PROSVETA Uradniški in uprorniškl proa Utrli MIT South Lawndala Aro. ^ dan rases is praanikor. ^ daily Satar4aj* tundaT« H0lid4^ Off lea of Publications MST South UwndaU Aro. Talaphona, Rockwall 4904 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE__ ¡t^l^^^lTS chicago. ill», torek, ta. aprila (april ni mi Accoptanco for »ailrng »t spocial rate of po.toga provkkd for —tlon 1108, Aet of Pot. 3. WT. authorlsod on Juna 14, ISIS. ŠTEV.—NUMBER 7» Subscription M 00 Yearly (^year xxxul Domače vesti Oblaki C h i c a g o.—Frank Roshel in Edward Mueltor is St. Louisa, Mo., sta 21. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-svetc. _.__ Poljski premier govoril v Chicagu Velika množica se udeležila shoda Sov j iti poveličujejo sklenitev pakta UDAREC ZDRU2E-NIM DRŽAVAM Večja pomoč Veliki Bri taniji in pjenin* zaveznicam SPOJITEV NARODNEGA GOSPODARSTVA Chicago. 21. apr.—Okrog 75,-000 oseb poljskega porekla 8« je včeraj udeležilo shoda na Soldiers Fieldu, na katerem je govoril general Vladislav Sikor-ski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu v Londonu. On je tudi vrhovni poveljnik poljske oborožene sile v Angliji. Sikorski je v svpjem govoru napovedal zmago zaveznikov v tej vojni. "Prinašam vam pozdrave poljske vlade, njene armade in trpečega poljskega naroda," je dejal general. "Naj živi demokratična poljska država. Želim, da vi kot ameriški državljani ostanete lojalni in zvesti svoji deželi. Poljski narod je zedinjen in enoten in ae bo boril do konca." No shodu je bila prečitana Mislanica, katero je poslal ude-ežencem Ignac Jan Paderew-ski, svetovnoznanl poljski pia-niat, ki se nahaja v Palm Bea-chu, Fla. "Poljska, general, stoji na vaši atrani," se je glssila poslanica. "Srca milijonov Poljakov v svobodni Ameriki so z vami. Vodite ljudstvo naprej do zmage in slsve, qvobode in pravičnosti. Poljska ljubi vse svoje i n» sinove. Shoda se je udeležilo na tisoče Poljakov iz drugih mest, ki so prišli v Chicago s posebnimi vlaki. Hyde Park. N. Y„ 21. apr.— i Predsednik Roosevelt in kanadski premier W. L. Mackenzie King sta sinoči objavila skupno i izjavo, da sta sklenila pogodbo i glede koordinacije produkcijakih programov za krajevno in hemi-sferično obrambo ter vso mogo- < čo pomoč Veliki Britaniji in njenim zaveznicam. Splošna izmenjava sredstev in materiala med Ameriko in Kanado bo sledila. Kanada bo prodala Ameriki aluminij, strelivo in drug bojni material v vrednosti okrog $300,- i 000,000.' V smislu dogovora, ki sta ga naznanila Roosevelt in King, bo Velika Britanija dobivala bojni material, nakar bo ta izročen Kanadi, da ga pretvori v orožje. Anglija in Kanada ne bosta plačali tega orožja. Kolikor «e tiče vojnih naporov, je jasno, da pakt; določa praktično spojitev ameriško-ka-nadskega gospodarstva, S tem bodo odstranjene potežkoče kot posledica nevtralnost nega zakona, ki prepoveduje ameriška posojila zavojevanim državam. Kanada prodaja vojne potrebščine, pšenico in druga pridelke Angliji za funte štttlinge. Ker Je Amerika osvojihntflltlko dajanja v najem in posojevanja teh produktov Veliki Britaniji brezplačno, je to ogražalo temelje kanadske ekonomije. Ameriška pomoč v vsoti $300,000,000 Kanadi v obliki plačil za stroje in drugo blago po podprla kanadsko finančno strukturo. Prav tako dogovor, ki določa brezplačno transported jo delov in pritl-klin za tanke, topov in bojnega materiala. William D. Bassett. Rooseval-tov tajnik, ni hotel k«.montirati, poročil, da je Kanada predlagala, naj Amerika pošlje vojaške čete v Kanado, ki naj bi nadomestile kanadske, ki bodo poslane na bojišča na drugi strani morja. Ameriške čete naj bi pre-' vzele vlogo obrambe zapadne Vojna v kritični fazi, pravi Weygand Alžir, Alžirija, 21. apr. — General Maaime Weygat*L vrljov- ni poveljnik francoske oborožene sile v Severni Afriki, Je v razgovoru z reporterji izjavil, ds Je vojna stopila v kritično fazo. Dalje je rekel, da bo njegova armada branila francoske kolonije, če pride napad a katere koli strani. Enotnost med Frsncljo in njenim kolonialnim imperijem Je neomejena. hemisfere in rszrcšile kanadske Harry L. Hopkins, načelnik odbora za pomoč Angliji, in federalni zakladnik Henry Mor-genthsu sta se udeležila konference med Rooseveltom in ks-nadskim premierjem. Po konferenci se je premier King vrnil v Kanado, Roosevelt In Hopkins pa sls odpotovala v Washington. COOLING OFF PERIOD Simovič, ki se je podal izja-l**)»anju)e dogodke, kapitulacija Ohladitev—ali PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CLASH,O m UUmftNA IIX)V>NUI NARODNI PODPORNE JSDNOTK OffM «f amé NmwiIm m ufiw« 4rto»o i(niflo. A4»rftMla« ralM o« a»r««.aat.—Monoacrfpte of omomooU ralk»« aa4 iioaoiirltad arilrl» will not ko return«*. ouar •oaatMrriau. aock m atwuo. plopa. pooima. aU.. «rili Im rwt«rao4 la aratfvr oal» «Hm momo»oiiIo4 kr aalf^ddr« Koalo« »a »aa. kar low lit ■ líalo» PROSVETA MIT »* So. UmméaU Ar».. Chkogo. liiiooia IIJCMMK OP Til riDIIATID PRBSS ..............................«—Ma Uttum v ofcU»«i'< aa »Hmar < April M. IMI|, Mag »aftaga mama aa mliri »oaoool. 4o »aai I« I loa áotoowi paiaäia aa. lw*Mo Jo ara«o«oaoo. 4a ao vaaa IM ao Mari *> IM Demokracijo hočejo oni, ki je nočejo! Na glavo postavljen svet! — Iz najbolj nazadnjaških krogov prihaja danes krik: Predno gre Amerika branit ali postavljat demokracijo V tujini, naj raje brani ali postavi demokracijo doma! — Kdo so ti ljudje, ki so tako v skrbeh za ameriško demokracijo? Ali jo res tako ljubijo, ali res hočejo demokracijo, kakor danes kriče? Ako prebivaš v Chicagu, lahko na prvem oglu kupiš Tribuno ali Hearstovo cunjo in že iz naslovov lahko vidiš, kdo so ti ljudje. Oba U lista sta danes kot dvojčka — oba kooperirata v "apizarstvu" in oba nasprotujeta slehernemu načrtu pomoči za Anglijo; oba vpijeta, da je treba najprvo "rešiti" demokracijo doma, ki )e danes v največji nevarnosti. V nevarnosti od koga? Od Hitlerja? Ne, od — Roosevelta in njegovih newdealerjev! Naokrog po deželi se vozarijo senator Wheeler, Mmati" Elizabeta Dilling, "oče" Rev. Dr. A. O'Brien, irski katoliški duhovnik in profesor na notredamski univerzi v Indiani, senator Brooks in cels ganga drugih samopostavljenlh "rešiteljev" — ki dnevno razbijajo po svojem "apizarskem" bobnu In Tribuna ter HearstoV list hlastno tisksta njihova gobezdanja. Na primer pred dnevi smo spet naleteli v Tribuni na gobezdanje "fathra" O'Briens, ki je nekje v južnem Ulinoisu kričal: "Amerika naj najprvo izvede demokracijo doma, predno jo usiljuje na tujem s pomočjo bajoneta in puške ---" Te 0'Brlenove besede bi pomenile, da Amerika še nima demokracije in jo mora Šele po-' staviti v prakso. Kakšna pa je tista demokracija, ki Jo O'Brien zahteva za Ameriko? Mar tista, katero so njegovi pristaši — največ Irci in Nemci —. prakticirall pred nekaj dnevi na javnem čikaškem shodu 1 odbora "America First," ns ksterem se je šopiril tudi on? Zédnji torek se je v listu Chicagu Daily News pritožil neki 89-letni Patrick J. Quinn (po imenu bo tudi on Irec), kaj se mu je pripetilo na omenjenem shodu. Ko ni mogel več poslušati besnečih napadov "fathra" 0'Briena na predsednika Roosevelta, je prosil za besedo in komsj Je mogel izreči besede: "Fsther, jez spoštujem tvoj poklic, smpak to, kar tukaj govoriš, Je največje izdajstvo ameriške demokrs-cije" — že so poslušalci oHoli njega padli po nJem s klic "warmonger" in s psovkami in naposled s pestmi. Razbili so mu očala, da je krvavel od stekla, ki se mu je zarezalo v kožo na obrazu, osuvali so ga v rebra in hrbet in končno so starca metali sem ih tja po dvorani, dokler ga ni policija rešila iz pesti podivjane drhali. To je tists "demokracija." ki jo zahteva O'Brien za Ameriko, — "demokracija " da bi samo on in nJemu enaki imeli besedo in nihče drugi! Vsi reakcionarni fanatiki, katerih gla-sila so listi a la Chicago Tribune'in Hearstove cunje, hočejo Imeti te vrste "demokracijo," da bi samo njihova veljala — na drugi strani pa niso nič boljl radikalni fanatiki, ki hočejo, da bi samo njihova veljala, ki se požvižgajo na voljo večine in ki so pred neksj leti označili ameriško demokracijo za "bogus demoersey," to je zs potvorbo. Zares je to narobe svet Ljudje, ki nočejo ptave demokracije in jo sovražijo ter zaničujejo ob vsaki priliki — se danes najbolj penijo ln kriče, da mora Amerika najprvo ustvariti demokracijo doma! Nikdar pa ne bodo priznali, da jf baa to njihovo kričanje in ta njihova besnltev «loku/, da Je demokracija tukaj že IfVO let Kako bi mogli drugače svobodno kričati ln besneti v dvoranah ln tisku? Kako bi mogli katoliški Irci, ki so z i*talimi katoliki vred komaj šestina vaega prebivalstva, toliko rogovl-llti po Ameriki, če bi ne bilo tukaj demokrate* Ampak oni dnevno demonstrirajo, da nočejo te prave demokracije, katera daje enako svobodo tudi drugim; oni hočejo vso svobodo samo zsse, zato pa kriče, da "mora Amerika najprvo ustvariti demokracijo doma, predno jo z orožjem usiljuje drugim narodom " Ali ae fanatiki te vrste ln. vaeh drugih vrat zavedajo, da baft s U» sločittako zlorabo amen. ftke demokracije — ubijajo dem« »k rac i jo katera Jf ^ tukaj* Ali se zavedajo, du baft s to kri-lilaila a aadtij« l.^i t -t*. Glasovi iz naselbin Vesti ls Bridgeport* Bridgeport, O.—Na velikonočno nedeljo smo zopet obiskali našo hčerko Fredo v otroški bolnišnici v Columbusu, O. Za praznika je prejela dosti voščil iz raznih krajev in tudi z darili so ji bili ns k Ion jen i. Med tistimi, ki fe nikoli ne pozabtyo, je tudi sestra Ernestine Jugg iz Chica-ga, uslužbenka v glavnem uradu SNPJ. Pošilja ji vzpodbudna pisma, kar dobro vpliva na deklico. In dasi se osebno ne poznata, vedno govori o nji: Ernestine to, Ernestine ono. Tudi nam se to dopade in se Ernestini javno zahvalimo, kar je storila za Fredo. Prav tako tudi drugim iz Detroita, Clevelanda in iz tukajšnje okolice. Kot vse kaže, bo vzelo 2-3 leta predno bo kaj z njo. Da bi bila pa kdaj zopet normalna, bi bil čudež. Popoldne, ko smo bili tam, sem šel ven na zrak malo po drugi uri. Fant pravi, da je bilo po radiu ravno naznanjeno, da bo dlskuzija pri "okrogli mizi" trčh- profesorjev Chicaške univerze o vprašanju glede ameriške pomoči Angliji. Prisedem v avto in slišim, da bodo disku-zirali profesorji Krueger, Warner in Smith. Ket mi Je prvi precej znan in ker je tudi član društva Pioneer 530 SNPJ v Chicagu, me je zanimalo, kaj bo zastopal. Seveda sem vedel že prej, da je proti ameriški pomoči Angliji, kot je bil tudi zdaj. Argumentiral je, naj da Anglija najprvo svobodo Indiji, če ae res bori za demokracijo. Oba sta mu postavljala dobre protiargumente in vprašala Kruegerja, kaj raje vidi: da zmaga Hitler ali Anglija? Odgo^ voril je, da vidi raje zmago Anglije. Vsi trije pa so se zedinili, da je treba prej rešiti svetovne zapreke narodov, carine in razne druge probleme predno je mogoče rešiti vprašanje miru, to je, da bo res organiziran na trajni podlagi. Ce ne pride do rešitve teh problemov, bi bil vsak mir le priprava za zopetno klanje. Da bi opisal vso diskuzijo, bi bilo preveč. Vendar se vidi, da kljub argumentiranju, da bi morala Amerika pričeti s kampanjo za mir namesto pomoči Angliji, je profesor Krueger le moral priznati, da raje vidi zmago Anglije nego Hitlerja. Iz tega se vidi, da kljub vsemu Imperializmu, ki ga vidi v Angliji—do neke meje ima prav—ko pride do resne odločitve, mora priznati, da Je v Angliji več svobode nego pod Hitlerjem. Krueger, ki Je bil podpredsedniški kandidat soc. stranke v zadnji kampanji, zastopa enako atališče kot Norman Thomas glede vojne in Je dobro premislil, ko Je odgovarjal Wamerju in Smithu in priznal, da je bolje tam, kjer je še kdllčkaj svobode, kot pa v koncentracijskih taboriščih in tam, kjer te postavijo ob steno. Kakšna propaganda je zopet te dni, ko Je Hitler udri v Jugoslavijo* in kako naglašajo, da je Hrvatska odstopils in postala "samostojna" država. Prosveta je že večkrat prej pisala, kako Hrvatje neumno izrsbljsjo svojo svtonomljo. Vse to je bils voda na Hitlerjev mlin. Ampak s nvajo "neodvisnostjo" so Hrvat- ekonomskem oziru sploh ne morejo biti "neodvisni". Je tako kot so se zedinili vsi trije profesorji na omenjeni diskuziji, da je treba priznati kulturne pravice in možnosti za razvoj vsem narodom in postaviti veliko svetovno organizacijo, ki bo ukljuČeva-la vse narode in delovala.v.prid vseh. Kot je razvidno, je gl. upravni odsek SNPJ že izdal proglas za pomoč Jugoslaviji, katero Hitler danes tako grdo uničuje. Ker bo imel naš klub 11 JSZ 151et-nico in majsko proslavo 26. aprila v dvorani na Boydsvillu, in ker je Naprej še vedno pomagal za stavke in sploh, kjer je Šlo za dobro stvar, zato upamo, ako bomo uspešni s to priredbo^ bo klub tudi neksj prispeval za tr-peče ljudstvo v stari domovini. Hitler je napovedal konec Jugoslavije v štirih dneh, toda kot danes (pondeljek zvečer) poročajo po radiu, se jugoslovanske četa Še bijejo. Seveda ne bo čudno, ako bo poteptana, ker je krog in krog obkrožena s sovražnikom in brez edinstva v notranjosti. Kot poroča Leo Poljšak, predsednik soc. Zarje v Clevelandu, se bo naše proslave 26. aprila udeležilo več |>evk in pevcev, ki bodo nastopili' z ljubkimi slovenskimi pesmicami. Kot znano, bomo imeli tudi slovensko godbo—Simončičev orkester iz Clevelanda. Torej ne zamudite te prilike in bodite v dvorani ob polosmih zvečer, ker program se bo pričel točno ob tej uri. Joseph Snoy, 13. Poročilo sastopnlka Hermlnle, Pa.—Dne 8. aprila sem zopet obiskal napredno naselbino Strabsne - Csnonsburg, kot tudi Meadow Lands. Stra-bane je po mojem mnenju najboljša naselbina v okraju Washington ali okolici Pittsburghs. Tovarna Standard Tin Plate Co. že dela stalno nad 20 let in ljudje zaslužijo v njej še precej dobro. Ta družba uposluje do par tisoč delavcev, med katerimi Je tudi veliko Slovencev; sploh tamkajšnji rojaki večinoma delajo v tej tovarni. Kot pravijo, dve tretjini delavcev zasluži sedem do osem dolarjev na dan, seveda nekaj ekspertdv tudi do $20. Med slednjimi je tudi par Slovencev in najbrže jih bo zopet veliko od njih dobilo delo. Tudi pri meni se je poznalo, da se bližajo boljši časi v Stra-banu, ker sem dobil precej naročnin. Prosveto so obnovili Fr. Samsa, Jos. Novak, m rs Pavčič, Gregor Bergach, P. Posega, John Albenni (?), Victor Shell, Adolph Tomslch, Adolph Kern, v Meadow Landau pa Martin Baje in Joseph Bizjak, zadnji tudi Pro-letarca, prvi pa Cankarjev glasnik. V zadnji naselbini so večinoma premogarji, ki sedaj počivajo. V Strabanu so tudi nekateri obnovili Proletarca, namreč Jus. Bostjančič, ki razvaža pivo, Rudolf Oklešen, v Narodnem domu pa Marko Tekavc in John Žig-man, Tekavc je zdaj čuvaj v neki mestni tovarni, drugi je pa hišnik v domu. Pri tem mi Je pomagal tudi John Terčel, ki je pomožni delovodja pri WPA. F1 ____m John se dobro razume na zidarje prišli t dežja pod kap, kajti vlstvo in ga torej dobro porabijo s pri gradbenih cestnih in kanalizacijskih delih. V Strabanu in Meadow Land-su sem h{l skoraj tri dni Obiskal sem večinoma vse rojake in se ponovno seznanjal z njimi. Obiskal sem tudi Trotove, toda njega nisem dobil doma, marveč samo m rs. Troho in njeno mater, ki sem jo videl zdaj prvikrat. Ona stanuje v Little Washington u in se je mudila pri hčeri. Zadnja je pred par meseci povila dvojčka, fantka in punčko, in oba se dobro razvijata v krepka člana SNPJ. Čestitam! Prenočil sem par noči zopet ptf L. Bartelu. Tudi on je bil svoječasno aktiven pri takem delu, kot jaz Sada j, ko je bil brez dela v West Virginiji, kjer so družbe preganjale vse, ki so agitirali za unijo. Rojakom v Thomasu, W. Vs., je mogoče še v spominu, ko je družba ukazala naložiti pre-mogarje v star tovorni vagon, da jih iztirajo iz države. Tisti vagoh se je potem iztiril ln zavalil po hribu in je bilo precej f>re-mogarjev ponesrečenih in eden celo ubit. Zadnji je bil doma Iz Soče, če se ne motim, brat m rs. Leskov^č v Irwinu. Da, rojaki, unije niso prišle same od sebe, marveč je bilo že doprinešenih dosti žrtev. Zato pa moramo paziti in delovati, da jih ohranimo in izboljšamo in razširimo, kjer jih še ni. Delo pri gradnji kegljišča v Strabanu tudi dobro napreduje in bo morda gotovo do konca maja. Imelo bo štiri "élije" in ga gradi John Jereb. V East Ca-nonsburgu so ponovili Proletaria Martinčičevi. Ko sem skončal v Strabanu, sem se odpeljal v Pittsburgh z Johnom Jerebom. Tudi on se je naročil na Prosveto in obnovil Proletarca. Po kratkem pogovoru z njegovo ženo na domu me je John odpeljal na Butler Njen pokojni mož John, dolgoletni tajnik društva 118, je umrl pred tremi leti radi zastruplje-nja krvi, ko je bil ranjen na vratu od kosa vročega železa. Ker je bilo že pozno, nisem šel nikamor več tisto noč. Drugi dan pa v N. S. Pittsburgh zarano, ker je šla m rs. Ban na delo ob 7. zjutraj v restavracijo na 34. cesti. Torej sem zjutraj še ljudi budil. Najprvo sem šel k Maj-ku Pleshetu, ki je zdaj zopet uposlen v gl. uradu Hrvatske bratske zajednice. Tudi mene veseli, da ja zopet nazaj dobil delo, ker on je dober človek in sposoben uradnik. Pred leti je bil tudi gl. nadzornik SNPJ. On se je bil poročil ravno pred zadnjo konvencijo zajednice, nato pa je delo izgubil in si lahko mislite, kako se je počutil. Njegova žena je začasno bolna in ima precej stroškov. Michael je naročnik Proletarca in je imel tudi Prosveto, ampak slabi časi so ga primorali, d^o Je pustil. Pleshe me je zapeljal do Jacka Volkarja predno je Šel na delo. Z njim sta prijatelj« in ga je Mike zelo hvalil. Tudi njega sem dvignil Iz postelje. Po daljši debati je ponovil Prosveto in dostavil, da ga ne bom več tako zgodaj budil. Seveda sem se oprostil, toda je dobro, da sem prišel zgodaj, ker drugače bi ne bil dobil doma ne prvega ne drugega. Jack je vedno na potovanju okrog sorodnikov, včasih v Clevelsndu, včssih pri sestri v Pleasant Valleyju. On je vdovec in že prileten, kot jaz. Ima veliko hišo in živi od rente. Bil je priden delavec, dober mehanik in se preskrbel za stare dni, da mu ni treba na relif. Od Volkarja sem jo mahnil proti Brsddocku. Najprej sem se ustavil pri m rs. Zaje. Tudi ona je vdova že več let in dosti je morala trpeti, da ie vzgojila drtržinfl. Ims trt odrasle hčere —ena ima lepotičnico—in enega sina. Imela je dva, Joda, kot je znano, se je eden ubil kot letalec. Vsi so člani SNPJ. Po dolgem kramljanju je zgovorna žena ponovila Cankarjev glisnik. Od tam aem šel v N. BracUiock k Rednakovim, kjer je Tonjjev siri ponovil Csnkarjev glasnik. Kar je bilo proti koncu tedna, sem se napotil proti domu. Tudi ta dopis moram končfti, ker ja že dosti dolg. Naj še povem, da je društvo 87 SNPJ na zadnji seji sklenilo, da priredi plesno veselico v soboto zvečer, 17. maja. Godba jt že zagotovljena. O tem bomo še poročali. Anion Zornlk. zastopnik. Konference P. M. v Milwaukee!* Chicago.—Prihodnjo nedeljo, 27. aprila, se vrli zborovanje okrožne Prosvetne matice JSZ v Soštaričevi dvorani, 539 S. 6 st, Milwaukee, pričetek ob 10. dopoldne. Opozarjam zastopnika društev ln drugih organizacij PM v tem okrožju, naj se gotovo udeleže tega zborovanja. Bodite na mestu o pravem času, da bomo lahko, začeli ob navedeni uri, ker se popoldne vrši seja mil-wauške federacije SNPJ in bodo nekateri zastopniki milwau-Ških društev gotovo želeli udeležiti se tudi te seje. V soboto zvečer se pa vrši koncert mla-diriskega zbora Junior All Stars Chorusa SNPJ v dvorani Harmony, kjer se mogoče vidimo. Tajnik. Smrtna kass Traunlk. Mick.—Dne 8. aprila je umrl moj brat Alojz Knaus, Član društva Tabor 387 SNPJ, st. k mrs. Ban in njeni hčerki. 8tar 68 let. Rojen je bil v vasi' Hrib, občina Loški potok, po domače Mesarjev. Njegova smrt me je zelo iznensdila. Sedmega aprila smo imeli občinske volitve in se jih je udeležil čil in zdrav. Zadela ga je kap. Pred dvema letoma mu je umrla žena in potem je večkrat tožil o dolgočasju, kar je mogoče pripomoglo do smrti. K večnemu počitku smo ga spremili in izročili materi zemlji 10. aprila ob veliki udeležbi znancev, prijateljev, sorodnikov in društvenikov. Njegovi sinovi in hčere so mu izpolnili željo ln bil je civilno pokopan. Blag mu spomin! Tukaj v Trauniku zapušča tri sinove—Louisa, Johna in Hen-ryja, šest hčera—Mary, Angelo, Matildo, Francas, Eni in There-so ter štiri brate—Johna, Antona, Jožeta in Maksa, v stsri domovini pa brata Poldeta, sestro Marijo in veliko drugih bližnjih sorodnikov. Maka Knaua. m. Cï\nLnr^é tt"U# * bo«» ^ (Dalje na 3. strani) | Pr#d Jvaj^UmMed (Iz Prosvete, 22. aprila Domače vesti. Ladislav Konda HjJ star 15 let in sin Martina Konde, * F ponesrečil med vožnjo ns biciklu ^^ Delavske vesti. Rudarji v AH]lil polovico zmsge. Inozemstvo. Nemčije je spehraU w ko za posredovanje glede reparacij Sovjetska Rusija Sovjet v PrtmT»* stavil 38 uradnikov (Dalja U Prre ** minalno zlorabo ameriške pravljajo pot — toUlitarski d«*1*** ^ di njim zavezala roke m zadrgi» .. , odi A Novice t starega kraja Slovenije L HLAPCA JERNEJA" ^lulnooblikovsnje vsebinskih socialno-eticnih teks- i* menda vsakemu skladate-Llem, ne glede na vpra-v le-ti zadobijo svoj na koncertnem ali za poslednjo i, aU naj iji prikaz ( «ernem odru; ZL ge problematika pro-„ ^ poveča, če se ne veže loločeno formo. Lnifcarjev "Hlapec JerneJ". ooniran na Delakovo pri-listoimenske Cankarjeve ¿e vsebuje po svoji izdelavi pravkar omenjeno fcnje. Avtor ga je nazval množice", torej obliko, v n bi moral biti kolektiv, v primeru zbor, glavni dej-ktlec. Glede na vtis, ki ga izvedba in pa glede na ce-izgradnjo, zlasti v pogledu a in solista, pa se mi zdi, da p* Jernej" ni "opera mno-v strogem smislu besede. V ¿no simboličnem, iz izho-* »misli izhajajočem prika-na namreč zbor docela stati' v resnici ne biva, odnosno tojuje neizgovorjene besede ti hlapca Jerneja, ki obdrži as poteka dogajanja, kljub i, da nikjer ne izstopi v irjeno realno sfero, vodilno i To razmerje, ki ga pod-e tudi razvrstitev in dejanje sodelujočih na odru, tor ne ustvarja tiste sile, ki orala dihati iz kolektiva kot »ega . nosilca vsebinskega leta. Zbor in solist sta tu čno dva činitelja, vsak zase »tojna in zato ločena ter ne iljujeta sodelovalne izme-le reakcije. Drugačen bi kaj-postal problem, če bi bil * bi smel biti!) izhodiščni tij interpretacije realisti- nej" vendarle našel dovoljni spoj z muzikalnim "Hlapcem Jernejem" in sta se oba dela zlila v estetski lepo zaključeno enoto. Posamezni izvajalni členi so si v medsebojno pravilnem razmerju in so tudi vsak zase izdelani kvalitativno. Poleg odlično instrumentiranega orkestra je posebno zbor komponiran vseskozi izvrstno in dosega višek v "Oče naš" (4. slika); pisan je ponekod intonativno dovolj komplicirano, vendar se je skladatelj v tehničnih zahtevah omejil in upošteval tsko tehnične kakor izrazne glasovne zmogljivosti, zaradi Česar je ustvaril s svojimi zbori zelo učinkovite dele ce-lotne ustvaritve. Tudi solistične predloge so pisane z velikim muzikalnim razumevanjem: so zelo melodične, izrazno široke in po strukturi estetski popolnoma odgpvarjfijoče. PaČ pa stavijo pevcu zavoljo razmeroma dolgih fraz dokaj veliko zahtev, ki jim pa mora dober pevec seveda zadostiti. Med vsemi solističnimi vlogami • izstopa težka vloga hlapca Jerneja, tafcoj za njo pa melodično bogata* vloga Gosta- »ačaj in predstavlja nekaji $tea\ V obče moram reči, da kažejo prav vsi izvajalni korpusi temeljito tehnično znanje in vsebinsko poglobitev skladatelja, ki si je prizadeval dati svojemu pojmovanju "Hlapca Jerneja" čim prifetnejšo in kar najbolj enakovredno glasbeno podobo. Kakor v začetku navedeni vsebinski, tako dovoljuje tudi glasbeni moment sklep, da spada Bravničarjev "Hlapec Jernej" v vrsto oratorijskih, duhovnih oper, ki jim je prvenstveno mesto Yia koncertnem odru. Ta vtis sem dobil poleg značaja dela samega zlasti še iz izvedbe, ki se ni mogla izogniti statičnosti niti glede solistov (predvsem hlapca Jerneja)! in še manj glede zbora, ki je imel docela koncertni položaj in je samo na nekaterih me-.prešel v prostorni? in izraž-no omejeno gibanje. Zdi se pa, da je prav za prav še to gibanje glede na zamisel izvedbe bilo odveč in ni bilo v polnem soglasju s stilom "Hlapca Jerneja". To moje naziranje pa seveda v ničemer ne zmanjšuje kvalitete Bravničarjeve stvaritve, temveč ugotavlja le vtis, da je "Hlapec Jernej" pretežno koncertna oblika in more kot takšna doseči poln učinek, na opernem odru pa je svojevrstni poskus, ki ima svoj pomeri in vrednost. Sam na sebi je Bravničarjev "Hlapec Jernej" nesporno dostojna umetniška kvaliteta, ki predstavlja v slovenski glasbeni literaturi pomemben prispevek. Krstna predstava "Hlapca Jerneja" je bila pripravljena zelo vestno. Režiral je Ciril Debevec, ki )e razumel interpretacijo pretežno statično in jo* je jpoživil s poedinimi gibanji zbora ter s slikovitimi, učinkovitimi scenami (posebno v 4., 6. in 7. sliki). Če bi imel na razpolago večji prostor in številnejši zbor, bi i prikazanega vidika se ito zdi "Hlapec Jernej" du-la, oratorialna stvaritev, ki n množice", kakor jo vobče lujemo, ni istovetna. Muzi-o je Bravničar zajel obde-tekstu primerno: ekspresio-čno na nekako novoroman-bazi kompozicijske gradnje melodiki ter harmoniki bli-lekaterim ruskim skladate-L Iz njegove glasbe zveni sina motivika, ki se ji pri-Vjo pestre ..(ponekod za >j dela morda celo preveč) aonije, menjajoče se z glo-to naglašenimi akordi. Raz- * vertikalnega in horizonta je dokaj uravnoteženo in kvaliteti celote zelo korist-Ritmi so po večini nekom-gn». pa odločni, besedilu foo močno učinkujoči in dd- Melodična gradnja se če-^dar skoraj neopazno na-la na narodno motiviko. Ce-»»otovična izpeljava, ki do-»POKosto, v najrazličnejših *»tih uporabljano ponavlja-frikazuje določeno vodilno * kl J» le tu in tam preet-*lone iz celote izpadajoči pa enostavnosti ven-^ ne ovirajo. Gradilnega vi-prav muzikalno ni ■J"» J* več, če bi smeli te naznačenem smislu; I V 1 orkester, •»'»'M.V4 Sliki, uvod v T zbor »n orkester v ^k«tralni uvodi k po-Mikam (/lasti k 1. in 5.) mJrlT I.....K vsebinske in T* ^ *e stilno poseb-W J« • .omonična in ^jrlut.kton.ka novi £ »tradnji bhžja kot kar smisel po-1 m vsebin-ter samostoj-' '"I. utemeljuje-h a doJvL v I- » nem uravno-™ podpira k. izraža res- '^tnočno naKlaše-' ruf... 1 u'm P"vsem ®vn»carjeve' -varitve p« mi • ne paeeb-' elemente I "Ma te*ko odloč-Kot cHo- ■t ^inskm rçjegpva režija gotovo našla šp večjih možnosti ynanjegp, interpretaciji prilagojenega učinko- vanja, ki pa je bilo tudi v prikazani obliki uspelo. Tudi morebitno realistično pojmovanje bi v tem primeru imelo na razpolago ugodnejše pogoje. Naslovno vlogo je pel Lupša, ki je ustvaril igralski zelo dobrt> izdelan, očitno doživet lik ter mu je priključil prav tako dobro pevsko kreacijo, ki zahteva mnogo napora. Zlasti v nizki in srednji legi mu je zvenel glas izravnano, v visoki legi pa se mu je proti koncu poznala utrujenost; kar spričo vloge ni bilo prav nič čudnega. Želel pa bi, da glasovno tremoli-ranje čim bolj omeji, s čimer bo dobila zvočnost njegovega lepo barvanega in obsežnega glasu še večje razsežnosti. Gostačeva je pel JFrancl; v tej razmeroma majhni vlogi je postavil pevski in igralski odličen lik ter je svoje glasovne prednosti popolnoma uveljavil. Omenjena vloga, ob kateri sem se nehote spomnil njegove kreacije Era, je ena tistih, ki mu prav posebno ustrezajo. Župnika je lepo prikazal An^lovar, Sitarja in župana pa Marčec in Zupan, ki sta po vna-njih pojavah igralskim zahtevam sicer ustrezala, nikakor pa nista odgovarjala pevski; dobro je podal vlogo sodnika M. San-cin, vlogo napovedovalca je karakteristično, stilu primerno izvedel Debevec. Dirigiral je Štri-tof, ki je s svojo interpretacijo izklesal vse muzikalne finese, ki jih je v "Hlapcu Jerneju" mnogo; orkester je bil tehnično In vsebinski skrbno izdelan ter splošnem tudi intenzitetno pevcem zelo lepo prilagojen. Zbor, ki ga je naštudiral Simo-niti in v katerem se stalno čuti pomanjkanje basdv, je bil vseskozi ¿rav dober in je zlasti v interpretaciji pojmoval svojo vlogo pravilno. Cela izvedba krstne predstave Bravničarjevega "Hlapca Jerneja" je dosegla po kvaliteti lepo umetniško stopnjo. Nova domača stvaritev pa bo prav gotovo vzbudila Že zavoljo svojevrstne zasnove polrebno zanimanje, ki smo ^a delom naših skladateljev dožni izkazovati. —ed. Veliki gozdni požari na vzhodu New tofk; 21. apr. — Gozdni požari divjajo v sedmih državah in uničili so že na tisoče akrov gozdov, veliko število hiš in povzročili dve smrti. Mnogo ljudi je bilo ranjenih pri gašenju požarov. .V West Virginiji divja 145 požarov, New Jersey ju 45 in drugi v New Yorku, Massachusetts^ Marylandu, Pennsylvani-ji in Virginiji. Petnajst vojakov je bilo ranjenih, ko se je prevrnil tovorni avto, na katerem so se odpeljali iz taborišča Fort Dix v gozdove, da pomagajo pri gašenju požarov. Ameriški zdravniki v angleiki službi Hyde Park, N. Y., 21. apr. — Predsednik Roosevelt je apeliral tia mlade zdravnike, naj se prostovoljno prijavijo za službo v vojaških in civilnih bolnišnicah "naših angleških prijateljev." Angleški rdeči križ je apeliral na zdravnike preko Ameriškega rdečega križa, naj se prijsvijo za službo. Anglija potrebuje najmanj tisoč zdravnikov. Roosevelt je dejal, da odobrava apel Angleškega rdečega križa. r—, PROSVETA Ladje na dnu morja Vsak dan beremo o potopljenih ladjah. Malokdo pa pomisli, kaj se s trupi teh ladij prav za prav zgodi, ko jih požrejo morske globine. Običajno menimo, da so najtežje poškodbe potopljenih ladij tiste, zaradi katerih so se pač potopile. V mnogih primerih je tudi res tako, n. pr. če torpedo raznese kakšno sovražno ladjo ali ladja-zgori. Zelo pogosto pa nastanejo gjavne poškodbe šele tedaj, ko izgine trup z morske površine. Če vzamemo natančno, moramo razlikovati tri stopnje razdejanja. Prvič razdejanje, ki povzroča, da se ladja potopi (požar, sovražni izstrelek, vihar), drugič poškodbe med potjo v globino in tretjič uničujoče vplive, ko ladja že leži na dnu. Premislimo najprvo dogajanja med potjo v globino S čedalje večjo silo vdirajo vodne mase v notranjost ladje, čedalje večji postaja njih pritisk na prostore, ki so še napolnjeni z zrakom in ki se na zadnje razletijo. Naj-debelejša bruna in železni nosilci se pri tem lomijo kakor trske, pregrade in vrata se vdirajo, bobneči vodni Vrtinci nezaslišane sile divjajo skozi notranjost ladje in trgajo s seboj najtežje predmete, ki povzročajo s svoje strani nadaljnje razdejanje. Istočasno se pospešuje padanje v globino. Samo lahke lesene ladje ali ladje, ki so natovorjene z lahkim blagom, splavajo polagoma na. dno in se legajo nanj razmeroma rahlo. Vse ostale ladje in pred vsem seveda oklop-ne vojne ladje ter tovorni par-niki s težkim tovorom udarjajo, ko So se napolnili z vodo, z vso silo ob dno in se tam pogostoma razbijejo na drobne kose ali pa se zarijejo globoko v blato. Kolikor je še ostalo od trupa, pričenjajo potem uničevati nadaljnji vplivi. To so pred vsem morski toki, ki prenašajo trup p av često sem in tja. V plitkih vodah imajo takšen učinek celo valovi in plime ter oseke. Poleg mehaničnih vplivov se uveljavljajo uničujoči kemični vplivi. Sčasoma razje in raztopi morska voda lahko vse kovinske dele. Tudi živali in rastline dopri-našajo svoj delež. Celi gozdovi alg se naselijo na razbitine, milijoni in milijarde najrazličnejših morskih rastlin in mehkužcev. Njihove izločine in ostanki, njihovo apno in kremenica nara-seta pogosto do tako debelih in težkih plasti, da se zlomijo še zadnji ostanki pod to težo. Po drugi strani pa morejo te izločine in ti ostanki zapolniti tudi notranjost ladijskih truplov, tako, da okamenijo ti kakor predpoto-pne živali. Za proces je treba seveda dolgo časa. V posebno u-godnih okoliščinah, če se je ladja v plitkih vodah zarila globoko v pesek in blato, se lahko o-hrani stoletjs in tisočletjs. Tako je mogoče, da odkrivamo nenadno tisočletja stare vikinške ladje, ki so še nepoškodovane, a v njih prav tako nepoškodovano orožje in orodje, obleke, lišp in druge predmete, ki nam dajejo vpogled v življenje stsrih, drznih mornarjev. Takšne najdbe pa so redke in tudi z najmodernejšimi reševalnimi pripomočki moremo potop- Wllllam Green (levo), predaednlk Ameriške delavske federacije. In George Derry. predaedntk kluba Rotary v Philsdelphtjl, Pa. ljene ladje dvigale v izjemnih primerih. V večini primerov so ladje, ki so našle svoj grob v neznanih globinah morij, izgubljene za vse večne čase, predvsem Evrope, bo odpraviti militarized, sovraštvo med narodi brco vojni pošasti, mogoče umetno in duti •tVM Ob tednu (Nadaljevanj« s I. strsnl.) > ^ • . ko je par dni po nacijski invaziji Norveške rekel, da je Hitler "bus zamudil"? ^ ■ Tudi v Ameriki je danes veliko "wishful thinking" tako v visokih vladnih krogih kot tudi med ljudstvom. In zelo se bojim, če se bodo uresničile želje tistih, ki so zopet pripravljeni poslati ameriško oboroženo oks-pedicijo: ameriške fante in može v klavnico tisoče milj čez morje, bodisi v Evropo, Azijo ali Afriko, sploh na vse tri kontinente, da bo Ameriko zadela slična tragedija kot je zadela ljudstva v Evropi etc, Kar se malih narodov tiče, je sedanja vojna pokazala — kaj? Nič drugega kot to, da je njih samostojnost in državna neodvisnost zapečatena z devetimi — ali pa milijoni — pečati, ker malt, primitivno oborožene armade v dobi "blitzkriega" ali mo-dernegu militarizmu nič1 ne Šte jejo. Če bo po tej vojni ostalu še kje kakšna "samostojna" državica, bo morala plesati tako kot bo želela ta ali druga velika industrijska država z močno "blitzkriško" armado ali s potencialnimi možnostmi, da jo lahko hitro zgradi. Za ta razvoj v sodobni ¿love ški družbi je odgovorna moderna tehnik* ki je prinesla tanke, letala, j pošastne ognjemetuče, sploh motorizirane armade brez konj in brez pešcev. In te si lah ko privoščijo le velike industrij ske države, ki so pripravljene postati suženj modernega mili tarizma. Ampak tak svet je blaznost, velikansku blaznost. ^ Alternativa tej blaznosti je socialna revolucija, ki bo na pri mer v evropski blaznici podrla državne meje in ustvarila Zdru itne drtavf Evrof)*, osvojila en jezik, ki bi bil po vaeh šoluh obligaten poleg materinskega jezika posameznih narodnosti in reorganizirala svoje gospodsr stvo tako, da bo služilo blagosta nju vsegs prebivalstva, ne pu profitom posameznikov ali redt nju velikanske kače boe v obliki totalitarne države. Le na pod lagi take reorganizacije svetu K*»»»»«»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»«»» Držami polies i l resçanjajo pikete pred tovarno International Harv« Hlapec Jer 'Napad na atavkarl« Je eiedll policilskeesu «avale »a urad unHe farm * C«. » nicisiosdu. Workara. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE se vel drefttveal ta)albl la U|nlr« Is lle*«. ki lili tfrnllva IseeliJ* f le eerka. Na*» aaatavliaai lafcelnl l*'pe lhla In ofcoltoe. AialraJ Itn« Is KI r. Mlaa, se trle is I ranil Klan Is CIlidMlaM. M le a, ss < l>i.|»»lai to afceiira. Frank r**4ea Is TIre Mili. Pa., se raa urnlnlr-viMiM l'*«ea. AnImi 7A*nIk Is ffaraitola, rs., ss raa rap« drugi dan in naslednje dni, so sledile nadaljnje strašne etape: grad Bellevue, ta sme-joča se meščanska grajščina nad reko, kjer je prenočil in je plakal po svojem sestanku s kraljem Viljemom; kruti odhod, ob katerem se je ognil Sedana v strahu pred srdom premaganih in gladnih, ladijski most, ki so ga Prusi napravili in oddaljene ceste Floinška, Flegneuš-ka in Illy-ska — ves ta klaverni beg v odprti kočiji; in tam na prežalostni Illy-ski planoti vse prekinprek pokriti z mrliči, srečanje, ki je ¡»ostalo legenda: revni cesar, ki niti ni mogel več prenašati konjskega traba in je ves potrt pod hudim napadom bolezni nemara še mehanično pušil svojo večno cigareto, dočim se je četa jetnikov, ki so jih sestradane, pokrite s krvjo in prahom, spravljali iz Fleigneuxa v Sedan, postavila mrmraje, ostali pomalen srditi in srditejši, bruhajoči krike zasmeha, žugaje s pestmi, med zamahi psovanja in preklinjanja. Nato je sledila še brezkončna vožnja preko bojišča, dolga milja razritih potov, med razvalinami, med mrliči s pretenjem široko odprtih oči, nato golo ozemlje, veliki, nemi gozdi, in zgoraj na višini — meja, dokler se ni na oni strani vse to pogreznilo s cesto, obrobljeno s smrekami, v globino tesne doline. Kakšna je bila prva noč prognanstva v Bou-illonu, v gostilni, v hotelu "Pri pošti", obleganem od tolike množice ubeglih Francozov in navadnih radovednežev, da je cesar mislil, da se mora pokazati, čeprav sredi mrmranja in žvižganja! Soba, ki je s svojimi tremi okni gle-: dala na Glavni trg na Semoye, je bila vsakdanja soba s stoli, prevlečenimi z rdečim damaš-kom, z zrcalno omaro iz mahagonija, s kaminom in stoječo uro iz cinka, na obeh straneh ure pa školjke in vaze z umetnimi cvetlicami pod steklenim zvoncem. Na desni in levi strani vrat je stslo dvoje enakih ozkih postelj. V eni je ležal adjutant, ki je od trudnosti spal že od devetih kakor klada. Po drugi se je moral cesar dolgo valjati, ne da bi našel spanje. Spal je, da bi nosil svoje bolečine semintja; edina zabava, ki se mu je nudila, je bila, da je gledal lesoreze, ki so viseli na zidu poleg kamina; eden je predstavljal Rougeta de 1'Isle, kako poje Marseljezo, drugi Poslednjo sodbo: srdita budnica arhangelskih trobent, ki silijo vse mrtve, da morajo iz zemlje na dan, vstajenje klavnic na bojiščih,, ko prihajajo mrtvi pričat pred Bogom. (Dalja prihodnjič) (Se nadaljuje.) Kramljali so. Delsherche, ki je bil zopet našel svojo samozavest bogstega industrijalca in svojo podjetniško dobrodušnost moža, ki ljubi popularnost in je strog samo proti neuspehu, je iznova pričel govoriti o Napoleonu III., čigar prikazeh 1228' Včerajšnjega dne ni mirovala njegovi nenasitni radovednosti. Obrnil se je k Jeanu, ker ni imel nikogar razen tega preprostega moža. "Da, gospod, ,lahko vam rečem, cesar me je hudo prevaral . . . Kajti, nazadnje, naj njegovi hvalisači naglašajo olajševalne okolnosti, kolikor hočejo, vendar se ne da tajiti, da je on prvi in edini vzrok naše nesreče." Zdaj je že pozabljal, da je par mesecev prej kot goreč bonapartist deloval za triumf plebiscita. In danes niti m več pomiloval onega, ki je • imel posuti mož sedanski; nasprotno, dolžil ga je vsakovrstnih grehov. "Nesposobnež je, to smo zdaj primorani priznati; a to še ne bi bilo toliko , ... Duh, ki leU za šimerami, slabo urejena glava; zdelo se je, da mu reči uspevajo, a samo dokler je biU sreča z njim ... Ne, glejte, kar nič nas naj ne poskušajo navdati s sočutjem do njegove usode, s tem, da - bi nam pravili, da mu opozicija ni dovolila potrebnega denarja In vojakov. On je tisti, ki nas je goljufsl In čigsr grehi in pregreški so nas pahnili v to strašno zagato, v kateri tičimo." Maurice, ki ni hotel govoriti, ni mogel zaUji-ti smehljaja; Jean pa, ki mu je bilo nerodno v tem političnem razgovoru, se je zadovoljil z besedami: "A vseeno prsvijo, da je vrl človek." Toda teh par skromno izrečenih besed je spravilo DeUherche-a pokoncu. Ves strah, ki ga je prej navdajal, vsa tesnoba in vse skrbi so Izbruhnile, izpremenjene v sovraštvo, z vzlikom ogorčene strasti. "Vrl človek! Zares, to je naglo rečeno ... Ali veste, jospod, ds je dobila moja tovarna tri gra-nate, in da ni krivda cesarjeva, če mi ni pogorela do Ul!... Ali veste, da jaz, ki zdaj govorim z vami, izgubim v vsej tej neumni historiji nad stotisoč frankov? ... Ne, ne, Francija, preplavljena od sovražnikov, požgana in ugonobljena, industrija primorana počivati, trgovina uničena, ne, to je preveč! Takšen človek da naj bo vrl človek? Dovolj nam je — Bog nas varuj! . . . Naj i4aj osUne, kjer tiči, v blatu in krvi!" Odločno je sunil a pestjo, kadar da bi hoUl pahniti podleža, ki se brani, v vodo in ga držati pod površino. Nato je mlaskaje z ustnicami iz-pil svojo kavo. Gilberti je turobna raztresenost Henrijetina, kateri je stregla kakor otroku, izvabila nehoUn nasmešek. Ko so bile skodelice prazne, so osUli še dalje čaka v srečnem miru velike, hladne obednice. Ob isti uri se je nahajal Napoleon III. v siromašni tkalčevi hišici ob Donchery-ski cesti. 2e ob petih zjutraj je zapustil podprefekturo; nerodno mu je bilo čutiti okrog sebe Sedan, kakor očiuk in grožnjo; vrhuUga pa ga je še vedno mučila potreba, pomiriti svoje občutljivo srce s tem, da izposluje nesrečni armadi milejše pogoje. 2elel je govoriti s pruskim kraljem. Sedel je bil v najemno kočijo Ur se odpeljal po veliki, široki cesti, obrobljeni z visokimi jsgncdi, na to prvo etapo prognanstva, ki jo je opravil v jutranjem hUdu z občutkom vse padle veličine, ki jo je puščal bežeč za seboj. Ns tej cesti je srečal Bismarcka, ki je bil prihitel z največjo naglico v svoji sUri čepici In v okornih, blatnih škornjlh, navdan z edino željo, zabavati ga in zabranit! njegov sesUnek s cesarjem, dokler nI podpisana predaja. Kralj je bil še v TISKARNA S. N.P. SPREJEMA VSA Pismo iz Londona | (Izvirno poročilo Prošveti ) 17. marca 1941. Dsncs pa o novem svetu, v ksterem se prebujsmo. Minila je zima. Imeli smo že neksj pomladanski dni, toplih, nenavadno toplih za angleški msrcc. Vmes imsmo seveds še hlsdne dneve, mrzle vetrove. To pa bo še tudi aprila In maja. ker tukaj so vetrovi muhasti: zdsj vlečejo od severe, zdaj spet od juga Ali zima je minila. Ona zima. ki sem se je res bala. Predstavljala sem si. kako jo bo večina ljudi preživela globoko v zavetiščih. Kako bodo nAegleni dnevi in noči ncpresUn "black-out", Z nenehajočim brnenjem Mivraimh zrakoplovov nad nami. Kako ae bodo širile epidemije prehladov, influenc m morda še kaj hujšega Kako bo promet zavlran. pomanjkanje kuriva, hram- morda tudi. Pa ni bilo tako Včasih vse tedne v najdaljših zimskih meaecih nihče nI iskal zavetja pred nemškimi bombniki, ker niso prišli. 1* en-krat—ae spominjam —eo sirene zatulile takoj, ko ne je zmračijo m zračni napad je trajal vso noč", dokler ae m /danilo in so ljudje *e hodili na delo Večinoma no bili kbhčani proti Jutru, bol) zgodaj Epidemij je bilo letos ni a n j kot dru^a leta. Znanci, ki vem, da so bili Um več- i krat brez kuriva, se letos niso nikoli pritoževali, da morajo štedi-ti s premogom. Mleko, kruh, vse je bilo dosUvljeno vsako jutro točno kot prejšnja leta. Shrambe živil so v trdnih—čeprav včasih tožimo, da v "trdih" —rokah: vse ob pravem času in ksr je prsv. Ne, zime ni bila tako huda kot smo mislili. Zdi se nam, da je minila nekam hitro. Sprašujemo se, ko se srečamo v teh solnč-nih dneh: "Je res že pomlad tukaj? Kako čudno." In veseli smo je, bolj kot smo bili veseli drugih pomlsdi. Dnevi so že dolgi, V udobju in miru lshko pove-čerjsmo, čeprsv sirene včaaih zatulijo, ko se stemni, s to je zadnje dni šele po nemih.» Zjutraj vstajamo, ko je že velik dan; ni še dolgo tega. ko smo tavali v temi po spalnici In zajtrkova-li v zavešenih sobah, da nismo prekršili "black-out". Vse to mends pomsgs. da s tako dobro voljo pozdravljamo novo življenje. S tako dobro voljo, da sem šla za nekaj dni ven na deželo pogledat, kako se tam poraja pomlad, Drevje je že vzbrstelo. Pod-lesek je moder in rmen po vrtovih Reka je popis vtis polja s pomladnimi vodami. Zlato so se blestele v aolncu In srebrno v mesečini- Narava se preboja v nov svet V nov svet ae prebu-jsjo druge sile tudi Potovala oem t vlakom, z avtobusom, ko v tiskarska obrt spadajoči Mi Tlaka vablU sa veselice in shode, vlsltnice. čssnlks. k koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, aloraiksi češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . ★ Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarna.—Cena šmarna, uni)»ko dtlo pm Pišite po inlormsciie ns naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. lUfl TEL. ROCKWELL 4104 sem gledala po pokrajini: saj so sami aerodromi, kamor se ozreš. Anglije je srečna, narava sama jo je zgladila, postregla z narav-i nimi letališči, da bi lahko pri-sUl kjerkoli. Zato ni treba dosti zidanja in pripravljanja. Vsaj zdi se ti tsko, ko premišljuješ, le kje se je vzelo vse to in Uko hitro. Ogromni bombniki na tleh. neksteri krožeči po zraku, lovsks letala med njimi—Um onstrsn pregrajc se pa pasejo krave in ovci in njihovi jagenjčki. Tsks je pomlad leta 1041. Tudi v zraku je tsm zunaj na deželi vse drugo življenje kot smo ga vajeni meščani. Ozračje nad Londonom je popolnoma brez življenja, dokler ne zatuli-jo sirene. Potem pa brrr, sovražna leta Is. Protizrskoplovni topovi začno streljati, naša leUla— lovci se pomešajo med sovražna, i tako da je včasih peklenski ropot. Dokler ne oznsnijo sirene, da je vse pri kraju in leže mir j nad mesto. Tam zunaj pa je ro- j pot strojev nepresUn Sirene j slišiš le izjemoma. Ali nepresta- j no brnenje v zraku Domača le-1 tsls se ve>bajo ali so Mcer po svojih oprsvkih. Friends. prijatelji, jih imenujejo Vidiš jih. kake» se vzdignejo Um iznad po-Ija.-Kaj? Je-li tam tudi aerodrom ? Kdo bi si mislil, saj ni ničesar videti spremljaš jih na poletu v modrem, jaanem ozračju. Včasih pridejo nizko, ds jim pomahaš, oni u mahajo nazaj. General Dušan Slmovič, predsednik nove jugosl< vlade. Včasih se vzdignejo visoko, visoko, da jih tvoj vid izgubi v modrini. Ali njih pot ti kažejo puhaste, graciozno začrtane krivulje po nebu: dolga vrsta belih oblačkov na modrem. Para njihovih strojev se* je zgostila v dolg obUčni trak v ledenem ozračju. Mi, meščani, dobro poznamo to pisanje na nebu: "dog fights" so se vršili ta dan. Na deželi pa vedo, da so se "prijatelji" vežbali visoko v zraku, kjer je temperatura Uko nizka, da se para zgosti v oblak. Uniforme vsepovsod. Fantje in dekleta v uniformah. SUrej-ši možje. Predvsem pa mladi fantje v leUlski uniformi. Po vlakih, v avtobusih, na kolesih po cesUh, celo peš jih srečuješ. V gostilnah jih vidiš, pri čaju, predvsem pa v baru, ko se dre-njajo okoli zapeljivega dekleta, ki jim streže. Da, gostilne so polne dan za dnem kot pri nas v Sloveniji ob nedeljah. Pulz angleškega življenja bije desetkrat, stokrat hitreje, močneje, kot je utripal pred nekaj leti. Le naj utriplje, še močneje, še hitreje! Dobro mu de, samo tako pridejo na dan najboljše sile. Fantje v letalski uniformi vstopajo v vlak na nepomembnih, malih postajah. Iz avtobusov skačejo, ko ni na obeh straneh ceste tja do obzorja drugega kot planjava, polja, travniki, )rez hiš, brez vsakega znaka, da je kje v bližini človeško bivali-iče. In vendar je izstopilo osem, deset fantov s plinsko masko in čelado čez ramo, s čepico postrani na glavi. Noč jih vzame, poje jih skrije. Vse je nekam ta-instveno. V nov svet je zrastla mirna angleška pokrajina. Večerjali smo v gostilni na samoti. Bližnja vasica je bila četrt ure hoda proč. Tja nas je vodila pot—oblita z mesečino— da ujamemo zadnji večerni av tobus. Komaj smo bili na cesti pet minut, že nas je dohitel "air warden" na kolesu: "Zračni napad je n$d deželo". Še deset minut po cesti, pa siqo v vasici. Tam naletimo na policaja, drugega policaja, potem še "home guard"—domobranca bi ga mi imenovali. Vsi so bili na straži, v službi, čakali so, kaj se bo zgodilo. Ko čakamo na avtobus, slišimo dve ženski klepetati, klepetati neprenehoma. Hodili sta gori doli po sredi vasi in govorili, govorili. "To sta vaški "fire watchers", naznaniti morata ognjegascem, če so Nem ci stresli zažigalne bombe na vasico. Klepetali sta naprej in naprej; nekako sU se morali greti, ker noč je bila jasna, ali mrzla. Zdelo se mi je, da je bila vsa dežela na nogah in na straži. V vasi, ki nima več kot pet hiš, smo naleteli na šest strežnikov, ki so bdeli nad varnostjo vaščanov. Pa to še ni vse, nekje zadaj so bili še ognjegasci, prva pomoč in kaj vem, kajr-še. Med zvezdami smo videli, da so se užigale in ugašale nove zvezde. Kakor utrinki na nebu. Spomnila sem "Be Gradniko-vih "Padajočih zvezd". Ali bili so izstrelki protizrakoplovnih topov, ki eksplodirajo v zraku. "Sinoči so sestrelili nemški bombnik, ki je nosil 15 eksplozivnih bomb. Vse skupaj je prišlo doli tamle na onem polju. Le pomislite kakšna eksplozija! Danes je bilo zelja zastonj za vsakogar, toliko ga je bilo izrvane-ga."—"Ej, saj v jeseni ne bo več Nemec kopal našega krompirja, MAJSKI GLAS IZIDE S PESTRO VSEBINO Kakšen bo mir? O tem rsspravlja v letošnjem Majskem O lasu med drugimi Anton Slabe. Antonija Ločnlikar Is Detroits opisuje spomina na prvi ms) v Kansasu. William Rus je prtradil članek 0 rasnih sevarovalninsklh lestvicah bratskih podpornih organisée!). "Is noir Jo spis. ki gs Jo po Jan Vsltlnovl knjigi "Out ef tho Night" priredil Zvonko Novak. "Plat svona" jo aattra Is Konfusljo. ki )o bodo s sanlmanjom čiteli tisti, ki se jih tiče. In oni. katerih m ne tiče. Napisal jo jo Ivan Molek. Angleški spisi v Majakom glasu soi Our Program: Thero Aro Such Things I (Ivan Jontes)* Tho Slovono Lahor Conter (Oscar B. Oodinah Mernlng H ou rs In Coaltown (Joseph DraalorJi SomotUnos 1 Fall Inte Droams (Ksavor Moèko. tranalatod by Alice ArfaehW Blood Rod—Tho Skyl (Alice Artach). * Ostali del slovansko vsebine let Nov rod—kakšen ln Čigav? (Frank Zaita): Dinkoy rev (Anton Shular)i Prt odprtem oknu (Anton Zali«)» Kapltallaom na berglah (Math Petrovich): Koliko )e vredna spoved? (John Ooriok)» Na valovih fttvl)en)a (Frank česen)> Potnajstlotnlea kluba Naproj It. II JSZ (Joaoph Snoy)> Zaslugo promogar lev v delavskem gibanju (Frank Zaita)» Sodonjost In bodočnost (Etbin Kristan)t Proavotna mattes, njeno nalogo In njeno dole (Charles Pegorolocli M ai J« opereto (Frank S. Taucha»)» Na podceni«) moti slabotnojèoga (Ivan Vuk)i Amerika samot«)« Hit. iarjovo voroi Pridobit*« Sovjotako Unijo v sedanji ve|nl> Program, ki nudi vsakemu savodnomu delavcu dovolj prtloènoati s« aktivno stlt Žrtve eksplosij v premogovnikih: Dobički korporad) in mes d. dole ves v t Resnično booode. ki ostaaojo rosnično; Dolltov sedanjega kongrosa pe strankarski prlpadnoatl: SI IS let napram 200 lotom mir«i Kal P° *%}«!?> Zbirka ljudakih pregovorov» Ukrot Osvo )ltvo NemšUo v sedanji vojni: Podatki o KIL sboru JSZ In Pro s vetrn matico: Dola klubov JSZ ne M mogel nlMe nadomestiti Nekaj sodebnih misli (Anton Gardon)| Hevoludja a-a" (Louis m To Je v glavnem pregled vsebino, ki )o dobite v letošnjem Ma), skem glasu se malenkostno vsoto 2Sc. Naročila PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILL Za Evropo Jo_____________ SO.OO I spolni te spodnji kupon, prtloéite potrebno Money Order v pismu in si naročil« Proa veto, list. ki PROS VETA SNPJ, S04T So. Lawndalo Ave. Chicago. IIL Prlloéot» poéiljem naročnino m Hat Prosveio vsote 1) Im«__________________________________čl dru*»" t Natlov ........................,,,,, ------- Ustavil« t«dnik In ga pripišite k moji naročala! t* ¿la no t moj« druiine: ti âruit** _ ČL druitvs * d druitvs * NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Po sklepu 11. rodne konvencije se lahko naroči ns list Pn»"* prištele eden. dva. trt. štiri ali pet članov ls on« druiine k «ai ninl. Ust Prosvota stane sa vse enako. * člane sli nečlsa« P" eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmeatul^ tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni viroks" da jo list predrag sa člane SNPJ. Ust Prosvets Je vata is»*»' gotovo )e v vsaki drušinl nekdo. Id bi rad «tal Ust wak dsa Pojasnilo:—Vselej kakor hitro ksteri teh članov prenehs bili a SNPJ, sli če se preseli proč od druiine in bo ishtcval sam«vji tednik, bode moral tisti člsn Iz dotiČne družine, ki j« tsko »««p-naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni«™■> in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvrta. Ako ■tori, tedaj mora upravništvo zniiati datum za to vsoto s«'« Cena listu Prosvets |et _ Za Zdruš. dršave In Kanado SO-OO Za Clcoro in Chicafs p I tednik Im.____________4JO 1 tednik U»----------- S todnika ln___________3.00 S todnlka ia---3 S tednike U.............2.40 S tednike ln -----^ 4 tednike ln______________ 1.20 4 tednik« in 5 tednikov ln___________ nič S tednikov