(The best medium to r each
best customers.
Isfaajm dvakrat na teden.
Velja za celo -leto $3.00
Published sem? weekly.
Subscription
I	GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
yearly.
I—iiniini? ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. 19x9., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OP MARCH 3rd 1879.
ŠTEV. (No.) 50.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. JUNIJA, 1921.
LETO (VOL.) VIL
Published and distributed under permit (Na. 3sa)
by the Act •! October 1917, on file at the Post Office mi Chic*««. HL — By the Order mi ths President A* S. Burleson,
GenersL
NAJNOVEJŠE VESTI.
DRŽAVA TOŽI DRŽAVO.
Država Wisconsin bode tožila državo Illinois in mesto Chicago radi jezera Michigan, ker noče dvigniti obrežja jezera in zato stoji voda jezera prenizko, kar je v škodo, državi Wisconsin.
POSVEČEVANJE NOVEGA PITTSBURŠKEGA ŠKOFA.
Kakor je definitivno določeno, bo-
*
de kardinal philcjalephski posvetil novega pittsburškega škofa Boyle-ja 29. junija.
ŠKOF KOUDELKA UMRL.
Superior, Wis. — V petek dne 24 junija ob štirih popoldne j« umrl škof Koudelka po daljši bolezni.
AMERIK. LEGIJA PROTI TUJIM JEZIKOM.
Amerikanska legija se je odločila, da bode začela veliko akcijo po celi Ameriki, da se bode po vseh državah sklenila postava, po kateri se bodo tuji jeziki prepovedali v vseh šolah privatni^ in državnih. Vprašali so pa tudi National Catholic Welfare Council (katol. spiskopat) kaj misli o tem sklepu.
Na to je tajnik Councila odgovoril, da je v popolnom soglasju z legijo glede zahteve, da naj bi bil učni glavni jezik po vseh ameriških šolah angleški, kakor je pravzaprav že itak povsodi. Vendar pa se mu zdi jako fanatično, ako bi se morda skušalo popolnoma zabraniti učenje tujih jezikov in ako bi se hotelo zabraniti, da bi se razne predmene ne smelo učiti v materinem jeziku kakega tujega naroda, kakor na pr. katekizem po farnih šolah, ali zgodovino kakega naroda iz Evrope, kateremu pripadajo stariši otrok. Nasprotno bi se naj skušalo upeljati, da bi se v vseh šolah učilo tudi več 'tujih jezikov.
v-
-o-
ke, ali kakor jim pravimo tukaj pro-fitirje, dalo na javni pravnger. Ti verižniki so tudi oškodovali državo za najmanj en bilijon dolarjev davka, katerega so zatajili.
AUTOMOBILSKA NESREČA.
V Sheboyganu, Wis., sta bila u-bita Geo. Jekenič in John Somer-berger, ko sta se peljala na automo-bilu pa sta zavozila v jamo, kjer se je automobil trikrat prevrnil in potem užgal.
DEMOKRACIJA INDUSTRIJE.
Iz Denverja se poroča, da bode skoraj gotovo konvencija delavske federacije sklenila tudi resolucijo, po kateri bode zahtevala, da vlada prevzame v svoje roke vse železnf-ce, premogovnike in jeklarne. Poseben odbor se je sestavil, ki naj prouči to vprašanje in naj sestavi kolikor najbolj mogoče demokratičen program za industrije. Predsednik premogarskih unij, Lewis, je rekel, da ima izdelan poseben načrt, po katerem bi se premogovniki po-,
nih razstavili kotle, cevi in sploh vse, kar se potrebuje za domače kuhanja "munšajna". Sedaj je izdal prohibicijski komisar stroge nared-be proti temu.
GOMPERS ZOPET IZVOLJEN.
V soboto so bile volitve glavnega odbora Amerikan^ke Federacije delavstva v Denverju. Pri volitvah predsednika je zopet zmagal Gom-pers proti Lewisu. Gompers je dobil 25.022 glasov in Lewis pa samo 12.324. Ko je Gompers videl, da je zopet izvoljen, bil je tako ginjen, da je začel jokati.
Pri volitvah se je pokazalo, kako solidarno in združeno je delavstvo.
ščuvala množico, da je bilo več ljudi ^ KATOLIŠKEGA SVETA.
ubitih.
Zanimivo je dejstvo, da je dal je- GLAVA (LOBANJA) SV. IGNA-čar še celo uro potem, ko sta bila [	CIJA LOJOLE.
že oba obešena mrtva, trupli straži-j Iz Rima so v Španijo prenesli gla-ti in jih ni pustil odnesti iz ječe. j vo Sv. Ignacija Lojole. Lobanja, Ječar se je izjavil sledeče:	katero so prenesli ob priliki 400let-
"Ko je bil ohešen fant Viana decembra meseca, čakala je celi čas pred ječo ambulanca. To se je nekaterim nekoliko čudno zdelo. Ko je bil Viana razglašen "mrtvim, prišla sta hitro dva pogrebnika in odnesla mrliča kolikor mogoče varno pa hitro ven v ambulanco. Toda kakor hitro je bilo truplo v vozu, zaprla so se vrata in ambulanca je z največjo naglico odhitela v mesto.
ki je organizirano v Federaciji. To1 Kakor ie iečar Poznej.e izvede1' ča" ,	•	- 1 1 kala sta v ambulanci zdravnik in
je veselo znamenje za naso delav-	„ .
, i_ j ■ *	zdravniška postreznica, ki sta začela
sko bodočnost.	.	* .
takoj med petjo z mrzlično hitrostjo
GOSPODARJI PROTI MODER- delati' da bi oživela °bešenca. V
NI ŽENSKI NOŠI.
Chicaškim dekletom, ki gredo iskat dela svetujemo, da se oblečejo dostojno, in naj ne oblečejo prekratkega krila in naj ne oblečejo kakih
državili in bi upravljanje teh premo- kričečih svilnatih nogovic, ker bodo morda v najboljših prostorih zastonj vpraševale za delo, kajti chi-caški delodajalci so sklenili, da ne potrebujejo po svojih pisarnah in prodajalnah "punčk za igrače temveč delavk".
govnikov vodil poseben delavski odbor. Uprava bi bila sestavljena iz vladnih zastopnikov in zastopnikov premogarjev samih.
Vsi ti predlogi slone na takozva-nem Plubovem načrtu, ki zahteva, da ima delavstvo od svojih telesnih moči, katere žrtvuje industriji iste koristi kakor jih ima financir od svojega denarja, katerega utakne v podjetje.
ZA RAZOROŽENJE SVETA.
Inicijativa, katero so izdali katoliški škofje potom svojega National Catholic Welfare Councila pod vodstvom škofa Schrembsa, da naj predsednik Harding skliče internacionalni zbor vseh vlad in vseh narodov, pri katerem naj se sklene splošno razoroženje sveta, je našla odmev tudi med židovstvom in med raznimi protestantovskimi sektami. Te dni je poseben odbor sestavljen
ITALIJANI IN POLJAKI SE TEPO.
Med italijanskimi in poljskimi vojaki v Šleziji je prišlo do boja južno od mesta Kosel, kakor se uradno sooroča.
ZNAMENJE ŽALOSTNIH ČASOV.
V Chicago je neka Orthwein u-strelila Herberta P. Zieglerja, ko se je z njim vlačila in pijančevala. Porotniki so jo ta teden oprostili vsake krivde, dasi ne taji da ga je u-strelila. Porotniki so jo oprostili. ,Značilno je, kaj je rekel državni pravnik, ko je čul obsodbo porote:
nekem pogrebniškem zavodu so imeli med tem časom vse druge priprave in stroje, s katerim se oživlja zadušene ljudi. In kakor so očevidci povedali se je po uri težkega dela skoraj začelo opažati, da je začelo srce nekoliko delovati. Vendar zgodilo se je nekaj nepričakovanega in vsi poskusi so bili zastonj.
Vemo tudi za slučaj, ko je bil v New Yorku umorjen na električnem stolu morilec, katerega so zdravniki "obudili k življenju" in je še danes živ, dasi je uradno ž© zdavnaj mrtev.
Zato pa bomo mi tukaj v Chicagi skrbeli za to, da bode oni, kogar bomo obesili, tudi v resnici "obešen".
nice njegove smrti, bo izpostavljena nekaj časa v samostanu od Loyole in jo bodo nato zopet prenesli v Rim.
iz katoliških duhovnikov, protestant-
VELIKA PREMOGARSKA EKSPLOZIJA.
V Pottsville, Pa., je bila 23. juni- predsedniku Hardingu posebno to-| kor se zadnje Čase streljajo moži
____ 1 ! 1 _ 1 _ —. M 1 ■ • n M —« 1 » rt «•« m rt ll « __ I —m a» /4 —« .	»L 1 ^m. 1 1 1__J.___ *	1 •	. _
( Prav nič nisem razočaran. Nemo-skih ministrov in židovskih rabin-1 goče je obsoditi krasotico pri nas", cev prišel v belo hišo in predložil) Potem je pa dostavil resno: "Ka-
ja velika eksplozija, pri kateri je bilo veliko premogarjev ranjenih in dva sta ubita, s Kakor je preiskava dokazala, povzročilo je eksplozijo vnetje plinov, ki so v večji množini izhlapeli iz premogovnika. Užgal se je s tem premog in tako je največji kos premoga na svetu v plamenu. Premogovnik je Mahoning Valley, kjer so najbogatejše žile trdega (antharcite) premoga.
ZVEZA KATOLIŠKIH BOLNIŠNIC.
Zveza katoliških bolnišnic zboruje te dni na svoji letni konvenciji v
Minneapolisu, Minn.
-o-
AMERIKA IN JAPONSKA.
Vse kaže, da se zbirajo temni o-blaki nad Ameriko in Japonsko. Ča-sopisje je očevidno pod vplivom tajnih sil, ki skušajo na vsaki način zanetiti nov požar, novo vojsko. Kakor trdijo nekateri časnikarji, dela to židovstvo, ki ima posebne namene z Japonsko.
zadevno peticijo, katero je podpisalo nad 2i tisoč duhovnikov teh treh ver.
TELEFON NA AUTOMOBILU.
Kedorkoli ima zaprt automobil si lahko za svoto $50 dolarjev da napraviti brezžično telefonsko zvezo, po kateri bode sprejemal v najhitrejšem teku automobila poročila, od koder bode hotel. Za sedaj seže ta naprava za okolico 5 milj. V Chicagi ima že veliko automobilov to napravo.
PROTI VERIŽNIKOM.
Poslanec Beck iz Wisconsina je predložil v zbornici v Washington!: predlogo, po kateri se zahteva. od vlade, da objavi imena vseh onih tvrdk in podjetij, ki so tekom vojske delali več kot 25 odstotkov do-
POTREBA VERE.
Te dni je pisal predsednik Harding posebno pismo zvezi baptistov-skih ministrov, ki zboruje v Des Moines, Ia.: "Prosim, povejte konvenciji, da se jaz zelo zanimam za verski razvoj naroda v Ameriki. — Prepričan sem, da smo vsi edini v priznanju, da se moramo dandanes v teh nemirnih časih zanašati za ko-nečno rešitev vseh vprašanj samo na fundamentalne nauke cerkve in vere". —
PROTI KOTLOM.
V državi Indiana bodo sodnijsko zasledovali vsakega trgovca, ki bode prodajal kotle in druge potrebščine za& domač "kevderski pride-
lek". Kakor povsodi tako so tudi bička. Tako naj bi se vse verižni-1 v Indiani razni trgovci javno v ok-
in zene med seboj, je že res skrajni čas, da se temu naredi konec. Toda to se ne da doseči brez pomoči porotnikov".
Toraj tako smo daleč v Chicagi, da ne odločuje več pravica ali krivica temveč lep ali grd obraz.
In tako je Mrs. Orthwein že 28 ženska, ki je umrdlia možkega v Cook Co., to je v mesto Chicago, pa je bila umora popolnoma oproščena, dasi je bil umor dokazan.
Ali ne bode to dalo poguma raznim grdim nezvestim ženskam, da bodo začele streljati svoje može kakor nadležne muhe, kadar se jih bodo naveličale?
Na drugi strani so pa možki sami krivi. Poglejte samo kake fante, kako so prismojeni za kako "kiklo". Mati mu je nič, oče mu je nič, poštenje mu je nič, denar mu je nič, in celo Boga vrže iz srca, samo radi ženske! — Well, takemu se res ne zgodi krivica, ako ga potem taka ženska nauči nekoliko možke pameti in časti.
Seveda je pa vendar oboje žalostno in kaže kako je naše družba pokvarjena.
12 LADIJ " IZGINILO".
Splošno razburjenje je nastalo med mornariškimi krogi te dni, ko je tekom enega tedna dvanajst ameriških ladij izginilo. Odpljule so iz j Povedal je tudi, da bode početje, ameriških pristanišč, toda nihče ne i zlasti pa to pismo ministra, vzbudi-
ZA KATOLIŠKE PRAVICE.
Mornariški minister, tajnik Den-by je izdal posebno pismo na organizacijo nekatoliških cerkva, v katerem poziva organizacijo naj se krepko loti misijoniranja prebivalcev o-toka Hayti. Pravi, da bode njegov department z največjim veseljem storil vse, da pomaga, da bode kolikor mogoče veliko misijonarjev in misijonaric odšlo na ta otok. -— To pismo je naredilo utis, kakor da bi vlada pozivala protestantske sekte, naj se lotijo dela, da bodo ondotno strogo katoliško ljudstvo "spreobra-čal" v razne njih sekte.
Takoj, ko je bilo to pismo objavljeno, je pa šef, glavni tajnik National Catholic Welfare Councila, Rev. Father Burke, iz reda Pavlis-tov, k ministru in prosil za audijen-co. Pri tej priliki je protestiral v imenu katolikov Združenih držav proti temu pismu. Minister se je pa izgovarjal, da ni mislil, da bi to veljalo samo raznim protestantskim sektam, temveč, da prav rad da enako pismo tudi National Welfare Councilu glede katolikov.
Tajnik Rev. Burke mu je pa povedal, da tega ni potreba, ker je katoliška hierarhija jako lepo urejena na Hayiti, da je ljudstvo tam verno in da ne potrebuje misijonarjev.
ve več za nje, kje so. Vse iskanje po morju je bilo zastonj. Nekatere teh ladij so poslale še S. O. S. klic po pomoči. Toda ko so ladije v bližini prišle na označeno mesto, kjer so bile baje te ladije v nevarnosti, niso našli ničesar, tudi nika-kega sledu ni bilo, da bi se bile potopile. Tudi o mornarijih na teh Iadijah ni ne duha ne sluha.
ŠEST FRANČIŠKANOV DOKTORJEV.
Te dni je dobilo doktorski naslov šest ameriških frančiškanov na katoliškem vseučilišču v Washingto-nu. —
lo nejevoljo pri Havtčanih, ki bodo gotovo videli v tem pismu samo poziv vlade, da se zanese na otok kak kulturni boj.
To pismo je zopet velik "vladni kozel'*, katerega je vlada ustrelila glede tega otoka. Pred nedavnim časom je dobila krepko brco od prebivalstva tega otoka, ker se je tako nespretno umešavala v njih notranje politične razmere. Sedaj jo bode dobila še iz verske strani.
OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI.
POSLUŽITEf SE PRILIKE SEDAJ.
DVA OBEŠENA V CHICAGO,
v petek 24. maja sta bila obešena dva morilca v chicaški okrožni ječi. Obsojena sta bila, ker sta v znanih v chicaških zamorskih izgredih na-
* + * * * * + * * * * * * + * * *
«1»
Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-sluziti prilike sedaj.
Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope. \ saka posiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih.
Ker se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, za-
r raČUnaIa P° cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar.
OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone:
5°° ^on............$ 3.90
1,000 kron............ y
S,000 kron.............38.00
10,000 kron............ 75-°o
t
I
Za italianske lire:
50 Ur............$ 3.90
10° lir.......... 5,40
500 lir..........26.00
1,000 lir............ 51.00
J. JERICH & M. ZELEZNIKAR
CHICAGO, ILL.
▼ urad« "Edinost"
1849 W. 22nd Street
£ $
m
s—=
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Izjaha dvakrat na teden.
Slovenian Franciscan Press.
1I40 W. aand St.	Telephone Canal 98.
in.
ADVERTISING RATWS ON APPLICATION.
Published Sami-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL

Entered as second-clas* matter OcV 11« 1919, at the pest office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Rdeče diktatorstvo proletarijata.
Bucheran, urednik moskovske "Pravda", je na zborovanju tretje internacijonale rekel med drugim: "Glavno, fundaraentalno naše načelo mora biti: ohraniti si moramo diktatorstvo nad masami na vsako ceno"
Ali berete naše rdeče liste? Poskušajte sešteti, kolikrat boste tam čitali besedico "svoboda", "svobodoljubje", "vsi smo enaki", "kedo nam bo ukazoval?" — Ali pa berete tudi poročila o rdeči "svobodi" v Rusiji? Gotovo ste že veliko čitali in veliko čuli. Nikdar še ni v zgodovini kaka vlada vladala z večjo krutostjo, nikdar še ni nobena vlada teptala z večjo krvoločnostjo vsak gib proste volje kakor posameznika tako celega naroda, kakor tista vlada, katera stoji na načelih "vseplošnega pro-letarskega bratovstva". V imenu tega diktatorstva stoka po strašnih ruskih ječah stotisoče nedolžnih žrtev, ne kakih milijonarjev ali kapitalistov, ne, temveč navadnih delavcev in kmetov, nedolžnih žrtev tega "diktatorstva" — te "svobode".
V	imenu tega diktatorstva se je prelilo na Ruskem že toliko človeš- vzrok te™u?" vpraša sodnik. "Kik-ke krvi, da "bi gnala mlinske kamne tri", ne tri sto in sto! Nikjer no- !ie' ?°dmk, kratke kiklje, te naredijo bena vlada, noben narod ni v stoletjih prelil toliko nedolžne človeške krvi,.konja neumne,ga! Na farmah jih ne kakor ta vlada, katere načelo je "diktatorstvo" — v enem letu.
V	imenu tega diktatorstva pri nobenem narodu ni toliko ljudi poginilo lakote in gladu in vsega hudega, kakor pod vlado, katera stoji i
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Chicago, 111. — Miss Mary Kre-mesec, hčerka našega odličnega rojaka Mr. Math Kremesec, je pretekli petek graduirala za učiteljico.
Naš iskrene čestitke!
Mr. A. Smole iz Bradley, 111., in Mrs. Varšek iz Waukegana sta bila te dni na obisku v Chicagi Pri tej priliki sta si ogledala tudi našo tiskarno.
CLEVELANDSKE NOVICE.
Tatovi so udrli v torek zjutraj ob 2. v stanovanje Ferd. Cankara na 1906 Norwood Rd. Odnesli so Cankarju in soprogi vso obleko in perilo, in bi odnesli tudi zadnje hlače, da jih ni neki ropot preplašil, da so! Ije rad prepustim njemu.
nedeljo kar mečejo iz pridižnice nove kandidate zakonskega- stanu. Jaz pa samo čakam in poslušam; upam pa, da bom do prihodnjič tudi jaz kaj vjel. — Sedaj pa pozdravim Vas, g. urednik, in vse čitatelje Vaših treh listov.
Frank Zupančič.
O RAZPOROKI.
Barberton, O.
Nekomu iz naše naselbine je zelo zavrela kri, ko je bral moj dopis o razporoki v Edinosti. Dopisnik se je celo tako daleč pcniskotil, da me je opsoval prav po "prosvetov-sko" v Prosveti, na kar pa ne bo-dem odgovarjal. Psovanje še nada-
Meni
zbežali.* Odnesli so tudi nekaj zlatnine in druge stvari.
Neverjetno in vendar resnično. — John Monteith, ki stanuje na farmah blizu mesta, irfia konja, ki se boji kratkih ženskih kril. Zadnji teden je prišel s konjem v mesto na Square, in konj se je splašil. Drvil je mimo kare, dokler ga ni neki policist ustavil. Monteith je bil aretiran. Sodniku je povedal, da ni njegova krivda, pač pa je kriv konj. "Moj konj je najbolj mirna živali-ca na svetu", je dejal Montejth. Na farmah ga tudi najbolj sitna muha
ne spravi iz miru. v mesto, je pa h .
In kaj je
na fundamentalnem principu "diktatorstva" — rdeče svobode.
Diktatorstvo? Kaj je diktatorstvo? To je sužnost, to je vlada, kruta brezobzirna vlada nekoliko malo izkoriščevalcev naroda. Diktatorstvo je vlada nekaterih tiranov, ki se polaste vlade in potem vladajo s silo, s kruto, brezobzirno in brezsrčno silo? Diktatorstvo je vlada nekoliko malo oseb, ki narekuje celim narodom ali državam, da morajo samo tako misliti, kakor teh nekoliko misli, da morajo samo to in tako delati, kakor teh nekoliko hoče. da mora sploh živeti samo, ako teh nekoliko hoče.
To je rdeče diktatorstvo, ali bolje "rdeča svoboda".
Rusko diktatorstvo v čem obstoji? V tem, da nekoliko Židov skupaj z nekoliko njih kreaturami drži v strašni sužnosti cele milijone, jih davi, jih gnjavt, jih strada, jih kolje in jih meče v ječe, jih mori, kakor živali. Zakaj? V korist naroda? Ne! Na narodu poskušajo neke sanjarije, katere so si vtepli v svojo glavo in katere hočejo usiliti milijonom, da jih sprejmo. Milijoni jih nočejo, ker se jim zde neumne. Vendar prisiliti jih hočejo, da jih morajo sprejeti. Lepa svoboda!
Da, ko gledamo nesrečno Rusijo se nam zdi, kakor ona uboga žival, katero rabijo po raznih zdravniških preiskovalnih šolah, da na njih poskušajo razna zdravila in razne operacije, takozvana vivisekcija. Ubogo žival močno povežejo v železje in jermena in potem jo živo režejo na kosce, da opazujejo učinke noža. LTboga žival seveda strašno trpi. Vendar tako močno je povezana v železje, da se ne more rešiti. Tako mora v strašnih bolečinah čakati, da ji slednjič zdravnik preiskovalec zada smrtni sunljej, ako ga ji zada; ako je ne poveže za silo, da jo drugi dan znova muči.
Ti ruski čifuti so si izmislili nek nauk, neke sanjarije in začeli so iskati narod, na katerem bi ga najprej preiskusili. S zvijačami so ujeli v svoje železje in jermena nesrečen ruski nar.od in sedaj počenjajo z njim, kakor počenja ta zdravnik s svojo ubogo žrtvijo.
Ubogi narod !
Ali ti prijatelji proletarcev ne obetajo svobodo, popolno svobodo vsakemu? Ali se strašno ne zgražajo nad katoliško vero, češ da ne pusti narodom svobode vesti? Ali-se ne zgražajo na inkvizicijo? — Počakaj-mo nekoliko desetletij, da se ruski narod iztrga iz teh strašnih vezij. Kar bode izvedel svet, bode nekaj, da se bodo lasje ježili in da se bode zgražal vsak še bolj divji in krvoločni človek nad tem, kar bode ta narod povedal, kaj so z njim počeli ti "svobodoljubneži". —
Ti rdeči padarji so najprej hoteli nemški narod pridobiti za te svoje preizkuse. Toda Nemec je bil prepameten.
vidi, v mestu pa jih je tisoče, in ko pridem z njim v mesto, pozabi vso konjsko pamet ter zdivja". — "Ali right. John", od\*r«£ sodnik, "prost
se
gre za stvar, o kateri sem pisal. Dopisnik me imenuje neumneža. To. raj pa poslušajmo njegovo mr)d*-cst! On pravi: Zakon razporoke je v Združenih državah ustaven. L emu si pa prisegal na ta zakon, ko «e ti je podelilo državljanstvo? Vidiš li tukaj zrcalo tvoje nevednosti? Nisem ravno izvedenec v angleščini, ampak toliko sem že razumel, da se je šlo pri rrtoji prisegi za vse kaj drugega kot razporoko. Šlo set je in prisegali smo, da bomo zvesti tej deželi, da bomo spolnjevali nje postave in jih spoštovali i. t. d. Ali je
Toda ko pridem VazP°roka "stava? Ali je postava?
si
jo
! Koliko je moških, ki "zdivja-
Ne eno ne drugo. So postave v A meriki in različne skoro v vsaki državi kar se tiče razporoke. V enih državah milejše v drugih bolj stroge. Te postave dovoljujejo razpo-roko in sodnik, če najde zadosten vzrok, dovoli razporoko, t drugem slučaju ne. Pisati o postavah in povedati svoje mnenje o njih je da-
nosti iz knjige 4'The divorce question", katero je spisal po vašem mnenju gotovo neumni W. A. Mc-Guire. Igralka vpraša: Ali ne mislite, da j< razporoka dostikrat dobra reč?
Igralec: Ona zabrani strašne škandale-s tem, da naredi nemoral-
nost postavno.
Igralka: Ali vi ja ne morete za-braniti ženi, da popravi napako, katero je naredila ko si je izbrala mo-
» 5
za r
Igralec: Poročne vezi bi ne smele biti prelomljene v svrho, da se popravi zmota žene pri izberi moža ali iz katerega druzega vzroka.
Igralka: Ali ko ne bi bilo raz-porok, kaj bi nastalo iz nas?
Igralec: Mi bi gotovo postali bolj greha se boječi in čisti, kot smo danes. Knjiga govori nadalje o zapuščenih otrocih iz prvega zakona in povest je res v srce segujoča. Zastonj bi bilo pričakovati od onega rojaka, da bi enako berilo v roke vzel. Zakaj tudi ? Njemu je brez-verski časopis "First and last". Iz njega zajema vso učenost, vsaj tako misli. Ko je enkrat z njih tvarino nasičen, misli, da ve vse, da zna vse in vse tiste, kateri ne Citajo istih časopisov imenuje neumneže, sto let zaostale. Katoličanif Naš katoliški tisk je naša moč- Rabimo to moč! Ako jo bomo rabili, zmaga je naša. Duhovnika glas v cerkvi gre samo do vrat. Glas tiska gre skozi vrata na cesto, odpre vrata hiš in pridiguje v sleherni hiši. Na nas je ležeče, kakšnega pridigarja bomo imeli. Če smo katoličani, bomo gotovo katoliškega. Rojaki katoličani. Če slišite, da vas napadajo za-
na
Public Spuare radi kratkih volJeno vsakemu državljanu, toraj voljo, vere, ne jezite se! Ne prepi-
kikelj, pa imajo pamet, in kaj moremo potem pričakovati od konja!"
—A. D.
JC/
Lorain, O. — Dne 13. junija bila operirana tal v Lorainu rojakinja Mrs^ Mary Gradišek, 1710 E. 28th St. Upamo, da kmalu okreva.
tudi meni. Ustava Zdr. držav je nam svoječasno dovoljevala imeti in piti opojno pijačo. Od strani ljudstva se je delalo na to, da se to zabrani. Danes je to zabranjeno potom usta-St Joseph's Ho spi-' ve "Constitution" te dežele, kdor to
ne izpolnuje ne greši samo proti postavi ampak tudi proti ustavi. The Sunday News Leader piše 19. junija 1921 o razporoki in jo imenuje: The growing menace of the divorce evil in America". Rastoča nevarnost raaporočnega zla v Ameriki. —
Tioga, Wis. — Tukaj vlada sedaj neizmerna vročina. Prej smo imeli nekaj dežja, v zadnjem času se je pa obrnilo jn sedaj nas pali solnce. da je joj. Letian kaže še dosti povolj-no. Bog nam daja svoj blagoslov, ker v njega zaupamo.
Prihodnjo nedeljo bomo imeli na Willardu piknik. Čisti dobiček je namenjen za cerkev. Pričakujemo obilno udeležbo od strani občinstva, ker gre za plemenito stvar. Kako se bo piknik obnesel sporočim prihodnjič.	Leo Stupica.
Barberton, Ohio.—Povsod se pritožujejo o slabih delavskih razmerah in tudi pri nas so pod ničlo. Dela se samo tri do štiri dni v tednu, to se pravi, kdor ima sploh delo, kajti cele trume brezposelnih delavcev hodijo od tovarne do tovarne, a vse zaman. Kdor hoče imeti kaj počitnic, naj kar semkaj pride. Sicer ga pa zagotavljamo, da mu ne bo dolgčas; imamo namreč toliko na novo došlih slovenskih rudečic, da mu ne bo težko dobiti svojega para.
so-
orozje je Naše je prepričanje in res-A. Okoliš.
Toraj učeni uredniki raznih Ame-rwkih listov vidijo v razporoki nevarnost. Slovenska znanstvena revija in vi ji pa pojete slavo. Kdo ima prav? Da se še bolj pokaže zlo
razporoke, se ie vzelo snov za kino j	poglavitnim stebrom naroda
icrro. ki bode govorila o tej ne-var- ameriškemu domu.
raj te se toliko z dotično osebo, katera vas napada! Primite pero v roke! Povejte svoj zagovor v katoliških listih. Tako bode vedel tisočeri in tisočeri, da ste na braniku svoje vere. Ko bodo to videli drugi, kateri si niso prej upali na dan v boj. jih bode objelo navdušenje in skupaj bomo šli potem nasproti so-vragu. kateri zaničuje vero naših o-četov. Pred vsem pa: ne imeti strahu! Nasprotniki. ne samo da so korajžni. oni so tudi poslužujejo vsakega
samo nesramni in se umazane era o-
rožia. Njih vraštvo.
niča.
P. S.
glavno
— Razporoka je zlo — napačno in v pomoč nevarnosti — ona
* Nevidnost pride po izkušnji.
Tako je postalo tudi
so lažje Rusa vjeli. Poskušali so dobiti Francijo za to. Poskušali so tudi Združene države.
Toda vsi ti narodi niso tako neumni, da bi se dali tako hitro preslepiti kakemu umazanemu čifutu in se dati vjeti. Ti narodi ne pogledajo samo med katerega moli žid, temveč pogledajo prej, kaj žid drži v drugi roki. Kaj ima za rdečo zastavo. Kako so si bili že lani zvesti svoje zmage. In danes? \ Kako se manjša število onih zaslepljen-cev, ki še vrjamejo v rdečo židovsko zastavo, s katero skriva svoje kremplje žid. Samo še kaki kratkovidni Slovani ali Evropejci, ki se še niso naučili samostojno misliti, so še na njih strani. Pravi Amerikanec, pametni ljudje, z zdravimi možgani, ki sami mislijo jim pa trumoma obračajo hrbet.
V zadnjem času smo imeli res že Pomagal jim je raje, dal precejšnje število porok; če bi ho-
Reci ženski, da je lepa, pa	ti bode takoj odpustila, ako si ji rekel, da nima pameti. ♦ .
*	* *
Marsikak zakonski mož je	molčeč junak. -
' *	* #
Kadar se mož smeje nesreči, je to vedno le tuja.
*	* *
Nekateri ljudje skušajo na vse mogoče načine dokazati, kako so dobri s tem, da hite praviti, kako sVp bili nekdaj slabi.
- ■. '<:•'', . \
Pozneje Anglijo, tel vse popisati, ne vern, če bi zadostovala ena stran lista. Omenim naj samo Mr. J. Usnik, iz Grodii" in Mary Podlipec. Sledila sta jima Mr. Frank Žagar in Mr. J. Gruden. Vsem novoporočeneem želim srečno in veselo bodočnost ter božji blagoslov. Kjer potrebujejo žejnih ljudi, tam sem povsodi tudi jaz zraven. Imeli smo se v resnici ime nitno. Cukali smo izvrstno kapljico, takšno g. urednik, da kadar sem katerega pogledal, sem najmanj tri videl. Za kuharico je bila dobro znana Mrs. Uršula Dormiš, ki ji v tem oziru ni z lepa najti para. Imeli smo tudi izvrstnega godca, ki nam je s svojim basom godel take poskočne, da so se nam noge kar same privzdigovale. Ko smo se razšli, smo bili vsi veselih obrazov. _
Kakor kaže, se bomo imeli še večkrat prijetno, ker naš Father vsako
+ + + * * * * + + * * + * *
sS? T?	™ - , m»°eo naših rojakov previdnih po izkuš-
njan ko so j,h razm zakotni asentje na vabljiv in zvit način odrli nj.h doiarK-v so prišl k nam iska, pon,oči. Takih je pHJlo „e sa
rao parpr™ptdiapsnt.Da je pa po toei — —"» »«
sleparjev in
rojaki prav radi
Zato. kdor hoče sam sebi dobro, se hoče obvarovati brezvestnezev. naj sledi našemu nasvetu!
KDOR HOČE V DOMOVINO MORA IMETI POTNI LIST.
Kadar nameravate potovati v staro domovino, tedaj Vam je Po-
sfnw*	v HPOtni liSt in SiCer' ako 5te ameriški državljan,
tedaj si morete preskrbeti potni list od ameriške vlade. Ce ,te pa
jugostovansk, podanik, tedaj je treba, da si preskrbite potni list od
^ konzulata, treba je le. da se izkažete s kako staro
uradno listino, da s e v resn.ci bili pred vojno prebivalec kraja ki se
seda; nahaja v novi državi. Istotako velja tudi za vi ^ovence S
so po vojn, prišli pod Italijo, Ogrsko ali nemško Avstrijo
ust	^	* p«.^* POtni
pot.
iz vas moirr,-	^ t ?rugače bod<> Vas kje zadržavali in
LZth 1™? ? t• ° zasIuze»f dolarje. Ako Vam pri dobavi potnih listov ni kaj jasnega, se obrnite na naju in Vam bova p£!
Vas molzli listov 1 skrbela potni list.
PRISELJEVANJE
NI USTAVLJENO.
Nova postava ne zabranjuje priseljevanja, ampak istega le nekoliko omejuje. V slučaju, da želite dobiti k sebi kakega svojega znanca ali sorodnika, se obrnite tia naju, da Vam izdelava potrebno prošnjo za dobavo Vaših domačih iz stare domovine v Ameriko.
IZDELJUJEVA VSA NOTARSKA DELA.
Kakor preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domo-v.m, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah m dajeva vsakovrstna navodila. Cene ra delo nizke Informacije zastonj.
Pisma naslavljajte:
JERIC ft 2ELEZNIKAR,
(SLOVENSKA NOTARJA) 0	V uradu Edinosti
18» W. 22nd ST,	CHICAGO, ILL.

• T *
+
it +
4» *
* * + + * * * * *

" ' ■ ' " " ' ....... '
MMMBH

EDINOST'

Iz Jugoslavije.
RESNICA O VOLITVAH V ISTRI. Trst, 31. maja. —- V slovenskih listih iz Jugoslavije smo ob priliki izida volitev v rimski parlament čitali, da istrsko ljudstvo sploh ni šlo na volišče. Da se ne bi o istrskem ljudstvu s tem ustvarilo krivično mnenje. smo primorani konstatirati sledeče :
Resnica je ta, da je tudi v Istri kljub temu, da je narod vsled fašis-tovskih nasilstev ostal brez vsakega vodstva, ker so fašisti še pred volitvami odgnali ali pregnali skoraj vso našo duhovščino in učitelj istvo in kar se na Goriškem ni zgodilo niti v enem kraju, vendar prišlo na volišča gotovo tudi v enakem odstotnem številu, kakor na Goriškem. Šlo je na volišče vse, kar ni "bilo na smrt bolno. Ali kar se je ■zgodilo na Goriškem samo v nekaterih posameznih krajih, se je zgodilo v Istri prav povsod. V Istri ni niti enega volišča, da ne bi bili fašisti na najsilnejši. način preprečili našim volivcem dostop na volišče. Povsod so se, večinoma podpirani po orožnikih, vrgli z gorjačami, samokresi in bombami na naše neob-orožene volivce in jih razgnali. Tiste, ki so jim prišli v roke, so pretepli do. krvi, jih zapirali in jim grozili s samokresi, da jih ustrele, jim pretili, da jim požgo hiše, ako ne volijo za laški blok. Z revolverjem v roki so jih vlačili na volišče, ko so jih prej že oropali volilne izkanice in naše glasovnice ter potem sami vtaknili ,v glasovalni zavitek blo-kovo glasovnico in tako glasovali za blok.
Požganih je bilo v Istri več vasi, neštetim našim volivcem so uničili vse, kar so imeli, naše ljudstvo je bilo vsepovsod izpostavljeno najhujšemu divjanju pobesnelih blokovih priganjačev, in vendar je šlo na volišče. tvegajoč svoje imetje in svoje življenje.
Narodna zavednost našega naroda v Istri. je zapečatena v dimu in plameni; z njegovo lastno srčno krvjo. in kdor se drzne našemu narodu v Istri očitati, da ni storil svoie dolžnosti-v najpolnejši meri, ta mu dela neopravičljivo krivico.
goricah po "dolgi in mučni bolezni1 priden mladenič Ignac Šalamun v 24. letu svoje starosti. Svetila mu večna luč!
nje. Karla Polaka je pismo silno presenetilo. Svojega uradnika Josipa Webra je poslal v šolo poizvedet, če sta njegova dva dečka še tam. Weber' se je kmalu vrnil s poročilom,,da je 61etnega Antona ob pol 11. uri dopoldne neki neznani mož s črnimi očali iz šole odpeljal. Neznani mož je nalagal učiteljico Fran-čiško Suharjevo, da se je dečkov oče z avtomobilom smrtno nevarno poškodoval in da želi Tončka še enkrat videti, zato ga mora on precej domov odpeljati. Suharjeva je neznancu verjela, mu izročila sinčka in ga še vprašala, če bo tudi še starejšega otroka vzel s seboj. Neznanec ji je odgovoril, da bo prišla po starejšega sinčka stara mati in je s Tončkom odšel. V silnih skrbeh za usodo svojega otroka je izročil Karo! Polak precej Josipu Webru zahtevani denar in mu naročil, naj ga nese v Keršičevo gostilno, da dobi švojega sina nepoškodovanega nazaj. Natakarica v Keršičevi gostilni Greti Ilnikar je Webru povedala, da je pravkar neki razcapani deček prinesel na gostilničarko naslovljeno pismo, v katerem se zahteva, naj se izroči dečku zavojček, katerega je morebiti neki gospod na naslov št 9999 tam pustil. Ker v Keršičevi gostilni o tem ni nihče nič vedel, je natakarica na zadnji strani izročenega pisma napisala, da zavojčka ni nikdo prinesel in je pismo vrnila dečku, ki je nato odšel po Frankopan-ski cesti. Weber je nato stopil pred gostilno in se oziral naokrog, če bi videl kakega sumljivega človeka. — Koncem ulice je videl v bližini kolodvora človeka, ki je počasi stopal oh hišah in se Oziral proti Keršičevi krčmi. Weber je zasedel kolo in hitro pognal proti rampi. Ko je neznanec to videl, je zbežal. Weber ga je kmalu dotekel in spoznal v
Žalostno dejanje. — V Vitanju pri Celj u je ubil pijani sorodnik Ignaca Javornika slednjega ženo z liter-sko steklenico, katero ji je zapodil v glavo. Nesrečnica je bila na mestu mrtva. Žrtev pijanosti!
Ker je ubil lastnega očeta, so obsodili Franceta Barago iz Starega trga na Notranjskem na 5 let težke ječe s primernimi poostritvami. Kakor povsod, je tudi v tem slučaju povzročila nesrečo popolna pijanost. Kljub temu je oče na smrtni postelji volil sinu-ubijalcu 25.000 K.
Mladi volkovi. — V Glažuti pri Kočevju na Kranjskem sta ujela lovska čuvaja kneza Auersperga mlade volkove. Staro volkuljo sta ustrelila, mladiče pa prinesla žive v mesto. Mladičev je 6» trije samci in trije samice. Sedaj ogledujejo radovedni Ljubljančani v hotelu "U-nion" male volkove proti primerni vstopnini.
o--
Vojaška konvencija 2 Rumunijo.
V političnih krogih se govori, da bo Jugoslavija v kratkem sklenila z Rumunijo vojaško konvencio, ki bo podobna oni, ki je sklenjena s Če-škoslovaško. Pogajanj z Rumunijo se udeleži tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. S sklepanjem te vojaške konvencije v zvezi tudi prihod rumunskega ministra za zunanje posle Take Jonesca.
Kdo bo poslanik v Parizu? — Za
jugoslovanskega poslanika v Parizu bo najbrže imenovan bivši poslanik v Sofiji in Petrogradu, dr. Miroslav Spalajkovič. Ako ne bi hotel spre-! njem nekdanjega Polakovega usluž-jeti tega mesta, potem pride vpoš-j benca ključavničarja Rud. Sattlerja. te v g. Mate Boškovič, ki je že o-. Weber ga je poklical z imenom, Sat-pravljal diplomatske funkcije. Kan-' tier je obstal in priznal, da ima deč-didatura dr. Velizarja Jankoviča ne ka spravljenega na varnem. Po kra-pride vpoštev.	tkem prerekanju je Sattler izročil
Webru malega Tončka, katerega je imel v Ferfilovi gostilni. Weber je dečka odpeljal domov in ga ie izročil nestrpno pričakujočim staršem. Sattler se mora zagovarjati zaradi .hudodelstva javne nasilnosti z od-peljevanjem in izsiljevanjem po par. 96. in 98 b k. z. Sattlerja je zago-
predsednika, če se čuti krivega, je Sattler odgovoril, da ne ve, če je kriv Predsednik mu je predočil njegovo izpoved pri policiji in naglašal, da je govoril drugače pri sodišču kakor na policiji. Predsednik je rekel obtožencu: "Marsikdo je že tukaj lagal, toda tako hudo pa še nihče kakor Vi!" Tudi na pismo pisano g. Polaku se ni hotel spomniti. Sattler je rekel, da je bolan, odkar je bil od granate zasut in da je bil v bolnici leta 1915. Predsednik opozarja, da je bil Sattler v Avstriji narednik, večkrat odlikovan, v Jugoslaviji je pa dežertiral k Italijanom in se na to vrnil v Jugoslavijo. Poskusni orožnik je Sattler tudi bil. Zaslišane priče so potrdile, kar je navajala obtožnica. Gospod Polak je povedal,-da je umevno', da se je bal, ko je izvedel, da fantka ni v šoli. Štirikrat je omedlel lin je moral poklicati zdravnika. Po zaslišanju priče Webra, je Sattler potrdil, da je vse res, kar je priča povedal, med tem ko je pri rejšnjih ričah rekel, da se ne sominja več na podrobnosti. Sodna izvedenca dr. Goestl in dr. Tičar sta izjavila, da je sicer Sattler duševno omejen, toda oba izvedenca sta izključila, da bi bil deja nje izvršil v stanju duševne omra-čenosti ali duševne odsotnosti. Senat je stavil porotnikom dve glavni in dve eventuelni vprašanji. Prvi državni pravdnik Domenico je v svojem govoru poudarjal, da dokazuje današnji slučaj, da se naš narod nahaja še vedno v bolestnih kr
zasedanje/ki se bo pečalo ne samo s tatvinami, ampak tudi z uboji, u-mori, požigi in z današnjim slučajem, ki je edin te vrste, v kolikor se on spominja. — Zagovornik dr. Zupane pa je poudarjal, da je Sattler storil svoje dejanje, ne da bi se zavedal, kaj da dela. — Predsednik g, dr. Papež je v svojem resumeju poudarjal, da je Sattler j ev slučaj zelo grd slučaj in je pojasnil pravni položaj vprašanja. — Porotniki so na njim stavljena vprašanja odgovorili takto: Prvo in drugo glavno vprašanje, tičoče se hudodelstva javne posilnosti z odpeljevanjem in z izsiljevanjem, so porotniki soglasno potrdili; 3. dodatno vprašanje, če je Sattler žugal z umorom, so zanikali z 10 ne in z 2 da; 4. glavno vprašanje, če je storil Sattler svoje dejanje v zmedenosti duha, so porotniki potrdili z 8 da in s 4 ne, nakar je razglasil predsednik g. dr. Papež o-prostilno razsodbo navajajoč v razlogih, da je nekriv, ker je po pravo. reku porotnikov storil Sattler svoje dejanje v dušni zmedenosti. — Občinstvo in porotniki so bili presenečeni. — Prvomestnik porotnikov g. Hafner je stopil k gospodu predsedniku g. dr. Papežu rekoč: "Mi nismo pravilno umeli na nas stavljeno vprašanje. Mislili smo, da smo potrdili vprašanje v tem smislu, da je storil svoje dejanje v popolni zavesti V' — Predsednik g. dr. Papež: "Zdaj ni mogoče nič več spreminjati !" Zakon namreč določa, da ko zapuste porotniki porotno posve-
čih, kar dokazuje sed,nje	^ P'-oreka ne
v ^ l^rejo vec spreminjati. . .
Vprašanje notranjega državnega posojila. — Po končanih posvetovanjih s svojimi upravami so se delegati bank, ki vodijo pogajanja s finančnim ministrom radi notranjega drž. posojila v znesku 500 milijonov din., vrnili v Belgrad. Na seji je došlo do popolnega sporazuma, podarjal g. dr. Zupane Na vprašanje katerem bo vsaka banka sodelovala-
Umrl je pri Sv. Jakobu v Slov >r. v starosti 48 let Martin Potrč, pri posojilu z zneskom, ki bo odgo-
Rajni je bil skrben in priden gospodar in je vselej rad pomagal sosedom in drugim. Zapušča mater, ženo in 7 otrok. Bodi mu žemljica lahka-
Umrl je v Slivnici pri Mariboru dne 28. maja g. Jakob Kolman v najlepši dobi 36 let. Posledice vojne so ga tirale v prerani grob. N. v
m. p.:
Oh, te ženske! — Nobena stvar se na svetu tako ne spreminjaš kot ženska moda. V* zadnjem času ie začelo ženstvo v Nemčiji obračati veliko pozornost na razne zaponke pri čevljih. V Monakovem že pro-menirajo po ulicah dame, ki imajo uro na levi nožni zaponki. Mona-kovski trezno misleči krogi priporočajo damam, da naj^ si pritrdijo na levo nogo uro, na desno pa zvonček, da bo že čuti od daleč, kdo da prihaja.
Pameten davek. — V Zagrebu je stopil v veljavo novi občinski davek na razkošje. Ta davek morajo plačevati obiskovalci zabavišč: barov, orfejev in večjih kavarn, kjer igra godba. Davek znaša 10 proč. vsote, ki jo gost zapravi in se jim zaračuna pri plačilu.
varjal višini njenih vlog. Banke iz Hrvatske in Slavonije bodo kot'naj-večje udeležene pri tem državnem posojilu s 53 proc., iz Slovenije z 20 pi^oc., iz Srbije s 15 proc., iz Bosne z 8 proc., iz Dalmacije z 2.5 proc in iz Vojvodine z 1.5 proc. — Država se obveže, da bo plačevala bankam 7 proc obresti. Razen tega se bo notranje državno posojilo, ko bo realizirano, ^prabilo v prvi vrsti z zboljšanje prometa, cest in drž. zgradb. Finančno ministrstvo je prejelo iz inozemstva mnogo drugih ponudb za sklep investijskega posojila. Zdi^e pa, da niso pogoji, pod katerimi se ta posojila ponujajo, posebno ugodni. Tako bi se moral
^ ^ ^ ^ ^ ^ «f»
D1TTSTTO IT. Y2DA
LB.K.J.
Ima rr«j« .edne meseca« »ej« a a cake orro nedelj« ▼ mesecu t Kniuion Iroram, c»r- St. Cleir Are. *nd 6amd Str. N K.
Uradniki s* let« ifM.
Predsednik, Anton Grdifta 1053 East ' #aod Street, tajnik, J«seph Jtuss §317 Sonna At*. N. E; zastopnik, Jassph 3srm i«5i AMis«n Jtd- W.; DreMim tdramik Dr. J. M. Se tiskar na fxJ7 St Tlair Avenue-
Novi člani a* sprejemaj« v droitre M 16-g* leta 4« 5«-*» leta star«** in
e zavarujejo za posmrtnhio $1000 iB	noše društva plačttje $*.«« ta-
ALI GRESTE V STARI KRAJ? .
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu raore in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker so potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga.
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v N ew York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja z našim posredovanjem.
POŠILJANJE DENARJA.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obriy-te na našo tvrdko in gotovo bodete zadovoljni s postrežbo. Mi imamo svoje direktne zveze s pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi.
Z a vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & Cešark__
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave. (med iSth in 16th St.) New York, N. Y.
TELEFON: Watkins 7522.
nabaviti materijal v dotičnih drža-	boL potp«re-
vah mnogo dražje kakor pa bi se *****	sprejme tod! otroke
mogel nabaviti na drugih trgih. Razen tega zahtevajo banke in konzorciji, ki ponujajo ta posojila, da bi bili pri delih, ki bi se pričela v naši državi, zaposleni samo njihovi ljudje.

Enakopravnost. — Za sprejem v nižjo vojaško šolo v Belgradu je treba napraviti skušnjo iz srbohrvat-skega jezika in književnosti ter francoščine ali nemščine. Slovenski jezik s len j iže vnosno je popolnoma izostal.	x J
Umrl je pri "Sv, Bolfenku v Slov.
"Črna roka" pred poroto. — Ljubljana, 5. junija 1921. — Dne 16. februarja 1921 ob pol 11. uri dopoldne je prinesel postr^sček Jurij Cesar tovarnarju Karolu Polaku ml. pismo, v katerem je neznani pisec naznanil, da je njegov sin v oblasti društva "Črne roke" in da mora precej najkasneje do četrt na 12. tiro poslati pod številko 9999, 60.000 dinarjev v Keršičevo gostilno v Šiško, nakar bo dobil sina nazaj'. Če tega ne bo storil, je nj'egov sinko izgubljen in ga ne bo nikdar več videl ne živemu in ne mrtvega. Smrtno obsodbo svojega sina bi podpisal, če bi se zatekel k policiji za posredova-
Ifladinski oddelek od 1 4« 1* tata ______
* » e *avamjej« $100.—; Otroci p« tt «in starosti prestopijo k aktivnim £»a vmb in so zavarujejo od Wje.ao do fisou *la£*Tanj» droit▼enih as** pri sejah «4 z ore top. in do s ore pop.
Novi &aai in Naotca morajo kiti pre naj kasneje d« is
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMrnZMU.
Steklenic« stane 75c.
m 19*4 BLUE ISLAND
- -
+ + * + + + * + * * * + * +
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse poiiljatve garantira
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, if .T.
J. V. STKPINA.
* * * * * ♦ ♦ *
! *
t ♦
Capital & Surplus $800.000.00
A. J. KRASA«
If"
"EDINOST"
volje, da bi se pričkal z Vami. — ba ščititi domačo industrijo, ki pre-} pustila".
Zdravi, zdravi j" ^	življa toliko tisoč delavcev — Klepš. Artur je poslušal'bled in prepadel,
"Kmalu boste slišali nekaj, kar Se je malo namuzal — in zapreti s' in orikimal. Kai bi bil dal, če bi se
Vam bo šumelo po ušesih"^	carinami uvoz konkurenčnih izdel-
"Če mi ne odidete takoj, gospod kov po geslu: domač trg domači-doktor, pokličem strežaja, ki \as;nom. Potem se bodo narekovale ce-
Lajb je zmignil z rameni in segal v besedo z jezikom in z rokami, se prekladal in presedal na stolu, vstal in sedel zopet, ko je predel Klepš mirno niti svojih misli. "Oh, da sem se spustil z Vami v to kupčijo!" je vzdihnil.
"No, da ste se spustili v to kupčijo'*, se je rogal dr. Lajb, "to je bila res nesreča. Ampak to nesrečo in izgubo meni in sebi ste zakrivili Vi, edino Vi".
"Kako vendar?" je tarnal Klepš. "Jaz sem plačeval v gotovini, Mo-sterih, kar ste Vi meni zamolčali, z zadolžnicami, z gnilimi zadolžni-cami, in menicai".
"Z gnilimi zadolžnicami? Tega nikar ne pripovedujte meni, gospod
bo spremil
"Tak sle mral dr. L za zvonec je naredil plačali? Kaj kom?"
tak cigan", je mr-jb in Klepš je pritisnil Ka% pa dolgove, ki jih sin, kdaj jih boste naj porečem upni-
ne in plače, da bo dobiček navzgor in navzdol.
Po Fužinah pa je bilo navsezgodaj že vse razburjeno. V ravnate-ljevo pisarno je bil prišel povedat o. rožnik, da se je našlo za lesenimi vrati truplo delavskega otroka, ki je
Strežaj Emil je vstopil in se pri- bil zmrznil ponoči. Arturja je zbo-
•	_ j t T i__:_______ Irllr. nri
klonil in gospod Klepš mu je naročil, da naj spremi gospoda doktorja do pod gradu Dr Lajb si je grizel ustnice, stiskal pesti in prebadal z očmi gospoda svetnika, ko mu je pomagal Emil v težko suknjo s tako odločnostjo, da ni bilo misliti na u-spešen upor.
Razkačen je hitel dr. Lajb proti dolini in preudarjal, kako bi se maščeval, da bi njega stalo najmanj in onega bolelo najhuje. Gospod Klepš pa se je miril s premišljevanjem, kako bi se dala škoda in izguba, ki je
Klepš. Mosterihove zadolžnice ni- zadela njega, porazdeliti med več
so bile gnile, dokler se jih niso do-teknile Vaše nesrečne roke".
*i Moje roke!" je vzdihnil Klepš in sklepal roke.
"Vaše roke in Vaše spletke. Poslušajte zdaj Vi mene! Mosterih je imel povsod kredit, neomejen kredit, in jaz sem hotel ravno v denar spraviti, realizirati, njegove zadolžnice, ko ste posegli Vi s svojo nesrečno, pohlepno roko vmes, par dni prezgodaj".
"Prepozno, prepozno sem posegel vmes. Polom je bil neizogiben".
"Kaj se to pravi, polom je bil neizogiben? Ce ne zadene mene nobena škoda, če imam že spravljen svoj dobiček, kaj briga mene potem polom? Midva bi bila s svojim dobičkom že na varnem. In kak dobiček bi bil to! Toda ne. Vi ste morali spletkariti. ,Zdaj pa si pripišite izgubo sami sebi !"
"Dve tretjini vzamem jaz nase?"
"Druge želje nimate? Jaz da bi delil z Vami izgubo, ki ste jo zakrivili Vi sami? Po pravici bi me postavilo sodišče pod varstvo ali pa poslalo v blaznico".
"Če ste hoteli deliti z menoj dobiček, morate vendar tudi vzeti nekaj škode nase".
"Gospod Klepš, izpijte kupico mrzle vode, ki Vas bo predramila; škodo, ki ste jo napravili Vi meni, naj povrnem jaz Vam ! Nesramno. Jaz sem prišel vprašat, koliko da dobim opravnine, provizije, za svoje delo in posredovanje".
"Nikar se ne šalite, gospod doktor, ko je zadeva tako resna".
"Jaz se nič ne šalim; ampak za htevam, kar meni gre".
"Ali mi imate Š£ kaj povedati?" je prašal Klepš in vstal in odpravljal svojega gosta.
"Saj še na to niste odgovorili, kar sem Vas vprašal", se je ustavljal Lajb. "Jaz ne odjenjam od svoje zahteve, ki jo bom izterjal tudi po sod-nijskem in še drugem potu, kar Vam ne bo všeč".
"Nobene besede več !" ga je ustavil Klelpš. "Jaz nimam ne časa, ne
deležnikov, da bi se laže prenesla, a-li pa prevaliti na tuje rame. Raču-nil je, koliko bi zaleglo, če bi se utrgalo vsakemu delavcu nekaj malega, da bi se takorekoč nobenemu nič ne poznalo. Tudi cene izdelkom bi se lahko nekoliko vzdignile. Kupo-valci bi bili tako malo prizadeti, da bi komaj kaj čutili; a ker se proizvaja tolika množina, bi vrgel tudi majhen povišek velik dobiček. Če bi le ne bilo toliko konkurence ! Kaj, ko bi se sporazumela in zložila konkurenčna podjetja? Podpirati se je treba vzajemno, ne se uničevati! Če se zvežejo, kartelirajo podjetja, potem se dalo brez strahu znižati plače delavcem in zvišati cene izdelkom ; dobiček bo dvojen. Samo organizacije je treba. Kako lepo se da po novinah in shodih in v parlamentu zagovarjati načelo, da je tre-
dlo pri srcu, ko je slišal to novico, in z drugimi uradniki je pohitel na kraj, kjer se je bila prigodila nesreča. Orožnik je razlagal, kako se je najbrž vse naključilo.
"Poglejte, gospod Klepš!" je dejal in pokazal Arturu kepo premoga v predpasniku mrtvega otroka. "S tem premogom je hotela uiti; a prezgodaj zanjo sva midva snoči zaprla vrata. Poskušala jih je preplezati. Tod so sledovi. Tukaj se je o-prijemala, tu zastavljala noge f a od mraza je onemogla in potem se je zgodilo, kar se je zgodilo. Kaj se hoče! Če bi se bila oglasila, bi jo bila z gospodom Klepšem gotovo iz-
in prikimal. Kaj ne bila zgodila ta nesreča ali če bi vsaj on ne bil nič prizadet.
"Tako je, če uče ljudje že otroke krasti}e dejal uradnik, ki je stal poleg Arturja. Ta pa- je zrl nem nepremično v sključeno zmrzlo truplo, ki mu ni očitalo nobene krivice, samo prosilo usmiljenja. Ta mili nemi glas zmrzlih ust je prediral Arturju srce in pretresal mozeg in kosti. Kako grozno mu je razsvetlilo življenje posledice razmerja med delom in denarjem! Kako drugač se vse to sliši in bere, kako drugač doživi! Kako strašna
je pravičnost brez usmiljenja! bi bil pokraden ves premog; s;
smrti naj bi bil odšel ubogi otrok! Artur je spoznihral, da se cena človeškega življenja ne da primerjati z nikakršnim blagom; in če bi bil mi. slil naprej in dalje, bi se bil zgraž; nad vsemi, ki žrtvujejo brezv< svojemu dobičku človeško življenje, ki obkladajo z bremeni delavske plače in in življenjske potrebščine* ki kujejo denar iz draginje in lakote in pritrgujejo siromakom, da. bogate bogatini.
(Dalje prihodnjič.)
NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST"!
HIŠA NA PRODAJ.
Proda se iz proste roke dvanad-stropna hiša pod ugodnimi pogoji. H i,ša je opremljena z električno raz svetljavo in ima vse udobnosti. Hiša se nahaja na "Campbell blizu North Avenue".
Za pojasnila pokličite na sledečo telefonično številko:
Ravenswood 7927.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na sveto za rast In proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zkstonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le 54 xa poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $xo.oo. —
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
«•17 ST. CLAJR AVKMtTC CLEVELAND. O.
POČITNICE SO TUKAJ!
Sladko smehljajoči se gozdovi, krasna jezera in svetlomodre reke čakajo na Vas. Toda bodisi, da radi lovite ribe, ali da ljubite dirkanje in vožnjo na avtomobilu, ali se mislite kako drugače zabavati v počitnicah, v vsakem slučaju je najbolj važno za Vas to, da preprečite vsej bolečine in neresnost^ v želodcu, ker-te Vam lahko pokvarijo ali celo uni-i čijo vsak načrt, pa naj bo še tako lep. Trinerjevo grenko vino je zdravilo, ki prepreči vse te nadloge in sitnosti. Vzemite ga seboj in počutili se boste dobro in to tudi v najhujši vročini. Trinerjevo grenko vino očiščuje čreva in" doseže, da tudi ostanejo čista. Ne bo Vas nadlegovalo ne zaprtje, ne slab tek niti glavobol in poletno sezono boste preživeli v veselju in zadovoljnosti. Toda povejte svojemu družistu oz. lekarnarju, naj Vam da pristno Trinerjevo grenko vino. Denite v svoje kovčege tudi Trinerjev Liniment za vtrujene noge, Trinerjev Antipu-trin, zelo uspešno grgljalo proti vnetju v grlu in izvrstno izpiralo za usta, kakor tudi Trinerjev Dental Cream, novo, zelo uspešno čistilo!
TINKO ARB A NAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vuKovntnm
CVETDIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne renče. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1330 West 18th St., Chicago. IIL Phone: Canal 4340.
Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v
JUGOSLAVIJI.
Pišite po cenik za pošiljanje denara.
ŠIFKARTE za vse linije-
EMIL KISS,
BANKIR 133 Second Ave., New York.
' Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-mo naj krasne j še ž en i to van j-
ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
čeK
eme
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
W. Szymanski.
Vodim uspešno ze tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom !
1907 BLUE ISLAND AYE., CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
Pripravite se za neodvisnost
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite es sedaj pripravljati pa denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.	*
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo te banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.