Poštnina plačana v gotovini. Uhaja vsak torek, Četrtek in soboto. Cena posamezni Številki Oin. —-50. Licijska knjižnica, Ljubljana r » ' ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. Urtdnlltvo In upravnlštvo Je v Ljubljani, Gradi&e Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Stev felefona 552. Naročnina ta ozemlje SHSt letno D 60*—, za pol teta D 30'—, za Četrt leta D 15*—, meseCno D 5’ — , ta inozemstvo D 90*—. — PlaCa In toži se v Ljubljani LETO V. List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. i. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—): četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—}; mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). r <> . Razsut. Med vrstami državnih uradnikov je zavladala topa resignacija, ker je uradništvo izgubilo zadnjo trohico nade in zaupanja v odločilne politične kroge, da.trnu hočejo resno pomagati iz bede, v katero se je pogreznilo in propada od dne do dne bolj. Ta apatija upliva samoumevno uničevalno na delavno energijo, zanimanje in ambicijo uradništva. To je dejstvo, ki se ne da ovreči in vsakdo, kdor bi hotel ta dejstva negirati, je ali zloben ali pa slep. Pod posledicami tega položaja pa ni kdo ne trpi bolj kot ravno gospodarski krogi, trgovci, industrijci in obrtniki. Stalež osobja skoro vseh uradov se je na-pram mirni dobi povečal, storljivost pa je pri povečani delitvi dela mnogo manjša in ni ga skoro urada brez ogromnih zastankov. Pa naj začnejo pri carinami ali pri davkarijah, ali pri politični upravi, pri obrtnih oblastih, pri železnici in pošti ali pa sodniji, povsod vedno rastoče pisarjenje, vedno bolj formalne rešitve, vedno manj pozitivnega dela. Po dolgem zavlačevanju in z veliko nevoljo je izdala vlada konečno zakon o draginjskih dokladah državnih uslužbencev kot nekako izsiljeno koncesijo in kot neko milost. Ta zakon dela direktno provokantne razlike in določa razrede, za kar manjka vsaka praktična utemeljenost. Med uradniškimi krogi je izzval ta .zakon politične posledice, ki se bodo ob prvi priliki pokazale. Prva pogreška zakona je, da je mesta kot Maribor in Ljubljana uvrstil v tretji draginjski razred, medtem ko je Novi Sad, Karlovec, in vsa mesta v Srbiji v drugem razredu in Zemun pa celo v prvem razredu. Za to razvrstitev manjka vsake ekonomske utemeljitve, ker, kdor primerja tržne cene, bi lahko ugotovil, da je v Beogradu meso cenejše kot pri nas in moka tudi. Druga provokacija zakona pa je, da sc za Srbijo določa stanovanjske doklade v izmeri od 60 do 600 dinarjev mesečno; medtem ko uradništvo v prečanskih krajih ne dobiva sploh nobene stanovanjske doklade. Imamo enoten stanovanjski zakon za celo državo in zato veljajo za Srbijo glede višine najemnin isti predpisi kot za prečanske kraje. A ko se v Srbiji nikdo za ta zakon ne briga in ga ne izvaja, to še Tli povod, da se^ iz državnih blagajn jemljejo zato nešteti milijoni za stanovanjske doklade. Nad v polovico vsega državnega na-meščenstva je na ozemlju Srbije in iz skupnih dohodkov se črpajo pred-stva za te doklade državljanom odnosno uradnikom I. klase. Ta doklada je nezaslišana krivica, in najboljši praktični dokaz, da so vsa zatrjevanja o enakopravnosti državljanov sama laž in prevara. Tak režim mora vodili k težkim političnim posledicam in mi se ne čudimo, ako se obrača pri nas vse brez izjeme proti njemu in njegovim predstaviteljem. LJUBLJANA, dne tretja krivica pa je, da sc vojaštvu daje sedaj v mirodobnih razmerah brez vsakega povoda špeci-jelne doklade poleg draginjskih doklad v najmanjšem iznosu 200 dinarjev mesečno. Zato ni nobene utemeljitve niti opravičbe. To je le praktični izraz militarističnega in policijskega režima, ki bi se ga bilo moralo'že davno pričeti likvidirati. Vsakdo ve, da je naše celo gospodarstvo in obnova odvisna od tega, da uredimo promet. In ista vlada, ki tu razmetuje z piilijoni, ne upošteva razsula, ki nastaja na železnicah vsled zavlačevanja izplačanja železničarskih doklad. Za dijete našim poslancem, katerih dobrih 80 odstotkov je popolnoma nedelavnih za državo in delujejo kvečjemu za lastno korist, se je dnevnico zvišalo od 120 na 180 dinarjev, in sicer tudi onim, ki posedajo po cele mesece doma, ali pa v Beogradu sploh ne odprejo ust in nimajo o večini predmetov, ki se obravnavajo nikake strokovne sodbe. Nasprotno pa naj ljudje, od katerih dela in odločitev so odvisne dnevno mnogomilijonske vsote, kakor na primer pri prometu, služijo na vodilnih mestih pri neizmerni odgovornosti za 4000 kron mesečno. Tak sistem je začetek konca. To je verna kopija ruskih razmer in gotovo je, da mora ta režim sam sebe uničiti. Vse to kar je nudila s sedanjim zakonom vlada državnim uslužbencem pa ni gmotnega položaja prav nič spremenilo, ker bi se jim morale izplačati vsaj še dvakrat tako visoke doklade, da bi bili vsaj na tistem, kakor so bili leta 1920. Njih gmotni položaj se rapidno slabša, kakor favorizira vlada poviševanje cen za prehrano, in sicer pri najvažnejših živilih. Gospod Kumanudi bi pa toliko matematike še lahko znal, da bi moral vedeti, da če znašajo plače državnih nameščencev 740 milijonov dinarjev in draginjski dodatki pa 1858 milijonov dinarjev po lanskoletni statistiki, da izčrpa to skoro polovico državnega proračuna in da je torej uradniško vprašanje eno iz-med^ prvovrstnih državnofinančnih vprašanj, ki se ga ne da mimogrede v predsobi ali pa na hodniku rešiti. Kot profesor prava pa bi lahko vedel tudi to, da ni oportuno revol-tirati uradnika radi materijelnih zadev proti državi, ker je uradnik predstavitelj države, redne, točne, bistre samostojne uprave. Materijel-no obupanemu uradniku je popolnoma nemogoče žrtvovati se za težko delo, ki ga mu donašajo naše prehodne razmere in posledica je nered, za katerega plačujejo gospodarski krogi najdražji in največji davek. Cel zakon je izrazit protekcionizem srbijanstva in podcenjevanja prečan-stva in je dal že itak močno razvneti01 tokom nepobiten' dokument v roke, kako se v Beogradu reže in deli beli in črni kruh. Na tem krivičnem principu pa se gradi tudi državni proračun. Mi nimamo interesa k temu vsemu molčati, nasprotno smatramo za svojo možato dolžnost nastopiti proti takemu podcenjevanju prečanskih nameščencev, ki jih smatramo v splošnem za. moralno in strokovno vsaj enakovredne srbijanskim uslužbencem. Pri današnjem režimu ni izgleda, da bi 13. maja 1922. se sestavila v naših političnih krogih dovolj jaka skupina, ki bi bila v stanju in imela voljo izvojevati to, da se ta kričeča krivica popravi, ki je rodila ravno v krogih dosedaj državi najbolj udanih in požrtvovalnih delavcev neozdravljivo, nezadovoljstvo. Bili smo in smo vedno proti sistemu bakšišev, ki se vedno bolj širi vsled sedanje vladne mezdne politike, bili smo proti tako nemoralnim zakonom kakor je dajanje provizij od vterjanih davkov in proti sistemu nagrad, ki se jih je kot ded-ščina balkanizmov zaneslo v carinsko službo. Smo za enoten sistem mezd, ki ne dela političnih razlik med državotvornimi in nedržavotvor-nimi pokrajinami in med resorti koji naplačuju pare za državm. in koji ne vredi ništa in obsojamo sedanji način mezdne politike, ki vodi k razsulu. Obstoj obrt.-nad. šol ogrožen. Gospodarstvo z dvanajstinami je spravilo sedaj tudi naše nadaljevalno in strokovno šolstvo na kant. — Medtem, ko so se vse plače tekom leta uredile na dinarsko valuto, ni bilo za honorarje profesorjem in učiteljem na strokovnih šolah za nadure ničesar ukrenjenega. Tako se honorira na nadaljevalnih štolah še vedno tedenska nadura z 8, odnosno 10 kronami. Učiteljstvo, ki ni primorano poučevati na teh šolah in tečajih, za ta denar noče več poučevati in zahteva, da se mora poprej-šni honorar plačevati vsaj v dinarjih. Podražili so se pa med fem tudi vsi drugi vzdrževalni predmeti za šole. Država prispeva na kritje vseh stroškov z dvemi tretjinami. Potreba za leto 1922 znaša po sedanjem proračunu skupno nad 2 milijona kron. Od tega bi torej pripadlo na državo kot dvetretjinski prispevek okrog 1,330.000 kron. Kakor pa zanesljivo znano, se je ta znesek v proračunu ministrstva trgovine za Slovenijo črtal in se je namesto njega vstavil predlanski znesek 300.000 kron. Zato se imamo zahvaliti vsem našim zastopnikom v finančnem odboru, ki se tako požrtvovalno borijo za naš gospodarski napredek in za strokovno vzgojo naraščaja. Potrebščine za prihodnje šolsko leto se delijo na sledeče skupine: 1. honorarji za nadure, računani po 10 Din. znašajo skupno 1,650.000 kron, 2. za stvarne potrebščine 200.000 K in za nove šole za opremo in učila ter vzdrževanje 400.000 kron. Sedaj obstoja . v Sloveniji kakih 34 nadaljevalnih šol, katere naj se vzdržujejo s prispevkom 300.000 kron. Ker ta vsota davno ne zadošča, naprosilo se je za naknadni kredit za tekočega pol leta v znesku 135.000 dinarjev, ki se ni dovolil. Stvar se zavlačuje brez konca, dasi je zadeva vsled konca šolskega leta skrajno nujna. Pri zadnjih dvanajstinah se samoumevno ni nikdo za to zmenil. Tako se sedaj flika kritje stroškov skupaj s prispevki po tisoč kronah; trgovska zbornica je razdala na podlagi sklepa predsedstvene seje 400.000 kron podpor, ki so bile namenjene za učila, ki jih bodo pa vodstva šol morala porabiti za kritje tekočih izdatkov, da sploh vzdržijo STEV. 57. do konca leta. Občine morajo itak prispevati v te namene z visokimi zneski, ki se ne dajo več stopnjevati. Vsi se še spominjamo, kakšne ne-prilike je že letos povzročilo vprašanje kritja primanjkljaja 200.000 K za nadaljevalne šole v Ljubljani. Malenkosten kredit 28.000 kron, ki je bil poprej določen za trgovsko-nadaljevaine šole, katerih je v Sloveniji 10, se je popolnoma črtal. O kakšnem prispevku za trgovsko nadaljevalne šole torej sploh niti govora ni. Tudi se niti od daleč ne misli na podržavljenje novomeške trgovske šole, dasi je bilo to opetova-no obljubljeno. Na trgovski akademiji v Ljubljani že od novega leta naprej ne izplačujejo profesorjem za nadure honorarjev. Zadnje dni so morali že zagroziti z ostavkami. V Novem Sadu je radi tega izbruhnila stavka na trgovski akademiji. Ko se je interveniralo pri ministru dr. Kumanudiju v zadevi kreditov za izplačilo honorarjev, je rekel: Eh, pa da, to je jedna sitnica! (malenkost). Ko se ga je nato prosilo, da naj podpiše izplačilni nalog za to vsoto, pa je odgovoril: Molim, ja ču to sutra pod- pisati. Da ne govorimo niti o tem, da za stavbo akademije, ki se mora tepsti za prostore s tehniko, ni predvidenega nobenega kredita. To je slika skrbi za vzgojo našega narodnega strokovnega naraščaja. Taka je praksa strank, ki ena kot druga širokobesedijo e gospodarskem programu in gospodarski politiki. Mi tako nujne potrebujemo kvalificiranega naraščafa v vseh strokah trgovine, obrti, industrije in denarstva. Vlada ve, da je to najbolj produktivno naložen denar in da je ta proračun napram zahtevam drugih resortov, ki izdajajo milijone za popolnoma neproduktivne svrhe, naravnost smešno minimalen. In niti tem zahtevam se ne ugodi. Naš list je opetovano opozarjal, kakšne neprimerne visoke vsote se porabljajo za isti namen v Srbiji, toda vsi naši opomini ne zaležejo stvarno nič, marveč se kvečjemu politično tolmačijo. Tako izgleda torej oni proračun, o katerem se dela po časopisih razpoloženje, kakšnega pomena bo, da bo sprejet konečno od parlamenta prvi proračun. Mesec dni je še časa in komur je od naših politikov resnično kaj za naš gospodarski napredek, se bo še pravočasno stvari posvetil. Spregled dokaza us-posob. v trg. obrti. Trgovino z mešanim blagom, ki sme vsako v prostem prometu dopuščeno blago prodajati more, kakor znano, začeti samo tisti, ki je dokazal usposobljenost, predpisano v obrtnem redu. Isto velja tudi o nastopu trgovine s kolonialnim, materialnim in špecerijskim blagom. Zadnji odstavek § 13 a obrtnega reda pa pravi: Izjemoma sme obrtna oblast prve stopnje, da se omogoči prehod od produktivnega obrta, od trgovinskega a-mo za kakih 200.000 mtc. Promet -i predvojnimi italijanskimi deželami je bil za 1,386.223 mtc manji, kar je predvsem posledica svetovne prometne krize in pa popolne izčrpanosti predvojne Italije. Promet z Nemčijo zaznamuje mal porast, in sicer od 196.256 na 337.958 mtc, torej plus 141.702 mtc. V glavnem je šlo v Nemčijo sledeče blago: tobak 50.346 mtc, suho sadje, marmor in razne druge rude in surovi-. ne. Iz Nemčije pa je prihajalo večinoma blago, kakor oglje, pivo, stroji in deli strojev ter železo. Razmere sploh. Konečno je treba povdariti. da kaže,jo splošne razmere Trsta zelo slabo sliko. Ker pa se v bodočnosti obetajo še slabejše, je treba ravno radi tega podvzeti vse, da bi se dalj-njo nazadovanje preprečilo. Predaleč bi vodilo preiskovanje vseh vzrokov, ker jih je preveč, pov-dariti pa se mora, da je glavna potreba Trsta »Porto Franko* (to je kraj v luki, ki ne spada pod domeno carinskih in davčnih uradnikov). Porto Franko ali punto frank o potrebuje vsaka večja luka in isto potrebuje tudi Trst, ker bo šele potem moglo to trgovsko in prometno mesto razviti vse svoje sposobnosti, ki jih že samo z ozirom na svoj položaj poseduje. Mesto Trst je zahtevalo in še vedno zahteva svoj Porto Franko. Upravičenost te zahteve pa se najbolj jasno vidi iz številk, ki kažejo stanje ’ izvoza in ki vedno boij kažejo, kako to pristanišče propada. 'Pako piše o tržaški luki >Bolle-tino della Camera di Commercio' in navaja izmed vzrokov, ki so povzročili, da stoji Trst na robu propada, samo pomanjkanje /Porto Franko Mnenja smo, da bi ustanovitev tega gotovo pi-ecej pripomogla, vendar oa Trstu s tem niti zdaleka ne bi bilo pomagano. Trst brez prijateljsko^ zaledja je obsojen na gospodarski propad. Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji .TRGOVSKI DOM*! Prispevke sprejema: "Trgovski dom, Ljubljana** Graditč« 17. Izvoz in uvoz. Uvoz žitark in moke iz Jugoslavije v Češkoslovaško je znašal v marcu po poročilu Zveze če.ških mlinov: ovsa 3306 metrskih stotov in pšenične moke 3355 metrskih stotov. Poljska je zvišala izvozno carino na jajt-a. Poljsko finančno ministrstvo je zvišalo izvozno carino na jajca od 10 na ‘20 poljskih mark pri komadu. Izroz češkega sladkorja. Sladkorni sindikat je imel te dni sejo, na kateri je bito poleg drugega podano poročilo o prodaji čeSkega sladkorja v tuje dežele. Zadnje čase proda Čehoslovaška samo v Avstrijo 50.000 do 70.000 kvin-talov sladkorja na mesec, a vsa zaloga za prodajo določenega sladkorja znaša 270.000 kvintalov. Upanje je. da se bo ostanek sladkorja za inozemsko prodajo realiziral brez velikih težkoč. narodno gospodarske zadere. Trgovina. Velike količine neprodanega vina v Banatu. V kleteh Ranata. zlasti v Vršen in Beli Crkvi se nahajajo še velike količine neprodanega vina, ki ga ni .mogoče izvozih. Povišanje cen železu v Avstriji. Alpinska montanska družba je povišala pretečeni teden cene fabrikatom n. pr. železu v palicah od 280 na 303, grobi pločevini od ‘280 na 300 Ka. Cene polfa-brikatom se niso povišale. Podlistek. M. Savič: Mia industrija In obrti (6. nadaljevanje.) 3. Gojitev lanu v naši državi. Lan se goji v trgovske namene v Slavoniji, v okolici Osijeka, v severnem delu Banata in ,v Sloveniji. Sicer pa se lan prideluje po celi dri žavi za domačo potrebo prebivalstva. ' Leta 1901 je osnoval Ivan Fidler v Osijeku prvo močilnico in terilnico lanu, ko mu je hrvaško slavonsko gospodarsko društvo zajamčilo, da •se bo z lanom posejalo 1000 oralov zemlje. On je dovažal seme iz Pema-ve iz Rusije, in sicer od slovite tvrdke Hans Ditrich Šmid po 5—6 vagonov letno. Pozneje je jemal tudi domače seme. Iz ruskega in domačega semena pridelano novo seme je dajal okoličanom po 15, do 20 vagonov letno, vendar je vsako črteto zamenjal domače seme z ruskim. Sejali so po sto kilogramov seme- na na katastralni oral in dobivali lan v višini 60 do 110 centimetrov. Posamezniki so pridelali, kakor gd. Bartulovič po 35 q na katastralni oral; gd. V. Mihaljevič po 25 —30 q na katastralni oral, ostali pa okrog 25 q na oral. G. Fidler je sam sejal lan na 150 oralov, drugi so ga sejali v Kašici, Kravlju, Kokosevcu, Beliševu, v Br-šiču, Emestalu, Teroju itd. Vzpodbujen po doseženih rezultatih je gd. Fidler zasnoval še drugo močilnico v Vladisavcih. Letno je dobival do 40.000 q suhe prvovrstne lanene trske. Semen je pridelal do 4000 metrskih stotov, od katerih je boljšo vrsto porabil za sejanje in slabejšo pa za izdelavo olja. Lan se je namakal v Osijeku in v Vladisavcih in je pri namakanju izgubil 20—22 odstotkov. Od suho močenega lanu se je pridobivalo okrog 18 odstotkov lanenega povesma in 2 do 3 cdstotke. takozvane kučine. Lanenega povesma se je pridobivalo letno do 150.000 kg. Po-vesmo je bilo tako prvovrstne kakovosti, da se je prodajalo celo v Bel- gijo. Visok lan se je namakal v vodi, drobni pa na slami. Prva leta po vpeljavi je šlo dobro, črez 5 ali 6 let pa se je lan pokvaril in ga niso smeli več saditi. Lanena slama se je plačevala po 10—12 kron od 100 kg, a leta 1919 po 60 kron, 1. 1920 pa 300 do 400 kron za 100 kg. Lansko leto se je vsled suše, dobre cene žita in pomanjkanje semen malo pridelalo; vsega skupaj okrog 300 metrskih stotov. Za obnovitev produkcije bi bilo treba kupiti rusko seme in ga porazdeliti in pri tem nuditi ljudem gotove garancije, da bo donos orala večji kakor pri nasadu žita. Navadno se je pošiljalo laneno povesmo v Ko-maron, kjer se je izpredlo, potem pa se je vračalo v Osjek, kjer se je iz-tkalo. Tkalnica šteje 120 razbojev z pomožnimi stroji za sukanje, osnovanje in impregniranje ter podobne manipulacije in Je opremljena tudi za izdelavo grobih izdelkov, kakor vreč. torb, Žakljev, cvilhov, rjuh za bolnice in vojaštvo in podobnih predmetov. Tovarna je predelala letno 300—400.000 kg preje. Sedaj namerava zgraditi delavnico, ki bi imela dve karde, 1 stroj za česanje, stroj za predenje lanenega povesma in stroj za predenje kučine in dva finejša stroja za suho predenje lanu. Predeloval bo okrog 200 tisoč predelane kučine in 60.000 prediva iz lanenega povesma. Izdelovale se bodo vse številke do 10- V Sloveniji pridela kmet lan za svojo potrebo in za prodajo lanenega povesma, lanene preje in lanenega semena. Za prodajo kot PovesI^^Ap^id® ^ promet v Sloveniji okrog 200 do „50 tisoč kg, ki se je navadno izvazalo v inozemstvo. Lanenega se je pridelalo letno okrog 400.000 kg, ki se je deloma predelalo v tuzemstvu v laneno olje, ki se je smatralo za prvovrstne kvalitete. Okrog 150.000 kg pa izdela slovenski kmet letno prediva, ki ga je prodajal v Trst. Laneno povesmo se je navadno izvažalo na Češko, kjer se J« podelalo v predivo. (Halje prihodnjič.) Pade* ameriške trgovine. V ameriških trgovskih podjetjih je nastala nekaka mrtva doba. V prvem četrtletju t. 1. so ustavili plače v mnogih denarnih zavodih in bankah. 7517 podjetij je prišlo v denarne stiske. Dolgovi znašajo nič manj ko 216,600.710 dolarjev. Tako slabo še ni stala ameriška trgovina. 0Burgin internaional Co.<, New York, Broadway 487, je na razpolago, da sprejme blago v komisijo in prosi, da se ji vpošljejo vzorci in cene cif. New York. Tudi je do sedaj še mogoče izvoziti razne predmete za primeroma nizke cene, tako na pr. baker, svinec, cink, olje, gumi, ocetni izdelki, sladkor, moka, sir in drugi. Cene za te predmete se bodo v bodočem gotovo dvignile, zato svetuje gori imenovana družba, naj bi se naročila za take predmete izvršila takoj. Davki. Davek na poslovni promet. Iz okol-nosti, da se zakon o tem davku po davčnih oblast vili v celoti še ne izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se sploh ne izvede. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakasnitev iz tehničnih razlogov, pričakovati pa je, da bo popolna izvršitev sledila še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani o prometu voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj v okvirju zakona zado-sle svoji dolžnosti. Promet. Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne »porovozne robo za vse postaje Subotiške direkcije je do vključno 31 maja 1922 ukinjeno. Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati živad, premog, brzopokvarljivo robo, režijske, državne in vojaške pošiljke. Medpotne in že sprejete pošiljke iztečejo. — Sprejemanje in odpošiljanje kostanjevega lesa za postajo Frauental Gams je zopet dovoljeno. Sprejemanje in odpošiljanje robe, ki se mora ocariniti v carinami Roma Fermini je še nadalje do vključno 15 maja 1922. Dovoljene so le pošiljke naslovljene na poslaništvo v Kvirinalu in Vatikanu. Naznanila trnovska In obrtniška zbornica v Ljubljani. Riž različnih vrst ponuja neka italijanska tvrdka. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Delegacija ministrstva tinanc v Ljubljani je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem opozarja na zakon z dne 28. februarja 1922 (Uradni lst, kos 39/1922, št. 112), s katerim se oproščajo taks glede državnega posojila po 200,000.000 Din vsa pisma, poročila in vsi seznamki zavodov, s katerimi javljajo o bonih, ki imajo pravico premije, kakor tudi vloge zasebnikov, ki zahtevajo izplačilo teh bonov. Dobava, prodaja. Dobava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 29. maja t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 4000 vagonov drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Zakon o delavskem zavarovanju podpisan. Ministrski svet je podpisal zakou o zaščiti delavcev in o delavskem zavarovanju. Zakon bo prihodnje dni objavljen v Službenih Novinah. Generalna skupščina beograjske borze je razpravljala o vprašanju spremembe statutov. Nekateri člani so protestirali proti vršitvi skupščine, češ, da Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllaeh (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in Taklane živine v kateri koli kraj. Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =========== ni dovolj članov prisotnih. Pri razpravljanju o vprašanju redukcije praznikov na borzi je prišlo do zelo hrupne debate. V borzni svet so bili izvoljeni gg.: Radulovič, dr. M. Markovič, Voja Marinkovič, Vlado Marinkovič, Luka Milešič. Ker so nekateri člani protestirali proti volitvi, češ, da ni bilo dovolj članov prisotnih, bo moralo notranje ministrstvo odločiti, ali je sprememba statutov veljavna ali ne. Zamena meničnih blanketov. Delegacija ministrstva financ opozarja na razglas štev. B 11 10/40 iz leta 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in vsebuje popis meničnih blanketov nove emisije in dolčbe o zamenjavi starih emisij. Zamena meničnih blanketov se ima izvršiti do 1. avgusta leta 1922. — Menični blanketi stare emisije se smejo uporabljati še do 1. junija 1. 1922.' Reševanje prošenj trgovcev za nabavo deviz. Zveza trgovskih gremijev in zadrug je na mnogobrojne prošnje in pritožbe trgovskih krogov radi zamudnega reševanja trgovskih prošenj za nabavo inozemskih valut pri odboru Narodne banke intervenirala pri generalnem inšpektoratu ministrstva financ v Beogradu. Zveza je stavila ministrstvu predlog, da naj bi se protokoliranim trgovskim tvrdkam dajalo enako, kakor industrijskim podjetjem na podlagi odobrenja pristojne trgovske zbornice trimesečno generalno dovoljenje za nakup potrebnega blaga. — Na ta predlog je prejela Zveza gremijev od generalnega inšpektorata sledečo rešitev z dne 3. maja št. 6844: V odgovor na Vašu predstavku štev. 319/22. Generalnom ministarstvu je čast izvestiti Vas, da Vam se ne može izači na susret Vašoj molbi, pošto se to kosi sa pravilnikom in postoječim naredjenima ministarskog Saveta i ministra financija. Izdato je naredjenje odboru pri Narodnoj banci, da se u rad uzmu najpre molbe trgo-vaca, čija je roba prispela i nalazi se na carinarnici, da ne bi trgovci bili izpo-loženi plačanju ležarine. — Zveza obrača pažnjo vseh trgovcev na gornji odlok, ki je jako važen, ker imajo odbori . sedaj nalog, reševati prvenstveno prošnje za uverenje za ono blago, ki je že dospelo na carinarnici, da se jih obvaruje gmotne Škode; ki bi jim nastala vsled plačanja ležarine. — Ljubljana, dne 10. maja 1922. Naši dolgovi v inozemstvu. Pred sklicanjem genovske konference je poslala angleška vlada naši vladi noto, v katerej zahteva izplačilo svot, ki so nam bile posojene tekom vojne. Naš dolgovi napram Angliji in Franciji bi znašali celokupno 936.035.466 frankov. Razim tega nam je dala Amerika na razpolago svoto 12 milijonov dolarjev, katera je služila za podpore internirancem ter vojnim ujetnikom v sovražnih državati, kakor tudi kot podpora za revno ljudstvo v Srbiji. Teh 12 milijonov dolarjev, preračunjeno v franke po tečaju 5.18, znašajo 62,160.000 zlatih frankov. Razen teh podpor v gotovini, 60 dali zavezniki mnogo vojnega materijala, za katerega se ni še ugotovilo vrednosti v denarju. Na podlagi teh podatkov se računa, da znaša naš dolg napram zaveznikom okoli '2 milijardi frankov. .Toda z druge strani mora naša država vterjati svoj delež pri 120 miljardah frankov, katere Pozor trgopcll lasten izdelek! Pristne otepače (kloferje) iz španskega trsja Isdaluja Anton Merhar pletarski mojster Ljubljana, Sfc Petro cesta 22. Zahtevajte cenik In vzor««! ima plačati Nemčija zaveznikom in ‘*d katere svote pritiče naši državi 5 % %, ka iznaša okoli 7 milijard frankov. Naša država ima tedaj napram inozemstvu 7 milijard frankov kredita, a 2 miljardi dolga. Živinska kuga v Rumuniji in Mažar- ski je pričela v zadnjih tednih razsajati ter je napravila milijonsko škodo. Uvoz živine iz Mažarske in Rumunije v našo državo je začasno prepovedan. Angleški kredit za Rusijo. >Daily Express< poroča, da ima Anglija pripravljenih 100 milijonov funtov šterlin-gov kredita za Rusijo. Koazulati SHS v Avstriji. Ministrstvo inostranih del je pred nekoliko dnevi razdelilo rajone naših konzulatov v Avstriji. Po tej razdelitvi pripada generalnemu konzulatu na Dunaju: Gornja in Dolnja Avstrija, ‘Solnograd in Burgenland; konzulatu v Gradcu: Štajerska; a konzulatu v Celovcu: Koroška in Tirolska. Pisma v Švico. Švicarska poštna uprava naznanja, da bo dosledno vračala vsa pisma, katera vsebujejo predmete, podvržene carini. Trtna porotna. Novi .Sad. Pšenica baška odn. sremska (78 kg z 2 odst.) ponudba 307.50 D., ječmen baški (63 —64 kg) ponudba 300, oves baški odnosuo sremski zaključen po 287.50, koruza ab Novi Sad zaključena po 277.50, moka št. 0 ponudba po 550, svinjska mast, baška postaja, netto, ponudba po 2050 Din. Tendenca nestalna. t Borza. Zagreb, devize: Berlin 23—24.25, Bukarešt 50, Milan 350—355, lx>ndon 290—300, Newyork 64.50—65.50, Pariz 590 -605, Praga 126-128, Švica 1250 do 1300, Dunaj 0.75—0.80, Budimpešta 8.75—9.10, Varšava 1.80—2; v a lijte: dolar 64—65, avstr, krone 0,80, češke krone 126, 20 iv v zlatu 190, napoleoui 190, leji 51. Jadranska banka 310—325. Jugoslovenska banka 112. Ljub. kreditna banka 227.50—235. Slov. eskomptna banka 170. Ljub. strojne tovarne 215. Trbov. premog, družba 270—300. Beograd, devize: Berlin 23.25, Pariz 590, Budimpešta 8.75, Bukarešt 48.50, Rim 5)50—355, London 290, Praga 128, Švica 1290, Dunaj 0.76—0.77. Curih: Berlin 1.82, Newyork 5.18, London 23.05, Pariz 47.37, Milan 27.52, Praga 9.77, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.6, avstrijske krone 0.65. Pridatle za Hat. Reg. Naninf kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavila ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred -kotijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK. I« Vse tehnične potrebščine iz gumija, asbe-sta, pamula, in kovine. Potrebščine za strojni obrat, tehnične kemikalije, stroje i. t. d. Tovarniška zaloga. JURJEUfi ČISTILO _ Matija Trebar Ljubljana Sv. Patra casta Sk 6. Telefon S39. Novec - $ips Portland in roman- cement nudi ro najnižji ceni Kosto Novakovič veletrgovina s stavbenim materi jalom Ljubljana, Miki« 13. Esence za žganje in likerje: Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov. Sadne arome za nrczalk. pijače: MallnoVa. jagodova, jabolčna, ci-troriova, oranžna, vanilova-aroma. Esenci za katiNite in sladčice. Sadni eter! V treti različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov. Sadni sohi: Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z » » Oranžni » » » » Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc itd. Srečko Potnik, Ljubljana, Metelkova ul. 13, vis a-vis Belg. voj Erjavec & Turk —avto ■ bencin, pnevmatika, olie. mast. vs; PRI „ZLATI LOPATI" trgovina 2 železnino in cementom Ljubija- a, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Muhleisen) nasproti Križanske cerkve. bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Sava Sekulič agenturno - komis- zavod v Sarajevu sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo. ODPADKE IZ R O G O V I M E (iagono) kateri vsebuje največ dušika KOD UMESTNO GNOJILO dobavi ,.GUMBARNA“, SLOVENSKA BISTRICA S Tehnični oddelek 03 gg izdeluje gg stabilne akumulatorske Si gg baterije in popravila. Tovarna 99 Akkumulator" d. z o. z. v Mariboru Pisarna: Marijina ulica štev. 10. Kovinski oddelek izdeluje električne armature in navadne pipce. Elektrotehnična podjetje Leop. TRATNIK Ljubljana, Jv. Petra cesta 25 — Maribor, Koroška cesta 3. Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetit, žarnic in inštalacijskega materljala — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana. — Naslov za brzojavke: Motor Maribor. Načrte in proračune na zahtevo. Na drobno! Na debelo! Vse vrste usnja: l>olins, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 30. Naznanilo. S tem obveščamo cenj. odjemalce, da smo prevzeli za sledeče tobačne rajone monopolno veleprodajo soli, in sicer: za Ljubljano, Vrhniko, Kamnik, Lukovico in Litijo. Sol ie plačljiva naprej, vsled česar prosimo cenj. odjemalce, da nakažejo pravočasno denar, ker bi njih naročila, ki niso krita s plačili, ne mogli izvršiti. Cenjene odjemalce mesta Ljubljana prosimo, da pošiljajo po sol z lastnimi vozmi, ker mi sol na dom ne dostavljamo. t JADRAN, d. z 0. z., Kralj, monopol, razprodaja soli v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9. li is M »« tv •c* * A n m •« ■ H K II ■a aa aa aa aa ta «y a« at «» amerikanki pisali) strni sedanjost) razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne lzrabljive steki, plošče. K 90 is a« :: aa aa aa ca a a a« aa s: :: aa » it :: aa aa Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Ljubljana, Gradiite 10. Moderno »rejeno ptipraoilnlco oseh pisalnih strojev, jj aa aa aa aa H :s ta « Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. a. s e. LJUBLJANA Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. I# Brzojavi: Hedžet Telef. XI. 75. xxxxxxxxxxxxxx Manufakturna trgovina na veliko xxxxxxxxxxxxxx Hedžet SzZE^oritniisz — I^j-u.Tolja.na- FTaon.čišOsajas&a. -ulica. 4= Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani