558. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 14. julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Vojna.
Vtis kraljeve prokiamacije.
Vse časopisje je prineslo besedilo kraljeve prokiamacije z razprtim in mastnim tiskom skozi celo stran in na prvem mestu ter je napravila na Javnost najboljši vtis.
V	kratkih in jedrnatih besedah pove ta proklamacija vse kar se je dosedai zgodilo in kar se ima zgoditi in zakaj.
Plemenito, slovansko čuteče srce, ako ni preokamenelo. mora s sočutjem zasledovati gigantske boje Srbstva, ki koprni po svobodi, po življenju, ki si želi ven iz životarenja, enako med enake.
Zločinske roke. katerim je glavni namen napraviti razdor med gospodarji Balkana, so svojo frivolno igro izpeljale do kraja, bratomorni boj je začel, ker našel se je izdajalec, ki le za Judeževe groše, za medvedovo kožo, izdal interese skupnosti Slovanstvu sovražnim intrigantom.
Zal. med onimi, ki so delili slovanske simpatije s Srbi. našli so se na kinrlu bolgarske države zločln-sk' elementi, izdajalci rodne grude, so za obljube hoteli segati z golo roko po kostanj v ogenj — za druge.
, V sanjah sebičnosti niso videli druzega. kot razširjajoče se meje “olgarske, ki mora segati do albanskih meja, v Albaniji pa posaditi na J>restc>! bolgarskega princa Borisa in tako zagospodariti Črnemu. Egejskemu in Jadranskemu in morda Kdaj tudi Mramornemu morju.
Mi Slovani smo sanjali pred ualkansko-turško vojno c federaciji balkanskih držav v imenu tradicij in Pravičnosti in glejte kako si predstavljajo Bolgari svobodo >n pravičnost. ustanoviti so hoteli novo Avstrije»na Balkanu.
.. uničenjem posameznih enot se "j1praviti celote.
IlevJ n C^a teda5- ako izvali kra"
V	ok0 maciia marsikomu solzo
»Češke Slovo« pa bo tudi'nadalje podpihovalo Bolgare zoper Srbe v »krasni« družbi avstrijskih nemških listov a la »Reichspost« itc.
Bolgarski vietnikl
prihajajo skoraj dnevno v Belgrad v manjših skupinah, bolgarskih ranjencev pa sploh ne prevažajo več sem, ker so vse bolnišnice že od srbskih ranjencev popolnoma napolnjene.
Za bolgarske ranjence so napravili v bližini Skoplja posebne poljske bolnice, ker so Bolgari tako neusmiljeni, da celo svoje lastne ljudi puhajo ležati med mrtvimi tovariši in in jih ne odnašajo sproti v ozudie. To pa delajo le vsled tega, da odkrižajo stroškov za vzdržava-J1'6 in lečenje ranjencev. Srbska vr-Il0vna komanda je to njihovo potezo ^godila in jim stavila na razpolago /P 'vagonov težko ranjenih Bolgarov
če. naj sami skrbe za svoje ljudi kar je popolnoma pravilno.
Belgrad prenapolnjen z ranjenci.
V	Belgradu je sedaj nameščenih 4317 ranjenih vojakov in 78 častnikov ter 895 obolelih vojakov.
Ti ranjenci so v 29 bolnišnicah, vendar pa je še vedno-premalo prostora. dasi so že izpraznili razna javna poslopja. Sedaj mislijo napraviti na vojaškem vežbaiišču na Banjici poljsko bolnico. Na Vračarju pa se postavlja deset lesenih barak za ranjence po naredbi vojnega ministra.
T udi
bolnica za kolerične bolezni
je zasedena. Med bolgarskimi vjetni-ki v gradu se ie pojavila kolera in vse vjetnike in bolnike so strogo izolirali, da se bolezen ne razširi na prebivalstvo.
Časopisje priobčuje poduk kako se je treba varovati proti tej spremljevalki vojska.
Posebne izdaje časopisja
je srbska vlada prepovedala, ker preveč razburjajo prebivalstvo in čestokrat prinašajo vesti, katere morajo drugi dan dementirati.
Sploh se je pa s temi posebnimi izdajami hotelo doseči samo kar največ dobička in nič druzega in izkoristiti priliko, ko je ljudstvo najbolj radovedno po vesteh iz bojišč.
Sedaj pa je posalo tudi vrhovno poveljstvo v Skoplju zelo skopo s poročili in le s suhoparnimi besedami sporoča posamezne rezultate bojev. To pa iz strategičnih ozirov.
Vojni dopisniki še ne smejo na bojišča, ampak samo do Skoplja in tu se njihova poročila cenzurirajo.
Ravno čujem, da ie padel Kju-stendil v šibke roke. Tedaj so Srbi že začeli osvojevati mesta v stari Bolgarski, ki bo našla smrt v lastni pasti, ako se ne izmota iz nje mirnim potom.
In to pač vsi želimo.
;	 .	-v	Mars.
K 25letnici Postojnskega okr. učiteljskega društva.
Župan mesta Postojne, g. Josip Lavrenčič, je zborovalce približno tako-le nagovoril:
Častita družba!
V	imenu mesta Postojne Vas presrčno pozdravljam. Veseli me, da se vrši današnje slavnostno zborovanje pri nas, in da ob tej priliki praznujete 251etnico obstanka Vašega društva v Postojni, kjer je pred 25 leti dal inicijativo za ustanovitev
LISTEK
pavel bertne:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Moje mnenje je. da se naj vrši pred Požigom smrtna eksekucija vpričo zbranega prebivalstva. Ako pa udarimo v tem pogledu samo enkrat, je treba, da udarimo glavo; tem bolj, dor žur)an te občine eden prvih snrii•1^ R°bcev, ki se ne morejo z našo navzočnostjo na npi7nr m tleb. On je izmed naših SSft..in nespravljivih sovraž-Vnl. v’ , 1 Ijh ne moremo nikoli do-1 Pokončati. Ali se strinjate z rmv m nazorom, gospodje?«
Brez najmanjšega nesoglasja so ^ogovorili vsi oficirji kakor en mož: »Strinjamo se popolnoma.« »Torej,« je dejal general in povzdignil glas. da ga je mogel slišati Podčastnik, ki je stal pri vratih zbo-ovalnice. privedite mi —« pogledal £ beležko — »Klavdija Gontarda. unana tega kraja.«
Kmalu nato je vstopil stari Lo-nc med četverico pruskih vojakov hwSai!;ni-?1.* Honeti in obstal pred naprej	S°Ka obsodili že
vnro* i Ste ^uPan te občine?« ga je
KeS S ,0" HerC0K br“ ob-
tega društva Vaš tu navzoči častni član, vodja g. Jakob Dimnik, katerega še tu posebej pozdravljam. —
V	Postojni je stekla zibelka Vašemu društvu. Dovolite mi, da se pri tej priliki spominjam nekoliko zgodovine učiteljstva iz preteklega stoletja. Ako na to pomislim, moram vzklikniti: učitelj, trpin! Pred ustavno dobo in tudi potem bil je učitelj odvisen od raznih fakorjev; v sedanjosti pa se mora boriti za svojo eksistenco. za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Vzklik »učitelj trpin« je še danes popolnoma opravičen.
Skoro do polovice preteklega stoletja opravljal je službo učitelja cerkovnik, ki je bil obenem tudi organist. Tak učitelj je bil popolnoma odvisen od cerkve in farovža. Pozneje se je sicer skrbelo za naraščaj učiteljstva, vendar učitelj ni mogel priti do iste veljave, katera mu gre. Sele po odpravi konkordata leta 1868, s katerim se je odvzelo cerkveni oblasti vodstvo šole. je začel učitelj prosteje dihati. Postavljati se je začel na stališče, da zamore otroke edino na podlagi materinega jezika prav vzgajati. A žalibog, da ta ideja takrat ni bila izpeljiva, ker je še vedno roka Bach-Metternichova sistema. ki je vpeljal nemščino tudi v ljudske šole. tlačila to cvetko ob tla.
Kakor žarki jutranjega solnca. je vplivala Hohenwartova vlada, ki je nastopila leta 1871. Ta vlada je začela izvrševati enakopravnost. Vpeljala je slovenski učni jezik tudi v nižje razrede srednjih šol. Vendar so jo takratne politične razmere prisilile. da je morala po kratkem vladanju odstopiti. Nastopila je nato ustavoverna stranka, ki je imela sicer ustavo na jeziku, pa jo ni nikdar izvršila. Rodilo se je ministrstvo Auersperg-Lasser. ki je bilo najnasil-nejše za avstrijske Slovane. S kruto roko se je zatiralo vsako narodno gibanje in če so se vršile volitve, so bile denuncijacije in vsled tega hišne preiskave pri narodnjakih na dnevnem redu. Taki vladi so morali biti tudi uradniki m učitelji brezpogojno pokorni in nikoli ne bom pozabil, kako so vri neki volitvi uradniki nastopili z uradnimi čepicami, ovenčanimi s hrastovimi listi. V istem času nastopila je v Ljubljani mrzla »Sima«, ki je zasnovala »den kraini-schen Lehrerverband«, ki ie imel namen pritegniti v to društvo vse brez-značajne učitelje. Ta »Lehrerverband« je snoval po deželi svoje »Zweigvereine« in tak »Zweigver-ein« je zasnoval tudi za naš politični okraj. V čast našemu učiteljstvu moram poudarjati, da so bili zelo redki tisti brezznačajneži. ki so pristopili temu nemškutarskemu društvu. Udeležba je bila tako pičla, da so narodnjaki pričeli to društvo hudomušno nazivati »Zwergverein«. Po kratkem bolehanju in hiranju je to društvo v našem okraju srečno zaspalo.
»Saj veste, da sem:	kot	takš-
nega ste me vendar aretirali.«
»Torej priznate, da izvršujete ta posel?«
Zupan je zmignil jedva vidno z rameni, dočim je nadaljeval general s svojim suhim, kratkim glasom:
»Vaše opravilo vodi tudi vašo odgovornost za seboj. Odrekli ste nam svojo uradno pomoč s tem, da nam niste hoteli izročiti onih. ki so zakrivili umor nemškega oficirja.«
»Tisti, ki je zavrnil izzivanje, ali bolje rečeno, sramotni atentat vašega oficirja, ne s tem. da bi ga bil umoril, marveč s tem, da ga je usmrtil v pravilnem dvoboju — ne z nožem. kakor vi trdite, marveč z viteškim orožjem — tisti, pravim, je bil že daleč od tod. ko ste našli vi napadalčevo truplo.«
»Imenujte ga torej.«
»To je nepotrebno, ker vam je ušel in ga zdaj ne morete več doseči.«
General se je obrnil k oficirjem, tvorečim vojno sodišče:
»Gospodje, odgovori tega moža nas morejo samo potrditi v že prej izraženem mnenju.«
Oficirji so prikimali molče z glavami. General pa je izpregovoril, poudarjaje vsako besedo:
»Spričo odgovorov in vedenja Klavdija Gontarda. župana bisjerske občine, nadalje spričo tega, da se brani, pripomoči h kaznovanju zločina. čigar krivec mu je znan. spričo odgovornosti, ki jo nosi kot prvi
uradnik občine, ga obsodi vojno sodišče enodušno. da bodi ustreljen na vaškem trgu.«
»Moja žrtev je storjena,« je odgovoril stari Lorenec z glasom, v katerem ni bilo niti najmanjšega trepeta. »Nadejal sem se tega. kar imenujete vi svojo pravičnost.«
In preteče je dvignil roko: »Storite, kar ste sklenili; vse vam bo poplačano neki dan . . . In zdaj. prosim, končajte naglo.«
General je dodal s svojo kame-nito, trdo hladnostjo:
»Vojno sodišče vam dovoli časa, kolikor ga potrebujete, da napišete svojo poslednjo voljo, ako želite. Lahko ste brez skrbi, da pride listina nedotaknjena na svoj pravi naslov.«
»Pisati!« V očeh Klavdija Gontarda se je zasvetilo kakor blisk.
»Dobro!« je dejal, ne da bi trenil z obrazom. »Sina imam, ki mu hočem zapustiti par -vrstic v spomin.«
Sedel je k občinski pisalni mizi, ki mu je bila tako dobro znana, ter napisal s težko, trdno roko:
»Dragi otrok!
Nemci me bodo ustrelili, kakor so ustrelili tvojega deda.
Kadar napoči dan, ko jim bo prilika izplačati starodavni račun — ne pozabi, da bodo moje kosti takrat trepetale zadovoljstva pod rušo. ki lih bo pokrivala.«
Podpisal se je. zložil pismo, zapečatil ga in zapisal na ovitek: »Gospodu Lebaro&ju. notarju v Sen-Dizj6ju, "da izroči to listino mo-
Sele od leta 1880. naprej, ko je nastopila Taafejeva vlada in je bil na Kranjskem deželni predsednik baron Winkler. se je pričelo učiteljstvo prosteje gibati. V tej dobi so bile organizacije društev in stanov v polnem tiru. Takrat se je preorganizi-rala socijalno demokratična stranka, različne druge stranke in tudi učiteljstvo. Prvo učiteljsko društvo zasnovalo se je na Spodnjem Štajerskem in je izdajalo svoj strokovni organ »Popotnik« v Mariboru, medtem je že tudi »Učiteljski Tovariš« v Ljubljani pod spretnim vodstvom nepozabnega Andreja Praprotnika vršil svojo dolžnost. Med tema dvema listoma je nastal boi, ki pa je rodil to dobro, da se je leta 1888 zasnovala »Zaveza slov. učiteljskih društev«, kateri naj bi pristopila vsa že obstoječa in še snuječa se učiteljska društva. In to leto se je ustanovilo tudi Vaše društvo, katero danes praznuje svojo 251etnico.
Gospod predsednik ie pripomnil, da razburkani politični valovi bijejo ob Vaše društvo. Pa to naj Vas ne straši, ne pustite se izvabljati po lepih pogledih kranjske Libuše. »kajti vladni sistemi se spreminjajo, načela in društva pa ostajajo«. — Vaša stanovska čast naj Vas veže na Vaše društvo, bodite solidarni, prej ali slej pridete gotovo do svojega cilja; saj niste osamljeni: za Vami stoji poleg Vaše »Zveze« cela vrsta slovanskih učiteljskih društev in mogočna »Zveza vseh tostranskih slovanskih učiteljskih društev«, ki šteje že sedaj 25.000 članov, to ie faktor, s katerim mora vsaka vlada računati.
Končujem svoja izvajanja, želim. da bi Vaše društvo praznovalo tudi svojo 501etnico in želim Vašemu današnjemu zborovanju mnogo uspeha. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)
IV. sestanek
avstrijskih jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturlentov hi abi-turientk, ki se bo vršil dne 17.. 18.
In 19. julija 1913 v Ljubljani,
Program:
I. 17. Julija:
1. Popoldne dohod in sprejem
došlih gostov.
2. Ob 8. zvečer prijateljski sestanek vseh udeležencev na vrtu hotela »Tivoli«.
II, 18. julija:
1. Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma«: a) Otvoritev, b) Pozdravi, c) Referati.
Kolman
2. Skupni obed na vrtu »Narodnega doma«.
3. Popoldne ogled mesta in njegovih zanimivosti (izlet na Grad).
4. Ob 8. zvečer prijateljski večer. ki ga priredi na čast udeležencem »Slov. dež. učit. društvo« na vrtu hotela »Lloyda«.
III. 19. julija:
1. Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma«: a) Referati (nadaljevanje), b) Zaključitev.
2. Skupni obed na vrtu »Narodnega doma«.
3. Popoldne izkušnje pevskih zborov, ostali prirede izlet na Rožnik.
4. Zvečer ob 8. velik poslovilen večer v veliki dvorani »Narodnega doma«: a) Koncert (nastopi več pevskih zborov in solistov), b) Po koncertu veselica s plesom in drugo prosto zabavo.
IV. 20. juUja:
Razhod udeležencev.
Osrednji pripravljalni odbor.
Štajersko.
Maribor. (Gimnazija.) Kot že poročano, je bilo letošnje šolsko leto po vseh zavodih predčasno končano, to pa radi več slučajev Škrlatice, ki so se v teh tednih pojavili med učečo se mladino. O učnih uspehih daje lepo in pregledno poročilo letni pregled. Mi bi si dovolHi slav. gimnazijsko vodstvo opozoriti, da bodi
V	bodeče pravično vsem tiskarnam
V,	Mariboru — tudi slovenskim — fa ne samo nemškim. Isto delo kot one, spravijo tudi naše, ozir. naša. Učencev je bilo na mariborski gim-i naziji v. tem letu 595 moških in 15 ženskih (privatistinj). Padlo jih je 65, z odlike jih je napravilo 70. Med odličnjaki je bilo 49 Slovencev, oz, Slovenk. — Pod sedanjim ravnateljstvom opažamo kaj živahno športno gibanje, kar moremo seveda zopet le odobravati. Želeli bi le nekoliko več energije od strani ravnateljstva gotovim gospodom nasproti, kfi mislijo, da smejo svojo »akademičnci gimnastiko« poskušati z neko novo* dobno »Korperkulturo« po obrazih' maturantov. Če konečno še pripomnimo, da bo treba dajati tudi slovenskim dijakom v bodoče iste svobod-ščine, kot iih imajo njih nemški kolegi, mislimo, da smo storili le svoje dolžnost.
Zanimiva reminiscenca. Zadnjo nedeljo je priredila »Slov. Straža« v Radvanju pri Mariboru ljudsko veselico kot tako, hvaležno pa se nam zdi, podati tu reminiscenco, ki jo je podal govornik prof. dr. Anton Medved: »Pred ravno 50. leti se je vršila v neposredni bližini Radvanja velika slovenska slavnost v proslavo tisočletnice sv. Cirila in Metoda. Dne 3. avgusta leta 1863. so priredili Slovenci na »Brandhofu« — graščina, ki leži med Mariborom in Radvanjem tik kadetnice, sedaj last
jemu sinu Petru Gontardu. ako se vrne živ od severne armade, kjer se bori za svojo domovino.«
Podpisal se je še enkrat na ovitek in vrgel pismo na mizo vojnega sodišča. Nemški oficirji so gledali osuplo tega moža. ki ie urejeval tik na pragu smrti s tolikim mirom svoje posvetne zadeve.
»Tako . . . Pripravljen sem.«
»To pismo, gospod,« le rekel general z resnobnim glasom, »bo oddano v naznačene roke.«
Mignil je, in vojaki so obkolili obsojenca'.
In junaški kmet jim je ponovil sam. s krepkim glasom:
»Idimo! . . .«
Vojaki so iztiraJi preb*r*lstvo vseh hiš na trg. Zenske, otroci, starci
—	zakaj v vasi ni več drugih mož kakor sivolasi starčki — vsi so na trgu in se stiskajo drug k drugemu, čakajoči v nemi tesnobi in grozotni uplašenosti. ki dela. da jim teko minute kakor dolga stoletja.
Nazadnje privedejo moža, ki stopa trdno in pogumno, in ki ga postavijo samega zase k cerkvenemu zidu.
Peloton, sestavljen iz dvajsetih vojakov, se vstopi par korakov pred njim; iz tega oddelka se izloči še tisti hip podčastnik in se približa obsojencu; v roki drži rutico, zloženo v obliki obveze, ter migne z njo. kakor da bi hotel zavezati starcu oči. Ta pa zamahne zaničljivo:!
»Bežite I Mari mislite, da me je smrti strah?«
Nato skomizgne s širokimi ramami, dočim se vrne podčastnik na svoje mesto.
»Z Bogom vsi skupaj!« zakliče z močnim glasom.
In kakor dolg krik se izvije vsej tej molčeči množici presunljivo ihtenje.
»Ne jokajte. Za nami pridejo drugi... Povejte jim vse ... povejte jim dobro!... In živela Fran—...«
Grom pretrese zrak ... salva dvanajstih strelov, ki prekinejo na junakovih ustnicah poslednje pekoče besede.
Zasliši se drugo povelje. In glej, iz vseh teh hiš se dvigne dim. plameni se izvijejo iz njega — vas Bisjer »e v ognju!... Plamen liže vedno v&e. zagrinja hiše in strehe, razko-p*#a' se na široko, oprijemlje se županstva in stare, častitljive cerkve.
In Rošegijski grad tam gori stoji takisto v plamenih, ki frfočejo v vetru kakor sto ognjenih praporov.
Oh, vojna, ta strašna vojna!...
Minile so ure. Prusi se odpravljajo dalje. In vas Bisjer je samo še kup žerjavice in kadečega se kamenja. Pogorele so hiše. pogorela je cerkev, v pepelu leži županstvo — vse. kar je bilo v njem, je postalo rop ognjene sile: tudi matičina knjiga in z njo vpisek, ki bi bil mogel enkrat izpričati, da ima hči Marte Lemetro-ve očeta!
paromlinarja Scherbauma, takrat jast grofa Brandisa — velikansko slavnost, nai katero le prihitelo čez 5000 ljudi. Zbran ni bil le ves Slov. ^tajer. marveč so prihiteli še tudi Cehi in Hrvati. Vrhu tega sta bila tudi navzoča zagrebški In ljubljanski župan, a slavnostni govor je imel klavni naš Božidar Raič...« Da, ko !>mo to slišali, ta spomin, nam je bilo pri srcu, kot bi slišali odmev bajke iz daljne davnine. Pred 50. leti in danes! Takrat nas je družila ena misel, en cilj! Danes —?! Tempora mu-tantur. et nos...! Žalostna nam tnajka!
Ormož. (»Mladeniška zveza«.) Pretečeno nedeljo, 6. t. m., je tu zborovala dekanijska »Mladeniška zveza«. Vemo do sita, kakšna so taka predavanja in zborovanja in za to hočemo omeniti le nekoliko gQ.yor, ozir. predavanje o delovanju slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ko smo opazovali na obrazih poslušajočih utise tega predavanja, smo 'na marsikaterem s prav mešanimi občutki opazili, da je sledil besedam, in izvajanjem res z zanimanjem in zavestjo, koliko pomena da je v njih. Seveda pa si nihče od vseh. ni bil &yest, da so bile te besede, ali bolje celo predavanje, zopet le čisto navadna vaba, vržena tja tako, kot se jrrže ribi trnek z mastnim črvom. Hlastne po njem, ga prime, a vlovi se sama. Da, klerikalci se poslužujejo vseh — tudi nečednih — sredstev, ki zamorejo koristiti njih strankarskim namenom. Sami najhujši in zakleti sovražniki naše šolske družbe sv. C. in M., se poslužujejo imena obeh naših blagovestnikov povsod in vedno, kadar treba — po kalnem ribariti in izžemati ljudi za njih denar. Seveda dobe ta denar potem le bogati fajmoštri, žejni kaplani Slov. Straža in — klerikalni listi ter klerikalni agitatorji. Zaslepljeno ljudstvo seveda verjame lepim besedam o slovanskih apostolih, a ne spozna-Va onega strupa, ki ]e pomešan v to hrano in. ki mu prinaša z grozno točnostjo — počasi, a sigurno — na ^rodno smrt! — Zberimo se še ml in )povejmo ljudem, v kak potvor resnice verjamejo. Ne slepiti ljudi v strankarske materijelne namene, dajati jim radi njih samih prava navodila narodne zavesti in naobrazbe!
Vransko. (Volitve in »Straža«.) Klerikalci kar ne morejo razumeti, da so pri zadnjih občinskih volitvah tako sijajno — propadli. Na vse pre-tege bi sedaj radi popravili svoj sijajni poraz 5 tem, da vedno in vedno 'dolžijo nas zveze s štajerskimi pripadniki. Ja, strela božja, povejte nam no vendar one »Štajercijance«!	—
Sicer pa se nam zdi, da }e postala našim klerikalcem beseda »štajercijanci« pravcati »Schlager«, s katerim vedno in vedno streljajo proti naprednim zmagam. Kadar so tepeni. halo, pa jim že uide zopet — »štajercijanci«. S tem izigravanjem, vrednim farovške politične zabitosti tu kot tam, znane slovenske kuge, bodo še faktično pomagali oniin »štajercijancem« po drugih krajih, do tega, da si bodo zopet opomogli do moči in veljave, kajti sedaj pri »Straži« o vsaki priliki običajno pisarjenje. ni prav čisto nič druzega kot neumestna reklama — za »šta-jercjanca«! V svo(ji politični nešo-lanosti jo bodo sprayiti razni farov-ški klerikalni petelini res še tako daleč, da bodo postajali po nekaterih krajih »štajercijanci« — jeziček na tehtnici. Gospodje klerikalci! Samo majhno žegnane soli...!
Dnevni pregled.
Kal vse Nemcem ni prav? «Gra-zer Tagblatt« se je začel jeziti radi slovenske pripravnice v Trstu za — nemške srednje šole. Ker je ta zavod c. kr., torej državni, se razume pri »Grazer Tagblattu« že samo ob sebi da bi oni morali biti tudli — sredstvo za germanizacijo, zavod v katerem bi se slovenska mladina germanizirala in pribujala na srednje šole še popolnoma pošvabščena. Vse kar je
v	Avstriji c. kr., bi moralo po mnenju nikdar sitih Švabov služiti samo in edino germanizaciji! Slovenska pripravnica v Trstu je po »Grazer Tagblattu« v taki obliki kot je. odveč, mi gremo pa že dalje in pravimo, da bi ona morala biti sploh odveč! Za Slovence naj se osnuiejo Movenske srednje šole, da naši mladini ne bo treba izgubljati časa z učenjem nemškega jezika, da more obiskovati srednje šole. ki so v Trstu, kjer Nemci sploh niso domače prebivalstvo, nemško! Ne pišemo tega za to. da bi se hoteli prepirati z »Grazer Tag-blattom« ker vemo, da bi bilo zastonj, sklicevati se pri Nemcih na pravico. Ali naši »politiki« — pred-stavitelji našega naroda v državnem zboru ne bodo nikdar preveč opozarjani na njihovo dolžnost. Ko bi se naši poslanci zavedali svojih nar. dolžnosti, bi Slovenci že zdavnaj imeli svoje srednje šole povsod, kjer Jih potrebujemo. Čemu se pritoževati, na nemško krivičnost, ko se pač sami nič ne brigamo za naše pravice? Usoda vsakega naroda leži v njegovih lastnih rokah. Dokler bomo Slovenci taki kot smo, se bodo Nemci lahko ujedali tudi radii tega, di na c. kr. pripravnici v Trstu poučujejo _ slovenski učitelji. Nemci že vedo. s kom imajo opraviti.
Kvarnerski Monte Carlo. Pred par dnevi smo izrazih naš dvom, da bi bili delničarji opatijske igralnice, ki vtegne Opatijo niničiti. Slovani, kakor je trdil iiGrazer Tagblatt«. Naš dvom je bil opravičen, ker »Riečki Novi List«, ki je gotcvo dobro poučen o opatijskih razmerah pravi, da so delničarji igralnice Madžar ji. torej pravi bratci naših ljubih Nemcev, s katermi so si razdelili državo na dva dela, da ložje zatirajo Slovane. Ker se Opatija nahaja v tostranski državni polovici, bi moral »Grazer Tagblatt« pravzaprav protestirati proti temu. da imajo igralnico v Opatiji Madžarji, ki imajo — no nemško-madžarskem sporazumu pravico uganjati lumparije samo v drugi državni polovici in bi morali prepustiti igralnico v Opatiji Nemcem, ki imajo — po zgoraj omenjenem sporazumu — izključno pravico uganjati lumparije v tostranski drž. polovici.
Naša mlzerija. V Osjeku v Slavoniji, torej v mestu, ki se Ljubljani niti primerjati ne da. mislijo zidati posebno poslopje na tamošnje stalno hrvatsko gledališče, ki že več let prav uspešno deluje. In v Ljubljani, političnem in kulturnem srediscu našega naroda imamo vsako leto gledališko krizo in se moramo celo ba-viti z vprašanjem, ali bomo sploh še imeli gledališče ali ne! Hrvatska provincijalna mesta se v kulturnem oziru bolj gibljejo kot naša Ljubljana, ki jo z nekakim ponosom imenujemo našo »prestolnico«. In vendar je med nami še ljudi, vsi resno dovojl trdijo, da smo Slovenci dovolj močni, Tda se vzdržimo tudi brez pomoči Hrvatov in Srbov, na katere gledajo te naše veličine, se pa moremo naučiti od njih? Res, te veličine« se ne marajo ničesar naučiti.
ker imajo v svojih glavah že vso učenost, ali trezno misleč človek se bo zamislil tudi pri tem, niso ljubljansko hulturo mogazvajo ni nikjer videti.,
Ciril-Metodove veselice.
Prejeli smo: Čas, kateri je naj-pripravnejši za prirejanje veselic v večem obsegu je tu, oziroma že prihaja. Skoro največ veselic, po deželi se vrši za družbo sv. Cirila in Metoda. — Večkrat sem si mislil, ko sem tako opazoval različne družbi-ne veselice po deželi, ali pa tudi to ljudstvo, ki privre od vseh strani, ve kaj C. M. družba podpira in vzdržuje? — Posebno, kje da so vsi ti kraji, kjer je kaka družbina šola, centrum ondotnega Slovenstva. Zdi se mi da tega. posebno pa zadnjega ne ve ogromna množica preprostega ljudstva, pa tudi marsikaterega inte-ligenta in tudi predsednika podružnice lahko z mirno vestjo prištejemo k temu številu. Da je C. M. družba, šolska družba, da zida šole in skrbi za Slovence, toliko ljudje že vedo, toda kje zida šole, tega pa ne vedo. Treba je, da ljudstvo spozna vse kraje, kjer živi in diha le ena slovenska duša. Zakaj v teh časih je škoda za vsacega, ki se potopi v tujem morju. To spada tudi k družbini nalogi. Mesto, da bi se prirejale veselice pod navadnim naslovom »veselica družbe sv. C. in M.« tu pa tu, bi ne bilo boljše in koristnejše, če bi se krstilo veselice tako »veselica podr. sv. C. in M. v N.« Za Muto, za Trst itd. sploh, da bi se veselica vršila pod imenom kraja, kjer se nahaja družbina šola. Obenem bi bilo tudi primerno predavanje, nanašajoče se samo na dotičen kraj. Opis šole, narodnostni boi celega okoliša dotične šole, gospodarski položaj ondotnih Slovencev in Nemcev, spjoh toliko, da bo vsakdo imel popolno jasno sliko ondotnih razmer. Dolžnost družbe naj bo. da naj ne ve samo inteligent, marveč tudi pri-prost človek, kje so naši braniki in kako se branimo. S tem bi podružnice dosegle večji moralni uspeh pri ljudstvu kot dosedaj. — Izkupiček vsake take veselice naj pa družba porabi za dotično šolo, za katero je bila veselica namenjena. Z ozirom na to. naj se delo posameznih podružnic z vednostjo centrale temu primerno razdeli; bolj ogrožene kraje prevzemo močnejše, druge bolj sla-bejše podružnice. S tem pridobe posamezne šole za božičnice in druga sredstva gotovo več, kot pa če se izkupiček proporcionalno razdeli med vse. Denarja so sicer vse potrebne toda ena ga z ozirom na narodnostni boi rabi faktično več kot druga. Moj namen je jasen dovolj, če bo našel pri družbi in podružnicah kaj odmeva v^teh časili polnih mrtvila ne vem. Dobro bi bilo če bi se zaneslo med podružnice več agilnosti z bolj novejšo tendenco; tudi« bi prav nič ne škodilo, če bi se družbina veselica z Ljubljano, bodisi te ali one podružnice, krstila »za ogrske Slovence«.	Bojan.
Cheradam Andree, Balkanski rat i Industrijska Intervencija. — Februarja meseca je v pariških »Les annales des National ites« izšla v francoskem jeziku pričujoča razprava poznatega francoskega slovano-fila Chčradama. Na srbski jezik jo je sedaj prevel Mili D. Milinkovič (Niš, štaniparija Milana Stefanoviča, str. 13). Brošura je bolj informativna za’ Francoze in eventualno za izvenav-strijske Slovane nego za nas. Prikazuje namreč razmerje neslovanskih in slovanskih Avstrijcev po mišljenju in številu ter tolmači na podlagi tega, zakaj avstrijska neslovanska politika za balkansko-turške vojne ni mo-
JOŽE JELENEC.
Hudič.
(Poskus karakterizacije slovenskega hudiča.)
(Konec.)
Veliko veselje ima hudič z giz-davostjo in nečimernostjo. Na končnici v muzeju vidimo naslikan prizor, ko hudič nečimernim babnicam giz-‘dava krila pere. drugi hudič lika, a v velikem kotlu se kuha obleka. Ves napuh prihaja od hudiča.
Tudi pri plesu ne manjka hudiča. Najraje se postavi v kot blizu godca. V rokah drži bič in z njim vihti nad plesalci, da rajajo v divjem plesu. Na Notranjskem pripovedujejo o tem sledeče: Pojdi opolnoči na pokopališče, poišči kos deske od krste. kjer je izbita grča, poglej skozi grčo na plesalce in kaj vidiš? V divjem diru se vrte pari in hudiči Jih opletajo z biči. Ko se ples konča, pa odvedejo tega ali onega plesalca seboj v pekel; včasih pa odženo vse skupaj...
Iz domače zgodovine nam je znano, da se je v XVI. stoletju zelo razširila po naših krajih Lutrova vera. Kdo neki je udihnil Lutru nesrečno misel, da nai'ustanovi novo vero? Nihče drugi kakor hudič. O tem se takole pripoveduje: £ Lutraite
hudič in ga vprašal, kaj si želi. ako razširi svojo krivo vero. Luter Martin odgovori: »Dobro življenje že na tem svetu in lepo nuno Katrico za ljubico.« Hudič mu vse to obljubi. Luter je res začel oznanjati krivo vero. »Hudič mu je nosil denarja in vsega, kar je zaželel in tako je v vednih veselicah, kratkočasnicah in vseh pozemeljskih dobrotah pozabil popolnoma na Boga. na svojo ubogo dušo, na strašno večnost in celo na smrt.« Razume se. da ga je hudič nazadnje kar živega odnesel v košu v pekel. Tudi slika na panju verodostojno izpričuje zvezo med Lutrom in hudičem. Kaže namreč, kako se Luter vozi s svojo Katrico. a hudič je za kočijaža.
Hudiču ugaja tudi zaklinjanje in krivo pričanje. Pri teh pregrehah se pogosto zgodi, da hudič krivopri-sežnika ali zaklinjevafca tako! pograbi in odpelje v Dekel. V goriški okolici Je znana pesem o materi, ki je zatajila svoje dete s strašno kletvino. rekoč:
»Če sem jaz le tvoja mati, naj pride tolikanj hudičev, kofkor listja je in trave, da mc semljo ko malin moko, ko malin moko. prah. pepel.«
In dalje pravi ta pesem:
Se ona dobro zrekla ni, prišlo iih le ko fetia. trav«.
gla intervenirati z orožjem proti balkanskim Slovanom. O Slovencih pra-
vi	avtor, da su »obedjeni (prepričani). lojalni podanici Avstrije, ali su istotako odlučni pristala slovansko« isjedinjenja!
Avtomobilna zveza Gorica, Vipava, Postojna se otvori z rednim prevažanjem potnikov dne 14. julija 1913. S to novo krogo, ki so jo otvo-rili podjetniki in za vsak napredek vneti podjetniki, se ne pospeši samo promet gospodarsko močni, procvi-tajoči Vipavski dolini, marveč se povzdigne ž njo tudi splošnj, tujski promet, katerega morajo podpirati v očigled moralnemu in materijalnemu napredku dežele ne samo ožji domačini. marveč tudi cela Notranjska in Goriška in vse oblast, katerim mora bifi gotovo veliko ležeče na tem. da se promet, posebno na obmejnih krajih kolikor mogoče ojači in razširi, in to v prilog in v korist ne samo Vipavske doline, marveč tudi v korist cele Kranjske in Goriške dežele in v presenečenem delokrogu tudi v korist cele države. Ta zveza med Postojno in Gorico pa ni samo zelo udobna marveč tudi cena in napredku v splošnem prometu odgovarjajoča. Vozovi so prav elegantni in sploh eni najlepših, najboljših in za vožnjo najudobnejših kar jih imam na Kranjskem in Goriškem.
Novi avtomobili poštne avtomo-bilne zveze Gorica, Vipava, Postojna so se pripeljali iz Dunaja v Gorico dne 3. t. m. V vseh večjih krajih skozi katere so vozili ti lični avtomobili zbralo se je številno občinstvo vseh slojev, posebno tudi strokovnjakov, ki so izrekli soglasno sodbo, da so ti vozovi najlepši, najboljši in za vožnjo najudobnejši kar jih imamo sedaj na Primorskem in Kranjskem. Lične in povsem moderne vozove pa so občudovali in navdušeno pozdravljali tudi v raznih mestih med vožnjo iz Dunaja v Gorico, kakor v Dunajskem Novem mestu med vožnjo iz Dunaja v Gorico. na Semerinku, v Gradcu, Mariboru. Konjicah, Ptuju, Celju, Ljubljani. Postojni, Vipavi itd. S to novo progo oprt je potujočemu občinstvu raj Kranjske dežele in dolžnost je vsacega rodoljuba, da podpira to podjetje, kojemu se obeta velika prihodnost.
Deževno vreme v mesecu Juliju jako ugodno upliva na grozdje. Grozdne jagode bodo vsled obilne mokrote postale debele in ako nastane po tem vremenu vročina in suho vreme nadejati se je Jako bogate vinske letine.
Duh. ki krade pečene kokoši ln
vino. Na kmetih skoro ni »»oglaren-}a«, kjer bi ne bilo tepeža, ali kakih drugih nerodnostih. Pri Francetu Zorcu na Brezjah so imeli svatbo. Prisil so oglarit domači in sosedni fantje. Hišni gospodar jim je postregel z vinom, pečenko in poticami. človek bi mislil, da je to za tako neumnost kot je dandanes ogla-rjenje več ko dovolj. Toda požrešnost takih uonočnjakov ni kmalu vstrežono. Posebno domačin. Alojzij Duh je tisto noč hudo trpel na razširjenju požrešnega želodca. Vtihotapil se je v kuhinjo, iz peči vzel kozico, v kateri je bilo 5 lepo pečenih, za svate pripravljenih kokoši, plavajočih na masti. Zapazjl je tudi pd ltrov vsebujočo steklenico vina. pa je odnesel kokoši in vino ven. S tem ropom so se vsi vkupaj podali koncem hiše pod hruško, se tam gostili na zdravje svatov v hiši. Z mastjo, kolikor je niso mogti povžiiti, so se že opijanjeni; drug drugega polivali. Duh, ki krade pečene kokoši im vino.
se bo zdaj 14 dni pokoril ob ričetu v ječi novomeškega sodišča.
Ljublbna.
semleli so jo ko malin moko.
ko malin moko, prah. pepel.«
Mnenje, da hudič krivoprisežni-ka rad kar na mestu prime, nam dokazuje dogodek, ki se je zgodil pred kakimi petintridesetimi leti pred okrajnim sodiščem v Postojni. Pred sodnikom sta stala dva kmeta. Pravdala sta se zaradi neke zemljiške pravice. Sodnik razsodi, da se pravica izkaže s tem. če eden izmed kmetov priseže. Ze so prižgali sveče, — kar se oglasi za besedo drugi kmet in želi, da bi se okno odprlo, predno njegov nasprotnik priseže. »Čemu pa?« vpraša sodnik začudeno. A kmet odgovori: »Da ne bo hudič šip ubil, ko bo ogenj ven vlekel!«
V	prejšnjih časih so po naših krajih gospodovali in kmete tlačili graščaki. V mnogih povestih in ustnih izročilih se popisuje njihova krutost in neusmiljenost. Zato ni čudno, da je nastala govorica, da graščaki niso ljudje, ampak hudičevi otroci. Dolenjska pripovedka govori o tem tako: »Zavrženi angeli so prileteli z nebes na zemljo. Tisti, ki so padli v ravnino, so predrli zemljo in se pogreznili v peklo. Drugi, ki so padli na višave, niso mogti zemlje predreti in so ostali na njej. Sezidali so si na hribih silne gradove in z ugrabljenimi babami so zaredili neusmiljene grofe in druge velikaše, ki so ubogega kmeta toliko sto let tako krvavo
IH TUJ -H.. :• ■' '	•	' •- ™ J-tLl._u.ma
mrcvarili in zatirali.« Njihova pre-grešnost je bila tolika, da so hudiči komaj čakali na njihovo smrt, potem so jih pa odpeljali naravnost v pekel.
O	tem govori narodna pesem, ki popisuje bolezen in smrt neusmiljenega graščaka takole:
Pod posteljo se mu spravila voliča dva. hujdiča dva:
S krvavimi se okeci gledata, z žerečimi rogled dregata, vesela dušico čakata.
Duša se ločila s tčla. sta zgrabila njo voliča dva. no. sta njo zderla iz tela, nesla sred pekla žerečega. posadla njo na stol žereč, piti sta njoj natočila kupica žvepla in smolž:
»Pij, duša. to ti j’ veselje!«
Mnoge narodne pripovedke in pesmi pripovedujejo, kako je hudič odpeljal nevesto, ali kako se vozi po svetu, pred kočijo pa nese hudič črno-žolto zastavo, da bi ga vsi ljudje videli, toda to ne spada več tu sem. Tudi v domnevo, da hudič vlak vozi, se ne bom vtikal. Prepustim to strojnim tehnikom, ki imajo v tem hvaležno nalogo. Enako prezrem na tem mestu različne druge sorodnosti hudiča s čarovnicami!
Kakor so cenjeni čitatelji raz-videli, je hudič res hudoben, ah vendar, izhajalo vaši kmetje s ntim
— Dela v strugi LJublianice.
Radi zadnjega deževja je Ljubljanica tako narastla. da so se morale odpreti zatvornice v Prulah. ker se je nahajal Grubarjev kanal v resni nevarnosti. Ljubljanica je zopet tekla po svoji strugi skozi mesto in Ljubljančani so bili vese'., ko so gledali zopet vodo v sredini mesta, obenem se je pa splošno govorilo, da bo škoda velika, ker bo voda napravila precej škode, ker bo pokvarila ono. kar je že bilo napravljeno. No. pa ta bojazen ni bila opravičena, vsaj v toliki meri ne, kakor se je izražala, ko so zatvornice zopet zaprli in je voda odtekla, se je videlo, da se nahaja struga v istem stanju kot se je nahajala dokler se zatvornice niso odprle. Samo v izkopanih jarkih je ostalo precej vode. ki jo sedaj sesalke noč in dan odpravljajo dalje, tako. da se bo v par dnevih lahko nadaljevalo z delom tam, kjer ie- ono bilo pretrgano.
— Z Viča Frančiškansko solo-ce politike zahaja. Zadnjo nedeljo smo doživeli nekaj, česar nismo pričakovali. Par tednov je že pisal »Slovenec«. da bodo 6. julija stotine viških klerikalcev in klerikalk svečano korakale v sprevodu in da bo 6. julij sodni dan za vse kar ne trobi v Čam-pin rog. V duhu smo že videli kako se trese zemlja pod nogami vnetih Čampovcev. slišali iz tisočih grl klicati: hozana Tebi Čampa, naš vodja, naš general, živel Avguštin, naš ljubljenec in naše vse. Toda varali smo se. V sprevodu srno videli le 4, reci štiri pošvedrane somišljenike S. L. S. iz Viča. menda 6 petelinčkov in nekaj otrok, bodisi v čukarski uniformi, bodisi v ponarejeni ženski narodni noši; vsi drugi udeležniki sprevoda pa so bili iz sosednjih občin. Zdelo se nam je, da so prišli čuki iz Most in drugih vasi na pogreb viških klerikalcev. Toraj naš takozvani faj-mošter ima le še 4 somišljenike na Viču. Na obeh straneh ceste se je vse smejalo čukom, triletni otroci so jim klicali: cukulada, cukulada. Cele trume bivših viških klerikalcev so s pomilovanjem zrle na sprevod. In čuki so. kakor se to pač spodobi nočnim pticam, gledali v tla sramujoč se belega dneva. Zastav ni razobesil nihče. lazun onih. ki včasih, pa le na vsake kvatre. zaslužijo kak groš od farovža. pri Rožmtnčevih pa so jo ■ razobesili najbrž v zahvalo patrom, \ ki so edino krivi. 3a je prišla hčei**
iz poštene hiše ob svoje dobro No, in na veselici ]e zgledalo ravno tako. Ledrarjev seveda ni manjkalo, 'dasi so drugače zakleti sovražniki veselic, v najlepšem številu je bila na veselici Devica Marija v Polju in Moste. iz Viča smo opazili nebroi otrok in cela dva moža. ki res zaslužita, da se tako imenujeta. Zivjo Čampa 1 Kmalu boš sam. kakor pri občinskih sejah, kjer so Te vsi zapustili, da samevaš kot general brez vojakov.
In ni čudno. Kdo pa bo še zaupal duhovniku. ki samo politizira in ki je od veselic ves zmešan, tako, da je zadnjič pisal v »Slovencu«, da so bile na Viču 6. julija tri veselice, v resnici pa sta bili samo dve; pri »Pavliču« in pri »Traunu«, pri Tribu-ču še sluha ni bilo od veselice. Naš župnik dobro ve. 'da hodijo na Viču pripadniki vseh treh strank radi V cerkev; če bi bil on mož po volji božji. bi bil proti vsem trem strankam jednako dober. Toda on dela drugače: Za ledno stranko okinčava cerkev in farovž, dan za dnevom je V
prav dobro in se ga nič ne boje. Znano je, da je že Abraham a Santa Cla-ra dejal: »Wunder liber Wunder ist dieses. dass die Crainerische Bau-ern sogar nem Teuffel nicht forch-ten.«
Časi se izpreminjajo, človeški rod napreduje, hudiču se odpira slaba perspektiva. Na čarovnice ne verjamejo dandanes niti otročaji^ vec, starine, ki se nočejo radi hudiča voziti po železnici, izumirajo. Domišljija našega kmeta se ne bavi vrč v taki meri s hudičem, drn/e misli mu roje po glavi. Dobe se že kmetje, neverjetni Tomaž, ki govore: »Kaj hudič. hudiča ni. hudiča so se «znrisR» bedaki in stare babe. hud*č je sVb človek!« — Vse kare, da bo počasi izumrl* Kakor manu t. va ognjena podoba bo čimcMe boo bledela, pozabljale se bodo prii^ vedke o njem. vremenske nezgode bodo izprale njegove srtke z naših čebelnjakov. Predno oa se pozab »o povesti o hudiču, bi bilo dobro, da 'o* se verno zapisale in na ta naČW ohranile poznejšem« roda, ki bo njih lahko proučeval duiervm razvo! našega naroda.
Pa tudi s čisto naravoslovne«* stališča Je hudič zelo zanimiv. Ko*1' čam.
službi te stranke, vsak trenotek ga vidimo na cesti: danes agitira za veselico te stranke, jutri za volitve itd.; za druge stranke pa ima naš župnik samo bič, sramotenje, žaljive besede, kjerkoli more škoduje in preganja te stranke. In zopet piše »Čampa«, da je razlagal v nedeljo »Or-Ipm« samo božji nauk. Dragi naš Čampa, za uko razlaganje pač ni nninerna poklicna slavnost kake •'mm,-. Kajti, kjer se pr.Jiguje in povišuje samo del kristjanov, tam sc ne izpolnjuje Kristusov nauk. Zgrešili ste božje poslanstvo g. župnik in manjka le še, da postavite v cemev jmzt m sole. zaplešete z Mico Fot-. nik polko, in na Viču bodemo mien namesto cirkve — cirkus.
■	Slovanski klub ima danes ob • Z' ecc. sejo pri Zlatorogu. nnr-JT ,P,edališča ne bo. Kakor smo Porocun Se je vrnil’ gospod Borštnik
n ZaRr®oa za stalno v domovino Dramatično društvo je predkS
de/, odboru, naj skupno z mestom
fn n a i f°f°VOr Klede b°d°če sezone in naj ic temu povabi gosp. Borštu;-
o a 5’ ? bor ie položil ta predlog ad acta m sploh ni odgovori!
,	~ Zemljepisnega odseka »Ma-
tice Slovenske« seja bo 16. t. m. ob o- uri zvečer. Dnevni red se tiče zemljevida slov. pokrajin.
—	Veselica Sokola II. v Hribarjev em gaju je krasno uspela.. Pop. °o 3. so se sešla ljub. sok. društva Dri kav. Evropa in so odšla z godbo na čelu v Trnovo. Ob 4. pop. se je začela telovadba, ki je pokazala marljivo notranje delo društva. Do naraščaja, okoli 30 sokolie in izborna vzorna vrsta — vse je pokazalo, uspe.ie pridnega vežbanja. Veselica •e bila mnogoštevilno obiskana in je 'rajalo veselje do — polnoči.
Sokolska župa Ljubljana I. se ži-vanno pripravlja za svoj zlet v Rib-«20- m. Bratska društya so Prosena, da čim preje pošljejo‘žup-mii predsedstvu izpolnjene prijav-t ® v smislu Sok. Vestnika. — Iz oSia"e bo obhajal posebni vlak san?g 7-,u.re- Ker bo vožnja po zni-n a! £enii in ker poznamo gostoljubna bratov Ribniške doline, poziv-
tellp°c VUl),^an'ane 'n sPi°b Prija-žiii . šolstva, da se številno udeležijo tega zleta.
iutri^*n^Ina*OKra* »Ideal«. Danes in gu!L«? • animiv sP°red- »Baie iz-tratrPwS ’e krasna drama z vele-Prim«n v?ebino. Gaumontov tednik izborna a.ajb°veišo modo kakor tudi liki nriiQ„ °.našega cesarja ob pri-Franc InsT13 temeljnega kamna torek 'm a mostu na Dunaju. V v baru^eu^esničene saT,ie<<- drama Usn^ t' V petek >>Stare matere deri v V Nordiskfihn (Psvlan-
»Sle ll?ul°. 0 sellz°cilska
frštT
Posredovalnica dela N. D. O.
Iz vseh dežel, posebno pa iz Kranjske, Koroške in Štajerske prihajajo (Mavci v Trst, kjer si iščejo zaslužka. Seveda prihajajo v posredovalni-
o	dela N D. O., ki je že splošno Rwna ‘,n ki ie že velikemu številu z^e?,skib de!avcev Pripomogla do
sS a- Poga,ja se cel°- da Pošilja
le rili 0 demokratična stranka svo-la N n°^v urad Posredovalnice de-Dn °’ in si.cer zel° Pogostoma, Članp 0pa Pošilja svoje slovenske ti 011 am ne moremo preskrbe-kah c toJstYar ima N. D. O. v ro-na '. eveda je N. D.O. tako pamet-veiiiT ne podpira tistih, ki so njeni ie £PaxTDrotniki* 0na skrbi za svo-lavrl : ^to opozarjamo zlasti de-Štaiteta Kraniskem- Koroškem in D n kuU’ 0rKaniziraio naj se in N.
• vj. uh bo podpirala vsestransko ohr*„®foved shoda za slovensko brtno šolo v Trstu. Tržaški Slovenci so hoteli pokazati, da ie potreha »slovenski obrtni Soli v Trstu r« ehka m da je zahteva po njej. zahoda biVMRnamŽafŠkj^a Slovenstva. In Je M ^..namestmk prepričal o tem.
njegovonf?nx Drotestni shod pred lepo priliki Namestnik bi imel množice ki et’ velike slovenske vlade siin^ So vsled zapostavljanja ga protein °f°rčene in ki zaradi teše je kn c pIoti niek ^ zgodilo dar	Pa vedno zgodi, ka-
nit; . zatirano ljudstvo povzdiguj* svoj glas: Vlada ie SI; jjod kakor smo že včeraj poročali, postavno prepovedala. Kadar profano za to, kar nam gre. nam kažejo C*te; če pa hočemo protestirati, nam
zamašijo usta! Ali smo res v letu
i	Stvar izgleda tako. kakor bi
nahajali v inkvizitski dobi. Tista A/;ava- ki je potrosila milijone za
ance in se je z vso vnemo zavze-za alban. šolstvo, tista država ja<;tT.Pn, za kulturne potrebe svojih iitn rli državljanov, prav ničesar in rili lin«* .PreP°veduje shode, na kate-
PravKJŠlS»il?nlti Klas za svo!e
kultni! T« "MJ" sramota je to za kor je Jtknldl •	°	državo,	ka-
rn0	sramota,	da	mora-
moraT ele;ačltl za> kar bi nam
rala vlada sama dati. če bi se za-
vedala svoje kulturne in civilizirane naloge. S tem. da z nami tako postopa. v nas pač nič drugega ne vzbuja, kakor velik stud in sovraštvo do nje. Naj le gre po tej poti naprej, pa bo^ videla, kam bo zagazila. Kakor slišimo, se bo baje vršil protestni shod prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu«, in sicer z istim dnevnim redom, poleg tega pa se bo protestiralo proti takim provokacijam od strani vlade, kakršna je n. pr. omenjena prepoved. Demonstrirati hočemo. dokler ne pridemo do svojih pravic.
Nekaterim konservativcem kar
nič ni bilo prav, ko so slišali, da se bo vršil protestni shod na Velikem trgu. Dotičniki pač mislijo, da ie tre-b^ neprestano klečeplaziti in prosjačiti ter se kazati vladnim krogom skrajno brezbrižni za svoje pravice. No. sedaj pravijo fcdičniki, saj so vam shod itak prepovedali, kaj hočete (kakor, da bi po tej prepovedi hrepeneli, take se kažejo). Mi jim pa povemo, dai mtmo ravno tako pravico demonstrirati pred tržaškim namestništvom, kakršno pravico imajo n. pr. Čehi pred parlamentom. Kolikokrat so se že podale češke žene in otroci pred parlament z zahtevo po šolah v svojem materinem jeziku. In če bi v tem smislu nastopali tudi mi Slovenci, če bi šle žene in otroci in sploh vse pred namestništvo. bi čisto gotovo prej prišli do šol. nego pa s tem neprestanim cincanjem. Vlado je treba neprestano nadlegovati. Prepričani smo. da je prepovedani protestni shod mnogo koristil. Vršila so se na namestništvu posvetovanja, in ko vidijo, da ne bomo dali miru. dokler nam ne bodo ustregli z obrtno šolo. bodo stvar čisto gotovo pospešili. Brez-dvomno se bo stvari kljub prepovedi shoda pred namestništvom precej koristilo. Sedaj vsaj vedo. da smo tu in da smo zaradi zavlačevanja rnoč-no razkačeni in pripravljeni se posluževati vseh sredstev, samo da čim-prej pridemo do slovenske obrtne šole v Trstu. Odnehali ne bomo.
Italijane ie močno jezilo. Zakaj? No. zaradi protestnega shoda na Velikem trgu. Jezilo jih je to, da smo se Slovenci predrznih sklicati shod v »njihovem« mestu celo pod milim nebom. S tem bi Trst baje izgubi’ »italijansko« iice. Razume se. da so se zaradi tega močno razveselili prepovedi shoda.
Iz seie osrednjega izvrševalnega odbora N.D.O. za Primorsko. Kranjsko. Koroško. Štajersko in Dalmacijo. Strokovni tajnik tov. Brandner ie nastavljen za tajnika osrednjega izvrševalnega odbora, tov. Mrak za strokovnega tajnika deželne organizacije v Trstu in tov. Milačič za strokovnega tajnika deželne organizacije v Pulju.
. Iz tržaške proSte luke nam pišejo. Pretekli četrtek, se je izrazil neki delovodja pri skladišču št. 6, imenuje se Stubeli Aloggio iz Spod. Štajerskega, takole: »Ga ve entežo, che omini slavi vol ver šcole slave Industrie per peki per far žemice, perche altri lavori no že de far kakor sole žemice.« Ta revček je namreč človek, o katerem se pravzaprav ne ve, kaj je. kajti nobenega jezika ne pozna dobro. Mi bi mu priporočali, da drži lepo jezik za zobmi, ker sploh vsi delavci v prosti luki ga ne morejo razumeti, ker tako slabo govori. Njegov materni jezikde slovenski, ki pa ga ne zna dobro, drugih jezikov pa še manj. Kaj bi rekel n. pr. italijanski pesnik Dante, če bi ga prišel poslušat v našo prosto luko? Morda bi ga prijel za ušesa.
Trst. 11. julija 1913.
Znanega tržaškega psovkarja, ki bi bil prav zmožen, da bi sestavil slovar slovenskih psovk, je dohitela usoda, ki gotovo niti kdaj sanjal ni
o	njej. Moža. ki je že naravnost neozdravljivo bolan, od same domišljavosti, megalomana, ki bi tako rad veljal za najduhovitejšega veljaka med slov. socijalno demokratično inteligenco, ki se je v zadnjem času spravil celo na grške klasike, satno da bi se med svojimi pohlevnimi ovčicami lahko kitil in bahal z raznimi neučenimi frazami, moža, ki se kaj rad postavlja v pozo moralista in predava o značajnosti in brezzna-cajnosti, temu možu. tržaškemu dopisniku »Zarje« le dala naposled za-z?x° bteo tržaška soclalno-demo-r/atlcna stranka sama. Obglavilo ga
glasilo
t zas ih socialnih demokratov samih
temu domišljavemu petelinu na nedvoumen način povedalo v brk, kar mu gre In kar smo mu mi ze opetovano povedali da je totalno nezmožen In da ie bolje zani. če obesi politiko na klin, ter gre kot agitator raje v penzijon. — Naj na kratko pojasnimo, kako je prišlo do te justifikacije.
Ko so se pripravljale tržaške deželnozborske volitve, je izdala slo-
venska socijalno demokratična stranka v Trstu neko brošurioo, v kateri pripoveduje in dokazuje, rda so slovenski socijalni demokratje tržaški pravzaprav najboljši slovenski narodnjaki in da slovensko prebivalstvo brez skrbi lahko zaupa tudi zastopstvo svojih narodnih interesov socijalno demokratičnim poslancem.
V	tej brošuri so nam pogrevali tudi staro bajko, da so tudi italijanski sodrugi največji prijatelji Slovencev in njihovih narodnih teženj, da so bili pripravljeni, podati se celo v družbi s slovenskim narodnjaki na ulico za slovensko šolstvo itd. To brošurico je slovenska socijalno demokratična stranka v tisočerih izvodih razpečala med slovenskim delavstvom v Trstu, da bi ga tako vsaj za časa volitev privezali zopet na svojo stranko, ki v Trstu baš po zaslugi raznih Regentov in sličnih kaprijonov ra-pidno propada Slovensko delavstvo obrača kar trumoma hrbet socijalno demokratični stranki predvsem ravno radi dvoreznosti njenih voditeljev v narodnih vprašanjih. No. sedaj so hoteli to delavstvo prepričati, da dela tem voditeljem krivico. Biti so hoteli naenkrat bolj papeški kot papež. pokazali so se v besedah — seveda samo v besedah! — bolj nacionalne od najhujšega slovenskega narodnjaka. Seveda jim zavedno slovensko delavstvo vkliub temu ni zaupalo, temveč je preko teh sirenskih glasov s prezirljivim nasmehom So svojo pot. —._____
Prišel je usodni dan volitev. So-cijalna demokracija, tako slovenska kakor italijanska, je doživela pravcato katastrofo. Sedaj so se gospodje sodrugi šele spomnili, da ni bilo dobro in taktično, da so se med volilnim gibanjem vsedali na dva stola: proti Italijanom so se bili kazali najboljše zaveznike ita.lijans.kega Trsta, proti Slovencem pa zopet najiskrenejše prijatelje njihovih narodnih postulatov. Bila je to politika dvoreznega noža, ki pa je zarezal v lastno meso tistih, ki so s to politiko hoteli zastreti jasni pogled ljudskih mas. Sedaj je bilo že v skrbi za bodočnost stranke, treba odkrito priznati, da je bilo vse tisto govorjenje in pisanje o narodni pravičnosti italijanskih socialnih demokratov grda hinavščina in navadna farbarija. Italijan, sodrugi so prišli definitivno do spoznanja, da slovenski sodrugi v Trstu nikamor ne pridejo in da se nanje nikakor ne kaže zanašati. Jasno dejstvo je. da občutijo italijanski socijalni demokratje slovenske svoje somišljenike v Trstu samo še kot nekako sitno nadlogo, ki bi se je prej ko mogoče radi iznebili. Kot pametni ljudje, ki jim tazni slovenski benjamini seveda niti do kolen ne sežejo, kaikutfrajo danes tako-le-Bolje je, da sedimo krepko na eneni stolu nego pa nesigurno na dveh Pustimo dvoreznost in delajmo odkritosrčno italijansko politiko, da dobimo vsaj one italijanske mase nazaj, ki smo jih izgubili ravno vsled naše dvoreznosti. Ne dajmo sl rezati rok od nepotrebnih ozirov do slovenskih sodrugov, od katerih sploh nimamo nobenih političnih koristi pričakovati; In prišla je ona znamenita izjava v »Lavoratoru« (bralci naj si zapomnijo, da je »Lavoratore« ofici-jelno socijalistično glasilo!), ki je ono besedičenje o narodni pravičnosti socijalnih demokratov označil kot
—	težko zmoto!!! »Lavoratore« je konštatiral, da stranka ne nosi odgovornosti za ono brošuro, da jo je temveč na lastno pest spisal — So-drug Regent, ki mu očita slabo socijalistično prepričanje (zapomnimo si. da je to vodja trž. slov. socijalnih demokratov!) in pa — »fenomenalno nezmožnost.«
Med socijalno demokratičnimi strankami raznih narodnosti pride prav čestokrat do hucUh konfliktov, ker je internacijonalizem pač lepa fraza, pa vendar ne more izpreme-niti naravi narodov, ki so vajeni gospodovanja. Toda ti konflikti ostanejo po največ javnosti prikriti in se rešijo po navadi kot stroge interne zadeve. Boj med centralisti hi separatisti se je nahajal že v najhujšem štadiju, pa se ie še zmerom skrbno zatajeval pred nepoklicano javnostjo. Sele ko se vprašanje centralizma in separatizma vkljub dolgotrajnim spravnim pogajanjem ni dalo več rešiti niti z najlokavejšimi diploma-tičnimi formulami dr. Adlerja in drugih političnih padarjev, je bilo to vprašanje preneseno od zelene mize lokavih strankinih diplomatov v odprto areno političnih bojev, da $e delavstvo samo odloči za eno, aii drugo. — Tudi med drugimi socijalno demokratičnimi strankami je prišlo že opetovano do žurnalističnih incidentov. Ampak strankino časopisje se je v takih slučajih vsaj držalo tistega tona, ki je običajen med bratskimi strankami.
Dp se pa kako oficijelno stra». kino glasilo v kritiki svojih drugo-rodnih somišljenikov izpozabi do tar-kega tona, kakor se je zpozabil »Lavoratore«, to priča samo o skrajnem
omalovaževanju in zaničevanju na-pram prizadetim sodrugom. Nastop italijanskega socialističnega glasila' napram slovenskim sodrugom je jasen dokaz, da smatrajo italijanski socijalni demokratje slovenske so-druge samo še kot neprijeten balast, ki bi se ga prej ko mogoče radi otresli. In če bi imeli prizadeti sodrugi le količkaj še časti v sebi, bi izvajali takoj edino možne konsekvence iz te politične brce.
Ne gre tu za neznatno osebico s. Regenta, ki se smatra vsekakor po krivici za ekstrakt duhovitosti in ki mu »Lavoratore« z očitkom »fenomenalne nezmožnosti« pač ni delal krivice. Ampak Regent je vodja slovenskih socijalnih demokratov. Lahko se obžaluje, da slovenski sodrugi v Trstu nimajo boljšega voditelja, toda to je postranska stvar. Vodja je in s tem basta! In vsakega strankinega vodjo mora bratska stranka rešpektirati in če je še tako smešna prikazen. Pljuska, kj jo je dobil od »Lavoratora«. je Pljuska slov. socijalno demokratični stranki v Trstu, kolikor je je do danes sploh še ostalo.
Na vise to slovenski sodrugi molče in »Zarja« oziroma njen obglavljeni dopisnik ni še kreknil niti besedice na to malo častno justifi-kacijo, dasi je sicer prav gostobeseden in zna biti tudi impertinenten, kadar se zaletava v poštene ljudi. No. razžaljivo je to. Ljudje a la Regent iti slični kompanjoni so pač plačam od italijanskih socijalistov-de-lodajalcev in se znajo sicer kot besni psi zaganjati v poštene Slovence, znajo pa sicer tudi prav ponižno zlesti pod klop in kot poslušni hlapci poljubljati šibo. s katero jih biča njihov lastni gospodar. Teh elementov se italijanski socijalni demokratje pač ne bodo tako lahko otresli, do tijih jim pač ni treba imeti obzirov.
Slovenskega delavstva pa te robate brce italijanskih socijalnih demokratov sploh ne zadenejo več. To delavstvo jim je po ogromni večini že davno obrnilo hrbet in kolikor je poštenega in zavednega slov. delavstva v Trstu, je danes združeno pod praporom N. D. O. Bilo je ralilo-čutnejše in imelo je več smisla za svojo narodno čast. Voditelji jugoslovanske socijalne demokracije v Trstu je pošteno slovensko delavstvo obsodilo že davno prej, predno so bili obsojeni tudi od svojih italijanskih sodrugov gospodarjev!..
Žrtve praznoverja.
V	kratkem bo v Rusiji senzaci-jonelen proces proti Darji Smirnovi. njenemu sinu Petru in kmetu Semi-tovu zaradi verskih sleparij. Ta proces bo pokazal, kam vodi verska blaznost. Darla Smirnova, žena nekega hišnika iz Petrograda, je imela »prikazen« (na ta način kakor vodiška Johanca) in začela ie prerokovati, zdraviti bolne in čudeže delati. Pozneje se je preselila v Ohto in se je proglasila za »bogo-rodico ohtensko«. Z raznimi sredstvi je znala privabiti ljudstvo in je izvabila iz praznovernih ljudi mnogo denarja. Prirejala je verske shode, kjer se je zamaknila, klicala je Hudi k pokori, bičala se je sama in nalagala drugim, da so tudi vzeli bič v roke in se bičali — ponoči pa je »ohtenska bogorodica« preživela noč veselo v svoji ožji družbi. Njen sin Peter je igral vlogo »modrega San lomona«. kmet Semitov, ki le bil bo-gorodičin priležnik, je bil. za »apostola«, ki je čital ljudstvu svete knjige. Vsi trije so živeli skupaj prav veselo: »modri Salomon« sl' je privoščil razne posvetne radosti, Smir-nova pa le r družbi svojega apostola uganjala razne orgije. Smirnova je posebno vabila k sebi neumne bogate ljudi in Je iz njih Izvabljala denar. — Njena1 verska sekta je hitro rastla, ker ie Smirnova dobro skrbela za reklamo. One, ki so se njenim naukom upiraH. Je Smirnova strogo kaznovaja, in izkazalo se je, da so izginile nekatere osebe neznano kako s sveta: n. pr. sestri Zajčevi in Matojejevi. Peter Ivanov, Krasilnikova i. dr.
Ko so prišli temu na sled. se je izkazalo, da le moral vsak. ki je vstopil v sekto, podpisati formulo, po kateri prepušča del svojega premoženja Smirnovi. da pride za to v nebeško kraljestvo. Seveda se je tudi sicer pobiral denar za »bogorodico«.
Nekoč ie Smirnova naznanila. 3a bo ustanovila v svoji h+ši »ra!«
—	v katerem bo rasto »jabolko sreče«. Tega raja so mogli bit? deležni samo oni, ki so »bogoronici« zapisali eno tretjino svojega premoženja. Kdor pa tega ni hotel storiti, ie b?! od »bogorodice« obsojen k večnemu »trpljenju« v peklu.
Na tak način je seveda Smirnova zelo obogatela. KupovaTa je zemljo in zidala hiše. Ko se je vršila preisktva.-so našli pri nji prave zaklade dragocenosti in dragih oblek.
Policija ie dolgo trpela te slepa-rite — menda ie Mfa nodlcunH^na —
Sele ko sta sestri Zajcovi umrli vsled 40dnevnega posta in je enako Majejeva umrla vsled pomanjkanja v ječi pri »bogorodici«, kjer je delala riokoro (reklo se je. da je umrla na koleri), je policija posegla vmes. Smirnova. njen sin Peter in Denis Semitov pridejo pred sodišče.
Morebiti se bo kdo zgražal nad »ruskimi razmerami«. Toda čemu? Saj ima kulturna Francija svoj Lurd! In pred našimi očmi se gode čudeži v Vodicah in na Dolenjskem raste Novi Lurd. Ohtenski slučaj je le bolj kričeč, v bistvu pa le vse eno in isto.
Boj z levi.
Sven Hedin.
Šli smo v Mombaso ob vzohdni afriški obali, neposredno južno od ekvatorja in prišli tako v pravo domovino afrikanskega leva. Spremlja nas najboljši kažipot, ki si ga moremo misliti, angleški polkovnik Petterson, ki ie doživel že marsikateri boj s kraljem puščave. En tak boj hočem opisati. — Strahoten je, a ni pretiran, ne izmišljen, ker več tisoč ljudi je bilo pričujočih.
Leta 1898. je bil polkovnik Pat-tenson dodeljen k službi na železnici Uganda, ki pelje iz Mombase severnozahodno	skozi	angleško
vzhodno Afriko do velikega jezera Victoria, ki je največje izvirno jezero Nila. Ko je prišel tje, ni bila železnica izpeliana del j kakor do Tsa-va, majhnega pritoka Sabakijevega, ki se izliva severno od Mombasa v morje. Ob Tsavu, čez katerega je bil zgrajen provizoričen lesen most. namesto katerega bi bil moral zgraditi Pattersson železnega, so imeli taborišče on in nekaj tisoč delavcev iz Indije. Nekaj dni po svojem prihodu je slišal pripovedovati o dveh levih, ki strašita po okolici. Najprei se ni mnogo zmenil za te govorice, dokler ni lev odnesel enega izmed njegovih služabnikov. Tovariš nesrečnika — ležala sta skupaj v enem šatoru — je videl, kako se ie sredi noči priplazil natihoma lev v šator in zgrabi Pattersonovega slugo za goltanec. Sluga je zavpil: >Spusti me!« in se je oklenil z rokami levovega vratu. Potem je legel zopet nočni mir po šatoru. Zjutrai je polkovnik lahko sledil leva, ker v resku se je poznala sled levove žrtve, dve progi od služabnikovih nog. ko ga je vlekel s seboj. Na kraju, kjer je lev použil svoj obed, so našli obleko in glavo. Oči so strmele z otrplo grozo.
Polkovnika je grozni prizor silno pretresel in prisegel je, da ne miruje prej, dokler ne bosta oba leva mrtva. Prihodnjo noč je čakal s puško v roki v bližini šatora, kjer so spali služabniki. Ko je zavladala popolna tišina in nastopila neprodir-na tema, je zaslišal iz daljave grozovito tuljenje, ki je prihajalo po novo žrtev. Naenkrat je vse potihnilo. Ob napadu molči lev, le kadar se odpravlja na nočni pohod, zatuli zamolklo, kakor da bi hotel svariti ljudi in živali. Polkovnik čaka — kar zasliši iz bližnjega ležišča* kakih sto metrov proč, obupne klice. Potem zopet vse mirno. Roparji so odnesli nov plen.
Sedaj se je skril polkovnik v, drugem ležišču. Ali tudi iz tega ni mogeJ dobiti drzne roparje. Iz daljave je slišal prihodnjo noč pretresljive klice — levi so odnesli tretjega 'delavca.
Indijski delavci so ležali po različnih šatorih, levi so si zbrali vsako noč svoj plen z drugega ležišča, da bi premotili ljudi. Ko so spoznali, da odneso lahko vsako noč po enega človeka, ne da bi jih kdo oviral, so postajali drznejši in se niso prav nič bali ognja, ki te gorel v taborišču. Prav nič se niso zmenili za upor, ki ga te povzročal njihov prihod in za krogle* ki so frčale za njimi v temi.
Okolo vsakega ležišča so nasadili visoko, trdno mejo iz trnjevega grmičevja. Vzlic temu so prihajali levi in odnašali svoj plen. Skakali so čez grajo, ali so napravili v ograji luknjo, čez dan je Patterson hodil za sledovi semintje. ali kakor hitro je prišel V čeri, je seveda Izgubil vsak sled.
Položaj je postal še nevarnejši, ko so napredovali z gradnjo železniškega tira dajle in dalje, in Je ostalo le nekaj delavcev ob mostu reke Tsave. Mejo so še povišali* ogetti le plapolal kakor naj večja grmada, straža ie bila postavljena na vseh koncih in krajih, puške so bile nabite in v vsakem ležišču je tolkel en delavec po praznih oljnatih posod c h. da bi prepodil zveri. Strah je delavce tako prevzel, da so bdi popolnoma otrpli in še streljati niso mogli, če so zagledali leva tik pred sebot Celo
i	zbolniškega šatora so odnesli levj enega bolnika. Prihodnja žrtev je bil nosač za vodo. Ležal te tako, da Je imel glavo sredi šatora in m »e proti vratom ; lev je preskočil r grajo zgrabil delavca za noge in ga vlekel za sebol. Nesrečnik se je oprijel za-
hoja. potem vrvi, s katero je pritrjen šator, a vrv se je odtrgala. Lev je vlekel svojo žrtev ob ograji, poiskal primeren prostor, da je šel skozi mejo in se je splazil na drugo stran, kjei ga je čakal še en lev, s katerim sta si delila plen. Prihodnje jutro so našli ob ograji ostanke obleke in koščke mesa, odtrgano roko s prstanom. Prstan so poslali delavčevi ženi v Indijo.
Potem je bil nekaj časa mir. — Levi so imeli najbrže cpiaviti drugje in -ter je postajala vročina vedno hujša, so spali delavci zunaj. Neko ♦toč s j sedeli delavci okolo ognja, kar skoči lev čez plot. obstoji pred iielavci in jih srepo gleda. Vsi preplašeni planejo delavci kvišku in mečejo v leva kamenje in goreče trske. Ali lev se ne zmeni prav nič skoči na enega izmed delavcev in plane ž njim skozi ograjo. Pred ograjo je čakal drugi lev in 30 metrov od ograje sta požrla plen.
Vsako noč' skozi ce! teden je čakal polkovnik v enem izmed ležišč, o katerem je pač mislil, da pridejo zveri v vas. Rekel je, da ne razdraži kmalu nekaj tako živce kakci brezuspešno čakanje. — Cul je iz daljave opominjajoče tuljenje roparjev, a umolknili so takoj čim so se približail taborišču. Straža je tedaj zaklicala:	»Čuvajte	se,	bratje,
hudič prihaja nazaj!« In čez nekaj časa so že odmevali obupnpi klici v tiho noč. Zveri so vlekle svoj plen. Končno sta postala leva tako predrzna, da sta oba skupaj preskočila ograjo in da je vsak odnesel po enega moža. Nekoč se ni posrečilo enemu izmed levov, da bi spravil Svojo žrtev skozi ograjo, izpustil jo le in se moral zadovoljiti z deležem, ki mu ga je privoščil tovariš. Delavec, ki ga je lev izpustil, je bil pa tako grozovito razmesarjen, da fie p mrl, še preden so ga prenesli y bolniški šator.
Neprestan strah pred smrtjo, poči brez spanja, so pripravile delavce ob vso moč, nič več niso mogli zdržati tega stanja, pričeli so stavkati. Prišli so v Afriko, da bi z delom pri železnici zaslužili svoj življenski obstanek, ne pa da bi bili levom za hrano. Nekega dne so ustavili vlak, pometali vanj svojo prtljago in se odpeljali proti obali. Nekaj pogumnih je pa le ostalo pri polkovniku. Tli so se ponoči skrivali po drevju, v rezervoarju na postaji ali v pokritih jamah, ki so jih i>'kopali v šatoru.
Poikovnik Pattersson je nato pisal nekemu svojemu tovarišu in ga prosil, naj mu pride na pomoč pri levjem lovu. Vlak, s katerim se je bil pripeljal Patterssonov prijatelj, je imel zamudo in bilo je popolnoma temno, ko je stopal po ozki stezi skozi grmičevje proti šotoru. Spremljal ga je sluga, ki je svetil na pol pota od kolodvora plane iz pobočja nekega hriba lev na potnika, skoči Angležu na hrbet in mu s svojimi krepkimi tacami zada štiri globoke rane. Odvedel bi ga bil s seboj. ako bi ne bil sprožil Anglež ka-rnbinerja. Lev je bil omamljen in je spustil svoj plen, a hitro je skočil na služabnika in izginil v temi s svojim plenom.
Nekaj dni potem pride k polkovniku neki Suaheli, potomec arabskega očeta in zamorske matere, ter pove, da je lev ravnokar uplenil osla in da se Čisto v bližini gosti z njim. S selom se je polkovnik takoj odpravil na določeno mesto in je že od daleč zagledal iz grmičevja rumeni hrbet zveri. Vodnik je bil neoprezen in je stopil na vejo. Lev je vsled šuma izginil v neprodirnem grmičevju. — Polkovnik je hitel in je sklical vse ljudi, kolikor jih je mogel dobiti. Ljudje so vzeli s seboj bobne, pločevinaste ročke, obstopili gosto grmičevje in se pomikali počasi dalje med groznim ropotanjem, polkovnik je prežal na mestu-, kjer bi se morala zver prikazati. In res! Kmalu je prišel mogočen lev, razjarjen in besen, ker ga motijo. Počasi je šel popolnoma v ravni smeri, večkrat je obstal in njegove misli so se tako izklučno bavile z ropotanjem za pjim, da ni zapazil lovca. Samo trinajst metrov sta bila lovec in lev narazen; polkovnik dvigne svojo dvocevko — lev zasliši neko gibanje. pogleda, zasadi prednji nogi v zemljo in se pripravi na skok, jezno sopeč, prednji zobje se mu blešče.
I	olkovnik meri na glavo, pritisne — a puška se ne sproži.
. AI' v tem trenotku se obrne lev m se splazi nazaj v goščo; nekje je počil strel, lev je odgovoril nanj z razjarenim tuljenjem. — Polkovnik je moral čakati do noči. Dvocevko si je bil v naglici izposodil, za noč Si je pa pripravil lastno orožje. Osel je še vedno ležal tam kakor zjutraj.
V	bližini mrtve živali so postavili štiri metre visoko strelno stojnico. Ko je solnce zahajalo je šel polkovnik na ploščo. Ob ekvatorju traja mrak le malo časa, ako ne sveti mesec, postane silno hitro temno, kakor v rogu. .V takih nočeh leži čez,
afriške džungle neka tesnoba, neki mir, ki dela človeka plašnega. Pat-terson je sam priznal, kako mu je prihaialo od minute do minute tesneje. Puško je držal v roki in čakal nepremičen. 1 gotovostjo je vedel, da bo prišel lev in s svojim tovarišem požrl osla, ker iz taborišča delavcev ni bil cul doslej še nobenega krika.
Ali ni sedaj zašumejo tako, kakor bi se bila zdrobila suha veja pod silno težo? Mogočno telo se je stiskalo skozi grmovje. to se je slišalo natančno. Potem brezglasna tišina, bedaj globok vzdih, znamenje lakote
—	zver je bila v najbližji bližini, zopet je zašumelo rahlo skozi grmičje, potem je pretrgal nočno tišino ostuden, grozen krik. Lev je zavohal človeka. Ali se bo obrnil? Ravno nasprotno, ne zmeni se več za osla, ampak naravnost, koraka tja, kjer čaka polkovnik.
Dve uri je lazila zver okolo lovca, vedno v ožjih krogih. Lovca je postajalo strah in groza. — Kaj to? Nekaj mehkega začuti na tilniku — »sedaj me ima pošast«, si je mislil, ali bila je le sova, ki ni opazila nepremične polkovnikove postave.
Vendar je lev preračunal svoj načrt in se pripravljal za naskok. Komaj se je razločevala zver od peščenih tal. Tedaj poči prvi strel skozi noč, lev silovito zarjuje in zbeži v najbližji grm, kjer se valja semtertja. še vedno rjove od bolečin. Glasovi ponehajo, potihnejo popolnoma, še nekaj dolgo zategnjenih vzdihov, s prvim roparjem je bilo obračunjeno.
Preden je še napočil mladi dan, so šli delavci s trombami in bobni in nosili polkovnika okolo mrtve zveri. Vriskali in peli so, da je kar odmevalo. Drugi lev je nadaljeval s svojimi obiski, a so ga kmalu nato tudi usmrtili. Delavci so zopet mirni hodili na delo in polkovnk ie postal znan po vsej okolici.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
TURČIJA ŽELI DRINOPOLJE. — TURŠKA ARMADA NA POHODU.
Z mednarodnega bojišča ni novih posebnih poročil. Sovražnosti še niso ustavljene, ker niti Srbija niti Grška ne zaupate več Bolgariji, ki se je izkazala do sedaj tako verolomno. Na rusko intervencijo ni odgovorila Srbija niti Grška povoljno. Jasno je Pa, da želite obe državi, da se sklene premirie in mir na bojišču in da bodo sovražnosti takoj ustavljene, kakor hitro se Bolgarija obrne direktno na srbsko in grško vlado. To se je že — po zadnjih poročilih — že zgodilo, vsled česar je pričakovati, da nastane na macedonskem bojišču brzi mir. — Novi zapletljaji se pa vrivajo v že itak grozeče ozračje: Turčiia grozi z željo po Drinopolju in par drugih važnejših mestih. Romunija pa doma tudi ne kaže tak0 miroljubnega lica, kot v Bolgariji, četudi tu militaristično operira. Ru-munski listi pišejo: gorje zmagovalcem v Traciji, ko pridemo mi v Sofijo in bomo tam diktirali mir. Kako se bo položaj zaobrnil v teh rumun-skih zadevah, to je še precej nejasno. Razumljivo govori edino Rusija. V Petrogradu ie kronski svet sklenil, da se Rumuniio povpraša, kai namerava na Bolgarskem; in če odgovori nejasno, ji bo Rusija z mobilizacijo jasno pokazala svoje želje. Kar se pa tiče Turčije in njene bojaželjnosti pa Poroča rimska Tribuna sledeče:
Rim, 13. julija. Gotovo je, da bodo velesile skupno nastopile in naznanile Porti, da ne dovolijo, da bi se turške čete premaknile čez linijo Enos-Mldija, ki je bila na londonski konferenci določena kot meia med Turčijo in Balkansko zvezo. — Tako velesile. Ni lahek položaj, v katerem se sedaj nahaja Bolgarija vsled neslovanskosti in megalomanije svojih voditeljev. Voditelje je spregledala že tudi množica, narod, Ki je dal svoji nejevolji duška v de-monstraciiah v Sofiji. Na demonstrante se je streljalo. V Sofiji, poročajo dosedaj še nepotrjene vesti, vlada revolucija. Na Daneva s* je izvr-
ve-kra-
leva^He 1; srt^fCTc-di tdfnVftMftJ
ija Ferdinanda, kar pa žalibog ne bo resnično. \	n—
SRBŠKA ARMADA PRODIRA.
Belgrad. 13. julija. Iz Skoplja se poroča, da srbska armada neprenehoma prodira.
BOLGARIJA ZAČELA DIREKTNA POGAJANJA.
Belgrad. 13. julija. Poroča se, da je Bolgarija privolila v direktna pogajanja s Srbijo in Grško.
TURŠKA ARMADA DOBILA PO VEJE ZA POHOD.
Carigrad, 13. julija. Turška armada zasede kraje, ki jih zahteva Porta za sebe. Porta je obvestila vrhovnega poveljnika, naj vse potrebno ukrene. Pogajanja z bolgarskim delegatom niso uspela. Bolgari so hoteli, da jim Turki pomagajo proti Grkom, zato pa jim so hoteli odstopiti ozemlje do Ergena.
TURŠKA BOJAŽELJNOST.
Carigrad, 13. julija. »Tanin« piše: Intervencija Rumunije, posebno pa prodiranje Grkov v Drinopoljski vijalet, vse to je položaj popolnoma spremenilo. Armada naša mora sedaj odkorakati od Bulajra proti De-deagaču in Drinopolju. Turčija mora vsa pogajanja z Bolgarijo odbiti, dokler Bolgarija ne odstopi Drlnopolja Turčiji. Neki drugi listi hočejo tudi Dedeagač in Dramo.
ČUDNO OBNAŠANJE DR. DANEVA..
Sofija, 12. julija. V sobranju je imel dr. Danev govor, v katerem povdarja bolgarsko miroljubnost. Govor je napravil v Sofiji slab vtis; v Belgradu še siabejšega, ker vse zavrača na Srbe.
BERCHTOLD DEMISIJONIRA.
Varšava. 13. julija. »Kurir Por.« poroča, da odstopi Berchtold; na njegovo mesto pride Biiinski, ki bo imel za nalogo, da zbliža Avstrijo z — Srbjjo. (Dunajska »Zeit« piše: Dvakratni zmagovalec na Balkanu ne potrebuje Avstrije.)
Trst, 13. juHja. Shod N. D. O. v Ajdovščini je bil prepovedan. Vzrok politične razmere.
Volitve na Goriškem.
Gorica, 13. julija ob 8. zvečer.
V	mestu Gorica so dobili Slovenci 978 glasov, ital. liberalci 2003 gl ar sov. Socijalisti 223 glasov. V Furlaniji imajo klerikalci večino. Do sedmih zvečer je bilo znano vse razven pet občin Ožja volbev je med laškimi liberalci in klerikalci — povsod bodo odločali Slovenci. V slovenskem delu dežele imata Fon in Grgič do sedmih zvečer 4000 glasov, Brecelj 2700 glasov, Manfredo 1500, Gregorin in Kovač po 2300 glasov. Miklavič 2-100 glasov — socialisti 1020. Fon in Grgič sta najbrže izvoljena, glede tretjega mandata sigurna ožja volitev. 7animiv je rezultat v ožji domovini dr. Gregoriča, kjer so dobili novoslrujarji 126 glasov, starostruarji 62 glasov, Miklavič pa 172 glasov. — Sežana, Štanjel. Kobarid. L okavec. Rihenberg Trnovo, Breginj, Komen imajo napredne večine. Nabrežina, Podgora, Standjel, Vrtojba imajo socijalistične večine. Udeležba po deželi je zelo slaba, najslabša na Krasu. V Gorici je volilo 72% volilcev.
Gorica, 13. junija ob 10. zvečer. Od 32.000 volilcev slovenske splošne kurije je volilo le 40% volilcev. Ob pol 10. zv. so bili znani sledeči rezultati: dr. Gregorin 3724 glasov. Kovač 3772 glasov, Miklavčič 3864 glasov. Fon 7121 glasov, Grgič 6852 glasov, dr. Brecelj 4921 glasov. Socijalisti 1349 glasov. Doslej je ne-oieznan izid še v 25 občinah, ki pa ne bodo tzpremenjje sedanjih odločitev. Fon in Grgič sta torej izvoljena — dr. Brecelj je v ožji volitvl z Miklavčičem. Na Krasu niti tretjina ni volila. Klerikalna agitacija je bila ^elo viJika.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Popolnoma nova štel*£a s predali za pisarno, kopirna paša in velik atlas se proda. Poizve se v oisar-ni Smarda.	631-3
J)an
„Dan“.
■	%'v	jn ;
ie edini slovenski neodvisni politiSkl dnevnik.'*
je najbolje informiran slov. dnevnik.
„Dan
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
44 je najodiočnejši neodvisni jutranji list
44 je najcenejši napr. dnevnik; posamezni , , izvodi po 6 vinarjev, ;:a pošto mesečno le , K 1-70.
44 je razširje'n v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo
(•rad čita ih je zato »jako uspešno ogla-sevanje v njem.
,44 prinaša interesantne 1 m znamenite zgodovinske romane.
A * --U
„Dan „Dan
f
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
44 prinaša znamenite sodobne polftiške karikature.
.*ru	-v
44 je odločen zagovornik vseh zatiranih.
V
Kavarna
v^N^dprta celo X nog.
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
__ i.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
f
Prijateljem in znancem naznanjam, da je po hudih bolečinah, vdana v božjo voljo, preminula velespoštovana in iskrenoljubljena gospodična
Marija Košir
bivša posestnica in trgovka z moko
v raboto, ene 12. t. m., ob 7. zvečer v 74. letu življenja.
Pogreb drage rajnice bo danes v ponedeljek, dne 14. t. m., ob 6. uri zvečer iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Blago pokojnico bom ohranil v hvaležnem spominu do konca življenja.
V	smislu želje rajne, prosim njene č. prijatelje in znance da se je spominjajo v molitvi.
Ljubljana, 14. julija 1913.
Mihael Rožanec
tiskar in posestnik.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Prvi slovenski zasebni
trgovski tečaj
Fr. Gartner,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 8
(popreje »Mladika*)
Edini zavod te vrste, na katerem se poučujejo vsi trgovski predmeti. Na zavodu poučujejo samo državno Izprašane učne moči. Tedensko 30 učnih ur. Šolnina K 160'— za leto. Tečaj traja 10 mesecev od 1. okt. do 31. jul. Sprejemajo se samo gojenke. Lastnik poučuje že 18 let na raznih trgovskih in obrtnih šolah.
Vpisovanje dne 15., 16., 17., julija od 9.—12. dop. 2.-6. pop.
Fr. GSrtner, lastnik,
izprašan za pouk trgovskih predmetov na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu.
v
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	.	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	,	„	„	40—50	,	„	14	„
orašne plašče	„	„	„	18—20	„	„	10	»
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
o. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad * K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
iižiceTn na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
vloge.»na knjižice