GOSPODAR
LETO 1944
31. MAJA
Redčenje in okopavanje
Slabe pridelke bo imel vsak, ki bo rastlino prepustil v času rasti samo sebi. Ni dovolj posejati ali posaditi potem pa čakati na pridelek. V dobi rasti je treba rastlinam pomagati v njih borbi za prostor, hranilne snovi in vodo. Posebno okopavine, kamor štejemo krompir, fižol, koruzo, korenje, peso, zelje itd., rabijo dosti prostora in mnogo vode. Za oboje moramo skrbeti z okopava-njem .
2e pri setvi oz. saditvi pazimo na to, da ta ni pregosta. Vendar je treba zaradi gotovosti sejati vsaj po dve rastlini na prostoru, kjer bo kasneje lahko uspevala samo ena. Med semeni je vedno nekaj tudi slabih, ki ne kalijo če ne bi s tem računali že pri setvi, bi med posevom lahko nastala prazna mesta, ki so prav tako škodljiva, kakor pregosta setev. Toda prazna mesta je teže izpolniti z manjkajočimi rastlinami kakor pa odstraniti one, ki so morda odveč.
Pri odstranjevanju pregostih rastlin, kar delamo že v času prvega okopavanja, pa ne smemo biti prav nič obzirni tudi proti lepo razvitim rastlinam. Tu ravno največ grešimo. Škoda se nam zdi odstraniti lepo zastavljeno in bujno rastočo rastlino. Le prerada nas premoti majhnost rastline v prvi dobi, da ne precenimo pravilno, koliko bo rabila prostora v času svojega največjega obsega. Na ta največji obseg je treba računati že od začetka in odstraniti vse rastline, ki bi bile v temi času odveč.
Pameten gospodar ne bo odlašal z redčenjem predolgo. Čim ugotovi, katera izmed rastlin, ki prihajajo v poštev je boljša, bolj zdrava in bujneje razvita, bo takoj odstranil vse druge. Zakaj bi namreč kratil prostor, sonce, hranilne snovi in vodo rastlini, od katere bo odvisen pridelek za to leto. Rastline v pregosti setvi se namreč med seboj močno zasenčujejo, iz zemlje jemljejo vodo in hranilne snovi v enaki meri. Ker je zemlji samo omejena količina rastlinske hrane, jo je morda za eno rastlino dovolj, za več pa premalo. Zato bodo vse skupaj stradale in nobena ne bo v gošči uspela do polnega razvoja in privoda. .
Podobno je tudi z zalogo vode v zemlji. Čim gostejša je setev, tem večja količina
vode je potrebna za dobro rast. Ker pri na«
preko poletja navadno primanjkuje vlage, je tudi zato zelo važno pravočasno odstraniti vse pregoste, nepotrebne in škodljive rastline.
Z okopavanjem pa skrbimo za dobr® rast in potrebno vlažnost v zemlji tudi že * samim rahljanjem vrhne plasti. Znano je, da je odvisna rodovitnost zemlje v precejšnji meri od drobnoživk, ki v njej žive. One namreč razkrajajo zemeljske delce in tako pripravljajo rastlinskim koreninicam sprejemljivo hrano. Drobnoživke pa morejo delovati bolje v rahli in primerno vlažni zemlji. V kolikor z okopavanjem zemljo rahljamo in preprečujemo nepotrebno izhlapevanje vode ter tako čuvamo vlažnost v zemlji, v toliko podpiramo tudi drobnoživke v njih življenjski borbi; s tem povečavamo količine razpoložljivih hranilnih snovi in rodovitnost zemlje. Vidimo torej, da ni brez resnične podlage pregovor, ki pravi, da je okopavanje polovico gnojenja. Letos bo zato ob pomanjkanju gnoja treba toliko bolj marljivo okopavati, pleti in pravilno redčiti po-seve.
Pripravljajmo kompost
Ker se je živinoreja v zadnjih letih v naši pokrajini zelo skrčila, je padla tudi produkcija gnoja in gnojnice. Hlevski gnoj in gnojnica sta osnovna gnojila, brez katerih naša polja ne morejo donašati pridelkov, kakršni bi bili potrebni za današnje razmere. Hočemo pa in po svoji vesti smo tudi dolžni, doseči kolikor mogoče velik pridelek, da bomo čim maj navezani na uvoz živil od drugod.
Istočasno, ko je nastopilo pomanjkanje hlevskega gnoja, pa je zmanjkalo tudi umetnih tovarniških gnojil, tako da grozi našim njivam popolna izčrpanost, ako ne bomo pravočasno dobili nadomestnega gnojila. Posevki namreč izčrpavajo zemljo, novih hranilnih snovi za rastline pa zemlja brez gnojil ne dobi, zato je razumljivo, da bodo rastlinske hranilne zaloge kolikor jih zemlja ima, vedno manjše in se bodo končno toliko izrabile, da nam nekatere rastline ne bodo več uspevale.
Glede gnojil so danes kmetovalci navezani sami nase in v kolikor bodo pridelali
gnoja na troje« posestvu, toliko jim bo uspevalo polje. Pred vojno je bilo po naših kmetom namenjenih časopisih mnogo propagande za domače gnojilo — kompost. Takrat potreba po kompostu ni bil« tako velik«, kot je danes, saj je bilo takrat dovolj živine in kolikor je bilo premalo hlevskega gnoja, smo ga lahko nadomestili t prvovstnimi umetnimi gnojili. Danes pa je položaj takšen, da se moramo zatekati h kompostu, brez katerega ne bi smelo biti nobeno kmečko gospodarstvo.
Kaj razumemo pod kompostom? Vsako
kmečko gospodarstvo ima odpadke, katere kmetje navadno zavržejo in jih odlagajo na različnih krajih. Največkrat je seveda deležen hlevski gnoj teh odpadkov, Gnoj z r«»-ličnimi odpadki se zvozi nt njivo. Količina gnoja je zaradi odpadkov sicer velika, r«n-dar učinek takega gnoj« dokaj slab. Odpadki r gnoju so namreč navadno ▼ takem tta-nju, d« rastline ne morejo iz njih dobiti primerne hrane, ker so odpadki nettrohnjeni ali z drugimi besedami nedozoreli. Ako pa odpadke iz gospodarstva zbiramo n« enem kraju in jih s primernim postopanjem pustimo toliko č»sa, da iprhne, dobimo po nekaj letih dobro gnojilo r obliki humusa (zemlje črnice) — katerega imenujemo kompost, kar bi v našem jeziku pomenilo tettarljenec ali sestavljeno gnojilo.
Iz česa pripravljamo kompost? Karkoli ne moremo s pridom porabiti v gospodarstvu, bomo vrgli na kup, k)er pripravljamo kompost. Taki odpadki »o n. pr, pokvarjena krma (seno, slama, repa, krompir, silaža itd.) smeti iz hiše, okrog hiše in s podov, iverj« iz drvarnice, obrezane veje od pomladanskega obrezovanja sadja, v kolikor jih ne porabimo za drva, pomladanski trebež s travnikov, pleveli, krompirjevka, zemlja iz osuševalnih jarkov, cestno blato, kosi, rogovi in drugi kakršnikoli odpadki, sploh vse, kar se ne da porabiti v gospodarstvu, spada na kompost.
Pripravljanje komposta. Za dozorenje
vseh različnih odpadkov r kompostu je potrebna navadno doba 3 let. Doba dozorevanja komposta je zavisna od snovi, ki smo jih namenili za kompost. Ker smo pa rekli, da spada na kompost vse, tudi veje in kosti, ki se počasi razkrajajo, bomo vzeli povprečno dobo dozorevanja komposta 3 let«. Da pa bomo imeli vsako leto na razpolago tudi nekaj komposta, si moramo urediti pripravljanje komposta tako, da" imamo stalno več kupov komposta, recimo tri. Na enem kupu letos n. pr. zbiramo odpadke, drugi kup dozoreva, tretji pa je ie dozorel in j« že pripravljen za porabo.
Recimo, da smo letos pričeli t pripravljanjem komposta. Na nekem določenem mestu bomo odlagali od pomladi do jeseni — pa tudi pozimi lahko — odpadke iz kmetijstva. V ieseni bomo ves kup prekopali ter ga pripravili za dozorevanje. Na t« kup odtlej ne bomo več odlagali novih odpadkov,
a6 pa bomo začeli delati t odpadki nov up. Drugo pomlad bomo kup, ki ie pripravljen za dozorevanje, ponovno prekopali in premetali, nato pa ga bomo zasadili z bučami tako na gosto, da bodo buče s svojim listjem popolnoma prekrile kup dozorevajo-čega komposta. S tem, da zasadimo kompost z bučami, dosežemo trojno korist: 1. Buče ščitijo s svojimi velikimi listi kompost pred izsuševanjem. Vlaga v kompostu je namreč za razkrajanje potrebna. 2 Euče zamorijo že v razvoju razne nadležne plevele, ki to za kompost škodljive, ker mu jemljejo rastlinsko hrano, katero mi zbiramo, Razen tega pa morejo preiti, ako ne parimo v seme in na ta način posejemo po njivah obenem t kompottom tudi plevel. 3. Pridelek buč je tretj« korist, ki jo imamo od saditve buč na kompostu, posebno danes je to aktualno, ko moramo paziti na vsak košček obdelane zemlje in je pridelovanje oljnatih semen (tudi bučno seme) obvezno. V ieseni, ko odstranimo buče, je kompost čist od plevela, stebli od buč pa moremo vreči na kup, na katerem nabiramo odpadke za kompost. Nato je treba v jeseni kup ponovno prekopati in ga pustiti do spomladi naslednjega leta. Tretja leto je kompost več ali manj dozorel.
Dozorel kompost presejemo skozi mrežo, da na ta način odstranimo morebitno kame-menje in nestrohnjene tnovi. katere vržemo na kup, kjer nabiramo odpadke za kompost.
Poraba komposta. Kompost je jako prikladno gnojilo za vrtove in travnike. Pa tudi njiv« nam bodo pokazale lepe pridelke, ako jih zagnojimo s kompostom, zlasti če je kompost sestavljen od najrazličnejšega materiala in vsebuje vse hranljive sestoiine, ki jih njivam primanjkuje. Razen tega bomo z dobrim kompostom dosegli isti učinek kakor s hlevskim gnojem, dober kompost namreč rahli« zemljo in sploh pobolišava nekatera fizikalna tvojstva zemlie. Na vrednosti komposta pa moremo vplivati s tem, da mu ob nabiranju ali ob prekopavanju dodaiemo umetna gnojila, apno, cestno blato, pepel ali podobne snovi, ki so že same po sebi enostransko hranljive za rastline.
Zdaj, ko je občutno pomanjkanje hlevskega gnoja in umetnih gnojil — to stanje bo trajalo še nekai let, Je naloga vseh kine-toralcer, da se oprimejo domačega gnojila — komposta. Kdor bo enkrat pripravil kompost in bo videl niegov učinek, ga ne bo opustil tudi v kasneiših 1 etih, ko bo morda dovoli hlevskega gnoja in tudi umetnih tovarniških gnojil.	J.
Gnof Je zlato! Tisti posestnik, ki pusti, da s« mu zlato odteka r cestni Jarek, Je zapravljlvec; posebno J« zaprarljivec, kdor pr! tako malomarnem ravnanja t domačim gnojem kupuje umetna gnojila. W* eni stran! brezbrižno nnšča odtekati rn<:t!in»'r» hranilne ■novi, na drugi strani pa jih kupuje.
ŽIVINOREJA
t!lllllll!flll|H!IMUIIIIIilUIIR1llin
0 negi prašičev v svinjakih
Za popolen razvoj proizvodnih sposobnosti in za vzdrževanje zdravja pri prašičih je potrebno poleg primerno urejenih svinjakov tudi odgovarjajoče oskrbovanje in nega prašičev. Da se živali dobro počutijo, moramo paziti, da se ne valjajo v nesnagi in da jih ne nadleguje mrčes. Čistoča prašičev se da obdržati le, ako je ležišče v svinjaku ali v tekališču suho t. j; dovolj nastlano. Za steljo v svinjakih ' bomo uporabljali slamo od žitaric ali pa šoto. Najprimernejša stelja je slama, ki mora biti razvezana, da je njena vpojna sposobnost tem več)a. Druge vrste štel j kot listje, žaganje, vresje itd. s-> manj poželjene stelje in bi jih bilo uporabljati le kot postransko steljo ali kot steljo za silo.
Ker so prašiči od vseh domačih živali najbolj občutljivi za vlago in hladna ležišča, moramo paziti na to, da imajo vedno suho ležišče, ali z drugimi besedami: treba jim je obilno nastiljatL Pozimi pa je to še zlasti potrebno, ker jim nudi obilna stelja »uho ležišče in jih obenem varuje pred mrazom; kajti prašiči se sami zarijejo v steljo in si napravijo odejo.
Umazana stelja In gnoj naj se redno odstranjuje iz svinjakov. Vsaj vsck dan enkrat, ie boljše pa je dvakratno dnevno kidanje svinjakov.
Ako nudimo prašičem udobno, suho ležišče, v normalnih razmerah ni potrebno ni-kako čiščenje aH umivanje prašičev. V izrednih primerih t. j. ako žiyal oboli ali ako dobi uši, jo je pa potrebno masirati z raz-kuževalnimi sredstvi, ki povoljno delujejo v različnih primerih.
Za uspehe v »vinjereji je treba predvsem paziti na zdravje mladih pujskov. Navadno )e pujskom treba poščipati zobe, če so preostri, da ne bi ranili seskov doječe svinje. V kasnejših mesecih je včasih potrebno pore-zavati kljove, ker se dogodi, da rastejo navznoter in povzročajo prašičkom bolečine pri žvečenju tako, da zaradi tega ne morejo žreti in pričnejo hirati.
Kastracija (skopljenje) mladih merja-Ičkov po rezaču naj se izvrši do 10 tedna starosti. Večje merjaščke ne bomo dali rezati rezačem ampak živinozdravnikom, Prav tako bomo poverili rezanje svinj, ki smo jih določili za pitanje in jih hočemo zaradi tega kastrirati, samo živinozdravnikom
Redno krmljenje spada k pravilnemu oskrbovanju prašičev. Nercdnosti v krmljenju vznemirjajo živali in s tem slabo vplivajo na izrabljanje krme. Zadostno je dvakratno krmljenie na dan in sicer daimo prašičem toliko hrane, da se nažro do sitega, rajši več
kot manj, tako da prašič lahko žre tudi kasneje po volfi. Nikakor pa ni treba dajati toliko, da bi ostajalo in bi ob naslednjem krmljenju našli v koritu še ostanke od prejšnjega obroka. Te ostanke od prejšnjega obroka je treba odstraniti, predno damo novi obrok krme, da ne zakisajo še nove krme.
Krma za prašiče mora bi*i sistavljena tako, da ni v njej takih primesi ki bi mogle poškodovati želodec ali črevesje (n. pr. železni predmeti.) Hrana naj bo prirejena r ksšasti obliki in navlažena. Naši svinjerejci dajejo navadno v obliki napoja Bolje je, da dobijo prašiči pred krmljenjem či«to vodo ia nato navlaženo, kašasto zdrobljeno hrano. Na ta način se hrana bolje izkoristi in j« manj podvržena k varjen ju.
Hrana mora biti zdrava in nepokvarjena. To velja zlasti za beljakovinasto krmo, ker pokvarjene beljakovine morejo povzročiti zastrupitve. Pese, repe in krompirja ne smemo nikdar dajati v zmrznjenem stanju, ker more zmrznjena hrana povzročiti močne motnje t prebavi.
Dezinfekcija (razkuževanje) svinjakov a« mora izvršiti v nekih določenih razdobjik To je uspešno sredstvo za obvarovanje prašičev pred hudimi boleznimi. Pod razkuževanjem svijakov razumemo temeljito čiščenj« in umivanje z razkužilom poda, sten in »tropa ter posameznih delov svinjaka Posamezne premakljive dele v sviniaku, kot deli stene, korita itd. je treba odstraniti iz hleva ter posamezne dele oprati z vročo raztopino sode.
Po temeljitem nehaničnem čiščenju sten, stropa, poda, kakor tudi notranjih naprav se hlev prebeli z apnenim mlekom, kateremu se more primešati po potrebi in možnosti kake vrste razkužilo. Vsi premični deli, posebno pa ograje in vmesne lesne stene ter pod v hlevu se morajo dobro očistiti z raz-kužilom, nato pa jih je treba pobeliti z apnom. Tako temeliito čifčenie svinjakov naj se izvrši vsai vsako leto enkrat, da se tako zaščitijo prašiči proti obolenjem.
Ker j« svinjereja ▼ današnjih časih tako važna gospodarska panoga, bomo pač storili vse, da bomo obdržali prašiče zdrave. Razen tega jih bomo krmili in oskrbovali tako, da bodo dosegli v čim krajšem času čim večjo težo, t. j. prašiče bomo krmili intenzivno (izdatno), tako da bo rast, kar «e da, hitra.
__J.
Lesni pepel je dobro domače gnojilo.
Vsebuje veliko apna in kalra ter tudi precej fosfori«, nič pa dušika. Zato ga uporabijo predvsem za stročnice, to je za iižol is grah.

O listavcih
Kadar presojamo koristi našega drevja, vse preradi pregledamo važnost, ki jo ima v gozdu listnato drevje. Tako smo zaverovani v smreko in druge iglavce, da ravnamo z listovci prav po mačehovsko. In to ni prav! Ker na tem mestu ne moremo raz-motrivati vrednosti vseh domačih listavcev, si oglejmo — četudi bežno — vsaj najvažnejše.
Bukev je naše najbolj razširjeno listnato drevo, čeravno so jo na mnogih krajih že popolnoma iztrebili in jo še naprej preganjajo in izmenjavajo z iglastim drevjem, zlasti s smreko. In vendar bi bukve vsaj mali gozdni posestnik ne smel podcenjevati. Katero drevo mu da obilnejšo steljo in več drva za kurivo? Poleg tega pa ima bukev še mnogo drugih dobrih lastnosti, ki so v prid gozdu in njegovemu posestniku.
Kakor jelka, prirašča tudi bukev v mladosti počasi. Pozneje pa se razvija hitro, posebno če jo pravočasno in ponovno redčimo. Stoletno bukovje srednje kakovosti doseže v višino 25 m in da na hektar okoli 400 m lesa (z vejevjem nad 600 m*).
Bukev je glede svojih zahtev po luči, toploti, vlagi in dobrini tal zelo podobna jelki. Posebno njena velika sposobnost, da prenese zasenčenje, je važna. V mladosti raste tako gosto, da »lisica ne more skozi«, kakor pravijo. Mladi naraščaj je treba zato zgodaj redčiti. Ko se preredčeno drevje očisti vej, kaže vedno bolj gladka in stegnjena debla.
Za izboljšanje tal ima bukev veliko zasluge. Ni drevesa, ki bi tako bogato nastiljal gozdno zemljo. In prav zaradi tega bi moralo v vsakem kmečkem gozdu ostati nekaj bukovja. Če upoštevamo pri tem še, da potrebuje kmečki gospodar vsako leto nekaj drv in listja, bi morala pokrivati bukev vsaj tretjino maloposestniškega gozda.
Večjih škodljivcev bukev skoro ne pozna, 6« izvzamemo pomladanske mrazove.
Bukev se pomlaja naravno iz semena, rato je prav malo stroškov pri njenem obnavljanju in negovanju. Res jo je treba večkrat trebiti in redčiti, pri tem pa je delo že poplačano s kurivom, ki ga pri izseka-vanju dobimo.
V bukovju gospodarimo najbolje na pre-biralen način. Prebiralno sekanje v čistih bukovih gozdih ni težavno. Še bolj primerna pa je bukev za mešan gozd, kjer je rednica vsega onega drevja, ki po svod naravi ne more zadosti skrbeti za ohranitev tal, kakor na primer: bor, macesen, hrast in drugi.
Hrast je po naših krajih razširjen bodisi posamezno, bodisi v manjših gajih. V mladosti je hitre rasti, pozneje pa zaostaja. Sto-
letni hrast je povprečno 22 m visok, 33 cm debel in bi dal na hektar čistega gozda okoli 300 m3 lesa (z vejevjem 700 m3). Les debelega hrastovja je visoko cenjen.
Hrast zahteva mnogo svetlobe, precej toplote in vlage, ter dobra tla.
Gozdnih tal ne hrani zadosti. Zato ga bcmo gojili le posamezno in primešano senčnatemu drevju, posebno bukovju, ki je potem »rednica hrastu«.
Občutljiv je za mraz, v mladosti ga močno objeda divjad, pozneje pa ga zlasti napada rjavi hrošč. Na splošno pa je precej odporen proti poškodbam in se zlasti vetrovom trdno upira.
Hrast se pomlajujejo bolj s setvijo kakor s saditvijo drevesc. Varovati,pa ga je treba, da ga senčno drevje ne preraste. Gojiti ga moramo po pravilu: »podnožje pokrito, glavo prosto«. Tako vzgojen in primešan posamezno prebiralnemu gozdu zelo poveča vrednost istega.
Kostanj postaja pri nas vedno redkejši. Le malo je še ostalo kostanjevih gozdičev, ki so nekdaj zavzemali veliko površino na prisojnem gričevju. Kostanj zahteva toplo podnebje, skoro tako, kakor vinska trta. Raste v mladosti zelo hitro in ohranja tla v dobrem stanju. Proti nevarnostim je odporen. Glede zahteve po svetlobi stoji v sredini med svetlobnimi in senčnatimi drevesi. Malemu posestniku koristi na premnog način, zato bi ga morali posajati povsod, kjer ie hoče uspevati.
Brest, javor, jesen, gaber in drugo drevje naj bi kmetovalec gojil posamezno v svojem gozdu. Čimbolj je drevje mnogolično v kmečkem gozdu, tembolje.
V današnjih razmerah bi služil malemu gozdnemu posestniku najbolje prebiralen mešan gozd, ki bi bilo v njem vsaj ena tretjina bukovja, polovica jelovja, in smrečja, ostalo pa posajeno z različnim drugim drevjem. Posebno skrbeti bi morali zato, da bi zrasli v gozdu posamezni macesni, hrasti, kostanji, javori, jeseni in bresti. — N.
Krompir, pesa in sončnice zahtevajo predvsem mnogo kalija; zato tudi doseže tako bogate pridelke, kdor jim dobro gnoji s tem gnojilom. V zadnjem času so občinski preskrbovalni uradi razdelili večje množine kalijeve soli. Še je čas, da z njimi postrežete navedenim okopavinam.
Umetna gnojila se danes izplačajo bolj, kot kdaj prej.
*
S straniSnico nikdar ne zalivafmo zele-njadnih rastlin. To je iz zdravstvenih razlogov skrajno nevarno. Najbolje uporabimo stranišnico in straniščnik, ako oboje pode-lamo v mešanec — kompost.