Stv* ! P° ko#' en3' eKa- > li' D>' azl? itv* iaDf 10V>' ra'" Dr« a i* rav>' , P« pon'1 iis‘e a P1 let0 I V« ii * i J>‘ nctst ko'" zaž" . D* )OlPS da'1 D»’ z» i ^ viliP1 CENA LIR 30 PoStatna plačana - Sped. abbon. post. - H. gr. GOSPODARSTVO T R G O F I N C A D U S T R I J LETO X ŠT. 236 Naša trpka stvarnost ♦ niMm B R T E T S T V O PETEK, 5. OKTOBRA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Obisk državnega poglavarja je za Vsako mesto vsekakor pomemben dogodek. Toliko bolj velja to za obmejno mesto Trst, ki ima še danes — po H letih, odkar so utihnili topovi — izjemen položaj s pravnega in upravnega vidika, pa tudi glede na kopico drugih nerešenih vprašanj politične in gospodarske .narave, s katerimi se drugim mestom ni treba ukvarjati. Pri lem mislimo v prvi vrsti na vprašanje končne izpolnitve in praktične u-Corabe londonskega sporazuma, ,3 katerim se je zaključila ostra diplomatska bitka za Trst in Svobodno tržaško o Zemlje. Polilične stranke jn organizacije vseli Vrst, sindikalne in strokovne, kakor tudi gospodarske ustanove gotovo pripravljajo vrsto resolucij o vseh teh pod Vprašanjih, tako da jih bo predsednik j it Gronchi po sprejemu njihovih pred-u ji stavnikov le težko spravil y svojo n®*' pl .vij0, aHof a v-jce' Ol>> i * .AS' leto* nsl111 ,1.5° rol'" i vi- li /č i' eHt* C odjf ji o'' prf avilJ P ae* j tr riK° BEI> A DSP0 ■VL posi lahko videl celo vrsto strojev za obdelovanje zemlje, ki z lahkoto premagajo precejšnje strmine. Potemtakem daje industrija alpskim kmetovalcem vse tiste poljedelske stroje, kakršne srečujemo na prostranih njivah nižavja. Razlika je le y njihovi velikosti in izredni ročnosti. Prav isto lahko tudi rečemo o malih traktorjih in priklopnih vozovih, s katerimi prevažamo tovore aii pa razne stroje po še tako ozkih gorskih poteh. Za vsa ta majhna mehanizirana prevozna in ob- delovalna sredstva je bilo pa sejmišču izredno zanimanje. Pravo veselje je bilo gledati na tamkajšnje kmete, kako so si strokovnjaško ogledovali razstavljene naprave in v najkrajšem času tudi sklenili kupčije. Veliko število malih traktorjev, priklopnih vozil in strojev za obdelovanje zemlje je bilo večkrat prodanih že teden dni pred zaključkom velesejma. Do izraza ni prišla le mehanizacija obdelovanja zemlje v goratih predelih; Bocenski velesejem je tudi shajališče vseh proizvajalcev naprav, ki so namenjene sadjarstvu, vinogradništvu, gozdarstvu in živinoreji. S področja sadjarstva in vinogradništva naj omeimim stroje za izdelovanje zabojčkov .izredno mala in tudi velika vozila s cisterno in brizgalko, katere uporabljamo za škropljenje trte in sadja ;nadalje naprave za umetni dež, najrazličnejše škropilnice .kletarsko opremo in še marsikaj drugega. Domače in nemške kemijske tovarne so razstavile svoje proizvode za uničevanje mrčesa pa tudi umetna gnojila. Živinorejci so se lahko seznanili z najnovejšimi pridobitvami na njihovem področju, bodisi da so bili to posne-majniki, priprave za mehansko mol-ženije, male sušilnice krme, ali pa strojne slamoreznice. Prirejena je bila tudi razstava živine. Zelo močno so bili zastopani tudi stroji za obdelovanje lesa. Srečal si lahko vsemogoče žage od tistih, ki jih rabijo gozdarji pa vse do tistih, ki dajo lesu poslednjo obliko v mizarski delavnici. Potem moram še opozoriti na žične železnice in druge priprave za prevažanje hlodov iz hribovja v dolino. Omeniti bi bilo treba tudi stroje za obdelovanje kovin. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Nove oeoe gorljivili olj Z ogledom Bocenskega velesejma smo želeli spoznati posebne značilnosti te gospodarske prireditve. Kakor rečeno, je glavna značilnost tega sejma razstava poljedelskih strojev vseh vrst, zlasti takšnih, ki jih uporabljajo obdelovalci zemlje na strmih pobočjih. In zato pobite v Bočen vsako jesen poljedelci, vinogradniki, sadjarji, živinorejci in gozdarji iz bližn ih in daljnjth krajev ,tudi z ene strani državne meje, da si ogledajo in nakupijo vse to, kar potrebujejo njihova gorska gospodarstva. Med množico tujih kvalificiranih o-biskovalcev ni bilo po naših poizvedbah gospodarstvenikov iz Jugoslavije. Ker pa je Jugoslavija izrazita gorata država, je na Bocenskem velesejmu tudi predstavnikom jugoslovanskih gospodarstev dana priložnost, da si pa njem ogledajo najnovejše pridobi ve, ki so namenjene temu področju gospodarskega udejstvovanja. Ing. M. P. ..Splošna plovba" kaže veliko podjetnost DVA BIVŠA MINISTRA NA ZATOZ NI KLOPI. Poljska vlada je sklenila postaviti na zatožno klop bivšega ministra industrije Fidelckega in njegovega pomočnika Dobrinovicza. Bila sta na oblasti, ko je v tovarni »Stalin« v Poziranju izbruhnila stavka. Fidelcki ni hotel sprejeti delavskega odposlanstva, ki mu je hotelo razložiti svoje pritožbe proti razmeram v tovarni, in je zaradi tega sokriv poznanjskih nemirov. Piran, sept. 1956 »Splošna plovba« je 21. septembra prevzela ladjo »Pas« ki jo je nabavila v tujini, da bi nadomestila zastarelo »Gorico«. Nabavljena ladja, ki bo plula pod imenom »Gorica« ima nosilnost 9.600 ton -.stroji na mazut jo ženejo z brzino 11 milj .Nova »Gorica« bo plula proti Daljnemu vzhodu in je zdaj na poskusni vožnji. V Piranu, kjer je že delj časa sedež »Splošne plovbe«, so z novo pridobitvijo zelo zadovoljni, ker predstavlja z ene strani posrečeno transakcijo, z druge pa napredek slovenskega plovnega podjetja in s tem tudi domačega gospodarstva.. Splošna plovba je danes po tonaži svojega ladjevja na drugem mestu med jugoslovanskimi plovnimi podjetji, to se pravi takoj za »Jugolinijo« Njeno ladjevje dolge plovbe šteje 8 ladij s skupno ton/ažo 33.099 brt, oziroma nosilnostjo 54.008 ton; 10 obalnih ladij ima tonažo 629 brt, oziroma 1000 ton nosilnosti. Poleg tega ima Splošna plovba 4 potniške čolne (P. Tomažič«, »Burja«, »Portorož« in »Lubnik«), ki so zlasti pripravni za krajevne turistične izlete; v vsakem: izmed teh je prostora za okoli 50 oseb. tem ko je zdaj na drugem potovanju proti Daljnemu vzhodu. Druge ladje prevažajo blago iz pristanišč Jadranskega in Sredozemskega morja (tako tudi iz Trsta) ob zahodni evropski o-bali y severne evropske luke. Zaposlene so zlasti s prevažanjem boksita iz jugoslovanskih rudnikov. Družba je sklenila v najkrajšem 6a-naročiti 4 .nove čezoceanske ladje nosilnostjo po 10.500 ton in z brzino 16 do 16,5 milje na uro. Desetletni program obsega nabavo 8 čezoceanskih ladij. Popravila ladij Splošne plovbe že o-pravlja piranska ladjedelnica, ki se je nedavno spojila s Splošno plovbo. S tem je bila tudi zagotovljena bodočnost ladjedelnice, ki se zdaj naglo modernizira .Ladjedelnica je že prešla na gradnjo železnih ladij, medtem ko je su z V zadnjem času je tržaški tranzitni trg z lesom nekoliko oživel. Nekateri levantski odjemalci so se pričeli bolj zanimati za blago. Sirija m Libanon ter še nekatere druge države na Bližnjem vzhodu pa še vedno rajši kupujejo romunski les. Prav tako tržaški posredovalci ne trgujejo z dražavami severne Afrike zaradi klirinških sporazumov med temi državami in Italijo, v katerih ni postavke les. Zaloge avstrijskega in jugoslovanskega lesa so znatne. Cene so ostale na tranzitnem trgu nespremenjene. Jugoslovanski les je nekoliko cenejši od avstrijskega. Jugoslovanska izbira je namenjena predvsem levantskim odjemalcem. Jugoslovani splošno prodajo precej lesa na Bližnji vzhod; prodajo olajšujejo tudi vedno boljše zveze, ki jih vzdržujejo Jugoslovani z vzhodnimi državami. Blago Fob Trst, levant-ska izbira stane 45-46 dolarjev kub. m. ZASTOJ V IZVOZU ANGLEŠKIH AVTOMOBILOV V angleških tovarnah je ostalo 2.000 do 3.000 avtomobiloyi ki so bili namenjeni za izvoz. Izvoz zaostaja, ker ni dovolj tovornih ladij; deloma je te re-kvirirala vlada za primer oboroženega spopada z Egiptom. Tudi sicer nastopa kriza y angleški avtomobilski industriji. Skupina Roots je odpustila 500 delavcev, tovarna karoserij Fischer apd Ludlow v Birminghamu pa 400 ljudi. V tovarni Standard Motor v Covenitry-ju je pričelo stavkati 105 električarjev zaradi odpusta 14 tovarišev. Delo v tovarni je bilo zaradi tega utavljeno. Tako je ostalo brez dela 5.000 delavcev, ki so doslej delali .samo po tri dneve v tednu. guard III Saloon 899 f. 17 š. (938 f. 17 š.). VISOKE AVTOMOBILSKE PRISTOJBINE (NA ANGLEŠKEM Standard Motor Companv bo na avtomobilski razstavi razstavila dva nova tipa, in sicer Phaš e II. Super Ten, ki bo stal 445 funtov šterlingov (nakupna taksa 223 funtov 17 šilingov) in De Luxe Vamguard III. Saloon cena 625 funtov (nakupna taksa 313'funtov 17 šilingov). Medministrski svet za cene še pi iz- lT dal okrožnice, ki se nanaša na njegov .' sklep, da se gorljivo olje oprosti ca- Ib rinskega davka. Nove cene bodo vei Ijale od 10. oktobra dalje in so po P0'|U datkih agencije »Italia« naslednje: gO'|J| sto gorljivo olje za peči in kotle 17.500 *U lir tona; tekoče za peči in kotle 19.500! tekoče za motorje 59.200: Diesel extra pr 67.400 lir. Za samo blago je dovoljen povišek 1000 lir pri toni, poleg povprečne pre' voznine iz skladišč ob obali. Za dviS ‘flsl 9še '»zn avi KOZE NA NEMŠKEM TRGU Na 94. dražbi kož v Hannovru so cene kožam nekoliko napredovale. Cena kož (brez glave) v pfenigih; voli 15/24,5 kg 160-171, krave 15/24 5 kg 140-152, biki 15/24,5 kg 170-185, teleta do 4,5 k g425-445, ovce 182-202. VREČE, ROVIGO. Vreče iz jute (120x70 cm) 800-830 g 295-305 lir kg; id 700-730 g 300-306, id 450x480 g 295-306; vreče za krompir 300-340 g 320-330. Rabljene vreče za krompir 110-120 lir komad; rabljene vreče za otrobe 90-100 lir komad. sodov, ki jih je treba vrniti, je doVsk 'fon ii p tst. uto Pi U. F “dii fan »u j »sla »ege »Ve kot »tor je tet oi 'Viru i z londonskim sporazumom ;bali so s6, da se zopet me načne vprašanje voj' ne odškodnine in da ne bi tudi drug« , - države zahtevale nova plačila pod tefi» pP« naslovom. miz Nemški listi pripominjajo, da bi bil -SR' nemški parlament potrdil sporazum »pj med obema državama že spomladi, fc« Poje ne bi bil nastal nesporazum zaradi staj pmf lišča jugoslovanske vlade nasproti »(Ja vzhodnonemški vladi. Zahodnonemšim javnost si je v početku nekatere izja-ve jugoslovanskih državnikov razlag3' la tako, da namerava jugoslovanska vlada pro i želji Zahodne Nemčije vzp°' staviti diplomatske zveze z Vzhodu« Nemčijo. Pozneje so se odnosi med J«' goslavijo in Zahodno Nemčijo razč'" stili, tako da ni zdaj več nobene ovi' ne proti ratifikaciji .sporazuma o odškodnini. 'ecii »tre "e. ‘ je »dal kejf «vei ST; klV. r°gl Radio TV-SOSSI OPČINE — Trg Monte Re 4 Tei. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoli) PRODAJA IN POPRAVILA VSAK -VRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJU ^ p: Hraš fedl( »njo Tista »lav »lilo jlra 'Van sre »ših »di i »škei tel i '»koli f tre K dt »jnil PRVI USTAVNI BOJI Nove države so »stopile v življenje« le slabo pripravljene. Neverjetna gospodarska zaostalost, globoke socialne razlike, plemenska razkosano®!, splošno pomanjkanje izobrazbe in nešteto drugih negativnih činiteljev, to je bila grenka dediščina, ki je ameriškim »hčerkam« zapustila »mati« Španija. Ne sme ostati neomejeno, da je bilo zraven tega tudi veliko [pozitivnih činteljev, ki so še danes solidna podlaga za zgradnjo nove, mogočne kulturne stavbe. Med temi prednostmi naj samo omenim enotnost, ki vlada v Lat. Ameriki glede verskih načel in glede skupnega španskega oziroma portugalskega jezika. Osvobodilno gibanje — potrebno iz marsikaterega vidika — je vendar bilo preuranjeno in je iz starih napak rodilo še druge nezrele sadove; namesto umerjene samozavesti zaradi pridobljene svobode je poročilo bahaštvo; namesto demokratične svobode anarhije in demagoštvo, namesto smotrnih ciljev in programov improvizacija. Višjim, sicer pametnim in izobraženim slojem je primanjkovalo politične in upravne izkušnje, saj pod Španci krčolom ni bila dana priložnost, da bi se udejstvovali na teh področjih. V tej splošni zmešnjavi se je pojavilo nekaj resnično velikih mož, a le redkim se je posrečilo uveljaviti se tudi dejansko! Latino-Ameri-kanci, kot Latinci sploh, so površno in lahkoživo ljudstvo. Prepričani so, da blagostanje odvisi v največji meri od kakega določenega političnega sistema, ne pa od delavnosti, varčnosti in vzajemni poštenosti vseh prebivalcev. Vse neprilike gospodarskega, socialnega in političnega položaja radi pripisujejo: neprikladni ustavi. Ni čuda, če so se zaverovani v to čarodejno, vseozdravljivo moč nekega posebnega državnega ustroja po prvih neposrečenih poskusih vlade, spustili na lov za »pravilno ustavo.«. Ta »lov« se v Južni Ameriki še danes ni popolnoma polegel. Ekvador je poskusil že 18 ustav, Bolivija pa še več. Venecuela, Kolumbija in Čile ne zaostajajo veliko. so m l lužna Amerika dežela neizčrpnega jav. še celo glede nazora o pravnem položaju Cerkve v državi ni bil0 L globokih razlik. Celo liberalci, so le redkokdaj izvedli »ločite^ i 113 bogastva Cerkve od države, ko se jim je posrečilo po mirni poti priti na vlad«' lov. r V Kolumbiji se je zgodilo, da je liberalna vlada bila z višjimi pred' , J« stavniki Cerkve (ne pa z nižjo duhovščino), še tesneje povezana in J® 1 ni verske ustanove še bolj podpirala kot prejšnja konservativna vladac . teki FEDERALIZEM IN UNITARIZEM V ARGENTINI Prve argentinske vlade (Pueyrred6n, Rivadavia) so težil« za čim večjo centralizacija. Buenos Aires, središče argentinske politike in gospodarstva je kmalu postal kar je deloma še danes, to je »pretežka glava za socialno telo Argentine«.1 Buenosaireški izobraženci in kapitalisti so [praktično »monopolizirali« vlado. Da to ni ugajalo podeželju zlasti ker je država zelo obsežna in čisto [poljedelskega značaja, je zelo umljivo. Duhovi so se vedno bolj segrevali in slednjič je prišlo do preloma. Centralist Lavalle je dal ustreliti federalista Dorrego 1 Leta 1953. se je uprl angleškemu guvernerju prvi minister Ja-gan Cheddi, po rodu Azijec. Vse kaže, da bo Angleška Gvajana kmalu dosegla svojo popolno neodvisnost. Kolonija je velika kot Anglija, šteje pa samo pol milijona prebivalcev, po večini priseljencev iz Indije. 1 Velikem Buenos Airesu živi četrtina argentinskega ljudstva. V Beogradu komaj 1/43 jugoslovanskega; v Rimu 1/27 italijanskega; Veliki New York ima 1/14 severoameriškega itd. (1828). Nastalo je strahovito klanje, ki je, s presledki in različnimi zapletljaji trajalo 12 let. Junak federalizma'je bil »gaucho« Facundo Quiroga (kiroga), še bolj pa se je izkazal »krvavi« Rosas (Juan M. Ortiz de Rosas), ki je kmalu prevzel vodstvo stranke. Leta 1829. je centralna vlada »za blagor miru« imenovala Rosasa za guvernerja ogromne buenosaireške province. S tem si je sama sebi podpisala smrtno obsodbo. Rosas je izkoristil ugodni položaj, strmoglavil osrednjo vlado ter se proglasil za diktatorja Argentine. štiriindvajset let je potem izvajal naj hujšo centralistično strahovlado in to iz bojazni pred centralizmom in v imenu federalizma. Rosas sodi med najbolj zanimive osebnosti južnoameriške zgodovine. Mnenja o njegovem udejstvovanju so si seveda zelo nasprotna. Eno je gotovo; Rosas je bil zelo priljubljen pri nižjih slojih, posebno na deželi, kjer so še na oltarje stavili njegovo podobo! V isti meri so ga zasovražili meščani, posebno izobraženci. Dolgotrajna diktatura je vsakakor prispevala, da se je politično življenje vneslo in pomirilo. Gre mu tudi zasluga, da je pretgal nepotrebna vtikanja tujih držav (Anglije, Francije) v notranje zadeve Argentine. Gospodarsko pa dežela, ni napredovala. Rosasu je bila usoda sorazmerno mila. Strahovlade je bilo konec 1. 1851., ko se je uprl general Urguiza. v provinci Entre Rios. Priskočile so mu na pomoč bližnje države (Bra-zilljia, Paragvaj), ki so bile argentinskega diktatorja site. Rosas je bil; nato je v Montes Caserosu je odstopil in zbežal v Evropo. Druga polovica XIX stoletja znači za Argentino izredno srečno dobo postopne demokratizacije in nenehnega gospodarskega vzpona. V novi ustavi dz 1. 1853., kakor v politiki sploh, se je uveljavil duh velikega Alberdija. Poglavitni nauki argentinskega misleca so bili: zmerni federalizem, vaba priseljencev in tujega kapitala, verska strpnost brez klerikalizma, internacionalizacija plovbe na La Plati in takojšnja zgraditev prometnih zvez. Sam je dejal: »Sovražnik naše enotnosti ni Rosas, temveč razdalje.« Po tako lepo začrtani poti so korakali modri in trezni državniki, kakor Bartolome Mitre, Dolingo Sarmienton; Nicolas Avellaneda, gen. Juho Roča«, Juarez Celman1, v novejši dobi pa Saenz Pena, Hipolito Irigoyen in Agusti Justo. Največjega .pomena za agrentinsko živinorejo je bil poskus Francoza Charlesa Telliera, ki je 1. 1876. zgrabil prvo ladjo-Iedenico za prevoz zmrznjenega mesa. Razen tega je Argentina začela izvažati ogromne količine žita in volne. Nastop Peronove vlade (1946) je pomenil globok preobrat v notranji in zunanji politiki Argentine in nemara vse Južne Amerike. Peronizem, .ki si je v Južni Ameriki pridobil veliko .pristašev, je bil v notranjih zadevah usmerjen v nekak na-oional-socializem, na zunaj pa se je boril proti gospodarski nadvladi Severne Amerike nad Južno. Peronovi revoluciji, je navzlic pogreškom ki jih je napravila, treba priznati, da je prva v Južni Ameriki zlomila vsemogočno oblast argentinske aristokracije (veleposestnikov) ter včlenila v javno življenje delovne množice sestavljene predvsem iz evropskih priseljencev in njihovih potomcev. Ce je kdaj prišlo do hudih izgredov proti cerkvam in duhovn1' kom, je bilo le tedaj, ko' so strankarski boji postajali izredno D11*' in strastni. Pravega verskega vprašanja torej v bistvu ni bilo; šlo je največ (krat za politične interese ,posameznih strank, te le »tam teh • »to t 'teij. Konservativce so podpirali predvsem podeželski veleposestniki, k4-. L u terim je bilo mnogo na tem, da se ohrani socialni »status quo«. Ba" ;er LIBERALIZEM IN KONSERVATIZEM V JUŽNI AMERIKI Borbi med federalizmom in centralizmom (ali unitarizmom), se je v drugih državah pridružil še ideološki spor mrd liberalnim in konservativnim (klerikalnim) svetovnim nazorom. Spričo ogromne gospodarske zaostalosti, ki jo je Ameriki zapustila Španija, bi bilo pričakovati manjšega zanosa v strogo ideoloških borbi in vse večje pozornosti glede perečega gospodarskega vprašanja. Toda to se ni zgodilo. So pač Španci, večni Kihoti, pripravljeni na borbo do zadnjega za resnične ali navidezne ideale, a tudi večni Sančo Panse, katerim je »ideal« le pretveza za dosego [trenutnih in osebnih koristi. Ali morda ni zanimivo, da je vprašanje razmerja med Cerkvijo in državo pol stoletja povzročalo najhujše motnje in nemire v javnem življenju skoraj vseh držav Latinske Amerike? Ko bi res šlo za globoka versko-socialna vprašanja! Toda ne. Nesoglasja so največkrat nastala, ker so posamezne stranke po svoje izkoriščale velik vpliv, ki ga je imela zlati na deželi duhovščina, španska Amerika je bila, po zgledu Španije, vedno zelo katoliška. Sicer je to svojevrsten katolicizem, ki ga mi ne razumemo dobro. Formalno so pristaši strastno navezani na Cerkev, na zunanje obrede, na katoliške tradicije; dejansko so po večini slabi kristjani, katerim so božje zapovedi deveta briga, posebno kar zadeva šesto in sedmo.1 »Naši katoličani, piše hudomušno neki pisatelj, poznajo samo tri zakramente, in sicer: krst, birmo in ... procesijo.« V tem so si konservativci in liberalci precej podobni. Brezverec, ali proti Cerkvi usmerjen človek, je bil v Južni Ameriki le redek po- so se namreč, »včasih tudi upravičeno«, da bi razni poskusi z gosp0, darskimi reformami, za katere so se potegovali liberalci, zavedli ^ gospodarsko zmedo in v polom. Povezava med podeželsko gospodo i« duhovščino je bila čisto naravna, saj je cerkveno življenje na vase"1 že iz gmotnega stališča bila od prvih popolnoma odvisno. Da je v teh bojih junaško padlo veliko katoličanov, ki so bih iskreno prepr'" čand, da branijo »pravice božje«, je tudi umevno. Ako bi na kratko analiziral razlike med konservativnimi in ^ bcralnimi vladami, ki so se sledile v Venecuali, Kolumbiji, Ekvadorja in v Čilu, bi rekel: Pod konservativci so dežele uživale mir in red; finance so bi16 ustaljene (visoke valute); opaziti je bilo v javnem življenju neko l9' godno dostojanstvo (španski »sosiego«); zelo spoštovane so bile ske tradicije; šolstvo, sicer zelo nezadostno po obsegu, je bilo discip!'" nirano; v šolskih načrtth je prednjačil humanizem (klasicizem). T«-da dežela je silno počasi napredovala. Socialne razmere so ostal® neizpremen j ene. Pod liberalci se življenje razgiba: uvažajo se nove metode in si' stemi v vseh panogah; širi se splošna, včasih nekoliko površna iz°" brazba; v vzgoji prevladuje tehnika (pozitivizem). Toda disciplin9 M propada, finance so zaradi pretiranih investicij nestalne (nizke lute). Čeprav se položaj nižjih slojev zboljša, postajajo ti uporni. nekaj letih se začno liberalne vlade razkrajati; nemiri se širij«1 končno če ne sledi diktatura, je ponovni vdor konservatizma nei^«' ki giben. Toda to nesrečno tekmovanje, ki je povzročilo v Boliviji ok«'" 60 revolucij, v Ekvadorju 52, v Venecueli 40, v Kolumbiijd 27 itd., 56 bliža slednjič svojemu koncu. Nad razvalinami obeh strank se po*-3' si dvigajo nove zastave, znaki novih političnih stremljenj. Siti strog« ideoloških bojev, se LatinoAmerikanci zbirajo okoli" takih mož, j1' dejansko dokažejo, da jim je socialni in gospodarski podvig dež«1® glavna skrb. 'v n tesež za ice j klija: teija ^Ov. ■ekoli :iiako »nas «» m Tipra !‘ šoli Ske »st je I*sr o v V »i te ob kate h pr teile tedeli Sn11 te. n Pri; 'fa. p h -i Leta 1943. so liberalni časopisi (nekdaj od Cerkve prepovedal1'* ^vs]« 1 Rosasove pristaše so po njihovem znaku, koruznem klasu imenovali »maizorcas«. - Odličen pedagog in pisatelj. » Podjarmil in civiliziral Patagonijo. 1 Pospešil tujo immigracijo. 1 »Si en el sexto no hay remision, Y el septimo es sin rebaja (rebaha), Bien puede mi Dios y Senor Llenar los cielos de paja.« V prostem prevodu: C e glede grehov proti šesti in sedmi božji zapovedi ne bomo deležni odpuščanja,naj Bog s slamo napolni nebesa. stopili v bran za nuncija in nadškofa, ki jih je napadalo konseU’9' tivno (katoliško) časopisje. Nadškof iz Bogota se je moral za sv«Je izjave zateči k liberalnemu tisku. LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje) '■»Tjev ® mn< b P: S ' 'team G Q Sj P O D A R Si Ti V O S|tra,n 3 iS 5. oktobra 1956 vestnik SEDEŽ. TRST - Ul, ICA PABIO FILZI ST. tO/I. TELEFON 4T. 1 » • ^ ^TmTiOSPOmRSKFGA ZDRUŽENJA lisk I. Sejma izvozmii artiklov Jugoslavije Preteklo soboto so na vabilo Trgovske zbornice Slovenije, predstavniki 5še,ga združenja in nekateri člani iz-tzniki obiskati pa Gospodarskem raz-ig avišču v Ljubljani I. Sejem izvoznih Ciklov Jugoslavije. Sejem je odprl isam Brkič ^predsednik komiteja za dlanjo trgovino. Predsednik priprav-Slnega odbora za I. S’sjem izvoznih Ciklov je v svojem govoru poudaril, ji- i je sejem manifestacija izvozne dednosti FLRJ. Dodal je, da je sejem ten izmed poizkusov za povečanje l:o ^rcialne dejavnosti; njegov namen je, na komercialen način prikaže vse i vsaj veliko večino predmetov, ki jih tgoslavija proizvaja za izvoz. Na sej-smo opazili poleg številnih Predovnikov jugoslovanskega gospodarja tudi tuje diplomatske predstavni- Ogledali smo si podrobno sejem in žotovili. da so najbolj zastopana sionska podjetja, medtem ko je šibkej-1 udeležba podjetij iz ostalih jugo-t1 lovanskih republik. Tako je razstavlja-samostojno kar 108 razstavljalcev iz Vvenije, nad sto podjetij pa so zastoje razne izvozne firme, kot Tebno-OpeK, Slovenijales in druge. Tehno-t|ipex je poleg slovenskih podjetij zadalo tudi več hrvatskih, bosanskih srbskih gospodarskih podjetij, ki izpojejo izvozno blago. Zveza usnjarjev in čevljarjev Ljub-gfta je zastopala vsa podjetja z us-ism in obutvijo. Dobro, je bila zasto- pana tudi elektro-kovinska industrija. Popoldne je bila v prostorih razstavišča konferenca jugoslovanskih izvoznikov. O položaju jugoslovanske zunanje trgovine je govoril obširno dr. Stane Pavlič; prikazal je sedanje stanje ter perspektive in možnosti za razširitev v bližnji bodočnosti. O bančnem poslovanju, zlasti o poslovanju, ki se nanaša na izvozna podjetja, je govoril generalni direktor Narodne banke FLRJ. V svojem govoru se je dotaknil vprašanja dodelitve kratkoročnih kreditov za izvozno in uvozno dejavnost raznih podjetij ter poudaril potrebo po čim tesnejšem in direktnem sodelovanjem med' banko in podjetji, ne da bi to sodelovanje ovirali, kot do sedaj, razni upravni ukrepi. Sipregovoril je še predsednik Trgovinske zbornice Hrvatske, ki je obravnaval zlasti vprašanje trgovske morale in razširitev trgovske mreže. V svojih izvajanjih je nakazal tudi možnost ip korist, da zastopajo jugoslovanske tovarne in podjetja tudi tujci oziroma državljani držav, kjer nameravajo jugoslovanska podjetja ustanoviti svoja zastopstva in konsignacijska skladišča. Drugi govorniki so govorili o izvozu mesnih izdelkov ter o perspektivi za bližnjo bodočnost. Poudarili so, da se še vse premalo izvažajo mesni dokončni izdelki in preveč žive klavne živine, in to tudi na škodo usnjarske industrije. Predstavnik Splošne plovbe je spregovoril o pomenu, ki ga imajo za iz- voz plovni objekti ter poudaril potrebo, da se povečajo investicije za izgraditev novih prevoznih ladij kakor tudi za obnovo in zamenjavo zastarelih ki ne ustrezajo več današnjim zahtevam. Konferenco je zaključil predstavnik ljubljanske Trgovinske zbornice Slovenije ter izrekel željo ,da bi prišlo v kratkem še do sličnih konfereinic po strokah razpih artiklov. Generalni direktor Jugobanke pa je povabil vse udeležence na sprejem v »Slonu«. Ratifikacija tržaškega trgovinskega sporazuma Opozarjamo vse člane izvoznike-uvoznike1, da je končno, italijanska poslanska zbornica odobrila trgovinske sporazume med Italijo im Jugoslavijo, med njimi tudi Sporazumi o krajevni izmenjavi med obmejnimi področji Trsta, Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice. Na tajništvu združenja si lahko člani ogledajo listoi blaga, ki je namenjeno za izvoz. PLAČEVANJE DAVKA NA PROMET (IGE) ZA JAVNE (LOKALE Od 1. oktobra dalje so predpisani za plačevanje poslovnega davka na promet (IGE) v abonmaju novi obrazci tek. pošt. računa modre barve, na katerih je1 rdeče tiskano »IGE«. To novo t je uvedlo ministrstvo, da bi pospešilo plačilo omenjenega davka ter zmanjšalo možnost napak. Navedeni obrazci so na razpolago V uradu IGE. v ulici Udine, št. 1, ter pa poštnih uradih. ttIHOD DRŽAVNEGA Ogla v arja v trst V nedeljo, 7. tega meseca prispe v •■st predsednik Italijanske republike Giovanni Gronchi, da bi se odzval ‘Vabilu predsednika kongresa iteli-'•iskega tiska, ki bo ta dan v Trstu, ropehi bo' prvič v naši sredini; prejš-li predsednik Einaudi je tudi obiskal fst Udeležil se bo maše v cerkvi sv. "tona Novega in dirk na konjskem "kališču kakor tudi sprejema, ki mu 5 Priredi občina v miramarskeim gra-" Predsednik Gronchi je eden izmed klilnih članov krščanske demokratske ranke, in sicer pripada njenemu leve-H krilu. Bil je vrsto let predsednik "siamske zbornice. V državno življe-te posega mnogo bolj odločno kakor i"gov prednik in hoče vanj zanesti "Ve socialne ideje. Med njegovimi na-Kotniki na desnem krilu je tudi se-pior don Sturzo. Ugled predsednika P je v mednarodnem svetu dvignil no JM njegovim obiskom v ZDA, kjer je ;e, Ntopil za bolj elastično politiko v o-jj. riru Organizacije atlantskega pakta ge j naj bi svoje delo razširila tudi na ("spodarsko področje. ‘•ilZNANJE SLOVENSKI ril 'BRTNI SOLI V ROJANU 1,1 .»Primorski dnevnik« (22. se.pt.) je v lojem poročilu o obisku švicarske to-»rne »Oerlikon« omenil, da tovarna da sprejema strokovno izučene in "ecializirane delavce, ki jih trenutno "trebuje zaradi velikih naročil iz tu-pe. Piscu je mlad tržaški mehanik, je sedaj zaposlen v tem obratu, po-tdal, da so ga še posebno vljudno -n Itejeli, ko jim je pokazal spričevalo ^venske strokovne šole v Rojanu. ;i- STAVKA PRISTANIŠKIH DELAV /i- bV, V torek so pristaniški delavci fOglasili 24-urno stavko. Do stavke prišlo zaradi številnih nerešenih rašanj, ki so jih delavci že zdavnaj "dložili pristaniški družbi. Po vod *&jo pa je dalo odklonitev poveljnika 'tstamišča, da bi sprejel odposlanstvo elavcev, ki so hoteli poprositi za pobilo. Ob začetku šolskega leta SKUPNA SLOVENSKA GOSPODAR SKO-KULTURNA ZVEZA. Na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze v Trstu je bil po poročilu, ki ga je .podal p-jen predsednik dr. A. Kukanja, in zadevni razpravi. sprejet sklep, naj se Slovenska gospodarsko - kulturna zveza na Tržaškem združi s sorodnimi organizacijami goriških im beneških Slovencev. ARETACIJA SLOVENKE V KAIRU. Egiptovska polici,j.a je nedavno zaprla štiri Angleže, 26 Egipčanov in 3 italijanske državljane, ker jih je osumila vohunstva. Italijanske državljane je kmalu nato izpustila. Med njimi je bila tudi Draga Rojic. Dopisnik rimskega tednika »Epoca« poroča, da je Draga Rojic Slovenka, ki je poročena z Italijanom,, vendar živi ločeno. V Egiptu je okoli 50.000 Italijanov. Med' temi jih živi 6-7.000 razmeroma dobro, drugi pa so revnejši in nekateri celo brez dela. Minogi so že na pol pozabili svoj jezik in so se tako prilagodili življenju v Egiptu, da se na marajo vrniti v Italijo. »Epoca« dodaje, da se bojijo življenja v begunskih taboriščih, kamor bi jih vtaknili v primeru povratka v domovino. SMRT KOSI. V Dombergu so prejšnji teden ob veliki udeležbi pokopali 72-letnega Franceta Berceta. kmečkega posestnika. Rajni je sledil y grob bratu Drejčetu, ki je umrl še nedavno prav tam. Oba sta preživela strahote dveh vojn. (Francetu so Nemci y Donn-bergu sežgali zeta in uničili njegov dom; hkrati so ubili še zetovo sestro, medtem ko je druga ob tej priložnosti znorela), Trije bratje so bili učitelji, eden izmed teh je padel v osvobodilnih bojih, medtem ko se je eden izmed Francetovih sinov posvetil duhovskemu stanu. Naj počivata v miru, ki sta si ga zaslužila, s svojim delom in .trpljenjem! KONGRES TISKA. Od 7. do 11. oktobra bo v Trstu VI. državni kongres tiska, ki ga bo odprl predsednik Italijanske republike Giovanni Gronchi. Kongresa se bo udeležilo skoro dvesto odposlancev .Zasedali bodo v kinodvorani »Excelsior«. ZA AMERIŠKEGA KONZULA V TRSTU je bil imenovan dr. Michael Gannetta, ki bo zamenjal dosedanjega konzula Mr. Simsa. MESO PO NIŽJI CENI? Delavske zadruge so sklenile znižati cene mesu. V tem smislu je predsednik organizacije izjavil, da so prodajalne Delavskih zadrug preskrbljene z odličnim svežim govejim mesom, ki so ga uvozili iz Podonavja. PROMET V LUKI. V razdobju ja-miuar-septemiber je blagovni promet skozi Javna skladišča y Trstu dosegel 1,709.000 ton. To pomeni majhen porast v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu; povečanje, prometa gre na račun masovnega blaga, kakor premoga železne rude in starega železa. KONEC STAVKE N.a Uradu za delo so se predstavniki podjetja DILFI (tovarne žaluzij) in sindikalnih organizacij sporazumeli glede zahtev delavcev. Sporazum, je pomenil konec stavke, ki je trajala 12 dni- TRST V ŠTEVILKAH. V avgustu smo Tržačani pojedli med drugim 331 tisoč 210 kg rib, 10.261 zajcev in 3119 glav goveje živine. Zdravstveno stanje v mestu in okolici je bilo zadovoljivo. Umrlo je 220 ljudi, rodilo pa se je 223 otrok. DOMAČA IGRA. Sredi oktobra bo Slovensko narodno gledališče v Trs'u odprlo novo sezono. Občinstvu se bo predstavilo najprej s Pregarčevo ■ »Sa-gro«, ki je pisana v domačem tržaškem narečju. TUDI NEMČIJA SE ZANIMA ZA JUŽNE TIROLCE. Spor med Italijo in Avstrijo zaradi Južnega Tirola je dosegel svoj višek ob KMetnici italijansko-avstrijskega .sporazuma o pravicah Južnih Tirolcev. Avstrijce je še bolj razdražila obsodba avstrijskega železmčai-ja Majerja, ki je delil propagandne letake za odcepitev Južnega Tirola od Italije in ga je italijansko sodišče obsodilo na tri leta. Nekateri listi, kakor dunajski »Volksblatt«, predlagajo, naj se vprašanje Južnega Tirola reši s samoodločbo (plebiscitom), ako ne bi u-spela pogajanja med italijansko in avstrijsko vlado. V spor so posegli tudi veliki pemški listi, kakor da bi hoteli pokazati, da nočejo prepustiti samo Avstrijcem skrbi za usodo Južnih Tirolcev. Uradnih podatkov o letošnjem vpi-vanju y slovenske osnovne, strokovne srednje šole na Tržaškem še ni. Po ših informacijah so se Slovenci za-di razmer, ki vladajo danes na Trškem, dobro odrezali. Na naših sred-th in strokovnih šolah bo letos siper koliko manj dijakov, toda ta pojav treba y glavnem pripisati okolno-., da gre za otroke iz prvih dveh polnih let, ko je bilo število rojstev dco. Iz istega vzroka je tudi na i.ta-anskih šolah te stopnje manj dija-‘V. Na slovenskih višjih srednjih šo-l je ostalo število dijakov v bistvu izpremenjeno. Napredovala je Sionska trgovska akademija, ki bo ime-195 dijakov, to je okoli 20 več ka-r lansko leto in en razred več. Na talih slovenskih nižjih in višjih šolah eh vrst je okoli 138 dijakov manj; to bo letos na teh šolah 9 razredov "lij. Število razredov se je razmero-" bolj skrčilo kakor število dijakov, t šolske oblasti ne dovoljujejo cepi-v razreda, ako število dijakov ne eseže 35. Zato so slovenski razredi 'i zasedeni, čeprav so slovenske učil-ce povprečno mnogo manjše kakor Pijanske. Slovenska višja realna gim-'2ija ima, kakor lansko leto, 10 raz-dav. Število dijakov na učiteljišču je koliko nazadovalo, prav tako število Jakov na obrtni šoli v Rojanu. Letos ‘nastavljenih okoli.25 slovenskih učit moči manj; gre za študente, ki se 'ipravljajo na svoj poklic. Na osnov-šoli v Dolini bo letos en razred več, Skednju pa en razred manj. Na ža-st je treba zabeležiti tudi nekaj pri-"rov neupravičene strahopetnosti "tiše v. 10- na !»■ po jO, t/r »li s« P p & iE: NEKAJ o letini V »Vestniku Kmečke zveze« poroča-^ obširneje o vremenskih razmerah, katerih so se letos razvijali kraetij-5 Pridelki. Na Tržaškem so se zlasti "Ule posledice peronospore in suše. ddelek grozdja je nekako sreden, iz-^ normalne letine. Na jugoslovan-"6tn Kras u ne bo mnogo terana. Z e "utnladi ga je pokvarilo deževno vre-^ Na Vipavskem je y krajih ,ki jih J* Prizadela toča letina razmeroma do-^ Po večini so vinogradniki razpro-lanski pridelek .Na srednjiem Vi-"vskem prodajajo vino po 65-70 di-"rjev liter. Krompirja in fižola je bi-1° mnogo. Na Koprskem, zlasti v oko-l"* 'Pirana, se čutijo posledice suše. ?®d zadnjim nalivom (26. sept.) je v P'ranu močno deževalo meseca maja. M Ajdovščini bodo zgradili predilnico Gospodarski svet pri Okrajnem ljudskem odboru v Novi Gorici je nia eni svojih zadnjih sej razpravljal p načrtih za nameravano gradnjo nove tekstilne predilnice v Ajdovščini. Le-to naj bi zgradili do ,sredine 1958. leta poleg tkalnice ter v sestavu sedanje tekstilne tovarne. Investicijski piogrem, ki ga je že odobril Izvršni svet Slovenije, predvideva za izpolnitev tega načrta skupaj 986 milijonov dinarjev stroškov. Zn 80% potrebnih sredstev, to je 788 milijonov dinarjev bo tovarna zaprosila za posojilo pri Jugoslovanski investicijski banki, vtem ko bosta preostalih 20% potrebnega denarja v rednih letnih obrokih prispevala podjetje in Okrajni ljudski odbor Gorica. Gospodarski svet je omenjene načrte brez bistvenih pripomb sprejel, izglasoval jamstvo za posojilo ter bo skupaj z Izvršnim svetom in ajdovsko občino tudi prispeval predpisani garancijski znesek. Gre za obsežno gradnjo, ki spada v okvir modernizacije in izpopolnitve oe^-lotne jugoslovanske tekstilne industrije, katera naj' bi bila zaključena do konca leta 1960. Razen tega so pristojni organi pri izdelavi načrtov za predilnico upoštevali tudi potrebo po nadaljnjem gospodarskem razvoju gornje Vipavske doline. Osnovna značilnost teh krajev je namreč veliko število majhnih kmetijskih gospodarstev, ki ne morejo preživljati vseh svojih članov, ki morajo zato nujno iskati možnosti zaposlitve drugod. V Ajdovščini bodo tako uredili sodoben tekstilni kombinat z vsemi potrebnimi obrati za predelavo surovin in izdelavo tekstilnega blaga. Po vojni so postopoma in z razmeroma 'Skromnimi sredstvi in možnostmi v več obdobjih zgradili tkalnico, ki svoje izdelke izvaža celo v Anglijo, domovino tekstilne industrije. Ta obrat letno proizvede raznega tekstilnega blaga za milijardo 100 milijonov dinarjev in za-posljuje nad 320 delavcev in delavk. Predilnico bodo zgradili na površini nad 10.000 kv. metrov in bo imela 18.364 vreten. Zidati jo bodo začeli že prihodnjo pomlad; y surovem stanju naj bi bila dograjena do konca leta. V začetku 1958. leta bi začeli montirati stroje in tehnično opremo tako da bi predilnica že sredi istega leta lahko začela s poskusno proizvodnjo. Za redno obratovanje pa bi jo usposobili čez okoli dve leti. V predilnici bodo lahko letino predelali 1667 ton preje iz sintetičnih vlaken ki jih bodo dobivali iz nove tovarne viskoze v Ložnici ter 922 ton bombažne in polčesane preje. Potrebne stroje in tehnično opremo bodo kupili v glavnem v tujini. Tekstilni strokovnjaki so izračunali, da bodoi samo stroji stali okrog milijon dolarjev, V predilnici bodo zaposlili 250 novih delavcev, največ žensk, ki jih bodo priučili novemu opravilu. Vrednost proizvodnje naj 'bi znašala milijardo 800 milijonov dinarjev na leto. Vrednost proizvodnje v celotnem tekstilnem kombinatu bo tonaj znašala 2 milijardi 900 milijonov dinarjev letno. Nova predilnica ho prav gotovo velikega gospodarskega pomena za Slovensko Primorje ter za vso tekstilno industrijo v Jugoslaviji, ki ne more izkoriščati vseh svojih zmoglij-vosti prav zaradi pomanjkanjia bombažne in stanične preje. M. D. ^ „VISTA TRST, Ul' Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala. »GOSPOD ARSTV 0“ izhaja vsak drugi pelek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: lelna 706 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo : št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri A D.I.T, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. p:i Komunalni banki št. 60 KB-l-Z 1246. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Ber, e Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu Ali naj se zapre piranska plinarna? n/ pjiSfanjsčii Portorož, 2,9. sept. 1956 Temu podjetju, ki oskrbuje že nekako pol stoletja prebivalstvo Pirana in Portoroža s plinom, so sedaj, kakor vse kaže, nadaljnji dnevi šteti. Na seji o-krajnega ljudskega odbora V Kopru so razpravljali o zaključnem računu podjetja za lansko leto in pri tem ugotovili, da plinarna nima več pogojev za svoj .nadaljnji obstoj, ker so njene naprave že do skrajnosti izrabljene. Kmalu za tem se je pojavila menda večja okvara na rezervoarju in plinarna sedaj že teden dni plina ne proizvaja in ga zato tudi ne more dobavljati svojim vedno še številnim potrošnikom. Govorijo že o skorajšnji likvidaciji podjetja in navajajo za to razloge, katerim ise tehtnost ne more oporekati. Pravijo, da so cevovodi slabi, da proizvodnja bitumenske emulzije, ki jo je podjetje uvedlo pred nekaj leti kot postransko panogo, kvalitativna ni u-spela, da je poslovanje podjetja zaradi tega deficitno in končno, .da bi prostor, ki ga zavzema plinarna, koristneje služil sosednji ladjedelnici. Ta uporablja že sedaj obalo na obeh straneh plinarne in bi potrebovala njen prostor za povezavo obeh delov in za nameravano razširitev. Potrošniki plina, katerih števila se je zaradi izselitve iz krajev v zvezi z določbami londonskega sporazuma resda znatno skrčilo, so mnenja, da se podjetje, kakršno je plinarna, vendar ne bi smelo likvidirati kar tako, saj je znaten del prebivalstva še vedno navezani na uporabo plina v gospodinj- stvu. Trdo gorivo je drago, ker je o-bremenjeno s stroški prevoza na večje razdalje in z neracionalno' prodajno organizacijo, in marsikatero gospodinjstvo sploh nima štedilnika za premog ali drva, marveč kuha le ra plin ali elektriko. Toda električna energija ni na razpolago v zadostni jakosti in z zadostno stalnostjo, da bi mogla že sedaj povsem; nadomestiti uporabo plina. Poraba električne energije je po dosedanjih izkustvih posebno v zimskih mesecih le prepogostoma omejena' bodisi z odredbami pristojnih oblasti bo Usi z efektivnimi prekinitvami toka. Poslovanje plinarne predstavlja zato interes javnega značaja, podobno kakor delovanje električnega omrežja, vodovodnih naprav itd. Prebivalstvo zato nikakor ne odobrava zamisli skorajšnje likvidacije plinarne. Morala bi se najti rešitev, ki bi vsaj začasno ustrezala tako zahtevam dobrega javnega gospodarstva in utemeljenim interesom ladjedelnice kakor potrebam potrošnikov in s tem tudi jayneimiu interesu. Okrajni ljudski odbor v Kopru je že dal primerno sugestijo v tej zvezi z nasvetom, da bi plinarna morala zagotoviti prebivalstvu preskrbo z butanom v jeklenkah. Prebivalstvo zato upravičeno pričakuje, da se piranski občinski odbor ,ki je y tej stvari pristojen, ne bo odločil za skorajšnjo likvidacijo podjetja, čeprav hi ta s čisto gosapodarskega stališča morda bila utemeljena. Dr. O. GIBANJE JUGOSLOV. LADIJ JUBOlinija. Romunija je prispela iz Benetk 5. sept., izkrcala 404, ton in odplula 6. sept. na Srednji vzhod. Srbija je prispela 11. sept. iz Neaplja, izkrcala 232,5 ton in odplula istega dne v ZDA. Skopje je priplula iz Benetk 13. sept., izkrcala 1682,2 ton, vkrcala 229 ton in odplula na Bližnji vzhod. Titograd je prispela 16. sept. iz Aleksandrije, izkrcala 1482,1 ton, vkrcala 40 ton in odplula na Bližnji vzhod. Slovenija je prispela 17. sept. iz Neaplja, izkrcala .107,8 ton in odplula v ZDA. Žužemberk je pripeljala 18. sept iz Aleksandrije 1000 ton, vkrcala 333,5 ton in odplula na Bližnji vzhod. Hrvatska je priplula iz Palerma 18. sept. izkrcala 75 ton in odplula v ZDA. Romanija je priplula z Reke 20. sept., izkrcala 72 ton, vkrcala 423 ton in odplula na Srednji vzhod. Topusko je prispela 22. sept. iz Bhmdizija, izkrcala 243,8 ton in odplula v Severno Evropo. Hercegovina je priplula 23. sept. iz Calamate, izkrcala 572,4 ton in odplula na Bližnji vzhod. Srbija je priplula 26. sept. iz Splita in vkrcala 3062 ton in odplula v ZDA. iLovčem je 27. sept. pripeljala iz Benetk 386,3 tope in odplula na Daljni vzhod. Sarajevo je priplula iz Dubrovnika 28. sept., izkrcala 3560 ton, vkrcala 1509 top in odplula proti Bližnjemu vzhodu. Slovenija je priplula 30. sept. z 'Reke, izkrcala 51,6 ton, vkrcala 991 ton in odplula proti ZDA. Pričakuje se prihod: Vojvodina 5/10. Zagreta 5/10. Solin 8/10. Lovčen 9/10. Hrvatska 13/10. Skopje 14/10. Zadar 15/10. Triglav 17/10. Učka 17/10, Titograd 22/10. Zužembrek 22/10' in Topu-sko 24. oktobra. PROGA IZ TRSTA NA DALJNI VZHOD V nedeljo zvečer je pristala v tržaškem pristanišču motorna ladja »Ago-stino Bertani«. Izmenoma z drugo enako ladjo, »Nino Bixio'«, bo vzdrževala redno zvezo z Daljnim vzhodom. Tržaški Lloydl je najel iadiji, da bi ponovno vzpostavil promet z Japoinsko; ip Kitajsko, ki je bil prekinjen 18 let. V s edo je ladja ponovno odplula popolnoma natovorjena. 4500 NEMŠKIH ZDRAVNIKOV JE BREZ DELA. V Zahodni Nemčiji je 58.705 zdravnikov in 11,557 zdravnic. Izmed teh je 41.925 zaposlenih v svobodni praksi, 3900 je zaposlenih pri o-blastvih in več kakor 20.000 jih dela v bolnišnicah. Okoli 4500 zdravnikov trenutno na izvaja svojega poklica. Od leta 1925 je pribežalo v Zahodno Nemčijo iz Vzhodne 1000 zdravnikov. IMPEKPORT TRST ■ ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IMPEXPORT - TRIESTE IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni preda.1 379 Telegrami s Telefoni JUGULimiJA • RIJEKA 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter : J6G0LIIVIE 02526 VZDRŽUJE RERNE RLAG0VHIE 1HJ POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l miTHHU 1URISTIČR0 P0DCZEČE Fl1 liliI It Z4GRER = JEGOSLMIJa Praška ul. br. 5 - Tel. 3225'2 8, 9 Ddjeljenjt! za iiiostrausli/o telelon: 32 - 226 V r 8 i : hotelske rezervacije, nabavlja sue vrste voznih isprava za zomiju i inostranstvo - žnljezničke, brodske avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjačkn zlnžbn, službu pssoša i viza te fotoslnžbn A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RiUA TRE N0MHRE 9 — TEEEFOM 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE vse, kar potrebuješ za šolo, ti nudi ul. sv. frančiška a« C® 37-838 Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 123 — Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorojo! PRIZNANI) MEDNARODNO PODJETJI L, A GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Golob Jvo GORICA - Trg E DE AMICIS1 Telefon 21-38 Prodaja in izVaža nado-mestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa ,sGondrand“ TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami ; GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali JRANS - TRIESTE" s. a, TRIESTE-TRST V, Deneta 3 - Tel. 38-827 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA ; vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Tovarna „G0SAfI »Alfa Borneo« vam umli moderne avtobuse in trolejbuse I...............................J za informacije se obrnite na: TOVARNO »G OŠ A« Smederevska Polanka Olafiave fiU plačilu.! MAGAZZINI del CORSO Trieste - Corso Halla 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043 Bogata izbira dežnih plaščev površnikov . jop in hlač izložbe! za moške, ženske in otroke po naj nižjih cenah ZANESLJIVA TRGOVINA »Sljeme« MESNA INDUSTRIJA SESVETE - JUGOSLAVIJA IMPORT - EXP0RT, Zagreb, Iliča 29/1 Pošt. pretinac 276 je cena koruzi napredovala od 137 3/8 na 137 7/8 stotinke dolarja za bušel. Na pobudo ameriškega kmetijskega ministrstva bodo kfnetje površino, posejano z zimsko pšenico, skičili za 2,997.000 akrov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Dne 4. oktobra se sestane v Ženevi mednarodna konferenca za sladkor, ki naj bi zamenjala dosedanji mednarodni sporazumi z novim. V New Yorku je cena sladkorju v tednu od 28. napredovala od 3,22 3,25 stotinke dolarja za funt. Cena kavi je v New Yorku popustila od 71,80 na 71,06 stotink'- dolarja za funt. Zaloge brazilske kave so znašale v Braziliji 21. julija 6 milijonov 700.000 vreč. Kakao je v New Yorku popustil od 25,23 na 23,18 stotinke dolarja za funt. Pridelek na Zlati obali cenijo na 205.000 ton, medtem ko so lani pridelali 218.000' ton. Prejšnja cenitev je bila bolj ugodna. Suša je povzročila škodo na nasadih. VLAKNA Cena bombažu je v New Yorku nazadovala od 34 65 :na 34,50 stotinke dolarja za funt v tednu do 28. septembra. V Aleksandriji je karnak nazadoval od 104,40 na 102,86 talarja za kan-tar .ašmuni pa od 73,75 na 73,30. Cena volni je v New Yorku 'napredovala od 141,1 na 142 stotinke dolarja za funt. V Londonu je česana volna 64’s B popustila od 133 3/4 na 129 penija za funt proti izročitvi v oktobru. V Južni Afriki so cene popustile za 3 1/2 do 5% Premet skozi Sueški prekop je skoraj normalen. Zato se kupcem ne mudi. V Roubaixu (Francija) je cena popustila od 1330 na 1290 frankov za kg. KAVČUK V Singapuru so se nakopičile velike zaloge kavčuka, kakršnih doslej ni bilo po letu 1951. Indonezijska vlada je znižala izvozno pristojbino' od 1,7 na 1,5 sena za razdobje od 1 .oktobra do 31. decembra. Potrošnja' naravnega kavčuka v Združenih državah pojema. Konec avgusta so zaloge v ZDA narasitle na 288.969 ton. V New Yorku je cena napredovala od 32 na 32,45 stotinke dolarja za funt. V Londonu je cena poskočila od 26 1/2 na 27 1/4 penija za funt. KOVINE Cena elektroliLičnega bakra je v Nev Yorku popustila od 36,75 na 36,10 stotinke dolarja za funt (v tednu do 28. septembra). ZDA razpologajo z velikimi zalogami bakra. Po najnovejšem sklepu vlade bodo odpravili vse omejitve glede izvoza bakra v zadnjem tromesečju tega leta. Pozornost je zbudila vest, da so v Zahodno Nemčijo prispela velika naročila bakrenih polizdelkov in bakrene žice iz Sovjetske zveze. Cena činu je. v Nev Yorku nazadovala od 103 na 99,50 stotinke dolarja za funt. Cena cinku (13,50) in svincu (16) je ostala v Nev Yorku meiz-premienjena. Antimon Laredo 33 stotinke dolarja za funt; lito železo 59,09 dolarja za topo, Buffalo 59, staro železo 58,17 (prejšnji teden 58,83) dolarja za tono; živo srebro neizpremeinjeno pri 255-257 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 28. septembra: cin 955 DIM za 100 kg, svinec 148,03, cink 124 DM za 100 kg. 3B» CHE? 25 VALUTE V MILANU 24. 9. 1956 2, 10. 1956 Mtn. Maks. Dinar (100) 90 90 82 90 Funt šterling 6565 6.500 6500 6.565 Napoleon 4.950 4.800 4800 4950 Dolar 622.25 623,50 622.25 623.50 Franc, frank (100) 150.— 155.- 150,— 155.- Švicarski frank 145.25 145.50 145.25 1455/8 Funt št. papir 1.605 1.61(1 1.605 1 615 Avstrijski šiling 23 25 23.23 — Zlato 719.- 719 — — BANKOVCI V CURIHU 2. 10. 1956 ZDA (1 ded.) 4.28 Belgija (100 fr.) 8.58 AngUja (1 f.št.) 11.12 Holand. (100 fi.) 109.— Franclja (100 ir.) 1.06 Švedska (100 kr.) 80.— Balija (100 lir) 0.67 Izrael (J l f.št.) J.40 Avstrija (.100 š.) 16 12 Španija (100 pez.) 9.22 Cehoslov. 13.25 Argent (100 pez.) 1 13,50 Nemč. (100 EM) 101.15 Egipt (1 fit.) 9,90 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 27. t). 1956 2. 10 min. Južna železnica I.47U 1,470 Splošne zavarov. 19.400 19.400 Assicuratrice 4.370 4,370 Riun. Adr. Sle 0.200 6,200 Jerolimič 9.000 9.000 »Istra-Trst« 545 545 »Lošinj« 12,500 12.500 Martinollč 0,500 6.500 Premuda 21.900 21.909 Tripkovlč 16.200 16.200 Openski tramvaj 2.395 2.385 Terni 208.— 2,68 - ILVA 480.— 490. - Zdr. jadr. ladjedei 392,— 317,- 302 Ampelea 1,450 1.450 Arrlgoni 1.090 1 000 maks. tSCnlk KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FljLZI ŠT. 1Q I. - TELEFON Kakšne prašiče bomo redili Letos nam ni bilo vreme naklonjeno Po lunadniih statistiičniih podatkih aa Tržaško ozemlje, je število prašičev od leta 1945 do leta 1954 narastlo za 364 enot v 'primerjavi z letom 1938. Zanimivo je pri vsem tem dejstvo, da niso največjega prirastka imeli v okoliških občinah, katere imajo več ali manj živinorejski značaj, ampak v tržaški občini. Iz tega lahko sklepamo, da moramo prirast pripdsaitd. nim prilikam, ki vladajo na našem ozemlju. Vsled visokih cen mesa so se marsikateri kmetje usmerili na intenzivno proizvodnjo klavne živine. Poleg tega moramo upoštevati tudi, da se da dobiti z lahkoto krma za pitanje prašičev v raznih msinzah. V prid nadaljnjega pospeška prašičereje govore razni činitelji. Prašič je inajlhitrajši proiiz-vajalec mesa, zato ni nič čudnega da se tudi v našem mestu, k’ ima sicer tudi kmečka naselja, posveča prašičerji ve- Gospodarsko leto &e ne ujema s koledarskim,. .Zaključek gospodarskega leta 'nastopi, ko so vsi pridelki pospravljeni. Jeseni z ozimdinami posejane površine nam' bodo dala šele prihodnje leto svoj pridelek. Ko spravimo krompir, grozdje, koruzo, nam ostanejo na njivi še ajda, reja in drugi strniščni posevki. Okrog Vseh svetih bo do tudi tii pridelki zapustili polja in s tem se bo zaključil e-'korajunktur- noletni delovni proces1. Ce sa ozremo- nekoliko nazaj, lahko ugotovimo, da je bilo letošnje leto vprav porazno za naše kmetijstvo. Zadnje upanje smo postavili v odrešilni dež, ki bo vsaj deloma pove- vprečjem, kar je očitneje prišlo do izraza posebno pri krmnih rastlinah, katere so obledele in postale silno neodporne. V tem mesecu smo imeli kar 14 deževnih dni. Zato je delo na njivi popolnoma zastalo. Prizanesljiv je bil le maj in v tem mesecu smo lahko nemo- 4. Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih; Jrmetijskih streti ev, v najvišjem znesku 25 do 30%. Prošnje je treba vložiti do 30. novembra t. 1. (Dana bo prednost tistim strojem, katere bo posebna komisija imela za 'bol(j racionelms in koristne za naše ozemlje). Prispevku m nakup bik- inajivišjem znesku 30% ^ kov. Tozadevna naročila sprejemajo do vključno 31. cembra t. 1. Prošnje za prispevke čeni pod točko 2) in na% njimi je treba predložiti I’ nateljsutvu Pokraj insU®5 Ikmetijskega nadzorništva ulica Ghega štev. 6/1 — 3"86-73. teno opravljali vs-ako poljedel- c;v sivo-rjave pasme, v najvi- čal pridelek vinske trte. Vremanoslovni podatki nam kažejo, da smo že zadnje mesece preteklega leta imeli precejšnje ovire pri pripravi zemlje za jesensko setev ip za spravljanje zadnjih pridelkov, ti -so ostali -na njivi delj časa prav zaradi neugodnih vremenskih razmer. Posebno neugod- čjia' skrb. Navedli bomo nekaj podatkov o razvoju prašičere-je v Nemlčijli, da bi iz njih lah- ko napravili praktične zaključke za naše razmere. Od leta 1873 do leta 1937 so tej državi zabeležili prirast goveje živine za 4.690.000 glav. število prašičev je v istem času narastlo za 16.000.000 glav. Ta prirast moramo pripisovati ogromni potrebi po mesu, tako za neposredno uživanje s strani prebivalstva kot za predelavo'. Večja hranljiva vrednost vsled večje količine masti in mainjšs vsebine vode, večja sposobnost za konzerv i-ranje, večja odpornost pri prevozu in važnost pri predelavi v razne mesne piroizvode, že same po sebi dajejo svinjini velike prednosti, če, k temu prištejemo še izredno pitalno sposobnost prašičev, nam ti činitelji pojasnijo, da je prašič naravno idealen proizvajalec mesa. Vse te prednosti nam govc-re o tem da je mnoga ren-tabilnejše pitati prašiče za meso kot za mast. če poleg tega upoštevamo, da nam krava daje na leto približno 100 kg. masla, torej znatno več maščobe kakor prašič, nam postane jasno, da večina indu-strijskiih držav zahteva od goveda. visoko mlečnost, od prašiča pa le meso. V predvojni Nemčji je od celotne porabe maščob odpadlo na maslo 34%, na svinjsko mast 26% ostale maščobe so bile rastlinskega izvora, V luči teh podatkov nam ni težko postavati splošne smernice za nadaljnji razvoj prašičereje pri nas. Pri pitanju prašičev bomo imeli za smoter le čim večjo proizvodnjo mesa, zato bomoi pitali pretežno mlade živali. Strokovnjaki ločijo tri -tipe pitancev: Mesnati tip dosežemo, če v 6-7 mesecih pitamo žival tako, da doseže 90-100 kg. žive teže; mesnato — mastni tip dosežemo, če pitamo žival 9-10 mesecev in davine v drugi polovici oktobra leta 1955; v temi času j,a padlo 81,7 mm dežja. V takih pogojih nismo mogli opraviti vseh nujnih del. Novembra so se razmere normalizirale in priprave za setev so potekale nemoteno. Tega pe moremo reči o decembru. V tem mesecu je padlo 105,5 mm dežja. To ni moglo ugodno vplivati, če upoštevamo ,da smo imeli 11 deževnih dni in le 28 sončnih ur. Vreme nam ni dopuščalo, da bi stopili na njivo im da bi o-P-ravIjali kakršno koli dalo. Tudi rigolanje zemljišč za obnovo vinogradov je bilo popolnoma onemogočeno. Januarja je bilo tako toplo in padlo je toliko dežja, da so nekateri posevki že ozeleneli. To je kmete zaskrbelo. Tudi popje sadnih dreves je bilo že napeto ,tako da je vse kazalo, da bodo mekatera sadna drevesa februarja že cvetela, To se is tudi zgodilo. Nekatere rane sorte mandeljnov so že pokazale cvetne brste, zato je izredni februarski mraz povzročil tudi več škode kot sicer, V tem mesecu smo imeli kar 21 dni nizke temperature pod ničlo. Vse kar je januarja ozelenelo, je februarski mraz popolnoma uničil. Naj vse jo škodo so brez dvoma utrpele vrtnine, vendar tudi drugim rastlinam .ni prizaneslo. Po nekaj zmernih dneh je tudi v marcu nastopil za ta mesec nenormalen mraz, ki je oviral razvoj rastlin. Tako se je začetek vegetacije prec-ej zakasnil. To neugodno vreme se jc nadaljevalo tudi v aprilu. Temperatura je bila stalno za 2 stop. C. pod večletnim po- sko delo. Rastline so še dobro razvijale zaradi ugodnih vremenskih prilik. V tem mesecu so- si rastline malo opomogle in že je prišel junij in z njim dež. Ta je zavrl rast rastlin in ustvaril idealne pogoje vsem glivičnim boleznim, ki so hudo napadate vse gojene rastline. Posledice teh podnebnih razmer so bile posebno vidne na vinski trti, na krompirju in še na marsikateri drugi rastlini. Borbo proti tem boleznim je oteževalo samo vreme. Zato so se listi vinske trte in krompirja pričeli sušiti predčasno. V tem mesecu smo imeli precejšnje skrbi ob spravlja-nju krme. Kakovost, sena je zelo padla zaradi slabega vreu mena in primitivnega načina sušenja, Julij je potekal normalno im isto lahlko rečemo tudi glede avgusta, dočim je september potekal v znamenju popolne suše. Vsi strniščni posevki so imeli zelo slabe pogoje za rast. Ce, v luči teh podatkov presojamo potek rasti in pridelke posameznih rastlin, lahko re-č,mo, da ne moremo biti zadovoljni niti z žiti, niti s kr-mmimi rastlinami. Krompir nam je dal malo boljši pridelek, a glede ajde, repe, pese, koruze, pitnika in drugih str-nišniščnah posevkov ne moremo pričakovati -nič posebnega. Zaradi suše letos nismo imeli otave. Nsmila usoda, sili kmeta, da nabira pesne liste in jih poklada živini. Kdor ravna tako reže že tako šibko vejo, na kateri sedi. Zaradi suše pesa se ne more razviti kot bi želeli, vrh tega ji še trgamo liste in s tem uiničujem.0' najvažnejše organe za tvorbo sladkorja. Vsled suše in pomanjkanja listov so pesni koreni zelo- slabo razviti. Isto-velja tudi za . korenje, še pred mikaj dnevi so se kmetje ozirali, kod se bo prikazal kakšen oblaček. Dolgo pričakovani dež je končno le prišel in prinesel malo svežine. Od tega dežja bodo imela posebno trta nekaj koristi. Voda bo poživela dotok mineralnih snovi v grozde in s temi se bodo vezale proste kisline. Vsled tega bo grozdje zgubilo kiselkasti priokus in ho sladkor prišel močneje do izraza. Mogoče bomo- le utegnili spravila deber prideifck iz naših vinogradov. Kmet in vrtnar v oktobru Na njivi: Pripravimo zemljo za set:.v ozimnih žit. Najprej sejemo ječmen, nato rž in ka-doseže- sneje pšenico. Zemljo moramo mo 150-160 kg. žive teže; k masnemu tipu prištevamo svinje ki so zaključile svojo rast. Ker hi moral biti smoter dobro pripraviti, semie pa očistiti na vejialnikih; nato ga sortiramo po teži in velikosti zrn ter razkužimo, da tako uničimo kali raznih glivičnih bujejo baker ali živo srebro. V vinogradu: Po odrešilnem večje količine mesa, se bomo odločili za prvi tip in za prvi način pitanja, V ta namen gojimo izključno' mlade živali, ki hitreje rastejo in boljše ^ . , . . krmo. V tem pri- ^°- Sonce bo se povečalo ko- dežju počakajmo' še kakšnih 8-10 dni nato začnemo s trgat- istroški pitanja Sla^OTia in bomo v čim- izkoriščajo meru bodo mnogo nižji krajšem času dosegli najboljši gospodarski učinek. Reja mesnato-mastinsga tipa prašiča zahteva mnogo večje izdatke, ker traja pitanje delj časa dn starejše živali slabše izkcKiščiajp fcrmot Prašičereja nam daje v razmeroma kratkem času visoko kvalitetne in visoka ikaicričnie proizvode; proizvodna cena le teh je mnogo manjša zaradi manjših stroškov pitanja ter večje klavnosti. (Pri prašičih' imamo 20% odpadkov, pri srednje rejenem govedu pa od 40 do 50% odpadkov)!. Upoštevajoč ta dejstva bomo težili za tem, da podtamejio igjlavnfl prcizvaj' jalci mesa, dočim bomo od goveda zahtevali le visoko proizvodnjo mleka s čim višjim odstotkom maščob. Težko si je zamisliti, da bi naša govedoreja dosegla tako stopnjo proizvodnje, da bi se viški mleka predelali v maslo, če upoštevamo, da proizvodnja mleka še zdaleč ne zadostuje za kritje potreb, ki jih postavlja mesto, vendar zaradi tega se ne bomo usmerili na rejo prašičev za mast, ker bi to zahtevalo prevelike stroške, tako da cena mašiti ne bi nikakor poplačala vloženega truda. Vsled tega ostane za taste, ki se bavijo s prašičerejo, še vedno le en cilj, in sicer reja mesnega tipa prašiča. Ta cilj bomo najboljše dosegli, če bomo- pitali le mlade živali in bomo skušali doseči v čimkrajšem času temu tipu ustrezajočo težo. Ko grozdje trgamo moramo odstranjevati vse suhe in gnile jagode, da ne zanesemo v klet kali raznih škodljivih glivic. Po trgatvi okopljemo in gnojimo vinograd. V nobenem primeru ne smemo pričeti z obrezovanjem trt, dokler listje ne odpade. Le v tem primeru bo les lahko pravilno dozorel in se mam ne bo treba bati zimskih mrazov. V sadovnjaku: Lahko že pričnemo s presajanjem sad-nih. dreves. Boljše bo še malo počakati, dokler odpade listje. Prispevki za dvig našega kmetijstva Tudi letos je generalni komisariat za Tržaško ozemlje dal na razpolago Pokraj inskega Kmeitajsikega Nadzornih šva določeno vsoto, ki naj služi kot prispevek za razne zasebne pobude, kot so zgraditev novih hlevov, napeljava vodovodov, obnova dov itd. Vsi interesenti naj se javijo nienti. PROTI IZVOZU KMETIJSKIH PRIDELKOV Milanski gospodarski list »24 Ore« ugotavlja, da preživlja kmetijstvo krizo po vsemi svetu. O tem govore razprave1 raznih mednarodnih zborovanj. Tudi v Cremoni so govorili o tem vprašanju zlasti o kmelij-stv.u v Italiji. List predlaga, naj Italija omeji uvoz kmetijskih izdelkov, češ da bo le tako pomagala italijanskemu kmetijstvu. za tozadevne informacije na uradu. Kmečke .zveze, U-l. F. Filzi št. 10 ali na pokrajinskem kmetij skem nadzorni-Štvu ul. Ghega št. 6/1 soba 6. Kdo je lahko deležen teh pnisipovkov vladinega komisariata? Kakšne vrste so ti prispevki? 1. Prispevki (ki lahko dosežejo največ 38% izdatkov upoštevajoč važnost, potrošnjo in korist objekta.) za gospodarska izboljšanja (grad-nje, razširitve in preureditve) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja in za ustvaritev novih setvenih površin). Kmatolvallci, kli nameravajo izvesti omenjena dela in izkoristiti zakoniti prispevek, morajo vložiti zadevno prijavo ■pri oddelku za zemeljska izboljšanja Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu — ulica Ghega 6/1 — soba štev. 6 — tel. 3-51-56. Rok za prijave zapade: šjem znesku 50% izdatkov Tozadevne prošnje morajo biti predložene vključno do L oktobra t. 1. 61. Dodelitev nagrad za dobro vzrejo odbranih teličk do najvišjega zneska 10.000.— lir. Prošnje- sc sprejemajo do vključno 31. oktobra t. 1. 7. Prispevek za nakup racionalnih panjev in melitozija (za zimsko krmljenje čebel) v GOSTILNA REP ENTABOR —i r Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne ! Za morebitna naročila I11 rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor I Jame' lahko napravimo že sedaj, da, sonce malo ogreje {(podnje plasti ter da vlada ustvari ugodne pogoje za delovanje drebnoživk. Na travnikih: Izkoristimo vsako priložnost za pašo živine; s tem bomo zelo koristili živini in nam ne bo- treba načeti zaloge krme, ki smo pripravili za zimsko krmljenje. Na vrtu: Prvo polovico tega meseca še lahko izkoristimo za sajenje nekaterih vrt-mike. Delo na vrtu je v glavnin. Delo na vrtu je v glavnem končano. Spravimo še vse ostanke zelenjave, zdrave dele kompostiramo, obolele pa sežgemo. Na lepotnem vrtu sadimo čebulice narcis, tulipanov in hijacint. Cimprej jih sadimo tem boljše se bodo ukoreninile in bodo spomladi lepše cvetele. V kleti: Nikdar ne bomo dovolj poudarili, da mora biti klet čista. Kleti naj bodo zračne. Ne smemo dovoliti, da bi bile v kleti razne dišeče snovi, ker se vino zelo hitro navzame slabih vonjev in okusa. a) 31. oktobra t. 1. za razna kmetijska poslopja, za namakalne naprave in njih pri-klcpitve, itd.; b) 28. februarja 1957 za zemeljske spremembe in razne zasaditve. Kmetijsko' nadzorništvo bo v vsakem primeru obvestilo zainteresiranca o možnosti po-_ delitve prispevka, nakar bo vinogra- lahko predložil prošnjo oprem- s Ijeno s tozadevnimi doku- Tu^clha Ze ie č ^irol |iroiE iti a1 togi t lu tušk; UVOZ JOŽEF \Z\/OŽ io ta: Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-00^ VSE ZA nl kmetovalce EDIfDKU FlIRLUll TRST = Ul. Milano št. 18 - Teief. 35-=lC Na slove tu sl sPod; trisp v tli j< «a r stu ptttž: Pr si in ijite te. i tedl< širše Krma za žirino — Žita — Umetna gnojila Žveplo — Modra galica — Poljedelski sR11! Orodje — D s a k n v r s t n a semena i. t- d. d. IMPORT - EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za Icsao industrijo TKST - Sedež : ul. Ciceroae 8/IT - Telefon: ul. Ciceroae 30214 - Sealo Legna,ni 96710 UVOZ Ribarič Ivan ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRSI - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 UfSiiZO CARDUCC! 4/ Postrežemo z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom KMETOVALCI IN VRTNARJI, 0HIŠČITE NAS! \ 2. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 80% izdatkov za nakup trtnih sadik in sadnega drevja. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko, nadzorništvo, ki bo tudi skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo dajale vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov. Naročila za jesensko saditev se sprejemajo do 31. oktobra t. L, za spomladansko pa do 28. februarja 1957. Za vsa naročila je treba ob naro-čitvi dati na račun 8. lir za vsako trto in 60.— lir za vsako sadno drevo. 3j Prispevki za nakup vrtnic in čebulic tulipanov, hijacint, Iris in na-rciz v najvišjem znesku 30% izdatkov, in to kmetovalcem, ki se večinoma bavijo s ovetličarstvom. Naročila za najmanj 50 vrtnic in 250 čebulic se sprejemajo do 6. oktobra t. 1. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako vrtnico in 10. lir za vsako čebulico. telefoH ŠT. Al-I?1 TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STRADA VECCHIA PER ISTKIA Umetna gnojita - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelskistrojiin druge perrebščine [, itiu • sadi fe l: Da t Pa i Kosa lobi in k Po J) tijst' U, ; Pe t: Vo \ •tes. Pgra Gra< sa n Vse !kin Tu tudi Pe t hnd b Pplo i)0 ; Pi 1 Štolf Plač. Pajs la . daru Mš: iem K: Ve -da «li j Pii j Po j stva Pc stav Po t Sove Vn strel Sa j tem Pra\ dars Si. 1 bvr sken 'emi Plač siti kori stvo ‘n n dam Ni Pk-a Pri z, Pju ^t i1 ški | tek tft s SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran d ni bo Predmet poslovanja: jioinorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana hkn dek. b j dvig 'ave P< PlOr »sta »dk: htil »a i 6o , bolj dve ki. ' dici Po dgo-ste So J P>ra N k r Ploj teg; »bč tes: So ( sko brij Oi dan šite Pap se i