Stav. 21 V Trstu, v soboto 24. Januarla 1920 &9tnlk v&V I^hajs vsak dan, ud! ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — tftttJnRho: tiBet ev. Fr«nS&a Asl&tga Štev. 30, L nadstropje — Dopisi naj se poMJsjo uredniku. — Ncfimkirana pisma to ne sprejemajo, rofcapfsi se ne vranjo. — fzdafatelf fi odgovorni urednik Štel«« O o din a. — Ustnik keirjorciJ Itsk Edinosu. — Trak tiskarne Edfciort. — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 13*— in celo leto L 36—. — telefon nredn«h'» in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In o-iollci po 10 stotin!;. — Oglasi se računajo v Sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev la obrtnikov nji po 20 3tc4.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov r.:rn po SO stot Mali cgtisi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprejem« tnseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije te pobijajo fzk^jfno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. FnačiSta A> 2& Jadransko vprašanje nerešeno. Ll^vd Cec gcv predlog. - Jugoslavenski protipredlog. - Vprašan*© tmisi, kje? pred leiom «Sn:. Pariz, 23. januarja. Pariški TenipS' objavlja Lloyd Georgev predlog za rešitev jadranskega vprašanja, ki ga je sprejela tudi italijanska vlada in je bil 14 ♦ m. izrečen ju^eslovenskemu mirovnemu oa^Lr,.čustvu. Ta L1oyd Georgev predlog, ki ga ji«!<*sievensko odposlanstvo ni sprejelo, se glasi: t. Reški corpus separatum bo needvisna ■država pod jamstvom Zvezs narodov, s pra-Ć^ ^ SiSSr iscere svoje diplomatsko za-' stcp-.tvo. Mesto Sušak pripade državi SHS, pristanišča v celoti in železnice, »ki koečavajo tsmk^t, se izroče Zvezi narodov, kateri bodo pripadali. Zveza narodov sklene one dogovore, ki iih ho smatrala primerne i v interesu države SHS, Madžarske in Erdeljske, kakor tudi mesta samega. 2. Posebna država odpade in meja med Italijo in državo SHS se po Legne tako, da bo a) zagotavljala potem vozne ceste ob obali zvezo z italijanskim ozemljem, toda puščala v ozemlju države SHS vso železnico, ki izhajajoč iz Ruke, vedi proti severu preko Postojne; 4 -.mJcaj, kjer železnica, ki vedi iz Reke, gre ob cbal:, se meja potegne med obal jo in železnico; b) da bo zagotavljala obrambo Trsla s popravo Wilsonove črte s senožeškem okolišu; c) ostanek meje se potegne tako, da bo puščal v drža\i SHS čisto j ugosfo venske okraje. 3. ZaJer, v mejah občine, bo neodvisna država pod jamstvom Zveze narodov, 6 pravico, da si i::bere svoje lastno diplomatsko zastopstvo. 4. li 1: obdrži Valc-jio, kakor ,je določeno v 1 nd:>irski pcgotfbi, in bo imela poleg tega mandat za Albanijo. Albanska meja se popra- vi (na zemljevidu, ki je priložen načrtu, je za-zoamenovana ta poprava); albanski okraji, ki jih bo na ta način upravljala država SI!S bodo kot avtonomna pokrajina imeli posebno vladavino. p »dobno oni, ki .je po pogodbi, sklenjeni po Cehoslovaški republiki, določena za a v i finomno m i :tsk o pokrajino v Cehoslovaški; ju/ rta meja Albanije bo črta, ki sle jo pred- li franci'Siko m angleško odposlanstvo komisiji za g-*kc f? vari. Ta črta prepušča Argi-rokastron in Korit o Grški, 5. Naslednje otoške skupine se odstopijo Italiji: Loši j. Pelagruž in Vis; ostali ptoki žjcJo pf l vrl;o' no vladavino države SHS. 6. Vsi .jadrar-ki ctoki se razvojačijo. 7. Store se posebni ukrepi, ki bodo dovo-]jt-vali dalmatinskim Italijanom, da povzamejo italijansko državljanstvo, ne da bi zapustili ozemlje. 8. Gospodarskim podjetjem, ki obstoje v Da1 macin nora z mednarodnim dogovorom železnico, tverečo jugoslovensko obal. To bi neizogibno ustvarjalo vir vsakdanjih težav. b) Razširjenje italijanskega ozemlja vzhodno Wilsonove črte v senožeškem okolišu, ki bi bilo posledica primeknilve meje za nekoliko kilometrov preti vzhodu, se ne more upravičiti z Željo boljše obrambe Trsta. Nasprotno: ta ukrep ti imel za posledico, da bi se dal Italiji nov del jugcslovenskc zemlje na seno-žeški planeti in bi se italijanska mej a vp Zbližal a na samih 5 ali 6 kilometrov važnemu železniškemu veslriču. šenhpeirS&t postaji. Ta j5roga, življenjska ž'la jugoslovensksh đežela, bi bila tako ogrožena še bel; naravnost. c) Cisto .jugoslovenski okraji niso samo tisti, ki se nahajajo cb modri črti, ki je začrtana na zemljevidu, ki je predložen načrtu, temveč so čisto jugoslovenski tuci oni okraji, ki se nahajajo južno Senožeč do morja in tvere ozemlje, ki ima skoraj obliko trikotnika. Če bi se odstopilo to ozemlje, bi se drugih 60 tisoč Ju-gcslovenov pridelilo Italiji. O.bal od Raše do Voloskega, dolga nad 50 kilometrov, nadvJa-du;e reški zaliv, do katerega nima Italija nikakršnega zakonitega zanimanja. Nasprotno: reški zaliv predstavlja za Jugoslovene bistven eksistenčni pogoj, ker ie njihovo gospodarsko izhodišče. Z o ds l op i t vi jo tega ozemlja Italiji bi bilo vse zaladje, na "katerem prebiva enako kakor na obali čisto jugoslovensko prebivalstvo, ločeno od morja. Zadrško vprašanje. 3. Kar se tiče Zadra, jugoslovensko odposlanstvo, ker že to mesto nima več ko 12.000 prebivalcev in predstavlja le osamljeno točko v jugoslovanskem ozemlju, od katerega dobiva svoja življenjska sredstva, ne vztraja na svoji zahtevi, da bi prišlo to mesto pod jugoslovensko vrhovno vladavino, in sprejema načelo, da bodi neodvisno. Potemtakem bi Zader (samo mesto, brez ostalega ozemlja zadrške občine) postal needvisna država pod vrhovnim vladar-slvom Zveze narodov, kateri hi šlo tudi njegovo diplomatsko zastopstvo. Ne more se pripustiti. da bi Reka in Zader imela pravico, da bi si sama izbirala diplomatsko zastopstvo. Izbor Italije bi tvoril zakrinkano aneksijo. Ne glede na to pa kar najresneje ponovno opozarjamo na dejstvo, da bi bil Zader, ki nima nikakršnega needvisnega življenjskega sredstva. gospodarski uničen, če bi bil ko*neodvisna država ločen od ostale Dalmacije, kateri je že stoletja sem upravno središče. Z czirom na to, da se nič ne protivi taki rešitvi, da bi se Zadru prii-nala kar najpopolnejša uprav na avtonomija, preuredba mesta v neodvisno državo, ki je loči od ostale Dalmacije, ni upravičena. Dasiravno pa bi se ustanovila ta neodvisna država, naj bi država SHS imela pravico premestiti v Z*tder dalmatinski zemljiškokreditni zavod, deželne upravne urade, knjižnice in vse ono, kar rabi upravi dežele. Albansko vprašanje. 4. Kar se tiče Albanije, poudarja odposlanstvo SHS iznova, kakor je poudarjalo -vse od začetka sem. da bi bila najibcl/sa rešitev, ako se uprava Albanije, kakor jo je ustvarila konferenca veleposlanikov v Londonu 1. 1913., poveri krajevni avtonomni- \ladi, brez vpletanja kake tuje vlasti, V primeru, da bi se ne sprejela ta rešitev in bi se albansko ozemlje, kakor se namerava, pridelilo drugim državam, bi b lo Ireba. da se za severno Albanijo predlagana meja popravi, kakor je začrtano na priloženem zemljevidu. Albanski okraji bi imeli posebno vladavino, podobno oni, kakor je določena v pogodbi s Cehcslovaško republiko za avtnomno rusinsko pokrajino v Čehoslovaški. Otoki. 5. Da se olajša rešitev, bi država SHS morda sprejela tako težko žrtev, toda pod pogojem, da se otok Vis, ki je čisto jugoslovenski in z gospodarskega vidika neločljivo zvezan z ostalo Dalmacijo, prisodi kraljestvu SHS, in bi potemtakem Lošinjsko in Pelagruško otočje c lalo Italiji in bi se razvojačMo kakor drugo jadransko otočje. Razvojačenje bi obstajalo v prepovedi utrditve otokov; toda vojne ladje bi smele svobodno pluti po njihovrh vodah. 6. Država SHS priznava dalmatinskim Italijanom pravico, da povzamejo italijansko državljanstvo, ne da bi zapustili ozemlje kraljestva SHS. 7. Medzavezniški dogovor naj zajamči pravice, pridobljene cd italijanskih podanikov, kar se tiče industrijskih podjetij v Dalmaciji. 8. Enako se zajamči polno in popolno varstvo narodnosti, jezika ter gospodarskega in umstvenejja razvoja s strani Jugolavijo. Br odo v je. 9. Vprašanje razdelitve avstroogrske vojne in trgovinske mornarice je vezana na jadransko vprašanje. Kar se tiče trgovinskega bro-dovja. je potrebno, da se Jugoslavija in Italija pooblastite, da izvršite razdelitev na podlagi sklepa vrhovnega sveta od 22. novembra 1. 1919. ■Kar se tiče vojnega brodovja, zahteva odposlanstvo, v zmislu svojih dopisov od 2. junija 1919. in 8. januarja 1920., katerih prepisi so priloženi, da se ladje, ki so tu omenjene in so ne Italije po'z?:TcYnl združitv^^ . za prvobitno cbrambo ino, kakor jc bilo na izrazit način pod- »»^slovenske ooali, pnscdvo kraljestvu SHS. Meje. . Meja, kakor jo kaže črtež, priložen Lloyd Georgevemu načrtu, izhaja od reškega ozemlja ter gre med železnico in obrežno cesto do matuljske postaje, pc'em zapadno Gomile, vzhodno Orljaka na vrh Žabmka (1024 m, ju-gcjiugaiapadno PodgradaJ, odtod naravnost proli severu na Koz-ane, se zavije potem proti vzhodu, tako da objema vso senožeško kotlino ter se strka na Nanosu z mejo, ki je zapadna meja prej nameravane vmesne države, namreč čez Javornik (1240 m), Mamj (1089 m), Goljak (1493 m) in Vrhovec (1078 m). Severno cd te točke do trbiške kotline LJoyd Georgev načrt ne določa meje. Ta črta bi se določila pozneje. Stari Wilsonov načrt se je malo oddaljeval cd črte, kakor jo je določala londonska pcg'odba, namreč toliko, da je črta šla cd Vrhovca naravnost proti severu na Vogel (zapadno črne prsti), izključujoč vzhodno ozemlje, ki jc ^bilo vključeno po londonskem dogovoru (cerkljanski okraj). Od Vogla naprej se je meja po londonskem dogovoru skladala z Wilsonovim načrtom, (Po Lloyd Ge(ygev23i načrtu bi poteul-takem pripadla ftaitji vsa veloščansko-opatijska občina, Jurdani, Bergud, Žejane, Mune, P odigra d, Hrušica, Pregarje, Ostrožno brdo bi spadale pod Jugoslavijo, a meja z Ž&bnika bi šla nekako preko O&rovega, -med Orehkcm in Brezovim brdom na Kozian6, odtod nekje med Tajo le sem in tja Še nekateri renegati, ki so zato po celovških kričačih mastno plačani. Ko pa ta plača odpade, smo prepričani, da bodo oni prvi, ki bodo na ves glas kričali: »Živela Jugoslavija -. Največ takih kričačev je ned ibcroveliskim in bistriškim tovarniškim delavstvom. Da ta'kra j še kedaj pripade Ncn»-ški Avstriji, je le še pobožna in tiha želja kakega nemškega kričača. ki se mu pa ne bode nikdar izpolnila. V splošnem se nemška javnost sedaj trese za pas B , ker tudi tam gre že vse narazen. Trgovci, obrtniki, delavci, a posebno pa še kmetje zahtevajo že na glas in precej oUlcčno, da se pas »B priVljuči Jugoslaviji, kar jim je edina s;gurnost za njih. c-b* £rci i-i biagosCanje, v nasprotnem slučaju pa vidijo propast, 'bedo in lakoto. Že septembra meseca so imeli poizkusno glasovanje v pasu B *in že takrat jc bila večina za spoj z Jugoslavijo, danes je pa ta večina še mnogo večja. Tudi med uradništvom in učlteljstvom se nehaja velikansko število takih, ki pravijo: in katerih povrnitev se je zahtevala. Večerni Usti poročajo, da sta državni tajnik Eldersch in pcJpcif-ski prcdse>fc:k Scheber odpotovala v Karlstciu. da sr o^!edau> na lxu mesta razmere, v Katerih žive internirane«. , i Ležečami in Kcšano na V fcmščico, potem po . če bi mi bilo moje sedanje službovanje v =>Ju-I vrhovih vzhodno Senožeč preko Razdrtega na j ^oslavi^is zasigurano, bi glasoval brez pomi ! Nanos. Sencžefka kclHna in vipavski sodni okraj bi pripadla Ital;ji. Pri Colu 'bi meja pre- zavarovati nedutakljivost, JUGOSLOVENSKI ODGOVOR. Jugoslovensko odposlanstvo je 22. t, m. pode lo vrhovnemu svetu mirovne konference naslednji odgovor na dosedanje predloge za rešitev jadranskega vprašanja. Reško vprašanje. 1. Reški ccrpus separatum« (mesto Reka) hi ne bil pod jugoslovensko vrhovno vladavino; neodvisne A Reke se sprejema v načelu. ■Putemtakem b; bil reški ccrpus separatum brez železnice in brez pristanišč neodvisna drža . a pod vrhovno vladavino Zveze narodov, kateri ti tudi pripadalo diplomatsko za-s! pst v o Reke. Reško pristanišče z velikim pomolom vred ter železnico, ki končava v Reki, kakor tudi napravami, ki so odvisne od te -lužbo. bi bilo last Zveze narodov in bi se podredilo i pravi države SHS. kateri pripada omrežje železnic, ki končavajo v Reki. in ki je reško pristanišče njen edini trgovinski izhod na morje. Država SHS naj ima pravico, da bo razvijala pristanišče in železnico, in bo morala sklepati dogovore z Romunsko, Cehoslo-vaško "n Madžarsko v prid trgovini teh dežela, V primeru nesoglasij bo stvar reševal s et Zve'.e narodov. Me?to Sušak :n Baroševo pristanišče, ki je sestaven del Hrvatske, in sc ge zgradilo izključno z ozirem na trgovino z •lesom, prih;;a;očim iz Hrvatske, se dasta v kValjestvu SIIS. To malo pristanišče bi bilo edino izhodišče v trgovinskem pogledu in K se dalo v polno svobodno last Jugoslavenom nzdolž vsć£a Jadrana. Istrsko vprašanje. 2. Meja med Italijo in Jugoslavijo, kakor jo določa V Iscnova črta od Julijskih Alp do Raše, je edina meja, ki odgovarja zemljepisnim, str. teškim in gospodarskim pogojem in je vsevprek v korisl Italiji. Ta meja se sprejema, da- .ivno težko krši načelo narodnosti, prepu-ŠCaj -č 400 t:suč Jugoslovenov Italiji. Na to / t v. ki je taka, da je ni pretrpel enake noben zaveznik, je vendar pristal jugoslovenski " rod \ prid sporazuma in miru. Odstcpitev č lo j ugaslo venskega ozemlja onstran Wilso-siove črte, ki bi je nič ne moglo opravičevati, bi tvorila edino le novo globoko kršitev načela rarodnosti: po si!: bi imela za posledico, da bi ustvarjala znotraj italijanskih meja trajno ognjišče irredentslva pcpclnoma enake naravi, krt jc bilo ono, ki je iiprav ičevalo zahte\e ne odreše domov črtano v londonski spomenici. a) Kar se tiče ozemlja, po katerem teče iz Reke vodeča železnica ob obali, bi nastajale, Če bi se to ozemlje prisodilo Italiji, vsakdanje riepremagljive težave z ozirom na carinsko kontrolo, obsežno službo in druge podobne *s!itžbe, na prostoru čudne oblike, ki bi brl •samo nekoliko metrov širok, med morjem in stcp;la cesto in krenila v Trne v sik i gozd, kjer bi šla do Vrhovca po bivši kranjskogeriški meji. WiLsonov načrt odtod dalje priklaplja cerkljanski okraj Jugoslaviji, londonska pogodba pa Italiji.) Poprava severne albanske meje, ki jo omenja Lloyd Georgev načrt, obstoji v tem, da se avtonomnemu albanskemu ozemlju, podrejenemu vrhovni vladavini jugoslovenski, da za mejo približno struga Črnega Drina do njegovega združenja z Belim Drinom. Kak kes leve drinske obali se tudr priključi omenjenemu ozemlju z ozirem na železr.ico, ki se namerava zgraditi iz Prizrena v LjeŠ in ki ne more voditi venomer po desnem bregu reke. RIM, 23. (S.) Ministrski predsednik Ni iti je dosegel v svojih pogajanjih z Iioydom Geor-geom in Clemenceaujem popoln sporazum v naslednjih točkah: 1. da jc veljavncsl in vrednost londonske pogodbe ^amaobsebi umevna, in da italijanska vlada lahko zahteva njeno udejstvitev kadarkoli hoče: 2. da je aobro, če se, v svrho končno veljavne rešitve zapletenega jadranskega vprašanja, pride do sporazuma z Jugosloveni; 3, da ima sporazum meu obema prizadetima strankama veliko prednost, ker zagotavlja privolitev Amerike, ki bi tako ne imela povoda za kake ugovore. Vsled tega sta Nitti in Scialoja predložila najmanjšo mero italijanskih zahtev, na katere sta pristala po dolgi prijateljski razpravi tudi Lloyd Geor^e in Clemen^eau. Italijanske zahteve s n se vključile v r^omenico, ki se tiče teh le toček: 1. Reško mesto v mejah posebnega telesa (corpus separatum) bo suverena država; cela luka in železnica v njej boste pripadali zvezi narodov, ki ukrene pc4.rebne ukrepe v interesu reškega mesta, sibsko-hr-vatsko-slovenske in drugih držav v ozadju; 2. meja med Italijo in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev se začrta tako, da se zagotovi zveza z italijanskim ozemljem potem ceste cb obali rn na način, da ostane večji del železnice iz Reke skozi Postojno na srbsko-hrvatsko-slo-venskem ozemlju in da se zagotovi obramba mesta Trsta. Vsled -tega je potrebna poprava Wilsonove črte pri Senožečah; 3. mesto Zader postane neodvisno mesto pod zaščito zveze narodov s pravico, da si izvoli svoje diplomatsko zastopstvo; 4. Valona pripade Italiji v polno državno oblast, kakor je predvideno v londonski pogodbi, Italija dobi mandat za celo Albanijo. Albanska meja se mora popraviti; albanski okraji, ki jih bo upravljala država Srbov, Hrvatov in Slovencev, bodo imeli posebno avtonomno vladavino, podobno oni, ki je določena za rusinske pokrajine čeh os lo vaške države; 5. naslednje otoške skupine sc priključijo I tal: ji: Unje, Lošinj, Peiagraž in Vis; 6. Vsi jadranrki otoki se demilitarizirano; 7. dalmatinskim Italijanom se bodo morale dovoliti posebne olajšave, da lahko povzamejo italijansko državljanstvo, re da bi zapustili ozemlje; 8. italijanskim gospodarskim podjetjem v Dalmaciji se bodo morsla dati posebna jamstva potom posebnega mednarodnega dogovora. Zavezniški ministrski predsedniki so sporočili jugoslovenski delegaciji italijanske zahteve s svojim priporočilom in zahtevajoč, odgovor. G. Nitti jc medtem formalno izjavil na konferenci, da je, navdahnjen z živim in iskrenim duhom spravlja vos ti, prišel do skrajnih meja koncesij, preko katere ne more več nazaj. Ministrski predsednik je tudi izjavil, da se morajo obljubljene koncesije v slučaju, da ne pride do sporazuma, smatrati za razveljavljene in neebljubljene, in da se mora v tem slučaju udejstviti londonska pogodba iz L 1915, Na dan 21. t, m. je -jugoslovenska delegacija ! poslala svoj odgovor, ki se je sporočil g. Nitti- \ ju. Ministrski predsednik ga je smatral za ne-i zadovoljivega; smatral je tudi, da ni primerna ne mogoča nova razprava. Zavezniška predsednika, ki sta prijateljski posredovala za dosego sporazuma, sla pozvala srbsko-hrvatsko-slovensko vlado, da sprejme, ali pa odkloni v celoti italijanske zahteve,-določivši ji kratek rok za odgovor. Tudi turško in maloazijske vprašanje je bilo predmet prijateljskega in zadovoljivega pogovora, toda ni prišlo do končne odločitve, ki se je odložila do drugega sestanka ministrskih predsednikov. Položaj na Koroškem. LJUBLJANA, 21. Položaj v pasu : A* je od dne do dne ugodnejši. Od početka so upali Nemci, da se povrne prejšnja vladavina, a prišli so malo po malo do prepričanja, da je to upanje blaznost. Vdali so se v usodo in pri-» čeli so se marljivo učiti slovenščine. Žilavo de- 1 sleka za »Jugoslavijo .. Kočevsko nemško učiteljstvo izraža svo,*o vdanost. LJUBLJANA, 21. Kočevsko nemško učiteljsko društvo jc poslalo deželni vladi za Slovenijo vdanostno izjavo, ki slove tako-le: -Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, Nemško učiteljsko društvo (Deutscher Lehrerverein) v Kočevju je sklenilo na svojem občnem zboru 3. januarja 1920. soglasno naslednjo udanost-no izjavo ter prosi deželno vlado za Slovenijo, da jo blagohotno sprejme. »Kočevsko nemško učiteljsko društvo se izjavlja z vsemi simpatijami za državo Srbov, Hrvatov in Slovenccv, ki je postala njegova domovina. Celokupno nemško učiteijstvo smatra za najplemenitejšo svojih dolžnosti ne samo to, da budi in goji v srcih šolske mladine ljubezen do domačije, domovine in prejasiie dinastije, ampak tudi to, da povsod med ljudstvom vzbuja in poglablja čustva spoštovanja, zvestobe in vdanosti do nove države.^ Načelnik: M, Primeseh 1, r. Tajnica: A. Ganslmayer 1. r. Kočevje, 10, januarja 1920. — Na to vdanos tno izjavo ,je -deželna vlada odgovorila: Z zadovoljstvom je vzela deželna vieda na znarje vdanosino izjavo občnega zbora Vašega cenjenega društva od 3, jr.uarja 1920. Sporočite to učiteljstvu Vašega cenjenega društva ter je povabite, da dela v šoli med mladino ;n povsod v javnem kot zasebnem življenju na Lo, da sc ukorenini v srcih vseli močna državna ideja in ljubezen do naše domovine, kateri se obeta vsled zdravega in podjetnega ljudstva ter bogate prire"de najlepša bodočnost. — Predsednik: Dr. Žerjav L r.-- h. Ameriški darovi. BELGRAD, 21. Jugoslovensko'udruženje v Zcdinjenih državah je odposlalo za 60.000 dolarjev raznega blaga kot clar v Jugoslavijo. Zaprosilo se jc na meroda.jn.ih mestih, da bodi to blago oproščeno carine. Blago se izkrca, v Trstu in se preko Ljubljane odpošlje na svoja mesta. To blago jc namenjeno v prvi vrsti najrevnejšim slojem in naj. se razdeli brezplačno. Francoski kardinal na potu v Jugoslavijo. BELGRAD, 21. Kardinal Dubois. škn poštnih uradnikov na Bolgarskem.* CLRIH. 32. (S.) I/. Sofije poročajo: Uredno se javlja: ■->Vesti o i.rvavili demonstracijah v Soiiji iin o p;.Jcu v'ade s j teudeiKajoznc izmišljotine: v Sofiji it; bilo ?;>!ch nikakršnih i-zgrsdov; Stambu-KnskCita stališče ie vedno trdnejše. Železničarji in brzojavni uradniki, ki so večinoma pristaši skrajnih strank, so proglasili stavko navidezno zaradi dre^ioje. toda v re>riLi z namenc-m, da zrušijo vlado. Vlača pa ie ukrenila odločile ukrepe, da bo pripravljena na vsak slučaj %n ?c ni obotav-II- lu zaukazati militarizacijo pošt, 1 rzojavov, železnic I a, če bo treba, sprejeti takoj novo t subje. Stavki ie bdi od prvega tl/ie usnjen popoln neu.-peti. Stavkajcči Jelavci so lakoj izgubili vsako odporno silo, in njihova morala je padla. Oni se vračajo v skupinah na delo, navezujoč se izrecno, da bodo delali. Predvideva se skorajšnji konec stavke in zagotavlja se. da se komunisti umaknejo iožrtv£PV£tei9-.Ti :ii iitev, katere je naTod pripravljen prenesti. D. !/.-ncbt državljanov obstoja sedaj v teh besedah: Treba jc več proizvajati in manj porabljati, k.ir pomen!,', prvi pogoj za .pospešitev narodovega iblagra in ustvaritev državnega bcii^stva. Milie-rand nadaljuje, da mora vsak drv.av!j: n prispevati k davkom, ker bi drugače bile žrtve padlih junakov hi častnih r^hcbljencev /am::n. Plačevati aavke potnenja služiti Franciji, izogibati se jih pa* izdajati domovino. Pravilno hi moralno Ve — jc rekel govornik — da so vojni iJobček« v poseb«i meri prizadeti-; bilo bi škandalozno, u bi- t-.vAucc sedanje do'oe dovolile iiekatefiini Ljudem, d:a hi nakopičili čezmerne dobičke. Pravica i.'m,ini svojo cio i/nos t. Nato omenja predsednik vrle fcmeto, ki so začeli delo 7. v so «»ensw», «i dcstaUkn bodo tudi uradniki in delavci v tovaiaah ^.v nKl>-kopih začeli dtlati z Isto vnemo; Fr. iev ; more s trdno vero zaupati v nje. Franci a sc jc vk vi. štki Jdolga vojna leta borila ob strani svojib : a voznikov za kulturo in napredek i:i bc »zvesta sv tradicijam, olir-anlla s posebno .vkrbr.nsij j svojo oduošajc zvestobe a\ piljuleli-Hva z ma' mi državami. Mir v notranjosti in "zunaj: to jc najbo!j vroča želja v• c!t potlačeuiJi src. a katera nosi Nciik a vso odgovornost. Zauspamo v Zvezo narodov, toča bilo bi lahkomiselno, če bi sc zanašal' bedeče obljube ^!cdc naše sedanje varnosti, do •katere imamo pravico. Omejitev č>..-sa vojaške službe nam vs-'lrujcjo že gos]x darske potrebe iu naše velike izgube. NVbcn nacrt pa se ue di-' ne da bi sc vprašal za mnenje meredajni voj -ški ši dragi krogi in ne ia 1>» se r.poštev » n • c mednarodne obveznosti. Izvr-itev vseh a lav :ul versaiUeske pc; .-Jbe bo > »zakon in mi borno izvrševali brez nasilja; in i)rez slabosti / neomajno odločnostjo, za kar jo potrebna ohranitev z v cz, ki -o res lc >vet. Ministrski predsednik ic izjavil, da poka/.cj v litve voljo dežele uo nadaljevanja lesuc zve/.e mei" vsemi Francozi obrambo in rešitev d orno-vine, in jc zaključH z besedami: Na delo za Francijo in republiko! Po dolgi razpr. vi jc zbornica spro'cla predi .c, s katerim se Izraža zbornici zaupa-.vc. Novo francosko ministrstvo. PARIZ. 23. Mrlič ran d ic sestavil takole novo ministrstvo: ministrsko pre£-cdn?štvo in vuanje zadevo: MUleraud; notranje zadeve: Stecg; vojna: •Lefcvre; mornarica: Landrv; pravosodje: Lhopi-■teair; iinance: Marshal (ni v zbornici): trgovna: Issac; poljedelstvo: R-lcbard (ni v zbornici); javna dela >11 promet: Le TrocQuer: k Icir c: Sarraat; SoistVA in umetnost: Honorat; d-;!c>: Jonrdaa; z-iirav-tvo in s->eija!no varstvo: Breto-i. NT(»vi francoski zasi<4>n'ki na mirovni kuiiiercBci. PARIZ, 22. (S.) Pelncare je podpiral odlok, s katerim imenuje Miileranda, Marsliala, i;i Lonqueja za zastopnike na mirovni koaterene' namesto Clem en cc a uja, Pichon.v, Kloiza in T; dieuja. Ionnard je bil imenovan za ir; nc< erbtidžwu kot viadi s pridržkom, da bodo zastopniki ameriških Zcdinjenih držav pr-pešili v stvari- navodila sv je viade. __ Italijanski poslanik ASdo Hrandi predložil t;vitju-poverilitiee. BCROL1N. (S.) Za kasna'-o. ItalHanski p nik !grof Aluo firandi ie predložil da.tcs drŽavtieinu ministru za zunanjo zadeve svoje paveril-rce. Vračanje vojnih ujetniktiv v Nemč»io PARIZ. 22. (S.) Pr\i vlak. s katerim se vračaj« vojni ujetniki v Nemčijo, je oJše vCe;>..; šel je Zvrneš zjutraj preko Diisseidorra z nu . zamudo, ipovzročeno po poplavitvi Mize. Od J. .. dalje bodo vozili vlaki za povrnitev \ nih uj. -nrkov v domovino dnevno tutii na pro.^ f.iiiin Mannhcim in Offeuburg, Usmrtitve t PudimpešH. BUDIMPEŠTA, 20. Na smrt na vešalih d>-sojeneoa bivšega državnega pravdnika revo-lucijskega tribunala dr. Štefana Szur:aayja o usmrtili na dvorišču vojaške kaznilnice. Obenem je bil .r.smrčen tud: Li lov k Szcnerl*, ki ga je preki sod obsodil na sn L ra I i več ropov v budiinpešlane ki okolici. Stran II. EDINOST« stev. 21. V Trstu, dne 24. januarja 192«. — tega urednika «?iia4ral kazefu-koodgovornega za vsebino dopisov! Najprvo bod; uto4ovJjeno, da 'c d^snvk sicer kritike,-?.!' to in ono -- poiebito p t elne :n vkodo najetja jezik:' — ali povsem stvarno, l!i nrso dopI>» v coovaii ntkakega /.aije-nja zasebne os^>c. fi!> 'asebne^n življenja. Uprava, ki ne more prt-na&iii tuke krinke. ;ie ®ashi2uie r /.načenja: moderna. sodobna. Kajti, naglašamo, da, Govoreč o svobodi tiska, nc zahtevamo svobode ta oprime in odrrne ča- r.ikarske izgrede. Zavest {marno, ca še je kritika sdbaia strogo v meji tlo-pu^tljivostk dočim moremo trditi, da ilitamo tudi po italijanskih listih d a nada n ner«zmerno ostrejše kritike o upravi in upravitelji. Ce ie tinJl v kritiki kaka netočna navedba, se moder upravitelj z m»mo zavestjo zadovoljuje s tem, iJia poilje popravek. Zato pričakujemo z vso hladnr-sfio nadaljnjih korakov komisarja. Samo na) nc pozabi, da se na tem ozemlju sedi za sedaj še po avstrijskih zakonih, da nc zgreši — naslova. Lc, kar se tiče zahteve, naj mir prijavimo osebo dopisnika, moramo i spregovoriti odločno besedo, •rs .»zijava, se :jx?t!'kn sprana. Jki mora biti vrhovno irt neomajno za vsakt> uredni&vč, ako bi.fi — pošteno. Za uve!iav!jen;e tega pravila so biH srditi boji po vseh delelah. Tako ga ie br!o _ dobro se sponrinjanio — pred par Teti dunajsko časnikarsko tidru2en;e C-jnccrdsa . In obveljalo je načelo, da nobena sila — tudi sodišče ne — nc more prisiliti urednika, du bi izpovedal kaj, kar bi mu moglo biti v osebno škodo. Kaj bi se z sodilo n. pr.. če bi urednik ovadU dopisnika Hv kršil s tem :č'o'£r.ost stroge tajnosti?! (Gospodarit bi ga — mi to po vsej pravici — emesta pognali iz uredništva in Izključen bi bil iz drn/be poštenih in honetnšii žurnatetov: e-ksi-stcnca bi mu bila u-bita, turićena. Zalite v a g. »izrednega komisarja« se dotika torej vašega načela; zato smo megevo pismo prcuio/ifi organizaciji časnika'iev, naj ona ukrene, kar se ji bo zdelo primerno. " ~ "' " Iz Italije. Železtiič&rsLa stavka. RIM, 23. Žeiezr.!čar«ka stavka se nadaljuje v srednji in severni ltali-i, toda idi se, *.la se pc'ožaj izboljša, z ene strani vsled vračanja stavkujočih delavcev na delo, a z dru^e vsled porabe mornariškega osobja, vojakov 6. ienLjskcga r-ddelka in v poke jeni h železničarjev. KIM. 22. Tekom žcieznicarske stavke je prišlo v nekoliko mestih do zelo hudih izgredov in napadov na vlake. Pri Senni so stav kujoči /.e»Ieznicarji rprelc*l prihajajoči vlak s strelja-niem iz pušek. Na vlaku so b'li kot potniki tudi vojaki, kc.tei.ih jc bilo nekoliko ranjenih. Tudi na biiirji predor se je izvršil napad. Napadalci so izginili v temr. V Monlevarchiju so razkrili anarhistično zaroto, katere člani so nameravali razrus&ti železniški most in tako prekiniti zvezo Firence— Rini. Prc^a se nadzoruje petom letal. V Pizi se je proglasila vsled aretacije neko- ko slav^octh Mesto je zasedeno po vojaštvu in orožnikih. Pri Jakinu je vrgel nekdo preti prihajajočemu vlaku ročno granato. Vojaško spremstvo na vlaku je odgovorilo z ognjem iz strojnic. Kava se podraži. RIM. 23. Ucrava monopolov je sklenila, ^ ile^i porabe vseh rezerv, da se od 24. t. ni, dalje zviša prodajna cena vsakovrstne kave za dve liri na kg. Vršie cene. nego so določene. se ne bodo smele nikakor plačevati. Lastniki kave bodo morali naznaniti tekom petih dn: finančnemu, ali drugemu uradu, aJi in koliko kave več nego 25 kg so imeli na dan 24. t. m. Potnankanje papirji. RIM. 2.*. (S.) Ministrstvo za trgovino, industrijo "a J'cJo se d', jovar-a s tvornicanii papirja jcled^ >rod:;kci'e papirja. Istočasno je v.'; r eni! o JireklTD poizvedbe o rcsnitl^ti potreb: posameznik fistov v svrlHJ pravl-čne raz de ti t ve. I3csTe} -o se ; i-o vi zori Ono dokučale listonv nmežinc papirja na pcdtgl množine, ki so jo debiv;v i>fc;šnjern čatrtietiu rz ^ehrvo omeihvilo zaraJI jiede'iskega prćt'ica. Te množine se zvišajo, čim bo mogoče. V.-nMer prc>i med tem, z ozironi na težavni paleža'. vse uprave lks->v, da uvedejo istočasno, ipo ra'.nnino irt v skupnom interesu tiska največjo varčnost v porabi papirja. Razun tega se opozarja, d^ jc zastonj vlagati prošnje z i zvišanje določene množine, ker se ne bodo upoštevale. Vssfl iz JiiSosicciie. Za TicmŠko-slovan?ko zvezo. Narodna Polit ka priohouje dopfs iz zapadne Nemčije, v katerem dopisnik -poroča, kako v Nemcih čim-dalje bolj predira nrisel na zvezo s slovanskim vzhodom. Na zapadu se dviga proti Nemčiji sitei latinsko-antjlcsaški Hlck, ostala je brez kolonij; povsem naravno je. da v iem položaju obrača pogled sproti slovanskemu vzhodu — v, prvi vrsti proti Rusiji, kjer bo mo^Ia najti j kupca za svoje industrijske proizvode m doba- j vitefja kruhi in mesa. Pa še nekat drugega; vleče premagano Nemčijo proti v .hodu: Naj- j ^ ^ br2ojav|H> ravnatelistvo bo'»si misleci so spoznali, da je Nemčijo prežel • niaterijalističui svetovni nazor, ki je bil pred vojno prrniknil globoko v narodovo dušo. Tu ie treba preporoda in tega pričakujejo od vzhoda — slovanstvo s svojim idealizmom naj uvede dobo nove, višje in plemenitejše duševne kulture v Evropi. Drobiž (pflpirnaii) mestne občine mariborske. Ker je mestna občina mariborska naknadno jx»Iožila zadostno kritje za papirni drobiž, ki •la je izdala, se ta drebiž prizna kol veljavno ■-•iačKno sredstvo, ki je sme'jo sprejemati zlasti ludi državne in druge javne blagajne. Občin-s'.vo se pa nrjozarja, da je veljavnost drobiža omejena na okoliš mesine cbčine mariborske in da se mora drebiž polegnit: iz prometa najkasneje 30. junija 1920. Naknadno kolkovanje bankovcev. Opozarja se, da je v členu 16 pravi-Inika o kolko- na'Ciianja, da je omejitev :>ri sprejemanju zasebnih navadnih i:i iurjfiih brzojavk odpravila. »Časnikarska zveza Juiijske Benečije« vabi člane na -izredno skupščino, ki fe bo vršila v ponedeljek, 2f\ t. ni., ob 15 v uMci Tintore 3. Na dnevnem rt Ju ste ti le loeki: J) udejstvltev zakona o Časnikarskem nedeljskem počitku, 2) ča->iiTkarska delov!;, pogodba. Slovensko gledališče. V nedeljo, 25. t. m., sta d.e preds-aavi. P »poki ne ti>čm» ob 15 j>onov4 zaljijič v sezoni krasna burka v treh dcjanjiii *§panska muha*. Ta burka, ki je ^^a pohu dirlio-vitih prizorov, da prisili vsakega, še tako resnega pokušale a na -:nch, je nr.pehtila pri premieri in rt pri/i naše gledališče. O- tovo ie torci, da tudi v nedeljo privabi toliko občinstva, da bo dvorana prina. Zvečer, točno t>b 2» se Ih> vrvMa repriza krasnega ia pretr«. Ijivega igrckaiza v petih deja- vanju {štev. 164 Uradnega lista) določeni !4-^ ™ ^ -StalOM« z g-C. Giadlšarjevo V dnevni rok. v katerem so smele pokrajinske | '^Icvui ulogl. Druge glavne uloge so v rokah ge. podkomisije za valutno reformo dovoljevati I ^cve ter gg. Terena. Kralja, Boieslavskega naknadno kolkovanje bankovcev, za Slovenijo ;1 že potekel in da se morejo terej prcšrje za do- . voljenje takega kotkovanja peslej vlagati samo Roman K znan Move^ent v še Pri ministrstvu financ (glavna komisija za i ^asnent prevodu Frana Levstika. Igrokaz je smel valutno reformo) v Belgradu. Bankovci naj »eM0«®«1 *** «******* * * » obi- ministrslvu ne pošiljajo, marveč naj se počaka ^ v rcs Na?eja,i se ^ bo na rešitev prcršr;e, nakar je dotični denar, ako i nodelsk-a večerna v pnzentev »Sumnie« nase jc prošnji ugodijo, predložiti pristojni po- j ^^ : sieia^cc do zauuiega! kotička. -<1 ružnići Av troogrske banke, ki izvrši na- • Vstopnic so v prcaprodaK pr: ^daUški blagajn knaJno kolkovanje. — Predsedstvo delegacije i v N^ v isJicl Lulgi Oeivani -t. 5. Odborova scia »Učiteljskega društva za Trst »n Šentjakobska Čitalnica naznanja, da bo v nedeljo, 2fy. t. m., društvena knjižnica odprla vsem ai 10 do 12. Pevski zbor »Učiteljskega društva za Trst in okolico« (i:l. Galattl 2« ). Vabljeni -o tovarisi-pevci ob 9 ;n -po!. tovariSrce-pevke ob 10 in pol. Note s seboi! Prcsi se pdna udeležba In točnost. — Za priprav I jaln-i odiior: Pevo vodja. Godbeno društvo na Prošeku bo imelo v nedeljo ob 10 svoj občni zbor v društveni dvorani. Pipčarji danes, v soboto, 21. i. -m., ob d\ :.jselifh m pol -zveHer vsi v Balkan (Crni graben). Dramatski kroiek v Ajdovščini ponovi v nedeljo. 25. t. nt., .popoldne v eseloigro Pri belem konjiokuc. Predavanje dr. G. Ravasinija. -Unlone operala dcibj Venezia Giulia nas naprcja. da priobčimo: Biolog prof. \Cr. Glorgio Kuvasini bo imel v torek, 27. januarja, ob 20 predavanje o =>Patckemiji kareinomjvc v velik' dvorani Uniotie eperaia« na Ouribaldijevcm Korzu S, I. nadstr. Vstopmna prosta. Mestna zastavljatniea. Danes predpcldne i;t po-^ bssfe procajaji fa/j]* nedra^cceni predmeti. zastavljeni meseca mahi*fca 191V. Ha za-iav-tie Mstkc serfje \AA od št. 1^301 do št. 20200. Poboj. Včeraj smo poročali o poboju v Kosuhii v uiici >a-po-:ic. Neki noKe^ki agent je ranil vojaka. a vojak uje^a. SeJai Me oba v vojaški bolnišnici. Pri zaaiišavatfiu je izjavil .poMci-jsk: agent, d.' je zasledovai vojaka že deij Jasa, ker je veafel. da krade vojaško blago in je prodaja okcM. Izvedel je tudi, da jo nedavno praaai za 1000 Hr bkiaa nekemu Antonu Ztrlian-u v Kolonji, na nov? cc'-.:i 18. Pnedšnočnjitn ie našel vojaka v omenjeni icstibii in porabit priliko, ko se je spri z -gostilničarjem. da posreduje. — Storil pa ie to na tako neroden način, da bo bržkone odpuščen iz službe. Orožniki so prečkali ZuUanovo stanovanj in res našii veliko vojaškegai blaga. Zuiian se jc i-zgo-v ar jal, češ vojaki o bUgo pri njem shranili in se niso idesJei povrnili. Orožniki ga niso aretirali, ker leži boJau v pCi,relji. Dobro je stražil vojak Frane Timpan o skladišče m me v Skednju; mimo "njega. Ki je sta! pri omenjenem skladišču aa straži, jc £ct neki Anton Furtait v skladišče ter ukradel 10 vreč ovsa. Ker so mu bili ba^c drugi na sledu, je tat zbežal; vreec ovsa so naši? na nekent dvorišču. Ubogi Timpan o. ki shiži pri 142. pcšpo&u, jc bi! aretiran. Vojaški šofer Alojzij Alberti, siar 23 let, dodeljen 83. avtoc::.delku v uiki Campo Marzio, je vdrl •skozi c k no v svejo garažo, katere je odnesel 2 magneta in več drugega avtomobilskega -orodja. v skupni vredi-osti nad 1000 lir. Vojak je bil aretiran. Tatvine. Minulo noč so vdrli neznani tatovi bkozi okotJ v skladišče vojaškega ž-cr.ijskega oddelka v ulici Passeggio St. Audrea ter ukradli več amerikanskih svedrov in murgo telefonske žice: ■škoda fzuaša 45.000 lir. — Gostilničarju Ivanu Vouku v ulici Molin a Vento 3 so kradli preasnočnim neznani pivci nekoliko k s svinjskega nresa. gnjaM in salama ter več steklenic likerja: gostilničar trpi Škodo 1000 lir. Včeraj so udri* tatovi vrata v stanovanje Jurija Anticovieha na Škorklji, Corcneo 53, in odnesli za S00 Ur perila in srebrnih predmetov. DAROVI. — Za b c ličnico so uarrvrJI: ameri-ki Slo-venci, ■ -spedje ftancis Jaksič, 1'erdan[ In Janres Debevec 5 dolarjev; dr. I. M. črk 1 di lar, MHan Nabergoj 10 !ir. MALI OGLASI se račuuajo po 10 stot. beseda Najmanjša prlstoj. bfua L I*—. Debele črke 20 stol beseua. Najmanjša priSvuibiiia L 2*—. IZOBRAŽENA gospodična, vešča več jezikov.' gospodinjstva in šivanja, isee primerne službe. Ponudbe na ins. cdJ. Mdlnc-sti pci tiizela . 143 Planinski diletantje prirede unsilsija, 1. febraarjs m. oli 15.30 pri Foriunatu, v Gorenji vasi št. 90 Anzengruberjevo narodno igro : „Krlvo^riselnik" z vmesnim Šaljivim prizorom : HARMONIKI Ploner ena na 3 vrste. dr::ca na 2 vrsti, peč in gramofon se preda. L". Ferriera 21. dvorišče. 144 ŠIVALNE STROJE, tudi pokvarjene, kupim. Ro- £ cof, Settefontaue 190. K (ca§e opera:e) Renner.'3 145 i Rodoljubne Vipavce vljudno vabijo k obilni udeležbi PRIREDITELJI. urrvn. Uroka< k dr;.-nati/iran po dramaturgu Cati.Ileu če Nlonu. 4>o Ckampotajevlm svetovnem Svoboda »u neodvisnost tiska je Tvei?ogTbna p jdk wa ui.-i te. ;:i:»dcme »ti ^vt bodne -.Vžave. Brc -v«.b.-J • ^.i ;;» neodvisneg.:. ča-">pi>ja ne •i'-. "*j bit? modeme-^a ljenja >pfoh, ne napredk^. v.' r. zvoju; brez e a s j j. ki more svobodno iz-ra' sv.e nuie ije. dobrav ai«. :Ji grajat«, ne -nore bi;i J'obre i:i ■. Jravc javne uprave. Te dni I c trJC. e.'^ i naših urednikov -ri izrednega ktv rj: :'.L'kw obe" e . Istri pi>,t:o, kf rahiev a. okolieo v Trstu« bo v nedeljo. 25. t. m., ob 9*30 v lui mu uret ;rik v teku treh di;i pri.iavi pisca nekih' prostor h - Glasbene Matice« Galattl 20. Stvar tKp»s.«\ iz «>ue občine, sicer da bo — tako iugaizcl) važna; pridiie vč — Predsednik. Borzna poroiila, V Trstu, dne 23. januarja 1920. Tečaji: Jadranska banka CositHch (Au5troamericana) Daimatia (Parobr. dr.) Gcro^imich L4oyd' Luskino ^ 4 Martinolich Navigazionc Libera Trie?tina Navigazione Libera Triestuia Oceania Prem u da Trijpcovich Arapelea Cement Dal^natia . Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka Tržaška ladjedelnica Tržaški Tramway ftAZNd pobfei.va ^ 4>rc4a, v1-, 6. n PIANINE. kraLke k-laviric (tudi potrebne poprav- j-ke) kupim v vsakem kraitt v I>tri-Firr!auiii. Po-nuiaibe: -Kavarna .Rscb.me , Cor?o v najem postelja poštenemu mladeniču. Ul. Istituto ks, HI. nadstr. 140 mu h shuliii prej dr. BODO U Uli lat dentist mm PERHflOEC Trst, trg GelSoal šteu. U, II. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo j o moderni tehniki POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje ccne, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. 4-107 ZOBOZDRAVNIK 325— 340 630— 635 380— 390 2200 — 2250 1250— 1300 2300— 2350 455— 465 1030— 1120 980— 1020 450— 460 645— 660 615— 655 780— 800 380— 390 430— 440 2300— 2350 840— 870 300— 310 440— 450 400— 420 230— 233 Taja valuta na tržaškem trgu: , V Trstu, dne 53. januarja 1920. Neprepečatenc krone nemško-avstrijske krone KROJACNICA Avgust d'AsisI štev. 34, 111. jačnica v Trstu. Stular u!. 5. Franceseo ie edina dobroznana kro-3367 K msi 17LETiNi mladenič išče shižbo. Učil bi se trsov-skeira al! krojaškega obrta. Naslov pove ins. Odd. Edinosti. I^8 Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. Eraotolns Iztaie isS. iM\m\i in mM r«!sj! KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ul. GaJatti 20, vrata 30, ter se prporoča s4av. občinstvu ji mesta in okolice. B 117 MAKS KRIZE, -ključavničarstvo v Postoi-ii. izdeluje ;n Ima na prodaj žeiezne štedilnike in štedilnike za sezidan je. 3357 MhBLIRANO sobico išče mizarski pomočnik. — Naslov: Boreni trg št. 7. vratar. 142 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. Roma 2i. Gorica Corso št. 36 na dvorišču. P 711 nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice* pasove, povodce, vlačives v in odeie za konje, v GlOtfAKHI W\n - Trst Gi^rgio Gnlatfi stc\?s 8 745— 7.65 se priredi danes, sobota, v spodnji 5.15— 5.25 jugcslovenske kfone .. 14.50— 15.— čehoslovaške krone 17. 18.— dinarji 55.- 57.— levi 28.75— 29.— marke 28.50— 29.— dclarji 14.07— 14.12 {rane. franki j 19.50— 120.50 švicarski franki 257.-- 259 — an^I. funti 51.50— 52.— rublji 16. 17.— napoieoni 54.- 54.50 « S\«car^fcl tečaji. 2EN£VA. 22. (S.) Lira o.VboS: ilCUl.vv.i marka fc'375: av5.ir. krona 2"4o, 1*90; . ingl. i i; nt 20*13; v dvorani „Narodnega doma4'. Začetek ob 20.30. Mm, pleska mm Začetek ob 20. VODITEIJ. g tJsd A k&l f/^ ' j t in brez čeliusti, zlate krone In (udi obrobki tj VILJEMTUSCH£K'o"5i'v;S TKST, ul 3Q. oktobra Cjserioai 1 J. a ' Ordinira oJ 9 predp. do ti zvečer. frane. frank 45*30; . :ucr. dolar 5'33. kun, vider in lisic v vsaki množini po vsaki ceni. Izdelava koMovine, Corso U. E. lil. II itein. PODLISTEK Za staro prasdo. m Avg'jsl Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Vraj-a vesele! ic pcn^rnirljal odvetnik , potisni vsi kapo na ćelo. Ko sem služil malega Gašo v T uro veni polj a — juh, bilo jc zlata kot blata! Ali tu? Rrrr! D^a, du se nc moreš oedehniti. a pri vsem nos'š v ka| je od iega, kaj? Tisti vsakdanji kriihek, nekoliko počenih grošev. Vedno se mciaš na istem mestu. Meni je žc lesno, vraije tesno lu pri tem skopem vragu, jc puhail S;:iie predse, i/praznivši tretji vrč. Nato je nadaljeval sme-jaje se: »Da me ne drži tu žena, pobegnil bi. s>Žena? je vprašal Peter začudeno, oefkedaj si ti oženjen, pognani frater? »Vsak -Jan, amšcc, Hi bali i! se je nakroa»il Štme, ipripoi^nivsi glavo: Ali ne veš, da živim kaker vrabec na tujem sraet-Šču? A katera te, za vraga, hoče? jc vprašal Peter pozomcic. Lolička! Lolička! je šepnil šimc. Lolička!« se je začudil Peter, -saj ena---* Ima našega gespodarja! Ima tudi Lolića! Ila-ha-ha! seveda! je lopnil pijanec s pestjo ob m;zo in se začel krohotati, da so mu solze siopile v oči. Da, da, Fer,ko nt daje denarja, ona pa — meni. Aii ji nisi niiidar pogledal obraza? To ti je. amice. ženski Turk, ženska za tri ljudi, paiv jo vprašaj o meni! Eh, pa pijmo ga! je Šitne zorpet udaril eb mizo, do-čim ga jc Peter poslušal oprezno. Vidiš, to me važe na Sused: je nadaljeval £ime, ali znal si boni poskrbeli kapitala. Tahi odpre denarnico. -Kako to? je pi-ipcgniJ Peter glavo. Šimc se je dvigml pokonci, se na-gaiJ preko pol mize in prišepnil Petru na uho: To, to je vc •— velika tajna. Da, da! Kmečki volkovi se puntajo zepet. — A kdo vc, kje ; jim je glava, kje koren? Kdo? Jaz vem to!< se je postavil odvetnik, udarši se ponosno ob prsa. jaz, Simon Drmačić! A :komur rečem jaz, ta more pogaziti glavo, izrut: koren pun-tariii. Tako! JRsk? A laz porečem le tistemu, ki me dobro poplača! A kje si vraga izvedel to? Ti si zares filozof. AJi ono o Lilički ti vendar nc verujem. -<- Ne veruješ, kukovica? jc zaklical Širne, vrgši vezani mošnjiček na mizo. na glej! Ta mošnjiček je dala Jelena Tahu, Talir I olićki, | Lcličlia meni, svojemu pobratimu, Veruješ-Ii sedaj? »Verujem. Širne,, jč rekei Peter in vtaknil mošnjiček liitro v nedra. A3i se ti, per amorem dei, Peter, ne ženiš tako. Ti nisi ravno šepave kotile sin. ->E, jaz bi! Jc tu neko dekle v Brdovcu, Jurkova Jana « ^ " " (Dalje.) 41 Skupina „Vlltl&r Parma priredi jufiri9 v nedsljo, 25. jaauaria PLESNI MlfiCESC v dvorani Kons. društva pri Sv. Jakobu. Čisti dobiček je namenjen za izpopolni.ev edin ga slovenskega orkestra v Trstu. K obilni udeležbi vabi ODBOR. izLiSSBCSEi:; Nfjffl DcIji. glav. K 3 », »O.OJJ, Ressr/c K8.53J.aj0 Central 11 T^jr na [lin i!i MM) 5 - Vil S. m-in 3 Podružni:e: Dubrovnik, Dunaj,, Rot>r, I jan ljana, Metković, Opatija SpHt, bibenic ZjJar Elispoziiara: Kranj, Obavija vss v btnč u strj':^ spi J jj 2! J pa^Is Spojema vloga ni hrsnitne knjižicc proti ii.'2»', let.ii i o"!,-* -stini, v o.in:ojiro-pro!iiet i proti >> letni o-bresti .n. fla odpoved narezane zneske sprejema po uajugodnejš li pogojih, ki se innju po^odUiod slučaja do slučaja. £a]e v i»;n mntii nalili lil!« iijj;ili;i Blagajna posluje oi 9.30—12.30 ia 11.30- IS ZrzccTTzrn----r.rr- ...... i \ Trpežna nacllonalna m murnih oMsla po konkurenčnih cenah se dobijo edino pri dobroznani TRŽAŠKI €EWamMm (Cdzoleria Triesfina) Trst, Carducci 21 — ustanovljena leta 1850 — Trst. Carducci 21.