Leto V., štev. 157 Ljubljana, sobota, 5. julija 1924 PoŠtntoa pavšalirand. Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraf. Stane mesečno 20*— Din u inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništro: LJubljana, Prešernova ul. št 54. Telet št 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. t Celje, Aleksandrova c. Rajon pri poitn. čekofi zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 4. julija. ObčiBske voJtive v Sloveniji so se dosedaj vršile vsepovsod v popolnem miru in redu in niti najmanjšega incidenta ni mogoče ob tej priliki ugotoviti. To dejstvo najbolj točno demontira vse izjave opozicijona.lnih politikov in žurnalov, ki že par mescev deklami-rajo o terorju ki o «krvavih volitvah*, ki da jih pripravlja nacijonalna koalicija. In ne samo to! Tudi pred volitve mi se ni od strani vlade ali njenih organov ničesar zgodilo, kar bi ograni-čevalo svobodo agitacije za volitve. SLS je imela pred volitvami po celi Sloveniji nešteto zborov, na katerih je zborovakta svoboda in svoboda izražanja mš&H, kakor oni razumejo, slavila prave orgije. Zato je tem večja drznost .in nepoštenost izjava dr. Korošca v beograjskih časopisih, da- njeprova stranka ne bo več prirejala shodov, ker nima nobene državne zaščite za njihov svobodni potek. Tem večje je to nepoštenje. ako upoštevamo, da se je sila nad volilci pri zadnjih občinskih volitvah rabila samo od strani pristašev drja. Korošca. V neštetih občinah je politi-knjooa duhovščina z zlorabo vere in cerkve pritiskala na volilce ter jih s vretnjo pekla gnala na volišče za SLS. T«ror je povsem na strani SLS in njen najnreipričevalnejši argument. Tudi v ostalem se pri nas ni ničesar dogodilo, kar bi se moglo označiti kot poiav »nasilnega režima*. Klerikalci si zaman prizadevajo, da bi pod ta izraz subsumira.li n. pr. konfiskacije »Slovenca* in »Domoljuba*. Konfiskacije so bije izvršene točno no zakonih in v njih utemeljene. Neodvisno in vsakega vladineira, pritiska svobodno sodišče je konfiskacije odobrilo ter razsodilo, da sta »Slovenec* in »Domoljub* zagrešila velike zločine. Klerikalci pa so. kako oni ekran Hurlorovič. ki se je po vsaki obsodbi svoiili tatvin in razbojstev jezil nad »nasiljem* in »krivico*. Raznnst občinskega sveta označujejo nekateri klerikalci kot nasilje. Ljubljančanom vseh strank je odleglo, da je bil razpoden ta mali soviet W dolgo delal Lju.hlkiinčanom nasilje ter jim lajšal žepe s razsimvaniem denarja. Velika večina ljubi lanskega- prebivalstva bi videfa v nadalinem protezi ranju Lemež - Stanovnikovesra sovje ta- od strani vlade pomanjkanje srni sla za varstvo interesov liubljamskega mesta. Najboljši dokaz, kako umesten in zakonit je bil razpust občinskega sveta ljubljanskega je deistvo. da ni bilo radi tega vladinesra. ukrepa v Ljubljani niti pol ure razburjenja in da je raznuščeni občinski svet vzel odlok velikesra župana na znanje, ne da Hj se proti njemu pritožil. Kje še ie kak pojav »nasilnega režima*? Trbovlje. Gostilniške in pocestne klofute. Trbovlje spada,jo še pod režim klerikalnega zaupnika Sporna. Od takrat naprej je še »Slovenec* moral priznati, da so bile varnostne odredbe državne uprave zelo obsežne. V škofovi tiskarni še danes noč in dan straži klerikalce celo krdelo straže. Tudi vodja komunistov dr. Lemež bo kmalu imel večjo gardo državnih varnostnih organov okoli sebe, kakor pa kak suveren. V ostalem ni dvoma, da bodo tudi gostilniški in pocestni incidenti ponehali, kakor je danes vobče že veliko manj klanja med fanti v poedinih vaseh. Veliko hujše nasilje kot so privatne afere, ki jih uprizarjajo poedinci in ki jih noben pameten človek odobravati ne more, so nasilja, ki jih vrše nad našimi ljudmi v trboveljskem revirju komunisti in klerikalci. Tamkaj so javna nasilstva na dnevnem redu in na žalost se dosedaj še ni posrečilo zaščititi osebo varnost državljanov. Glavni nasilneži so ;>a. v tem revirju klerikalci, ki so trboveljske dogodke ekskomptiraili zase. V Trbovlje pošiljajo sedaj brezplačno dnevno cele kupe »Slovenca* in so ž njim »zavo-jevali* komunistično trdnjavo. Za svinčene kuglice, ki so ?h svoj čas pošiljali komunistom v prsa in glave, bi radi sedaj dobili v povračilo gumijeve kugli-ce komunistov za svoje voiilne Skrinjice. Zato konkurirajo v Trbovljah v demagogiji in hujskažtvu z najboljše plačanimi Lemeževimi agitatorji. Dosti drugače kot v Sloveniji z nasiljem tudi v drugih delih države biti ne more. Izgleda, da je opozicija začela očitati nasilje režimu zato, da bi ona lažje delala nasilja. Reci, da ti ne porečem! Če se je pa kje kaj nepravilnega dogodilo, je povsod uvedena preiskava, bodisi upravno-politična, bodisi sodnijska. Sodišča so zato tu, da kaznujejo krivce ne glede na desno in levo. Če se bo povsod Izvajal zakon nele v zaščito poedincev, inarveč tudi v zaščito države in v var-. Pašičev povratek v Beograd SAME KOMBINACIJE. - DR. KOROŠEC NE MARA NA SEJO OPOZICIJSKIH ŠEFOV. — «KAJ BOM PA TAM DELAL?« ... Beograd, 4. julija, p. Danes se je zopet tu v Topolo koncem prihodnjega tedM v pojavila vest, da je odločitev na Bledu že padla in da je Pašič dobil volilni mandat. V podučenih krogih se ta vest de-mantira že radi tega, ker Pašič sploh ni odšel na Bled, da zahteva formalno odločitev krone v vprašanju parlamentarne krize. Pašič je na Bledu obširno poročal kralju o celokupni situaciji v smislu soglasnih sklepov vlade. Vlada je mišljenja, da bi se naj volitve vršile koncem oktobra. Ker sme od razpusta parlamenta do novih volitev preteči največ trimesečni rok, je jasno, da so vse govorice o neposredno predstoječi odločitvi preuranjene. Pašičev povratek v Beograd se pričakuje za nedeljo ali ponedeljek. Vztrajno se vzdržujejo vesti, da pride kralj na po- Beograd in da bo tam še enkrat zaslišal člane kabineta o razpletu parlamentarne krize. Opozicijonalni poslanci, ki so se mudili zadnje dni v Beogradu, so se zopet razočarani razšli. Šefi opozicije se nikakor ne morejo sestati. Pozvali so dr. Korošca, da naj pride čimpreje v Beograd. Pripoveduje se, da je posl. Korošec na ta poziv odgovoril: Kaj bom pa tam delal? — kar je opozieijonalne voditelje seveda pra» nemilo dirnilo, zlasti ker so dosedaj klerikalci nosili zastavo naravnost naivnega optimizma. Nocoj se čuje, da bo Korošec vendarle prišel čez par dni v Beograd, da se s svojimi zavezniki posvetuje kako najbolje prebroditi obupno situacijo. Naš protest v Rimu IZJAVE ITALIJANSKEGA ODPRAVNIKA POSLOV SOLLE DOPIS- NIKU «JUTRA» Beograd, 4. julija, r. Po natančnem proučevanju uradnih informacij o ob« mejnem konfliktu pri Sorici, ubojstvu naših obmejnih stražnikov in napadu na podal naslednjo izjavo: Do tega trenutka nimam nobenih vesti o incidentu s ko« misijo. Dobil sem poročilo, da so straž niki bili ustreljeni na našem (italijan našo preiskovalno komisijo, je zunanje skem) ozemlju. Cim dobim vesti od svo« ministrstvo danes brzojavno naročilo na« je vlade, bom takoj prosil drja. Ninčiča za razgovor. Nadejam se, da bodo inci« denti prenehali. Oni so posledica zelo razdraženih duhov našega in Vašega obmejnega prebivalstva. Verujem, da bo Mussolini storil vse potrebne korake, da šemu poslaniku v Rimu Antonijeviču, da stori primerne korake pri italijanski vla« di ter zahteva strogo kaznovanje kriv« cev. Zlasti energičen protest ima dr. An« tonijevič vložiti proti napadu na našo komisijo, ki je imela nalogo v sodelova« nju z italijanskimi delegati preiskati in« cident, pa je bila sprejeta s streli. Beograd, 4. julija, p. Danes dopoldne ie bila v kabinetu ministra dr. Ninčiča seja odbora ministrov za zunanje stva« ri, katere sta se udeležila tudi vojni mi« nister in minister Pribičevič. Pretresali so se tekoči posli zunanje politike, v pr« vi vrsti pa najnovejši krvavi dogodki ob italijanski meji pri Sorici. V tem času je prišel v predsedništvo ministrskega sveta italijanski odpravnik poslov Solla. Solla je izjavil Vašemu do« pisniku, da nima nobenih vesti o napa« du na našo komisijo, temveč da gre k dr. Ninčiču zaradi incidcnta z obmejni« mi stražniki. Ker je bil dr. Ninčič zapo« slen na seji, jc italijanskega opravnika sprejel pomočnik ministra Panta Gavri« lovič. Solla je v svojem imenu izjavil svoje obžalovanje zaradi poslednjih do« godkov na meji ter izjavil, da se bo s strani italijanske vlade uvedla najstrož« ja preiskava. Po tej konferenci je Solla za «Jutro» se taki incidcnti preprečijo ter da bodo krivci drakonično kaznovani. Od srca želimo prijateljske odnošaje z Jugosla« vijo. Zdi sc, da so finančni stražniki bili ustreljeni na našem ozemlju, kar pa niti najmanje ni razlog za spor. Na vsem svetu obmejni stražniki prehajajo preko meje z ene in druge strani neovirano. Čuden je ta spor, ker je na tem sektor« ju meja že davno določena. Naši straž« niki imajo navodilo, preprečevati tiho« tapstvo; pa tudi za te velja, da jih stra» ža trikrat pokliče, da strelja najprej v zrak in da šele potem straža nastopa po svojem preudarku. G. Solla je nato izjavil, da bo takoj obvestil dr. Ninčiča, čim dobi vesti od svoje vlade. Vsi beograjski listi izražajo žalost za« radi padlih žrtev ter ogorčenje nad po« stopanjem Italijanov. Pred ministrstvom za zunanje stvari so se ves dan zbirale množice. Gospodje iz ministrstva za zu« nanje stvari, zlasti pa dr. Ninčič in Pan« ta Gavrilovič so se držali zelo rezervi« Policija v nemškem parlamentu KAKO OBRAČUNAVAJO S KOMUNISTI V NEMČIJI POT SOCIALISTIČNIM PREDSEDNIKOM IN KLERIKALNIM KANCELARJEM. Berlin, 4. julija, j. Kazensko postopanja proti centrali komunistične stranke, ki ja danes pričelo s senzacijonalno preiskavo Berlin, 4. julija, j. Močan oddelek je davi zasedel prostore komunistične frakcije v državnem zboru in pruskem deželnem zboru ter jih preiskal. Zaplenjenih je bilo mnogo spisov in pisem. Preiskava se je izvršila na prošnjo preiskovalnega sodnika državnega sodišča za zaščito republike, ki je dobil obvestilo, da je v teh prostorih mnogo materijala, ki priča o zvezi centrale komunistične stranke z organizacijo Čeka. Z ozirom na te dogodke je prišlo na današnji seji deželnega zbora do zelo razburljivih scen. Komunisti so predložili protestni predlog, v katerem zanikajo, da so v katerikoli zvezi z organizacijo, kakor jih obdolžuje državno sodišče. v prostorih stranke v državnem zboru in pruskem deželnem zboru, bo najbrže do-vedla do obtožbe zaradi veleizdaje. Po dosedanjih rezultatih preiskave je komu-nistična centrala ustanovila revolucionarne oddelke, podkupila policijske uradnika za slučaj puča, ustvarila posebne četeii ki bi uničile železniške proge ter terorska skupine, ki bi morale v slučaju obrožene-ga državnega udarca zlomiti odpor meščanstva. Po vzorcu Čeke so se tudi stvo-rili posebni oddelki, ki naj bi pomorili najvažnejše nasprotnike. Macdonald o uspehih svoje politike EVROPA ŠE NI BILA NIKDAR TAKO BLIZU MIRU KAKOR DANE& NOVA DOBA SVETOVNE POLITIKE. London, 4. julija, s. Ministrski predsednik Macdonald je v enem svojih govorov, ki jih je imel v svojem volilnem okrožju, izjavil med drugim nastopno: Ako bi sedaj prišlo do novih volitev, bo delavska vlada mogla reči, da je ustvarila bolj ugodno in bolj miroljubno situacijo, kot je kdaj od leta 1914. obstojala. Gotovo je, da so se vsled nastopa delavske vlade v Veliki Britaniji mase narodov v Evropi toliko približale miru in demokraciji, da so bolj kot kdaj priprav ljene doseči sporazum. Konferenca vseh zaveznikov se mora sestati v prepričanju, da se pričenja nova doba zgodovine in da je brezpredmetno prepirati se o formah nostih in malenkostih. Veseli me, da morem reči, da se bo Amerika udeležila londonske konference. Ne eksistira nobeE narod, ki se bi mogel izolirati od drugis narodov. Pred prelomom pogajanj z Italijo NESPREJEMLJIVE ITALIJANSKE ZAHTEVE. Beograd, 4. julija, p. V trgovinskih pogajanjih z Italijo je prišlo do zastoja vsled nepopustljivosti naših in italijanskih delegatov. Naši delegati stoje neomajno na stališču, da se morajo intere- šče. Kakor doznava vaš dopisnik je italijanska delegacija dostavila našemu trgovinskemu ministrstvu memorandum, v katerem pojasnjuje svoje stališče ter vztraja pri svojih zahtevah. Ako Italijani si naše domače industrije in obrti zašči-1 ne odnehajo, bi moglo priti do preloma titi, dočim so italijanske zahteve v tem oziru tako pretirane, da so za nas nesprejemljive. Danes dopoldne od 10. do 13.30 je bila v trgovinskem ministrstvu seja naših delegatov, katere so se udeležili tudi dr. Rybar, Kukič in trgovinski minister dr. Krizman. Delegati so obrazložili ministru dr. Krizmanu svoje stali- pogajanj. Beograd, 4. julija, p. Naši eksperti so završili besedilo konvencij obmejnega prometa med našo državo in Italijo. Danes dopoldne sta imela sestanek dr. Rybar in Luccioli ter razpravljala o spornih točkah trgovinske pogodbe. Zborovalna svoboda Okrožnica notranjega ministra političnim oblastvom. Beograd, 4. julija, r. Notranji minister je poslal poilitič. oblastvom okrožnico, v kateri pravi, da so se poslanci Davki o vi 6 in tovariši pritožili pri predsedniku Narodne skupščine in pri vladi zaradi opetovanega kršenja zbo-rovalne svobode s strani oblasti in tudi kršenja poslanske imunitete. Tudi da so se izvršili napadi na shode in poslance, katerih pol. organi niso hoteli preprečiti, odnosu o so jih celo podpirali. Zato poživlja minister vsa podrejena oblastva, da brezpogojno pazijo na to, da v svojem delokrogu ščitijo v ustavi zajamčeno svobodo zborovanj stvo plemenskega miru, bodo kmalu postale znosnejše razmere, kakor so bile dosedaj, ko so hujskači zlorabljali svobodo in menili, da je treba uvesti mesto reda in državljanskega miru, anarhijo. Kako resno voljo ima vlada skrbeti za izvanjanie zakonov, ki garantirajo državljanske svoboščine, dokazuje najbolje ukaz ministra za notranje posle, ki ga je izdal na vse podrejene oblasti radi slo-bode govorov in zborov. Dolžnost vseh političnih faktorjev je le, da dokažejo svojo državljansko zrelost s tem, da državne funkcionarje v prizadevanju, za katerimi stremi gorenji ministrski ukaz, po svojih naiboljših močeh »odpirajo. in govorov. Toda hkrati jc treba tudi gledati na to, da zborovanja ne prekoračijo mej, ki jih je začrtal zakon in da se na shodih ne govori ali deda proti zakonu. Organi imajo v vsakem ^lučaju takoj energično nastopiti in o vsem obvestiti ministra. Gledati jo treba tudi, da se zaščiti imuniteta poslancev, in sicer brezpogojno. Njihove osebe se ne sme tvorno napadati najmanj pa tako, kakor govori pritožba nekega poslanca. V tem pogledu so odgovorni vsi podrejeni organi. Od njihovega postopanja je odvisno, ali se bodo dogajali taki slučaji, ki vznemirjajo naše itak razburkano politično življenje. Vedno jc treba skrbno paziti, da se nič ne pripeti, kar bi utegnilo dovesti do nemirov in storiti se mora vse. da se izosmemo upravičenemu nezadovoljstvu. O vsakem incidentu morajo podrejena oblastva nemudoma obveščati ministra. DELAVSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT V AMERIKI. New-York, 4. julija, j. Danes se je sestal konvent delavske stranke in socijali-stov izvzemši komunistov ter je nomini-ral senatorja Lafolette za kandidata za predsedništvo. Njegov program sloni na pacifističnih principih, ki ;«ih je stranka zastopala med in pred vojno. Nova izvozna carinska tarifa Beograd, 4. julija, p. Končna rcdakci« ja nove izvozne carinske tarife je bila končana na današnji konferenci v trgo« vinskem ministrstvu, katere se je udele« žil tudi namestnik generalnega direktor« ja carin dr. Šmid. Določilo se je končno besedilo izvozne carinske tarife, ki sc v glavnem ujema s poslednjimi izpre« membami, izdelala pa se bo v zlati va« luti. Po zahtevi trgovinskega ministra sc bo ukinila carina na izdelke iz usnja. Ker jc bil trgovinski minister dr Kriz« man zaposlen zaradi trgovinskih poga« janj z Italijo, ni mogel odpotovati v Sa rajevo na razstavo in konferenco gospo darskih krogov. Tja sta odšla načelnik bančnega oddelenja dr. Radosavljcvič ter načelnik industrijskega oddelenj Savič. Krvavi boji v Bolgariji Vpad bolgarskih komitašev pri Strumici. Beograd, 4. julija, r. Po vesteh, ki prihajajo danes iz Sofije, se pri Burgasu vrše borbe med vladnimi četami in ne kiml četami, katere vlada naziva razbojniške. Po privatnih vesteh iz Eolgar-ske so te čete zemljoradniške. Beograd, 4. julija, p. Iz Strumice se poroča, da je tolpa bolgarskih komitašev, broječa sto mož, prekoračila našo mejo. Naše oboroženo prebivalstvo in orožništvo se je postavilo energično v bran. Vršila se je ogorčena borba, v kateri sta padla dva bolgarska bandita ter je bilo več težko ranjenih, dočim so ostali zbežali preko meje nazaj na Bolgarsko. Izzivanje praškega nuncija Praga. 4. julija, j. Svobodomiselno češkoslovaško časopisje ostro napada pa-peškega nunrija monsignore Marmaggija, ker se je udeležil skupščine klerikalne ljudske stranke na Sv. Gori pri Pribra-mu, na kateri so ostro napadali predsednika Masaryka ter svobodomiselni režim na Češkoslovaškem. »Lidove Novinv> pišejo: Izgleda, da manjkajo zastopniku papeža na Češkoslovaškem najprimitiv-nejSi pojmi diplomatske vljudnosti in naj-primitivnejši takt, ki mu ne bi smel dovolil, da se udeleži politične manifestacije. Listi pozivajo zunanjega ministra, naj ne preide preko tega slučaja z molčanjem. (Kakor znano, vodi tudi papeški eksponent v Jugoslaviji nuncij Pelegri-netti politiko klerikalne stranke ter je v tem oziru popolnoma enak svojemu praškemu kolegi. Op. ur.). v London, naj sploh nikdo ne zastopS Italije na londonski konferenci. Rim, 4. julija, j. Preiskovalni sodnik v Matteottijevi aferi je davi zaslišal bivšega državnega podtajnika Finzija. F i iiz i taji, da bi ga bil 10. junija telefo-nično klical Filippelli in da bi bil na katerikoli način udeležen pri financiranji-lista »Corriere Italiano». Iz Italije Rešimo soboIsM Tabor! Rim, 4. julija, j. Z oziioin na vest, da Mussolini iz notranje-političnih vzrokov ne bo odšel k medzavezniški konferenci v London, pozivlje turinska »Stampa«, italijanskega ministrskega predsednika, naj odloži ministrstvo zunanjih zadev. Nikakor ne gre, meni list, da bi Italijo zastopal na konferenci, na kateri se ne bo razpravljalo o gospodarskih vprašanjih, minister za gospodarstvo. Ako mi-nisrtki predsednik sam ne inoie oditi Mraiborski občinski svet Maribor, 4. julija. Ob običajni slabi udeležbi se je nocoj nadaljevala seja mariborskega občin-skega sveta, katero jc mogel župan otvoriti šele ob 20. Poročilo župana. Uvodoma je žnpan poročal o nekaterih nujnih zadevah, med drugimi o prodaji zemljišča pokojninskemu zavodu, ki namerava zazidati cel kompleks. Proda se mu pet parcel po 100 Din za m2 pod pogojem, da pni del nameravane stavbe dovrši do leta 1920., ostanek pa v na-daljoih petih letih. Pokojninski zavod se zaveže, da da mestni občini mariborski posojilo v znesku treh milijonov dinarjev. Glede občinskih volitev je stavil poslanec Zebot na župana vpra* šanje, kedaj se bodo volitve uradom* razpisale. Zupan odgovarja, da je to stvar pristojnega oblastva, od katerega ima zagotovilo, da bodo razpisano za 21. september. Da!je je vprašal poslanec Zebot, kako stoji zadeva glede nakupa Kiffmanove hiše, katero namerava dati občina v najem državnim oblastvom. 0 tej zadevi se bo razpravljalo na tajni seji Poročila odsekov. Več prošenj za odpis pristojbin za preveč uporabljene vode se izjemoma ugodno reši. Predlagano povišanje stanarin po hotelih in prenočiščih za nem-ke državljane se odkloni, ker bi to ne bilo v interesu tujskega prometa. Ugovori zoper odredbe stavbinskega urada se odklonijo in zadeva odstopi mestnemu svetu v r.adaljno postopanje in kaznovanje kršitev' stavbenih predpisov. Brata Valjak sta ponovno prosila za dovoljenje, da smeta na Tigu svobode poleg Grajske klati urediti go?ti!ni*Vi vrt. Občinski svet je prošnjo z večino glasov ponovno odklonil. Občinski odbornik Zebot pri tem naglaša, da bi vrt uniči! obrtnike in da je dovolj drugih prilik za popivanje. Raznim društvom se dovolijo manjše podpore. Učiteljem — voditeljem na mestnih šolah se dovoli s 1. julijem administrativna doklada po 100 dinarjev mesečno. Po poročilo odseka je občinski svet sklenil protest zoper preselitev komande mesta in vojnega okrupa iz Dravske vojašnice v bivšo bolnico pri Aleksandovi vojašnici, ker se je to izvršilo brez dovoljenja in vednosti občinskega sveta. V rnak protesta zoper zavlačevanje ureditve vprašanja lede vojašnic med mestno občino in vojnim erarjoni sklene občinski svet povišanje najemnine za te prosto Te. Po rešitvi nekaterih manjših zadev je župan ob pol 11. zaključil javno sejo, nakar se je nadaljevala tajna seja. Na dnevnem redu so razr.e disciplinarne zadeve. •u „Crno-io!ti Jugoslovani »Slovenec* vprašuje po dokazili za j Slovanov.« Omenjeni list je tedaj tudi diametralno zarliko med stališčem 1 poročal, da je grof Clam - Ma.rtime na in nonrp.rlnih lindi v Slo- dr. Koroščeva izvajanja tako-le odgo- klerikalcev in naprednih ljudi v Sloveniji pred začetkom svetovne vojne in zatem. Ne bomo se spuščali v polemiko med «Slovencem a in »Slov. Narodom®. Vendar se nam zdi potrebno, opozoriti vsaj na nekaj historičnih dogodkov, ki dokazujejo, kako si ■ Slovenec® prizadeva postaviti zgodovinska fakta na glavo ter jih povrh še zlorabljati v boju proti nacionalistom. Od 1. 1908. naprej, od aneksije Bosne in Hercegovine, se je začela v južnih krajih Avstro - Ogrske hitreje raz-vjj&ti jugoslovenska nacijonalna ideja, katere najradikalnejša smer je zasledovala ustanovitev samostojne Jugoslavije. v kateri naj bi biili izenačeni Srbi, Hrvati in Slovenci. Od leta 1908. naprej pa do tik pred prevratom je bilo vodstvo SLS v vrstah takozvanih črno-žoltih avstrijakantov, ki so bili popolnoma udinjani principu stare fevdalne, reakcijonarne, veJearistokratič-ne Avstrije, v kateri sta gospodovali posvetna in cerkvena aristokracija absolutno in v kateri so bili narodi l_e »gfemeines Volk®. njihovi gospodarski, kulturni in nacijonalni interesi pa čisto stranska stvar. Crno-žolti patriotizem je bil anacijonalen in klerikalen. Zato ni le strastno sovražil vsalc še tako skromen slovanski pokret, temveč tudi preganjal vse, kar je slovansko nacijonalno čutilo, zlasti pa one, ki so bili osumljeni, da so orientirani v smeri jugoslovemskega nacijonaliz-rrur. Razume se, da so prišli ti ljudje na proskripcijsko listo kot srbofili. Črno-žolti patrijotje so so pri nas v bengalični luči-pokazali ob priliki septembrskih dogodkov 1. 1908. Nacijonalna demonstrante so na Dunaju de-nuncirali, da so vzklikali »Živela Srbija!« ter dogodke sploh označili kot prvi revolucionarni poskus iz Beograda. Z denunciiacijami ter izdajstvom naših nacijonalnih interesov, so postali lečarji avstro - germanskega črno-Mtega režima, ki je sedaj začel goniti nacijonalne elemente z jačjo roko, obenem pa tudi še bolj krotiti našo narodne interese. Klerikalcem je usoe-lo razpustiti občinski svet ljubljanski z namenom, da tako uničilo edini Čisto nacijonalni forum naprednih Slovencev. Klerikalci so v ta namen nato iz-premenili tudi občinski volilni red ter po 30 letih samoslovenskega občinskega režima dovedli v ljubljansko občinsko hišo tudi večje Število Nemcev. Nič jim niso bili mar slovenski interesi. nič slovensko ljudstvo. V balkanski vojni najdemo naše čmo-Žolte klerikalce na strani Bolgarov, proti naprednim Slovencem pa je bila' od njih uprizorjena denunciacij-ska hajka. Opozarjamo lc na obnovo procesa o septembrskih dogodkih 1. varjal: «Dr. Korošec jo govoril v imenu velikega števila čmo-žoltih Jugoslovanov. V tem času je to dragoceno, ker so Jugoslovani poklicani da igrajo veliko nalogo v naši monarhiji, da bodo čvrsto oporišče države. Samo prosili bi gospoda delegata, da bi one krasne besede naslovil glasno in uaj-češče tja doli na južno-vzhodno mejo, kjer je mnogo razgretih glav, ki sanjajo o ujedinjenju Jugoslovanov.« Ali »Slovencu® zadostujejo ti dokazi, da jc bila ob času sarajevskega atentata mM klerikalci iu naprednimi Slovenci diametralna razlika baš z ozirom na nacijonalni patriotizem? Ali ima šc pognm trditi, da klerikalci niso bili principi »eliti črno-žolti patrijotje. ki so tvorili avantgardo črno-žoltega režima na slovanskem jugu? Ali se mu še zdi čudno, da je v takih razmerah, ko so klerikalci kot plačanci avstro - germanskega režima imeli že proskripcijske liste za napredne Slovence in ko so se odpirale zanje vrata zaporo, pokojni dr. Ivan Tavčar v obrambo nacijonalnih in naprednih interesov krenil na pot, oportunistične taktike? no preiskavo in ne hodi po informacije zopet k aiotuiui virom, kakor 6« je do sedaj godilo. Sokol stre podružnice uprave »Jutra® Berlisga. Poročilu, da je bil Beri«* (»Slovenec, na- pačno poroča Bizjak) radi goljufije od porote (bil je obsojen od rednega sodi-šča) obsojen, pristavlja .Slovenec®: «7Vv liko v vednost poštenim čitateliem* Slovenec® je s to lopovščino prav po Obmejno sokolsko okrožje (D l- Za X. okrožni zlei, ki se vrši v nedeljo 6. ju-žclezniškem ravna-za polovič- i slj L/iii .v.,,,__________________________- ____- - Ljubljana— -r^d'A/ts^eUen^oirDona^ ŠČine.Res je seveda baš nasprotno. In-lp^t 'obveščamo vse'brate in eealre, • kasant Berlisg je ogoljufal ? Jutro* in jo ^ 60 nameravajo udeležiti zleta. da si bil radi tega obsojen. Iz krščanskega j ^p^ ^ Shodili postaji cel vozni li- Pred desetimi leti 4. julija 1914. Dne o. julija se je vršila na Dunaju pogrebna svečanost za Franca Ferdinanda in njegovo ženo v dvorni kapeli, kjer sta bili rakvi položeni na kataialk, Franc j ». - Ferdinandova nekoliko višje, nego onaj »krščanskem vseOovešketn moralnem za-Sove žene iz »nižjega rodu®. Nemške- konu® sw noči prepeljani na _ ter tam 4. julija dopoldne ob prisotnosti otrok in dvorjanikov poloZeni v grobnico. Preiskava v Sarajevu iD drugod se je z veliko vnemo nadaljevala. Z Dunaja ji je prisostvoval poseben delegat zunanjega »ninistrstva Wiesner, katerega naloga je bila ugotoviti, da je na atentatu sokri-va — Srbija. Navzlic največji vnemi v tej smeri pa je bil tozadevni trud povsem zaman iu \Viesner je moral javiti zuna- 13.23 (B) in 16.17 (P). Z Rakeka odhajajo — — "So usmiljenja (ki pa nima s klerikalno rao- \ slek ter Mbtevajo pri blagajni žigosanje ralo ničesar opraviti) te obsodbe niti ob- j (z moio-im žigom) voznega listka. Ker javili nismo. Škodo je imeia seveda le ; j^a ^u^ii ti vozni listki za brezplačni uprava, ne pa aboneuti ali Inserenti. Slu- j p0Vratek, opozarjamo vse udeležence, da čaj Berlisg se dogaja seveda prav češče | na p,)5taji pakek voznih listkov pri izho-po svetu in krivca pač doleti pravična j ne ^dajo. temveč iste obdrže za po-kazen. Le klerikalci lahko uganjajo svo- j vratek. Vsak član naj si preskrbi pri la sije lopovščine brez kazni, kar dokazuje j nem društvu legitimacijo za vožnjo po vsak dan pisava »Slovenca® in najdejo se j Legitimacije se bodo žigosate izvoljeni zastopniki ljudstva, ki vse te | na zietnem dnevu prj glavni blagajni na Incident pri Sorici Italijanska verzija. Italijanom jc novi krvavi incident pri Sorici, pri katerem sta bila ubita naša obmejna iinančna organa Florijan Gros in Valentin Grehov, očividno jako neprijeten. To je razvidno tudi iz konfuznega opisovanja dogodkov s strani italijanskih listov. Dočim včerajšnji »Popolo di Tri-este», glasilo fašistov, uiti z besedico ne oineuia krvavega incidenta, objavlja »II Piccolo® dolgovezno in tendcncijozno sestavljeno poročilo, v katerem skuša izpodbijati vsako odgovornost italijanske finančne straže za napad in zvaliti vso krivdo na naše obmejne finančne organe. Iz Gorice datirano poročilo pravi, da so trije finančni stražniki brigade Bacio v bližini planine Lajnar zasačili na italijanskem ozemlju dva naša iinančna stražnika z nekim civilistom. Jugoslovensk3 stražnika se na dani poziv nista hotela ustaviti, ampak sta ustrelila, ne da bi zadela. Italijanski stražniki so odgovorili takoj nato s protistreli, ki so tako podrli na tla oba jugoslovenska stražnika, dočim je bil civilist ranjen in se mu ie posrečilo ubežati. Po spopadu so Italijani, da preprečijo še večjo uesrečo(H) jugo-slovenskima stražnikoma odvzeli puške. Tako «Piccolo» v prvem delu svojega poročila. Še bolj zanimiv pa je drugi del, kjer poroča o rezultatu prve italijanske preiskave. Goriški podpreiekt Nicolotti, komisar Diaz in karabinjerski kapitau Mas-sobrio, ki so na kraju spopada vršili ko značilen res uie gospodov proti nam, za tako Lnteresantno potrdilo »naprednjaskega® herostratstva, kakor ga uganjajo NSS-gospodje, dokumentirano v najnovejši številki »Nove Pravde®. Dva meseca je »Nova Pravda 1915 , dež. posl. Ri-bnikarju klerikalci nasilno ? izvel javili mandat in odvzeli imuniteto nato ga pa z demuicjiacijo vrgli katere namen so takratnemu preiskavo, so namreč nekaj časa iskali stikov z jugoslevensko preiskovalno komisijo. Ker pa ie niso mogli najti (seveda ne, ker jc bila prepodena s streli), v oreiskovalne zapore deželnega so- so potem s posredovanjem delegata že-dišča. Satanska je bila tudi denuncija- i-.ija, delegatov občinskega sveta ljubljanskega dr. Novaka in R-usta Pusto-slemška .ki sta bila udeleženca čisto kulturne proslave Dositeja Obrado-viea. Začetkom 1. 1914. so se čmo-Mti vrgli zlasti na zasledovanje srednješolske mladine. Po klerikalnih dermn-ciiacpah jc namreč avstrijsko-nemsko časopisje opozarjalo, da obstoji v Ljubljani «revoluciionarna zarota®. Nato so žrtve začeli aretirati. Kako so takrat napredni Slovenci presojali izvor persekucij dokazuje lezniške uprave v Podbrdu ugotovili, da ! drja Novakai ki je k( ie bil le en jugoslovanski stražnik mrtev, j v J3c0gradu s Že samo to dejstvo dokazuje jasno, da je celo «Piccolovo;< poročilo tendencijoz-na potvorba resničnega dogodka. Pogreb ustreljenih žrtev. Ustreljeni finančni pripravnik Florijan Gros in stražnik Valentin Grehov sta bila včeraj popoldne ob veliki udeležbi prebivalstva iz selške doline pokopana. Rusa Orehova je pokopal pravoslavni prota Jankovič iz Ljubljane. Stanje dijaka Primožiča. Pri incidentu ranjenega dijaka učite- Srbije. Tudi so bili vsi atentatorji avstro-: ker jo oni razumejo, s svojo imuniteto, ogrski podaniki, pravoslavne, musliman- J Prava morahena bezmea. ske in katoliške vere. Na tem veduo bolj zmagovala pobornik je bil predvsem šef generalnega štaba Conrad Hotzendort), da je treba sarajevski atentat za vsako ceno izrabiti za »odločilni udarec® proti Srbiji. Dozorevala je ideja vojne — seveda kakršno so si s početka slaboumni dunajski državniki predstavljali: kot pohod na Beograd, okupacijo Srbije in njeno razkoma-denje. Nato pa germanski bič po jugoslovanskih deželah. Za to politiko je Dnnaj angažiral večino časopisja v državi. Nemški listi so ji služili iz nacionalnih ozirov, poleg njih pa so glavno hujskaško službo vršili na jugu klerikalci in frankovci. »Slovenec® besno nadaljuje gonjo proti Srbom, istočasno pa vodi svojo zločinsko denunci-jantsko ofenzivo proti naprednjakom in naprednim ustanovam, katere bi vse rad zapletel v sarajevsko zaroto. Na klerikalno denuncijacijo je policija ustavila dnevnik «Dan®, pri katerem je sodelovala tedanja mlajša napredna generacija. »Slovenski Narod®, ki piše sicer prav oprezno, zapada skoraj vsak dan konfiskaciji. To Je klerikalcem vse premalo. Na ves glas krili (4. Julija), da se morajo odstraniti ljudje, ki so trpeli »Danovo® pisavo ter dolži policijo, da še premalo vidi «ve-lesrbsko propagando®. Oblasti se pozivajo, da se »ta propaganda mora streti® in odklanjajo vsako »sentimentalnost, in »napačno obzirnost® napram velesrbstvu, ki se širi »po naših deželah®. Za nedeljo 5. julija je napovedan velik shod v Unl-onu, ki pomenja začetek strahovitega izdajalskega dela klerikalcev. SLS pripravlja že svoja navodila Z3 oblasti, ki ne »vidijo velesrbske propagande® navodila, katerih glavna vsebina je: kdor Čita napredne liste, kdor Jc član t1r.pred.1lh društev, kdor je Sokol, kdor ne zahteva bratomorne vojne — ta Je veleizdajnik. Tega pograbite in obesite. Kakor vidite, vrlo prost rccept za popolno zmago vzvišeni!: idej SLS nad slovenskim ljudstvom. Na predvečer uuionskega shoda prinaša »Slovenec® tudi prve konkretne dc-nuncijacije: obtožuje »Slovenski Narod® i in «Dan® nelojalnosti, kaže s prstom na kot delegat mestne ob-slavil kulturni poklic srbske prestolnice, imenuje A. Ribnikar-ja v prozornem namenu :n odlaga z ener- ! gično gesto vse »sentimentalne pomisle«-ke®. Od tega dne klerikalna stranka premišljeno žene slovensko ljudstvo na krvava bojišča, napredne njegove može pa • v temnice iu na vešala. Ime SLS postaja j za vedno sramotno. nitn glasilom „ . Tudi danes se ne bi.' ako ne bi šlo za ta- j pohodu proti Cerknici poslužijo bližnjic« ko značilen res uie celotne kampanje teh (koncem Rakovške šole) čez hrib, kjer w jim bo nudil lep razgled na Cerkniško jezero. Slivnico stare gradove in celo dolino. Kdor se posluži prvega jutranjega vlaka, napravi lahko izlet na krasno Slivnico (1114 m) z divnJm razgledom na uprizarjala hajko proti odličnemu našemu Alpe, Cerkniško jezero iu Notranjsko. celiskemu somišljenku g. dr. Crnestu Ka-lauu, ker je kot stalni zastopnik polzelske tovarne izpolnjeval svoje odvetniške dolž nosti. »Nova Pravda® je vzela dr. Kala-novo zastopanje kot iztočišče za .svoje neugnane izpade proti demokratom in proti nacijonalistom. Dolgo niso pomagale stvarne ugotovitve, nič sodnljsko žigosanje odgovornega urednika, »Nova Pravda »je rila dalje, — no. in včeraj pririla tako daleč na jasno, da je priobčil nastopno spokorniško Izjavo: Z ozbom na razne članke in notice v »Novi Pravdi®, glede polzelske afere in naperjene proti g. dr. Kalanu, izjavljamo: Naša organizacija (NSSZ) je medtem zadevo preiskala in ugotovila, da je bil način našega postopanja proti s■ dr. Kalanu vsled mi-stifikacije nepravilen in da se ma je delala krivica. Zato izjavljamo, da nismo imeli namena, g. dr. Kalana žaliti osebno in preklicnjemo svoje trditve ter mu dajemo polno zadoščenje, posebno še, ker kot zastopnik polzelske tovarne ni imel namena škodovati naši krajevni stTokov-ni organizaciji. — Ljubljana, 27. junija 1924. Uredništvo »Nove Pravde® — Ne. bomo rekriminirali Joda eno pribijemor navedena izjava je izpričevalo popolnega zgagarskega početja gotove klike, ki uživa v povprečni demagogiji in v domišljavi odpornosti, ter vleče za nos števl!-ce ožjih privržencev na škodo napredne stvari Flora na Slivnici v najlepšem cvetju! Kdor še ni videl Cerkniškega jezera, naj ne zamudi prilike si ga ogledati! Kramo kopališč« v jezeru. Priporočamo Sokol-stvu naklonjene gostilne pri Fr. Homov-cu, M. Kopitarju, A. Zagorjanu, A. Zgon-cu in Iv. 2umru. Na svidenje! Zdravo! Ljubljanski Sokol se udeleži proslave 015 letnice Iškega Sokola v nedeljo 6. tega meseca. Zbirališče ob 12. pri Dolenjskem mostu v krojih. Dne 13. julija ob 3. uri popoldne velika ljudska tombola Sokolskega društva v 8r«dličn. 10 glavnih in 500 večjih in maDiših do-bifkoT v skupni vrednosti 60 000 Din. Za Mariborčane, Ptuičane, Ormožane, Varaž-dince 111 Čabovčaue zveze viakov zelo ugodne. Čisti dobiček za Sokolski dotn v Središču. Sokoli, somišljeniki, pridite! 3402/1 Zdravo! 4. julija: ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Tečaji bančnih papirjev so napram včeraj v glavnem nespremenjeni. Živahno jo bilo zanimanje po Eskomptni in Hipo. V industrijskih papirjih je bil promet minimalen. — V devizah je bila tendenca istotako nespremenjena. Tečaji so te začeli na nekoliko nižji bazi nego včeraj, a so pod konec rahlo porasli zt-radi pomanjkanja blaga. Dunaj se jc trgo* ZUZEMBERKi Glede vse gra.ie vred- i va] nekaj ,cfk mž!H kakor včeraj. Na-no postopanje orožni Stva pri nedeljskih i r0(lna banka jo intervenirala v manjših napredno časOpisie (»Slov. Narod* in |ljišSnlka Alojzija Primožiča so v četrtek <.Dan»1. ki je začetkom jumia obtože-jv ljubljanski bolnici operirali. Poškodba Politične beležke dogodkih se nam dodatno Se poroča: Orožništvo fe je pokazalo docela nesluž-beno in nesposobno, ne da bi mu hoteli kakor koli očitati kake slabe namene. Toda t.i ljudje spadajo Po v šolo, pa ne na tako vulkaničoa tla, kakor to ravno v Žužemberku. V6e je kazalo, kakor da I bi se li ljudje čutili še v Avstriji, kadar j« So za kako naši tacionalno "jstvar. Nio drugačnega stališča niso za-" ! vzeli, kakor da s svojo pa?ivuostjo Cu-j rajo klerikalni separatizem. Nočemo na-j vajati podrobnosti, ker je stvar že vsaj deloma v rokah sodišča in nočemo motiti poteka, preiskave. Koiistatiramo za dar.es le, da je ta, tolpa okoli 15 kleri-; kalnih napadačsv navalila v temi na dva -1- Narodna fronta za občinske vo- naša mino po Žužemberka šetajoča člo-litve v mariborski tkolic!. P« zgleduj veka in da se je imel vrSlti glavni na- 1. , no. scc dni v bolnici. valo klerikalce, da so oni infonmtorii Dunaja in da. njihove deaiunciiacije služilo »politiki močne roke proti vsemu, kar se hoče danes na avstrijskem slovanskem jugu narodno razvijati.® «Vsak nedolžen nojav narodne zavesti higoslovenske solidarnosti, vsaka morda' pretirana beseda oduševPene dr. Stanovnik na svojih sestankih _ mesta Maribora, kjer so se siovensk ie težka vendar njegovo stanje povolj-! stranke za občinske volitve združile za j cice, . Ležati pa bo moral še približno me-; enoten nastop, so se tudi v okoliških cb- i mimo e j pad približno 20 molkih korakov od sta a:'cice. Orožc^tvo tedaj ni reagiralo in j« _ „ prepustilo citua^.ijo intervenirajo- 560 do 580, Vevče 0 do 140, / ods 7 notarju, škandal pa je, da so j sojilo 66.5 do <57.5, Vojna škoda j činah Studenci, Pobrežje in Tezno, kjer ; jemu g. notarju I so pred prevratom vladali Nemci s po- | .j^gi dan tekli ti ljudje k Vebovcu po i fortr.icijp. delali hiSn • preiskave po navodilh te tolpe pri nedolžnih naših ljudeh in celo pri ranjenih ia stikali za omž»m. Stikali to tudi že za g. notar- količinah v devizah na I.oudon, Italijo in Curih. Promet je bi! dokaj slab. Največ se je trgovalo v devizi na Prago. Kotirale so ilevize: Amsterdam 3130 do 31fcA Dunaj 0.1173 do 0.1193, Budimpešta 0.1(6 do 0.125. Italija izplačilo 356.7 do S59.7, ček 356 do 359, London izplačilo 362 d'> 365. ček 361.5 do 364.5. New-York ček 83.25 do 84.25, Pariz 425 do 430, Praga 245.1 do 248.1, Švica 1483.5 do 1493.5; valute: dolar 82.5 do 83.5, aK 0.119 do 0.121, Kč 243 do 245: elek-i: bančni papirji: Trimorje 70 do 75. Trgo 34 do 35, Eskomptna 126.5 do 127.5, Hipo 65 do 6G, Jugo 114.5 do 116, Ljubljanska kreditna 215 do 0, Praštediona 920 do 925, Etno 129 do 131, Slavenska 110 do 115, Srpska 139 do 140; industrijski papirji: Eksploatacija 0 do 122.5, Dubrovačka O do 815, Narodna šuma 82.5 do f*). Slavo-e j nija 101 do 103, Strojne 150 do 0, Trbovlje odst po-127 £ volitve V Krškem mc3° nemškutarjsv, združile vse sloven- voiiive v arsRcui j skc stranke na eno£no Ust0_ Pai pa Neresnična je molitvica, ki jo moli ! v Krčevini pri Mariboru tri liste: socia-... Stanovnik na svojih sestankih po j listlčna, slovenska napredna In klerikalna, krški občini in ravno tako neresnično I p0 šterilnih ostalih občinah mariborske I jfm_ pj jjb je odklonil in jiin_ pove _ . vi _ r«!__________-________ L, I 1 ~ ■ _____ J:, ^ nrni n»ctrn c15lfr» \ \ I T . _ i.___ —»R^i n*r\ r\r\ ' Krsta preračunjena na 10.231 Din. OJ tega ! rikalnega poslanca 111 ie bila cd nekdaj plača Krško dve tretjini, okolica tre- 1 klerikalna trdnjava, so sedaj tri liste. mladine klerikalci na Dunaju denun-ciraio kot državi nevarno kot velefr-daialsko, ali vsai kot poiav nelojalnosti in r.enatrijotičrosti. Klerikalna de-nunci'antska pisarna je takore'-oč d;,n in noč na nosla.» Tako so b;ii k^rikal-ci žigosani že začetkom junija 1914. Stališče vodstva SLS ie bilo v ostalem podpirano tudi po parlamentarnem tjinc. Naklada na vino je preračunjena zastopstvu SLS. Mesca maja. ko je na 169.283 Din. Od tega plača Krško Avstro - Ogrska že rožliaki s sabljo nad dve tretjini, okolica niti tretjine, proti Srbi t i Rusiji, je govoril v av- Užitnina na meso in žgano pijače je stro - ogrskih delegacijah tudi dr. Ko- ; preračunjena na 11.000 Din. — Od te-rošec. Srbofobstvo klerikalcev in niih j ga plača Krik o nad 10.000 Din, olcoli-protislovansko stališče je tako odkrito'ca niti 1000 Din. obeleržil. da ga je javno pohvali! grof j Še hirše zlagano j« vse. kar govo-Clam - Martinic ter mu dal častni na-jri in piše o občinski hranilnici. Na to. je poročilo »Slovenca® o razmerah v | občine pa nudijo liste prav pestro sliko.1 da bo vložen pi-otest radi njih po-občdni, potrebno pa še, da nima ! Nastopajo najrazličnejše z uprav fanta- j ft0p;,r,=a pri brigadi. Orožja niso iskali občina od vse krške gospode prav nič. j stičnimi imeni. V neki knietiški občini ie ! i;f,der je, marveč tam koder mor-Naj govore številke: občinska dekla- ; postavljenih pet list, ki se bedo beriie za ni[i kake£a. poštenega žepnega r.o-da na rlrrcktne davke :e za leto 1921. I zmago. Celo v Orehovi vasi ki ima _kle- j bi ^o-jj dobiti. Dejansko i>o ga isk.-li pri ranjencu, čeprav j« ves Žužem- berk vedel in govoril o napadaleih, ki Kako pojmujejo klerikalci obči, pa v> pravzaprav le njih informa^ cveški moralni Ideal. Klerikalci ^ Q~lvidno ima Vrhover- te liudi že v slov »črno-žoltega Jugoslovana®. Dr. j naj odgovori hranilnica sama. vscčlc----- --- sc vedno drže izreka: Poslušaj me in nc glej me! Sami aemcralne propaiice bi radi druge učil!, kaj je morala. Tako je tudi v včerajšnjem »Slovencu®. V uvodniku frazari »Slovenec® o »občem vsečlo-veškem moralnem idealu®, kateremu da ne more služiti nacionalizem, marveč sa-ako se i mo klerikalizem. .Slovenec® je v dveh žepu z g glavarstvom vred, ker se hvali . do 130. ! BEOGRAD. Poslovanje na curiški bazi ■ 6.70. Ponudba je bila danes manjša nege i včeraj. Največje povpraševanje je bilo po : New-Vorku in Švici. Notiralo fo devize: ; Amsterdam 3170 do 3180. Duuaj 0.118 do i 0, Budimpešta 0.1025 do 0.1065. Bukart* šla 33 33.9, Zc-neva 1490 do 1492, Lon-! Hoa 362.5 do 3G3. Milan 360 do 360.5, | New-York 83.75 do 84, Pariz 428 do 432, i Praga '245.75 do 247, Solun 140 do 147; j valute: Ir.n.uroaki franki (srednji tečaj) ! 452; efekti: 7 odst poaojilo 65.5 do 67, ! nrrrarne 22.5 do 0, Vojna škoda 130 dt 135.5. ' CCRIR: Beograd 6.65, New-York 561.25. London 24-31, Pariz 2852, Milan o najvišjem političnem uradniku, da | 2t.05i 'praga 16.50, Budimpešta 0.0068, Bu-ivotiižno orfasil pn njem radi nb in j ka,e-,a 2 20 Sofija 4_07< Duna; 0.007912. jmnižno oglasil pri njem ga zr. hrbtom smef-ik Sirer i:asa žandar merija ostro postopa pri edino napred- DUNAJ: Beograd 842 do 846, Budim- ! pešta oi.25 do 0.885, Miian S034 do 3046, Koroščev irovor ie takrat izšel v celoti v dimniški »Reiehspost® naslo- vom «Jo«ros1ovan proti i ii bo zdelo potrebno. Obče znano pa [svojih kolonah v nič dejal nacionalizem da deluje hranilnica v sr>'o?nn za- i Nemcev, Italijanov, Francozov m vsen Ve1esr?-oTi». dovol;r,. silno društvo ima jutri župno okrožno vajo z brizgalkami in plezalci. Obenem* nastopi domače društvo kot reševalne* društvo, zastopano od treh društev. Po vaji velika vrtna veselica, na kojo so naši sosedni dobrotniki vljudno vablje-ni.Spored je obširen, med drugimi bo( na veseličnem prostoru tudi turški muzej. Glede polovične vožnje nam direkcija drž. železnice še ni odgovorila, pričakujemo pa odgovora do nedelje, teil naj si vsi gasilci, ki nas obiščejo, preskrbijo legitimacije z žigom in podpisom domačega društva. ŠMARTNO PRI LITIJI. Izid občinskih! volitev je pri nas vse stranke razočaral. Prejele so: Lista podobčine Sv. Peter in Pavel 169 glasov, SLS 128, delavska 50, JDS 33. Klerikalci bodo sevedai razglasili zase sijajno zmago. Pa poglej^ mo rezultate volitev čisto objektivno. Lista Sv. Peter in Pavel je bila označena' tudi za SLS stranko. Vseh izvoljenih odbornikov na tej listi pa niti sama ne bo| upala prišteti zase. Boj se je vršil edino* le glede vprašanja, kdo bo župan. Tu pa; se je izkazalo, da so simpatije na strani dosedanjega župana in oficijelna SLS jef pogorela. Tudi delavci so neprijetno iz-, nenade.ii. Morda bodo spoznali sedaj, da, učinkuje gonja proti naprednjakom vi drugo smer. Oficijelni klerikalci so so vrgli po nas z nelegalnimi sredstvi, poslužujoč se najgrših laži. Mnogi so so zato oplašili in ostali raje doma. Naj govore številke! Od 595 volilnih upravičencev je volilo samo 380 oseb. Od te vsote pa ie dobila SLS, ako vzamemo skupaj obe listi, med katerimi pa je tudi nekaj naprednih glasov, 297 glasov, t. j. eden manj kot polovica. Izpadek 100 klerikalnih glasov od zadnjih držav, nozborskih volitev je odstavek zase, kljub temu, da se je tudi sedaj agitira-lo za avtonomijo. DOL. LENDAVA. Po novi politični razdelitvi se razdeli Prekmurje v dva sreza. S tem dobi Dol. Lendava svojega srezkega poglavarja in šolskega nadzornika. Klerikalne »Novine« že pojejo sla-vospeve novemu šol. nadzorniku, kc." je pač njihov pristaš. O obeh dosedanjih nadzornikih niso vedelo povedati nič?-sar dobrega, dasiravno sta bila izborna in nepristranska šolnika, Kicrikalci pae upajo, da bodo uživali na šoiah sedaj mežcarji in kantorji večje pravice kakor uciteljstvo. Odklanjamo ljudi, za kateiu se poteguje klerikalna stranka, ker vemo, da bodo šoli več v kvar kakor v korist. »f li I Kulturni pre; Ljubljanska opera 1923-24 * Ljubljanska opera je imela v pravkar taključeni sezoni in v dobi 8K- mesecev skupno 175 opernih in plesnih večerov. Uprizorila je 27 raznih del, med njimi i novih. Slovenski repertoar: Gorenjski slavček . . 13 krat Gosposvetski sen ... 10 > Možičelc......7 > Hrratski repertoar: likola šubič Zrinjski . 9 krat Novela o Stancu ... 8 » Češki repertoar: Prodana nevesta . . . 9 krat Poljub.......c, > Psoglavci......g t> Roški repertoar: Onjegin.......9 krat Mozart in Salieri ... 7 > Carjeva nevesta ... 8 > Pikova dama .... 2 > Francoski repertoar: Carmen......2 krat Migaon ..,.,, 11 > 1 Nemški repertoar: Nižava.......3 krat Zapečatenci.....8 > Janko in Metka ... 1 > Suzanina tajnost ... 7 » Notredamski zvonar . . 7 > Italijanski repertoar: Tosca.......10 krat Seviljski brivec ... 10 » Rigoletto ....*. 3 » Schicchi...... 7 > Butterflv 4 » Traviata...... 8 c Aid a . . . . i . . 19 > Vobče je prinesla sezona malo zanimivega in malo novega. Poleg 13 starih, v prejšnjih sezonah prečesto in celo bolje podajanih oper, smo imeli le 7 novih oper (med temi tri enodejanke, ki niso zanimale) in 7 nanovo študiranih del (med temi . Tenorsko vprašanje je ostalo odprto. Niti za gdč. Zikovo ni namestnice. Čemu je gdč. Frisekova gostovala, ako se je vzlic soglasno priznavam pevski, igralski in zunanji kvaliteti njen angažma odklonil, je nerazumljivo. Bila bi zelo dobrodošla. Ker je odšla tudi ga. Levandovvska, bi bila naravnost potrebna. Namesto stalnega gosta, odlične koloraturke ge. Vesel-Polla, je nanovo angažirana ga. Lovše-tova. Namesto ge. Borove in ge. Revvic-zevve se vrne ga. V. Thierryjeva. Orkester je treba popolniti, ker v godalih je še jedva zadoščal. Trajno pereče! vprašanje pa ie režisersko. Odkar nimnmo j vee g. Mareka, je režija večinoma nt I zadostita. [ Glede repertoarja si želimo temeljite I Mariborsko gledališče zaključi letoš-preosnove in obnove. V bistvu poslušamo njo »ezono danes zvečer z opereto ter d'Albertove se nam obeta že dolgo. A imeli smo ga v težjih časih že opetovano na odru. Brez \Vag-nerja danes ni nobene resne opere. Obetata se za bodoče Blodkova eno-dejanka tV vodnjaku^ in Mascagnijeva , ali Beethove novega tFidelias ali VVagnerjeve 'Mojstre pevce*. Reprezentativna dela. ki bodo abonente zanimala in dala ansamblu poletnih in hvaležnih nalog. Neka brezkrvnost in zaspanost je legla na našo opero. Publika se zato živeje zanima za dramo. Treba je tor°j prenov-Ijenja, agilnosti, temperamenta! Potem bomo prvi, kakor doslej, ki priznavajo napredek... . Premijera Vojnovičcve drame , ki smo jo slišali tudi v Ljubljani. Letos jo bodo uprizorili v. New-Yorku. Od ostalih oper se cesto igra 'Kata Kabanova>. Jeseni bodo uprizorili na brnski operi njegovo najnovejše delo . Sedaj se peča s kom-poniranjem opere tZadeva Makropolus> (po komediji. Karla laskal., : ze vesti Sokol v Polju * Mariborski Telili i župan pri kralju. Kralj je včeraj na Bleda sprejel mariborskega velikega župana dr. Otona Pirkma-jerja v daljši avdijenci. * Naš varšavski poslanik g. Ješa Simič se je mudil vfieraj v Ljubljani na povrat-ku iz Gorenjske, kjer je prebil del svojih počitnic. S ponoSnim brzovlakom je g. Simič odpotoval preko Dunaja na svoje Službeno mesto v Varšavo. * ^Minister prometa dr. Svetislav Popo-vič je prispel z včerajšnjim brzovlakom v Ljubljano ter je potem nadaljeval svojo pot na. jBled, kjer bo poročal kralju o re-sortaih /adevah. Na ljubljanskem glav-nen kolodvoru je minister sprejel zastopnike Ud}'oženja žel. činovnikov, ki so mu izročili spomenico glede izvršenja prevedbe žel. uradnikov pri ljubljanski direkciji- * Josip HoleSek v Beogradu. Nestor čeških no-Hinarjev, znani veliki prijatelj Jugoslovanov. Josip Holeček, ki namerava prepotovati nekatere južne pokrajine naše države, je prispel v Beograd, kjer ostane nekoliko dni. Potem odpotuje v Južnd .Srbijo, Dalmacijo in črno-goro, kjer bo. proučeval tamkajšnje kulturne razmere* * Promocija. ,Na braski tehniki sta bila dne 28. junija promovirana za inže-ojerja elektrotehnične stroke gg. Ivo Tekavčic iz Ljubljane in Ljudovik Fet-tich-Frankheim iz Postojne. Čestitamo! vilo 3»» profesorjev iz vseh pokrajin naše države. Udeležniki prispejo v Split večinoma že 7. julija. Na kongresu se bo med drugim razpravljalo o projektu na- j kladne zadruge, ki naj bi izdajala znan-; stveua in leposlovna dela, o stanju sred- j njega šolstva v Dalmaciji ter o akciji za ! pospeševanje profesorskega ugleda. Za j gosta se priredi več izletov v okolico,, dne 10. julija pa priredi krajevna orga-• nizacija gostom slavnosten komer«. j * Razdelitev invalidskih poslov. De« j želno sodišče v Ljubljani, oddelek XI\ . j obvešča vso invalide, vojne vdove in v ; invalidskih stvareh zainteresirane stran* j ke, da so invalidski posli v Sloveniji, ki ' se tičejo pokojnino (invalidnine), razde« Ijeni od 1. juliji na deželna sodišče v Ljubljani ter okrožna sodišča v Celju. Mariboru in Novem raestu. Za pristoj* nest jc merodajno bivališče invalidovo, vojne vdovo itd. Pri strankah, ki bivajo stalno v inozemstvu, se ravna pristoj* nost po njihovi domovni občini. priredi jutri 6. t. m. javen nastop m veselico ▼ gozdičku poleg tovarniške restavracije. Izletniki, jutri v Vevče! Novostni vzorci 3410/1 etamma prispeli v vseh barvah, po 75 Din in po 80 Din. Tedaj za nakup prav ueodna pribita. BbM, Aleksandrova 12. nih dopisov ekspozituram in uradu. Vsa oddajna mesta tiskovin so označena z opozorilnimi tablami. Ako bi v katerem kraju oddaje tiskovin še ni bilo, blago* volijo naj prizadeti na to opozoriti pri* stojno ekspozituro, ki bo potrebno ukrenila. KRANJ. Umet. razstava slikarja Ko*, pača in risb njegovih učencev kr. drž. gimnazije v Kranju je na splošno željo ... r>o nje, temveč jih bodo lahko dobivali * Državni izpit iz glasbe je z dobrim ^ v svojem kraju povsod se bodo uspehom napravil g. Luka Kramolc iz , dobivak ^ potrdila o zaposlenosti St. Vida nad Ljubljano. Čestitamo! j obolelih č!anov in kuverte za poštnine * Sodniški izpit je pri višjem deželnem j prosto pošiljanje prijav, odjav in službe* sodišču v Ljubljani napravil g. dr. Igo j—=----------------..-<.^1, V«« Gruden, avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani. * Udeležba Jugoslavije na svetovni razstavi duhana. Dne 18. t. m. se otvori v Tilburgu na Holamiskem svetovna razstava tobaka. Naša država se udeleži te razstave z dvema vagonoma raznih tobačnih vrst in tobačnih izdelkov. * Jadranska Straža ima izredni občni zbor v petek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljubljani v srebrni dvorani hotela tUni-r>n» z dnevnim redom: Izprememba pravil in volitev odbora. Vabijo so vsi člani. * Iz bančnih krogo-v. Kakor nam poročajo, je generalni ravnatelj Milan Bogady v prijateljskem sporazumu z upravnim svetom zapustil svoje mesto pri Trgovski banki. V priznanje zaslug, ki jih je imel za lepi razvoj zavoda, ga je upravni svet kooptiral v svojo sredino. Ravnatelj Bo-gady že od leta 1895. skoraj nepretrgoma deluje med Slovenci in je od ustanovitve Jadranske banke v Trstu do leta 1916. deloval pri tem zavodu, pozneje pa je bil imenovan ravnateljem Ilirske banke, kateri zavod je do danes pod spremenjeno firmo Trgovske banke uspešno vodil. Kolikor smo zvedeli namerava gospod ravnatelj v kratkem ustanoviti svoj lastni Einancijsko-koinercijalni biro. * Minister trgovine in turistična, društva, Zagrebški listi so prinesli te dni vest, da je minister za tEgovino in indu-sirijo prepovedal delovanje turističnih in planinskih društev na Hrvatskem. Dok-lor Krizman je izjavil vašemu -dopisniku, da ta vest ne odgovarja resnici, ker je baš sedaj storil korake v svrho, da se planinstvo in turisfika celo dvigne in razširi. Dr. Krizman jc pred kratkim zahteval od vseh oblastnih velikih županov, naj mu pošljejo podatke o delovanju tu-ristovskih in planinskih društev, ker jih potrebuje v svrho oprostitve teh društev od predpisanih taks. Osvobojenje od taks ni namreč po zakonu splošno, ampak se podeljuje le individualno. * Reorganizacija notranjega ministrstva. V notranjem ministrstvu se dela na reorganizaciji tega resorta. Združila se bosta oddelka za javno varnost in za zaščito države ter sc osnuje poseben tiskov-ai odsek. * Komisija za trasiranjc železnice Čr- nice cdjavnice obratov in druge ki so se doslej dobivale lc pri njegovih ekspoziturah, oddal v razpečaVnnje trgo* vinam, prodajalnam tobaka, zadrugam in občinskim pisarnam, tako da deloda* jalcem poslej ne bo več treba naročati s d £iška sporo5a svojim Cianom, jih po pošti aii hoditi po več ur daleč | f ..J ____: __ Iz Ljubi?ane u— Ljubljančani, ne pozabite na iVr* hovnikov večer«, ki ga priredi šentpeter* ska CM družba danes zvečer na Tabo* ru. Poleg godbe in drugih zanimivosti izvaja pevske točke <-Pevsko društvo Krakovo*Trnovcw> in »Ljubljanski Zvon« Kdor ve ccniti narodne zasluge našega vnika. ta bo danes na Tabor; Kras člane in članicc na važen sestanek, ki bo da* nes, v soboto dne 5. julija ob pol 9. uri zvečer pri .000 dinarjev. Poslopje jo bilo zava- so ga našli pasanti in odredili s pomoč jo straže, da je bil ranjenec odpeljan v bolnico, kjer je bil operiran. — Toliko o dogodku samemu, ki ga je »Slovenec* seveda takoj naprtil Orjuni. Klerikalci zasledujejo sedaj sploh posebno taktiko ki jo tudi striktno izvajajo. Za vsak pretep iu sploh vsak prestopek dolže Orjunašc in hujskajo prebivalstvo, sa« mo da bi izzvali nove incidente. Po sta* ri jezuitski metodi, namreč z obrekova* njem, natolcevanjem, smešenjem in pso* vanjem hočejo zatreti njim tako nevar* no, vodno bolj naraščajoče nacio na listi t« no gibanje. Kakor nam poroča oblastni odbor Orjune, je zaradi »Slovenčevih« obdolžitev uvedel takoj najstrožjo pre* iskavo pri vseh svojih članih na Viču in tudi pri ljubljanskih akcionah, ven* dar pa masakriranega Juvana sploh nik« do izmed članov niti nc pozna, torej tu» di nc more imeti proti njemu kake mrž* nje. Zato je izključeno, da bi bili napa« dalci Orjunaši. Bržčas je šlo za kako osebno maščevanje; Juvan pa se hoče se« daj »narediti lepega« s tem, da se pred* stavi j a kot žrtev Orjune. Pravi kranjski firnež oljnate in suhe barve, mastila, lake, špirit gorljiv, kit, klej, emajle, pleskarske in slikarske potrebščine Ravhekar & Derganc Pred Škofijo št. 20 3403a nomelj—Vrbovsko, odnosno Rog. Slati- oa—Krapina je prispela v Ljubljano ter , rovauo le za 3000 kron. prične prihodnje dni s svojim delom na 1 . Nesreča pri dela. Drvar Franc Žurgai terenu. jiz Travnika, zaposlen pri AuerspeTgovem * Nove telefonske proge. Minister za gozdnem uradu v Kočevju, je te dni v u_ Napredno obrtniško društvo v Ljubljani vabi svoje člano na prijatelj« ski sestanek, ki se bo vršil v pondeijek dne 7. julija ob 5. u-; popoldne v re* stavraciji g. Fran Kavčiča na Privozu Člani naj so sestanki v čim največjem številu udeleže! — Uprave naprednih rih se jo poučevalo z nemškim učnim jezikom in katere je prosvetno ministr* stvo nt davno zaradi premalega poseta uknilo, je bilo 20. 18. 13 oz. 6 učencev in učenk, nižji (slovenski) razredi pa so jih šteli po več nego 40, eden celo 55. Iz le* teh razredov se postopoma razvije po* polna, osemrajrrcdna gimnazija s samo slovenskim učnim jezikom. L"ni uspeh je bil letos znatno boljši nego lani: iz« delalo je 155 učencev in uč-ico svojega oistesra dobička narodnim drilštvom, ga povsod toplo priporočamo iz CeSja e_ Sprememba rodbinskega imena. Na podlagi dekreta dvome pisarne z dne 5. junija 1526. št. 10.255 se je dovolilo g. Slavku Reicliu. profesorju na državni realni gimnaziji v Celju, da izpremeni svoje in ime svoje žene in otrok v rod* binsko ime Raič. e— Volitev starešinstva v občini Celje okolica. Za nedeljo, dne 6. julija dopol« dne je sklicana občinska seja, na kateri bi se naj izvolilo 6 občinskih svetoval« cev in bi lahko po zadnjem naraMiost "izzivalnem predlogu nemške klerikalne koalicije dobili do 2 obč. svetovalca tii* di narodno napredni obč. odborniki, združeni v gospodarski stranki. Ker si nikjer na svetu večina nc da predpiso* vati od manjšine, ki razpolaga od 33 sa* mo s 16 obč. odborniki, bo gotovo abci* čal občinski voz po zaslugi vckpamct* nih klerikalnih obč. očetov v nemš .o * klerikalni luži. iz katere ga nc bo mogla potegniti od narodnih izdajic podprt.? klerikalna nadutost. Iz Maribora a— Nočni pretep v baru. V baru \ c« like kavarne se jc spri carinik J., ki jc žc večkrat insceniral kak pretep v mariborskih kavarnah, včeraj zjutraj z dvema gostoma in jima začel groziti. Neki oficir ga je zato postavil na ccsto. J. sc jc kasneje vrnil in naredil še hujši kravai, pri kuterem jc grozil z nožem. Bil je aretiran in ko se ie streznil, izrj« čen sodniji. a— Vojaški akademiki v Mariboru. Kakor nam poročajo iz Beograda, fo predvčerajšnjim gojenci vojaške akl podiral smreko. Vsled ■ serirati. Poživljamo torej vse člane, kdor I zjutraj, ko se je vrgel v «mašno» obleko od finančnega "ministra kredit šestih mi- j I1a(k'a smreke na neki hrast se je odlo-1 hoče pod društveno firmo insenrati, da ju odžvižgal proti Ljubljaui, ni niti slutil _.. „. ° . .. ... i milo l.: ____i.i f. __J- 1fl itilii-i nicmpnn nli iKtTnmn J _ i____1__1 - ^ t ,'-:nriio 1 i ionov dinarjev za napeljavo tretjega te-' m,la mo™a veja, ki je zadela Žurgarja se do dne 10. julija pismeno ah ustmeno lefonske, lepo črno kravato, imenitne čevlje itd. 10.000 D-in za razne druge izgube v tem času, torej v skopni vsoti 20.000 Dir, kar ie vsekakor lepe vsotica za mlade* niče, In tudi naš mladenič ni bil kar ta« koj pripravljen za takšno poravnav. prizade.janc »razrušitve^ in «e je zado« voljil 7 oddajo 1000 Din. kar pa mladen* ki ni biio všeč. Stvar je odločilo ljub« Ijansko deželno sodišče, ki se po izjavi mladeniča, da ni biio treba nobenega izrednega prigovarjanja razen obligat« nega,- ni prepričalo o njegovi krivdi ter ga zato tudi po prizivu toliteljicc oprostilo. § Preganjanee. Franca Beloviča iz Dugerese je zasačil carinski uradnik ljubljanskega kolodvora v hodniku pod carinskim skladiščem, ko je ravno z olimpijskim mirom vrtal zid z dvema železnima palicama pod pretvezo, da si trebi uši in druge nepovabljene sojif.r.o« valcc v kožuhu. Ker je ta izgovor izgle« Na ljubljanskem polju, blizu takozva- dal v očigled morilr.im pripravam le malo ne »Zupančičeve jame» pa se je jel iz-vsebina! — j poved o vati tudi Joškov spremljevalec. Na Pirnat. Storilca sta ga slekla popolnoma \ Izvrstna igra. — Izborna do golega in mu odnesla še 25 Diu goto- i Posebno pohvalo zasluži tehnično krasno , krat je »pogruntal«, da ima v Ljubljani vine. Po izvršenem ropu sta izginila notranjost nozda. izpeljana nevihta! Predstave vsak dan OD prt 5- Dol 8. in 9. strašansko bogatega strica — Amerikan-ca._katetfsa jire obiskat. Nc mare na v ali nič verjeten in je bila sumnja, da si hoče Bclovič izvrtati luknjo v svtbo olaišanja tatinskih operacij v noči, mno« go bližja, ga jc ljubljansko dežclr.o so« Uiiče obsodilo na dva meseca ječ?. «JUTRO* št. 157 © Zverinsivo perverznega V Hannovm v Nomčiji so šezadfije Čase množili slučaji, bo so izginili mladeniči in je ostalo vse iskanje brezuspešno. Kriminalna policija se je začela za ta pojav naravno zanimati. Intenzivnemu iskanjn policije se jo sO-9»j posrečilo, da je prišla na sled naivnost nečloveškemu zločinu. V reki Leini so našli štiri in na travrtiku v fijeni bližini eno človeško lobanjo in poslednje dni celo vrečo š človeškimi [f-ostmi od treh ali štirih trupel, od ka-lerih pa je bilo meso odstranjeno. Redarji eo prijeli perverznega Človeka, ki je bil že leta 191 P. aretiran zaradi homoseksualnosti z učenci, toda kmalu izpuščen zaradi pomanjkanja ža- ^ dcstnih dokazov. Ta človek, 451etni trgovec Baarmann, je bil sedaj zopet i aretiran in je po šestdnevnem zasliša-vasiju priznal svoja zverinst.va. Haar-nann je priznal, da je povabil v svoje stanovanje k homoseksualnosti nagnjene mladeniče, z njimi nenravno občeval in jih potem zverinsko umoril. Pravi, da jih je bilo kakih sedem, ki jih je spravil prod šestimi leti s sveta. t>vs moža je imenoval, imen drugih pa noče povedati češ, da mu niso znana. Zver v človeški podobi je po ne-nravnem občevanju najprej pregriznila grlo, potem jim je zlodej odrezal z nožem za kruh glavo in jo vrgel v Lei-no. Nato jim je odrezal roke in r.oge in vTge-1 kosti v vodo, ali pa. jih je zakopal na pokopališčih ali kjo drugod. Haarmann je imel do lanskega leta mesnico. Domneva se, da je prodajal tudi meso svojih žrtev. Zločince zanika tako dejanje in trdi, da >c bilo meso, ki ga je prodajal, vedno le od živine, noče pa povedati, kje je ostalo meso umorjenih. Policija je prijela kakih deset prijateljev Haarmauna. ki t-o imeli enako nenravno nasrnenje kakor on. Po dosedanjem zadržanju zločinca sklepa redarstvo, da ima še več hudodelstev na vesti. Zato marljivo poizveduje pri svojcih izginulih mladih ljudi. _ Kako si razlagamo migljale zvezd Zakaj migljajo vse zvezde stalnice, naši najbližji sosedi v vsemirju, planeti, pa nc? To Vprašanje jo bilo stavljeno dostikrat, odkar ljudje, ne vtikajo svojo nosove samo k tlom. Tudi odgovorov je znanih že več in vsi so več ali manj znanstveno zamotani, toda da-li so pravilni, pa jo težko reči. V »Matinu* razpravlja o gornjem vprašanju sloviti francoski astronom Charles Nordinann. Nedavno, pravi Nordmaun, sem razložil na tfetn mestu, da povzročajo severno zarjo majhni trdni delci dušika, ki plavajo pri 210° C pod ničlo v naši atmosferi v višini kakih 100 km nad zemljo. Ti delci namreč izžarevajo Svetlobo, kadar jih zadenejo kadotni žarki, ki izhajajo od sobica. Tako si ramreČ razlaga pojav severne zarje !,'avni norveški učenjak Vegard. To razlago sem omenil zato, ker i o lahko neposredno porabimo, da razkrijemo mi s te rij migljanja zvezd. Čeprav eo namreč v splošnem zvezde vsaj tolikšne kakor naše solnee, ki meri v vremeru poldrugi milijon kilometrov, je njihov navidezni premer silno majhen, ke.r so v neizmerni daljavi od nas. Tako n- pr. vidimo najbližjo zvezdo solnčne velikosti v loku, ki je manjši kakor Viw ločne sekunde. Njen premer so nam vidi približno tako velik, kakor desetparski novec iz razdalje 200 km. Iz tega izhaja, da je Šop žarkov, ki prihaja s kake zvezde-stalnice, v nase oko, neskončno tenak. Čo je torej mal delec strjenega dušika v gornjih plasteh zemeljske atmosfere na poti take-mu šopu žarkov, mora precejšen del žarkov m kril i in zvezda se nam v hipu zazdi manj svetla. Menjavanje večjega in manjšega leska zvezd — kar imenujemo migljanje zvezd — iz-haja torej od malih trdnih dušikovih kristalov, ki jih gornje zračne plasti giblje,jo zdaj sem zdaj tja. Zdaj ši vemo tudi razlagati, zakaj planeti ne migljajo. Njihov navidezmi premer meri pogosto po več de*et.in ločnih sekund, torej tisoč in tisočkrat več kakor premer zvezd. Tako merita d. pr. koncem junija t.1. navidezna premera Marsa in Saturna okrog 15 ločnih sekund. Premera Jupitra in Venere sta ček* trikrat večja. Jasno je. da je šop žarkov, prihajajočih n. pr. z Marsa v naše oko, mnogo bolj stožoast kakor s kake zvezde-stalnice, kjer je skoraj valjast. No, in v višini kakih 100 km nad zemljo (v tej višini se navadno nahajajo trdni dušikovi kri-^taili), znaša pretoer tega stožca žarkov že kakih deset metrov. Število du-iikovih delcev, ki ae nahajajo v krogu s tem premerom, je zelo veliko, in njihovo povprečaio število se od trenutka do trenutka ne iznremeni mnogo. Zato pa se nam tudi zde planeti skoraj vedno enako svetli, zvezde-stalnice pa ne, ker lahko že eno ali dve trdni dušikovi zrnei vplivajo na njihovo svetlobo. Tako zdaj vemo, zakaj je lesk zvezd-stalnic tako nemiren, dočiin nam planeti sijejo vedno enako. Migljanje zvezd je torej v bistvu delno pomrkanje zvezd, ki jih zakrijejo mikroskopično mali kristali. Mal, beden prašek zadostuje, da nam sa-temni čisto svetlobo tud največjih zvezd. Ti mrki pa so mogoči le, ker so zvezde zelo visoko, zatemneči jih praški pa v veliki bližini človeškega očesa. Toda mar se taki pojavi dogajajo res samo v earstvu astronomije? Pisma danes in nekoč Nekdanja kultura pisem je preživ-Jjena. Rokopis jo potisnjen v ozadje od pisalnega stroja, graeioznost besed je nadomeščena po telegrafskem stilu. Nekdanje lahko opravljanje poslov je omogočilo, da je človek posvečal več pažnje in pozornosti tudi pisanju. Modemi človek nima več časa pisati na dolgo in na široko. Vsakdo se trudi, da reducira vsebino pisma na minimum. Vedno bolj dobivajo pisma i po svoji vsebini i po svoji obliki poslovni značaj, Ona so stvarna in brezoblična- Celo ljubavna pisma ne delajo v tem pogledu velike izjeme. Pismo, ki je bilo nekoč fzra.z človekova notranjosti; je poMalo danes izraz njegove splošiio>ti. Ne skriva se več med besedami ali me«'] vrsticami osebnost pisca. Poglejmo samo kaligrafske rokopise naših prednikov in vzporedimo jih z današnjim skoraj steoografskim pismom, pa vidimo, v koliko so v današnji dobi ljudje zapustili kulturo rokopisov in pisanja sploh. Nekoe, je rokopis nadomeščal tiskanje, a danes tiskanje na-domestujo rokopis. Nekoč so publikacije bilo posvečene poedinim osebam in so imelo zato tudi osebni karakter, a danes so namenjene masam in odtod tudi njihova brezobličnost. Ne pišejo se misli za enoga. ampak za vse. Produkcija knjig so je znatno povečala, a veličina današnje knjige ni več na oni visoki stopnji, kakor nekdaj. Moderni človek živi v ma-i in nima Dlncgo časa, bavifi se s svojimi osebnimi čustvi in posvečati vso svojo pozornost eni osebi ali majhni skupini ljudi. On se ne čnt.i več samega, ampak se smatra, za del veliko človeške zajedniee iu kot tak izgublja svojo osebno barvo, vse svoje spocijalno osobine. Takšna so tudi današnja pisma, Brezoblična, suha. slaba uo vsebini, poslovna po obliki, stenografsko pisana ali odtipkana na stroju. Nekoč so se pisma skrbno hranila, posebno 'prijateljska in ljubezenska. Ona so , bila izraz duše in srca ljubljenega bit- Ija. vsa ka, vrstica je bila napisana od srca in namenjena drugemu srcu. Današnja pisma nimajo več to globoke umetniško in človeške vrednosti Pustolovščine beograjskega Edisona V četrtek popoldne je prihitel k beograjskemu policijskemu komisarju ljubljanski trgovec Gabrenja in mu izpovedal, kako ga je beograjski »izumitelj« Lazar Čičulič nasamaril za 65.000 Din. Stvar jc pravzaprav vrlo enostavna: pustolovec Čičulič je izrabil Oabrenjovo naivnost in ga v kupčiji za svoj izum vlekel tako dolgo za nos, dokler <-špas» ni počil od sebe. Lani v novembru jc Čičulič dospel v Ljubljano in se GabrenjI predstavil kot liferant novega tipa karbonatorjev za avtomobile. Izumil da jih je sam, njihova posebnost pa da je v tem, da trosijo petkrat manj bencina kakor drugi tipi. Trgovinsko ministrstvo mu ie že dalo patent za ta izum, ki je posebno v Srbiji že splošno v rabi. Da bi prepričal Gabrenjo, mu jc gospod inženjer predložil tudi mno-gobrojne dokumente in priznanja. Gabrenja nI podvomil niti za hip in se je z izumiteljem pogodil za liferacijo 45 kar-bonatorjev po 1420 Din. Izplačal .ie Či-čuliču takoj 65.000 Din. Potekel je rok liferacije, 14 dni, cel mesec, karbonatorjev pa ni bilo v Ljubljano. Gabrenja je urgiral, toda prijel je prijazen odgovor od Čičuliča, da je lifc-racijo moral radi raznih nezgod odložiti, da pa bo v kratkem nadomestil zamudo z novim izumom: s karbonatorji, ki pravzaprav sploh ne bodo več trosili bencina. Novo iznajdbo da je že predložil neki francoski kompaniji, ki mu ponuja strašansko vsoto; toda njemu, Čičuliču, ni do denarja, temveč le do patenta za tak izum, ki je v dosedanji avtomobilski tehniki nedvomno najimenitnejši. Ker pa želi držati dano besedo, bo Gabrenji dostavi! te nove karbouatorje po 1240 Din, čeprav bo sicer njih cena zuatno večja. Kakor tudi jc stvar 2e izgledala precej sumljiva, je Gabrenja še poverovai, ker jc Čičulič priložil pismu tudi kopijo ofer-ta francoske kompanijc. Gabrenja jc čakal, čakal. Pred mcscem pa se je odpravil v Beograd. Ni vrag, ravno sredi Terazij sreča Čičuliča. »No, kako je?» — «Pa, da vidiš! Lc z nianoU Cel mesec dni je Čičulič vodil Gabrenjo po nekakih garažah in mu razkazoval avtomobile s svojimi karbonatorji. Sproti mu jc predočeval tudi razne dokumente o fantastičnih ponudbah. Čim sta na ulici srečala kak avto modernejšega tipa, že se je Čičulič potrkal ponosno na prsi: -Moj izum!*... Toda kakorkoli ie Gabrenja šc bil naiven, končno jc začel dvomiti o genijal-nosti beograjskega Edisona. Zvečer se je v kavarni slučajno seznanil z nekim pravim iužeujerjcm in ga povprašal za-stran Čičuličevih izumov. Bii ie seveda vrlo neprijetno razočaran. Ko mu ic ta pravi inženjer razodel, da se tu mora skrivati sleparstvo. Gabrenja je še pomi-šljal, končno pa odhitel k policijskemu komisarju in izpovedal vse na drobno. Policiji je uspeio, da je Čičuliča kaj hitro pripeljala k raportu. Mož je star 30 let, eleganten in visokega čela. Z mirno gesto prizna, da je prejel naročilo in denar, da pa bo Gabrenji tudi vse izpolnil. " »Veste, jaz sem učenjak,pravi, »in zame so formalnosti postranska rcč.» In-ženjerske diplome nima, dokumentov nc predoči. Strašno je bil presenečen, ko mu je komisar razodel, da ga bo vtaknil v preiskav o. -Mene? Pa mene, — zakaj?» »Ker si hohštapler!* ja izliorno založen z izvrstnim perilom, kravatami, uagavic«mi, iiara-nnicami, ovratniki in vsemi potrebščinami za aosnode. mm ime, mmm. 10/S-3 <0 sonce žarkoU tako se jc zavzel Čičulič in začel izpovedovati zanimive .stvari o sebi. 2c v nairornejsi mladosti je začel kazati znake izredne genijalno-sti. Kot četrtošolec jc konstruiral nov tip letala, v peti gimnaziji pa mu jc začcia v giavi cvetetl ideja o izpopolnjevanju karbonatorjev še več, s tem se utegne rcalizraii pcrpcium mobilc. »Vsa moia tragedija jc v tem, da sem Srbiti. Če bi bil Francoz ali Anglež, bi bi! predložen za Noblovo nagrado. Vi pa mc šikanirate. Nikoli ta država ne bo imela sreče, ker tako pOstopa s svojimi najboljšimi sinovi. V ostalem pa boste še spoznali, kdo in kaj sem! Le bodite hladni!* »No, čakajte, jc zaključil diskusijo policijski komisar, * morda se Ti prej ohladiš v zaporu«... Edisona II. so odpravili v zapor, sproti pa je še vljudno dejal Gabrenji v slovo, da bo prišel čas njegovih izumov in Jifcracije. X Smrt baltiškega žnrnalista. Pred kratkim je umrl eden prvih baltskih časnikarjev, D. A. I. Micksvitz, rojen leta 1850 v Dorpatu, glavni urednik »Reval-skega sla*. X Dragulji v ribji glavi. Trgovce z dragulji na Angleškem je začelo poslednje čase razburjati dejstvo, da je nekdo ponudil znanemu draguljarju Natanu Gor-donu čudne dragulje, ki jih nihče ne pozna. Gordon pravi, da se bavi že 30 let z raznimi žlahtnimi kamni in poldragulji, da pa ni še nikoli videl takih čudnih kamnov, kakor mu jih je nekdo ponujal. Našli so se v glav! rib, in siccr vedno pa dva in so jih prinesli v Anglijo iz gornje* ga Peruja v Južni Ameriki. Kamni nimajo enake oblike, so podobni biserom in so tudi skoraj enake barve in dolfei približno IS milimetrov. Zato n! čuda, da sc draguljarji z njimi bavjio in razmišljajo, za kaj gre in kakšno vrednost imajo. Sokolski pokr. zlet v Čeških Budejovicah Smichova s telovadnimi točkami, ki so vzbujale splošno pohvalo in začudenje. Istočasno ie bila v narodnem gledališču slavnostna predstava »Libuše«, v Besedi pa pozdravni večer gostom. Na pozdravnem večeru je sodelovalo pevsko društvo »Foerster* in združeni orkester pod vodstvom kapelnika Jcremiaša. Na pozdravnem večeru jc govoril društveni starosta br. dr. Lexa, ki je pozdravil sokolske goste zlasti zastopnika JSS in zastopnika ruskega Sokolstva br. dr. Verguna, dabc zastopnike mesta in raznih oblasti. Govorili so še podstarosta JSS br. Bajželj, br. dr. Vergun, podstarosta ČOS. br. Ma-šek, mestni župan B. Kral in dr. Ružička. Vsi govori so bili sprejeti z viharnim odobravanjem. — Na sokolskem otoku i>i na Vltavi pa se je vršila ljudska zabava pri umetnjem ognju in raznih drugiu zabavah. V nedeljo dopoldne ie bil po mestu sokolski sprevod, v katerem jc bilo preko 6000 članov in članic. Končal se je na trgu Svobode, kjer so pozdravili Sokolstvo br. Novak, podstarosta Mašek in župan Kral. Popoldne je bila velika javna te!f»-vadba. Nastopilo jc najprej 300 starejših članov.v slavnostnem kroju brez sur-kc s prostimi vajami, dokaj težkimi, prav; dobro. Krasen jc bil nastop članic v narodnih nošah iz vseh delov Češke. Izvajale so proste vaje, kombinirane po narodnih plesih. Tekmovalna vrsta za pariško olimpijado jc nastopila na drogu in bradlji pod vodstvom br. Erbena in Čadc. Na vsakem orodju jc izvedel s,i-ino prvi telovadec obvezno vajo, ostjli pa so telovadili le prostovoljne vaje, ki so bile krasno izvedene, originalno sestavljene in so vsebovale neverjetno težke prvine. Društvo Karlin je nastopilo s -petindvajsetko«, ki je lepa in težka sestava prostih vaj s podporo sotelovad-ccv. Na orodju jc nastopilo 9 vrst članic in 15 vrst članov. Orodna telovadba je bila splošno na višku in so tako članico kakor člani izdajali krasne in težke vaje. Z lepim rajalnim nastopom so naredile članice razstop k vajam s kiji. Ker so zaradi kijev imele dvojni razstop jc bilo telovadišče do zadnjega prostora izpolnjeno. Izvedba je bila brezhibna. Preste vaie članov so bile izvedene dobro, lc krit ic jc včasih nekoliko odpovedalo, ker so va.ie sestavljene tako, da telovadci v teku prehajajo iz značke na značko. Nastopila jc tudi dolnjcavstrii-ska župa s svojimi skupinskimi vajami. Telovadbo jc zaključila konjenica z rajalnim nastopom. Tribune so bile do zadnjega mer-ta zasedene. Telovadni so prisostvovali: notranji minister Malypeter, generalni inšpektor armade in pesnik Ma-char, francoski general Fouchcr, starosta ČOS. br. dr. Schciner, načelnik b;. Vaničck in več članov predsedstva COS., mestni župan in vie!ih nahuljkih razpotegnjoni nad njivami in travniki, nad vso neizmerno pokrajino. Jezera bleščeča, iz kotanj proti soln-eu strmeča, med stisnjenimi gorami izvirki bistrih studencev. Tam vrbe in jelše, v njihovih sencah sanjajoča voia, ir. vode štrleče bičje in ločje, nad zelenkasto gladino v vetru pozibavajoče se srobotje. Kjer plapolajo ob vodi rdeči egnji in ovija dim kosmate obraze rtrbojni-kov, se razlegajo ponoči zategli glasovi r.erazločnib pesmi. To so pesmi o zrnati, ki živi nepremagan in nepremagljiv v gori. Mimo rdečih ognjev polje v goro cesta. Do rdečih ognjev prijezdi Žarko, sliši pesmi razbojnikov, pa u.-tavi svojega konja: »Kaj prepevate, bratci? Da je zmaj v gori nenrrmagliiv?* Ta dima' kosmati obrazi, momljajoči glasovi: t Tako prepevamo mi, junaki, ki se nikogar ne bojimo. A kaj vohaš tu ekrog nas ti, dečko?-.. In iz dima bliskajoče oči. A s konja Žarko, odločen in p« gu-jmeTu j -sTako prepevate vi, bratci. Kako prepevam pa jaz. me poslušajte: Tri elni in tri noSi že jezdim, a nič nisem truden in nič zaspan. Sestrico mi je ugrabil zrar.j in odnesel v svoj grad. Zato jezdim tja, (la ubijem zmaja_ ter rešim sestrico suženjstva. Taka je moia pesem, bratcib lz dima krohot: »Kako. mL? si majhen, dečko, komaj te vidimo, kako čepiš na konju! Zmaj pa je velik iti st.ašen. Sedem glav ima. sedem zevajočih žrol, sedem strupenih jezikov. Če ne zadeneš pošasti na srednjo glavo, bo po tebi, miško majhni!* Na konju Žarko smejoč se: »Ej. bratci, nisem jaz plašijfveo! Po srednji glavi bom zamahnil in zadel bom in rešil sestrico. Zdaj pa mi povejte, fantje: Kako dolgo mi bo treba še jezditi, da pridem do zmajevega gradu? > Rečejo razbojniki: »Tri dni in tri noči že jezdiš dečko. Še eno neič bo tvoja postelja konjski .hrbet, tvoja blazinica konjska griva. Ko pa te bo pozdravila izza gora zlata zora, se bo posvetil pred teboj grad in pred teboj bo hrumel zmaj. Tvoj pogum nam je všeč, zato poslušaj, kar ti bomo povedali, junak: Na poti v goro Ikvš srečal troj« črnili gospodo v, t roje preoblečenih pošasii. Vsaka bi te rada dobila v svoje kremplje, da zmelje v prah. vsaka te bo vprašala: ..Ali hočeš z menoj? Kad cekinov imam zate." Prvemu črncu odgovori: ..Najprej moram še večerjati, potem pridem." Dragemu: Najprej moram še konja napojiti." Tretjemu: ..Najprej se moram še naspali." In pošasti te bodo pustile, da j boš lahko nadaljeval pot..* Na konju Žarko vriskajoč: »Pa zbogom, bratci, in hvala za nasvete!* Zj njim razbojniki: »Srečno pot, junak mladi!» Na zemljo pade noč, mladega jezdeca zagrne gozd. Gozd široki — hooooj! Gozd temni — bavbav! — Žarko se | te nič ne boji. To gozdu jezdi Žarko. Pa so vstopi predenj črn gospod, preoblečena po- »Ali hočeš z menoj? Kad cekinov imam zate.* Žarko takc»j: [ »Najprej moram še večerjati, potem i pridem. > Pošast izgine v gošči. Žarko jezdi dalj-. se ga dotakne j drema vica in mu položi glavo na bla-! zinieo, na konjsko grivo. | Žarko reče: I »Konjiček moj, kadar se prikale : prod teboj črn gospod, tedaj zaprskaj, Ida se zbudim.* In Žarko zaspi. Sladko t par'j c j gozda, sredi noči. Postelja mu j- konjiški hrbet., blazinica konjska griva, stre-:!.a temno vejevje bukev in hrastov. Pa | ta postelja no stoji, ta postelja se prednika. naglo, brez prestanka, blazinica i se giblje. Spanje polno sanj, polno ja-drajočih luči. Te luči so zvezde, utri-niaioče se skozi vejevje. Konj zaprska. Iz noči pobli ska.va joče oči druge pošasti: »Ali koče* j meuoj? Kad cekinov imam zate.:. Žarko iz sanj. z blazinice: »Najprej, moram šo konja napojiti.•-> Pošast Utone v noč. Žarko jezdi dalje in sc pogovarja s kon;em: »Moj pridni konjiček! Ko ubijem i zmaja in se vrneva domov, dobiš ovsa Ijgoloe jasli- čauM uckoiiku še. Pred konjem zraste tretji gospod, za. vit v črno haljo, tretja pošast: »Ali hočeš z menoj? Kad cekinov imam zate.* Žarko smehljaje: »Najprej se moram še*^iaspati.» In pošasti ni nikjer več. Zlata zora izza gora — po vejah Ce-kinčkov milijon. Zlata zora — dobro jutro! Pred Žarkom preddvorjo gradu, pre/ uradom zmaj. Zmaj s sedmerimi glavami — Žarko na konju se ti bliža s svojim mečem! »Gospod zmaj. dobro jutro! Po svojo sestrico sem prišel. Odpri mi vrata * grad!» Zmaj sikne: »Zastonj si prišel, dečko moj —/roti ne odprem!* Žarko z dvignjenim mečem: »Zmajček, po-lej ključ, ki mi bo od-pri vrata v gTafl!* Zmaj se zakrohoce: »Dobro zaklenjeno imam tvojo strico, dečko moj — tvojega ključa t« nič ne bojim.» Žarko pa se nasmehne. _ In Žarko zamahne z močiem. Zamah™ j prvič -- zmaj zatuli. Zamahne drugih — zmaj pada. Zamahne tretjič — zm^ Lo zgrudi. Na tleli odsekana leži .sred' «JUTRO® št: 157 Sobota 5. VII. 1924 : Plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Včeraj dopoldne sc je ob številni ude* ležbi zborničnih članov vršila redna j a v* na seja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Sejo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan K n e z, ki je pozdra« vil navzoče, predvsem zastopnika od« delka ministrstva za trgovino in indu* strijo sckcijskega svetnika dr. Frana Ra* teja in upravnega svetnika Narodne banke dr. Karla Trillerja. V nadaljnjem nagovoru se je spomnil dveh za naše 'gospodarstvo velezaslužnih mož, ki sta letos preminula, to je ravnatelja Tehni* • ške srednje šole in višjega šolskega nad« Vzornika v Ljubljani vladnega svetnika g. Ivana Šubica ter veleindustrijca v Kranju g. Vinka Majdiča. Za tem je na prošnjo zbornice poro* čal upravni svetnik Narodne banke g. dr. Karel Triller. o vprašanju kreditov pri Narodni banki za našo industrijo, trgovino in obrt. Omenil je, da o kreditih Narodne ban* ke odloča v izključni instanci 12 članov upravnega odbora, ki prebivajo stalno v Beogradu, to je tako zvani ožji uprav* ni odbor. Krediti so odvisni od finanč* nih in gospodarskih nazorov tega ožje* ga upravnega odbora in pa od finančne* ga ministra. Za pomnožitev kreditov se predlaga pomnožitev novčaničnega obtoka in pa primerna valutacija zlatega zaklada Na* rodne banke. Finančni minister zavzema pri enem kakor drugem predlogu odklo* nilno stališče. Tozadevna kritika raznih naših prvih strokovnjakov je dokazala, da se naša zlata podloga lahko valutira po sedanji realni vrednosti, da se tako omogočijo Narodni banki znatna nova sredstva za kreditne potrebe jugoslovcn* skega narodnega gospodarstva. Razen tega stoje v Beogradu tudi na stališču, da Slovenija ne potrebuje krc* ditov Narodne banke, ker je naše pre* bivalstvo po njihovem prepričanju tako gospodarsko dozorelo, da vlaga svoje prihranke v denarne zavode in da so to* rej naši zavodi prenapolnjeni z vložnimi kapitali, ki se lahko uporabijo v indu* stri ji in trgovini, da se jc preveč raz* ve, kjer se kmetje branijo vlagati pri* ihranke v denarne zavode, da zaostaja* jo daleč za Slovenijo in da so denarni zavodi v teh pokrajinah bolj potrebni konca leta. Narodna banka rajši vidi, da trpi celokupno naše gospodarstvo, kakor da bi odstopila od mer, ki jih smatra za potrebne za osiguranje vred* nosti naše valute. Svoje poročilo je za* ključil govornik z ugotovitvijo, da slo* venskemu gospodarstvu od Narodne banke ni pričakovati zboljšanja sedanje* ga kreditnega položaja. Poročilo predsedstva, ki ga jc podal zbornični predsednik g. Ivan Knez, je glede snovi porazdelje« no v: trgovskopolitične zadeve, finančne in davčne zadeve, trgovske in obrtniške zadeve, prometne zadeve ter statistiko trgovskega in obrtniškega gibanja. Ob* širno poročilo, ki jc dokaj poučno za pregled gospodarskih prilik v Sloveniji, bomo prinesli v naslednjih številkah na* šega lista. Imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnonadaijevalnih šol se je na zadevni predlog poverilo pred* sedstvu. V tej zadevi se je oglasil k be* sedi g. Ivan R e b c k, ki je prosil, naj zbornica podvzame potrebne korake, da bi se dovolili za pouk v obrtno * nada« ljevalnih šolah tudi strokovnjaki brez učiteljskega izpita. Poročilo o zborničnih računskih za* ključkih za leto 1923. jc podal računski prcglc* dovalec g. Jernej L o ž a r. Poročilo sc je odobrilo, nakar je poročal o vprašanju gospodarskega sveta zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, ki je razpravljal o predlogih zbornice gle* de načrta za gospodarski svet. Sprejeta je bila nadalje na predlog zborničnega člana g. Konrada E 1 s b a * cherja resolucija glede revizije prisilnega poravnalnega postopanja izven stečaja. Zaradi važnosti tc zadeve prinašamo rc« solucijo v celoti: Zbornica smatra, da govore splošni gospodarski razlogi za to, da se obdrži institucija prisilne poravnave izven ste* čaja. Poravnalni sodniki naj strogo in naglo poslujejo, dolžnost upnikov in po* ravnalnih upraviteljev pa jc, da cnergič* no in vestno sodelujejo. Dosedanji za* kon, odnosno naredba o prisilni porav* navi naj sc izpopolni, odnosno izpremc« ni toliko, da bo uspešno onemogočala zlorabo prisilne poravnave izven konkur za in zavlačevanje poravnalnega pošto* panja. V ta namen predlaga zbornica: 1.) Določba § 47. poravnalne naredbe naj sc izpremeni v toliko, da sc prisiina kreditov Narodne banke nego v Slove* poravnava smatra za sprejeto, če so gla* ' sovali za njo upniki, katerih terjatve ra« čunano po vsotah, dosegajo tri četrtine vseh terjatev, ne pa le dve tretjini, in da je glasovala za poravnavo večina na* vzočih upnikov, računano po številu oseb. 2.) Če sc r.c doseže najmanjša kvota 40 oest., sodnik ne sme potrditi porav* navo, ako na to nc pristanejo vsi upniki. 3.) Upnikom sc mora pripustiti na po* tek poravnalnega postopanja večji vpliv. Obvezno naj bo imenovanje posebnega mji. Upravni odbor smatra Narodno ban* ko za zavod, ki naj v prvi vrsti skrbi za vrednost naše valute, v drugi vrsti za sezonske cerealne izvoze, v tretji vrsti za kreditne potrebe našega gospodar* stva, a v poslednji vrsti za industrijo in trgovino Slovenije. G. govornik omenja tudi, da sc ie na sejah upravnega odbo* ra večkrat čulo, naj slovenska industri* ja v primeru delanezmožnosti enostav* no proda podjetja inozemskemu kapita* lu. V tej zvezi se očita slovenski indu* striij in trgovini, da se je preveč raz« mahnila, zaradi česar nc more naprej. Narodna banka odklanja tudi lombar* dne kredite in s tem založbe bančnih papirjev, kar jc po drugih državah čisto regularna pot do kreditov v veliki po« trebi. Dalje navaja govornik, da izvira veliki naval na kredite Narodne banke iz visoke diskontne mere, ki jo zahteva« jo privatni denarni zavodi in pa nizka obrestna mera kreditov Narodne ban« ke. V tem pogledu nc bo zboljšanja, do« kler se zakonskim potom nc ustanove določene obrestne uzance naših denar« nih zavodov in se primerno zniža viso* ka obrestna mera zasebnih denarnih za« vodov. V Narodni banki prevladuje zanima* nje za usodo in gibanje naše valute, vse drugo stopa v ozadje. Pri banki je vlo* , ženih nad 200 prošenj za povišanje krc* ; ditov, katerih rešitev se po govorniko* vem mnenju gotovo ne bo izvršila do upniškega odbora, ki ima sodelovati z upraviteljem in sodnikom pri razčiščenju in upravljanju dolžnikovega premoženja ter nadzirati poravnalnega upravitelja. 4.) Podaljšanje rokov ni dopustno brez privolitve upniškega odbora. 5.) Za poravnalnega upravitelja se ima določiti le strokovno res sposobna oseba. Sodnik mora na zahtevo upniške* ga odbora imenovati drugo, od odbora predlagano. 6.) Sodniku se ima dati pravica, da za« sliši pod prisego razen dolžnika tudi druge osebe. 7.) Dopustna naj bo delegacija sodni« ka pri okrajnem sodišču izven sedeža zbornega sodišča, ako l.c dolžnik, odnos« no njegovo obratovališče nahaja v pod« ročju dotičnega okrajnega sodišča in če temu nc ugovarja upniški odbor. Konč« na poravnalna razprava pa se ima vrši« ti pred poravnalnim sodnikom pristoj* nega zbornega sodišča, ki mu ima biti pridržana potrditev ali nepotrditev po« nja glava, na tleh v mlaki krvi prema-;gani zmaj. Žarko se napoti v grad. Tisoč solne — lepote v gradu za ti-■ soč solne in še več. Steno od srebra :blesteče, okna od deinantov vzžareva-joča. Dolgi hodniki, na vsaki strani dvorane, v dvoranah nakopičeno zlato. jBogastva. toliko, da medle v njegovem 'sijaju žareči lestenci kakor zvezde pred jutranjo zarjo. Žarko pa zavzdihne: »Kaj mi vse to zlato, vse to bogastvo! Samo da bi našel sestrico — dragega si ne želim nič.> In Žarko zakliče: »Sestrica Danica, oglasi se mi!» Dolgo hodi Žarko po hodnikih, iz dvorane v dvorano, dolgo kliče. Sestrice nikjer. Sredi gradu zajoka Žarko: Zmaja sem ubil, v grad sem prišel — a sestrice nikjer. Ali jo kdo na svetu bolj nesrečen kakor jaz?» Sredi gradu blisk in grom — v blisku in gromu proti Žarku leteča kača z de-mant.no krono na glavi: »Žarko, bratec, reši me — s svojo Toko dotakni se me!» Žarko se dotakne z roko leteče kače — in kača se izpremeni v Danico. Žar-ikovo sestrico. Žarko zavrisne: «Z£a,j si rešena, Danica, sc^ricica!* Danica veselo: »Zmaj me je začaral — tvoja roka, bratec, me jc odčaralal Nalašiva si žepe s cekini, jaz vzamem s seboj de-mantno krono, ti vrečo zlata preko rame — in pojdivaU Nabašeta si žepe s cekini, Danica si posadi na glavo dema.nt.no krono. Žarko si vrže p rok o rame vrečo zlata, na meč pa si natakne zmajevo glavo. Zasede t a konja in zdirjata skozi gozd. Ob rdečih orni jih ustavi Žarko: c Bratci, nič več ne prepevajte o zmaju neukročenem! Jaz sem ga premagal, ubil.» Iz dima razbojniki osupli: «Če se šališ z nami. ti bo slaba predla, dečko. Čp pa si zmaja zares ubil — dokazi, iunak!» Žarko, junak na konju: »Semkaj poglejte, bratci: Tu moja sestrica, ki s»m jo rešil. In tu glava, ki sem jo odsekal zmaju — vaša je!» In med začudene rajbojnike prileti s koiria zmajeva odsekana glava., Z njo vred perišče cekinov. « Da boste vedeli, kdaj je premagal Žarko zmaja!* — Tri dni in tri noči — konj peJcetajoč preko ravni, mimo rek, mimo j^zer: na konju Žarko junak, njegova sectriea rešena. oba vriskata, oba prepevata — saj demov k mamici jezdita. ravnave, odnosno dovolitev otvoritve in ustanovitev poravnalnega postopanja. 8.) Po sklepu poravnalnega postopa« nja sme zopet začeti z obratovanjem le oni dolžnik, ki je poravnal vse obvez« nosti iz poravnave, v nasprotnem pri* meru pa le, ako soglašajo vsi upniki. V slučaju, da pride do ponovnega po« ravnalnega postopanja, sc more ta otvo« riti le, ako sc dolžnik izkaže, da je v polnem obsegu poravnal nc le obvezno« sti iz prve prisilne poravnave, temveč da je poplačal -vse v tej prvi poravnavi ugotovljene terjatve v celotnem iznosu. Kdor jc prišel žc enkrat v konkurz ali dosegel že dvakratno prisilno poravna« vo, v bodoče ne more več predlagati pri« silne poravnave izven konkurza. Kazenske določbe, ki se nanašajo na fravdulozno in kulpozno krivdo ter vod* stvo knjig, je treba poostriti. Ako se v teku poravnalnega postopa« nja ugotovi, da dolžnik ni brez lastne krivde postal insolventen, ga mora za* deti kazen zapora najmanj 3 mesecev, četudi jc postopanje končalo s porav* navo. 9.) Uradoma se mora otvoriti konkurz ako se ni dosegla prisilna poravnava, tu* di pri r.etrgovcih. Zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin predlaga, da zbornica naprosi ministra pošt in telegrafov, naj odredi zgradbo lokalnega telefonskega voda iz Kočevja do Delnic ter direktnega telefonskega voda Ljubljana — Sušak, odnosno Reka. Nadaljni predlog g. Ogrina se nanaša na. potrebo ureditve tarifnega vprašanja za promet iz Slovenije na Sušak. Dalje se izraža nujna želja, da se uredi direktni tranzitni potniški in tovorni promet iz Slovenije po krajši zvezi preko Postojne, Št. Petra in Reke na P.raj-dieo (Sušak) po enakih načelih in določbah, kakor je bil urejen tranzitni promet med našo kraljevino iu A**:rijo. Tretji predlog g. Ogrina se nanaša na potrebo ustanovitve Trgovske in obrtniške zbornice za hrvaško Primorje na Sušaki:. G. Ivan Jelačin predlaga dodatno. naj se bi pri tej zbornici osnoval tudi odsek za Slovenijo. Predlog g. Ivana. Jelačina glede ureditve vprašanja jadranskih tarif vsebuje v glavnem: Na prometni konferenci v Trstu se jc dovolil za tranzitni promet. med Avstrijo in Češkoslovaško ra oni ter Trstom na drugi strani preko naše kraljevine 30^, popust prevozni-ne napram našim lokalnim tarifam. Ta popust gre na škodo naše izvozna trgovine. Zato naj zbornica napravi korake, da se dovoli enak popust za naš izvoz v imenovana države. G. I.ovro Petovar predlaga, da zbornica posreduje imenovanje zastopnika slovenskih gospodarskih krogov v upravni svet centrale čekovnega urada ter gletle ra pomanjkanje denarja pri denarnih zavodih v področju tukajšnjega čekovnega urada povečanje deleža vlog poštno - čekovnega urada pri denarnih zavodih v Sloveniji. Dalje predlaga g. Petovar, da so posreduje izvršitev obračuna s štajerskim deželnim odborom glede bivših štajerskih dež. železnic (Celje —Velenje, Poljčane—Konjice, Slovenska Bistrica, postaja—mesto) in prenos sedežev teh železnic v našo državo. Daljo predlaga, da se izvede prenos sedeža rogaške lckalne železnice v našo državo in da se izvede delitev d. d. lokalnih železnic Zeltvveg— Wollsberg in Dravograd—Velenje. Za poslednjo progo naj so osnuje posebna delniška družba s sedežem v naši državi. Naslednji predlog g. Petovaria zahteva ureditev tarif na prekmurski želczniei in otvoritev direktnega železniškega prometa preko Dolnje Lendave in preko Hodoša z Madžarsko. Nazadnje ie stavil še predlog za ureditev potnih pristojbin za člane davčnih komisij. Dalje je stavil g. Jakob Zadravec nujni prediog glede reforme davka na poslovni promet, nujni predlog glede vojnice in remontno-komorsketga prispevka. G. Zadravec je stavil tudi predlog glede saniranja slovenske mlinske industrije, ki se nahaja v zelo težavnem položaju. Zahteva prometne olajšave in ugodnosti za dovoz žita. G. Anton Rojina stavi predlog glede sprejetja omrežja bivše južne železnice v enotno kilometrsko kazalo. G. Zadravec stavi šc en predlog, naj zbornica povzame korake, da. sc v so-glasiu z zborničnimi predlogi čim prej izdela načrt zakona in štatuta o Državni obrtni banki. G. Lavoslav Bučar zahteva v svojem predlogu otvoritev telefonskih postaj v Krški dolini, v Št. Jerneju, Kostanjevici, Krški vasi in Jesenicah. G. Ivan Rebel; zahteva posredovanje zbornice pri ministrstvu trgovine in industrijo ter financ, da se v zaščito domačega podjetništva uveljavi brez odloga nova carinska tarifa. Zadnji predlog je stavil g. Engelbert Franchetti. Predlog vsebuje v glavnem: Po zakonu o zavarovanju delavcev se pri določanju višine zaslužka v s vrbo uvrstitve v mezdne razrede jemlje za osnovo ekvivalent, r.aturalnih prejemkov. Zato se dogaja, da se uvrščajo revnejši vajenci v višje razrede, premožnejši pa v I. razred. To je često povod, da učni mojstri nočejo sprejeti v uk revnejših vajencev, kar .ie nedvomno kritično. Zaradi tega se pvuovno zahteva, da se naredbenim potom določi, da se vsi vajenci brez izjeme pri zavarovanju zoper bolezen in nezgode uvrstijo v I-mezdni razred. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik g. Knez zaključil sejo. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Pšenica: stara, baška, 317.5. Tur« ščica: baška 237.5. Oves 285. Ječ« men: baški 240. Pšenica: nova, du« plikat kasa 275 — 277.5; za avgust, 100 odst. kasa, 265; šlep 270; za avgust 282.5. Moka: «0» 480; «0» 475; «2» 420; «5» 385; «6» 360; «7» 310. Otrobi 195. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (4. julija). Dogon 236 svinj, 6 koz, 4 ovce. Cene: prasci, 5 do 6 tednov stari, 200 — 250 Din, 7 do 9 tednov, 275 — 300 Din, 3 do 4 mesece, 400 — 625 Din, 5 do 7 mese* cev 750 — 900 Din, 8 do 10 mesecev 1000 — 1250 Din komad. Kg žive teže 15 — 16.25, mrtve teže 17.50 — 21.25 di* narjev. Koze 225 — 250 Din komad, ov* ce 187.50 — 200 Din komad. Prodanih 137. Kupčija živahna. Dunajski živinski sejem (3. julija). Goveda: Dogon 580 glav. Pri počas* nem prometu zaradi slabega zanimanja kupcev so se na celi črti obdržale cene od pondeljka. — Svinje: Dogon 3381 komadov. Po mesnih svinjah je bilo po* vpraševanje živahno. Debele svinje brez zanimanja. Promet je bil na bazi torko* vega notiranja. — Izredno povoljno stanje posevkov. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode je bilo stanje posevkov od 15. maja do 15. junija tako«lc: ozimni in ja* ri posevki v ccli državi odlični in zelo dobri. Istotako kažejo druge kulturne rastline zelo dobro in dobro. Le sadov* njaki so ponekod dobri, = Kongres zbornic in izvozniških udruženj cele države se bo v smislu konference '/.bornic, ki se je vršila 28. januarja t. 1. v Zagrebu, vršil v dneh 30. in 31. avgusta t. 1. v Beogradu. Beograjski Trgovska zbornica, ki je organizatorka tega kongresa je pričela že s pripravami. ■— Revizija železniških tarif. Iz Beo« grada javljajo, da je minister trgovine in industrije odredil podrejenim orga* nom, nabirati podatke o železniških ta« rifah in proučavati vprašanje revizije obstoječih železniških tarif. Enak poziv jc naslovljen na vse interesirane kroge, naj po skupnem posvetovanju predloži« jo ministrstvu konkretne predloge v tem važnem in nujnem vprašanju. — Trgovski stiki s Solunom. V Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je na razpolago naslov neke solunske firme, ki želi prevzeti zastopništvo za razpeča vanje naših proizvodov' na solunskem trgu. = Dobava. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 24. t. m. ofertalna licitacija, glede dobave 30.000 kilogramov bele kovine. Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Porast produkcije soli v naši državi Po statističnih podatkih proizvodnja so« li v naši državi stalno napreduje. V Si« minu Hanu sc je 1. 1919. proizvedlo 121 tisoč kg soli, a v 1. 1921. žc 4,416.609 kg; prošli dve leti jc bil napredek še večji. V Stonu je 1. 1919. znašala produkcija soli 510.236 kg, a v 1. 1921. 1,607.360 kg, v Pagu 1. 1919. 3.091.950 kg, avl. 1921. 5,186.799 kg, na Krku I. 1919. 30,405.139 kilogramov, a v 1. 1921. 24,245.007 kg. Uvoz jc znašal v 1. 1921. 38,952.273 kg. V zadnjih dveh letih se ie produkcija šc povečala in jc bil zato tudi uvoz manjši. — Slabljenje danske krone. Te dni je danska krona močno padla na zunanjih tržiščih. To oslabljenje se izvaja iz poslabšanja danskega gospodarskega položaja, ki je prišlo do izraza v te dni objavljeni pasivni trgovinski bilanci. Deloma pa obstoje za nazadovanje tudi tehnični vzroki. Tako prevladuje na . mednarodnih deviznih trgih mišljenje, da je ostri temj>o nazadovanja izvan j tudi s tem, ker danska devizna centrala I na razpolnTa s potrebno zalogo inozem-j «kih deviz, da bi mogla kriti potrebo domače industrije in trgovine. = Okrog stabilizacije madžarske krone. Iz Budimpešte poročajo, da je podpredsednik Madžarske narodne banke Aleksander Pa.p izjavil, da stabilizacija madžarske krone na nivoju avstrijske ne bi odgovarjala dejanskim razmeram. Zato, da se mora madžarska krona stabilizirati na curiškem tečaju 0.007. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. B r o t o » 1 i. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Šport Odhod naših plavačev v Pariz. 9. tj m. potuje v Pariz naša reprezentanca plavalcev na olimpijado. Naša kolesarska reprezentanca v Pa« rizu. Koturaški savez v Zagrebu je pa brzojavki, ki jo je včeraj v petek dobil S. K. Primorje, določil za pariško olimpijado nastopne dirkače: Dukanovič (So-ko, Zagreb), Sovič (Oradjanski, Zagreb), Truban (Orao, Zagreb), Kosmatin (Primorje, Ljubljana). Ako kdo od imenovanih ne bi mogel odpotovati v Pariz, so določi kot rezerva Šoštarko (Gradjanski). Naša reprezentanca, ki jo bo vodil predsednik Koturaškega saveza g. Weiler, od« potuje 12. julija. ! Češkoslovaške sportistinje v Ljubila-ni. Pričetkom prihodnjega tedna, (natančen datum se naznani pozneje), nas obišče ženska čehoslovaška hazena ia lahkoatletska reprezentanca. Ob tej priliki nastopi na lahkoatletskem meetingu in v hazena tekmi medmestni Praga-Ljubljana. Hazcnske igralke so nastopile prejšnji teden v reprezentančni tekmi v Beogradu CSR : Jugoslavija in zmagala 8 : 3, v tekmi Praga : Beograd 8 : 2, kot kombinirani team : B team Zagreba 5 : 3, včeraj so startale na propagandnem lahkoatletskem meetingu v Zagrebu in jutri nastopijo pri medmestni hazena tekmi Praga : Zagreb. Cehoslovaške ha-zenašice so obenem reprezentativne lah-koatletkinje CSR. ter so kot take nastopile na ženski olimpijadi v Monte Carlu 1. 1922. in v Parizu 1. 1923. Natančneja objavimo v prihodnji številki. Izbirni lahkoatletski miting za dame* V nedeljo ob 8. zjutraj se vrši na prostoru Ilirije lahkoatletski miting, ki ima namen izbrati naše najboljše atletinje, da bodo nastopile proti Cehoslovakinjanu Na sporedu so: teki na 60 m in 100 m< skoki v daljavo in višino ter ineti kopja, diska in krogle. Startale bodo atletinje Primorja in Ilirije. Vstopnina 2 Din ie tako malenkostna, da se vsakdo lahko udeleži tc za razvoj naše damske lahke atletike, velevažne prireditve. Rokometna tekma med A in B teai mom Ljubljane. V nedeljo se vrši ob 18.30 na prostru Ilirije damska rokometna tekma med A in B teamom Ljubljane. Ker stojimo neposredno pred medmestno tekmo Praga : Ljubljana, ki sc po vsej priliki vrši drugi teden, je ta tekma izredne važnosti. Teama bosta sestavljena iz najboljših hazenašič, kar jih ima Ljubljana. V družini A nastopi povečini Ilirija po-jačena z eno ali dvema igralkama Atene. Ža B-team pa prihajajo v poštev igralke Atene ter novoustanovljene Hermesove družine. Ker so vse igralke, ki nastopijo, moreentano v dobri formi, obeta tekma lep športni užitek. Vstopnina: sedež 5 Din, stojišča 3 Din. — Kot predigra se vrši ob 17.30 tekma med rezervo Ilirije in Hermesoni. Češkoslovaške hazer.ašice v Zagrebu. V četrtek popoldne se je vršila v Zagrebu hazena tekma med kombiniranim teamom Češkoslovaške in B teamom Zagreba. Sicer je bila pričakovati, da bodo zmagale Cehoslovakinje, vendar pa je bila tekma dokaj otvorjena in bi mogle Zagreba. Sicer je bilo pričakovati, da bodo seči neodločen rezultat. Cehoslovakinje so zmagale s 5 : 3 (2 : 0). Sodil je praški sodnik g. Rainer. Občni zbor JZSS. se vrši 6. t. m. ob 9. zjutraj v damskem salonu kavarne Emona z običajnim dnevnim redom. Klu-bovi delegati s poverilnicanii. Sestanek damske sekcije S. K. Ilirija. S. K. Ilirija sklicuje za soboto, 5. t m. zvečer ob 7. uri sestanek damske sekcije, ki je za njen nadaljni razvoj izredne važnosti. Udeležba za vse članice dolžnost Sestanek se vrši na nogometnem igrišču. — Odbor. S. K. Primorje. kolesarska sekcija. Vsled nepričakovanih zadržkov se za 6. t. m. razpisana dirka na progi Ljubliana-Vransko-Ljubljana ponovno prenese na dan 13. t. m. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija priredi v nedeljo dne 6. t. m. klubsko dirko na progi Ljubljana - Grosuplje -Krka - Zatična - Višnja gora - Grosuplje - Ljubljana km 75. — Start točno ob 13.30 pri km 2.200, cilj pri km 3. — na Dolenjski ccsti. Po dirki sestanek dirkačev in članov Ilirije na vrtu restavracije pri Jelačinu (na cilju). Pri tej priliki se bodo razdelile nagrade. — Odbor. Iz upravnega odbora JNS. CsAF se predlaga za mednarodno tekmo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki se bo igrala v Zagrebu 28. september. Z ozirom na tragično smrt nogometaša Lajoša Schonfeld-Tuška (BSK) je JNS sklenil, da se v nogometnih podsavezih osnuje »Fond Tuška» za ponesrečene sportiste. JNS je daroval v ta namen 2000 Din. Ljubljana 4. julija 1024. Ljubljana 306 uad morjem Kraj opazovanja ob Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 761 0 7607 7609 757 8 Zračna temperatura ■22-8 280 26-3 20-0 Veter jugzap. za pa i brezvetra jugzap. Oblačno 0—10 jasuo Tečin. obl. 0-1 V Ljubljani barometer višji temper. riSja Dunajsko vremensko poročilo. Včeraj je bilo v Avstriji precej oblačno in toplo. Neviht ni bilo mnogo. Vremenski položaj, ki jc bil včeraj precej negotov. Solnee vzhaja ob 4'12, zahaja ob 19"56 se je za Srednjo Evropo izboljšal. Vremenska napoved za soboto: V severnih Alpah lepo vreme, deloma južni vetrovi. V južnih Alnah toolo. deloma oblačno. Slovensko gledališče v Ameriki Razveseljivo in zelo značilno je dejstvo, da goje naši Amerikaaci gledališko umetnost v tako visoki meri, da jim moramo mi tostran luže iskreno čestitati. Zdi se, kakor da hočejo ti naši amerikanski Slovenci vsaj pri gledaliških predstavah po-Babitl, da so sredi tujih narodov, da hočejo na odru sebe in gledalce prepričati, da je ves svet in Amerika slovenska. ^Domovina... in ti meja!> Evo vam, da sami lahko o tem sodile, kratek pregled slovenskih gledaliških in koncertnih prireditev v Ameriki in to Samo meseea maja t. 1. 10. maja je Jugosloveneki klub v New-vorkn priredil gledališki večer, ki je moralno in materijalno sijajno uspel. Prva točka je bila premiera E. Kristana. Njegova enod^janka cOb zadnji uri> je močna scena iz prevrata. Slika nam zadnii odpor umirajoče Avstrije v boju s prvimi klicami vstajajoče Jugoslavije. Poslanec in politični jetnik zaječi trepetajoči grof. — Poleg teh oseb nastopa še histerična Vera, nekak simbol more, ki je do tedaj tlačila narod. Zastopnik slovenskega humorja pa je železničar Blaževc. — Igri očitajo predolge dialoge in splošna želja je, da avtor predela igro v več dejanj, tako da bi izpolnili ves večer, saj naše Amerikanre tako zelo zanima predvsem moment prevrata, ki ga sami niso doživeli, ki so ga pa z nami le slutili in ga sedaj samo na odru ali v spisu lahko vidijo. Igra je bila dobro zasedena, saj je igral glavnega junaka Gornika avtor E. Kristan, njegovo ženo naža Avgusta Danilova, grofa Bauhenburga pa znani Tržačan Rainer F. Hlaca. Gornikovo sestro je igrala Marica Bolaffio-Cigoj, učiteljico Vero Fran-ces Lutršek, prof. Tičarja F.Rode in železničarja Blaževc-a pa Ralf Danilo (najstarejši Danilov sin). V Tučičevi sta tudi igrala naslovni vlogi ga. Danilova in g. Hlača. Kot zadnjo enodejanko so igrali šaljivo igro je napelo vse sile, da jo je pridobilo za stalno sotrudnico, in sicer kot režiserko, igralko in voditeljico dramatične šole. Prve tri igre, ki jih je do sedai tam našlndirala (Hauptmannovo j solistoma gg. Fredovičcm in Jermanom. ^Eica> Nušičev in hrv. komedijo Tueičevo jo igral v Chicagu m Clevelanuu na tako stopnjo, da je liščo v ...... postalo dejanska gledališka metropola amerikanskih Slovencev. Oglejmo si še par dramskih predstav manjših diletantskih društev: Dram. društvo v Collinvoodu je priredilo burko v 5 dejanjih in Jurčičevega . Dram. klub v Lorain, O., Petrovičevo -.Ploho:. Dram. društvo v ženski zbor . Dram. odsek društva v New-burghu, 0., pod vodstvom g. Rakarja Meškovo . Slov. Narodni Dom v Waukegan, 111., Finžgarjevo ^Razvaline življenja^. Dram. društvo * Clevelandu dramo , ki se je čez teden ponovila in je pevsko društvo izvajalo e Krojač in čevljar?. Istotam so igrali « Veliko repa-j ticoi, med odmori je pel s | daj je , in cSava> v Chicagu. Prvi jugoslovanski radio-koncert je dalo društvo «Zvonimir> v Chicagu 7. maja stanice Dailv News-W. M. A. Q. Da končamo z amerikansldm koncertom! Dne 31. maja se je vršil na inicija-tivo Franka fterneta cKonccrt Slovenskih Rekordov*. Reproducirane so bile ranic slovenske rekordne plošče in dodan je bi! tudi vokalni program. DarojtB za Šlajpahoi fond! Uepnmumos Zaman se trudite s prodajo vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš. kmetskih po Sobo s posebnim vhodom, blizu bolnice, 16' i mirna gospodična. C&njouo ponudbe poč A.. D.", LJubljana, StaTa pot 1. 13780 Sobo s celotno oskrbo a—..... O. ™*una vsak« beseda 1 Din. - Prlobčnjejo sa le mali oglasi, ki B0EtcT, graščin. žag. mlinov. )«,>m za dijaka srednje teb ^enttve- m r»euna vsak« oeseoa uiu_____________„.,,„»... In*mka ! ».».vhnih narcel itd., ker nične šo»e v Ljubljani. Stro adeovor ter tnanipulacljska pristojbina (2 Din). Modistka z Gorlanc « Co., Ljubljana, jutra1 Bv Petra cesta št. 27. poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila slamnikov in svilenih klobukov. Postrežba točna. 1033 Preddelavec-paznik k1 Jo lzvežban pri oglja ln s« dobro razume na gozdno delo, se sprejme proti plači Našlo Vratar orožnik v pokoju, džtfBjen, 10 let star, želi službe v hotelu ali večjem industrijskem podjetju. Ponudbe na proviziji. Naslov v npr. podružnico ..Jutra" v JUH-itra* lo i 4 a f____ _, > - 13786 Služkinja Instruiram v Ljubljani aH na deželi oižješolce v vseh predmetih. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Uspeh". 137S0 za vsa dala, ve« v oskrbo stare bolne žene, lahko nastopi takoj. Gostilna Keli-, Rakek. 13622 boru pod ,,Vesten" Korespondent Abiisirijent realke irro kot vzgojitelj čez počit-tiifo na deželo v boljšo hišo. Z.na slovensko, srbsko, francosko in nemško ter poučuje vso srednješolske, zlasti re-slne nredmete. Maturiral .ie z odliko. Ponudbe na urravo „Jutra" pod ,,CWllč-na moč". (dobe) Trgovski pomočnik »iarejši, prvovrstna moč, z dobro referenco, dobi stalno tnesto pri Jakobu Lah, Maribor (trg. z modnim in galanterijskim blagom). 135S4 Jelonoea takoj sprejme. — Pismeno ponudbe: Hotel „S 1 o n' Ljubljani. 13561 Kot vzgojiteljica z daljšo prakso, se sprejme k trem otrokom gospa ali gospiea. Mora biti zanesljiva in marljiva. — Naslov pove uprava ..Jutra". 13T49 (iščejo) Trgovski pomočnik žel. stroke, želi službo, najraje v Ljubljani. Izveiban ^necerist. Večletna praksa. Vstopi takoj. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ,,Hvaležnost 100". 13428 13-128 Deklica v 15. l«t.u. iEče mesta v trgovini kot. učenka, v mestu ali oa deželi. Oruao io dogovoru. Naslov pove uprava „Jutra". 1355S Kot gospodinja želim dobiti mesta kjerkoli. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Gospodluja 1". 13515 Zfljcžen reprezentacije, z vtec letno prakso v hnportnl In ekaportni stroki, z dobrimi refereocaml. perfektao zmožen slovenskega, Čevljarski stroj dobro ohranjen, s« proda. — Naslov pove uprava „Jutra" 13726 stavbnih parcel itd., kupci se oglašajo stalno le pri «Posest» nične šole v Ljubljani. Stro-■ go nadzorstvo pogoj. Ponudbe ! na naslov: Ivo Bezjak. pro- kurist. .Tadransko-Poduna^r.k« tanke v Celja. 13733 Nova plišasta garnitura rtivanček, 2 fotelja in mizica, se proda. — Naslov pove uprava „Jutra". ..... ' Kvalitetna pisarna, d. * C. z. v Ljubljani, Sv. Petra e. 24. 1022-a II Lepa biša dveoi» sobama (po č'-irl postelje) ln kuhinjo, se odda takoj za poletno sezono. Sobo v mestu lepo in čisto. iSfte mlad, — zdrav samec. — Ponudbe pod ..Stalno" na upravo „Jutra" 13761 avna dražba parcel Pod Rožnikom se bodo prodajale stavbene parcele, v nedeljo 6, julija ob 3. uri popoldne. Lega krasna, cene nizke. — Več, se izve v restav-f raciji v Rožni dolini. 34l3a Škrbinček f Več izumov Srčna bvala za pozdrave. - I ratentiranih in Se ne patenr Dn'c čas. veduo pri Tebi, tiranlb. proda A. Veriček t dosH skVbl, Vz^rava.r- vVoče i Kandlji "pri Novem poljube Tvoja. 13756 ian--j w _____________________Elegantno sobo 13727 r-0)es tega" se še lahko od- „ posebnim vhodom v »redin i ---^ dajo tri kompletne sobe (po njpsta pri boljši slovenski mestu 13473 Hotelirji in posestn. vil ki imajo veselje do drevesnih rož, dobijo soriške rož«, in palme pri Valentinu Kosu ............ 13823 skega (cirilice), nemSkega, italijanskefa in angleškega, v konverzaciji tudi čeSkega in ruskega jezika, dober knjigovodja in kontorist — iSče nameščenja v trgovskem ali denarnem zavodu. Dopibc ne prosi pod ..Ljubljana" na Aloma Comrauy V Ljubljani. 13805 Mlinarji, pozor! _ ^ ____ Par umetnih kamnov (Mlbst- šrbohrvat- sehiirfer) kateri so pripravni za pšeničuo in rženo lzmle-tev, velikost 46 co!, se po ugodni ceni prodajo, ker ho za moj obrat preveliki. Blago Je še iz mirnega časa in še sploh niso bili rabljeni. — Pojasnila daje Anton Lah, umetni in valjčni mlin, Zg. Trjrovec na deželi , dobro vpeljanim * Bohinjski Bistrici obratom, žeti poročiti gospodično od 20—2S let staro. — dajo tri kompletne ena postelja) in ena soba s ali nemški rodbini, išče bolj- ( _ ^ ^_^ ^ _____ tremi posteljami. - Gostilna št gospod-samee. Ponudbe ne, p™^ "%dua"zuna'nro7t. roi- Malo zdravilišče^ Golnik, urravo ,Jutra' pod ..Boljšo". j\iU 13602 13619 Katera boljša druana Hiša Stanovanje Deklica »tara 14 lot, močna. poSte-uih staršav, žeil stopiti kot učenka v trgovino. Najraje v Ljubljani ali na Gorenjskem. Naslov- pove uprava „Jutra". 13739 Polskava pri rragerskf-ra. 1S736 Lipove hlode 46 posekane, v premeru od 30 cm debelosti naprej In od 2 m dolgosti naprej, potem od 15 cm debelosti naprej in od 1'50 m »atfr«J. kupuje stalno lesna tvrdka Vinko Kratan, Maribor. Maistrova ulica št. 13. — Prosi tudi ponudbe za večjo jesen- rnontdstropua v sredini me- V lupem kraju Dolenjske, se sta, z lepim sadnim vrtom, odda v naj.>m liiža, prlprav- solnčna lega, se proda. — na za peazioniste — za eelo Lepo stanovanje takoj, ozir. poletje, event. daljšo dobo. jeseni na razpolsgo. Ponudbe Naflov poic urrava ren značaj, neomadezcvaaa aa deželi bi sprejela br»z-preteklost ter nekaj preni<>- P]af-no ;,a počitnico 151etnc žeuja. Trgovsko nnohra.icne deklico drž. uraijalka, ki ji imajo prednost. —Resne po nudbe s sliko in naslovom je dovržlla z odliko 4. razredi meščanske šolo. Za nagrade poslati na upravo ..Jutra" [,| poučevala domačega otr"- na unravo „Jutra" pod šifro .,Hifa 3". Posredovalci Izključeni. 12821 Stavbno zemljišče v bližini Beljak«, popolnoma likllne ravno, približno 15.000 m', se proda zelo ugodno v celoti ali pa deljeno. Naslov pove uprav« ..Jutra". 13536 „.Tutra" 13752 Enodružinska vila v Kamniku, so odda takoj za dva meseca. — Naslov pove iiko ln~iimško~dobavo oboje- j urrava "Jutra"- 133"° vrstno navedenih lipovih hlo-------- dov. —Istotam se takoj kupi -_rjža po««:! koncesiio uekaj vagonov lepih gabro- rll8a 1 g08«1. K"nce.-»1]U vih Ijlodov. Plača se. takoj. -s hlevom, zelenjadnlm vrtom. Prvovrstna sobarica j>o£tena marljiva in vestna, ki zna tudi šivati se išče. — Mesečna plača 500 Din. — Predstaviti se je na Aleksandrovi cesti 11/11, desno od 10.—12. ure dop. 1339S V trgovini se želi učiti 141etnl dc-ček z dvema gimnazijama. Naslov pove urrava ..Jutra". 13178 V poštev pridejo samo va-sonske ponudbe. 13410 Perrekten bilancist 'slovenski in nemški kore-, _ ' spondent, več let v ugledni 2 čevljarska pomočnika pozi.ii kot vodilna mot\ žen iz neslužbenih ozirov preme-niti mesto takoj ali pozneje, najrajše k večjemu lesnb- kl sta dobro lzvežbana za vsakovrstno delo, sprejme takoj Anton Ježe, Tržič 33. 13391 Gostilniško kuharico ln kuhinjsko deklo, Išče gostUua »Evropa" v Mariboru, nasproti gl. kolodvora. Vpraša so v kavarni &it gostilni. 13510 Čevljarskega vajenea ki se je že nekoltkj časa neil. sprejme takoj Franc Bif.ir, čevljar v Škof j i Loki 13467 Tapetniškega vajenca sprejme takoj RudolX Rado-van, Krekov trg 7. 13460 Trg. neebražena gdč. samostojua moč — izurjena ktijigovodkinja, vešča nemške ln slovenske korespon-in strojepisja, se sprejme ▼ stalno namestitev. Plača po dogovoru, nastop 1. avg. Prošnje s spričevali in cur-rieulum vltae je poslati na oasiov ; Peter Kobal, veletrg. » Kranju. 13431 industrijskemu podjetju, ker pozna do dna tudi to stroko. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Resnost. 3000" 13574 Službo vzgojitelja (domačega učitelja), išče 25Iet.nl mladenič, ki privatno gt.udlra. — Poučevati bi mogel predmete nižjih razredov srednjih šol pri družini, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši — v bližini mest: Ljubljana, Celje, Maribor ali v mestu samem. Kdor bi mu hotel pripomoči do eksistence sa prosi, da se oglasi na naslov: ..Dober vzgojitelj" na upr. ..Jutra'. 13S07 Gospodična vajena vseh hišnih del, ki zna tudi kuhati in šivati, igče mesta pri boljši rodbini kot podpora v gospodinjstvu. — PoDUdbe pod ,,Marljiva 25" na upravo ,,Jutra". 13721 Trbov. premog ia drva dobavlja družba Ilirija, Ljubljana Kralja Tetra trg St. 8. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. 1103 Kočija (damski Phaeton), eno ln . proda velečebelarstvo BI a ž c v a c, so S« na razpolago na Smar- - - , • - , . . . Plakorevcl, via DjaJtovo. Hr jetni gori rrl Kranju. Ceue pridi , u.tro. i-drar, sr-e , 13«17 I vatsk.a 13S3« • smerne. 13723 i Fiei i Knjige za fiMno Fr. Milčinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA. ..... Vez. 18 Dia, po pošti 1'50 Din več. ' - J. Šorli: ČIRIMURCL Povest i slikami. Bro?. 20 Dia, vez. 25 Dio, po p»šti 1-B0 Din več. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. V - Pravljica s elikaiDi. II.natis. Cena broš. 18Dic, - f vez. 25 Din, po pošti 1-50 Din več. ■ ' J. SorU: BOB LNT TEDL Dva neugcanca. Povest s slikajni. Broš. 12Din, i vez. 18 Dia, po pošti 1'25 Dia več, ? J. Wascbtetova: PRAVLJICE. Z večbarvnimi slikami. Vez. 22 Din, po pošt* 1-26 Din več. Cika Jova: PISANI OBLAKI. Vet. li Din, po pošti l -o Din več. . <5ika Jova: K ALAMANDAE1J A. Vez. 12 Dio, po pošti 1 Din več. Vse te knjige ee naročajo pri Tiskovni zadrugi v Prešernova ulica št. 54. «JUTRO« št. 157 -..... —-»i- MAURICCLCBIANC: [TISKUVI 92 • A " Past je nastavljena. Lupin, pazi se! Poraz, obup, srd, užaljenost, vse to se je pri njem zlilo v eno samo energijo, v odpor, v novo podjetnost. Don Luis pograbi šoferja za grlo in mu nastavi pištolo na sence. «Govori, kar veš, ali pa umreš tukaj!» Nesrečnež prosi za milost, toda Perenna mu kratko ukaze: «Ne govori praznih besed. Nimam časa. Ali te v prihodnji minuti ustrelim kakor zajca, ali pa brž povej, in sicer po resnici kar si videl! To noč je pridirjal iz Pariza v Versailles gospod z avtomobilom, katerega je zapustil in najel tebe, je-li?» . «Z njim je bila dama.» . ' «In te je najel, da ga odpelješ v Nantes.* «Da.» .. . ,0 «Med potjo pa si je premislil in je spremenil svojo pot?" «Da. «Kje?» «Predno jc dospel v Le Mans, kjer se odcepi na desno neka uličica ali morda kolovoz, kakšnih dve sto korakov dalje pa stoji neka zgradba, slična hangarju. Oba sta izstopila.*. «In ti si nadaljeval svojo pot?» ;vV ' „ . «PlačaI me je za to!» - ,i «Dva tisoč frankov, da bom v Nantesu našel drugega potnika, ki ga bom peljal v Pariz za tri tisoč* «In ti veruješ v tega potnika?« «Ne Mislim, da je hotel zamesti sled za seboj kateremukoli, s tem, da ga je speljal na me. Toda plačal me je za to. Nimam pomislekov.* . . . . ... «Ko si jih zapustil, nisi li bil radoveden in nisi pogledal za njima?* cPazi se! Samo prst zganem, in tvoji možgani se razlete.. «Da, da. Ozrl sem se, ko sem dospel pod skupino dreves. Tisti hangar ali remizo je mož odprl in izvlekel iz nje majhen avto, meni neznanega tipa, po ropotu soditi pa zelo krepak m nagel. Gospa ni hotela vanj in sporekla sta se. On jej je grozil, ona ga je nečesa prosila. Izgledala je zelo utrujena, na kar jej je dal piti vode iz vodovoda, napeljanega v tisto remizo ali hangar. Cašo je izvlekel iz svojega žepa. Potem se je dama odločila. Njo je spravil v voz, sam pa je sedel na volant.* «Cašo vode?* klikne don Luis. l«Si li gotov, da jej ni nalil ničesar drugega v čašo, ali pridejal?* . , Šofer se zavzame, nekoliko pomisli, potem pravi polagoma. «Zares... zdi se mi... kakor da je nekaj preje vzel iz žepa... videl pa nisem, kaj bi to bilo, in nisem prišel na taksno misel...* fi «Ona tega ni zapazila?* . \ «Mislim, da ni mogla, ker je bil obrnjen od nje.»_ Don Luis zatre svojo bojazen. Sedaj je skrajni cas za nastop Po vsem tem itak ni mogoče, da bi bil bandit Florenci zavdal marveč je po vsem položaju treba sklepati, da jej je dal piti le uspavalno sredstvo, ki naj zlomi njen odpor m 30 uspava, da ne bo vedela, po katerih novih cestah m v katere nove kraje jo vodi s svojim vozilom. «Potem se je dama odločila?* «Da, gospod je zaprl vratica in sedel na voditeljsko mesto, jaz pa sem se tudi odpeljal.* . «Predno si zaznal, v kateri smeri so oni odšli j / «Da, preje!* \ «Nisi-li med vožnjo opažal nemira, kakor da misli gospod, da jim kdo sledi?* ..... «Da, tako sem mislil tudi jaz, kajti večkrat se je oziral iz oken in gledal za seboj.* «Dama ni klicala na pomoč?* «Ne.» . «Bi ga-li ti spoznal, če bi ga sedaj videl?* «Ne vem točno. V Versaillesu sta me najela po noci, davi pa sem bil preveč oddaljen. Potem pa, sam sem že tudi mislil na to, najprej se mi je zdel zelo visok, potem pa zopet zelo majhen, ali pa kakor da šepa med temi dvemi ekstremi. Nekaj ni z niim v redu. Ne razumem ničesar v tej zadevi, gospod.* Don Luis pomišlja. Zdi se mu, da je stavil že vsa potrebna vprašanja. Sicer se pa sedaj bliža križišču neka kočija, čeprav s počasnim tekom, in se jej bo treba umakniti. Za njo prihajata še drugi dve. Treba končati. Zato pravi šoferju: »Vidim s tvojega lica, da me boš izdal pri prvi priliki. Svarim te, prjiatelj. Evo ti tisoč frankov. Ce pa zineš, spomni se, da imam pištolo, in da te bom sigurno seznanil z njenim učinkom. Razumniku zadostuje ena beseda!* Potem se vrne k Davannu, čegar aparat je še ve'dno sredi ceste in že dela napoto prometu. Vpraša ga: »Morete !i nazaj?* »Kamor hočete. V kateri smeri?* Ne da bi se brigal za dotok radovednežev, razgrne Perenn^ karto Francije in jo pregleda. Najprej se nekoliko moti v komplicirani mreži cest, potem pomisli iznova, in kakor da se mu je šele sedaj jasno posvetilo. En prst drži nad Parizom, drugi nad točko Le Mans in sedaj naenkrat spozna, zakaj je bandit izbral baš to cesto. Spomin se mu je oglasil in združil z imenom Angers še drugo bližnje: Alen^on. »Dobro.* Davanne zavleče s Perennovo pomočjo aparat na travnik, poskusi motor. Ta trenutek pridrvi torpedo avtomobil po cesti in glasno tuli ter se ustavi na križišču. Don Luis jil» spozna. To je Weber s svojimi. Don Luis jih spozna. To so vsi tisti agenti, ki so ga aretiral! in vodili v zapor, in njim na čelu je njegov stari neprijaielj Wc-ber. S šoferjem žoltega avtomobila se sedaj nekaj na kratko* razgovarjajo in jih njegovi odgovori očitno spravljajo v negotovost in sedaj živahno gestikulirajo, neprestano izprašujejo nesrečneža, pogledujejo na svoje ure in gledajo v svoje zemljevide. Don Luis se približa. Glavo ima zavito v svojo letalsko kuklico, tudi obraz po večini zakrit, tako da ga sploh ni mogoča spoznati. Potem se oglasi s spremenjenim glasom: «No, gospod podnačelnik Weber, tiček je ušel iz kletke!* Weber se obrne in ga presenečeno gleda, ne da bi ga mogel spoznati. ...... .., .. ,. Don Luis se zabava. »Da, da,* nadaljuje, »ušli, izleteli. Tisti neznanec z ostrovaf Svetega Alojzija je nepridiprav prve vrste. Vozil se je sicer a žoltim avtom, o katerem ste bili obveščeni, toda pozneje ja spremenil svoj koncept, izstopil jn vzel drug avto ter se podal v smeri na La Mans, z neznanim ciljem...» Dober dani Ali že veste najnovejše! Tvrdka fl.Šinkovec nasl. je ravnokar dobila novo poši-Ijatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah. io85 fi | Konkurenčni odbor za popravo župnišča v Gorenjem Logatcu oddaja pri popravi župnišča v Gorenjem Logatcu. Načrti in pojasnila se dobe v župnišču v Gorenjem Logatcu vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ponudbe je vložiti do 15. julija t. 1. 3386/a | vseh vrst i pisemski, kancelljski, a konceptni, trgovski, g siilcn, krep, gladllni, es stekleni, ovojni, maš-| čobnl, pergament, kre-g denčni In tafet (barvan) s papir, papirnate servi-| jete, vpisalne knjižice, notese ter barvice priporoča veletrgovina Osyald Dobeic LJUBLJANA M Sv. Jakoba trg št. 9. Barvne trakove, ■■ *. karbon - papir - indigo Is. BAEAGA, LJUBLJANA, šelenburgova nI. 6/1. H 1099 III B3BB9tB(B3CEBSBB8IB9 ISKjGEaHSCEESBnraEESEra m e® 5© V Zgornjih Pirničah št. 82, se bodo prodala na prošnjo lastnika Ivana Kobala, posestnika od tam, na prostovoljni javni dražbi dne 6. julija 1924. ob 2. uri popoldne hiša s skednjem in vrtom in 3 njivami. Izklicna cena 75.000 Din. Dražbeni pogoji pri notarju Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani. 3263 Mika zaloga pohištva in 1106-a defeorater [®i mm Maribor Šolska ulica štev. 5 Oblastveno zapriseženi strokovnjak. Priporoča svojo bogato zalogo pohištva, spalnic, žimnic, preprog, sob za gospode, hotelskih sob, divanov, z usnjem preoblečenih klnbovih garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do najfinejše izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti. arhitekt Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. ns Izvršuje privatne In Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Edino prave „Ool«er" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici J. BRAJER 27 LJUBLJANA TurJaSki trg (Breg)1. Istotam te izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popusti Cono solidne! Postrežba točna! Stanovanje iščem za takoj ali do avgusta v novi hiši ali vili v mestu, oziroma neposredni bližini mesta. Plačam event. najemščino za eno leto naprej. Zamenjam tudi svoje stanovanje, obstoječe iz treh sob, s stanovanjem s štirimi sobami in pritiklinami. Ponudbe pod Zanesljiva stranka'- na upravo „JutraB. 34ll/a Najstarejša slovenska pleskarska ln llžar-ska delavnica \m sniCELi Dunajska cesta 16 se priporoča, is Izvršite« točita. Cene zmerne. ijiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiViiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin | KSor želi ugodno preživeti svoj dopust | = na obali našega Jadrana, se mu priporoča posebno = i prvorazredni hotel PENSION cROKANi v Selcih, 5 = 2*/j km od Crikvenice. Hotel ima veliko teraso EE = s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na = = Uiko itd. Lastno moderno kopaliiče, eno izmed = p najboljših na Jadranu, takoj pred hotelom. — Iz- EE = vrstna kuhinja! Cene zmerne! Velika auto-garaia. = = Najtopleje se priporoča EE 1 Alojzij Beranek i i prej lastnik restavracije „KOLO" v Zagrebu. | = Naročila za sobe in informacije se priporoča ^ . rekomandirati. 10i)5 || siiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinniiii Sprejmeta se za Maribor dve kontoristinji popolnoma vešči slovenskega, srbohrvatskega (cirilice) in nemškega jezika ter nemške stenografije. Nastop službe takoj. Nadalje se sprejme knj igo vod j a - bilancis t popolnoma vešč slovenskega ali srbohrvatskega (cirilice) in nemškega jezika. Sprejmejo se le moči, ki so državljani SHS. — Ponudbe je vložiti pod „S. F. 100" na upravništvo „Jutra". 3405/i Aparati ■ REK - steklenice za konzerviranje sadja in sočivja. Edina zaloga: 3324a JULIJ KLEIN, Ljubljana Zaloga stekla in porcelana. Čebelnjak za 30 A-Ž panjev, uporaben tudi za paviljon na Ljubljanskem velesejmu, tvrdke Franc Kunstar, parna žaga in mizarstvo v Litiji, se ceno proda. Vse tozadevne informacije daje ravnateljstvo velesejma. 3398/a Letovišče zastonj! Lop mali grad v krasni legi, dva orala vrta in nekaj s m rečnega gozda 3do0a izredno poceni naprodaj. Vprašati na naslov DR. WURZBACH, PREDDVOR PRI KRAM JU. •i« Lina Nosan, rojena Blahaa, naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je ujon iskreno-ljubljeni soprog, oziroma svak in stari oče, gospod IV R V Pravi originalni okrepčujoči želodčni ELIXIR VLAHOV katerega proizvaja edini tvorničar R. VLAHOV Odlikovan na vseh svetovnih razstavah. Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R. VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v predvojni dobi Zaloga: T. Mencinger v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 43. i«* ir Čuvajte se ponaredb! 'P ii v deželnosodni svetnik v p. dne 2. julija 1924 ob 4. uri popoldne po kratki bolezni v starosti 78 let mirno za večno zaspal. Pogreb dragega rajnkega bo dne 4. t. m. ob V»6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 5. t. m. ob 7. uri zjutraj v tukajšnji cerkvi. V Konjicah, dne 2. julija 1924. 3407/a j>»f>»»9___ Novo renovirana ŽCavarnaBriltoS preie „Zlgart" Maribor, Vetrinska ulica 30. — Dnevno koncert začetek ob 8. uri. Ob lepem vremenu nii moderno urejenem vrtu veselica. Za obilen obisk se priporoča Marija Zlgart Ložo Separ09» IVAN ZAKOTNIK Dunajska cesta it.46 Telefon št 373 mestni tesarski mojster Telefon »t 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ta palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a. * Tovarna fnrnlrfa. mi Naročajte, čitajte in razširjajte |H dnevnik „JUTRO"! -Pl ffi