Št. 154 (14.900) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI .DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi,________________________ TRST-U.Montecchl 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 mn I ID POŠTNINA PlAČANA V GOTOVN IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% K. »Spodrsljaj«, ce g anko tako dobrohotn imenujemo, je tokrat re aud. Berlusconi ne mar državne televizije, ker r dovolj »na liniji«. Nov večino, in torej nov vlado, so izvolil državljani, zato mora b: ti Rai na strani vlade, c boCe, da ji bo država s naprej plačala dolgove Tako nekako razmislj predsednik vlade, po kf terem je treba to »anc malijo« odpraviti, mec tem ko druga italijansk anomalija, namreč dejs vo, da je predsednik vi, de istočasno tudi lastni treh televizijskih mre: lahko ostane, ker ni nasprotju z demokracije ampak ji celo koristi. Javna televizijsk služba seveda zasluS marsikatero kritiko: o samega nastanka pre Štirimi desetletji je bil tesno v rokah strani najprej samo vladnil potem pa Se opozici skih. Organigrami so s sestavljali po ključ strankarske pripaelnost ne pa profesionalnost vsaka struja in podstruj je imela v Raiu svoje ze stopnike in glasnike. T je bila značilnost tak imenovane »prve repi blike«, ki so jo pokopal podkupninske afere. Tc da tudi Fininvestov teh vizijski imperij je otro prve republike in je pra tako kot Rai imel svoj vplivne politične botn Odtod pričakovanja, d bo »druga republika korenito posegla v ih tijanski televizijski s: stem in ga osvobodil strankarskih spon v imt nu svobodne, objektivu in pluralistične informt cije. Povsem jasno je, da si Predsednik vlade - kot je včeraj zelo jasno povedal - ta poseg zamišlja povsem drugače, sicer bi ne smel vprašanja Raia obravnavati ločeno od Problematike celotnega informacijskega sistema. Sum, da hoCe imeti popolno nadzorstvo nad televizijsko informacijo, je po včerajšnji tiskovni konferenci povsem upravičen. Ali je torej demokra-oija v nevarnosti, kot trdijo nekateri? Zaskrbljenost verjetno ni odveC, Ce pomislimo, da je tudi tesisticni režim, ki po mnenju Berlusconijevega zaveznika Pinija vsaj do leta 1938 le ni bil teko slab, že na zaCetku svoje tragične dvajsetletne vladavine ukinil svobodo informacije. RIM / SPORNE IZJAVE PREDSEDNIKA BERLUSCONIJA RAI ne podpira vlade in je torej »anomalija« Pobudi Taradasha in Storoceja pa sto »zasebni« RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je na včerajšnji tiskovni konferenci posegel v polemiko o Raiu: »Prav gotovo je anomalija, da v demokratični državi obstaja javna radiotelevizijska služba, ki vodi politiko proti vladi in večini.« In Čeprav je dodal, da so pobude njegovih vladnih zaveznikov, kot na primer predsednika in podpredsednika komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijsko službo Taradasha in Storaceja le »zasebne pobude«, je potrdil, da bo vprašanje Raia v najkrajšem Času prišla na dnevni red vladnega delovanja. Za Berlusconija je druga ano- malija v tem, da javna služba kar naprej zaključuje bilance s pasivo in da mora država poseči. Na vprašanje, ali ni anomalija tudi dejstvo, da je predsednik vlade lastnik treh televizijskih mrež, je Berlusconi dejal, da je to »demokratična anomalija«. Takoj nato pa je predsednik vlade poudaril, da je njegova založniška grupa vedno imela veliko avtonomijo ter je skušala zastopati vsa mnenja, ki so prisotna v državi, »z razliko od drugih grup, ki so tolmačile lastno vlogo drugače«. Na sliki: predsednik vlade Silvio Berlusconi Na 3. strani Danes v Prim V palači Chigi o zaposlovanju Danes popoldne se bo sestal ministrski svet, ki ima na dnevnem redu sveženj ukrepov za spodbujanje zaposlovanja in proizvodnih dejavnosti. Stran 2 Danes zadnji dan pouka Na šolah se bodo danes s tradicionalnim zaključnimi prireditvami poslovili od letošnjega šolskega leta. Za večino uCencev in dijakov se bodo zaCele poletne počitnice. StranB »Majenco« spoznali v Lombardiji V soboto so v kraju Bassano con Bomago predstavili knjigo Borisa Pangerca »Ualbero del maj«. Stran 9 Občinske volitve v Gorici Poleg bogate volilne kronike objavljamo danes tudi informacijo o tem, kako pravilno glasovati upoštevajoč nov volilni sistem za neposredno izvohtev župana. Stran 10 Na Gim danes kronometer V 17. etapi Gira dltalia je zmagal Slovak Svorada, v skupni uvrstitvi pa ni prišlo do sprememb. Do teh naj bi prišlo danes, ko bo 35 km dolg kronometer. Stran 26 Zemotto končno »voljen CELOVEC - Na Koroškem se je vCeraj z izvolitvijo Cbristofa Zer-natta (OVP) za deželnega glavarja končala skoraj tri mesece trajajoča blokada demokratičnih ustanov s strani Haiderjevih svobodnjakov. Poslanci FPO, ki so pred tem petkrat preprečili izvolitev Zernatta, ker je le-ta preklical z njimi 2e sklenjen sporazum, tokrat niso zapustili sejne dvorane, in tako omogočili Zernattovo izvolitev. (I.L.) Na 14. strani _ NEURADNI OBISK SLOVENSKEGA PREDSEDNIKA KUČANA V ZAGREBU Slovenija in Hrvaška se bosta izogibali enostranskim ukrepom Kučan meni, da se usoda Evrope odloča na evropskem Vzhodu, odgovore pa naj bi imel evropski Zahod ZAGREB - Predsednik Kučan je bil včeraj na enodnevnem neuradnem obisku na Hrvaškem. Dopoldne se je pogovarjal s hrvaškim predsednikom Tudmanom -pogovor je bil po njegovih besedah polemičen nato pa še s premierom Valentičem. Pred vrnitvijo v Ljubljano je sinoči v Evropskem domu predaval o evropskih integracijskih procesih in Sloveniji. Upoštevajoč »nizko raven« dosedanjih odnosov so se slovenski in hrvaški sobesedniki sporazumeli, da se bodo izogibali enostranskim ukrepom. Pri tem je bil najbolj optimističen Valentič, ki je prepričan, da bodo nekatera od spornih vprašanj rešena že v mesecu dni. V sinočnjem predavanju je slovenski predsednik menil, da je nova Evropa še vedno razdeljena na gospodarsko razviti Zahod in nerazviti Vzhod, loCnica pa poteka tam, kjer so bile nekoč meje ideoloških političnih delitev. Zato se po njegovem mnenju usoda Evrope vse bolj odloča na evropskem Vzhodu, odgovore pa naj bi imel v rokah evropski Zahod. KuCan je govoril tudi o vlogi Slovenije v protifašističnem boju in krivici, ki se je zgodila, ker Slovenija ni bila povabljena na proslave v Normandijo. Vojno na Balkanu je pripisal dejstvu, da mednarodna skupnost ni bila pripravljena ustaviti agresorja. O vključevanju Slovenije v EU pa je KuCan menil, da to sodelovanje ni edini vzvod integracij z Evropo, pri čemer je omenil sodelovanje z vrsto regionalnih povezav. (STA) POBUDA SSK V PETERLINOVI DVORANI V TRSTU NOGOMET / SP V ZDA Zanimivo javno soočanje o vprašanju federalizma TRST - O federalizmu in o federalizmih je tekla beseda na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je v Peterlinovi dvorani priredila stranka Slovenske skupnosti v okviru priprav na evropske volitve. Prireditelji so povabili poslanca Union Valdo-taine Luciena Caverija, slovenskega senatorja Darka Bratino, senatorja Severne lige in bivšega predsednika FJK Pietra Fontaninija in Maria Riga, nosilca kandidatne liste Federalizem. Razprava je bila poglobljena in odkrita. Dokazala je tudi, da se o federalizmu znotraj slovenske manjšine v Italiji premalo strokovno diskutira. Udeleženci javne razprave o federalizmu v Peterlinovi dvorani v Trstu (Foto KROMA) Na 5. strani Azzurrina prizorišču Nogometna reprezentanca Italije (na sliki Signori deli zadnje avtograme) je vCeraj odpotovala na SP v ZDA, kjer bo prvo tekmo igrala 18. junija proti Irski. NOVICE ZAPOSLOVANJE / NA DANSNJEM ZASEDANJU MINISTRSKEGA SVETA Occhetto se je v Padovi spomnil na Berlinguerja PADOVA - Tajnik DSL Achille Occhetto se je včeraj na volilnem zborovanju v Padovi spomnil na umrlega tajnika Enrica Berlinguerja. Pred toCno desetimi leti, 7. junija 1984, je Berlinguerja med podobno manifestacijo v Padovi obšla slabost, ki je bila zanj usodna: umrl je Štiri dni kasneje. Ob obletnici je Occhetto spomnil na veliko politično in moralno vlogo, ki jo je odigral Berlin-guer v tistih letih. Bil je velik inovator italijanske demokracije, velik vsedržavni lider in italijanski komunist, ki je deloval tako na notranjem kot na zunanjepolitičnem področju kot izjemen državnik, je poudaril tajnik DSL. Ber-linguer je prvi zastavil pomen moralnega vprašanja in je bil s tem nekakšen predhodnik spremembe, ki je pet let po njegovi smrti privedla do preosnove italijanske levice in ustanovitve Demokratične stranke levice. »Levica sedaj spet potrebuje pozitiven zasuk, da se bo lahko kosala s površno in cinično idejo politike, ki si vse bolj utira pot preko Berlusconijevih sredstev javnega obveščanja,« je še poudaril Occhetto. Nova odkritja o pokolu pri Maizabottu Odbor za proslavo žrtev nacifašizma v Marza-bottu je na tiskovni konferenci predstavil nov seznam žrtev nacifašistiCnega pokola v letih 1943/44 in tudi nov seznam krajev, kjer so krvniki pobili nedolžne žrtve in partizane. Seznam so sestavili po veC kot petletnih raziskavah, pri katerih je sodeloval zgodovinar Luigi Arbizzani. Nacisti so pomorili skupnih 1812 ljudi (doslej je veljalo, da je bilo pri Marzabottu 1830 žrtev), in to na 116 različnih krajih (in ne 60, kot je bilo znano doslej). 960 ljudi so nacisti ubili iz repre-salje (kar 775 od teh so pobili od 29. septembra do 5. oktobra 1944 med velikim pobojem na področju Monte Sole); 719 juh je umrlo za posledicami ran. V treh občinah (Marzabottu, Monzu-nu in Grizzani) so nacisti ubili 216 otrok, 317 žensk in 141 ostarelih. »V seznam žrtev smo želeli vpisati tudi imeni dveh nemških vojakov, ki so jih postrelili, ker nisohoteli streljati na nedolžne, a nismo izvedeti za njihovi imeni,« je ob koncu objasnil predsednik odbora za proslavo žrtev nacifašizma dante Cruicchi. Bivši parlamentarec PRI presedlal k Finiju RIM - Bivši parlamentarec PRI Gaetano Gorgoni je s skupino somišljenikov zapustil stranko bršljanovega tista, ustanovil lastno skupino Au-tonomia repubblicana in se pridružil desničarskemu nacionalnemu zavezništvu fašističnega vodje Gianfranca Pinija. Dejal je, da se je odločil za ta korak zaradi samomorilske politike La Malfe, ki je izrinila republikanske predstavnike iz parlamenta. Gorgoni tega ni povedal, a njegov politični naCrt je prozorno jasen: sedaj upa, da se mu bodo v bodočnosti lahko z izkaznico Fi-nijevega Zavezništva spet odprla vrata italijanskega parlamenta. Fini se je novega prisklednika, kajpada, veselil. ■ ■ * m Wm : H ■ ■ m Vlada bo sprejela sveženj ukrepov za zaposlovanje Nejevolja sindikatov po včerajšnjem srečanju z ministrom za delo Minister za delo Clemente Mastella. (Jelefoto AP) RIM - Danes popoldne se bo v palači Chigi sestal ministrski svet, ki ima na dnevnem redu drugi sveženj ukrepov za zaposlovanje. Zbrani so v dva zakonska odloka: prvi vsebuje nujna določila o trgu dela, drugi pa davčne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in proizvodnih dejavnosti. Na dnevnem redu vladnega zasedanja so tudi štirje zakonski odloki, ki so tik pred zapadom in jih mora torej vlada podaljšati, razprava o nekaterih odlokih s področja zunanje politike, ki zadevajo ratifikacijo mednarodnih dokumentov, odlok za nujne posege na kmetijskem področju, odlok o navtičnih pristanih in še nekateri drugi ukrepi upravnega značaja. Za današnje ministrsko zasedanje vlada torej upravičeno pričakovanje, Čeprav iz sindikalnih in opozicijskih vrst ne manjka opozoril in kritik na namene Berlusconijeve vlade. Minister za industrijo Vito Gnutti je na predvečer sprejema ukrepov za delo ponovil svojo optimistično napoved, da se tudi zaposlitvi pišejo boljši Časi: »Pripravljamo krepe,« je dejal, »ki so namenjeni izboljšanju zaposlitvene ravni, povrhu pa sem prepričan, da se je obdobje padanja zaposlitve konCno zaključilo. Pa ne po zaslugi te vlade,« je dodal. Gnutti se je tudi distanciral od napovedi ekonomista DSL Vincen-za Visca, po kateri naj bi v naslednjih mesecih iz- »Politična rešitev« podkupninske afere bo zaradi ustave zelo kočljiv ukrep RIM - Pravosodni minister Alfre-do Biondi, ki se ogreva za tako imenovano »politično rešitev« podkupninske afere, se bržkone zaveda nasprotovanj, ki bo ta ukrep deležen tako v opozicijskih kot tudi v pozicijskih vrstah. Prav zato je vCe-raj navedel, da se ukrep ne bo nanašal samo na politične podkupo-valce temveč na vse, ker je treba spoštovati 3. Člen ustave o enakosti vseh državljanov pred zakonom. Minister Biondi je pomisleke sodnikov o tem ukrepu ocenil kot pozitivne, »ker je lepo, da so mnenja deljena«. Po njegovem je važno, da sodniki kljub različnemu mnenju spoštujejo zakone parlamenta. »Spoštujem mnenje sodnika D’Ambrosia, a spoštujem tudi svoje, ga primerjam in se ne pustim pogojevati,« je povedal minister, ki je poudaril, da ima do teh vprašanj liberalen pristop. Podpredsednik Višjega sodnega sveta Giovanni Galloni pa je včeraj ponovil svoje nasprotovanje »politični rešitvi« podkupninske afere. Po njegovem so nesprejemljive spremembe kazenskega zakonika in postopnika, ki bi se nanašale samo na eno kategorijo državljanov. Pred zakonom morajo biti vsi enaki in to velja tudi za politike. Galloni ne verjame torej ministru Biondiju, da bo vlada sprejela tak ukrep, ki bo spoštoval ustavo. Podpredsednik Višjega sodnega sveta pa je vseeno navedel, da bi lahko sprejeb poseben ukrep le za izključno poh-tiCno kaznivo dejanje, in sicer za nezakonito financiranje strank. Termin »politična rešitev« ne ugaja koordinatorju Nacionalnega zavezništva (AN) Finiju, a je vseeno mnenja, da je treba nekaj storiti. Vsekakor pa Fini odločno naspro-tirje možnosti, da bi ločili podku-povalce po kategorijah. Zanj so vsi enaki, vsi morajo vrniti denar, tudi Ce so ga dali svojim strankam. Kako jim bo to uspelo, ko so stranke ta denar že porabile, pa Fini ni povedal. Da bo sprejetje »politične rešitve« zelo kočljiva in težka zadeva, se zaveda tudi nekdanja sodnica iz Milana in sedanja poslanka gibanja Forza Itaba Tiziana Parenti, ki zahteva poglobljeno razpravo, ker skrajšani sodni postopek z dogovorom ni sprejemljiv samo za eno kategorijo kaznivih dejanj. gubili še kakih sto tisoC delovnih mest: »Te p°' datke mu je moral posredovati kak zgodovinski katastrofist, med katere sodi tudi sam Visco.« Tudi minister za del° Clemente Mastella je prepričan, da je za zaposlovanje nujno ukrepati, Pa Čeprav ukrepi ne bodo vsem po godu. Sicer pa je dejal, da bodo ukrepi gl®' de na tisto, kar je o njih pisal tisk, nekoliko drugačni, Čeprav ni hotel razkriti podrobnosti. P° njegovih besedah irna vlada vsekakor dolžnost, da pripravi mehanizme, nato pa bodo za njihov pogon morali skrbeti podjetniki. Prav zato se je Mastella včeraj sestal tudi s predstavniki Con-findustrie in sindikatov in še enkrat podčrtal pomen sporazumevanja med družbenimi silami, Čeprav ta proces po njegovem prepričanju ne sme biti pretveza za blokiranje dela. Sindikati so se s srečanja z Mastello vrnili precej slabe volje, saj ocenjujejo, da je med vladnimi ukrepi preveC zmešnjave, najbolj pa jih moti tako imenovana vstopna plaCa. Proti znižani plači za prvo zaposlitev so se izrekli tudi mladi elani DSL, medtem ko iz vrst SKP prihaja ostra obtožba, da hoCe Berlusconi uvesti »republiko podjetja«-Banca d’Italia je medtem problemu zaposlitve posvetila celo poglavje svojega letnega poročila, v katerem je opozorila na pretirano neprožnost trga dela, ki Italiji prinaša nekaj nezavidljivih primatov v Evropi. RIM / PO USPEŠNI REŠEVALNI AKCIJI RIM / SKESANCI Otroke iz Ruande namestili v številne rimske bolnišnice Čestitke predsednici rdečega križa Marii Pii Fanfani RIM - Včeraj ponoči se je na letališču v Ciampinu sreCno končala reševalna akcija, s katero so prepeljali iz Ruande 93 otrok, med katerimi veC težko ranjenih. Akcijo je izvedel italijanski rdeči križ, koordinirala pa ga je predsednica Maria Pia Fanfani. Poleg nje je bil v Ruandi tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Franco Rocchetta. Na letališču so dve vojaški letali, ki sta prepeljali otroke, sprejeli predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti ter ministra Maroni in Previti, včeraj so Fan-fanijevi in Rocchetti Čestitali najvišji predstavniki oblasti, med temi predsednik republike Scalfaro, predsednik vlade Berlusconi pa je obiskal otroke, ki so na zdravljenju v otroški bolnišnici Bambin Gesu. Otroci se še niso vživeli v novo okolje. Prepeljali so jih v veC bolnišnic: poleg že omenjene Bambin Gesu so skupine otrok iz Ruande tudi v polikliniki Gemelli, v Cehu, v polikliniki Umberto primo v bolnišnici San Camillo in v vojaški bolnišnici v Anziu. V glavnem se dobro počutijo, Čeprav so vsi podhranjeni in jih bo treba šele privaditi na normalno prehrano. Nekaterim bodo morali nuditi intenzivnejšo zdravstveno oskrbo, 28 otrok, ki so na zdravljenju v bolnišnici Celio, pa bodo morali operirati. Obrambni minister Previti je vCeraj zagotovil, da je Italija še pripravljena ponoviti take reševalne akcije Mutolo potrdil obtožbe na račun Bruna Contrade Funkcionar Sisdeja naj bi bil človek mafije - Mutolo je obnovil razne faze svojega sodelovanja s sodniki RIM -Skesanec Gaspa-re Mutolo (na sliki AP med zaslišanjem na sodišču) je vCeraj potrdil vse obtožbe, ki jih je izrekel na raCun funkcionarja Sisdeja Bruna Contrade. Spomnil je namreč na razgovore, ki jih je imel z mafijskim bosom Sarom Riccobonom. Slednji mu je med drugim dejal: »Ce te odpeljejo na kvesturo, ko prideš v Palermo, naj te nic ne skrbi, dr. Contrada je naš Človek, na razpolago ti bo. Celo veC, Ce te ustavijo, vprašaj po njem.« Riccobono mu je tudi povedal, da se je po zaslugi Contrade kar trikrat izognil aretaciji. Mutolo je zatem obnovil razne faze svojega sodelovanja s preiskovalci. Najprej je stopil v stik s sodnikom Falconejem, ki pa ga ni mogel zaslišati, a kateremu je takoj povedal, da noCe imeti opravka s sodniki iz Palerma. Zatem je govoril s sodnikom Vigno iz Firenc, katerega je po Fal-conejevi smrti zaprosil, da sreCa sodnika Borselb-na. Tudi slednjega so kaj kmalu ubili in tako je so- TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA VLADE BERLUSCONIJA ŠEF POLICIJE NA PROCESU SISDE RAI je »anomalija«, ker ne podpira vlade RIM - »Prav gotovo je anomalija, da v demok-a ični državi obstaja lavna radiotelevizijska služba, ki vodi politiko Proti vladi in večini.« Predsednik vlade Silvio Berlusconi je posegel v erniko o Raiu z ankotnostjo slona v trgovini s porcelanom. In Čeprav je na včerajšnji tiskovni konferenci dodal, a so pobude njegovih v adnih zaveznikov, kot na primer predsednika m podpredsednika komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijsko službo aradasha in Storaceja 6 »zasebne pobude«, je Potrdil, da bo vprašanje Kaia v najkrajšem času Prišla na dnevni red vladnega delovanja. Za Berlusconija je nruga anomalija v tem, na javna služba kar naprej zaključuje bilance s pasiVo in da mora država poseči. Na vprašanje, ah ni anomalija tudi dejstvo, da je predsednik vlade lastnik treh televizijskih mrež, je Berlusconi dejal, da je to »demokratična anomalija«. Vprašanje Raia bo vsekakor vlada proučila »z veliko pozornostjo in z občutkom za mero in pravičnost, ki navdihuje vsa naša dejanja,« je dejal Berlusconi, ki je zanikal, da misli na »čistke«. »Toda stvari je treba spremeniti in to bomo storili korektno, uravnovešeno in premišljeno.« Glede anomalije, da je Predsednik vlade lastnik treh TV mrež, pa je Berlusconi komentiral, da »drugi televizijski Podjetniki nimajo navade postati politični li- derji,« in da je to »povsem italijanska situacija.« Takoj nato pa je predsednik vlade poudaril, da je njegova založniška grupa vedno imela veliko avtonomijo ter je skušala zastopati vsa mnenja, ki so prisotna v državi, »z razliko od drugih grup, ki so tolmačile lastno vlogo drugače«. Odtod zaključek, da je »Fininvest koristil demokraciji v tej državi.« Na vprašanje, ali bo vlada reševala problem Raia v okviru splošne reforme televizijskega sistema v Italiji, pa je premier povedal, da se bodo najprej lotili vprašanja Raia. Vladi se očitno ne mudi, da bi pripravila nov zakon proti televizijskim monopolom. Berlusconi na včerajšnji toskovni konferenci z Marcom Pannello (Telefoto AR) »Lastnik Fininvesta si hoče podrediti tudi mreže javne televizijske službe« RIM - »Nezaslišano«, »Napad na demokracijo«, »Berlusconi je odložil masko«. Na predsednika vlade se je po njegovih izjavah o Raiu vsul pravi plaz kritik, predvsem seveda iz vrst opozicije, v večinskih vrstah pa sta s premierom soglašala Fini in Sto-race (AN), dokaj kritični pa so bili predstavniki Severne lige. »V demokratični državi nismo še nikoli beležili, da bi predsednik vlade hotel vsiliti svojo politično linijo Raiu,« je izjavil Mario Segni, »vse to pa je še hujše, ko pomislimo, da je predsednik vlade tudi patron Fininvesta.« Cilj vladne večine je po njegovem mnenju uničiti Rai in pustiti prosto pot Fininvestovim mrežam. Vlada in večina bi morala dajati predloge in načrte za prenovo informativnega sistema, ne pa se spuščati v napadalne kampanje, je mnenje tajnika DSL Achilleja Occhetta, ki je napovedal, da se bo hrast boril proti ideji, da bi bila televizija »zvočnik večine in njenega liderja«. Tajnik SKP Bertinotti je zahteval takojšnje sklicanje parlamenta in poseg predsednika republike in pozval k »najširši demokratični mobilizaciji«. Namen Berlusconija je, je dejal, da spravi Rai pod kontrolo vlade in osebno ministrskega predsednika. Tudi zeleni Mauro Paissan je mnenja, da bi moral Kvirinal poseči: »Berlusconi je jasno povedal, da mu tri mreže Fininvesta ne zado- stujejo in da hoče tudi tri javne mreže. Zahteva, naj se Rai opredeli za vlado, pri tem pa pravi laži: Rai namreč ni antagonist desnice, ki danes zaseda od 55 do 60 odstotkov prostora, namenjenega strankam. V Raiu je treba res nekaj spremeniti, ampak v povsem nasprotno smer od one, ki jo nakazuje Berlusconi.« Toda tudi v večinskem taboru Berlusconijev poseg ni navdušil. Celo Fini je moral pojasniti, da Rai »ne sme biti ne na eni strani ne na drugi«, medtem ko je načelnik senatorjev Severne lige Tabladini odločno pojasnil, da »Rai ne sme biti glasnik vlade.« Drugi predstavnik SL, Leoni Or-senigo, pa je Berlusconijeve izjave ocenil kot »neokusne«. »Scalfaru niti lire« RIM - Poveljnik policije, prefekt Vincenzo Parisi, je bil vCeraj glavna priCa na procesu zaradi zlorabe denarja Si-sdeja, v tem svojstvu pa je branil lik predsednika republike Oscarja Lui-gija Scalfara, ki je bil takrat, ko je Parisi vodil Sisde, na Čelu notranjega ministrstva. »Nikoli nisem dal niti lire notranjemu ministru,« je odločno trdil Parisi. In Ce je Sisde kdajpakdaj anticipiral denar za potrebe notranjega ministrstva, je sam Scalfaro z lastnoročno podpisanimi Čeki te vsote nemudoma vračal. To so bili Čeki Banco di Roma, je še pojasnil šef policije, ki jih je v Času, ko je bil na Čelu Sisdeja, prejel sedem ali osem. »Ne gre za to,« je dejal Parisi, »da bi branil notranjega ministra, ker je zdaj predsednik republike, paC pa za poklon poštenjaku, kakršnega danes težko najdemo.« Sicer pa je prefekt Parisi na široko poročal o prelivanju denarja od Sisdeja na notranje ministrstvo, Čeprav je pojasnil, da je bil denar namenjen kabinetu ministrstva, in to za povsem legitimne cilje. Vsote so se vsak mesec spreminjale, paC glede na potrebe, bile pa so namenjene na primer visokemu komisariatu za boj proti mafiji, ki je takrat razpolagal s preskromnimi dotacijami. Sisde je tudi plačeval dela za zagotovitev varnosti visokim osebnostim. Leta 1992 je ta izdatek znašal 4 milijarde lir, danes pa že 24. Sicer pa Šef policije Vincenzo Parisi so bili stroški že za Časa Parisija visoki: »Morali smo plačevati informatorje in skesance ter ščititi njihove sorodnike. Brez informatorjev ni obveščevalne službe,« je povedal Parisi, ki je tudi pojasnil, da je ob odhodu pustil v Sisdejevih blagajnah kakih 12 milijard lir. Parisi je tudi branil nekatere od funkcionarjev na zatožni klopi, denimo samega Mauri-zia Broccolettija in Roso Mario Sorrentino, ki ju je označil kot odlična funkcionarja. Po Parisiju bi moral pričati bivši blagajnik Sisdeja Ugo Timpano, ki pa ni hotel odgovarjati na vprašanja sodnikov, kot mu to dovoljuje zakon. Timpano je obtožen, da si je iz blagajn Sisdeja prilastil okrog sedem milijard lir. MILAN / »BOLNO ZDRAVSTVO« MEDNARODNI POSVET O »PRIZNANI ISTRI « / NA TRŽAŠKI PEDAGOŠKI FAKULTETI Aretirali tudi nevrokirurga Doma je iz Manzana - Bolnika naj bi popeljal v zasebno bolnišnico Milan - v okviru Preiskav o tako imeno-vanem »bolnem zdravst-vu« se je za zapahi kaznilnice San Vittore znašel tudi 54-letni nevrokirurg Claudio Coro-na, sicer doma iz Manzana v videmski pokrajini. Bolzijo ga izsiljevanja: decembra leta 1992 naj ni nekega bolnika prepričal, da se ne operira v eolnisnici v Niguardi, lenivec v zasebni kliniki »Pio X«, kjer je Corona ‘udi delal. Bolnik je za °Peracijo moral globoko seči v žep, saj ga je stala 10 milijonov lir. . Oglasili sta se uprava jn sanitarna direkcija bolnišnice v Niguardi, ki lzražata začudenje ob nretaciji Corone, a tudi Spanje, da bo dokazal korektnost svojega dela. Nevrokirurg Claudio Corona. (Telefoto AP) Uravnovešen razvoj Istre naj temelji na etnično-jezikovnih značilnostih Od danes se bodo udeleženci mudili na študijski ekskurziji po Istri TRST - Istra, polotok svojstvene oblike, na katerem so se v stoletjih prepletale različne kulture in govorice, je izoblikovala svojstveno kulturno zgradbo, katere sestavni del so posamezne narodne skupnosti, ki še danes tam živijo. Kakšna je ta svojstvena kulturna podoba Istre in kako so istrsko zgodovino obdelali italijanski, slovenski in hrvaški raziskovalci je bila prva tema včerajšnjega dne na mednarodnem posvetu o »Priznani Istri«, ki ga prireja pedagoška fakulteta tržaške univerze. Pregledu »kulturnega spomina Istre v prispevkih italijanskih, hrvaških in slovenskih zgodovinarjev« je sledil kratek, pretežno italijanski, prikaz Istre v literaturi, medtem ko je nato beseda pripadla arheologom in zgodovinarjem-urbani-stom. Prvi so seveda govorili predvsem o najstarejših najdiščih, drugi pa so opozorili na boleč problem propada zgodovin- skih jeder nekaterih najznačilnejših in najlepsih istrskih naselij. Na popoldanskem delu pa so vzeli v pretres jezikovni vidik oziroma »istrski mikrokozmos, v katerem se prepleta veC jezikov in kultur«: okrogle mize, ki je bila zastavljena antropološko-kulturno, so se udeležili strokovnjaki z univerz v Trstu, Pulju, Zagrebu in Ljubljani. Glede te teme je bilo rečeno, da je bila »istrska etno-jezikovna posebnost« prej šibka točka kot prednost za razvoj tega območja. Izhod bi lahko bil v nudenju enakih možnosti pripadnikom vseh narodnih skupnosti in pa v dobro nastavljeni obmejni kooperaciji: po taksni poti - je npr. dejal dekan pedagoške fakultete Lago - bi se lahko Istra vsestransko in uravnovešeno razvila. V naslednjih treh dneh si bodo udeleženci mednarodnega posveta ogledali Istro in njene znamenitosti, ne da bi bi pri tem pozabili na sedanjost, saj se bodo med obiski raznih krajev srečali tudi z javnimi upravitelji in predstavniki narodnih skupnosti. Na sliki star zemljevid povzet po bogato ilustriranem vabilu na posvet NAGRADA IZ SKLADA DUŠANA ČERNETA TRST - Letošnjo nagrado iz Sklada Dušana Černeta prejme Mešani pevski zbor Rupa-Pac na Goriškem (na sliki). Tako je bilo soglasno sklenjeno na redni letni seji odbora, ki tudi skrbi za vsakoletne svečanosti ob podeljevanju nagrad. To bo po vrsti že devetnajsta nagrada iz Sklada, ki nosi ime po Dušanu Černetu (1916-1975), Časni- karju ter kulturnem in javnem delavcu, Cigar življenje je bilo prežeto s skrbjo za dobrobit slovenske skupnosti v Italiji. Po statutu Sklada se vsako leto podeljuje nagrada Slovencu ali slovenski organizaciji, ki ima pomembne zasluge na narod-noobrambnem oziroma kulturnem področju, pri tem pa se upoštevajo trije ideali, ki so bili dragi Dušanu Černetu: slovenstvo, krščanstvo, demokracija. Mešani zbor Rupa-Peč se po mnenju Sklada Častno uvršCa med tiste, ki so z ljubeznijo, preko pevske kulture, utrjevali Cut narodne zavednosti, svobo-doljubnosti in sloge. Ob šestdesetletnici neprekinjenega dela in ustvarjalnosti je zbor Rupa-PeC po soglasnem prepričanju Sklada Dušana Černeta vreden javne zahvale in Častnega priznanja za opravljeno poslanstvo. Zboru Rupa-PeC bo nagrada izročena v soboto, 25. t.m. med koncertnim večerom, ki bo na prireditvenem prostoru pod cerkvijo Sv. Marka v Rupi. Projekt o parkih bo kmalu osnutek .VIDEM - Pristojni deželni uradi in oddelki so v bistvu izdelali okvirni zakonski osnutek o ustanovitvi deželnih parkov, ki ga bo v kratkem odobrila Travanutova vlada. Danes bodo o tem predlogu razpravljali pristojni odborniki in funkcionarji posameznih deželnih oddelkov, osnutek, ce ne bo zapletov, pa bo romal v skupščino pred poletnim premorom. Dežela, kot znano, načrtuje tudi ustanovitev Kraškega parka na območju tržaške in gor iške pokrajine. O tem je pred kratkim tekla beseda na sestanku, ki ga je sklical predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca. Na seji so sodelovali zastopniki javnih uprav in organizacij, ki bodo tvorile načrtovano »Konzulto o Kraškem parku«. Na tem srečanju je bil odsoten edinole zastopnik Občine Trst. Dežela je potrdila, da bo bodoči park upravljala KGS, zgoraj omenjena konzulta pa bo imela posvetovalne pristojnosti. Potovanje v Sicilijo »V tvojem pogledu, na dnu tvojih misli, v tvojih iskrenih in trdih besedah, v vsem, s Čimer se ukvarjaš, je vedno prisoten istrski hrast. Mislim, da je on bistveni smoter tvojega življenja. In Ce bi se ti kdaj zgodilo, da bi se, pa Čeprav samo za nekaj trenutkov popolnoma sprostil in zaradi tega pozabil na to svojo nepogrešljivo oporno točko, bi se potem verjetno Čutil krivega, kot Ce bi izdal najdragocenejše v svojem življenju. Zaradi tega sedaj popolnoma razumem, zakaj preziraš določen tip Italije in vse tiste malovredne ljudi, ki jih je v njej žal vedno veC; razumem pa tudi, zakaj si se približal Slovencem in Hrvatom, ki te, upam, da iskreno in nesebično, razumejo.« Tako mi je pisala moja prvorojenka, ki se je rodila spomladi leta 1946 v Pulju, in ki jo je usoda po končanem univerzitetnem študiju v Trstu popeljala v Južno Italijo, kjer sedaj daleč od vseh nas in mene živi in dela. Spominjam se prvega potovanja na Sicilijo, ko je bila hčerka še otrok. Pot nas je vodila v bližino Catanie, kjer ob vznožju Etne leži Paterno. Tja se je že v dvajsetih letih preselila ena od mojih sester, ki je sedaj vdova. Njem mož je bil Sicilijanec, poročila pa sta se v Pulju, ko so se v mojem rojstnem mestu še Čutili barve, vonjave in izredno omikan ton Habsburžanov. Dogodek, ki se ga spominjam, se je pripetil v začetku petdesetih let, ko v tisti veliki poljedelski vasi ceste še niso bile asfaltirane. Moja mala hčerka, ki je hotela sama na sprehod, se je vrnila domov vsa objokana in do kolen umazana od govna: ko je tekala med kupčki, ki so ležali ob cestah, je mislila, da je to zemlja, ki so jo dvignili Črvi, tako kot smo to videvali na svojih sprehodih po travnikih na slovenskem Krasu. V Paternoju, ki je morda že takrat postajal mednarodno središče mafijskih po- Gumo Miglia slov, pa so imeli greznice kar na prostem. Spominjam se tudi koCe, ki je stala ob dostojni hiši naših gostiteljev: bila je kot nekakšna Črna klet in v njej je bilo polno otrok. Ko nisem mogel razumeti, kako lahko nekdo mirno živi svoje udobno življenje ob tako pretresljivi revščini, mi je bilo rečeno, da tisto ni naša kri in da mi vsega tega niti ni treba gledati. »Brigaj se zase.« 2e ob tistem prvem srečanju mi je bilo jasno, da je tisto Cisto drug svet in da ne bo nikoli imel nic skupnega z našim načinom življenja, dela in ustvarjanja prihodnosti. In vendar sem pred tem prebral in preštudiral vse veristično pripovedništvo Giovannija Ver-ge od »Malavogljievih« do »Ma-stra Don Gesualda«. Očarala sta me poštenost in boleča preprostost tistih ubogih ljudi, ki so me spominjali na narod, ki je ustvaril civiliziranost v Istri, domovini, ki sem jo takrat sicer izgubil, a sem jo nato z ljubeznijo in strpnostjo ponovno osvojil. Sedaj berem dva zgodovinska eseja o zaostalosti Južne Italije, ki sta ju napisala Rosario Villari in Giuseppe Galasso. To sta dva zgodovinarja, ki sodita med najpomembnejše raziskovalce zgodovine italijanske republike. Izhodišče za moje premišljanje je neapeljski upor, ki ga je v letih 1647-48 vodil Masaniello. Propad upora v krvi predstavlja ključni trenutek za to, da se Jug ni veC rešil svoje manjvrednosti. Absolutistična monarhija se je takrat ponovno potrdila kot najmočnejša oblast in njena povezanost s priviligiranimi razredi se je še okrepila in postala dokončna. Zgodovinar Galasso piše: »Ta manjvrednost se je zaCela že dosti prej, za Časa velikega gospodarskega razmaha italijanskih občin na severu in v nekaterih predelih srednje Italije ter v obdobju, ko so se predeli Južne Italije združili najprej v normansko in kasneje švabsko kraljestvo, ki ju je označevalo zelo majhno število pravih mest, kjer je bilo malo trgovine in skromna finančna zmogljivost ter zaostalo poljedelstvo in kjer je fevdalno gospodarstvo postajalo vedno bolj prepirljivo in prevladujoče.« Galasso nato še citira velikega ekonomista in reformatorja Antonia Genovesija, ki je hodil vedno proti toku in ki je v drugi polovici 18. stoletja, in torej pred dvesto leti, tako pisal: »Če nam tujci ne bi prinašali igel, bi se nam splačalo šivati z ribjimi koščicami.« Vsakič, ko sem potoval na Jug, in to predvsem zato, da bi obiskal svojo hčerko in njeno družino, sem v domovih, na cestah, na trgih in v šolah opazil to obliko ljudske zaostalosti, ki sta se ji pridružila še neke vrste vdanost v usodo in fatalizem. In človek tedaj razume, v kako obupnih pogojih so delovali ljudje, kot so na primer Falcone, Borsellino in Arlacchi, Ce naj navedem samo te tri, ki so tako moCno vplivali in še vplivajo na dogajanje v tistih krajih. Ob tem pa lahko razumemo, v kakšnih težavah je država, kot je Italija, kjer je birokracija, ki ima v rokah velik del oblasti, v veliki meri z Juga, v odnosu do problemov, ki tarejo te naše jezikovno in etnično mešane kraje, kjer je civilizacija dosegla visoko evropsko raven. Zato je bilo tu fašistično barbarstvo bolj nasilno kot drugod, zato so ti imeli za sovražnike, ki naj bi jih potolkli, vse, ki niso govorili italijansko. In to so bile predpostavke, iz katerih se je razvilo* dolgo obdobje zaprtosti, ki se ni nehalo s političnim in vojaškim porazom fašističnega režima in ki je to našo nemirno deželno prestolnico privedlo do izoliranosti, medtem ko bi bila morala postati trdna in zanesljiva oporna točka za razne kulture, ki se tu prepletajo in ki so tu ustvarile njeno mittelevro-psko civilizacijo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo 372.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG NOTA SLOVENSKE KOMISIJE Težavni poskusi obnove socialistične stranke TRST - Prenovljena socialistična stranka, kljub nemajhnim težavam, skuša ustvariti vse pogoje, da bi se Cimprej trdno postavila na noge. To dela - piše v tiskovni noti predsednika slovenske deželne komisije PSI Rudija Pavšiča - zavedajoč se, da spremenjene volilne in druge razmere zahtevajo od posameznih strank različni pristop, ki gre v smer združevanja naprednih in demokratičnih sil. V tej stvarnosti pa vloga posameznih strank ni izničena, kot se vCasih sliši. To velja tudi za socialistično stranko, ki ob si splošnem nasprotovanju do starih strankarskih logik mora prizadevati, da bi v javnem mnenju zbrisala vtis korupcije in oblastniških logik, ki so v PSI prevladovali v zadnjem desetletju. Naloga ni lahka, ni pa nemogoča. V tem prepričanju se je stranka za evropske volitve dogovorila z Demokratičnim zavezništvom, ki nosi zasluge, da je uvedlo nov način razmišljanja na levici, ki se mora dokončno otresti vseh ideoloških tabujev, piše dalje v noti, ki so na žalost še prisotni. V ta prizadevanja, se nadaljuje tiskovno poročilo, se vključujejo tudi slovenski socialisti, ki so že od nekdaj izpostavljali ta stališča in zato so večkrat trčili v nerazumevanje samega vodstva stranke. »Danes je vse bolj jasno, da so bili naši pogledi povsem na mestu in osebnosti, kot so Cacciari in drugi, nam to le potrjujejo. Zaradi tega se obračamo na vse, ki še verjamejo, da Cas dela v našo korist, naj v nedeljo podprejo listo PSI-Demokra-tiCno zavezništvo,« se zaključuje poročilo. PATRONAT INAC SVETUJE Družinska doklada za kmečkega otroka Vpr.: »Sem kmečki podjetnik in z ženo redno plačujeva zavarovalne prispevke. Pred tremi meseci je našo družino razveselil sin in žena je prejela denarni prispevek za materinstvo. Zanima me, Ce imam pravico do družinske doklade za otroka in kateri so pogoji za priznanje?« A.M. Zakonska opredelitev družinske doklade se je pred nekaj leti nekoliko spremenila. Ta figura še obstaja le za nekatere samostojne delavce (kmete) in za upokojence pri treh posebnih skladih samostojnih delavcev (kmete, obrtnike in trgovce). Za odvisne delavce in upokojence pa so uvedli doklado za družinsko skupnost, pri Čemer morebitno finančno nadomestilo odvisi od števila družinskih elanov in skupnega dohodka, ki so ga ustvarili posamezni elani. Kar zadeva uveljavljanje družinske doklade mora biti zadoščeno dvema pogojema: družinski elan mora imeti status enote v breme, obenem pa družinski dohodeh ne sme preseči določene »strehe«. V breme družinskega oCeta oziroma matere so: zakonec, otrok ali starši, ki od 1. januarja 1994 nimajo veC kot 848.350 lir dohodka pro capite; od novembra 1994 se bo ta dohodkovni prag nekoliko poveCal na 878.050 lir. Otroci so praviloma lahko v breme do 18. leta starosti, vajenci in dijaki višjih srednjih šol oziroma poklicnih šol do 21. leta, medtem ko so univerzitetni študentje lahko v breme do konca rednega študija in največ do 26. leta starosti. Družinski dohodek pa tako učinkuje na pravico do družinske doklade: v dvočlanski družini je zgornja meja 20.142.000 lir za prvega otroka oziroma starše in 24.121.000 za celotno družino; za tričlansko družino, kot je primer našega bralca, dohodkovno streho opredeljuje znesek 25.898.000 lir oziroma 31.012.000 lir. Kmečki zavarovanec na osnovi prošnje za družinsko doklado na zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU. (B) jVROPSKE VOLITVE / ZANIMIVO SOOČANJE V PETERLINOVI DVORANI Federalizem ima privižence v raznih strankah in gibanjih Posegi parlamentarcev Caverija, Bratine, Fontaninija in Riga Federalizem ni poli-ična zakladnica ene sa-Hie stranke (v tem primeru Severne lige), ampak ima zagovornike in privržence tudi v drugih gibanjih in v drugih kulturnih sredinah. Da je i-ueja federalizma »prečna ideja« je dokazala tudi včerajšnja okrogla miza v eterlinovi dvorani, na katero je stranka Slovenske skupnosti povabila ljudi z zelo različno o-sebno in politično zgo-dovino. Posl. Lucien Ca-Veri je posredoval avtonomistične izkušnje Doline Aoste, sen. Darko hratina je povedal, kako o federalizmu razmišlja levica, sen. Pietro Fonta-nini je s furlanskega zornega kota iznesel stališča Lige, Mario Rigo pa nas ]e seznanil z avtonomističnimi težnjami domačega Veneta. Razprava, ki jo je vodil deželni tajnik SSk Martin Brecelj, je bila nadvse zanimiva in na visoki ravni. O federalizmu se pogostokrat govori tjavendan, povrSno in po 2e vnaprej začrtanih ka-iupih, kar v glavnem le še dodatno zbega itak že zbegano javnost. Sinočnjim diskutantov je treba zato priznati (ne smemo pozabiti, da smo v volilni kampanji), da so bili izčrpni in jasni ter da niso zganjali demagogije, ki je žal pogostoma prisotna na podobnih Pobudah. Caveri, parlamentarec Union Valdotaine, je govoril o stoletnih avtonomističnih izkušnjah svoje doline, ki se v marsičem naslanjajo na federalno ureditev sosednje Švice. Italija se lahko zgleduje po tujini, ne sme pa posnemati drugih modelov, ampak mora skuSati izoblikovati svojo federalno ureditev, ki pa je žal še ni videti na obzorju. Sedanje državne institucije ne odgovarjajo veC potrebam ljudi. V kriznih obdobjih se družba zateče v federalizem in v podobne oblike decentralizacije oblasti, je poudaril Bratina, čeprav se potem dogaja, da ti pojavi splahnijo. Severna liga ima na tem področju velike zasluge, po Ligi pa je nastala »Forza Italia«, ki je vse prej kot federalistična sila. Levica se mora začeti resneje ukvarjati s temi problemi, saj so procesi decentralizacije zgodovinski procesi, ki jih ni mogoče zavirati in zatirati. ZDA so za Fontaninija zgodovinski model, po katerem se morajo zgledovati vsi pošteni federalisti, ki marsikaj pozitivnega lahko črpajo tudi iz nemške ustave. Najhujši sovražniki federalizma in obenem najbolj trmasti zagovorniki centralizma so bili Craxijevi socialisti. Prav je, da govorimo o novih »makrore-gijah«, v pričakovanju le-teh pa moramo zlasti deželnim upravam dati nove in predvsem zelo široke pristojnosti. Rigo ne verjame toliko v federalizem, ki je zelo težko izvedljiv, ampak v regionalizem, to se pravi v večjo avtonomijo posameznih dežel. Najhujša sovražnika federalizma sta po njegovem fašizem in komunizem, zato Rigo ne vidi, kako bo lahko Bossijevo gibanje usmerjalo Italijo v federalno Siinočnja okrogla miza Slovenske skupnosti o federalizmu in federalizmih (f.KROMA) EVROPSKI PARLAMENT n Volitve le v nedeljo Volišča odprta do 22. ure Lahko le dve preferenci Volitve za obnovitev evropskega parlamenta bodo samo v nedeljo, 12. junija. Volišča bodo odprta do 22. ure, nakar se bo zaCelo štetje glasov. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom, ki smo ga prejeli na dom. Kdor ga ni dobil, ga lahko dvigne na volilnem uradu posamezne občine vse do nedelje zvečer. Na volišču bomo dobili le eno glasovnico, ki bo rjave barve. Prekrižati moramo simbol izbrane stranke. Ob tem lahko napišemo dve preferenci s priimkom izbranega kandidata. Ne smemo pisati številk, ker bi to pomenilo razveljavitev preferenčnega glasu. Volilna kam- panja se uradno konca v petek opolnoči. Včeraj je zaključil svoj obisk pri nas neodvisni kandidat DSL za evroskupšCino Giorgio Ruffolo, ki je bil minister za okolje. Obračun svojega obiska je podal na tiskovni konferenci, na kateri je sodeloval tudi Giorgio Rossetti. Ruffolo je med drugim obiskal devinsko-nabrežinsko občino, se zanimal o usodi Se-sljanskega zaliva in imel razgovor s predsednikom KGS Ivom Širco. Zanimal se je tudi za naCrt Kraškega parka in podprl zamisel o ustanovitvi mednarodnega zaščitenega območja od Cresa vse do Krasa. Ruffolo je obiskal tudi miljsko občino. ureditev s silami, kot je npr. Nacionalno zavezništvo, ki se odkrito sklicujejo na moCno centralno oblast. Vsi govorniki so podčrtali, da bo (bodoCa) federalna država imela veC posluha do ovrednotenja, krajevnih avtonomij in tudi do zaščite narodnih in jezikovnih manjšin. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki se je oglasil v debati, je glede tega dejal, da bi morala imeti Dežela primarne pristojnosti tudi kar zadeva zaščito narodnih manjšin. S tem se je strinjal Fontanini, ki je na kritike, zakaj se je Liga povezala s fašisti odgovoril, da ne gre za železno zavezništvo in da bo Bos-sijeva stranka v Berlusconijevi vladi igrala vlogo garanta demokracije. Malokdo ve, da je med Posodobili tržaški Kongresni center na Pomorski postaji Strošek je bil sicer dokaj visok (nad U6 milijarde lir), vendar sodi Kongre-std center na tržaški Pomorski postaji ®edaj med najsodobnejše v Italiji. Ubjekt je sedaj v skladu tudi z naj-shožjimi varnostnimi prepisi, ki jih Predvideva italijanska zakonodaja za Poslopja, v katerih se odvijajo priredit-Ve- Sredstva za posodobitev Kongre-Snega centra so prispevali Evropska skupnost (36 odst.), ministrstvo za industrijo (32 odst.), Trgovinska zborni- ca (18 odst.) in Sklad za Trst (12 odst.). Izboljšali so predvsem avdiovizuelni sistem ter naprave za simultano prevajanje. Odslej bodo lahko prevajali v 5 jezikov hkrati, kot predvidevajo mednarodni standardi. Pri tem je treba omeniti, da bo sredi julija v Trstu srečanje predstavnikov držav Srednjeevropske pobude v tehnični organizaciji tržaškega podjetja The Office, ki je že organiziralo nedavni mednarodni posvet novinark. italijanskimi deželami upravno gledano najbolj samostojna Sicilija, ki v marsičem uživa celo veC avtonomije od Južne Tirolske. Ves davCni priliv ostane na otoku, vključno z izkupičkom televizijskih abonmajev. Takih primerov je še in še. To dokazuje, da Italija kljub vsemu ima nekatera po-zitvna izkušnje, po katerih se lahko zgleduje. Dosedanji centralizem je bil zato predvsem stvar politične volje oblastniških krogov, ki bi s federalizmom izgubili vpliv in seveda oblast. Sinočnja okrogla miza je dokazala, da tudi med Slovenci premalo resno razpravljamo o federalizmu in da večkrat le sledimo dogajanjim, ki bi jih lahko mi sooblikovali. Sandor Tence Prof. Chaudhari novi ravnatelj miramarskeaa centra za fiziko Prof. Praveen Chaudhari, rojen v Indiji leta 1937 in trenutno odgovoren za raziskave pri IBM v Yorktownu, je bil imenovan za novega ravnatelja Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Chaudari bo tako zamenjal prof. Abdusa Salama, nobelo-vega nagrajenca za leto 1979, ki je vodil mira-marski center od ustanovitve 1. 1964 do letošnjega 1. januarja, ko je iz zdravstvenih razlogov prevzel manj zahtevno zadolžitev pri OZN. Prof. Chaudharija je izbral poseben odbor »modrijanov«, ki se je sestal na Dunaju konec marca. Novi ravnatelj je izvedenec za fiziko trdega stanja ter za tehnološke vidike raziskovalnih dejavnosti. Je tudi avtor 150 znanstvenih del, elan številnih mednarodnih družb ter konzulent Bele hiše o problemih raziskovalne politike. SAMATORCA Ogromna množica Majdi v slovo Kako je težko zadnje slovo od priljubljenega prijatelja, ki ga je v cvetu mladosti zahrbtna bolezen kruto iztrgala, dobesedno ukradla iz objema družine! Neskončna množica prijateljev in znancev, kakršne v Samatorci ne pomnijo, se je včeraj v cerkvici sv. Urha poslednjič tiho poslovila od mlade učiteljice in vsestranske kulturne delavke Majde Legiša por. Milic. Ob pritajenem pritrkovanju zvonov, ob žalostnih akordih njene godbe in otožnih napevih štirih zboroy se je Človeku kar trgalo srce od bolečinskih krcev, rosne oCi so odražale neizmerno notranjo stisko, grenke solze bolečine so zalivale lica od žalosti strtih pogrebcev. Pogrebni obred je potekal ob somaševanju župnikov Franca Švare in Joška Merkuže, med daritvijo pa je ubrano pel zgoniški cerkveni zbor. V imenu nabrežinske godbe na pihala se je poslovil predsednik Karlo Gabrovec in poudaril Majdino predanost glasbi, ne le v vlogi flavtistke, ampak tudi spretne napovedovalke na koncertih s prijaznim nasmehom na ustih. Čustvena prizadetost je dosegla višek, ko so Majdi godbeni kolegi zaigrali žalostinko, občuteno pa so ji zapeli moški in dek- liški zbor Igo Gruden iz Nabrežine ter moški zbor RdeCa zvezda iz Saleža. Pri odprtem grobu je učiteljica Mirjam Mikolj v imenu vseh stanovskih kolegic ganjeno orisala Čudoviti lik pokojnice, ki je kot mlada pedagoginja znala z blagohotnim nasmehom prodreti v otrokovo dušo. Na vsakem koraku je razdajala svojo vedrino, svoje znanje, svojo srCno dobroto in Čeprav se je nit njenega življenja pretrgala mnogo prezgodaj, je s svojo angažiranostjo veliko dala celotni skupnosti, ki ji bo veCno hvaležna za njena dobra dela. Skoraj do zadnjega vz-dihljala je ostala moCna, polna upanja in načrtov, mladim kolegom pa je zapustila dragoceno dediščino s svojim pomenljivim tolmačenjem pedagoškega dela, ki je dan za dnem odpiralo otrokom vedno nova obzorja ter jih ogrevalo in jih obsvetljevalo kot žareCe sonce. Tako hudo prizadetemu možu Radetu, staršem in svojcem izrekamo iskrene izraze sožalja tudi v imenu našega uredništva. Nikoli ne bo zbledel hvaležni spomin na radoživo Majdo, ki sedaj spokojno počiva v objemu ljubljene kraške grude. (B) NOVICE ŠOLSTVO Jutri predstavitev videa o Rižarni V avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bodo jutri ob 18. uri predstavili video o Rižarni. Govorila bosta prof. Karl Stuhlpfarrer z dunajske univerze in dr. Marina Cattaruzza s tržaške univerze. Posegel bo tudi občinski odbornik za kulturo prof. Roberto Damiani. Tekst sta pripravila Giampaolo Valdevit in Marco Coslovich ob koordinaciji prof. Elia Apiha, tehnično plat filma pa je realizirala VideoEst. Pobuda prihaja s strani službe za kulturne dejavnosti Tržaške občine s finančno podporo Pokrajine. Film bodo v prihodnje predvajali v razstavni dvorani Rižarne, na razpolago pa bo tudi šolam in vsem, ki bi se radi seznanili s pretresljivo zgodovino uničevalnega taborišča. Občinski šolabus v popravilu Občina Devin Nabrežina sporoča, da je občinski šolabus z razpoložljivostjo 25 sedežev v okvari. Zato bo prevozna služba za osnovne šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v Nabrežini, Devinu, Sesljanu, Ribiškemu naselju in občinskem otroškem vrtcu v Mavhinjah začasno prekinjena. Za vrtec v Devinu, srednjo šolo z italijanskim uCnim jezikom v Sesljanu in srednjo šolo z italijanskim in slovenskim uCnim jezikom v Nabrežini bo zagotovljena samo prva vožnja, začenši z današnjim dnem. Datum ponovnega delovanja redne službe bo občina sporočila, ko bodo izvedena popravila. Za vse informacije se lahko starši obrnejo na urad za šolstvo (tel. 6703207) oz. na pristojna ravnateljstva osnovnih in srednjih šol. Kmečka zveza o položnicah ICI Lastniki zgradb in zazidljivih zemljišč prejemajo te dni po pošti poštne položnice (stampe) za plačilo davka ICI z že natisnjenimi osebnimi podatki. Tisti, ki se za davCne prijave poslužujejo uradov Kmečke zvze, seveda teh položnic niso dolžni upoštevati, saj so uradi Kmečke zveze že poskrbeli za poravnavo davka ICI preko svojih mehanografskih položnic. Položnice, ki so jih prejeli po pošti (brez navedbe dolžnega zneska) lahko zato zavržejo. Toliko v pojasnilo zaradi številnih telefonskih klicev v urade KZ, kaj je storiti s prejetimi položnicami. Razpis natečaja za dve redarski mesti Devinsko nabrežinska občina razpisuje javno selekcijo, na osnovi listin in kolokvija, za izreden sprejem v službo, za tri mesece, 2 občinskih redarjev - V. funkcionalna kvalifikacija. Kandidati morajo imeti diplomo višje srednje šole ter potrdilo o vsaj trimesečnem službenem obdobju pri javnih upravah v poklicnem profilu. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 11.30, dne 13.6.1994. Razpis selekcije je na razpolago v vratarnici županstva - Nabrežina Kamnolomi 25. Za ostale informacije telefonirati na št. 6703-208, od ponedeljka do sobote, od 8. do 14. ure. -J i ;::T i, Danes zadnji dan pouka Na šolah in vrtcih se bodo danes z zaključnimi šolskimi prireditvami poslovili od pouka. Veselo petje, recitacije in prizorčki bodo zamenjali šolanje v klopeh in naznanih uCencem in dijakom, da je »šole konec« in da se jim odpirajo vrata poletnih počitnic. Dijaki zadnjih razredov bodo morah sicer še malo počakati, ker jih Čakajo zaključni izpiti, bodo pa potem počitnice zanje še slajše. Letošnje šolsko leto je bilo na Tržaškem sploh najkrajše v zadnjih letih. Številne volilne preizkušnje so mu odjedle kar lepo število uCnih dni; prav nedeljskim volitvam, tokrat evropskim, se imajo šolarji zahvaliti, da bodo lahko že jutri prosto zadihali. Tudi letos so se slovenski šob na Tržaškem zastavili stari problemi. 2e spet jo je stresel načrt o racionalizaciji šolske mreže s ponovnim poskusom združevanja nekaterih nižjih srednjih šol. Na dolinskem koncu je pomanjkanje pomožnega osebja postavilo pod vprašaj bodočnost in ustroj šolskega sistema v tej občini. V Devinu-Na-brežini se je šolsko leto zaCelo brez pouka. Vhodna vrata šempolajske osnovne šole so bila vse leto zaklenjena. Upajmo, da bo septembra drugaCe. Kako bo, ni težko predvideti. Tako kot doslej. Z manjšim številom otrok v razredih, s starimi nerešenimi vprašanji in nekaterimi novimi. A o tem bomo govorili septembra. Sedaj se začenja Cas počitnic, ki mora biti za vse lep, brezskrben in sonCen. _________NA CESTI ZA LONJER__________ Huje poškodovan motociklist Zaletel se je v avtomobil - Sinoči je bil še v globoki nezavesti Na cesti za Lotljer, nekaj sto metrov daleč od sedeža slovenskih višjih srednjih šol, se je sinoči nekaj po 19. uri pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 24-letni Cri-stiano Ghersetich. 2e na kraju samem mu je osebje RdeCega križa nudilo prvo pomoC, mučilo se je okrog pol ure in ga skušalo spraviti k zavesti, vendar zaman. Imel je veliko rano na glavi. Odpeljali so ga v kati-narsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Ko smo zapirali redakcijo, so povedali, da je še v globoki nezavesti. Mladi Ghersetich je z mopedom peljal po Lonjerski cesti navzdol, proti središču mesta, ko se je na križišču z Ul. Ti-mignano zaletel s fiat rit-mo, ki ga je upravljala 29-letna Marina Zeriali. Trčenje je bilo izredno silovito, na cesti ni bilo nobenih znakov, da bi kdo zaviral. Zerialijeva je peljala navzgor in je ravnokar zavijala na levo, v Ul. Timignano, kjer tudi prebiva na št. 36/1. V avtomobilu je imela svoja otroka, večji ima dve leti, manjši šele nekaj mesecev. Na sreCo se ni nihče poškodoval. Zerialijevo pa je nezgoda vidno pretresla. Odšla je domov, ko pa so jo karabinjerji poklicali, da jim pojasni, kaj se je pripetilo, je bila vsa zmedena in so ji razumevajoče dejali, naj se vrne k otrokoma. O jakosti trčenja so najbolje pričali sledovi na avtomobilu, ki je imel razbit odbijač in zvit pokrov nad motorjem: Ghersetich je verjetno zadel prav v sprednji del pokrova, saj je bila šipa povsem cela. ŠOLSTVO / PODELILI SO JO VČERAJ Enciklopedija v dar osnovni šoli v Boljuncu Darilo Istituto Editoriale Moderno v okviru načrta Erasmus Skoraj meter knjig pred boljunskimi šolarji (f. KrižmančiC) Nova pot je vendarie izšla Ravnatelj se ni strinjal z objavo aforizmov v italijanščini Po precej hudih porodniških krcih je včeraj izšla junijska številka Nove poti, dijaškega glasila liceja Franceta Prešerna. Dijaški list bi moral med mlade bralce že dan prej, a ga je ravnatelj šole Samo Pahor »zaplenil«. »Ravnatelj se je namreč pritožil, da je bil prispevek z aforizmi v italijanskem prevodu nespodoben«, so zapisali elani uredništva v letaku, ki so ga včeraj delili sošolcem, da bi jih seznanili o dogodku. Pahor je zahteval, naj aforizme tujih avtorjev prevedejo v slovenščino ali pa jih objavijo v originalnem jeziku. Dijaki so »stran aforizmov izključili«, namesto nje pa pripravili drugo stran z napisom »Ravnateljeva cenzura«. »Ravnatelj se z našim odlokom ni strinjal in zaplenil Novo pot,« so še zapisali dijaki v svojem sporočilu. V izjavi za Primorski dnevnik je ravnatelj Pahor zelo ostro obsodil ravnanje dijakov: »Stran z napisom "Ravnateljeva cenzura" je skrajno nekorektna, saj dijaki sploh niso povedali, zakaj je prišlo do "cenzure",« je poudaril. Včeraj je prišlo - po nekaj hudih besedah - vendarle do »pobotanja«. Ravnatelj in dijaki-uredniki so našli »zadovoljivo rešitev«. Članek o aforizmih je bil objavljen v zmanjšanem formatu, tako da je bilo na strani tudi prostora za ravnateljevo mnenje glede objave »spornih« aforizmov. Nova pot bo tako že od danes naprodaj v Tržaški knjigarni z aforizmi in Pahorjevim »pojasnilom« vred. Stiriindevetdeset-veji- o ca-šest centimetrov sve- f tovnega znanja - toliko n meri v dolžino 22 zvezkov »univerzalne enciklope- n dije Mastery«, ki jih je 6 včeraj prejela v dar bo-Ijunska osnovna šola Fra- i na Venuturinija. Zvezki so j bili drug ob drugem lepo r postrojeni na pogrnjeni ^ mizi ob vazi z rdečo gera- fc nijo. Pred mizo so domači sedeči osnovnošolci in k učitelji izvedeli, da jim je ) enciklopedijo podaril Isti- ) tuto Editoriale Moderno. ( Njegov predstavnik Mau- | ro Dazzara je objasnil, da j: gre za promocijsko akcijo, ki jo je založniška hiša izvedla po vsej Italiji v okviru eksperimentalnega načrta Erasmus: v vsaki pokrajini je obdarila po dve šoli. V tržaški pokrajini sta včeraj obogatili svoji šolski knjižnici miljska nižja srednja šola Nazario Sauro in slovenska osnovna šola v Boljuncu. Didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila se je gostom zahvalila za izjemno darilo, ki bo odslej dragocen šolski ! pripomoček tako za učen- j ce, kot tudi za učitelje. , Enciklopedijo sestavlja 20 zvezkov enciklopedičnega slovarja, zvezek o informatiki in zvezek s posebnimi grafičnimi prikazi, prosojnicami in slikami. Delo obsega 12 tisoC strani, obravnava 100 tisoC besed, vsebuje 30 tisoC barvnih ilustracij-Med strokovnjaki, ki so sodelovali pri njeni izdelavi so omenjeni Edmon-do Bernacca (meteorologija), Tullio Kezich (filmi), Indro Montanelli (zgodovina), Bruno Pizzul (šport) in tudi Bettino Cratd (ak- i tualna politika). PAHOR NA ZATOŽNI KLOPI V Rimu zavrnili zahievo po premestitvi procesa Novi datum je 8. november letos. Tistega dne bo moral prof. Samo Pahor spet pred tržaške sodnike, potem ko so včerajšnjo obravnavo odložili. Pahorja dolžijo žalitve, povzročitve telesnih poškodb in upiranja javnemu funkcionarju, Ceš da je 1. novembra leta 1992 med manifestacijo druž-beno-politiCnega društva Edinost pred cerkvijo sv. Antona brcnil in s pestjo udaril podkvestorja D’-Aciema. Manifestacijo so prvotno nameravali prirediti na Trgu Unita, vendar se kvestor s tem ni strinjal. Pahorjev odvetnik Bogdan Berdon je že pred Časom vložil zahtevo po premestitvi procesa v drugo italijansko mesto, ker v Trstu vlada Slovencem nenaklonjeno vzdušje. Ce bi prošnji ugodili, bi bilo pristojno sodišče v Benetkah. Podobno zahtevo je predstavil tudi na drugih procesih, kot npr. za- radi dogodkov na glavni pošti leta 1988 in z referendumom leta 1991. Aprila lani je kasacij-sko sodišče Berdonovo zahtevo zavrnilo, zato je novembra vložil novo ter jo podkrepil z novimi argumenti. Kot so povedali vCeraj, pa kasacijsko sodišče očitno spet ni upoštevalo obsežne dokumentacije, ki priCa o protislovenskem vzdušju. Nedavno je namreč sporočilo, da so tudi drugo vlogo zavrnili. Obenem so rimski sodniki Pahorja obsodili na 500 tisoC lir globe, Ceš da je bila neosnovana. Iz Rima pa niso še vrnili celotne dokumentacije in tako je tržaško sodišče na včerajšnji obravnavi (predsednik Mario Trampuš, javni tožilec Filippo Gu-lotta, zapisniCarka Sara Ukmar, tolmač Marko Ukmar) sklenilo, da počaka do novembra letos. Dotlej, kljub počasnosti italijanskega sodstva, naj bi se iz Rima le vrnili vsi akti. TENIŠKA IGRIŠČA V TRNOVCI Prizivni sodniki so sprejeli zahteve javnega tožilca V tržaški sodni palači je bil spet govor o teniških igriščih v Trnovci. Tokrat je o njih razpravljalo prizivno sodišče pod predsedstvom Sammartana (javni tožilec je bila Bigat-tinova). Na lanski prvostopenjski obravnavi je preto-rica Manila Salva povsem oprostila bivšega devin-sko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja, medtem ko je Stanislava Švaro obsodila na tri mesece pripora in na 40 milijonov lir globe. Oba so dolžih kršitve gradbenih predpisov. Proti razsodbi je Švara vložil priziv, z njo se ni strinjala niti Bigattinova. Zahtevala je namreč, da obsodijo tudi Brezigarja. Po skoraj letu dni so se tako z vprašanjem gradbenega dovoljenja za omenjena igrišča ukvarjali prizivni sodniki, ki so delno spremenili prvostopenjsko razsodbo, v škodo bivšega devinsko-nabre-žinskega župana, kateremu so naložili isto kazen kot Svari (slednjemu so potrdili, kar je odločila pretorica). Kazen je za oba pogojna in oba sta že napovedala, da se bosta obrnila na kasacijsko sodišče. Zadevo je sprožil W-WF, Ceš da zemljišče sodi | v zaščiteno območje. , Gradbeno dovoljenje, ki je bilo opremljeno z vsemi , ustreznimi dokumenti , (kar pomeni, da so bile plačane vse pristojbine in je bil podpis le formalnost), je v odsotnosti župana Locchija podpisal Brezigar, ki je bil tedaj podžu- i pan. Svari in Brezigarju pa sedaj očitajo, da je manjkal pristanek deželne uprave. Obramba obtoženih (Brezigarja zagovarja odv. Sancin) pa vztraja na stališču, da ta pri' stanek ni bil potreben, ker je devinsko-nabrežinska Občina v svojem urbanističnem naCrtu sprejela vse potrebne ukrepe za varstvo narave, k Čemur Dežela svojCas ni imela pripomb. SVET NEUSPEŠNO POSREDOVANJE Balkanska pogajanja se selijo v Sarajevo Akaši skuša na težavnih ločenih pogovorih doseči kompromis o trajanju premirja 4SVA - Drugi dan fOfiai ).eni11 mirovnih tel o Bosni ni pri. novega. Civilni lekef,mk modrih čelad v lavtr« Iu8°1slaviii in ||ra6. P°§ajalec Jasuši 'aslco .musiimansko-hr- ^ Dal111 srbske deiegaci- llo8el0nenih .sestankih m Del! PrePriCati o Stiri-;;ltp nem premirju, pri očitno vztraja tore^ popoldan je oi napovedal. da bo Prekinil, če ne [ aoseg®1 pomembn •_ o8z^Preidka. vendar .zaključka redakcije 'Jo prejeli vesti o tem. a)sPomejša točka po- gajanj se zdi predlagani čas splošnega premirja, ko naj bi sprti strani skušali doseči politični dogovor o prihodnji ureditvi države. Številni diplomati v Združenih narodih ob tem opozarjajo, da skuša muslimanska stran izkoristiti ugodnejši položaj na bojišču, potem ko se je nehala bojevati s Hrvati, saj ji ti celo pomagajo. Srbi pa so prisiljeni upoštevati zahteve ZN po prekinitvah spopadov in premirju, če želijo ohraniti večji del osvojenih ozemelj. Po poročilih predstavnikov Svetovne organi- Bosanska vojska napada srbski koridor pri Brčkem SARAJEVO - Na bo-anski severni in na Severovzhodni fronti . kar naprej potekajo b?>*’ v Ženevi pa zaletena pogajanja voj-lku>odh se strani o k°ncu sovražnosti v tej fZavi. Najsrditejši bo-i S,° v Ponedeljek potekali okoli Gradacea in nibnice na severu, kjer se vojaki bosanske Vojke, večinoma Musli-'eeni, nadaljevali svoj £°dor, Id traja že ne-I' dni, spopadali pa l spjtudi na območju eridorja pri Brčkem * v okolici Tuzle, je sPtycd tiskovni pred- Pricch" UnProf°ria '' 'haperon. |Cei pa2°va^ci modrih frnHŽ■ 80 na severni Mn n* Crti med Srbi in stimani našteli 1.340 eksplozij na območju Gradačca, kjer skušajo bosanske enote prodreti v srbski koridor, in na območju ob Savi pod srbskim nadzorom. Kot je poročal Radio Sarajevo, so začele srbske sile v torek zjutraj znova silovito obstreljevati Gradačac in sosednje vasi. Razmere na območju koridorja, ki je poglavitna povezava med Srbi na zahodu in vzhodu Bosne, so bile mirne do večera. Potem se je začelo obstreljevanje Brčkega, ki je pod srbskim nadzorom in kjer je koridor najožji, pozneje pa še Orašja, hrvaške enklave, ki leži severozahodno od Brčkega. Breko so začeli obstreljevati v ponedeljek približno ob 20.45. »Obstreljevanje Brčkega utegne biti povračilna akcija za obstreljevanje Gradačca in Orašlja,« je pojasnil tiskovni predstavnik Unproforja na svoji redni tiskovni konferenci. Opazovalci Organizacije Združenih narodov so na območju Ribnice, ozemlja pod nadzorom Srbov, ki leži južno od gorskega območja Ozrena, našteli 1.143 eksplozij. Kot je povedal eden od francoskih častnikov, si muslimanske sile na tem območju že več dni prizadevajo, da bi potisnile srbske sile nazaj in tako prevzele nadzor nad makadamsko prometnico. Kot poroča Unprofor, je bilo tudi na območju Tuzle mo: HRVAŠKA 20 milj zacije v Bosni skuša muslimanska vojska v okolici Goražda zasesti položaje, ki so jih morali Srbi zapustiti, srditi spopadi pa potekajo tudi na severu države, kjer skuša bosanska vojska presekati srbski oskrbovalni koridor. Srbske granate so padale tudi na Tuzlo in Gradačac, bosanska vojska pa je obstreljevala Brčko, ki je že dolgo povsem srbsko. Kot je v torek popoldan napovedal Jasuši Akaši, naj bi se pogajanja po vsej verjetnosti nadaljevala na sarajevskem letališču. (AFP, Reuter) Bosansko predsedstvo (Muslimani) Q Bosanski Srbi E3 Bosanski Hrvati IZREZ Sarajevo AP/Wm. J. Castello, R. Toro goče slišati 175 eksplozij, nekaj manj kot sto pa na severovzhodnem območju pri Sapni. Do manjšega topniškega obstreljevanja med srbskimi in bosanskimi enotami je prišlo tudi na severnem območju srednje Bosne, na Crti Maglaj-Te-šanj. V ponedeljek ob 18.40 je skušala bosanska vojska v Gorazdu (vzhodni muslimanski enklavi] zavzeti položaje, ki so jih zapustili Srbi v Sjenoko-šu, severozahodno od mesta, znotraj varovanega trikilometrskega območja. »Srbske sile so opazile vojaške premike in začele streljati,« je povedal tisko- vni predstavnik, ki je dodal, da je spopad trajal 20 minut. Obe vojski sta se takoj zatem »umaknili na svoje izhodiščne položaje«, je še sporočil tiskovni predstavnik in navedel tudi poročilo bosanskih sil o številu žrtev na njihovi strani. Srbske sile so se v nedeljo po številnih bosanskih protestih umaknile iz predgorja Sjenokoša in tako izpolnile pogoj, ki so ga Muslimani zahtevali za začetek pogajanj v Ženevi. Kot poročajo, je na vseh drugih območjih zaznati »razmeroma majhno« vojaško dejavnost. Helene Despic -Popovič AFP Sreda, 8. junija 1994 7 O čem pišejo drugje po svetu O prihodnjem evropskem komisarju »Bitka še ni odločena. Boj bo težak, vendar se je vredno boriti. Bilo bi preveč noro, če bi se francoski predsednik in nemški kancler med seboj dogovorila, kdo bo dobil to pomembno mesto v Bruslju. To bi predvsem v manjših državah okrepilo protie-vropsko vzdušje. Tam namreč ne marajo, če večje države brez zadržkov kažejo, da so one tiste, ki narekujejo dogajanje.« (De Telegraaf, Amsterdam) O praznovanju v Normandiji »Dan D v Normandiji, ki ga na veliko opevajo po vsem svetu, je le en dan, katerega poslanstvo ni povsem jasno. Britanci so ceremonijam v Portmouthu ta konec tedna pridali nadih veličastnosti in stroge slovesnosti: to je bila spominska slovesnost v najožjem pomenu besede. V Normandiji pa od nedelje deluje velikanska hollywoodska mašinerija, ki naj bi simbolični rekonstrukciji enega največjih vojaških dosežkov v zgodovini ZDA dodala slovesnost spomina in obreda. Česa se točno spominjamo? Ne zmage nad nacionalsocializmom: v tem primeru bi si za slovesnosti lahko izbrali obletnico kapitulacije, ki bo prihodnje leto. (...) Podoba padalcev nad vasicami Normandije kot kontrast kliče v spomin nič manj živo odsotnost ameriških vojakov v Bosni.« (Le Monde, Pariz) »Na obali Normandije ni bilo mesta za Kohla. Tega si niti ne zasluži - vsaj zaenkrat. Njegov prijatelj Mitter-rand ga je enkrat celo popeljal na grob padlih pri Verdunu, vendar mu ni bilo do tega, da bi se z njim pojavil na Omaha Beach. Za to je še prezgodaj. (...) Vendar je dejstvo, da Kohl ni bil povabljen, razburilo Nemce. Kaj nič ne šteje, da smo že desetletja povezam? Da pripadamo Evropski uniji? Da smo en pol zavidanja vredne osi Pariz-Bonn? Kaj ni Zvezna republika tudi del demokratične Evrope, katere osvoboditev se je začela na ta junijski dan pred 50. leti?« (La Repubblica, Rim) »Ob tem praznovanju smo nekoliko razcepljeni, kot bi se nam postavljalo vprašanje: kaj nam je ta zmaga prinesla v 50. letih? Nepotrebne žrtve? Gotovo ne, če bi šlo le za osvoboditev Evrope pred nacionalsocializmom... Vendar, ali si ves ta pogum, vsa ta moč in vse te smrti ne zaslužijo več od tega sveta, predvsem svobodnega sveta, kot pravimo danes, ko po pol stoletja ponujamo negotovo bilanco? Od 6. junija do Sarajeva - kakšna pot, polna razočaranj!« (Le Quotidien, Pariz) O odnosu Rusije in evropskih institucij »Evropa bi lahko integrirala kako majhno državo, lahko celo afriško. Z Rusijo pa bi se v vsakem primeru zapletlo. Noben zahodni denar tega ne bi odplačal. In tudi tu ne gre za pravo prijateljstvo. Nedavno je nemški kancler Helmut Kohl na francosko-nem-škem srečanju natančno opredelil odnos Rusije in Zahoda: 'Francozi so naši prijatelji, Rusi naši partnerji. Gojimo upanje, da bodo nekoč naši prijatelji.’ Naj se še tako poljubljaš s Kohlom in mu izrekaš prijateljstvo - 'osel in slavec pač ne pojeta enako’. Od tod torej ves ta spektakel o 'pristopu' ruske federacije k različnim organizacijam bogatih in resnično razvitih držav.« (Pravda, Moskva) JjRVAŠKA / POZICIJA IN OPOZICIJA ČRNA GORA / TIHOTAPSTVO JE GOSPODARSTVO Parlamentarna kriza je vse bliže razpletu ^tfrnanu so se odrekli tudi hrvaški izseljenci "^k^^L" D^*110 sta HDZ in opozicija končno prišli do >je’ 0 ^tajajo realne možnosti za podpis sporazuma, mcai "°Ce slutiti po medstrankarskem sestanku, Id se je k s sgZ P°nedeljek pozno ponod v Zagrebu. Obe strani aidCa ods^ zadovoljni in polni optimizma, čeprav .. > a Se nista »izpilili« in sta le izmenjah več predio- (V’°kat( terih naj bi se pogovarjali danes. se je menda pri-LJj odpovedati mestu Prednika v županij- f,0dpu1fki T M Pripa' iop PU Mandiču, še ve-dt>ro/aht6va> da mesto feifSjdnika v PTedsta-ftigi , ^ zasede nje-* Predsednik Sti-o2j ^ zameno naj bi hosj s)a- Poznala legiti-N* predstavniškega kčj (J, eri so razrešili j Hl)7 1 Še ^e110’ kako se ke n °dZVala na posta- yoQ8,oi?.’ deistv° pa j®* lev Da 1 želi vrnitve opozi-fHit.., ^rent. čeprav ima z O)® potrebno večino za sprejemanje pomembnih parlamentarnih odločitev in zakonov. Parlamentarna kriza naj bi se tako končala, dobri poznavalci hrvaške politike pa menijo, da bodo nesoglasja ostala. Nekateri gredo še dlje in napovedujejo »hrvaško dolgo vroče poletje«. Josip Manolič namreč trdi, da »njegovi« niso bili edini, ki so hoteli zapustiti vladajočo stranko. HDZ je zato po njegovem na najboljši pob, da razpade, kar razlaga kot običajen pojav, značilen za vsa gibanja vzhodne Evrope. Po drugi strani pa si HDZ na vse pretege prizadeva ohrani- ti enotnost in večstrankarsko ureditev, čeprav postaja vse bolj očitno, da ji je velik del nekdanje monopolne oblasti spolzel iz rok. Zanimiva je »politična selitev«, do katere je prišlo pretekli teden, ko je Hrvaški narodni odbor (HNO) - sestavljajo ga izseljenci, ki so se v domovino vrnili šele po volitvah - izstopil iz koalicije s HDZ in prestopil v vrste neodvisnih demokratov. HNO je bil edina »naložba« Tudmanove politike v hrvaške izseljence, ki so svojega predsednika podpirali politično in gmotno. Kako je hadezejevce presenetila in zabolela izguba HNO, kaže tudi podatek, da je neznanec sporočil, da je v poslopju, v katerem so'nameravali predstavniki HNO in HND organizirati tiskovno konferenco, podtaknjena bomba. Darko Pavičič »Ekologi« napadajo vlado, ker jim pobere preveč denarja Eno od prečrpavališč nafte je tudi v nacionalnem parku PODGORICA - Možno je, da bo nafta postala jabolko spora med »švercarji«, ki v Črno goro zadnje čase tihotapijo gorivo iz Albanije, in republiško vlado, ki posel nadzira. Spor je nastal zaradi glob, ki jih vlada določa naftnim mogotcem. Po trditvah Sveta za rešitev Zete (organizacije, ki se bori proti nadaljnjemu onesnaževanju Zete) namreč črnogorska vlada z naftno trgovino dnevno zasluži vsaj 1, 5 milijona mark. Člani omenjenega sveta, čeprav so »ekološki«, tudi sami tihotapijo nafto, toda iz »domoljubnih razlogov«. Trdijo, da na dan iz Albanije pride 50 do 60 cistern, vsak liter nafte pa je »obdavčen« z 0, 7 nemške marke. Zanimivo je, da se zetska organizacija, dokler so naftni posli cve-teli, ni pritoževala. Višina »davka« je torej očitno edini razlog pritožb, ker se tihotapci na vsa druga vladna določila požvižgajo. Tako na primer ne upoštevajo zako- na o lokacijah za iztova-rjanje nafte - v Podgorici, Baru in Ulcinju - s katerim je vlada tako rekoč legalizirala tihotapljenje. Po vladnih trditvah je krajev, kjer iztočijo pretihotapljeno nafto, še več, to pa je zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov gotovo zelo nevarno za okoliško prebivalstvo. Poleg tega, dodajajo v vladi, veliko število lokacij za pretok onemogoča učinkovit nadzor inšpekcijskih organov, se pravi vladne davkarije. Da je pojasnilo o »potrebi zaščite okoliških prebivalcev« le pretveza, dokazuje tudi dejstvo, da s spiska lokacij za pretok nafte še niso izbrisali Pla-vnice, enega najbolj »obiskanih« območij oh Ska-darskem jezeru, ki velja za narodni park. Poskus vlade, da bi ukrotila tihotapce, je prepozen. Veliko ljudi se že ukvarja s tem »poklicem« in v trgovini se obrača ogromno denarja. Mnogim je tihotapljenje edini vir zaslužka. Tudi če bi poslušali vladne zahteve in predah nafto na za to določenih lokacijah, je tu še vedno veliko tihotapcev, ki prihajajo iz drugih krajev in ki vsak dan prevažajo ogromne količine nafte v Srbijo in k bosanskim Srbom. Naftna vojna v Cmi gori vsekakor ni brez političnega prizvoka. Prav zanimivo je, s kakšno ostrino se je nad vlado spravil Svet za rešitev Zete, ki širnemu svetu razglaša njeno neposredno vpletenost v »črni posel«. Po mnenju nekaterih analitikov, ki poznajo politično usmeritev Sveta za rešitev Zete in njegove prejšnje grožnje vladi, češ da ni dovolj srbska, je sedanja ostra kritika pravzaprav določena vrsta izsiljevanja. In sicer zato, da bi povečal svoj manevrski prostor in si omogočil odkritejše delovanje za »srbsko stvar«. V Svetu za rešitev Zete so na to popolnoma pozabili, dokler ni vlada odločneje posegla v ilegalno prodajo nafte. Vesna Banovič GLASILO / SOLI V RICMANJ1H IN PRI DOMJU »Tudi v svetu naj bo taksen mir kot v gozdu« S svojimi prispevki je sodelovalo kar 47 učencev Šolsko leto je pri koncu. In v tem obdobju nas vse bolj prijetno povezujejo na ta dogodek razna Šolska glasila -nekatera že s svojo tradicijo, druga z bolj kratko "delovno” dobo. Vedno pa so glasnik naSih otrok, njihovega odnosa do šole, narave, pa tudi sicer do problemov, ki zadevajo nas vse, kot je na primer vprašanje miru tu pri nas in v svetu. Imamo v rokah glasilo ”Hoo-ruk”, ki so ga pripravili učenci celodnevne osnovne šole Mara Samsa od Domja in Ivan Trinko Zamejski iz Ric-manj. Brošura je tako bogata, da bi jo težko ocenili in obeležili le s kratkim prispevkom. Predvsem je pomembno število uCen-cev, ki so s svojimi prispevki v glasilu sodelovali: 9 jih je iz prvega razreda, 11 iz drugega, 12 iz tretjega, 7 iz Četrtega in 8 iz petega razreda. Njihove učiteljice so Pavla Antončič Paoletti, Mi-riam Antodicola, Alenka Čepar, Norina Dobrilla, Ana Farneti, Majda Ma-corsi, Anita Podobnik, Edda Pregare, Anica Regent, Natasja Scabar, Darinka TerCiC in Neva Vec-chiet. Ko smo nanizali vsa ta imena, ob katerih ne smemo pozabiti Adrijana Sossija, uCenca 5. razreda, ki je izdelal sliko za naslovno stran, naj na kratko zapišemo tudi o vsebini objavljenih sestavkov, ki zadevajo ljubezen naših otrok do živali in narave, o njihovem spoznavanju naših šeg, navad in običajev, med katere spadajo tudi škedenjske krušarice, izleti v naravo, prispevki o tem, kako preživljajo naši otroci svoj prosti Cas, sanje o tem, kakšna naj bi bila idealna šola, pa vprašanje okolja in njegove vse večje onesnaženosti, vse do prispevkov, ki zadevajo vprašanje miru in pogleda mladih na bodoči svet. »Ko hodim po gozdu se zavedam, da je mir. Želel bi, da bi bil tudi na vojnih območjih mir. Tak mir, kakor v tihem gozdu, kjer slišim le živali in ljudi, ki uživajo v tej lepoti. Zame je mir važen, ker ne bi bilo vojn in prepirov. Vojna je najhujse zlo na svetu,« je zapisal uCenec Četrtega razreda Simon. Neva Lukeš -aSJLiJ sifcLIAAJ ajAsmasaamm Uspešen 24. praznik vina v Borštu in Zabrežcu V Borštu in Zabrežcu so imeli letos srečo s 24. praznikom vina, ki ga je konec prejšnjega tedna priredilo Prosvetno društvo Slovenec. Prijetnega razpoloženja ni manjkalo, v nedeljo popoldne pa so imeli udeleženci prisluhniti lepemu koncertu godbe na pihala Breg (na sliki - F. F errari/KROMA). VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 8. junija 1994 MEDARD Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 4.39 in zatone ob 20.06. Jutri, ČETRTEK, 9. junija 1994 PRIMOŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinje, zraCni tlak 1022,8 mb ustaljen, veter 9 km na uro severozahodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ales-sandro Caineri, Valentina Di Giorgio, Michele Micu-lin, Ludovica Di Tommaso. UMRLI SO: 2 meseca star Enea Boz, 66-letni Ser-gio Garganese, 37-letni Franco Simonini, 80-letna Vanda Perini, 83-letna Sabina Suman, 71-letni Bruno Risegari, 85-letni Giordano Santin, 87-letna Anna Paulisich, 81-letni Eodori-co Ruzzier, 88-letni Ame-deo Poli, 47-letni Roberto Moratto. [ ] LEKARNE Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. junija 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovan-ni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELE VIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 20.05, 22.15 »Troppo sole «, i. Sabina Guzzanti. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Caro diario«, r. Nanni Moretti. EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 »Film rosso«, r. Krzystof Kie-slowski. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Miste-rioso omicidio a Manhattan«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 - LTnsulto finale«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Vivere«. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Prispevajte za Sklad Albina Bubniča »Piccolo Nemo, avventure nel mondo dei sogni«, risanka. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »Incubo d’amore«, i. James Bader, Madchen Amick. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Moana, il trans e la tettona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. EDEN - 16.00 - 22.00 »Giochi anali di gruppo« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 21.00 »Schindler’s list« r. Števen Spielberg. ALCIONE - 19.30, 22.00 »II piccolo Budha«, r. Bernardo Bertolucci. LUMIERE - 20.15, 22.15 »II profumo della papaya verde«, r. Tran Anh Hung. Do 23. t.m. v vseh kinematografih bodo ob priliki pobude "Festa del cinema” popusti. KD F. Venturini SAGRA NA KRMENKI 11., 12. in 13. junija 1994 a PRIREDITVE SD PRIMOREC - Trebče prireja 10., 11., 12. in 13. junija vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsaki dan ob 17. uri, Za glasbo bosta poskrbela ansambla Happy day in Lapos. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za l. Trofejo gostilne - pizze-rie Veto. KD F. VENTURINI priredi SAGRO NA KRMENKI 11., 12. in 13. t. m. V soboto, 11. t. m. ples z ansamblom Adria Kvintet, v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri kulturni program: godba na pihala V. Parma iz Trebe, tamburaški ansambel iz Boljunca in trio Venturini, zvečer ples z ansamblom Adria Kvintet, v ponedeljek, 13. t. m. ples z an-samlom Long Slunk. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vabi na naslednje zaključne interne nastope po podružnicah: Opčine - Prosvetni dom 10.6 in 14.6, ob 18. uri, Prosek - n.sr. šola 8.6, ob 11.30 ; 14.6, ob 18. uri in 17.6 v Kulturnem domu ob 20.30; Salež- 10.6 ob 18. uri; Križ- n.sr. šola 10.6. in 13.6., ob 18. uri; Skedenj - 14.6., ob 20. uri ter Boršt -15.6, ob 18. uri, 22.6., ob 18. (1) in ob 20.30 (2). GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNE PRODUKCIJE svojih gojencev, ki bodo potekale s pričetkom ob 20. uri: danes, 8. t.m. v Srenj-ski hiši PD Slovenec v Borštu (klarineti, fran. rogi, trobente in tenor flig. ob spremljavi klavirja); v petek, 10. t. m. v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu (komorna skupina trobil in klarinetov, trobila, klavir in šolski pihalni orkester). Vabljeni! KD LIPA iz Bazovice vabi v petek, 10. t. m., ob 20.30 na KONCERT na borjaCu pri Zupanovih MPZ Bilka iz Bilšovsa in kvarteta Rož s Koroške. Vabila so na razpolago pri odbornikih. Vabljeni! SK BRDINA priredi dne 10., 11. in 12. t. m. na Opčinah . SMUČARSKI PRAZNIK. V petek, 10. t. m. odprtje kioskov ob 17. uri, v soboto, 11. t. m., odprtje kioskov ob 16. uri, ob 17. uri okrogla miza: KAM PA KAM ZAMEJSKO SMUČANJE, v nedeljo, 12. t. m., odprtje kioskov ob 16. uri, začetek nastopov ob 18. uri, udeležijo se: klepetulji Tonca in Vanča, Čarodej Mister Mart. Vsak veCer Vas bo zabaval ansambel Happy day. Vabljeni! H SOLSKE VESTI UČITELJI IN UCENCI OSNOVNE SOLE V. SCEK iz Nabrežine vabijo na ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV, ki bo danes, 8. junija, ob 18. uri v dvorani L Gruden. Nastopajo malčki iz otroškega vrtca, uCenci osnovne šole V. Scek ter skupina dijakov srednje šole L Gruden. UČITELJI IN UCENCI O.S. ŽUPANČIČA sporočajo, da bo zaključna pri- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) reditev danes, 8. t. m., ob 10. uri v šolskih prostorih. Vabljeni! DIJAKI SREDNJE SOLE FRAN ERJAVEC vabijo na ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV, ki bo danes, 8. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Na sporedu bodo glasbene točke, nastop šolskega zbora in vesela igra TORTA ZA MAMO. Vabljeni profesorji, starši, bivši dijaki in vsi prijatelji naše šole! SREDNJA SOLA F. LEVSTIK vabi vse starše in prijatelje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo danes, 8. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Obenem vabi za zaključne produkcije gojencev pro-seškega oddelka GM - Sola M. Kogoj in italijanske nižje srednje šole, ki bo v prostorih proseške telovadnice danes, 8. t. m., ob 11.30. NA OSNOVNI SOLI K. ŠIROK bomo pozdravili starše, sorodnike in prijatelje danes, 8. t. m., ob 10.30 z ZAKLJUČNO PRIREDITVIJO. Vljudno vabljeni! NA SREDNJI SOLI I. CANKAR se bomo poslovili od šolskega leta v petek, 10. t.m., ob 11. uri z zaključno prireditvijo. Na tej bo tudi podeljevanje bralnih znaCk.Solo bo ob tej priliki obiskal zamejski pesnik Marko Kravos, ki bo podelil priznanja najvidnejšim ljubiteljem knjige.Vabljeni starši, bivši uCenci in vsi prijatelji naše šole. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča vse začasno in letno nameščene šolnike ter neuCno osebje, da po zaključnem delovnim razmerju lahko zaprosijo za redno doklado za brezposelnost (it. indennita ordi-naria di disoccupazione). Pogoji: 52 tednov službovanja v zadnjih dveh letih. Obrazce lahko dvignete na uradu za delo, Ul. F.Severo 46/1 v Trtu ob delavnikih od 8.30 do 12. ure, ob sobotah do 11.30, okence 12 ali 13. E3 ČESTITKE Na ljubljanski fakulteti za politične vede je odlično doktorirala HELENA SEDMAK. Iz srca ji Čestitajo stric Danilo, teta Marica, Frida z družino in Claudia. g_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Benetke, Murano in Burano 15. junija . Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu - Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. SPDT prireja v nedeljo, 12. t.m., avtobusni izlet v Globasnico na Koroškem, na 23. srečanje zamejskih planincev. Vpisovanje v uradih ZSSDI (teh 635627). Odhod s Trsta ob 5.45 s trga Oberdan in ob 6.00 izo-pred društva Tabor na Opčinah. Pravočasni povratek zaradi evropskih volitev. Potrebna sta potni list ali osebna izkaznica. TU OBVESTILA SZ SLOGA vabi na SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 13. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na obenem zboru bo slavnostni podpis listine pobratenja med društvom Slovan Patronka iz J slave in SZ Sloga- J priložnosti bodo F8®,:' športniki, ki so bi1 , tošnji sezoni najusp6 (-in so s svojimi na8t0Ls dili ime in sloves dra rf SINDIKAT UP°^; CEVCGIL izNabre«1 ; Sindikat upokojen8^ Sežane organizirata, j du za boljše sod®!® ; med upokojenci, sre j,/ piknik v Povirju v s ( 18. junija. Vse na sedežu upoKO) , > Cgil v Nabrežini-200036. . KMEČKA ZVEZAj va k zbiranju podp1 ul predstavitev zakon, predloga ljudske P° J ki ga je izdelela Ita^ |) konfederacija kiu®10 J men predloga je J® J ozemlja in naravnih j! ki je smatrana *u t(i)i sredstvo za ovredn \ etičnih manjšin. G}8 e[l važnost pobude zveza vabi elane in ne, da se množičn0^ prejo omenjeno p° Urniki za zbiranje sov so sledeči: z® 0 Trst: tajništvo na L-8 natieri št. 2/1 nadsh’’j št. 214 ob ponedeljknj] trtkih in sobotah od J 12. ure; za občino Do® j tajništvu vsak dan ° (J ,aK aau “-j-. 12. ure; za občino Idj',!' tajništvu vsak dan 6 J do 11.30, ob ponedfilPji sredah pa še od l^- j 17.30; za občino Devnj brežina: v tajništvu i dan od 9. do H- ulf občino Repentabor-ništvu ob četrtkih in tah od 11. do 13. ur6 , občino Zgonik: v tajn ob torkih, sredah in P od 11. do 13. ure. o! MALI QG FRIZERSKI SAl ajda na Opčinah jenko z eno ali dv6 Cna delavnica G e izkušenega in r6 :oliCarja. Te. št. 21« IŠČEMO naslednje * ; sodelavcev: vzg?! j gojitelje s speciah J remljevalce za nn8, j sebnimi potrebami ke in animator,-ti morajo imeti naj.j i državljanstvo- J šnje poslati na ‘ . Ul. Montecchi 6, t, pod šifro ”Sohd® 'RODAM renault A :ive metaliziran6 | rember ’ 91- * «1 dnih urah na št- 489- -J 'RODAM alurniu d dna vrata, dvojna ) m višine x 0,80 Tel. 226619. ]Cl IIMPATICNO MO rlgo dlako odda® r živali. Tel. 22952, MECKI TURl^' 1 Just Škerlj - Sa SMICA je odprta ; v Bazovici. SMICO im.8 “J i v Samatorci St- j SMICO imata u 54 Nadja in N® J ARIO PAHOR j, jah odprl osm®^ in Črno vino t aC prigrizek. SMICA je odpr ovih, Repen 32- sr* oci belo in crn. idi domač pnfU !T0?'r,V! iera), tel. st' 7. ( 30 do 12.30 do 19-30- Slrt, nente express-" aica, potrll Iko vozniš* ola, ■M ; za kres- | iu obvešča cen) MLTURNA DEDIŠČINA / V OBČINI PESSANO CON BORNAGO MUZEJI / ZARADI VSE POGOSTEJŠIH KRAJ Pri Milanu »zasadili« drevesce Majence Predstavili so knjigo Borisa Pangerca L 'albero del maj _Helena Jovanovič V kraju Pessano con ujn?g0’ Pri)etni občini, oddaljeni kakih 15 kilometrov od Milana, so ko-npc prejšnjega tedna pre-oivalci spoznali zanimiv slovenski običaj in izvedeli, da obstaja v Italiji rudi slovenska manjšina. okviru občinskega praznika, posvečenega 207. otrokom, ki so se rodili v letih 1992 in 93 - za vsakega so v prostranem vrtu Športnega centra zasadili mlado drevo - so namreč Predstavili knjigo »Ma-Jenca«, v italijanskem Prevodu »L‘albero del maj«, avtorja Borisa Pangerca. Goste iz Doline - z avtorjem sta prišla še prof. riorella Benčič Serio, ki Jf občinstvu predstavila delo in povedala nekaj bistvenih podatkov o Slovencih v Italiji, o njihovi kulturi in običajih ter opisala, kako mladina vsako leto postavi sredi vasi visok maj, kako ga okrasi in razložila, kaj ta tradicija Pomeni, ter Andrej Sik ^ot predstavnik Majence -je prijazno sprejel župan Pierangelo Tremolada in ves občinski odbor. Vsi so pokazali zanimanje za zgodovino1 Slovencev v FJK, hoteli so vedeti, kako živijo, kako so organizira-ui, spraševali so o navadah in običajih ter kulturnem življenju. Na osrednji slovesnosti z naslovom »Eno drevo, en otrok« so občinski Predstavniki, poleg župana tudi odbornica za kul-to-ro Maria Angela Mar-chesi in odbornik za oko- )e in športne dejavnosti Gianfranco Calloni, v po- Fiorella Benčič Serio predstavlja knjigo Borisa Pangerca, ki je v ozadju zdravnem nagovoru udeležencem praznika uporabljali slovensko ime Dolina. Spregovoril je tudi Boris Pangerc, ki se je zahvalil za gostoljubnost in izrazil upanje, da bi bilo to srečanje le prvo od mnogih. Prisotni starši z otroci so nato v slovenščini in italijanščini poslušali Pangerčevo poezijo z naslovom »Moja vas«. Spregovoril je tudi slikar Daniele Oppi, predsednik, zadruge »Raccolto«, ki združuje nad 230 umetnikov iz vse Italije. Prav njemu gre zasluga, da so PangerCevo knjigo pred- stavili v okviru tega praznika. Po naključju je izvedel, da obstaja na skrajni vzhodni italijanski meji vas, kjer so prebivalci ohranili zanimiv starodaven običaj. Obisk v občini Pessano con Bornago je bila z vseh vidikov lepa in pozitivna izkušnja, pa tudi koristna, saj so se gostje in gostiteji dogovorih za konkretno sodelovanje. Predvsem naj bi bili prihodnje leto njihovi predstavniki prisotni na dolinski Majenci. Odbornica za kulturo Marchesije-va je izrazila željo, da bi se navezani stiki ne pre- kinili, s prof. Fiorello Benčič pa so se zmenili, da bodo izdelali konkretne predloge za sodelovanje tudi na šolskem področju in omogočili, da bi se otroci iz obeh krajev srečali in spoznali med sabo. Gostitelji so obenem pokazali veliko zanimanja za zgodovino Slovencev v Italiji in predlagali, da bi prišlo do stikov med njihovo organizacijo bivših partizanov ANPI, ki je izredno aktivna, in tukajšnjo VZPI. Vse te naCrte nameravajo uresničiti Cim-prej, takoj, ko se bo izteklo poletje. Umetnine je treba natančno popisati in tudi poslikati Marko Waltritsch Vsak ljubitelj umetno-sti, ki doma hrani slike ah druge kulturne dragoceno-sti, naj si naredi natančen seznam, ki naj bo po možnosti opremljen s fotografijo ter s podrobnim opisom vsakega umetniškega dela. To je nasvet, ki ga je pred kratkim v Rimu javnosti posredoval polkovnik Roberto Conforti, načelnik posebnega oddelka karabinjerjev, ki skrbi za varstvo kulturnih dobrin. »Ce bi nam tisti, ki so jim bile umetnine ukradene, posredovali tudi toCne podatke in fotografijo, bi bilo naše delo pri odkrivanju ukradenih dragocenih predmetov zelo olajšano,« je povedal omenjeni visoki policijski Častnik. Povedal je tudi, da je bilo lani v Italiji ukradenih 29.000 umetniških predmetov, policija jih je v istem Času pri tatovih našla kar 26 tisoč. Le 5.500 so jih lahko vrnili zakonitim lastnikom, saj nekateri okradeni kraje sploh niso prijavili ali pa so bili podatki o ukradenem predmetu pomanjkljivi in so zaradi tega težko razpoznavni, še zlasti Ce je bil predmet ukraden na enem kraju države, najden pa na drugem. Kraja umetniških predmetov se je v zadnjem času zelo povečala. Po mnenju policijskih oblasti je to treba pripisah po eni strani odpiranju evropskih mej in skoro popolni odpravi policijske kontrole, po drugi pa dejstvu, da se v nakup ukradenih dobrin (velikokrat po naročilu) investira denar pridobljen na nečist način. Gre torej za riciklažo umazanega denarja. Strokovnjaki cenijo, da se, v svetovnem merilu, za nakup ukradenih umetnin porabi 10.000 milijard lir. V prvi vrsti prihajajo v poštev dela zelo znanih mojstrov, ki jih hranijo v zasebnih zbirkah, kot tudi v muzejih. V zadnjem Času veliko ukradenih umetnin prihaja še zlasti iz vzhodnoevropskih držav. Na »skrivnosten« naCin te zapuščajo tako muzeje kot cerkve in tudi zasebne zbirke nekaterih, nekoC bogatih družin. Na Črnem trgu je teh umetnin danes zelo veliko. Tudi v naši neposredni soseščini smo v zadnjem Času zasledili nekaj takih primerov. Med tarčami tatov so bile še zlasti cerkve, še posebej tiste v osamljenih krajih na podeželju. Med primeri zadnjega Časa naj navedemo krajo nekaj umetniških del v neki cerkvi v slovenski Istri, ki pa so jo k sreči slovenski policisti kaj kmalu odkrili. Ce se vrnemo k uvodnim ugotovitvam v tem Članku, lahko še povemo, da so v zadnjih dveh letih v Italiji izvedli obsežno akcijo katalogizacije umetnin v raznih muzejih. Prej so imeli dokumentacijo o enem milijonu umetniških del, sedaj pa razpolagajo kar s 5 milijoni sodobno urejenih kartončkov. PLOŠČE / PREPROSTI ROCK IN IRONIČNA BESEDILA NA NOVI PLOSCl EDOARDA BENNATA 8 1 P 4 e| Bennotove »vrtnice« so lepe vendar predvsem bodeče Aleš Waltritsch Odsotnost neapeljskega kantavtorja Edoarda Bennata z glasbenega tržišCa je trajala dve leti. V tem Času Edo - kot ga imenujejo njegovi fansi - ni miroval, nasprotno. Večkrat je nastopal, tudi v naši deželi, pripravljal pa je tudi pesmi za nov album. S trinajstim albumom, ki nosi naslov »Se son rose fioriranno« in ki je v teh dneh v prodaji, se ironija vraCa v ospredje Bennatovega dela. Edoardo je plošCo zasnoval novembra in decembra lani, posnel pa jo je od februarja do aprila letos. Besedila so izredno aktualna in se lotevajo tako podkupninskih afer kot drugih zelo perečih problemov. Lepo bi bilo, je pred kratkim dejal Bennato, da bi lahko publika slišala pesmi v istem trenutku, ko so napisane. Žal to ni mogoCe in se večkrat pri kom porodi sum, da nekdo napiše nekaj iz Čistega oportunizma. Njegova besedila se zelo dobro spajajo z glasbo. Edoardo pravi, da najprej napiše glasbo in šele kasneje ritmični podlagi prikroji besedilo. V tem lahko zasledimo razliko med velikimi glasbeniki in enoletnimi meteorami. Glasba je zabava in vse skupaj so ... le pesmice (v letu 1980 je izdal album z naslovom »Sono solo canzonette«), Bennato je še danes trdo prepričan v to. Dobra mera ironije besedil je spremenila njegove pesmi v satiro. V Bennatovih skladbah je ta izredno prefinjena, Po njegovem mnenju so popevke še vedno najboljše orožje, da lahko iznese kritiko. Vse to v spremstvu dobre rock glasbe, ki po njegovem mnenju še vedno vsebuje začetne prvine: svobodo in trasgresijo. Tako je tudi na novi plošči. »Se son rose fioriranno« vsebuje deset skladb. Glasba je močna, besedila ostra: Bennato se vraCa k svojim najboljšim Časom. PlošCa sloni na preprosti in enostavni rock glasbi. ZaCne se z rock’n’rollom pesmi »La frittata e fat-ta«, »La fiera dei buoni sentimenti« je odličen prikaz italijanske družbe v obliki balade s kitaro in orglicami. »Rosa da sognare« in »Donna di Luna« sta himni ženskemu svetu, upanju za bodočnost sveta. Balada »Cera una volta« neizprosno preseka obdobje zadnjih let v groteskem rocku, ki je značilen za Bennata. »Chi non salta« je med najboljšimi skladbami zadnje plo-šCe. Pesem je himna individualizmu in civilni neubogljivosti. Crescendo glasbe (od akustične kitare prehaja na električno) zelo lepo sledi (ali pa obratno) crescendu besedila. »Milano«, »Topolino« in »Povero treno« so še ostale skladbe nove plošCe, ki se zaključi s himno lahkomiselnosti »In no-me del popolo italiano«. »Se son rose fioriranno« je torej novo, zelo dobro delo Edoarda Bennnata, enega med najbolj priljubljenimi italijanskimi kantavtorji. »Nauk« plošCe - kot je v njegovi navadi - pa je že v naslovu plošCe. 10 Sreda, 8. junija 1994 GORICA VOLITVE / OBČINSKE VOLITVE PRVIČ Z NOVIM SISTEMOM Kako volimo župana in občinske svetovalce Ena sama preferenca - Možen "diferenciran glas" BRUNO CnOCETTt GAETj au a caaisca m simltd ENNSO GEROMtN CA*«©iDAT0 »U.A CARICA OS SiSOACO RENATO FIORELU CANIHOATO AtLA CARiC* £55 ŠSNČACO VOLITVE / SLOVENSKI PROGRES1STI Zdravi del Gorice se mora uveljaviti Za občinski svet podpora Igorju Komelu in županskemu kandidatu Brunu Crocettiju Z leve: Crocetti, D. Bratina, Budin, Komel, I. Bratina (foto Studio Reportage) Volilci v Gorici bodo v nedeljo prejeli po tri glasovnice: za evropski parlament, za izvolitev župana in elanov občinskega sveta, za izvolitev elanov rajonskih svetov. Zato, da bo naš glas veljaven, da bo šel stranki, ki ji zaupamo, in kandidatu, za katerega menimo, da je vreden zaupanja. Se posebna pozornost naj velja za glasovnico za župana in občinski svet, saj bomo z njo prvič po uvedbi večinskega sistema neposredno izbirali župana in z ločenim glasom na isti glasovnici tudi po enega kandidata za občinski svet. Kako torej pravilno iza-zimo svoj glas? Začnimo pri glasovnici za župana in občinski svet v Gorici. Sestavljena je nekako v treh delih: na levi strani so v posebnem okvirju navedeni štirje kandidati za župana, v sredini so simboli strank in gibanj, ki podpirajo posamezne kandidate, desno od znaka (simbola) stranke pa je prostor, kjer lahko izrazimo največ en preferenčni glas. Za župana se v Gorici potegujejo štirje kandidati. Na glasovnici so po vrsti: Bruno Crocetti, Gaetano Valenti, Ennio Geromin, Renato Fiorelli. Prvega podpirajo tri skupine: Pro-gresisti, Slovenska skupnost, Cittadini per 1’Ison-tino; Gaetano Valenti je kandidat Alleanza nazio-nale in gibanja Forza Ita-lia; Ljudska stranka in Severna Liga podpirata En-nia Geromina, medtem ko Zeleni kandidirajo Renata Fiorellija. Kako najbolj korektno izrazimo svoj glas? Tako, da na glasovnici prekriža- mo pravokotnik z imenom župana in (en sam) simbol stranke ali gibanja, ki uživa naše zaupanje. Lahko tudi prečrtamo samo simbol stranke. V tem slučaju bo šel naš glas županskemu kandidatu, ki je povezan z listo, katere znak smo prekrižali. Na glasovnici lahko izrazimo največ en preferenčni glas. To naredimo tako, da zraven simbola (znaka), ki smo ga prečrtali, izpišemo priimek kandidata (in ime, če sta dva kandidata z istim priimkom). Priimek kandidata, ki mu želimo dati preferenčni glas moramo izpisati s celo be- sedo. Nobenih številk torej! Nov način glasovanja in neposredna izbira župana, omogočata tudi “diferencirano glasovanje”. To pomeni, da lahko glasujemo tudi za kandidata za župana, ki ni povezan z listo ali stranko, ki sicer uživa naše zaupanje. V tem primeru bomo glasovali tako: prekrižamo simbol stranke, za katero smo se odločili in izpišemo ime kandidata, ki mu želimo dati preferenčni glas, nato prekrižamo pravokotnik v katerem je izpisano ime (drugega) županskega kandidata, ki uživa naše zaupanje. Glasovnica je povsem veljavna: en glas bo šel kandidatu za župana, en glas bodo šteli stranki ali listi, katere znak smo prekrižali, upoštevala se bo preferenca našemu kandidatu. Volilci imajo možnost, da glasujejo samo za enega od županskih kandidatov. V tem slučaju morajo prekrižati pravokotnik v katerem je izpisano ime kandidata za katerega so se odločili. Tako izpolnjena glasovnica je veljavna, glas pa bodo prišteli samo županskemu kandidatu, ne pa z njim povezani listi ah listam. Glavni slovenski kandidat na listi progresistov za občinski svet, ki povezuje DSL, SKP, socialiste in manjše sile levice, Igor Komel in županski kandidat Bruno Crocetti, ki ga progresisti podpirajo skupaj z listama SSk in Cittadini, sta predsinoči sodelovala na osrednjem volilnem srečanju slovenskih progresistov v Gorici. Srečanje je v imanu slovenske komponente DSL uvedel Ivan Bratina, ki je poudaril pomen občinskih volitev: od izida bo odvisno, ali bo mesto upravljal odprt in demokratično usmerjen župan, kakršen je Crocetti, ali pa desničar, z vsem kar lahko sledi glede sožitja in sodelovanja ob meji. Igor Komel je podčrtal novo enotnost med Slovenci, ki se je izoblikovala že v sodelovanju med slovenskimi občinskimi svetovalci v zadnjem mandatu v sklopu trans- verzalnega gibanja, ki se na volitvah predstavlja s skupnim županskim kandidatom. Omenil je številne stike z občani v teku “volilnih pohodov” po rajonih in vaseh. Ta srečanja so mu ponudila vpogled na realne probleme in želje občanov, ki jih bo v primeru izvolitve iznesel na občini. Poudaril je tudi, da bo v svojem upravnem delovanju težil predvsem k temu, da bi bili Slovenci in slovenske organizacije enakopravno obravnavani. Komelovo in Crocet-tijevo kandidaturo sta podprla tudi senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Bratina je posebej podčrtal, da se je v zadnjih letih vse bolj uveljavil zdrav, strpni in odprti del Gorice, katerega izraz je Crocet-tijeva kandidatma. Omenil je tudi evropske volitve in podprl kandidaturo dosedanjega poslanca DSL Giorgia Rossettija ter pri tem ugotovil, da bomo v Gorici pravzaprav dvakrat glasovali za Evropo: tudi na občinskih volitvah bomo namreč izbirali med odprtimi, evropsko usmerjenimi silami in desnico, s katero tvega Italija sodobno obliko avtarkije, ob meji pa nevarne zaostritve, nazadovanje v sodelovanju in ekonomskih tokovih. Sam Crocetti je v zaključku poudaril, da se njegova kandidatura, poleg specifičnih vprašanj kot je financarska šola, razlikuje od ostalih predvsem zaradi večjih jamstev glede sožitja, razvoja in mednarodnega odpiranja Gorice, saj desnica ne more ponujati verodostojnih projetkov v tej smeri. Predvsem pa je to kandidatma, ki je izraz Gorice, medtem ko dobiva Severna liga ukaze iz Vidma, Forza Italia pa se slabše, neposredno iz Ri' ma. VOLILNA KRONIKA / POMEMBNEJŠA ZBOROVANJA Federalizem in Evropa Crocetti pri industrijcih R. Lovisoni (SL) kritičen do Forza Italia Predvolilna srečanja, zborovanja, pohodi, shodi in še vse kar sodi v pred-volilno kampanjo se v teh dneh odvijajo z vrtoglavo naglico. Popoln pregled nad celotnim dogajanjem je nemogoč. Tudi zaradi aktivnosti posameznih kandidatov. Značilnost te volilne kampanje je v ugotovitvi, da so v ospredju predvsem občinske volitve. Manj pozornosti se namenja volitvam za evropski parlament. Slovenska skupnost, ki na teh volitvah nastopa na skupni listi Federalizem, je v ponedeljek priredila v Steverja-nu srečanje s kandidatoma Andrejem Bratužem in Rafkom Dolharjem. Bratuž je podrobneje osvetlil pomen in vlogo evropskega parlamenta, med- tem ko je Dolhar govoril o povezovanju manjšinjskih skupnosti. Severna Liga je v pone-deljek priredila zborovanje v Standrežu s poslancem Lovisonijem, medtem ko županskega kandidata ni bilo. Prav tako so bili skoraj povsem odsotni domačini. Govor je bil o federalizmu, o italijanski zunanji politiki, manjšinah, o načrtih bodočega razvoja teh krajev. Lovisoni se je ogradil od stališč predstavnikov Alleanza nazionale glede meje in odnosov s Slovenijo. Slišali smo nekaj osti na račun Forza Italia, ki da na krajevni ravni sprejema vse kar leze in gre in je torej v njenih vrstah veliko znanih in iztrošenih obrazov. Poleg Lovisonija in Ko- glota je govoril tudi dr. Gombač, ki je posebej vneto pojasnjeval razloge svojega pristopa k Ligi in ki seveda ni pozabil servirati stare pesmi o manjšinskih lobijih, ki da zmorejo marsikaj. Živahno je tudi v pro-gresističnem taboru. Kandidat za župana inž. Bruno Crocetti se je srečal s predsednikom združenja industrijcev Sgarlato in razpravljal o gospodarskih vprašanjih. Srečal se je tudi s predstavniki zadruge ITE, sinoči pa je bilo napovedano srečanje s kandidatkami na listi “Pro-gressisti”. Poleg splošnih vprašanj je bil govor tudi o predlogu za prožnejšo in zlasti zaposlenim ženskam bolj primemo ureditev madov, umikov trgovin itd. VOLITVE / DANAŠNJI SHODI Ob politiki tudi kultura in glasba Razstava slik in "muset" za Fiorellija Igralci in glasbeniki s Crocettijem Lista progresistov priredi nocoj ob 20.15 v Podgori pred sedežem KD Andrej Paglavec srečanje s kandidatom za župana Gorice Brunom Crocettijem. Na srečanju bodo navzoči tudi razni kandidati za podgorski rajo-snki in goriški občinski svet. Med drugimi bosta sodelovala predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj in slovenski kandidat za občinski svet Igor Komel. Lista Cittadini per risontino bo svoj “Projekt za Gorico” predstavila ob 21. uri v dvorani UGG (Ul. Rismon-do 2). Sodelovali bodo kandidati za občinski svet in županski kandidat Bruno Crocetti. Srečanje bo ponudilo tudi kulturni utrinek, ki ga bodo prispevati igralca Wal-ter Mramor in Gianfranco Saletta, glasbenik Alessandro Arbo in pevki Federica Volpi in Enza Pecorari. Zeleni prirejajo kultumo-volilni večer pred cerkvijo sv. Ivana. Ob 20.30 bodo razstavljati stike, ki so jih ponuditi nekateri goriški umetniki za finansiranje volilne kampanje Renata Fiorellija. Tričlanski orkester bo izvajal “muset”, glasbo pariških bistrojev. Dopoldne ob 10. uri pa bo Fiorelli kot kandidat na evropskih volitvah govoril na tržnici v Ronkah. Med jutrišnjimi shodi naj napovemo ob 20.30 predstavitev tiste SSk (s koncertom skupine Big ben pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici) in ob 21. mi nastop županskega kandidata Crocettija v palači Rabatta na večem o socialnih problemih in zaposlovanju mladih, ki ga bo zaključil gledališki nastop. VOLITVE / RAJONI Kandidatne liste za rajon Revma, Oslavje, Štmaver Pregled kandidatur za rajonske svete zaključujemo s Pevmo, Oslavjem in Stma-vrom. V tem majhnem, izrazito slovenskem rajonu so mnoge stranke imele težave s sestavo kandidatnih list, tako da so bile predložene le štiri in od teh ena (AN), za katero res ni mogoče trditi, da je izraz stvarnosti krajev, ki jih zajema ta rajon. Sicer pa je pričakovati, da bo rajonski svet po sestavi ostal še naprej v veliki večini slovenski. SLOVENSKA SKUPNOST: Silvestro Primosig (53), Silvano Bensa (55), Irene Ferlat (29), Davide Grinovero (28), Tamara Kosič (20), Nadia Kovic (27), Lorenzo Persoglia (34), Katja Sfiligoj (18), Marjan Vogrič (24). PROGRESISTI: Dolores Beltrami vd. Ruggiero (74), Romualda Busatta por. Munarin (56), Fortunato Musig (60), Claudio Peles-son (28), Renza Pelesson (33), Boris Pintar (49), Alberto Princi (51), Eda Sar-tori por. Sellan {.57), Marjan Sosol (46), Davide Sossou (42), Mirko Vendramin (49). ZELENI: Edi Bobiz (36), Rosanna Brecelj (43), Ned' da Dornik (46), Tarcisio Drosghig (36), Massinulia-no (Massimo) Gressini (51), Damiano (Damijan) Makuz (42), Miroslao (Mirko) Radinja (44), Anna Maria To-masich por. Nanut (33). NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO: Andrea Ca-ragnano (32), Renzo Rosa-relli (56), Lorena Cuberh (21), Marco Furlani (21), Elisabetta Galli (46), Mana Beatrice Giuntoti (62), Mario Piciulin (44), Gianni Pauletich (38), Luciano Su-tigoni (45). *RMIN/ZANIMANJE ZA SLOVENCE GLASBA / NOCOJ V KULTURNEM DOMU NOVICE Na Plešivem so predstavili listo DSL-PPI Srečanje s SSk in sen. Bratino Predvolilne dejavnosti 80 te dni zadobile hitrejši ritem tudi v tistih tanjših občinah na Goriškem (Krmin, Gradež, ^agraj), kjer bodo v nedeljo prav tako kakor v . . rici, volili za župana in elane občinskih svetov er seveda za evropski Parlament. Ker na občinskih volitvah nastopa kar Pet list, je toliko bolj dragocen vsak glas. Zanimiva je recimo izredna in splošna pozornost do občanov slovenske narodnosti. Te dni je bilo že kar nekaj srečanj nied predstavniki različnih strank in političnih skupin ter občani, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti. Tako se je pred dnevi s predstavniki skupnosti pogovarjal županski kandidat Severne lige, Devetag. Stranka Slovenske skupnosti pa )e dala pobudo za srečanje s predstavniki liste "Progetto cormone-se . Srečanje in predstavitev je bilo v prostorih osnovne šole na Plešivem, uvedel pa ga je Edi Keber. Lista “Progetto Cormo-nese 1 združuje Demokratično stranko levice in Ljudsko stranko, kandidat za župana pa je Mau-rizio Paselli, ki si je izkušnje upravitelja nabiral v zadnjem mandatu, ki se je končal s predčasnim razpustom občinskega sveta. Omeniti velja tudi prisotnost senatorja Darka Bratine ter pokrajinskega tajnika SSk Aleša Figlja in prvega nosilca občinske liste SSk v Gorici, Bernarda Špacapana. Na predstavitvi županskega kandidata in skoraj vseh kandidatov liste se je zbralo precej domačinov, glavni predmet pogovora pa so bile seveda bližnje volitve. Od predstavnikov slovenske manjšine sta posegla v razpravo še Stanko Primožič in Franc Kenda, pri Čemer je prišlo do izraza prepričanje -podobno kot v okviru “transverzale” v Gorici -da velja ob nevarnosti uveljavitve desnih skrajnosti tudi na krminskem krepiti vzdušje sožitja in sodelovanja na vseh področjih. Gre namreC za uveljavljanje politike, ki vidi v sožitju in medsebojnem spoštovanju in sodelovanju osnovo za kulturni, gospodarski in splošni razvoj tega območja, italijanske države in širše evropske skupno- Koncert v spomin na Rodolfd Lipizerja Nastopil bo orkester "Opera gioiosa del FVG' s solitom Emmanuelejem Baldinijem Na današnji dan, pred 20 leti, je umrl goriški violinist, skladatelj in dirigent Rodolfo U-pizer. Kulturno društvo, ki nosi po njemu ime, prireja drevi v njegov spomin slavnostni koncert. Ob 20.30 bosta v veliki dvorani Kulturnega doma nastopila pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija orkester "Opera giocosa del Friuii Venezia Giulia" in tržaški violinist Emmanuele Baldini. Na sporedu bodo skladbe Vivaldija, Mendelssohna, Masseneta, Turine in de Sarasata, Abonentom večernih in nedeljskih koncertov bo vstop prost, sicer vstopnica velja 10 oz. 8 tisoč lir. (Na sliki: zgodovinski posnetek iz leta 1952 prikazuje Rodolfa Lipizerja med nastopom goriškega simfoničnega orkestra). KRONIKA / POROTNO SODIŽCE Primer Paglavec Obtožena M. Spangher in R. Ventura Pred porotnim sodiščem v Trstu se danes pričenja proces proti Robertu Venturi in Massi-milianu Spangherju zaradi nenamernega umora 18-letnega Alessandra Paglavca iz Standreža. Ventura in Spangher sta v priporu od 19. novembra. Zločin se je dogodil v noči med 23. in 24. oktobrom lani pri Fari. V nedeljo, 24. oktobra zjutraj so lovci našli v blatu truplo 18-letnega fanta iz Standreža.Preiskava je trajala kar lep Cas in se je odvijala v precej težavnih okoliščinah. Zaslišali so na desetine mladih, ki so poznali žrtev in napadalce. Sele po nekaterih izjavah takrat mladoletnega R.B. iz Fare, ki je bil tudi sam dalj Časa v priporu, se je zapleten klopec zaCel odvijati. Glavna osumljenca in obtoženca sta Roberto Ventura in Massimiliano Spangher. Ni pa izključeno, da se bo spisek obtožencev podaljšal. Porota bo imela nedvomno nelahko nalogo pri presojanju krivde, po drugi strani pa tudi vloga obrambe ne bo lahka. SOČA / ISKANJE IZGINULEGA Trupla še niso našli Gasilcem priskočil na pomoč helikopter Goriški gasilci in potapljači iz Mester so včeraj ves dan zaman iskali v SoCi truplo 34-letnega Marca Blasca iz Gradišča. Mladeniča je namreč v ponedeljek pogoltnila sila vode.Reševalcem je v dopoldanskih urah priletel na pomoč tudi helikopter, ki je dvakrat neuspešno preletel soško gladino od kraja tragedije - to je blizu mostu na državni cesti 56 - vse do jezu pri Zagraju. Gasilski izvedenci trdijo, da bo reka najverjetneje naplavila truplo nesrečnega mladeniča šele Cez nekaj dni, ko bo vodni tok upadel. V prejšnjih dneh se je namreC zaradi padavin gladina reke znatno zvišala, ob tem pa se je povečala nevarnost. Knjiga zapiskov o vizitacijah C.M. Attemsa na Goriškem V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice bodo jutri, 9. t.m. ob 18. mi predstavili prvo knjigo iz zbirke dokumentov o pastoralnih obiskih goriškega nadškofa Carla M. Attemsa na Goriškem. O pomembnem knjižnem načrtu Instituta za versko in socialno zgodovino bosta spregovorila prof. Vittorio Feri iz Vatikanske knjižnice in prof. France Kralj iz škofisjkega arhiva v Kopru. Knjiga je zelo obsežna, saj zajema nad 700 strani prepisov zapiskov o vizitacijah C.M. Attemsa med letoma 1750 in 1759. Pomemben uspeh nižje srednje šole Locchi Goriška nižja srednja šola Locchi je zabeležila lep uspeh. V okviru evropskega natečaja za mladega potrošnika, ki spada v okvir projekta mladina 2000, je namreč za poglobljeno raziskavo o je-stvinskih navadah Goričanov prejela drugo vsedržavno nagrado. Enak uspeh sta zabeležili tudi nižji srednji šoli Bertagni iz mesta Massa Carrara in Giacich iz TržiCa. Nagrada znaša 3 tisoC ECU-jev. Brošuro omenjene raziskave bodo uradno predstavili med današnjo zaključno šolsko prireditvijo. Partizanska bolnišnica Pavla V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bodo jutri, 9. t.m. ob 19. uri, predstavili knjigo Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu, dr. Pavle Jerina -Lah. Sodelovali bodo avtorica, dr. Anton Prijatelj in učenki Glasbene šole Nova Gorica. Predstavitev bo v prostorih v uhci Gradnikove brigade 25. Delavci tovarne Polistane demonstrirali pred prefekturo Delavci obrata Polistone iz Vileša nadaljujejo s sindikalnim bojem za ohranitev delovnih mest. Včeraj so manifestirali pred prefekturo. Ob tej priložnosti je delegacija delavcev in sindikalnih predstavnikov obiskala prefekta, ki je zagotovil, da bo spodbudil srečanje z deželnim odbornikom za industrijo. Delavci so prefektu izrazili zaskrbljenost glede mobilnosti, v katero naj bi v kratkem morali stopiti. Dejali so namreC, da bi z dodatnimi šestimi meseci dopolnilne blagajne najverjetneje uspeli rešiti marsikatero delovno mesto. Priložnostni poštni žig ob stoletnici železnice Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo v petek, 10. trn. n Trgu Republike v Tržiču namestili začasni poštni urad in to kar v vagonu. Med 11. in 17. mo bodo s posebnim priložnostnim pečatom žigosali vse pisemske pošiljke. Poštni urad odpirajo ob stoti obletnici odprtja železniške proge med Cervinjanom in Tržičem. Kratke vesti iz bolnišnice Včeraj okrog poldneva se je v prometni nesreči, v uhci Leoni, lažje ranil 31-letni Lidan Rifet, Ulica Leoni 11. V goriški splošni bolnišnici so mu nudili le prvo pomoC. Okreval bo v dveh tednih. ŠTEVERJAN / ZAKLJUČNA SPISKA PRIREDITEV KINO 11_________IZLETI IH RAZSTAVE Učenci prepričljivo uprizorili igrico “Prebujanje v gozdu” Strastni bralci (celo do 40 knjig!) so si zaslužili bralne značke V ponedeljek je v osnovni šoli Alojz Gradih v Steverjanu uCenci uprizorili staršem in Priojateljem igrico Franke Berletic “Prebujanje v goz- (na sliki). Avtorica, ki le dobro poznala otroški SVet, je z veliko spretnostjo Povezala in prepletla pravljični svet z življenjem otroka. Slednji živi v neposrednem stiku z naravo 111 jo ljubi, ker v njej odkri-Va vedno nove navdihe za svoje igre. V igrici je sodelovalo Vseh 16 uCencev, ki so P°d vodstvom učiteljic Prepričljivo podali svoje vloge. K temu je botrovala Pisana scena gozda, pripravljena iz povsem elementarnih šolskih pripo-mjoekov. Tudi pisani ko-stimi palčkov, gobic in do-mracih živali so obogatili predstavo. Besedilo so povezovale pevske točke in rajanje solistov ter zbora. Po dolgem aplavzu je uCencem Čestitala za uspešen nastop ravnatelji- ca dr. Mirka Brajnik. Zveste bralce je nagradila z bralno značko, ki so si jo števerjanski uCenci kar zaslužili. Nekateri so namreC prebrali veC kot štirideset knjig. Prav je, da takim bralcem Čestitamo in tudi ostale spodbujamo k branju, saj je dobra knjiga večkrat naša najboljša prijateljica in učiteljica. GORICA VTITORIA 18.30-20.20-22.15 »Caro diario«. Rež. in igra Nanni Moretti. Zlata palma za režijo na festivalu Cannes ’94. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO Danes zaprto. 'M PRIREDITVE KROŽEK V. SCEK vabi na predstavitev publikacij Adrijana Pahorja, Brune Ciani in Iva Jevnikarja danes ob 18. uri v Katoliški knjigami. Sodelovali bodo dr. Rafko Dolhar, prof. Marija ČešCut in avtorji. JUTRI, 9. junija, ob 20.30 bo pri Sv. Ivanu zaključek predvolilne kampanje Slovenske skupnosti. Nastopili bodo nosilci občinske liste Bernard Špacapan, David Grinovero in Božo Tabaj, kakor tudi kandidati za predsednike rajonskih svetov. Nastopil bo tudi županski kandidat ing. Bruno Crocetti. Koncert bo izvajala znana skupina »BIG Vabljeni! Naročnik: SSk Gorica SPD GORICA priredi v nedeljo avtobusni izlet v Globasnico ob 23. srečanju zamejskih planinskih društev. Avtobus odpelje ob 6. mi iz Rožne doline. Prijave še danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. me na sedežu (tel. 33029). L : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ATT.A SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes, ob 9.30 Giovan-ni Leban iz Ul. Gadoma 7 v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 11. uri Adalgisa Susmel iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Anna Simpa por. Taccheo iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 14.30 Miroslav Peric iz bolnišnice Janeza od Boga na PalkišCe. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo v petek odprli razstavo fotografij Flavia Mo-settija in Valterja Nanuta. + Zapustil nas je naš dragi Miroslav Peric Žalostno vest sporočajo sinovi, žena in vnukinja Pogreb bo danes ob 14.30 iz bolnišnice Janeza od Boga in ob 15.00 v cerkvi na PalkišCu. Devetaki, 8. junija 1994 Ganjeni ob izgubi Miroslava Perica izrekamo občuteno sožalje družini. Sekcija VZPI Dol-Jamlje PRED VOLITVAMI V EVROPSKI PARLAMENT Pisana druščina brez pooblastil Francoski poslanec Claude Cheysson ugotavlja, da iz strasbourškega parlamenta ni vrnitve na domačo politično sceno Dan evropskih volitev je pred vrati. Že jutri bodo poslance v strasbourski parlament izbirali Britanci, Danci, Irci in Nizozemci. Drugi bodo voliSCa polnili v nedeljo. Nobena država dvanajsterice pa si ne dela več utvar, da so te volitve dejansko evropske - prav vsi volilci Evropske unije bodo v resnici odgovarjali na vprašanja domače politike. Po tem načelu so sestavljeni tudi volilni seznami v vseh državah. Francoski politik, nekdanji zunanji minister in sedaj poslanec v Evropskem parlamentu v Strasbourgu Claude Cheysson tokrat ne kandidira, ker mu je Michel Rocard, vodja socialistov, namignil, da potrebuje mesta za politike, ki so v nacionalnem okviru pomembnejši in za stranko vitalnej-šega pomena. Na seznamih se morajo pojaviti imena, za katera bodo Francozi volili, kajti zmaga stranke v evropskih volitvah je pomembna zmaga v domači politiki. Cheysson se torej umika s političnega prizorišča, svoj odhod pa je zaznamoval z vrsto izjav o neučinkovitosti in pravzaprav nesmotrnosti Evropskega parlamenta. »Evropski parlament je povsem neučinkovit,« pravi Cheysson in dodaja, da je edino ministrski svet tisti, ki lahko kaj stori proti temu. Pa vendar -kdo bi hotel kar tako predati oblast drugemu? Udobno zleknjen v naslonjač v svojem pariškem stanovanju, ki gleda na luksemburški park in ki ga je, kot sam pravi, kupil prav zaradi pogleda na cvetoče kostanje, razlaga o shemah Evropske unije in njenih inštitucij. V njegoven tonu je čutiti zagrenjenost in sam priznava, da je bil mandat v Evropskem parlamentu popolnoma »zgrešen strel«. »Jaz sem človek akcije«, pravi, »strasbo-urški parlament pa je mrtva zadeva.« Volitve vidi predvsem kot pokazatelja domačih razmer in v tem pogledu je njegov čas res minil. »Povratka iz Stras-bourga v domačo politiko ni,« pravi Cheysson, ki kot izjemo našteje le nekdanjega predsednika Giscarda d’Estaigna. Silni birokratski stroj, s katerim se bo zdaj morala spopasti druga garnitura evropskih politikov, strasbourškim poslancem nalaga veliko dela. Obveznosti v raznih odborih, pododborih in komisijah jim ne dovoljujejo, da bi se ukvarjali tudi z domačo politiko. V tem vidi Cheysson tudi veliko nevarnost za prihodnost Evropskega parlamenta, saj poslanci ne zastopajo in zagovarjajo več nacionalnih interesov, temveč slepo sledijo koračnici birokratskih zapovedi. In kako se obnašajo evropski poslanci? »To je pravi živalski vrt, stras-bourški parlament je pravi živalski vrt,« ugotavlja Cheysson. Toliko različnih ljudi, različnih prepričanj, ver, kulturnih izročil... »Kmalu spoznaš nekatere zakonitosti njihovega delovanja,« se muza ta evropski poslanec. »Točno veš, kaj bodo rekli nemški socialdemokrati, zato tudi ni težko napovedati, s čim si bodo prislužili zmago med nemškimi volilci. Najbolj zanimivi pa so Spanci. Kljub temu, da v Evropskem parlamentu sedijo tako pripadniki vladajoče koalicije kot opozicionalci, vedno nastopajo enotno. Doma neusmiljeno napadajo Gonzalesa, v Strasbourgu pa se vsi postavijo v njegov bran. To je edinstven primer v tej evropski inštituciji.« Ana Kovač Izrael - drugi dom nekaterih vietnamskih veteranov KFAR TAPUAH - Nekdanji vietnamski veteran, ki se je pozneje naselil v Jeruzalemu, je pomotoma streljal na skupino izraelskih vojakov, oblečenih v arabska oblačila. Bil je prepričan, da so ga možje, skriti za oljkami, nameravati napasti. Od ameriške vpletenosti v vietnamsko vojno je minilo že 20 let, nekateri vietnamski veterani pa so se znova znašli v podobnem položaju - tokrat na okupiranem ozendju na Zahodnem bregu. Številni so se izseliti iz Združenih držav Amerike in si ustvariti dom v Izraelu. Tam so naleteti na nove sovražnike - Palestince, ki so v prišlekih videti tuje osvajalce. »Sem rojen morilec,« je izjavil Geda-lia Becker, ki se je pohvalil, da je bil v vietnamski vojni pilot helikopterja. Ameriška vojska je vodila seznam vseh poletov, ki so jih opravili piloti; Becker je povedal, da je uspešno opravil kar 600 poletov. Leta 1988 se je naselil na Zahodnem bregu, v naselju Male Amos. Ko se je nekoč peljal domov, so na njegovo vozilo trije neznanci vrgli bencinsko bombo. Hitro je skočil iz avtomobila in v bližini opazil senco treh mož. Mislil je, da so Palestinci, zato je potegnil pištolo in začel streljati. Izkazalo se je, da so bili neznanci Izraelci, preoblečeni v Arabce. Becker, ki je bil dober ostrostrelec, je vse tri zadel, dva sta bila huje ranjena. Becker živi z ženo in osmimi otroki v starem delu Jeruzalema. Posvetil se je študiju, zato obiskuje židovski seminar. Erič Lee, amerisko-izraelski pisatelj, ocenjuje, da v Izraelu živi približno sto vietnamskih veteranov. Na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi naj bi živeti štirje nekdanji vietnamski veterani. Med vietnamsko vojno so bili vsi vključeni v elitne borbene skupine. David Ramati pravi, da so biti na svojem področju najboljši. Veteran Kuzriel Meir je bil skupaj z nekim drugim ameriškim priseljencem marca 1990 aretiran; obtožen je bil uboja Arabke Azize Salem, ki je bila ubita v bližini naselja Ki-rjat Arba, nedaleč od Hebrona, kjer je bila doma. Meir je uboj zanikal. Kljub temu je odsedel enajstmesečno zaporno kazen. Obtožen je bil zaradi posesti orožja; policija je v njegovem domu našla nekaj pušk, tudi tisto, s katero je bila ubita Salemova, imel pa je celo posebno napravo za izdelavo streliva. Meh je v sestavi zelenih baretk kar trikrat sodeloval v spopadih v Vietnamu. »Najbolj je človek presenečen, ko ga ljudje ob vrnitvi domov gledajo kot morilca otrok,« se spominja Meir. »Ameriška družba se mi je zagnusila-Pobral sem svoje stvari in prišel v Izrael. Bil sem idealist, mislil sem, da lahko Židje tu svobodno živimo.« »Amerika ni naša domovina. Zanjo se lahko človek bori in umre, vendar vedno ostane le Zid.« Leta 1988 se je naselil v Kirjat Arbi, najbolj militantnem židovskem naselju. Gojil je koze in popravljal orožje drugih naseljencev. Zdaj živi v Klar Tapuahu, ki ga naseljujejo najbolj protiarabsko usmerjeni Židje, člani organizacije Kahane, vendar Meir pravi, da z njo ni povezan. Mož ima dolge lase, nosi ohlapno obleko, na prašnih policah ima veliko knjig. Za svojega prijatelja Baruha Goldsteina, ki je februarja v hebrejski mošeji ubil 30 muslimanskih vernikov, najde le pohvalne besede. Meir je prepričan, da bi se Goldstein in enako misleči Židi s Palestinci bojevali za vsako pest ozemlja, čeprav »bi to pomenilo vojno napoved vladi«. Marjorie Olster / Reuter Azerbajdžan na robu vojaškega poraza BAKU - Utice v Bakuju so živahne, v restavracijah in kavarnah kar mrgoli ljudi, trgovine so dobro založene - kljub temu pa ne kaže pozabiti, da je Baku prestolnica države, Id je na robu vojaškega poraza. V zadnjem letu je azerbajdžanska vojska doživljala poraz za porazom Gorski Karabah, zaradi katerega je pred šestimi leti izbruhnila državljanska vojna, oblast le tehnično nadzoruje - v njem namreč živijo predvsem Armenci. Armenske sile so zavzele velik del azerbaj-džanskega ozemlja in skoraj milijon ljudi je zapustilo svoje domove. Mnogi so pričakovali, da se bo razpasel nacionalizem, vendar med ljudmi prevladuje nekakšna brezbrižnost, češ da je enklava pač za vedno izgubljena. V prvih letih spopadov so se na glavnem mestnem trgu zbirale množice, ki so izražale svoje domoljubno razpoloženje. Z dvignjenimi rokami so vzklikali: »Karabah je naš!« Zdaj je spor osredotočen na medije, v katerih oblast napada osvajalske težnje sosednje Armenije. In to je vse. V Erevanu je zaradi vojnega stanja čutiti pomanjkanje energetskih virov; ljudje dobivajo električno energijo le nekaj ur na dan. V Bakuju, ki leži ob Kaspijskem morju, je zvečer zelo živahno, druga zakavkaška mesta pa so povsem izumrla. Razvija se zasebni sektor, trgovine so založene z domačimi in uvoženimi izdelki. Kmalu naj bi začeli sodelovati s tujimi naftnimi družbami, ki so pripravljene vlagati v naravna nahajališča, zato naj bi država doživela gospodarski razcvet. Vladni predstavniki odkrito priznavajo, da se morajo spopadati tudi s prepričevanjem ljudi doma, ne le na fronti. Uradno so vsi moški, stari od 18 do 40 let, vojaški obvezniki. Dejansko pa jih je le malo v vojaški suknji, saj se ji na vse mogoče načine izmikajo. Na bakujskih ulicah je veliko moških, ki bi morali biti v uniformi. Ge jih človek vpraša, kako so se izmuznili služenju, pokažejo list papirja, na katerem piše, da so oproščeni zaradi zdravstvenih razlogov. Armenci nadzorujejo 20 odstotkov azerbajdžan-skega ozemlja; sem sodi tudi Gorski Karabah, in še vedno počasi prodirajo proti notranjosti države. Težko si je zamisliti, da bi bili Azerbajdžanci pripravljeni odstopiti še več ozemlja in da bi podpisali vsiljeni mirovni sporazum. Predsednik Gajdar Alijev uradno ne priznava poraza, zadnji kompromisi pa kažejo, da so razmere precej kritične. Azer-bajdžanski predstavniki so prvič priznali, da oblast v enklavi ni enotna. Rusi naj bi kmalu poslali svoje mirovne sile, iz Gorskega Karabaha pa naj bi se umaknila tudi armenska vojska, čepraV opozicija takšnim načrtom nasprotuje. Azerbajdžanski vojald na fronti so slabo izurjeni in v zadnjih mesecih so se morali večkrat umakniti. »Povejte Armencem, da bomo na koncu vendarle zmagali,« je odkrito, a neprepričljivo rekel eden od vojakov. Lawrence Sheets / Reuter PREDSEDN m Heizog bo dokazal, da ni le lutka v rokah kanclerja Kohla BONN - Roman Herzog, novi predsednik Zvezne republike Nemčije, bo do 1. julija, ko naj bi formalno prevzel dolžnosti šefa države, živel v skromnem stanovanju nekega osemnadstropnega bloka v Karlsruheju. Njegov asketski način življenja in temu primeren slog oblačenja povzročata hude skrbi novinarjem nemškega poljudnega časopisja, ki se sprašuje, kaj si bodo mislili visoki gostje iz tujine, kadar bodo prispeli na protokolarni obisk k tako »nereprezentativnemu« predsedniku republike. Herzog brezskrbno odgovarja, da si z zunanjim videzom res ne namerava beliti glave. Stroga temnomodra obleka zgovorno priča o zmerno konservativnem, redoljubnem in discipliniranem človeškem značaju. Monotonost in suhoparnost pa več kot uspešno razbija Herzogov značilni humor, poln samoironije. Celo v zadnjih negotovih trenutkih pred odločilnimi predsedniškimi votitvami, ko je napetost povsem izpolnjevala ozračje, se je znal kandidat Kohlovih krščanskih demokratov pošaliti v znanem slogu. Časnikarjem nemškega Bilda je takrat povedal, da piše govor »za vsak primer, če bi se zgodilo najhujše - zmaga«. Takoj po izvolitvi je v pozdravnem nagovora nemškemu parlamentu obljubil, da bo svoje naloge opravljal tako, da bo nazadnje še socialdemokratom žal, da niso glasovati zanj. Volitve novega državnega voditelja so nemške davkoplačevalce menda stale poltretji milijon mark, kljub temu pa državljani niso dobiti predsednika, ki so si ga želeti. Socialdemokratski kandidat Johannes Rau, premier zvezne dežele Severno Porenje-Vestfatija, je namreč v zadnjih raziskavah javnega mnenja dobil kar 45-odstotno podporo ljudi, medtem ko je poznejši zmagovalec Herzog »capljal« za njim s komaj 18 odstotki. Vendar nemškega predsednika ne ustoličujejo množice, temveč parlament. Država je namreč po dragi svetovni vojni odpravila neposredne predsedniške volitve, predvsem zaradi neprijetnih izkušenj iz časov VVeimarske republike, ko je plebiscitarno izbrani predsednik Hindenburg (sicer ne povsem prostovoljno) imenoval za zveznega kanclerja voditelja nacionalsocialistov (NSDAP) - Adolfa Hitlerja. Tako je torej 23. maja v imenu 80 milijonov Nemcev izbiralo novega predsednika 1324 poslancev. Izid glasovanja je vnovič sprožil plaz po- Branka Trivič, AIM lemik o upravičenosti in pravičnosti takega volilnega sistema. Poraženi socialdemokrati trdijo, da je povsem nelegitimen. Roman Herzog je drugačnega mnenja. Pojasnjuje, da so neposredne predsedniške volitve nujne v državah, kot sta Francija in ZDA, kjer igra predsednik eno glavnih vlog na političnem prizorišču. Kjer pa je njegova funkcija bolj protokolarne narave, naj bi ne bilo nobene potrebe po plebiscitarnem glasovanju. »Predsednik Nemčije ati, denimo, Italije je nekakšen repubtika-nizirani monarh z omejenim mandatom,« pravi Herzog. Ena od najpomembnejših notranjepolitičnih nalog, ki si jih je zadal Weiszackerjev naslednik, je okrepitev zavesti »zahodnih« Nemcev o nujni solidarnosti z »vzhodnimi brati«. Prebivalce, ki živijo zahodno od nekdanjega berlinskega zidu, bo skušal prepričati, da njihovi novi sodržavljani niso obremenitev, temveč pridobitev. Heizog se dobro zaveda tudi strahov nekaterih evropskih politikov, ki z zaskrbljenostjo govorijo o novi, združeni, še močnejši Nemčiji. Po njegovih besedah se Nemčija ne sme spuščati v nikakršne hegemonistične pustolovščine po vzhodni Evropi, saj bi to izničilo štiri desetletja Poslanci so Herzoga izvolili kljub nenaklonjenosti javnosti (Telefoto: AP) naporne gradnje dobrih odnosov z evropskimi partnerji. Danes številni poznavalci opozarjajo na ustvarjanje duhovnega ozračja, ki ustreza razmahu idej skrajne desnice. Vendar Herzog posameznih neonacističnih izpadov nima za globalen nemški zasuk v desno. Nacizem starega kova je že zdavnaj proglašen za nezakonitega, ker pa je po pol stoletja nekoliko oslabel protinacistični idejni primež, so se začele oglašati nekatere skupine zavedenih mladcev, ki skušajo v javnosti ustvariti lažen vtis moči. Herzog je prepričan, da gre le za »okrepljeno akustiko«. Opozarja pa na družbeni pojav, ki lajša delo skrajnežem. Nemci namreč v zadnjem času izgubljajo zaupanje v politiko in strankarsko delovanje, posledica tega pa je naklonjenost »preprostim rešitvam«. Zato si morajo zmerne politične struje prizadevati za tisto, kar je nekoč uspevalo WiUyju Brandtu in Franzu Josefii Straussu, ki sta eden z leve, dragi z desne pritegnila v demokratične organizacije mladino, ki bi se sicer utegnila pridružiti različnim avtoritarnim gibanjem. Precej prahu so med predvolilno kampanjo dvignile Herzogove izjave o podeljevanju državljanstva. Njegovo stališče je, da bi bilo treba drugi in tretji generaciji tujcev, ki so v Nemčiji rojeni ati pa tam živijo od mladih nog, ponuditi nemško ali dvojno državljanstvo. Od tistih, ki bi ponudbo zavrniti, bi država seveda pričakovala, da se bodo vrnili domov. Takšna »pričakovanja« so mnogi razumeti kot napoved nasilnega izseljevanja tujcev, vendar jim Herzog zagotavlja, da je šlo za nesporazum. Menda mu »niti na pamet ni padlo«, da bi načrtoval tako radikalne poteze. Ljudje, ki ne bodo hoteti sprejeti nemškega državljanstva, naj bi imeti vso pravico še naprej živeti in delati v ZRN, tako kot nekoč Nemci in Poljaki v Ameriki. Novi predsednik nemške republike bo moral v prvih dneh mandata spraviti po grlu marsikateri debel cmok. Predvsem bo moral nenehno dokazovati svojo nadstrankarsko pozicijo in z dejanji ovreči očitke, da je samo lutka v rokah kanclerja Kohla. Morda niti njegovega nazadnjaštva ne kaže jemati preveč dobesedno, saj je že kot predsednik zveznega ustavnega sodišča pokazal, da zna povleči neverjetno liberalne poteze. Konec koncev je celo Richard von Weiszacker na začetku svojega predsednikovanja užival sloves prepričanega konservativca, potem pa je sčasoma prerasel v moralnega poroka liberalnih nazorov sodobne Nemčije. -^I^JSKA / PO STRMOGLAVLJENJU KOLUMBIJA / NARAVNA KATASTROFA Našli vsa trupla žrtev letalske nesreče v Xianu Utrjuje se prepričanje, da je prišlo do mehanske okvare - Reševalci so našli vseh 159 trupel potnikov m elanov posadke tupoljeva TU-154, ki je strmoglavil v ponedeljek nunut po vzletu iz nek-nanje kitajske prestolnice lana. Eden od potnikov Je namreč umrl po spreje-mu v bolnišnico. Sedaj se )e začelo težko delo ugo-avijanja istovetnosti žr-mv. Kot so sporočili iz Alana so že ugotovili istovetnost zahodnih žr-av, štirih Italijanov ( zakoncev Tricerri z otrokoma), dveh Britan-cev> dveh Američanov in snega Švicarja. Občinske oblasti v Xianu so že ponudile gostoljubje svojcem žrtev. Uradna preiskava o nesreči še ni ugotovila točnih vzrokov nesreče. Izvedenci so našli Cmo ška- tlo, ki jo bodo sedaj deko-dificirali. Vsak čas pričakujejo prihod ruskih izvedencev, ki bodo pomagali kitajskim kolegom, ker je bil TU-154 sovjetske izdelave. Po neuradnih virih vsi odkrito govorijo o mehanski napaki, saj je pilot pred nesrečo seznanil kontrolni stolp o nenormalnem tresljaju kril. Trenutno niso še ugotovili, Ce je eden od motorjev res eksplodiral, kot trdijo očividci. Vsekakor se letalo ni vnelo, ker na truplih ni znakov požara. Oblasti so skrajno zaskrbljene zaradi te najhujše nesreče v kitajskem civilnem letalstvu, ki je le zadnja v nizu nesreč, ki so zadnji dve leti prizadele kitajsko letalstvo in v katerih je umrlo 509 oseb. Najmanj 150 mrtvih zaradi potresa Potresni sunek 6. stopnje po Richterjevi jakostni lestvici so občutili v vsej državi BOGOTA’ - VeC kot 150 mrtvih in ogromna gmotna škoda je še začasen obračun potresnega sunka, ki je v ponedeljek ob 15.47 po krajevnem Času (22.45 po srednjeevropskem poletnem Času) prizadel Kolumbijo. Žarišče potresa je bilo pri mestecu Toribio v jugovzhodni pokrajini Cau-ca, a so ga občutili v vsej Kolumbiji in celo v Ekvadorju. Kolumbijski geološki inštitut je sporočil, da je bila moC potresnega sunka 6 stopenj po Richterjevi lestvici. Naprave seizmološkega zavoda v koloradskem Goldenu pa so zaznale potres 6,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Prvemu najmočnejšemu sunku sta sledila še dva. Potres je uničil na desetine hiš in veC mostov. NOVICE Vrač posilil dekle, da bi izgnal hijeno HARARE - Zimbabvejska policija išCe vraCa, ki je posilil 18-letno študentko. Kot je ta povedala policiji, se je na vraCa obrnila, ker je vsako noC prihajala v njeno sobo hijena, ki se je z njo parila. VraC je dekle dvakrat posilil, ker je bil po njegovem to edini naCin, da bi izgnal hijeno iz dekletovega življenja. ZDA zahtevajo izročitev Hrvata BERGAMO - Prizivno sodišče v italijanskem Bergamu bo v kratkem odločalo, Ce bodo 27-letnega hrvaškega državljana A.S. izročili ZDA. Hrvata je newyorška policija aretirala v Broimi zaradi posesti 30 gramov kokaina leta 1992. Po plačilu varščine pa je Hrvat zbežal v Italijo, kjer pa so ga na zahtevo ameriških oblasti aretirah. Hrvat noCe, da bi ga izroCih Američanom in zahteva, naj mu sodijo na podlagi italijanskega zakona. Raje v smrt, kot spet na Kitajsko TAJPEH - Zou Weigiang, ki je v ponedeljek kot dvanajsti ugrabitelj v zadnjih 14 mesecih preusmeril neko kitajsko potniško letalo, je tajvanski policiji v Tajpehu izjavil, naj ga raje obsodijo na smrt, kot da bi ga izroCih Kitajski. Zou je med preusmeritvijo posadki grozil z nožem in z žepno baterijo, ki je bila podobna ročni bombi. Iz globoke nezavesti z novo kitajsko metodo PEKING - Že pred Časom so iz Kitajske prihajale vesti, da so zdravniki z novo metodo uspešno »prebujati« bolnike iz globoke nezavesti. Sedaj pa je kitajski Znanstveni dnevnik potrdil te vesti in navedel, da metodo uspešno uvajajo v neki bolnišnici v pokrajini Helongjiang na meji z Rusijo. Kovček spremenil v »avto« London - vsa do si je prej ali s' zaželel, da bi ] dolgi nočni vožnj: vlakom ali avtob som imel pri se Čarobno palico, bi ga v trenutku postaje ponesla d mov. Novi japons izum, o katerem p roča britanski Gm dian, je uresničil sanje. Seveda to Čarobna palica, tei vec veCnamens kovček, ki se lahl spremeni v štirik lesno električno v žilo za razdalje c 15 km. ZDA / DVE MUHI NA EN MAH Trenirajo v Broimi Newyorški policisti trenirajo za prihodnje svetovne policijske igre kar na dvorišču zapuščene veleblagovnice v zloglasnem Bronxu. (Telefoto AP) __________TAJVAN / OKOLJE__________ Sramotne gurmanske navade Oblasti so pozvale Tojvančone, noj ne jedo medvedjih šap TAIPEH - Tajvanski naravovarstveniki so vCeraj javno pokazali slike medvedov brez šap in pozvali tajvanCane, naj ne jedo medvedjih šap ali tigrovih penisev, ko potujejo v tujino. Iz nedavne raziskave, ki so jo izvedli v Hoši-minhu, je namreC izšlo, da so odjemalci medvedjih šap, tigrovega penisa in podobnih poslastic predvsem Tajvancani. Zaradi tega so tajvanske oblasti izjavile, da so te gurmanske navade narodna sramota in pozvale svoje turiste ter poto--valne agente, naj ne hodijo v restavracije, kjer servirajo te poslastice. Bogatih TajvanCanov niti najmanj ne skrbi plačati 40 ameriških dolarjev za medvedjo šapo ali celo 100 dolarjev za tigrov penis. Medvedje šape so namreC delikatesa, medtem ko tigrov penis velja za afrodiziak. Kitajci so poleg tega prepričani, da zdravju redke jedi izred- no koristijo. Ude divjih živali navadno kuhajo z raznimi začimbami in zelišči. Mnogo TajvanCanov potuje v Vietnam samo, da bi jedli te redke jedi, ki jih je težko najti na otoku. Tajvan, Hong Kong in Južna Koreja so najveCji odjemalci teh eksotičnih jedi. Zaradi tega so na Tajvanu uvedli izredno stroge zakone, da bi zaščitili divje živali pred človekovo krutostjo. Kršitelja kaznujejo z globami do 5.600 dolarjev in celo z zaporno kaznijo do pet let, kljub temu pa se tovrstna trgovina na otoku nadaljuje. Aprila je predsednik Clinton izjavil, da bodo ZDA prepovedale uvoz nekaterih proizvodov iz Tajvana, zaradi tamkajšnje trgovine z živalskimi udi. Tajvanske oblasti so seveda dejale, da je ukrep nepravičen, glede na to, da se je Kitajska izognila kazni zaradi istega početja. FRANCIJA / OB PETDESETI OBLETNICI IZKRCANJA V NORMANDIJI Vojska navdušencev je zasedla Normandijo Z vsega sveta so prihiteli ljubitelji v originalnih uniformah, z orožjem, tanki in terenskimi vozili BAYEUX - Veterani dneva D polagoma zapuščajo kraje, kjer so se odvijali slavni boji, področje pa je preplavila vojska Čudnih pojav. »O njih nimam velikega mnenja, posebno ko Pomislim na 21 tovarišev, ki so med vojno obležali v Normandiji,« je dejal angleški veteran v sivi flanelasti suknji, okrašeni s številnimi medalja-nb- Preden je odšel, je še enkrat s po-milovanjem pogledal skupino dolgolasih fantov, oblečenih v uniforme iz druge svetovne vojne ter naposled dodal: »Vendar je to sedaj svobodna dežela.« Bayeux, domovina slavne stenske Preproge, na kateri je uprizorjena uormanska invazija Anglije vil. stoletju, je v bistvu ostal nepoškodovan °d vojne vihre, mesto pa je te dni preplavila množica stotin navdušen-cev iz približno ducata različnih držav. V paradi so se razkazovali na starih tovornjakih, terenskih vozilih, tankih in vsakovrstnih vojaških vozilih po cestah vzdolž normandijskih plaž. Povzročili so celo do 8 kilometrov dolge vrste. V Normandijo so prispeli Angleži, Francozi, Nizozemci, Belgijci, Kanadčani in Nemci, mnogi od katerih so premladi, da bi se aktivno udeležili katere koli vojne. Oblečeni so v uniforme iz druge svetovne vojne, nekateri nosijo celo odlikovanja. V Normandijo so prinesli s seboj približno 1.500 kosov starega orožja in vozil. V minulem tednu so postali domala običajen prizor, obenem pa ovira za promet. Župan Arro-manchesa je iz mesta moral izgnati nekega navdušenca, ki se je po mestu vozil kar s 30-tonskim tankom. Veterani so o njih izrazili različna mnenja. Eni so menili, da ljudi pac privlačijo uniforme, drugim pa se je zdelo neumestno, da mnogi od njih nosijo prave medalje. Mladi (in manj mladi) navdušenci so se zagovarjali rekoC, da doma ne nosijo uniform in medalj. Dejali so, da so se pac na svoj naCin poskusili udeležiti proslavljanja pomembne obletnice. KOROŠKA Ledene dobe šeni konec CELOVEC - Svobodnjaki so s svojo navzočnostjo v plenumu včeraj sicer omogočili izvolitev glavarja in nove vlade, politično vzdušje pa se ni bistveno izboljšalo. To potrjuje prvi govor predsednika kluba poslancev FPO Martina Stru-tza. Napovedal je »močno in funda-mentalno opozicijsko politiko«, ziv-Ijenska doba koalicije med SPO in OVP pa da ne bo trajala vee kot dve led. Pri Zernattovi vladni izjavi pa so poslanci FPO ponovno zapustili sej- _____KOROŠKA / CHR1STOF ZERNATTO LE IZVOLJEN ZA DEŽELNEGA GLAVARJA Zmagala je demokracija Sedmi poskus je bil uspešen: zo Zernatto je glasovalo 20 od 36 poslancev - FPO jo za glavarja predlagala Ambrozyja, toda le-ta je odklonil - Zaprisegla tudi vlada Ivan Lukan CELOVEC - Po dvanajstih razburljivih tednih v deželni politiki je Koroška včeraj le dobila svojega deželnega glavarja. Potem ko se je v ponedeljek na sestanku vodij vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank svobodnjaška stranke odpovedala nadaljni blokadi izvolitve Christofa Zer-natta (OVP), je le-ta bil vCeraj dokončno izvoljen za prvega politika v deželi. Od 36 poslancev je za dosedanjega glavarja glasovalo 20 poslancev, 16 glasov je bilo neveljavnih. Hkrati je bila izvoljena tudi nova deželna vlada, katere izvolitev so Haiderjevi svobodnjaki prav NOVICE Rekordno število zaposlenih na Koroškem CELOVEC - Konec meseca maja je na Koroškem bilo zaposlenih nad 193.000 oseb, kar pomeni v primerjavi z letom 1993 rekordno zaposlitev. Napram aprilu letos se je število zaposlenih zvišalo za 3, 6 odstotka, napram mesecu maju leta 1993 pa za 0, 9 odstotka ah za 1735 zaposlenih več. Brezposelnost je hkrati padla na 6, 3 odstotka, javi deželni statistični urad za Koroško. Wienerberger v celoti prevzel Treibacher Chemie DUNAJ/CELOVEC - Visoko deficitarno podjetje Treibacher Chemie bo v celoto prevzel dosedanji večinski lastnik Wienerberger. S spojitvijo bo koroško podjetje deležno finančne pomoči v višini 600 milijonov šilingov, z denarjem pa bodo izvedli srednjeročni sanacijskih program. Cilj vodstva VVienerberger je, da se deficit v podjetju v letu 1994 zmanjša Vsaj za polovico. Izguba v lanskem letu je znašala 165 milijonov šilingov, glavni vzrok za težko krizo je konkurenca s Kitajske. tako blokirali: za prvega namestnika deželnega glavarja je z 20 glasovi bil izvoljen predsednik SPO Michael Ausserwinkler, za drugega namestnika pa svobodnjak Matthias Rei-chhold (16 od 36 glasov). V novi deželni vladi so poleg omenjenih politikov še zastopani Dieter Haller in Karin Achatz (oba SPO), Robert Lutsch-ounig (OVP) in Jorg Freunschlag (FTO). Tudi včerajšnji sedmi poskus izvolitve novega deželnega glavarja in nove vlade se je pričel z zmedo. FPO je namreč za novega deželnega glavarja predlagala Petra Am-brozyja (kot predstavnika najmočnejše frakcije v deželnem zboru) in s tem poskrbela za novo nesi-gurnost v plenumu. Socialdemokrati so si izprosili prekinitiev seje, po 30-minutnem odmoru je V sedmem poskusu je le uspel: novi stari deželni glavar Christof Zernatto. SPO in OVP kandidaturo ne more sprejeti. S tem je bil predlog svobodnjakov brezpredmeten, za Zematta pa pot odprta. Predsednik dežel- Ambrozy potem izjavil, da mu je imenovanje za kandidata za položaj deželnega glavarja sicer v čast, da pa zaradi sklenjenega sporazuma med Tudi nova sedemčlanska vlada je včeraj zaprisegla, sliki: VValter Fritz nega zbora Adam Unter-rieder je dal na glasovanje (od Haiderja izsiljen) predlog frakcije socialdemokratske stranke, ki se je glasil na Christofa Zer-natta. Svobodnjaki tokrat niso zapustili sejno dvorano in tako omogočili izvolitev Zernatta za deželnega glavarja ter kasneje obeh njegovih namestnikov ter ostalih članov deželne vlade. Tako se je za Koroško končala skoraj tri mesece trajajoča blokada demokratičnih ustanov s strani Haiderjeve FPO, ki je za vsako ceno hotela preprečiti izvolitev Zernatta, potem ko je le-ta preklical že sklenjen sporazum s svobodnjaško stranko in se izrekel za kooperacijo s socialdemokrati. Svobodnjaki in z njimi Haider so z včerajšnjo izvolitvijo doživeli bud poraz, zmagala je demo- kracija, čeprav tudi ostale stranke večmesečno kor°' ško tragikkomedijo nis0 preživeli brez poškodb. To je v svoji vladni iZ' javi izpostavil tudi Zel' natto, ko je dejal, da bodo posledice te »politične episode« občutne še dat) časa, ter da bo Koroška morala vlagati velik0 energije, da bo popravil® slabo sliko, ki je nastala v ostali Avstriji kot tudi v mednarodni javnosti. V koroškem deželnem zboru zastopane stranke je pozval, naj spet vstopijo v dialog, kot glavne točke bodočega politiC' nega dela na Koroškem pa je novo izvoljeni deželni glavar imenoval gospodarsko politiko, vstop Avstrije in s tem tudi Koroške v EU, razvijanje u-činkovite regionalne politike, ohranitev visokega socialnega standarda, razširitev ponudbe na izobraževalnem področju, odprto kulturno politiko ob stičišču treh kultur in jezikov, debirokratizacijo deželne uprave itd. Zernatto je v svoji izjavi omenil tudi slovensko manjšino. Izrekel je željo vlade po dialogo s slovensko narodnostno skupnostjo ter menil, da bi bil ta dialog olajšan, Ce bi vlada imela demokratično legitimiranega pogovornega partnerja«. Za določeno začudenj® med navzočimi avstrijskimi, slovenskimi in italijanskimi novinarji pa j® Zernatto poskrbel s tem. da se je sicer na široko lotil vprašanja evropske integracije oz. Evropske unije, niti z besedo pa ni omenil sosede - ne Slovenijo, ne Furlanijo Julijsko kraiinn. AVSTRIJA / PET DNI PRED REFERENDUMOM O EVROPSKI UNIJI Večina za pristop k EU? Kampanja v zaključni fazi - Vranitzky poziva zagovornike pristopa k zanesljivi udeležbi - Haider označil ambasadorja EU za »inozemskega pomagača« Ivan Lukan DUNAJ - Kampanja zagovornikov in nasprotnikov pristopa Avstrije k Evropski uniji se je prevesila v zaključno fazo. Včeraj so se s strani zagovornikov javili k besedi zvezni kancler Franz Vra-nitzky, predsednik Gospodarske zveze Mader-thaner in predsednik Zveze nameščencev in delavcev (OAAB) v Ljudski stranki Hochtl, s strani nasprotnikov pa šef svobodnjakov Jorg Haider in zastopnik Zelenih, Johannes Voggenhuber. Raziskovalci javnega menja so medtem prepričani, da je bitka že odločena - in sicer v prid zagovornikov pristopa k Evropski uniji. Vranitzky se je v svoji izjavi kljub temu osredotočil na pomembnost referenduma prihodnjo nedeljo in pozval vse zagovornike avstrijskega pristopa k EU, naj se glasovanja tudi udeležijo, Maderthaner pa je dejal, da se v nedeljo postavlja vprašanje, »ali bo Avstrija leta 1995 del zahode Evrope, ali pa bo -skupaj s Švico - pripadala skupini držav bivšega vzhodnega bloka in bivše Jugoslavije«. Hochtl je menil, da obstaja pri negativni odločitvi »nevarnost izolacije ter obubo-ževanja«. Sef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider pa je posebej ostro napadel ambasadorja EU v Avstriji, Prizio-Birolija, ki je v nekem intervjuju napo- vedal, da v slučaju negativnega izida referenduma novih pogajanj z Avstrijo ne bo pred letom 2000. Haider je s tem v zvezi obtožil vlado, da se le-ta poslužuje »inozemskih pomagačev« ter da širi strah med prebivalstvom. Zeleni spet so včeraj predstavili študijo, v kateri so nakazani tako gospodarske kot tudi politične alternative k EU. Njihov govornik za vprašanja evropske integracije Johannes Voggenhuber je v zvezi nedeljskim referendumom še dodal, da ne gre za obračun z vladno politiko, kot jo zahteva Haider, ampak za »spominek«, ki ga volilci naj izstavijo Evropski uniji. Avstrijski mediji so v zvezi z nedeljskim referendumom konec tedna objavili rezultate najnovejših anket različnih inštitutov za poizvedovanje javnega mnenja. Večina inštitutov naznanja pozitiven izid ljudskega glasovanja, čeprav da razlika med zagovorniki in nasprotniki ne bo velika. Pri tem vsi inštituti predvsem opozarjajo na dejstvo, da je odstotek neodločenih tudi nekaj dni pred referendumom še vedno velik, na izid referenduma pa da bo morda Celo odločilno vplivala tudi volilna udeležba. Po raziskavi inštituta Gallup je največ zagovornikov pristopa na Tirolskem in Predarlskem (66 odstotkov), sledijo Dunaj, Štajerska in Koroška z 52 odstotki, pod 50 odstotkov jih je v Nižji Avstriji in na Gradiščanskem (45 odstotkov) ter na Zgornjem Avstrijskem in v Salzburgu (41 odstotkov). Pri razporeditvi po pripadnosti k strankam pa je anketa Gallup-inštituta pokazala sledečo sliko: največ zagovornikov pristopa je v vrstah Liberalnega foruma (LF) (72:26), sledita pa socialdemokrati (SPO) z 61:30 in Ljudska stranka (OVP) s 55:37. Pri Haiderjevih svobodnjakih (40:51) ter pri Zelenih 18:68) pa imajo večino nasprotniki pristopa k uniji. ELEKTROGOSPODARSTVO Privatizacija kot rešitev? Predlog ministra Schussla DUNAJ - Avstrijski minister za gospodarstvo VVolfgang Schiis-sel se je zavzel za privatizacijo avstrijskega energetskega gospodarstva. V naslednjem vladnem delovnem obdobju, tako zahteva m-inister iz vrst Ljudske stranke, naj bi prišlo do spremembe drugega zakona o državni industriji, ki zaenkrat predpisuje državno kontrolirano večinsko lastništvo pri zveznih deželnih družbah za oskrbo z električno energijo. Minister za gospodarstvo glede na koncentracijske procese v evropskem energetskem gospodarstvu in v zvezi z obetajočimi se tujimi udeležbami ali celo prevzemom energetskih podjetij s strani inozemskib koncernov domačim energetskim podjetjem priporoča kooperacijo posameznih avstrijskih (energetskih) družb namesto (do zdaj prakticirane) medsebojne konfrontacije. Ozadje Schiisselo-vih predlogov po privatizaciji v energetskem gospodarstvu in usklajevanju avstrijskih energetskopoli- tičnih strategij so namere nekaterih nemških energetskih družb (npr. RWE in Bayern-werke) po prevzemu avstrjskih proizvajalcev energije (tok, plin> nafta). (I.Sch.) Staničeve ostre kiitike in Peterietova svarila Stanič naj bi bil že dalj časa nezadovoljen z razmerami v stranki LJUBLJANA - Dejanski razlogi za odstop glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča so povezani z nje-S°V0 izjemno kritično oceno razmer v tej vladni s ranki, zato naj bi se vodstvo stranke o nastalem Položaju pogovorilo za zaprtimi vrati. Neizpodbi-n° pa je, da se bo predsednik stranke Lojze Peterle aa »klavzuri« moral jasno opredeliti, ali podpira avarda Staniča ali ne. Prav Peterletovo stališče bo 'Tmvalo tudi na nadaljnje ravnanje »drugega clove-a« SKD. Peterle je medtem že izjavil, da želi imeti v Poslanskem klubu SKD vseh petnajst glasov - ali Pa ne bo vec predsednik stranke. Neodgovorno glasovanje poslancev SKD o razrešitvi Jožice Puhar, Pred katerim je celo poslanec in predsednik sveta SKD Izidor Rejc izjavil, da bo glasoval proti razrešitvi ministrice, je bilo samo povod za odstop glavnega tajnika Edvarda Staniča. Viri v SKD opozarjajo, da je bil Stanič že dalj časa nezadovoljen z neenotnostjo v strankinem poslanskem klubu, pa tudi z drugimi razmerami v tej stranki. Članstvo kršCansko-demokrat-ske stranke namreč spoštuje le eksplicitna in neposredna stališča in navodila predsednika SKD Lojzeta Peterleta, v Peter- letovi odsotnosti (ki je bila najbolj izrazita in dolgotrajna prav v zadnjem mesecu dni) pa strankarska disciplina moCno popusti. Prav zaradi tega v strankinem poslanskem klubu velikokrat prihaja do solističnih akcij, ki z uradno politiko vodstva stranke nimajo nobene zveze. Drugi razlog za nepredvidljivo odločanje poslancev SKD in hkrati drugi razlog za Staničev odstop naj bi bil ambivalenten odnos stranke do vladne koalicije. Glavni tajnik SKD je namreC znan zagovornik stališča, da mora krščanska demokracija sodelovati v Drnovškovi vladi, v vladni koaliciji pa delovati kot zanesljiv in odgovoren partner. Po Staničevem mnenju je uspešnost stranke tesno povezana z uspešnostjo vlade, ki je kršCansko-de-mokratska prav toliko, kot je liberalno-demo-kratska in od združene liste. V njej in v parlamentu lahko SKD prevzema samo tolikšen vpliv in toliko moCi, kolikor ji pripada v skladu s strankinimi volilnimi izidi. Stanič naj bi prav zaradi takšnih stališč večkrat prišel v konflikt z bolj radikalno usmerjenimi politiki in poslanci v SKD, ki so po eni strani vodstvu stranke očitali, da je stranka z udeležbo v vladi premalo iztržila, po drugi strani pa niso spoštovali koalicijskih dogovorov in so celo zahtevali izstop SKD iz vladne koalicije. Pragmatični glavni tajnik Stanič je v nasprotju z njimi menil, da se stranki sodelovanje v vladi obrestuje bolj, kot bi se ji še tako glasna opozicijska vloga. Prav politika majhnih korakov in postopne krepitve moči stranke je bila naslednja točka konflikta med glavnim tajnikom in radikalnejšimi tokovi v SKD, zlasti z Omanovim ljudskim krilom stranke. Stanič naj bi v tem kontekstu odstopil tudi zato, ker se ni strinjal s prizadevanji radikalcev, da bi se stranka v javnosti za vsako ceno uveljavljala s produciranjem tako imenovanih velikih, »zgodovinskih« tem in ker ni soglašal s »samoupra-vljalsko logiko«, po kate- ri naj bi o političnih odločitvah stranke in operativnih rečeh enakopravno z vodilnimi poli- LJUBLJANA - Na povabilo slovenske vlade je včeraj v Slovenijo prispela skupina vec kot dvajsetih italijanskih novinarjev osrednjih dnevnikov, televizije in tiskovnih agencij. Danes se bodo udeležili tiskovnih konferenc ministra za ekonomske odnose in razvoj Davorina KraCuna, ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta ter predsednika republike Milana KuCana. Včeraj jim je ljubljanski župan Jože Strgar na Gradu priredil sprejem, direktor urada za informiranje Borut Suklje pa večerjo. V tiki SKD odločali tudi politiki srednjega in nižjega ranga. Miran J. Lesjak Četrtek si bodo gostje po izbiri ogledali severno Primorsko ali Obalo. Ugledni italijanski novinarji so Slovenijo obiskali prav v Času polemik zaradi slovensko-italijan-skih odnosov in nekaterih izjav italijanske vlade, ker pa bodo Cez nekaj dni v Italiji evropske volitve, je njihov obisk politično še posebej pomemben. V Četrtek se bo sestala tudi italijansko-slovenska komisija za premoženjska in pravna vprašanja, ki bo v Rimu na slovensko željo zasedala en dan, po italijanskem predlogu, pa naj bi dva dni. (B. S.) Glavnemu tajniku SKD Edvardu Staniču v stranki priznavajo, da ima največ zaslug za postavitev strankine lokalne mreže, ki je ta Cas najmočnejša strankarska mreža v Sloveniji, in za odpiranje SKD javnosti. Stanič je lani novembra od sveta SKD zahteval glasovanje o svoji zaupnici. Zanimivo je, da je tudi takrat vprašanje zaupnice, ki jo je tudi dobil, povezoval s spoštovanjem koalicijskih dogovorov. Glasovanje o zaupnici je zahteval tudi zato, ker se je njegovo ime znašlo v pisarijah Civilne inicijative. Ob vesti o Staničevem odstopu je sekretar ZLSD Dušan Kumer izjavil, da je bil Edvard Stanič oseba, ki si je prizadevala za reševanje problemov med vladnimi strankami. Kumer je menil, da bi Staničev odstop utegnil vplivati na odnose med SKD in ZLSD ter na delovanje vladne koalicije. Generalni sekretar LDS Gregor Golobic pa upa, da na nobeni strani ne gre za dokončno odločitev. »Upam, da gre za motto sredinske linije v SKD iz odstopa v odstop do konCne zmage,« je dejal Golobic. NA POVABILO VLADE Italijanski novinarji na obisku v Sloveniji Sta se Draušbaher in Predanič le slabo razumela? MARIBOR - Sef logistike slovenskega obrambnega mini-štrstva Jože Zagožen in nekdanji direktor podjetja Orbis, danes uslužbenec kočevskega Snežnika, Ivo Draušbaher sta vCeraj pred malim sodnim senatom mariborskega temeljnega sodišča odgovarjala na pikolovsko zastavljena vprašanja 0 tem, kako sta izvedela, da se v Sloveniji nahaja 40 zaboj-aikov domnevno zaplenjenega orožja, kaj je imel s tem opraviti obdolženi šef mariborskega Visa Silvo Komar in £aj nekdanji pomočnik direktorja Visa Miro Predanič, ka-jd* sta Zagožen in Draušbaher o vsem tem informirala takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo in podobno. Prvi je pred senatom pri- gožen mu najprej ni verjel, t-al Jože Zagožen, ki je sprva hotel prebrati izjavo, ki jo je Pred Časom že prebral pred Parlamentarno komisijo, toda predsednica senata mu taga ni dovolila. V dveur-flern zaslišanju je nato Zagonu bolj ali manj ponovil, da dru je Draušbaher že mesec dj' dva pred odkritjem oro-^a na letališču govoril o do-djnevnib 40 zabojnikih oro-?ja, ki da se nahajajo nekje v Sloveniji, toda ne na lokacijah teritorialne obrambe. Za- Ceprav je Draušbaher vztrajal, da zabojniki obstajajo in da se kot edini pooblaščeni trgovec v Sloveniji želi vključiti v posel. 20. julija. Lani je Draušbaher iz Zagožnove pisarne nekoga poklical (ni navedel imena), pri tem govoril o »spiskih, cenah, robi« in tako končno prepričal Zagožna, da le-ta stopi do Janeza Janše in ga z Draušbaherjevo informacijo seznani. Nato so se vsi skupaj popoldan sestati pri Jan- ši. Zagožen je vCeraj dejal, da je ta sestanek trajal dobro uro in da je Janša Draušba-herju zastavil vec vprašanj ter da je osebno prvič slišal za ime Silva Komarja, ki naj bi »imel roko nad orožjem na letališču«. Draušbaher pa je v kasnejšem pričevanju dejal, da je »avdijenca« pri ministru trajala le kakih deset minut in da mu je Janša zastavil le vprašanje ati dve. Draušbaher je med pričevanjem ponovil, da je o obstoju 40 zabojnikov prvič slišal od Mira Predaniča aprila leta 1992, v kasnejšem soočanju s Predaničem pa se je izkazalo, kot da sta se takrat resnično pogovarjala o omenjenih zabojnikih, le da sta se »narobe razumela«. Predanič ga je seznanil, da se to orožje nahaja na prvem operativnem območju Visa (Ljubljana), od njega pa je želel izvedeti, ati o tem kaj ve, saj je imel Draušbaher stike s številnimi trgovci z orožjem. Ni pa mu ponujal posla, kot je to razumel Draušbaher. Predanič je včeraj tudi zatrdil, da omenjeni zabojniki niso biti v nobeni povezavi s tistimi na mariborskem letališču. Predsednica senata je včeraj soočila tudi Draušba-herja in Komarja. Slednji ni želel komentirati Draušba-herjevih navedb, dejal pa je, da sta se sicer večkrat srečala oziroma slišala in ne samo dvakrat, kot je to vCeraj navajal Draušbaher. Sicer je nekdanji direktor Orbisa pred senatom ponovil, da Komarja in Predaniča pozna kot dobra in disciplinirana delavca, ki sta izvajala zgolj naloge nadrejenih, da ju sam ničesar ne dolži, da pa se Čudi, zakaj Komar vztraj- no molči. Na vprašanje, zakaj se nista javila kot priče, je Zagožen dejal, da se mu to ni zdelo pobebno, Draušbaher pa, da ni želel pričati (groziti so mu) in da ga ne pred parlament ne na sodišče ne bi bilo, Ce Janša ne bi javno omenil njegovega imena. VCeraj Draušbaher ni hotel pojasniti senatu, kdo mu je v tujini povedal za orožje v Sloveniji, kot je pred tem tudi sam navajal. Prav tako ni želel odgovarjati na predsednicina vprašanja glede ilegalne prodaje orožja pri nas. Glavna obravnava se bo nadaljevala 5. julija, ko naj bi senat ponovno skušal zaslišati Hasana ČengiCa, Komarjev zagovornik Mitja Ulčar pa je napovedal še eno priCo, Cigar identiteta za zdaj ostaja še skrivnost. Ivanka Mihelčič Sreda, 8. junija 1994 Strahovi in čudeži Lev Kreft Rusi so stoletja živeli pod carskim jarmom, ki jih je popeljal tudi v prvo svetovno vojno. Z njo so hoteli pridobiti svoji državi tako veljavo, kot ji po velikosti gre, in proslaviti vzhodno kulturo, vitalnejšo od dekandentne zahodne. Samo za trenutek se je potem iz izgubljene vojne prikazala meščanska demokracija, a je plesala eno samo poletje, in že jo je z lahkoto požrl boljševizem, vsak trenutek pripravljen prevzeti oblast. Ko ga je doletela svetovna ekonomska kriza, se je dokončno povampiril v stalinizem in zaCel klati po domu in svetu. Nemci so bili narod, rojen za napredek, demokracijo in kulturo, samo fevdalno zaostalo cesarstvo jim je preprečilo, da niso že davno pred Francozi ustvarili parlamentarne republike. Ko so si jo ustvarili, je bila videti mnogo klavrnejša kot v stoletnih sanjah, in sosedje so ji tu in tam odgriznili kak košCek nacionalnega ozemlja. Svodobni pluralizem strank je deloval kot kaka negativna opereta, pokvarjenost in podkupljivost je po prepričanju ljudstva kraljevala vsepovsod. Dovolj je bil trdi mker velike ekonomske krize, ki je vrgla milijone med brezposelne, da se je trhla stavba demokracije sesula, in sončni žarki so obsijali Adolfa Hitlerja, ki naj bi storil vse tisto, Cesar parlament ni zmogel: očistil državne ustanove, uvedel red in disciplino, zaukazal vrline pod grožnjo smrti in visoko dvignil slavno zastavo nemštva. Oba totalitarna imperija sta bila za Slovence vec kot samo ideologija. Bila sta slovensko nacionalno gibanje in aspiranta za nacionalno oblast. Z obema danes strašijo slovenski politiki eni druge, in levica desnico slika s pomočjo strahov nacizma, desnica pa kaže levico kot zombija iz grobnice za Borisa DavidoviCa. Liberalna sredina tolaži obe, rekoC, da bo slovneski gospodarski Čudež preprečil obe totalitarni skrajnosti. Saj so totalitarizmi posledica bede, brezposelnosti in pomanjkanja, kajne? Na pričakovanju gospodarskega Čudeža in hkratni zavezi strahu pred totalitarizmi je nastala velika koalicija, in to jo še vedno tudi vzdržuje. Hkrati pa razvojni odstotki kažejo, da se Cudeš že dogaja, medtem ko mnenjske ankete slikajo množično zavest v izrazito avtoritarnih, skoraj že totalitarnih barvah. Prezir do demokratičnih ustanov, agresivni šovinizem, romanje za Vodjem, odklanjanje modernih novotarij, provinciani strah pred vsem tujim - vse je že tu. No, ne mislim vas še jaz strašiti z grozotami totalitarizmov, ki se bodo spet pojavile iz skritih dogovorov nepreraCunljivih politikantov ali iz zatrtega eksplozivnega Čustvovanja množic. Samo obrobno bi vam rad navrgel, da se sodobni evropski protidemokratični in totalitarni trendi družijo z blaginjo, ne s krizo, in ne rušijo demokracije, ampak je le do kocna spridijo, da njene Človekove pravice in svoboščine ne delujejo vec, ker ne kotirajo posebej visoko na borzi. Kaj pa, Ce so vsi ti veliki borci proti nevarnostim levega ali desnega totalitarizma, ti že od rojstva na demokracijo usmerjeni povzpetniki pravzaprav edina prava nevarnost za slovensko demokracijo? Ali se je pri nas komunistična partija obdržala petinštirideset let na oblasti predvsem s pomočjo terorja ali predvsem s pomočjo blaginje, zaradi katere se ni splačalo terjati svobode? Gospodarski Čudež in strah totalitarizma gresta lahko Cisto dobro še naprej vštric v lepo prihodnost tega vrlega ljudstva. Mandatno-imunitetna komisija Primožičev! prizna poslansko imunitefo LJUBLJANA - Parlamentarna mandatno-imunitetna komisija je na današnji seji odločila, da bo državnemu zboru predlagala, naj prizna poslansko imuniteto poslanki SKD Jani Primožič. Člani komisije so se Se odločili, da bodo Primoži-Cevi predlagali, naj na seji parlamenta pred sklepanjem Se enkrat jasno pove, ali se sklicuje na svojo poslansko imuniteto. Poslanka se je namreC pred uradnim organom oziroma sodiščem že sklicevala na poslansko imuniteto, vendar se je kasneje spričo negativnih odmevov v javnosti odločila, da se na svojo poslansko imuniteto ne bo sklicevala. (STA) NA KRATKO Etnologi o simpozijih, Glasniku in Murkovih priznanjih ROGATEC - V petek je bila v muzeju na prostem skupščina Slovenskega etnološkega društva (SED), ki se je je udeležilo blizu 40 slovenskih etnologov. Mira Omerzel Terlep, predsednica SED, je poročala o delovanju društva v preteklem letu, potem pa so svoje delo predstavili Se predsedniki posameznih sekcij SED in pripravljalnega odbora za trojni simpozij leta 1995, Id bo obeležil stoletnici izida prvega snopiča Slovenskih narodnih pesmi Karla Streklja in narodopisnega programa Matije Murka ter 20 let delovanja SED. Konec septembra bo posvetovanje Etnologija v Soh. Za šolnike etnologi že pripravljajo dvajset predavanj in delavnic. Uredništvo Glasnika SED bo na jesen prevzel Rajko MurSiC, ki je napovedal nov koncept in vrnitev na nekdanji format. Ustanovih so novo sekcijo za izseljenstvo in Nives Sulic izvolili za predsednico. Skupščina SED se je slovesno zaključila s podelitvijo Murkovih nagrad. Murkovi listini sta prejeli konservatorska sekcija SED (vodja Zvezda Koželj) in konservatorka Ada Bar Janša za dolgoletno delovanje na Regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, priznanje za življenjsko delo pa so podelih dr. Tonetu Cevcu, znanstvenemu svetniku na Institutu za slovensko narodopisje pri SAZU, za delo na področju ljudske stavbne dediščine (N. V.) Prvi koncerti Ljubljanskega kvarteta klarinetov LJUBLJANA - Ljubljanski kvartet klarinetov sestavljajo Aljoša Deferri, Jože Kregar, DuSan Sodja in Andrej Zupan. Krstni nastop je bil v Četrtek v dvorani GS Franca Sturma v Šentvidu, kjer so izvajali dela Uhla, Farkaša, Adamiča, Grundman in Smitha. Publika je zelo naklonjeno sprejela novi ansambel, njegovi naslednji nastopi pa bodo danes, 8. junija v dvorani Glasbene Sole Moste-Polje, 15. junija v kapelici gradu Puštal v Škofji Loki in 20. junija v dvorani Glasbene šole Vic-Rudnik. (L. S.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 30. maja do 5. junija) Premierna Gospod Jones (z Richardom Gereom in Sharon Stone v glavnih vlogah) ter Aljaska v plamenih Stevena Segala sta se zavihtela na vrh ljubljanske lestvice desetih najbolj gledanih filmov v preteklem tednu. Predpremiemo so v Kompasu zaCeh prikazovati izvrsten film Oliverja Stona The Doors (na Štirih predstavah 221 gledalcev in 99.450 SIT - zaenkrat se Se ni uvrstil na lestvico), vi kinu Butik pa se je izjemno lepo odrezala premierna Akcija mutant, špansko znanstveno-fantastiCna Cma komedija, zacinjena z erotiko. Pridnega fanta si je konec tedna slo ogledat ravno toliko gledalcev, da so popravili vtis prvih nekaj dni po premieri. Film Na zahod kljub svoji nesporni kvahteti tudi tokrat ni prišel na lestvico (13 predstav, 197 gledalcev, 94.000 SIT). Skupaj je bilo 17.514 gledalcev, kar je 511 ah 3 odstotke veC kot zadnjic. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bmto izkupiček v prejšnjem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Gospod Jones / Continental Fun 23 (23) 2.912 (2.912) 1.310.400 (1.310.400) 2. Aljaska v plamenih / Lj. kinem. 24 (24) 2.726 (2.726) 1.226.700 (1.226.700) 3. Philadelphia / Continental Fun 17 (115) 2.327 (18.565) 1.100.800 (9.013.000) 4. Brez strahu / Lj. kinem. 24 (54) 2.261 (4.997) 993.000 (2.215.500) 5. Beethoven 2 / Karantanija film 17 (76) 1.788 (11.954) 784.550 (5.334.700) 6. Pobeg / Continental Fun 28 (93) 1.499 (7.320) 624.350 (3.223.900) 7. Priden sinko / Continental Fun 29 (53) 891 (1.378) 393.550 (612.700) 8. Cas nedolžnosti / Continental Fun 20 (153) 606 (13.629) 260.550 (5.987.100) 9. Akcija mutant / Trias 4 (4) 405 (405) 182.250 (182.250) 10. Pelikanovo poročilo / Lj. kinem 9 (141) 312 (22.493) 134.250 (9.919.550) Z lestvice prvih petih na mednarodnem tržiSCu (osem največjih teritorijev, brez ZDA) sta se v tednu med 19. in 25. majem umaknila Philadelphia (pp dvanajstih tednih vztrajanja pri samem vrhu) in Ace Ventura: Pet Detective, nanjo pa sta se uvrstila novinca La Reine Margot in Grosse Fatigue (oba zgolj po zaslugi zelo visokega izkupička v Franciji). Prva tri mesta še vedno zasedajo isti filmi kot zadnjic (navajamo izkupiček v milijonih USD): 1. Naked Gun 33 1/3 9,18 (15, 54) 2. Four Weddings and A Funeral 6,44 (15, 67) 3. Schindler’s List 3, 43 (112,94) 4. La Raine Margot 2,16 (4, 38) 5. Grosse Fatigue 1,96 (1, 96) (L K.) NOVO V KINU Akcija Mutant Accion Mutante, scenarij Alex de la Iglesia in J. Guerrica-echevarria, režija Alex de la Iglesia, igrajo Antonio Resines, Frederique Feder in Alex Angulo, produkcija El Deseo, S. A., distribucija Trias En-tertainment, premiera minuli Četrtek v kinu Dvor (Lj.), naslednji teden v drugih slovenskih mestih. Da gresta brata Al-modavar v posel s skupino Kataloncev, ki hočejo posneti znanstvenofantastični film, je že posebnost sama po sebi. Toliko bolj, Ce je scenarij podoben norim medgalaktiCnim štorijam kakega Douglasa Adamsa: gre namreč za medplanetarno ugrabitev milijonarjeve hčere Patricie, ki jo izpelje Akcija Mutant, skupina upornikov, ki se leta 2012 edina ne sprijazni s harmonično svetovno meditvijo, ki temelji na lepoti in nežnosti. Na poti proti rudarskemu planetu Axturias, kjer naj bi opravili predajo, se zgodi nesreča, ki jo preživita le prelestna ugrabljenka in vodja nepridipravov Ramon. Punca se zaradi pretresa možganov noro zaljubi v ugrabiteja, ta pa jo mora braniti pred naseljenci, ki že dvajset let niso videli ženske. In vse to ob tem, da se je tudi Patriciine-mu očetu zmešalo in hoCe v bolečini uničiti svet. (T. V.) The Doors Scenarij (z J. R. Johnsonom) in režija Oliver Stone, igrajo Val Kilmer, Meg Ryan, Kevin Dillon, Kyle MacLachlan in Billy Idol, proizvodnja Carolco (1991), distribucija Continental Fun, premiera jutri v Kranju in kinu Kompas (na vseh predstavah). . Dvajseto obletnico smrti Jima Morrisona (-umrl je julija 1971) se je Oliver Stone odločil proslaviti s filmano biografijo, ki na naša platna prihaja z dokajšnjo zamudo. Film odkriva zanimivost, da je bil Los Angeles v norih 60. letih, ko so po svetu prepevali Beatli, The Cream, Who, Rol-ling Stonesi, Hendrbc, Dylan, Janis Joplin, The Velvet Underground in drugi - bela pega na področju rocka in angažirane glasbe. Potem so se na Sunset Stripu leta 1966 pojavili fantje, ki so si ime skupine nadeli po Vratih percepcije, študiji Aldousa Huxleya. Slo je kajpak za The Doors, ki je izdala nekajk izjemno uspelih plošč (zadnja je L. A. Woman), Jim pa je pred smrtjo izdal Se solo ploščo An American Prayer. Stone se je (kot pri JFKju) filma lotil znanstveno in posnel na kilometre izjav znancev in občudovalcev skupine, delal je na avtentičnih lokacijah, za pravo občutje konca 60. let pa je poskrbelo nad 30.000 statistov. Tudi igralci so se na moC potrudili, saj so zadnji mesec trenirali Morrisonove komade kot pravi Doorsi. (T. V.) Planet Axturias leta 2012 in njegovi nežni domorodci Tomas alias Bruce se kar ne more rešiti različnih internih preiskav Jimy alias Val Kilmer: pri nas pozno, a vendarle Kristie Alley se tokrat udinja kot honorarni božiček Usodni val Striking Distance, scenarij (z Martinom Kaplanom) in režija Rowdy Herrington, igrajo Bruce Willis, Sarah Jessica Parker in Dennis Farina, produkcija Columbia Tristar, distribucija Continental Fun, premiera jutri v Mariboru, Kranju in Ljubljani (Vic). Proti Čudaškemu morilcu, ki pobija pitts-burška dekleta, je policija nemočna, zato Tom Hardy sklepa, da gre za policaja. Umori se nenavadno končajo ob smrti Tomovega partnerja, neprijetnega policaja pa iz oddelka za umore prestavijo med »vodne pse«, mestno reCno policijsko enoto, ki deli pravico na reki Ohio in njenih pritokih. Seveda Hardy s preiskavo ne odneha in je nasploh prava pokora, dokler mu ne dodelijo za partnerja Jo Christman, ki je ženska. Zgodba se po vrsti napetih obratov razplete na način, ki ga težko ugane tudi poznavalec hollywoodskih kriminalk. Ob dobri igri Bru-cea Wilisa, ki kljub novim mišicam (očitno jih je potreboval za film Pulp Fiction, ki je zmagal v Cannesu) kar ne more iz zabavnih dialogov tipa Umri pokončno in Delo na Črno, so v Usodnem valu prvikrat v ZDA uporabili belgijski Flying Cam sistem, leteCo kamero, ki bo oplemenitila še marsikateri akcijski film. (T. V.) Glej, kdo se zdaj oglaša Look Who‘s Talking Now, scenarij (z Leslie Dixon) in režija Tom Ropelevvski, igrajo John Travolta, Kristie Alley, Lysette Anthony, Danny De Vito in Diane Keaton, Columbia Tristar, distribucija Continental Fun, premiera jutri v Ljubljani (Union in Triglav) in Mariboru. Pri filmografiji Bruca VVillisa, o katerem smo pisali zgoraj, ne gre pozabiti tudi na odlično vlogo, v kateri ga sploh nismo videli: posodil je namreC glas Mikeyu, glavnemu junaku trilogije, katere zadnji konec dobivamo jutri. Ce sta mlada mati Mollie in zmedeni taksist James takrat (leta 1989) še postajala družinica, jima zdaj že grozi nevarnost v podobi Jamesove šefice Samanthe, kozmetične kraljice. Ko mora James peljati Samantho na potovanje, pustita pri Mollie vsak svojega psa - mešanca Rocksa in pu-dlico Daphne. Seveda oba štirinožca in njune prepire razumemo le mali Mikey in gledalci, oglašata pa se z glasovi, ki bi ju zlahka pripisali Dannyju De Vitu in Diane Keaton. Film bomo torej tokrat namesto skozi malega pripovedovalca in njegovo sestrico (iz drugega dela) spremljali skozi pasje oCi. Ce sta prva dva dela filma prinesla Tristaru nad 400 milijonov dolarjev dobička - ni vrag, da se ne bi potrudili tudi pri tretjem. (T. V.) KULTURA Sreda, 8. junija 1994 lQor Lampret: »Nas odstop je bil zavestna odločitev.« (Foto: B. P.) JJKOVNA UMETNOST / PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIN Najcenejša grafika, najdražja pa akrilna slika Zvesta Apollonia HUM V GORIŠKIH BRDIH - V Hiši umetnikov Bažato je do 18. junija na ogled prodajna razstava umetniških del znanih slovenskih likovnikov. Razstavo, ki je dobrodelnega značaja, je organiziral Lions Club Nova Gorica, sredstva, ki ga bodo dobili s prodajo umetnin, pa bodo namenili nakupu diagnostičnih aparatov in računalnikov z Braillovo pisavo za slepo in slabovidno ndadino na Goriškem. Umetniška dela je za razstavo podarilo 31 priznanih umetnikov, ki ustvarjajo v Sloveniji, za-niejstvu in tujini, skupna bera zbranih umetnin pa znaša 39 del. Od tega je Predstavljenih. 16 slik, 16 grafik, 2 skulpturi in 5 umetniških fotografij. S to akcijo uresničuje novogoriška podružnica Lions Ciuha dobrodelno poslanstvo, ki je eno izmed osnovnih načel delovanja mednarodne organizacije Lions Cluba. Organizacija je tudi sicer zelo dejavna na likovnem področju. Lani je ob sodelovanju podružnic Lions Clubov iz Kopra in Verone stekel projekt predstavitve šestih umetnikov slovenskega Primorja v Veroni, sama razstava pa je bila kasneje predstavljena tudi v galerijah v številnih slovenskih krajih (trenutno na ogled v piranskem Pomorskem muzeju Sergeja Mašere). Tokratna razstava v novogoriški režiji prinaša priložnost nakupa del umetnikov, med katerimi so tudi številna najbolj zveneča imena, po cenah, kot so sporočili s Huma, ki so precej nižje od tržno uveljavljenih ovrednotenj umetnin posameznih avtorjev. Te se gibljejo v širokem razponu od 24.000 tolarjev za najcenejše grafike do natanko desetkrat dražje akrilne slike Zvesta Apollonia, ki je med vsemi razstavljenimi umetninami najdražje delo. Aktualna zakonodaja kupcem omogoča, da s potrdilom o nakupu dela na dobrodelni razstavi uveljavijo olajšave pri dohodnini oziroma drugih davčnih obveznostih. Kupljena umetniška dela pa bodo ob koncu razstave prevzeli na slavnostnem zaključku, ki so ga poimenovali Charter night v soboto, 18. junija na gradu Dobrovo. (V. U.) jjKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA V CEKINOVEM GRADU (Ne)prepoznavna slika - abstrakcija in figuracija v novejšem hrvaškem slikarstvu LJUBLJANA - V Cekinovem gradu (Muzej novejše zgodovine) bodo jutri ob 19. uri odprli likovno razsta-v° (Ne)prepoznavna slika - abstrakcija in figuracija v Novejšem hrvaškem slikarstvu. Razstavo, ki bo predv-sem prodajnega značaja, hkrati pa naj bi prispevala k boljšemu poznavanju aktualnega hrvaškega slikarja, sta organizirala Veleposlaništvo Republike Hr-vatske v Ljubljani in Hrvatsko društvo Ljubljana. Včeraj so v prostorih Cekinovega gradu projekt Predstavili na tiskovni konferenci, ki so se je po-leg direktorja Cekinovega gradu dr. Iztoka Durjave udeležili še predsednik organizacijskega odbora in Predstavnik organizacije Sjrius-AP Peter Antuno-vrc, predstavnik hrvaškega ''aleposlaništva Marjan Marinovič, predstavnik Urvatskega društva Ivo paiič, Darko Glavan iz Ga-Jerijskega centra v Zagrebu, ki je avtor koncepta razstave, predstavnik Re- inharta prof. Leo Slebčevič in znani slovenski likovni kritik Brane Kovič, ki je pripravil kritiko del. Izmed 14 sodelujočih hrvaških slikarjev sta se konference udeležila Zlatan Vr-kljan in Željko Kipke. Razstavo sta oba glavna organizatorja pripravila na pobudo Siriusa-AP iz Ljubljane in nemško-hrvaške organizacije Reinhart z namenom, da bi obudila stike in izmenjave med hrvaško in slovensko likovno ustvarjalnostjo, ki so bili nekaj časa prekinjeni. Za zdaj naj bi med obema državama izmenjah predstavitvi vsaj po dveh likovnikov z vsake strani na leto. Avtor koncepta razstave Darko Glavan je povedal, da na Hrvaškem sicer dobro poznajo aktualna likovna dogajanja v Sloveniji, kot tudi pri nas dobro poznamo hrvaška. Pri odbiri del za razstavo se ni odločil za predstavitev nekaj avtorjev po osebnem izboru, pač pa je dal prednost predstavitvi likovnega problema. S selekcijo je želel pkikazati tudi čimve-čji generacijski razpon. Prikaz hrvaškega slikarstva bo obsegal 54 del, z izjemo tistih, ki so v lasti galerij pa bodo vsa naprodaj. Cene se gibljejo med 3.000 in 20.000 nemških mark, nekaj del pa so že vnaprej prodali. (V. U.) GLEDALIŠČE / POGOVOR Z IGORJEM LAMPRETOM Nedorečena razmerja »Alternativna in postaltemativna gledališča imajo v zgodovini slovenskega gledališča ob že uveljavljenih stalnih gledališčih dolgo, plodno in razmeroma neprekinjeno tradicijo soobstoja... Sredstva, pogoji in možnosti za delovanje posameznikov in skupin, ki delujejo zunaj gledaliških zavodov, so nesorazmerna z njihovimi dosežki, ker kulturna politika tega področja ne dohaja ne s priznavanjem vsebinske relevantnosti ne z višino dodeljenih sredstev...« Tako se glasi uvodni del odstopne izjave strokovne komisije za gledališče pri ministrstvu za kulturo. O vzrokih odstopa, očitkih omenjene komisije s strani ministrstva, o zapletih in različnih interpretacijah nalog komisije smo se pogovarjali z njenim dosedanjim predsednikom Igorjem Lampretom. Po odstopu področne strokovne komisije za gledališče se vse bolj dozdeva, da pojmovanje funkcije te skupine z vase strani in s strani ministrstva ni bilo usklajeno, zlasti ko gre za kompetence obeh. Kje je po vašem mnenju vzrok za takšno neusklajenost? Vprašanje neusklajenosti se zastavlja predvsem na načelni ravni, v nerešenem vprašanju razmerja med politično močjo (prvo inačico predlaganega krovnega zakona o kulturi smo ocenili kot preveč polito-kratsko) in strokovnimi argumenti, ki imajo seveda določeno težo, v čemer vidim tudi bistveni smisel našega odstopa. V prihodnjih letih se bo lahko zamenjalo več ministrov, bojim pa se, da nam razmerja med politično močjo in stroko ne bo uspelo doreči, čeprav to vprašanje ne zadeva samo kulture. Vprašanje razvoja smo vzeli kot izhodišče, saj smo opozarjali na to, da sta sedanji razrez in sedanja umeščenost kulture posledici njene izvzetosti iz razvoja. Menimo, da ne samo gledališko področje, temveč tudi celotna kultura ne izhaja iz Unescovih priporočil, po katerih velja kulturo obravnavati kot sestavni del razvoja. Priznavanje diskrecijske pravice, toda... Je za nerazumevanje vloge komisije potemtakem krivo samo ministrstvo? Minister trdi, da ima v rokah vse kompetence in odgovornost, vsi pa poznamo osnovni Drucke-rjev paradoks, da je moč brez kompetenc komedija, kompetence brez moči pa so tiranija. S to trditvijo minister namreč zanika strokovno odgovornost komisije, hkrati pa potrjuje, da je naša vloga alibična, lahko bi dejal celo komična. Nikoli nismo zanikali diskrecijske vloge ministra pri predlogih, vendar je sam priznal (kljub temu da njegova izkušnja v gledališču ni majhna), da je ta komisija potrebna, saj jo je sam imenoval. Zato menim, da nismo mi tisti, ki ne bi razumeli vloge komisije. Minister nas ne more odvezati strokovne odgovornosti. Želje, načrti, kakovost in obseg projektovna tem področju so za stroko relevantna stvarnost, ki jo mora zaznati, sicer se vsa vprašanja zvedejo na zelo preprosto in poljubno logiko. Predvsem je nevzdržno, da so bila doslej v istem »košu« sredstva za nastajajoče predstave Zoltan Novak: Sprehajalec, 1994, olje na platnu in sredstva za festivale, da sta bili pomešani načeli produkcije indistri-bucije. Odstopili smo v trenutku, ko je bilo sredstev letošnje projekte le 18 odstotkov več v primerjavi z lanskimi, vsi kasnješi dodatki pa so že dobrodejna posledica našega odstopa. Ministrstvo med drugim namiguje, da svojega dela niste opravili... Komisija je svoje delo opravila, finančni obseg prošenj smo skrčili na približno 40 odstotkov in vnaprej napovedali, do katerega praga bomo šli, ob temeljnih izhodiščih, ki smo jih predla-gli. Ministrstvu smo predlagali tudi sklade in v odstopni izjavi zatrdili, da menimo, da je ministrstvo premalo storilo za iskanje zunajproračun-skih virov, tudi z davčnimi oljšavami. Sami smo predlagali npr. sklad Ferda Delaka za zunajinsti-tucionalno gfledališko produkcijo, saj ta del gledališke ustvarjalnosti deluje v zelo slabih pogojih; ustvarjalci morajo zbrati 50 odstotkov sredstev, drugo polovico pa zagotovi ministrstvo, seveda če je prvi pogoj že izpolnjen. Predlagali smo tudi obrnjeno možnost, ki je praksa drugod po svetu; za nekatere skupine to pomeni zgolj najemnino dvorane, priporočilo sponzorjem, vendar je znotraj teh nerazvitih mehanizmov s strani ministrstva premalo zanimanja. Na ministrstvu resda dela premalo ljudi, vendar to ne sme biti opravičilo, da se z neresnimi vprašanji ne ukvarjajo, pač pa jih potiskajo v ozadje. To velja tudi za področje gledaliških uprizoritev, ki nastajajo zunaj institucij in za katere smo prepričani, da nosijo velik del gledališkega razvoja. Odstopili tako, kot vstopili Zdi se, da ima datum vašega odstopa vse večji pomen? Odstopili smo 16. maja, kar pomeni sredi procesa, prav tako kot smo vstopili. Naše imenovanje je bilo razmeroma pozno (december ’93), zato smo se znašli v veliki časovni stiski, saj finančni načrti že tako ali tako prepolovijo običajno gledališko sezono. Naš odstop je bil zavestna odločitev, da napravimo rez v tem procesu, rez, pri katerem se je treba ozreti nazaj in pogledati, kje smo. Datum omenjam zato, ker vse to, kar nam ministrstvo posredno očita, čes da smo - če že ne izsiljevali - pokazali vsaj pretirano nestrpnost, kar ni res. Dokazi, s katerimi se zdaj hvali ministrstvo in skuša problematizirati naš odstop, so šele posledica našega odstopa. Vse to morda ne bi bilo pomembno, če ne bi zakrivalo pravega bistva vprašanja, ki sem ga omenjil na začetku pogovora. Poseg državnega sekretarja v naš predlog in poznejši posegi ministra so bili »mesarski« in so zaobšli vsebino ter naše prioritete. Mislite, da ste s svojim odstopom dosegli več kot samo to, da ste izrazili nestrinjanje s politiko kulturnega ministrstva? S svojim odstopom smo preprosto povedali, da pravica razpolaganja z našo strokovno integriteto ni neomejena. Dejstvo, da se je po našem odstopu našlo še nekaj dodatnih sredstev, je za celotno področje več kot dobrodošlo. Ce bo tudi za naprej utrdilo položaj zu-najinstitucionalnih gledališč, skupin in projektov, pa lahko upamo, da bo novi komisiji uspelo v svoje delo vgraditi tudi našo neprijetno izkušnjo. Ni namreč nujno, da ho ves razvoj gledališča potekal v institucijah. Ob njihovi večji propulzi-vnosti za novo bo razvoj potekal tudi samostojno, v dialogu z obstoječim in uveljavljenim ter v tesnem stiku z dogajanji drugod po svetu. Miha Trefalt Osem koncertov Mariborske filhamnonije v novi sezoni MARIBOR - Mariborska filharmonija je ta teden na tiskovni konferenci predstavila osnutek abonmajskega programa za sezono 1994/95. Tudi tokrat bo pripravila osem abonmajskih koncertov. Prvi bo na sporedu v petek, 7. oktobra. Dirigiral bo Alejandro Posada iz Kolumbije, solistka pa bo Renata Neuvirt. Na novembrskem koncertu bo dirigent Marko Munih, solista pa bosta Aleksander Rudin (violončelo) in Branko Ro-binšak (tenor). Na zadnjem koncertu v tem koledarskem letu pa bo dirigiral Petr Vronsky iz Češke, solist pa bo Avstrijec VVolfgang Cengstschmid (violina). Po januarskem premoru bo koncert spet v februarju z dirigentom Markom Letonjo in solistoma Radovanom Vlatkovičem (rog) in Marjanom Trčkom (tenor). Marca bosta na sporedu kar dva koncerta; prvega bo dirigiral Uroš Lajovic, drugega pa Matthias Janz iz Nemčije. Na prvem marčevskem koncertu se bo predstavil nemški flavtist Martin Michael Kofler. Majski koncert bo dirigiral Jin Wang iz Kitajske, solistka bo Adriana Magdovski (klavir). Sezono bodo sklenili junija pod taktirko dirigenta Simona Robinsona, kot solist pa bo nastopil Matjaž Drevenšek (saksofon).(J. S.) SVET Sreda, 8. junija 1994 CLINTON V PARIZU Poskrbite za vzhodno Evropo! Bill Clinton poziva zahodno Evropo, naj ne zapira meja PARIZ - Ameriški predsednik je v francoskem parlamentu pozval evropske države, naj sprejmejo tudi vzhodnoevropske demokracije v moCno, večjo Evropo. »Amerika bo Se naprej zavezana Evropi... Želimo si močne Evrope, Evropa pa bi si morala želeti močne Amerike,« je povedal Clinton, ki meni, da je okrepitev demokracije in tržnega gospodarstva v nekdanjih komunističnih državah najpomembnejši izziv. Zahodno Evropo je pozval, naj bodo potrpežljive in naj odprejo svoje trge Vzhodu. »Ce naši novi prijatelji ne bodo mogli izvažati dobrin, bodo izvažali nestabilnost, morda celo proti svoji volji,« je ocenil Clinton. Vojna v Bosni je za Clintona »huda bolečina«, kljub temu pa je zadovoljen, ker se je Zahodu posrečilo preprečiti izbruh Se hujSe balkanske vojne. Pozval je k potrpežljivim pogajanjem o mirni rešitvi. Prav okrepitev svobode v vzhodni Evropi na temelju povezav z Zahodom je lekcija, ki se je je naučil iz spominov na boj proti tiraniji med drugo svetovno vojno, je povedal ameriški predsednik, ki se je v Pariz odpravil po proslavitvi 50. obletnice izkrcanja zavezniške vojske v Normandiji. Clinton se je s premierom Balladurjem dogovarjal o usklajenem nastopu proti Severni Koreji, s pariškim županom Chiracom pa o boju proti mamilom. Prva dama Hillary Clinton, ki vodi kampanjo za spremembo ameriškega zdravstvenega sistema, se je pogovarjala o francoskih rešitvah na tem področju. (Reuter) NOVICE Severna Koreja ne bo popustila DUNAJ - Predstavnik Severne Koreje v Mednarodni agenciji za jedrsko varnost (IAEA) je z izjavo, da njegova država ne bo »nikoli« privob-la v mednarodni nadzor dveh skladišč jedrskih odpadkov v Jongbjonu, zapravil še eno možnost za sodelovanje z Združenimi narodi. Predstavniki ZN so po neuspešnem poskusu IAEA, da bi nadzorovala zamenjavo jedrskega goriva v reaktorju, namreč predlagali, da bi bil lahko nadzor omenjenih skladišč in radiokemijskega laboratorija vsaj delno nadomestilo za nepridobljene podatke. Jun Ho Jin je na tiskovni konferenci dejal, da je eden od razlogov za nasprotovanje nadzoru dejstvo, da si je IAEA podatke o omenjenih skladiščih pridobila prek ameriških vohunskih satelitov in da deluje le po navodilu velike sile. (Reuter) Spopadi v Ruandi KIGALI - Ruandsko prestolnico Kigali pretresajo eksplozije minometnih granat v bližini mesta, kjer skušajo uporniki ustaviti protiofenzivo vladnih sil, ki se je zaCela pred dvema dnevoma. Predstavniki ZN so povedali, da najhujši boji potekajo v okolici prestolnice in pod goro Kigali, ki jo še vedno zasedajo vladne enote, Čeprav so uporniki pred dnevi zasedli vznožje. Polkovnik Aleksis Kaniarengue, voditelj ruandskih upornikov, je za belgijski Časnik dejal, da se je pripravljen pogajati s predstavniki vladne vojske, ne pa tudi s predstavniki začasne vlade, ki je po njegovih trditvah ukazala izvesti množične poboje. Trdi, da si uporniki ne želijo ne vojaške zmage ne vdaje vladnih sil, temveč razumno politično rešitev zapleta in razmer v državi. (Reuter) Kratkotrajno jemensko premirje ADEN - V bližini južnojemenske prestolnice Aden potekajo silovita topniška obstreljevanja med severnimi in južnimi silami, ki se medsebojno obtožujejo za kršitev premirja, ki ni trajalo niti 24 ur. Generalni sekretar ZN Gali je sprti strani znova pozval k ustavitvi državljanske vojne in začetku mirovnih pogajanj pod nadzorom ZN. V Jemen je napotil tudi posebnega odposlanca, nekdanjega alžirskega zunanjega ministra Lakdarja al Ibrahimija. (Reuter) Sarajevski umetniki v Franciji PARIZ - V okviru pobude, ki jo je dal francoski minister za kulturo Jaques Tubon z namenom, da bi intelektualci in umetniki iz Bosne za nekaj Časa spremenili okolje, je v torek v Pariz dopotovalo osem sarajevskih javnih in kulturnih delavcev, kot so sporočili iz ministrstva za kulturo. V okviru pobude s pomenljivim imenom »Barve svobode« je sedem od omenjenih osmih umetnikov in intelektualcev lahko prvič zapustilo Sarajevo, odkar je tam izbruhnila vojna. V sredo popoldne se bodo v Parizu udeležili okrogle mize, ki je posvečena »vlogi kulture v vojnem Času«. Med svojim tritedenskim bivanjem bodo obiskali še vrsto kulturnih in umetniških ustanov. (APP) I lil : Ameriški predsednik Clinton in francoski premier Balladur (Telefoto: AP) Ameriške lekcije Fmcozom in Evropejcem Diplomacija je včasih zapletena stvar tudi za tako veliko in močno državo, kot so ZDA. Ameriški predsednik Bill Clinton se je med svojim obiskom v Evropi najprej sestajal s prijatelji novih fašistov, nato proslavljal obletnico boja proti fašistom iz druge svetovne vojne, na koncu pa bo obiskal angleško univerzitetno mesto, kjer se je skrival pred vpoklicem v neko drugo, vietnamsko vojno. Vmes je ameriški predstavnik obiskal državo, v kateri je protiamerikani-zem prava družbena ustanova. Gasi, ko je Franciji v duhu nasprotovanja vsemu, kar je prihajalo z druge strani oceana, vladal general De Gaulle, so mimo. Toda francosko-ameriški odnosi so še vedno označeni s starim nasprotovanjem, zaradi katerega je Pariz pred tremi desetletji izstopil iz poveljstva Severnoatlantske vojaške zveze in zaradi katerega Francozi, ponosni na svoje nekdanje svetovljanstvo, Čistijo iz francoščine tudi najbolj ponarodele ameriške tujke. Tokratni obisk ameriškega predsednika v Parizu naj bi bil drugačen, saj je Bill Clinton prišel ob obletnici ameriškega reševanja Francije pred sovražnikom, to pa je najbolj prijateljsko dejanje, kar jih je mogoCe najti med dvema državama. Francozi so Clintona celo poCastih z dovoljenjem, da nastopi v parlamentu. Pred njim sta lahko tam govorila le Woodrow Wilson leta 1919 in lani španski kralj Juan Carlos. Odnosi med Parizom in Washingtonom pa so kljub temu najvidnejši dokaz skrite- ga nasprotovanja med Evropo in Ameriko, ki je kljub uradnemu tesnemu zavezništvu tlelo v vseh desetletjih po drugi svetovni vojni in ki je čedalje glasnejše po pokopu skupnega sovražnika - Sovjetske zveze in njenih satehtov. Američani so morah poklicati na pomoč Nemce, da so lani pozimi skupaj utišati nasprotovanje Pariza mednarodnemu sporazumu o zmanjšanju trgovinskih ovir. Pod vplivom razjarjenih kmetov, ki nasprotujejo odpravi državnih nadomestil zaradi svobodnejše mednarodne trgovine, je Pariz dolgo nasprotoval podpisu Gatta. Francosko razumevanje pomirjevanja mednarodnih kriznih žarišč se pogosto tepe z ameriškim. Tako se je zgodilo tudi v prvih letih balkanskih vojn. Zaradi tako izstopajoče vloge Francije v Evropi in mednarodnih odnosih nasploh je še posebej primemo, da je ameriški predsednik prav v Parizu pozval Evropejce, naj poskrbijo za vzhodno Evropo. Samo tako bo zahodni del stare celine ohranil izročilo dneva D in boja proti totalitarizmu pred polovico stoletja, je prepričan ameriški predsednik. Zahodni Evropejci lahko Billu Clintonu očitajo, naj najprej pomete pred svojim pragom in se zgleduje tam, kjer so Evropejci našli boljše rešitve od Američanov. Toda Bill Clinton si s svojimi zdravstvenimi in socialnimi reformami prizadeva za bolj socialdemokratsko Ameriko. Zahodna Evropa pa je za svoj vzhodni del postavila novo železno zaveso carinskih in drugih omejitev. Barbara Kramžar ŠPANSKO-NEMŠKO SREČANJE PRED VRHOM EU Madrid v varnem naročju Bonna Kohl in Gonzalez sta se dogovorila za tesnejše sodelovanje PRED SREČANJEM NATA V iskanju nove ruske politike Moskva naj bi razkrila, kdaj bo podpisala Partnersivo za mir Dobra dva tedna pred vrhom Evropske unije na Krfu, kjer bo Nemčija od Grčije prevzela predsedovanje dvanajsterici in kjer bodo izbrati novega predsednika Evropske komisije, sta se v mestecu Schvverin na vzhodu Nemčije sestala Se nemški kancler Helmut Kohl in španski premier Fetipe Gonzalez. Glavni dosežek srečanja je dogovor o tesnejšem sode- lovanju pri predsednikovanju dvanajsterici (nemškemu predsednikovanju sledi francosko, temu pa špansko), Kohl pa je Gonzaleza tudi prepričeval, naj podpre kandidaturo belgijskega premiera Jean-Luca Dehaena, saj je znano, da bi Madrid kot evropskega komisarja raje videl Nizozemca Ruuda Lubbersa. Kohl je srečanje komentiral kot priprave na medvladno konferenco leta 1996 in ga opisal kot »pot k enotnejši Evropi«. Trmasti Spanci so odločne Nemce razjeziti že na pogajanjih EU s štirimi državami Efte, ko so neizprosno nasprotovati sprejemu Norveške. Nemčija in Francija, ki se radi imenujeta lokomotivo EU, sta neubogljivo in revno Španijo zato vzeti pod svoje okrilje. Pričakovati je, da bo špansko predsednikovanje v veliki meri vodeno iz Bonna in Pariza. Španija se mogočni Nemčiji ne more predolgo upirati, saj jo gospodarske in notranjepolitične razmere spodbujajo h kompromisom. Zato je verjetno zelo dobrodošla Kohlova ponudba, da se bo EU zavzela za razvoj sredozemske regije. Kar z drugimi besedami pomeni, da ima španski molk na medvladni konferenci precej visoko ceno. Plačali jo bodo vsi davkoplačevalci EU, saj je Kohl ponovil stališče, naj države prispevke plačujejo po glavi prebivalca, ne glede na svoje bogastvo. Ana KovaC BRUSELJ - Nato bo skušal v Četrtek v Istanbulu izoblikovati poglavitne smernice svoje politike do Rusije in upoštevati željo Moskve po večjem sodelovanju, zagotovo pa ji ne bo priznal pravice do veta pri zavezniških operacijah. Moskva je večkrat izrazila svoje nezadovoljstvo, ker se Severnoatlantska zveza ne posvetuje z njo pred sprejemom pomembnih odločitev, denimo o nekdanji Jugoslaviji, ko so aprila razpravljali o omejenih letalskih napadih na bosansko Goražde. Ministri za zunanje zadeve šestnajstih držav Članic Nata, ki se niso hoteti omejevati z vnaprej pripravljenim izhodiščnim besedilom, bodo v petek prisluhniti pogledom ruskega zunanjega ministra Kozirjeva, ki se bo udeležil zasedanja Sveta za severnoatlantsko sodelovanje (ki Nato povezuje z njegovimi nekdanjimi nasprotniki iz obdobja hladne vojne). Pri Natu upajo, da bodo dobili namig o datumu, kdaj bo Rusija podpisala Partnerstvo za mir, program o sodelovanju na vojaških vajah in načrtovanju skupnih operacij, ki so ga januarja sprejeli na vrhovnem zasedanju Nata. Ta sporazum je doslej podpisalo že 20 držav - med njimi 18, v katerih so bili nekoč na oblasti komunisti oziroma ki so izšle iz nekdanje Sovjetske zveze. Pri Natu pričakujejo, da se bodo Rusi k Partnerstvu za mir priključili avgusta. Med zavezniki obstajajo »posamezna razhajanja« o tem, kakšen naj bi bil odgovor Moskvi, vendar niso najbolj pomembna: nekateri, na primer Nemci, predlagajo, da bi morati sodelovanje z Moskvo razširiti, so sporočili iz diplomatskih krogov. Nedavno je ruski minister za obrambo Gracov v Bruslju izjavil, da bo njegova država »brez pogojev« podpisala Partnerstvo za mir, Čeprav je hkrati opozoril, da Moskva pričakuje odgovor Nata na svoje predlo- ge o sodelovanju, zlasti tistega o vzpostavitvi mehanizma za posvetovanja o varnostnih vprašanjih v Evropi in svetu. Nekateri od teh predlogov so nesprejemljivi za Nato, na primer tisti, da bi bila zveza podrejena Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ati da bi bil Svet za severnoatlantsko sodelovanje neodvisen od Nata in bi se povezal s KVSE. Očitno več neformalnih posvetov z Rusijo ne predstavlja nobenih problemov, Čeprav mora Nato odločiti, kdaj je pravi čas za takšne posvete, so še menili v diplomatskih krogih. »Ni mogoCe ustvariti takšnih razmer, da bi lahko vsaka država zahtevala, da se moramo posvetovati z njo, preden bomo sprejeti kakršnokoli odločitev,« je dejal eden od diplomatov. Prav tako ne gre za to, da bi tem državam zagotovili pravico do veta ali soodločanja v Natu, kar bi pomenilo, da bi jih morala Severnoatlantska zveza prositi za soglasje pred začetkom vsake vojaške operacije ali Ce bi se želela razširiti na Vzhod. Na vrhu Nata so januarja skleniti, da bodo to organizacijo dopolnili z drugimi Članicami, vendar zanje niso opredelili naCel in datumov. ZDA, ki bodo morale s svojim jedrskim dežnikom pokriti tudi nekatere vzhodne države, Ce in ko bodo te postale polnopravne Članice Nata, bodo imele potemtakem »prevladujoč vpliv«, ko bodo države, kot sta Poljska in Madžarska, vstopale v zvezo, so še menili v diplomatskih krogih. Ministri bodo proučili tudi uresničevanje drugih odločitev, ki so jih sprejeli na januarskem vrhovnem zasedanju, zlasti tistih, ki zadevajo omejevanje razširjanja jedrskega orožja in drugih orožij za množi-Cno uničenje. V zvezi s tem bodo po vsej verjetnosti sprejeli tudi delovni program, ki so ga pripravili izvedenci. Jacques Hasday / AFP Nemški kancler Kohl in španski premier Gonzalez (AP) Gračov: Ruska vojska je na robu preživetja MOSKVA - Ruski obrambni minister GraCov je v torek na tiskovni konferenci izjavil, da je država z zmanjševanjem sredstev, namenjenih vojski, pripeljala svoje obrambne sile tako daleč, »da so že na robu preživetja«. Opozoril je, da se ruski politični vrh verjetno niti ne zaveda, kolikšna je škoda, Id jo je povzročil s takim ravnanjem, »zagotovo pa ne razmišlja, kakšne bi utegnile biti posledice, saj Rusija s proračunskimi sredstvi namreč pokrije le 70 odstotkov najnujnejših izdatkov«. Podatki, ki jih je navedel GraCov, so zelo razburili rusko javnost, s tem pa je ruski vojaški vrh dosegel svoje. Z dobro pripravljeno medijsko kampanjo so namreč pritisniti na parlament, ki je zaCel zasedati danes. Predsednik komisije za proračun je povedal, da bi devetnajstim milijardam dolarjev, namenjenim vojski, lahko dodati še najmanj dve milijardi dolarjev. Parlament je namreč sklenil, da lahko proračunski primanjkljaj znaša največ deset odstotkov bruto nacionalnega proizvoda, kar pomeni 36 milijard dolarjev. (Reuter) SVET ^JŽENEVA / NEUSPEŠNO POSREDOVANJE Balkanska pogajanja se selijo v Sarajevo Akaši skuša na težavnih ločenih pogovorih doseči kompromis o trajanju premirja ŽENEVA - Drugi dan obnovljenih mirovnih Pogajanj o Bosni ni prinesel nic novega. Civilni Poveljnik modrih Čelad v nekdanji Jugoslaviji in glavni pogajalec Jasuši ■Vkasi muslimansko-hr-yaske in srbske delegacije na ločenih sestankih ni mogel prepričati o Štirimesečnem premirju, pri katerem očitno vztraja. 2e v torek popoldan je Akaši napovedal, da bo Pogajanja prekinil, Ce ne oo dosegel pomembnejšega napredka, vendar oo zaključka redakcije nismo prejeli vesti o tem. Najspornejsa točka po- gajanj se zdi predlagani Cas splošnega premirja, ko naj bi sprti strani skušali doseči politični dogovor o prihodnji ureditvi države. Številni diplomati v Združenih narodih ob tem opozarjajo, da skuSa muslimanska stran izkoristiti ugodnejši položaj na bojišču, potem ko se je nehala bojevati s Hrvati, saj ji ti celo pomagajo. Srbi pa so prisiljeni upoštevati zahteve ZN po prekinitvah spopadov in premirju, Ce želijo ohraniti večji del osvojenih ozemelj. Po poročilih predstavnikov Svetovne organi- zacije v Bosni skuSa muslimanska vojska v okolici Goražda zasesti položaje, ki so jih morali Srbi zapustiti, srditi spopadi pa potekajo tudi na severu države, kjer skuša bosanska vojska presekati srbski oskrbovalni koridor. Srbske granate so padale tudi na Tuzlo in GradaCac, bosanska vojska pa je obstreljevala Breko, ki je že dolgo povsem srbsko. Kot je v torek popoldan napovedal Jasuši AkaSi, naj bi se pogajanja po vsej verjetnosti nadaljevala na sarajevskem letališču. (APP, Reuter) Bosanska vojska napada srbski koridor pri Brčkem SARAJEVO - Na bosanski severni in na severovzhodni fronti Se kar naprej potekajo boji, v Ženevi pa zapletena pogajanja vojskujočih se strani o koncu sovražnosti v tej državi. Najsrditejši boji so v ponedeljek potekali okoli Gradacea in Ribnice na severu, kjer so vojaki bosanske vojske, večinoma Muslimani, nadaljevali svoj prodor, ki traja že nekaj dni, spopadali pa so se tudi na območju koridorja pri Brčkem in v okolici Tuzle, je sporočil tiskovni predstavnik Unproforja Erič Chaperon. Opazovalci modrih Čelad so na severni frontni Črti med Srbi in Muslimani našteli 1.340 eksplozij na območju Gradacea, kjer skušajo bosanske enote prodreti v srbski koridor, in na območju ob Savi pod srbskim nadzorom. Kot je poročal Radio Sarajevo, so začele srbske sile v torek zjutraj znova silovito obstreljevati GradaCac in sosednje vasi. Razmere na območju koridorja, ki je poglavitna povezava med Srbi na zahodu in vzhodu Bosne, so bile mirne do večera. Potem se je začelo obstreljevanje Brčkega, ki je pod srbskim nadzorom in kjer je koridor najožji, pozneje pa še Orašja, hrvaške enklave, ki leži severozahodno od Brčkega. Brčko so začeli obstreljevati v ponedeljek približno ob 20.45. »Obstreljevanje Brčkega utegne biti povračilna akcija za obstreljevanje Gradačca in Orašlja,« je pojasnil tiskovni predstavnik Unproforja na svoji redni tiskovni konferenci. Opazovalci Organizacije Združenih narodov so na območju Ribnice, ozemlja pod nadzorom Srbov, ki leži južno od gorskega območja Ozrena, našteli 1.143 eksplozij. Kot je povedal eden od francoskih častnikov, si muslimanske sile na tem območju že več dni prizadevajo, da bi potisnile srbske sile nazaj in tako prevzele nadzor nad makadamsko prometnico. Kot poroča Unprofor, je bilo tudi na območju Tuzle mo- Bosansko predsedstvo (Muslimani) □ Bosanski Srbi □ Bosanski Hrvati Sarajevo AP/Wm. J. Castello, R. Toro goče slišati 175 eksplozij, nekaj manj kot sto pa na severovzhodnem območju pri Sapni. Do manjšega topniškega obstreljevanja med srbskimi in bosanskimi enotami je prišlo tudi na severnem območju srednje Bosne, na črti Maglaj-Te-šanj. V ponedeljek ob 18.40 je skušala bosanska vojska v Gorazdu (vzhodni muslimanski enklavi) zavzeti položaje, ki so jih zapustili Srbi v Sjenoko-šu, severozahodno od mesta, znotraj varovanega trikilometrskega območja. »Srbske sile so opazile vojaške premike in začele streljati,« je povedal tisko- vni predstavnik, ki je dodal, da je spopad trajal 20 minut. Obe vojski sta se takoj zatem »umaknili na svoje izhodiščne položaje«, je še sporočil tiskovni predstavnik in navedel tudi poročilo bosanskih sil o številu žrtev na njihovi strani. Srbske sile so se v nedeljo po številnih bosanskih protestih umaknile iz predgorja Sjenokoša in tako izpolnile pogoj, ki so ga Muslimani zahtevali za začetek pogajanj v Ženevi. Kot poročajo, je na vseh drugih območjih zaznati »razmeroma majhno« vojaško dejavnost. Helene Despic -Popovič AFP Sreda, 8. junija 1994 O čem pišejo drugje po svetu O prihodnjem evropskem komisarju »Bitka Se ni odločena. Boj bo težak, vendar se je vredno boriti. Bilo bi preveC noro, Ce bi se francoski predsednik in nemški kancler med seboj dogovorila, kdo bo dobil to pomembno mesto v Bruslju. To bi predvsem v manjših državah okrepilo protie-vropsko vzdušje. Tam namreč ne marajo, Ce večje države brez zadržkov kažejo, da so one tiste, ki narekujejo dogajanje.« (De Telegraaf, Amsterdam) O praznovanju v Normandiji »Dan D v Normandiji, ki ga na veliko opevajo po vsem svetu, je le en dan, katerega poslanstvo ni povsem jasno. Britanci so ceremonijam v Portmouthu ta konec tedna pridali nadih veličastnosti in stroge slovesnosti: to je bila spominska slovesnost v najožjem pomenu besede. V Normandiji pa od nedelje deluje velikanska hollywoodska mašinerija, ki naj bi simbolični rekonstrukciji enega najveejih vojaških dosežkov v zgodovini ZDA dodala slovesnost spomina in obreda. Česa se točno spominjamo? Ne zmage nad nacionalsocializmom: v tem primeru bi si za slovesnosti lahko izbrali obletnico kapitulacije, ki bo prihodnje leto. (...) Podoba padalcev nad vasicami Normandije kot kontrast klice v spomni nic manj živo odsotnost ameriških vojakov v Bosni.« (Le Monde, Pariz) »Na obali Normandije ni bilo mesta za Kohla. Tega si niti ne zasluži - vsaj zaenkrat. Njegov prijatelj Mitter-rand ga je enkrat celo popeljal na grob padlih pri Verdunu, vendar mu ni bilo do tega, da bi se z njun pojavil na Omaha Beach. Za to je še prezgodaj. (...) Vendar je dejstvo, da Kohl ni bil povabljen, razburilo Nemce. Kaj nic ne šteje, da smo že desetletja povezani? Da pripadamo Evropski uniji? Da smo en pol zavidanja vredne osi Pariz-Bonn? Kaj ni Zvezna republika tudi del demokratične Evrope, katere osvoboditev se je zaCela na ta junijski dan pred 50. leti?« (La Repubblica, Rim) »Ob tem praznovanju smo nekoliko razcepljeni, kot bi se nam postavljalo vprašanje: kaj nam je ta zmaga prinesla v 50. letih? Nepotrebne žrtve? Gotovo ne, Ce bi šlo le za osvoboditev Evrope pred nacionalsocializmom... Vendar, ali si ves ta pogum, vsa ta moC in vse te smrti ne zaslužijo veC od tega sveta, predvsem svobodnega sveta, kot pravimo danes, ko po pol stoletja ponujamo negotovo bilanco? Od 6. junija do Sarajeva - kakšna pot, polna razočaranj!« (Le Quotidien, Pariz) O odnosu Rusije in evropskih institucij »Evropa bi lahko integrirala kako majhno državo, lahko celo afriško. Z Rusijo pa bi se v vsakem primeru zapletlo. Noben zahodni denar tega ne bi odplačal. In tudi tu ne gre za pravo prijateljstvo. Nedavno je nemški kancler Helmut Kohl na francosko-nem-skem srečanju natančno opredelil odnos Rusije in Zahoda: 'Francozi so naši prijatelji, Rusi naši partne-" rji. Gojimo upanje, da bodo nekoč naši prijatelji.’ Naj se Se tako poljubljaš s Kohlom in mu izrekaš prijateljstvo - 'osel in slavec pac ne pojeta enako'. Od tod torej ves ta spektakel o 'pristopu' ruske federacije k različnim organizacijam bogatih in resnično razvitih držav.« (Pravda, Moskva) HRVAŠKA / POZICIJA IN OPOZICIJA ČRNA GORA / TIHOTAPSTVO JE GOSPODARSTVO Pariamentama kriza je vse bliže razpletu Tudmanu so se odrekli tudi hrvaški izseljenci »Ekologi« napadajo vlado, ker jim pobere preveč denarja Eno od prečrpavališč nafte je tudi v nacionalnem parku ZAGREB - Očitno sta HDZ in opozicija konCno prišli do točke, ko obstajajo realne možnosti za podpis sporazuma. To je mogoče slutiti po medstrankarskem sestanku, ki se je končal v ponedeljek pozno ponoči v Zagrebu. Obe strani što s sestanka odšli zadovoljni in polni optimizma, Čeprav sporazuma Se nista »izpilili« in sta le izmenjali veC predlo-§ov, o katerih naj bi se pogovarjali danes. PODGORICA - Možno je, da bo nafta postala jabolko spora med »Svercarji«, ki v Črno goro zadnje Čase tihotapijo gorivo iz Albanije, in republiško vlado, ki posel nadzira. Spor je nastal zaradi glob, ki jih vlada določa naftnim mogotcem. Po trditvah Sveta za rešitev Zete (organizacije, ki se bori proti nadaljnjemu onesnaževanju Zete) namreč Črnogorska vlada z naftno trgovino dnevno zasluži vsaj 1, 5 milijona mark. Opozicija se je menda pripravljena odpovedati mestu podpredsednika v županij-skem domu, ki naj bi pripadlo Josipu ManoliCu, še vedno pa zahteva, da mesto Podpredsednika v predsta-'miškem domu zasede njegov nekdanji predsednik Sti-ps MesiC. V zameno naj bi opozicija priznala legiti-mnost seji predstavniškega doma, na kateri so razrešili kfesida. Ni še znano, kako se oo HDZ odzvala na posta-vljene pogoje, dejstvo pa je, da si zelo želi vrnitve opozi-olje v parlament, Čeprav ima todi brez nje potrebno večino za sprejemanje pomembnih parlamentarnih odločitev in zakonov. Pariamentama kriza naj bi se tako končala, dobri poznavalci hrvaške politike pa menijo, da bodo nesoglasja ostala. Nekateri gredo še dlje in napovedujejo »hrvaško dolgo vroCe poletje«. Josip ManoliC namreč trdi, da »njegovi« niso bili edini, ki so hoteli zapustiti vladajočo stranko. HDZ je zato po njegovem na najboljši poti, da razpade, kar razlaga kot običajen pojav, značilen za vsa gibanja vzhodne Evrope. Po drugi strani pa si HDZ na vse pretege prizadeva ohrani- ti enotnost in večstrankarsko ureditev, Čeprav postaja vse bolj očitno, da ji je velik del nekdanje monopolne oblasti spolzel iz rok. Zanimiva je »politična selitev«, do katere je prišlo pretekli teden, ko je Hrvaški narodni odbor (HNO) - sestavljajo ga izseljenci, ki so se v domovino vrnili šele po volitvah - izstopil iz koalicije s HDZ in prestopil v vrste neodvisnih demokratov. HNO je bil edina »naložba« Tudmanove politike v hrvaške izseljence, ki so svojega predsednika podpirali politično in gmotno. Kako je hadezejevce presenetila in zabolela izguba HNO, kaže tudi podatek, da je neznanec sporočil, da je v poslopju, v katerem so nameravali predstavniki HNO in HND organizirati tiskovno konferenco, podtaknjena bomba. Darko PaviCiC Člani omenjenega sveta, Čeprav so »ekološki«, tudi sami tihotapijo nafto, toda iz »domoljubnih razlogov«. Trdijo, da na dan iz Albanije pride 50 do 60 cistern, vsak liter nafte pa je »obdavčen« z 0, 7 nemške marke. Zanimivo je, da se zetska organizacija, dokler so naftni posli cve-teli, ni pritoževala. Višina »davka« je torej očitno edini razlog pritožb, ker se tihotapci na vsa druga vladna določila požvižgajo. Tako na primer ne upoštevajo zako- na o lokacijah za iztova-rjanje nafte - v Podgorici, Baru in Ulcinju - s katerim je vlada tako rekoč legalizirala tihotapljenje. Po vladnih trditvah je krajev, kjer iztočijo pretihotapljeno nafto, še veC, to pa je zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov gotovo zelo nevarno za okoliško prebivalstvo. Poleg tega, dodajajo v vladi, veliko število lokacij za pretok onemogoča učinkovit nadzor inšpekcijskih organov, se pravi vladne davkarije. Da je pojasnilo o »potrebi zaščite okoliških prebivalcev« le pretveza, dokazuje tudi dejstvo, da s spiska lokacij za pretok nafte še niso izbrisali Pla-vnice, enega najbolj »obiskanih« območij ob Ska-darskem jezeru, ki velja za narodni park. Poskus vlade, da bi ukrotila tihotapce, je prepozen. Veliko ljudi se že ukvarja s tem »poklicem« in v trgovini se obraCa ogromno denarja. Mnogim je tihotapljenje edini vir zaslužka. Tudi Ce bi poslušali vladne zahteve in predali nafto na za to določenih lokacijah, je tu še vedno veliko tihotapcev, ki prihajajo iz drugih krajev in ki vsak dan prevažajo ogromne koheine nafte v Srbijo in k bosanskim Srbom. Naftna vojna v Cmi gori vsekakor ni brez političnega prizvoka. Prav zanimivo je, s kakšno ostrino se je nad vladd spravil Svet za rešitev Zete, ki širnemu svetu razglaša njeno neposredno vpletenost v »Črni posel«. Po mnenju nekaterih analitikov, ki poznajo politično usmeritev Sveta za rešitev Zete in njegove prejšnje grožnje vladi, Ceš da ni dovolj srbska, je sedanja ostra kritika pravzaprav določena vrsta izsiljevanja. In sicer zato, da bi povečal svoj manevrski prostor in si omogočil odkritejše delovanje za »srbsko stvar«. V Svetu za rešitev Zete so na to popolnoma pozabili, dokler ni vlada odločneje posegla v ilegalno prodajo nafte. Vesna BanoviC SLOVENSKI PROGRAMI ® RAM It SLOVENIJA 1 09.30 09.45 10.10 11.10 11.35 12.05 12.50 13.00 13.05 16.05 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.35 22.20 22.37 22.45 23.15 00.10 Video strani Tisoč in ena Amerika, 23/26 del Španske risane serije VideoSpon Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo: Sonce in koža Veliki .zločini in procesi 20. stoletja, 5/12 del angl. dokumentarne serije Neville Heat - Morilec žensk Bližnji posnetki divjine, avstralska pzn oddaja Poslovna borza Poročila Video strani Pro et contra, ponovitev TV dnevnik 1 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Regionalni program Ljubljana RPL Lingo, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Žarišče Film tedna: Predmet lepote, anglesko-aineriski film, 1991 TV dnevnik 3, VPS 2220 Šport Sova Popolna tujca, 13/22 del ameriške nanizanke | Moj lastni Carl Lewis Taggart, 8/12 del škotske nanizanke Varovanje prič Video strani IT SLOVENIJA 2 6.45 9.35 10.00 10.25 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 14,10 14.30 15.00 16.40 17.55 18.00 18.20 19.05 19.50 20.40 23.00 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik 180-letnica ustanovitve karabinjerjev Aktualno: Utile futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Tednik o kulturi in aktualnosti Primissima Tribune RAI Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Uno per tutti, vmes variete Solletico, risanke Nan.: I ragazzi del Mun-dial, 17.20 Zorro Danesv Parlamentu Dnevnik Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Grazie mille!!! Vreme, dnevnik, šport Oddaja o medicini: Check-up - SOS srCna kap (vodi P. Badaloni) Aktualno: Ob 23-ih 23.30 0.25 0.35 0.45 Športna sreda: boks, Mannai-Picardi (IP v pe-telinji kat.) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere: Jazz club v velikem Jabolku 14.00 14.20 15.35 16.00 16.30 17.25 18.50 19.30 20.00 22.00 23.45 00.30 01.05 Video strani Omizje Video moda: Moška moda Sova, ponovitev Zakonca Fields v Franciji, 11/18 del angleške nanizanke Božic Tagart, 7/12 del škotske nanizanke Taksisti na sodišču Porto: EP v rokometu (M): Slovenija - Portugalska,jtrenos Kronika, 31. del kanadske dokumentarne serije Dajte miru možnost TV dnevnik 2 Gala koncert: Pomagajmo mladim talentom, prenos iz Cankarjevega doma Športna sreda Prva tekma finala slovenskega pokala v nogometu: Mura - Maribor Branik, posnetek iz Murske Sobote Giro ditalia, posnetek kolesarske dirke Svet poroča Video strani Jk KANALA RAI 2 6.30 7.10 8.35 10.20 11.45 12.00 13.00 13.30 14.00 14.50 15.50 17.10 17.00 17.35 18.20 18.35 Spoznavajmo biblijo Oddaja zanajmlajše Nan.: Furia, 9.00 Lassie, 9.25 11 medico di campa-gna Nad.: Quando si ama Dnevnik 2 Nan.: La clinica della Fo-resta nera Dnevnik, gospodarstvo Tribune RAI, vreme Nad.: Santa Barbara, 15.05 Beautiful I suoi primi 40 anni Film: consegne a domici-lio (dram., ZDA ’72) Iz Parlamenta Dnevnik in TG 2 Motori Nan.: Miami Vice Šport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile 07.00 07.15 12.00 12.15 1305 Borza dela Video strani Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 182, dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev Spot tedna 3 CMT M Borza dela 14.45 16,05 16.15 16.30 17.00 18.40 19.00 19,10 20.00 20.30 21.20 CMT Spot tedna Na velikem platnu Državnik novega kova, pon. 10/14 dela angl. hum. serije Mečevalec, pon. ameriškega akcijskega filma Male živali, oddaja o hišnih prijateljih Poročila LuC svetlobe, 183. del ameriške nadaljevanke Gali Selection, kontaktna glasbena oddaja Beverly Mills, 90210,1. del ameriške nadaljevanke Poročila 21.30 22.00 22.45 23.15 23.20 23.35 Učna leta, 17. del ameriške nadaljevanke Album Show, glasbena oddaja Dance Session, 35. oddaja o plesu Spot tedna Na velikem platnu CMT 00.45 Borza dela 18.50 19.45 20.30 22.25 23.15 0.05 0.25 Nan.: Ispettore Tibbs Dnevnik in šport Film: 4 pazzi in liberta (kom., ZDA ’89, i. M. Keaton, C. Lloyd) Aktualno: Mbcer Dnevnik dosje in vreme DSE - Pregled tiska Film: Lo sparviero di Londra (krim., ZDA ’47, i. L. Bali, G. Sanders) m RAI 3 6.45 7.30 9.15 10.00 12.00 12.15 12.30 Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Kulturni dnevnik Tortu-ga, 9.00 Piccola posta Euronews, dok. Zenith DSE - Parlato semplice Dnevnik TGR E - O gospodarstvu Dove sono i Pirenei? 01.00 Video strani 14.00 Deželne vesti M MTV (62. kanal) 16.20 17.00 19.00 19.05 19.17 19.19 19.30 20.05 20.40 22.00 01.00 Bravo, maestro, pon. kulinarične oddaje Program Discovery Obvestila in napoved filmov Risanka Video strani, reklame Bravo, maestro, kulinarična oddaja TV akvarij 850 let ljubljanskega studia The VVaraing, (Opozorilo), ameriški film Program Discovery Adult Channel Popoldanski dnevnik TGR Italija-Jug Šport: derby, lokostrelstvo, namizni tenis, smučanje na vodi, judo, triatlon Dok. oddaje DSE Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob, Una cartolina Atletika: Golden Gala Dnevnik in vreme Tribune RAI Aktualno: Pubblimania Carosello, Carosello Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste ® RETE 4 118 Koper [k|i Hrvaška 1 7.00 9.00 9.05 Nanizanka, 7.45 nad. Piccola Cenerentola, 8.30 Valentina Variete: Buona giomata Nad.: Pantanal, 9.30 Gua-dalupe, 10.40 Maddale-na, 11.55 Antonella, 13.00 Snetieri vmes 14.00 17.10 17.45 18.00 20.30 22.30 1.10 1.25 (11.30.13.30) TG 4 Nad.: Sentieri, 14.40 Primc amore, 15.35 Princi-pessa, 16.05 Gara Maria Rita, 16.10 Topazio Kviz: La verita, vmes (17.30) dnevnik Rubrika o lepoti Funari News, vmes (19.00) dnevnik TV film: La montagna di diamanti (pust., 2. del) Film: Bad Boys (dram., ZDA ’83, i. S. Penn), vmes (23.40) dnevnik Pregled tiska Film (kom.) S CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete, vmes risanke in Bim Bum Bam Dnevnik TG 5-Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Glasba: Viva Napoli (vodita Mike Bongiorno, Mara Venier) Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA T S Otroški variete M Nanizanke J? Šport: L 'Italia del Giro B Odprti studio B Fatti e misfatti B Nan.: Teneramente Licia B Otroški variete IeTmI Odprti studio Nan.: Agli ordini papa Kolesarstvo: 77. Giro d’ Italia, 17.00 Studio Tap-pa (vodi R. Vianello) Variete: Benny Hill Nan.: I miei dne papa, 19.00 Genitori in blue jeans Odprti studio Variete: Karaoke TV film: Costretto ad uc-cidere (pust., ZDA ’93) Šport: Giro sera, 23.00 Mundial Film Šport studio Film: II sergente Rompi-glioni diventa caporale # TELE 4 14.30 15.00 18.00 18.30 19.30 20.00 20.35 22.30 0.30 1.10 13.30 20.25 23.00 19.30, 23.10 Dogodki in odmevi TV film Gospodarska stran MONTECARLO 18.45, 20.25 22.30 Dnevnik, 13.30 TMC Šport Film: Per amore di Lily Variete: Tappeto volante Film: Tempi migliori Film: Chi custodisce il custode? (dram., Fr. ’86) 16.00 16.10 17.10 17.45 18.00 18.45 19.00 19.30 20.30 21.15 22.15 22.30 22.55 Euronews - TV novice Muzej glasbe: Potovanje v Benetke, 6. oddaja: Giuseppe Tartini alla Sala della Musiča dell'0-spedaletto »E« kot Ecstasy, dokumentarni film No Comment Slovenski program: Mineštra, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program: Gore sveta, dok. serija »Rotocalco Nostrano«, oddajo pripravlja Ketty KovaCiC Svet danes TV dnevnik Giro dTtalia, kolesarska dirka po Italiji, 18. etapa: Chiavari - Passo del Boc-co Fantje iz celuloida, 3., i zadnji del italijanske na-; daljevanke Igrajo: Massimo Ranieri, j Anna Maria Rizzoli, Leo I Gullotta in drugi; režija I Sergio Sollima (DIHIF Avstrija 1 09.00 09.05 09.30 10.15 12.15 13.00 13.35 14.00 14.45 15.00 15.45 16.00 16.30 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.50 22.00 22.55 00.20 00.25 Cas v sliki Zlata dekleta Srečanje z naravo Hollywoodske skrivnostne krinke, pon. ameriškega filma Reportaže iz tujine Cas v sliki Družinske vezi Leteči zdravniki, serija Pogledi od strani Otroški program Lutkovna igrica Smrkci Artefbc Kremenckovi VVurlitzer Cas v sliki Mi Doktor Trapper John, ameriška serija Znanost Cas v sliki Šport Župnik iz Kirchfelda, nemški film Pogledi od strani Evropski policisti, serija Zenska iz Kentuckyja, ameriški film Čas v sliki Kloniranje Joanne May, pon. 2. dela angl, filma 10.00 10.05 10.10 10.40 11.10 11.35 12.00 12.05 12.15 12.40 13.05 14.50 15.30 16.00 16.05 16.30 17.00 18.00 18.05 18.35 19.18 19.30 20.10 20.15 21.00 21.45 21.50 22.50 Poročila Šolski spored Dober dan, učenci Svetovna lirika Glasbena umetnost: Franjo Dugan Novo dvori blizu Zapre- šiča Okoli sveta v 80 dneh, 9/26 del oddaje za otroke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 106/199 del meh. nadaljevanke Popolna tujca, 21/22 del am. humor, nanizanke , Ciklus angleških povojnih filmov: Fanny pod plinsko svetilko, angleški cb film Igrajo: Phylis Calvert, James Mason, VVilfrid Lavv-son, Stevrart Granger, Jean Kent in drugi: režija Anthony Asquith Monofon Učimo se o Hrvaški: Potopisi Poročila Dedek, babica, vnuk, 7. del otroške serije I Iz sveta znanosti i Hrvaška danes I Poročila Kolo sreče j Santa Barbara, /34. del ameriške nadaljevanke Loto 7/39,1. žrebanje Dnevnik 1 Loto 7/39, 2. žrebanje Usode: Filipovič, dokumentarna oddaja Iskanja, polit, magazin Poročila Kulturna krajina Slika na sliko Q?0 Hrvaška 2 14.50 15.00 15.50 17.25 18.10 18.45 19.10 19.30 20.15 20.45 21.35 23.40 00.10 TV-koledar Usodni obrat, pon. 1/3 dela angl. nadaljevanke Mala princesa, ameriški film za otroke Almada: EP v rokometu: Hrvaška - Belorusija Rokomet, 2. polčas Okoli sveta v 80 dneh, pon. 9/26 dela risane serije za otroke Risanka Dnevnik Polna hiša, 20/22 del ameriške humoristične serije Usodni obrat, 2/3 del angl. nadaljevanke Ime rože, ital.-nem.-fran-coski film, 1986 Po romanu Umberta Eca Proti toku Video strani ® Madžarska mHSF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin: Konrad Klapcheck: Vojna Lipova ulica, serija: Pari pJiTi Kraljestvo os Dedek na posodo, serija: Pa Se to Poklici: Krovec Kolesarska dirka po Av- striji, 6. etapa: Feichten - Rankwell; 7. etapa -vo- žnja na čas Zemlja in ljudje: Kmečki semenj v kme- čkem muzeju Zlata dekleta: Transplantacija Ali je to res?, igra Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Evropski forum: Za in proti pristopu Avstrije k Evropski skupno- sti Večerni studio Šport Cez dan Hotel Paradiž, serija Ste zvonili, milord? Igra Opoldanski zvon Sotrpini Pomoč v duševni stiski F.G. Lorca: Smrt nekega pesnika, španski biografski film Naš planet Zemlja, serija Vaška TV Dnevnik Najstniško zrcalo Hišna blagajna Zunanje zadeve Stavimo, posebna oddaja Vklopi, za otroke Maček v Žaklju, kviz Vprašanja kristjanov Otroški kotiček Dnevnik Nogomet, prenos iz Bruslja: Belgija - Madžarska Madžari, program zuna-njepolit. uredništva Lahka kri, madžarski fd111 TV SPORED Sreda, 8. junija 1994 (K^^TkANAL a 22.00 Pl ^ vsaki 90 izvq omerišk showu devev ALBUM SHOW, glasbena oddaja oddaji bo predstavljena po ena plošča ene-alca. Podobno kot oddaje Koni, kino, kino, h deset in video igralnica bo tudi v Album najboljše, nanovejše in najbolj prodajane zacini. Oddajo bo sinhronizirala Nada Vodušek. KANAL a 20.30 UČNA LETA, ameriška nadaljevanka Rosie je rokoborka, ki nima družbe, ker se vede preveč pobalinsko. Robertu se smili, zato ji hoče ~_Pomagati in jo spremeniti v pravo damo. TV SLOVENIJA 2________18.45 kronika, kanadska dokumentarna serija ■ Marshallov načrt: Po koncu druge svetovne vojne je bila Evropa v ruševinah. Po zaslugi načrta, ki 9o je ponudil George Marshall, pa je postala nova celina partnerica pri obnavljanju Evrope. 2. Senzacija v osemdesetih letih: Mnogi so si zapo-nnnili osemdeseta leta po izumu tv satelita, ki polni dnevne sobe po vsem svetu z ogromnimi količina-rni programov. 3. Prekooceanske ladje Britanskega imperija: Ladji Queen Mar/ in Queen Elisabeth, ponos ladijske družbe Cunard, sta bili zadnji prekomorski velikanki. Toda njuna slava je bila kratkotrajna, saj jo je kmalu po koncu vojne zasenčil letalski promet. 4. Bog in Indijanci plemena Apalai: Dva kanadska misijonarja sta imela samo en cilj v življenju - prevesti Biblijo v jezik amazonskega plemena Apalai, ki je tesno povezan s tradicijami Indijancev. 5. Demonstracije proti vojni v Vietnamu: »Dajte miru možnost!« so vzklikali ljudje, ki so se zbirali v protest proti brutalni in nesmiselni ameriški ofenzivi. 6. Roger Bannister postavi nov svetovni rekord: »Človek« je rekel Nietzsche, »je nekaj, kar moramo preseči.« Od Rogerja Bannistra, ki je močno presegel rekord v teku na kratke proge, postajajo tekmovalci vse hitrejši in izziv vse večji. RETE 4 22.35 BAD BOYS ameriški film, 1983 Režija: Rick Rosenthal 'groja: Sean Penn, Rent Santoni, Esai Morales, Ally Sheedy in drugi. Med spopadom s sovražno tolpo Mike 0'Brien ubije brata Paca Morena, voditelja sovražnikov. Da bi maščeval bratovo smrt, Paco posili Mike-jevo dekle. Zaprejo ju v poboljševalnico, a tudi tu se nadaljuje njun spopad... Režiser je posnel ostro in neusmiljeno zgodbo o mladinskih tolpah, ki divjajo po revnih četrtih (ne samo) ameriških velemest. Sean Penn odlično igra mladega Mikeja. RAI 2 20.25 LURED, ameriški film, 1947 Režija: Douglas Sirk Igrajo: George Sanders, lucile Bali, Charles Co-burn, Boris Karloff in drugi. V Londonu, ob koncu prejšnjega stoletja, skrivnostni ubijalec umori sedem deklet in njihovo smrt sporoči policiji z Baudelerjevimi poezijami. Policija prepriča prijateljico ubitega dekleta, naj sodeluje z njimi, vendar se dekle zaljubi v glavnega osumljenca... Režiser Sirk je znan predvsem po melodramatičnih filmih, a režiral je tudi kvalitetne thrillerje. Boris Karloff igra smešnega in nedolžnega sprevrženca, za _katereaa vsi sumijo, da je morilec.____________ ^ RADIO SLOVENIJA 21.30 ARSANTIOUA, glasba Antonia Caldare Italijanski skladatelj Antonio Caldare se je rodil okoli leta 1670, verjetno v Benetkah. Po biografskih podatkih sodeč, je od leta 1716 živel na Dunaju in tam napisal večji del svojih skladb; sicer Pa ga glasbena zgodovina uvršča med najpomembnejše predstavnike vokalne glasbe poznega beneškega baroka. Ustvaril je, lahko bi rekli, srečno sožitje dunajske glasbene kulture pr-ye polovice 18. stoletja in prvin spevnih melodij in značilnosti južnih podnebij. Jedro njegovega ustvarjalnega opusa so oratoriji, kantate, moteti in madrigali. Instrumentalni deli po številu in tudi kritični presoji zaostajajo za vokalnimi, čeprav Caldara kljub temu sodi tudi med najpomembnejše ustvarjalce instrumentalne glasbe. RADIO SLOVENIJA 1 MLADOLETJE Koncert za besedo 21.05 Mladoletje je belokranjsko obarvana Zupančičeva beseda za pomlad, za prekmursko sproti-letje, za tista mlada leta, ki prihajajo po snegu in oznanjajo klitje, rast in brstenje. Poslušali boste Pesmi naših pesnikov. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.00 Pomagajmo glasbenim talentom Neposredni prenos iz Cankarjevega doma Na pobudo Umetniškega programa TV Slovenija (oddaje Opus) bo letos S.junija prvi gala koncert Pomagajmo glasbenim talentom v veliki dvorani Cankarjevega doma z neposrednim TV prenosom. Gre za prvo in najveCjo tovrstno akcijo doslej v Sloveniji, v katero so vključeni TV Slovenija, Gallusov sklad, Cankarjev dom in Slovenska filharmonija. Na koncertu se bo predstavilo sedem najboljših mladih glasbenikov in dve balerini, orkester Slovenske filharmonije bo za uvod odigral Uverturo opere Car-men, za zaključek večera pa Ravelovega Bolera, ki ga bodo tokrat prvič izvedli še z baletnimi solisti ljubljanskega baletnega ansambla. To bo poseben poklon mladim umetnikom in gotovo atrakcija, saj smo doslej pri nas lahko poslušali znameniti Bolero le v koncertni izvedbi. Na tem koncertu bo nastopil tudi kvartet saksofonov SGBS Ljubljana pod mentorstvom prof.Dreven-ška, ki je ta komorni sestav dvignil na najvišjo raven, na letošnjem državnem glasbenem tekmovanju je kvartet namreč dobil sto točk, kar je najvecje možno število. Člani kvarteta bodo igrali z orkestrom Slovenske filharmonije Concerto grosso Bruna Bjelinskega, zelo zanimiv bo gotovo tudi Coplandov Rodeo - v kavbojskem stilu bosta nastopili balerini mariborske Srednje baletne šole Martina Kramar in Aglaja Falcieri v koreografiji Ika Otarina. Obe balerini sta prejeli lani na državnem baletnem tekmovanju odličji - prva srebrno in druga bronasto. Sicer pa bosta na tem koncertu nastopili še: Anja Bukovec, violinistka, ki študira v Pragi in harfistka Mojca Zlobko z orkesbom. Zlobkovo in Bukovčevo smo predstavili tudi v naši glasbeni oddaji OPUS in se pred letom dni odločili, da bomo Mojci Zlobko pomagali pri nakupu nove harfe v sodelovanju z Gallusovim skladom in sponzorji. To je najveCji in najzahtevnejši projekt doslej, saj stane nova harfa 68.000 nemških mark. Gre za koncertno harfo Homgacher, ki jo je Zlobko- vi priporočila njena profesorica v Hamburgu, svetovno znana harfistka Maria Graf. Mojca je na podiplomskem študiju v Hamburgu, ob tem pa tudi redno koncertira in sodi med najboljše mlade harfiste v Evropi, vendar pa ima star instrument, na katerega še komaj igra. Prav zato smo se odločili, da ji pomagamo na njeni umetniški poti, ki bi lahko prav zaradi dotrajanega glasbila lahko šla bolj navzdol kot navzgor. Vsi mladi glasbeniki, ki bodo nastopili S.junija so dobitniki državnih in evropskih nagrad in jih je izbrala posebna komisija v sestavi: direktor Slovenske filharmonije Boris Šinigoj, umetniški direktor Slovenske filharmonije Ivo Petrič, Gallusov sklad in Umetniški program TV Slovenija in glasbeni oddelek Cankarjevega doma. Denarne nagrade bosta prejela še naša mlada, nadarjena pianistka Adriana Magdovski iz Maribora in organist Klemen Karlin, oba študbata v sosednji Avstriji. Konec junija je Magdovska povabljena v London na BBC, Klemen Karlin pa odpotuje na Portugalsko, kjer se bo udeležil mednarodne poletne šole organistov. Gala koncert mladih talentov bo poleg nastopov najboljših glasbenikov in baletnikov, vključeval tudi njihove kratke portrete, ki jih bodo predvajali z vi-deowalla in jih bodo tako lahko videli tudi obiskovalci v dvorani. Slavnostna govornika na koncertu bosta minister za kulturo Sergij Pelhan in mestna sekretarka za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport -Branka Lovrečič. Koncert bo posvečen 850-letnici prve omembe imena Ljubljana v zgodovinskih virih, finančno sta ga namreč omogočila tudi Mesto Ljubljana in Ministrstvo za kulturo. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video: 13.00 Greotest Hlts; 14.00 Video; 16.00 Pulse Witti Swotch; 16.30 Coco Cola Re-port; 17.30 Dial MTV: 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hits; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butttiead; 00.00 Alternative Nation SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 10.00 Risanke; 11.0) Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.00 Paradise Beach; 13.30 E Street; 14.00 Falcon Crest; 15.00 Ike, 4/6 del am. serije; 16.00 Drugačen svet; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Paradise Beach; 19.30 E Street; 20.00 Reklame; 20.30 MASK; 21.00 It, 2. del am. mini serije; 23.00 Ponovitve PR07 05.40 Ponovitve; 11.35 Pri Huxtablov!h; 12.05 Agentka s srcem; 15.00 Dinastija; 15.55 HiSca v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Naš hrupni dom; 18.55 Drugi svet; 19,25 Pri Huxtc£>lovih; 20.00 Poročila; 20.15 Dolgo, vroče potetje, 2., zadnji det am. melodrame; 22.10 Kung-Fu, serija; 23.05 Poročila; 23.15 Lota '90, franc, erotična komedija PREMIERE 07.00 Romeo; 09.35 Patriot Games, am. polit, triler; 11.50 Jonathan - žMjenje brez možnosti, am. film; 14,00 Romeo; 16.40 Maroko Blues, dansko-franc.-ital. melodrama; 18.15 Revolver, am. triler; 19.45 Kino; 20.00 Poročila; 20.15 Na koncu dolgega dne, angl. melodrama; 21.40 Flear My Song, angl.-irska kom.; 23.20 David Letterman Late Show SATI 09.00 Ponovitve serij; 13.30 Ladja zaljubljencev; 15.25 Scorch; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise: 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse, igra; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Morilski občutki, am. krimi melodrama; 22.05 Flunter, am. tv kriminalka; 23.00 Stolpnica groze, am. grozljivka EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Eurotenis, magazin; 11.00 Snooker, evroliga; 12.00 Duatton, pon.; 13.00 Tenis, prenoos ATP turnirja iz Rosmalena; 17.00 Kolesarstvo; 17.30 Flokej NFIL; 18.30 Triatlon, Iron- man; 19.30 Športna poročila; 20.00 Boks; 21.00 Atletika, prenos mitinga iz Rima; 23.00 Nogomet: Kanada - Nemčija; 01.00 Športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Morilec žensk iz New Yorka, am. triler; 22.10 Stem TV; 23.15 Thomas Koschvvitz Show; 00.00 Paočila RTL2 05.20-16.55 Ponovitve; 16,55 Mož za šest milijonov doiaflev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Naša najlepša leta, 7/12 del nemške serije; 20.00 Poročila; 20.15 Flo-tel Paradiž, 15. del; 21.25 Rokoborba; 22.30 Poročila; 22.00 Vampir v velemestu, am. grozlpvka; 00.25 Fantastične zgodbe SKY MO VI ES 16.55 Cross Creetc 18.55 The News Boys; 21.00 The Last Of The Mohicans; 23.00 lndecency MOVIE CHANNEL 17.00 The Mogle Snowman; 19.00 The End Of The Golden Weather; 21.00 Sunstroke; 23.00 Kickboxer II - The Road Back FILMNET + 12.00 Suburban Commando; 14.00 Once Aro-und; 16.00 K-TV; 18.00 LA. Story; 19.35 Martin Scorsese; 20.00 Boks; 00.0 Folde Up Piger SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja: Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline; 21.00 Šport; 22.00 Poročila; 22.30 Evropsko gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 Wortd News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn 8c Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Flour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today; 23.00 The VVorid Today Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije: 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20,00 odskočna deska; 21.05 Koncert za besedo; 21.25 Operne melodije; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas Čevelj žuli; 11.00 Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 13.00 Do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka tedna; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti: 22.20-23.00 Heavy metal. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.05 Mati-,, neja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 Berlinski slavnostni tedni; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasbena tradicija; 23.55 UriCni utrinek. Radio Koper (slovenski program) R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in ob-vešCa; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu; 19.05 Pravljice EPTE; 22.00 Radosti življenja. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska vCeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva: Kakšno bo slov. strokovno šolstvo; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 do 24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.15 Telefon express; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Po domače; 19.30 Športna sreda; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva.. Radio Študent 11.00 Avtodrom; 14.00 OF (24ur-info); 17.00 Rešeto: Rock Indok, kulturarije, jazzarije; 19.00 TB: The Mummies; 20.00 Come Together; 21.00 Kozmiki; 22.CX] Blues/Sat. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napovednik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8,00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Informacije, prireditve; 9.15 Finančno svetovanje; 9.45 Na rešetu -odgovori; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi, ob glasbi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop, slovarček; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoC; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Al- ternativna medicina, 11.00 Srečanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Back to the future: 18,00 Souvenir d’ltaly; 18.45 \Nativita; 20.00 Prenos RMI Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (pon.); 9.15 Odprta knjiga: NI neskončnih poti (Franja Bojc-Bidovec, Pisma sinu prebira Minu Kjuder); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.20 Na goriškem valu, (1. del); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena dediščina Slovenije; 18,00 Literarne podobe: 13 slov. romanov; 18.25 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. Samo Pahor); 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Brez naslova (Boris Pahor); 22.00 Ostali Trst (Vodi Paolo Parovel). Radio Koroška 18,10-19.00 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 Srednjeevropski obzornik^ IZOLA / MARINA Marina je še predmet sporov Ustavno sodišče razveljavilo prostorske akte V izolski marini je trenutno privezanih 44 plovil, spori, ki so se zaceli pred začetkom gradnje, pa se nadaljujejo. Na pobudo piranskega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je ustavno sodišče izvedlo postopek za ugotavljanje zakonitosti odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Izola za obdobje od 1986 do 1990 in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Marina. Oba sporna odloka je ustavno sodiSCe razveljavilo. Organizirano nasprotovanje gradnji izolske marine se je začelo že v začetku leta 1992, ko so zeleni treh obalnih občin tožilstvu ovadili direktorja občinskega zavoda za urbanizem Aleksandra Lozeja, tedanjega predsednika IS in sedanjega direktorja Marine Branka Mahneta, direktorja izolskega Galeba Vi-Ijama Orla in direktorja piranske Projektive - inženiringa Jožeta Mavra. Obtožili so jih za nepravilnosti pri oddaji zemljišča Marivestu. Tožilstvo je tedaj ovadbo zavrglo. Nocoj ob 20. uri bo v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani koncert, posvečen 30-le-tnici smrti skladatelja Viktorja Sonca iz Tomaja. Njegova najveCja zasluga je v tem, da je pomagal postaviti na noge Glasbeno matico v Trstu. V tej ustanovi je prevzel ravna-teljevanje leta 1911. Njegov prihod je razvejal njeno dejavnost in dvignil raven glasbenega znanja in ugled ustanove. Prva svetovna vojna je prekinila njegovo delo, ki ga je enako uspešno nadaljeval po njej. Zaradi vse hujšega fašističnega pritiska se Kmalu se je začela bitka s tedanjim ministrom za okolje in prostor Jazbinškom. Začeto gradnjo so morali za nekaj Časa prekiniti. Tako so zamudili sezono, ki bi že lahko prinesla dohodek. Po številnih zapletih je graditeljem marine lani vendarle uspelo usposobiti del predvidenih privezov. Piranski MZVNKD je marca poslal ustavnemu sodišču predlog za razveljavitev občinskih odlokov, ki so bili osnova za izdajo gradbenega dovoljenja. Piranski zavod je je pozneje umaknil v Jugoslavijo. Kot glasbeni pedagog je služboval tudi v Ljubljani. Šoncev opus sicer ni obsežen, vrhunec njegovega skladateljskega dela pa predstavlja skladba Ubežni kralj, kantata za soliste, mešani zbor in orkester, ki je nastala leta 1932 ob natečaju v počastitev 60-letnice GM Ljubljana. Delo je prejelo drugo nagrado. Kot glasbeni pedagog je vzgojil vrsto uglednih slovenskih glasbenikov, med njimi Ubalda Vrabca, Milana Zego, Zorico Pegan in druge. (V. C.) trdil, da ni bil vključen v priprave zazidalnega naCrta, na občini pa temu oporekajo in dokazujejo, da je zavod izdelal strokovne osnove za ta načrt. Vsekakor je odločba ustavnega sodišča tu in občina bo morala znova izpeljati postopek izdelave razveljavljenih dokumentov. Zdaj se pojavljata dve nasprotujoči si sta-lišCi. Predsednik izolskega IS Davorin Adler se ograjuje od tega spora, Čeprav meni, da niso bili razveljavljeni tisti dokumenti, v katerih je predvidena gradnja valobrana, rotunde, Čolnarne in sanitarij. O MZVNKD pa pravi: »Stroka je zatajila. Ce Želijo vse zeleno, naj gredo v gozd, življenje mora teci naprej.« V Marini so že vajeni takšnih zapletov in vse skupaj dokaj mimo sprejemajo, z gradnjo marine pa nameravajo nadaljevati. Boris Vuk Grožnje o zapori ceste AJDOVŠČINA -Gradnja odseka avtoceste Vrtojba - Selo, ki bi se morala po obljubah zaCeti 2. junija, je odložena. Menda so še vedno neurejene zadeve v zvezi z odkupi zemljišča. Promet po vipavski magistralki je vedno bolj gost. Cesta, speljana skozi naseljene kraje, postaja prava past. Na proteste prebivalstva se je odzval tudi ajdovski IS, ki je državni vladi poslala opozorilo in zahtevo po ureditvi tega problema. V skrajnemo primeru utegnejo krajani zapreti cesto. (V. C.) SEŽANA / KONCERT V spomin na Viktorja Šonca - Iz prgišča preteklosti NOVA GORICA / POBUDA TEHNNIČNEGA CENTRA Tehnološki center, kaj je to? Povezovanje znanja s proizvodnjo in izobraževanjem - poslej na enem mestu Nikjer v Sloveniji se gospodarstvo ne »pobira« tako težko kot na severnem Primorskem. Podatki kažejo, da se nad tem delom Slovenije zbirajo temni oblaki. Nedvomno je do taksnega položaja pripeljalo tudi pomanjkanja znanja oziroma »beg možganov« v druge dele države - najraje v Ljubljano - ali v tujino. Zato je toliko bolj dobrodošla pobuda Tehničnega šolskega centra iz Nove Gorice o ustanovitvi tehnološkega centra. Ustanovili naj bi ga občina, TSC, GZS in ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za šolstvo in Šport. V tehnološkem centru v Novi Gorici naj bi vodili proizvodne procese, usklajevali in usmerjah ra-zvojno-raziskovalno delo gospodarskih subjektov oziroma povezovali znanje s proizvodnjo. Pomembno mesto v tem načrtu predstavlja izobraževanje. Center bi omogočal vodenje štipendistov, pripravljal delavnice za dobre študente, iskal institucije, v katerih bi študenti in strokovnjaki lahko Sindikat strojevodij območnega odbora Nova Gorica je vsem izvršnim svetom v državi poslal predlog amandmaja za drugo branje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infra-strukture. Projekte naj bi izpeljali do leta 2010, vse skupaj pa sodi v tako imenovani Soški koridor, ki predstavlja pomembno povezavo med evropskim severom in jugom oziroma srednjo Evropo ter sevemojadran-skimi pristanišči. S posodobitvijo Soškega koridorja se bo skrajšala pot tranzitnega tovora, po njem pa opravljali specializacije -tako doma kot v tujini - razen tega pa bi v njem lahko pripravljali različne oblike izobraževanja brezposelnih. Center bi ponudil kakovostno šolanje na področju računalništva, avtomatizacije, uporabe računalnikov na različnih delovnih področjih itn. V okviru informacijskega sistema bi nudil podjetnikom usluge, na primer, kako dobiti potrebne informacije o patentih, novih bo potekala redna proga dveh oprtnih vlakov. Po progi bodo prevažali gramoz za gradnjo avtocest, povečalo se bo število prevozov izdelkov tovarne Salonit iz Anhovega, možen bo tudi prevoz oprtnih vlakov na progi Vrtojba - Jesenice, saj vsako leto na mednarodnem prehodu Vrtojba vstopi v našo državo približno 400 ti-soC tovornjakov. Ker del Soškega koridorja poteka tudi preko ozemlja radovljiške občine, predstavniki sindikata strojevodij iz Nove Gorice upajo, da bodo v občini podprli njihova prizadevanja. Radovlji- izdelkih in tehnologijah. Njegovi snovalci kot eno od dejavnosti centra načrtujejo tudi nudenje strokovne pomoCi pri odpiranju novih podjetij - center bi bil nekakšen inkubator novih podjetij. V centru bi opravljali tudi javna dela, kar bi utegnilo vplivati na zmanjševanje brezposelnosti. Tudi mladi raziskovalci ne bi bili zapostavljeni: center bi jim omogočal, da bi se dovolj zgodaj vključevali v razvojno-ra-ziskovalno delo. Predlog Tehniškega šolskega centra odobrava tudi občinska vlada, ki je obljubila podporo. Kot so povedali predlagatelji, so že navezali resne stike z uglednimi izvajalci iz domovine in tujine, pa tudi z raznimi univerzami in inštituti. Vojko Cuder ški izvršni svet se je s programom sicer strinjal, menil pa je, da ga je treba dopolniti z vidika varstva okolja in večje povezanosti z razbremenjevanjem cest. Člani IS menijo, da je treba posebno pozornost nameniti modernizaciji in širitvi prometa na tej progi, pospešiti pa je treba tudi elektrifikacijo prog. Zavzeli so se tudi za dopolnitev predloga k amandmaju, ki naj bi obsegal projekte gradnje teleko-mandne naprave na progi Sežana - Jesenice in elektrifikacijo prog Sežana -Anhovo in Anhovo - Jesenice. Mateja Faletič Zazidalni načrti za središče Izole Na včerajšnji seji občinskega izvršnega sveta je bila najpomembnejša točka obravnava zazidalnega naCrta »Drevored 1. maja - Prešernova«. Gre za območje v središču mesta, ki je povsem neurejeno, najveCji del površine pa so do sedaj uporabljali vrtičkarji. Osnutek zazidalnega naCrta je bil že v javni obravnavi, kjer so ga sprejeli s precejšnjimi zadržki. Nekateri menijo, da je v naCrtu predvidenih preveC javnih programov, drugi pa, da je preveC tržnih programov. Pri načrtovanju je bilo zato treba iskati srednjo pot. Razpisali so tudi natečaj za oblikovanje tega prostora. Ne gre le za arhitekturne rešitve, na območju zazidalnega naCrta je treba na novo zgraditi tudi vso komunalno infrastrukturo. V načrtu je predviden prostor za novo italijansko osnovno šolo, vrtec, knjižnico in glasbeno šolo, možna pa bo tudi razširitev Kulturnega doma. V drugem delu območja je predvidena mestna stanovanjska pozidava z javnimi prostori v pritličju stavb. Območje bodo povezovale pešpoti, v njihovem stekališCu pa bo tržnica. Predvidena je tudi gradnja dvoetažne podzemne parkirne hiše. Odlok bo obravnavala občinska skupščina, pri Čemer lahko pričakujemo živahno razpravo. Izvršni svet se je ukvarjal tudi z zazidalnim načrtom »Iplas - Polmer« v industrijski coni. Boris Vuk RADOVLJICA / SLOVENSKE ŽELEZNICE Soški koridor bodo posodobili Pot tranzitnega tovora se bo skrajšala in razbremenili bodo ceste DOBROVO »Briške čriešnje so že rdeče!« Vsaka slovenska pokrajina ima kakšno značilnost: na Goriškem imajo Češnje in vino. Češnje so že od nekdaj oznanjale pomlad. Briške Češnje so najzgodnejši sadež pri nas in za kmete predstavljajo prvi zaslužek. Tudi zato jih tukajšnji ljudje težko Čakajo. V Brdih vsako leto praznujejo praznik Češenj. Tradicionalno ga pripravijo prvo ali drugo nedeljo v juniju. Letošnji bo konec tega tedna v nekaj krajih Goriških Brd, osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 12. junija. Praznik Češenj se je letos zaCel že v soboto, ko so se v gradu predstavili briški vinogradniki s svojimi vini, kulturni del praznika pa predstavljata razstavi Kelti na Celjskem Polna košara letošnjega prvega sadja (Foto: V. Cuder) in slikarska razstava rojakinje, slikarke Romane Zorzut Favier, ki živi v Avstraliji. 2e v petek si bo mogoCe ogledati razstavo trofej, orožja in opreme Lovske družine Dobrovo ter trofejnih rib in opreme Ribiške družine SoCa iz Nove Gorice. Razstava bo v vhodnem stolpu v Šmartnem odprta tudi v soboto in nedeljo, v Smartenski kleti pa boste lahko poskusili tudi dobrote lovske kuhinje. Pred zadružno kletjo na Dobrovem bodo razstavili, pa tudi prodajali letošnje Češnje in druge dobrote briške kulinarike, ki jih bodo pripravile briške ženske. Posebej zanimiva bo razstava kmečkih vozov iz zbirke Goriškega muzeja iz Lokavca pri Ajdovščini. Osrednja prireditev bo v nedeljo, ob 15. uri na glavnem trgu na Dobrovem. Slavnostni go- vornik bo kmetijski minister, dr. Jože Osterc. Sledila bo povorka kmečkih vozov s Češnjami, ki jo bosta spremljala Briški in Cerkljanski pihalni orkester, sodelovala pa bo tudi folklorna skupina Razor iz Tolminskih Raven. Ob 18. uri bo velika tombola na šolskem igrišču, sledila pa ji bo zabava s plesom, na katerem bo igral novogoriški ansambel Big Ben. (V.C.) DUTOVLJE Boaota šolska pevska dejavnost Na OS Dutovlje imajo kar štiri otroške in en mladinski pevski zbor, ki združuje veC kot 150 mladih pevcev. Čeprav pevsko delo med uCenci ni najbolj priljubljeno, ga imajo vseeno radi, saj pod vodstvom skrbnih glasbenih pedagogov veliko nastopajo in gostujejo zunaj šole. Na šoli v Dutovljah vodi ravnatelj Marijan Plazar mladinski, Tatjana Jug pa otroški zbor. Pevski zbori so pomembni tudi za življenje in delo podružničnih šol v Tomaju, kjer zbor vodi Lavra Konjic, v Pliskovici pod vodstvom Nataše Cotar in v Štanjelu, kjer zbor vodi Majda Zgonik Slednji je stalni gost revije najboljših pevskih zborov Primorske Naša pomlad, letos pa je bil izbran za nastop v dvorcu Zemono v začetku junija. (O. K. S.) IDRIJA / VARSTVO OKOLJA^ Minister Gantar danes v Zavratcu O posledicah 500-letnega rudarjenja in ekološki sanaciji mesto Danes se v Idriji mudi minister za varstvo okolja in urejanje prostora, dr. Pavel Gantar. S tamkajšnjim občinskim vodstvom, predstavniki rudnika živega srebra in okoljevarstveniki se bo pogovarjal o ekološki sanaciji mesta in posledicah 500-letnega rudarjenja. S tem v zvezi je odprtih veC vprašanj, najbolj aktualni so prav gotovo nadaljnji postopki pri zapiranju idrijskega rudnika, kjer je na voljo veC možnosti. Po cenejši, toda ekološko sporni varianti bi zgornje etaže rudniških rovov lahko zapolnjevati in utrjevati z elekhofilterskim pepelom, po drugi, še ne povsem dodelani varianti pa z mletimi dolomiti, kar je 3, 4-krat dražje od prvotnega predloga. Eden od glavnih razlogov današnjega obiska je divje odlagališče radioa- ktivnih odpadkov v Zavratcu, kjer so krajam zaradi nerešenih zahtev bojkotirati nedavni referendum o novih občinah. Krajani za 33-letno skladiščenje radioaktivnih odpadkov zahtevajo odškodnino in popolno sanacijo objekta. Po znanih podatkih so radioaktivni ostanki predmetov in materiala, ki so jih po nesreči ob razsutju radioaktivne igle v Onkološkem inštitutu v Ljubljani skrivaj prepeljati v Zavraten spravljeni v pločevinastih sodih, vendar nihče ne ve, v kakšnem stanju so danes. Skupina ekologov, ki je pred leti naredila manjšo odprtino v zazidano notranjost zapuščene italijanske kasarne 300 mehov proC od vasi, je v nohanjosti objekta namerila moCno prekoračene koncentracije sevanja. Roman Bnc NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, S. junija 1994 23 g I 1 1 SLOVENIJA yUSLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 OSOREjk’ 9' ’Uni^a’ ob 20-30: 05 LETU 2nSTn)!?^e^ek’ 13, junija, ob 20. uri: Jan Farju :NA DRUGI strani časa. 2.30 bo v Klubu CD pogovor z Janom Fabrom in Emilom Hrvatinom. DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 CHam’ 8' ’Uniia’ ob 19-30: w- Bauer -GE, za abonma Študentski prvi in zven. Predstava bo se v četrtek, 9. junija, isti uri, za abonma Študentski drugi, zven in v petek, 10. junija, ob isti uri, za abonma Študentski tretji in izven, soboto, 11. junija, ob 19.30: D. Jovanovič 'ANTIGONA, za izven. OPERA, tel.: 061/ 331-950 On^68’ ,8' )uni)a’ ob 19- uri: G. Verdi - RI-zon'! ^O’ Za ^zven in konto. Zadnjic v se- V Četrtek, 9. junija, ob 19. uri: P. I. Cajkov-s 1 - PIKOVA DAMA, za red Četrtek II in izven. Predstava bo še v petek, 10. junija, ob 16.30, za red petek in izven. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V petek, 10. junija, ob 19.30: John Graham E2AVE S HRBTENICO, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Umes, 8. junija, ob 21. uri: Philiph Burt -■ JACKAL & MS. HIDE, premiera. Gostuje Sex &violence theater iz Ljubljane. Predstava bo še v Četrtek, 9., in v petek, 10. junija, ob isti uri. MGL, tel.: 061/ 210-852 Uanes, 8. junija, ob 15.30. uri: A. Bennett -BLAZNOST JURIJA III. za abonma sreda Popoldan, izven in ob 20. uri, za abonma mladinski 3. in izven. Predstava bo še v četrtek, 9. junija, ob 20. uri, za abonma Četr- tek in izven. LGL, tel.: 061/314-789 V petek, 10., in v soboto, 11. junija, ob 18. uri: M. Loboda - PEPELKA, za izven. CELJE SLG, tel.: 063/ 25-332 Danes, 8. junija, ob 11. uri: A. T. Linhart -TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, za abonma 5. šolski in izven. V Četrtek, 9. junija, ob 11. uri: G. A. Burger - LAŽNIVI KLJUKEC, za abonma Čebelica 1 in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 V petek, 10. junija, ob 20. uri: Ray Cooney - ZBEŽI OD ŽENE, za izven. Zadnjic v sezoni! V soboto, 11. junija, ob 20. uri: Igor Torkar - REVIZOR ’93. Zadnjic v sezoni! MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 12. junija, ob 11. uri: Jan Malik -ŽOGICA MAROGICA, za izven. DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 10. junija, ob 12. in 18. uri: v Minoritski cerkvi otroški plesno-dramski kabaret M & M, za izven. Predstava bo še v torek, 14. junija, ob 12. uri, za izven. OPERA, tel.: 062/221-206 V soboto, 11. junija, ob 18. uri: G. Verdi -NABUCCO, za red nedelja, abonente in izven. V torek, 14. junija, ob 19.30: V. Welenkamp - BALADE... KOJE DONOSI VIJETAR..., za abonente in izven. Gostovanje baleta HNK Zagreb. Predstava bo Se v sredo, 15. junija, ob isti uri, za red Študentski, abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 10. junija, ob 20.30: Dominik Smole - KRST PRI SAVICI, za izven. l.FURLANUA-JULIJŠKA KRAJINA trst Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1994 V teku je predprodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, m-19), zaprta ob ponedeljkih. Otvoritev bo 15. t.m., ob 20.30 z Gershtvino-V]0 *Forgy and Bess« v izvedbi ameriškega g edalisca New York Harlem Theatre. Festival se bo zaključil 28. julija* Informacije in rezervacije pri ACAD, Ul. Fae-uis 30 - Videm (tel. 0432-470918). [KOROŠKA Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic za Poletne koncerte. GORICA Kulturni dom V petek, 10. t.m., ob 20.30 Gledališka predstava skupine La Giara. V Četrtek, 16. t.m., ob 20.30 gledališka predstava Beneškega gledališča. V soboto, 18. t.m., ob 20.00 in v nedeljo, 19.t.m. ob 19.00 - zaključna prireditev baletne Sole Tersicore. SILOVIC Fri Joklnu: jutri, 9. t.m., ob 17.30 - TeCaj za arnost žensk. TeCaj vodi Aliana KonCan- ‘ Moscatello. IIUAK Shidfjski oder (Kellertheater): danes, 8. ju-ai)a, ob 20.00 - Komedija W. Shakespeare-N. Hagg «Mixed Lovers«. Ponovitev jutri, 9., v petek, 10. in v soboto, 11. t.m., ob 20. uri. HODIŠE Dom sindikatov ob Habnarjevem jezeru: Danes, 8. t.m., ob 20.00 - Kabaret auf Klassisch. Na grajskem dvorišču bo v petek, 10. t. m., ob 20. uri live koncert »Openair na grajskem dvoriSCu« - Blueberry Jam. RAZNE PRIREDITVE [SLOVENIJA I UUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Uanes, 8. junija, od 10. do 11. in od 16. do 17. ure: XXVIII. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE (LD). galerija skuc, stari trg 21 urjeratura mimoidočim: danes, 8. junija, ob 20. um LELA B. NJATIN. kd Španski borci, tel: oei/1404-183 a**. 8. junija, ob 20. uri: plesna predstava PUR-^ AU TESNILO PROTI LJUBEZNI in DELO-. ANGO, premiera. Predstava bo Se v Četrtek, 9. Uurja, ob isti mi. ^formacijski center moderne galerije [[ petek, 10. junija, bo ob 17.. uri NINA 2EGLEDY predstavila izbor del desetih kanad-s|ah video umetnic. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 četrtek, 9. junija, ob 19. uri: predstavitev knjige VEČNI PRIJATELJ BRUNO. ^STANIČA GRAD RAJHENBURG soboto, H. junija, ob 19. uri: koncert srednjeve- ške glasbe CVETA KOBALA (flavta) in ŽARKA IGNJATOVIČA ter otvoritev razstave slik RAJKA CUBRA in LOJZETA KAUNSKA. NOVA GORICA KNJIŽNICA F. BEVKA, Ulica Gradnikove brigade 25 V Četrtek, 9. junija, ob 19. uri: predstavitev knjige PAVLA JERINA LAHA - Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. OTOČEC NA KRKI V soboto, 11. junija, ob 21. uri: v hotelu Grad Oto-Cec večer z BOJANOM ADAMIČEM in MERI AVSENAK. PIRAN V soboto, 11. junija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu prireditev DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA. Nastopila bo folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL V Četrtek, 9. junija, ob 20. uri: ameriški film WAYNOV SVET 2. furlanija-julijska krajina Avditoriju Muzeja Revoltella bodo jutri, 9. ju-ob 18. uri predstavili video film o Rižarni. Sodelovala bosta prof. Karl Stuhlpfarrer z dunajske univerze in prof. Marina Cattaruzza s tržaške in beneške univerze. Mednarodni festival operete v Trstu: za začetek Porgy and Bess Gershwina Organizatorji tržaškega festivala operete, ki so morali letos premagati precej težav, se pri izbiri programa, predvsem otvoritvene predstave, vse bolj odločajo za dela, ki jih nikakor ne bi mogli označiti za tipične operete. Lani so se odločili za musical Kabaret, letos pa za slovito Gershivino-vo opero Porgy and Bess v izvedbi ansambla New York Harlem Theatre. Otvoritvena predstava letošnje operetne sezone bo v tržaški dvorani Tripcovich v sredo, 15. trn., sledilo ji po pet ponovitev. Vstopnice za predstavo, ki bo vsekakor vzbudila veliko zanimanja, pa čeprav je ansambel na daljši evropski turneji, so že v prodaji. Na sliki skupinski prizor iz Gershvrinove opere RAZSTAVE ‘JC- SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mali fotogaleriji je do 19. junija na ogled razstava arhitekta JURIJA KOBETA z naslovom Trije detajli. Razstava CIINO IN BELO - dela svetovno znanih kon-struktivistov iz zbirke italijanskega umetnika Getulia Alvianija je na ogled do 12. junija (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. junija. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 V Mali galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA. Razstava komercialnih fotografij KRAJI je na ogled do 19. junija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 V četrtek, 9. Junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik (NE)PREPOZNAVNA SLIKA - abstrakcija in figuracija v novejšem hrvaškem slikarstvu. Razstava bo na ogled do 3. julija. Razstava fotografij TOS1KIJA OZAVE je na ogled do 20. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava risb BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 30. junija GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava otroških ilustracij MOJCE CERJAK je na ogled do 23. junija GALERIJA KOMPAS Danes, 8. junija, bo ob 20.30 otvoritev razstave slik TOMA VRANA. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava slik MOJCE ZLOKARNIK je na ogled do 24. junija GALERIJA ZALA, Gosposka 7 Razstava BORISA ZAPLATILA je na ogled do 14. junija. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik MILANA RIJAVCA je na ogled do 21. junija ZAVOD RS ZA SOLSTVO IN ŠPORT, Poljanska 28 V Četrtek, 9. junija, bo ob 11. uri otvoritev razstave likovnih del uCencev osnovnih Sol iz Posavja. AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST, Erjavčeva 23 Zaključna razstava Študentov Akademije je na ogled do 10. junija. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA, Prešernova ul. 3 Razstava Križev pot ANTONA CEBEJA je na ogled do 19. junija. CELJE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9 Razstava JOŽETA BARSIJA je na ogled do 18. junija CERKNICA KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA, Likovna razstava VOJKA HRENA je na ogled do 17. junija KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava grafik, risb in skulptur VLADIMIRJA MAKUCA je na pgled do konca junija GALERIJA LOŽA, Titov trg 1 Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do sredine junija MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik ŽARKA VREZCA je na ogled do 19. junija. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava 3. bienale slovenske grafike je na ogled do 15. septembra PIRAN GALERIJA MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 V petek, 10. junija, bo ob 20.30 otvoritev razstave del manjšega formata BORISA ZAPLATILA. Razstava bo na ogled do 8. julija MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIORG1JA CATTANIJA in MAURIZJIA COSUEJA je m ogled do 25. junija. ROGAŠKA SLATINA MUZEJ GRAFIČNE UMETNOSTI Razstava oblikovalk stekla MARJANE BASTASIC-MERLE, IRENE FRANIC in LILJANE TEPEŠ. ŽALEC V Četrtek, 9. junija, bo ob 10. uri otvoritev razstave likovnih del uCencev OS občine Žalec. Razstava bo na ogled do 25. junija FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista. Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra. Art Light Hall: do 16. junija razstavljata slikarja Agnese Divo in Maurizio Maier. Galerija Torbandena: na ogled je razstava VVolfganga Wiednerja. Galerija Rettori Tribbio 2: do 17. t.m. razstavlja svoja dela Fulvio Monai. Galerija Cartesius: do 23. t.m. so na ogled slike umetnika Franca Chersicole. Galerija Minerva: do 13. t.m. je na ogled skupinska razstava 23 umetnikov. KRIŽ Dom Alberta Sirka: do 12. t.m. je na ogled razstava Ani Tretjak z naslovom »Voda med nebom in zemljo«. Urnik: ob delavnikih od 19.00-21.00 in v nedeljo od 12.00-13.00. GORICA Kulturni dom: do 19. t.m. je na ogled razstava likovnih umetnikov iz Slovenske Benečije. TREVISO V PalaCi Scotti bo do 31. julija na ogled zanimiva razstava lesenih igrač. KOROŠKA CELOVEC BV-galerija: Se danes, 8. t.m. je na ogled ver-nisaža Rudolfa Sommerja. Deželna galerija: Se danes, 8. t. m. je na ogled razstava del Thomasa Hokeja. Galerija H.Punkt: Do 25. t.m. razstavlja slikar Bringiried Pbsger. ŽELEZNA KAPLA Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela. ŽENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI V Samostanu bo do 27. oktobra na ogled razstava »Glas - Porzellan«. ŠTALENA GORA Izkopanine na Stalen! gori - Magdalensberg bodo na ogled do 28. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: do 25. t.m. rasztavlja slikarka Judithe Rataitz. Galerija Holzer: do 8. t.m. so na ogled dela Pabla Picassa 1941. SPITAL OB DRAVI Grad Porcia: do 26. t.m. so na ogled dela Alfreda Hrdlicka. GLASBA SLOVENIJA OBVESTILO! Slovenska filharmonija in SOU v Jubljani nudita popust pri naku-m modrih in oranžnih abonma-ev SF, ki so naprodaj do 5. se-rtembra po ceni 900 SIT, kar po-neni, da en koncert stane 100 UT. Študentska organizacija skuša s LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 8. junija, ob 20. uri: GALA KONCERT MLADIH TALENTOV. Nastopili bodo: kvartet saksofonistov SGBS Ljubljana, baletni sohstki Algaja Falcie-ri in Martina Kramer, violinistka Anja Bukovec, harfistka Mojca Zlobki in orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Simonom Robinsonom. Program: Bizet, Bjelinski, Ravel, Handel. V Četrtek, 9. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE POLICp. Dirigent Milivoj Surbek. Program: Škerl, Osterc, Gershmn, Harris-Penders, Lij-nschooten, Bach, Nees. V petek, 10. junija, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent Luca Pfaff. Program: Ravel, Prokofjev, Elgar. NARODNI MUZEJ Danes, 8. junij, koncert TOMAŽA BAjTERICA - kitara. KRIŽANKE V petek, 10. junija, ob 20.30: koncert skupine PARNI VA-LJAK. CERKNICA V petek, 10. junija, ob 20. uri: v Zelski cerkvi koncert Dekliškega zbora PLAMEN iz Toronta in Primorskega akademskega zbora VINKO VODOPIVEC. NOVO MESTO DOM KULTURE, V petek, 10. junija, ob 21. uri: v Muzejskih vrtovih koncert VLADA KRESLINA in BELTINSKE BANDE. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Danes, 8. junija, ob 20. uri: koncert, posvečen skladatelju Viktorju Soncu. Nastopajo: Dunja Spruk (sopran), Nataša Valant (klavir), Božena Dvornik (klavir), LJUDSKI GODALNI KVARTET in SLOVENSKI KOMORNI ZBOR. FJK TRST Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu recital pianista Alessandra Rosel-lettija. Pivovarna Forst V torek, 14. t.m., ob 20.30 veCer folk glasbe s skupino I Paulani (Emil Zonta, Piero Monaro in Luciano Cleva). V petek, 17. junija, ob 20.30 avtorski večer posvečen neapeljski glasbi »Le perle di Napoli«. Pri klavirju Um-berto Lupi. BOUUNEC Na prazniku, ki ga prireja Lovska družina Doberdob bo v petek, 17. in v soboto, 18. junija slovenski lovski pevski zbor »Doberdob« gostil 21. Revijo lovskih pevskih zborov in rogistov. ATLETIKA / EP ZA VETERANE V ATENAH Fabio Ruzzier lahko računa tudi na medalje Te dni poteka v Atenah evropsko atletsko prvenstvo »masterjev« (moški nad 40 ter ženske nad 35 let), na katerem je najavljenih Cez 6.000 tekmovalcev iz vse Evrope, med katerimi bo tudi cela vrsta bivših svetovnih in olimpijskih prvakov. V vrstah italijanske reprezentance bo nastopil tudi naš hi-trohodec Fabio Ruzzier, ki je kot nosilec svetovnega naslova z lanskega prvenstva na Japonskem, seveda tudi tokrat med ožjimi favoriti za kolajne, predvsem na daljši progi 20 km, ki bo na sporedu v petek, 10. t.m., ob 18. uri, medtem, ko bo imel na krajši progi 5.000 m velike nasprotnike prav med Grki, med katerimi bo tudi zmagovalec balkanskih iger izpred par let. Ta preizkušnja bo že danes na atenskem olimpijskem stadionu, medtem ko bo daljša preizkušnja imela start in cilj na tem prestižnem športnem objektu, atleti pa bodo potem hodili po trasi prvih olimpijskih iger moderne dobe. Možnosti Ruzzierja niso majhne, Čeprav bo bolj kot sami tekmovalci njegov naj-vecji nasprotnik tamkajšnja vročina. ODBOJKA / TROFEJA POKRAJIN Delež naših pri uspehu Gorice \/ postavi igralci Soče, Olympie in Vala - Med dekleti prvi Videm Gorica med moškimi in Videm med ženskami (z zapletom) sta zmagovalca trofeje pokrajin za odbojkarske reprezentance do 16. leta starosti. Tradicionalni turnir je bil tudi letos v TolmeCu, v vseh štirih goriških in tržaških šesterkah pa je nastopilo kar lepo število slovenskih odbojkarjev in odbojkaric, kar je nov dokaz o kvaliteti naše odbojke v obeh pokrajinah. Za zmago izbrane go-riške vrste imajo pravzaprav Slovenci največ zaslug, saj so celotno začetno postavo sestavljali mladi igralci naših društev in sicer Mizerit (SoCa), Pintar (01ympia), S. in M. Černič, Plesničar, Soban in Devetak (Valprapor SoCa). V finalu za prvo mesto so premagali Tržačane, za katere so igrali tudi borovci Furlanie, Šušteršič in Cuk ter slogaš Ritossa. Slabše so se odrezala dekleta. Finalista sta bila Videm in Por-denon, Trst in Gorica pa sta igrala v tolažilnem finalu, zmagale pa so GoriCanke. V tržaški reprezentanci so igrale tudi borovke Gruden, Zadnik in Faimann ter slogašica Grgičeva, selektor pa je bil Branko Sain. Barve goriške vrste pa sta med drugimi branili tudi Zavadlalova in Pavio (Dom). Na ženskem turnriju je prišlo tudi do neljubega zapleta. Pordenon je Videm premagal s 3:2, vendar pa je bil nato diskvalificiran, ker je imel v ekipi dve igralki letnika 1980, medtem ko je bil turnir namenjen samo igralkam letnikov 1978 in 1979. Rezultati, moški: Trst - Videm 3:1, Gorica - Pordenon 3:2, za 3. mesto: Pordenon - Videm 3:0, Gorica - Trst 3:0. Zenske: Videm - Trst 3:0, Pordenon - Gorica 3:1, za 3. mesto. Gorica - Trst 3:0, za 1. mesto: Pordenon - Videm 3:2. ODBOJKA / TURNIR TORRIANE, Borove mladinke so se suvereno uvrstile v polfinale Koimpex pa je bil izločen Društvo Torriana iz Gradišča je tudi letos organiziralo večdnevni odbojkarski turnir za mladinke, na katerem sodeluje večina najboljših še-sterk iz naše dežele, med temi tudi Bor in Sloga. Konec prejšnjega tedna je bil kvalifikacijski del. Borovke so v Seveglianu brez težav premostile vse ovne in se uvrstile v polfinale, slogašice pa so v Gradišču izgubile vse tri dvoboje v svoji skupini in so bile torej izločene. V sobotnem polfinalu v Seveglianu bodo borovke igrale proti ekipi gostitelja Torriani (ob 18. uri), ostala dva polfinalista pa sta Juvenilia in tržiški Pellini. Finalni tekmi za 3. in 1. mesto bosta v nedeljo v Gradišču, s pričetkom ob 17.30. Rezultati, Sevegliano: Bor - Martignacco 2:0 (15:1, 15:12), Juvenilia; Sagrado 2:1, Bor - Juveni' lia 2:0 (15:5, 15:10), Sagrado - Martignacco 2:0> Bor - Sagrado 2:0 (15:12> 15:8), Juvenilia - Martignacco 2:0. Gradišče: Torriana -Koimpex 2:0 (15:3. 15:9), Asfjr Čedad ' Koimpex 2:0 (15:l0> 15:9), Pellini - Koimpe* 2:0 (15:5, 15:4), Pellini -Asfjr Čedad 2:0, Pellini -Torriana 2:0, Torriana -Asfjr Čedad 2:0. BOR: Gruden, Pitacco, Flego, Faimann, Ažman, Benevol, Vodopivec, Gregori in Čok. KOIMPEK: Tensi, Cri-ti, Babudri, KocjnaCiC, Kufersin, Kalc, Sossi, Ban, ZubaliC, Peririi, Vidah. NOVICE OBČNI ZBOR / POZITIVEN OBRAČUN DELOVANJA Nastro azzurro prvi obrnil v Krfu RIMINI - Udeležence 11. mednarodne regate Rimini - Krf - Rimini je osrečil prihod močnega vetra. Žirija iz Krfa je sporočila, da piha veter z jakostjo 40 vozlov, morje pa je zelo razgibano. VCeraj ob 15.30 je v Krfu kot prva obrnila jadrnica Nasbo azzurro s skiperjem Marnom Pianijem, ena od protagonistk lanske velike regate Cez Atlantik ob priliki 500. obletnice odkritja Amerike. S 60 miljami zaostanka sledi skupina z jadrnicami Pegaso, Jeanneau One Design 42, ki jo upravlja olimpijski prvak, Rus Zibin, in Vitesse Grand hotel Lido Adriano”. V rekordnem Času 132 ur 5 minut je regato pred dvema letoma dokončala jadrnica Bert Mauri. Miniodbojkarji nastopili v Miljah V Miljah je bil pred dnevi tretji v nizu štirih turnirjev v miniodbojki za memorial »Luchetta«. Letošnji turnir je zelo uspešen. Na njem sodelujejo vsa tržaška društva, posamezni turnirji potekajo utečeno, iz nastopa v nastop pa je viden napredek mladih tekmovalcev. Memorial »Luchetta« bo svoj vrhunec dosegel v nedeljo, 19. junija ob 10. uri, ko se bo sklepno tekmovanje odvijalo v samem središču mesta, na Trgu Unita. Športne igre Trnovo 94 V soboto bodo v Trnovem pri Gorici tradicionalne »Športne igre Trnovo 94«. Tekmovalo se bo v malem nogometu, odbojki (moški in ženske) in kolesarjenju z gorskimi kolesi. Ekipe v malem nogometu in odbojki se lahko prijavilo do jutri, 9. t.m. (Boris Rijavec, tel. 49149 ah 31211 ali Fabijan Hvala, tel. 49118 ah 22709), kolesarji pa na dan tekmovanja med 12. in 14.30. Start bo ob 15. uri izpred osnovne šole. Na »beach« turnirju v Štandrežu 2. kolo Na turnirju v odbojki na mivki štandrežkega KD »Oton Zupančič« se je v kategoriji elanov pričelo drugo kolo (osmina fmala). V ponedeljek zveCer so bile na sporedu tri tekme. Ostroman in Lucio sta z 2:0 premagala Peteanija in Supergo, ki sta sicer zapustila igrišCe z dvignjeno glavo. Mlada M. in S. Cemic sta z atraktivno igro z 2:0 ugnala Devetaka in Caudeka, lanska zmagovalca KovaCiC in Vukovič pa sta potrdila svojo premoč in nadigrala G. Po-pulinija in M. Tella. Danes bodo ob 18.30 na sporedu nekatera zaostala srečanja (zaradi slabega vremena so že odpadla štiri kola), ob 21. uri pa bo dvoboj S. MiklauCiC/G. Jerončič - S. Bensa-E. Lutman. Končala se je tudi prva faza turnirja za ženske in ljubitelje. Principe pri lllyju Tržaški župan Riccardo Illy in odbonrik za šport Franco degrassi bosta danes v modri dvorani občinske palače sprejela novopečene državne prvake, rokometaše Principa s predsednikom kluba Mariom Dukcevichem in trenerjem Giuseppejem Lo Duco. Občinski možje bodo predstavnikom društva, ki je v 25 letih osvojilo kar 11 naslov prvaka, izroCih priznanje. Za ŠD Zarja združevanje moči ne sme več predstavljati tabuja Velika pozornost odbora društva problemom, s katerimi se srečuje mladina Delovno predsedstvo občnega zbora: od leve Križmančič, Žagar, Metlika (Foto Kroma) ObCni zbor Športnega društva Zarja pred dnevi v Bazovici ni bil povsem običajen občni zbor, na katerem se govori predvsem o doseženih rezultatih in opravljenem delu. Kajti precej veC pozornosti je bilo namenjeno bodočemu delovanju, bodočim ciljem društva in pa prizadevanjem, da bi mladini iz Bazovice zagotovili možnost kulturnega in športnega udejstvovanja. Predsednik Zarje Mirjam Žagar v svojem poročilu ni preveč obsežno spregovoril o dosežkih društva, Čeprav ni pozabil omeniti najvidnejših dosežkov nogometašev, lokostrelcev in balinarjev. Ob uspehih je spregovoril tudi o problemih, med katerimi je seveda na prvem mestu omenil finančne težave. Tekmovalna aktivnost je povezana z velikanskimi stroški, poleg tega pa nogometno igrišCe in ostale strukture ob njem zahtevajo velike vzdrževalne stroške. Pri tem je Žagar opozoril, da doslej za vzdrževalna dela in popravila niso dobili nobene podpore iz javnega denarja, in izrazil upanje, da bo deželni zakon št. 16, ki govori o posebnih posegih na Krasu postal cimprej operativen, da bi lahko zaceli z gradnjo novega športnega objek- ta, ki ga ta zakon tudi predvideva. Toda zakon je že dolgo blokiran in nic ne kaže, da bi se zadeve lahko v kratkem premaknile z mrtve točke. Posebno pozornost je predsednik Zarje namenil kulturno-prosvetne-mu delovanju v vasi, pri Čemer je izrazil zaskrbljenost športnih delavcev zaradi popolne nezainteresiranosti vasi za to področje. Pri tem Žagarja še posebej skrbi dejstvo, da je mladina povsem prepuščena sama sebi. Mladinski krožek, ki je bil ustanovljen pred tremi leti, je po njegovem mnenju vse premalo aktiven, da bi lahko zapolnil vrzel na tem področju. Zato se je tudi zavzel, da se mladini zagotovijo ustrezni prostori, v katerih bi lahko kulturno delovanje spet zaživelo. Pri tem je opozoril na izredno slabo stanje, v katerem je Bazovski dom, za kar pa je kriva tudi mladina, ki zanj vse premalo skrbi. Po tem protokolarnem delu se je razvila zanimiva razprava, v kateri je bila glavna pozornost menjena združevanju na nogometnem področju. Žagar je jasno povedal, da je on že dolga leta zagovornik združevanja moCi tudi na Članskem področju, ki po njegovem mnenju predstavlja edino možno pot, Ce se hoče tudi pri nogometu doseči kaj veC. Seveda je to povezano z vrsto težav, ki pa se jih, vsaj Žagar je v to prepričan, da premostiti. Pri tem se je navezal na izredno pozitivne izkušnje, ki jih je dalo združevanje na mladinskem področju. Kar se združevanja članskih moCi tiCe, naj bi prišlo do ustanovitve novega društva, ki bi predstavljalo zamejski nogomet na najvišjem možnem nivoju. Jedro ekipe bi sestavljali slovenski igralci, vsaj še nekaj let pa po njegovem mnenju ne hi,bilo mogoCe sestaviti konkurenčne ekipe brez nakupa kvalitetnih italijanskih igralcev. Toda tudi naj bi se v nekaj letih spremenilo, ko bodo nogometno dozorele generacije, ki zdaj igrajo v združenih mladinskih ekipah in dokazujejo, da se lahko povsem enakovredno kosajo z ekipami italijanskih društev. Razmišljanje predsednika je bilo pozitivno sprejeto Čeprav mu prav vsi niso pritrdili. Kot glavni razlog je bil naveden strah, da gledalci ne bi veC zahajali na nogometne tribune, kot se to dogaja zdaj, ko dejansko vsaka tekma predstavlja tudi velikansko družabnost, na kateri se zbere velik del vasi. To se res lahko zgodi, po drugi strani pa je bilo tudi povedano, da je obisk gledalcev na tekmah mladinskih združenih ekip zdaj veliko večji kot prej, ko je vsako društvo nastopalo zase. Rezultati in igra so boljši in najbrž z obiskom gledalcev ne bi bilo nic drugače na Član- skih tekmah, Ce bi rezultati bili dobri. Na splošno je bilo iz razprave razbrati, da predstavlja združevanje za marsikoga izredno zanimivo temo, ki pa se je trenutno mnogi lotevajo skrajno previdno. K temu jih najbrž silijo tudi stališča drugih društev, kjer se prav vsi ne ogrevajo za to idejo, ponekod pa o tem sploh še niso razmišljali. Krog zagovornikov je za zdaj še razmeroma ozek, vendar se vse bolj širi, saj je vse veC takih, ki se začenjajo zavedati, da bo moral tudi slovenski nogomet poCasi stopiti na pot, k1 so jo v nekaterih športih izbrali že pred časom, pri tem pa bo moral up°' rabiti predvsem pozitivne izkušnje in se izognitt nekaterim napakam, ki so bile drugod storjene- (rg) Novoizvoljeni odbor ŠD Zarja Mirjam Žagar, Vojko, Maks, Stojan, Lucijan, Danilo in Davorin KrižmanCic, Stojan Metlika, Aleksander in Stojan Ražem, Radivoj Cac, Žarko Ban, Boris Pri-mosi. NADZORNI ODBOR Mitja Križman, Zorko Petaros, Emil Marc ŠPORT, KOŠARKA Sreda, 8. junija 1994 25 PROMOCIJSKO PRVENSTVO / CORDENONS SLAB Cicibonaši so se tokrat zabavali TURNIR PRIJATELJSTVA Mariborčani dobili vse štiri tekme Prve točke za Volka - Semen 988 točk Prijateljstvo pred rezultatom Cicibana Mingot - Cor-denons 105:66 (46:32) CICIBONA: Gallopin (0:1 za 2, - za 3, - pm); Gia-comini 15 (6:8, 1:2, Jogan 20 (8:11, -, 4:4); Cupin 19 (9:12, -, 1:2); Bajc 10 (4:6, -, 2:2); Semen 11 (6:10, -, 1:2); TomSiC 13 (5:8,1:2, -); Furlan 8 (4:6, -, 0:3); KrižmanCiC 2:3, -, -); Volk 5 (1:1, i:i, -); trener Kovačič. Met za 2: 45/66, met za 3: 3:5, skupno: 48/71 (67%), pm: 6/13. SON: 12. 3T: Giacomini 1, Tomšič 1, Volk 1. V prvi tekmi zadnjega dela promocijskega prvenstva so cicibonaši brez vsakršnih težav visoko premagali skromno peterko Cordenonsa, ki ima le dva dobra posameznika (Ricci 26 točk in Vida 19). Cicibonaši so takoj zanesljivo povedli (9:0 s 7 točkami Cupina), v 15. minuti pa je prednost znašala že 18 točk. Sele proti koncu prvega polčasa so gostje nekoliko znižah zaostanek in tudi v prvih desetih minutah je razlika nihala v teh mejah. V zadnjih desetih minutah pa so beloze-leni pritisnili na plin in zaključili prvo tekmo z 39 točkami razlike, kar je pred povratno tekmo v petek v Cordenonsu več kot dovolj za uspeh. Tokrat so vsi zadovoljili, »veteran« Pavel Volk je dosegel prve točke v letošnji sezoni, Stefanu Semnu pa sedaj manjka le Se 12 točk do meje 1000 točk v dresu Cicibone. OSTALI IZIDI: Dom -Torre 73:76, Scoglietto -Feletto 68:73, Inter 1904 -Latisana 98:85, Tricesimo -Sokol 78:87, Cus - Palmanova 80:62, Kontovel -Terzo 96:75, Lega Naziona,-le - Cervignano 75:77, Lav.Porto - Valvasone 59:51. (VJ) Viktor Tomšič je tokrat dosegel 13 točk (Foto KROMA) V soboto in nedeljo je bil v organizaciji SD Kontovel že tradicionalni košarkarski Turnir prijateljstva, tokrat za košarkarje letnika 1981 in mlajše. Na turnirju so nastopile štiri ekipe, končne lestvice pa niso sestavili, saj je ta turnir predvsem priložnost za navezovanje novih stikov in prijateljstev med vrstniki ter tudi za nabiranje igralskih izkušenj. Mariborski Branik in Kontovel sta igrala po štiri tekme, Jadran in Koper pa po dve. Naj omenimo, da so Mariborčani zmagali na vseh štirih tekmah. Tri zmage so osvojili Kontovelci, ki so se na tem turnirju dobro odrezali, jadranovci pa so nastopili z mlajšo ekipo. r MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE / 3 KOLO -i Prepričljiva zmaga Jadrana Koper prešibak - Izvrstna igra borovcev Samca in Grbca Koper - Jadran ZSSDI 78:93 (30:43) KOPER: Matič, Slabe, Brakič 9 (3:5), Kladnik, Cop 2, Ri-toša 8 (1:4), Majkič, Lazarevski 55 (13:17), Vučenovič 4 (0:1), Juri, Bilič (0:1), trener Rodman. JADRAN ZSSDI: Samec 31 (5:9), kafol, Milič, Gobbo 4, Križman 14 (2:2), Černe 7 (1:1), Pro, Grbec 35 (10:10), Klabjan 2, trener Vatovec. SON: Koper 21, Jadran 24. PON: Milič (22), Černe (38), Pro (39) , Samec (39), Majkič (40), Bilič (40) . TRI TOČKE: Lazarevski 4, Ritoša 1; Grbec 1. V 3. kolu mladinskega prvenstva Slovenije so košarkarji Jadrana ZSSDI osvojili drugo zaporedno zmago. Ob odlični igri razpoloženih Borovih ojačitev Samca in Grbca je namreč naše izbrano moštvo v gosteh zasluženo in visoko premagalo Koprčane, pri katerih se je odlikoval Zoran Lazarevski, ki je sam dal kar 55 točk. Naši igralci so si že v uvodnih minutah nabrali vodstvo 9-10 točk, ki so ga nato v glavnem ohranili do konca polčasa. Tudi v drugem polčasu so naši predstavniki imeli pobudo v svojih rokah in dosegli najvišje vodstvo v 35. min. (78:54). V zadnjih minutah so domačini močno reagirali in znižali za-sotanek na 15 točk, več pa niso zmogli. IZIDI Branik - Kontovel 58:43 (34:29) KONTOVEL: Trobec, Doglia 10 (4:6), Pavletič 11 (1:8), Puntar, I. Bogateč, Rebula, Šušteršič 7 (1:2), Grilanc, Bukavec 10 (0:2), Semec 5 (1:2), R. Bogateč, Rogelja, Jaklič. Branik - Jadran 67:16 (40:9) JADRAN: Mura 4, Špacapan 9 (1:4), Taučer, Valente, Žagar, Grom, Lakovič 2, Milojevič, Sibelja, Cikič, Gregori 3 (1:4). Kontovel - Jadran 66:51 (30:21) KONTOVEL: Brezigar, Kralj, Trobec, Doglia 12 (2:4), Pavletič 14 (0:2), Puntar 2, L Bogateč 4, Rebula 4, Šušteršič 6, Grilanc 2, Bukavec 16, Semec 2, R. Bogateč 2, Rogelja, Jaklič, Hrovatin. JADRAN: Mura, Špacapan 29 (2:2), Taučer 2, Valente 4, Žagar 2, Grom 2, Lakovič 6, Milojevi, Sibelja, Cikič 2, Gregori 4 (0:2). TRI TOČKE: Spapcan 1. Branik - Kontovel 61:23 (23:13) KONTOVEL: Doglia, Pavletič 14 (2:8), Puntar, 1. Bogateč 2, Rebula, Šušteršič 7 (2:8), Kralj. Kontovel - Koper 49:44 (30:20) KONTOVEL: Nabergoj, Trobec, Rogelja 2, Doglia 5 (1:6), Šušteršič' 14 (2:2), Pavletič 24 (6:15), Grilanc 2, Rebula 2, Hrovatin, R. Bogateč, L Bogateč, Jaklič. Branik - Koper 56:47 (28:23) »POMLAD« IN »PROPAGANDA« MINIBASKET / DEŽ POKVARIL PRIREDITEV Visok poraz Jadrana prati Stelli Azzuni Borovci dobili tudi zadnji derbi prvenstva PRVENSTVO »POMLAD« Stella Azzuira - Jadran Eurosava 131:72 (74:27) JADRAN: Petaros 2, Senica 11 (0:1), Lista 9, Slavec 21 (1:2), Hrovatin 5, Metlika 8, Lakovič 12, Guštin 2, Stefančič 2, trener Kapun. TRI TOČKE: Hrovatin 1, Lista 1. Jadranovci so v prvem polčasu igrali zelo slabo in predvsem brez vsake volje. Pri gostiteljih pa se je predvsem izkazal Terzič, ki je bil za naše moštvo nerešljiva uganka, saj je samo v prvem polčasu dal 17 točk, poleg tega je imel veliko število skokov tako v obrambi kot v napadu. V drugem polčasu so naši košarkarji zaigrali bolje predvsem v obrambi. Poraz so sicer nekoliko ublažili, toda proti predvsem fizično boljšim in sta- rejšim košarkarjem Stelle Azzurre niso mogli dosti napraviti. (A. Petaros) PROPAGANDA Jadran - Bor 69:88 (39:46) JADRAN: Bottosso, Špacapan 18, Kalc 2, Lakovič 12, Milojevič, Taučer 6, Žagar 22, leram, Sibelja, Gregori 9, trener Vremec. BOR: Žerjal 7, Smilovi-ch 15, Bosari 14, Stokelj 19, Zobec 8, Kafol 2, Pus-sini 13, Floridan 4, Strani 6, Veni, trener Canciani. PON: Bottosso, Lakovič in leram. Tudi zadnji slovenski derbi tega prvenstva se je končal z zasluženo in zanesljivo zmago borovcev, ki so si odločilno prednost priigral v tretji četrtini. Za požrtvovalnost in borbenost je treba pohvaliti košarkarje obeh ekip. (M. Guštin) Med približno 400 minikošaikarji tudi člani Bora, Poleta in Kontovela Slabo vreme jo je zares zagodlo organizatorjem velikega praznika minibasketa, ki bi moral biti v nedeljo na tržaškem Trgu Unita in na katerem naj bi sodelovalo okoli 1.000 minikošarkarjev. Pravi naliv, ki se je zgrnil nad naše mesto v jutranjih urah, pa ni prestrašil 400 minikošarkarjev, ki so se manifestacije vseeno udeležili. Med temi so bili tudi predstavniki naših društev Bora, Poleta in Kontovela. Zaradi močnega dežja v jutranjih urah je bil seveda spored prireditve zelo okrnjen (minikošarkarji so se morali celo preseliti v tržaško športno palačo), mimohod in bogato nagrajevanje pa je organizatorju le uspelo izvesti. Obvestila FC PRIMORJE sklicuje jutri, 9. junija svoj 31. redni občni zbor ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora, 2. predsedniško in blagajniško poročilo, 3. Razprava, 4. Izvolitev novega odbora. SZ SLOGA sklicuje v ponedeljek, 13. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor, na katerem bo podan obračun enoletnega delovanja, podpisana listina o pobratenju s Slovanom Pa-tronko iz Bratislave in nagrajeni najuspešnejši člani združenja. SD ZARJA LOKOSTRELSKI ODSEK prireja tri začetniške lokostrelske tečaje za mlade od 11. do 18. leta v sledečih izmenah: od 13. do 25. junija; od 11. do 23. julija; od 22. avgusta do 3. septembra (od 17. ure do 18.30). Opremo daje na razpolago SZ Zarja. Podrobnješe informacije na tel. št. 226261 (Moreno) in 226386 (Marko) SZ SLOGA in SK DEVIN PLANINSKI ODSEK Ob priliki srečanja planincev v Globasnici (Avstrija) 12. junija priredita avtobusni izlet. Prijave na društvih ali tel. št. 208373, 226283 in 200782. SK KRAS ODSEK ZA REKREACIJO organizira začetniški tečaj tenisa za otroke od 8. do 14. leta starosti. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dnevh: ponedeljek od 16. do 20. ure, sreda in četrtek od 15. do 18. ure ter petek od 9. do 12. ure. SK KRAS prireja od 27. junija do 2. julija poletni rokometni tečaj za vse nižje srednješolce, ki bo v jutranjih urah v zgoniški telovadnici. POskrbljeno bo tudi za prevoz s kombijem. Podrobnejše informacije na tel. št. 723010 (Alan) vsak dan od 14. do 15. ure. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. leta dalje. Prvi tečaj od 20.6. do 1.7. - začetni; drugi tečaj od 4.7. do 15.7. - začetni; tretji tečaj od 18.7. do 29.7. - nadaljevalni. Podrobnejše informacije na sedežu društva v se-sljanskem zalivu ob sobotah od 16. do 18. ure. Začetna tečaja za surf bosta od 4. do 8. julija ter od 11. do 15. julija, nadaljevalni tečaj pa od 18. do 22. julija. TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta in za mladino in odrasle od 15. leta dalje. 1. tečaj za otroke (začetni) bo od 20. 6. do 1. 7., 2. tečaj (začetni) bo od 18. 7. do 29. 7.; 3. tečaj (nadaljevalni) pa od 16. 8. do 27. 8. 1. tečaj za mladince in odrasle bo od 4. 7. do 15. 7. , 2. tečaj (windsurf) pa od 11. 7. do 16. 7. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu TPK Sirene v Barkovljah vsak delavnik od 16. do 18. ure in po telefonu 422696. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 12. t. m. izlet v Bovec s spustom z gumenjaki po Soči. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, UL sv. Frančiška 20/11 nad., tel. št. 635627. Informacije na tel. št. 229463 ah 55180 v večernih urah. Vabljeni! SD KONTOVEL SEKCIJA ZA MINIBASKET prireja košarkarski tečaj za začetnike letnikov od 1982 do 1988 in sicer od ponedeljka, 13. t. m., do petka, 17. t. m. na odprtem igrišču SD Kontovel. Tečaj bo od 17. do 18. ure. SZ JADRAN in SD POLET organizirata poletni košarkarski tabor za letnike 1981 in mlajše. Informacije lahko dobite na sedežu Jadrana v ulici Ricreatorio št. 1 vsak dan od 10.30 do 12.30, razen v nedeljah, ali pa po telefonu na številki 213403. Dean Oberdan, Marko Lokar in Boris Vitez bodo kot demonstratorji in kdo ve, če ne bo kdo od vas postal tako dober košarkar kot ti trije. Tečaj bo od 20. do 25. junija in sicer v Prosvetnem domu od 9.00 do 17.00. Tramvaj odpelje s trga Oberdan ob 8.14 (8.40 na Opčinah), z Opčin pa ob 17.24 (ob 18. uri prihod v Trst). Iz Nabrežine bo peljal kombi Sokola. Odhod ob 8.15 s »plača«, prihod ob 17.30. Na Kržadi bo na razpolago Jadranov kombi in sicer ob 8.30 s prihodom ob 17.20. Dolinčani se bodo lahko poslužih kombija od Bora: odhod ob 8.30 izpred dolinske telovadnice, prihod ob 17.30. SK BRDINA sporoča,da bo ob priliki smučarskega praznika, ki bo 10., 11. in 12. t. m. na Opčinah, okrogla miza (v soboto, 11. 6. ob 17. uri v mah dvorani Prosvetnega doma) z naslovom KAM PA KAM ZAMEJSKO SMUČANJE. Vabljeni! ŠPORT Sreda, 8. junija 1994 - KOŠARKA / ZADEVA STEFANEL KOLESARSTVO / 17. ETAPO GIRA D'ITALIA DOBIL SLOVAK SVORADA Najkasneje v petek bo vse jasno Petrucci dal »blagoslov« MILAN - Predsednik italijanske košarkarske zveze Gianni Petrucci je včeraj dal svoj »blagoslov« za morebitno preselitev Stefanela v Milan, pri čemer pa je kot pogoj postavil zahtevo, da se Trst v naslednjem prvenstvu ne znajde s povsem oskubljeno ekipo. Tudi Petrucci ni pozabil dodati, da »uradnega ni Se nič.« Glede zadeve Stefanel, kjer naj bi lastnik tržaške ekipe kupil milansko Olimpio (letošnji Recoaro) in v Milan pripeljal tudi najboljše košarkarje s trenerjem Tanjevičem na Čelu, pa je Petrucci dejal, da vsak ve-lepodjetnik, ki Zeli investirati svoj denar v določenem mestu, predhodno prav gotovo podrobno vse izračuna »Investicije Stefanela v Trstu so bile zelo uspešne in upam, da bo Trst ostal v vrhu italijan- ske košarke,« je Se dejal predsednik zveze. Glede možnosti, da bi nekatera mesta ostala brez vrhunske košarke - Trst pri tem ni edini - pa je bil Petrucci zelo jasen: »Košarkarska zveza ni bolnišnica in če neko društvo ne more naprej, tega ne more biti kriva zveza.« Dogovor Stefanel -Olhnpia oziroma Stefenel - Gabetti je že skoraj na »končni postaji,« kot pravi trenutni lastnik Onm-pie Gabetti. Dokončno bi moralo biti vse jasno že v petek, ko zapade rok za vpis v naslednje prvenstvo Al lige. Iz Trsta je prijava že prišla in ekipa bo igrala v Al ligi in v Ko-račevem pokalu in to s kakršno koli ekipo. Počakajmo torej še dva dni, da bomo spoznali, kašen bo novi zemljevid italijanske košarke. V atipični etapi šprinterji na begu 140 kilometrov Danes na sporedu kronometer, ki lahko dobro premeša vrstni red LAVAGNA - Tudi 17. etapa kolesarske dirke po Italiji ni prinesla nobenih bistvenih sprememb v skupnem vrstnem redu, je pa bila dokaj zanimiva, razgibana, predvsem pa atipična. Šestdeset kilometrov po Startu 200 km dolge etape se je namreč po letečem cilju od glavnine odlepila skupina petih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi šprinterja Abdužaparov in Svorada. Skupaj z Italijani Lombardijem, Pagninom in Perinijem sta si nabrala skoraj sedem minut prednosti, premostila sta dva vzpona za veliko gorsko nagrado in odbila poskus glavnine, da bi v finišu izničila njuno 140 km dolgo kalvarijo. V zadnjih kilometrih je bil ritem vrtoglav. Najprej je napadel Lombardi, vendar ni zdržal, tri kilometre pred ciljem pa je silovito potegnil Jan Svorada. Njegovi sotrudniki v pobegu niso takoj reagirali in slovaški kolesar je zmagal z dvignjenimi rokami. Današnja etapa na kronometer od Chiavarija do prelaza Del Bocco meri 35 kilometrov. Začetek je ravninski, polovico etape pa se bodo morali kolesarji vzpenjati. Rožnata majica Evgenij Berzin bo spet pod udarom. Vsi se sprašujejo, kaj bo naredil Miguel Ln-duraan, toda tudi presenetljivi Italijan Marco Panta-ni ni povsem brez možnosti. Etapa bo prav gotovo zelo pomembna za razplet na Gim, ni pa rečeno, da bo tudi odločilna, kajti pred prihodom v Milan čakata kolesarje še dve zahtevni alpski etapi. Najboljši se včeraj niso izpustili izpred oči: (od leve) Berzin, Indurain, Chiapucci in Bugno NOVICE Golden gala v Rimu RIM - Osrednji protagonist današnjega atletskega tekmovanja Golden gala v Rimu bo ameriški šprin-ter Carl Lewis, ki bo na olimpijskem stadionu poskušal razdaljo 100 m preteči v manj kot 10 sekundah. Levvisova najnevarnejša tekmeca bosta njegova klubska tovariša Leroy Burell in Mike Marsh, nastopila pa bosta tudi svetovni prvak na 200 m Frankie Frederiks in Michael Johnson. Nastop Levvisove ekipe je stal organizatorje 190 tisoč dolarjev, od teh jih je 100 tisoč prispevala firma gum Pirelli, ki je postala Levvisov glavni sponzor. Zaradi dragih Američanov so se morali organizatorji odpovedali nastopu Sergija Bubke, ki je zase zahteval 70 tisoč dolarjev.. Zmagal Uvingston, Glivar peti KAUNERTALER GLETSCHER - Zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Avstriji od Zella do ledenika Kauner (184 km) je Američan Kevin Living-ston, ki je bil od drugega, Norvežana Kjeeigarda, hitrejši za 36 sekund, tretji pa je bil Dubbay (Francija) z zaostankom 51 sekund. Slovenska kolesarja Srečko Glivar in Bogdan Ravbar sta zasedla peto (1, 20 minute zaostanka) oziroma šesto mesto (1, 25 minute zaostanka). Tako po 17. etapi Gira Vrstni red 17. etape Gira d’BHlia od S. Marie La Verse do Lavagne v dolžini 20) km: 1. Jan Svorada (Sik) 5 ur 26 minut 4 sekunde, poprečna hitrost 36,802 km na uro, 2. Giovanni Lombardi (tta) + 2 sekundi, 3. Džamolidin Abdužaparov (Uzb), 4. Roberto Pagnin (Ita), 5. Giancarlo Perini Ota) v času Lombardija, 6. Zbigniew Spruch (Pol) + 56,7. Fabio Baldato (Ita), 8. Fabiano Fontanelli (Ita), 9. Dimitri Konišev (Rus), 10. Fabio Rosdoli Ota), 11. Uwe Raab (Ger), 12. Paolo Fomaciari (Ita), 13. Fabio Bordona-li (Ita), 14. Giuseppe Calcaterra Ota), 15. Laurent Bro-chard (Fra), 16. Dante Rezze (Fra), 17. Riccardo Forconi (Ita), 18, Andrea Ferrigato Ota), 19. Michel Demies (Bel), 20. Stefano Zanini (Ita) .... 38. Valter Bonča (Slo) vsi v času Sprucha Skupni vrstni red po 17. etapi (skupno prevoženih 2.959 km): 1. Berzin (Rus) 79 ur 11 minut 26 sekund, poprečna hitrost 37,301 km na uro, 2. Pantani (Ita) +1:18, 3. Indurain (Spa) +3:03, 4. Bugno Ota) + 4:08, 5. Belli (Ita) +4:41, 6. De Las Cuevas (Fra) + 5:12, 7. Tonkov (Rus) +7:53, 8. Chiapucci (Ita) +9:13, 9. Rodri-guez (Kol) +10:15,10. Hampsten (ZDA) +12:00; 11. Cu-bino (Spa) +12:27; 12. Richard (Svi) +12:43; 13. Giuppo-ni (Ita) +14:58; 14. Bolts (Nem) +15:36; 15. Podenzana (Ita) +16:29; 16. Argentin (Ita) +16:46; 17. Puljnikov (Ukr) +16:48; 18. Toteching (Avt) +18:30; 19. Pellidoli Ota) +19:48; 20. Ovšakov (Ukr) +21:26; 35: Bonča (Slo) + 51:25. AVTOMOBILIZEM / PRI VVILLIAMSU NAJ BI DOBIL 22 MILIJONOV DOLARJEV Nigel Mansell bo najbfi spet vozil v foimuli ena STUTTGART - Anglež Nigel Mansell naj bi se na veliki nagradi Francije 3. julija v Ma-gny Coursu vrnil v formulo 1. To je včeraj sporočila avstrijska tiskovna agencija APA. Svetovni prvak iz leta 1992, ki že poldrugo leto vozi v formuli Indy in je že v svoji prvi sezoni lani postal prvak, naj bi se na sedmi letošnji dirki voznikov formule 1 vrnil v moštvo Roth-mans-William s-Renault. Mansell naj bi nastopil še na velikih nagradah Belgije, Portugalske, Evrope (v španskem Jerezu), Japonske in Avstralije. Za to naj bi dobil 22 milijonov dolarjev. Škot David Coulthard, ki je v Barceloni debi-tiral v formuli 1 in bo v nedeljo nastopil na veliki nagradi Kanade, bo vozil na preostalih dirkah. Mansell lahko po svoji pogodbi, ki jo ima z moštvom New-man-Haas do konca tega leta, dirka v formuli 1, če se dirke ne pokrivajo s tekmovanji v formuli Indy. Medtem ko je šef moštva iz Didcota Frank Williams potrdil, da se je pogovarjal z Mansllom, Carl Haas pravi, da še ne obstaja nobena pogodba, vendar so možnosti, da bo Mansell vozil v formuli 1 že v Franciji. Nigel Mansell že 3. julija z VVilliamsovim dirkalnikom? r NBA / NOCOJ ŠTART VELIKEGA FINALA n Houston - New York kdo bo nov prvak? Olajuwon - Ewing, »zvezdi« pod košema HOUSTON - Danes ponoči se bo v Houstonu pričel eden izmed najzanimivejših športnih dogodkov leta: finale NBA prvenstva. KNICKS - ROCKETS: Po treh letih popolne nadvlade Chicago Bull-sov (trije zaporedni naslovi prvaka) se bosta v finalu pomerila New York Knicks, prvak Vzhoda in Houston Rockets, ki so se znebili vseh konkurentov v Zahodni skupini. TAKO V FINALE -New Yoik\ Knicksi so v prvem delu prvenstva zasedli 2. mesto, za Atlanto in pred Chicagom, v prvem krogu končnice pa so naleteli na trd oreh, sorodnike iz New Jerseya. Na videz gladek uspeh s 3:1 ne odraža pravega razmerja moči, saj so se morali Ri-leyevi igralci pošteno potruditi v vseh štirih tekmah. V polfinalu proti Chicagu, ki je v zadnjih treh letih vsakič izločil Knickse, je odločala prednost domačega igrišča. Bullsi so v vseh tekmah, razen v zadnji, predvajali boljšo igro in večji del tekem vodili, na vseh domačih tekmah pa je bil New York spretnejši (po trditvah očividcev pa je imel tudi pomoč sodnikov) tako, da so Ewing (na sliki AP) in ostali s tesnim 4:3 izločili še Chicago. V finalu Vzhodne skupine so se Knicksi pomerili z Indiano, ki je presenetljivo premostila Atlanto. Po obetavnem začetku v prvih dveh tekmah (100:89 in 89:78) so Pacersi odločno reagirali in zmagali kar tri tekme zapored (88:68, 83:77 in 93:86), Starks in soigralci pa so na to z izkušenostjo zmagali v Indiani (98:91) in v zadnji tekmi še doma (94:90) ter spet slavili s 4:3 v zmagah. Houston: Tako kot New York, so tudi Rocketsi zaključili prvi del sezone na drugem mestu (za Seattlom in pred Phoenixom). V četrtfinalu se je Houston pošteno namučil proti Portlandu, ki je zgubil s 3:1, v vseh štirih tekmah pa so Blazersi zapustili igrišče z dvignjeno glavo. V naslednjem krogu so bili Rocketsi že z eno nogo v grobu, saj je Phoenbc kar dvakrat zmagal v Houstonu, MVP letošnje sezone, 01ajuwon, pa je v Phoenbcu zaigral v najboljšem slogu in po dveh zmagah Rocketsov je bilo stanje spet izenačeno. V naslednjih tekmah ni prišlo do novih presenečenj in Houston je s 4:3 izločil Sunse, finaliste lanske sezone. V finalu Zahodne skupine so Rocketsi presenetljivo visoko (s 4:1) izločili tudi Utah (100:88, 104:99, 86:95, 80:78 in 94:83), ob 01ajuwonu pa so odlično igrali še Maxwell, Horry in Smith. SPORED: Prvi dve tekmi (nocoj in v petek) bosta v Houstonu, zatem se bosta ekipi trikrat pomerili v New Yorku, zadnji dve (morebitni) tekmi pa bosta spet v Houstonu. (Vanja Jogan) -—^ONSOB / SLOVESNOST OB 20-LETNICI KOMISIJE ZA NADZOR NAD BORZO Neodvisnost boizne komisije pogoj za učinkoviti boizni trg Nastopi predsednika senata Scognamiglia, prof. Casseseja in Berlande polniti s pritegnitvijo novih investitorjev, ki naj bi omogočili dokapitalizacijo malih in srednjih podjetij. V tem okviru so zelo pomembne privatizacije, ki bodo odpravile prvo oviro za Sirjenje delničarstva, danes omejenega zaradi skromne ponudbe, je opozoril Scognamiglio in dodal, da bo treba poskrbeti tudi za nujne ukrepe, s katerimi naj bi zagotovili prenos učinkov širjenja delničarstva na proizvodne dejavnosti. Predsednik Consoba pa se je v svojem nagovoru izognil kočljivemu vprašanju reforme borznega trga in se raje posvetil opravljenemu delu. Pri tem je posebej podčrtal dejstvo, da je morala Consob v okviru svojih tehničnih pooblastil polniti tudi številne disciplinske praznine in hkrati jamčiti za načela svobode in ekonomske učinkovitosti. S(,l ' Komisija za nadzor nad borzo Con-tve ^ yCerai Praznovala 20-letnico ustanovi-« z obračunom pomembnih korakov, ki jih mpr,^ n°stni trg opravil na področju obsega j Jav ln zaščite državljanov, in s pogle-i v novo smer, ki se odpira pred njo. iznn tS ^T6811084]0 °b tem jubileju so bile ka" V' av^ene mnoge točke, vredne premisle-Cnn °d zakonodajne krepitve vloge soba do prave borzne mrzlice, ki danes raca vec kot 100 tisoč milijard dnevno, nnožmmb privatizacij in novih finančnih rumentov. Pred predsednikom republike f,n^a §ov°rniškim pultom zvrstili predse-n . Consoba Enzo Berlanda, predsednik se-ata Karlo Scognamiglio in prof. Sabino Cas-mf6,. ay bivši minister je vztrajal pri refor-• ki naj bi izhaja iz dejstva, da ima Italija nov volilni sistem, saj bo le-ta korenito spremenil odnos med državljani in institucijami. V sedanjem trenutku - je dejal Cassese - je Consob samo delno neodvisna oblast, tako od vlade kot od pravil, ki veljajo za javne uprave. Spremeniti bo treba torej naCin izbire elanov komisije in morda to nalogo zaupati parlamentu, na novo bo treba določiti trajanje njihovega mandata in nadzorovanje njihovega dela. Cassesejevi predlogi so naleteli na popolno podoro predsednik Consoba Berlande, ki je izrazil upanje, da bodo upoštevani. Predsednik senata Scognamiglio se je ustavil pri nesmislu, da je razvoj in dovrše-vanje borznih pravil v italijanskem primeru predbodilo, ne pa sledilo razvoj trga samega. Ta razvoj pa bo treba v vsakem primeru do- -KMfTIJSTVO / V ZAČETKU POLETJA ZAHTEVA NAJVEČ POZORNOSTI SADOVNJAK Junij mesec boja proti škodljivcem V juniju nas čaka veliko dela v vinogradu, kjer opravimo prvo P etev/n začnemo z zeleno re-zjo. Ti dve opravili sta zelo važni ker vplivata na rodnost. Po-n° P0fomost pa posvetimo n boleznim, ki v tem mese-u lahko močno napadejo. Se asu, če je deževen. Manj skrbi am po navadi povzročajo ško-nl1VC1’ ki Pa lih ne gre prezreti. nepravilnih ali nepravoča-nin posegih je lahko Skoda zara-1 glivičnih napadov zelo velika a raznih organih trte, še posebej P* na grozdu. Najvažnejša glivična bolezen peronospora, ki jo uspešno za-ramo z različnimi sredstvi, na Primer MANCOZEB (MANZEB-fri,UNE idr- 200-300 g/hl) ali s n 1,'Kb na podlagi bakra (npr. AME CAFFARO - 400-500 g/ antracol ramato - 400 sJOOg/hl, CUPRAVIT - 400 do 0 g/hl idr.). Bakrova sredstva Porabljamo po cvetenju. Pred vetenjem pa se čedalje pogoste-® Poslužujemo pripravkov, ki e ujejo citotropsko, ali sistemi-e' "led prve sodijo npr. pri-na Podlagi CIMOKANILA rnVZATE M - 200 do 300 g/hl, .‘MORAN, EUPAREN - 200 do 0 g/hl idr.), med druge pa sredina osnovi BENALAXYLA ali ^2: prijava UMA Kot vsako leto bo 30. junija rok za letno prijavo MA o porabi goriva po olajša-^ ceni. Ker na pokrajinskem "aazorništvu za kmetijstvo ugotavljajo, da kakih 140 po-abnikov UMA doslej te prijave ® bi poslalo, Kmečka zveza ^z.IVa interesente, naj to čim-storijo. Opozorilo je toliko “.Tl Potrebno, ker grozijo tl-v!!*1’ Ki prijave ne bodo pra-'fpasno oddali, stroge kazni, rudi letos izpolnjujejo prijave uradih Kmečke zveze, in si-er Po naslednjem umiku: \y, uradu KZ v Nabrežini ob 'brkih od 9. do 13. ure; J^uradu KZ na Opčinah ob če-'bkih od 9. do 13. ure; ‘ ba sedežu Kmečke zveze v 'rstu (Ul. Cicerone 8/b) vsak :an,od 8. do 14. ure, ob če-uK'*1 pa tudi od 15. do 18. ure. METALAXYLA (GALBEN v raznih kombinacijah - GALBEN F8, R4, M8 itd.), RIDOMIL R (400 g/hl), EUCR1TT F (250 g/hl) idr. Te aktivne snovi zagotavljajo trti zaščito za dobo 12-14 dni tudi v okoliščinah, ki so za razvoj peronospore izjemno ugodne, ko je dostop v vinograd zaradi pogostega dežja otežen. Omenjena kontaktna srestva na osnovi MANCOZEB A in BAKRA pa ščitijo trto le za 6-7 dni, zato jih -zlasti zadnja - uporabljamo konec junija in v juliju. Oidij, ki je pri nas morda celo nevarnejši kot peronospora, zatiramo z raznimi aktivnimi snovmi, ki učinkujejo endoteropično, npr. FENARIMOL (RUBIGAN -20 do 60 g/hl), NUARIMOL (VERSOL N - 150 do 200 g/hl) ali sistemično na pr. TR1AD1ME-NOL (BA YFIDAN - 150 do 200 g/hl). Dobre rezultate dosežemo tudi z uporabo KARATHANE P.B., ki vsebuje DINOCAP (80 do 120 g/hl). Te aktivne snovi zagotavljajo popolno zaščito trte za 10 do 15 dni, kar se utegne izkazati za koristno v vremenskih razmerah, ki so za napad oidija posebno ugodne in je zatiranje bolezni z žveplom težko. Žveplo je sicer še vedno uspešno sredstvo za zatiranje oidija, vendar glede na to, da Ščiti trto le 3-4 dni, zahteva veliko posegov tako v prahu kot v močljivi obliki. Primerno pa je, da v juliju zatiramo oidij pretežno z žveplom v prahu ali močljivim (TIOSOL, UTAZOL-FO, ZOLFO BAGNABILE itd.). Po cvetenju začnemo škropiti tudi proti sivi grozdni plesni (BOTRITIS), in to predvsem na belih sortah, ki so tej bolezni bolj podvržene. Uspešno jo zatiramo z VINCE OZOLINOM (RONILAN - 150 do 200 g/hl), CARBENDA-ZINOM (BAVISTIN - 50 do 100 g/hl) idr. Škodljivcev v tem obdobju po navadi ne zatiramo, ker ne povzročajo škode. Izjema so le vinogradi, kjer so vidni znaki močnih napadov TRSNE KODRAVOSTI ali AKARINOZE, za katero je značilna slaba rast mladic. Listi napadenih poganjkov so skodrani, izmaličeni in slabo razviti. Če pogledamo liste proti svetlobi, opazimo v njih svetle pikice, od katerih izhajajo svetle zvezdaste lise. Obolenje povzroča majhna, komaj 0,15 mm dolga pršica, ki je s prostim očesom ne vidimo. Proti temu škodljivcu bi sicer morali ukrepati že v maju, tisti, ki tega ni storil in je opazil znake obolenja v vinogradu, pa naj škropi z EN-DOSULFANOM (TIODAN - 200 g/hl) ali BROMOPROPILATOM (NEORON - 200 g/hl). V sadnem vrtu redčimo plodove na breskvah, slivah, jablanah in hruškah, če so seveda drevesa preobremenjena. Po potrebi redčimo in krajšamo tudi krošnjo. Na breskvah zatiramo breskov škrlup (pikčavost) s CAPTA-NOM (CAPTANE - ORTHOCIDE idr. 200 g/hl ali ZIRAM 200 g/hl). Z istim sredstvom zatiramo tudi hruškov škrlup in belo listno pegavost na hruškah. Jablanov škrlup zatiramo z FE-RARIMOLOM (RUBIGAN 6 PB -70 do 80 g/hl) ali BENOMILOM (BENLATE - 70 do 80 g/hl) v presledkih od 7 do 10 dni. Z istimi sredstvi škropimo tudi proti pepelasti plesni. Na tej sadni vrsti se pojavljajo v tem mesecu tudi listne uši, ki jih zatiramo z PI-RIMICARB (PIRIMOR 200 g/hl) ali ACEFAT (ORTHANE - 120 do 150 g/hl. Tudi na češpljah, slivah in češnjah se pojavljajo listne uši. Zatiramo jih kot tiste na jablanah. Veliko dela je tudi v vrtu. Sejemo ali sadimo: jedilno peso, blitev, korenček, ohrovt in zelje, cvetačo, kolerabo, kumare, rumeno endivijo, endivijo eskarol, cikorjo, zeleni radič, fižol in stročni fižol, glavnato solato, melone, peteršilj, razne sorte repe, redkvice, belilno in glavnato zeleno, poletno špinačo, bučke. Bolezni zelenjadnic, Se posebej paradižnika, zatiramo z bakrenimi pripravki. Peronosporo zatiramo na čebuli, grahu in krompirju, kjer ji pravimo krompirjeva plesen ali FITOFTORA. Ta je glavna nadloga na tej rastlini, zato jo praviloma zatiramo. V prvi polovici poletja navadno uporabljamo sredstva, ki pospešujejo rast (npr. ANTRACOL ali DITHANE M - 45), pozneje pa . bakrene pripravke, ki rast zavirajo. Lahko uporabljamo tudi siste-mike (npr. CURZATE), ki vsebu- je tudi kontakten pripravek zaradi česar se njegova učinkovitost še poveča. Ker smo že pri krompirju, ne moremo mimo koloradskega hrošča, proti kateremu se uspešno borimo z DIMETHOA-TE (ROGOR L 20 - 150 g/hl) ali CARBAR YLOM (SEVILAN - 150 do 200 g/hl idr.). Pri zelenjadnicah bodimo pri zatiranju zelo previdni. Strogo pazimo na varnostno dobo pripravkov in uporabljati sredstva, ki so priporočena za te kulture. Paradižniku izrinemo stranske poganjke in priščipnemo zalist-nike. To opravimo tudi pri papriki in jajčevcu. Pinciramo kumarice na 5-6 listov. Osipamo krompir, uničujemo plevel in plejemo. Zalivamo pogosto, da je vlažnost zemlje optimalna. Izogibamo se zalivanju v vročih urah. V okrasnem vrtu sejemo v zaprte grede: čeveljčke, cinerane, jegliče. Na prosto sejemo: zvončnice, ogljice, enoletno krizantemo, naprstec, plamenico, galjar-dijo, nageljne, godecijo, letni volčji bob, dveletni mak, portu-lak, ostrožnik, žametnice, kopa-cinček, vrtno vijolico. Na vrtnih grmovnicah, ki nimajo okrasnih plodov, odstranimo ovenelo cvetje in socvetje. Spomladi cvetoče trajnice lahko že junija delimo in presajamo. Ob koncu meseca začnemo striči listopadne žive meje. Trato pokosimo 2 do 3 krat, da se razvije gosta ruša, ki jo pogosto zalivamo. Kosimo jo v višini 4 do 5 cm. Po potrebi jo gnojimo z majhno količino gnojil. Se vedno lahko sejemo nove trate. Paziti moramo, da imajo zmeraj dovolj vode. Živinorejci naj pohitijo s košnjo, kajti eden najpreprostejših ukrepov za izboljšanje hranilne vrednosti krme je zgodnja košnja. S staranjem rastlin se njihova hranilna vrednost hitro zmanjšuje. Kjer pridelek hkrati narašča, se navadno prepozno odločimo za košnjo. Tako pridelamo sicer precej krme, a z nizko hranilno vrednostjo. Se posebno hitro pada vsebnost beljakovin, ki so najpomembnejša sestavina krme. dr. Mario Gregorič Strokovna služba KZ URA SRE. ČET. PET. PON. TOR. 1591,9 1596,1 1616,4 1620,6 1617,6 963,6 96U,6 973,4 963,9 96; 5,3 NOVICE S- | Dežela FJK sodeluje pri zvišanju glavnice finančne družbe Finest TRST - Deželni odbor FJK je sprejel sklep o sodelovanju Dežele pri povišanju kapitala finančne družbe Finest v Pordenonu, za katerega so se odločili njeni delničarji na decembrskem izrednem obenem zboru. Glavnica se bo od 76 milijard povišala na 131,5 milijarde lir, Dežela FJK pa bo za nove delnice prispevala 22 milijard lir. Družbo Finest so na osnovi zakona št. 19/91 ustanovile 23. decembra 1992 Dežela Furlanija-Julijska krajina, Dežela Veneto, rimska delniška družba Simest in neka finančna družba za finansiranje mešanih podjetij in družb v vzhodni Evropi, ki so jo bila ustanovila podjetja iz FJK in Veneta. Goriška podružnica CRT-Banke v novih prostorih TRST - Tržaška CRT-Banka bo jutri predala namenu novo podružnico v Gorici, kjer je sicer navzoča že nekaj let. Stari sedež je medtem postal pretesen in tako si je moral zavod poiskati novega, ki je na Korzu Italia 90. Kot vse nove podružnice CRT-Banke, je tudi goriška opremljena z najsodobnejšimi tehološkimi napravami, ki bodo omogočile obogatitev in veCjo učinkovitost storitev tržaške banke za goriško klientelo. Plačilo letne dajatve za tvrdke TRST - Tržaška Trgovinska zbornica je začela razpošiljati položnice za plačilo letne dajatve, ki jo morajo tvrdke, vpisane v zbornični register, poravnati do 30. junija. Obveznosti so oproščene samo tiste tvrdke, ki so v postopku likvidacije, ki so prenehale z dejavnostjo in zadružne družbe, za katere je bil odrejen razpust. Ker gre za letno dajatev, so jo dolžne poravnati tudi tvrdke, ki so bile ustanovljene ali ukinjene v teku leta. Za zamudnike je predviden 5-odsotni dodatek za vsak mesec zamude pri plačilu. OBRT / V TRSTU IN LJUBLJANI Simpozija o mednarodni integraciji obrti TRST - Obrtni sektor v Furlaniji-Julijski krajini se obraCa na vzhod in išCe možnosti, ki mu jih ponujajo programi Evropske unije za Vzhodno Evropo in trgi sosednje Slovenije, Avstrije in Madžarske. V ta namen bosta v prihodnjih dneh, točneje 9. in 10. junija, v Trstu in Ljubljani dve pomembni srečanji, ki jih prirejata združenje tržaških obrtnikov Associazi-one degli Artigiani in Evropska zveza za obrt in mala podjetja UEAPME. Tržaški simpozij se bo zaCel v Četrtek, 9. t.m. ob 15. uri in se ga bodo poleg tajnika vsedržavne zveze Confartigianato Gi-acomina udeležili tudi predsedniki in tajniki obrtnih zvez vseh severovzhodnih italijanskih dežel. Osrednja tema razprave bodo, kot rečeno, evropski programi za razvoj malega gospodarstva in obrtništva na Vzhodu. V istih dneh se bo dele-gacija Confartigianata udeležila tudi mednarodne konference zveze UEAPME v Ljubljani, ki bo potekala pod geslom »Slovenska obrt na poti v Evropo«. V dveh dneh dela se bodo za mikrofonom zvrstili govorniki, med katerimi naj omenimo slovenskega premiera Janeza Drnovška, minisba za gospodarstvo Maksa Tajnikarja, elana pristojne generalne direkcije EU Albrechta Mulfingerja in predstavnika nizozemskih podjetnikov Desiree van Gorp, za tržaško obrtno zvezo pa bo nastopil njen predsednik Giorgio Ret. 28 Sreda, 8. junija 1994 GOSPODARSTVO IN FINANCE m 'tp SLOVENIJA / PREDHODNI PODATKI O ZUNANJI TRGOVINI Pri izvozu in uvozu je piva Nemčija Drugi najpomembnejši partnerje Italija LJUBLJANA - Aprila letos je slovenski izvoz po predhodnih podatkih znaSal skoraj 483, uvoz pa 497 milijonov dolarjev, tako da je imela Slovenija za dobrih 14 milijonov dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi s tajno, je ugotovil državni zavod za statistiko. Ti podatki so (tudi zaradi vpliva dveh praznikov) precej nižji kot marca in bodo kljub poznejšim dopolnitvam ostali med nižjimi v letošnjem letu, ocenjuje zavod. Letošnji aprilski izvoz je bil skoraj na ravni lanskega, medtem ko je bil uvoz nižji od uvoza v lanskem aprilu za skoraj devet odstotkov. Blagovna menjava z državami nekdanje Jugoslavije je precej manjša kot lani, kljub temu pa smo imeli aprila s temi državami še vedno skoraj 25 milijonov dolarjev presežka. Izvoz v vse druge države je bil aprila letos za 4, 3 odstotka višji kot aprila lani, uvoz pa nižji za 4,1 odstotka, kljub temu pa je imela Slovenija v blagovni menjavi aprila za skoraj 39 milijonov dolarjev primanjkljaja. Z aprilsko obdelavo marčevskih podatkov so bili ti na izvorni strani veCji za 5, 8 odstotka, na uvozni strani pa za 7, 1 odstotka. Večje dopolnitve na uvozni strani povzročajo, da se je presežek, ki je bil navzoC v blagovni menjavi v prvem trimesečju (13, 2 milijona dolarjev), v obdobju štirih mesecev že spremenil v skupni primanjkljaj v višini 16 milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 99-odstotna. To je Se vedno precej bolj ugodno kot lani, ko je v prvih štirih mesecih primanjkljaj znašal veC kot 142 milijonov dolarjev. Zavod za statistiko ugotavlja, da se tendenca ugodnih gibanj v izvoznem gospodarstvu nadaljuje. Tako je že po predho- dnih podatkih skupni izvoz v tem Času presegel lanski izvoz v enakem obdobju (za odstotek več). Se vedno velja tudi ugotovitev, da je redni izvoz kot najpomembnejši del skupnega izvoza že po predhodnih podatkih skoraj za 10 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. Skupni uvoz je v letošnjih štirih mesecih še za 5 odstotkov nižji od lanskega, pri Čemer je najbolj padel uvoz blaga za široko porabo. Tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta je slovensko gospodarstvo največ blaga izvozilo v Nemčijo (za 4, 3 odstotka veC kot v enakem obdobju lani), na drugem mestu po izvozu je Italija (izvoz se je v primerjavi z lanskim povečal skoraj za 14 odstotkov), na tretjem mestu je Hrvaška, sledita pa še Francija in Avstrija. Letos je izvoz v Veliko Britanijo kar za dobrih 87 odstotkov večji kot lani, izvoz v države nekdanje Sovjetske zveze pa se je povečal za 24 odstotkov. Tudi na uvozni strani je naš najveCji zunanjetrgovinski partner Nemčija, od koder pa smo letos uvozih za 8, 5 odstotka manj blaga kot lani. Za 9, 5 odstotka se je povečal uvoz iz Italije, ki je na drugem mestu, sledijo pa še Avstrija (od koder smo uvozili za dobrih 14 odstotkov veC blaga kot lani), Hrvaška in Francija. Letos se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem precej povečuje uvoz iz Irske, Luksemburga, Španije, Islandije, Turčije itd. Andreja Rednak Zavod za statistiko je objavil tudi dokončne podatke o izvozu in uvozu v lanskem letu. Ena od značilnosti lanskoletnega izvoza je v tem, da je bil izvoz v republike nekdanje Jugoslavije še nižji kot v letu 1992, medtem ko je bil izvoz v ostale države skoraj na ravni leta prej. Značilen je tudi velik porast uvoza iz zahodnih držav, zlasti blaga široke porabe. VeC kot dve tretjini slovenskega izvoza in uvoza se je lani realiziralo z razvitimi zahodnimi državami, kljub temu pa je lani močno narasel tudi izvoz v nekatere države »v prehodu«. Lani so na podatke precej negativno vplivale tudi spremembe v medvalutnih razmerjih med dolarjem in drugimi valutami, v katerih poteka blagovna menjava naše države. Zaradi naraščanja vrednosti dolarja so hib dolarski podatki za tisti del menjave, ki ni potekal v dolarjih, nižji, kot Ce bi veljala medvalutna razmerja iz leta 1992, ugotavlja zavod za statistiko. Lani je znašal slovenski izvoz 6, 083 milijarde dolarjev, uvozih pa smo za 6, 501 milijarde tolarjev blaga, torej smo imeli za približno 418 milijonov dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino. Končni podatki o izvozu in uvozu blaga RS po mesecih, januar-december 1993 (tisoč USD, tekoči tečaji) Izvoz Uvoz Mesec v drž. v vse iz držav iz vseh Skupaj nekdanje druge Skupaj nekdanje drugih Jugosl. države Jugosl. držav Skupaj 6.082.875 964.446 5.118.410 6.500.950 695.936 5.805.015 Januar 455.729 71.569 384.160 437.113 59.838 377.275 Februar 492.248 80.292 411.956 517.438 65.003 452.434 Marec 557.348 87.842 469.506 633.232 69.165 564.067 April 485.513 82.755 402.758 545.478 66.886 478.592 Maj 488.269 72.756 415.513 556.420 56.786 499.634 Junij 541.057 84.915 456.142 554.718 58.176 496.542 Julij 524.641 75.603 449.038 546.563 54.425 492.138 Avgust , 432.890 100.734 332.156 433.432 47.236 386.195 September 534.483 83.044 451.439 515.957 57.252 458.706 Oktober 536.080 74.638 461.442 567.286 57.348 509.939 November 504.457 69.243 435.214 556.427. 53.657 502.770 December 530.159 81.073 449.086 636.887 50.164 586.723 Vir: Zavod RS za statistiko NEMČIJA / GOSPODARSKA GIBANJA Vpliv recesije se zmanjšuje Značilnost gibanj v začetku leta so stabilni stroški za plače BONN - Zahodnonemški BDP se je v prvem Četrtletju povečal za 2,1 odstotka v primerjavi z letom prej in za 0, 5 odstotka v primerjavi s prejšnjim Četrtletjem, je sporočil zvezni statistični urad. V zadnjem Četrtletju lanskega leta se je obseg BDP skrčil za 0, 9 odstotka v letni primerjavi in za pol odstotne toCne v primerjavi s tretjim Četrtletjem. Po mnenju ministra za gospodarstvo Giinterja Rexrodta je vladna napoved o letošnji enoodstotni rasti v zahodni Nemčiji in 1, 5-odstotni rasti na celotnem področju Nemčije - realistična. BREZPOSELNOST !■# I 1 iMMaani I V*r 1«« \J? I V VZHODNEM DELU NEMČIJE % »Zaradi boljših rezultatov, kot smo jih pričakovali v začetku letošnjega leta, in izboljšanja razmer pa lahko sklepamo, da utegnejo biti rezultati tudi boljši,« je še izjavil Rexrodt. NajveC je k temu prispevalo gradbeništvo s kar šestimi odstotki veC kot lani, pa tudi izvoz, ki je v primerjavi z istim obdobjem lani narasel za dva odstotka. »Značilnosti gospodarskega razvoja v zahodni Nemčiji v začetku letošnjega leta so zlasti stabilizacija stroškov za plaCe, sprostitev cenovnih pritiskov tudi brez učinka novih davkov na gorivo in utrjevanje poslovnih dobičkov,« je še povedal Rexrodt. Čeprav še ni na voljo podatkov za vzhodno Nemčijo, vsa znamenja kažejo, da proizvodnja narašča. Brezposelnost v zahodni Nemčiji se je v maju, kot kažejo včeraj objavljeni podatki zveznega urada za delo, še povečala, saj je po podatkih, ki ne upoštevajo sezonskih delavcev, 2, 599.000 brezposelnih, kar je za devet tisoč veC kot prejšnji mesec. Delež brezposelnih, ki zaenkrat temelji še na podatkih, v katerih so vključeni tudi sezonski delavci, pa se je zmanjšal na 8, 1 odstotka v primerjavi z aprilskim, 8, 4-od- SKStMKAM. Recesije morda še ni konec TOKIO - Neugoden položaj japonskega gospodarstva se po vsej verjetnosti ne bo veC slabšal, Čeprav je še prezgodaj govoriti o tem, da je triletno obdobje recesije minilo, je sporočila vladna skupina za gospodarske raziskave. Agencija za gospodarsko načrtovanje (EPA) v svojem mesečnem poročilu navaja nekatera svetla znamenja, kot so izdatki za javna dela in gradnja stanovanj ob siceršnji vsesplošni stagnaciji. »Po vsej verjetnosti se položaj ne bo veC slabšal,« je izjavil minister za gospodarsko načrtovanje Joširo Terasava. »Kljub temu pa bomo morali še nekaj Časa pozorno spremljati razvoj, preden bomo lahko z gotovostjo rekli, da smo najnižjo stopnjo že dosegli,« je še izjavil na tiskovni konferenci. Predstavniki EPA so bili, kar zadeva gospodarski zasuk v letošnjem letu, bolj optimistični od predstavnikov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD zdaj za Japonsko v koledarskem letu 1994 napoveduje 0, 8-odstotno rast in 2, 7-odstotno rast v letu 1995. (Reuter) Nestle in Volvo MADRID - Švicarska prehrambena skupina Nestle je sporočila, da se pogaja o morebitnem nakupu podružnice AB Volvo Branded Consumer Products (BCP), ki se ukvarja s prehrano, pijačami in tobačnimi izdelki. Pri Volvu so že aprila izrazili željo, da bi vključili BCP, kar bi bil 'njihov najdražji posamezni nakup, ko bodo seveda utrdili odnose v celotni skupini. BCP je leta 1993 ustvarila za 2, 85 milijarde dolarjev prometa v vrednosti od 2, 8 do 3, 7 milijarde dolarjev (med 22 in 25 milijardami švedskih kron). (Reuter) Posojilo EBRD za Madžarsko LONDON - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je sporočila, da je podpisala sklepno besedilo, na osnovi katerega bodo Madžarski odobrili sveženj štirih posojil, ki so namenjeni prehodu kmetijstva v tržno gospodarstvo. Celoten sveženj je vreden 103 milijone dolarjev, za katere je jamstvo prevzela madžarska država. (Reuter) stotnim deležem. Ta je precej višji v primerjavi z majem lani, ko je znašal 6, 9 odstotka. Po teh podatkih je bilo v maju 2, 51 milijona brezposelnih, kar je manj kot 2, 59 milijona, kolikor je bilo brezposelnih mesec dni prej. Po mnenju Berhnar-da Jagode, predsednika urada, ki ima svoj sedež v Niimbergu, velja padec teh podatkov pripisati zlasti sezonskim vplivom. »Čeprav je sezonski vpliv poglavitni dejavnik zniževanja deleža brezposelnih, se tudi negativni vplivi recesije na Zahodu nekoliko zmanjšujejo,« je izjavil Jagoda. V nekdanji Vzhodni Nemčiji se je število brezposelnih po podatkih, v katerih so všteti tudi sezonski delavci, v maju spustilo na 1, 159 milijona v primerjavi z 1, 216 milijona, kolikor je bilo brezposelnih prejšnji mesec, medtem ko je stopnja brezposelnosti znašala 15, 4 odstotka, kar pomeni manj od aprilskih 16, 2 odstotka. (Reuter) ASON 1993 = FM AM -1994 J NEMŠKI BDP % Primerjava prvih četrtletij 1993 in 1994 O Q1 02 03 04 1993 TOVORNI PROMET / SLOVENSKI PREVOZNIKI SPRAŠUJEJO, Bo prehod čez Škofije zaprt? Niso zadovoljni s pogajalskim pristopom slovenske vlade KOPER - Govorice, da nameravajo Italijani zapreti za tovornjake mednarodni mejni prehod na Škofijah, so tukajšnje prevoznike razburile zlasti zato, ker od naših državnih organov niso mogli dobiti ustreznih informacij o tem. Zato so slovenski cestni prevozniki sklicali izredni sestanek na Interevropi v Kopru. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za promet. V letošnjem marcu so prebivalci italijanske občine Milje organizirali protest zaradi prometa, ki poteka prek mejnega prehoda Škofije, in zastojev na cestah pred prehodom. Od italijanskih oblasti so zahtevali stroge ukrepe. Italijanska stran je aprila naše predstavnike povabila na pogovor, na katerem so zahtevali, da se s 1. majem prepove vožnja tovornjakov z veC kot petimi tonami nosilnosti prek Škofij. Na naši strani so potem opravili analizo prometnih tokov. Ugotovlili so, da 40 odstotkov tovornega prometa prihaja na Škofije iz notranjosti Slovenije. Prevozniki namreč raje obidejo mejni prehod na Fernetičih, ker italijanski cariniki tam delajo zelo počasi, poleg tega pa mejni prehod ni odprt tudi ponoči, Čeprav bi moral biti. Razlika je bistvena; Ce je treba na prehod meje na Škofijah Čakati do štiri ure, se na Fernetičih lahko zavleče tudi na dva dneva. Ponovni sestanek je bil 14. maja pri tržaškem prefektu. Dušan Fatur z MNZ, ki je sodeloval na tem sestanku, je povedal, da je bila razprava zelo burna. Naši predstavniki so zahtevali, da bi iz prepovedi izvzeli prevoze iz slovenske in hrvaške Istre, Italijani pa v to niso hoteti privoliti in tržaški prefekt tudi ni hotel zagotoviti, da se bo delo na Fernetičih izboljšalo. Pogajanja še niso končana, kaže pa, da bo med poletno sezono, od 15. junija do 15. septembra, uvedena prepoved za velike tovornjake na Škofijah. V nadaljnjih pogovorih bo naša stran skušala doseči vsaj to, da bodo izjemoma dovoljeni prevozi v okviru sodelovanja med tržaško in koprsko luko ter da bodo Italijani zagotovili izboljšanje razmer na Fernetičih. Za naše prevoznike - na sestanku sta jih zastopala sekretar Združenja za promet in zveze pri GZS Vi- ktor Trstenjak in predsednik Sekcije za prorne1 Obrtne zbornice Slovenije Bojan PeCnik - bo to hud udarec. Niso zadovoljni z načinom, kako se hase oblasti pogajajo z itafija11' skimi, in pričakujejo odl°' Cnejša stališča. Omenili so tudi možnost stavke prevoznikov z blokado prehoda na Škofijah. Prevozniki opozarjajo, da je Italija podpisnica transportnega sporazuma, ki ne dovoljuj6 enostranskih ukrepoV’ Navsezadnje imamo tudi pri nas probleme, saj s° nezadovoljni tudi prebi' valci ob mejnem prehodu Dolga vas na madžarski meji, prek katerega poteka ves transport žive živine iz vzhodne Evrope v Italijo-Tudi to bi lahko uporabili kot adut v pogajanjih z Italijani. Ena od rešitev problema prehoda na Škofijah bi bila gradnja prometnega terminala. Po drugi strani pa bo z vključitvijo Slove nije v EU - upamo, da bo do nje prišlo kmalu - tak terminal postal nepotre ben, zato najbrž ni paru6 tno zastaviti takšno zelo drago naložbo. Deloma pa bi problem lahko rešila tu di železniška povezava med Koprom in Trstom, bi prevzela del teh prom6 tnih tokov. Boris VuK GOSPODARSTVO IN FINANCE Sreda, 8. junija 1994 29 h 1 H l P/111 l 1 M ki B 1 J B 7. junij 1994 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni 4^ka_Ljubljana 77,85 78,45 10,94 11,14 7,90 8,08 77,75 78,45 10,93 11,14 7,89 8,08 -^2IUi9_Nova Gorica 77,85 78,45 10,94 11,14 7,90 8,08 rn^LLNoricum d.d„ t: 133-40-55 77,86 78,62 11,01 11,22 8,04 8,18 -4^°ilPaNG7Fb65/ 28-511 77,90 78,50 11,00 11,20 7,90 8,10 -A^mjubljana, t: 18-51-31 fi 78,00 78,50 10,80 11,15 7,90 8,25 <~ome 2 us*~~ -fjfQ6]/J5-92-635, od 8-15. sob od 9-12 77,91 78,25 11,00 11,08 7,84 8,10 -^Sditanstalt Nova banka LJ 77,50 78,90 10,90 11,20 8,05 8,30 -—^ULcaffe Domžale*!: 715-199 77,70 78,10 11,02 11,10 7,95 8,25 JlLSiijubljana*, t: 13-17-197 78,00 78,20 11,00 11,10 8,00 8,15 -~^°dTJ97šobodTl4 78,15 78,20 11,03 11,06 8,03 8,07 Jadajecovlje* t: 066/ 79-048 77,80 78,20 10,50 11,10 7,90 8,05 -l!l[ikal^bIj5i^7WTC) 78,07 78,10 11,04 11,05 8,03 8,05 KompasHertzCelje* 26-515, od 7-19. sob od 7-1.8 78,00 78,40 11,01 11,08 7,90 8,12 L^PasHertrVelenje* J91063/ 855-552, od 7-15. sob od 7-1.8 78,00 78,40 11,01 11,08 7,90 8,12 KompaTTtertž Idrija* Jei065/ 71-700, od 7-15. sob od 7-1.8 78,00 78,40 11,01 11,08 7,90 8,12 KompasHeTtz Tolmin* J^i065/ 81-707, od 7-15. sob od 7-1.8 78,00 78,40 11,01 11,08 7,86 8,12 Kompas Hertz Bled* -^064/77-180, od8-12, 17-19. sob od'7-18 78,00 78,40 11,01 11,08 7,90 8,12 Kompas Hertz Nova Gorica* j^065/28-711, Od 7-19, sob od 7-13 78,00 78,40 11,01 11,08 7,90 8,12 Kompas Hertz Maribor* fe!i062/ 225252, od 7-19. sob od 7-13 77,70 78,25 11,00 11,07 7,90 8,12 _Kiyitna banka Maribor d.d.* 77,10 78,60 10,95 11,17 7,92 8,17 -iJtiPjoSna banka Celie 77,80 78,70 10,96 11,18 7,90 8,15 JJudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 77,90 79,43 11,01 11,29 7,92 8,19 Jdbertas Koper* t: 066/ 37-110 77,90 78,45 10,90 11,14 7,94 8,12 JVjadai NG*, t: 065/ 23-083 77,90 78,50 11,00 11,15 7,91 8,12 JJiprom Ljubljana t: 12-61-092 78,00 78,10 11,00 11,04 8,05 8,09 _£?štna banka Slovenile* 76,65 78,15 10,50 11,08 7,74 8,12 _Py9likum Ljubljana, t: 312-570 78,10 78,14 11,02 11,06 8,06 8,09 J^likum Celje, t: 063/ 441-405 77,90 78,35 11,00 11,08 8,01 8,14 J^ublikum Maribor, t: 062/ 222-675 77,55 78,29 10,95 11,05 8,03 8,10 -PuPlLkum Robič, t: 065/ 85-983 77,90 78,57 11,00 11,14 7,80 8,10 J^likum Mozirje, t: 063/ 831-842 78,00 78,78 11,00 11,19 8,00 8,23 _fubiikum NM, t: 068/ 322-490 77,90 78,44 10,95 11,09 7,95 8,10 -Publikum Kamnik, t: 061/832-914 78,05 78,28 11,02 11,07 8,03 8,10 JLublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 77,96 78,56 11,03 11,14 7,92 8,12 _fubhkum Sevnica, t: 0608/ 82-822 78,08 78,49 11,00 11,15 8,00 8,12 -fubhkumTentilj, t: 062/ 651-355 77,50 78,80 10,80 11,22 8,06 8,12 Publikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174 77,90 78,35 10,98 11,11 7,98 8,12 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 77,95 78,35 10,90 11,13 8,00 8,10 Publikum zalec. t: 063/ 715-1 14 77,70 79,00 10,98 11,20 8,00 8,14 d.d.*.*** 77,55 78,45 10,50 11,10 7,90 8,20 SHP Kranj, t: 064/ 223-700 - - - - - - ;>4Mi a.cFTjubliana 77,90 78,48 11,00 11,16 7,96 8,13 . Pentouri~DomžaTi 77,80 78,20 10,90 11,08 8,00 8,20 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 77,50 79,20 10,70 11,20 8,00 8,20 . Upimo Ljubljana, t: 212-073 78,11 78,19 11,03 11,07 8,05 8,07 caj velja danes:# Zaračunavajo provizijo:# * _ ečc,j' P° Poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* /■ JUNIJ 1994 valuta v LIRAH nakupni prodajni urneriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling banska krona grška drahma kanadski dolar japonski jen Švicarski frank uvstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar Madžarski florint slovenski tolar _hrvaški dinar-kuna 1595.00 1640,00 960.00 980,00 279.50 288,00 850.00 876,00 46,30 47,50 2400.00 2475,00 2350.00 2420,00 243.50 251,00 6,30 6,60 1160.00 1200,00 15,10 15,60 1125.00 1160,00 136.50 140,00 220.00 227,50 201.00 207,50 9,20 9,50 11,60 12,00 1170.00 1205,00 11,00 15,00 11,80 12,30 255.00 265,00 ^TJUNIJ 1994 v LIRAH ^valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1592,00 1642,00 nemška marka 958,00 978,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 849,00 869,00 belgijski frank 46,30 47,80 funt šterling 240000 2470,00 irski šterling 2350,00 2420,00 banska krona 243,00 250,00 grška drahma 6,40 6,90 kanadski dolar 1165,00 1200,00 Švicarski frank 1130,00 1152,00 avstrijski šiling 135,50 139,50 slovenski tolar 11,80 12,30 6, JUNU1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,80 9,20 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,80 9,20 Italija Kmečka banka Gorica 11,80 12,30 Italija Tržaška kreditna banka 11,80 12,30 3. JIUNIJ 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.660 francoski frank 29.279 nizozemski gulden 89.203 belgijski frank 4.857 Španska peseta 1.213 danska krona 25.470 kanadski dolar 1.199 japonski jen 1.577 švicarski frank 117.695 avstrijski šiling 14.213 italijanska lira 1.028 Švedska krona 21.047 Samo Republika vam vsak dan ponuja informacije Štirih svetovnih agencij /-Rpnilhlikfl najbolj obveščen časnik ' mpuunm na S|0vensi(em Menjalnica hida »bi/1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 109 z dne 7. 6. 1994 - Tečaji veljajo od 8. 6. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 97,0642 97,3563 97,6484 Avstrija 040 šiling 100 1125,7690 1129,1565 1132,5440 Belgija 056 frank 100 384,8747 386,0328 387,1909 Kanada 124 dolar 1 96,6325 96,9233 97,2141 Danska 208 krona 100 2024,5308 2030,6227 2036,7146 Finska 246 marka 100 2391,2592 2398,4546 2405,6500 Francija 250 frank 100 2323,3789 2330,3700 2337,3611 Nemčija 280 marka 100 7920,6997 7944,5333 7968,3669 Grčija 300 grd 100 — 53,2919 53,4518 Irska 372 funt 1 — 195,4752 196,0616 Italija 380 lira 100 8,1837 8,2083 8,2329 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2105,0000 — Japonska 392 jen 100 125,7649 126,1433 126,5217 Nizozemska 528 gulden 100 7065,0265 7086,2854 7107,5443 Norveška 578 krona 100 1829,1272 1834,6311 1840,1350 Portugalska 620 escudo 100 76,5298 76,7601 76,9904 Švedska 752 krona 100 1670,0795 1675,1048 1680,1301 Švica 756 frank 100 9352,7622 9380,9049 9409,0476 Velika Britanija 826 funt šterling 1 199,2214 199,8209 200,4204 ZDA 840 dolar 1 132,3628 132,7611 133,1594 Evropska unija 955 ECU 1 152,9448 153,4050 153,8652 Španija 995 peseta 100 96,6959 96,9869 97,2779 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo, Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. junija 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj) ______ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 16. 9. 1994: 1,500,000 809,600 783,394 1,592,993 100 107,9456% 104,4525% 106,1996% 150,000 80,960 78,339 159,299 LJUBLJANSKA ' Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana št.: 102 Datum: 7. 6. 1994 □esaa uuuava sroa acHANO. r*c Vrednost. papir mt ex kupon štdal(3) enotni tečaj sprem datum povpiaS ponudba Max. Min. pro.v 1000 SIT IJ.TR' HjjH HNUBI RS01 8,0 2.(31,12.) 105,9 ,01 07,06, 105,0 104,9 50.696 RSOž 9,5 6.(1.10.) 110,4 ,44 07.06. 110,9 110,3 10.431 RSL8 5,0 1,(30,10.) 88,0 25.05. 880 USU 7,0 09,6 ,05 07,08 99,9 99,5 4.580 RSL1(0| 8,0 2.(31.12.) 103,0 ,03 07.06. 103,0 103,0 74 RSL2(0| 9,5 6.(110.) 107,5 06.06. ffrenr Ft^lC GM 333!! MLj 10,0 3.(1,4.) 102,0A ,99 07.06. 102,0 102,0 10.452 SKB1 10,0 3.(11) 104,9 ,11 07.06. 104,9 104,9 417 ■■ GOR 10,0 7.(151) 103,1 06.06. LEKl 10,0 3.(11.) 101,0 26.04. LEK2 12,0 3.(11.) 108,0A 07.06. 108,0 108,0 9 LSN1 10,0 14) 3,0 04.05. 66,0 OSM 10,0 2.(110,) 91,2 03.06. OLS 10,0 1.(11) 85,7 03.06, 0ZG 11,0 3.(11.) 77,OA ,13 07.06. 77,0 77,0 76 PCE 12,0 4.(112.) 101,8 ,33 07.06. 102,0 101,6 413 PLj 12,0 5.(11.) 106,1 2,32 07.06. 106,1 106,0 391 PG0 10,0 101,0 1,97 07.06. 105,3 101,0 101,0 92 RGSB 25,0 4(1.4.) 13,000 22.03. RGS1 10,0 3(1.6.) 97,8 06.06. YLN1 12,0 8(1.12.) 104,0 14.09. 3 tftii (iuiTiu) M rSTiiBaH DAD »0 (5.4.) 241.249 5,38 07.06. 248.000 235000 47,044 FMR 123.921' ,60- 07.06. 137.000 124.500 123.500 2.355 GRD 87 (12.3.) 3,050 4,63 07.06. 3.050 3.050 31 H8BR 3.444Z 14.01. LEKC 796 2(4.5.) 11.500 ,07- 07.06. 11.500 11.500 115 MKZ 218 (30.03.) 10.300 2,55- 07.06. 10.300 10.300 196 NIK 1500 (26,04.) 147,939 2,23 07.06. 150.000 148.000 146.000 203.120 PRH 21.805 ,95 07.06. 20.030 22.000 22.000 21.600 16.528 SAL 700 (29.3.) 21,256 ,64 07.06. 21.500 21,100 1,913 SKBR 403 (7.6.) 40.047 1,20 07.06. 40.200 40.000 6.848 TCTR 730,3 2,67- 07.06. 745,0 730,0 3,725 3 UTiTi 11 Ti T;i iTTiTi HI H HBBP 10,0 3.445Z 17.01. KBTP 10,0 43.697 ,69- 07.06. 44.000 43.400 6.729 RGSP 10,0 3.360 4,16- 07.06. 3.400 3,350 4.234 SKBP 403 (7.6.) 38.289 ,77 07.06. 41.000 38.500 38.000 7.505 UBKP 10,0 33.000 1,26- 07.06. 39.000 33.000 33.000 1,848 B$2 71,9 16.09. BSl 99,9 03.01. BS3 100,1 20.01. IBM 105,4 02.06. B7MA B7MB) B7V) B7VA 103,0 19.05. B7VB KSS4 104,8 11.05. Vse pravice pridržane Opombe: Obveznice, komerciabi zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj; borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različ- ni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10- odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev ■ trgo- vanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: MLJ, PLJ, YLN1, LSNl, GOR, RGSl, OZG, RSL1, PCE, RSL8, RS 11, SKB1; ex kupor l - številka kupona : in da- lum zapadlosti le-tega; (3) - vrednostni papirji kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dneve pred zapadlostjo le-tega; (4) - kuponi, ki so zapadli 1.3.1993,01. 09. 93 in 1. 3.1994 niso bili izplačani; (5) - 30. 08. 93 izplačilo akontacije divi- dende na prvo polletje 1993 v znesku 350 SIT na delnico, obr. m, - obrestna me- ra (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega | vrednostnega papirja _J Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od S. junija 1994 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tecaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ joseben 1132,9182 2338,1334 7971,0000 8,2356 200,4866 133,2034 »slih je možno odsl doaovor. 1135,0502 2342,5334 7986,0000 8,2511 200,8639 133,4540 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 79,43 79,56 panje. 79,55 79,80 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 8. junija 1994 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so doto veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večph prilivih h nat< * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM čeni ha podle utah pa Je razi 3čaji veljajo zc upih se tečaj kupovati in pogoje nakup 79,56 79,55 79,47 79,50 79,55 gi srednjih tečaj« reje Banke Slove odkup prilivov joločivsporazurr jrodajati tujo vali a ali prodaje. 79.69 79,65 79,62 79,67 79.70 3v po trenutno 3nje povečano prodajo deviz IU. rta po objavlje- 7, JUNIJ 1994 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1617,610 — ECU — 1870,600 — nemška marka — 968,340 — francoski frank — 284,040 — funt šterling — 2436,120 — holandski gulden — 863,740 — belgijski frank — 47,051 — španska pezeta — 11,824 — danska krona — 247,450 — irski funt — 2382,250 — grška drahma — 6,496 — portugalski escudo — 9,355 — kanadski dolar — 1180,310 japonski jen — 15,381 — švicarski frank — 1144,440 — avstrijski šiling — 137,620 — norveška krona — 223,610 — švedska krona — 203,950 finska marka — 292,650 — avstralski dolar — 1186,840 — 7. JUNU 1994 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,5500 12,0500 kanadski dolar 8,4000 8,8000 funt šterling 17,4000 18,2000 švicarski frank 812,5000 842,5000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 202,50000 210,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,0000 716,0000 italijanska lira 0,7090 0,7490 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 160,0000 167,0000 švedska krona 146,0000 153,0000 finska marka 209,0000 219,0000 portugalski escudo 6,6500 7,0500 španska peseta 8,3500 8,8500 japonski jen 10,9000 11,3000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - 1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO 30 Sreda, 8. junija 1994 NIZOZEMSKA / RAZSTAVA CVETJA MODA Od turbana do tulipana <$) Borzo cvetja obišče letno 200.000 turistov Barva slamnikov naj se ujema s kopalkami Okrašeni naj bodo s trakovi, rutami ali suhimi rožami Borzna hiša VBA ni le najvecja borza cvetja, temveč eden od največjih svetovnih trgovskih centrov. Vsekakor vredna ogleda. VBA zaposluje veC kot 1600 ljudi, na celotnem poslopju pa dela skupaj veC kot deset tisoč uslužbencev. Večina zgradb, vključno s 30 tisoč kvadratnimi metri hladilnih površin je pod zemljo, na strehi pa je prostora za približno 3500. osebnih avtomobilov. V petih avkcijskih sobah opravijo s pomočjo posebne računalniške tehnike dnevno blizu 50 tisoč transakcij in prodajo 14 milijonov rož in 1,5 milijona drugih rastlin. To pomeni 3,5 milijarde rož in 370 milijonov rastlin letno samo na tej borzi, ki je s 43-odstotnim deležem največja od devetih borz na Nizozemskem. Po boizi kar s kolesom Glavna zgradba (hala), ki je na ogled tudi turistom, je 800 metrov dolga in 600 metrov široka, zato se uslužbenci vozijo kar z najbolj priljubljenim prevoznim sredstvom - kolesom, cvetje pa na posebnih vozičkih prevažajo majhna električna vozila. Zgradbo VBA dnevno za- Zaščitni znak cvetlične borze VBA Uslužbenci VBA se po dvoranah vozijo kar s kolesi pusti približno dva tisoč vlačilcev (tovornjakov), ki jih pot vodi v širni svet ali pa le do bližnjega letališča. To pomeni, da so rože, ki jih od 6.30 ure zjutraj do 11. ure licitirajo na borzi, že zvečer ali pa vsaj naslednji dan zjutraj sveže naprodaj pri najbolj znanih cvetličarjih v Evropi, ZDA in Kanadi. Nizozemci izvozijo za 4,9 milijarde guldnov cvetja, najpomembnejše odjemalke pa so Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Francija in Italija. Po prodaji so na prvem mestu borze VBA tulipani (374 milijonov) pred nageljni (322 milijonov), krizantemami (217 milijonov), fre-zijami (151 milijonov), gerberami (150 milijonov) in vrtnicami (1,162 milijona), ki jih tudi že poznajo preko 200 vrst in so med bolj priljubljenimi pri več kot dvesto tisoč turistih, ki vsako leto obiščejo borzo cvetja. Peter Butoln (Se nadaljuje) Rože takole pripravijo za prevoz po svetu Letos so v modi barvasti slamniki, okrašeni s trakovi, rutami, s suhimi rožami ali plastičnim okrasjem. Najbolj uporabni so na dopustu, Se posebej na plažah. Izberimo takega, ki se bo po barvi ujemal s kopalkami. Tudi halja, ki jo nadenemo za sprehod do plaže, naj bo barvno usklajena s pokrivalom. Slamniki so narejeni iz trde ali mehke slame, spleteni pa v različnih, tudi luknjičastih vzorcih. Krajci so gladko zaključeni ali pa slamnate niti razposajeno frfotajo naokoli. V hipijevsko oblečena mladina bo slamnik po svoje oblikovala in okrasila: na primer z vrvicami, navezanimi školjkami in glinenimi kroglicami. K dekliški Široki in dolgi obleki se bodo dobro podali sandali z jermeni in tankimi usnjenimi podplati. Fantje pa lahko v tej inačici oblečejo široke vzorčaste hlače in majico. Dame v zrelih letih bodo slamnik nosile bolj veličastno. Okrasile ga bodo s svilenim cvetjem, poleg pa oblekle srajco z ovratikom in ohlapno nagubano krilo. Z barvo sla- mnika naj se ujamata $e nakit in ličilo. K slamniku v ciklami11 barvi obujemo sandale v enaki barvi z jermeni F1 visokimi petami. Ostalo oblačila naj bodo slogovno skladna, barvno bol] umirjena, na primer temno modra. Srajca imo lahko rožast vzorček, kj vsebuje tudi odtenek ciklamne barve. Suzana Belak Pungarbk PODLISTEK / GIRO DJTALIA Osem desetletij naporov, odrekanj in zmagoslavij <,8) Z zmagoslavji Bernarda Hinaulta so se uresničile želje vseh Francozov Po belgijski dominaciji z Merckxom, Pollentie-rjem in De Muynckom se je pojavil Bernard Hina-ult. Bil je utelešenje želja vseh Francozov, ki so se spominjali slavnih dni Petit Bretona, Lapiza, bratov Pellisier, Leducqa, Magneja, Speicherja in Lapebieja pred vojno ter Bobeta in Anquetila po vojni. Imenovali so ga Bretonski jazbec, bil je enako zvit kot dober. Veljal je za enega najpopolnejših etapnih kolesarjev. Za seboj je imel dobro ekipo strokovnjakov, ob sebi na dirki pa kup izvrstnih pomočnikov.Taktiko je izdelal do konca. Po številu zmag na Gim in To-uru je prekosil Coppija in Anquetila, ki sta zbrala sedem zmag, dosegel jih je osem. Poleg petih Tou-rov je zmagal na Gim leta 1980,1982 in 1985. Naj omenimo še velike poražence Gira, tiste, ki so bili drugi, a nikoli zmagali. O velikih zmagovalcih vsi vedo vse, o drugih pa bolj malo. Prvi izmed teh je bil belgijski sprinter Van Steenber-gen, potem Belgijca Bran-kart (1958), Belgijec Van Springel (1971), Spanec Fuente, ki smo ga že omenili. Šved Prim je bil leta 1980, ko je prvič zmagal Hinault, četrti, naslednje leto, ko je slavil Battaglin, je bil drugi, drugi je bil tudi leta 1982, ko je znova zmagal Hinault, četrti pa je bil spet, ko je leta 1985 Hinault zmagal tretjič. Najbolj nesrečen med vsemi pa je bil Italijan Zi-lioli. Drugi je bil kar trikrat (1964,1965,1966), tretji 1969, četrti 1968, peti 1970. Hinault je bil svetovni prvak leta 1980, zmagal pa je na sedmih klasikah in si tako zagotovil izredno visoko mesto pri vrhu lestvice vseh časov. Med Hinaultovo vladavino so na Giru zmagali še Battaglin leta 1981, Sa-ronni drugič leta 1983 in po številnih poskusih Moser leta 1984. Bernard je uvidel, da ne more posekati Merc-kxovega rekorda (deset zmag), krvavo pa si je želel šeste zmage na Touru. Tako bi bil na čelu sam pred Anquetilom in Merckxom. S svojim pomočnikom Lemondom je koval načrte, toda Le-mond je tedaj že tako prekašal šefa, da ni hotel več tvegati. Po peti zmagi na Touru (1985) je prevzel žezlo vladarja Američan. Hinault je mirno odšel v kolesarski pokoj. Po odhodu šampiona je zavladala praznina. Na Giru je leta 1986 slavil nepomembni Visentini, na Touru pa je že vladal Ravninske etape so ponavadi dolgočasne Hinault je na Giru zmagal trikrat, na Touru pa petkrat Lemond. Leto 1987 je bil je na Giru slavil prv leto Irca Rocheja, zmagal Američan Hampsten. je na Giru, Touru in bil Borivoj ReP svetovni prvak. Za njim (Se nadaljuje! PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Sreda, 8. junija 1994 CANNABIS SATIVA Indijska konoplja je bila nekoč cenjena rastlina V sodobni družbi ji je ostal le slab sloves prepovedane opojne droge agilno, ki raste na 8H1 koncih sveti "m°ge je marihua: razmeroma dobro n tudi pri nas, le »bla 110« zelišče, zato jo -^cUSKe žilice} jnarihuano dob: kateri gostilnic opozarjajo nalej rastline z značilnimi listi. Posušeno listje in socvetje zvijajo v cigarete ali kadijo s pipo, komur pa to ne zadošča, se lahko zateče k hašišu, ki je kon-centrbana oblika marihuane. Konoplja vsebuje vrsto različnih sestavin, ki vplivajo na organizem uživalca. THC (tetrahi-drokanabinol) je kemijsko vezana snov, ki povzroči najbolj izrazite spremembe poCutja. Njegova koncentracija pa je lahko različna od rastline do rastline. Dim vsebuje veC deset različnih eteričnih snovi, katran in ogljikov monoksid. Se najvecja nevarnost je zaradi kajenja kot takega, ki že tako ni priporočljivo. Učinki so odvisni od trenutnega splošnega telesnega in duševnega stanja uživalca. Ljubitelji prisegajo na večjo sproščenost in brezbrižnost, zadovoljstvo, vse jih zabava ali pa obratno, jih navda s tesnobo, zbeganostjo in občutkom ogroženosti. Marihuana pospeši utrip srca, otežkoCa zbranost, povezovanje dejstev in spominske funkcije, upočasni pa tudi reflekse... Snovi v marihuani imajo tudi koristne lastnosti, ki jih s pridom uporabljajo v medicini: zdravijo zeleno mreno, preprečujejo bruhavost med kemoterapijo raka, izboljšujejo apetit bolnikom z aidsom in blažijo tresavost pri nekaterih živčnih boleznih... Dolga stoletja je bila marihuana celo spoštovano zdravilo. Kitajci so sicer dajali prednost opiju, od Indije do Evrope pa so bolj cenili konopljo. Uporabljale so jo tudi kronane glave: Kraljici Viktoriji jo je zaradi menstrualnih krcev predpisoval njen osebni zdravnik, na svojih posestvih pa sta jo menda gojila ameriška predsednika VVashington in Jefferson. Cas je konopljo izrinil iz zdravilstva pa tudi iz vrvarstva. Ostal ji je le sloves nedovoljene opojne droge... Igor Fabjan LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, Id jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:___________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Hovoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. ■ 20.4: PoveCal se vam bo apetit Nekdo^ od vaših bližnjih bo v tem videl znak notranje slabosti, zato vam bo ponudil pomoč. Odbili jo boste, saj niste slabič. BIK 21. 4 - 20. 5.: Izkazali se boste v svojih organizacijskih sposobnostih. Združili boste -__J sile, ki jih doslej še nihče ni mogel. Nikar ne popustite od presenečenja. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Obnašali se boste, kot da bi vas pičila kača strupenjača. Ne boste imeli miru niti za minuto, begali boste, kot da išCete izgubljeni zaklad. RAK 22,6. - 22. 7.: Trezno boste gledah naokoli, tudi na stvari, Id so vam poprej meglile pogled in vzburjale srce. Izrazili boste upravičeno kritiko medčloveških odnosov. IEV 23. 7. - 23. 8.: Nekdo vas bo odkrito zbodel, zato bo vaš ponos malce ranjen. Ne boste razmišljali niti o maščevanju niti o obrambi, kajti take nizkotnosti niso ravno levje. DEVICA 24 8. - 22.9.: Čeprav se boste vseskozi počutili samozadostni in vam se zdaleč ne bo dolgčas, boste vendarle zelo radi v družbi. Kdor se vas izogiba, vam ni nenaklonjen. TEHTNICA 23.9. • 22.10,: Mimi boste in usta-^^ Ijeni, Čeprav se vam bo marsikdaj zgodilo tudi L-------kaj takega, kar bi vas sicer vrglo s tira. Za tr- dnost se zahvalite ljubezni bližnjega. 8KORPUON 23.10.-22.11.: Se zmeraj boste nekoliko preutrujeni, zato vam ne bo do sprememb, vsaj ne velikih, in takih, M jih od vas zahtevajo tisti, ki vam že vseskozi hodijo po glavi. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Oglasil se bo vaš notranji vražicek in vas začel obremenjevati s svojimi zahtevami. Nikar se mu preveč ne upirajte, saj med njegovi krempeljcih zelo uživate. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prihajate v obdobje, ko vam ne bo prav jasno, v kolikšni meri se lahko zanesete na svoje misli in odločitve. Dokler vam ne bo jasno, mirujte. 7 m VODNAR 21.1. -19. 2.: Ni se vam treba br-zdati; vas žep se zlepa ne bo posušil. Ce vam -----ostane kaj viška, ga ne medte proč - podarite ga tistim, ki praskajo drevesno lubje. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Dan, ki je pred vami, bo poln Čudovitih priložnosti. Vseh ne boste niti opazili, kaj šele izkoristili, zato se zvečer nikar ne Čudite občutku zamude. KRIŽANKA Vodoravno: 1. načrtno zdravljenje, 5. kraj, kjer voda odnaša zemljo, 9. ime armenskega skladatelja HaCaturjana, 10. Bantu ljudstvo v Zairu in Zambiji, 11. ime veC poljskih vladarjev, 13. pritok Rena iz Avstrije, 14. pisec, 15. ime italijanske filmske igralke Magnani, 17. kemijski znak za natrij, 18. nekdanji italijanski predsednik (Antonio), 20. obžalovanje, 21. pritok Volge v Rusiji, 22. stavbno krilo, 24. kratica za ljudsko republiko, 25. tančica, voile, 26. prvi egiptovski predsednik (Ali Mo-hammed), 28. župan na Slovenskem pod Francozi, 31. osamitev, 33. kokoška, 34. eden od Čutov, 35. mesto v Mavretaniji (iz Crk tara), 36. Črka na pisalnem stroju. Navpično: 1. zlato jabolko, 2. gorovje, ki loCuje Azijo in Evropo, 3. tolmačenje, 4. star Citroenov avto, 5. plod oljke, 6. skupina dveh glasbenikov, 7. obrobni del gozda, 8. bujna rast na vse strani, 12. pokrajina v srednji Kanadi z glavnim mestom Winnipeg, 16. kratica za neznanca, 18. posoda za sol, 19. vrsta zelo močnega razstreliva, 20. zahodnomongolsko budistično ljudstvo ob Volgi, 23. kemijski znak za radij, 25. francoski gledališki igralec in režiser (Jean), 27. luknjičav Čistilni predmet, ki vpija vehko vode, 29. ime bosanskega politika Ganija, 30. pleme, rod, 32. francoski general Jean). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 edij ‘jeiv ‘sn^o ‘eqp ‘elpejozi ‘ram ‘qiS -efq ‘poa hipu ‘eqo ‘saq ‘mSas ‘ejq ‘euuy ‘rope ‘HI ‘zjaimizen ‘eqnq ‘ureiv ‘lopo ‘einq :ouAeiopoA Aaiisan Danes goduje Medard Sveti Medard se je rodil v družini premožnega kmeta ob koncu 5. stoletja. Legenda o njem pravi, da je bil že -kot otrok dobrega srca. Tako so nekoč tujemu popotniku ukradli konja, Medard pa mu je podaril drugega iz očetovega hleva. Očetu se je sinova radodarnost zdela prevelika, zato je bil silno nejevoljen. Medard ga je potolažil z besedami, da jim bo vse Bog povrnil. In res so hlapci naslednje jutro našli v hlevu novega konja, za katerega niso mogli ugotoviti, kako in od kod je prišel. Medard je po končanem šolanju postal duhovnik in to službo opravljal štirideset let. Bil je znan po svojem spokornem življenju in odličnih pridigah. Ko mu je bilo 73 let, so ga ljudstvo in duhovščina soglasno izvolili za škofa v Vermandoisu. Čeprav je bil že precej v letih, je obhodil vse kraje svoje škofije. Glas o njegovi dobroti se je hitro razširil po vsej deželi. Ko je umrl škof v škofiji Toumai, so ga tudi tamkajšnji verniki hoteli imeti za svojega škofa, zato je zadnja leta svojega življenja hkrati upravljal kar dve škofiji. Umrl je okoli leta 560. Umetniki ga upodabljajo kot škofa v mašnem plašču in s palico, ko deli miloščino. Caste ga kot zavetnika koscev, pivovarjev in jetnikov. Velja tudi za priprošnjika za dež in lepo vreme ter za rodovitnost polj in vinogradov. Eden izmed številnih pregovorov, vezanih na god tega svetnika, pravi, da »kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane«. (Vir: Leto svetnikov) ŠAH 3 b c d e f g h Talj - Toluš / SZ 1958 Nastala pozicija je kot nalašč za velikega kombinatorika kot je bil velemojster Talj. Poleg nezavarovanega kralja ima Cmi slabosti tudi po belih in Črnih središčnih diagonalah. Kako je beli, ki je na potezi, odločil partijo v svojo korist? Rešitev naloge Velemojster Talj je najprej izkoristil slabost črnega na diagonali a2 - g8 in odigral l.Sc6! Črnemu ni preostalo kaj drugega kot l...Db3: 2.Se7:+ Kf8 3.Tel Zivljenski prostor črnega kralja se zmanjšuje! 3...Le6 4.Sf5: in črnemu ni več pomoči, zato se je vdal! Silvo KovaC Pisalo se je leto 1875 »Čuda in tajne življenja« dr. Antona Breclja Slovenski zdravnik, pisatelj in velik človekoljub Anton Brecelj se je rodil 9. junija 1875 v Zapužah nad Ajdovščino. Skozi gimnazijo in medicinsko fakulteto se je pretolkel z inštm-kcijami in skromno podporo, ki so mu jo lahko nudili domači. Svojo zdravniško kariero je začel v Gorici, kjer se je zaradi naprednih in domoljubnih idej kmalu znašel na črni listi in v času italijanske okupacije med prvimi okusil ponižanja in trpljenje v zaporu. Anton Brecelj je položil temelje invalidskemu skrbstvu v Sloveniji in na njegovo pobudo je bilo urejeno na Golniku prvo zdravilišče za tuberkolozo pri nas. Tudi ustanovitev državnih pretežnih delavnic za Slovenijo je bila njegova zamisel. In navsezadnje je bila njegova zasluga ustanovitev ortopedske stroke v Sloveniji, ki je bila temelj za ves nadaljnji razvoj te panoge pri nas. Poleg številnih člankov je Anton Brecelj napisal tudi več samostojnih knjig, vrednih vnovičnega branja: Jetiki boj, Čuda in tajne življenja. Zdrav kolikor hočeš, Zdravnikovi spomini. Ob vim življenja... Z vsem dolžnim spoštovanjem je potrebno omeniti tudi njegovo udejstvovanje v OF, kamor se je vključil že na samem začetku in bil kot predstavnik krščanskih socialistov član vrhovnega plenuma OF. Spet je bil aretiran, zaradi slabega zdravja so ga sicer izpustili, vendar je bil pod strogim nadzorom. Svobode ni Učakal. Umrl je leta 1943 in do groba ga je spremljal tudi venec rdečih nageljnov s slovensko zastavo, ki so ga v mesto prinesli pogumni ilegalci. Sreda, 8. junija 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SONČNO V SREDOZEMLJU ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 5 44 ** pod 10% 10-30% 4*4 *** 10-30 30-50% 30-60 50-80% nad 80% nad 60 VETER Vremenska slika: Nad Alpami in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje v višjih zračnih plasteh danes še priteka topel zrak. Podatke posreduje Hidrometereološki zavod Slovenije. 5-10 m/s okluzija MEGLA iSfa'* anticiklona HOd lOm/S DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 04.11 in zašlo ob 19.51. Dan bo dolg 15 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 3.35 in zašla ob 19.04. Podatki zadevajo sončno uro, tako da je v poletnem času treba upoštevati enourni zamik. TEMPERATURE REK Mura (G. Radgona) 13,6°C Sava (Radovljica) 8,2°C Sava (Šentjakob) NP°C Sava (Radeče) 12,4°C Savinja (Laško) 11,0°C Ljubljanica (Moste) 16,2°C Bistrica (Sodražica) NP°C Sora (Suha) 9,6°C Iška NP°C Danes: ob 3.59 najnižje -59 cm, ob 10.35 najvišje 26 cm, ob 15.35 najnižje -11 cm, ob 21.26 najvišje 49 cm. lutri: ob 4.27 najnižje -62 cm, ob 11.05 najvišje 29 cm, ob 16.09 najnižje -11 cm, ob 21.56 najvišje 48 cm. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet tako v notranjosti kot na mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev. Daljša čakalna doba je le na mejnem prehodu Dolga vas, kjer vozniki tovornih vozil pri izstopu iz države čakajo blizu 8 ur. Slovenija: Sosednje pokrajine: Sončno in toplo bo. Pihati bo Prevladovalo bo sonCno vre-zacel jugozahodni veter. Naj- me. Popoldne bodo na obmo-višje dnevne temperature bo- Cju Alp posamezne vročinske do od 23 do 28°C. nevihte. V Sloveniji: Obeti: Cez dan poslabšanje vreme- V petek bo še nestalno na s padavinami. Proti vece- vreme s krajevnimi pada-m bo na Primorskem zaCela vinami. pihati burja TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 10/23 TRST....... 15/22 CELOVEC....... 9/21 BRNIK....... 9/20 MARIBOR....... 13/20 CELJE....... 9/22 NOVO MESTO.... 10/2 NOVA GORICA.. 12/21 MUR. SOBOTA... -/h PORTOROŽ...... 14/21 POSTOJNA...... 5/1» IURSKA BISTRICA. 4/20 KOČEVJE....... 7/21 CRNOMEU.......- 10/22 SLOV. GRADEC.. 8/20 bovec........ RATEČE........ 5/21 VOGEL.........- 7/13 KREDARICA..... 0/^ VIDEM......... 13/21 GRADEC........ 10/20 MONOŠTER..... 13/h ZAGREB........ 14/22 REKA...... 17/22 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... 5/18 STOCKHOLM.... 10/19 MOSKVA....... 15/21 BERLIN....... 11/1' VARŠAVA...... 6/14 LONDON....... 13/22 AMSTERDAM.... 13/15 BRUSELJ...... 12/14 PARIZ.......... 12/18 DUNAJ........ 9/15 ZuRICH....... 12/15 ŽENEVA....... 13/19 RIM.......... * 14/25 MILAN.......... 13/26 BEOGRAD...... 10/17 BARCELONA.... 17/24 ISTAMBUL..... 14/26 MADRID....... 16/33 LIZBONA...... 15/31 ATENE........... 16/29 BUCAREST..... 10/18 MALTA........ 17/26 PRAGA............ 5/16 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Alkoholizem prevladuje med ženskami z družino LONDON - Kaže, da ni zaradi osamljenosti, da ženske segajo po alkoholu, temveč da bi bile kos stresu ob trojni vlogi žene-matere-delavke. Tako bi vsaj kazalo, Ce verjamemo anketi, ki jo je med svojimi bralkami izvedla britanska revija »She«. Poročenih žensk, ki iščejo pogum v kozarcu pijače, je 54 od sto, medtem ko se samo 19 odstotkov tistih, ki imajo izvenzakonske zveze, 17 odstotkov samskih žensk in 9 odstotkov ločenih predaja alkoholu. Anketa je pokazala, da petina žensk, ki so jih anketirali, presega 14 alkoholnih enot tedensko (alkoholna enota je kozarec vina, malo pivo ah kozarček žgane pijače), kar imajo za varnostno mejo, po kateri lahko govorimo o alkoholizmu. Od teh je 41 odstotkov poročenih, 59 odstotkov pa je zaposlenih in imajo na grbi še moža in otroke. Marsikatera ženska, ki je v službi, pravi odgovorna urednica revije Linda Kelsey, je ob koncu svojega delovnega dne na koncu z živci. Medtem ko zenske, ki nimajo družine lahko zveCer gredo v kino, v telovadnico ali kam drugam, si poročene ženske tega ne morejo privoščiti. Te gredo naravnost domov, kjer jih Čakajo mož, otroci in dodatno delo. NiC Čudnega torej, Ce si privoščijo kozarček. Mravlja ob zobatem kolesu najmanjšega elektromotorja Mikroskopsko zobato kolo ob »orjaški« glavi mravlje je del najmanjšega elektromotorja na svetu, ki ga avstralski strokovnjaki še izpopolnjujejo. (Telefoto AP) Zahtevalo umik vrečk z zastavo Savdske Arabije LONDON - Veleposlaništvo Savdske Arabije v Londonu je od verige McDonald zahtevalo, naj iz prometa umakne 2 milijona papirnatih vrečk, na katerih so natiskane »svete besede iz Korana«. Resnici na ljubo so v Veliki Britaniji natisnili na vrečke le razne državne zastave, med katerimi tudi zeleno zastavo Savdske Arabije, na kateri je vgraviran verz iz Korana: »Alah je edini bog in Mohamed je njegov prerok.« Veleposlaništvo je o »bogokletnih vrečkah« opozorila neka muslimanska organizacija in zahtevala takojšen diplomatski poseg. Predstavnik za tisk McDonal-dove verige je povedal, da so vreCke natisnili za svetovno nogometno prvenstvo in da niso pomislili, da bi bila lahko zadeva »bogokletna«. Tiger ubil paznika živalskega vrta VVASHINGTON - Zivinozdravniki ne bodo ubili redkega bengalskega albi-no tigra (na sliki AP), ki je v mestnem živalskem vrtu v Miamiju napadel svojega paznika. 45-letni Dave Marshall je podlegel težkim ranam med prevozom v bolnišnico. Kot je povedal predstavnik za tisk tega floridskega živalskega vrta Ron Magill, ni jasno, kako je prišlo do nesreče. Marshall je bil skupaj z ženo že deset let zaposlen v tem žival- skem vrtu in je torej dobro poznal vse varnostne sisteme, ki po Magillovih besedah niso odpovedali, a kaj, ko se je Marshall nahajal na nepravem mestu kljub vključenemu alarmnemu sistemu, ki je opozarjal, da je tiger izven svoje kletke v zagrajenem oglednern prostoru. Ron Magill pa je vCeraj novinarjem poudaril, da tigra ne bodo ubili. Žival ni kriva za nesrečo in je predragocena, da bi jo ubiti.