SOVJETIJA BESNI NAD AMER. PONUDBO HRANE Predsednik Eisenhower je s svojo ponudbo zadel “žebelj na glavo”. - So v jeti ja protestira proti pošiljanju živil Vzhodni Nemčiji, češ da je namen pošiljanja - hujskanje k uporu. BERLIN. — Sovjeti]'a je včeraj zahtevala, da Združene države prenehajo s pošiljanjem ži vil za Vzhodno Nemčijo. Sovjeti pravijo da jie ameriška dobrodelnost usmerjena za razplamti-tev nove revolte med prebival stvora Vzhodne Nemčije. Sovjetski visoki komisar Vladimir Sem jenov je zahteval v 'ostri noti, da ameriške oblasti Pod vzame j o “nemudoma korake, da se konča te ilegalne in neopravičljive akcije.” Kakor znano, so komunisti tako v Moskvi kakor v vzhodnem Berlinu zavrnili ponudbo, ki jo Jo naredil preds. Eisenhower Pred dvanajstimi dnevi, da bi A-merika darovala Vzhod. Nemčiji za 15 milijonov živil, da ub-iaži položaj gladnih prebivalcev izhodne Nemčije. Eisenhower je obnovil svojo Ponudbo dne 20. julija, in sicer toekaj ur pred tem ko je vlada izhodne Nemčije naznanila, da Je Sovjeti j a pristala, da ho podala za $57,500,000 živil, katera Pa ji bo morala Vzhodna Nemčija plačati. Medtem pa si ameriški in za-Padnonemški uradniki z vsemi počrni prizadevajo, da narede živila dostopna prebivalcem Iztočne Nemčije, navzlic prepovedi teh pošiljk od strani komunistov. Ameriška živila so na razpo-^a'go v zapadnem Berlinu kakor tudi na drugih točkah Zapadne Nemčije. Za ta živila so potrebni samo gotovi kuponi, nakar so razpoložljiva za nominalne cene. Silno nezadovoljiv živilski položaj v Vzhodni Nemčiji, v zvezi z ameriško ponudbo o pomoči, je ustvaril za Sovjete sila nevarno politično situacijo. Sovjetski odlok za pomoč, ki jo bo dobila Zapadna Nemčija, čeprav proti plačilu, in sovjetska zahteva, da morajo Združene države prenehati s svojimi pošiljkami živil, vse to pomeni, da se komunisti bojijo ponovnih nemirov za železno zaveso. Na bojnih črtah v Koreji vlada relativen mir Za Dekanozovim ne bo nihče točil solza ■Njegovo strmoglavljenje je spremljano s posebno iro-ttijo in poetično pravico. New YORK. — Ob strmo-glavljenju Dekanozova, ki je bil ^Proda Berije v Georgiji, je do-rsen del posebne ironije in pomične pravice. Med visokimi ^bnostmi sovjetskega režima ebiom zadnjih dveh desetletij jih uialo, ki bi imeli več na svoji ®sti kakor on. Beta 1940 se je bc/^il V Bitvinski kot sovjetski Ss, kjer je, podpiran po Rdeči Uiadi, ugasnil neodvisnost te ,a^e državice ter deportiral cvet J^nega ljudstva za Ural. s °zneje istega leta je postal ^Jčjetski ambasador v Nemčiji, Y. NEW YORK. — V nekem plavalnem bazenu na Broadway- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Četrta obletnica— V petek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. John Robida v spomin 4. obletnice smrti. Farni piknik— Rev. Jos. Celesnik, župnik pri cerkvi Presv. srca Jezusovega, 264 — 15 St., N. W. Barberton, O., vabi na farni piknik, ki bo v nedeljo na domačih prostorih. Na razpolago bodo okrepčila, igral bo F. Ambrožičev orkester in nekdo se bo odpeljal domov z novim avtom. Pozdravi— Mr. in Mrs.Louis Russ, 14301 Westropp Ave. Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Ray Russ pošiljajo pozdrave iz Timmins, Ont., Canada. Osemnajsta obletnica— V petek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Apolonijo Hrovat v spomin 18. obletnice njene smrti. Asesment—- Društvo Napredek št. 132 ABZ bo pobiralo asesment v ponedeljek 27. julija od 6. do 8. ure zvečer v AJC na Recher Ave. Osma obletnica— V nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega John Petrincic Jr. v spomin 8. obletnice smrti. Napadena na poti domov— Ko sta se ga. Štefanija Avse-nek in njena hčerka Majda vračali v ponedeljek zvečer od zdravnika na svoj dom na 7417 Lockyear Ave., se je v njuni bližini ustavil neznan avto, iz katerega je stopil neki moški. — Mati in hčerka se za neznanca nista brigali. Ta pa jima je sledil in je nenadno go. Avsenek udaril od zadaj po glavi s steklenico od piva. Ko je hčerka začela kričati, je neznanec skočil v avto in zbežal. Go. Avsenek ao odpeljali v Mt. Sinai bolnišnico, kjer so jo obvezali in jo pustili domov. Pozdrav— Jos. in Kate Peshel iz Ely, Minn., pošiljata pozdrave svojim prijateljem iz Lemonta, 111. Poroka— Jutri ob 9:30 se bosta v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poročila Miss Julka Jerin, tajnica dram. društva Lilija, in Mr. France Zalar. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Maks in Neže Jerin, 678 E. 159 St. članstvo Lilije želi mlademu paru obilo sreče in blagoslova. Poroka— V soboto 25. julija ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Filipa Neri Joanne M. Hočevar in Stanley R. Zakrajšek, če se je pomotoma pozabilo povabiti kake znance ali prijatelje, so tem potom vabljeni, da se udeleže poročne maše, zvečer pa svatbe v Slov. nar. domu. -----o------ TOKIO.—Ameriške in japonske organizacije so naglo priskočile na pomoč žrtvam poplave, v kateri je pogrešanih 1993 oseb, ki so večinoma vse mrtve. ju je bilo včeraj krščenih s potopom pod vodo 6,444 oseb, mož, žena in otrok. Vsi omenjeni so člani verske skupine-“Priče Jehove,” ki imajo tukaj svojo konvencijo. LONDON. — Angleški zunanji urad je snoči ponovno telefo-nično poklical Washington, naj vendar pojasni, kakšno stališče zavzema južnokorej-ski predsednik Rhee z ozirom na premirje. Ameriška Domovina <■%■!%/»« If I C- f% I%1— ■■ O 1%« I 8117 St. Clair A ve. UEnderson 1-0628 —C Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE Entered as second class matter' January 6th, 1908 at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 5 No. 145 Thurs., July 23, 1953 Padec Berie - zmaga partije Stalin je bil mož oblasti in krvi, pa je imel kljub temu nekaj čisto buržujskih potez. Ena takih potez je bila tudi ta, da je nekaj tednov pred smrtjo napisal oporoko. Narekoval jo je svojemu osebnemu tajniku Poskrijebiševu, ki je kmalu po Stalinovi smrti izginil. V Moskvi je nastal po tem begu precejšen preplah, objavili so, da so Poskrijebiševu odvzeli vse čine in ko ga bodo ujeli, ga bodo tudi po stavili pred sodišče. Ameriški listi so pisali, da je Poskrije-bišev pobegnil — in res so listi kmalu objavili tudi “besedilo” Stalinove oporoke. Daši je treba vse take stvari jemati z veliko rezervo, so v tej “oporoki” vendarle odstavki ki so presenečali že takrat, ko je bila objavljena. Poseben pomen pa dobiva tekst te oporoke sedaj, ko je moral prvi pasti Stalinov najožji sodelavec, minister policije in pred sednik sovjetske atomske komisije — Lavrentij Beria. Stalinova oporoka ni oporoka v običajnem pomenu besede. Listina obsega predvsem navodila, kako je treba partijo voditi po njegovi smrti. Stalin pravi, da je bil sam dik tatoi4 in sicer krut in krvav — toda za vse jemlje nase od govornost, ker da je moral to storiti, da je rešil partijo. Šlo je mnogo nedolžnih ljudi, zagrešenih je bilo mnogo napak toda partija je bila ohranjena — in za svoj največji uspeh smatra, da je partija danes močna zaradi tega, ker da jo ves sovjetski narod ljubi. Ljudstvo danes partiji zaupa, ker je partija spremenila Rusijo v industrijsko državo in ker je v vojnih letih pokazala svojo moč, ko je znala organizirati tako vojsko, ki je Rusijo rešila. Ker se je spremenil odnos ljudstva do partije, mora partija poslej iti drugo pot. Odslej partija Rusije ne sme več vladati v osebi diktatorja, partija se mora “demokratizirati” in to bo doseženo na ta način, da vodstva partije ne sme nikdo več dobiti popolnoma v svoje roke. Partijo mora voditi “prezidijalni kolegij” vodstvo mora biti kolektivno, partije ne vodi “voditelj”, pač pa mora partija voditi vodstvo in ves narod. V nadaljevanju razlaga Stalin, kako se naj to vodstvo po njegovi smrti organizira. V vodstvo morajo vsi ljudje iz njegove okolice, vendar imenoma navaja Berio, za katerega pravi, da je partiji lahko nevaren, ker se je preveč navadil metod krvi in ker je že predolgo na vodstvu policije. Za Malenkova pravi, da je silno brezobziren, zahrbten, ambiciozen in tajinstven — vendar odličen mož dela; zato priporoča, da naj bo Malenkov njegov naslednik v predsedstvu partije in vlade, ven dar mora biti pri tem njegova oblast omejena tako, da ne bo razpolagal z aparatom partije. Dalje svari pred Molotovom in Vorošilovom ter Bulganinom — napake vseh od krito navaja, a jih vendarle spravlja v tisti okvir, ki bo vodil stranko po njegovi smrti. Stalin slehernemu od teh od reka sposobnosti biti tak diktator, kakor je bil on sam in odsvetuje, da bi smel še kdo dobiti v svoje roke toliko oblasti, kot jo je imel on sam, ko je bil generalni tajnik stranke, vodja partijske policije in predsednik vlade. Ob koncu pa zlasti priporoča, da naj vodstvo najostreje pazi na to, da se ne bo nikdo izmed njih skušal povzpeti višje kot pa so tovariši v kolektivnem vodstvu. Ako bi se to opazilo, tedaj mora nastopiti partija (organizacija) z vso strogostjo in ga neusmiljeno izločiti. Ako so to Stalinovo oporoko lahko obpavljali v inozemstvu, so nekaj o tem vedeli tudi v Moskvi, pa če tudi ne bi hoteli vedeti, kam vsakega izmed njih partija poriva. Sedaj je partija padla po Beriu, ki je bil skoraj 30 let glavni stvaritelj sovjetskega policijskega sistema in po letu 1938 tudi ves čas policijski minister in šef GPU. Kakor je znal to liko “nedolžnih” prisiliti do tega. da so priznavali zločine, ki jih niso nikdar zagrešili, ker je to terjala Stalinova partijska politika, tako je dobro vedel, kaj pomeni, kadar koga od vodilnih obdolže “izdajstva, sabotaže in konspiracije”. Najhujše ni, da koga tega po nedolžnem dolže, mnogo huje je, da vse to veruje sam in ves komunistični svet in da bo tudi sam pred sodiščem o samem sebi vse to govoril in še več ~ dogajalo se je, da so na moskovskih procesih osumljenci prosili sodnike, da naj jih obsodijo na smrt, ker bo to služilo partiji. Pa takih stvari pred sodiščem niso izjavljali kaki slabiči ali sicer omejeni ljudje — to so govorili Kamenjev, Piatakov, Rikov, Karl Radek, Sokolnikov, Serebrjakov in ne nazadnje Buharin, ki j§ bil za Marksom in Leninom gotovo najbolj talentiran in izobražen teoretik marksizma. Vsi so padali na kolena in prosili nevidnega gospodarja njih življenj in smrti, da naj bodo žrtvovani na oltar partije, ki jo vodi “največji videc” človeštva — Stalin. Ako bi Beria moral za čas procesa izgubiti dar glasu, tedaj bi bilo dovolj, da bi na procesu odvili filmski trak o priznanjih enega izmed teh bleščečih imen moskovskih komunistov in Beria bi vse to priznal. Partija je pod Stalinom; bila več kot samo politični organizem, bila je — kakor to tako pogosto navajajo — “religija”, “svetovni nazor”, “Leviatan , ki ni razpolagala samo s fizično pripadnostjo partijca, ampak tudi z njegovo dušo, z njegovimi mislimi in voljo. Kakor zahodne religije človeka osvobajajo in rešujejo iz težav vsakdanjosti, tako partija zavojuje vse njegovo dejanje in mišljenje in ga ne izpusti do smrti. BRODAR LEBAR Krao Meksike V Budapešti je bio krao ca-sar Franc Jožef, v Beltincaj grof Zichy, v Malakociji Janoš Gyura, v Meksiki pa Lebar Martin. Ne samo to, ka so Lebar Martin imeli brod, s šterim so prevažali ljudi i živino v Meksi-ko i nazaj, nego Lebar so imeli tudi največ grunta tam. V Vel-koj Meksiki so oni prednjačili z oratjov zemljov i pašniki. Tisto leto. kda so posadili kukarico, na jesen fazunom ne trbelo letati v Malakocijo po hrano, ar so i-meli gostuvanje v Lebarovoj ku-karici. Jagrom se je na takše leto splačalo vzeti jav na gibin-skom hatari (Meksika je spadala pod občino Gibina). Če je ja-ger šteo imeti za nedeljski obed fazuna, je šo s psi v Meksiko. Pse je pognao v Lebarovo kukarico. Fazuni so začnoli brečati i zletavati nad kukarišče, ka je jager komaj mogeo repeterati. Lebar so se radi čemerili nad jagri. Kda so zrelo kukarico trgali,, so kunoli jagre i grozili, ka do je šli tožit, zakaj so ne po-strelali fazunov. “Pou kukari-ce so mi posunili.. Ve ne vredno saditi za fazune pa jagre.” V Maloj Meksiki so Lebar brž imeli 7 plugov, ne zemlje, liki proda. Kak so bile meje i kak deleč je bilo njihovo to nanč lendarski gilerje ne bi znali zmeriti. Kda je bila povodenj, je Mura spreminjala strugi i Lebar so sami količili meje- Za druge posestnike itak te fondoš ne dosta valao. Samo Lebar so znali iz njega potegnoti velki hasek. Kameniti prod je voda navadno zgladila z blatnim pesi-kom i na takšem je začnolo rasti vrbovo prot j e kak čfe bi pšenico posejao. Dve, tri Teta je raslo i Lebar so imeli 7 plugov najboušij gožovic za koše. Od zajtra do večera so večkrat bili na tej svojij “njivaj” i rezali vrbje i povezavali v snope. Zvek-šega vse košare i vsi koši v Če-rensovcaj, v Trnji, v Polani, v Gumilicaj i na Brezovici so bili spleteni iz Lebarovij gožovic. Hamičija eli ka — je bila vzrok, ka je neka bitričkij žva-lavcov skrma vužgalo suho travo v Lebarovom protji. Lebar so to početje o var ali i nekaj ne-valancov temeljito nažgali. Eli ne bilo pomoči. Zgorelo je sedem plugov prot j a. Lebar so dečakov ne poznali. Dečacje pa Lebar a jako dobro. Otekline od Lebarovij vdarcov so jim zginole, liki ne je zgino srd. Leta so minila, srd je pa ostao. Dečki so sklenoli, ka do se ednok maščevali nad Leba-rom. Leta 1925 na jesensko križevo je bilo. Lebra so odvečara že iz Čerensovec prispevali, te so se pa ešče v bistričkij krčmaj stavili. Dečki so imeli lepo priliko za maščevanje. Počakali so Martina malo pred njihovim domom i ga tak temeljito stukli, ka so jemi roko potrli. Lebar so morali iti v Soboto v špitao, ka so jim potrto roko dali v gips-(Drgoč dele) CLEVELAND Pozdravi iz Lisbona (Portugalsko). “Vam i vsem prijate-lom A. D. pošilajo pozdrave iz hiše Sv. Antona prekmurski Slovenci: Rev. Janez Utroša, Rev. Naci Lebar, Rev. Tone Maučec i John Hozian.” Povrno se je iz staroga kraja John Jagerič. Kak smo že poročali, so jemi pred njegovim odhodom od doma mrli mati. Joh-niji i vsej rodbini naše sožalje. Iz Kanade se je povrno Vanek Hodnik. S svojima sinoma je obiskao prijatelje v Toronti i Hamiltoni. * Prineso je vsepuno pozdravov od Vinčencove Sido-nije pa tudi košaro črešenj (viš nje). Vsem lepa hvala. Pozdrave pošiljata s svojega počitniškega potovanja Bill i Francka Schultz, iz Betlehema, Pa. Nova meša de to prišestno nedeljo (26. julijuša) v Beltincaj. Daruvao de jo Rev. Štefan Steiner, doma z Odranec. No-vomešnik je sin Števana i Terezije, rojene Antolin. Ponovitev nove meše de naslednjo nedeljo (2. avgustuša) v Odran-caj. Med 200 gosti de tudi kak-šij 20 duhovnikov i 15 bogo-slovcov. Novomešnik ima vuče-ka i vuno v Kanadi —: Mr. i Mrs. Joe Antolin, Alberton, Ontario. CHICAGO V Lemont! To je zadnji poziv za nedeljsko romanje. Čteli smo povabilo misijonara i pesmara Father Odila v zadnjij Novinaj. Bole prisrčno ne bi znao nihče vabiti. Odzovimo se i pridimo k Mariji Pomagaj v Lemonti i bomo spevali na čast Mariji vkup s Father Odilom. Što pride v soboto večer, de imeo prostor za prenočišče v romarskem domi- Na svidenje v Lemonti! Na počitnicaj v Kanadi se nahajajo Štefan i Klara Foys, sin Adolf i žena Mary s svoj o v hčerkov. To se zna, ka so šli v Toronto.k strici Kazimiri i družini. Imajo se tam jako dobro. Povrnejo se za romanje i Prekmurski den v Lemonti. V Wisconsin sta šla za eden tijeden Štefan i Ana Balažič na počitnice. Z njima so šli John Toplak Hotižki. Oni so pri Šte-vani i Kristini Žmaj. Žmajoviva sta se odselila tja na lepo farmo že lansko leto. Tudi Balažico-viva prideta domov za naše romanje v Lemont. Antonija Denša. ------o----- Hitimo, hitimo, da vsega ne zamudimo! Cleveland, O.—V nedeljo 26. julija bo na prostorih St. Clair Rifle and Hunting Cluba v Fainesville, Rt. 44 veselja, smeha in zabave na pretek. V imenu kluba se zahvalim vsem onim, ki so nas zadnjič obiskali, in vabim znova. Pridite in pripeljite s seboj tudi svoje družice in prijatelje, da se skupaj poveselimo, nasmejemo in razvedrimo. Lepih dni tako ni veliko, poletje je krat-I ko, zato izrabimo vsaj te in se navžijmo sonca in svežega zraka sredi narave. Klub se bo potrudil, da bo gostom posregel z vsem, kar je potrebno za dobro voljo in prijetno razpoloženje. Fantje se na to stvar dobro spoznajo, zato ni nobenega dvoma, da bodo vsi udeleženci veseli in nasmejani. Da ste videli zadnjič naše fante, kako so streljali. Eden je bil boljši kot drugi. Vsi so hoteli biti prvi. Seveda so med temi fajnti tudi možje. Čast vsemi. Vsi so se potrudili, da je prireditev lepo uspela. Vsem tekmovalcem, vnetim lovcem, želim v svojem imenu in v imenu kluba obilo uspeha jeseni, kadar se bodo podali na lov. Naj prineso obilo plena, pa naj bodo to zajčki, srnjaki ali pa še kaj večjega. Vsi člani so vabljeni na sejo kluba v petek zvečer 24. julija cb navadnem času in na navadnem prostoru. Poročevalec- 68-letnica nove maše S padcem Beria se uvaja nova doba v sovjetsko politiko toliko, v kolikor se potrjuje vtis, da se moč partije širi in utrjuje.. Stalinova smrt najbrž ne načenja dekadence komunizma, pač pa odpirajo novi oblastniki v Moskvi partiji nova polja za aneksijo. Začeli so izvajati “demokratizacijo” partije, ko se postavljajo na princip “kolegijalnega vodstva”. V Rusiji se to ne čuti tako vidno, pač pa se izvajajo velike spremembe v satelitskih državah, kjer se napoveduje cela vrsta reform. Reforme v Nemčiji, Madžarski, Poljski in Češki niso znak šibkosti ali kakega strahu - koga pa se naj v Moskvi danes že boje —, pač pa se uveljavlja tendenca, ki hoče ustvariti v Srednji Evropi — in seveda tudi na zahodu vtis, da postaja partija demokratična, da postaja “pridna” in da ni več tisti “bavbav”, pred katerim se je zadnje čase zgrinjal ves svet v antikomunistični blok. i I (Po “Švob. Sloveniji”) Cleveland, O. — Oltarno dru štvo pri Mariji Vnebovzeti ima v nedeljo 2. avgusta med osmo sv. mašo skupno sv. obhajilo popoldne ob dveh pa uro molitve, nato sejo. Dne 28. julija bo minilo 60 let, odkar je Msgr. Vitus Hribar daroval svojo novo mašo. Ne bi bilo lepo od nas, če se te pomembne slovesnosti ne bi spomnile. Ves čas, kar je bil gospoc. tukaj za župnika, je bil paš duhovni vodja, na vsaki seji nas je opominjal in nam dajal lepe nauke. Prišla je starost in z njo bolezen, ki našega bivšega duhovnega voditelja hudo tare. Drage sestre, pridimo v velikem številu, in darujmo monsig-norju duhovni šopek v zahvalo za vse dobrote, ki smo jih po njegovem posredovanju prejele. Naj ga Bog ohrani še dolgo let v krogu njegovih prijateljev. Mary Izanec. Možje in fantje, pridite! Cleveland, O. — Zaradi nepredvidenih ovir se duhovne vaje za može in fante v mesecu maju niso mogle vršiti. Čeprav je stiska za prostor, se nam je vendarle posrečilo dobiti prost termin v Domu duhovnih vaj na 18485 Lake Shore Blvd. Zanimanje zanje v mesecu maju je bilo veliko. Upamo, da sedaj ne bo nič manjše. Naj ne bo pomislekov glede vročine-Doba je tako grajen, da je v njem prav prijetno hladno. V Argentini se zaprtih duhovnih vaj udeleži vsako leto okrog 100 slovenskih fantov, več kot 140 deklet, prav tako mož in žena posebej. To je kar lepa u-deležba in kaže, da je verska zavest Slovencev v Argentini zelo močna. Zavedajo se, da je skrb za dušo prav tako potrebna, kot skrb za telo. Ali smo tu v Ameriki manj zavedni, da zmoremo komaj dobro desetino argentinske udeležbe? Ali nas je telesno blagostanje tako oslabilo, da ne čutimo več potrebe po duhovnih vrednotah? Spomnimo se besed našega škofa dr. Gregorija Rožmana na letošnjem spominskem romanju: “Ali naj so žrtve naših dragih padlih zaman, v kolikor se nas tiče? Naj li sadovi njihovih žrtev zvenejo po nbši krivdi. Ne bili bi vredni teh žrtev! Mi moramo k njihovim priložiti nekaj lastnih žrtev in sicer toliko, kolikor je treba vsakemu izmed nas premagovanja, zatajevanja, da živimo po veri in si v sedanjem okolju ohranimo svetinje, za katere so oni plačali naj višjo ceno: svoje mlado življenje.” Naj nam bodo te žrtve naših dragih, ki so se borili za zmago božjega kraljestva v Sloveniji in zanj darovali svoja življenja, svetel zgled in nagib za globlje versko življenje. Pa tudi.naj- ftulturna ftronika Kulturni drobiž iz Slovenije in o njej Angleži se zanimajo za slovensko slikarstvo Ena zadnjih številk angleške umetnostne revije “The Studio” je posvetila lepo pozornost sodobnemu slovenskemu slikarstvu. Na ovitku je reproducirano olje Franceta Miheliča “Ptujska gora,” med tekstom pa je na uvodnem mestu ponatisnjen članek dr. F. Steleta. V njem pisec najprej označuje zgodovinski razvoj in tradicijo slov. slikarstva, Lato pa na kratko obravnava vse važnejše pojave zadnjih desetletij. Zelo bogat je ilustrativni material, saj spremlja besedilo 21 reprodukcij. Z njimi so zastopani sodobni slov. slikarji Gojmir Kos, Veno Pilon, France Mihelič, Marij Pregelj, France Pavlovec, Lojze Spacal, Maksim Sedej, Tone Kralj, France Kralj, Fran Tratnik, Miha Maleš in še nekateri drugi poleg impresionistov Matije Jama, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Mateja Sternena. Rajko Nahtigal upokojen Znani profesor na slavističnem oddelku filozofske fakultete ljubljanske univerze Rajko Nahtigal je šel koncem pretek- večji nagib za odločitev k letošnjim duhovnim vajam. Pripravljalni odbor. *----o------ Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih 32% do 38 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je li ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.* Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorod nik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je B8, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 j« 16%, 43 je 17. (Po “Obzoru”) Seznam norcev Dvorni norec francoskega kralja Franca I. je na kraljevo željo sestavljal seznam vseh dvorjanov, ki so storili kako neumnost, potem pa je imena bral kralju. Nekega dne je v seznamu prebral tudi kraljevo ime. Kakšna nesramnost pa je to, da si tudi mene vključil v seznam?” je vprašal kralj jezno. Takoj vam povem, zakaj,” je odgovoril dvorni norec. “Pred nekaj dnevi ste dali neznanemu človeku denar, da bi vam v Afriki kupil konje. Ta človek se po mojem trdnem prepričanju ne bo vrnil.” Kaj pa, če bi se vendarle vrnil?” je vprašal kralj. Tedaj bom iz seznama črtal vaše ime in vpisal njegovo.” lega letnega semestra v pokoj. Svet filozofskega fakultete ga je v priznanje imenoval za častnega predsednika Znanstvenega inštituta. Slovenski folkloristi gostovali v Muenchenu Akademska folklorna-plesna skupina “France Marolt” je pretekli mesec gostovala s slovenskimi narodnimi plesi v kulturnem središču Zahodne Nemčije Muenchenu. Za res lepo izvajanje koroških, belokranjskih in gorenjskih plesov je žela navdušeno odobravanje občinstva. Skupina pojde drugo leto gostovat po vseh večjih mestih Zahodne Nemčije. “Partizanska pesem” Državna založba Slovenije v Ljubljani je izdala doslej najpopolnejšo zbirko partizanskih pesmi. Pesmarica ima besedilo, note, pa tudi pojasnila k posameznim pesmim. Uredil je zbi— ko dr. Radoslav Hrovatin. Obsega 242 strani in je izšla v 4,000 izvodih. “Pavliha” dobil nagobčnik V Ljubljani že več let izhaja humoristični list “Pavliha.” Tu in tam je prinesel tudi kako šalo ali zabavljico na račun sedanjih razmer v Sloveniji, za kar je žel odobravanje pri bralcih — ne pa seveda pri vladi. Na eni zadnjih sej je “Novinarsko društvo” razpravljalo o takem pisanju “Pavlihe” in sklenilo, da temu napravi odločen konec. Y zvezi s tem je dobil list tudi nov uredniški odbor. — Tako je uvajanje nove demokracije in svobode v Titovini. Odpor do partizanske proze Ivad Ribičič je napisal noveli “Stopinje v snegu” in “Zgodba o zakladu,” o katerih pravi pisec sam, da sta rezultat razmišljanj in čustvovanj o vojni in o naših ljudeh v tistih dneh, ki jih hoče on pravično upodobiti. Boji se namreč “da je preobilica reportažnega in črno-belega risanja o teh časih vzbudila pri veliki večini bralcev že kar odpor do takozvane partizanske proze, kar je imelo za posledico, da je marsikdo metal v isti koš tudi resnično umetniške stvaritve iz osvobodilne vojne in o njej . . .” Izobraženci odklanjajo “Prešernovo” • V razgovoru z I. Ribičičem — ki je bil sicer že pred vojno levičar — je sodelavec “Slov. poročevalca” stavil tole vprašanje: “Številni poverjeniki (Prešernove družbe — Op. ured.), zlasti po mestih, tožijo, da prevladuje med izobraželnci mnenje, da 'ljudska knjiga ni posebno zahtevna. Zato mnogi izobraženci vpis v članstvo Prešernove družbe odklanjajo. ------o------ Novi Svet Julijska številka lista prinaša sledečo vsebino: Poslednji obisk, uvodnik, Ci' ril Pfiefer; O vzgoji, članek; Kulturna kronika, Šoukal Milena in C. P.; Prijatelju, pesem, A-S.; V vrtu, pesem, Damjan V-i Ovčar Marko, nadaljevanje p°' vesti, Janez Jalen; Škofu dr-Gregoriju Rožmanu, ob 70-letni' ci rojstva; Ti samo si bil pri meni .. . pesem, Ivica; Ata Žuža-maža, šaljiva črtica, Rado Murnik; Velika ljubezen, njadal}6' vanje romana, T. Brdar; Pustolovščine Toma Sawyera, nadaljevanje, Mark Twain-Milen^ Mohoričeva; Jagode, peserU’ Limbarski; Slovensko-anglešk* besednjak; Kaj sem doživel v Sovjetski zvezi? nadaljevanj6' Pokojni gospod župnik Vinko Lovšin, dr. Ferdinand Kolednik; Prijatelju Radu Stautu v spomin, dr. L. Leskovar; Novie6-Od srca do srca. Glasovi naro6' nikov; Dom in zdravje: Kuhinj3’ praktični nasveti; Angleški del- Naslov: NOVI SVET, 1845 Cermak Road, Chicago 8, ois. ^r' Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci VESTI Pod njihovim vplivom narastlo jih je vrgel na tla, z govoril in jim ukazal na gori, v tej ali on dolini ^kaj loriji ^nčno ljudsko gibanje, ki je obdalo skoraj vse slovenske de- ^ 2e Trubar poroča 1. 1562. v ekem predgovoru k glagolske-prevodu Novega Testamen-£ 0 čudnih ljudeh, ki so se ob ern dnevu vpričo ljudi vrgli ^ ^a, kakor da bi imeli božjast, ' tresli pi zvijali in ko so se za-2 j t> pravil, da se jim je prika-a Devica Marja ali kak svet-“■k, ki sir ali v v gozdu postaviti cerkev in romat. Ako bi tega ne jjj. > jim hoče Marija, svet-aH svetnica vse polje in vi-kii^ra^e s pokončat in tako qa^° Poslati nad ljudi in živino, ijj. .ntti tretji del ne bode pri lenju ostal. Trubarjevem času so bili jav.aill prizori še posamezni po-kar’ Tar desetletij pozneje pa so v,; Cele trume pričele z muče- “jern i .v ^ . stjo ’ Dlcanlem In zamaknj eno-W°,ka2ati -svojo pobožnost in 6 na ta način odvrniti 2adef°tere božie kazni, ki so jih j0 e’ Celih slojev ljudstva se p0lPolastil° neko bolestno raz-V t0^enio, ki si je iskalo duška 1'0 6 izrednih, čudnih pojavih. anie se Je pričelo na Tol re^o f01 in se od tod razširilo sl* Notranjskega in Gorenj-0 p, Štajersko in Koroško. početkih poroča akvi-pomožni škof Pavel Bika! ie k 1583. sam obis- 'lh tolminsko, sledeče: zidati . . .. Ko sem zvedel to novico, se napotim proti Št. Mavru in obiskavši cerkev sem u-kazal, naj pripeljejo pred mene oni ženski in moža ene izmed njih, ki je bil tudi “prerok.” Izpraševal sem jih posamič in sem našel, da si vsi trije nasprotujejo. Ena je rekla, da vidi svetlobo v zraku, druga,' da se ji prikaže v cerkvi sv. Mavra, “prerok” pa ni vedel, kaj bi rekel. Nato sem prav na tihem hotel preiskati tisti kraj, da se -prepričam, kaj je na govorici. Videl sem zidovje, ki se je našlo pod zemljo in ki ne more biti drugega kot ostanki cerkve, kajti razločno se je opazila rakev in v njej kosti mrtvecev. Poleg tega zidovja sem videl leseno kapelo, ki jo je ljudstvo napravilo. Zelo žele, da bi se tam zidala cerkev.. Ker sem hotel priti stvari do dna, sem se vrnil v Št.. Maver, kjer sem zaslišal deset naj starejših ljudi in jih vprašal, če so slišali od svojih prednikov* da je bila kdaj cerkev v tem kraju.. Odgovorili so mi, da so slišali od svojih pradedov in se ve za gotovo, da je bil tamkaj v staruh časih gradič s cerkvico sv. Lucije, kjer je izvirala neka voda, ki je ozdravila bolne na očeh. Niso nehali me pregovarjati, naj pustim, da se mašuje v novi leseni cerkvi. Zdi se mi, da hočejo to zaradi tega, da bi se tu napravila neka kramarska lopa za nabiranje denarjev in drugega blaga. Pravijo, da se je nabrala že precejšnja svota, za katero bode treba poskrbeti, da ne izgine v zrak, kakor je izginila tista svetloba, ki je ni več videti. Pričela pa se je še druga prevara. Omenjeni prerokinji sta namreč takrat, ko sta obiskovali ono cerkev, pričeli zavijati oči, roke in delati druga čudna znamenja, kakor jih delajo božjast-niki ali obsedenci, dasiravno pravita, da ju duh božji tako zvija. In družba teh dveh prerokinj je tako narastla, da je sedaj že več kakor dvesto oseb obojega spola, ki se zvijajo in delajo znamenja, nekateri bolj, nekateri manj, kakršen je demonski vpliv ali bolje rečeno goljufija, ki jih žene. Znabiti je to goljufija, ker sem že rekel, da znašajo k tej cerkvi denar, živali in blago vsake vrste.. Vse te stvari pridejo v roke nekega trgovca, domačina in skopuha, ki jih prodaja in ž njimi dela kar se mu zdi. Na onem kraju se zdaj zbira ljudstvo iz vseh krajev bližnjih in daljnih . . . Pisal sem deželnemu glavarju v Gorico, mu sporočil vse posameznosti in razodel željo, naj stori konec tem prikaznim. Odgovoril mi je, da je najboljše sredstvo, ukleniti štiri može in štiri žene, voditelje te družbe in jih vreči v ječo, da se z vso strogostjo proti njim postopa.” Iz tega poročila lahko povzamemo značilna znamenja te verske zablode: zamaknjenost združena s krčevitim zvijanjem telesa, mučenje samega sebe in neka želja zidati cerkve in kapele, da se s tem odvrnejo božje kazni. Od tod ime “štiftarji” ali skakači. Sila, s katero sta nastopile cerkvena in svetna o-blast,. vendar ni mogla zatreti nove sekte. Leto poznejo so se zopet prikazali čudni zamaknjenci pri sv. Luciji poleg Tolmina. Prebačenski župnik No-ctua (Sova) piše o njih: (Dalje prihodnjič) tem, ko je letos zadosti vlage, je mraz zavlekel za nekoliko žetev ter je ponekod povzročil tudi veliko škodo, zlasti v Prekmurju, kjer sta pozebla rž in ječmen. Radi mraza so bili hudo prizadeti tudi vinogradi na Štajerskem, Dolenjskem in v Slovenskem Primorju. Ponekod je radi mraza uničen celotni letošnji vinski pridelek. Železniško progo med Postojno in Rakekom so začeli elektrificirati. Z deli mislijo končati to leto, prihodnje leto pa e-lektrifirati odsek žel. proge Ra- Naj večji nered se je vgnezdil da je v bližini neka cerkev pod veni ji srednje dobra letina. Med-v bogatem samostanu Studeni- 1 zemljo, ki jo je treba zopet se Cah pri Poljčanah na Štajer-skem. že o prednici Barbari Tanxer (1563) so se čule tožbe, da razuzdano živi in da se tudi druge nune ne drže redovne dis-cipline. Sam akvilejski patriarh le predlagal cesarja Ferdinandu, naj se samostanski dohodki (15,000 gld.) porabijo za do-tacijo jezuitskega kolegija, ki aaJ se ustanovi na mestu nun-EKega samostana. Načrt se ni i2 * 4 * * * * *vršil in nered je trajal naprej. P°d priorko Uršulo Zeirer se je skoraj ves konvent s podrejenimi župnijami vred poluteranil. kive prednici je bilo zaporedoma ireba odstraniti in zapreti. Nad-v°jvoda Karol je hotel iznova Saniostan zatreti in dohodke po-rabiti za graški jezutski kolegij. ■loda akvilejski cerkveni oblastniki so se zdaj trdovratno upi-lali nadvojvodovi ntfmeri. Do-minikanke so ostale v Studeni-Cah in že 1. 1593. je mogel akvi-eJski patriarh Frančišek Bar-uaro poročati papežu Klemenu vhT, da vladata pri njih vzo-red in najvzglednejša po-korščina. Enake, žalostne slike razbrzdanosti in nepokorščine nam lt(zgrinjajo poročila o nunskem Samostanu v Marenbergu. Še le p0 treh ali štirih deset-6ijih hudega propada, se je drgnilo redovništvo zopet k no- 'ernu življenju. * * * Ni se čuditi, ako se je ob sploš-aena razsulu cerkvene oblasti in Cerkvenega reda tudi med pro-Bhm ljudstvom pojavila velika Verska zmešnjava in so zavla-dale med njim razne zablode, ki ■db moramo sicer obsojati, ki pa ^endar jasno pričajo, da se Ijud-Stvu ni mogel priljubiti suho-Parhi protestantizem in si je ra-N drugod iskalo svoje verske mehe. Med te zablode štejemo mučenike” (di Marterer), “štif-arie” ali zamaknjence, M so stoletj a med ljudstvom ime-1 veliko zaslombo, tako da je Kmetijski strokovnjaki v Slo- Borovnica - Ljubljana Zalog, veniji sodijo, da bo letos v Slo- Stroški za elektrifikacijo odse- ka žel. proge Postojna-Rakek ter za zgraditev nove žel. postaje na Rakeku so preračunani na 190 milijonov dinarjev. Tovarna pisalnih strojev v Ljubljani je prvič pokazala svoje izdelke na let. spomladanskem velesejmu v Zagrebu ter je do-sedaj dobila naročil že v vrednosti 50 milijonov dinarjev. Tovarna je sedaj dokončala še tri nove modele pisalnih strojev, ki So izdelani izključno iz domačega materiala. Jeklo zanje dobavlja jeseniška železarna. Titova “Socialistična zveza delovnega ljudstva” skuša na- kek-Borovnica, nato pa odsek vezati tesnejše stike z delavsko stranko v Izraelu, V ta namen je odpotovala iz Beograda večja skupina Soc. zveze delovnega •ljudstva. V delegaciji je bil tudi Boris Ziherl, član izvršnega sveta LR Slovenije. V Titovini pripravljajo nov osnovni zakon o obrtništvu. V zvezi s tem so razpravljali tudi o ureditvi vajenskega vprašanja in mojstrskih ter pomočniških izpitov ter o ureditvi soc. zavarovanja obrtnikov in o obdavčenju v obrtništvu. V Litostroj je prišlo iz znane nemške tovanre turbin “Voigt” v Heidenheinu v Zahodni Nemčiji 21 strokovnjakov in kvalificiranih delavcev. V drugi polovici junija pa je odšlo iz Litostroja v omenjeno nemško tovarno na specializacijo 24 tehnikov in delavcev. V Prekmurju, severovzhodno od Murske Sobote, so znova začeli iskati nafto. V teh predelih sem aimiu, St. bil na vizitaciji v jyj. - so mi pravili, da sta v stg viaVrU ^Ve "prerokinji,” ki ih sj-vep v zraku neko svetlobo Sak glas, ki je naznanjal, Odlikovanje “Andolšek je bil odlikovan.” — “Zakaj pa?” — “Iznašel je prirodne vonjave za umetne cvetke.” ; 1889 1953 JVaznanilo in Zahvala Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo, da je umrla naša ljubljena mama, stara mama in sestra Mary Stefančič rojena LANGUS Zatisnila je svoje mile oči dne 18. junija 1953. Pogreb se je vršil dne 22. junija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici na Calvary pokopališče,^ kjer smo jo položili kraj njenega soproga, našega dragega očeta, k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnica je bila doma iz vasi Slatina, posta Begunje pri Lescah. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem za krasne vence cvetja, ki so ga položili k njeni krsti. Ta dokaz vašega spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo. Našo globoko zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir duši pokojne. Srčna hvala onim, ki so dali svoje vatomobile brezplačno v po-slugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala onim, ki so jo prišli kropit in se poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Topdo zahvalo izrekamo č. g. Victor Cimpermanu za tolažilne obiske v bolezni, opravljene cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče, kakor tudi č. g. Matt. Jager za opravljene molitve. Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala nosilcem krste, sobratom od društva Kras št. 8 SDZ in članicam podružnice št. 41 SŽZ za udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo naj sprejmejo sosedje in prijatelji za obiske v bolezni in za vso pomoč ob smrti. tolažilne Končana je Tvoja pot, ljubljena mama. Odšla si k Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storila. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi, saj si bila dobra in skrbna ter Te bomo bridko pogrešali. Spavaj mirno, snivaj sladko, večni sen! Žalujoči ostali: ANTHONY, sin MARY poročena BROTHERS, hči CAROLINE, snaha LEONARD, zet BONITA, CYNTHIA, DEBRA, vnukinje V stari domovini zapušča brata JOŽE LANGUS in sestro FANNY BOŠTJANČIČ ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 23. julija 1953. '■ .-V v ;Ya: ■■AY •■YY ' v/. is IS '.KI ' ti : A * ril '___ '• ‘i: . . - '«•*•••• in sicer v Rakičanih in v Čer-nelavcih so nafto iskali že Nemci med vojno, že v predvojni Jugoslaviji pa so jo iskali okoli Bogojine in Dubrovnika. Gravi-metrične in magnetometrične meritve izvaja skupina geofizikov Geološkega zavoda v Ljubljani. V mestnem gledališču v Lub-Ijani je v začetku junija nastopil devetdeset članski pevski zbor nižje gimnazije v Tržiču. Zanimivost tega zbora je, da ga vodi slepa Milica Pretnar-Debe-Ijak. V sklopu jubilejnih planinskih proslav ob 50. letnici gornjesavskih planinskih društev so 21. julija odprli tudi obnovljeni poštarski planinski dom na Solni glavi na Vršiču. Izvršni svet v Ljubljani je sprejel sklep o ustanovitvi Visoke veterinarske šole v Ljubljani. Ta sklep mora potrditi še parlament. V Jugoslaviji so veterinarske visoke šole še v Zagrebu — že stara in znana, — Beogradu in Sarajevu. Istočasno je v Ljubljani razprava o združitvi agronomske in gozdarske fakultete z univerzo- Če bo do te združitve prišlo, potem bo verjetno v »Ljubljani samostojna veterinarska fakulteta, v nasprotnem primeru pa samo oddelek za veterinarstvo pri agronomski in gozdarski fakulteti. Ljudska gfeografija, je naslov knjigi, ki jo je spisal prvi slovenski turistični opisovalec lepot Slovenije Rudolf Badjura. Za 60. letnico slovenskega planinstva jo je posvetil slovenskim krajepiscem. Knjiga je razdeljena na 6 delov. V prvem delu obrVanava geografske pojme iz ravnega sveta, v drugem delu vzvišen svet-višavje, v tretjem delu poglobljen svet-vdrtine, v četrtem vodovje, v petem površinsko odejo — t.j. rastje, naravno in gojeno, in v šestem občila, t.j. steze, pota, vozne poti, ceste itd. Planinska zveza Slovenija namerava ob proslavi 60. letnice svojega plodonosnega delovanja postaviti spomenik velikemu ljubitelju slovenskih planin dr. Juliju Kugyju. Spomenik naj bi stal na “Šupci” nad Trento. Vsa soška planinska in turistično olepševalna društva se zavzemajo, naj bi spomenik dr. Kugyu stal v alpinetumu “Julijana” v Trenti. MALI OGLASI Naprodaj Kamenita zidana “Colonial” hiša, 3 velike spalnice na 2031 E. 226 St., blizu Chardon Hill, preproge, “recreation” soba obita s ploščami, 2 ognjišča za drva, prizidana garaža, 5 let stara, lot 50x220. Cena $23,-000. Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop. Kličite Mr. Pike RE 1-6469. Menster Realty 5380 Mayfield Rd. (146) Naprodaj “Maytag” pralnik, 9 mesecev star, kot nov. $130. Smo kupili drugega. Kličite PO 1 6362. (145) Naprodaj “Westinghouse” ledenica v dobrem stanju. Cena $40.00. Kličite EV 2-2317. (146) Zelo dober kup Na E. 159 St., v bližini cerkve Marije Vnebovzete, je naprodaj dvodružinska hiša. Spodaj 4, zgorej 3 sobe. Vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Samo $11,000. Kovach Realty 960 E. 185th St. KE 1-5030 (146) »—■I. I I ■ | ... ... I I IM l~W Grocerija naprodaj Dobro idoča grocerija na izvrstnem prostoru v Euclidu se mora prodati zaradi bolezni. Truck in oprava v dobrem stanju. C2 licenca. Cena zmerna. Realtor SU 1-4121. (T-T-Fx) Molki dobijo delo TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN and MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street (146) TAPC0 zdaj izbira izkušene moške Z A MILLWRIGHTS TINNERS PAINTERS PIPEFITTERS ELECTRICIANS MACHINE REPAIRMEN . . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji .. . . Delovne koristi Employment uradne ure so: V pondeljek skozi petek od 8 zj. do 4:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva Mora biti pripravljen delati vsak šift THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (146) Hammermen Liberalna plača od ure in bonus. Skupna zavarovalnina —plačane počitnice. Ograjen tlakan lot za parkanje. Nova moderna cafeteria. Oglasite se osebno pri Cleveland Hardware & Forging Co. 3270 E. 79 St. (147) Ženske dobijo delo Delo v banki Išče se bančna uslužbenka za delo pri oknu. Moderni in prijetni prostori. Superior Savings & Loan Vog. E. 68 in Superior Ave. (145) DEKLETA in ŽENSKE 16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St. (146) Pomivalka Delo dobi ženska, da bi pomivala posodo v restavrantu od 4. do 8. zvečer. Som’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (148) ~ MALI OGLASI Iščejo stanovanje Trije odrasli bi radi dobili 4 do 5 sob s kopalnico v bli- žini St. Clairske okolice. Kliče se UT 1-6362 od 4. ure naprej. _______________________(146) Pohištvo naprodaj Proda se 8 kosov pohištva za jedilno sobo, 6 stolov, miza in buffet, vse v zelo dobrem stanju. Na 6421 Varian Ave., ME 1-8260. (145) &^ ,Jš A ■ % Dopoldne se mu je zde-j vidno odžagal čok. Žaga se je la misel že lepa, zvečer za du- zajedla v les kakor v maslo in hovnika dostojna, jutra pa je je na obeh straneh sipala debe-komaj dočakal. — Takoj po lo žaganje, kakor bi škropil, na maši, komaj je pozajtrkoval, je gladkem prerezu se je pokazal odložil talar in ob palici previ- mehki, čisti les, da se je Holou-dno korakal preko dvorišča na bek začudil njegovi lepoti, skedenj. Že davno, davno tega “Kaj pa tu brskaš tako dolgo, ni storil. “Bog daj srečo,” je za- saj se boš še prehladil, ko si ta-klical, da je prevpil cepce. “Pi- ko lahko oblečen,” se je glasil ka, poka, pika, pok, urno cepci materinski Baričin glas, ki je izpod rok,” so peli štirje cepci v kakor senca neprestano hodila sveže jutro. Ko pa se je oglasil za bratom in je takoj vsa ne-župnik, so takoj presenečeno p- mirna hitela za njim, ko se dol-nemeli. Hanzek je prvi vrgel ce- go ni vrnil. Zasačila ga je, ka-pec ob tla in skočil po povreslo, ko je v roki držal kos lesa in ga da bo gospodarja zvezal in izsi- na vse strani obračal. Kakor da lil od njega odkupnino za pivo. lesa v svojem življenju ne bi vi-“Le pusti to, Hanzek,” se je bo- del. lestno nasmehni župnik, “saj “že grem, že grem, še dleto si veš, da danes povresla več ne bi vzamem in kakšen vijaček.” pretrgal, danes se moram vna- “Prosim te vendar, s čim se prej vdati in plačati. ZOpet trapil?” se je hudova- Dobro [jutro! Dobro jutro,” ia na videz, v resnici pa je bila se je napenjal na čelu kurjega vesela, da si je brat našel neko krdela petelin na gnojišču, ki igračko, ki ga bo raztresla, za-edino ni bilo zasneženo, ampak (p0Siiia; da k0 moral nanjo mi-je toplo puhtelo iz njega- “Go- siiti, in tako bo morda konec spodar, gospodar,” so ga neutru- njegovih glasnih samogovorov, dno opominjale kokoši in ne-(ki so ji prizadejali veliko strahu. Pustila ga je, da se je nastanil v kuhinji pri oknu in ni črhnila, ko je okrog njega bilo vedno nastlano z žaganjem in trskami. Holoubek ni več sam. Z njim je kos lipovega lesa z vijakom hale grebsti v slami. “Živ, živ, živ zdrav, živ zdrav,” se je dvignila s sklednja jata vrabcev, čakajočih na zrna, ki so padla pred skedenj, in so naglo sfrča-li pred konjski hlev. “Kam pa sem, kam pa sem,” so zvedavo vpraševale gosi. Strnad pa se je — kakor vedno — nekoliko posmehljivo in pikro oglasil med vrabci: “Kmetič, kmetič toda gospod, toda gospod!” Golobje v golobnjakih, pes v kolibi, stara pisana mačka, ki si je predla v senu — vse je pozdravljalo Holoubka, on pa je kakor nekdaj vse razumel in srce mu je zalila neizmerna žalost. “Hanzek, bodi tako dober, žleza na pod in mi vrzi dol debelo lipovo desko,” se je čudovito mehko oglasil župnik. “Od cele cerkvene lipe je o-stal samo panj, deske je mftar uporabil za cerkvene klopi,” se je presenečeno oglasil Hanzek. “Ah, res, pozabil sem, moja glava ni vredna več počenega groša, vrzi torej panj, ta bo še boljši.” Kakor veverica je Hanzek splezal po lestvi, začela se je sipati slama, prah, klasje, oglasil se je svarilen “pozor” in mogočen odrezek lipovega debla, zgoraj tanek, toda pri korenini nenavadno mogočen, suh in lahek, je priletel na gumno, da je zazvenelo. . “Zanesi mi ga v kolarnico, je naročil župnik, dal hlapcu “vezanjno” za pivo, ga poslal nazaj na skedenj in začel sam ogledovati poslednji ostanek o-gromne lipe, ki jo je našel tu pred cerkvijo izruvano in razčesnjeno ob svojem prihodu. Tedaj jo je skrbno spravil in glej — mizar je iz njenega lesa napravil prednje strani vseh cerkvenih klopi in še je ostal tu mogočen kos njenega debla-“Zares, kako sveto drevo so si izvolili Slovani,” je razmišljal ob njej Holoubek, kakor je bil ob vsaki stvari že vajen. “Njeni srčasti listi so dajali senco celim rodovom, varovali cerkev in šumeli hvalo vsemogočnemu Bogu, v njeni krošnji so se kakor v zibelki odgojili mnogi rodovi ptic, njen vonjivi cvet je dišal vsem, bil je za pašo čebelam in v zdravje ljudem.” Pri tem je obračal in vrtel panj ter šepetal: “Ejhako slaven, kakor je bilo življenje, mora biti tudi tvoj konec, ti ne smeš zgoreti, niti zgniti, dalje in še dolgo moraš živeti.’” Ozrl se je po ko-larnici, ki mu je služila za delavnico, vzel žago v roke in pre- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 K 61 St Tel: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. rTTTgTTTTTTTTXTtttgTXSxglKy. Re-Nu Auto Body Co, Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderjt. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti 'revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland._ pritrjen na mizo, da se ne more premakniti. Les je miren, molče in potrpežljivo prenaša, ko župnik vanj neprenehoma dolbe, bode, vrta in strga, zdaj z dletom, zdaj s svedrcem, zdaj spet z nožem in takoj zopet s strguljo. Kakor je videti, delo ni lahko, kpr se duhovnik pri njem zvija, kremži usta, stiska zobe, mežika z očmi, glavo odklanja od dela, ogleduje les zdaj od zgoraj zdaj od spodaj, preden le eno treščico odreže. Tu vam sedi in je gluh in slep za vse drugo, vse misli se mu pletejo le okrog tega rezljanja lesa. Ko se je grobarjevemu Petrčku že preveč tožilo po mamici, in je ni mogel dočakati, se je odločil, da ji gre naproti. Po trdi shojeni gazi je prišel do župnišča. Slišal je pesem cepcev iz župnijskega skednja, narahlo odprl duri, vtaknil skozi nje od mraza posineli nosek in diplo-matično vprašal: “Ni tu naše mamice?” “Pridi noter, Petrček, pridi,” ga je takoj povabila Bariča, ki je pravkar pripravljala za juži-no. Fantič se ni dal dvakrat prositi, ko je začutil, kako je iz odprte kuhinje prijetno zadišalo po kavi. Sladkosnedno jo je povohal in že je pogumno stoipil naprej- Med vrati pa se je ustavil, ker je pri oknu opazil gospoda župnika, vsega sklonjenega usta ter se zahvalil, n/.to je za-nad kosom lesa. j škilil proti oknu po belem čo- “Tak za danes to odloži, Jož- :ku, trenutek ga je opazoval, poko,” je gospodinja pristopila k tem pa urno vprašal: “Častiti bratu in mu z mehkim nasme- gospod, kaj pa to delate?” hom izvila dleto iz utrujene roke. “Tu imaš gosta in skupaj bosta malicala.. Toda ljubi Bog, isaj si zaprašen kakor mlinar, vidim, da ti moram napraviti kakšen predpasnik in drugo suknjo, tako ne gre, sicer boš uničil celo obleko.” Holoubek se je ozrl po sobi in okoli sebe in se začudil, koliko smeli je napravil v teh nekaj urah. Veselo se je zasukal in, ko je opazil Petrčka, ga je takoj posvaril: “No, Petrček, kaj pa stojiš pri vratih, ali ne veš, kaj se spodobi?” “Vem,” je prikimal ponosno mali junak. “Kaj pa?” “Najprej si obrisati nosek, potem reči: Hvaljen Jezus in vam roko poljubiti.” “Zakaj pa tega ne storiš?” “Ko vas pa nisem takoj spoznal, nisem verjel, da ste to vi,” se je opravičil, toda sedaj se je zganil in naredil natančno po opisu, kakor mi} ga je mati vtepla v glavo. Bariča je odšla z ročko gorke kave na gumno, Holoubek in deček pa sta malicala v kuhinji. Bila sta stara znanca in petletni fantič se je pod vplivom toplote in malice kar raz-tajal, čutil se je kakor doma in se vedel z duhovnikom čisto neprisiljeno. Ko se je najedel, je obrisal NA GALERIJI. — Kot navdušeni gledalci in poslušalci sede šest mesecev stari medvedki na cementnih ploščah v Brookfield Zoo, Chicago, III. Poskusite! Boste se strinjali- — V detetiiC vatl '°Va'u ’ ^ NOVO VSE NOVO EMNJ3REW fORMtJt-A ten-O-lKO Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno, Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno! Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260, katero vam prinaša Standard Brewing Co. “To se ne sme povedati.” “Torej mi pa vsaj pokažite.” “No, pa pridi pogledat,” je pozval Holoubek obiskovalca k o-knu. Petrček je ubogal in oči so mu obvisele na čoku.. Še nikdar ni videl kaj podobnega, iz lesa tule leze na božje sonce nekakšna žival, ki se mu zdi nekam znana, toda točno je ne more spoznati. Holoubek pa kakor pravi umetnik hrepeni po kritiki, njegova nečimrnost po občudovanju in priznanju. “Kaj misliš, Petrček, da bo to?” “Lahko bi bila mačka, toda i-meti bi morala daljši rep,” drzno ugiblje mali vedež, toda ko se ozre v župnika, takoj spozna, da ni zadeL “Tudi psiček bi lahko bil,” se na mah popravi, “toda moral bi imeti manjši trebušček..” Ne, tudi sedaj ni pravega pogodil, ker gospod župnik molči in se nekam kislo drži. “Ko bi živalca imela roge, bi rekel, da bo kozica.” “Ovčka bo,” se Holoubek ni mogel vzdržati več. “Ovčka? Ah tako, toda ta je skažena, ta se vam ni posrečila,” je kakor opica posnemal besede in vedenje odraslih. “In zakaj misliš?” “Kakšna ovčka! Ovčka ima! tanjšo glavico, tanjše nožiče, krajši vrat in skoraj nič repa.” Čudo! Holoubek je bil do tega trenutka navdušen nad svojim izdelkom, zaljubljen v svoje delo, zdelo se mu je brezhibno, zdaj pa nenadoma uvidi, da je njegovo delo zares ponesrečeno, da nobena živa ovčka ne nosi take glave, ne vzdiga tako-nog, ne nosi takih ušes. Zaveda se, da se je ves njegov poskus ponesrečil, ne bo sam napravil jaslic, ne bo zmogel tega, preprost mlinar ga bo osramotil. Z odporom se je zazrl na mizo, na tisti štor, na vso tisto razvlečeno kramo rezbarskega orodja. Kakor da bi otrok čutil, kaj se godi v duši gospoda žžupni- ........................ ~ £ Jos. Zelo in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 OOLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3111 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. iM”