Poštnin« plačana v gotovini JUTRA: Uredništvo in gpravas Maribor, Aleksandrova cesta Št.l5 Oglati p« tarifu Ogl— »pf]«m« tudi ogittni eddalek .Jutra- v Ljubl|«nl, Prtltrneva uttel «.4 g razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Zanimiv faustovski proces 1 Din Leto lil. (X.), štev. 218 Maribor, sreda 25. septembra 1929 Rašun pri poštnsm ček. ttv, v Ljubljani it. 11.409 Valj« massfino, prejaman v upravi «11 po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa' 0 evropski federaciji ie znani francoski publicist Jules Sauer-^ein nedavno napisal zanimiv članek. Uvodoma povdarja, da ideja ni nova, ampak da živi kot »pesniški in filozofski sen« že od 17. stoletja, zlasti pa se je raz mahnila po vojni. Seveda so Francozi gledali na povojno panevropsko propagando z nezaupanjem, ker je bila rezervirana napram Angliji in ker ji je bilo vi-veti izraz industrijskih interesov Nemčije kot gospodarsko najmočnejše države v Srednji Evropi, ki bi kot taka v takšni Panevropi tudi imela glavni politični u-Phv; 1"a ideja ni bila realna in moral je priti nekdo, ki ima v svetovni javnosti vetik sloves, da iz ideje napravi akcijo. Ia nekdo je bil Briand. On je hotel videti ne idejo, ampak dejanje. Zato je po zrelem premisleku v ženevski seji 10. sept. Predložil svoj načrt. Nastane vprašanje, kakšen je učinek akcije Briandove. Pisec ni tako naiven, da bi si domišljali da so vse države, katerih zastopniki — bilo Jih je 22 — so v havedeni ženevski seji pritrdili Briandtl, brezpogojno navdušene za Brlandovo evropsko federacijo, Nasprotno, ni nobene evropske države, ki bi ne imela gotovih pomislekov. Da bi pristaši obrambnih carin v posameznih državah meni n,2 tebi nič sprejeli splošno ureditev ®yropskih carin, ni verjetno. Tudi ne, da bi francoski industrijalci brez vsega pripustili uvoz francoskih produktov brez tedaj veljavne kontrole na podlagi fran-cosko-nemške pogodbe. Baltske države Se boje, da bi evropska federacija v kali tedušiia njihove miade industrije. Tudi "tela antanta se boji gospodarskih pre-teečenj. Na drugi strani odklanjajo ,emčija, Italija, Madžarska irt nekatere j Uge države federacijo, ki bi stabilizira sedanji položaj glede meja v Evropi. Vsem tem ugovorom — nadaljuje Sa-. ^ein — in vsem tem pomislekom pa kot protiutež naproti velike kcristl. s' bi morali pomisliti, da bi v to fede-lj b° prej ali slej vstopila tudi Rusija, ' bi morala odpraviti znaten preokret v s*ureditvi in koje boljševlška propa-atida bi mnogo izgubila na strupenosti. M j* aspiracije na vzhodu, pohlep ‘adžarov in nezadovoljnost Avstrije bi tederirani Evropi izgubile na ostrini In Jasnosti. Kaj pomenijo pomisleki Nem-Črt * Mite-glede Politične strani na-ki e s° poroteH na ogromne koristi, trtial3ih ime,a NemC1Ja '2 pomnožitve dn« j 8V0J’e Pride,ke- Italija pa iz rešujejo? surovln’ katere 31 PUmanj- črednosti in slabosti ideje so prilično . ravnotežju. Ideja evropske federacije 1 navadna računska naloga. Na ttranl jj. ruti, na konstruktivni In pozitivni stra-st.te tudi duhovna sila ogromne vred»»o-so’ 0]eča iz bojazni in upov. Bojazni nayUteme]jene v preteklosti, upi se na-Sutfit na bodočnost. Narodi imajo ob-Dim i 353 se »oogla ponoviti strašna veij ?v^fua. ki smo jo že enkrat preži- ?• tSe Evropa ne strne v solldnejše >o bj tudi ne prišlo do vojne, v Rimu CESARE ROSSI RADI KLEVET PROTI MUSSOLINIJU ŽAVNIM SODIŠČEM. PRED DR- R1M, 25. sept. Nekdanji tiskovni šef min. predsednika Mussolinija Cesare Rossi, se bo moral te dni zagovarjati pred državnim sodiščem radi klevet proti duceju, fašizmu in italijanskemu narodu. Rossi je bil soudeležen v aferi Matteotijevega umora in je po obsodbi na dramatičen način pobegnil iz zaporov ječe Regina coeli v inozemstvo. Tam je objavil ostre napade na Mussolinija in fašizem. Rossi je obdolžil duceja sokrivde na umoru socialista Matteotija. Pozneje je bil v Švici. Nekega dne šo ga bivše prijateljice spremljale na neki gorski turi in sp ga — očiVidrio podkupljene — zvabile Pa italijansko ozemlje, kjer so v zasedi bili skriti italijanski detektivi, ki so ga prijeli in eskortirali v Rim. Švicarska zvezna vlada je protestirala proti oči-vidnemu kršenju prava gostoljubja, vendar je Rossijeva usoda bila zapečatena. Proces pričakujejo V firtiskili z napetostjo. AngleSka oogaianja z Ameriko In Rusijo MACDONALD PRED ODHODOM V ZEDINJENE DRŽAVE. -GALEVSKI ZOPET V LONDONU. DOV- LONDON, 25. sept. Macdonald bo v petek zvečer odpotoval v Zedinjene države, Spremljali ga bodo hči Ishbell, dalje njegov glavni privatni tajnik sir Robert Vansillart, pomočnik min. za zunanje zadeve Thomas Jones, poslanec Robert Craigie, Šef ameriškega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve in Macdonaldova privatna tajnica tniss Rosenberg. Ne-službeno potuje tudi lord Arnold. LONDON, 25. sept. Sovjetski poslanik v Parizu Dovgalevski, ki ima nalogo, da se pogaja z angleškim ministrom za zunanje zadeve Hender-sonom o vpostavitvi rusko-angleških diplomatskih odnoSajev, Je v ponde-ijek dopotoval semkaj. Dovgalevski je izjavil napram novinarjem, da je z doždajnimi razgovori s Hendersonotti zadovoljen in da so zapreke, ki So povzročile prekinitev prvih pogajanj, odstranjene. mednarodni sahouskl turnir u Rogašfcl Slatini ROG. SLATINA, 25. sept. Včeraj popoldne doigrano VI. kolo je končalo brez remijev. Razun že včeraj poročanih rezultatov so se končale partije: Prziepior-ka - Canall z zmago Przepiorke, Grtln-feld - dr. Singer z zmago Grlinfelda, Gd-mich - Geiger z zmago prvega, Maroczy - Jovanovič z zmago Maroczyja, Flohr -Pirc po napeti in trdovratni borbi z zmago Flohra. Stanje po VI. kolu: Rubinstein, Flohr 4 in pol, Sfimisch, Maroczy 4 (1), Griin-feld 4, Takacs 3 in pol, Canall 3 (1), Brinckmann 2 in pol (2), Pirc, Przlepior-ka, HSnlinger 2 in pol (I), Kčnig 2 (1), dr. Geiger 1 in pol, Jovanovič pol (2), dr. Singer pol, Rožič 0 (t). ROG. SLATINA, 25. sept. Danes so bile odigrane samo viseče partije. Prze-piorka je premagal KČniga, Pirc Jovanoviča, Canall HOnlingerja, Brinckmann pa je Igral z Rožičem in Jovanovičem re-mis. Prekinjena je bila partija Maroczy -Sitmisch. Jutri se igra sedmo kolo. OBJAVA NOVIH ZAKONOV. BEOGRAD, 25. sept. Današnje »Službene Novinc« objavljajo novi zakon o povračilu škode, ki nastanejo državi vsled velelzdajniških procesov. Zakon stopi takoj v Veljavo, Tudi je objavljen novi zakon 6 tivožu, ižVozu ter prodaji smodnika in raZstrelivnih snovi na debelo itt dTobho. RAZPUST ČEŠKOSLOVAŠKEGA PAR LAMENTA. PRAGA, 25. sept. Pogajanja med vladnimi strankami liiso Vodila do uspeha, vsled česar je sinoči izvršilni odbor koalicije pristal na razpust obeh zbornic. Nove volitve 27. okt. bo vodila sedanja vlada. OGROMNE ŠKODE PO NEVIHTAH V ITALIJI. RIM, 25. sept. Nevihte v provinci Ba* siiiccata v južni Italiji so napravile ogromne škode. Železnica je na mestih popolnoma razdejana. Obnovitvena dela bodo trajala več tednov. Šest Železniških mostov je vodovje odtrgalo, več p.edo-rov je mestoma zasutih. Samo Škodo ra železniških objektih cenijo na 40 milijonov lir. Izvoz lesa Iz SH8 se Je v prvih 6 mesecih 1. 1929 povečal napram istemu razdobju 1. 1928 od 1,076.341 ton V vrednosti 852,400.000 Din na 1,183.299 ton v vrednosti 1,096,680.000 Din, torej za 106.988 ton v vrednosti Din 244,280.000. Evropo, Treba nekaj storiti, da se prekrižajo te možnosti. Na drugi strani pa bodočnost odpira federirani Evropi krasne perspektive. Mase danes vedo, ker čitajo in razmišljajo, da so kontinenti, kjer ima vsak delavec zagotovljeno eksi- možni socialni konflikti, revolucije, j stenco, ki velja tam kot normalna, bi pa w . iittvflL keii$L usul i y. mnogih krajih Eviaiie vfttola ga luk? boste« ki Jim zvene is Moskva«. sus. Stalni nameščenci hočejo izboljšanje svojega položaja. T6 je mogoče potom gospodarske organizacije našega kontinenta, Evropsko federacijo diktira rnzum nost, ker če ne bodo krmilarji držav vseh teh stanov kmalu prepeljali V boljše Čase, bodo ti postali poslušni za zapeljive na- j aretacije u (Tlaribaru Sumljiv! potniki iz ČSR neposredno po velikem vlomu v žei. Magajno V Llbercu Včeraj dopoldne se je v vsem mestu o-pazilo živahno gibanje policijskih rga-nov, ki so prav pazno nadzirali javne lokale in posvečali pozornost zlasti tujcem. Budnosti varnostnih organov si ni znal nihče pravilno tolmačiti in kmalu to še po mestu razširile najrazličnejše govorice. Senzacijo pa je povečalo dejstvo, di je malo pred dvanajsto uro pfet stražnikov Vodilo po Aleksandrovi cesti Štiri mladeniče. Občinstvo, ki je opazovalo eskorto, je upravičeno domnevalo, i.a se je zgodilo nekaj prav strašnega. Šele v popoldanskih urah se je dognalo, da gre za velik vlom, ki Je bil v nedeljo izvršen v Libercu na Češkoslovaškem. V Špiiju so aretirali dva sumljiva Čeha, ki sta hotela v Jugoslavijo brez potnih listov. Pri zaslišanju sta izdala tudi svoje tovariše, ki so med tem že pa-sirali ttiejo. O sumljivih potnikih so Avstrijske oblasti takoj obvestile mariborski obmejni komlsarijat, iz Špllja pa Se je pripeljal tudi avstrijski obmejni polic, nadkomisar. Takoj po njegovem prihodu je mariborska policija aretirala v gostilni te-hovič štiri osumljence, ki so v resnici prispeli iz Češkoslovaške, kar Je pri o-biaStlh, ki so bile informirane o vl6: lit rta češkem, vzbudilo upravičen šum. Preiskava je UgotoViia dokaj suMljiVlit dejstev, vendar zaenkrat rtič tako tivrtega, kar bi direktno izdajalo osumljence. Žnačilna ža aretirano družbo Je obilica orožja, o katerem trde, da 46 jim ga med vOŽnjo podtaknili sopotniki, o tovariših, kt šo jih aretirali v SpiljU ba S6 izjavili, da sta se jim V Brnu pridružila. Družba je imela namen potovati V Francijo, vendar bo morala V Mariboru Čakati na zaključek preiskave. Tudi v Slučaju, da so Oblasti zašle na napačno sled, še bodo morali aretiranci zagovarjati radi tihotapstva orožja. V katero smer bo krenila preiskava, še trenutno ne di predvidevati, vsekakor pa so včerajšnje aretacije vzbudile povšOd veliko senzacijo. K zagonetni zadevi se bomo še pdvitiilL PROTI ŽITNIM SPEKULACIJAM. BEOGRAD, 25. sept. Danes dopoldni se Je vršila v kabinetu ministra trgovini min. konferenca, ki se je bavila t vpraša njem špekulacije z letošnjo žetvo tsr c Žitno baisso. Sklenjeno Je bilo med drugim, da bo država v bodoče svoje potrebe na žitu krila naravnost pri producentih, predvsem potrebe vojske ia mornarice. Male nezgode prt delu. Poslovodja Zdravko AndirJe sl je pri delu poškodoval prste desne roke. —* Natakarica Anica Volantova sl Je s sifonsko steklenico občutno poškodovali desno dlan. — Vajenec Stefan Krolel s! je poškodoval pri delu levo stran glave, — Vsem ponesrečencem Je rešilna postaja nudila prvo pomoč. — Nevarna šala. Sinoči je neznan zlikovec vrgel V p*-pir zavit smodnik pred vrata dijaškega semenišča v Koroščevi ulici Št. 12. In g« zažgal. Močna detonacija se je razlegala po okolici, na oknih pa Je popokalo več stekel. Najbrže gre za drzno šalo kakega pobalina, ki je hotel prelXfeQ|(|_. UfilUOK -kmlozivoe snnvl. Sfraa 7* Razkrinkana falzifikatorska družba VELIKA sleparstva z vložnimi knjižicami postne hranilnice. — rafiniran postopek spretnih ponarejevalcev. - NA SIGURNI SLEDI. M a r i b o r, 25. septembra. Že nekaj dni je bilo slikati po Mariboru govorice, da je mariborska policija prišla na sled vchkopotezni falzifikatorski družbi. Vendar se o zadevi ni moglo dozrtafi ničesar zanesljivega. ker je pač oblast pot°k preiskave krila pred javnostjo v interesu Čim izdatnejšega us^ha. Ičon? no je vendar intenzivno delo rodilo pgoden rezultat, ki je nrav laskavo priznanje snosobnosti in požrtvovalno-*' domačih varnostnih institucij. Že v mesecu iuliiu so se poiavile v raznih krajih Slovenije in Hrvatske štedne knhžice poštne hr""’1nfce. ki so služiia snretnim lopovom v sle- parske svrhe. Načrt je bil dovršeno zam'x,j”n in tako r?f!r"‘r'1tin jzn",?an da so sleparstva usnevala. ne da bi vzbudila snloVt kakšen sum. iiur^M kf n flojjorln fa V T37- nik Vrpvti pa rnzna irr^np to/-% 1 PA nrj Vt**-'*-n1 fH*"*? tfl +o1'0 pfT-to V T ’1 ” ta Vpi?^ kn^PTP PO rl^npHi ?7rp^’r>H ji o ta Ho c;p yoenl'w'»ir> en* k ti l VPO+ /n^cok Hin 100 — pritv^oli vlo^n cpvrHo vArr1’ Cr\** oAn ^ Jtnono ltirprlnJ1>nv tn i?1i t**'*? «; po ta OV’'*o {o b'lo falsifi^irano tako spretno, da ni jpngel r**'*e snmrfi o pH-tno-tni vlož ji?h ,t'r>-v'.*r. !t7 yprodos^*^‘necft doV" mpr tov. S ponarejenimi knjižicami so sleparji pričeli dvigati denar na raznih poštah in v kratki doki dveh dni osle- parili nošte v mariborski nm-"-” na Hrvaškem in v Mediimurju za 20.000 Din. V jtikiu so pričeli posel in d i-gali povsod le po Din 1000.—, da ne bi vzbudili suma. Tako se je zg!"si! član o™eniene ponafpv-voUkp d-^-žbe pri neki pošti v mariho^ki oblasti in zahteval izm^šilo 1000 Din. Previdna nraHnipn w fnkrat vršila službo, ie nred Izplačilom telefonirala svojem" tovarišu ki ie posled-to vlo-(to v T'-J*"'ci po^^j^al in ira vprašrda pko je b'1 y rnsmoi omapt^nao-n dna vložen pri niam tako visok Vn se je vrmlg od Hefnna. ni bilo imei;ta1!a k"’:;fice nikiar. Izginil in pradno si ^a je o c+"arj poučena urad- nJ~o prrl^fiofl, o c^vor? fo Ivin ,7f»nnnnrt mn poltfMM lrr»r c n tvl** V ni« **T*r>n p Ir^pnjJ |V4 ^ D^rvi^Vo vp PD JI * P V* 1. P H** •L. nvtppj cp ce» l-f?1* c'o \r Irnf f >yyr> - , tlA” r\r> L 7^r>^*noS r» • -r * 1 - o — ir^o rrt*o 71 l'atr to O TL* o ""J fotm» Jo P O foltV rn 1 * o * t o *7 L* f T /~11,- r> rr * I • - co en ftrirvoc <5 c*orttrpoc|to t««- * 1 ** * ••■at /- - 1 t* 1-p '7ru\vrptlt VtO'? O y PPI- oooti ,pr*v1i v T*oVd proutoo c n 7ntio?Hfvi dr*r1k CVžCpp cin |qp ]npi if-tf ,f }»iA7nnipfi7ii |fi io fin tpVt-pfni nico d^io? od ki ,-r, t>k za pafatnj. Vseka- kor ja v krptkem pričakovat? -še VC-č"'h o^k-ttii ki bačp nojupuMa konec ,d-?nc in spretne falzifikatorske družbe. Mariborski in Državni jezik v tujskem prometu. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da je treba v prometu z inozem-ci vsakega tujca, ki pride v Jugoslavijo, nagovoriti najprej v državnem (srbo-hrvatskem ali slovenskem) jeziku in šele potem v jeziku, ki ga potnik razume. Tujskoprometni oddelek ministrstva apelira na vse hotelirje in gostilničarje, naj se te odredbe strogo drže. Z odredbo še ne namerava otežkočati prometa tujcev, ampak se hoče samo državnemu jeziku dati avtoriteto, ki mu gre, kakor je to v vseh drugih deželah tudi navada. Nova železniška proga Krapina-Rogatec, ki bi morala biti izgrajena že lani s 1. nov., bo glasom zadnjih poročil vendarle kmalu stopila v promet. Dogotavljajo se zadnja dela. Proga je dolga 21 km in bo po njej najkrajša zveza med Hrvatsko in Slovenijo. Železnica je bila traslrana že 1. 1926, vendar se je pričetek gradnje zavlekel do lani. Zavlekla se je gradnja tudi, ker je bilo treba napraviti dva predora in postaviti 7 mostov. Na progi boste dve večji postaji Sv. Rok in Gjur-manec ter postajališče Dobovec. Či.n bo proga v prometu, bo razbremenjena proga Zagreb - Zidani most in bo -ečji del zlasti tovornega prometa šel po /iovi progi. Žična železnica Sobota—Vuzenica? Kakor čujemo, je prometni minister podelil tvrdki Rajmund Wurzinger iz Gradca predkomesijo za trasiranje žične železnice z elektr čtiim ali motornim pogonom od avstrijske obmejne občine So-bpta nad Muto do postaje Vuzenica ter industrijske proge v Vuzenici-do železniške proge. Predkoncesija velja od 25. avg. tl. za dobo enega leta. Maša - zadušnica je bila danes za pokojnim prof. Jak. Cimermanom v tukajšnji cerkvi. Udeležil se je je celi zavod. Za Clril-Metodovo družbo. G. dr. Tone Pernat, odvetnik v Mariboru, je prispeval Moški podružnici Družbe sv. C rila in Metoda v Mariboru 200 Din mesto venca za pokojnega g. dr. Toneta Gosaka. Tisočic nica smrti sv. Vaclava poteče prihodnjo soboto dne 28. septembra. Ker imamo blizu Slov. Bistrice starodavno cerkev, posvečeno temu češkemu svetniku, prirede v nedeljo 29. sept. mariborski Čehi pod vodstvom »Zgodovinskega društva« izlet k Sv. Venčeslu. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5.20. Ob 9.30 je pri Venčeslu služba božja, na to na prostem češki in slovenski govor, petje, eventuelno deklamacija. Nati prijateljska zabava. Vsakdo je dobrodošel, ki se pridruži izletnikom. Gotovo bodo tudi Slovenci šli počastit sv. Vaclava, če ne v Pragi, pa vsaj pri Slov. Bistrici. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Od Slov. Bistrice do Venčesla je p ibli-žno 1 uro peš-pota. Izletnikom se priporoča, da vzamejo jestvine s seboj, ker je radi slučajno -slabega vremena 'iskantno naprej naročati pri ondotnih gostilničarjih kosilo. Kaj je z »Domom ubogih«? Prejeli smo in objavljamo: V času, ko je še vedno čuti pritožbe o pomankanju stanovanj, se ljudje začudeni vprašujejo, kako to, da glavni dobitek loterije »Doma ubogih«, stanovanjska hiša, že 3 leta stoji prazna. Merodajni gg. bi javnosti ustregli z zadevnim pojasnilom. Stanovanjske zaščite na deželi ni več. Prijatelj lista nam piše o nekem slučaju z dežele, kjer je župan občine prišel k hišnemu lastniku in »uradno« zasegel eno izmed stanovanj za zdravnika, dasi je dotičfii zdravnik že dotlej imel v hiši dvoje stanovanj. Vprašuje nas, ali je to občina ni bila upravičena rekvirirati za kona mogoče in dopustno. V interesu jav nosti odgovarjamo kar tu: stanovanjske zaščite na deželi sploh ni več in raditega občina ni bila uprarvičena rekvirirati za zdravnika stanovanje, temveč ima hišni lastnik pravico s stanovanjem svobodno razpolagati. Usoden padec s kolesa. Sinoči je v Vinarski ulici pred porodnišnico padel s kolesa 321etni Bogomir Pečar, posestnik iz Kamnice. Dri , adcu si je zlomil lopatico. Morali so ga prepe -ljati v bolnico. Invalidski zakon in navodilo za oceno pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov je izšel. Knjiga je praktična in dobro služi v pouk invalidom za pridobitev pravic ter '/a osto-panje v invalidskih vprašanjih invalidov, vdov in sirot, ki menijo, da imajo pravico do invalidnine in zaščite po tem zakonu. Knjiga je priporočljiva fudi za u-radnike, ki imajo posla z invalidskimi zadevami. Dobi se pri Uruženju vojnih invalidov v Mariboru. Rotovžki trg 1, med uradnimi urami , vsako sredo, soboto in nede\io od 9.—11. ure. Cena 4 Din, po pošti 5 Din. Na posledicah zastrupijenja je nocoj ponoči v bolnici umrla 37letna zasebnica Flora Kupfleitner i/ Meha, o katere zastrupljenju z lizolom smo včeraj poročali. Sredo 25 Petek 27 driifli eksperimentalni veter rr. SVSMGAU-JA V V2UKI KAVARNI Današnji trg ie plaval v jesenskem izobilju Prinesli in pripeljali so raznih dobrot, vzlasti krompirja, zelja in raznovrstnega sadja Med oovpraševalci je bilo največ prekupcev in bran:evk, pa tudi trgovci na debelo so — fpali. Omembe vredno je, da so se češplje, ki so letos izredno dobro ob rodile in so se v soboto še prodajale po 20— 25 komadov za 1 Din, dobile ‘anes no 30 do 40 komadov za isto ceno. — Razno povrtje je ohranilo staro ceno. Tudi sadje je padlo v ceni, kar je povsem razumljivo. — Mnogo se je povpraševalo po gobah za vlaganje. V kratkem času so izginile. — Zelje, kakor tudi krompir in čebula so v veliki sezoni nakupov za zimske zaloge. Mnogo se je tržilo vudi s paradižniki, kateri so letos izredno bogato obrodili. Na debelo se je dobilo za Din 1.— kg. Tudi krompir je v trgovini na debelo zdrknil na Din 5 merica, a po 75 para kg. — Na Vodnikov trg pa je vspričo sezone spravljanja poljskih pridelkov prišlo le pičlo število vozov. -i_ Tudi na senenem trgu ni bilo posebnega življenja. Prodaja stekla. Dne 10. oktobra t. 1. se bo vršila pri Delavnici državnih železnic v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje krog 25.000 kg zlomljenega stekla. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Prodaja cenejšega mesa. Jutri 26. trn. se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo 150 kg govejega mesa na konsumente po 1 do 2 kg. Najboljši bivši člani mariborskega gledališča spet nastopijo na slavnostnih večerih v proslavo desetletnice. Gospa Vika Podgorska in g. Hinko Nučič sta danes stebra zagrebške drame, g. Mario Šimec pa si je utrdil sloves kot brezdvomno najboljši tenorist v naši državi. Ga. Vika Podgorska in g. Hinko Nučič bosta glavna akterja prvega slavnostnega večera in sicer: v odlomkih iz »Tugomera« in »Smrti majke Jugoviča«, g. Mario Šimenc pa bo gotovo odnesel palmo tretjega slavrlostnega, »operno-koncertnega večera«, ki na njem nastopita še ga. Za-mejičeva in g. Neralič. Kot drugi večer v okviru slavnosti se pripravlja Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v novi inscenaciji g. J. Koviča. — Še enkrat opozarjamo na ugodnost 20?» popusta pri vseh treh predstavah, za one, ki si nabavijo vstopnice za vse tri večere pri dnevni blagajni. Sumljivi tipi na Pohorju. Izletniki so že večkrat pripovedovali, da srečujejo na Pohorju sumljive tipe. Dogodili so se celo napadi na posamezne potnike in druge nerodnosti. V nekem slučaju je pes-spretnljevalec rešil svoje-Ka gospodarja iz mučne situacije. Sedaj pa nam poročajo, da so v območju Smolnika pri Rušah izsledili dva ubegla kaznjenca, od katerih se je moral eden radi bolezni predati. Obsežna racija bi bila sicer potrebna, vendar je upati, da bo bližnja zima prisilila te čudne »gozdovnike« v dolino — morda Pravici v rolke... V Mariboru, dne "5 IX 19^9. mrirr^rrr^rs^:: »KARO« najboljši čevlji.______________ ^ »Revolucija« na Glavnem trgu Sinoči smo imeli na Glavnem trju pravcato revolucijo. 2e nekaj večerov sem so se producirali v Mariboru trije akrobati, bivši člani cirkusa Kludsky. takozvani »Trio-Kellner«. Sinoči je bila zadnja predstava. Ob tej priliki so »brača Kellner« velikodušno razpisali nagrado Din 5000.— za onega, ki ima pogum, da se popne na tisti jambor, katerega so krstili za »smrtni ^Ober«. Povsem naravno je in razum Ijivo, da se je na No precei nlezalceV za srečo in policiji se je le z velikim nanornm posrečen, da odžene v«A re* flektante na vabljivo vsoto obljubljenih petih »jurjev«. Vendar se je v neopaženem momentu posrečilo nekemu gledalcu, čla je liki veverica splezal na famozni »stolp smrti«, na vb hu katerega je poskušal pravilno stot io in razne druge vaje, kar je gledalce snravilo dNoma v veliko nervozo, deloma v frenetično navdušenje. Ko se ie drzni plezalec spustil zopet na tla, niso »brada Kohner« hoteli ničesar vecMi o obljubljenih H:.o-*.»k?b kar je vzbudilo vsesplošno r * Id ° 1 v V0 umaknila v bližnio gostilno, kjer J® nastalo prerekanje, kakor na burnem pobtičnem c1',odu: Po zroku cr' vihteli oalice. padale so ostre besede na račun obljubariev katorih cirk"*ki va-IcitvU,- 7jr>os slovenščine, nemško« Če ?č?ne in jimoslovanščinp — je itak bil (Po-avoado 1'fH’lro ||^ JO 7 iVnV" na akrobacija prve vrste... Civilni plezalec je dobil pouk. naj si poišč® pravico pri sodišču. Nastal je tudi zanimiv pravniški problem: Brača Kellner so zagrešili očitno prevaro z obljubo, a civilni plezalec prestopek zoper varnost lastnega življenja. Razsodbo bo moral izreči — Salomon. Usodni udarec s koso. Včeraj popoldne so pripeljali iz Zgornjih Hoč 24 letnega Hinka Domadenka< kirurgični oddelek bolnice. Imel je presekano desno roko. Kako se je zgodila nesreča? V vinotoču Josipa Domadenkase je stari Domadenik nekaj sprl z Ano Kovačičevo, ki je znana kot zelo razburljiva ženska. Kovačičeva je v jezi zagrabila koso in zamahnila z njo proti Josip" Domadeniku. Vmes je skočil njegov si" Hinko, ki je postal žrtev dvoboja: Kos" mu je odsekala desno roko. Zadnjo besedo bo spregovorilo sodišče. Če greš na tujo brajdo... 91etni šolar Rajko Borovnik iz Tez"" je splezal na tuji plot in začel zobati grozdje z sosedove brajde. Medtem, ko j® brezskrbno užival sladkost črnih jagod, se je neopaženo približal gospodar brajde, in je dečka tako nesrečno potegnil® plota, da se je zelo opasno ranil na levi nogi in na lobanji. Dečka so morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. — Pevski zbor Glasbene Matice ima nocoj ob 20. svoj občni zbor. dnevnem redu so poročila funkcijonarjeV in volitev novega odbora. Novi pevci i" pevke prisrčno dobrodošli! Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josef-ova grem* člea« do urejenega delovanja želodca i" črevesja. Glavni zastopniki moderne?" zdravilstva za ženske so preiskusili, d" »Franz Josef-ova voda« v največjih sl"' čajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. Franz Josefova grenčica se dobi'' vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski" trgovinah. L Angleški večerni tečaji se otvorijo začetkom oktobra. Vršili s bodo v pondeljkih in četrtkih na realk1' konverzacijski pa le ob zadostnem številu v čitalnici. Pismene prijave sprej®' ma Angleški krožek, realka, ustne P" * oktobra od 6.-7. ure, realka, pritličje I®' vo. Pogoji so razvidni na lepakih v G° sposki in Aleksandrovi ulici. 23o Velika kavarna. Danes, v sredo, in v petek eksperirne"' talna večera g. Svengali-ja. V četr ^ kabaretni večer. Pravoslavna cerkvena občina priredi svojemu iz Maribora odhajajoč mu podpredsedniku g. Mladenu r® poslovilni večer dne 26. septembra^ 21. uri v salonu gostilne Vlahovič bijo se člani občine, da se tega udeleže V Mariboru, 'dne '25. IX. '192$ MarlHorslcI V F C Potreba velikega »Socijaino-zdravstvenega doma" v Mariboru FRVtK TuTršP Sftžni y Vzpenjata na Pohorje in naš tujski promet RAZVOJ TUJSKEGA PROMETA. — POHORJE SLOVENSKI SEMMERING. HOTELI IN LETOVIŠČA. Zaključno k našim razpravam o Zdrav Stvenem domu v Mariboru še nekaj besed: Namen ustanove je širiti med ljudstvom zdravstveno poučevanje ter z nasveti in dejansko pomočjo pomagati pri asanacijah raznih naših nedostatkov. V bližnji bodočnosti ima Zdravstveni dom namen osnovati še oddelek za posvet nosečim ter raztegniti polikliniško in dispanzersko delo v početku vsaj na večje centre svojega teritorija, v katerega so vključeni naslednji srezi: Maribor mesto, srez Maribor desni breg, srez Maribor levi breg, Ptuj mesto in srez in srezi: Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Vsled obširnega teritorija in maloštevilnega personala ter nizko odmerjenega budgeta je zavod predvsem navezan na iodelovanje požrtvovalnih ajikov in za socijalno delo vnetih gg. zdravnikov, od koj!h pripravljenosti za skupno delo bo uspeh zavodovega delovanja v veliki me ri odvisen. Ustanova je zaenkrat navezana na razne zisilne prostore po Mariboru in to seveda ne upliva ugodno na razmah nje-neg? delovanja. Centriliziranje vsega so-cijalno-zdravstvenega dela je predpogoj za uspešno delovanje. Zato potrebuje ■ —MM Začetek filma je bil prav skromen in plah. 25. decembra leta 1895 sta se pred stavila dva neznanca iz Lyona lastniku »Grand Cafe v Parizu in ga prosila, naj jima da v najem svojo dvorano, kjer bi rada občinstvu demonstrirala prvi kinematografski film. »Kako pravite? Cinematographiques« »Da, kinematografske predstave! To je namreč posebna vrsta laterne magike, ki smo jo tako izpopolnili, da slike niso mirne, temveč se gibljejo. Torej živa fotografija.« »A?« »Prav tako! Sedaj pa nameravava prirediti ljudsko predstavo, kajti aparaturo sva temeljito preizkusila v delavnicah v Lyonu.« Gospoda sta bila Auguste in Louis Lu-miere, začetnika kinematografije. Princip kinematografije je bil znan že Pred njima. Mnogi resni izumitelji in u-čenjaki so se bavili s problemom že dolgo let in utrli pot kasnejšemu izpopolnjevanju. Toda brata Lumiere sta prva dala prve filmske projekcije, česar jima nikdo ne more oporeči. Fiziološki princip, na katerem sloni kinematografija, je popolnoma enostaven: svetlobni efekti izzovejo v našem očesu sliko. Kakor hitro preneha svetlobni učinek, slika ne izgine, temveč bdi v očesu še trenotek. Ta pojav imenujejo stroboskopski efekt. Ako opazujemo kak svetli predmet ali svetlo točko, ki nenadoma ugasne, bo slika v našem o-Česu ugašam polagoma, ako pa zažari točka z nova, sploh ne bomo čutili, da je bil svetlobni efekt ukinjen. Ako vrtimo v krogu žareče oglje, ne bomo videli vrsto svetlih točk, temveč neprekinjeno svetlobno linijo — itd. Ts kstnost našega očesa je bila znana Že davno. Davno je človeštvo pozna-•o tudi aparate, s katerimi so preizkušali sintezo gibanja. Dokler ni bila 'zumljena Prava kinematografija, smo se morali zadovoljevati s slikami, na katerih so bije naslikane faze posameznih gibov. Šele fotografija je omogočila točno in popolno analizo gibanja. Pionirska dela Amerikanca Muybridgea (1878) in Francoza Mareya (1889-1892), Edisonov ‘kmematoskop« in Demeny-ev »bio-skop« so direktni predhodniki kinematografa bratov Lumiere. ' rve predstave v Grand Cafe na Bou-*svard des Capucines so bile zelo krat-*c in enostavne. Prizori iz vsakdanjosti: aHitrek dojenčka, prhod vlaka na olo-vor, odhod delavcev iz tovarne in ’:on-no »politi polivalec« (rarrosc anose). Maribor obširnega in modernega »Soci-jalno-zdravstvenega doma«, kjer bi dobili svojo streho zgoraj navedeni ambu-latoriji in laboratoriji, kjer bi v posebnem traktu imeli mladinsko skrbstvo in šolske poliklinike za vse šole, kjer bi poleg polikliniških ambulanc imeli prostore za dijaško kulturno udejstvovanje, kjer bi dalje dijaštvo lahko dobilo razvedrila v svojem prostem času v obliki čitalnic, primernih igralnic, športnih telovadnih prostorov, kjer bi v suterenu imelo dijaštvo in ostala mladina sprhe in eventuelno plavalni basen, kjer bi nadalje bilo mogoče urediti ortopedijsko telovadnico, prostore za stalno higijencko razstavo, za zdravstvene kurze, demonstracije in praktične vaje dijaštvu oziroma drugim grupam občinstva. Tu naj bi poleg navedenih institucij imele prostore in center delovanja vse organizacije sociialno-zdravstvenega značaja, tu naj bi bil sedež antituberkulozne akcije, tu naj bi asanaciski oddelek reševal pereče probleme naše deželske r sanacije. Od tu naj bi se delovalo inicijativno v razna žarišča oblasti. Kakor vidimo, ogromne naloge! Dobra volja bo počasi premagala vse težave in ustvarila ideal, ki smo ga tu opisali. ki je bil prvi komični film, dolg K metrov. Trajal je točno eno minuto. Vendar se je publika z otroškim en-tuzijazmom čudila živim slikam. Komaj so pričele prve predstave, so ljudje navalili na »Grand Cafj«, kajti nihče ni hotel zamuditi čudežnega izuma. Kavarniški ravnatelj pač ni mogel pred videti, da bo zanimanje za predstave tako ogromno, niti ni mogel pred\ideti nenavadnega razvoja kinematografije. Kdo bi se bil takrat drznil, upati, da bo v letu Gospodovem 1929 poslovalo nad 45.000 kinematografov in da bo nas‘°la nedolžna igrača bratov Lumiere izraz celega zgodovinskega razdobja in im-bol nove dobe. Vendar je vse, kar imamo danes, samo začetek. Ni še nastopil čas, da bi pisali kinematografu že danes zgodovino. ' ijti preteklost filma je stara šele ‘ri desetletja in nihče ne ve, kakšna presenečenja nam pripravlja bodočnost. Filmski strokovnjaki še vedno zatrjujejo, .U še niso videli dobrega filma, da pa se nadejajo, da bodo polagoma odstranjen'? vse ovire, ki zaenkrat ovirajo popolno dovršenost filmske umetnosti. Vse.akor domnevajo kralji filmske industrije, da so storili za film vse, kar je v njihovih nočeh, ako so žrtvovali za filmsko industri jo ogromne denarje. Zvezdam plai.u:a;o bajne svote in grade komfortne kinogle-dišča, razsipajo za reklamo. Toda f"m ne bi smel slediti literaturi in tekmovali z gledališči, kakor se to dogaja v večini primerov. Umetniški nivo filma ie bo dvignil šele takrat, ko si bo film volil lastno pot, na kateri se lahko noslužujc bogatih pripomočkov in sredstev filmske umetnosti. Film mora postati verno cjle dalo sodobnega človeštva, pravega, :e-potvorjenega življenja in sodobnih *u-stev, česar pa nikakor ne moremo rditi o HolIywoodskih lutkah in cowboyih... Strašen požar v Solunu je v pondeljek divjal v Vardarski četrti mesta. Plamen se je dvigal nad 100 metrov visoko. Gasilci so bili brez moči. Cela mestna četrt je uničena. Prebivalci so bili večinoma revni doseljenci iz Male Azije in so sedaj brez vsega. Škodo cenijo nad 300 milijonov drahem. Na Grškem neoženjeni duhovniki ne dobe župnij. Parlamentarni/odbor v Atenah je storil sklep, da odzdaj neoženjeni duhovniki ne smejo imeti župnij. Oni, ki že imajo župnije, ostanejo na svojih mestih, v bodoče pa smejo župnije dobiti samo oženjeni duhovniki. Svetovna vojna je tujski promet popolnoma ukinila ali ga ie pa vsaj omejila na najmanjši minimum. Ta zastoj je bil pa samo začasen pojav vojne kot take, ki je prehod nekaterih državnih mej popolnoma onemogočila, ali pa do skrajnosti o-težkočila. Po vojni, ko so vzroki tega začasnega zastoja odpadli, se je pa tujski promet nenavadno naglo zopet razvil in to v še mnogo večjem razmahu, kakor kdajkoli poprej. Poleg tega je pa zavzel tudi nove smeri in tako so postali nenadoma svetovno znani in priljubljeni kraji, ki so poprej bili docela osamljeni in zanemarjeni. Med pokrajine, ki so stopile v interesno ospredje tujskega prometa šele po svetovni vojni, spadajo seveda tudi naša Dalmacija, hrvatska riviera in naposled Slovenije. Tujski promet v večjem obsegu in pravem pomenu besede smo Slovenci pred vojno poznali samo kot nekaj specifično italijanskega in švicarskega, na to, da bi naši kraji prav tako lahko postali zbirališče tujih turistov in letoviščarjev, sploh mislili nismo. Šele razvoj tujskega prometa po svetovni vojni nas je samo po sebi privedel na misel reklame in propagande, ki je že takoj v prvih letih rodila lepe sadove. Danes pa stopa Slovenija že pomembno v vrsto znanih tujsko-prometnih pokrajin Evrope, a vse je še več ali manj omejeno samo na Kranjsko, odnosno na Gorenjsko. Mariborska oblast je za tem delom naše ožje domovine daleč zaostala in treba bo še velikih naporov, preden se bo mogla kolikortoliko uspešno uveljaviti. V našem časopisju se je že veliko pisalo in razpravljalo o pomenu tujskega prometa za Maribor in njegovo okolico, a v ospredju vsega je vedno stalo Pohorje z Dravsko dolino. Zaradi tega je tudi popolnoma razumljivo, da se je že primeroma zgodaj pojavil predlog, naj bi se na Pohorje zgradila žična vzpenjača. Da je bil ta predlog pameten in umesten, dokazuje najbolj akcija, ki je bila v zadnjem času podvzeta in ki bo, kakor izgleda, privedla tudi do uspeha. Ako bo šlo vse po sreči — in upajmo, da bo šlo — potem bo čez leto dni vrh Po- Sokolstvo Redna (elovadba starejših članov se vrši vsaki pondeljek, sredo in petek od pol. sedme do osme ure zvečer v gimnazijski telovadnici. — Poziva se na polnoštevilno in točno vdeležbo. — Spori SK Železničar — nogometni odsek. Jutri 26. t. m. se vrši ob 19. sestanek prvega in rezervnega' moštva v gostilni Laufer. Udeležba obvezna. — Načelnik. Narodni Ženski Sauez fcralje-uine SH5 slavi letos desetletnico obstoja. Organiziranih je v njem danes 240 ženskih društev z nad 20.000 članicami. Meseca oktobra bo imel jubilejno glavno skupščino v Splitu. V upravnem odboru Zveze so v enakem številu zastopane Slovenke, Hrvatice in Srbkinje. Predsednica je gospa profesorica Leposlava Petkovičeva iz Beograda, ena izmed podpredsednic pa ga Franja Tavčarjeva iz Ljubljane. Savez bo ob Plitvičkih jezerih zgradil okrevališče in letovišče za bolehne javne socialne delavke. Minister šume in rude je dal zemljišče z mladim gozdom v to svrho. fTlegle na mesecu odkril amater Poklicni zvezdoznanci so razdelili delo na raziskovanju vsemirskih teles v več specijalnih področij in se niso mogli ba-viti s slučajnimi odkritii. To prepuščajo horja že zvezan s podnožjem in z Mariborom z žično železnico. Kakšnega velikanskega pomena bo ta pridobitev za razvoj tujskega prometa v Mariboru in na Pohorju, si širša javnost danes še težko predstavlja. Pohorje bo po zgraditvi vzpenjače postalo brez dvoma nekaj čisto drugega kakor je danes, kajti v svoje zeleno okrilje ne bo privabljalo samo domačinov, ampak tudi goste iz vse naše države in iz inozemstva, saj bo to sploh prva taka vzpenjača v Jugoslaviji. Z ozirom na ta novi tujski promet na na^em Pohorju, bo pa treba seveda tudi misliti na vse drugo, ki bo postalo potrebno, ako bomo hoteli to pridobitev zares plodonosno izrabiti. V prvi vrsti mislim tu na prenočišča in letovišča na samem Pohorju, kajfi dosedanje planinske koče po zgraditvi vzpenjače absolutno ne bodo več zadostovala. Pohorje ima vse predpogoje, da postane slovenski Semmering, a postalo bo to samb tedaj, če bomo na njem zgradili primerne udobne letoviščarske hotele in one športne in druge naprave, ki so za to potrebne. Umetno bi tedaj bilo, da bi se delokrog družbe za zgraditev vzpenjače na Pohorje razširil tudi na področje hotelske in športne industrije. V ta namen bi se pa seveda družba morala postaviti na širšo bazo in skrbeti v prvi vrsti za to, da pritegne v ta namen čimveč domačega in morebiti tudi tujega kapitala. Naš tujski promet je danes v inozemstvu že toliko znan, da bi to ne bilo povsem nemogoče. Brez dvoma pa je, da bi tudi domači kapital bil v tem podjetju mnogo bolje naložen kakor pa je v bankah, od koder gre večji del v korist drugim krajem in celo tujini. Treba bi bilo tedaj samo malo več propagande in agitacije ter malo več podjetnosti, pa bi se lahko tudi ta ideja dala realizirati. Korist od tega bi imeli vsi, tako tisti, ki bi bili denarno soudeleženi, kakor tudi obrtniki, trgovci in vsi ostali prebivalci Maribora in okolice. Naj bi tedaj ta misel našla razumevanja tudi v naši javnosti in naj bi se k temu vprašanju še kdo oglasil! amaterjem. Eden izmed teh »zvezdo-znancev«, ki promatranje zvezdnih svetov smatra za zabavo, gospod Bidault de L’ Isle, opazuje samo luno in ima izvrsten teleskop z objektivom, ki meri v pre ineru 300 mm. Dolgo vrsto noči je upiral svoj daljnogled na določeno točko na luni, na mali krater, ki leži v velikem luninem krateru, znanem pod imenom Po-seidon. Ta mali krater, ki ima v premeru 2 km, je bil večinoma zelo jasen, včasi pa ga je zamračilo nekaj kakor 'oblaki ali megle. Ob posebno ugodnih prilikah, ko je solnce baš sijalo na ta del lunine površine, je Bidault opazil odsev solnca s tega oblačnega zastora. Trdi, da je to isti pojav, kakor če na našem nebu solnce sije na oblak. Ker je mišljenje splošno, da na mesecu ni zraka in ne vode, so astronomi sprejeli to vest z nezaupanjem,' vendar so pa Bidaulta prosili, naj nadaljuje raziskovanja. Kako hočejo v Angliji zaposliti brez-poselne? Ko se sestane angleški parlament, bodo takoj razpravljali o zakortu o zaščiti britanskih obali pred uničevalnim delovanjem morja. Zakon bo predvideval zaščitne zgradbe ob celi obali, obenem pa bo imel nalogo, da ublaži brezposelnost. Boj proti nepismenosti v Bosni so pričeli kmetje sami. Razne podružnice hrv. kulturne organizacije Seljačke Sloge so sklenile v tem pogledu veliko akcijo. Vsak pismeni kmet se je zavezal, da bo naučil vsaj enega nepismenega kmeta čitati in pisati. Deloma od države deloma od raznih kulturnih organizacij so dobili v to svrho na razpolago tudi abe-cedarke, deloma po so jih nakupili ta svoj denar. Nedvomno zelo hvalevredno po-četici Trideset let kinemotografije iiKROMNI ZAČETKI. — 18 m KOMIČNEGA FILMA. - VELIČASTEN RAZ-MAH. — FILM BODOČNOSTI. * Stran X ' Watffitff8kTV> C E1? NIK 'Tutra V Mariboru, dne 25. IX. 1929 Mihael Zevaeo Beneška ljubimca Zgedevlnskl rente* I* Starih Benetk 17S »Bianke še vedno ne vidim.« »Takoj pride, prijatelj...« Sandrigo se ji dal odvesti s seboj... Bembo je prehodil vse veselične dvorane, brez naglice premišljaje o tem, kar je izvedel. Prišel je v prazne sobe nato na hodnik. Pred vrati Biankinega sta novanja je za trenotak prisluhnil in nato je poskusil rahlo odpreti, kakor je bil že enkrat napravil. Vrata so se odprla. Soba je bila prazna. Bembo je zagledal obleko in lepotičje. »Povedala mi je resnico!« je zamrmral in vzdrhtel od veselja. Nekaj trenotkov kasneje je bil zunaj ih je skočil v najbližjo gondolo rekoč brodarju: »Prepelji me čez veliko laguno, k cesti v Mestre, pa naglo, plačam ti dvojno.« Kmalu je gondola zdrčala po vodi. Blizu srede lagune je Bembo, ki je sedel spredaj zagledal pred seboj bližajočo se temno maso. Pokazal jo je svojemu brodarju. »To je barka, ki se vrača v Benetke,« je dejal brodar. Bembo se je zdrznil; nenadna misel mu je Sinila v glavo. »Ali morete govoriti z ljudmi, ki so na tej barki?« »To je lahka reč, kadar bomo s krovi vštric.« In gondolir je obrnil krmilo, da bi zavozil čim bliže mimo barke, ki se je bližala. Čez par minut sta bili obedve gondoli v isti vodi, krov ob krovu. »Ohe. kdo je na barki?« je kriknil brodar. »Kaj je?« je odgovoril tuji glas iz noči. Istočasno j Sandrigom odprtemu oknu, ki je gledalo na kanal. Roland, ki jo je nekaj časa iskal, jo je naposled našel v zatišju tega okna, napol skrito za velikimi brokatnimi zastori, ki so padali težko na tla. Približal se je in sedel na drugo stran zastora. Imperija in Sandrigo, naslonjena s komolci na Ža metne področnike, sta gledala v noč. Le zdajpazdaj sta menjavala negotove besede. »Torej« je nenadoma izpregovoril Sandrigo, pov-zemaje nedvomno razgovor, ki ga je bila kurtizana o-pustila, »toraj ona ni hotela prisostvovati tej veselici?« »Zaman sem jo prosila na vse načine; toda ne govoriva o tem, dragi moj. Pustite mi za nocoj še vso mojo srečo; jutri boste mislili na Bianko; nocoj pa bodite ves moj... ali hočete?« »Naj bo ...« »Makar če pravite, da norim, dragi, predragi moj, toda ta veselica me dolgočasi, kar zdihujem že po trenotku, ko bova sama...« »Noč napreduje.« »Da, in veste, kaj bi rada, zdajle, kadar odidejo vsi ti ljudje, ki me tako smrtno dolgočasijo?« »Povejte...« »Obljubite mi to radost...« MALI OGLASI Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Mala družina išče mesto hišnika. Ponudbe pod: »Spreten ključavničar« na upravo »Večernlka«. 3279 Sobo-In ČrkosHkanje Izvršuje po ceni, hitro la okusno Franjo Ambrožič. Clraiska ul, 2. 2281 Velika izbira čipk, batist, popelin, Sifon, za damsko perilo. Josip Serec, Maribor, Aleksan- drov^cejita 23.,________________2127 OtroSke, damske, moške nogavice, žepne rute, pletenine, veste, puloverji Itd. Josip serec, Maribor, Aleksandro- va cesta 23. 2128 Fotografirani vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najhovejši aparati hi svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39. * 2286 Uradnico zmožno slovenščine, srbohrvaščine, perfektno stenografinjo, strojepisko, nemščine, sprejme tukajšnje podjetje. — Ponudbe pod »Perfektna stenogra-finja« na upravo »Večernlka«. 2376 Ocarlnjenje, prevoz in vskladiščenje vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah, kakor tudi prevoz drv, premoga in pohištva prevzame špedicija A. Reisman, Vojašniška ul. 6. 2371 Velika, prazna elegantna soba z električno razsvetljavo in lepo kuhinjo se takoj odda. Vprašati Gosposka ulica 56 I., desno. 2312 CEZ 200 aazNiH VRST kožuhovine ima letos v zalogi tvrdka L. ORNIK. MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 Za Više zičhske plašče nabavite si že sedaj !>ritn«nio krzno za ovratnik in obšive, dokler e /zbira bopata, kajti pravkar so dospele naj-večje pf>5ilj*tve iz Leipziga. —• Zalogo si lahko ogJedate pov**m neobvezno* — Nilli boste ^$Ua Konzorcij vse to, kar rabite. 2249 Kupim do 150 kg jabolk ali tepk za sadjevec. Ponudbe z navedbo cene na naslov: A. Močnik, Maribor, Pobreška cesta 20. 2368 Sprejme se izvrsten krojaški mojster, ki bi zraven privatnih strank prevzel konfekcijsko izdelavo. Delavnica brez inventarja takoj na razpolago. Istotam se sprejme za stalno Šivilja za žensko konfekcijo in perilo, samostojna pri-krojevalka. Cenjene ponudbe pod »Kon fekclja« na upravo »Večernlka«. 2262 Zimski plašči, Din 430.— trpežni in lepi, zgotovljeni na prodaj. Damski modni salon Klern-sche, Aleksandrova cesta 12. 2370 Čedna, meblovana soba z električno razsvetljavo, parketna t!a z uporabo glasovirja se odda dvema boljšima dijakoma (v bližini šolskih poslopij) eventuelno tudi gospodu, kateri bi vzel dobro hrano s i. oktobrom t. 1. Naslov pove uprava »Večernlka«. 2372 Ob priliki lOletttlce prihoda v Maribor, priredim v sredo, dfte 25. septembra v svoji restavraciji »Vetrinjski dvor« velik koncert. Za obilen obisk se priporočam Hinko Kosič. 2354 Učenko za šivanje perila sprejme Atelje Olga Rupnik, Maribor, Slovenska ulica 20. 2369 MEDO \ KAVA Kožuhovinasti 1 w* plasci in krino *a obliv« novo dospelo. Krzno od Din 30 — naprej. K. GRKNITZ krznar Gosposka ulica It. 7 ff1 registrovane delavske stavbene zadruge * omejeno zavezo v Mariboru, ki se bo vrStt v nedeljo, dne 29. septembra 1929 ob 10. uri dopoldne v spodnji ma^ dvorani Narodnega doma Dnevni red: 1. Cltanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Sklep o prostovoljnem razidu zadruge 3. Tozadevna sprememba pravil 4. Volitev likvidačnega odbora Sklicuje se na podlagi § 58 zadružnih pravil zadnja j odstavek ter vabi k polnoštevilni udeležbi odbor tsJiibljSpl: predstavnik izdajatelja In urelnlk: Pran Brozovič St* a to Detela v Maribora Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn« d. d., predstavni