AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANCUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 150
CLEVELAND, 0. WEDNESDAY MORNING, JUNE 26, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Japonska že kaže svoje namene
Odposlala je svojo bojno mornarico v francosko Indo-Kino, kar je prvi korak v načrtu, s katerim namerava počasi izgnati ves evropski vpliv iz Daljnega Vzhoda.
ZED. DRŽAVE P AZNOZASLEDU JEJO VSAK KORAK JAPONSKEGA IMPERIJA
nosom Japonske, sta padli, toda zmagovalec ne more priti po plen. Anglija ima dovolj opravka doma, ne da bi branila še svoja posestva na Daljnem Vzhodu. Zed. države se pa ozirajo čez Atlantik, kdaj bo prišel kak evropski diktator čez morje. Japonska misli, da je čas zrel, da si nagrabi kaj plena, katerega evropske države ne morejo več braniti in sicer prej, predno bo postal Hitler dovolj močan, da pride sam po ta plen.
Washington, D. C., 25. jun. — Vlada Zed. držav sedaj pa-zno motri japonsko osvoje-valno politiko na Daljnem Vzhodu. Toda vlada je prepričana, da Japonska samo poskuša zvedeti, kaj bodo storile Zed. države, če bi okupirala Indo-Kino. Poroča se, da je ameriška bojna mornarica že na potu od Hava-
koj ob nastopu vlade je obljubila stranka, da bo vihtela debelo palico na Anglijo, Zed. državami in Kitajsko.
še nikdar ni imela Japonska tako lepe prilike do bogatega plena kot ga ima sedaj in kot je videti, ga ne bo izpustila iz rok. Holandska in Francoska, ki imata velika posestva ravno pred
jev proti Panamskemu prekopu. Ne ve se, če bodo Zed. države kaj reagirale, če Japonska zasede Indo-Kino, toda skoro gotovo ne bodo držale roke križem, če bo šla Japonska tudi v nizozemska posestvta tam v bližini, ker je državni tajnik Hull že jasno po vedal glede teh posestev: roke proč!
Ameriške ladj|e stražijo Južno Ameriko
Montevideo, Uruguay. — Ameriška bojna ladja Quincy, ki je zasidrala "slučajno" v tem pristanišču, ko je uruguayska vlada lovila nemške nacije, ki so hoteli vprizoriti vstajo, je dobila iz Washigntona povelje, naj ostane tam še par dni. Na potu sem je tudi ameriška bojna ladja Wichita iz Rio de Janeiro. Navzočnost bojnih ladij Zed. držav daje razumeti, da bo ameriška vlada stala uruguayski via-, ja. di ob strani, ko bo začela čistiti inozemske elemente, ki delujejo za strmoglavljenje vlade. -o--
V Kanadi napovedujejo silne davke
Ottawa, Kanada. — Kanadski finančni minister bo predložil zbornici poslancev načrt za nove davke, ki bodo nekaj nezaslišanega v zgodovini Kanade. Dohodninski davki se bodo povišali za 807' • Davki aa avtomobile se bodo zvišali za 10% za avte do $700 vrednosti, za one, ki stanejo nad $1,200, se bodo pa zvišali za 80%. Vlada hoče s tem dobiti $110,000,000 novega denar-
Navpične črte kažejo del Francije, ki jo je zasedel Hitler. Ob zapoditi obali so vzeli Nemci vso Francijo od Iielgije pa do Španije. Koliko bo vzela Italija) Francije ob Sredozemskem morju, se še ne ve. Za enkrat je vzela samo mesto Nico. Zlomljena črta počez Francije pa kaže, kako daleč je bila prišla že nemška armada, predno je nastalo premirje.
V bolnišnico
Svetkova ambulanca je odpeljala v St. Alejcis bolnišnico Mrs. Antonijo Sustar iz 19102 Arrowhaed Ave. Nahaja se v sobi št. 329, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Župan iz Forest City
Včeraj nas je obiskal Mr. Martin MuhiČ, župan iz Forest City, Pa. Bil je na obisku pri hčeri in sinu v Detroitu, v Cle-velandu se je pa ustavil pri si-nahi na 1081 Addison Rd. Njen mož, Mr. Joe Muhič, se nahaja pri trgovski mornarici, kjer ima dobro službo. Mr. Muhič je odšel sinoči nazaj v Forest City.
NEMCI SO PADALI KO MUHE PRI NASKOKU
New York. — Kenneth Ban-field, ki je služil na francoskem bojišču pri ameriškem ambulan-čnem oddelku pripoveduje, kako so padali Nemci pri Sedanu, ko so naskakovali Maginot linijo. Lezli so v nek hrib, katerega so branili Francozi z strojnicami. Francozi so jih kosili kot snopje in bilo je tako klanje, kot so pripovedovali francoski vojaki sami, da se jim je klanje že gabilo. Več kot 30,000 Nemcev je padlo samo pri tem naskoku. Toda niso odnehali Na mesto padlih so prišli novi in trdovatno lezli v hrib, katerega so končno zavzeli, četudi s strašnimi žrtvami.
Po 8 jih je šlo drug za drugim in zadnji so lezli preko tru-
pel padlih, ne zmenec se za točo krogel. Zdelo se je, da Nemci tega niso delali radi poguma, ampak iz slepe pokorščine, ker jim je bilo ukazano hrib zavzeti.
Banfield tudi pripoveduje, kako so imeli Nemci dobro razvito vohunsvto med francosko ar mado. Ob dveh popoldne nekega dne so ambulančni vozniki dobili povelje, naj bodo pripravljeni, ker bo šla tod francoska patrulja, ki bi rada zajela nekaj Nemcev. Ob petih popoldne se pa naenkrat oglasi radio iz nem ške strani, pokliče francoskega poročnika, ki naj bi vodil patruljo, po imenu ter ga posvari, naj ne gre po nameravani poti, ker je tam močan oddelek nemških strojnic.
Trdi se, da so Francozi spustili vodo v svoje skladišče zlata
New York. — Iz zanesljivih krogv se poroča, da so Nemci morda zajeli v Franciji do $1,-850,000,000 v zlatu. Toda isti viri trdijo, da je francoska vlada najbrže spustila vodo v svoje podzemske zakladnice, da tako Nemci ne bodo mogli do zlata. Zakladnica se nahaja namreč 80 čevljev globoko v zemlji v Parizu in sicer še nižje, kot je struga podzemske reke. Uradniki Francoske narodne banke so že pred; leti povedali, /da je vse urejeno tako, da se lahko spusti voda iz te reke v zakladniške prostore samo s pritiskom na nek gumb.
Kakor kažejo knjige, je imela francoska banka za $1,250,000,-000 zlata, ki ga ni utegnila odpeljati iz dežele, tako hitro so pri drli Nemci v deželo. Malo pred prihodom Nemcev je pa še Belgija poslala v Pariz za $600,000, C00 zlata ,ki ga je hotela rešiti pred Nemci.
Nemci so dobili, kakor se ču je, tudi 1,570 letal, ki so bila iz delana v Ameriki v zadnjih 18 mesecih. Kar je pa za Nemce največ vredno so železni rudniki, ki dajejo 19 odstotkov' vse sve tovne železne rude, dočim jo dajejo nemški rudniki samo 4 od-stokte. Francija pridela tudi 6 odstotkov vse pšenice, kar se jo^ pridela na- svetu, s čemer se bo zdaj okoristila Nemčija.
Važna seja
Skupna društva fare sv. Vida imajo nocoj važno sejo. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeleže. Treba je vse urediti radi prihodnjega piknika in radi novega avtomobila, ki je že na ogledu na vogalu 60. ceste in St. Clair Ave. Oglejte si ga in se udeležite tekme zanj!
JUGOSLAVIJA JE PRIZNALA RUSIJO
Moskva, 25. jun. — Izdana je bila uradna vladpa objava, ki je naznanjala, da je Jugoslavija priznala sovjetsko Rusijo in da so se med obema državama vzpostavili diplomatski odnoša-ji. Jugoslovanska vlada je imenovala poslanikom .v Moskvi Milana Gavriloviča in Rusija je pa imenovala za poslanika v Bel-gradu Viktorja Andrejeviča Plotnikova. Obe vladi sta imenovanje teh poslanikov že odobrili.
V istem času Rusija zanika, da bi ustvarjala novo pogodbo z Turčijo in da se v to svrho pripravlja turški zunanji minister na obisk v Moskvo. Take vrste govorice so brez vsake podlage, se zatrjujejo v Moskvi.
-o--—
Nov grob ' Po kratki bolezni pljučnici je umrla na svojem domu mladenka Margaret Kamber, stara 16 let, hčerka Josipa in Julija Kam ber, dobro poznanih lastnikov gostilne Silver Bar na 5925 St Clair Ave. Rojena je bila v Cle-velahdu. Poleg staršev zapušča sestro Ireno. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarijo iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim pa naše soža-lje!
Kri za očeta
Helen Jepson, sopranistka pri Metropolitan operni družbi je prihitela z letalom v Cleveland, kjer je dala kri za svojega očeta, ki je bil včeraj operiran. Koncu tedna se vrne na svoje poletno bivališče v Catskill hribovju
NAJNOVEJŠEVESTI
i
RIM, 25. jun.—Italija je dobila! od Francije samo majhen del ozemlja v Alpah in ob Sredozemskem morju, dobila pa' je popolno last Djibuti v Af-j riki, odkoder je edina želez-1 niška zveza z italijansko j vzhodno Afriko. Dalje zah-i tevajo mirovni pogoji, da Francija razoroži postojanke v serverni Afriki in da razoroži pomorske baze v Sredozemskem morju, dokler tra-' ja vojna z Anglijo. V pogod-i bi se nič ne omenja Nice, pro-1 vince Savoy in otoka Korzike.' V Alpah bo Italija zasedla, Brianco, ki je pet milj od ita-' lijanske meje in ob morju pa' Menton, ki je eno miljo! vstran od Italije. Če Italija ne bo dobila več, potem bo dobila jako malo.
LONDON, 26. jun,—Okrog polnoči so prihrumeli nad Anglijo nemški bombniki in so potem prihajali naprej in naprej nad južno Anglijo in vse gori do Škotske. Trdi se, da so Angleži sklatili najmanj pet nemških letal. Poroča se samo o dveh človeških žrtvah.
ALEXANDRIA, 26. jun— Francoske bojne ladje so imele včeraj svoje zastave na pol drogu v znak žalovanja nad padcem Francije. Francoske bojne ladje so še vedno tukaj, torej se še niso odzvale ukazu vlade, da se vrnejo v francoska pristanišča, kjer bodo postavljene pod nemško in italijansko poveljstvo.
WASHINGTON, 25. jun.—Vsa pogajanja z Ford Motor Co. za izdelavo letalskih motorjev so ponehala, ker se je Ford uprl, da bi izdeloval motorje za Anglijo, pač pa je pri volji izdelovati jih samo za obrambo Zedinjenih držav. Vlada je hotela naročiti 3,000 motorjev zase in 6,000 pa za Anglijo.
WASHINGTON, 26. junija,— Ameriška križarka Vincennes je pripeljala včeraj znatno množino zlata iz Francije. Poročilo ne pove natančne vrednosti zlata. Že par dni se je govorilo, da je poslala Francija ravno pred padcem na milijone vrednosti zlata v Zedinjene države. Zlato se prevaža na bojnih ladjah samo v izjemnih slučajih.
LONDON, 26. jun.—V Angliji ni vse tako mirno kot se zdi. Med politikarji vladajo ostre debate in govori se že, da se bo izrinilo Chamberlaina iz kabineta. Toda ta ima toliko moči za seboj, da lahko zvrne sedanjo vlado premierja Churchilla, če hoče. Ostra kritika je tudi radi angleške diplomacije, ki ni znala privezati nase Turčije, ki bo zdaj najbrže ostala nevtralna, tudi če Italija napade Balkan. Sliši se tudi, da Nemčija obljubu je Turški ves Egipt in oblast nad vsemi Moslemi na vzhodu, če se pridruži Nemčiji.
-o-
Philadelphia, 25.5 jun. — Danes je nagovoril delegacijo predsednik konvencije Joseph W. Martin, ki je pozval zbornico, naj se bori proti absolutizmu doma in v inozemstvu in naj si izbere voditelja, ki bo napravil konec sedemletnemu neuspehu novega deala in njegovih neizpolnjenih obljub.
"Amerika," je rekel Martin, "želi nazaj k pameti, napredku in miru. Mir doma, mir v inozemstvu. Ta konvencija bo izbrala voditelja, ki bo vodil ameriški narod iz divjine ekonomske zmešnjave in kaosa.
"Rooseveltova administracija je potrošila vse prihranke varčnega naroda, ki naj bi zadostovali za mnoge generacije. Kaj najdemo po sedmih letih zapravljanja in obljub? Depresija se nadaljuje. Zahteve po relifu so večje kot so bile še kdaj prej.
Milijone jih je brez dela. če bi ne bilo vojne, bi bil business v sredi panike, kot je še nismo imeli. Ljudska zakladnica je prazna. Meja 45 "milijonov dolga bo kmalu presežena. Ogromni davki so pred durmi. Vrhu vsega tega je pa še strah, da se nekega dne znajdemo v vojni. To je rekord novega deala!"
Zvečer je prišel na konvencijo tudi bivši predsednik Herbert Hoover, kateremu je zbornica priredila živahne ovacije in ga burno pozdravljala. Hoover je imel nagovor na zbornico, v katerem je ostro bičal Rooseveltovo administracijo. Zahteval je, da se dežela izogne vsaki vojni, razen če bo napadena doma, toda v istem času se mora dobro pripraviti za obrambo. Videti je, da bo imel Hoover veliko, besedo pri izbiranju kandidata za predsednika.
Francoski vojaški strokovnjaki so priporočali moderniziranje armade
London — Charles de Gaulle, ko časa je silil in nadlegoval za
ki se je postavil na čelo francoski vladi v inozemstvu, ki ne prizna mirovne pogodbe, ki jo je podpisala vlada premierja Pe-taina, je že davno priporočal me-haniziranje francoske armade. Priporočal je, naj se ustanovi enajst oklopnih divizij, kakor jih ustanavljajo Nemci. Toda pripovedoval je gluhim ušesom. Več kot dvanajst let je govoril in celo .pisal članke v revijah, da mora Francija popolnoma reorganizirati armado.
še pred desetimi leti je de Gaulle napovedoval, da bodo prodirale prve čete v prihodnji vojni na trukih, ki bodo lahko napravile v enem dnevu do 120 milj poti. Rekel je, da se armada v bodoči vojni ne bo premikala več tako počasi, kot leta 1914. Toli-
( URADNI POZIV NA STRELSKO TEKMO
(( Tem potom pozivljem strelske klube, ki so člani Slovenci' ske lovske zveze, da se udeleže v nedeljo 30. junija strelske tekme na lončene golobe. Tekma se vrši na Močilnikarjevi farmi in se prične točno ob eni popoldne. Vsi klubi naj bodo na strelišču točno opoldne. Tekme se udeležijo sledeči klubi: Euclid Rifle klub, Rainbow Hunting & Fishing klub ter Bar-bertonski lovski klub. — Lovski pozdrav! Joseph Lekšan, gl. predsednik SLZ.
preosnovo armade, da so se ga višji naveličali poslušati in so ga odstavili od aktiyne službe v, armadi in ga poslali za učitelja v vojaško šolo.
Šele, ko je začel Hitler s svojim blitzkriegom, so se spomnili nanj, ga povišali v brigadne-ga generala ter ga postavi-la za poveljnika diviziji tankov. Toda kaj bo napravil s tistimi par tanki proti številnim nemškim oklepnim kolonam, če bi ga bili poslušali pred desetimi leti, bi bilo zdaj drugače s Francijo.
Zato je zdaj vse pustil in zbežal v London, kjer je organiziral odbor, ki si je nadel nalogo, da s pomočjo kolonijalnih čet vodi naprej boj proti Nemčiji in končno osvobodi Francijo nemškega jarma.
N^ pozna šale
George Nashu, lastnik restav-ranta na 7821 Central Ave., se je prepiral s svojo strežkinjo Kak ducat gostov je željno po slušalo debato. Končno reče Nashu svoji strežkinji: "Na, tu imaš samokres, pa me ustreli, če imaš toliko zoper mene!" ženska je vzela samokres in.Georga so odpeljali v bolnišnico s kroglo v želodcu.
Ali ste komunist?
Vseh 155,500 delavcev in uslužbencev pri WPA v državi Ohio je moralo pod prisego izjaviti., če so člani kake "prevratne" organizacije kot komunistične ali nacijske, ali ne. Vsi delavci pri WPA, vključno administratorja Watsona in ravnatelja Miskella, morajo do 1. julija podpisati izjavo, da niso člani i takih organizacij, ali pa bodo doslovljeni. Kdor bo pa podal napačno izjavo, bo kaznovan z $2,000 globe in dveletnim zaporom.
Pauličeva pišeta
Mr. in Mrs. John Paulich pišeta iz San Francisco, Cal., da sta srečno prirajžala tje in da je nič koliko fletno. Od tam se bosta odpeljala v Los Angeles, .kjer bosta par tednov pri bratu od Mr. Paulicha. Pošiljata vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz daljne Kalifornije.
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Borso, 965 E. 67 St., je bila z Grdinovo ambulan-co pripeljana domov iz Woman's bolnišnice, kjer se je nahajala zadnja dva tedna.
Sodnija oprostila pristaše "krščanske fronte"
New York. — Potem ko se je porota posvetovala 125 ur glede krivde ali nekrivde 14 pristašev "krščanske fronte," jih je devet oprostila, na petih se pa ni mogla zediniti. Federalni agent je so jih bili prijeli še v januarju in obdolžili, da skušajo vprizoriti vstajp v Zed. državah, da nameravajo umoriti 12 kongresnikov teh vzpostaviti prfotižidovsko vlado v deželi. Pri njih so dobili nekaj pušk in muuicije, kar so ukradli'v zvezni orožarni.
Poroka
V sredo 3. julija se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob sedmih gdč. Mildred Cos iz Prosser Ave., hčerka poznane Frank čo-šove družine in Frank Legan, sin Mr. in Mrs. John Legan iz Spilker Ave. Bilo srečno!
. Smrt radi izgube dela
Chester Morris iz Wickliffe, O. je izgubil delo kot elektrikar. šel je doma v kuhinjo, pritisnil samokres na sence in sprožil. Bil je na mestu mrtev.
Tokyo, 25. jun. — Japonska vlada je poslala danes del svoje bojne mornarice v francosko Indo-Kino ter naznanila, da bo v bodoče poslovala direktno z in-do-kinskimi oblastmi in ne z francosko vlado. Japonci pravijo, da je storila ta korak samo zato, da bo pazila oziroma preprečila, da se v bodoče ne bo pošiljalo iz Indo-Kine potrebščin na Kitajsko. (Pomniti je treba, da bo s tem japonska bojna mornarica oddaljena samo 600 milj od ameriških Filipinov).
Japqnska je tudi naznanija, da bo poslala v to deželo svoje uradnike, ki se bodo prepričali, če se res ne pošilja nobenih vojnih potrebščin na Kitajsko.
To je bil prvi korak, ki ga je podvzel novi japonski diktator Konoye, ki načeljuje novi fašistični stranki, ki je zdaj edino pripoznana na Japonskem. Ta-
Ven z novim dealom! kliče republikanska konvencija
Še vedno je negotovo* kateri kandidat bo najmočnejši. Največ prilike do nominacije pripisujejo senatorju Taftu. Na konvenciji je 85 zamorskih glasov, ki bodo šli vsi k Taftu.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26, 1940
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve>and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class*- matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 150 Wed., June 26, 1940
Ali je Rusija danes slovanska?
Jugoslavija je sklenila z Rusijo trgovinsko pogodbo, kateri bo sledilo previdoma tudi' politično zbližanje med obema državama.
Navdušeni Slovani vsesloVanske, ali, kakor pravimo, panslovanske misli so vzpričo tega dogodka na enkrat zakričali veseli, češ, boljševiška Rusija, do sedaj internacionalna, bolje nenacijonalna, da, nasprotna vsaki narodnostni miselnosti, torej tudi slovanski, je spremenila svojo državno pol iti kq v nacijonalno, zlasti slovansko. Začdi so prerokovati boljšo bodočnost za slovanstvo, ako bo stopila Rusija z novo slovansko poliaiko v mednarodno življenje. Ali imajo ti idealisti prav?
Da, silno si vsi neruski Slovani žele take Rusije. Željno hrepene po trenutku, ko bi se to res zgodilo, ko bi se ta mogočna slovanska država zavedla svojega slovanstva in kot najmogočnejša slovanska država tudi svojih materinskih dolžnosti, katere ima do svojih slovanskih prijateljskih narodov, držav, in bi jim odprla materinsko svoje srce in jim postala "matuška." Toda, ali je Rusija res danes že na poti k tej preusmeritvi?
Ni treba biti kak velik diplomat ali politik, da bi jasno ne videl, da je vse tako kričanje veliko prezgodnje, ker je danes brez vsake stvarne podlage.
Da je Rusija sklenila z bratsko Jugoslavijo trgovinsko pogodbo, je ni vodilo kako slovansko čustvovanje/še manj ljubezen in skrb za bratsko državo, še manj pa želja jo zaščiti. Tu so govorile samo njene gospodarske koristi in njeni sebični državni nameni. Rusija se boji zase in se ji zdi, da more Jugoslavija trenutno služiti tem njenim koristim, ako obstoja in je svobodna in varna. Samo to je tisto, kar jo je privedlo v Beograd.' Zato je pa gotovo, da bo prav z enako skrbjo čuvala nad svobodo neslovanske Romunije, kakor nad svobodo mongolske Turčije in Madžarske. Na slovanstvo se bo pa ozirila pri vsej svoji politiki slej ko prej samo toliko in tako malo, kolikor sč je ozirala na slovansko prijateljstvo Poljske takrat, ko jo je pomagala Nemčija razbiti in se je polastila enega njenega dela; ali kakor se je ozirala na bratsko Češko, ki ji je pustila vzeti svobodo, dasi je imela z obema različne zaščitne pogodbe.
Pa to je tudi sama kar na vsa usta javno priznala, ko je pred kratkim izdala izjavo, da smatra vsako slovanstvo za nazadnjaško, in njeni politiki in njenim ciljem popolnoma nasprotno. Z drugimi besedami se to jasno pravi, da ostane internacionalna, in da jo v vsej njeni zunanji politiki kakor tudi notranji vsako slovansko čustvovanje prav nič ne zanima, pa naj se kaki navdušeni panslavisti kjerkoli na svetu še bolj zanimajo za to vprašanje. Zato je gotovo zelo pogre-šeno, ako si sedaj vsi ti krogi delajo kake brezpredmetne utvare.
To pa mora naravno opozoriti tudi vse ameriške Slovane, ki so začeli delati na ideji nekake vseslovanske federativne države v Evropi s pomočjo Rusije, na previdnost, da naj ne zidajo na pesek, ker je škoda vsakih žrtev in vsakega dela v to smer, dokler Rusija ne spremeni kakor svoje notranje tako tudi svoje zunanje državne politike v jasno slovansko smer, dokler se popolnoma ne odpove vsakemu internacijonalizmu, ki je v resnici proitnacijonalen, in ne postane slovanska ne samo v srcu, temveč tudi v možganih. Vsaka stavba, zidana v tej smeri drugače kakor na tej podlagi, je zdiana na pesek in obsojena k porazu in neuspehu. Sicer pa mora biti ideal vseh slovanskih narodov pravično zgrajena federativna Evropa, v kateri bo zajamčeno svobodno življenje vseh njenih narodov velikih in majhnih.
Nekateri listi, tudi slovenski, so odprli svoje predale agitaciji za tako federativno vseslovansko državo. Vse te liste opozarjamo na ta nepobitna dejstva. Razumemo čustva ameriških Čehov, Poljakov in Ukrajincev v njih strašni bolečini, katero čutijo vzpričo nesreče, ki je zadela njih državo in narod doma in jim nihče ne more zameriti, ako iščejo potov in načinov, kako rešiti svojo rodno zemljo v Evropi. Toda vse svoje delo bodo morali postaviti na trdnejšo podlago, kakor j i pesek. Računati bodo morali z dejanskimi razmerami, katere se ne bodo dale kar čez noč spremeniti tako, kakor si oni žele, temveč bo za to potreba še mnogo dela mnogo žrtev in mnogo časa. Tudi bodo morali računati s tem, da si Rusija torej ravno tista država, ki naj bi po njih zamisli postala podlaga njih idealom, ne bo dala diktirati od nikogar, še najmanj pa od ameriških Slovanov.
Prosimo oproščenja!
Nedavno smo zapisali na tem mestu, naj bi šli francoski generali krave past. Zdaj smo sprevideli, da smo storili veliko krivico — kravam. Zdaj, ko je vojna v Franciji končana in prihajajo na dan fakti o vodstvu nekaterih francoskih generalov, vidimo, da bi se.težko dobil gospodar, ki bi takim ljudem zaupal svojo čedo.
Francoski narod ni kriv poraza, enako ne francoski vojak. Krivda je samo na voditeljih, katerih nekateri so z eno roko poveljevali armadi, z drugo so pa jemali nemško zlato, da so podvzemali strategične obrambene korake, kakor je bolj prijalo nemški armadi.
Kakor se čuje, so nekateri že plačali izdajstvo s kroglo,
Hitler, ki je zdaj gospodar Francije.
Nekateri hite zdaj zagovarjati Francoze češ, da niso imeli druge izbere kot da so položili orožje in se udali Hitlerju. In to ob času, ko je imela Francija še vso armado, še vso bojno mornarico, še vse sto tisoče kolonijalnih čet, ki še danes pravijo, da se ne podajo. Zraven tega pa še vedno močnega zaveznika v bližini, s katerim so sklenili trdno zvezo, da se podasta oba skupaj, ali pa oba skupaj propadeta.
Naj bi si Francozi vzeli za zgled tistih par .slovenskih in bosniških polkov, ki so branili Sočo proti vsej laški armadi polna štiri leta! Pa niso imeli naši fantje za seboj nobene Maginot linije. Za kritje niso imeli drugega kot kraške skale, za katerimi so imeli postavljenih par možnarjev.
Da niso imeli Francozi drugega izhoda kot podati se! Ali so kdaj slišali o neki srbski armadi, ki se je v svetovni vojni umikala pred ogromno nemško silo in se končno umaknila iz zadnje pedi svoje zemlje, a armada sama je šla čez gore in strmine, v dežju in blatu in nesla s seboj samo golo življenje in nekaj pušk, a udala se ni. Prepustila je zemljo sovražniku, a armada se je ohranila, da je prišla potem, ko so se stvari zasukale nazaj in pognala sovražnika iz dežele.
Tako se rešuje domovino!
j BESEDA IZ MIOM
Ne v Evropi, ampak na Močilnikarjevi farmi bo
odločitev
Cleveland, O.—Zdaj, ko sta Hitler in Mussolini opravila s Francijo, sta se bila že namenila, da bosta šla za par, tednov na počitnice. In bi bila tudi šla, da nista v zadnjem hipu dobila iz Amerike obvestilo (potom petega kolesa), da se nekje v Ameriki pripravlja k pohodu velika armada, ki bo pokazala, v koliko se lahko ta dežela zanese na svoje strelce in v koliko ne. Ta armada je del 250,-000 strelcev, ki so zapisani v raznih strelskih klubih, ki bodo v slučaju vojske prvi poklicani, kamor že bodo. Se reče, poklicani bodo samo oni pod 65. letom, ostali bodo pa lupili krompir in pobirali osnike za bojnimi tanki.
In ta hrabra armada bo imela svoje manevre v nedeljo popoldne na Močilnikarjevi farmi. Ker pa zahteva moderno vojskovanje večinoma to, da se strelja luknje v zrak in klati aeroplane, balone in kayke, se bo tudi ta armada vadila v streljanju na leteče golobe, katerih vsak bo mišljen, da je nemški Meserschmidt ali vsaj Fock-ker.
Vrhovni poveljnik Jože Lek-šan, ki zapoveduje poleg vsej armadi še posebej barberton-skemu koru, bo zapovedal odhod svojih mehaniziranih čet natančno ob desetih dopoldne. Ta ©klopna četa bo prodirala po dolini reke Cuyahoga in bo skušala obkoliti newburške strelce, da jim odreže pot do Močilnikarjeve farme. Toda kot javljajo prednje straže, ki opazujejo ra z v i j a n j e bojne fronte, dela newburški vojskovodja Joža Fortune strategičen načrt in se bo, kot je videti izmazal Barbertončanom iz pasti s tem, da jo bo udaril čez višine v Warrensville Heights in peljal armado naravnost mimo mestne počitniške kolonije, ne oziraje se na posajen krompir tam okrok in koruzne njive.
Ne ve se še, če jo bo barber-tonska oklopna brigada udarila za njimi, ali pa bo obšla Warensville Heights na zapad-ni strani, hoteč s tem priti na Močilnikarjevo farmo pred newburškimi strelci, kjer se bo točno opoldne serviralo slastno kosilo za obe armadi.
Točno ob 12:45 popoldne se pospravijo žlice in vilice, nakar se bo napravil načrt za skupen bojni pohod vseh treh armad: to že Barbertonskega lovskega kluba, Rainbow Hunting kluba in Euclid Rifle kluba. Vrhovni poveljnik Lekšan ima že napravljen načrt in sicer bo načrt ta: Močilnikarjeva farma bo v nedeljo popoldne angleško
da odbijejo napad Nemcev. Ce bo padlo na tla več celih golobov, kakor se jih bo spustilo v zrak, potem se bo vedelo, da bo Anglija izgubila, če bo pa pobitih večina golobov, bo to znamenje, da je Anglija rešena in Hitlerjevi parašutarji se bodo morali umakniti. (Račun za postreljeno municijo in razbite golobe bomo poslali angleškemu premier ju Churchillu).
Vse to se bo vršilo v nedeljo popoldne na Močilnikarjevi farmi. Kdor bi rad videl največjo svetovno vojsko, ki se je še kdaj vršila, naj pride v nedeljo popoldne tje. Euclid Rifle klub, ki je za to nedeljo posodil svoje strelišče za vojsko, prijazno vabi vse, kar leze in gre na te manevre. Zagotavlja se, da bo kantina nabasana do vrha z najfinejšim provijantom in to za strelce in za gledalce. Ko bo enkrat uradna tekma končana, bo lahko vsak poskusil, kako se zbija aeroplane na tla.
Vabljeni so prav prijazno tudi člani drugih klubov, čeprav ne bodo v tekmi. Naj pridejo k našim fantom v vas v nedeljo popoldne.
3arbertončane, Newburžane in naše fante se pa še enkrat opozarja, da bo kosilo točno opoldne, in streljanje se prične točno ob eni, ker hočejo, da bodo ob treh že v Londonu vedeli, kdo bo zmagal.
Vas pozdravljam vse skupaj in se že naprej veselim, kako da bo v nedeljo luštno pod Močil-nikarjevimi topoli.
Jim Šepic, predsednik Euclid Rifle kluba. -o—-
Odličen Slovenec
napravlja okolico jezera inpo-zantno in romatično. Značajno je dejstvo, da je jezero in to neusahljivo na hribu in komaj nekaj metrov pod njim 100 čevljev globokeje, žubori potok med hrasti in javori.1 Ob pogledu na jezero in zeleni gaj se v dolino opa-ja oko na krasni naravni razgled.
Na lepo urejenem zemljišču opazimo moderno urejeno koko-šnico, 30 kletk za zajce, prilično urejeno stanovanje za oskrbnika in družabno dvorano v katero se z lahkoto postavi 50 sedežev. Vsa poslopja so opremljena z električno razsvetljavo, zdravstveno najboljše urejena v katerih vlada absolutno najboljša čistoča in red. Vse je v prefektnem stanju v ponos gospodarja in gospodinje ter tudi našemu narodu, ker naš človek lastuje tako lepo in razkošno urejeno posestvo.
Naš rojak Frank Malnar je prišel v zgodnji mladosti s starši v Ameriko. Prirojen talent o inženirstvu mu je naklonil odgo^ vorno delo v poslih električne industrije. Mr. Malnar je izumitelj večih električnih proizvodov posebno pri izboljšavi električnih strojev. V Lincoln električni tovarni je bil priznan kot eden najboljših inženirjev ter s svojim prirojenim talentom mnogo pripomogel do uspeha. Med industrijskimi krogi je Mr. Malnar poznana kapaciteta o vedi in znanstvu porabe električne sile. Sedaj je Mr. Malnar upo-slen kot vrhovni inženir pri Champion Rivet Co. in njegova odgovornost v delu in znanstvu ni majhna.
Kljub velikemu napredku, katerega je dosegel zgolj radi svoje zmožnosti in pridnosti, je ostal Mr. Frank Malnar vedno odkrit narodnjak in Slovenec. Svojega narodnega prepričanja ni nikjer skrival ter ga tudi tam priznaval, kjer bi mu lahko škodovalo. Veliko našim ljudem je preskrbel dobra dela v podjetju, kjer je delal in jinV tudi pomagal in zagovarjal, kadar je bilo potreba. Velikokrat se je postavil po robu onim, ki so tovarno lastovali, če se je našemu človeku delala krivica. Vedno je bil velik zagovornik delavskega sloja ter čutil v polnem delavčevo gorje. Radi svoje odkrite besede v korist delavca se je sam postavil v težak položaj. Njega ni to oviralo, ker zavedal se je vedno dejstva, da tudi pravica mora imeti svoje priznanje. Govoril sem z delavci, ki s obili pod njegovim nadzorstvom in vsi so mi priznali, da boljšega nadzornika ne bi mogli imeti.
Mr. Frank Malnar je mož kremenitega značaja, odločne volje, narodno zaveden rojak, dober družabnik in dobrosrčen človek. Njegova pridna ženica Zora mu je skrbna gospodinja, družini najboljša mati, desna roka v gospodarstvu in močno narodno čuteča rojakinja. Mr. in Mrs. Frank Malnar sta zelo Vesela prijateljskih obiskov in rada kramljata o dnevnih do-^l?dkih, o stari domovini in gospodarstvu.
Napredek v Collinwoodu
Joseph Setina, priznani slovenski trgovec, renovira stare prostore na 185. cesti in vogalu Arrowhead Ave. Poleg sedanjih prostorov, ki so v delu pre-novljenja je dozidal nove trgovske prostore, v katerih je nameščena delikatesna trgovina. Mr. Joseph Setina bo v renovi-ranih prostorih odprl mesnico. Gradbena dela so v polnem teku.
Poznani gostilničar Joseph Kunčič, ki vodi gostilniško obrt v Kmetovih prostorih na 156. cesti, gradi na vogalu Lucknow in 156. ceste nove gostilniške prostore, kateri bodo v nekaj tednih odprti za promet. Načrti in delo kaže, da bodo to eni najlepših gostilniških prostorov na vzhodni strani mesta.
Mike Zlate, fin dečko, prijazen trgovec in podvzeten društveni delavec se je osamosvojil in vodi dobro uspevapočo mesnico in grocerijo na 704 E. 140. cesti. Mr. Zlate je velik športnik ter aktiven društveni delavec pri društvu sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Vsled njegove veli ke društvene aktivnosti zasluži, da ga rojaki v trgovini podpirajo.
Slovenski dom na Holmes Ave. zaznamuje zadnji teden zopet nov uspeh. Direktorij je kupil in tudi "cash" plačal zemljišče oziroma stavbišče poleg sedanjih prostorov med stavbo in Louis Gregorčičevo hišo. Korporacija Slovenski dom sedaj lastuje okrog 190 čevljev pročelnega stavbinskega zemljišča. Sloga in sporazum v naselbini rodi sadove v prospeh narodne stavbe.
Anto Kebe, 19319 Kewanee Ave. se je odločil, da mora njegova hiša dobiti še eno sobo v ozadju. Postavil je dograditvi temelje, kupil les, odžagal prečne deske in pričel stavbinska dela. Prejšnji teden je bil obiskan po zastopniku Ameriške domovine, in vtikal nos v njegova stavbena dela. Da se je od-križal nezaželjenega gosta, je zaklical soprogi: "Mama, plačaj Penkotu, da se ne bo od mene učil stavbinstva." Zastopnik je dobil novae in Tone je lahko brez nadzorstva žeblje zabijal.
Poročevalec.
je, da tudi obveze niso bile v tistih časih dovolj čiste, in nič čudnega, če je bilo mnogo ranjencev, posebno v težjih primerih že v naprej obsojenih na smrt.
Koncem 18. stoletja že srečujemo tako imenovane poljske vojaške lazarete, bili pa so težko premakljivi in zaradi tega tudi zelo malo koristni. V svojem delu "Vojna in mir" je Tolstoj zelo živo opisal, kako so amputirali noge v nekem gibljivem poljskem lazaretu. Celo za časa vojne od 1870 do 1871 leta je bila nega ranjencev zelo težavna.
Šele pozneje, ko se je silno razvila medicina in ko je bilo pričakovati vojaško zdravništ-vo, so mogli ranjenci mirnejše pričakovati ozdravljenja. Ustanovljene so bile modernejše o-premljene poljske bolnišnice, na razpolago so bili zdravniki specialisti, izučeni bolničarji in končno izšolane usmiljene sestre.'
Kaj je vse možno storiti za ranjence, je pokazala svetovna vojna (1914—1918), ko so se vsi ranjenci tudi po največjih bitkah že v kratkem času znašli v odlično urejenih bolnišnicah. V današnji vojni je na tem polju napredek še večji, saj je v ta namen na razpolago tudi večje število sanitetskih letal, več kakor nekdaj sanitetskih voz, tako da ranjenci niso prepuščeni negotovi usodi. Tisti, ki se borijo za svojo državo, vedo, da jih čaka oskrba in pomoč, če bi bili v tej borbi slučajno ranjeni. Razumljivo, da ima pri pomoči ranjencem in vojnim bolnikom zelo veliko vlogo Rdeči križ.
IZ PRIM0RJA
Vzhodno iz Clevelanda ob Chardon cesti visi na 6 čevl5ev visokem drogu tablica in na njej zapisana številka 25422 in pod njo ime Frank Malnar. Stopimo malo po s peskom nasuti cesti z glayne ceste proti lepi rezidenci, da si ogledamo kdo v njej živi in kdo gospodari na 6 akrov obsežnem in krasno urejenem zemljišču.
Drago grmič je, polno zelenja in cvetja okroža v lepem slogu zgrajeno hišo, ki poseduje osem prostornih sob. Vsa razpredeli-tev prostorov in okusna oprema v pohištvu in preprogah daje lice prikupljivosti, domačnosti in udobnosti. Drugo nadstropje nudi krasen razgled po sadovnjaku kjer se vrsti nad 160 sadnih dreves v vrtnem redu poleg vrta, kateri se ponaša z lepo travo, vodometom in košatim senčnim drevjem.
Pogled .za hišo nam nudi duševni užitek, ko zremo na nara-otočje. Na to otočje se bodo;vno jezero z izvirno vodo. V vsuli lončeni golobi, ki bodo, j njem plavajo race in se vesele kakor gori rečeno, predstavlja- poletnih sončnih dnevov. Ob je-li nemške aeroplane. In zdajWu klopice, umetni mostiči, | kino "Krka," in pa v franči-
Malo sinov so naše matere rodile, da bi tako globoko ljubili svoje starše, jih spoštovali in jim nudili vse, kakor je to vedno in drage volje delal naš intele-gentni Frank Malnar. Mi Slovenci pa smo lahko ponosni na njega in njegov talent v novi domovini, ker nam dela velik kredit na znanstvenemu polju.
J. P.
-o-
—Nevihte na Dolenjskem so bile letos že številne. Te dni se je med nevihto vsipala tudi gosta toča, ki je zlasti v Tre-belnem napravila občutno škodo. Tako pogostih treskov ljudje že zlepa ne pomnijo. Na Telovo popoldne je med neurjem treščilo na več krajih v Novem mestu. Treščilo je tudi v Prosvetni dom, kjer obratuje
druge pa še čaka kazen, če jih ne bo vzel pod svoje varstvo'bo od teh treh armad odvisno, cvetoče grmičje in naravni jezlškanski samostan.
Skrb za ranjence nekoč in danes
V sodobnih vojnah je oskrba ranjencev na višku in samo po sebi umevna stvar. Na žalost pa ni bilo vedno tako in še pred nedavnim časom ni bil nobeden ranjen vojak gotov, če bo dobil takoj potrebno pomoč.
To pa ne pomeni, da na ranjence sploh niso računali, ampak se je prva pomoč ravnala po znanju zdravnikov, špar-tanci so zelo cenili svoje ranjence. Za časa cesarja Avgusta so že obstojali vojaški sanitetni oddelki, pozneje pa je začela s propadanjem stare kulture pešati tudi zdravniška znanost. Posledica tega je, da so bili zdravniki v srednjem veku ljudje s kaj sumljivim znanjem. Najbolj so to občutili ranjenci sami, ki jim tedaj niso nudili nobene stvarne pomoči. "Medukise," zdravnike za notranje bolezni so ljudje še nekam cenili, dočim so "kirurge" odkrito prezirali. Sicer pa je to razumljivo, saj so bili glavni "kirurgični instrumenti" klešče, nož in razbeljeno železo, s katerim so izžigali rane. Jasno
—Gorica. Organi kvesture so naznanili Josipa Zimiča iz De-skel in Josipa Podgornika iz Trnovega, ker sta prodajala drva v Gorici na mestu, kjer je prepovedano in ker nista i-mela predpisanega dovoljenja.
—Postojna. Vsakoletni obisk postojnske jame za binkoštne praznike je bil tudi letos izveden s pritokom velikega števila ljubiteljev podzemnih krasot naše jame. Zaradi letošnjega napetega položaja pa je bilo opaziti, da ni število obiskovalcev doseglo tistega števila kot prejšna leta.
—Trst. V kleti družine Cam-pani je prišlo do eksplozije ogljikovega oksida. Pri tem je bila težko ranjena služkinja Štefanija Vidič iz Kanala. Ugotovili so, da je plin uhajal iz velike količine koksa.
—Sv. Križ pri Trstu. Pri gašenju požara, ki je zajel grmičevje je dobil težke opekline 76 letni Anton Sedmak. V bolnišnici so izjavili, da je njegovo stanje nevarno.
Trst. Min. predsednik Mussolini je daroval za obnovitev katedrale sv. Justa 70,000 lir. Za časa svojega obiska v Trstu je daroval 100,000 lir.
—Gorica. Pri \centralni postaji se je zaletel z motociklom v zid 29-letni Peter Podbršič. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico pri sv. Jurju, kjer je kmalu nato umrl.
—Reka. V mesecu januarju je reško prebivalstvo pokupilo 30,000 kg. mila.
—Divača. Antonu Periču iz Brežec je zgorel voz na katerem je bilo 15 stotov sena. Škoda znaša 5,000 lir.
^IIUIIIIIHUlinillllUlIlllllUllllIlliiiiiiHIIMimillllllllllllllllllllllllllllllUlIllllMIIIIII^
(MFC 1940 Hot Dog Session)
I Pintar's Farm — Trebar's Orchestra | I JUNE 29th-START 7:00 P.M.	|
|	Admission 25c	1
111111MI i 1111111111111 ] 1111111111111111111111 ■ 111111111111 ■ 1111111111111111111111 ■ 111111111111111111M Ž
■ffiTS . AMERIŠKA DOMOVIN A, JUNE, 26, 1940
WINNETOU
P* nemikem Irrlrmlkm K. M*y»
"Mormoni smo," je dejal. "Iz Salt Lake City j a." (Marmoni so verska ločinka, ki pridiguje "evangel j sko krščanstvo" in bližajoči se konec sveta. Zato se imenujejo "svetniki poslednjih dni." Ustanovil je ločinko Joe Smith v začetku 19. stl. Naseljeni so v državi Utah, njihovo glavno mesto je Salt Lake City ob Velikem slanem jezeru.)
"Po kaj ste prišli sem?"
"Misijonarji smo," je pravil Sam, "misij onarit smo prišli v Kalifornijo."
"Bodete slabo prodajali svoje blago tod, vam povem!
In kdo je tisti Indijanec?"
"Tisto ni nikak Indijanec, Eskimo je iz Nove Holandije, za denar ga bomo kazali, če nam naša kupčija res ne bo nesla," je lagal Sam.
"In tisti nigger?"
"Tisti človek ni nikak nigger, ampak odvetnik iz Kam-čatke. V San Francisco potuje, tožbo bo tam zastopal."
Dobri Mehikanec ni bil v zem-ljepisju prav nič bolje podkovan ko drugi njegovi rojaki. Samovo pripvedovanje je vzel za pristen, dober denar.
Dejal je:
"Lepa družba! Trije mormonski misijonarji in črn odvetnik mi ukradejo kravo pa napadejo mojega vaquera! Naučil vas bom, kako se morate tod obnašati! Moji ujetniki ste, na moj rancho poj dete z menoj !" (Rancho — španski, izg. rančo — je kmetija, kmetijsko poslopje.)
Sam se je obrnil k meni in hudomušno dejal:
"Ali bi, Charley? Morebiti dobimo v ranchu kaj več in kaj boljšega za večerjo, nego je tale trdi biftek!"
"Poskusimo!" sem dejaT. "Če mož ni haciendero s sto in še več hlapci, ampak navaden ranchero, nam nič ne morejo."
"Well!. Privoščimo si majhno zabavico!"
Obrnil se je spet k Mehikancu.
"Ali je res vredno, da vas bomo radi take malenkosti nadlegovali, senor?"
Poriosito je dejal mož:
"Nikak senor nisem. Grande sem in moje ime je don Fernando de Venango e Colona de Molinares de Guajalpa y Ro-stredo. Zapomnite si!"
"Heigh day —! Si bom že skušal zapomniti, tisto vaše dolgo ime —. Le kako, tega ne vem. Sicer pa ste velik gospod! Ubogati vas moramo seve, pa upam, da bodete milostni z nami."
Prav nič se nismo branili.
šena z dragulji ali pa z barva-nim steklom pripenja upognjeni krajnik h klobuku. Za zaponko tiči pero, cenejše ali dražje, manjše ali večje, kakršnega pač zmore lastnik, manjkati pa ne sme nikdar.
Mehikanec nosi kratek, spredaj odprt suknjič s precepani-mi rokavi. Bogato je okrašen z vezeninami, volnenimi, pavol-natimi, svilenimi, pa tudi zlatimi ali srebrnimi.
Krog vratu si ovije črno ruto, ki jo pod brado zveže v zadrgo. Konce rute si vrže črez ramena, pri jezdenju vihrajo za njim in dajejo jezdecu slikovito podobo.
Hlače so čisto svoje vrste. Crez pas in v ledjih se tesno prilegajo truplu, niže spodaj pa se širijo, h koncu so dvakrat tako široke ko črez pas. Do kolena in še više so precepane in okrašene z resicami in vezeninami, precep je izpolnjen s svilo žive, skoraj kričave barve.
Mehikanec nosi vedno škornje "na lak" in okrašene z vezeninami. K škornjem spadajo pri Mehikancu na vsak način ostroge ogromne razsežnosti. Navadno so srebrne ali pa iz finega izrezljanega jekla. Revnejši imajo ostroge iz medenine ali celo iz rogovine z eno samo konico, ki izpodbada konja do krvi. Ostroge morajo biti ogromne, z vilicami vred so dobrih 25 cm dolge. Kolesce je zvezda z dvanajstimi zobci in meri do 14 cm v premeru. Cela ostroga je skoraj kilogram težka, včasih še več.
Mehikanca vidiš vedno na konju. Njegov konj je dobro šolan, gibčen in zelo vztrajen. Tudi brez orožja Mehikanca nikdar ne Vidiš, kvečjemu da ga ponoči odloži. Vsak hip ga ima v roki.
Najnevarnejše orožje v rokah Mehikanca je lasso, do petnajst metrov dolg jermen na zanko. Mečejo ga navadno med jahanjem, zato pa mora tudi biti konj naučen, da se o pravem času postavi in vzdrži sunek, ko se zanka položi okrog žrtve. Lasso uporablja Mehikanec za lov na živali, pa tudi na ljudi. Bežečega bika ujame na njega, tigra v skoku, begunca v teku in v deset tisoč slučajih se morebiti enkrat zgodi, da bo zanka zgrešila. Se pa tudi z lassom vadijo že otroci in lasso in človek sta-nazadnje tako zraščena drug v drugega, da se zdi, lasso ne uboga samo roke, ampak že samo misel in zleti tja, kamor je treba. V metanju ! lassa so mehikanski jezdeci še
Čigava bo holadnska Indija?
Vsakdo pozna nizozemske indijske otoke: Java, Bali, Sumatra. Z imeni teh otokov so zvezane izvestne predstave: palme lepa dekleta, veliki bogataši in melanholične pesmi. Ampak za trgovske ljudi in vojake je romantika nekaj povsem postranskega^ zanje so le številke zanimive. 60 milijonov prebivalcev je naseljenih na petih velikih in na kopici malih otokov. To so ljudje, ki pripadajo najrazlečnejšim malaj-sko-indijskim rasam. Holand-sko kolonialno bogastvo se razteza od vzhoda proti zahodu.
Že v 17. stoletju, potem ko so Evropejci odkrili bogastvo najrazličnejših dišav in začimb, so se začele borbe za posest teh dežela, in sicer med takratnimi velesilami: Portugalsko, Holan-dijo in pa Veliko Britanijo. Ho-landska je zmagala v tem boju in vsemu blagostanju države, v katerem so živeli, se morajo zahvaliti svojemu malajskemu neizčrpnemu bogastvu. Več kot dva milijona holandskih goldinarjev je založenih v to otoško bogastvo. Tudi Anglija, Francija in Japonska imajo' pri tem svoj del. Dišave, sladkor, kava, tobak, kopra in cin tvorijo holandsko bogastvo. V 20. stoletju pa sta postala za Holan-dijo neprecenljive vrednosti še petrolej in kavčuk. Razen Britanske Indije in Brazilije je Nizozemsko otočje najvažnejši producent kavčuka. Z 8 milijoni ton in ogromnimi rezervami petroleja pa se Holandska Indija danes lahko prišteva med najbogatejše petrolejske dežele. Tu je domovina znanega petrolej skega trusta Rojal-Dutch-Shell. In zaradi tega ni nič čudnega, če kaže Japonska svoj a-petit po tem ozemlju. Holandska je majhna in daleč od teh dežel, Japonska pa je močna država in povrhu v iieposredni bližini. Že dolgo časa je Japoiv ska glavni kupec nizozemsko-indijskega trga. Vse konkuren-
te je že izrinila s tega tržišča 33% vsega uvoza v te dežele prihaja iz Japonske, dočim tja izvaža samo 20 del svoje proizvodnje. In če se posreči Japonski, da položi svojo roko na In-sulindo, potem se bo gospodarsko močno opomogla. Nič več ne bo tako življenjsko odvisna od Amerike. Gospodarski in strateški položaj se bo za Japonsko povsem spremenil in znatno izboljšal.
Japonska propaganda je nenavadno spretna, in njena gesla so kaj preprosta: "Cene japonskega blaga narodu koristijo, dočim ga dragi evropski izdelki uničujejo.'* In drugo, zelo znano geslo Japoncev, je: "Vsi za enotnost rumene rase, proti navalu belih." Japonska državna propaganda in različna tajinstvena društva in združenja, kakor "Črni zmaj" ter druga, ki so povsem trgovskega značaja, delajo z roko v roki. Islam, h kateremu je pristopilo doslej tudi precej Japoncev, ima in bo imel vedno večji pomen. Od 60 milijonov prebivalcev na teh otočjih jih je komaj 250,000 Evropejcev, in okroglo ena tretjina jih je muslimanov ...
In Japonska se nadeja, da bo na Insulindi naletela na prijateljsko razpoloženje domačinov. — "Sarikat islam" je društvo, ki je bilo ustanovljeno takoj po zadnji svetovni vojni leta 1919. Šteje pa že sedaj več kot 4 in pol milijona članov. To organizacijo vodi Tjekro in žurnalist Douves Dekkor, z namenom, da bi se otočje povsem osvobodilo holandskega vpliva. Pa tudi komunjsti imajo na Insulindi velik vpliv. Leta 1926 je prišlo prvič do nemirov, toda vstaja se je ponesrečila. Leta 1927 so izvolili v .tamkajšnji parlament 38 članov^ od katerih je bilo 20 domačinov, 15 Ho-landcev in 3 "drugi." Že pri prvi seji tega parlamenta je bilo opaziti razna "mišljenja" tudi med domačini samimi.
Japonski vpliv je bil, da so celo najmanjše skupine Iiido-
nezijcev zahtevale samostojnost in neodvisnost od holandskega kolonialnega vodstva. — Kako je godilo Japoncem, ko so opazovali, da zahtevajo pogamezne skupine domačinov to in ono od Holandije. Na tihem so Japonci domačinom obljubljali popolno svobodo, če bi se prostovoljno hoteli podati pod njihovo okrilje. Meščanske struje domačinov so zahtevale neodvisnost domače industrije in osvoboditev od holandskega go-spodstva. Seveda pa domačini pod japonsko oblastjo nikdar ne bi dosegli kakšne prave svobode, in še zdaleč ne takšne samostojnosti kakor jo i-majo danes.
Insulinda za Japonsko ni samo velikega gospodarskega pomena, ampak je tudi važna zaradi vojško-strategične lege. Med Japonsko in Insulindo leže Filipini, ki so bili do nedavna ameriška kolonija. Še danes so gospodarsko silno navezani na USA. Na Filipinih ima USA važna gospodarska in vojaška oporišča. Da imajo Amerikan-ci na Filipinih in v Nizozemski Indiji tako velik vpliv, pa nikakor ni všeč Japoncem, ki so od tujcev gospodarsko tako rekoč skoraj povsem odvisni.
Ob koncu februarja je zunanji minister Japonske, Arita, v nekem govoru dejal:' "Če Amerika ne bo pravilno razumevala naših teženj glede Kitajske, se temu ne bomo čudili. Če pa bodo USA na nas izvajale kakšen pritisk, pa bi to lahko privedlo do kakšnega neprijetnega spora." — Tudi Amerika gleda čisto jasno na položaj. V letih 1931—1932 se je Amerika tod vestno pripravljala. Z veliko delavnostjo je gradila v Tihem oceanu velika letalska oporišča in vojaške utrdbe. Ogromno denarja je izdala Amerika za ta dela. V letošnjem letu so Ame-rikahci dogradili 8 novih linijskih ladij po 35,000 ton. In že dozdaj ima Amerika še enkrat močnejše Vojno brodovje kot Japonska. To brodovje je sestavljeno iz križark, oklopnic
Vstali smo, pogasili ogenj m! bolj- jzurjeni ko Indijanci. Me
za jahali
Bob se je zadovoljno režal: "Ah, oh, lepo! Nigger Bob biti odvetnik iz — iz — iz —. Bob nič vedeti odkod. V ranchu biti zelo mnogo dobro jesti in piti in nigger Bob v ranchu stanovati in živeti čisto zelo mnogo lepo!"
Vzeli so nas na sredo in odjezdili smo v divjem diru. Me-
hikanskega vaquera brez lassa si vobče misliti ne moreš.
Kadar je Mehikanec na konju, si obesi na ramo še poncho, odejo, ki ima na sredi luknjo za glavo in ki zakriva vse njegovo telo in Visi še konju po hrbtu in po straneh.
Kakor obleka je tudi konjska oprema dragocena. Sedlo in
Belgijski vojaki,-ki so bili zajeti v Flandriji, so bili takoj poslani domov, čim je belgijski kralj za/povedal armadi, da položi orožje. Ta slika je bila posneta v mestu Brussels in nam kaže veselo razpoložene belgijske'vojake, ki se vračajo na svoje domove.
hikanec ne zna drugače jezditi vajeti so obložene s srebrom, ko v blaznem diru in skoku. j včasi tudi z zlatom. Konji bo-Spotoma smo si ogledali nji- gatašev imajo uzde iz čistega
hovo opremo in noso.
Mehikanska narodna noša je romantično lepa, kakor jo je malokje najti, Glavo pokriva nizek klobuk z zelo širokimi krajniki, takozvani sombrero, "senčnik." Klobučinast je, črne ali pa rujave barve, ali pa •spleten iz mehke, fine slame. Take klobuke poznamo tudi pri
težkega srebra, verižice so masivno zlato. Sedlo je pristno mehikansko, visoko, da sega do pol hrbta in spredaj z gumbom vred do pasu. Prednji gumb. sedla je meden in kaže navadno konjsko glavo v precejšnji velikosti.
Hrbet krije konju usnjat oklep. Modernejši jahači ga si-
nas pod imenom panama slam-; cer opuščajo, pa na potovanje niki. Klobuk senora, torej go-j po divjini ga še vedno jemlje-spoda, pa najsi je haciendero, | j0 s seboj. Že zato, ker je ranchero ali pa cestni ropar, i- J opremljen z neštevilnimi torbama na eni strani krajnik vedno mi in torbicami, ki se dajo na kvišku upognjen, zaponka iz potu vedno dobro uporabiti, zlata ali pa iz medenine, okra-	(Dalje prihpdnjič)
Kakor so vitezi v srednjem veku nosili na obrazu oklepe, tako so sedaj dali angleškim vojakom posebne vrste "oklopne" naočnike, ki pa so lahki kakor tančica.
Neki angleški učenjak očesni zdravnik angleške kralj ice-ma-tere Mary, je 23 let vztrajno delal in končno izumil naočnike, ki bodo varovali vojake pred oslepitvijo. Ti naočniki bodo delovali na isti način kakor rolete. Pritisk na vijak bo zadostoval, da se bo pred vojakovimi očmi spustil zastor, ki bo zanesljivo varoval oči pred manjšimi drobci granat in šrapnelov. Angleški generalni štab, kateremu je učenjak poklonil svojo iznajdbo, upa, da bo s temi naočniki mogoče preprečiti mnogo oslepitev na bojišču.
in rušilcev. Za 50% ima Amerika tudi več matičnih ladij za letala kakor pa Vzhodno cesarstvo. Razen tega gradi Amerika še nebroj utrjenih oporišč in postojank za vse vrste orožja na Pacifiku. In vse to brodovje križari po vodah svetovnega morja v obrambo ameriških interesov. Zbirajo se tudi oblaki nad Holandsjco Indijjo, a vse kaže, da jo ne bo dobil Japonec, ki ima take želje po tem bogastvu.
Zaščitna očala za vojake
Najmanj padavin
Eden na padavinah najubož-nejših krajev na naši zemlji je Južna Afrika, posebno dežela Bečuan, o kateri poroča neki misijonar takole v nekem amsterdamskem listu: "Povsod na svetu imajo več vode kakor pri nas v Transvalu in Bazutu."
že angleški raziskovalec Afrike Livingstone opisuje Južno Afriko kot zelo pusto in nerodovitno zemljo. V Bečuanu je na podlagi pripovedovanja domačinov ugotovil, da dežuje ondi komaj vsakih dvanajst let. Kadar se to zgodi, zavlada med prebi valstvom nepopisno veselje. Ljudje plešejo, se zabavajo in prirejajo gostije.
Prebivalci Bečuana so zelo lahkoverni in vse njihovo življenje in šege veljajo samo poskusom, kako bi v svoje suhe kraje privabili dež. Zaradi tega imajo celo navado, lenariti kadar kažejo znaki, da se bliža deževna doba. Bojijo se namreč zameriti višjim silam, da jim ne bi podaljšale suše . . .
Vedno se je držal precej daleč stran od njega. Te dni pa se je vol pognal za dečkom. V trenutku, ko je deček nameraval preplezati plot, je pridivjal vol do njega in ga pritisnli čez spodnji del života ob plot. Na pastirčkovo vpitje so prihiteli ljudje, ki se jim je posrečilo ukrotiti podivjano žival. Dečka so smrtno nevarno poškodovanega prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer skušajo rešiti mlado življenje.
—Trije požari v eni noči. V Vonarjih pri Pristavi sta nedavno noč začeli goreti zidanici posestnikov Anderliča in Lipnja-ka. Požar se je hitro razširil, tako da so domačini komaj rešili vino, sode in druge predmete. Ogenj je gotovo podtaknila zločinska roka, ker je bil
v	času, ko so v zidanici gasili ogenj, zaneten tudi v Lipnjako-
vi	hiši. Tudi hišo je ogenj ujfe-pelil. Rešili so le pohištvo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Pristave.
—Nevaren vlomilec prijet. Orožnika narednik Mesec Peter in kaplar Pranjič Jure iz Kranja sta na Prezrenjah pri Podnartu naletela na neznanega moškega z velikim nahrbtnikom na ramah in citrami pod pazduho. Orožnika sta hotela neznanca legitimirati, ta pa je zbežal v bližnji gozd. Ko sta se mu orožnika približala, je skočil čez 15 m visoko skalo in bežal naprej. Naposled so ga na polju v Podnartu delavci prijeli. Pri zasliševanju so spoznali v neznancu vlomilca Mežeka ^ladislava, ki je letos aprila pobegnil iz mariborske kaznilnice, v kateri bi bil moral odsedeti še dve leti ječe zaradi tatvin. Med begom je odvrgel nahrbtnik in citre. V nahrbtniku je imel nekaj obleke, dva para čevljev in še nekaj drugih reči. Našli so pri njem okoli 800 din gotovine, par prstanov, dve verižici in tri ure. Malo pred aretacijo sta bili na orožniški postaji javljeni dve tatvini, katere je zagrešil prijeti Mežek nekaj ur pred aretacijo.
—Nesrečni padci. Anton Koren, 13-letni dninarjev sin iz Turnišča v Prekmurju, se je vzpenjal po tovornem avtomobilu in je po nesreči padel na tla ter si zlomil ključnico. — Prevžitkarica Terezija Žilavec, stara 72 let je v Renkovcih padla pred vodnjakom in si zlomila desno nogo.
Drama med kaznjencema
Po večletni ječi se je Giuseppe Londino vrnil na svoj dom v Noli v neapeljski provinci. Doma je z gnevom ugotovil, da je njegova žena med tem postala ljubavnica nekega njegovega bivšega tovariša v ječi, Dumiella. Dumiello je svojo kazen odsedel prej, pa ga je Londino tedaj poslal k svoji ženi s sporočilom, da jo bo vedno ljubil. To priložnost pa je Dumiello izkoristil, da je ženi zmešal glavo in jo napravil za svojo ljubavnico. Londinov po-vratek mu je bil zelo neljub, posebno ko je opazil, da se že na spet obrača k možu. V svoji ljubosumnosti je šel naposled tako daleč, da je bivšega tovariša iz ječe umoril s šestimi samokresnimi streli.
MALI OGLASI
Oddajo se
ri čedne sobe. Vprašajte na 5818 Bonna Ave.	(152)
Odda se
stanovanje obstoječe iz 4 sob. Vse na novo dekorirano. Dobi se tudi garaža. Vprašajte pri Mrs. Strnad, 1315 E. 53rd St.
(153)
Malokatero poslopje je ostalo.nepoškodovanow\okolici,)kjer so padle nen}ške botqbj?. Parižanisi ■ogledujejo škodo, ki so-jo poizročile -nemške bombe ob prilijii prVčga, zračnega napada na Pariz'. Mnogo poslopji je bito -popolnoma -, porušenih. _
je
IZ DOMOVINE
—čuden samomor. Te dni 22 letni mladenič černe iz občine St. Ruperta s kolesom nalašč treščil v Mokronogu neko hišo. Bil je takoj mrtev. Iz pisma, ki ga je naslovil na svoje dekle, je razvidno, da je izvrši samomor iz strahu pred kaznijo, ker je samovoljno za pustil vojaško službovanje.
—Mlada žrtev podivjanega vola. Na pašniku pri vasi Kr vavčevem vrhu na Dolenjskem je pasel 11 letni Ivan Skala oče tovo goved. V čredi je bil tu di vol, ki se ga je fant zelo ba
3,000 galonov
ohijskega Konkord VINA galon 59^ (davek plačan) Mandels Winery 821 E. 222nd St. KEnmore 3445. (x)
Odda se
soba poštenemu fantu. Vprašajte na 6515 Edna Ave. (150)
Rabljene električne ledenice dobite za samo $39.50.
Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
(Wed. Fri. Jun. 28)
Farma naprodaj
Proda se 42 akrov farma; 11 akrov je grozdja; okrog 500 sadnih dreves; 2 konja, kokoši in potrebno orodje; hiša 7 sob, elektrika, plin in mestna voda. Lepa prilika za onega, ki ga farma veseli.
John Kobilsek 431 E. Main St., Madison; O.
(ju 20, 26, jul 5)
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26, 1940
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,	I prijateljem in znancem prebridko vest, da smo izgu-	J11 bili priljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in	j očeta
Anton Makše
ki je po kratki bolezni previden s svetimi zakramenti dne 14. aprila, 1940 za vedno zaspal.
Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 18. aprila, 1940.
V	hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente in ki so ga prišli pokropit ter za opravljene cerkvene, pogrebne obrede.
Posebna prisrčna zahvala naj velja Mr. in Mrs. Louis Kraje, Mr. Val. Petach in Mrs. Josephine Skr-janc, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh bricW kih urah kakor tudi vsem drugim, ki so bili v tolažbo na en način ali drugi. Enako tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so culi in molili ter se udeležili svete maše in pogreba.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne vence ob krsti pokojnega, in sicer: Mr. in Mrs. Valentin Petach, Mr. in Mrs. Wolf, Mr. in Mrs. Mike Skrjanc, Mr. in Mrs. Anton Luzar, Waistband and Crotch Girls of Joseph & Feis, društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ. Ravno tako tudi prisrčna hvala sosedom in prijateljem za skupni krasen venec.
Iskrena zahvala vsem sledečim, ki so darovali za svete maše: Mr, in Mrs. Louis Kraje, E. 67th St.; Mr. in Mrs. Frank Makse, Mrs. Antoinette Skander in družina, Mr. Valentine Petach, Mr. in Mrs. Krall, E. 67th St.; Mr. in Mrs. Batich, Mrs. Brozinich, Mrs. Mary Boben, Mr. in Mrs. Joe Knaus, Mr. in Mrs. Leo Ladiha, E. 55th St.; Miss Leonora Noe, Mr. Andrew Drosky, Mrs. Hočevar, Addison Rd.; Mrs. Sophie Zgonc, Mr. Frank Miklavž.
Nadalje tudi naša iskrena zahvala Mr. Valentin Petach, Mr. Jimmy Zaloty, Mr. Albert Jasko, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Prisrčno se želimo zahvaliti članom društva Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ za lepo udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku.
Lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek Funeral Home za vso prijazni postrežbo in za lepo urejen pogreb.
Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oproščenja ter se jim ravno tako lepo zahvaljujemo.
Tebi preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Nebeška luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
ROSE MAKSE, soproga.
ROSE, hčV; ANTHONY, sin.
V stari domovini pa zapušča dva brata.
Cleveland, O., 26. junija, 1940.
V neimenovani francoski vasi, hi so jo zavzeli Nemci, kliče nemški vojak s francosko trobento zajete francoske vojake v[nastop:
Kljub velikanskim stroškom, in izgubam, ki so jih utrpeli Finci pa vseeno niso pozabili odplačati na dolg Zed. državam. Na sliki sta finski poslanik Hjalmar J. Procope (desno) in pomožni zakladniški tajnik, Herbert E. Gost on, kateremu je poslanik izročil ček za $159,398.
Odgovor je prišel hitro. Stric Fric je napovedal sebe, teto Ivano in Rožomarijo. Fanta ne moreta priti, ker ne moreta pretrgati svojih študij.
Ko je Volbenk bral Ime Rože-marije, .je tako poskočil, da je spravil doktorja Wildeja v zidano voljo, stari Fani pa izbi! posodo od zajtrka iz rok.
"črepinje naznanjajo srečo," se je potolažila in močno so se ji že Jtdaj prikupili ti ljudje, ki so spravili mladega gospoda v tako voljo.
"Oče," je rekel Volbenk doktorju Wildeju, "nekaj bi rad."
Doktor Wilde ga je nezaupno ošinil z očmi; bal se je, da bo spregovoril o materi. "No, kaj?"
"Objeti te moram, sicer počim!"
Doktor Wilde se je trudil, da bi ostal, hladnokrven; iskal je šaljivo besedo, a se močno prestrašil, ko je slišal lastne besede: "Svojo mater moraš obvestiti." '	1
Genijivih treqotkov se moški brž radi otresejo: obrnila sta si 1 hrbet, zakašljala in šla narazen. ;
Volbenk je težko poiskal ma- j ter. Da ne bi zadel na Bohme- < j a, ni šel v stanovanje, temveč . je čakal spodaj v trgovini in se trudil, da bi ji vse sporočil hla- : dno in stvarno. Položaj je bil kaj težaven. Niso se mogli vedno izogniti drug drtf&emu, ker i sorodniki so želeli, da jih sprejme tudi ona, in domače družinske razprtije naj bi jim sploh ne grenile njihovega bivanja na Dunaju. V svojem veselju, da bo spet večkrat videla sina, je v gospa Inge obljubila, da bo za v čas obiska ravnatelja Bohmeja n odslovila. Potem sta se dogovo- b rila, naj gostje stanujejo pri d doktorju Wildeju, ki jih je bil č povabil, a gospa Inge je prevze- n la nalogo, da jim bo razkazala 1. Dunaj in poskrbela, da jim bo s bivanje tu kar najbolj prijetno, c Ob napovedanem dnevu je ča- t kal Volbenk z materjo na posta- s ji. Takoj je spoznal v množici potnikov teto Ivano, potegnil j mater za seboj in potiskal j vstran vse, kar mu je zastavlja- s lo pot.	. 1
"To je pa naš divjak!" ga je't pozdravila teta Ivana ter ga 1 smejoč se objela. Stric Fric mu 1 je skoraj zmečkal roko in se obr- i nil nato k njegovi materi.	1
"Prav za prav se menda ti- s kava?"	(
"Bolj ko kdaj," je rekla gospa Inge in se obrnila k teti I- i vani: "Prisrčno pozdravljena!" i
Volbenk si ni upal pogledati Rožimariji naravriost v obraz, i Ko je zelo vljudno pozdravljala ; teto inge, jo je gledal od stra- : ni in presodil, da je dorasla skoraj v gospo, kar ga je zelo razočaralo. Upal je bil, da bo vi- : del otroka, ki ga je imel v spo-minu.
"Dober dan, Volbenk!" Tudi on bi bil rad vprašal: "Ali se še tikava?" a si ni upal.
Da bi pa nekaj rekel, je vprašal:
"Kako je bilo na potu?" in se potem jezil na neumno vprašanje.
Med vožnjo do stanovanja doktorja Wildeja je gospa Inge v kratkih besedah pojasnila, kako je v družini. O doktorju Wildeju je govorila zelo spoštljivo in brez oklevanja je priznala, da se zaradi slabih časov še ne more 'poročiti.' Zamolčala pa je seveda, da stanuje z ravnateljem Bohmejem pod isto streho.
Ko so se ustavili pred Wilde-jevim stanovanjem, je povabila
goste k večerji in se odpeljala.
Doktor Wilde in njegovi gostje prvi dan niso našli prave srčne zveze med seboj. Bilo je preveč vsega, kar jih je ločilo: leta, ko je doktor Wilde sorodnike skoraj sovražil in si prizadeval, da bi izbrisal slednji spomin na prvi zakon svoje žene in na tedanje okolje. Toda teta Ivana je s svojim ženskim čutom brž našla pravo pot. S svojo mirno naravo je ustvarila okoli sebe posebno vzdušje, polno dobrohotnosti in ugodja, pri čemer ji je ],-, mnogo pomagala njena svetla in vesela lepota. Namah si je osvo-1 jila tudi ljubezen stare Fani, ka-i teri je bila v veliko pomoč, ne da bi bilo to videti, in doktorju Wildeju je bilo zdaj doma 'tako všeč
-	kakor še nikdar, odkar je odšla gospa Inge. Prijetna šegavost
i strica Frica in njegova živahna ! narava ga je, zabavala in poživ-
-	Ijala in bil je tudi toliko gosto-
-	ljuben, da svojega nasprotnega
-	svetovnega nazora ni takoj vsiljeval.
i Rožmarija pa je rahlo in pla-i ho stopala po sobah. Radovedna l je bila in takoj prvi dan jo je
-	gnalo na podstrešje, da bi si
-	ogledala vse zaklade, o katerih
č ji je nekdaj pravil Volbenk: še- ; e pavega lesenega konja, polom-.- ljene kositrne vojake, staro po-il hištvo in orumenele knjige. Vol-!- benk je menil ,da se tja, kamor r gre ona, priseli tudi pomlad. Da, i- še v mesto je prišla za njo po-
1-	mlad, toliko sonca, toliko vedro-h sti, toliko sinjega neba je nosila a Rožamarija s seboj.
a Tikala ga ni več in. mlada člo-e veka sta si na vso moč prizade-a vala, da sta se ognila neposred-a nemu ogovoru. To je bilo tem-)- bolj čudno, ker je Rožamarija :*i doktorja Wildeja kot strica za-il čela takoj spočetka tikati, s či-
2-	mer ga je vidno razveselila. Bila la je z njim tudi mnogo bolj pri->o srčna kakor z gospo Inge, četu-). di Se je ta trudila, da bi jim po-a- tekli večeri, ki so jih preživeli a- skupaj, čimbolj prijetno.
ci Volbenk pa je užival v tem, da lil je mogel razkazovati Rozamari- : al ji svoje domače mesto. Njegovo a- stoletno lepoto, njegovo tisočletno omiko ji je položil kakor J je'dargocen venec pred noge. In ja kako dobro je znala sprejemati, m kako je znala poslušati in polni-r- ti svoje svetle oči z lepoto, kako hvaležna je bila za vsako poja-ti- snilo, vsak izlet, vsak obisk gledališča !
0-	In neki' dan je Volbenk ogovo-
1-	ril Rožomarijo prvikrat nara-!" vnost:
iti "Rožamarija, danes vam po-iz. klonim stolnico svetega Štefana, tla prav vso. Dokler boste živeli, •a- naj bo vaša last. Podarim vam ;o- njen stolp, ki je tako lahek ko ■a- rahla vezenina, in vendar tako ti- mogočen, podarim vam . njene >o- prekrasne portale, njene oltarje, njen temni molk in tisočletno u-tripanje njenega srca. il: Rožamarija, danes vam po-al. darim še ponosni dvor in njegova« ve otožne sanje o starih časih, ko sonce nad nami ni nikoli zase šlo, podarim vam njegove tihe ša- vrtove s prekrasnimi vodometi, Prater in smeh njegovih ljudi ija . . . in drevi našo dušo, da jo ge vzljubite v njeni godbi, polni ta- pokrnenja in nadčloveške ljubil- bežni. Rožamarija, drevi doži-ivo vite Parsivala." da In mlada Rožamarija je tisti no- večer, bleda od notranjega raz-je burjenja, poslušala to slovesno te- igro. Pridrževala je sapo in zde-ho. lo se je, da bi njena rahlo od-de- prta usta rada pila to nadzem->ila sko ubranost.
"Kako vam je všeč?" je vprašal Volbenk.
"Tako je lepo, da kar boli." Zmoglo jo je "preobilje lepote in kakoi* bi iskala pomoči, je segla po njegovi roki.
In Volbenk Wild e je menil, da je ujel vso srečo sveta v svojo desnico.
Ko sta si voščlia lahko noč, je rekla Rožamarija skoraj slovesno:
"Hvala vam, Volbenk, da ste mi podarili svetega Štefana, dvor in Parsivala."
Stric Fric se je pomladil od veselja, da je videl spet svojo staro domovino, in teta Ivana, ki jo je sprva begal velikomest-ni trušč in njegova naglica, se je pomirila.
Vsa pa se je navdušila za Dunaj, odkar je spoznala njegov drugi obraz, ki ga za tem, na videz lahkoživim življenjem tega mesta ni prav nič slutila. "Nikjer," je rekla, "ne vedo 3 ljudje tako dobro za zadnje skrivnosti duše kot tu, kjer vsak preprost človek razume jezik godbe, in težko bi našli še kje tako resnično skromne ljudi s tolikim znanjem' in toliko kulturo."
In česar bi nihče ne pričakoval, stric Fric in doktor Wilde sta se izvrstno razumela. Doktor Wilde mu je večkrat prigovarjal, naj se za vedno vrne v staro domovino, zakaj takih ljudi, kakršen je on, bo potrebovala.
"Ne bom rekel, da ne," je odgovarjal stric, "kadar bodo preskrbljeni otroci."
Sedeli so z doktorjem Wilde-jem v Pratru, zvoki godbe in kostanjevo cvetje je valovalo okoli njih, vedro vzdušje pomladne pokrajine jih je sladko zibalo. To jih je čudno sproščalo in celo Rožamarija se je otresla svoje plahosti. I-]ripovedovala je, spraševala, strmela in od veselja ploskala. Postajala je skoraj razposajena in ko je godba zaigrala valček in so se na majhnem plesišču zavrteli pari, je poskusila z Volbenkom prvi ples. Prevzet je gledal, kako je počivala njena lahna dlan na njegovem laktu, kako ji' v vetru vihra obleka iz muselina in kako se usipa cvetje na njeno glavo. Bila je kakor brez teže, tako lah-kokrila in tako daljna, a on tako nadzemsko srečen, da mu je bilo vse kakor lepe sanje.
Ko jo je pripeljal spet k mizi, je opazil, da teti Ivani ni bilo všeč, da sta šla plesat. Zakaj le? A ta vtis je brž zginil. Kmalu je bila teta spet vesela in dobre volje.
Čas je bežal kakor še nikdar. Tesnobno je štel Volbenk dni, ki so mu še preostajali. Moral bi še toliko povedati, toliko pokazati. Peljal je svoje sorodnike na Semmering, v gore ter jim pokazal toliko krajev, kolikor je v kratkem času pač mogel. V svoji vnemi, da bi jim pokazal domovino v najboljši luči, si je izmišljal nenavadna pota, da so postali izleti razburljivi in romantični. A najlepši so bili večeri doma. Teta Ivana je morala spet prepevati stare pesmi, pripovedovati povesti ko nekdaj, stric Fric in doktor Wilde sta vlekla svoji cigari in Rožamarija jim je stregla s čajem, hodila od enega do drugega, potem sedla in prekrižala roke čez kolena ali pa pomagala materi pri šivanju. Nad temi ljudmi je dihala tiha sreča in jih najtesneje zbližala.
Volbenku je včasih švignila skozi možgane misel na Ivono. Tačas jo je videl samo enkrat in še tedaj slučajno. Bilo je v gledališču. Predstavil jo je teti Ivani. Ivona je bila bleščeče se lepa in do nemožnosti gola. Rožomarijo je merila z očmi kakor mrtev predmet, trudila se je tudi, da bi bila ljubezniva a je naletela na toliko redkobesednost in plahnost, da je pri slovesu šepnila Volbenku: -"Glej, da ob tej kmečki lepo-
tci od dolgega časa ne umreš."
Od takrat ni dal Volbenk o >ebi nobenega glasu več.
Dva dni še in Rožamarija bo odpotovala. V nedeljo je prišla < njemu in vprašala, ali bi je ne lotel spremiti v cerkev.
Že je hotel odgovoriti: "Zakaj ne," ko se je domislil, da mora biti do tako globoke duše resnicoljuben, ne pa uslužen.
"Rad vas pospremim do cerkve in vas potem pred njo počakam. A veste, Rožamarija, v cerkev ne hodim. Vam na ljubo se tudi nočem hliniti."
Rožamarija ni spremenila nobene poteze, pokimala je in odšla.
Drugi dan so odpotovali. Doktorju Wildeju je bilo od srca žal. Poljubil je roko teti Ivani in se ji ganjeno zahvalil za lepe dni, ki jih je prinesla v njegovo hišo. Stara Fani je sedela na kovčegu in glasno jokala, a tudi Volbenku ni bilo
nič prav. V avtu so molčali. Ro---.--1—
žamarija je povešala veke in Volbenk, ki bi ji bil rad še enkrat pogledal globoko v oči, jih ni našel. Ko so zasedli prostore v vlaku in se zadnjikrat objeli s sorodnikoma, je opazil, da be je pod njenimi trepalnicami zableščalia debela solza. Tedaj je potegnil iz žepa tisti krompir, ki mu ga je bila nekoč dala, in rekel:
"Poglejte, kaj še hranim!"
Glasno se je zasmejala.
"Mislim, Volbenk, da ste malo prismuknjeni."
"Mala Rožmarija, tudi vi niste bolj pametni."
Pogledala sta se blaženo ii ločila.
Obisk iz Švice je na doktorji Wildeja dobro vplival. Prežive je nekaj dni s srečnimi ljudmi močnimi značaji, ki so znali živ lljenje obvladovati. Priznal j1 j tudi Volbenku, da utegne bit i za ženske vendarle bolje, če i ' m'ajo vero, ker so potem bol
zanesljive. To je priznal mož, ki se je dolga leta trudil, da bi i v duši lastne žene ubil vsako sled kake vere. In še opazil ni, da se mu krhajo načela. Šinilo mu je to v glayo šele dva dni kesneje in tedaj je hotel ta vtis omiliti:
"Morda se je emancipacija žene izvršila prehitro. Svoboda
e ženo opijanila. In ker žen-ka že po svoji naravi rada pre-irava, je šla tudi v tem preda-eč. V petdesetih ali sto letih itegnemo biti tako daleč, da bo ;enska resnico in svobodo pre-lašala."
"Ali pa bo potem tudi "bolj ?rečna?" je vprašal Volbenk.
!Dalje prihodnjič.)
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po j ako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
I ^ _:_ _i
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d! 9 flfll in stane samo:	9 biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
HELENA HALUSCIIKA:
Sin dveh očetov
C