/Z- Izhaja Tuk* »red« ob b zjutraj. — Spiti In dopisi naj ne podtiaje Orodniltn l>o«e(jnba', nartifaht reklamacij« In inocrati pa DpraralStvn ,,l)o««l]tiSn" v Ljubljani, Kopitarjeva trtica iver. K. ■■■^■■■■»»■■■■■■■■■■■■KaanMBHB * a * Kasi (II j-ilj .li^mlonuisk« luaatalin itoit. - Cena 38 Din ta celo let«. — '/* inatenatr* «0 toa. - Post ■czna rZi z-::, vm:: rr • C.-VOTME Z-atjlli: b. a e u-it3o i •: >: ttkc bi_mli. e» jr._ iitlv. c* je {.radi*' . 3> -i: — c—'r Kako ..Dcmovina" leže. -LS ti čteiej >e ti «vtx..'*.< roosieisti ierjevo*o_ poni.;—- ■.e a -.. ^aanei'1 Vta Satj! se eoc-. bo ejgii Baši pastea?, t Cfjd ijo*e"tt»Iifee mpe&e. c teieri ris ie p> ruitu. Laaiji r. precsa.^- »Dcc^nb«, J3L I»f£j l-veB-^C;. IlitŠi S^TS-fi t.': Iift- preSrrrrnic. da h? po i-ašlh p - :»v SaTes-.rt raz: rs r* miL'kme. — Pt J>c>£-ej3» cL.f-' M K> TOe. VfB d*T dejstv© je, C 8 06->f v- prejem** :fi li&k-ga stra mi- n>«tra ž?. Gosurje od« rep® poc pore a rw.x- t»>" »ptJtrle is vm^erviijlc ie Ikkfc« t s je je-,*. vskd u^taa našega mi-pjf^rs ir. Knievse rt^rliK- p»rcrFia inetii ri , .i :n I* se aetsiere eesle po ullzl i^-ca n^ristra iai a. — Pa joi* .ist ne »e czpr*/. .'5iJsci6topoGeEK'krat-ti; DeoetrovK, torej poslisec Vtše k je te eni v zbornici pri to- i žen^ _a mch.;: rlfcda i izboi.ški in do---•jj t proravJi;ti trt oa roke >fr — SloTeaiji. So, vidite, žerjavovci, tako prz .i vaj posianee, vi pa ogsboo iažete. da •SLs ^ n o?mr ni storila ta Slovenijo. Le napr-, z lažjo, bolj ko boste iagali, hitreje vts bo konec. 'jLS je glasovala za nespremenjene *isake davke.« Kaj ne, kako; grda lai.' In čuj te! Domovina? v istem članku sama priznava, da je sedanja vlada sklenila davčno oprostitev za nove zgradbe, odpravo 30 izrednega pribitka na dohodnino, v,-led • sar bo Slovenija za okrcg 12 mit-jonov Lin na boljšem, ugodnost štiriletnega davčnih zaostankov, sprejemanje 20 priznanic zamenjave kron v Din kot P-'iIo davkov, oprostitev davka na hranilne vit.- ■ in tekoč; račun, odprava trošarine na clktrijo, karbid, sveče in pivo, vsled česar bo samo v korist Slovenije prigospo-daij:r.o letno več kot štiri miljone Din, naialje znižanje taks pri prenosu posesti, oprostitev davka za razne izobraževalne priredi Ive itd. itd. Vse to ve in o tem tudi piše : Domovina« in vendar obenem drzno laže. ua je SLS glasovala za nespremenjene vise ce davke. Pa veste, kaj še pravi žerja-vov-ki te-Jnik? Aa naš (žerjavovski) priti k .so ..e izvršile nekatere olajšave « 0 ti uboge reve! Se takrat, ko ste imeli dolga leta - kje. si it kiae^ki san, oa s« -•. tTr-,- is w perpre obrt in C"--'Z.'* f<«ie?ke, ki to „i." 'J tdi n^; t>j II- a na^-avinje ljudskih ir: m.: a. teevt-..'. _ Oanes, ko nimate na državno poslovanje najmanj..ega vpliva in pri sedanji vladni vccmi iiiiimar':.e be-ede? . . Pa pravijo drugi protivladni Časopisi? Navajajmo samo splitski : Jadran' ki je odločno proti vladi. V št. 11. z dpp 17. t m. piše dobesedno: j Z vstopom SLS v vlado v prvi vrsti pade v oči preobrat državne finančne politike, in sicer preobrat na boljše IJari; i a vlada je predvsem u val* val a ?o-epodaiska m finančna načela, katera gredo Er-i n «. ti to -sr. :• s. oi-le dmvao Ligottaa.e. rose-ij -'<- vla:-e pi. k: b-j sprejemale in citvar-iisc iiti v nijmanjlem spo-- zt Liki izfeoljšanje. C? g'edimo Viri- "io. tf^ij ni trdi.ev, da je * vFKJpoiB v v.acio prišel vanjo tudi nov —- C5dr8v.j?=.2. drh ljudskih želja ia p:treb. čzh so: p-^ jcovanja dr- tave t na aaocserDtišfein Emisiu. Teh dejstev z« -~- dirackarsko sov- ! ržiT.'0.< T c. k o pišr protiviadni časopis, ki pa mu je mclc* ir>&* St-caj pa primerjaj >Domo-viac< in ;Jntro<.' .SLS ti stavila ra svoj vstop v vlado prav rdkakih p>iojev.v — Se zavednih priitsiev SLS, anpak naše politične ca-spr-jtnike, po deželi, naj spomnimo ta veliki govor dr. Korošca, ki ga je imel na Vrlmki pred v-topoa naše stranke v v.'2do. Pekel je:. Prišel bo čai, ko bo očitno vse, o čemer mo se pogajali. Prišel bo dan, ko se to nedvomno izkazalo, da >mo mislili na n2Šega kireta, delavca, obrtnika, uradnika, na vse stanove, da ni-mo na nikogar pozabili. — Besede dr. Korošca se uresničujejo. Dan da dnevom prinaša po- , Iteno časopisje poročila v novih gespe lar- j skih ia drugih uspehih naših poslancev v korist vseh stanov. V i pravi Slovenci to priznajo, in celo nekateri žerzavovc.', Domovina« pa laže naprej. Klerikaki tudi pri proračunskih dopolnilih (anandmanihJ niso pokr.Mli volje za korist Slovenije.« — Satanska laž! Žerjavovci sami dobro vedo, da ima, največ po zaslugi na:e stranke, finančni zakon, ki ga je sestavila prejšnja vlada, skoraj pri vsakem členu izpopolnitve, dodatke in iz-boljške sedanje vlade, ki bodo v velikanski meri pripomogli tudi do boljšega gospodarskega položaja Slovenije. Ko so bili žerjavovci v vladi, so nakladali leto za letom večje davke. In kaj delajo ta trenutek? Zdaj pa poizkušajo žerjavovci in tudi radičevci z obstrukcijo, z dolgoveznimi govori preprečiti, da bi bil proračun in z niim vse velike o!a'"a .e za r.a"e ljudstvo pravočasno, do 1. aprila, sprejete. Iz gole strankarske zagrizenosti in nevoščljivo^ hočejo, da propadejo vse velike uospodar^ke pridobitve naših poslancev. Vprašamo pametne in trezne somišljenike vseh *trank: ali ni ravnanje žerjavovcev in radičevcpv pravo hudičevo delo? - Al! n:ore le en zaveden, gospodarsko čuteč Slovenec samo en dan se podpirati obstoju na*.ga narcxla pisj"e?°VraZne 8lranke 'm Djih labivo ^so- ;Za Slovenijo je zabeležila SLS le take uppehe. od katerih nima ljudstvo ničesar « Ka .naji rečemo na tako blazno žerjavovsko p.'i Vl.A '-"aj vlJovič naštevamo vi ve? v -;, v^ V,;-rLlva v ,eku ^brega me-neznatnemu Številu D0H. Zvarjenih ljudi, ki so postat in resnico že davno zavrgli med staro Šaro. je vsako dokazovanje — zaman. Za nje vel 1 a samo en pomilovalen vzdih: >Bog (]aj norcem pamet!« Kaj pišejo nasprotniki, ^Učitelji spa/lajo t šole, duhovščina T Cerkve, uradniki v pisarne, kmet mora bitj toliko samozavesten, da bo sam po svojem preudarku odločeval, koga bo plačeval in koliko in zakaj,« modruje >Kmetski list«, Dobro! Učitelji v šolo, duhovniki v cerkve uradniki v pisarne; potem pa pojdimo še n spre j: kmetje na polje, obrtniki "v delav-niče, mesarji v mesnice, delavci v tovarne itd. Kdo pa potem spada v politiko, kjer se delajo postave za učitelja, duhovnika, urad-r.ika, kmeta, obrtnika, delavca? Ali naj to prepustimo vagabuntioni iu potepuhom? Zakaj pa ste, ljubi samostojneži, potem volili mesarja v državni zbor, zakaj pa ste hoteli postaviti duhovnika za kandidata v oblastno skupšč in o, zaicaj pa ste pos,a!i in-ženerja v naš deželni zbor? Mesar po vasem spada samo v mesnico, inženir samo v pisarno ali tovarno, duhovni samo v cer-: kev. Zakaj pošiljate kmeta v politiko, saj po vašem receptu spa'!a kmet vendarle samo na polje? Vsaj takih budalosii ne pišite več in ne imejte svojih kmetov za tako neumne, sicer vam š; ti uidejo, kar vam jih je ostalo. : Ne gre. da bi nad milijoni kmctoT odločalo kakih 10 fabrikantov in 5 bankirjev ali pa kakšna pcščiea pokvarjenih šula-nih ljudi, ampak tista peščica se mora ravnati po potrebah ogromne večine.r razlaga g!a do samostojrežev. — Popoinema pravilno in mi to vedno pravimo. Ce ste o tem s°daj tudi vi prepričani, zakaj pa ste zadnjič v deželnem zboru glasovali z zasiop-niki r fabrikantov in bankirje v in ne z ogromno večino slovenskih kmetov? Ali ste meria tudii vi tista : peščica, ki bi se morala ravnati po potrebah o romne večine -, a r.a škodo slovenskega ljudstva poizkuša razdirati kmetsko slo;»o? iPočakajmok Pod tem naslovom prinaša zbegani >Kmetski list« vrsto davčnih olajšav, ki so jih izposlovali naši poslanci tekom dobrega mesca- Razumljivo je, da >Kmetski list« o vseh teh velikih pridobitvah SLS dvomi in mu ne gre v glavo, da bi moglo 20 >klerikalcev« v Belgradu v par tednih prišparati našemu ljudstvu milijone, dočim je okrog 60 radifievskih poslancev s Pucljern vred ni moglo dotečl v 18 mesecih — ničesar za hrvatsko in se manj za slovensko ljudstvo. — In »Kmet-ski list« piše hinavsko: »Priznali bomo tudi tej vladi zasluge, če se bo:!o res izka- 7nlo ^ Pr. i.:_______t strani -.........umvt.iu f »j- — "j no^tjo od 2. marca 1927, vsled česar boflo slovenski poljedelci in vinogradniki, tudi Pucljevi pristaši, gotovo profitirali ktn0 deset milijonov Din. Ali mislite, da našega ministra dr. Kulovca, ki je to izposlovak kdaj kaj omenja? »Glavna kontrola jo 10 predlagala,« je poročal predzapnji »Kniet- ski list«. — Tako skrivajo samostojne« pred svojimi lahkoverneži naše zasluge m __ blarnažo svojega 18 mesečnega brezplodnega vladanja. Predlagal in zahteval je to dr. Kulovec, ljubi radičevci, pa nihče drugi. 1 a> na dan z resniool »Zakaj ne vladajo kmetje«, izprašuje »Kmetski list«. Odgovor: v SLS ima naše kmetsko ljudstvo odločilno besedo, ravno-tako jo bo imelo v oblastni skupščini. In, če bi vi samostojneži ne bili glasovali svoj čas za centralistično urejeno državo, bi imel žc več let slovenski kmet odločilno besedo v vseh slovenskih zadevah tudi v Belgradu. Kdo je torej kriv, da še danes naš kmet sam ne vlada v gospodarskih in kulturnih stvareh? Hudiči, strahovi, atentati »Kmetski (ist« je po oblastnih volitvah postal nekam »čuden«. Številka za številko piše o hudičih in strahovih, zadnjikrat pa celo o atentatih. »Klerikalci pripravljajo atentat na cestne odbore«, pravi. Samostojneži so namreč dobili v par cestnih odborih premoč, toda ne z zaupanjem ljudstva, ampak s pomočjo odposlancev žerjavovskega velikega župana. Ker hočemo, da vlada tudi v cestnih odborih ljudska večina, bo storila SLS vsekakor prav, da pomore tej do veljave. Takih »atentatov« bo gotovo, na žalost samostojnežev — še več. Da bi svoje volivce potreštali, prinašajo žerjavovski listi in seveda tudi »Km. list« razne predloge svojih poslancev, ki pa v seji oblastne skupščine še niso zagledali belega dne, Za obupane pristaše eamostojnežev je to seveda potrebno, za večino SLS pa popolnoma brezpomembno, to naj tudi volivci samostojnežev in žerjavovcev enkrat za vselej vedo. Večina našib poslancev, ki nosi vso odgovornost, bo uredila po svoji volji vse, kar je za slovensko ljudstvo prav. Iz dopisov v »Domovini«. Na Vrhniki e c liberalci jeze, ker se zavedno ljudstvo ogiba »umestvenega in srčnokul turnega« delovanja žerjavovskih predavateljev. — Iz Dola pri Hrastniku se dopisnik zaganja v tamošnjo kmetijsko zadrugo, ki krasno uspeva. Naj se raje zanima za »napreden« zavod tam nekje v bliiiini, da nekega dne ne zavre. — Iz Sv. Jurija ob Ščavnici se iiuduje liberalček na tam. župnika in župana, ker kot resnično napredna moža ne marata za tako petje in tamburanje, ki ima za cilj popivanje, ponočevanje in ples. — Ne zabavljati, temveč podpirati jo treba v»ako prizadevanje za trezno in moralno Hvljenje, da bo slovenski narod zdrav in močan. Pravemu naprednemu delu je cilj navzgor k Resnici, ne pa navzdol — v blato in mlakužo. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Uubljani, poleg hotela ,Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. i d. d Za 10 dinarjev pošiljamo »Domoljuba« vsakemu naročniku camo četrt leta. Onim, ki so nam ob novem letu poslali samo 10 Din, koncem marca poteče naročnina in jim bo torej Domoljub ustavljen s 1. aprilovo. številko, ako dotlej ne pošljejo nadaljne naročnine. Iz tega vzroka so zadnjič (v 10. štev.) tudi vsi taki naročniki prejeli opomin s nolož-nico. Vsak naj se je torej točno posluži. d Zavarovanje delavcev pri kmetijskih strojih. Na številna vprašanja, kaj bo v prihodnje z zavarovanjem delavcev pri motorjih, mlatilnicah, gepljih in enakih strojih na deželi, je poslal poslanec Franjo Žebot sledeče pojasnilo iz Belgrada: Ker so se do sedaj vsako leto množile pritožbo kmetskih gospodarjev radi postopanja bolniških, oziroma nezgodnih zavarovalnih uradov, in ker so bolniške blagajne predpisovale velika plačila za zavarovanje delavcev pri strojih, je minister dr. Gosar odredil naslednje: Stroji, motorji itd. se bodo sicer morali tudi v bodoče naznaniti, ali zavarovanje delavccv bo čisto drugače urejeno. Lastnik stroja bo dolžan zavarovati samo dve osebi in samo za tiste dni, ko bo stroj obratoval. Za obe osebi bo plačal na dan samo 1 Din zavarovalnine. Naznanilo in plačilo se bo izvršilo naknadno, torej po mlatvi. Zavarovanje se ne glasi na imo delavca, ampak samo na dve osebi. Zadruga, občine ali kmetijske podružnice, ki majo motorne, parno ali kake take mlatilnice, oziroma druge kmetijske stroje, pa morajo zavarovati po štiri osebe. Tudi tu se zavarovanje ne bo glasilo na imena, ampak splošno na štiri osebe. Na dan bo treba plačati od vseh štirih oseb 3.75 Din. Naznanilo in plačilo sledi tudi tu za nazaj, t. j. ko je delo že dovršeno. »Središnji urad«, oziroma bolniške blagajne so že dobile tozadevna navodila od g. ministra. Mislim, da je ta rešitev zavarovanja ugodna. Lažje bo kmet plačal za štiridnevno mlatitev 4 Din, nogo bi v slučaja, če stroj Kmečka delaven roko, plačal 20.000 Din stroškov in odškodnine, kakor se je to zgodilo lansko leto nekemu kmetu v mariborskem okraju. d Vlagatelji in upniki Slovenske banke d. d. Ljubljana, ki do danes še tega niso storili, se pozivajo v njih najnujnejšem lastnem interesu, da naznanijo svoje naslove in zneske svojih terjatev z obratno pošto Upniškemu odboru Slovenske banke, ki se je konstituiral 28. februarja 1927, kateri odbor bo v vsakem oziru zastopal koristi prizadetih. Prijave naj se pošiljajo na člana upniškega odbora g. Cirila Dolenca, ravnatelja Obrtne banke, Ljubljana, Kongresni trg 4. d 60 letnico svojega rojstva je praznoval na sv. Jožefa g. major dr. Josip Čerin, višji kapelnik godbe Dravske divizije v Ljubljani. Svoj jubilej je proslavil z velikim koncertom. Možu, ki je za razvoj slovenske glasbene umetnosti toliko storil, iskreno čestitamo. d Ali ste že brali letak, tistega namreč, ki vam ga je dal vaš poverjenik o Mohorjevi družbi? Kdor pridobi 10 novih članov, dobi pet knjig zastonj! Na delol Če nimate članarine, urne noge in gladko besedo imate. Od hiše do hiše — pa si hitro zaslužite pet knjig. d Brihtni sejmar. Da so Zerjavovi vo-lilci bolj brihtni kot »klerikalci«, dokazuje sledeča prigodba, ki se je resnično dogodila na sejmu v čusperku 11. t. m. Neki čevljar (ime zaenkrat iz usmiljenja zamolčimo, ni bil domačin) je razstavil na svoji stojnici lepo vrsto čevljev ter razvijal z neprestanim kričanjem (mož ga je imel malo pod kapo) sledečo reklamo: »Mi smo Žerjava volili I Kaj boste vi klerikalci! Pojdite, odkoder ste prišli!« Ljudje so ugibali, je-11 to reklama za Žerjava ali za čevlje ter so rekli: /rKer smo vsi klerikalci, bomo pa šlil^ In so se res na daleč ogibali stojnice briht-nega sejmarja. d Pozor! V zadnjem času so preplavili naše kraje razpečevalci loterijske 2V2% državne rente za vojno škodo. Našim ljudem, nepoznavajočim vrednosti tega papirja, ponujajo mnogi izmed teh obveznice po visoki ceni, ki daleko presega njegovo borzno vrednost. Veliko ljudi je bilo s tem občutno oškodovanih, ker so plačali, kakor čujemo, obveznice po dvojni borzni vrednosti. Omenjene obveznice se obrestujejo po 2Vs in amortizirajo v 50 letih. Vsako leto se izplačajo 188 izžrebanim obveznicam še posebni dobitki. Obveznicc torej niso prave srečke, ampak se samo en del amortiziranih obveznic nagradi s posebnim dobitkom. Borzna cena za te obveznice znaša približno 340 Din (za celo obveznico) v nominalni vrednosti 1000 Din. Onim, ki si žele nabaviti te obveznice, zaradi tega priporočamo, da se obrnejo naravnost na denarne zavode, kjer jih dobe po borzni ceni, ne kupujejo jih, pa ako se hočejo obraniti nepotrebne škode, od ljudi, ki s temi obveznicami krošnjarijo in jih prodajajo na obroke po ceni, ki pravo vrednost izdatno presega. d Pismo iz Pittsburgha v Združenih državah Amerike. Dragi gospod urednik! Jaz dobivam »Domoljuba« že več časa in ga komaj čakam, da pride ter ga pregledam od konca do kraja. Kakor razvidno iz lista, imate pri vas boje s tako zvanimi rdečkarji in »naprednjaki«, ki tako kričijo, kako so za narod, v resnici so pa samo za svoj žep, V tem so si naši amerikanski in vaši starokranjski naprednjaki pravi bratci. Koliko denarja so že nabrali po Ameriki, pa vse se je izgubilo po njih žepih. E nitrat so nabrali 60.000 za sirote v domovini, a porabili so vse sami. Potem zopet so si izmislili, da je tukaj treba zavetišča za stare ljudi. Nabrali so zopet pre-ccj tisočakov, zopet ni sluha ne duha niti od zavetišča niti od tisočakov. In koliko drugih malih akcij so priredili, pa vse se je porazgubilo. Kaj pa ameriški katoličani, ali kakor nas imenujejo; oaztrdnjaki. Ima- a* mo številne cerkve in šole ter veliko število ljudskih domov. Ameriški katoliki pa daleko prednjačijo pred nami. Oni so ne bojijo pokazati, kaj da so. Vzemimo malo primero. Mes'o Pittsburgh je malo, neka; nad pol milijona prebivalcev štc,e. Ko se je meseca septembra začelo šolsko leto, je bilo 240.CČ0 za šolo obveznih otrok. 1C5.CC0 jih je šlo v mestne šole, a 135.000 pa v katoliške. Zdaj pa poglejmo razliko. V mestnih šolah ni treba nič piačati, je vse prosto, še knjige. A v katoliških se mora vse plačati: mesečnina in knjige. Zakaj tukaj se mora vzdrževati vse od milodarov: cerkve, še'?, samostani, bolnišnice, višje šole, vse vrste zavodi, kakor so zavodi za onemogle, slepce, gluhoneme, siromašne otroke ali otroke brez staršev. To vse vzdržujejo katoličani s svojimi prispevki. Zdaj pa naj naši ta rdeči a!i*kakor se imenujejo napredni pokažejo eno samo tako ustanovo. John Golobič. d Avtomatična telefonska centrala v Ljubljani je začela 18. t. m. delovati. Je to prva taka centrala v naši državi. Sedaj naročniku ni treba več klicati na neštno centralo, naj gi zvežejo s to in to številko — koliko čakanja in jeze je bilo večkrat pri tem — ampak se vsak naročnik kar sam naravnost zveže s številko, s katero hoče govoriti. d Švedsko letalo pri Cerknici. Radi napake v motorju in radi goste megle, se je moralo v petek 11. t. m. ob 2 popoldne spustili na tla švedsko vojaško letalo, ki je prihajalo iz Malmoja ter plulo proti Benetkam. Letalo se je spustiio na njive, ki leže ob glavni cesti Rakek—Cerknica. Globoko se se je pri tem zariio v zemljo. O dogodku sia bila takoj obveščena obmejni komisarijat ra Rakeku in okrajno glavarstvo v Logatcu. Pilot inž. Lindner in njegova dva spremljevalca so z največjim n-iporom spravili letalo na bolj suho in trdo zemljo proti nekdanjemu samostanu Loškemu. Ker pa je v nedeljo in ponedeljek v Cerknici deževalo, se letalo ni moglo dvigniti. Končno se je v sredo posrečilo pilotu, ki je zmetal z letala nepotrebno breme okoli tisoč kilogramov, se dvigniti preko Javornika proti Benetkam. d Visoko naklado na dalmatinsko vino je sklenil mariborski občinski svet, ker je ugotovil, da se popije v mariborski občini 70 odstot. dalmatinskega vina in le 30 odstotkov štajerskega. d Romanje k Sv. Heleni na Koroškem bo od 11. do 13. maja. Priglase sprejema žuoni urad Javorje, p. Poljane nad škofjo Loko, samo do tihe nedelje, t. j. do 3. aprila. Kdor se priglasi, naj pošlje tudi 10 Din za stroške. Skupni netni list in avstrijski vizum bo preskrbelo vodstvo, ki bo zaprosilo tudi za po-lovicno vožnjo od Ljubljane do Je~enic drž meja. Vsak priglašenec naj sporoči: svoje ime in priimek, stan (poklic), ime svojega očeta, svoje bivališče (vas in občina) — Menda ni božje peti, kjer bi se toliko skupno molilo, kakor na božji poti k Sv. Emi Udeležimo se tega starodavnega potovanja tudi letos v prav obilnem številu! d Zoološki vrt v Ljubljani. V Ljubliani se bo ustanovil pod Rožnikom zoološki Vrt v katerem bodo dobile svoje bivališče najrazličnejše divje in krotke, domače in tu 4 živali, Seveda primerno zagrajene, da u jih občinstvu, ki jih bo hodilo gledat, ne bo treba bati. Živali se bo lo začele zbirati le polagoma. Prvo žival, ki so jo dobili, je velik in krasen živ orel, ki ga je daroval ljubljanski muzej. nnri . v d ltusov v Jugoslaviji je 3t>.lWU, največ pa jih je na Francoskem in v Nemčiji, kjer jih je po 400.000. So to sami ubežniki, ki se ne upajo vrniti radi boljševikov. d bogastvo v pelih jajcih. Malo čudno se glasi ta naslov'a je resničen. Dandanes je 40.000 Din naravnjst bogastvo. D,bro. Do tejra bogastva labko pride« na ta način, da si kupii srečke od loterije dijaškega zavoda »Martinišča« v Murski Soboti, fcna srečka stane le 5 Din. Torej ravno toliko kolikor dobiš za pe! jajc. Poizvedi v župuišču, če še imajo gospodje kaj teh srečk, če ne. pa piši eno dopisnico na ravnateljstvo Martinišča in dobiš zeljene srečke. To pa Čimprej ker bo žrebanje kmalu. d Žrebanje loterije za zgradbo Ljudskega doma v Novem me<-tu je vsled nepredvidenih zadržkov odloženo na poznejši čas; dan žrebanja bomo pravočasno og a-sili v časopisih. Akcijski ogbor za zgradbo Ljudskega doma v Novem ine.-»t;i. d Hud slamnat mož. Iz Šmiklavža pri Vojniku poročajo: Pri nas so napravili fantje z godcem šalo, da so pripeljali nekemu dekletu slamnatega moža. Zasmehovani je v toliko zavrela kri, da je pograbila nož in z njim rezrezala muzikantu harmoniko. Ta nastop dekleta je ujezil gouca, ki je začel deliti udarce in iz prvotno nameravane šale se je razvil precejšen prelep in cela zadeva je mi sramoto vseh, ki so nosili slamnatega moža, v rokah orožništva in sodišča. d Smrtna nesreča. Ponesrečil se je v ponedeljek v gozdu Janez Prelesnik iz Uo-ričevasi pri Ribnici. Ko je klestil drva, se mu je en hlod prevrnil tako nesrečno na trebuh in ga pritisnil i a drugi ležeči hlod na tleh, da se ni mogol ganiti. V tem položaju jo revež ležal celih osem ur. Ker ga le ni bilo domov v mraku, so ga šil iskat in našli so ga še pri zavesti. Z velikim trudom so ga otavški možje rešili in >o ga morali nesti skoro uro daleč v rjuhah domov. V nekaj minutah je nato doma umrl. Pokojnik zapušča pet ncdolctnih otrok in ženo ter še žive starše. d Težka nesreča. 47!etni delavec Franc Frk in je v Kokri pri Kranju rnzstreljeval kamenje v kamnolomu. Zavrtal je mino ter jo napolnil. Mina pa je predčasno eksplodirala. Ves naboj je priletel v obraz. Težko poškodovanega so prepeljali v Ljubljano v splošno bolnico. d Utopila se je 14. t .m. 3 in pol leta stara hčerka g. Pečka Slavka iz Višnje gore v potoku Kožca. Našli so io v Višnjici d Prel emurski požiealec prijet Po no-vem letu je začelo goreti v Prekmurju kar po vrsti. Takoj je bilo jasno, da je na delu hudobna roka. Požigov so osumili nekega domačina iz Ižakovcev. Orožniki, ki so "a takoj zaprli, so dognali toliko obtežilne^a proti njemu, in je zelo verjetno, da so zagrabili pravega. Vendar mislijo, da ni no- SSK:CVa,MSti da ie el d Cigareta povzročila smrt. Od 17 na 18 t m. je prenočil v Lovrenčičevi gostilni v Sodrazic. sedlar Anton Knol. Ker zkS m vstal, je šel gostilničar gledat kaiie lffi Ker so bila vrata zakleni ena *rSrfotaita po dimu. Zlezel je skozi | okno v sobo in našel Knola mrtvega na no. ! stelji. Tla so bila na dveh krajih ožgana in tudi odeja jc bila sežgana. Dognalo se je ^ jc Knol v postelji kadil cigareto in gotovo med tem zaspal, nakar se je vnela odeja in Knol se je zadušil. d Požar. Na sv. Jožefa dan popoldan je začelo goreti v Voklem. Pogorele so štiri hiše in dva poda. Kdo je zažgal, se ne ve. Ker je vlekel močan veter, ognja niso mogli takoj omejiti. d Velika goljufija 8 ponarejenim če. kom. 14. marca je v neko mariborsko poso-jilnico prinesel nepoznan gospod ček, j* stavljen od tvrdke Ivana Baumann v .st. llju v Slov. goricah in glaseč se na vsoto 60.000 Din. Ker tvrdka baumann česlo dviga in nakazuje velike vsoto, je posojilnica tudi ta ček izplačala, ker je bil izstavljen popolnoma pravilno z Baumannovim podpisom in pečatom. Obvestila je izstavitelja čeka o izplačanju. Na veliko začudenje je drugi dan prišel v posojilnico satn g. Baumann ier izjavil, da ni orne njenega čeka izstavil ter je moral nekdo njegov podpis in pečat ponaredili. Posojilnica je zagonetno zadevo izročila policiji. Kc-r jc osebni pojiis goljufa točno znan, se bo posrečilo ga kmalu izslediti. d Neuspelo ugrabljenje mlade deklico, V sredo zvečer je hotel v Sarajevu nek mo-hamedanec ugrabiti 16 letno Ido Belič, ko • je prihajala iz molinice od večerne molitve. Čakal jo je pred molilnico z avtomobilom in io hotel odpeljati. Na njen krik so takoj prišli stražniki in so zadržali avto, tako, da je bil nasilnež na mestu aretiran in ni imel več čn a pobegniti. d Družba sv. Mohorja na Prevaljah je izdala povest »K r u h*. Spisal jo je Matija Malešič. Zveni kakor bridka pesem o Slovenski Krajini (Prekmurju), o kateri še doslej nimamo leposlovnega dela. Razodeva nam vso grenko?t kruha, ki si ga morajo služiti revni Kraiinci s tem, da hodijo bogatašem do Ogrski in Slavoniji ob-del ovat veleposestva pod vodstvom palir-jev. Tako gorko in živo je pisana ta povest, da jo bodo bravci brali z največjim užitkom. Dobi se po vseh knj^arnah io stane za ude broš. 21 Din, vez. SO Din, za neude broš. 28 Din, vez. 40 Din. d Kouee modernega Jadeža. Pred kratkim si je na Francoskem s samomorom končal svoje življenje nekii Žan Bidgen, ki ga je vlada ob času, ko je najhuje preganja vero in cerkev, nastavila kot ogledulia, katerega naloga je bila, da je skrivaj opazoval oficirje, če hodijo v cerkev ter če pošiljajo svoje otroke v verske šole. Km;ar je kot takega naznanil vladi, je bil takoj odpuščen. Na tisoče francoskih družin je tako ta mož pahnil v bedo. Dob i je zalo 80.000 frankov kot judeževo plačilo. Ko je neki katoliški poslanec v državnem zboru omenjal to grdobijo, je nastal tak vihar, da je vlada pri tem skoro parila, Bidgčn pa je bežal iz Pariza na deželo, kjer ga je zdaj doletel Judežev konec. d 10 fašistovskih zapovedi. Vsak fašist nosi pri sebi drobno knjižico, v kateri jo teh 10fasislovskih zapovedi: 1. Vedi, da fašist ne sme nikdar verovati v trajen mir. 2. Dnevi, ki si jih prebil v ječi, niso nikdar izgubljeni. 3. Domovini služiš tudi s tem, Q P0 5VETU Italijani hujskajo proti nam. Italijani bi radi čimpreje zasedli Albanijo in tako zagospodovali na Balkanu. Ker pa brez na-daljnega no morejo vkorakati v Albanijo, pripravljajo italijanski agenti v Albaniji navidezno vstajo, Italijani se pa med tem vneto oborožujejo. Da bi pa svoje nakane prod svetom prikrili, so pričeli hujskati ..proti nam, češ, da se mi pripravljamo na vojno, zoper Italijo. V svojih časopisih pijejo, da sc v naši državi na vseh mejah z Italijo vrše voliko vojne priprave, da je naš generalni štab že izdelal mobilizacijski načrt zoper Italijo in da jo mislimo vsak čas napasti. S takšnimi lažmi hočejo Italijani varati svet in opravičiti svoje priprave. Bolgarski kralj za prijateljstvo- z našo državo. Bolgarski kralj Boris ie te dni sprejel našega novega poslanika. V pozdravnem govoru je nagla.šal, da vedno stremi za zbli-žanjem obeh sosednjih držav. Zagotavljal je, da bo vedno delal na to, da bo med obema državama vladalo iskreno prijateljstvo. Italijani vozijo Slovence na Kitajsko. Po dogovoru z Angleži so tudi Italijani po-slali nekaj svoiih čet na Kitajsko, ki naj bi pomagale braniti Angleže pred Kitajci, ki hočejo biti na svoji zemlji sami gospodarji. Med te čete so Italijani vtaknili precej Slovencev, ki naj tam za tujce prelivajo kri. Za vojsko so Slovenci dobri, doma jih pa povsod zapostavljajo in preganjajo. Stroge odredbe proti delavcem na Angleškem. Angleška vlada je izdelala načrt zakona, ki vsebuje stroge odredbe proti delavcem. Po tem zakonu bodo vsi štrajki prepovedani (kakor pri nas po zakonu o zaščiti države). Državni uslužbenci pa sploh ne bodo smeli biti člani strokovnih društev, ki se kaj s politiko pečajo. Bivši albanski predsednik Fau NoJi toži Italijane pred Društvom narodov. Bivši albanski predsednik Fan Koli, ki ga je pregnal sedanji poglavar Albancev Ahmed Zogu, je poslal Društvu narodov pismo, v katerem opozarja, na albansko - italijansko pogodbo, s katero hoče Italija spraviti Albanijo pod svojo oblast. Fan Noli poziva Društvo narodov naj poseže vmes in napravi red, ker drugače na Balkanu ne bo konca nemirov. jHžno-lotajska armada je odkorakala v Sangaj ter s tem zadala severni armadi smrtni udarec. Za Angleže bo to imelo slabo posledice. Južna armada zagrizeno sovraži vse Lijce ter hoče dati Kitajsko Kitajcem. A POLITIČNI ZAPS5K! p Napetostmed Italijo in Jugoslavijo. Te dni se je po celi Evropi raznesla novica, da bo Jugoslavija napovedala Italiji vojsko radi Albanije. Te novice je razposlala v svet Italija zato, da prikriva svoje ogromne vojaške priprave, s katerimi menda misli zavojovati pol Evrope in še pol Azije in zato, da izpelje palnjo od albansko-itali-janske pogodbe na drug tir. Z albansko-italijansko pogogbo je stopila Italija z eno nogo na Balkan ter liooe polagoma dobiti v Albaniji trdna tla. Zato bi rada par mest dobila čisto v svojo pest. To pa ni mogoče brez vojaškega vpada. Da bi pa mogla to izvršiti, razširja po svetu novice, da Jugoslavija pripravlja vojni pohod v Albanijo, vsled česar bo Italija seveda primorana Albanijo — braniti, tako se delajo vojske. Jasno pa je, da Jugoslavija čisto nič ne pripravili, Tako odločno izjavo je tudi podal naš zunanji minister. Tudi Društvo narodov ne bo dopustilo, da bi prišlo do kakšnega spopada. Mussolinijeva drevesa tudi ne bodo zrasla do neba. Čini višja so, tem huje jih bo nekoč vihar polomil. Zato le mirno čakajmo. Babilonskega stolpa še nikjer niso dozidali. p Nova obtožnica proti Maksiinoviču. Pred enim mesecem so nabasali veliki ka-non proti notranjemu ministru Maksimo-viču radičevci. Toda nabnsali so ga s slamo in zato je bil učinek tudi temu primeren. Narodna skupščina se je smejala strašni nerodnosti radičevcev, ki kanon namesto z granato nabašejo s slamo. Skupščina je obtožnico zavrnila. To pot pa so nabasali kanon Davidovičevi demokrati ter ga namerili proti Maksiinoviču. Vse se pa zdi, da to pot ni nabasan z radičevsko slamo, temveč s pristnim nabojem, ki bo težko padel, kamor bo padel. Notranji minister bo moral vse sile napeti, da bo kanon, ki je nanj na-merjen, pravočasno drugam obrnil, kjer strel ne bo nevaren. Obtožnica obsega 38 s strojem pisanih stvari ter navaja najrazličnejša nasilja, ki so se izvršila tekom zadnjih dveh let ob priliki raznih volitev in drugih prilik. Obtožnica dokazuje, da to niso samo slučaji, temveč načrt, ki da je izhajal od notranjega ministra. Obtožnica zahteva, da so minister izroči sodišču. Žerjavovci obtožnice niso podpisali, ker so sami zelo prizadeti — saj so baš žerjavovci najbolj divjali ter uvajali neznosno strahovlado v celi državi. Obtožnica bo prišla na vrsto v narodni skupščini po 1. aprilu. da hraniš posodo z bencinom. 4. Puška in ostale vojne potrebščine so za to, da jih rabiš, ne pa, da jih hraniš za vojsko. 5. Tovariš mora biti tvoj brat, ker s tabo živi in misli kakor ti. 6. Ne reci: vlada toliko plača, ker ti si tisti, ki plačaš, a vlada je taka, kakoršno si ti hotel in radi katere nosiš svojo sedanjo uniformo. 7. Disciplina je solnce vsake armade, brez nje ni vojakov, temveč zmeda in poraz. 8. Mussolini ima vedno prav. 9. Za prostovoljca ni milosti, če ne vrši svoje dolžnosti. 10. Ena reč ti mora biti nad vso draga: življenje Mussolinija. ir Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »P e k a t e t e«, ki prekašajo po okusu iu kakovosti vse druge. d Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr, Ivan Čer ne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. d Lovsko orožje popravlja najceneje in najbolje puškar F. K. Kuiser. p Boj med Hudičem in Pucljcm. Radič je že dolgo hud na Puclja. Še ko so bili radičevci v vladi in je bil Pucelj kmetijski minister, je Radič večkrat javno pogodrnjal zoper Puclja. Zadnji veliki neuspehi pri oblastnih volitvah pa so Radiču dali novo pobudo, da udari po Puclju. Seveda nekateri Pucljevi osebni neprijatelji v samostojni siranki pridno prilivajo olja v ta ogenj Radičeve jeze. Raditevo glasilo »Dom« je sedaj s korobačem udaril po Puclju. Pravi, da odbori kmetske stranke v Ljubljani in Mariboru nič ne delajo in da so vsa prva mesta v vodstvu stranke v rokah takozvanih kmetijcev, ki nastopajo povsod v imenu g. Puclja. Radič zato napoveduje, da bo imel 24. aprila sestanek v Ptuju, kjer se bodo razmere razčistile, da bo vodstvo Kmetske stranke v Sloveniji vzel on sam v roko ter da bo začel izhajati nov časopis, ki bo tak, kakršen je radičevski »Dom«, le da bo pisan slovensko. Pod ta oklic se je podpisal Štefan Radič kot vodja hrvatske in slovenske seljaške stranke. — Kako se bo ta boj končal, ne bo velikega pomena za Slovenijo, vendar bo gotovo vsakogar zanimalo. Zato bomo o vsaki večji novosti v tem oziru naše bravce obveščali. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se obicajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali Številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila so objava ne priobči. n Šmartno ob Savi. Pevsko društvo SkrjanCek priredi na p rajni k 25. marca 1927 ob 8 popoldne igro »Veseli dant v pevski dvorani v Šmartnem. Če vam je za sineh in kratek čas, pridite pogledat nas. n Prisrčna zahvala. Vsein darovalcem podpore »a poplavljeno« in vsem, kateri so nabirali in vodili in delili podporo nam ponesrečenim in s tem pomagali iz največjo silo, v katero smo prišli po povod-nji, viharjih in boleznih pri živini, se prisrčno zahvaljujemo in kličemo: živeli vsi, kateri imate srce za trpeče ljudstvo. — Bog z vami! — Medvode, dno JO. marca 1927. n Katoliško prosvetno društvo v Rclcčah pH Skofjiloki uprizori 25. in ponovi 27. marca ob pol 4. uri igro v 9 slikah »Bon Hur«. Vabimo Vas, pridite! Kamprn za moške oblek se dobro kupi R. M1KLAUC, ..PRI ŠKOFU", LJUBLJANA KOLiNSKA CIKORIJA* Na semnju je prodajal trgovec razglednice. Ko je imel samo še dve, je zaklical: »Tukaj imam zadnji dve karti, pet za ea dinar, kdo hoče?« ^CTDOMOVlHi 6 iz greznice. Naš »Društveni dom« je »koro dokončan. Lahko snio Brezničani nanj ponosni. Strokovnjaki pravijo, da ee le malo dvoran v Ljubljani lahko meri z našo dvorajio. 16 m je dolga, 9 m široka, 6 m visoka. Velika galerija je v ozadju in tudi na obeh straneh. Oder jo 8 m globok in 9 m širok. Kulise nam slika mojster Narodnega gledališča v Ljubljani g. .Skružnv. Uprizorili smo že pri nabito polni dvorani opereto j.Mlada Breda« dvakrat in na prazr nik 25. t. m. ob 6. uri zvečer ter v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne bomo pa spevoigro v sedmih dejanjih r Grajski love« zopet z novimi kulisami. Pa ne samo dcgrajen, tudi plačan je naš »Dom« razen odra, ki ga pa upamo tudi letos že plačati, če bo Bog dal Brečo in blagoslov našemu delu in trudu. SEL a šumberk. Minuli so dnevi polžjega lova, minula zima. A ne mislite, da smo spali po zimi, o ne, mislili smo na j>omlad. Nabrali smo novih Članov pred letom ustanovljeni sadjarski in vrtnarski podružnici, osnovati in napravili lep podružnični vrt z 2000 sadikami. Proži i mesec pa smo ustanovili tudi gasilsko društvo, ki obeta meseca maja prirediti lepo veselico na našem čjmbeiku. Mnogo je izletnikov, ki jih privabi ta naš hrib na svoj vrh, odkoder se nudi prekrasen razgled na divno Gorenjsko ter na naše slikovito dolenjske vasice. Na veselico pa vabimo tudi \6e one, ki nas niso še nikdar posttili. Vso bližnjo okolico opozarjamo in prosimo, da podpira poblaščence gasilskega društva, ki bodo pobirali prostovoljne darove v blagu in denarju za prireditev, ki naj bi uspela kolikor mogoče sijajno ter privabila mnogo izletnikov. Natančnejši vzpo-red objavimo že ob Času HOTNIH. V nedeljo, dne 6. suka se je vršil pri nas redni občni zbor naše hranilnice in posojilnice, katera je v preteklem letu delovala kot še nobeno leto poprej. Iz poročila načeletva, v imenu katerega je izročal župan K. Novak, je razvidno, da je ljudstvo dobilo županje v domači denarni zavod, kateri je ustanovljen za pomoč in povzdigo gospodarstva. V letu 1926 je bilo hranilnih vlog 359 425.85 Din, kar je izredno visoko za majhen okoliš, koncem leta 1026 so znašale hranilne vloge 607.625 Din. Odbor načelstva in nadzorstvo je pa tudi v polni meri izvrševalo svojo nalogo. Imelo je skupno 28 sej. v katerih so se dovoljevala posojila samo le dobrim in zanesljivim zadružnikom. Ker deluje naša hranilnica dobro in ker se iz čistega dobička podpirajo razni dobrodelni nameni in naprave, se vsem priporoča, naj vsak brez skrbi in pomisleka vlaga svoje prihranke v domač denarni zavod. Naše geslo naj velja: Svoji k svojimi pod vin pni mošnjah. Naša plemenita gospodarica je poslala ii tujine 1000 Dm nagrade v priznanje, zahvalo in vspodbudo nas.m spretnim gasilcem, ki so nam pri požaru dne 4. marca s požrtvovalnim delom rešili vsa večja po-elopja. — Oskrbnica. BREZJE. V postilni št. 70 na Brezjah je tekom če!' t stoletja, odkar stoji, krčmarilo približno 10 g. stilni-farjev. Zdaj je gostilna zaprta. Prišla jo v nove roke. Sedanji gospodar bo veleprostorni salon na 61 javni dražbi prodal. Kupec ga bo podrl in material odpeljal. Glavna vrednost je v strešni in zidni opeki, v šipah in strešnem lesu. BEGUNJE NA GORENJSKEM. O. dopisniku predzadnje >Doniovine«-, jc ka-kar videti zelo napoti dvorana Izobraževalnega društva, ki se bo zidala. Tako besno udriha, liakor da bi res klerikalci vse do golega slekli, dasi so bili prosti oljni prispevki in jo dal vsak, kar je sam hotel. Nadalje opisuje, da dela naš tamburaški zbor konkurenco gasilskemu zboru. Ali pa veste, g. dopisni],-, zakaj je bil gasilski tamburaški zbor ustanovljen. Zato, da-bi društvo s tem poživilo. Koliko se je poživilo, so pa pokaže udeležba pri pogostih gasilskih vajah. IHAN. Zadnji dve nedelji smo imeli dvoje krasnih predavanj. Prvikrat nam je govoril dr. Ho. ič, > gič prof. Mazovec. Polna dvorana je z velikim zanimanjem sledila temeljitim predavanjem. — Prihodnjo nedeljo igrajo naši 1'antjo >Uarcia Moreno-. — V nedeljo 3. aprila odkrijemo spominsko ploščo v vojski ostalih vojakov jk> -,v. maši ob dwetili. Govori bivši vojni kurat g. Iioiiač. JEZICA PRI LJUBLJANI. V zadnji številki smo poročali o občinske.u proračunu za tekoče lelo, v današnji pa se hočemo ozreti na občinski računski zaključek za preteklo leto. Vsega denaineea prometa jo bilo 287.701.45 dinarjev; t. j. precej nad 1 milijon kron in sicer 157.326.42 Din dohodkov in 180.375.03 Din izdatkov. Preostanek znaša tedaj 26.851.39 Din. Glavni vir dohodkov so bile, kakor v letošnjem, lako tudi v lanskem letu, doklade (od vina, žganja, piva itd.), ki so znaJUle 115.255 Din; razne policijske glcbo in takso za godbena in plesna dovoljenja so pri-neselo znesek 8655.25 Din in občinski lov G000 Din. To so vse večje postavke med dohodki, vse ostale so pod tisoč dinarjev in ni mesia, da bi navedli tu vse. Med izdatki zavzema najvišje mesto izdatek za šolo na Ježici, ki jo znašal 29.355.30 Din in za šolo pri Sv. Petru, ki je znašal 14.629.88 Din; skupaj tedaj 43.985.18 Din; za popravo občinskih potov in pa za napravo plugov za oranje snega se je izplačalo -5.880 Din, ubožnih podpor se je izplačalo v znesku 15.229 Din, za požarne rezervoarje v Tomaževem in Jaršah se jo izplačalo 10.000 Din, poslovni stroški so znašali 12 970 Din, odboroma za spomenik v vojni padlih občanov se je nakazalo 4000 Din; za poplavijence na Gorenjskem in v ljubljanski okolici so je nakazalo 2S90 Din. Številnih manjših postavk pa tudi tu iz zgoraj navedenega razloga ne navajamo. Iz vseh teh številk jo razvidno, kako obsrf.no je denarno občinsko gospodarstvo, razmeroma ne ravno velike naše občine Iz njih ra so tudi vidi v veliki meri delo občinskega odbora. Dodatno k vsemu temu omenimo še da se je bilo v preteklem letu likvidiralo tako! zvano aprovizacijsko vprašanje, ki je napravljalo ves cas po vojni nekaternikom toliko skrbi S tem v zvezi se je vršila v dobi Zerjavovega gospodstva v S,oven,,, tudi večdnevna od velikega župana n,-ročena revizija občinskega gospodarstva v zadnjih letih 1k. pa je prinesla bivšemu žbpanu popolno molf,en,e- ~ 7 M k«r sedaj popravljamo. BEGUNJE (GORENJSKO). Tukajšnji stalni dopisnik »Domovine« se ^ letava v našo ljudi, ki iz svojo voljo prispovau za »Društveni dom«. Nič se ne bojte, bomo že brea vas postavili dvorano. Saj vam preveč ne zanierlmoi če človeku no gre vse po sreči, opleta na vse strani, RAKA. Pri nas imajo nekateri posestniki še precejšnja zaloge starine — predlanskega pridelka. Da je zadnja leta pri nas kupčija 7. vinom tako slnba, ni kriva temu kvaliteta in tudi no konkurenca rim^Uj vin temveč so temu v obilni mori krivi nekateil krški gostilničarji in vinski trgovci, kateri tovornik« od nas odvračajo — seveda v svojo korist — s tem da naša vira slabo ocenjujejo. Da predlanski pridelek splošno ni slab, priča baš to, da imajo Jo danes mnogi pr.iv dobro ohranjenega. Pa tudi lanskega pridelka je še dosti. Cena je okrog 5 Din za liter. Interesenti pridite se sami prepričiti; iv to vam žal! ŠT. RUPERT PRI MOKRONOGU. Deset tednov je trajal v društveni dvorani državni gospodinjski tečaj, ki je, kakor upamo, rodil bogate uspehe. Vsaj to je pokazala zaključna razstava, ki je glede raznovrstnosti in lepote izdelava obiskovalce presenetila. — Orlovski odsek radi omejitve proetora ni mogel tako pridno telovaditi, kakor bi rad v zimski sezoni, ker ga je oviralo pomanjkanje prostorov. Toda vseeno jc mc^cl nastepiti '.'). marca 1927 s telovadno akademijo, ki je razen par malenkostnih napak lepo uspela. Lo žal, da je bilo med občinstvom premalo staršev naše mladine, ki bi lahko od nje odnesli nnjJejiSo \stise. — Na Matere božje dan 25. t. ni. priredi pevski odsek spevoigro Mlad Breda«. Ko! nameček bodo na sporedu lepe pesmi, ki jih pojel« mešani in moški zbor. STUDENEC PRI SEVNICI. Dekliška Marijina družba je ob priliki obsoja 25-letnice priredila na svečnico krasno igro iinelda v dvorani g. Alojzija Janca. Na željo se je igra ponovila. Nato se je pstanovilo izobraževalno d ruši o Ljudski oder, katerega namen je prirejati domačo igre, ustanovili domačo knjižnico in če mogoče sezidati Ljudski doni. Društvo je že dne 20. febru« nrja priredilo igro Trijo ptički, ki je bila pran šhilno obiskana in isto ponovilo na pustno nedeljo. Pri prireditvah je sodeloval deloma domači cerkv. pevski zbor, deloma pa moški zbor pod vodstvom tukajšnjega organista. Društvo prlj ravlja za Velild pondeljek krasno igro Miklovo Zalo. Omeniti nio* ram > še, da je Kmetijska družba priredila tukaj dno 19. in 20. febr. dobro obiskan kmetijski »efaj. OSILNICA. To pa ne bo dobro za dr. Sajovca. Kaj P®' Dopis \ »Samoupravi« poroča, da 90?o csilaišklh /uranov komaj čaka, da g. župnik odide. Njcgo»l prijatelji pri nas so žo večkrat grozili, da hod« postali klerikalci, kakor hitro g. župnik odide, ta potem g. dr. Sajovic ne bo imel pri nas niti v gostilno kani zahajati. Ce pa temu ne bo tako, fj> naši prijatelji dr. Sajovica tudi deležni nemožatnsl'. ki jo g. župniku očitajo, ker so na ves gle« trjevali, da niso prtrfi SLS. — Pa kaj se jim s™!0' Ijeno zdravje — popolnoma in za vedno odpovedal tobaku. Nemško misijonsko (lclo. Nemci imajo eedaj v poganskih deželah 750 duhovnikov, 600 bratov-redovnikov in okrog 2500 rodovnic svojega rodu. Pod nemškim vodstvom je pa ta čas 43 samostojnih misijonskih pokrajin, in sicer 11 na Kitajskem, 6 na uaponskem in Koreji, 3 na Filipinih, 4 v Oceaniji in Avstraliji, 13 v Afriki in 6 v Ameriki. V navedenih misijonskih postajah deluje 584 evropejskih in 7(3 domačih duhovnikov, 452 ovropejslkih m 8 domačih bratov-red^vuikov, 1076 evropejskih in 152 domačih sester-redovnic, poleg tega še 37o2 katehislov in učiteljev. Našteti irsi-6ijoni imajo 805.113 vernikov-katolikov in 93.000 poganov, ki se že pripravljajo na prejem sv. krsta. Nemški oKnanjevalci prave vere vodijo 1420 osnovnih šol s 60.000 otroci, 22 obrtnih šol s 777 gojenci, 47 meščanskih šol s 3263 učenci, 2 gimnaziji z 239 dijaki in eno vseučilišče (v Tokiju) s 149 študenti. — Koliko truda in žrtev ne samo za rešitev neumrjočih duš, temveč tudi za njih telesni blagor in napredek, Kajne kako drzno in hudobno je liberalno časopisje, ii piše o »klerikalnem nazad-iijaštvu« in ki zre vzlic vsemu na veliko delo katoliške Cerkve za mlsijone le z zabavljanjem in — satanskim poemehom. Lepo spričevalo misijonskega dela jo-mitov na Kitajskem. V Zi-kavvei, v bližini Šangaja, kjer obeta priti v zadnjem času boja med Kitajci in Angleži, so ustanovili jezuiti vseučilišče in zvezdarao, ki sta fKlež katoliške znanosti na daljnem vzhodu. — V župniji Zi-ka-wei, ki ima, ako odštejemo katoličane-tujce, 4450 vernikov, je bilo prejetih v enem letu 294.320 svetih obhajil, torej jih je prišlo na vsakega vernika Kitajca letno 66. Ko bi bilo tudi v Evropi kaj mnogo takih fara! Za združitev Cerkva. Na Angleškem molijo že več let, in sicer v anglikanskih, kakor tudi v katoliških hišah božjih posebna molitve za združenje Cerkva, in sicer na odredbo rimske stolice vsako leto od 18. do 25. januarja. — V zadnjem času se je obrnilo nad 500 škofov iz vsega sveta ca papeža s prošnjo, naj bi odredil tozadevni molitveni teden kot obvezen za katoliške cerkve vsega sveta. Fantovski večeri v pismih. XVII. 0 ponočnjakih in ponočnjaštvn. Da se razumeva, dragi fant, naj Ti omenim najprej par prizorov. Poletna noč je. Ura še ni deset. Tam pod vaško lipo ali ob vaškem znamenju so zbrani fantje, v prvi vrsti pevci, še kak mlajši mož s svojim izrazitim tenorjem je vmes Pa jo urežejo: eno, dve, tri... da so Biisi čez hrib in plan. Morda dodajo svojemu petju še krepak vrisk - prodno pa je ura deset, so Že vsi na svojih domovih. Ali je to ponočevanje? Mislim, da ga ni med nami še tal o tenkovestnega čuvaja javne nravnosti, da bi mogel to petje, ki je znamenje mladostne moči in veselja, zameriti našim poštenim fantom. . . Drugi prizor. V ponedeljek zjutraj je. Ura še ni tri. ln že gredo rovtarski sekaci sekat trame v planinske gozdove. Kavno so prišli vrh slemena, odkoder se odpre razgled v zgodnji jutranji somrak, ki leži nad vso dolino, 'ledaj pa se dvigne iz krepkih prsi kot tih odmev sveže moči vrisk, da pretrese vso dolino in vrisku se pridruži pesem, da natognjejo ušesa tudi največji zaspanci. Kaj pa je to? Ali je to ponočevanje? Kaj še? Znamenje moči in razvijajočih se telesnih sil je zgodnji jutranji vrisk kot je znamenje moči in veselja zgodnja večerna fantovska pesem. Prideniva pa tema dvema še tretji prizor: Tam v vaški gostilni sedi in sicer že pozno po deseti večerni uri omizje fantov. 2o njihove oči in lica nam govore, da to ne morejo biti najboljši fantje. Zakaj iz oči jim gori strast nečistosti in v lica jim riše vedno jasneje svoja pogubna znamenja kralj alkohol. Po starosti jih jo vmes nekaj že blizu tridesetih let in ti so posebni mojstri v mastnih kvantah in kletvinah vseh jezikov; nekaj pa jih je vmes šo golobradih mladičev, ki so jih šele d-nos alj pred kratkim pregovorili starejši drugi in sicer s tem namenom, da jim pridno dajejo za pijačo. Tako pijejo in kvantajo in preklinjajo, dokler se po končani cehi, katere se seveda nabolj veseli birt, no vzdignejo vrtoglavi kot muhe. In sedaj se prične tisto slavno znano slovensko vpitje, razgrajanje, pridušanje, dostikrat združetno s poboji, pretepi in nečistvovanjem vseh vrst in ki gre kot morilna kuga od vasi do vasi v pozno noč prav tja do nastajajočega dne, dokler se te nočne zverine ne potnkne.io zopet po svojih ležiščih v raznih skednjih, hlevih in steljnikili. Kaj pa to? Ali je to ponočevanje? Da! To pa je ponočevanje v polni merj in sioer pristno slovensko ponočovaiije. Kdo pa največkrat vprizarja taka po-nočevanja? Najraje so to sinovi zanikarnih sta-rišev, sinovi očetov ,ki so bili v svoji mladosti sami zloglasni ponočnjaki in pretepači, sinovi mater, Id so bile same kot dekleta izprijene. Prav tako so najraje vdani ponočnja-stvu fantje, ki so že imeli opraviti s sod-nijo, bodisi radi talvine, pretepa, nečisto- --------. j—«v,v„1V/1, nu i,jau, ne pisati se niso naučili,kaj šele da bi katekizem obvladali, kot je potrebno. Ponočnjakom so pridružujejo vselei oholi, naduti, ošabni fantje, ošabni rad svojega premoženja nli telesnega zdravja ali ponosni celo na svojo hudobijo. In v tako druščino bi tj i-'-' 'u v iaKo druščino bi Ti hotel zaiti dragi fant, če nimaš količkaj poštenja v „ Nedavno fe mlad hudodelec v rabeli- vedal, da je ponočno vasovanje bilo krivo njegove tako strahovite amrti; zakaj na po. nočevanju se je vsega hudega naučil, iZcT bil Bvojo nedolžnost in dozorel toliki hu. dobec. — Tako daleč pa mi ne zaid^o" poreče eden ali drugi. Prijatelj t Kamen se iz višine zatočd, in ne jenja, dokler v glo. bini ne obleži. Ponočno vlačutkanje, voglarijo in vašo-vanje jo veliko žaljenje božje, škodljivo za dušo in telo, za poštenje fantov in celih družin, grdo za vsako pošteno hišo, za celo občino in župnijo, za ves slovenski narod velika sramota in gnus. To ram pričajo polne ječe mladih hudodelcev, nam pravijo kraljevi sodniki, nam krvavo kaže tako pogosto prelita nedolžna kri, nam glasne priča toliko zapeljanih deklin, ki so vsako sramežljivost izgubile in so po bosedah svetega pisma blatu na cesti pod; bno, za vsako nesramno dejanje pripravljene. In kdo je popil tvojo zdravo mlado kri, kdo ti je nogo vlomil, kdo zdrobil roko, glavo utolkel in tebi oko izbil, tebi mladenič, ki se sedaj bled kot senca okoli pomikaš, močne prsi potrl? Ali nisi na svojih ponoč. nili petih za vse žive dni rane dobil, rane, ki jo v grob s seboj poneseš. Še na svojo stare dni boš ječal za to, ka." si v svoji mladostni norosti vsled svoje neumnosti prejel. Radi pomanjkanja prostora moram zaključili svoje pismo. Lipam, dragi fant, to ga prebereš, da zastudiŠ ponočevanje na celi čili. Največji pripomoček zoper to grdo razvado je celotna dobia vzgoja, pa tudi zunanje svetno in verske organizacije, ki naj tudi po tvojem prizadevanju vedno lepše prospevajo tudi v Vasi župniji. Bog s Teboj in Tvojimi tovariši! Tvoj vaški učitelj. Važna knl&d. Izlla je kniiga »Alkoholno vprašanje«, Iti jc danes pač eno izmed najbolj perečih, če hočemo obvarovati in rešiti narod pred telesno, moralno in gospodarsko propasljo. O vsem Icm govori ta knjiga. Odkriva dušne in telesne rane, ki jih povzroča demon alkohol. Odkriva vse grozne gospodarske posledice, ki jih rodi demon alkohol. Odkriva bedo in solze nesrečnih družin, mater in otrok pijancev, ki jih je pahnil v brezup in obup demon alkohol. Vsak naj kupi in pazno prebere knjigo »Alkoholno vprašanje«! Predvsem naše slovenske občine. Velik del je namenjen zlasti našim občinam, pa tudi vsem drugim samoupravnim zastopom, a zato nič manj vsem Javnim, predvsem državnim uradom. Bogaia vsebina, zlasti zbirka oblastvenih zakonov in prepisov, tisočih se alkoholnega vprašanja sama priporoča delo. — Knjiga se dobi v knjigarnah, pri »Sveti Vojski« in pri »Naši Slogi« v Ljubljani, Poljanski na-sip 10. Cena je 28 Din, po pošti 2 Din vec. Ženske obleke in rute v največji izbiri samo dobro kakovosti. Cene mak«. R. MIKLAUC. „PR| ŽKOFU", UUBUAN^ Zdravnikova tolažba. »I no, saj bi b|} župan vseeno umrl, četudi bi ga jaz ne bu zdravil.« Cerkvena glasba. »Cork v oni Glasbenik« 1927, 1. in 2. številka jo izšel s sledečo vsebino: Dr. Josip Mantuani: Janez Pierluigi iz Palestri-ne; Fran Ferjančič: Anton Foerster kot človek; dr. Franc Kirnovec: Franc Trop; Stanko Premrl: k jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani (s slikami); Franc Pire, C. m.: Organist in pevovodja; Franc Kramar: Katere stare cerkvenae pesmi z napevi sem napisal med slovenskim narodom? — Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani; Organistovske zadeve; St Pre- mrl: Koncertna poročila; Dopisi z Dunaja in Cavtata. — Naznanjene oz. ocenjene so nove skladbe: A. Mavova Slovenska maša, St. Premrlovih 10 mašnih pesmi, M. Želez-nikovih 10 adventnih, M. Bajukovi Pevski vložki k igri Revček Andrejček, V. Vcdo-pivčeva Poljske rože, A. Kosijeva Sveta maša, St. Premrlo vi dve božični, A. Job-stovi Sveti Trijo kralji, Jos. Lavtižarjeva Mlada Breda, P. H. Sattnerjeva Roža božična, B. Širolova Missa poetica, K. Adamičev zbor Padlim vojakom-junakom, A. Mihelčičeva zbiifta »Kristusu Kralju« itd. Naši glasbeni listi; Razne vesti; To in ono; Darovi za »Cerkveni Glasbenik«; Listnica uprave; Naše priloge. — Glasbena priloga prinaša SlanSto Premrlovo skladbo »Sem kakor oljka« za bariton solo in mešani zbor. — »Cerkveni Glasbenik« je postal 50 1 cinik. Letcs bo posebno zanimiv bodisi po svojih žlankih, kakor tudi slikah ln skladbah. Priporočamo ga v naročbo. Izhaja šestkrat na leto in stane celoletno 35 Di&, za dijake 20 Din, za Italijo in Avstrijo 40 Din, za Ameriko 1 dolar. Glasbena priloga je pri upravi lista naprodaj v več iztisih. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Pred škofijo 12-1. POVEST GORSKE FARE. nasi »Dve leti si potreboval, da si našel pot k hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rikal Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no dašl Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno deklo, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« , Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Aiban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da lic misliš tako resno, kakor govoriš 1 Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? N - daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po teb'. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnjosti. »Glej,« je rekla Kika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo dr/.al roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smeial. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življensko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Boš videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delali, Alban. Taka dva mlada, močna, človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ve3 svet. Cuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. «Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj good in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hečem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je razjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj Ln ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala žalostna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vzh-epetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škri-pajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on ia se ne bo več vrnil. Pojdi preč, sreča, ljubezen !... 8. p o gl a v j e. Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban ne-volje skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa jo hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in Ronoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti irmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka krutiri v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila. Gr0f StGin ~ pUŠko proč! Za živUenje . £rof }e Prebledel, no Iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant kljub temu si pa tat, jaz pa 33*aST" Prekrižtd ie roke in br- ^ Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki je gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj k A banov prst je ležal na petelinu. Solnce ie baš rahajalo, moten žarek je žvi£iil kakor rdeča kača preko puškine cevi Grof Hugo Je zaprl 51? »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bol je spreletela njegovo dušo. _ Strel ie počil. Krogln jo sfrčala v veje. Alban je odložil kadečo so puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal nek svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdivjalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško ra /aine in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnobledim obrazom. Za <-ost, da je bil v tem boju slabejai in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je učividno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje i smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbodel grofa. »Uničil jih boin, vso vas bom uničil k S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvestega Leona, ki je ležal ves okrvavljen snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vašeani pa so ;e mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj petelin, in pes in mačka so se pekli v ponvah. In ko so orožniki, ki jih je privabil vonj po pečenki, vdrli v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos duhtečo ponev: »Kaj — divjačina? —■ Je imamo. Mačjo pečenko, če želite k Čez štirinajst dni so zapurtili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli 1 Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačrini zanjke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel sivi mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamna.-ji in s kramarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali poznega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kaleri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomeekani klobuk, ki je zakrival sivi, z grdimi kocinami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarček janževca in — posteljo. . ,,K,r^nar J® n ©zaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janfevca. »Postelje pa nimam.« r«], P,a T1 v senu- sai Je mehko in toplo,« je rokel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega k »Od daleč?» j0 vprašal Alban našel ^fst: mStf™ ^ da gem^lban 86 jC ZaSmeial >To pa komu dru- to pcSST UdarU P° mbd" >R<* J«' Kremar lahko »Preiesf m« dohf VStal ,in kl^uk z glave. Le dobro me* poglej i« ^ bU da» ^ Nn Nemškem io i,»i„o kratkovidnih ^ žki mora od 1000 lh,3; 200 nositi očal«. JUlit Morje. Na istem r)W, atoru nam morje včS ve5 da kot zemlja. V J faSkem morju na |)nillr, pride na 1 ha i,a loto m kilogramov rib; njihov, vrednost je večja kot ,, pridelek na njivi iste L vrSine. ^ To bi bilo prav. V Pa. rizu so ustanovili zvezo ki se bori proti moStin ovratnikom. In bi bilo prav, do bi to odpravili. Kanada je izvozila lj. ni kožuhov v vrednosti nad 800 milijonov dinarjev. Vemo že, da gojijo tam kmžuharje v ograje, ni-h prostorih. Neraikl vlaki prevozijo na dan dvainiRilkratao razdaljo o.I znmljo ilo meseca ali pa 37 kratol obseg zemeljskega ekvatorja. Kavarne. V Benetkah «o odprli prvo kavarno leta 1045, v P«-i™ leta 1072., na Dunaju I. 1681 BjUHa. Banana ni samo ]>rvovrstna redilna rastlina, temveč tudi še za marsikaj drugega uporabljiva. Iz njenih listov delajo zibelke, sklode, krožnike, lonee, niti, Ha-zine itd. Angledci zl.ui liorri izgubijo na leto z i/.raW;a-njem teže 2 desetti*oiiniti. Oreaai. Vsa lemlja meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov. 72% jn-ide na vodo, 28"5 na suho rf-mljo. In od ogromne vodne jK)vršine jjoltriva ravno polovico Veliki tli Tihi Ocean, torej več kot tretjino vso zemeljske po-vršino. Atlantski ocean je polovic tako velik kol Tihi ocean, Indijski occan je pa nekoliko manjši kot Atlantski Dolga postaja. Kol nit ravna železnica pdje iz glavnega argentinskem mesta Bueoos Aircs kilometrov daleč do pogorja Andov. Tir se dviga sum pol do trifetrl metra nad okolico. V Avstraliji pa vodi od vzhoda proti zahodu železnica kjer je mod dvema poslai*®®' enkrat 450 km rawlnlje, torej toliko kot od Ljubljane do Dunaja. Od Ljubljane do Trsta jo H5 kilometrov. Vlak se na vse oni ogromni razdalji niti enkrat ne ustavi. To i« v »dovod. Majali' ii vodovod na svetu je v Avstraliji. Dolg je 528 ta-lometrov, obstoji iz (HM™ cevi, napravljen je •»' * letih 1898. do 1903. Vod« na koncu vodovoda s« plačmjo tako kot pri m® '"i no. . , Hitra tekoča rek«-bolj hitro tekoča reka n« zemlji je Sutled v n tsuek brez spanja je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim blagodišečim „Elsa-tluidom" poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja samozaupanje in življenj-sko radost. — Fellorjev Elsafluid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosme-tikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljali odzunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatuejši kot francosko žganje. Zahtevajte /n poizkus povsod •/ročno Fellertev pravt blaerodi-o.i Etsatluid v iio.zkiianih stekleni«lc;l*č«a pouk. lSUts* |aa»«Tc. I ln »pomladne ln lefne obl;:Kr: :mam j »ellho zdio*o novodoslcj.o moSHtaa la ! zenshtgu Dlftga In lero uiNiu stileslU ral in šerp fmm & JDRISICC Lmbl.ttca, Stritarjev«} stika 5 i Kro aci In Sl»H{e pHlte po vzBrcet 03d.'.63ll(f! Opozarjamo vse od.emalce, interesente in os;alo javnost, da gospoda Lc&hovec f rast in Ptfnth A»»tfasi nista ver naš i uslužbenca in da lorej n mala pravi e nastopati v našem imenu, inkasirati ali sklepati kakršnekoli kupčije. Društvo jdi prniUJo SlnK«r-«',T. stro]., BnnrnctOo. češki semenski oves fccS ČEK priporoči SEVER ic KOMP. _ Ljubljana. KlnhllkO čepice, perilo in dr. modno blato ■\IUMUI\C; kupite r«) izdatno znižani ceni za Velikonoč »PRI AMERIKANCU« - Ljubljana, Stari trg it. 10. i12Q Za Velikonoč kupite nafeeneje klobuke, kravate, srajce, ovratnike, dežne plašče, nogavice in razno modno blago v največji modni trgovini A. ADAMIČ, KRANJ Izdajatelj: Dr. Pran« Kalarec. UGODNO NAPRODA1 : HISA, posebno pri- HiVa" " ,m*"rsk° obrt' T PreddTO™ pri Krn a. H1SA z vcukim vrtom zraven kolodvora v No, -a »rf sLa n Z, maniiim v Jarka vaš} pn atraa. — Naslov t upravi lista 4tev_ lm Houa trgopisa raaifitočr noiio blago in noue nizke cene Josip Šlibar LiubiiMi, Stari trg zi pDiEg Urednik: Fr»nc Zabret, " " PREKLIC. Podpisana Frančiška Nastran iz Vodic prekličem s tem, da ni res, kar sem govoril« 0 Ceciliji Hainar iz Vodic. Obenem se ji zahvaljujem da je odstopila od tožbe. - Vodice, dne 11. mat« (927. •_ Frančiška Nastrii za rerkven ■ svrhe dobite najugod- flnSCO ne'5e pri 0srednii Čipkarska. drugi. Ljubljana, Kongresni trg2. k mpfiia* zi<*ana ''is,l " Kočevja .22 rVIIIGMja • oralov njiv in travnikov, 10 oralov bukov, in hrastov, gozda za posekan je in 3 orale sadonosnika, takoj ugodno naprodaj zaradi odpotovanja. — Pisma kupcev »prejema uprava -Domoljuba« pod itev. 2141. I DCJ51 j TrtlKl?;ia I ,a reinscheidskežapeza »otao-LCjflJ iJtlUJlIilU! jarmenik, mlinske, krožne in druge, sinirkovne plošče, pilo dobite na.oenejo pri L BM]*' i. Stari trg. Zahtevajte cenik. ČRNI GABER KUPI FRIC TOME . Medvode. 2148 Bravcem »Domoljuba« priporoča znana domač« trgovina pri JGesnifef LJUBLJANA Lingarieva ulica ivejo veliko zalogo nejaoveijcga poirvUdarskej« in letnega blaga za r.erslte in moJke obleke. — Največja izbira svilnatih rut ln šerp. - Priporoča sc pcsdbco žr.:u!jom in ncvesUin pri nakupu balili. JSf^ V zalogi samo če&ko in angleško bla^o. ft Postrežba pošten«! Nagelne, ameriške, velikocvet. sadike za okno in vrt, 10 komadov 20 Din, raz-poiilja v vsaki množini vrtnarstvo IVAN JEMEC, Mr.ribor. 2040 NSlnnUOiČA I Moderni jacquard-rtdJMUVcJbc I BUNTMUSTER PLETILNI STROJI s 4 nitovodji in opremo od 13.800 dalje in vsakovrstni ročni in motorski pletiln stroji prvovrstnih nemških tovarn v zalog/' 5 letno jamstvo, popolni strokovni pouk, nai«" gurnejsa eksistenca. — FRAN KOS — Židovska nlica štev. 5. 2022 RA7P1C ?npa«rtvo občine Križe pri Tni6« lmtl p«" razpisuje oddajo gradbenih del potom zmanjševalne javne ustmene dražbe, ki »e w vršila v nedeljo 27. marca 1927 ob 15. uri (po černicah) v stari šoli v Križah. — Oddala sc bo« sledeča dela: 1. Polaganje cementnih cevi na ob£. potih v Sp. Dupljah, Sebenjah in Sničnero ter dobavo istih, - 2. Napravo opornih cementni" sten (betoniran jarek) na obč. poti v Križah. • 3. Zaplet jarka, izkop ter zasip pri obč. cesti Sp. Dupljah (stara cesta). - 4. Kopanje jarka občinski poti (Kopank) in Retnjem. — Prorair in načrti so na vpogled v občinski pisarni v s benjah do 27. marca 1927. ŽUPANSTVO KRIŽE PRI TRŽIČU, dne 19. marca 1927. Za .Tnana)n*»na)ra tiakamn: Karel Cv(-