dan raxo sobot, nedelj w pramlkof. , d»il7 «*c«pt Saturiaja, SttwUy» Holidaya. PROSVETA __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllkl In upramlAkl proaterli ZU67 8. Lawndal« Ave. OfflM Of Public« 11 on: BM7 South Lawndalt Krti. Tclephoae, Rockwall 4904 »»»»»»< 1938 lubacripUan ».00 Yaarly STEV—NUMBKR 170 jAccapUnea for mailing at ipecisl rata of postat« provided for in sectios ltOS, Act of Oet. 8. 1917, authoritad on Jan« 14. 1>1I. ) azm razgovori v m novi evropski krizi Napetost se povečala, ko je angleška vlada posvarila Hitlerja, naj odneha v svoji gonji proti Češkoslovaški. V Londonu so prepričani, da se bo Amerika postavila na stran Velike Britanije v slučaju izbruha krvavega konflikta. Vprašanje vojne ali miru zavisi od izida pogajanj med naciji in češko vlado Londonu London, 29. avg. — Bojazen red vojno se je povečala, ko je gleska vlada odprto posvari-\diktatorja Hitlerja,; da 1>o on govoren za posledice, če bo iti:;nil Evropo v krvavi kon-V«e evropske države na-pričakujejo, kaj bo storil Uer v konfliktu, ki se je raz-»radi Češkoslovaške. Do-j Hitler še ni povedal, kakšne nke namerava pod vzeti pro-fečki republiki. Zadnji do-idki so demonstrirali, da ima oslovaška močne zaveznike, io pripravljeni ščititi njeno idvisnost. Ministrski predsednik Cham-rlain je naznanil izredno zaje kabineta, na kateri bo tprava o perečih problemih, tja se prične jutri in udeležil je bo tudi Neville Henderson, gieški poslanik v Berlinu, ki bil pozvan domov, da pojasni ilike nemške vlade. Kakor i luže, zavisi mir ali vojna izida pogajanj med sudetski-Nemci (naciji) in češkoslo-;o vlado. V Londonu prevladuje mne-da že obstoja tajna zveza id Anglijo in Ameriko. Pred-inik Roosevelt je baje obljur potno«; Angliji v slučaju, dtf »plete v vojno. Mnenje ba-»na izjavi angleškega finan-» ministra Simona, ki jo je v svojem govoru zadnjo koto n v kateri je poudaril, nacijske provokacije lahko i»nejo svet v vojno. Simon omenil govore predsednika velta in državnega tajnika t v katerih sta ožigosala ivne države. 29. avg. — Lord Run-n, načelnik neuradne an-komisije, je včeraj kon-» Henleinom, voditeljem Mih Nemcev o manjšin-problemu, da ga pridobi vizijo stališča. Podrobno-nzRovora niso bile objavije->Mu nobenega upanja ni, da Hcnlein odnehal in tako orno-»irno poravnavo spora nac'ji in češko vlado. Glav-ahieva Henleina je, da mo-Ho«udetski Nemci dobiti av-mijo. Jjdin, 29. avg. — Distator «e bo moral kmalu odlo- m 1,1 je pripravljen podpreti ** «udetskih Nemcev z o-r^'1" "ilo. Taka odločitev * kmalu priti, ker se je pro-1! za zaščitnika nemške ■Mm* v CefckoslovalM zdaj, «" J' angleška vlada posva-"pm| r"l>" oborožene sile, da namene. " Prevladuje mnenje, da bo P' ' padla na konferenci 2««rtr>nke v Nurembergu " ■Pntne v prvih dneh sep-** ** ne ne i,c>do pripetili incidenti v kritični situaci-mj«^ tisk piše, da an-r* f'"af,(-m minister Simon *»"*ali noče razumeti pro-*/^kih Nemcev in da * Cr v katerem je ^ ^mčijo pred nevsrnost- Odpor kitajskih čet zlomljen Japonci zasedli strategično mesto Šanghaj, 29. avg. — Japonci so včeraj obnovili prodiranje proti Hankovu, kjer je sedež kitajske vlade, ko kitajske čete niso mogle več vzdržati pritiska japonske oborožene sile. Japonci so zasedli mesto Liaun, odkoder se odpira pot v provinco Honan. Uradni komunike pravi, da se je dvanajst kitajskih vojaških divizij umaknilo po bombardiranju, ki je trajalo 24 ur, proti zapadu, na drugo stran reke Jangtse. Japonske vojne operacije so bile obnovljene na vsej črti. Cilj teh operacij je okupacija Hankova pred nastopom zime. Vest iz kitajskega vira pravi, da so morali Japonci drago plačati zmago. Več tisoč Japoncev je padlo v bitki, ki se je vršila na desni strani reke Jangtse. V sektorju Singtze, za pa d no od jezera Pojanga, so Kitajci re-okupirali mesto Nivengtang. Ta sektor leži v bližini Kiukianga, pristaniškega mesta ob reki Jangtse. Hongkong, 29. avg. — Iz angleških virov je prišla vest, da bo letalska zveza med Hongkon-gom in Kitajsko pretrgana. Akcija je posledica japonskega napada na letalo kitajske letalske korporacije. Vest dostavlja, da bo letalska zveza med Han-kovom in Hongkongom, katero vzdržuje nemški kapital, tudi pretrgana. «J »vetovne vojne, ni 'en. bi umaknil iz '"""nega življenja , av* — Mohandaa '"dijakih naciona , Jrr,*knil iz politične h »*• izjavili indijsk rW T * v pokoj v vseindijsk Domače vesti Samomor rojaka Ely, Minn. — Joseph Stare, star 70 let, ki si je prerezal vrat, je podlegel ranam. V Elyju je živel 36 let. Tu zapušča tri orno-žene hčere, dva sina, v Sheboy-ganu, Wis., pa brata. Poroka Willard, Wis. — Tu sta se poročila Emil Malnar in Genevieve Shiltz. Nevesta je članica društva št. 198 SNPJ in upanje je, da bo tudi ženin postal član tega društva. ilo sestavljeno na konferenci ftfeof«v, ki se je vršila v Fuldf, in podpisali so ga kardinali Michael Faulhalber, Adolph Bertram in Kari Joseph Schulte. "Cilj nacijske kampanje proti katolikom ni samo uničenje katoliške cerkve v Nemčiji temveč tudi krščanstva," je rečeno v pismu. "Kampanja je zlasti naperjena proti katoliški mladini. Čeprav so katoličani lojalni državi, se morajo zdaj vprašati, ali so sploh še državljani z enakimi pravicami." Pismo dalje naglaša, da bo katoliška cerkev še nadalje odločno branila svoje pravice v Nemčiji, zaeno pa obsoja nacijske avtoritete, ker so izgnale škofa Ludvika Sprolla iz njegove škofije, ker ni hotel priseči zvestobe Hitlerju. * ŠPANSKE ČETE V OFENZIVI NA ZAPADN1 FRONTI Faiištični general reorganiziral armado POMORSKA BITKA PRI GIBRALTARJU Hendaye, Francija, 29. avg. — LojalistiČna armada na zapadni fronti je prešla v ofenzivo po ustavitvi fašističnega prodiranja proti Almadenu, središču bogatih rudnikov iivega srebra. General Gonzalo de Liano j« bil prisiljen pronnmittnUt svojo armado, da zaščiti mesto Cas-tuera. Fašistična ofenziva, ki se je pričela pred desetimi dnevi na fronti pri Estremaduri, se je izjalovila. Lojalistične napadalne čete se bližajo Cabezu del Bueyju, strategičnemu mestu ob Železniški progi, ki spaja Bsds-joz z Almadenom. Dve fašistični koloni pri Cabezi sta obkoljeni in se bosta težko izmotali iz pasti. Ljute bitke v dolini ob reki Ebri se nadaljujejo, toda nc*b«-na stranka ne more zadati odločilnega udarca. V teku so naskoki in protinaskoki tudi na fronti v južni Kataloniji. Po fašističnih poročilih se v teh bitkah borijo vojaki "izgubljene divizije", ki se je umaknila v Francijo, a se je pozneje vrnila. , Gibraltar, 29. avg. — Neki španski rušilec se je zapletal v bitko s štirimi fašističnimi boj nlmi ladjami v bližini Glbral tarja. Po bitki, ki j« trajala tri ure in v kateri ja bilo ubitih 82 mornarjev, med tem! H u-pornikov, Je rušilec dospel v fi-braltarsko pristanišče. Ta je bila prva velika ^morska bitka, odkar so lojalisti potopili fašistično križarko Ba-leares 6. marca. Cez 600 upornikov ja utonilo, ko se Je kri-Žarka potopila. Obt€dno 9tanje V pale»tin»kih meatih Jeruzalem, 29. avg. — Ahgla* ške avtoritete so včaraj oklicale obsedno stanje v Jafi, Ramiehu, Jeninu, Nablcsu in BerŠibi, da omejijo izgrede med iidl in A-rabci. Vse ceste, ki vodijo v ta mesta, so zastražene. V bitkah med Židi in Arabci v zadnjem tednu je bilo 87 oseb ubitih In čes 100 ranjenih. Prva obletnica mestne elektrarne Ustanovljena je bila po dolgem boju z magnati AI lega n, Mlch. — (FP) — Tukajšnja mestna elektrarna je nedavno praznovala prvo obletnico svojega obratovanja. Ustanovljena je bila po dolgem in hudem boju z elektrarskimi magnati, danes (m zalaga prebivalce z najcenejšo elektriko v Mi-chiganu. Za prvih ftO kilovatnih ur računa po štiri cente, aa 200 kilovatnih ur ali več pa po poldrugi cent. Najbrle ne bo dolgo, ko bo elektrika še cenejša. Ta mestna elektrarna Ima viharno zgodovino za seboj. Zgrajena je bila kot posledica revol« te odjemalcev proti oderuškim cenah, katere so morali plačevati za privatno elektriko. Z delom ta elektrarno je mesto pričelo le leta 1926, toda preteklo je enajst let trdega boja s privatnimi interesi pred no jo je pričelo graditi. Ko je mesto vložilo aplikacijo sa gradbeno dovoljenje pri federalni elektrarski komisiji, ja preteklo dve leti predno ga Je dobilo, ker so akcijo blokirali lo-bisti elektrarskega trusta v Wa-shingtonu. Končno Jih je razkrinkal In prapodil pokojni senator Couzens. Enake taktike so se potem poalutill, da so blokirali posojilo pri PWA. Ker so končno tudi tukaj pogoreli, so ta zatekli na sodišče, kjer so šle totbe skozi enajst in Štanc, od najnižjega do svetnega vrhovnega sodišča. Mesto Ja trna galo v vseh slučajih, toda jt kljub temu ta totbe potrošilo $100,000. Končno ja dobilo svojo elektrarno, ki je zgrajena ob reki Ka-lamatoo. Z njo vred je dobilo tudi krasno Jetaro s 20 milj dolgim in lepim obrežjem, parki in kopališči, Ko se bo elektrarna lt-neblla dolga, bo elektrika še cenejša, daal Je že sedaj najnižja v vsej državi. VRHNJA PLAST Dunaju. Horthy je plediral, naj Hitler j politično gibanje, ki ima o-v interesu pomirjenja Evrope JK>ro prj milijonih neodvisnih izpusti Schuschnigga in njegove tovariše iz zapora, ker so bili vsi uverjeni, da služijo Avstriji z odporom proti nacijskemu režimu. "Ako bodo Schuschnigg in njegovi pristaši prišli pred sodišča, bo to dokaz, da se nacijske avtoritete poslužujejo ruskih metod pri zatiranju opozicije." je dejal Horthy. Zdaj še ni znano, ako bo Hit ler upošteval apel. Nemški ti*k Je nedavno poročal, da se bo obravnava proti Schuschniggu pričela v septembru. Schuschnigg je med drugim obtožen odgovornosti za eksekucije več na-cijev v Avstriji, ko je bil on na vladnem krmilu. stranki, ki ji je pretil po sporu med njim in drugimi voditelji. volilcev," je rečeno v bulletlnu. "Pridobitve so bile izvojevsnei kljub silni propagandi starih političnih mailn, ki kontrolirajo časopisje. Velike Industrijske korporacije so potrosile milijone, da potisnejo svoje podrepnike v javne urade, a niso uspele. Sedaj se trudijo, da razkosajo delavske sile na političnem polju." Bulletin omenja, da ni bil samo govemer DaV*y v Ohtu. ki je pomagal magnatom pri razbijanju stavke v tovarnsh Malega je-1 kla preteklo leto, poražen. Um več tudi njegovs politična mašl-na. Ligini kandidatje za podgo-vernerja, državnega tajnika, blagajnika in državnega pravdnika no prodrli pri primarnih volitvah kakor tudi več drugih kan-j didatov. _________ Avtne unije v revolti proti Letvisu Zapretile so z ustavitvijo plačevanja članarine POLOM POGAJANJ MED BOLIVIJO IN PARAGVAJEM Nov krvavi konflikt za posesf pokrajine Chaco se obeta POTREBA MEDNA. RODNE PREISKAVE Waahimrton, D. C. -r (FP) — Polom pogajanj glede določitve meje med Bolivijo in Paragvajem bo morda provociral novo vojno, hujšo od one, ki Ja trajala od |. Um do 1. 1 \m in v kateri je padlo čet 100,000 vojakov na obeh straneh. Dočim so nekateri skušali pri-katati ta konflikt kot komično sfero, so morali Indljurci v Boli-vi j i In Paragvaju, katere so fevdalni gospodarji s ailo pognali v vojaško sluibo, plačati ceno, Poslani so bili v močvirja pokrajine Chaco, kjer so jih pokosile krogle Iz strojnic In topov, kater« so angleški, ameriški in nemški trgovci s smrtjo prodali diktatorskim vladam. 1 ^ Čeprav sta bili ob« drftavl na robu bankrota ob itbruhu sovražnosti, sta lahko kupovali moderno orožje. Kako sta poravnali dolgov« in kdo ju J« talagal t denarjem j« š« vedno tagonetka. Liga narodov J« urgirala oklic «mbarga na uvot orožja, a od* tvala s« j« samo Amerika. Ekonomsko otadj« (konflikta j« tvorila Standard 011 Co. Ta J« dobila pod svojo kontrolo 8,-260,000 akrov najbogatejšega oljnega polja v Urltorlju Cha-•0. Zgradila J« vallka čistilnice olja v Boliviji, toda Argvntfsa, ki J« bila in Je š« pod kontrolo angleških oljnih lnt«r«sov, s« j« ustrašila konkur«nc«. Zahtevala Je zatvorltev mej« ob Urltorlju Chaco, kar s« Je igodllo, toda nekaj tednov posnej« »o s« udarile bollvijsk« In paragvajske č«U. Posledica krvavega konflikta Je bila vzpostavlUv fašistične diktature v Boliviji in Paragvaju, konskrlpcija delavcev in silna revščins med prebivalci, Boli vi J-ska vlada J« preteklo kito pod-vtela odločen korak, ko j« na-tnalila podržavljenj« lastnin« Standard 011 Co. DiraktorJI kom-panlje so zagnali vollkanski krik proti konfiskaciji in vlada se Je ustrašils. Milwauke«. Wl«.. 29, avg. - Organizirani avtni delavci i VVIsconsinu, Illinolsu in Minn« soti so v revolti proti Johnu L, lreči novo vojno, toda uspeh je da hoče uničiti avtonomijo av- dvomljiv. Po sodbi opatovalcev tn« unije, ker je nedavno pr«d- j«. po^ tega jsdr«bna medna-lagal, naj odbor CIO prevzame rodnM preiskava «konc/msklh jurindikrijo v notranjem kon. vzrokov zadnje vojn« m«d Boll- fliktlu, ki s« J« pričel, ko j« Homer Martin, predsednik unij«, izključil n«kaj upornih članov iz eksekutivnega odbore. Stavka v tovarnah pohiitva končana vijo in Paragvajem, toda člani prelskovslne komisij« bi morali imeti dovolj poguma pri iskanju in razkrivanju zunanjih grup, ki so provoelrsle prejšnji krvavi konflikt. Metropolitan Life se MKddie Hoče teksti aa proaperitetn predno dobi v s otrok s. -C« bo« t s aaa jo čakala, ga a« bo*U nikdar iai«la." Kvckford. III.. 29. avgj-Htav. pogajati m unijo ka v tovarnah Rockford National Furniture Co. in Blackhawk New York. — Vrhovni -odnlk Furnltur« Co., Je bila končana. Aron Hteuer Je podprl državni Okrog petsto delavcev se je da- dal*v«ki adteaa, ki ja odredil, da nea vrnilo na delo na |»odlagl do- se mora MetropolJtan Life In-govora, ki sU ga kompaniJI skk-1 suran« Co. pogajati t unijo U-nili t unijo pohištvenih delavcev niUd Office and Professlonal (CIO). Ta med drugim določa WorkeM « K», v kaUrl so or-priznanje unije, minimalno pla- ganlzirsni sgentj« in ualutbanel. čo SS centov na uro za nelzurj«- Unija j« bila zmagala pri volit-n« delavca In 60 cantov za Itur- vah, toda družba j« šla pr«d sojene, delovni Uden 46 ur in plačo dlšč«, češ da je državni takon n«-in pol ta čtturno dtlv. j ustaven. . . PK08VCTI PROSVETA THE ENLH.HTENIIKNT CLAMLO IN LA0TKIKA »1OV«l»ai KABOOKS PO0POKNK JKOMUTC Orgaa * mmd b» *at*~al Ba«a« N.r^.i.. M SS»-4~. O"-*' ^ M«* m i«.. - M I. Cimt* HM to-aa—l«. "S«*«- tTaiud «*•<«••"»* ^TT/ h trtam «•<* pav po 4wru Sapteo« l* ila.lu* m w >r»*ajo KukupMi Mi^TJilr »•»ti. Ml - MI1JM.U« W » te ir^uii M*t«iM _ _ . . .. . A.t«wti*ii.« »M- M -Mi llil Hi" « alww m4 -»u ** * otW» nut«< rtplš. »ur* m atorM. »I«'. > "■»■ W ra»«nM* Ui »rn4rf o»ly .«»•«-* * Naalav M «1*. k« »»• •«» FKOHV KTA IMUI k. U«*Ab A*«.. ChUtmm. MKMHKK Or THK MUKBATED PEESS Glasovi iz I naselbin IMtu« » M primer (Ju* »I. »•*»>. ►•»•» va*a«a |m«m m »aaW~a «•»—>••«-■• «Utu«M*i HAU — tunina Voacrlu i« pra.rfaaao. 4a aamm !>■» — ^ "' 1 j ' ' ' .'jBL|B||PLg I Utilitaristična ekonomija Poročilo it Nemčije, ki je bilo pred kratkim objavljeno v listu The New York Times, ponovno dokazuje, da privatni kapitalizem v Nemčiji eksistira samo še po imenu. Nemški kapitalisti, kolikor še eksistirajo, niso več odgovorni za svoje gospodarstvo, čeprav so spočetka pomagali Hitlerju do kontrole nad deželo. Ce se je kdo korenito u rezal in si pripravil samomor — so to bili kapitalisti v Nemčiji. Nemški fašizem je pretvoril Nemčijo v mobilizirano, militaristično državo, v kateri ima militaristična vlada popolno kontrolo nad kapi talom in vsem gospodarstvom. Prebivalci Nem čije so danes sužnji države. Hitlerjev režim je Jzvršil ta preobrat korak za korakom. Sprva je nacijski režim izsilil obratovanje industrij z oboroževalnim progra mom. Vse direktne in postranske industrije so bile pognane v tek s proizvajanjem municije, topov, tankov, letal, strojnic in drugega orožja. Na ta način je Hitler uposlil armado brezposel nih delavcev. V dobrih dveh letih je ta do skrajnosti na vita produkcija vojnih potrebščin dosegla stopnjo, ko nI bilo več brezposelnosti, niti delavcev v rezervi. Kadar pridejo te razmere v kapita listični državi, rastejo mezde In cene, ki ra-pidno tekmujejo med seboj. Edina odpomoč tedaj je deflacija, ker drugače je dežela v ne varnosti inflacije. Ko je torej Nemčija prišla na to stopnjo, je dr. Hjalmar Schacht, predsednik državne ban ke — ki ga je Hitler postavil za nekakšnega ekonomskega direktorja — zahteval deflacijo. Dr. Schacht je kapitalist, ki dobro pozna kapi talistične zakone in ne veruje v drugačno ekonomijo. Zahteval je od Hitlerja, naj vlada takoj ustavi izdatke In uravnovesi proračun po dobri stari navadi. Hitler pa ga ni poslušal; poslušal je raje generala Hermanna Goeringa. Goering je izjavil: "Nacijska politika stoji nad gospodar stvom." To pomeni, če ekonomski sistem, način gospodarstva, pride v konflikt s progra inom vlade, se vlada ne bo umaknila, pač pa se mora umakniti ekonomski sistem. Tedaj je bilo konec privatnega kapitalizma v Nemčiji. I)r. Schacht, zagovornik deflacije in kapitalističnega gospodarstva sploh, je do bil tri mesece "počitnic", dočim sta Hitler in njegov oproda Goering dekretirala, da poslej bo nacijska vlada diktirala mezde delavcem, cct ne trgovcem in dobičke lastnikom Industrij. S tem je bil konkurenčni sistem gospodarstva v Nemčiji mrtev. Cim vlada prevzame stalno kontrolo nad plačami, cenami in dobičkom, je privatni kapitalizem ubit. Ta kontrola vlade nad goK|x>darstvom se lahko imenuje državni kapitalizem ali državni oziroma narodni socializem ali na kratko — kakor v Nemčiji — nacizem. Ime Je postranska stvar — glavno je. kako delavec živi v okviru takega gospo darstva. Nemški delavec je suženj. Suženj je, orga niziran od vlsde v regimente, ki se gibljejo po ukazu vlade kot avtomati, kakor stroji — brez laatne volje. Regiment delavcev je danes zaposlen v tej tovarni, jutri je poslan v drugo tovarno, pojutrišnjem mora |>a iti is mesta na I »olje aH v gozd sekat drva. Izučeni delavci: inženirji, mehaniki, tehniki, komiki itd., si ne Hmcjo izbirati služb, temveč morajo iti tja. kamor jih pošlje \lada. Nacijska vlada je znižala plače. znHtala je cene in znižala dobičke. Vsa država je organi zirana in mobilizirana kot armada. Civilisti, delavci, marširajo na delo in s dela v četah z orodjem na ramah kakor vojaki; ljudje smejo jesti le to in toliko kolikor jim predpiše diktatura; predpiaana jim je tudi obleka in pred-plašne so jim tudi — besede, ki jih »mejo izgovoriti. Nemčija je danes kompletna militaristična država z militaristično ekonomijo, militaristično politiko, mitttaristlčno kulturo Tn mllTtari-stično ideologijo! ' NaJMje se godi nacljakim birokratom in oficirjem v vojaški ter policijski armadi — za to pa mladi ljudje trumoma drve v politične tečaje in kadetnice. V Nem lljl danea primanjkuje «000 industrijskih Inženirjev In čez pet let Jih bo primanjkovalo 30.000 — ampak dijaki nočejo Iti v tehnUke Me, raje gredo v kadet no šolo, ker vidijo, ds vojaški In policijski oficirji, špioni in politični priganjati ao najboljše plačani — pravi fospodjet To je naredil Hitler iz Nemčije! 0 društveni proslavi Ogieaby. ni.—To poročilo je že nekam pozno. Čakala sem, da kdo drugi iz Ogiesbyja poroča o društveni proslavi oziroma pikniku. ki smo ga priredili v U namen dne 7. avgunta. Društvo Lilija št. 95 SNPJ je namreč praznovalo svojo 30-letnico, kar je pač lepa doba. Toda čula sem člana, ki je rekel, da je pri jedno-ti že 31 let, torej eno leto več kot je staro naše društvo. Tudi ustanovitelji društva so s ponosom dočakali tega dne. Kot znano, smo imeli za govornika glavnega predsednika jednote br. Cainkarja, ki je orisal navzočim borbo za obstanek ter jednotine vrline. Poudarjal Je, da jednota ni le podporna organizacija, marveč tudi načelno napredna. Trudi se dvigniti delavca iz teme do stopnje, da se bo zavedal, kam spada, to je zavedal svojih dolžnosti do jednote in do delavskega razreda. S svojimi publikacijami je jednota že veliko storila na Upa polju med našim delavstvom. Dotaknil se je tudi rudarskega štrajka leta 1913 v Coloradu, ko so Ro-ckefellerjevi pobojniki streljali ubqge štrajkarje in požgali njih šotorišče ter brutalno pomorili žene in otroke. Tem revežem je priskočila na pomoč tudi naša jednota. Predsednik Cainkar se je ču dil, ker naše piknike prirejamo zvečer. To je pač naša posebnost, katero je pred dvema letoma opazil tudi br. Godina, ko se je nahajal med nami. Prava živahnost se prične šele bolj pozno zvečer. Vzrok je iskati v tem, ker na naših piknijcih nimamo nobenih posebnost^ to je nobenih športnih iger in tekem, za pete nabrusiti in potolažiti žejo pa zadostuje le nekaj ur, katere pa včasih nategnemo v pozno W>č f Na zadnji seji sem opazila, da ijekateri člani niti ne vedo, da je bilo naše društvo naročeno na revijo Cankarjev Glasnik, ki pri naša imenitno in zelo podučno čtivo. Samo odlomek iz knjig* "America's 60 Families" je vreden polletne naročnine, prav tako tudi članek o taboriščih v nacijski Nemčiji. To revijo lahko ceni le oni, ki jo čita, ne pa kakšen zagrizen nasprotnik vsega, kar je naprednega. Članstvo lahko dobi Cankarjev Glasnik pri tajniku. Tudi oni, ki so nasprotniki reviji, se lahko nekaj nauče iz nje, če se potrudijo, da jo prečitajo. Pozabiti ne smemo, da se preživljamo ie z delom svojih rok in prav vsled tega smo dolžni po možnosti podpirati de lavsko kulturo ter stvari, ki so v korist nam samim. Delavska zavednost nam je najbolj potrebna. Le kdor ne ve, kaj je svoboda, je ne želi. Mary Kemz, 95. vorov ima dosti. Denarja ni za WPA. Naj poročam tudi, kaj dela tukajšna katoliška reakcija. Zdi se mi, da je vedno manj dohodkov za tukajšno cerkev sv. Ane, kar je povsem naravno, ker, če je ogromna delavska maaa brez zaslužka, takrat tudi cerkvi slaba prede. Pa so božji namestniki sv. Ane nekaj novega po-gruntali, da je boljši biznle. S prižnice so pričeli oznanjevati, da je potrebno, da se v cerkvi postavi hladilne naprave (air conditioning). Menda, zato, da bo cerkev bolj privlačna. V ta namen so brezplačno dobili tukajšnji park Aramingo Square. In kaj mislite, da so postavili v ta park? Velik cirkus-sv. Ana in cirkus! Neki cirkuški družbi so plačali za naprave dva tisoč dolarjev, za delo pa so dobili večinoma svoje farane, ki so delali brezplačno. In tako so postavili v ta park najmodernejši cirkus. Se več: postavili so tudi plesišče in točilnico za opojne pijače. Par dni so delali in je bilo vse v redu. Potem pa se je začela igra. Kolesa so se vrtela in šuma in hrupa nič koliko. To se je vozilo, plesalo, igralo za denar in za vsakovrstne druge reči. Igralnic za denar je bilo še največ. Ljudje so kar trumom| hiteli na lice mesta. Prišli so tudi taki, ki so že davno vrgli vero v cerkev in boga med staro šaro in pridno zapravljali denar. Navadno hodijo v cerkev samo katoličani, toda tukaj v tem parku je bila umetna cerkev, cerkev biznisa. Tu je prišlo vsakovrstno ljudstvo. Svojim faranom je fajmošter poslal tudi srečke. Vsak član jih je dobil dve knjižici za prodajo. Na srečkah je bilo zapisano, da dobiš $600 za 10 centov. Par dni pred zaključkom cirkusa, ki je trajal par tednov, je fajmošter—mogoče tudi kaplan—prineeel velik Šbp bankovcev—600 po dalarju-*»ta jih kazal ljudem, da so bolj pridno kupovali srečke. Kdo je dobil tistih 500 copakov, ne vem; gotovo ne tisti, ki jih je najbolj potreben. Po zaključku cirkusa se je duhovnik lepo zahvalil vsem tistim, ki so denar zaigrali, zavozili ali zapili. Vse to za "air conditfon* ng" sv. Ane, da ji ne bo vroč*. Kakor se sliši, je bilo $15,000 dobička—morda tudi več, ker se točno ne ve. Sedaj pa naj kateri reče, da nismo napredni, al! pa da ni reševanje duš—velik cirkus. John Novak, 284. WI>A in—"cirkus *v. Ane" Philadelphia, Pa. — Delavske razmere so tukaj pod ničlo kakor povsod drugod. WPA je svojim delavcem dala počitnice že zad njo pomlad s pripombo, naj gredo na rellf, ker nI več denarja v skladu. Prav malo jih še dela pri WPA. Tukajšna mestna vi da bi morala prispevati svoj delež za relifne projekte WPA, toda je precej trdovratna. Izgo- 0 obisku Clšvelanda Hermansville, Mich—Kdo bi vedno bil doma? Tudi mene se je polastila želja, da obiščem, in to prvič v mojem Življenju, veliko in lepo industrijsko mesto Cleve-land, kjer prebiva veliko AtevBo naših rojakov. To je v resnici prava metropola. Veliko sem fte čital in slišal o napredku naših rojakov v Cltvt-landu in o Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, na katereg* so elevelandski rojaki lahko res ponosni. Nikdar ai nisem pi%d-stavljal. da je ta zgradba tako velika in krasna, dokler se nisati o Um sam prepričal. Z občudovanjem sem stopal po teh lepih prostorih ob strani mrs. Novak in mrs. Peterke, ki sta trie spre- mili v Narodni dom. Tam so nar drage volje sprejeli rmO Turfc, tajnik Kluba drnitev SNP; oskrbnik mr. Vehar in mr. Zor-ko. Razkazali so mi v s« prostore, nakar smo se ustavili v spodnjih prostorih Kluba društev, kamor vodijo vsi hodniki ogromne stavbe. Tam postrežejo žejriim s hladno pijačo tako, da se človek v resnici počuti popolnoma domačega med temi gostoljubnimi rojaki. V resnici zanimanja vredno in mi ostane v trajnem spominu. Prej imenovanim se najlepše zahvaljujem za prijazno uslugo. | Obiskali smo tudi urade Enakopravnosti in si ogledali tiskarno. PrviA po mnogih letih sem se zopet sestal z njenim urednikom mr. Satocem. Dalje sem obiskal Johna La diha, Johna Godnjavca in Lojze ta Eršteta ter mnoge druge moje sošolce iz Trebnjega na Do* lenjskem. Videli se ni*mo že ce lih 35 let. V resnici fejzt fantje, ki Še vedno radi katero zapojejo, kakor včasih v stari domovini. Najlepša hvala Ladihovl družini, čijih gost sem bil vea teden mojega bivanja v Clevelandu. Razkazali so mi tudi mesto. Posebno me je zanimalo bivše smetišče ob jezeru Erfe, kjer so nekoč životarile žrtve brutalnega kapita lizma. To je bilo namreč za časa slavnega Hoovra. O njih ko-libski naselbini, o "Hoovervillu," nI tam nobenega sluha več. Po tistem kraju ob jezeru danes pelje lep bi^levard, produkt WPA. Povbo(H je opaziti, da počas korakamo v boljšo človeško družbo, in to kljub* zabitoati ogromne večine ameriškega delavstva. In to je nekaj. Pod pritiskom razmer bomo vseeno končno dosegli cilj socialne demokracije, v kateri bo imel vsak človek pravico do poštenega dela in do uživanja popolnega sadu svojega dela. Takrat bo siro-maštvo le še spomin temne preteklosti. Naj še omenim, da smo bili z družino Johna, Peterka najboljš prijatelji pred 22 leti v New Yorku. Razšli smo se tako, da nismo vedeli drug za drugega, zdaj pa smo se popolnoma po naključju zopet sestali. Plač prijetno snidenje s starimi prijatelji. Najlepša hvala vsem za izkazano mi prijaznost. Žal, da nisem mogel dalj časa pri vas ostati, ker ml je bilo jako prijetno med starimi prijatelji in znanci. Cas je hitro bežal in treba' se je bilo posloviti, da sem obiskal tudi mojega brata v To-ledu, O«, in moja dva sinova v Chlcagu. V Chicagu sem obenem obiskal tudi fante v Delavskem centru, katerim sem obljubil, da se v kratkem zopet povrnem v njih krog. Potem pa sem se podal nazaj na mojo beČlarsko farmo na gornjem polotoku države Michigan, v deželo srn in črnih medvedov. Joe Zore, 1. —TeSeralei PiaUiraa. Charles Sawyer, ki je porazil govemerja Martina L. Daveyja pri primarnih volitvah v Ohiu. ---- K vprašanju bojkota in stavke iz naci- i ti • stičnih motivov W 'i . ji * Poslanec s. Vaclav Jaksch, predsednik nemške soc. dem. stranke na: Cehoslovaškem, je objavil v listih članek, v katerem pravi r • Problem krkonoških (sudet-skih) Nemcev prihaja v odločilni štadij. Ml1 smo vedno zastopali mnenje, da gre našemu delovnemu in nadarjenemu ljudstvu neovirana socialna življenjska možnost In popolna državnopolitična enakopravnost. Te zahteve razume tudi demokratično inozemstvo. V Interesu evropskega miru je, da se v krkonoškem (su-detnkem) obmejnem ozemlju, ki je tako izpostavljeno, z največjo naglico odpravi vznemirjenost in negotovost. — V kolikor krko-ooJkl Nemci zahtevajo socialne tMjeflfrke pravice in politično A. T. Ve tbornke, in Frank J. Ilogan. njegov naalednlk. dvomljivi položaj reši s pozitivno retttvijo. Nihče jim ne more bra-niti, da s smotreno energijo' zahtevajo svojo pravico in gotovost in varnost. Krkonoiki Nemci se pa podajajo v velifeo nevarnost, če se dajo izvabljati kot orodje tujih interesov. Občutljivi temelji našega gospodarstva ne preneso nobene pustolovske politike. V tem, ko velik del na ših sodržavljanov živi v sanjah nacionalnega navdušenja, se pojavljajo v gospodarskem življenju pojavi, ki nas navdajajo skrbjo. Celotni izvoz Cehoslova-ške nazaduje. V juniju 1937 smo izvozili za 982 milijonov kron blaga, v juniju 1938 pa le še za 869 milijonov kron.—Vsako na daljnje nazadovanje izvoza pomeni nastop gospodarske krize, ki bo zadela predvsem krkono-ško izvozno ozemlje. Brezvestna politika istousmer-jenosti, ki se je ie pojavila v občutnem sektorju gospodarstva, že izziva tu pa tam bojkot inozemstva. Tudi v čeških ozemljih se pričenja bojkotno gibanje, naj pa je Že politično ali gospo-darskp, vendar logično poslabša gospodarski položaj v obmejnem ozemlju. Širijo se pa bolj in bolj vesti o izvršenih in nameravanih premestitvah obratov iz nem&kih ozemelj v notranja Češka ozemlja. Nadomestna industrija, ki se je po dolgih letih zasidrala v siromašni občini Ro-thanu, tudi grozi, da se iz strahu preseli. Kapitalisti se boje in bodo, če se jih ne prepriča drugače in jim da zagotovilo, prenesli svoj kapital v mirnejšo notranjo pokrajino. Od povsod, kjer ni politične varnosti, kapital beži. Ne beži le židovski, ampak tudi kristjanski, če je sploh mogoče govoriti o imenski razliki. Kapital beži iz mrzličnih obmejnih krajev ter-ei poišče mirnejši in varnejši kraj. V tem ne prav rožnatem položaju se širijo vesti, da pripravljajo krkonoški Nemci veliko politično stavkovno akcijo.—Taka stavka ne bi nastala z odobravanjem v obratih. Ni sicer dvoma, da ima naše delavstvo opravičene zahteve glede mezd in nujne socialne želje. Ce ne bi bil strah pred nezaposlenostjo tako velik, tedaj bi bila že marsikatera mez^ dna borba razdrlg prevaro v kapitalistični izkoriščevalni ljudski skupnosti. Politična stavka množic bi torej mogla nastati le na povelje onih podjetnikov, ki se slepo pokoravajo ukazom ene politične stranke. Posledice pa bi zopet nosili delavci in nameičen-ci. To bi bil pa le nov povod za bojkot proti krkonoškim Nem cem. — V narodno mešanih obratih grozi tudi nacionalna nevarnost. — Ce bi nemški del prebivalstva na ukaz nacistov zapustil obrat, se je bati, da potem ne bodo več dobili dela v obratu. V teh razmerah bi bila torej poliUlna stavkovna akcija socialen in nacionalen zločin nad kr T 7— r ien in nacionalen ziocin naa icr-enskapravnost imaja na svoji konottim nemškim prebival-• treni simpatije kakofc- tudi de-! -....... - jansko pomoč naprednega naro-ta.^Zgodevinska prilika se bliža, da zaaiginrsmo narodno eksistence In neoviran socialen in kulture« nazvoj krkonoškega prebivalstva. V tem trenutku se noben poMffk nt ume umikati svoji odgovorneeti. Predvsem je v interesu krkonoških Nemcev, da se sedanji stvom. Dokaz bi bil le, da vodstvo krkonoških Nemcev iz strahu, da doživi njega politik* polom, izigrava življenjske interese ljudstva kot jamstvo za svojo hazardno igro. Prihodnji tedni pokaftejo. če je v Henleinovem tabora še iskrica Čuta odgovornosti ali ne. Ne opominjamo sa-mooblastno vodstvo, ki je, kakor (DaJJe na L atrmaL) '■t n zgo Tedenski odmevi / Anton Garden PO KATERI POTI?_\X r€nil' da deUv8tvo ne bo kamor prišlo brez svoje razredne u2m stranke. Dokler si je ne zgradi, bo T v političnem kolobarju. p0 njegovem k. bodo še nadalje plezali "prijatelji" in v™. k vladnim službam in koritom. Za kyw tično glupost jih bo v stavkah dobivali / lički po glavah in se solzilo in bljuvalo od n. skih bomb, pred volitvami pa se dusalo d treba poraziti "prijatelje" a la governer i> To vse dotlej, dokler politično ne iihodi Zmotno pa bi bilo misliti, da bo delav stranka, kadar pride do nje, namah preobn Ameriko (brez močnega socialističnega nja se to sploh ne bo zgodilo). Takrat se h v resnici šele pričeli boji z reakcijo in vlač čim razredom. In boj bo najbrže ljuteiši kor v kateri drugi deželi. Amerika je nan dežela perverznega in često sadističnega! lja, vladnega in drhalskega; vsa njena i vina je prepletena z njim. Drugič ima Am ka najbogatejši in največji posedujoči rai na svetu, ki se bo korenito upiral izgubam grabljenih in naropanih privilegijev. Glede tega je zelo instruktivna tekoča dovina. Kar poglejte, kako silovito udriha akcija po Rooaeveltu, svojemu največjemu brotniku. Roosevelt ni noben prekucuh, i več skuša le odpraviti nekatera največja ker je prepričan, da si nebrzdani kapitali sam koplje jamo. Vse njegove reforme so damentalno usmerjene z namenom, da mu daljšajo življenje. Kljub temu pa ga toriji čaje, kakor da bi bil res kakšen socialni volucionar. Kako bo reakcija šele takrat kričala, ko res prišla na površje močna delavska ali marsko-delavska stranka s kakšnim bolj damentalnim programom 1 Nisem noben ] rok, toda prepričan sem, da se bo pognal odprtim nasiljem proti delavski stranki in i di, čim bo pričela ogražati kapitalizem, obrambo svoje "demokracije" — privilegi in politične moči — bo organizirala in obor la fašistinče tolpe ter se z nasiljem skui obdržati na vladi. Saj razni ameriški Mussolinčki in Hitlei že sedaj organizirajo oborožene bande, na mer srebrnosrajČnike in ameriško-nemške cije. Proti "komunizmu", seveda! Vsa ta h da je ekstralegalna armada reakcije za ter ziranje delavstva. Vladajoči razred pa imai jo ekstralegalno armado tudi v Ameriški katero bi Stalinovi "komunisti" radi poteg v svojo "ljudsko fronto" — tako so se ie gionalizirali! Proti oboroženemu terorizmu posedujofi 'razreda in njegovim plačanim ter zavednin prodam ne bo zadostovala glasovnica — ta 1 ko, služi tudi fašistom. Svojo glasomico svoje organizacije — strokovne, politične gospodarske — bo moralo delavstvo braniti di s svojo fizično silo, če bo hotelo zmagati reakcijo. Pri obrambi svojih civilnih svol ščin, svojih organizacij in socialne revoluc ki je sprostitelj najbolj demokratičnih sil t kega naroda, bo delavstvo moralo biti pripi ljeno in usposobljeno, da bo izdrlo dva zobi vsak svoj izbiti zob. To jasno pokazujejo dogodki po vsem sv Ako bi bilo nemško delavstvo vzgojeno v smislu in tudi pripravljeno na fizično obrai svojih pravic in weimarske republike, bi ler ne bil nikdar prišel na krmilo. Seveda b bilo moralo upreti tudi izmozgavsnju Nem po zapadnih imperialistih, kovačih ropal versajske pogodbe. Špansko delsvstvo je vzgojeno bolj militantno, zato tudi te nad leti heroično odbija domače fašiste in invi Španije po Hitlerju in Mussoliniju. Toda vzgled imamo bližje —-v MilwsuW Ko so med vojno z vojnim šovinizmom prt jeni stoprocentneži zagrozili milwauškim *o listom s fizičnim nasiljem, so jim «lednji J« odgovorili: Za vsako naše življenje bo«te vi dvoje svojih življenj! In ker so bili to pravljeni tudi izvršiti, se jih ni dotaknila ena roka vojnih fašistov. Najvažnejše orožje ameriškega so in bodo demokratične tradicije dežele, w naša največja dedščina. Teh tradKrij ^^ prijela in jih proglasila za svojo dsdšč.novs prava, to je razredna delavska . . delavska stranka in bo z njimi tudi^ nad reakcijo. Toda le pod pogojem, da jik pripravljena v slučaju potrebe brwit'» fizično silo - yes, tudi z orožjem^ w ^ delavstvo pripravljeno ns to, mu i* umirati na barikadah, ker bo resk<^ del pogum. Toda delavstvo «i bo mor*' f osvojiti tudi občinske in držsvn« bo prišlo do socialnegs preobrata, i« bo moglo storiti brez svoje razredne pa naj se imenuje tako ali tsko. Pred cKaJtetimi W (I. Prosvete f dne 80. avgusti' Domnte vesti. V Greensburgu- P«^ f Sušteršič hudo opekel, ko je pom * , hinjski peči s petrolejem. Odv*««^ nišnico. Delavske vesti. F^ ^ * vanje za delo je objavil P£'v ^ 200.000 prostovoljcev za dtw v ^ se v sp»o*nem podlrs - stari domovi a i. Občine n. KrsU»-kajo za neodvisno državo. 30. AVGUSTA PROST KT JE tri Dnevnitarji tožijo .. • i Ljubljana, 12. avgusta. daj naii H-« o ^ davnih uslužbencih, RJradi tega, ker i* teh Sti ljudi ki bi se znali po-Lj za »elo potrebne apele na*o javnost. L nižjega in najnižjega dr-P uslužbenca bi moralo pravilo: Toliko pravice toel kolikor si je boš, zdru-r skupni organizaciji, prisede na to, ali si urad-gluga ali dnevničar. Vsi nižini uslužbenci živimo iz usta in i dneva v dan. Pri •kupni zli usodi pa se ne mo-organizirati, da bi se v or-iji, ki jo dopušča uradrti-^kon,' borili za svoje življe-pravice. Glavni vzrok tega Ttem. kar med nami ni sloge, m velika nevoščljivost. Reki ao slučajno uradniki, v domišljavosti zaničujejo jftdnika, poduradnik slugo, pa dnevniČarja, vsi sku-'pi ženske- uslužbenke za vsa-ntna, tudi najnižja dela, o Jh sploh nikdar ne mislijo, «o njihove tovarišice in sotr-, To gre iz leta v leto, četo vsi od nižjega uradnika adnjega dnevničarja in služ-popolnoma izenačeni s emki, ki ne zadostujejo za nje. Primer strašne revščine Zagorje, 12. avgusta. Sklendovski grapi v gozdu Bijhna lesena baraka, v ka-iivi bedno življenje 7član-družina brezposelnega in ga delavca Franceta Kiju-a. Dokler so apnenice obra-ile, je imel Ključevšek stalni liek. Ko je bil obrat skrčen, 3jučevšek zbolel in v njego-kdno domovanje se je pola-a vselila lakota. Brez stal-i zaslužka in bolan ni mogel toliko zaslužiti, da bi bila ina vsaj enkrat na dan de-bornega kosila. Tudi pri-natni zaslužki so izostali, bose je poslabšala in tako je vsa družina navezana samo a pomoč dobrosrčnih ljudi, hodi od hiše do hiše in pro-kruh. Reveži spadajo pod "ko upravo Št. Jurja pod ki pa na vse prošnje Nirja, da nima nobenih fctev za olajšanje bede. dni je obupana žena in ma-»t po Zagorju prosila za mi-■o. vsaj za košček kruha za otroke. 2ena je popolnoma 1»na in seveda tudi vsa obu-Za moža dobi brezplačno davila v Rdečah, ki pa *orej° Pomagati, ker je mož Pomanjkanja potrebne fctako oslabel, da bo prej •J izhiral. Revni ženi in ma-«Jo tudi reveži kos kruha, •n pritrgajo od ust in je pivo, da se vsi vprašuje "J J« z našim toliko hvali socialnim skrbstvom. Poji* vprašujejo, kaj je z bed 2m fondom, h kateremu •"•Jo in kam ^re njegov de-ij^rečna družina bolnega joielnega delavca Franceta ■T*uV;ka 'ma pet otrok od 1 L j prosti in je sramota, ■ fužina gine od lakote bajti, ko toliko ljudi kako bi razmetali de-«Weno delavsko ženo je J* frtk. stvar in, da bi ■T« • plA€mo « tem kriče- u bede, da |>j w nM P kll,i ne"re*nl družini* pri- 111 Pormrf. ra7*anjajo . .. ''J;W'*na. 8. avgusta ^ Jna stanovanjska mizeri lil ;,,'vilnih barakar-fc ki na pe- rnozni jami -i manjša p. a, «> se sl- t b* * ^ -, ' *l sMHi va. . potreb-l "nj* 'lov'ka pri živ * k* naselj. «> W *»«la e"."11 l^obapo-< ; -do zblte hišice. ^bo^m, «o ne- redko dajal« atrehb Številnim rodbinam. V slabem vremenu in pozimi ni bilo moči vlagi in mrazu ubraniti pot v notranjost. Tako so morali posebno otroci in starejši prezebati dneve in noči in največkrat v lakoti pričakovati toplejših dni, ki so jim pregnali vsaj eno od mnogih nadlog. Poslednja leta se je LJubljana raz pahnila v vse slrani. Tam, koder je bila včaai periferija, so nastali novi mestni okraji. Drd-go za drugo so se morale umakniti barakarska naselja novim hišam: šolam, vilam, cerltvam. V Gramozni jami so podrli že polovico barak. Ostale pridejo cmalu na vrsto. Nova ljudska šola, ki so jo postavili v jami, je potrebna še šolskega vrta In griŠča, pa tudi sieer razdrapane jarake ne spadajo v njeno bližino. Sedaj so na vrsti barakar j i na Kodeljevem. Ko so si ti siroma-tod postavljali svoje kolibe, zranžirane vagončke in barake pravljičnih izgledov, seveda niso mislili, da jih bo kdaj pregnalo razširjajoče se mesto. Vile so pričele rasti iz tal, sedaj jih je le lepo število. Barakarji so se nakrat znašli v soseščini in družbi imenitnih vil. Tolažili so se, da jih ne bodo tako kmalu pregnali od tod, saj imajo svoja 'posestva" na svetu, določenem za novo cesto. Tolažba pa je tudi edina, ki človeku ostane na kraju vseh tegob. Pred par dnevi so prišli delavci iz občine in nasilno deložirali barakarje; znosili so jim na prosto, kar je pre-nošljivega bilo: slamnjače, stole, police, ponekod tudi kakšno podobo, ki je videla lepše čase, drugod zopet otroške vozičke, zibka inventarjem in brez njega. Mestni delavci so uradni možje n nI, da bi se dali omamljati po vekanju nebogljenega dojenčka. a tudi ne gre, da bi ovirali populacijsko politiko svojih predpostavljenih ... S krampi so razdirali barakarska "kraljestva", n blagodejne plohe so preskrbe-e, da se ni vsenaokrog prašilo, kakor se je pri podiranju Siona n Bate. Enega teh siromakov so se usmilili, predno so mu bajto do kraja razdejali; par dni1 staremu otroku bi enodnevni na-iv utegnil škoditi. , V četrtek so prišli vozniki z mestne pristave in pričeli odvažati premično lastnino barakar- ev. Občina jim je določila nova bivališča, čepfav ne pod skupnim farnim patronom. Vse brez prevoznih stroškov, kolkov in taka. Morda dožlvimo še v tem desetletju, da bodo iz mestnega območja odstranili vsa barakarska naselja, izvzemši onih na Galjevici in Sibiriji. Kdaj pa bodo iz osrčja mesta izginile tiste podrtije, ki jih imenujemo hiše In skladišča pa so mestu v večjo sramoto, ko pa barake zunaj mesta? Človek ne ve ne ure, ne dneva, bržkone tudi ne stoletja . . . Otroci zažgali kozolec Kozje, 8. avgusta. V soboto je nenadno začel goreti nad 30 metrov dolgi kozolec dvojnik, last občine Kozij. Požar se je naglo širil po zgradbi, ki je postala v teku petih minut velikanska bakla. Kopalci v bližnjem pokopališču, ki ao prvi opazili požar, se iz prvega izneneflenja še niti niso zavedli, ko je bila že vsa ogromna zgradba v plamenih. Kozolec je bil nabito poln pšenice in drugega žita in sena, kar vne je bila last tukajšnjega restavraterja g. t»odllnŠka, ki je imel občinski kozolec v najemu. Podlinšku je zgorelo za nad 70 mernikov žita in za okoli 2000 kg sena in slame, tako da trpi samo Podlinlek najmanj 7000 din škode, Skoda Ha stavbi sami znaša najmanj .10.000 din. Kozolec kakor tudi žito v njem nista bila zavarovana. Kozjanski gasilci, ki so takoj pritekH na pomoč, so se morali omejiti le na rušenje goreče stavbe in polivanje gorečih tramov, ker je bila vsaka možnost udušltve požara izključena. Požar ao po dosedanjih informacijah zanetili otroci, katerih je bilo kakor ofcttajno tudi ta dan polne pri občinskem kozolcu, kamor se hodijo igrat. Bilo bi želeti, da starši posvečajo večjo1 pozornost bvojim otrokom, ki itikajo brei nadaorstva po raznih stavbah okoli tega. Dejstvo, da je zavoljo razposajenih otrok .prišel marljiv gospodar ob ves letošaji pridelek, občina Kozje pa ob Yelflto stavbo, naj bo vsem Rosestnikom v opomin, da svoje zgradbe-strogo nadeorujejo. Sta kradla na debelo TrgoVec Senčar Metod v Stri-govi ima dobro urejeno trgovino. Kjer j« njegova ' trgovina razselna, saj obsega špecerijo, manufaktUro in železnino, ima tUdI velik trgovinski lokal. Senčar je fitoel V svoji tTgovIni že od svojega začetka kot stalnega delavca Izučenega mehanikarja Ferda Stgaja, ki je mnogokrat pomagal v trgovini, sestavljal kolesa, jim nadomeščal neve dele. Bil je pri hiši kot domač in ae je trgovec tudi v polni meri nanj zahetel. Poletf tega pa je ob potrebi opravljal tudi službo trgovčevega osebnega šoferja. i Vsi so ga smatrali za poštenjaka, ki si je služil s ve j kruh zgolj s svojimi marljivimi rokami, da je preživljal svojo ženo in 9-letnega sina. Kakor po navadi je bil Ferdo Sagaj tudi 4.; t. m. pri Senčarju na delu. Proti večeru je prišel tja njegov sinček. Deček je hodil za očetom po trgovini in dvorišču. Naenkrat pa je g. Senčar opazil, da je imel deček nabito polne žepe. Poklical je fantka k sebi in v tistem trenutku mu je padel izpod predpasnika zvonec za kolo. Začel je fantka preiskovati, ter je našel pri njem različne malenkoati, ki so bile vzete v njegovi trgovini. Fantek je takoj priznal, da mu je dal to oče. Zadevo so takoj sporočili o-rožništvu, ki je Sagaja preiskalo ter našlo v suknji za podlogo du-eat šipk za kolesa in Še razne reči, ki prihajajo v poštev pri popravilu koles, s čimer se je Sagaj tudi bavil. Aretaciji Sagaja je sledila hišna preiskava, kjer so našli velik zaboj 4 predmeti, ki jih je v teku dveh let, kar je priznal, nanosil iz Senčar-jeve trgovine. V zaboju ao bili sestavni deli koles, različni ključi, milo, svinčniki, radion, kaša, robci, klešče in mnogo drugega, kar premore trgovina, v vrednosti 5,000 din. Aretirali so tudi Sagajevo ženo, otroka pa so prevzeli v oskrbo orožniki. Sagaj priznava, da je kradel že dve leti. K vprašanju bojkota in stavke iz nacističnih motivov (Nadaljevanje a t »traaL) videti, izgubilo smisel za realnost, ampak množice krkonoške-ga prebivalstva prav iakreno, da se streznijo. Val, ki hodejo delati za interese krkonoškega ljudstva, bi morali v tem težkem trenutku zbrati svoje aile, da ae notranje politično vprašanje častno reši ter pripravi teren za smotreno gospodarsko in socialno poživljajočo politiko. Vsaka druga taktika je samomor in mora končati z veliko škodo, če ne uničenjem. Nemška socialna demokracija hoče spričo velike nevarnosti ostati kot zadnji nepremagljivi Jez pameti. V njih lastnem interesu in v Interesu krkonoškega nemštva poživljamo delavstvo in nameščence, da se ne umaknejo nobeni grožnji, ne klonijo obenemu terorju in naj se ne žrtvujejo za "kanonenfut-ter" za nobeno ceno v prid de-speratnih politikov. Ca drči politični voz krkonoških Nemcev v prepad, tedaj ae morajo vezi po-rezatl, ki bi utegnile krkonoško Več zelen jadi in sadja Poletje je Čas, ko se telo lahko v polni meri okrepi s tečno hrano. Dan za dnem prihaja na trg sveža povrtnina in domače sadje. Doba vitaminov je to, da se izrazimo v smislu modernih nazorov o ljudski prehrani. In ker so vitamini (dopolnila) za zdravje in normalni razvoj telesa neobhodno potrebni, si oglejmo baš v dobi njihove največje žetve prednosti smotrenega, pravilnega zauiivanja hrane. Kaj ao vitamini? V hrani so razne vrste dopolnil, ki vsaka zaae preprečujejo razvoj bolezenskih klic. Zato je potrebno, da človek večkrat menja hrano. Dolgo je trajalo, preden se je kemikom posrečilo Iz hralnih snovi izločiti posamezne vitamine. Doalej so »odkrili osem vrst dopolnil, ki jih znanost poimenuje z A, B-l, B-2, C, D, E, K in P. Vitamin A oskrbuje okostje ter vzdržuje telesno odpornoet zoper okuženje. Kjer ga ni, se javljajo poaebno pri otrocih splošna onemoglost, zmehčanje kosti, ošibeloat zobovja in očesne bolezni. Nahajamo ga v veliki me^ri v mleku, maslu, siru, jajcih, v krušnem kvasu, oljčnem In ribjem olju, korenju, paradižniku, v listnati zelenjadi, malinah, borovnieah in robidnicah. Ker pospešuje ta vitamin tudi rast, je treba skrbeti, da prejmejo otroci doati navedene hrane. Vitamin B-l prav tako pospeši rast in lajša prebavo. V rastlinski hrani je zastopan v stročnicah in paradižnikih, sadnem o-lupku, jajčnem rumenjaku in v neoluščenem rižu. 2itno zrno ga ima tik pod zunanjo kožico. Brez njega ao meanine, bela moka in oluščen riž. Zato toliko atrašne bolezni beri-beri po Kitajakem in Japonakem, kjer se ljudje po večini hranijo le z luščenim ri Žem. Vitamin B-2 je zastopan v pio-vrtnini in mleku. Kjer ga v hra ni ni, se rado Javlja vnetje kože, čiri, nervoznoet z glavobolom in nespečnost. Važen je ta vitamin že zato, ker tudi v izdatni meri poapešuje rast. Vitamin CTje človeku neobhodno potreben. Ohranjuje kri in varuje telo pred skorbutom. Javlja se ta bolezen v. razkrajanju krvi in oboljenju Čeljusti. Dopolnilo C je zastopano v zelenjadi, šplnaii, zelju, papriki in kolerabi, v paradižnikih, korenju, krompirju In v žitnem zrnju. Precej ga je ? aadju, posebno v citronah, pomarančah, jabolkah in malinah. 8 prekuhavanjem se njegova moft izgubi, zato je treba zelenjavo pravilno pripraviti, sadje uživati čim bolj sveže. U-čenjaki trde, da vitamin C pospešuje pigmentacijo koše, zdravi krvavenje (hemofilijo) in želodčne čire. Ljudje, ki so se hranili po veČini • konserviranim mesom, tako razne odprave na tečaje zemlje in mornarji na dolgih vošnjah po ooeanih, so pogosto obojeli na skorbutu, ker jim je manjkalo dopolnila C. Moderno predelovanje in konservl-ranje sadja ter zelenjave na način, ki ohranja vitamin C, je temu izdatno odpomoglo. Vitamin D je tako zvana pro-tirahltična anov. Otroci dobe ka-ano zobovje, zatilnik ae rad o-mehča. Hrbtenica se krivi, prav tako nog«. Rahitična deca j« bleda, milice ao oplahn«, šibke, duševno razpoloženje klavrno. Dopolnilo I) nahajamo v mleku, jaj- nemško delovno ljudstvo potegniti a seboj l—Po Del. Pol. čnem rumenjaku, ribjem olju in maalu, v jedrnatih plodovih, paradižnikih in gemeljih. Za noseče matere je priporočljivo uživanje gornje hrane. Šibkim otrokom je treba poleg sadja dajati tudi ribje olje, da ne podležejo rahltisu. Vitamin E je Činitelj reprodukcije. Posebno važen je za plodnost in spolno potenco. Mnogo ga je v mesu, pšenici, lucemi in morskih ribah, sato pravijo, da ao "primorci plodni kakor kunci". Dopolnila so učinkovita le v surovem sadju in zelenjavi. U-velo, obležano hranivo izgubi avo-jo moč. Zmotno je tudi splošno uveljavljeno pravilo, da je treba, šibke, bolne ljudi hraniti le z jajci in mesom. Za ohranitev teleane moči so vitamini prav tako potrebni kakor maščoba, tolšče in beljakovine. Poletje je še posebej doba, ko si s ceneno povrtnino in domačim sadjem lahko krepimo telo in zdravje. Raziskovanje Ijudake hrane v zvezi a starostjo je pokazalo, da so stoletnlki doma posebno v onih državah, kjer ljudje hranijo 1 preprosto, zelen jadno in aadno hrano. Pravjl no mešana jedila, znana "bal kanska solata", razne buče, sveže aadje, paprika, sir, luk in mleko,, predvsem jogurt, so v nema li meri pripomogli, da je na Bft) kanu, poaebno v Bolgariji, razmeroma največ atoletnikov. Zdravilne korlatl zauiivanja Sadje vsebuje povprečno 82^ vode. Beljakovin je v njem malo, masti tako rekoč nima. Oglji kovih hidratov Je v aadju 10 do 16%, del teh stvarja kot alad kor korlatno energijo v teleau. Manj aladkorja pa več beljakovin, tolšče in škroba vaebujejo jedrnati plodovi, orehi, mandlji, lešniki in kostanj. Sveži jedrnati plodovi vaebujejo večje množine neke škodljive kisline, zato jih ne smemo uši vati v preobilni meri. Sest orehov na dan fte prežene bledico, ker ae krvna rdeča telesca okrepe, Tudi dat Iji so zaradi velike množine sladkorja in beljakovin zelo re-dilni. V aadju je cel niz klalin, posebno znani sta citronska in jabolčna Malina. Vonj in okua sad ja nastane po kombinaciji alad korja z aromatičnimi kislinami Eteričnih olj'Je nekaj v zrelem sadju, razmeroma majhno, zato pa zelo važno količino v aadju pa tvorijo mineralne aoli. Polovico te vrednoeti v izmeri 0.76% zaveema kalij, natrija in klora, ki povzročata žejo, v aadju aploh ni. Min«ralne soli, ki Imajo v našem organizmu tako važno vlogo, m dele v tri akuplne. Prvo tvorijo vodik, ogljHc, duMk in kiaik. Vae te anovl pospešujejo toplotno energijo teteea. Druga skupina natrij, kalij, kalelj, magnezij, mangan, ieleee In aluminij, dajejo teleeu luAnato snov, ki v večnem boju • kislinami organizma atvarjajo soli. Tretje skupina mineralnih aoli daje telesu žvepleno, fosforno, klorovo, fluerovo, jodovo in kremenčevo klal i no. De nevtralizira odvlšne nabran« anovl, mora t«lo stalno vsebovati dovolj no mero luina-tih anovl. C« teh ni, a« nabirajo strupen« kisline, posledice so gfht, revmatlzem, sladkorne in drug« bolezni. Razen z«l«njav« in krompirja Je sadje glavni činitelj, ki dovaja Uiosu dovoljno množino luž-netih snovi. Meso, Jajea, sir itd. stverj|Jo preveč kislin, zato je treba tovrstno hrano pravilno dopolniti z zelenjavo in aadjam Jabolka, grozdičje, čretnje, pomaranče in citron«, banan« in drugo sad j«, a katerim prehaja v telo prepotrebni sladkor, bi ne am«lo manjkati v ljudski pre l.awrence Camp. federalni din-trlktni pravdnik v Atlantt, Ga. Nemci v tujezemstvu morajo biti naciji Stuttgart, Nemčija, 29. avg.— "Nihče ne more trditi, da je Nemec. če ni tudi nacij. Vsak Nemec mora biti lojalen voditelju Hitlerju." S temi besedami je Ernest Wilhelm Hoehme. vodja Nemcev, ki živijo v tujezemstvu, o t v o r i 1 konvencijo nacijakih grup. Drugi govorniki so bili Ru-dolph Hess, predsednik nemške zbornice, dr. VVilhelm Krick, notranji minister, In VVIIheltn Goe-rlng, letalski minister in Hitlerjeva desna roka. Vsi so podprli Bohmejevo Izjavo, da oni, ki ne podpirajo Hitlerja v vseh ozirih, ne morejo biti Nemci. je treba lahke, vendar ne slabe hrane. Ire~ zentanti Balkanske zveze, ki jo tvorijo Turčija, Grška, Jugoslavija in Rumunlja. Amerika pripravljena na razorožitev Waahlngton, I). C., 2tt. avg,— Predsednik Rooaevelt je včeraj izjavil, da bi Amerika z veseljem znižala svojo oboroženo silo na auhem In morju, ako bi Jo tudi druge države. "Naša armada In mornarica ae ne pripravljata na agrealjo, temveč zaščito ameriškega ozemlja In naših vitalnih Interesov," Je dejal Rooaevelt, "Ako se bodo druge države razorožile, jim bomo tudi mi sledili." Italijanski fašisti svarijo katolike Oemona, Italija, 20. avg. — I.Ist Reglma Facclata, glasilo f*-šistlčne atranke, je posvaril k*-tollško cerkev In člane Katollft-ke akcij«, naj se ne vmešavajo v politiko. "Fpšlst je privatni vojak, ki Je pripravljen Žrtvovati tudi svoje življenje v borbi za fašistična načela," piše U Hat. "V političnih ozirih priznavamo samo enega voditelja — Muaso-linija." HopfcUM ae razg^arja z dvema de at«ftj«ja* Raziskava oblakov Vremenoslovna postaje v Prartkfurtu ob Meni je izdelale filme o oblakih, njihovem nastanku in pretvarjanju. TI filmi naj bi dali novih pobud za proučevanje tega zanimivega naravnega pojava. Raziskovanje oblakov so do nedavnega, čeprav ao dajali dragocene pobude za vremenake napovedi, precej zanemarjali. Rešiti Je treba tu zavoljo tega še maral-kakšno vprašanje. O dogajanjih pri nastajanju različnih oblačnih vrst, o višini rallčnlh njihovih o-bilk In o hitrosti, a katero se pomikajo, še marsičesa ne vemo. SIcer pa Je to zaradi Izredne mnogovrstnosti oblačnih oblik in njihovi spremenljivosti do neke mere umljlvo. Filmi, ki Jih je sedaj frank-furtska vremenoslovna opazovalnica izročila znanosti, ao naatali kot tako Imenovani filmi a stisnjenim časom. Oblačna dogajanja (»odajajo približno štirideset-krat hitreje nego v resnici. Vre-menske pojave, ki sagajo drug v drugega, razčlenjujejo na pre-prost In nazoren način. Kden izmed filmov kaže oMake v glben- Ju, drugi pojave ob nevihtah. CSt TrU; ".» film, ____i________i —i JoMi«<*ne oblike zračni ga toka, ki se ne dviga itd. fz vseh teh filmov Je razvidno pred vsem to, ds obiski nikakor niso kakšni aatnosUijni romarji v zračnem prostoru. So le pojsvi, na katerih ae očltuj« del zre/neg« gibanja. FIlm razločno podaja kruleče, valeče — in naslajajoI« gibanje teh tokov. Posebno zanimivo je vidoti, kako s« oblikujejo |**1 vplivom vihre o-blačni valji pred hudimi nalivi, film o pojavih pri nevihtah pa bo zelo olajšal njihovo napovedma nje, kakor bodo vsi ti filmi sploh koristili znanosti o n»puvedove nju vremena. hš—j. zmi z rudninskimi snovmi, zato bi morali ljudje zauživati večjo množino sedja, zlasti grozdja. Zaradi nizke kalorične vrednosti — 2 kg sadja j« treba za tisoč kalorij — je sadj« posebno prikladno za (*>gasltev žeje. Športniki t« dobro vedo, prav tako kmetje, ki si v največji vročini gase žejo s sokom pre-kuhanega auhega sadja ali ja-bulčnikum HadJe, čeprsv Je precej sljtftoe, n« ieje, ker nima na-trijevega klorida, obmejne aoli. Nepogrešljivo j« sadj« kot die-tična hrana bolnikom Pri vročinskih boleznih, ko izgubi organizem odporno moč in apetit, mu Vrata ADF odprta unijam CIO Atlantic Clty, N. J„ 29. avg. — Wil!iam Green, predaednlk A-meriške delavake federacije, je dejal, d| so vrata vsem unijam,! ki ao se odcepile od federacije, odprta, če se hočejo vrniti. To izjavo Je podal po informacijah, da se nekatere unije ne atrlnja-Jo a politiko Johna L. Uwlaa, načelnika Odbora za Industrijsko organizacijo. Ali fte RaroitfU m dntt-itilf MPnwt4>"? Podpirajte arojlietl imtmrn filnutka In radijeka igralka Graele Allen v treh poza* --PtOSTET* Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Kratko Kreft Tega si je nečloveška, hudičeva groiovi-totit prihranila za posebno premišljeno mučenje Na trgu je stal železen prestol, ki ga je dal postaviti Zapolja. Pred Doževi-mi očmi so ga razbelili. Nato so pograbili Dožo in ga posadili nanj. Na glavo so mu pri-tisnili razbeljeno krono in v roko so mu dali razbeljeno žezlo. Tedaj so začeli njegov h de-vet izstradanih tovarišev priganjati s sulicami in meči, naj si odkupijo življenje na U način, da bodo jedli pečeno meso svojega voditelja. Treh niso mogli prisiliti. Zato so jih razaekali na drobne kosce. Sest se jih je spravilo na obupen posel. "Psi!" jim je zaklical Dota, sicer ni prišla nobena beseda iz njegovih ust, noben glas prošnje ali omahovanja. Raztrgan od razbeljenih klešč je izdihnil v strašnih mukah ... V dobo Lutrove reformacije spada nemški kmečki upor. (Glej W. Zimmenrmann: Grosser deutscher Bauernkrieg. Najnovejšo izdajo je priredil G. Falkner I. 1933, založba "Das Berg-land-Buch". Pozna se ji urednikova hitlerjan-ska tendenca, o kateri pA se Zimmermannu niti sanjati ni moglo. Na Zimmermanna se naslanja izvrstna Engelsova študija "Nemška kmečka vojna", ki je izšla lani tudi v slovenskem prevodu z zanimivimi ilustracijami. Popolnoma prežeta s hitlerjansko tendenco pa je knjiga F Gantherja "Der Deutche Bauernkrieg. V svojih socialnih stremljenjih je šel preko protestantizma. Zato je tudi Luter ostro nastopil zoper uporniške kmete in se postavil v bran za pravice fevdalcev in bogatih patrici-jev. Razni krajevni upori pa so izbruhnili že prej. V škofiji WUrzburg je pozival 1. 1476 Hans Bttheim iz Niklashausena ljudsko množico k puntu. Pripovedoval Je, da se mu je prikazala Mati božja in mu povedala, da bo tudi za reveže kmalu prišla pravica na svet. Bflhei-ma so sežgali. L. 1493 so v Alzaciji osnovali tajno puntarsko zvezo "Bundschuh". Ta organizacija je zahtevala odpravo davkov, desetine, carine, odpravo tlačanstva, razdelitev cerkvenih posestev med ljudstvo, razpust samostanov itd. iL. 1644 so ustanovili v WUrttenbergu tajno kmečko organizacijo "Der arme Konrad", ki jo je vodil bivši vojak Joss Fritz. Največji nemški kmečki upor pa je izbruhnil 1. 1526. Kmetje so svoje zahteve zapisali v znanih dvanajstih odstavkih. Kdo jih je sestavil, še ni točno ugotovljeno. Nekateri jih pripisujejo Tomažu MUnzerju, ki je bil vsekakor najpamefc nejši in tudi naj radikalnejši nemški puntarski vodja. Bil je učen teolog svojega časa, ki pa ni razumel evangelija in sv., pisma samo kot nauk za onstransko življenje, temveč kot natik, ki naj ljudem pomaga pri zboljšanju tega Življenja. Njegove pridige se še danes čitajo kot naj radikalnejši politični govori. Znameniti so njegovi letaki, s katerimi je vse bedno in zatirano ljudstvo pozival v boj za pravico in zoper visoko gospodo, ki je neusmiljeno tlačila nemško ljudstvo. (Glej Reden von Thomas MUnzer, Berlin 1926. Neuer Deutscher Verlag. Uredil dr. P. Kriedlllnder. Nadalje H. Eilder-mann: Thomas MUnzer und saine Lehre. Ar-belter-Llteratur 1924, str. 517^531. Beer str. 292 itd.) Njegovi privrženci niso bili samo kmetje. Priključilo se mu je tudi revno prebivalstvo mest in trgov, ki Je bilo odvisno od milosti bogatih patricijev. Znan vojaški vodja uporniške skupine Je bil Florlan Gayer. Kljub ogromnemu številu upornikov so bili končno premagani, ker so bili posamezni oddelki premalo povezani med seboj in je zlasti manjkala disciplina. Trajna bolezen kmečkih uporov. MUnzerja so po hudem mučenju obglavili. Tudi Rusija je imela dva velika kmečka upora. čeprav sta zaradi počasnega razvoja v novi irosjKMlarskl ustroj nastala precej kasno. Prvega. ki je trajal od I. 1668 do 1670, je vodil kozak Sfjenka Razin, drugega pa v 1. 1773 do 1774 Pugačov. O |K>slednjem puntu je napisal celo lesnik Puškin zanimivo študijo, v kateri je prinesel za svoj čas nekaj novih podatkov, ki jih je našel v državnem arhivu. Kakor pravi v uvodu, niso bili do takrat vsi akti za javnost dostopni. Puškinu je dovolil pregled in študij aktov iz tajnega arhiva sam car. Med poslednjimi večjimi kmečkimi upori v Evropi je upor rumunskih kmetov v Transilvaniji I. 17K1 Pokrajina je s|>adala takrat pod Avstrijo. Kmetje so ae uprli madžarskim grofom. Upornike so vodili kmetje Horia, Closca in Crisan. Ker je šlo v uporu za tujerodne plemiče, ni bil upor samo socialnega, temveč tudi političnega značaja. S tem bi bil skromni pregled ljudskih uporov zunaj slovenskega in hrvaškega ozemlja v glavnem zaključen. Omenjal sem vae te upore zato, da vsaj po tej bežni skici spozna slovenski bralec, kako je šel val ljudskih uporov po Evropi. Povsod je imel enake vzroke začetka in podobne vzroke propada. Vzroki propada niso bili zgolj v slabi organiziranosti uporov, temveč tudi v slabi vojno-tehnični opremi; glavni nasprotnik pa j* bila doba sama, ki je nasprotovala nekaterim osnovnim težnjam pun-tarskih kmetov. Med mnogimi gesli, ki so vodili puntarje, je bila tudi zahteva po starih časih, ko so pod fevdalnim sistemom če ne dobro, pa vsaj znosno živeli. Priznati je namreč treba, da se v začetku fevdalizma kmetom relativno ni godilo slabo. Poslabšanje njihovega položaja je prinesel druibeno-gospodarski razvoj in propadanje fevdalnega sistema, čigar glavni nasprotnik pa je bilo porajajoče se meščanstvo in novi gospodarski sistem, ki je šel tudi preko zahtev kmečkih ljudstev, navezanih na poljedelstvo. Ubožni mestni sloji, ki bi prišli v poštev kot zavezniki kmečkih puntarjev, pa prav tako niso bili zavedno se boreča uporniška sila, čeprav so bili za svojo dobo revolucionaren element. Kmetje pa kot poljedelci, navezani na pridelke svoje zemlje, niso mogli nikoli dalj časa izostati z doma; zato niso mogli dolgo vzdržati v uporniški vojaki, ker jim je doma propadalo neobdelano polje. Na ozemlju, kjer bivajo Slovenci, so se prvi uprli koroški kmetje. L. 1478 so se organizirali v tajno zvezo ("Bund"). Gospoda ae sploh ni veliko brigala za svoje podložnike, kadar je šlo za dobrobit delovnih množic. Prav posebno se je to poznalo pri organiziranju obrambe pred Turki. Kmečke vasi, ki bi jih bili morali grofje z oboroženo silo ščititi pred guerilskimi napadi turških tolp, so bile prepuščene same sebi. Neštetokrat so pogorele, marsikoga so Turki odpeljali v ujetništvo. Kdor pa jfe ostal, je moral trdo služiti svoji gospodi, ki je bila pripravljena kmeta sleči do nagega, č* je potrebovala denar. Zato so se koroški puntarji najprej hoteli obvarovati in rešiti pred Turki. Bili pa so premagani. Kar jih niso potolkli Turki, so jih nat.Q pobili domači plemiči. Večji obseg je zavzel upor slovenskih kmetov 1. 1515, torej takoj po ponesrečenem uporu ogrskih kmetov. Združili so se v tajno zvezo, ki je bila znana pod imenom "Windischer Bauern-bund". Vodil jih je kmet Klander, ki je trdil, da govori iz njega sveti duh. Kmetje so formulirali svoje zahteve v "artiklih"; zlasti so se pritoževali zoper grofa Thurna, ki je bil po svojih grozodejstvih kranjski predhodnik hrvaškega grofa Tahija. Stanovi so skušali na videz mirno rešiti spor, istočasno pa so zbirali svojo vojsko, ki je nato potolkla kmečke puntarje pri Brežicah. Punt je trajal tri mesece. Njegovo geslo je bilo "stara pravda", geslo, pod katerim so razumeli boljše stare čase, ko so se lahko kmetje svobodpo gibali in svobodno kmetovall, čeprav so morali od pridelkov dajati določen del avojim gospodarjem. Te dajatve pa niso zavzemale tistih višin kot pozneje, ko so izgubljali košček za koščkom svoje gospodarske in politične svobode. Slovenski uporniki iz 1. 1515 niso prizanašali ujetim plemičem, kakor niso plemiči prizanašali svojim tla-čanom. Grozodejstva puntarakih kmetov iz vseh evropskih uporov pa daleč ne odtehtajo vseh grozodejstev v nebo vpijočih krivic, ki so jih grofje prizadejali kmetom. Posvetna in cerkvena gospoda si je bila edina v tem, da kmet sploh nI človek, temveč delovna živina, ki je zato na avetu, da dela za gospodo. Nekateri so dokazovali avoje pravice tudi z "božjimi" zakoni, da bi tako vplivali na versko čustvo svojih podložnikov. Priznati pa je treba, da je bila nižja duhovščina marsikje odločno na kmečki strani, saj je aama živela v težkih materialnih okolščinah. Najlepši primer ljudskega puntar-akega duhovnika je župnik Babič, ki je podpiral slovenske In hrvaške kmete v uporu I. 1673. (Daljs prihodnjih) kokovce alt kokoce oružene orehe. Med hojo nam je kar vroče. Seveda ne tako, kakor onemu potniku, ki je avgusta 1837 v Avignonu atopil v cerkev Saint-Agricol, ae do nagega slekel in legel v veliki kropilnik. V njem ae je vedel ko raca. Pobožne ženice si niso upale ven mimo njega. — No, mi bi se tudi radi kol-pali ali kopali, toda Kolpa je malo predaleč. Prispeli smo do cerkvice s pokopališčem. Z nagrobnikov sem si prepisal imeni: Stonitsch in Schemitz. Dva ponemčenca. Vso minljivost človeškega obstanka nam kliče na um U napis: Wan-derer, bleib stehen und bete flir mich. Bald kamnit ein anderer und bete fttr dich (Popotnik, po-stoj in moli za me. Drug pride takoj in pomoli za te). Po gro-beh je polno kopin ali robidnic: obiram jih in si z njimi žejo gasim. Pri tem se spominjam fantastične novele, ki sem jo za u-rednikov koš ponašil iz italijanščine: grozljiv vpliv, ki ga ima na pivce vino s pokopališča. Domačin nam pripoveduje, da je bližnja vas Rogati hrib kočevska: od 42 hiš je le 6 slovenskih. Včasih so tod gojili trto, zdaj so jo opustili. Volkovi so bili va-ŠČanom pogosti gostje. Selo je videti kaj ubožno, od sveta in Boga pozabljeno. Kozje steze držijo navkreber. Bolgarski slikar P. Francalijski imenuje tako vzpetino: vadiduŠ-nik (klanec, ki sapo jemlje) ali pa derimagare (pod njim oderi osla in odnesi vsaj kožo s seboj, kajti žival ne preleze strmine). Za tiste, ki ne poenajo naduhe, stvar ni tako resna. Sčasoma postane krivulja po-ložnejša. Včasih je bil tod vinski breg, "vajngorten", kakor je rekel oni, zdaj pa smučemo po rebri maline, obiramo drenulje, katerih trde koščice zna preklju-vati kvečjemu kak dlesk. Njegovo ime kar samo po sebi razodeva, kako odpre najtršo košči-co. Njegov napor pa se javlja v njegovem latinskem nazivu: coc-cothraustes coccotraustes cocco-thraustes. Trjkrat moraš reči i-Bto besedo, potem šele se oglasi lešnikar ali glavač, drugače rečeno: dlesk. |Med ljudmi najdeš seveda podvojence kot Franc Franc, Janko Janko, doktor Doktor, po katerem živi v Dalmaciji potomec Doktorič; v Pragi poznajo tiskarno Taussig & Taus-sig, drugod podobne čuke, toda potrojence ne. Kdo neki je izgubil po kolovozu hruške drobnice, ki se mi zde dokaj dobre in bi z njimi lahko šel polhe lovit. Vendar danes je to razvedrilo prepovedano, ker spada polh med divjačino, dostopno le zakupnikom lova. Pot je že po ravnem in kmalu prevaga navzdol. Lepo se da korakati, zlasti če brundaš poleg koračnico: Enkrat jaz pa moja Urška šla na Bledu sva h Petran'. Jedla je ko mula turška, skoraj me bilo je sram: trikrat guljaš, štirikrat vampe, tri klobase pa en sir. Rekla je: "Oh, to mi paše!" Mislil sem, da bo zdaj mir. Potlej pa: "Preljubi Fricelj, brž naroči meni šnicelj in še liter vina gor, da vse to poplaknem dol . . ." SP€AKING Of SArF€Ty TwiH6MT fAAN Bfc TM£ ROMMtfTtC MOUR FOR U0V£R$,— 4 Tf4£ INSPlKtfflON MANV SEf^HMENTAL IT'S TTHC tCRO HOUR. FOR AOTt) CRASHES. SO SlOW OOWN £T 3UNPOWN I Anton Debeljak: Iz Kočevja proti jugu i Par tovarišev se je skujalo, češ da jih več ne mika vožnja ^^voni znvuv«. .vuj ..<-*...». —.... —- ... —v s samodrčem rmi« krene jo rajši \\ ae je odpeTJaTna"TetovHSrod "Hn^—fjOtriff kar ostati pri zgodovinskem nazivu grada, ki nam kliče v spomin Celjske grofe. Ob 9.S6 je naš "Tomo Milov" prihrumel do Stalcajev, kjer smo se izkrcali na ravni ceati med maloštevilnimi hišami. Klasično naobraženl naš Duce je— da nas obvaruje hujše nezgode —bogovom žrtvoval svoj dežnik, po apostolsko peA. akoprav ne pridejo tako daleč kot ml. Takisto so torej strigli zrak s Akar-j s m i svojih nog. medtem ko smo mi, ojačeni s pri notno* t jo kočevskega prijatelja, sedli na prašnikar. ki - nas j« odvedel skozi Dolgo vas In Livold mimo Kridrihštajna. Ta je na zemljevidu Slov. matice označen tudi kot Na Stojni. Ime Je skušal udomačiti prof. K. Seidl Kočev-ščine ne znam dosti več ko nič, a zdi se mi, da U Stoj na ni nič 'drugega nego potvorjen kočev. |ki 8tein, kamen. Zato bo treba gubijo svoje rožlčke, ker jim jih ne dovoli nositi Rogati vrh). Med njivami jo uberemo na vzhod. Vsa pokrajina sije, se sveti, se blesti, žari. Poslavljajoče se poletno sonce zasiplje svoje razkošje za slovo za nas. Zato bi človek menil, da je Češki Itraz za september "zAM" od zAf-iti"—žareti, a ni tako. Pač proti Sušaku. Mi pa smo vaeli pot pod noge in zapeli koračnico: Cigareta Ibar, Odijelo Tivar I c i pele Bata — Trt bogata brata . Kje naj zavijemo s ceste proti Rogatemu vrhu? Tedaj zapati-mo, da ae v koruzi nekaj gib-Ije. To bo opoldanica. velča ali vila. ki ob tem času otroke po-hira 'To dule boste ali," nas pouči rusalka Ravijojla z matumko ali »lekarsko Ureko (č, š, | »z- rukanje jelenov, prav tako tudi "Hjen" vinotok ali oktober. Enako omahovanje opažamo pri slo-veskem kozoprsku. Gredoč mimo leske, se ne morem ubraniti, da ne bi obiral aladkega sadeža. Mar nismo v mojem rojstnem kraju govorili ravno za ta čas: O mali maši so orehi (leAniki) naši? Ce Rovčanka ni lepa. aržet je lep. je povhen kokovcev in lešnikov vmes .. . po j o na Tolminskem, imenujoč Nad polovico tovarišev nam je ušlo naprej, ko smo se nekateri zanimali za kočevsko prirodo in njen obrodek. Izobraženca pač karakterizira dandanes razdraŽ-ljiv nemir: le brž! Kdo še verjame Horutijevim verzom: Heatus lile qui procul negotiis ... blagor mu, kdor daleč od kupčij ... Dr. George W. Calver iz VVashingto-na je lani v avgustu svaril pred "boleznijo raaumništva." Na kliniki v Rochestru ao dognali srč-no sklerozo v odstotkih: kmetje 2.5 — delavci 2.6 — duhovniki in odvetniki 4.6 — bankirji 5.3 — zdravniki 10.7. Profesor sodi bržkone pred zdravnike. IZ PRIMORJ A Podporna akcija sa brezposelne In reveže v Istri Poteklo je leto dni, odkar je vse skrbstvo za reveže in brezposelne prešlo od fašističnih podpornih ustanov in karitativnih kongregacij na občinske podporne ustanove, ki delujejo sedaj pod strogim nadzorstvom pokrajinskih oblasti. "Corriere Istria-no" utemeljuje to spremembo takole: Obe vrsti prejšnjih ustanov nista bili vselej strogo ločeni in nista imeli povsem omejenega delokroga, tako da so če-sto nastali nesporazumi. Hkra-tu nekdanje karitativne organizacije in fašistične podporne u-stanove niso zmerom razpolagale s sredstvi, ki bi odgovarjala njihovim nalogam. Vprav zaradi disharmonij i n pomanjkanja sredstev pa ni bilo mogoče razviti in zvesti vseh načrtov v smislu sodobnih načel. Na osnovi posebnega dekreta so bili lani ustanovljeni pri vsaki občini posebni občinski odbori za podpiranje revežev in brezposelnih. Poleg uprave premoženja nekdanjih karitativnih kongregacij, ki daje še zmerom lepe obresti, in prostovoljnih ter napol obveznih prispevkov posameznikov in sindikalnih organizacij, so tem odborom zagotovili tudi poseben dohodek v obliki 2% doklade na vse davščine in takse. V Istri so bile v tem prvem letu delovanja občinskih odborov razdeljene podpore v blagu in denarju, ki so znašale skupno o-krog 900,000 lir. Podpor v denarju je bilo razdeljenih v skupnem znesku preko 135 tisoč lir. Na Goriškem je bilo razdeljenih okrog 1 milijon lir teh podpor. Kakor poroča omenjeni list, je stvarno kritje izdatkov občinskih odborov v istrski pokrajini v prvem letu doseglo skoraj 800,000 lir, ne da bi bili pri tem upoštevani dohodki premoženja nekdanjih karitativnih kongregacij. Vendar pa niso bili izčrpani vsi krediti. Ministrstvo kor-poracij je občinskim odborom v istrski pokrajini od dohodkov 2°/i doklade na davščine zagotovilo 880,000 lir rednih prispevkov. Za prvo leto jim je ostalo dolžno še ,130,000 lir. Pa tudi prispevki sindikalnih organizacij so v za-stanku. \ elikoduAnoat Prosim, oddajte te cvetlice MacConnorju." meni širokopleč visok mož vratarju bolnišnice. Pri naa nimamo nobenega bolnika teira imena." "Vem. pripeljali fa bodo Aele drevi. Dre vi bom namreč njegov nasprotnik pri boksu." »MO«T "SMO*T sTbfcV * CAP + BoTr^ +*WCCUP harrv^ s oNe WfT44« ONE TO (ARRV/ i* tm« imum Kaznovani trgovci. V zadnjem času se je v pulščini močno poostrila kontrola nad trgovina^ na drobno. Kaznovanih je bilo le mnogo mlekarjev, ki bi naj bili primešavali mleku vodo, precejšnje število gostilničarjev, ki so baje prodajali vino z nižjo stopnjo alkohola, kakor to dopušča zakon. Koncem preteklega tedna pa so listi objavili tudi cel se znam imen pulskih in medulin-skih mesarjev ter drugih trgovcev, ki so bili kaznovani zaradi prekrškov odredb pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad cenami. Med drugimi so bili kaznovan ni Anton Rančič, Peter Kidrič, Josip Rodoševič, Gregor Graka-lič, Luka Kirac, Katarina Pri-vrat in Ivan Sebel, ki so jim za časno odvzeli trgovske in obrtniške liste, ter jim zaprli proda jalne za dobo treh do šest dni. Tržaški industrijski delavci potujejo v Nemčijo. Na pobudo industrijskih strokovnih organizacij sta se organizirali dve turistični potovanji industrijskega delavstva v Nemčijo. Na pot se odpravlja poleg drugih tudi o-krog 1000 tržaških delavcev. Polovica jih je odpotovala koncem julija, druga polovica pa je odšla sredi avgusta. Potovali so v Monakovo in še nekatere druge nemške kulturne in industrijske centre. Med delavstvom so za to potovanje izbrali najzanesljivejše elemente in jih trdno organizirali v oddelke in skupine. Na sestanku, ki so ga imeli delavci pred nekaj dnevi, so jim voditelji strokovnih organizacij tudi podrobno opisali pot in obrazložili njihove dolžnosti. Tajnik zveze industrijskih delavcev Suriani je v svojem govoru še posebej poudaril, da bo moralo fašistično delavHtvo v ob vsakem koraku do«toj! prezentirati fašistično ^ organizacijo in da bodo vsi ob sleherni priliki , tako kakor da bi bili d* odposlanci Mussolinijeve Strela ubila vaHovak^ , garjah v slovenski Istri i. ubila 24 let starega ^ kežiča. Fant ae je zvečer* pn svoji nevesti Mariji Vi ievi. Med tem pa je nasta vihta m sredi hudega nali nenadno udarila strela v hii sestnika Vajgerja. skozi dimnik in v* pritličju drla steno ter oplazila ne8| ga fanta. Dekle je zračni tisk treščil v vezno steno nezavestno obležalo. Fanta strela ubila. Nabiralci granat pred so«u Po zadnjih nesrečah z tami, o katerih smo že t poročali, so pričele oblasti strogostjo izvajati ukrepe, bili izdani proti nabiralcem rega orožja in streliva, je, da so posamezne tvrd trgujejo z orožjem in raa vom, dobile posebne koncesi nabiranje tega blaga v nat določenih okrajih. Vsi drug biralci granat so bili s tem glašeni za -- tatove. Proti se je doslej vršilo že nekaj cesov, a izrečene obsodbe bil$ baš najstrožje in tudi mnogo zalegle. Nabiranje nat je dokaj dobičkanosen prav še tako nevaren pos mnogo ljudi se ga je loti potem, ko je bil proglaie prestopek. Pred goriškim sodiščem moralo zagovarjati kar dese biralcev granat, ki so bil po vrsti razen enega obsoje prav občutne kazni. Obsoje bili. 31-letni Orest Kava, 2 ni Ivan Sfiligoj, 32-letni Vižin, 34-letni Nikolaj Ma 38 let stari Konrad Armai let stari Štefan Pavšič in letni Marko Škarabo iz G< 42-letni Anton Korsič iz št tra pri Gorici in 32 let i Jožef Leban iz Šempasa m pome kazni po 20 dni do e meseca ter na globe po 50 900 lir. Le Ciril Batič je h proščen. Prosta suplentska in vi ska mesta. Jeseni bo nov na za sprejem absolviranih fi fov in učiteljiščnikov v dri prosvetno službo. Šolsko sk štvo v Gorici je glede na to glasilo, da morajo intere« vložiti prošnje za name« na prostih suplentskih in u i skih mestih srednjih in oi nih šol s predpisanimi priloj pri pristojnem šolskem ski štvu najkasneje do 31. avg V prošnjah morajo izraziti svoje Selje glede predmeta bi jih radi poučevali, kakor glede krajev in šol, na kal žele biti najne&čeni. Agitirajte za Promet NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET 1mst^^PS, .»i rrMf«i> iuh h tn enako, sa Haas sit J , 10 naročnino. Ker pa člani io plačajo prt ■o jim to prištojo k naročnini Torej sodsj »i , Po sklopa II. rodno konvencijo prifttojo eden, dva, tri, štiri ali niai. Ust Proovota stane eno letno tednik, ____-__________ - . |o list predrag sa člane SJf JU. Ltot PreereU Je gotovo Jo v vsaki drnlini nekdo, ki ki rad «tal U»t mi o«. Usta Proovota Jot g Z. Cieere ta Ckirtf* CM Za Zdrai. državo in Kanado. H — 1 tednik In.............. 1 tednika ta............. 8 tednike ln.......•*..•• 4 tednike In.••••...•••.. 5 todnlkoT ta............ S.ti !.4t IJt nI! 1 tednik in... S tednike ta.. | tednike n.. 4 tednike ta.. | tednikov ta ........M®« »J M M ir Za Evropo Jo......... Iipolnite .podali knpon. priložite potrebno rwte de«rta£ Drder v plnmm h el naročita Prooveto. llet. ki Je U",n' Pojasnilo:—Vselej kakor kltro kateri tsh flsno* P™'* ^ w SNPJ. ali «e se pressli p»oč od drnitns ta bo sabbor*'"T ^ tednik, bode moral tisti član ta dotlčns druttas, ^ki )» naročena na dnevnik Proseoto, to takoj nameniti upn. ^ ^ In obenem doplačati dotično vsoto listo Prosita, a so s tedaj mors upramiitro sni lati datum sa to esoto PROSVBTA. HNPJ, M7 U. Leendsle Are. Ckie*n 1 Prilol« no poči i js ni noročnlno so Itat Preerete rseU I - t% . ...CUre*«11..... I) Ime...................................... Nsslov ............................................ lleterite tednik ta to pripl«