St. 7.
V Gorici, 15. februarja 1884.
Tecaj X3|_
„S«>ča" izhaja vsak petek in  velja
po pošti »rejpmana ali v Goriri na tlom
po*iljana:
Vse l«'t«.     .         .    .    .    f.   I 10
Po! h'ta     .......     -JU
6-tvit K'1-.i     ......i. 10
Pii uziumilšh in  tako tudi j-ri ./«'-
Slanicah1- s»' plačuje /a navadno matop-
nt> rrsto:
8 kr. te se ti.-ikn l krat
r>    »   i!    !!      »   3    '' 7,u vPtt' čtkf>   po prosim n
Po«amezno Stevilko se dobivajo po 8 kr. v tobakaruicah. v gosposki ulici Mi'/u ..ij«'h l»v««*', nn star em trgn i« v nwnski nliti ior v Trstu, via Ca-senna, ">.
Ik)|>M naj m> blagovoljno po§iljajo lircthiigtvii ..Poet'- v fioricf na Traviiiku IG, 1., narocatua pa opravniStvu. „SoiV Via dclla Crocc St. 4, II.
Rokojusi m no vraftajo; dopisf naj so blagovoljno franktijejo. — Dolalcom in tlrngh'i ii«|n<-uin&iiw se narofauna ssuiwi, akone oglnsu pii optftviiislvti.
Slovenskim poslanceni na Dunaji.
Z obal jadranskega morja, februar 1884,
Tuzcu mom po^tati Slovek, ko pranibijuje se-danje stauje slovenskega naroda. Cil in delaven na-rod, krepak ua duSi in na telesu, ki daje drzavi ino-dre sluzabnike in cesarju zveste, hrabte vojake, ne ware st opowofii v uarodnem oziru prav nit. Moze, kateri imajo drzavno knnilo v rokah, proximo veduo, naj nam odprejo zaklad onili piavie, ki so zaprte v § 10. osnovnih post&v; ali do zdaj nismo bili Se u-sli&ani ui tudi ue vidimo najmanjt'ga zuamenj*, dabi Be laiele uresni&ti uase zakteve, ki slonti ua sedaj veljavuem avstnjskern dizavnem pravu. Najvisji dt-zavni uradniki hicer obeiujejo, da nam bodo dali, kar Mimo in kar nam gre po praviei, ali razen be&ede nam ue morejo dati nikakega /.agotovila, da bodo mo-glt izvesti, kar bi radi slotili. Zvlekii bo be vboko na uebu oblaki, ki nam no paste giedati bolnca naiodue euakopravnosti. Kaz&irda so je knva wisel, da ncin-Stvo varujc Avsliijo. To in res; Avstnjo varujejo av* btrijski narudi, ki so tiui ktvpkejsi btt'bn Airuc dr-zave, fiim zadovoljuejSi so, Natode zadovoljiu na po-Men tmcut, kak;» zalituvu dull sedanjega veka iu ko-rist drfave, je najsvi'tejSa naloga v^ake avutrijske via-de, naj bo i leve ali z dt-sue strain vzcta.
Slovenci bi bill Cez vtie z.idovoljui, ako bi so nam to ditlo, brt z Cesar ne morcmo biti: ako bi bo nam dovolilo iiushli iu govoriti av.strijsko ini.di v slo-veuski besedi, ako bi stueh roditelji skrbeti za na-ravno odgojo hi naravui poduk bvojdi otrok, ako bi smelt politiCoi uradi obCuvati s slovenskim ljudstvom v uarodnem jeztku, ako bi suieli «odniki Sloveuca so-diti v ljudskem govoiu, ako bi so dejausko piizualo, da Siovenec Lima manjSc du.§e od Nemca, kakor se komu zdi, in da id maujsi ^lovek in manj^i Avhtrijec od njega. Zalibog da Sluvenci tega v dejanji nibino Sc dosegli. Kdor se culi in imeuuje Slovenca, zapisan je veCkrat za panslavistti in je kouCal hvojo karijero. Oti'oci, ki so sposobui za pouuk, se ua mnogih kra-jih potikajo v ttaiijanskc in uemske Ijudske Sole, kjer pozabijo svoj rod io zgubsjo ljubezen do doniovine. DeCkom, ki so kon6ah naroduo Jju.isko §olo iu zelijo viSjo omikot je pot do nje povsod zaprta^ 6e izvza-mt§ Kvanjsko. VolitiCui tuadi ob6ujejo be Slovenci vetinom v ljud&tvu ueumljivem jeziku. Celo dezelno predsedniStvo kranjsko zabtevalo je k slovcnski vloji ljubljaaskega tnagistrata uemSko prestavo. Sodniki so-dtjo po dauih   }sm vodiliu v sloveuakih  dezekli r l-
LISTEK.
^eaitovaEje na Cerkljanskem.
Dandanes se stari obi^aji vefiinoma popu§Cajo in i novejitmt namestujejo, Cesar pa ne moremo steti v kak poseben napredek, ker ravno obidaji na&h pradedov so nam pravo zicalo na§ega narodnega 2ivljenja. Uz-rok tenia je vefiinoma upljiv mest in bolj omikanih trgov na vaSke prebivalee. Vendar dobiino §e kraje, kjer nov?j§a kultura ali omika ni §e izpodriaila naSih lepih staiih navad in obieajev. K tern krajem spada s prav majhno izjemo eel cerkljan&ki okraj. Ker smo ravno v pustnein fiasu, ko je zenitovauje na duevuem redu iu daje hrano vsakdanji govorici, morda komti ustrezem, ako podam sliko tukajSujih ieuitovanjskih obieajev.
0Jeienkov Miha je dobii grunte in ta pust se bo ^end", se nekega due zazene govorica po vasi. „Bog ve, s katero?a marsikedo radovedno upra§a. Na to vaLno upra§ai»je pa ne ve cihCe odgovoriti in tudi Miba bi ue mogel Se sedaj tej radovednosti u-strefii. Jelenkov Miha je siu premoanega kmeta in ima za seboj ie tridesef) leto svojega ^ivljenja. sDol-go, dolgo je odla§altt, morda kedo porece. Za naso kraje ni to uie predoWo iu nic Cndnega, ker nasi judje ue dajo radi gospodarstva piezgodaj h rok —
talijanskem ali nembkem jeziku. V reh joaefcih rax-glasujo bvoja naznanila najvc6krat, in sestavljojo zetn-)ji§ko knjigo, ki je zarad ljudsfcva vpeljana. Kdor na-rod zataji, sine priCakovati v uekaterih shifiajib po« hvalo, placilo, prwuaiije. 0 njcgovi zvcstobt in tula-nosti do drzave He ne dvomi; njegova veljava je v oftt'b uekatenh moftno pobkoWla. Tako jc in ne drn-gace, iu to ui bvule viedno.
Slovenskim poslanceni je naloga, da spotnnijo visoko viudo, uuj Uovoli tudi Sloveueemv dejanji tako 2ivljenje, kakorSuo imajo drugi narodi, reciiuo Nemci, Ualijaui, Poljaki. Poslanceni v aedaujib r.izin«rah ue manjka prilike, da svoje proSnje krepko podprejo, ko vlada preSteva glosovu v drz&viiem zbont, katori bi ae drugata godilo, ako bi jo wlovenski zastopniki pu-stili na eedilu, kakor jo pulfia nem§ka leviea^ Na§i poslanei naj so ue jsadovolijo z obljubumi, ampak naj zalitevajo dejanj na podlagi diiavno pustavu. Ni jim treba bati se za vsak btol, ki se niaje. Kaj k tenm, ee se zvrne ta ali oua zelena iniza, twj se zadere drtiga mesto njo in luAa, to je dr&wu, ostaiiu vedno i.sta. Iz nje uas ne xapudijo. Naj bo vlada z ilesue ali z leve titiniii, nas nic uu briga, Hamo da nam dejan-bko izvrsujo jiostavno dauepravice. SSgodoviiia zadujib let nas ui':i, da pod leviCarsko vlado sino nLivali na-rodne pravico v veCji men, nego sedaj pod vlado Taauejevo. Taka av.stsijska vlmla widoatuju uajbolje bvojcuiu namenu, ki daje uajsirde pravice na podlagt drftivnih osnovuili postav.
Dandanes se godi Slovcncctn po mnogih dc2clah v uarodtteni oziru slabo, a najslabSe ua IvoroSkem, potem na Btajerskein in Primorskeni. Na KoroSkem tretjiiia piebivaleev ne moro rabili svojega jezika v buli, uradu iu javnosti skoro Cisto ni6. Na Stajerskem se usiluje neuiska omika, kjer pride na 2G00 Sloven-eev 45 Nemeev. Na Primorskem uapreduje poitalijan-eevauje hitrim korakom iu i njitn m gladijo tla dr-2avnim sovragom, ki preze za mejo. Samo na Kranj-bkem dihiijo Slovenci uekoliko prosteje, a tam niso sreeni, ker se ined seboj pikajo, kavsajo in ravsajo, da je st rah iu vecidel brez veljavnih stvarnih razlo-gov, gotovo pa v veliko kvar Siovencev. Ako bi bila vlada Slovencem nasprotua, bi ue mogla niCesa tako gorko ^uleti, ko ta prepir, s katerim kraujski Slovenci BAini bube in svoje biate bijejo po obrazu. Kranjci, ki bi inorah ditige Slovence voditi, dciajo na§e stanje te^avuiSe in nase proSnje neusppSne. Kako so bo via* da ozirala na proSnje primorskih in drugih Siovencev, ko vidi, da se njih sorodui biatje ceuijo vi§e domaCi prepir, nego le2ujo sloveuskega uaroda.  Prosiin Vaa,
in prav imajo. Tudi Mihov o5e je ostal dolgo Casa gluh vseni njegovim pro§njam. Vendar kaplja nakap-Ijo tudi kamen predolbe; — stari se je oiuecil, izro-cil mu je grunte in sedaj fie bo Miha zeuil.
„Koiiko bi lahko pri^enil ?" jc Mihova prva mi-sel; Bkatero naj vz^mem*, njegovo drugo upraSanje; kajti, odkritosreno govorjeno, dasiravno mu je ienitev velikokrat na misel priSla, vendar, katero naj bi vzel, ni pa v resnici Se nikedar premiSljevnl, ker mi se ne 2enimo na medvedovo kozo, doklerjeniiiiamo* auipak §e le tedaj, ko imarno medveda v .svoji «.biasli. Pre-ptifian je pa ua§ Miha, da nobeuo teh upraSauj tnu ue bo delalo pose^ne proglavice, ker njegoyi granti niso zaduji iu poleg tega je So prociy „brdak" mla-denie (btdak rabijo za lep, prijeten). Masorova Polo-iui je prijetuo dekle in nje oce tiden kmet, tarn naj-prvo poskusimo. SnubaCa Miha ze ima, drevi pojdeta kar snubit. Pri Masorovili so ravno poveLerjali in Polona je zaCela ze klekljati, ko btopita Miha in uje-gov suubac" v sobo. Nepricakovauo obiskanje je se-veda naenkrat vsem jabno. Potica, katero imajo za tak slufiaj v tern easu \oA\w pijpravlje.no, je hitro na uiizi. Zraven potice se v uagbci §e skuha in prinsse na mizo kaka niesnina, klobase, ali kaj enacega. Ko ta majhna pojedina konfia, prestopijo k resnemu raz-govoru. Suubac, kateri iina v takih re^eh 2e precej sku§uje, prizadeva se "icer z vso svojo zgovorni§ko umetnostjQ! da bi Mihca nridojil neveBio,  ti^ Uakov
biatje, odjenjajtc od pogubljivega prepira za nii5 hi zopet nid in podpirajte sloLno dt^avno poslance, ki so si vswli k sreu vse Slovence, ki le tcdaj kaj doaeiejo, ko inmjo za aeboj unrod in narodova glasila, ki izra< jiajo narodov up in sttah, lelje in bolefiino, proSnje in pritoiibe. Kdor meui, da se mu godi najvecja kri-vica, naj prvi molCi, da se povrne niir med brate, da bodo skupuo podpirali dr^avue poslance, da bodo krop-ko branili narodove pravice, uarodovo Cawtl Slovonski posrianci, delajte tudi Vi v to svrho iu v dosego na-iodovih pravic; ua Vas ho obrnune na§e oCil
O sneti.
Iz sponwiicc mtndcMikstnoga stttrca in kntde-mlktmtjti jmUidMija hnmtovalm.
Nu.siiii kmetovfllcem jo vsem dobro /nana gitna bolezen suet (snclljaj, po nekatuiih krujih tudi smot-Ijrij) imeuovaua, ktera nadlogujo jefimen, ovea, proao, turgico, poHebno pa pttanico in ktera nam mnngokmt polovico prididka uni6i in stori, da jo §c tisto, ker Be pridela, jako slabo. — Zavoljo tega ustre?.cm gotovo iiiaisikteremu irnsih napreduih kmetovalcev, ako jim podam o tej zadevi Sestde.sctletno sknSnjo praktiCnega gospodarja M. A n t o I k o v i 6 a, posestnika v Varai-dinu na IlivaSdcm, kted je bil tako dober, da jo svojo mnogo ietuo skuSnjo v hrvaSkem gospodarskein lista popisal. Ker se ta stitna bolezen tudi v na§ej dcSeli zelo pogosto nahaja, zdi se mi vrcdno, da jo v naSej BSofiiu popiSem.
Veliko se je u2e o tem pisalo, kako bi se ta zltna po§ast, z imenom snet (Brand, caries, uredtf, ustilago), odstratiila ali vsaj zminjSala. Bazni kmeto-valci so razna sredstva proti njej priporoCali io rabili, kakor n. pr. ssivo apno, viSnjevi vitrijol itd. Mogoce,, da je to nekterim pomagalo; ali s kolikimi nepotreb-nimi neprilicnnstmi in stroSki jo tako delo zdru2eno.
„Vsega tega nisem rabil.u pravi omenjeni An-tolkovifi, Bali vendar imel sent vedno disto in zdravo psenico, tudi takrat, ko so moji sosedje imeli popol-noma suetljivo, Leta 1840., bil sera knjigovodja na graj§ini grofa K. Dra§kovi6a ter sem si prccej priskr-bei slnLbcni pravilnik (Dienst-Reglement) za tisti 6as najbolj urejene graj§ine grofa Festetida v Medji-morji, po kterem so se morali ravnati vsi dotifini uradniki. Pravilnik bil je sestavljen v latinskem, za tisti eas slu^benem jeziku. CitajoC ta pravilnik sem se jako zafiudil pri tofiki, ki se tako glasi   proviaoi'
kn?«, njegov-: umetnost bo imela malo uspeha, ker Miha je previsoko poskocU Dolgo se drug drugemu uasvetujiyo, prigovarjajo, dokazujejo, pa vse zastonj. Masorar se ne uda, Miha nefie odjenjati, in odSla sta, ne da bi bila kaj usnubila. Jelenkov Miha je dobil „§karpetoa (ni usnubil), se drugi dan hitro raznese po vasi. Mihetu pa to §e ni vzelo poguma, „saj Lo-garjeva Franca tudi ni slabsa od Polone, tje pojdemo drevi", si misli. In res sta Sla I Ponavljal se je pri-zor prejSnjega veCera, samo s tem razloSkom, da je snubafi v svoje najvecje veselje z manjSo zgovornostjo svoj namen vendar le dosegel. Miha je moral sicer na ceni nekoliko odjenjati, a to ni6 ne do"; dobil je za to pa bolj berdko nevesto. Sedaj, ko ima nevesto, pojdejo drugi teden „pravico delat" (^enitovanjska pi-sma pisat). Predno je pa stavi Jelenko vso oblast sinu izroiil. si je „izgovoril kruhK in sicer na dva natina. Ako bo sloga, bodo lahko skupaj zivcli; ako pa ne, mu morajo vsako leto dati dolofieno mero 2ita, masla, mesoine itd.,.da ne bo treba staremu Jelenku mladim v zobe gledati.
Pri§el je zadnji teden pred poroko. Lenin in nevesta bosta ta teden „vabila nasvatovSCino". Predno nastavita korak temu opravilu, izbere si 2enin Bdrugatt, nevesta pa „dru2icoa v pomo6, in to na-vaduo iz bli^njih sorodnikov, le redko kedaj iz pri-jateljskih krogov. Drug in dru^ica sta tedaj vefiiuo-wa le z,a poroCenca timlVfi o§el)!,  Poz^i j>a w
dominalis subjacet qaeri responsionis pro causato Do-minio in tritico ex carie damno, t. j. oskrbnik je od-govoren za skoilo, ktero bi grajgcma trpela zavoljo snetnjave psenice. Mislim si, to ne more biti, da bo ftradoik odgovoren za .snet, razen ce iina gotovo sred-stvo, da jo zatrS. BH sem zelo radovedeu, da bi to sredstvo zvedel; berem dalje: seinen tritiet naturum perfecteque siccum esse oportet, t. j. seme mora biti zrelo in popolnoma saho. To in nid vec; to je vsa tajucst, s ktero se snet unicuje.
Po tern pravilu sem se vedno ravual ter sem pustil, da je seme popolnoma dozorelo. Da je bilo po-polnoina suho, stavii sem je vedno na zraceo prostor v podstresji in mislim, da odvisi zdravost 2ita bolje od suhega, nego od zrelega semeua. Od tiatega easa ni bilo ita mojem posestvu tti duha ni alalia o sneti. Da pa snet v restrict dohaja od nepopoluo suhega sc~ raena, o tern sem se moral na svojo veliko Skodo sum prepricati. Kakor sem poprcd opomail, dal sem vedno psenico, ki je bila za seme odlocena, ua podstrcsje spraviti. Enkrat pa niene ni bilo doma, apravili so jo mlatici v drugo sobo; zvedel sem pa to se le ob setvi, ko ni bilo vec pomoei.
Od posejauega sorueua seta dobil 65 vaganov suetljive psenice, a ko sem jo dal oprati, je je bilo koinaj 32 vaganov, in tako sem se popoluoma pre-prical, da snet prihaja od nepopolno suhega semeoa in da je najcenejse, najspretuejse in najgotovejse sredstvo proti sneti dovolj zrelo iu popolnoma suho some".
To popoluoma prosto sredstvo priporocam nasim poses tnikom, da je poskusujo; dolgoletna Antolkovi-4eva praksa veliko vec velja, nego sama suha teorija. (Slovenske gospodarje, katerim z g. pisateljem pripo-rocamo navedeuo sredstvo, prosimo, naj nam o svojem Casu poiocajo, kak uspeh bo iiuclo na njih njivah. llr.)
—e.
Dopisi.
V GoriCI, 10, febr. — Slovensko braino in podporno drustvo imelo je sinoci svojo letno besedo in pustoo veselico, ki se je tako dobro obne-sla, da jo moremo staviti v vseh ozirib na prvo mesto med vsemi letosnjimi veselicami te vrste.
P r o s t o r, velska dvoraua v Stabilovi gostilni, bil je jako ukusno ozaljian s podobami Njih Velican-stev presvitlega cesarja in cesarice, Njih cesarskih Vi-sokostij cesarjevica Kudolfa in cesaricoe Stefanije ter drugih udov visoke cmrske hiSe, z velikimi krasnimi zrcali, obesenitni na r.asprotnih si stenah in raocnih stebrih sredi dvoranc, z naravnimi rastlinami okolo odra in zelenjem ob iraeuovanih stebrih, stenah in na odrn, z lepirai festoni (dolgimi kosovi platua) v raznih barvah, ki so se viii ob stenah, z zastavami v naro-dnih, de^elnih in mestnih barvah. Vso to uioetno se-stavijeco, pa vendar ne prebogato lepsavo povzdigo-vala je mocoa svecava, ki je o tej priliki ocesu pose-bao dobro ugajala.
Udele^itev bila je vefija, nego bi bil kdo pricakoval; drustveniki in prijatelji druStva se§li so se btli v prav obilnem Stevilo. Zbran je bil narod slovenski in zastopaa po vseh stauovih in iz muogik obcin. Pofiastili so drustvo se svojo navzocnostjo mno-gi cltaluicarji in odlicm gospodje goriSkega niesta, celo grof Artur Coronini in c. k. okrajai komisar Zucch bila sta precej casa uavzocu pri uarodni vese-lici. Slovensko mestno lazumoistvo bilo je uiocno za-stopano in celo gospodje druge aarodnosti, Nemci in Italijani, med njimi e. k. uradniki, udelefcli so se do-
smemo dveh oseb, katerima je povsod odlocena naj-vecj'a cast in prvo mesto, nainred BstaraSinett all „ve-likega oceta* in 8velike matere." Posebno je pa Bve-iiki oce* glava in kralj cele svatovScine, Po njegovi osebi ze naprej sodijo svati in ljudje iz svatovskih krogov celi zna&j in velikost prihodnje svatov§eine. A Miha je vse to dobro vedel, zato se je pa priza-deval, da bi izvrstnega dobil — ia dobil ga je. Drugo mesto zasedejo sosedi. Bsseda sosedi ima pa ta-kaj ves drug pomen, nego po drugih krajih. Sosedi niso najbM^e stanujoii, ampak tukaj si vsaka bisaiz-bere kake tri povoljne druge hiSe v nekako prijatelj-sko zvezo, katerim je tudi dolzaost, da, ako bi kedo U te rodovine umrl, mu jamo skopljejo, ga na poko-paliSCe pnnesejo in zagrebejo. To so tedaj na§i pravi sosedi. Pii ienitovanji imajo ti sosedi prednost pred sorodoiki. Ti mcrajo iti (sicer ne pod postavo), med tem ko sorodoiki lahko brez sramote odrefiejo. Glede vabilcev ienina iu druga (ali neveste in druzlce) naj se omeuimo, da gotovo cobeden gospodar ne zamudi pniike, poslu^iti ju tisti vecer, ko sta priila vabit z dobro police (beseda potica je popolnoma domae iz-raz) m kro2uikom polnim mesuiue. Ko imata pa oditi, stisne vsak obiju'oiieui ali neobljubljeni svat 2e-nmu Mihcu §e eel srebern goldinar v pest, alipave-lik kos svinske kraCe pod pazduho. Cel pust se bo Miha z ujimi mastil.
YabUo je koucano.   Prigel je  zadnji dan pred W*9*   Pjttespo^dejo do ba]0.   To je zoget tont
ma^e veselice ter so se jako pohvaiuo o nji iz-.azili. Drustveuikov sredujih. iu Caatuih nizjih stauov iz Go-rice bilo je veliko. Prav dastno bila je zastopana bli-znja (in tudi daljua) goriSka okolica; navzoLih je bilo muogo narodnih uciteljev, veCzupanov, stareSin, «iru-Stvenikav in gostov iz Solkaua, Grgarja, Eronb^-rga, Cerui6, Prvaciue, vDoruberga, Gradisca, Mirna, Sein-petia, Podgore, Steverjana in drugih krajev, katerih si nismo zapomuili. Z eno besedo bilo je prijetuo druStvo inuogih bratov in prijateljev.
Program bil je jako dobro seslavljen; vese-licnemu odseku iu g. pevovodji izrekamo uajtoplejSo zahvalo za izvrstni program, ki je ineujavai tocke raznih \rat iu ki je bil vendar enoten pa duhu, ki ga je uavdajai. Ta dull b;t je iuuo<ieri, pttitajeu uv^lnj-skega cuatva. Ta duh se je kazal povaoJ: iz kiuca, iz delezuikov, iz besedij, iz petja iu gotibt*. To misei izrazila je vojaSka gudb.i v siov^uaki cvetoiki, v ka-tcii so se ineitjavah giasovi znane nam pesni BN",tprejb in euako znauc „0 mtin hebe* Oeiterretch" (Ljuba mi Avstrija), katerim At uavzoct piosUati brez kouca iu kraja. Take vesd.ee su priptave za crno voj-.ku (Laudsturm) proti drzavtiiui soviazuikoui; dcustvo, ki goji takega duha, prtdabiva bi zasluge za rfomovmo. Veselica bila je butiuica za naro:i, za dum.
Izvrgitev program a bila je izvrsma. Posamezaih tocek ne moremo opisovati radi piclega prostora, a reLi moramo, da smo strmeii, ko smo vi-deli, kake moci ima na razpolago mla.lo drustvo, ki te dui izpolui drugo ieto ^ivijeuja. Pevski zbor ste» je 5 pevkinj in 22 peveev, katere je dniStvo letos pridobilo. vltirsko buUuicoa pel je inozki zbor jako obcutljivo. ^Slovensko deklieo* moral je meSaoi zbor ponoviti. Burna pohvala nazuanjala je ^opulao zado-voljuost navzocih s kiasnsiuzbordm, v katerem so se odlikovuli cisti, staaovltoi iu lahko letefit glasovi dru-stveuih pevk. Enako je moral mozki zbor ponoviti pesem MU boj,K kateri so poslu&rici mocno ploskah. G. pevovodja Fr. P a h o r m njegov pevskt zbor; pev-kinje iu pevci zaaluiijo uajvecjo hvaio; vsi dele&jtki veselice so jim jako hvalezui za ve^elje, katero so jim napravili, in jih prosijo, naj nadaljujejo v lepem za* pocelji. Veselje prestnjalo je vsakega rodoljuba, videti tako obilno stevilo mladih, navdu^eiiih pevcev na odtu, katerih mnogi so se le pred meseci pristopiii zboru, od katerega se nadejamo Se marsikatero lepo pesem.
Kraljica zabavuega vefiera biia je KoroSica iz zilske doline (gospodicua Marija Kotnikova), ki je v kra*ni uarodni nosi dekhuuovala Tomanovo vPesem koroskih Sloveucev". Nje nosa, uje kretauje, oje po-gled in beseda nje navdusenost in zavest, da je bio-venka, uje prepricanje, s katerim je deklamovala, in pohlevua ueustraseuost, s katero je gledala ua ob&u-stvo, nje fiista izreka iu popolno naraveu govor, uje obcut, ki ga je devala v besede, pridobsl jej jc ueiz-merno pobvalo od hvalezocga obcinstva. Po njeitem odstopu precital J3 predsedtiik brzojavui pozdrav iz Celovca, ki se glasi: fl2iviii goriskt Sloveuci I Ziviti gostje veselice I Zivila gospodifiita Kutuik 1 Mir." — ua Kar se je ponovilo burno ploskauje. Hvala uarodni gospodtcui. Tudi „Mo2 in zeua v kr6uii(t (g. A. BM pa g.ua M. Kotnikova) lela sta obiiuo zasluzeuo hvalo.
VojaSka godba svitaia je primerne kose v popoluo zadovoljoost zbranega obciustva. Slediio je sreckanje, katero so vod«Ie gospodifoe pevkiuje. Kazpecale so okolo 300 Stevilk'po svoji zgovoruosti in prijaznem priporocenji, potem so pa sestavile od-bor, ki je vodil vzdigovanje steviik. Mnogo so pripo-mogle k iepi veselici, naj bodo prepriCaue, da drustvo jim ohrani stalao hvalezuost.
kateri da radovedniui zijalom zopet za celi dau dosti govoijenja, ali kaj hflcemo, vaSki obsodbi ne moremo uteci. Danes zjutraj se je Miha posebno Sedno obril, oblekei se v uajlepso obleko, zapregel dva voia, po-klical §e kaka dva druga pumagaca iu sli so na sie-vesttn dom, kjer jih je zraveu bale pricakovalo tudi ukusno pripravljeno kosilo. Okolo dveh popoldne se po celi blizuji okoltct zashai strel treh ali stirih patron. „Balo peijejol" euoglasno zaupifejo in plauejo iz his na cesto. Iu kaj vidijo? Popoiaonia uic novega; to, kar so ze stokrat videii. Zraveu uavadnih reci nas uajbolj zanima nov kolovrat z veiikim sopekom na vreteuu, kateremu so, — in to ne brez premiselka— odlocili najvi§je mesto. Zraveu tega zapazimo na vozu kot del dote tudi nov sip, motiko iu druge take reci, katere bo Franca sbomladi potrebovala, se celo „ktjek-ljarskega polstra" (blaziae) niso pozabili. Poleg voza pa ponosuo koraka zeniu Miha, kateri sedaj (judi, se-daj svojo balo dopadijivo in samozavestuo pogleduje, ces; aJaz sem Jelenkov, kmetov sin". Bala je srecno domov prisla in se ravno po sobi sptavija. Kavada je tudi, da pri tej priioznosti kak zeuia uekoliko pojotef Ah se je tudi Miheta to ptipetiio, mi ni znauo, ker msem Ml zraveu, praSai ga pa tudi nisem.
Vse to, kar sum do sedaj opisali, je uekako pri-pravljanje,:ah apredzenitovaujska «»o:u*. Prava doba, ah pravo narodco i,euitovaujsko iivljett^e se zacne se le s Bkr8ttcelaoYim veeerom*.
^Kquec jrih.)
Plesna zabava bila je mofiuo obiskaua; razprodala so se vsa znamenja, ki so bila za plesalce pripravljena. Vrgila se je ta zabava mirno in redno, da je navzoci resuo hvalijo. Cistega dohodka imelo je dru§tvo, kakor se govori, od 30 do 40 gl. — Cestitamo dru§tvu k takemu vsestranskemu uspe-hu. Slozno naprej!
Iz sovodenjske zupanije, dne n t. m. ob
fasu jpsenskega de^evja posulo se je v Elijah kos zi-du ob poti vodecej iz vasi do cerkve. Zid ograja vrt baronice Radevciceve iz Gorico. Dolgost poru§enega zidu znaSa prilicno 10—15 m. Podzupanstvo bi!jt*nsko je to javtlo zupanstvu v Sovodnjah, vsled katere pri-jave je zuparsstvo odlodilo, odposlati pregledovalno komi-ijo ua mesto, kar se je v istini zgodilo. V ime-novani komisiji so bili ti Ic gg: Josip Pavletie, pod-zupao sovndeujski, France N&mic, podznpan biljenski, Matevz Zavrsik, obcinski star e.^itia v Biljah, ter dva zuiarja kot strol-M"njaka. Pri tej priliki s*» je sklenolo, da mora vhHrnica podrtega zidu napraviti na svoje troske nov zid, aii pa imenovani zid tako odstraniti, da no bo v tem oziru prntila vec nevamost. Nailalju je omenjena liomisija uvidela potrobnost, da iiueiiov'ft-na barotiica, glede na to da preti se uov, veeji kos zidd poruSiti se, tudi nadaljui kos na pot visecega z»du nadomesti z noviin, oziroma da ga odstrani, Sklep omenjene komisije se je odposlal baronici Ra-devcicevi, oziroma njeaeom oskrbuiku. V odposlanem nalogu je odloten obrok Stirnajstih dnij, v katerem se mora izvrSiti komisijiu sklep. — To se je dogodilo nekako v sredi meseca decembra pr. 1. Kohkokrat bi se u2e biia lahko zgodila nesreca, katere bi ne hotel biti nobeden kriv ? Knva bi bila imloniarnost, ue-hajst^o, povrSuost. Na papirji je vsa stvar do^uaua, kje pa je resnieaV Nesreca se lahko pripeti, dan na dan, kajti omenjeni zid se lahko poruSi o belem doovu, ko gred6 ljudje k bozjej slu^bi all pa ko se vracajo domov. Trebe pokazati tudi gospodi zobe, — potem pojde I Ako ne gre milom, naj gre silom. Kje so nase oblastnije — spe li 7                                    — c.
Iz Steverjanske 2upanljef 12. febr. - p<>
novem Jetu imela si, druga „SuCa-, u^e tri dopise, ki so obravnavali neko tepe^nico, ki je bila v lira-duem na novega letadan, preduo jc tticela popoldan-ska sluzba bo2ja. V prvem in tretjein dopiati bilo je nekako refieno, da tepe2uica je bila prej dogovurjeua, in dopisnik je vabd redarstvo, naj cuje, naj zabrani enake reci, ko se pripiavljajo. Odkrito recem, da nisem popolnoma veroval vsake besede; zdelo se mi je, da dopisnik prcvec 6rno gleda in da sluti dogovor, kjer ga »L Danes sodi.ni vse drugace in dopisnika prosim, naj mi ne zanteri, da sem nekoliko dvomil na njegovih besndah.
Kdo me je spreobruil v tej reci? Neki mladentf, ki mi je vprico drugega tovariSa pripovedoval to le. Presto uedeljo, 10. t. m.f imeli so shod v nasi cerkvi. Namesto g. zupnika insiil je sv. opravilo en o. fran-ci§kan. V cerkev se zbi/amo dahovnijani dveh vasij: Goreujci in Dolenjci. Cudno je bilo, da ob uri, ko jc imela zaceti sluzba bizja, se Gorenjcein ui^ ni mudilo v vezo b->zjr». Ostali so zunaj, mozki in 2eu* ske, kakor bi uckaj cakali. Dolenjci so med tem prihajali v vecrh tropih. Pride tudi uekaj mlade-nifiev, ined njuni cden, ki se je odlikoval po krepki postavi. Ko pride blizu cerkve, stopita pred-enj dva Gorenjca in gi loputneta okolo glave, da se mu krv udere. Goreujci so bili pripravljem svejima borivcema na pomofi in Dolenjci so cakali, kedaj udari njih junak, da se sprimejo z Goreujci. Ljmbtvo je pnea* kovalo, da nasfane hud boj; ali doienj^ki juuak je napravil stvari drugi konec. BHvala vama,1* rece na-pad)iikomaf Bse bomo videh drugod,* in si brise krv z ruto. Obcinski moi je nekaj spregovoril in ijudstvo je llo v cerkev, ne da bi bilo videlo pretep, ki je bil dogovorjeo. Na goreujski straui sta bila odlofeena'mla-denica, ki sta imela napasti, iu odlocea je bil tudi Duleujec, katerega oaj napadeta. Stvar je uazuaujeaa sodniji.
Neverjetae so take surovosti, ali kadar jih pri-povedujeta dva moza po eni poti, kdo bi jih ne ver-jel? Prosimo ua§e Ijudstvo, naj se veudar otrese te surovosti, naj se uiladeniei ae bijejo, ko neumna raz-posajena zlval, ce ue se lahko prigodi, da tudi v Brdih oklicejo izjemno stanje, Co tu4i ne v taki meri, ko zx Duuaji, ia kdo bo tega ktiv? Tudi jaz klicem z gu;e umeujeuim dopibnikom: udarstvo Cuj 1
V GrgaiJI. 9. febr. — Ze zupet nesreca. Vee-raj ob 1 uri popoldne je v vasi Bitei? zgorela §e ko-maj pc-t let stara deklica, Terezija Lasic. Opoldue je gospodiuja uesla svojemu mo2u kosilo v polje, kjer je na njivj kopai. Pusiila je doma dvoje otrokt ki sta se grela na ognjiSci in sta s frodljera (suhi.m in list-natim jesenovim vejem) potikala ali netila ogenj, MlajSa deklica, Terezka, je bila tako blizu ogtija, da se jej kiilo od plameua vname. Ko jame ua glas upi-ti, hit! starejsa, §c le 6 let stara sestra, Toniika, Jokaje na |qlje-stanie kJioAt. Predao staiiSi dojdejo,
95
je zažgana deklica uže pojemola in ni bilo več mo-gee>, jej življenje rešiti. Rane ia bolečine so za tako ; rahlo bitje bile tako velike, da je mlado dete hitro potem, k»v so stariši s polja prišli, izdihnilo svojo du- , šico. Stariši, «*)zor! Ne puščajte nikoli otrok samih, posebno če so blizu ognja aH vode, kajti nesreča nikoli ne spi.
IZ Bfd, 5. februarja: — Preteklo soboto, 2. t. m. napravilo jt* po uže razglašenem prosramu ..Katoliško bralna društvo" v Štcverjau prvo besedo. Ce tudi je bilo vreme knj neugodno, kajti dež je lil skoro celi dan, sešlo s« je precej ljudstva iz bližnjih in daljnih kraj »v. Prodori namenjeni za to vese-li.-o pokazali so se nekoliko pretesni in nizki ter za take veselice sploh manj primerni.
Beseda se je preecj dobro vršila,   nektete točke, e<lo nepričakovano dobro, Omeniti bi imel mlado deklino deklamovalko, katera se je ueustrašljivo na miru gibala. Lepi pozdrav predsednika razvil .seje v daljši j.odnčijiv govor. Petje je bilo precej dobro; odlikovali | sti se pesni „bo/e živi" m „Hubauj," ki sti se prav \ , dobro   m natančno  jpejj. •- Igra   flSvojcgiaviU'zr se : je pohvalno izvrgla; ni čuda, kajti bila je v spretnih ! lokali.                                                                                j
Po končani   »besedi*  veselili in   zabavljali smo j se in   kozarčku   dobre rebule,  dokler  ni   prišel čas ločitve, da je vsakdo z veselim ia zadovoljnim srcem j proti domu, pognal konja ali kor,;ke.                              :
W-č;m .Števeijancem sn-Ču v društvu ter da bi • na? kmalu z drugo ,besedo* razveselili.                   x.   •
Iznad Križke gore. 12. fcbr. — Lepo je na j
;svetu,  če je človek miad,  zdrav in   da ima  kaj pod palcem,  zlasti sedaj  ko kraljuje  stari norec   „pust". Proseucn 13. bila je beseda z različnim sporedom na Colu; 20. plesala  je , Požarna" v Ipavi;  26. bila je | plesna  zabava sfe  srečkanjem v ajdovski   „Kdinosti.a 1 Na Bvečitico smela je po stari navadi čitalnica v Trgu : besedo Vodniku v spomin. Ta veselica — ne izvzemši one na Colu — mi je še najbolj  prijala,  ker me je j nekako  uglobila  v ono  blaženo   „minkovsko  dobo*. Takih zabav treba nam več, da se malo narodno pro« budimo,  ker še.  precej  dremamo.   Ples in po  plesu srečkanje je že skoro vsakdanje 1  Pusta zadnji konec Se trpi   in tudi plesa iti  še konec,   10. bodo  plesali rudeče-kriz tiki v Ipavi; 17. rokodelci v Ajdovščini in tudi veterani btžkone ne lolo popolnem molčali. Kdo oberc vse te plese? Uže sedaj se bojim povabili Tudi j ob kruhu se Človek upijani!— Ono nedeljo je na (Jori umrl oni 28 letni ostreijenec,  ki je po srnah stikal; j nazadnje je pa sam nesrečo staknil. Glasno svarilo vsem nepoštenim strelcem! V torek so ga rezali in so sviii-čenko,  ki mu je smrt prouzročila, v sodnijo odnesli. J Na dvorazrednici v Ajdovščini   podučeval  se  bo  kr- j šanski nauk,  kakor se sliši, o 1 sedaj   naprej   po &  ¦ ur in  ne kakor  do sedaj po 3 ure oa teden.   Taka j prenaredba tudi kje drugod ne bi Škodovala! — Naš gospod  podučitelj imenovan je učitelj na štirirazred-nici v Komnu.  Častitamo Koraencem za to učiteljsko moč; gospodič je školnik in v glasbi izurjen. Da nam \ pride le kmalu vreden  mu naslednik  ali naslednica 1 j Tri reči prav željno pričakujemo I   Dan na  dan nam s imajo priti potrjena pravila našega osnovanega »bral- j nega društva*. Dolgo časa nam uže hodijo: iz devete i dežele bi nam  bojda prej došla. — Volitev starašin- j stva bo v kratkem razpisana.   Od te volitve  odvisna j bo vofctev župana. Pridite vsi k volitvi! Zavedajte se svojih pravici Po dovršcaej volitvi in potrditvi župana bo pikauje,  ujedanjc in zabavljanje za tri leta iu tli mesece zastonj. uTreča reč je »tramvaj* S  Ue kdo Kftžvilga. misli  marsikteri, da mu uže »tramvaj* žvižga. — HrvaSček (veter) nas je 9. p. ra. malo opibal, pravi pravcati narodnjak,  kateri velja nekaterim kot opoonnjetatec k združenju z brati Hrvati v duševnem delu. Burje do sedaj še pozvamo ne. Najbrže smo se jej kaj zamerili. No, ni nam žal. Na svidenje 1
Tolmin, dne 8. svečana. — Draga rat „Soča8, bodi tako dobra in sprejmi v svoje predale te majhne drobtinice. — Dolgo smo čakali; nazadnje se je vendar izpolnila želja tolminskih faranov, da se razširja tukajšnji mirodvor; to je bilo res jako potrebno. Menda se dozida na mirodvora tudi potrebno poslopje za krste (truge) in pogrebsko orodje; pa da bi ue pozabili tndi kos t ni k a, ker res je čudno videti, kako kosti ležijo po mirodvoru. Potrebno bi bilo raz. širiti tudi tukajšno farno cerkev, ker je premajhna za toliko ljudstva. Če kdo zamudi službo božjo, od goječe še v cerkev ne more; naj si bo v mraza ali hudi vročini, mora zunaj ostati.
Kar je drugo, v Tolminu se dobro napreduje. G o d b a je že zdaj, čeravao le mlada, hvale vredna, ker ima že velik uspeh. Gospoda kapelnika moram hvaliti in čast mu dati; za njega trud bodo mu tolminski tržaui vedno hvaležni. Samo nekaj bi rad o-meuil, kar naj bi st tolminski trg omislil, namreč ognjegasno društvo, ker to je zelo potrebno. Moči ia mladenčev ali mož je zadosti, ki so za to BDOšobni.
O petji pa ne spregovorim  ničesar.   Nekteri    m pravijo,  da ui zadosti moči v" Tolminu;  pa kdor to ! zi govori,  ne govori resnice,  ker med tukajšnjimi mla- J deniČi ^o vsakovrstne moči in glasovi na izbiro.   Ali ' takošen »rekvijem" (mrtvašnice, žalostiuke), kakoršen ! t( so o božiči peli, ni za Tolmin in tudi za druge trge    p ne.   To naj si prihranijo le tam,   kjer slavni Witt v    b glasbi kraljuje, tukaj pa ni še Regensburg ali Itatis- | ^ bona. (Morda se s časom privadite tudi novemu petju, saj če se lepo poje, ui *labo. Ur.)                                   v
Bila je tmli volitev novega župana, kar je Že I sl svetu znauo, iu izvoljen je stari. Tolminski tržaui bi p bili malo modri Bi drugega voliti, dokler vidijo, da se j d ta mož trudi in dela za domači trg. (G. dopisnik« naj s nam ne zameri, da smo dopis za danes okrajšali. Ur.) J v _                       | ^
Iz Kota,   10. febr. — (Imamo pošto.) Pismo iz    l Ajda v goriški Furlauiji na znanega gospoda v Kotu,    < kateremu kc je naznanila smrt  ajelskoga g. župnika, prišlo je 1. februarja v Gorico, 2. v Kanal, 3. v Bole,    ( 4. v Kobarid,   kjer ga je skrbna  poštarica   prej   ko mogoče oddala dutičuikii.   IU je tako, g. urednik, tu imate zavitek z napisom in s pečati dotičnih poštnih    ! postaj.   {Prepričali smo se, da je popolnoma res, kar pravite. Ur.) Kako veselo je to!  Iu naš kraj od Ko-    1 i borida naprej šteje več ko 3.600 prebivalcev.— Pro»    , ; snu te, draga „Sočau, naznani občinstvu,   <la naj v6 j za mojo smrt že takrat,   ko mu  bo naznanjeno,   da    j i tem obolel, ker piMim jim pridu v roke So le za ne- I ' ; kaj tednov,   iu takrat morebiti   bom   že   trd.   Zdaj,    I . hvala Bogu,   sem zdrav,   pa ker imam marsikaj po- j | i ravnati sem ter tje, povem tistim, katere stvar zade- I ; va, naj pazijo skibno na hitrost mojih pisem. ;           Kraj, po katerem prebiva 3.G00 ljudi ue potre,-    \ huje. pošte. Po/imi smo največji del doma. Poleti pa,    ' ko miio v svetu,   če umijemo,   že pride   nirlvija   na županstvo,   in naianče, ali mbdiš da ti odidejo?  Ko , imaš davke plačati, ali bo piašal tisti,   ki ti prinese J nšekacijou", ali imate postu ali ne,   ali je pričel de- j uar i/, sveta ali  ne V — Kmet plačaj,   potem   molči, Posta je za trge, kjer m trgovci, obrtniki, ali za take { kraje, kjer so gospodje,   ki bero  eajtengo  (časnike), i Ce daš ti,  Kot,   za časnike več ko 1J0O gld. ua leto, I | kaj meniš, da potrebuješ poiHo ? kje so pa pisma, kje } mnogi denar, ki pride iz sveta? Ali bi molčal tedaj V J Ne, ue molčim.   nJa, čuj, sluga", pravi neki gospod, j kadar nam hoče kakšno zasohti,   Iu jaz rečem: Čuj, I \ »Sloga"! V Kturenuolu je Šolski, v Kredu, Kurjimi, in I » hogeh so cerkveni, v Sedlu zraven teh tudi županski, I i pri Kobči občinski,   finančni  in eolninski urad. — V I | lJeiginji je pa cida vrsta uradov iu sicer:  farni, ob* I i čilski, šolski, žendai.ski iu finančni urad. in ti ho na I j iLdijaiiski meji!  Ali ui nobeuega moža, ki bi za nas I govoril ?   Ceste nimamo, pa tudi pošte ne, in še eu- j krat rečem, za več kot 3G00 ljudi ne.   Kdo je tema J j na poti V (Kdo se je za to kedaj oglasil V Prosite, pa I ' dobite; kdor ne prosi, naj ne toži. Ur.)                       I
I                                            .....                                 Kotar.    I
Z Dunaja,   lO. febr. — Dne  6. tek.   mes. so
I bile sprejete ua predlog in oziroma energično pripo- I
i ročilo državnega poslanca dr. Tonklija za leto 1884. I
l sledeče p o d p o r a z a c e s te :                                    j
f          a.) za preustrojenje ceste po kopačniški dolini na J
I Kranjskem do meje primorske proti Čirknemu 10.000 I
; gl. — b.) za izdelanje skladovne ceste v bački dolini I
j od Podbrda  do kranjske meje 5.000  gld. — c.) za 1
izdelanje ceste, ki ima združiti ono v kopačniški do- I
i lini ua Kranjskem s cerkljansko skladovuo cesto 3.700 j
\ gl. — d.) za preloženje državne ceste ob Soči in zt- I
l danje mosta v Oesklem 6.100 gld.                                 I
i            Pri tej priiiki je odgovoril ua dotična uprašauja I
jj in priporočanja dr. Tonklija vladni zastopnik,   da se I
'. i izdeluje načrt; 1. o preustrojenji skladovne ceste ob I
[    Bači  od Koritnice   do  Podbrda;   2. o razširjenji in I
,    zravucnji skladovne ceste ob Idrijci od Sv. Lucije do I
Želina iu  3. o zravnenji  ozkega in strmega  klauca J
državne ceste ob Soči   pri  Ovinku,  katero bo stalo I
j blizu 40.000 gld.,   ter da visoka vlada  namerava po I
j mogočnosti za te ceste potrebne denarne zneske sla- I
, t viti v preudarek za prihodnje leto 1885.                      j
: [           V seji 8. tek. mes. je prišla v zbornico peticija j
| deželnega odbora goriškega za p r c d e 1 s k o ž e 1 e,z- 1
. j ii i c o.   Na  predlog gosp. poslanca grofa Ooroninija j
, j je zbornica sklenila,  da se peticija v celem  obaežku I
i 1 natisne v stenografični zapisnik.                                     j
i I            Ta peticija je bila v odseku za železuice  izro- I
, j cena v poročilo češkemu poslancu Tilšer-ju, kateri ima J
> I poročati  tudi o znani  peticiji  tržaški  za združeuje
¦  J Rudolfove železnice s Trstom.
t j                                                                                                            j
Politični pregled.
i I          V dunajskem  državnem  zboru sprejeta je
• I postava o odškodovanji nedolžno obsojenih; vlada
¦  I zahteva doMadni kredit 204.300 gl. za pomno-6 j ženje redarstva na Dunaji. V četrtek je pričela J I razprava v zbornici o izjemnih naredbah na Ni-
J Ijje-Avstrijskejo, $w pe freske ye$\m iržav- j
3ga zbora niti ustavovernemu kričanju, zgubi iornica zopet 8 dni s frazami.
Odsek je dovršil svoje delo v tej zadevi, )da ločil se je v manjšino in večino. Zadnja ritrjuje vladnim naredbam in izraža nado,   da
0  vlada te naredbe le proti anarhistom rabila ?r da jih brzo bo bo mogoče odstrani. Poroče-alec večine je dr. Tonkli, ki je bil prisiljeu prejeti to nehvaležno in sitno nalogo, katera rav za prav nas nič ne briga.   Želeti bi bilo,
a bi bila vlada nam tako  naklonjena,   kakor-------
mo mi in naš poslanec njej poslušni. Za manj-ino, katera ne ugovarja celim naredbam, temveč e zahteva, da se prekliče oni del, ki ustavlja iskovno svobodo in porotne sodnije, bo poročal ir. Kopp.
Dobi li vlada večino, ni gotovo, kajti grof 3oronini bode s>cer v tem uprašanji glasoval za dadne predloge, toda nekateri Cehi, Poljaki in nenda tudi Dalmatinci se temu protivijo,
Na Ogcrskem je bičal grof Apponv prav mdo sedanjo vlado ministra Tisze; govori so> la je oni govor nov žebelj v rakev sedanjega ninisterstva. Madjari se tudi hudujujo, da je ban hrvaški Hordervarv naravnost poročal co-iarju v dveurni avdijonci o hrvaških zadevah, ter da ni poročal ministru Tiszi in ta cesarju.
Poročila iz Egipta so za egiptovskega ke-diva — kralja namestnika — zelo neugodna, lažnjivi prorok prodira zmiraj naprej. Zaščitniki kedivovi — Angleži — so dosedaj mirno gledali, kaj ho. Še le po zadnjih bitkah so se odločili, da resno primejo Madija. Gosposka zbornica angleška jo pa radi tega grajala vlado gledč njenega obnašanja v Egiptu. Minister zunanjih zadev, Gladstone, ima hudo dni.
Domače in razne vesti
Njegova vzvišenost baron Dopretis, e, k. namestnik v Trstu, mudil so je pretekli toden daljo časa na Dunaji in je imel v soboio dolg pogovor s presvttlim cesarjem. »Trieslcr Zcitung" pravi, da je bil šel poročat, kakor je uamestnikom nf.vAda, o stanji dežele, v kateri namestuje cesarja, in da je stavil predloge, kako bi se na Primorskem ustauavila črna vojska (Landsturm).
Goriška čitalnica priredi besedo s plesno za* bavo dne 16. t. m. Pričetek ob 8. uri zvečer. Spored: 1.) „Lepa Galathea*, vglasbil Supp6: svira vojaška godba. 2.) „Ustaj Ia, zložil Mihovil Pavlinovič, vglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešani zbor. H.) — 4.) BKam?a, zložil Dr. Fr. Preširen, vglasbil Fr. S. Vilhar; samospev za bariton in glasovir. Ji.) »Sanje planince", vglasbil Labitzki; svita vojaška godba. 6.) „Miha" ; predpusten zbor za sopran, alt, dva te nora ia bas se spremljevanjem na glasoviru. 6.) SreČkanjc. c.) Plesna zabava. Pri besedi in plesnej zabavi svira godba c. k. pešpolka št. 62. Vsak neud brez vstopnega lista se zavrne.
Odbor cecilijanskega druStva je imel ?. t. m. svojo drugo sejo, v kleti je podpredsednik poročal, kako je odbor od zadnje seje sem deloval, posebno pa s kakošnim uspehom je izvršil one predloge, kteri so bili pri prvem občnem zboru stavljeni. I* Prevzvišeni knezonadškof je blagovolil društvu podeliti svoj blagoslov in prevzeti pokroviteljstvo, ter je s posebno prijaznostjo in veseljem obljubil društvu svojo blago naklonenost in podporo. 2. Predlog g. I. Lukežiča, naj bi odbor skrbel, da bi se v cerkvah ne samo na koru, ampak tudi pri altarji praviluo pelo, se je izvršil š tem, da je odbor pismeno vložil prošnjo v tem zmisiu pri preč. vodstvu bogoslovskega semenišča. 3. Nasvetu g. A. Cibiča se tako ustreže, da dobč slovenski društveniki v kratkem kot darilo P. Hugona Sattnerja knjižico: „Cerkvena glasba, kakošna je in kakošua bi morala biti," laški udje pa knjižico podobnega zadržaja v laškem jeziku. Oboje knjižice so se uže nakupile. 4. Ker se je bil uže pri prvi seji g. Danila Fajgeljna nasvet,   naj bi društvo začelo iz-
1  dajati svoj list, zaradi neugodnih razmer in over odložil, je odbor sklenil, da se med tem zbirajo po Primorskem narodne cerkvene pesmi z napevi, ktere odbor izroči veščaku v muziki, da se popravijo in harmonizirajo ter po tem razdelijo med društvenike. 5. Za društveni muztkalni arhiv so se za prvo potrebo nakupile nektere lahke in melodijozne maše: Schrceitzer op. 26, op. 27; Molitor op. 12; Schaller op. 48; Mitterer, Missa S. Nominis Jesu; Lingenber-ger, Missa Stabat Mater, Missa in kon. s. Stanislai; Arnfelser, Il.te Messe; Santuer, Gradualien V1H, 1, 2; Cerkvenega Glasbenika vsi dozdaj izšli letniki. — Tudi se je nakupil -drui^veui ne^a^ ktere|a krasnj
u&ht je izdelai c\ o. Alexander, slikar na Kostauje-vici. 6. Gled6 prihodnjega obcucga zbora se je zaradi nenavzocnosti odbomikov na deicli staaujo&h le toli-fco dolocilo, da bode spomladi z mnzikalno produkcijo.
Zgabljen pes volcje barve, srednjc velikosti, okolo 8 do 9 mcsecev star, nahaja se pri g. Andreji Strosarfl (krcmarji) v Kronbcrgu ,pri gojzdici*. Kdor ga je zgubil, uaj se oglasi pri onienjenem krcmarji.
O stanji sloveaskega naroda n& Primor-sfcem in drugod porofiali amo pogosto v naseia listu. Danasnji dopisnik & obal jadmnskega moija opisuje jsupet to stvar. Ako bi sc izpoluUe ielje, katese iz-raLa v svojem sestavkn, inneli bi uepremagljivo Ln»o vojsko (Landstutm) na Primorskem zoper v»aki;g.i d.--lavwga sovraznika.
Poretki ibofiJsM 'sedeit je za javnost se vcdno prazen. Listi, ki menijo, d.i imajo natauuiia p<»-rocila, govore, kakor da bi kaj bolj nataueiu-ga vo.LiIi v tej xadevi. Toliko ne gwori, da zadiye razprave v tew ©wru so uaprovile v oekih krogih ob Adriji ve liko razdtwfcnost iu da kaka visoka oseki bi zugala 2 odstopom, ako bi ne p'odrla scavojim kandidalom. aSuca", so v6 dat ne more o tern soditi, ker onazve novice navadno se letakrat, ko so oznanjcne v urad nem listu.
G. B. Kramar, doaedaj kineiijski popotui u-ftitelj na Krcnjskein, imenovan je popotui u(ntelj na Priinorakcm s sedezeni v Tratu za slovausku okraje. S tem je uatrezeuo zivi potrebi slovanskega prebival-stva, katcro smo laui pogosto poudarjali iu katero je bil sprozil g. Mohortic s tovarisE tudi v zadujem za-sedanji dezelucga zbora.
DruSba sv. Mohora postavila jo obrok za vpisovauje v letoSnjein letu na prve dni marca. Opo-zarjamo rodoljube v inestu in na dezeli, uaj se og!as6 pri svojih poverjenikih. V Gorici ima poverjeuistvo, kakor kuio ze eukrat omeuili, c\ g. Fr. GoljevsCek, kaplan na Placuti. Najbrze bi se oglasi sprejemali tudi v gonski citalniei iu v podporuem dfuStvu, ki bi se patem izrocili poverjeniku, ko bi tain popruSal.
„Oorriem" odgovatja na ncslano pustne Sala gled6 goti&ke Litaltticc v zadujih Stevilkah ucki go-spod v daljSem dopisu. Ker }v priSIa „Putelin6kova zenitcv" na zadnji strani pred ouim doptsom v uatis, nisuio mogli dopisa sprejeti. Sicer pa bi bil za „C!or-riera" preu&m in preresen; laliko bi BCorrierov" do-pisnik mislil, da „NarrenpoesioB, .jKatzenduett" itd. so filoiogi iu bibltofili (jezikoslovci in ljubitclj stanh knjig) ter bi si Iomil z njirai svojo uze tako razbito glavo. Zbirko diSefiih cvetlic iz sosednjih pozoriSc Se objavimo, Le b^ tieba. 8CoiTierovema* dopisnikn je inesto prel inserati dovolj festao; tam ima zasluzcui odgovor-
Duhovske premembe. Pre&.g. Jozef Polj-sak dobil je ^upnijo v JPrvaciui. —C. g. Janez Vu-g a je imenovan vikar v (Jez-SoCi.-U m r I i so : V i s i n-tin Miha, zapnik v Ajelu; pi. Canussio Anton, ^upaik v Muskulih; B u u z Franc, vojaski kapUu v pokoji, v Skibini. Naj v mini puclvajo.
Pustne veselice z govori, deklainacijami, pe-tjem, igiami, gudbo, tombolo, sreckaiijum in plesom napravijo: v Sezaiti sezanski krimarji in trgovci 17! t hi. ob 7. uri zvecer, — v Bazovici rodo-ljubi 23. febr. ob 7%. — v Biljaui vSlovcnski jezK 17. t. m. ob 4 pop. — v Stanjelu fiitalnica 17. febr. 0 5. zvecer, — v Bvolci citalnica 17. ob 7. zvecer, — v Velikih Zabljah bralno dru-§tvo 17. ob 6.uri,— v Nabrefciui citaluica 17.ob
7.  zvefier, — v Kanalu „narodni fautje" tudi tako. Posameznih programov ne uioremo objaviti, ker nam je posel prostor.
Obdna bolniSnica in blaznica usmiljenib bra-tov v Gorici izdala je tudi za pretekio leto porocilo 0 bolezuih in bolnikih, katere je hranila v teku leta 1883. Porocilo je tiskano v treh jezikih: alovenskem, italijanskem in nemSkeni in obsega marsikaj poducne-ga. Nataacneje podaike iz t^ega daino inorda In pri-bodnjiL.
SL c. k. vi^je pogtno opravnigtvo v Gorici naznanilo nam je sledeco dolccbo glede poStnega pn-slovanja ob nedeljah v goriSkem po§tnem uradu. Po-stna biagajnicain  pi sarnie a  bo odprta od
8.  do 10. zajutia; — urad poStne hraniluice od 9. do 12. predpoludne; — urad za sprejema-nje iii.oddajauje pisem od 8. do 11. zaj,, potem od 5. do 6. in od 7. do 8. zvecer; — v 0 z-n j a poSta (pisma z deuari in zavoji) od 8. do II. zaj. in od 2 do 3 popoludne; — oddelek za poStne Dakaznice do 200 gld. od 8. do 10. predp. in od 2 do 3 popold. —Iznabiralnih Skrinjic za pisma po mestu se bodo jemala pisma le dvakta' vsako nedeljo, in sicer med 7. in 8. uro zajutra in med 5. in 6. zvecer. Iz nabiralne tru2ice v pofitnam posiopji nasproti glediSCu jemala sc bodo pisma celi dan do 10. ure zvecer. — Pisma,
ki dojdejo v soboto ponoči in v n«-de!jo dopoMue, se bodo razaašala vsako nedeljo dvakrat predpoldne; denarna pisma in zavoji pa le enkrat. — Telegrafičui  k rad b» delal ko do zdaj od 7.
zajutra do 10. zvečer. — Ta novi rei m nedelje se je vpeljal že 10. t. m.
Tržaški aeporedneži, fcf m bili pa nori na-tulkli mderga BT;wb!aUovfg&'4 hodelovuica, ker je „TagbL* pogosto graj..! razhajanje laških »ijjeljauci*vT bili "so te dni obsojfi« v zapor od 4 do S mesecev. Dve prič« sri obsojeni na dva meseca zapora, ker >ti pred sodnijo v pri«t z-Uožeucev krivo pričali. Mtnl obsojenci tutlmjuuu tudi >dovt:>>k-i utn-m\: sad p^ita!-j-UsčVv.uija držtvi iu vL-d.i:ju /w-fh Sluvrueev.
Iz Stsverjaiia <Unn miw »lupit«, ki popi.-nj:>. kako i-o iueeii li«.-tnuvi /.-nuj-i s»i>k.;U krnice .- tetu. da jiitt »ijt-.pi s;ultf) iL«'Vp\ kat-ao >.«> m z v«:hkii«i trudom /a>adiliT zato da lu dobili vu; vjua, ki se po dogovoru gospodu odrajtnje. Žalostno; dopis priuešt-ino.
rMarodna biblioteka* Krajčeva v X-jvi*iu Mi*tu tia Kuutj-keni lepa napreduje. LViila tta na hvetlo 8. in U». snopič v enem zvezku, ki obsega pn-vest BNe.sre(':nica," katero jo spisal v ru>k»*i« j«>z»ka Ivan S. Tnrgeajev, a posloveni! I. t*. Zvezek stane \>iy kr. in se dobiva tniii v goriških knjigarnah.
L i ii t R i c n u v o d n i h t v- a. <i<wj»o<lo ih^iUnUu'r kittr-rim nUrno mojfU tla»e-i ustrtiri. prosimo, it.ij pitrpi,o : .i^am->, da, prihodnji tadtsu jih ^idovoliiiio. — »K duj,. iz liuituta; povej t« »vo.ji> ime vsaj uredništvu.
L i h't a te a opru v n i .i L v «. Niilcftffrhit večletnim dolžnikom naročnini- smo hit Uvttvili. Ko poravnajo rn~-un>>._ v.i-di jim ga I«»iu(i /opft poiiljitli
Petelia6ek se zeni!
sodbe <> slovenskili narodnih pesmih, ali k<lor hofie 0 pesniku pisati, nmra poznati tij»*ga iu njegov du^ni plod, drugace je Sarlatan, mojsterskaza. Ti dragi bra-tec, ne kazes v svoji pisavi, da bi poztial velikega pes-nika, pa tudi ne tnlis, da bi bil uizko cenil slovensko naroduo pesem, 0 kateri Ti nic ne ves, ampak to le kot inogoce iu verjotuo zazuatnujos iu to Ti zamerim, dragi bsatik, knjti v Una an kaze Tvoja nlaba voljja, d.t bi eiud inyue, svojo si-stric«>, in narod, ki slovl zarad svojtb narodnih pCfcini. o katerib Ti §e pojma nimas. Dtagi brate, it c i se, pi* 1 j u b i resoi c 0, drugafc: bos di-lal sranjtito svoji s»wtrici, ki bi Te ra«Ia videla p;tu^tu"ga pa Ppo^tovaneg-i tnoza. Z Bt'i-goui, brate !
3ES&:
.Tavna zaiivaia.
I'ft'.ilCllO
Ijfk 11. f,   m. vcCrtfinu pecitku. V thnci  J
se zalivaljujiMii v.-.<Mn, ki s.> v   ponode-f!-u[>l'i  ui'tji-   jiokujitc   rete  spremili k Bog plan !
a inn.   /**>/,
Fr. FJUAVEC
c. k. pi'ot'esor.
Zahvala!
lJ('dn':etn g'».-»;i. .I.in.M.i I'<*,v,i u Tj>ta, ki ho l'<><hii.Kiiii'Suu |K>-;i;iti Id-t^'jVulili f)i» tor. /a u'u.^e Mor. Vcvtojb:;, izt'rka v svojenu itt nbogili itit-^iu n.ijtoplrjv* zrthvalo
Ant. J»gT vikar.
m»   p.
V.! ft!    !1!J
/.bom, lei i; pj.-anii dr. Nik
I. (pri sv.
V f.
I St.   3IK
Dragi BCorriere,* mili brate! Kako ilalcc si za Sel v svojein oguji za sveto italijan-ko stvar, kc »i v zadnji stcvdki tako lumsiuiljciio iu brez st\.anu-ga uzroka suvid svojo Ijnbo sesttico, ueztio ^S.-j^o-4, ki nosi slovensko pisauo knlo. Vidis, brate, T«d;e, ki ri moz, bi morab) biti sram, du tako tnto poltii .^tldw stvar, kakiU'Sue smo zeu^ke. (,V ptidcis v p..it.'tM> druzbo m.'d gnspe in gOhpi»diC'i.i' iu boh tako uzgia-jal, kakur zailujic ptoti in 'iii, bale su wudu, ,1a jink stopis s podkovaniuu .skornjumi na nogo. /bt/ijo m Te pustijo sami.'ga. Pomisli, kaka sratnota 'U Tc in za celo druziuo, ki se pona&i z itahjanskim iint.'itouj. — Ze vidim, izgovarjati st: boCts, da nisi d-lal hti-rovo, da nisi intel nikoli v svojih rokab okovaue [fa-lice. Tvoj izgovor j« Tvoja obsodb.t. Aii si tako d»i-glh las, da tie razuuiL'S, da lut-nini duSno okorno.-it v miSljuuji, sodbi in ravuauji proti uu'riiV IJlaco si uiv tal na moje ceduo krilce, da bi je ognlil, in blato je bilo Tvoje, t. j. ncreatiico si govorsl, katcro si satu skoval. Ilokel si, da sem trdila, da si narocil ufkonsii oglcduhu, naj gre v citalaico glcdat i.i posiM'ar, kar bi jij bilo v skodo, in da ta ogtodub je ffau»ma ai)-bietta e spregievole". Tako busedu p-jiagis svaji s>;s-trici ua ji'Zik; brate, 6: Te je kaj v idacan, dokazi, kar trdiS, drugace zasluzis, da Ti rcccai, cesar se zenska sramnje. — In Tvoja okornost v busudi! <J!pj, kako Te jaz k-po gladim z midikim: rokovtcanii po licih, kako Ti iasce pudviiiujum, d.i Ti useaa rudijo I ^'A ^",'<, in se Ti lica poluijo; ali bi lie bil mogel Tt svnjs sestnci dati vsaj pnja/.en glas, mesf.o da zalajas ali zakruliS ko zival, kateie iinena noCi:s. Pravi>, da :-e mi je zolC razlila (espettora/ione di bile) in da sem bila razkacena (iu cullera): ali rect Ti mjram, da pu kiivici preuasas ua me, kar v sebi cutis. Jaz Te ne zavidam za to, karjeTvoje; secelovesela sem, da mi mati ni dala ouega delcza, ki Tebe tezt. Sploli ik« smes po moskem kopitu sivati zetiskam cevijev, ako se nofieS osmeSiti pred svetom.
Pa osmesil si se dovolj in tako hitro ne u»ta-ues iz godlje, v katcro si sedel. Uolgi Ia?je so ti pa-met skrajsah, da ne ves, kaj ni p-,sai pred me^ti. Rekel si, da svojo sestneo nSsoco* studiras, zdaj pu tidis, da bi ue vedel, kaj BSoca- pise, ako bi Ti iU; povedal Tvoj „servitoraecio*. Tako si ktatil uiojega npostre?.cekau iu si pokazal, da bi Ti ue skodovalo, ako bi Te ucil kdo sloveuski abece. Povej mi, ah se nic" ue srauiujei, da moje besede tako paeis in da me drugaCno ka2e§ svetu, uego semV Ali je to sad svete italijauskc oiuike, katero si sikal od mladih nog u neusahljivih virov nasrga slovstva, med tern ko so se Slovene! radovali svoje epopeje, Bl»etidiQCkove zeui-tev"? Brate, boije mi dopade lepa Bl'et. zeti.% iu-g-,i neresuicuo porocdu, katero poslje brat 0 svoji se&tiici med svet.
Kaj se le z Anastazijem Grttnom ? Ko sem brala odstavek, v kateiem po uemaruem imeuujes ime tega moza, zdelo se mi je, da Te vidim takega, kakorieu si bil takrat, ko si imel se le stiri leta iu poi. ko Ti je zadej se srajca majala it ua pol zapetiii'hlac s cela in si imel labiico in kliucek pod pazdubo. s ka terim si risal krize iu kolesa. Samo da si postal zdaj bolj neporeden in da /druzujes z uevednostjo hudob-uost. Ne more se od clcveka zahtevati, da bi poznal vse  pesuike,   njiU dela,  prevode,   uazore,  uavade in
\iiziiaiiilo
Osnovalni  »dbor   t,Gosi-ki(   Ijud^k
»sp.
d-  dtu';rv
fidjtimiji t. !. 'i«ji  'I'onklija v «i
IvittU).
1) h t1 v t! i   r <¦ »i : i. Poročilo o.-ti-jv,ilit(".;:i odli ira, 2. Voli'rv t:iv(i:itrlji{va. •i. VohJcv nad^Ji^tiM
r jMsojihiirf14 '¦ k obOMiMtm list i-jutsa v via   Ac '!i Ji.
ODBOU.
Oznanilo.
j          Ravnateljstvo ^astuvljavnic«* (Morite di pietfk),
j v*t«in»vlj(»n ¦ p»» grot"'i T!»:iniu v (Juriti M:i/!i.mjn, [da hudo si;:e I o. nrirra Hš{. žarela javna j dražba ikantj ti.-:w'tiih zastav IV.«VtrtIftja 1H82, , t. j. ti-tilj, i*.; >¦» b\U> /..'istavlji-n.' mevY;t oktobra, novnnbra m dra-mtira Ivsj. j                                         Ravnatelj: Lovisoiti.
Ur. Alojzij DelDiero
zdravnik-ranocelnik« porodničar
stanuje t nltet .»Y• AiUoiki h. št. 1. jnvo nadstropje
v Gorici.
Wi illrdipr leriaif
Treber-Iirantwein a Liter SO kr. Tischwoin roth
mid weiss  14 bis 24 kr. per Liter. Fiir  Editheit wird garautirt bei
JOSEF STIEGLER
Venvaiter tier Oriitl. Coroniui'sclicn Guter in St. Peter bei Gurz.
tedajatejj ;a od|ov«ria ttreduik; M. KOK|$iC. — Tiska; sUilarijauska tigkarna14 y Qgrici,