatelja, v. osebi g. dr.a Bezjaka, izbornega Šolnika. Še ne v dobi dveh let, poverjeno je ravnateljstvo tega važnega zavoda že četrti osebi. Toliko sprememb v tako kratkim času se ne more odobraviti in želeti je, naj jim bo konec, da se doseže nekako stabiliteto. v ravnateljstvu. __A. Vesti iz Istre. Iz Kozine. Ženska podr. dr. sv. Cirila in Metoda v Kozini priredi dne 3. decembra t. I. „Miklavžev večer" v prostorih hotela „Kozine". Začetek ob 6. uri zvečer. Stariši naj blagovole oddati darove z natančnimi naslovi. Vsprejema jih gospa predsednica M. Stegu, oziroma na podr. v Kozini. Naglost pošte. Iz Črnikala. Dne 13. novembra je bilo v Kopru oddano priporočeno pismo po c. kr. okrajnem sodišču v Kopru, odd. V. To pismo je pnromalo v Črnikal, ki spada pod isto okrajno sodnijo, Še le 18. novembra popoludne. In to vzlic temu, da imamo dnevno zvezo s pošto v Kozini 1 Za tako naglost je poštni urad v Črnikalu prilepil znamko 10 stot., čeprav je bila poŠiljatev — ker poslana sodnemu poverjeniku — kakor uradna in poštnine prosta. Rečena sodnija pošilja strankam v kazenskih stvareh spise poštnine prostov. A tudi na to se ne ozira poštni urad v Črnikalu. To je: Kakor mu ravno prihaja na misel. Nekatera pisma so prosta poštnine, na druge pa prilepija zopet znamko 10 stot. Iz tega je razvidno, da tu ne veljajo predpisi, ampak trmoglavost uradnikov. Opozarjamo na to slavno poštno ravnateljstvo. SI NALI OGLASI EEi MALI OOLAJ1 m raftuajo po 4 ftot. b—»do. Mutno tijkaa« b*> Mdc m računajo ntail več. Najmanja pnstojblaa znala 40 otoL Plača m takoj laser, oddtlk«. f>nQna ki je sama, odda takoj dve sobi, pri-UUoJJo, merni za pisaruo, ena je meblovana. Sprejme tudi na brano gospodične in gospode. — Naslov pri inHer oddelku Edinosti. 2090 MnHlQtlf5l *ma na ProdaJ "gotovi jene elegantne ifl U UiO lIVd klobuke, vsake vrste, prav po ceni. Sprejema poprave. Ulica Nno7a 45 I. nad. 2088 IŠPO Be P°djetnik za dobrouspehajoč kinemato-KOlfC graf v provincialnem mestu. Ponudbe na : Osječka zadruga, Bojan. 2092 mladenič želi spoznati osem-najstletno gospodično. — Ponudbe pod „Acteuru na inser. odd. Edinosti. 2091 Paifj podiranja hiše v ulici Riborgo št. 5 Be nali I proda v ponedeljek zjutraj tramovje v dobrem stanu. 2G89 Inteligenten PpnliflllR trte» bele vrste, ter saja- UcpijDllC nJce helijanta za vzgojo izvrstne preSičje krme, dobi se pri R. Tavčarju, Kreplje, pošta Dutovlje. 2070 IqAqm mesto trgovske blagajniČarke ali proda-lOUCIll jalke. Govorim italijansko, pišem slovensko in nemško. Naslov pri Edinosti. 2060 |i;Xo v kateri se nahaja dobroidoča trgovina z mod; gi spodarakimi poslopji, vinogradi in lepim vrtom, v zelo prometnem kraju na Krasu, se pod ugodnimi pogoji proda. — Poizvedbe Trst, via San Nicolo št. 4, ni. 2031 Jdn^H* niom T8emu si* občinstva v Trsta in Ind^llCŠ lljdlll okolici, da sem na novo odpri gostilno „Pri verigah", ulica Stadion št. 19. Točil bom različna vina I. vrste : istersko, vipavsko, kraški teran, dalmatinski opolo. Cene zmerne! Priporoča se za obilen obisk Ivan Kočevar 2077 Pekovski obrtniki in trgovci pozor ' Fran Zori v Dom-bergu pri Gorici izdeluje najboljše „žitne d r o ž i" — kvas —, vsak dan sveže blago, naizmernejše cene. Odpošilja se vsak dan, v vsaki množini, s pošto ali železnico. 2081 Zaloga obuvala moškega, Žensiega in otroškega na izbero po nizkih cenah. — Avgust Taučer, ulica Belvedere št 34. 2017 PIII PA ti C AQ" in -touf~ se delajo iz rablje-H* 'Ul CIIODO nihpereB. Se č stijo in barvajo peresa in boe v **seh barvah. Salon za peresa, piazza Goldoni 11, I Trat. 2032 Prilik*! za novoporcčence ! Kompletna soba z I I I111\d zmetnicami rabljena samo en mesec je na prodaj po konkurnnčni ceni. Kerbler, trgovina s pohištvom, ulica Molin a vento 7. 2001 Vpljta zaloga istrskega refošra, ulica Olmo 3, V Glllia pri Gregoriču. Pošilja na dom od pet litrov dalje po 88 vin. liter. Gostilničarjem po dogovoru. 2011 l/icln ze'Je PrTe *rste IOO k? b.tto kron IMOIU 21*— 30 kg b.tto kroa 7 80. Krastavce, peverone. Itd. pošilja s povzetjem Anton K. Linek - Znojmo (Cesko). 8150 Prof. dr. K. Braun pl. Fernvvald na Dunaju piše: „O znanih in gotovo odvaja-jočih učinkih naravne Franc Jožef-ove grenčice sem se zelo mnogokrat prepričal in priporočam nje uporabo najtopleje bolnim ženskam". 1005 Kako si udobno uredim svoj dom? Na to vprašanje odgovarja izčrpno, lahko razumljivo in pregledno ravnokar izišel „Grosse Ulustrierte Album fur Innendekoration" tvrdke in trgovine preprog ter pohištva: S. Schein, , c. kr. dvorni in komorni dobavatelj, Dunaj ji., Bauernmarkt 10-14. Ta svetovna tvrdka, ki prodaja svoje izdelke naravnost brez prekupcev na občinstvo, pošilja ta album onemu, ki se sklicuje na naš list. Mol o hišica v Kolonji blizu mesta, in več drugih Ivldld posestev je na prodaj po ugodnih cenah. Oglasiti se je pri Grebencu, hišnemu upravitelju pri Tižaški posojilnici in hranilnici na trgu Caserma Št. 2, I. nad. 2058 Lepa meblevana soba Be odda. Molin grande 44, II, vrata 8. 2045 Slova ske igralne karte rSi- knjigarna T. Gorenjec, nI. Caaerma 16., Gregor Zidai & O., Ro< wl 263, to bakama Segolin, ulica Industria (Sv. Jake b) in v Sežani Kozini: Ivan Dekleva. Fran Stolfa, trgovec, v 1472 Lepa svetla sobica se odda v najem b hrano. Belvedere 57, II. levo. 1900 MaU stanovanja se oddajo v najem v Rojanu. "la'd Vpraša naj se ? ŽgaDjami via Geppa št 16. 2070 Marino Mattulich Trst, ul. delle Poste 10, I. nad. (v bližini JerkiČa). Tovaina pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urace itd. Pisalni in kopirski stroji. 2032 ^\#IP2I*qI/P vezenine, vsakovrstno platneno OVIl/droHC blago, damsko in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale S t. 3, polunadstropje. 3124 Jože I Vrni se, vse zaman! Četudi me je zelo bolelo, ker si prelomil prisego, da ne boš več kadil, ti vseeno odpuščam, odkar vem, da so bili papirčki ABAD1E. — Tvoja zvesta Mlcika. NB. Jaz tudi kadim papirčke ABADIE. 30.000 ur je na prodaj po lastnih cenah! Ker sem prevzel splošno razprodajo, sem v stanu ponuditi za 3 krone krasno pozlačeno, fino rćmontoir-ur na sidro s pozlačeno ali posrebrnjeno številnico. Ima 36 idoče kolesje, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi te prilike in naj si naroči, dokler traja zaloga, tako uro za 3 krone, 2 komada 5 K 50 v., 3 komadi 8 kron. Razpošiljanje po povzetju potom ekspoetne tvrdke P. Buchbinder, Krakovo Wolnica št. 60. Za neugajajoče se denar vrne, zato izključen vsako riziko. Svoji k svojim! Podpirajmo domačo obrt, ker s tem koristimo narodu! K temu veliko pripomorete vsi pekovski obrtniki in drugi, ako naročate žitne drože X^vas) Pr* našem vzgiednem rojaku Franu Ž o r ž u v Dornbergu, Primorsko. Njegovi izdelki se lahko merijo z najboljšimi te vrste. Te narodne tvrdke naj se spomnijo in poslužijo vsi pekovski obrtniki in trgovci, posebno sedaj, ko bodo obnavljali dobavne pogodbe. Opozarjamo na tozadevni oglas današnjega lista. Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da je odprla gostilno t Trstu, ulica Giulia štev. 15. „Zur Stadt Laiba Točijo se vina prve vrste. Teran . po K 1*28 Istrsko črno K -*96 Istrsko belo „ 1-04 Vipavsko . . „ 1*04 ------- Kuhinja vedno pripravljena. ' MARIJA AŠACHER. ALKJAHDRO PANCIROLLI Platneno in bombažnato blago = Trst = ulica San Sebastiano štev. 6. V dobroznani žganjarnl Ferdinand Pečenko - Trst ulica Miramar št. 1 si7 dobijo se vedno pristne pijače prve vrst3* kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor ludi orala pijače frambois, tamarindo in šemade« Velikanski dohodi za jesen in zimo angleškega blaga za moške in ženske obleke. Juitanji raznovrstni za obleke. Cavtn-tennis v vseh barvah. Odeje: volnene in iivane. Zavese, preproge itd. — Velika izbira — raznovrstnega perila pri edino dobroznani slovenski tvrdki 3(rižmančič t^reščak 7rst, ulica Jtuova št. 37. Jirg. Za naročila nad 20 kron pošiljamo poštnine prosto. Uzorci se poStljajo na zahtevo franko. J S — . . - -i JADRANSKA BANKA TRST, VIA CASSA 01 RISPARMO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). .KlflPUJfi DJ PRODAJA i PAPIRJE, REHTE, OBLIGACIJE, S A* STA POHA* PKIJORITETE, DELNICE, 8EECKE ITD. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI _ TUD50STNE PAPIRJE IN BLAGO LEZSCl T JAVNIH SKLADIŠČIH. SAPE - DEPOSITS. — PROMESE. . , BRZOJAVI; JADRANSKA. MENJALNICA. "M VLOGE NA KNJI2ICE OD DNEVA VLOGE £ % DO DNEVA VZDIGA BENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IS SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIV4ENA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2V»-5V*. ESKOMTCJE: MENICE, DEVUE m FAKTURB. ZAVAROVANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PROTI K URINI I3GUBL REVIZIJA ŽREBANJA 8RECK ITD. BREZPLAČNO. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITZ KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKRCAN JA. BORZNA NAROČILA. - INK A SO. _TELEFONI: 1463, 1795._ Filfjalke v Opatiji in Ljubljani 827 cnroo pivu izdeiozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaDrtih vrečah, prosto na dom na vsako točkoTF.esta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodala u Di. del Toro 4. Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 20—56. - i RESTAVRACIJA AURORA Trst, nI. Cardncci it. 13. Podpisani si U3o;a naznaniti cenj, občinstvu, da se mu je posrečilo najeti berlinski ■ damski orkester (ki je dosedaj z velikim uspehom koncertoval na razstavi v Rimu) pod vodstvom g. R. Langebartl. VsqR večer KONCERT od 7. do polnoči z velikim, izbranim glasbenim in pevskim programom. Ob nedeljah in praznikih se vrši MATTINEE. Za mnogobrojtn obisk se priporoča JOSIP DCMINEŠ. Jj VAN KB.ZB Trst - Piazza S. Giovanni št. I. ■jp « _ kuhinjskih in kletarskih potreb- Atf^lOg <3L» ščia cd lesa in pletenin, škafov, brent, Čebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jfrbssev in metel termiogo drugih v to fctroko »Pada*-p^friorOCa. 8V°j° jočih predmetov.— «^- APWi govino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kositerja ali cinka, nadalje pa=»amanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemijeno in stekleno posodo za vino. Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trata, vla S. Antonlo (vogal ulice S. Nicold). VELIKA IZBERA v erižio, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur -vsake vrate. Ustanovljeno loto 1850- Pekarija in sladčičarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja meke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za ctroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vtdno sveže kranjske klobase I i Tehnična poslovnica FRAIfC & KRAH C, Trst. (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyes najizvrstnejie motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, 8;Btem „Diesel" Btoječe in ležeče ustrojbe. Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : MSic'ii za mcko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, Btroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in namešeenja z u mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. NamešSenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olja, zamahi, pipe i d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proračuni la obisk mernikov zastonj. — — — Zaloga moke pr»« S~2 rW ---- v? Ji e 6 N M » 9 Ms. RupnicK s C.e - trst ^ ulica Squerc ftitmvo 11 Zastopstva In glavna zaloga nolflnetilh vrst pšenične moke In Rnnnin izđelRoo poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDie-a v Kranju. - - grsolav!: jUeksmpnick — Crst. - - rVHDKA OIUSTO STRANSIAK Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Špirldione štev. 6. g S Ponuja/veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo p platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. I Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. Velika zaloga platna in bombaževine. V LASTNI HIŠI |— Vhod po glavnih vratih — Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952. Ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je vama proti vloma in p<žaru, v kateri so J3HBAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm vi*ofeet 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kaker stmnke, ki same osebno shranijo Bvoje stvari, kojih ni treba prijaviti. ECST Oddaja hranilne pusice katere priporoča poBebno starijem, da na ta najnovejSi in nsjvspešneji način navajajo Stediti svojo deco. Nadaljns pojasnila daje zavod ob uradnih urah. Ia_o_nB,_Kl nnrot ajo GSte Oglase (Inserate) treba naslovljati na na Uredništvo lista, in ©e na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in te na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „Inseratnl oddelek" nafesa 1 ista = ali na Upravo. ^---- Uredništvo, Tiskarna, Narodni donu in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in fel£, da hodo isti točno uvrSčeni. — — — — IZREDNA PRILIKA! Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urarju in zlatarju Nobeno Nacitipli ul, Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM)| Slovenci, se nočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citfa di Trieste Via Glosue Cardueci št. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, lođen za moške in otroke od 8 let dalje. Zaloga Inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Aila citta di Trieste Via Giusue Cardacci št. 40 (ex via Torrente). ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Max Barry Brillant V. Caserma št, 17. II. (Hiša Temi) Izdelajo zadelarje z em«jleni, porcelanom, s: etrom in zlatom. Izdelajo posamezne umetne zobove, kakor 187 tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. jMilnica jtfar.o ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: S*. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja 1. t. d; i Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. i itd. lekarnaija dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo. Prodajalnica ur Rojmund BizjuR Trst, Campo S. giacomo 5. (plovenska hiia). - Velik izbor ur na sidro in za gospe. • Izbor verižic vsake vrste. - BadilniiriK 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. 51 s Ottomanski papir, pristen samo f s to glavo, odbite vs*?k posnetek. %