GORENJSKE -LETO VIII. — ST. 31 KRANJ, 29, JULIJA 1955 V. Gorenjski sejem odraz proizvodne ustvarjalnosti gorenjskega človeka Razstavni prostori Danes bo odprt letošnji Gorenjski sejem, ki ga prirejajo v Kranju že petič zapovrstjo po osvobodit--vi. V idealnih prostorih, v Osnovni šoli v Kranju, ki so kot nalašč zgrajeni za prirejanje gospodarskih razstav, se bodo 10 dni zbirali obiskovalci —-.»radovedneži" pa tudi mnogi poslovni ljudje ter si ogledovali mnoge izdelke, ki jih izdeluje industrija in obrt na Gorenjskem. Med izdelki bo tudi mnego novih proizvodov, ki so ali pa bodo prišli na tržišče še letos. In kje je lepše, oziroma prikladnejše mesto, da se jih pokaže ljudem, da se seznani kupca z njimi, kot so to prav sejmi in razstave! Ni slučaj, da bo letošnji Gorenjski sejem — sejem po-trošnega blaga. Saj menda ni tako »hvaležnega" področja za uveljavljanje najrazličnejših ltakovostnih izdelkov za širo-"ko potrošnjo, kot je to prav Gorenjska. To ugotovitev nam dokazuje tudi udeležba iz leta v leto večjega števila na sejmu sodelujočih podjetij, predvsem živilske in prehrambene stroke, ki niso z Gorenjske, vendar se pa zanjo živo zanimajo. Zgodovin? Gorenjskega sejma se je začela pisati v naše gospodarske anale pravzaprav že leta 1951. ko so v Kranju prvič priredili »Razstavo lokalne industrije in obrti", sicer samo v merilu kranjskega okraja. Ze takoj to leto pa se je pokazala potreba po organiziranju neke širše gospodarske razstave, ki bi zajela celotno področje Gorenjske. Ta želja oziroma težnja, je dobivala tudi vse bolj konkretne osnove z začetkom sprostitve celotnega našega gospodarskega sistema in postopnim uveljavljanjem zakona ponudbe in povpraševanja na tržišču. Tako so 1. 1952 organizirali v Kranju že prvo »Gospodarsko razstavo Gorenjske". Na tej razstavi je sodelovalo 124 razstavljalcev, njene izdelke pa si je ogledalo 24.000 ljudi. Za razliko od razstave lokalne industrije in obrti je imela gospodarska razstava Gorenjske že komercialni značaj. To leto je bilo prodanega za 200 milijonov dinarjev blaga. Sele leta 1953 so začeli prirejati Gorenjski sejem kot gospodarsko prireditev, ki se je v tej obliki, sicer močno iz- popolnjeni, obdržala vse do letos. Leta 1953 se je prijavilo že 158 razstavljalcev, obiskalo pa jo je 35.000 ljudi. Lanskoletni sejem je obiskalo 38.000 obiskovalcev, višina sklenjenih kupčij pa je dosegla višino 330 milijonov dinarjev. Na letošnjem sejmu sodeluje 181 razstavljalcev, od katerih je 115 zasebnih obrtnikov in obrtnih podjetij, 55 industrijskih podjetij, 9 veleti-govskih in razen njih še 2 specialni razstavi: Turistična razstava Gorenjske in razstava Rdečega križa. Poudarek Gorenjskega sejma bo letos na blagu za široko potrošnjo. Kako pa so se pripravili razstavljalci za letošnji Gorenjski sejem? Na to vprašanje si bomo sami odgovorili vendar šele po ogledu sejma. Poleg vsakoletnih razstavljalcev, ki imajo tako rekoč že domovinsko pravico na Gorenjskem sejmu, bo letos precej močna udeležba obrtnikov. Skoraj ni obrtnega podjetja, socialističnega sektorja, zasebnega obrtnika ali katerega koli obrtnega obrata, ki se ne bi potrudil, da bi pokazal obiskovalcem, bodisi popolnoma nove izdelke, bodisi že znane toda izpopolnjene proizvode. Letošnji Gorenjski sejem, vsaj po vseh znakih sodeč, bo resničen prikaz obrtne in industrijske zmogljivosti Gorenj-ske<, tega našega proizvodno skoraj najbolj razvitega predela v državi. Da Gorenjski sejem ni sam sebi namen, nam dokazuje tudi dejstvo, da bodo skušali prireditelji sejma kar se da pospešiti obrtno proizvodnjo, ki je relativno najznačilnejša gospodarska veja na Gorenjskem. Z vpeljavo nagrajevanja najkakovostnejših in naj-izvirnejših izdelkov posameznih obrtnikov in obrtnih podjetij, bodo skušali dati proizvajalcem še večjo vzpodbudo za proizvodnjo blaga za široko potrošnjo, kar bo v marsičem pripomoglo k postopnemu dvigu življenjske ravni našega potrošnika. Od letošnjega Gorenjskega sejma upravičeno pričakujemo nekaj novega, nekaj svežega. Od njega si marsikaj obetajo ne le obiskovalci, temveč tudi sami razstavljalci, ki upajo, da bodo letos nrodali še več svojih izdelkov kot lansko leto. To je tudi '»den izmed glavnih vzrokov prirejanja Gorenjskega sejma, ki ima razen tega tudi močan družbeno-po-litični in vzgojni učinek. I. AVSEC Z II. SEJE OLO KRANJ Izvolili so Svete in odbornišHe komisije Kranj, 28. julija. Danes dopoldne sta bili najprej ločeni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev novega OLO v Kranju. Seji zbora proizvajalcev je prisostvoval tudi predsednik republiškega zbora proizvajalcev Mavrici j Bore. Pred sprejetjem statuta O-krajnega ljudskega odbora sta podala kratko obrazložitev v okrajnem zboru odbornika Vinko Hafner, v zboru proizvajalcev pa Ivan Logar. Po nekaterih bistvenih in tehničnih popravkih predloženega statuta Okrajnega ljudskega odbora sta oba zbora soglasno sprejela popravljeno besedilo statuta OLO Kranj. Nato sta oba zbora prav tako na ločenih sejah izvolila še mandatno - imunitetni komisiji in komisiji za gospodarstvo; okrajni zbor je izvolil še komisijo za predpise in org. vprašanja, zbor proizvajalcev pa komisijo za predpise in komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja. Oba zbora sta nato sprejela odločbo o ustanovitvi samostojnega zavoda »Uradnega vestnika". Po ločenih sejah je bila skupna seja obeh zborov OLO, kjer so odborniki izvolili nekatere odborniške komisije in predsednike ter člane Svetov. (Podrobnosti berite na 7. strani, 3. in 4. stolpec.) Govor predsednika Tita na velikem zborovanja v Karlovcu Odločno - kot za časa NOB, se bomo borili za izpolnitev naših upravičenih zahtev V sredo dojpoldne je na velikem političnem zborovanju v Karlovcu ob Dnevu vstaje hrvatskega ljudstva govoril predsednik Tito. Govoril je o pomenu praznika vstaje in čestital hrvatskemu ljudstvu k temu velikemu prazniku. Nato je govoril o našem razvoju v preteklosti in naglasi!, da smo vse kar imamo zgradili z lastnimi močmi. Prav zato ker smo vse kar imamo zgradili z napori in znojem, ne želimo vojne in se borimo za neodvisnost in za mir na svetu. Ko 'je govoril o sedanjem položaju je tov. predsednik med drugim dejal: Tovariši in tovarišice, zdaj bi rad govoril tu o nekaterih vprašanjih, ki nas še teže. Rad bi govoril o njih ne zato, da bi jih razumeli vi, kajti vi jih že poznate, marveč, da bi jih razumeli ljudje zunaj, ki jih nočejo poznati. Zmeraj, kadar govorimo tu o nekaterih težavah, pa naj gre za sušo ali za pomanjkanje hrane, bodi da ne napredujemo dovolj hitro, ali pa te ali one tovarne nismo pravočasno zgradili itd., zmeraj namreč to zunaj naše države poudarjajo, često tudi z zlobnim namenom, da bi dokazali, da naš sistem ni pravilen in da je njihov boljši. Tovariši in tovarišice, ne bom govoril, zakaj se ti ljudje ne poglobe v bistvo tistega, kar in s čimer smo mi začeli, v vprašanje, od kod naše težave. Rad bi povedal samo nekaj besed o tem, kaj oziroma zakaj smo morali po letu 1948 po vsej sili usmeriti našo zunanjo trgovino v drugo smer, namreč Zahodu. Čeprav nam v tej usmeritvi naše zunanje trgovine zahodne dežele niso postavile političnih pogojev, ko smo zaprosili za kredit za uvoz opreme za naše tovarne itd., vendar so si povsod prizadevali, ker je to •kapitalistična miselnost, da bi nam vsilili često večje obresti na kredite, ki so nam jih dali, tako da nam ti razni krediti, bodi dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni ali revolverski, ni- Obriniški izdelki in cene Obrtna zbornica bo obsodila vsako neopravičeno dviganje cen Ugotavljanje ali je potrebno zviševati cene, glede na u-krepe Zveznega izvršnega sveta tudi proizvodom, ki nimajo neposredne zveze s podražitvijo prehrambenih izdelkov, je še vedno predmet obravnave. Mnogo se govori tudi o cenah obrtniškim izdelkom in uslugam. šali zastopnike LO in sindikata obrtnih delavcev. Po končani razpravi je bilo sklenjeno, da bo obrtna zbornica zagovarjala poviša- so bili v pomoč. To je bila pomoč toliko, da so nam dovolili trgovati z njimi, toda iz teh vsiljenih pogojev izvirajo tudi težave, ki se še zdaj nadaljujejo. Tovariši in tovarišice, mi imamo dolgove v tujini zaradi uvoza raznih strojev in vsega drugega, kar smo potrebovali za zgraditev naše industrije, za izgradnjo raznih objektov. Na tej podlagi imamo nekaj (Nadaljevanje na 3. strani, 1., 2., 3. in 4. stolpec.) „BPT" slavi 70-letnico obstoja Te dni slavi 75-Ietnico obstoja ena izmed naših največjih in najstarejših tekstilnih podjetij, Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča. V okviru slavja so organizirali bogat spored kulturnih in športnih prireditev, ki se vrste že ves teden. Največje slavje, oziroma najlepše prireditve pa bodo v soboto, ko bo zjutraj slavnostno zasedanje delavskega sveta tovarne. Nato bodo položili pred spomenikom padlih številne vence. Hkrati bodo tudi odkrili spominsko ploščo pred vhodom v tkalnico, hrabri partizanki in borki za delovne pravice ter tkalki tovarne Tončki Mokorelovi. V prostorih tovarne bo tudi razstava o razvoju podjetja in njegovih kvalitetnih izdelkih. Zvečer bo imel pozdravni govor predsednik Delavskega sveta Bombažne predilnice in tkalnice Milan Tribušon, nakar bo izvedla kulturni program DPD »Svoboda" iz Tržiča. V okviru proslav bodo obda- nje cen le v primerih, ko bo Nesporno je, da na cene o- ji zaposlenih delavcev z ena- na podlagi predloženih kalku- brtniških izdelkov vplivajo ko strokovno kvalifikacijo. lacij razvidno, da je povišanje razni činitelji, predvsem cena Vprašamo se, kakšne so Cen upravičeno in nujno, za rili tudi številne delavce, ki osnovnim surovinam in mate- možnosti za znižanje material- rentabilno poslovanje posa- so delali v podjetju nad 35 oz. rialu, ki se v obrtnih delavni- nih stroškov, za boljšo orga- mezne obrtne delavnice, sicer nad 50 let. cah predelujejo ter končno tu- nizacijo dela, povečanje de- pa apelira na članstvo, da cen K jubileju Bombažne predi družbene obveznosti, ki jih lovne storilnosti v obrti in na svojim izdelkom in uslugam ne dilnice in tkalnice najtopleje je posamezni sektor obrti dol- osnovi tega, kakšne so možno- zvišuje! čestita tudi uredništvo našega žan odvajati skupnosti. sti 23 znižanje cen. Nedvomno ^ ± A_ j .iv. so v tem smislu še marsikje Obrtniško dejavnost ločimo neizkoriščene možnosti, na dva dela: na proizvodno in uslužnostno. Običajno ima potrošnik več opravka z u-služnostno obrtjo: brivci, frizerji, krojači, šivilje, čevljarji itd. in je zaradi tega bolj občutljiv do cen, ki jih zaračunavajo obrtna podjetja in obrtniki za storjene usluge. Kako je s cenami brivskim storitvam? Cene tem uslugam so glede na predvojne za 8 do 9 krat višje. Cena striženju je v Kranju 40 din, v o-stalih mestih pa že več kot pol leta 60 din. Menda obrati, ki izvršujejo brivske in frizerske usluge, s slednjimi na Proizvodna obrtna podjetja in domeščajo izpad dohodka pri delavnice dostikrat ne dela jo za individualnega potrošnika, temveč za razna podjetja, ustanove in trgovsko mrežo, zato so le-ta glede na to nekoliko v ozadju. Lani je v socialističnih o- brivskih uslugah. Obrati pa, ki izvršujejo samo brivske u-sluge le težko izhajajo. Režija v tej obrti je sorazmerno večja, ker je potrebna večja čistoča, boljši lokali itd. Na cene v brivsko frizerskih o-brtnih obratih ustvarjeni do- bratih lahkov pliva tudi po-biček znašal 6.7% celotne dražitev vode. Dokaj čudno vrednosti obrtniške proizvod- Je, da je LOMO Kranj povi-nje. Iz tega sledi, da za zni- šal cene vodi za 2000 din me-žanje cen na račun zmanjše- sečno na obrat, ne glede na vanj a dobička ni posebnih število zaposlenih in to prav možnosti, če upoštevamo še v času, ko si vsi prizadevamo dejstvo, da so podjetja prisi- obdržati cene na isti ravni, ljena ustvarjati dobiček, do si (Da bi nadoknadili povišanje tako zagotovijo sredstva za cene vodi, bi morali razen prosto razpolago in delno za rednih ostrici še 50 oseb.) Ivo Miklavčič lista. Jeseniški žele mar ji pred pomembno stmago Prihodnji teden, v ponede- mi potrebnimi napravami kot ljek ali torek, bodo na Javor- so valjčni trakovi, komandne niku dali v poskusno obra- mize in ostale napeljave. Tako to van je drugi del modernizi- dobiva preurejena valjarna že rane in mehanizirane valjar- videz moderno urejenih na-ne tanke pločevine. Minilo je prav in bo s tem kapaciteta komaj 6 mesecev, ko so do- valjarne narasla že v tem le-gradili novo 27 metrov dolgo tu od 18.000 na 30.000 ton, pri-pomično peč za ogrevanje pla- hodnje leto pa že na 40.000 tin. S tem je bil dokončan pr- ton letne proizvodnje, vi del gradenj. Delo pa je te- Več o gradnji in novih na-klo naprej. Dogradili so še dve pravah bomo pisali v prihod-skoraj 23 m dolgi paketni pe- nji številki našega lista, či, „duo" valjčno orodje z vse- J. P. r dopolnilne plače, ker normalno formirani nlačni sklad v o- O teh problemih je razpravljal upravni odbor Obrtne brti ne zadošča za vskladitev zbornice v Kranju na svoji prejemkov v obrti in industri- zadnji seji. Na seji smo pogre- Obiščite gorenjski sejem * sejem potrošnega blaga Od 29. julija do 8. avgusta v Kranju y tei Umiki: Zunanje politični komentar (stran 2) Upor je preprečil preseljevanje (stran 5) Kaj je odkrila popisovalna komisija v kranjskih trgovinah (stran 8) J TEDEN DM PO SVETU PRETEKLI TEDEN je nedvomno potekel v znamenju Ženeve. V Ženevo, kjer so se sestali štirje veliki, so bile uprte oči vsega miroljubnega sveta. Upi, ki so jih vsi, ki ljubijo mir in prijateljske odnose med narodi, polagali na ta sestanek, so se uresničili. Zmagala je trezna politika mednarodnega sodelovanja, politika aktivne koeksisten-ce. To je velika zmaga tiste politike, ki jo zastopa naša država in katero je zastopala tudi takrat, ko so v svetu še prevladovale temne sile vojne in so bile težnje, da se svet definitivno razdeli v dva sovražna bloka, zelo močne. PRVI REZULTATI ženevskih razgovorov so že vidni. V torek je bilo objavljeno poročilo, da se bosta 1. avgusta sestala v Ženevi veleposlanika ZDA in Kitajske. Zgleda torej, da se bo razprava o evropski varnosti sedaj raztegnila tudi na ostala nerešena svetovna vprašanja, predvsem na vprašanja Daljnega vzhoda. Sicer se bodo uradno razgovarjali le o repatriaciji ameriških in kitajskih državljanov, vendar kaže, da se razgovori ne bodo ustavili na tem. Ze dejstvo, da se v ameriških uradnih dokumentih prvič uporablja izraz LR Kitajska (doslej so jo obkladali s »komunistično Kitajsko" z močnim blokovnim prizvokom), je zelo bodrilno. TEŽNJE MIROLJUBNEGA ČLOVEŠTVA, da se upre razkosanju .sveta v dva nasprotujoča se bloka, ki sta vedno žarišče vojne nevarnosti, so prišle do izraza tudi pri sestavljanju dnevnega reda za konferenco Medparlamentarne unije, ki bo v avgustu v Helsinkih na Finskem. Osnovna tema konference bo razprava o aktivni ko-eksistenci. Razpravljali pa bodo tudi o razširjenju organizacije in eventuelni vključitvi Sovjetske zveze vanjo. To bi bil nov doprinos k miru in mednarodnemu sodelovanju. TE DNI PROSLAVLJA EGIPT triletnico revolucije. V noči med 22. in 23. julijem 1952. leta so zvrgli vojaki pod vostvom Naser-ja zasovraženega kralja Fa-ruka in proglasili republiko. Od takrat se Egipt hitro razvija. Pod vodstvom Naserja in revolucionarnega sveta stopa Egipt po poti uresničitve velikih načrtov, s končnim ciljem „gospodarske in politične osvoboditve posameznika". Tako je prišlo do revolucionarne napovedi o izgradnji socialistične družbe " Egiptu, ki je pretresla ves arabski svet in ves afriški kontinent. Egipt stoji danes s svojo politiko odločnega odpora proti razdelitvi sveta na bloke, v prvih vrstah borcev za nove miroljubne odnose med državami. V PONEDELJEK POPOLDNE je bila v Trstu splošna stavka, ki sta jo razglasili obe sindikalna organizaciji v znak solidarnosti s stavkujočimi varilci ladjedelnice Sv. Marka in v protest zaradi gospodarske krize. Stavka je trajala od poldne do polnoči. NOVICE iz Argentine kažejo, da se tam stanje normalizira in da počasi vendarle nastopa „politično premirje" po zamisli predsednika Perona. Kljub temu so bile med tednom še demonstracije v Cordobi in je morala policija demonstrante razpoditi z brizgal-nami in solzivcem. V Maroku in Alžiru pa še vedno nevarno vre in vse kaže, da se situacija ne bo zlepa popravila. Ob prihodu franc. rezidenta Grandva-la v Meknes so tam izbruhnile demonstracije, pri katerih je policija ubila 12. ranila pa 40 ljudi. Glas naših bralcev Ali na jeseniški postali res ne morejo točiti pijač za vse potnike? H. B. Posvet političnega ahtiva v Kranju Nove cene in kmetijstvo Nastopilo je končno poletno opazovati tujce, ki si želijo pi- Prve dni po objavi uredbe ugotavljali, da naša prehrana marsikdaj manjka že navad- vreme, ki smo ga vsi zelo težko jačo, cigarete in podobno, toda o novih cenah nekaterih živil ni pravilna.) ne državljanske zavesti, kaj pričakovali. Ta hitra spremem- postrežem so zelo slabo. Le Zveznega izvršnega sveta se je Zaradi omenjenih dveh na- šele socialistične zavesti. Mno- ba je zlasti za Gorenjce, ki smo potniki iz železniškega voza, ki čutilo med potrošniki precej čelnih vprašanj je bil v Kra- go objektivnih težav našega hodili še pred nekaj dnevi v se ustavi pred bifejem, so lahko razburjenja. Kazalo je celo, da nju 20. t. m. posvet politične- gospodarsktva je povzročil »poletnih plaščih«, precej ob- postrežem. Kaj pa ostali? Zato je bilo nekaj „proti - dra- ga aktiva, kateremu je priso- prav subjektivni faktor v nas čutna, posebno še za tiste, ki bi morali na Jesenicah, vsaj v ginjskih" parol lansiranih z stvoval tudi predsednik repub- samih. se morajo vsak dan voziti z poletnih mesecih, bolj skrbeti onstran meje in posredovanih liškega Zbora proizvajalcev Da bomo ohranili sedanji vlakom. Ko se pelje človek za postrežbo potnikov, ki potu- po raznih ex gospodih. Recimo Mavricij Bore. Sestanek je o- standard, se moramo vsi pri- skozi Jesenice, si večkrat zaželi jejo skozi Jesenice, tiste, v katerih se je zahteva- tvoril predsednik komunskega zadevati, da bomo dosledno čašo piva. Bife na peronu je la ponovna uvedba kart, dalje odbora SZDL Martin Košir, preprečili vse špekulacije ob sicer odprt, vendar je pred njim da imajo v Srbiji, v Užicah že ki je navedel nekaj konkret- nastalem položaju in pa da tak naval, da mnogo potnikov karte, dalje da je prišlo do nih negativnih ™">iavov, ki so bodo naši kmetje sprejeli no- ne pride na vrsto. Ze večkrat zvišanja cen zaradi številnih nastali ob novi uredbi v Kra- vo uredbo kot ukrep za pove- sem mislil, zakaj na Jesenicah državniških obiskov pri nas nju. čanje pridelka žitaric, ne pa ne uvedejo prodajo piva in dru- itd. Zatem je Mavricij Bore s za vzrok podražitve še ostalih gih alkoholnih in brezalkoholnih lCa'n> ,kJer pridobivajo dnevno Vsako razburjanje pa se hi- številnimi argumenti in ana- svojih prodajnih artiklov. pijač na postaji, kadar so pot- več ton živega — pravzaprav tro poleže. Tudi nevihta zara- hzami prikazal umestnost no- Tov. Bore je tudi opozoril, niki. Morda jeseniškim gostin- že gašenega — apna ie-tega ni di podražitve je — vendar le ve uredbe o sprostitvi cen ne- da moramo zlasti paziti na skim podjetjem ni do tolikega mogoče dobiti v manjših količi- spričo aktivnosti SZDL, sindi- katerih živil. Ze uvodoma pa to, da menze in restavracije prometa, morda nimajo na raz- nah- LJudJe hodijo danes od kalnih in drugih organizacij, 3e poudaril, da je težko voditi ne bodo neupravičeno dvigale polago osebja, ki bi ga zaposlili, vrat ^o vrat> ker potrebujejo katerih člani so na raznih zbo- nase gospodarstvo, kajti spri- cen hrani, kajti takšne nega- morda ne vedo, da tu promet ne le 40< 50 ali morda nekaj več kg rih in sestankih prikazali re- č° specifičnosti razvoja naše tivne težnje so se kazale že bi bil majhen...? Ce že gostin- aPna> da bi si pobelili Hom alno sliko stanja in jasno oce- države smo bili postavljeni v tudi ponekod na Gorenjskem, stvo ne, zakaj ne bi posredovalo ^e S€veda 12 zdravstvenih nili tudi pozitivne posledice položaje, v kakršnih doslej ju- Na podlagi analiz, ki so jih na- Turistično in olepševalno dru tega ukrepa _ kmalu zamrla, goslovansko gospodarstvo še ni pravili v Ljubljani, je ugotov- štvo? Res je, da bodo dobile Je Toda ob tem ukrepu kon- Najprej podružbljenje ljeno, da se upravičeno lahko senice z dograditvijo novega ko kretneje: ob dvigu cen masti, P°dJetiJ> agrarna reforma, ob- podraži dnevni olja, moke in tobaka, ne gre nov? porušene domovine, go- na.ivec za 10 din le za pomiritev potrošnikov, 5SS*i*S5!ft.^^A*!! temveč za dvoje drugih, važ nejših stvari: Apno, apno, apno! Kdo bi mislil, da na .Teseni- hrane lodvora še letos primerno kolodvorsko restavracijo, ki bo V razpravi, ki je sledila, so prav gotovo poskrbela za vse ^ plačane reparacije, vse to so prisotni ugotovili, da se bo z in tudi za prodajo pijač pri bili problemi, ki so nedvomno vztrainim delom na vsak na- vlakih v poletnih mesecih. Zna- otežavali delo. čin dalo doseči, da nova ured- no je tudi, da so Jesenice ob- 1. Za to, da vsi potrošniki, Tov Borc pa je pOUdarj| tu- ba ne bo povzročala le nego- mejna postaja, skozi katero po- trgovs a mreža in uz n ^ ^kar -e naglasil že dovanja potrošnikv, ampak da tujejo dnevno številni tujci, ki menda niso pooblaščeni za pro- organizacije preprečijo, da bi tucj| predsednik republike Ti- bo rodila tudi pozitivne spre- si skoraj gotovo zažele kozarec dajo na drobno. Možakar je po To ozi- rov tudi potrebno, pa ne le to, čistoča je vir zdravja, pravijc? Toda za marsikoga, ki nima poznanstva s imetnikom apna, je to nerešljiv problem. Bil sem ravno pri gradbenem podjetju »Sava«, ko se je oglasil možakar, ki bi rad apno, da bi pobelil in očistil stanovanje. V podjetju mu apna niso dali, ker neupravičeno rasle cene ostalim proizvodom in uslugam. 2. da bo imel ta ukrep najprej pozitivni vpliv — kot stimulacija — na celotno naše kmetijstvo in pa da bo stvarno povzročil spremembo v prehrani našega državljana s tem, da bo potrošnja kruha manjša, večja pa poraba beljakovinske to), da našim državljanom membe. A. Č, te ali one pijače. Zanimivo je Po kamniških tovarnah Skrb za zdravstveno ogrožene delavce Protituber. sekcija Rdečega hrane. (Sicer pa je umestno — križa v Kamniku tesno sodelu- in tudi možno — da se poceni meso, kajti drugače se bomo vrteli v začaranem krogu nizkega standarda in še vedno je z mestnim dispanzerjem. Na eni zadnjih sej so člani sekcije sklenili, da bodo nave- tovarn in se pozanimali za de- samo tisti delavci na zdrav- lovne pogoje in domače raz- stveno ogroženih mestih, ki mere tuberkuloznih delavcev jim to pripada po zakonu, in nameščencev. Obiskali so ampak tudi delavci po ozdrav- vse večje tovarne na področju ljenju TBC. V podjetju Kam- zali stik z delovnimi kolektivi Kamnika. Povsod so bili spre- nik prav sedaj trkal že na več vrat, toda ~.a-man. Povedali so mi še. da je takih primerov na desetine . .. Kdo naj bi bil na Jesenicah najbolj poklican, da bi preskr-bel prebivalcem apno v manjših količinah? Prva gotovo jeseniška »Zeleznina«, ki zalaga jeseniški trg z vsem gradbenim materialom, kurivom in vsemi mogočimi drugimi predmeti in naj bi ga tudi z apnom, ki je na Jesenicah doma. Morda ovira podjetja majhen zaslužek? Ven- Občinski praznik - praznik ljudstva Ma Bledu so se zbrole partizanske potrole organizirajo dar trgovsko podjetje, ki se jeti z razumevanjem, infor- tovarniški bife z mlečno kuhi- ukvarja z uslugami ne bi sme rnativnim razgovorom pa so njo in sadnimi sokovi. Ambu- jQ računati prisostvovali predsednik de- lanta podjetja Kamnik pa je Morda bi lavskega sveta, predsednik prava bolnišnica v malem sinaikalne organizacije in ti rektor podjetja. V tovarni usnja kažejo prav zgolj na dobiček, se dalo rešiti tudi tako, da bi kako gradbeno podjetje prevzelo preskrbo z ap- tako razumevanje■ do bolni- nom. Na vsak način je potreb Veličastna iluminacija je privabila mnoiieo domačinov in tujcev Iz poročila komisije, ki je kov. Novi tovarniški objekti, cbiskala tovarno, posnemamo, ki jih sedaj gradijo, bodo proda posvečajo v vseh obratih storni in higienski, ko bo do-veliko skrb bolnikom po o- grajeno upravno poslopje, bo- zdrav ljenju in da so povsod do odprli mlečno kuhinjo za pm vagon živega apna za svoje Kakor povsod drugje, so se Po raportu vodij patrol je postavljeni na lažja in higien- zdravstveno ogrožene in one, majhne potrebe tudi na Bledu pripravljali na vse navzoče in še posebno vse sko bolj zdrava delovna ,rr e- ki se od daleč vozijo na delo svoj občinski praznik več dni. nekdanje borce - partizane po- sta, po večini s štiriurno zapo- v tovarno. Delo v Tovarni ko- S svečanostmi so pričeli že v zdravil narodni heroj Tonček slitvijo. Za ostale štiri ure vanega orodja bo mnogo bolj nedeljo in zaključili v četrtek Dežman. Za njim je tovariš prispeva Zavod za socialno zdravo, ko bo končana mo- 21. julija, ko so se okoli 17. Perovšek v svojem govoru zavarovanje, tako da bolniki dernizacija in preureditev to- ure zbrale pred tribuno pri med drugim poudaril, da mo- niso gmotno prav nič prizade- varne. Vzorno, po delovnih Park hotelu tri partizanske ramo velike potrebe vzkladiti ti, posebno ker iim tovame pogojih in ureditvi, pa bo tu- patrole, ki so jih sestavljali z obstoječimi materialnimi drjejo posebne dodatke, če laž- di novo poslopje tovarne partizani z Bleda, iz Ribnega možnostmi. Nadalje t« govoril jo delovno mesto po tarifnem „Svilanit", in Gori j. tucu 0 P°menu ženevske kon- pravilniku ne dosega urne me- Zdravstveno ogrožen dela- 7hnrrwnnia qo rvpn što- ference- zde težjega mesta pred obo- vec mora v naši socialistični ski Dobravi nov vodovod, ki vllnlh \wSkw>v to irmSrneev ZvGiev ob 18.30 uri je bil lenjem. Zelo lepo imajo to u- domovini živeti v zavesti, da naj bi preskrbel prebivalce s h li + h i h i i promenadni koncert - oarku. rejeno v tovarni „Stol na ni manjvredna delovna sila, pitno vodo. Za vodovod je bilo udeležili tudi ljudski poslanec ob mraku pa je Bled razsvet- Duplici, kjer imajo dobro in temveč enakovreden član ko- porabljenih več kot milijon radovljiškega okraja France ljevalo na tisoče raket. tečno hrano v delavski men- lektiva, ki po svojih zmožno- dinarjev in kaže, da je do- Perovšek, narodni heroj Ton- Naslednji dan je bila na zi in odlično organizirano stih prispeva prav toliko kot grajen. Toda vode kljub temu ček Dežman, predsednik mest- blejskem športom igrišču o- mlečno kuhinjo. V tov. „Ti- njegov zdravi tovariš. Skup- še nimajo dovolj, morda celo ne občine Bled Jože Kapus ter digrana nogometna tekma med tan", kjer imajo zelo udobno nost pa mu z razumevanjem manj kot jo je nudil stari vo- zastopniki množičnih organi- Mv»1 prve lige BSK iz Beo- urejeno ambulanto, dobivajo dodaja vse tisto kar je izgu- dovod — če ga lahko tako i- zacij. grada in NK iz Zagreba. predpisani obrok mleka ne bil. Zika menujemo. Včasih, in to je pre- cej pogostokrat, jo tudi toli- no o tem razmisliti in nekaj storiti, da ne bo vsak interesent za manjše količine apna prisiljen napraviti jamo in ku- Kdaj bo na Blejski Dobravi dovolj pitne vodne? Ze nekaj let gradijo na Blej- r Kdor je pričakoval od ženevske konference čudežev, jih ni dočakal. Vsi pa, ki so trezno ocenjevali možnosti, ki jih je tak — razmeroma kratek — sestanek štirih velikih dajal, so z uspehi več kot zadovoljni. „Duh Ženeve" je potrdil, da so vsa prizadevanja, urejati medsebojne odnose med drža- veliki štirje prav v Ženevi Ljudje in dogodki Svetle perspektive Po vsem svetu so zadovoljni z rezultati ženevske konference """^ ko ni, da bi se delavci, ki de- problemo in da se jo tzačelo razgovarjati na jeziku pomiritve in sporazumevanja. In neposredni rezultati? — Štirje predsedniki vlad so se sporazumeli, da je treba predvsem nadaljevati razeovore o evropski varnosti in zdru/i(vi Nemčije. O teh problemih bodo razpravljali v oktobru zunanji ministri — tudi to pot v gli neke definitivne sporazu- f vami s silo, zašla v slepo ulico. Sedaj se spet lahko razgo- me. Prišli smo, da vidimo, če Ženevi. Nadalje so se spora- Nov ton v razgovorih med varjajo predstavniki.dveh blo- lahko skupno najdemo pot, ki zurneli, da je treba zmanjšati predsedniki vlad Francije, kot kot ljudje z ljudmi. Sedaj naj privede do rešitve in zjas- oborožitev in oborožene sile. Sovjetske zveze, Velike Brita- ne gre več za to, kdo bo ko- ni perspektive svetovnega mi- 9 toh. Problcmih bo razprav- nije in Združenih držav Ame- ga. Sedaj so pripravljeni drug ru. In po mojem mnenju so to 1'a,a *° 29-. avgusta razorožit - rike, je pokazal svetlo per- drugemu upoštevati njegovo perspektive miru, pravice, bla- vcna komisija OZN v New spektivo bodočega razvoja stališče. Kot da simbolizirata gostanja in svobode sedaj JforkU. Prav tako so izmen ja- mednarodnih odnosov. to novo vzdušje, ki je prevla- svetlejše..." u mnenja o odnosih med Nekateri so nezadovoljni za- dalo v Ženevi, sta si po dese- Sovjetski predsednik vlado Vzhodom in Zahodom. Ti od- to, ker so doseženi rezultati tih letih dva stara vojna tova- Bulganin jo prav tako v za- nosi naj bi po mnenju pred- 7-dnevnega razgovarjanja za- riša, predsednik ZDA Eisen- ključnem govoru podčrtal, da 2f$jC0V V' i 1,nm;,van' nje premalo konkretni. Ti hower in član sovjetske dele- je ženevska konferenca okre- marode in ustvariti vzduš- 1 j udje — med katerimi je pre- gacije maršal Zukov spet stis- pila zaupanje mod vladami vo- medsebojnega zaupanja, cej zapadnonemških komenta- nila roke, kot takoj; po vojni likih štirih. „Če bomo verni Nedvomno takih rezultatov torjev, ki so pričakovali od že- nad skupnim sovražnikom. duhu Ženeve", je dejal na konferenco ne gre podcenje-nevskega sestanka najmanj To novo vzdušje je nedvom- koncu, „borno ohranili mir in vati. O tako dalekosežnih do- rešitev nemškega problema (in no izredno konkreten sad že še to po njihovih receptih) — nevskih razgovorov. To je te mislijo, da ni uspeha, če se meljni kamen za krepitev mi trenutno ne da našteti na pr- ru v svetu, na osnovi iz;;laje ste točke, o katerih so se spo- vanja nasprotij med bloki, to razumeli. Pri tem pa pozablja- rej na osnovi počasnega odmi- li ostali udeleženci konference jo, da je doslej oviral spora- ranja blokov in podiranja Polni optimizma so tudi ko zumevanje med blokoma bolj „železnih zaves". narodi bodo osvobojeni stra- govorih ljudje pred lotom ali hu." Prav tako je pomembna dvema niso mogli niti sanja-izjava britanskega zunanjega ti! ministra Mac Millana. da voj- Rezultati z ženevsko konične Oebo. Sli&lS Izjave SO da- renče posebno veselo nas Jugoslovane. Mi smo že vsa leta po vojni vztrajali na stali-mentarji vsega svetovnega ti- SCu medsebojnega sporazumi vanja med državami, da se o hrani mir v svetu. Ženeva po meni triumf politike mirno način razgovarjanja, kot pa Pa poglejmo, kaj menijo o ska. konkretne teme, o katerih so konferenci in njenih uspehih V Ženevi je bil nedvomno razgovarjali. Za uspešno nada- posamezni ugledni državniki, dosežen pomemben sporazum. ljevanje pogajanj in za do- Predsednik ZDA Eiscnhovvor Vse, o čemer so razgovarjali koeksistence. Pionir te politi končno ureditev nerešenih jo v zaključnem govoru 'med veliki štirje se seveda ne bo ke v Evropi pa je _ brez sa vprašanj, je bilo treba najti drugim dejal: „Ta konferenca dalo urediti gladko in brez to- mohvalc__Jugoslavija. torej predvsem skupni jezik, je bila zgodovinski sestanek, žav. Vendar je najvažnejše, da Ta skupni jezik pa so našli Nismo prišli sem, da M dose- se je sploh začelo urejati te S. li. lajo na reparaeiiskem s^adi-šču jeseniške Železa me lahko napili. Iskati jo morajo'v 10> minut oddaljenem studencu. Kako naj se potem pred malico in po delu umijejo? Pa tudi stranke v okolici nimajo volj vode. Nekatere jo hodiio iskat na železniško postajo, preko osmih tirov in če upoštevamo velik promet na železnici, ne bo čudno, če sp bo kak dan zgodila nesreča. Tudi v v sasi se pritožujejo ker jim manjka vode. Zato bi bilo prav, da bi ljudje od vodovodno skupnosti pregledali zadevo in uredili potrebno, da bo tudi na Dobravi dovolj vode. -k e- Kamniške trgovine Trgovine« bodo odslej v Kamniku odprte ob sobot;ih samo do 12. ure, mesnice pa tudi v nedeljo dopoldne. Občinski odbor je odklonil predlog krajevnega sindikalnega sveta o dežurnih trgovinah v soboto popoldne. Zato ]>a so zdaj trgovine odprte pol ur'' več v popoldanskem času. Občinski odbor je soglašal tudi I tem, da se vino prepove kot tržni predmet. Doslej so namreč prodajali vino na trgu „jkkI vejo" ves dan. Govor predsednika Tita na velikem zborovanja v Karlovcu Proslava občinskega praznika v Kamnika Veliko zborovanje na tron (Nadaljevanje s 1. strani) nem pravu bi lahko mi to od- nad 400 milijonov dolga, obre- škodnino izterjali, toda to bi sti od te vsote pa znašajo za blla zel° slaba stvar. BolJe obdobje, v katerem jih mo- Je DU*o urediti zadevo tako. Perspektive našega razvoja Kamnik 27. maja. Ze ves teden so se pripravljali Kam-ničani na svoj občinski praznik. Višek slavja je bil sinoči, ko je bilo na glavnem trgu veliko množično zborovanje. Danes dopoldne pa je občinski ljudski odbor imel svečano sejo. ramo plačati, približno 90 milijonov dolarjav. To ni majhna vsota. Ali je bilo potrebno, da bi radi razširili tista podjetja, ki jih že imamo, in modernizirali zastarela. Skratka, mi moramo za zdaj forsirati ti- Nato je predsednik Tito go- 'sta podjetja, ki bodo čimprej bile najštevilnejše športne. V pomenilo višek praznovanja 1948 za razne surovine, za voril o perspektivah našega dajala proizvode, da bomo o- nedeljo dopoldne je bil mošt- sinočnje množično zborovanje, koks, za surovo olje in drugo, notranjega razvoja. Dejal je: tipljivo videli sadove doseda- veni šahovski brzoturnir za Na trgu se je zbralo približno Med vsemi prireditvami so Kot smo že omenili pa je Mi smo jim bili dolžni od leta je tako če bi ravnali z nami Pa tudi za orožje, ki smo ga na „Mi smo doslej prispevali njega dela, da nam bodo nji- prehodni pokal SZDL, sinoči 2000 meščanov in okoličanov, tako kakor zasluži naše ljud- podlagi trgovinske pogodbe velikanske napore, da bi zgra- hovi proizvodi pomagali dvig- so bile plavalne tekme med Pod tribuno se je razvrstila stvo' ki je dalo v veliki osvo- dobivali po vojni od njih. Na- dili temelje naše industriali- niti življenjski standard, na plavalnim kluboma Kamnik in godba Ljudske milice iz Ljub- bodilni borbi bogat prispevek ši dolgovi so znašali nad 90 zacije. Menim, da smo tako drugi strani pa, da bomo do- Kranj, nocoj bo nočni štafetni ljane ter .pevska zbora „So- v krvi in človeških žrtvah za milijonov dolarjev. Ta dolg rekoč že dosegli tisto, kar smo segli tudi ravnotežje v naši tek za prvenstvo med sindi- lidarnost" in „Lira" iz Kam- zmago zaveznikov nad fišistič- nam Je zdaj Sovjetska zveza nameravali doseči. Seveda, zunanji plačilni bilanci. Tak- kalnimi aktivi kamniških pod- nika. Državno himno je za- nimi osvajalci. Če bi bilo na črtala in nas o tem obvestila kadar gradiš, ti nikoli ni do- šna podjetja moramo forsi- jetij, v nedeljo pa bo kot zad- igrala godba LM, v imenu drugi strani razumevanje, ali z aktom. To je velika vsota volj in zmeraj vidiš, da bi rati, ker imamo zdaj v Jugo- nja prireditev v tednu praz- SZDL kamniške komune pa je je bilo potrebno, da smo se za našo majhno deželo, za na- bilo potrebno še to in ono. slaviji precej tovarn in dru- novanja občinskega praznika otvoril zborovanje tov. Cer- tako zadolžili9 Ne ne bi* bilo še gospodarstvo. Toda mi smo zabredli v pre- dih podjetij, ki ne obratujejo strelsko tekmovanje vseh dru- kvenik, ki je nato predal be potrebno. Poglejmo zakaj ne. Razume se, da mi zdaj pri- cejšnje dolgove. Malo prej sem s polno zmogljivostjo. Zakaj žin kamniškega okoliša. Ob sklepanju mirovne pogod- čakujemo, da bodo ubrale to govoril o njih. Vsak novi ob- ne obratujejo? Zato, ker smo be nismo našli razumevanja pot tudi druge vzhodne dežele, Jekt velikega kalibra nas zno- gradili velikanska podjetja, v tem smislu, da bi videli, kaj ki jih ne zadene nič manjša va zadolži v tujini in spet zato, ker je trajala ta izgrad- in koliko je bilo pri nas po- krivda za tisto, kar so storile moramo delati dolgove zunaj, nja po pet in sest let, zato rušeno, kakšen rušilni učinek nasproti Jugoslaviji glede go- ker nimamo razpoložljive va- ker so t? oodjetja odvisna od je imela okupacija v naši de- spodarske blokade itd., mar- lute, da bi lahko takoj ola" uvoza surovin, za surovine pa želi glede na vse naše notra- več, če upoštevamo celotne čali- Zato menim, da bi mo- moramc plačati mnogo dolar- nje življenje. Za to niso imeli številke, morda še mnogo rali ubrati drugo, lažjo pot. jev, ki jih nimamo. Mi ima- ^ rJedna seja ljudskega od- se je uP°r tako *g°dai «i tako razumevanja in mi nismo do- večja. Upam, da bodo tudi te Minili co že časi, ko se nam mo dolarje za tisto, kar je naj- bora mestne obcine s precej m^zicno razplamtel ima naj- bili reparacij. Je pa še nekaj, dežele ubrale to pot, potem je mudilo, zdaj tse nam ne mu- nujnejše, kajti nas izvoz m- obsežnim dnevnim redom. vec zaslu§ tedanji vojni ko- in sicer da tistega, kar je ko je Sovjetska zveza dala dl več tako zelo> na-l Pa tudi dustrijskih izdelkov se ni do- odborniki so najprej poslu- ™lte' katerega so vodili: se- mlajši, ki pridejo za nami no- volj razvit, naš izvoz kmetij- gali poročilo o delu priprav- danji ljudski poslanec Tomo kaj store. (Odobravanje in skih pridelkov pa vpliva na ijainega odbora za formiranje BreJc> predsednik LOMO Ljub- smeh.) Naj gradi naprej mlaj- naš življenjski standard in jeseniške komune na področju ^ana Marijan Dermastia in sedo predsedniku LOMO Kamnik Alfredu Janku. Tov. Janko je v kratkih besedah orisal pomen kamniškega občinskega praznika. Poudaril je, da je bil Kamnik leta 1941 med pr-Pretekli ponedeljek je bila vimA ,m&tt, ki se je z v sejni dvorani na Jesenicah orozjem uprl okupatorju. Da Volitev odbornikov za novi odbor predvideno z londonsko po- vzgled, kako je treba ravnati godbo, še nismo mogli dose- z dežele, ki se je rehabilitirala či. Od Zahodne Nemčije na kot nedolžna, primer bi morali po londonski Tu bi 'hotel primerjati ta pogodbi, ker je Nemčija raz- ukrep Sovjetske zveze, ki nam deljena in dokler ne bo zdru- je pomagala s tem, da je čr- žena, dobiti 66°/o raznih dol- taia te dolgove, z ravnanjem gov. ki jih je imela Nemčija Zahodne Nemčije. Nemčija, nasproti Jugoslaviji. Nemški dolgovi bivša fašistična, se je seveda vojskovala tu pri nas s puško in bajonetom.Za to je odgovoren ves nemški narod, kajti ši rod, saj ima na čem gradi i. povzroča naraščanje cen v na- j^doče komune. Odbornikom član republiškega odbora ZSS Želel bi, da bi se to breme Ši deželi. Mi smo bili primo- je poroči predsednik priprav- Tone Sturm. nam nekoliko zmanjšalo. Bc- rani izvažati tudi tisto kar ljalnega odbora Maks Dolinar. Po govoru predsednika sta jim se namreč, da zdaj spet nam je potrebno, oa bi lahko Po čilu SQ zborniki pevsk* zbora solidarnost" in ne bi zabredli v izgradnjo uvozili nekatere surovine po- prešn na volitve odbornikov %a.. zapela "nekaj narodom novih velikih podjetij, velikih trebne posameznim velikim ljudskega odbora, ki ^Oo v in partiza^skih pe^*™*™ Prvi dolgovi izvirajo iz odnosov naših delavcev, ki so jih med vojno hočeš nočeš odvle- Nemčija : hidrocentral itd. Da nam so podjetjem. Tako so nam tak potrebne elektrarne, mi ima- šna velika podjetja delala temo mnogo vodne sile, mi ima- zave, ker smo odvisni od lju- mo velike možnosti in mi di v tujini, nekdo mora biti odgovoren za bomo dm Toda zdai mc tisto, kar so pri nas porušili. ramQ iztegniti noge toliko, ko Mislim, tovariši in tovariši- bodočem odboru komune. Od dosedanjih 35 odbornikov so jih izvolili 27. Razen odbornikov z Jesenic bo v novem ljudskem odboru komune še 5 ce, da je treba ta podjetja, ki odbornikov iz Žirovnice. 5 iz Ze popoldne so člani Zveze? borcev in kluba rezervnih oficirjev iz Kamnika izobesili bojno zastavo na 711 m visoki Spici nad Kamnikom, na istem kli v Nemčijo na delo in ki Jn„^J^p™ri n knr no mi treba je nekoliko bolje nji notranji razvoj. Ni težko gospodarsko gledati, uposte---____ uganiti, kateri so ti objekti. Mi vati domače vire in si priza- f jih poznamo in mi to moramo devati, da jih bomo rzkoristi- Nemčijo in koliko imajo ljudje skupaj plačanih let za- sproti njenemu razvoju in rav- varovanja. Teh ljudi je bilo nanja z njo itd. Mi smo prvi nad 300 000, plačani znesek za- izjavili, da se mora Nemčija ki smo jih že začeli graditi, njihovega življenjskega stan pa niso nekaj nujno potreb- darda. nega, nekaj perečega, objekte, Nato je govoril tov. Tito o varovanja pa^zn^ niso tako yažni kakor komunah in poudaril, da uve- ključni, brez katerih ne bi mo- ljavljanje komunalnega si-gli napredovati. Za takšne ob- stema ne pomeni razkosava-jekte bi bilo treba rok neko- nje naše države, marveč uveliko podaljšati, ker še ne po- ljavljanje socialističnih načel menijo ozkega grla v našem pri upravljanju naše državne gospodarstvu. Radi bi imeli skupnosti. Zatem je govoril milijon in sto let. Vrednost rod sam spregovoriti svojo be-tega plačanega zavarovanja sedo, da ima Nemčija pravico znaša 70 milijonov dolarjev. do suverenosti, da ima pravico Razen tega imamo še razno tudi do delne oborožitve, ki klirinške dolgove v Nemčiji, ne presega meje potrebe gle-ki so nastali med vojno. Bili de obrambe dežele. Mi smo so razni dolgovi za naše že- Nemčijo politično podpirali in ycč da w _e nekbliko hitre1e še 0 perspektivah svetovnega lei:m^;, S :STe^stl1 ^Jf".^ - ^btm^^po^r^i^tudl^v pri- razmahnili Toda takšnih ob- miru in dejal, da svet noče jektov ni moč dograditi na- vojne. Govoril je tudi o odno-glo, marveč traja to pet ali sih z Vzhodom in poudaril, da več let. A tistim ljudem, ki so se normalizirajo, da pa to ne ni. Imamo pa še celo vrsto ko^ grc za dolgove Nemčijo sodelovali v boju,'se to ne zdi pomeni, da bomo prekinili od- odvažali iz naše države v hodnje. Zakaj se je torej po Nemčijo naša narodna boga- stavila na takšno stališče pro- stva. Tudi ti dolgovi niso pla- ti nam, ko gre za naše koristi ča takšnih dolgov, takšnih naših naši deželi? terjatev od Nemčije. Z Nemci Mi smo se, kakor v neka- smo so skušali pogoditi, (oda terih drugih deželah, zadolžili doslej je bil vsak poskus za- v Nemčiji za dobrih 70 mili- man. Tako nam za kakih 338 jonov dolarjev za uvoz opre- tisoč delavcev oziroma za mi- me, potrebne za našo industri- lijon in osem sto let social- j0. Mi plačujemo od teh 70 in nega zavarovanja teh ljudi nekaj milijonov dolarjev pri- ponujajo samo tri petine pra- bHžno 10 milijonov obresti, ve vrednosti. Od kod in zakaj Nemcem gredo 'naše obresti, to, ko gre vendar za dolg, ki nam pa ne gredo obresti od nam ga morajo plačati? (Odo- tistega dolga, ki bi nam ga bravanjc.) morali plačati in o katerem Dalje, na podlagi čl. 5 Ion- nočejo skleniti pogodbe. Ali donskoga sporazuma imamo v lahko mi to trpimo? Ne mo- Nemčiji terjatve, ki bodo ak- remo! (Dolgotrajno odobrava- tivirane po združitvi Nemčije nje.) Zato pravim tu, da bomo in ki znašajo približno 26CR prisiljeni na kak drug način milijonov nemških mark ali zaščititi svoje koristi. Na na- kakih 450 milijonov dolarjev, čin, ki je možen. Mi namreč nismo tako slepi, da ne bi vi- SadOVi beOgraJSkill ,l( ,|a Nemcem plačujemo. ____^_______ oni pa nam ne plačujejo. M; razgovorov Mi imamo še druge terjatve zunaj, razen tega kar nam mora plačati Nemčija. Tu bi o-menil, da imajo tudi vzhodno države terjatve nasproti naši pričakujemo od njih, da bodo to vprašanje uredili. Morda so imeli doslej kako druge opravke, toda v neskončnost tega ni moč zavlačevati in od nas ne morejo zahtevati tolikšnih deželL Ce pa smo že pri tem, fimotnih žrtev, ker bi bilo to bi hotel danefl tu izjaviti, da l'^vcč. Mi smo prispevali doje bil razgovor s sovjetskimi vol-i človeških žrutev, dali smo voditelji, ki smo ga imeli v d°volj gmotnih žrtev, zdaj pa Boouradu, v vsakem oziru z< - n:,J S1 om prizadevajo, da bolo koristen. Sovjc-lski voditelji 'io vsaJ nekaJ Prispevali k ee-so ne le takorekoč vzeli krivdo ^"J" našlh ran-za tisti spor z naših ramen. Vidite, tovariši in tovari u-marveč so bili uvidevni tudi ce, vsi naši dolgovi v tujini ne glede gmotne škode, ki so nam presegajo zneska terjatev, ki jo storili i tem sporom. Se- jih ima naša država. Toda veda mi nismo zahtevali ;n stvar je v tem, da mi izpol- oni tudi ne bi privolili, da bi nju jemo svoje vsakdanje ob zahtevali to v obliki nekak- veznosti v breme standarda Srednjo šolo je obiskoval v šno „vojne" šk(xle. Sovjetski našega ljudstva, oni pa jih ne Mariboru, visoko pa v Grad- votliteiji io razumeli naše go- izpolnjujejo. Zdaj je prišla cu. Prvotno se je hotel po sve- spodarske težave in črtali naš stvar že tako daleč, da mora- titi kemiji. Ker pa mu to kot senic čestita in želi nadaljnjih dolu v znesku nad 90 milijo- mo ta vprašanja v kratkem Slovencu ni bilo mogoče, se uspehov na zdravstvenem pod- nov dolarjev. Po mednarod- času urediti." (Odobravanje.) je i>osvetil očetovemu poklicu, ročju. kratek, marveč dolg rok. Mi nose z Zahodom. Ob 50-lelnici jeseniškega w zdravnika dr. Milana Ceha 22, let neumornega dela med gorenjskim prebivalstvom V teh dneh praznuie svoj 50. Za doktorja vsega zdravstva rojstni dan jeseniški zdrav- je promoviral 16. I. 1932 in že nik, dr. Milan Ceh. Rodil so v naslednjem letu, t. i. 1933, je 2. VIII. 1905 v Pesnici pri nastopil na Jesenicah službo zdravnika Bratovske skladni-ce. Nato je bil skozi vsa leta zdravnik Socialnega zavarovanja in zdravnik splošne prakse za območje Jesenice. Po o-svoboditvi jc postal šef obratne ambulante Železarne Jesenice. V teku svojega delovanja na Jesenicah je postal jubilant med prebivalstvom zelo priljubljen in spoštovan. Med okupacijo jc pomagal partizanskim enotam z zdravljenjem in z zdravili, za kar je bil nekaj časa zaprt v Begunjah. Mnogo se ukvarja s problemi žarišč infekcij in rad zasleduje nove pridobitve našega zdravstva, ki jih s predavanji prenaša na prebivalstvo Jesenic. Med organizacijami je poznan kot zdravnik - predavatelj, ki se slehernemu vabilu rad odzove. Po številnih zdravstvenih pre-zdravnika. davanjih je zaslovel na Jesenicah in v okolici. K njegovemu življenjskemu jubileju mu prebivalstvo Je- Po srečanju kurirjev v Stični Spomini . . . Šest se nas je zbralo v Skofji smo nadaljevali pohod v Med- Loki — šest še živih kurirjev s vode. svojim komandantom Jankom. Popoldne ob treh smo se sre- Naš namen je bil, da obiščemo čali s patruljo kurirjev z Go- v čast zbora kurirjev relejnih renjske, katera je prispela sem postaj, po kurirskih stezah par- iz Bohinja preko Jesenic in tizanske družine in jim pone- Drage. V skupnem nadaljnem serno tople pozdrave. pohodu smo z godbo odšli pred Od Zaloškega mostu, začetka spomenik žrtev NOB in polo- naše trodnevne poti, nas je vo- žili venec. drla pot najprej v območje ku- Med skupnim prigrizkom smo rirske postojanke G 11. Mimo obujali spomine na nekdanje Globeli, nekdanjega našega vsa- kurirsko delo. Polni nepozabnih kodnevnega zatočišča, smo pri- vtisov, v najlepšem razpolože- speli k Muštru, kjer smo se z nju, smo si želeli 21. julija v vse preskromnim darilom ho- Ivančni gorici, na skupnem zbo- teli vsaj malo oddolžiti za vse ru kurirjev Slovenije, skorajš- tisto, kar smo tu dobili v času njega svidenja. Lojze — G 11 Spet so stopili na zdaj že zarasle steze Partizanska inznajdljivost je prišla morda najbolj do izraza Mariboru kot sin narodnoosvobodilne borbe. Cez Martinj vrh smo se na poti mimo Mešiča veselo zavrteli z domačimi dekleti in v najlepšem razpoloženju nadaljevali pot na Stari vrh ter prespali v domu SK »Ločan«. Ob prvih žarkih jutranjega v organizaciji kurirske službe, sonca smo bili že na Javorjah. Brez kakršnihkoli tehničnih V Delnicah smo prav tako pu- pripomočkov so prenesli par- stili nekaj naših daril. Ob de- tizanski kurirji obvestilo v setih dopoldne so nas nad vse manj kot dveh dneh po drugi lepo sprejele Poljane. Taborniki relejni liniji s Primorske na z Visokega, tamkaj šna počitni- Koroško. Del te [poti je vodil ška kolonija in prebivalstvo nas čez Jelovico in Pokljuko. Tu je pričakalo pred kulturnim do- je bila pot razmeroma varna, mom. Nosilec spomenice 1941 toda treba je bilo čez dolini Rafael Buh in predsednik ObLO Save Bohinjke in Dolinke, mi- Janko Bernik sta nas pozdravila mo postojank, čez proge, ceste, s kratkim nagovorom, mali ci- mostove. Na teh poteh je pad- ciban Vojko pa nam je poklonil lo nešteto kurirjev. (Samo v šopek cvetja. zimi 1942/43 v Soteski — sko- Za kratek čas smo se nato na raj na istem mestu — trije), naši poti ustavili med visoški- Vendar je prihajala pošta v mi taborniki in jim pripovedo- partizanske enote in na teren vali nekaj doživljajev iz kurir- vedno zanesljivo in ob pravem skega življenja. Ob prihodu v času. Skofjo Loko našega svečanega Letos so se zbrali kurirji v razpoloženja ni zmotil skromen Stični in obudili spomine s sprejem. Na grobu borcev smo svojih nevarnih poti. Gorenj-položili venec, nato pa nadalje- ski kurirji so spet stopili na vali pot skozi Puštal proti Ož- zdaj že zarasle steze druge in boltu. Po celodnevnem maršu tretje relejne linije. Zdaj siso nam je počitek pri Poljanče- cer za to ni bilo potrebe, ven-vih kaj dobro prilegcl. Zadnji dar so njihove noge spet sto-dan naše patrole, 17. julija, smo pale na mah in listje neslišno čez Kozjek prišli v Polhov Gra- kot nekdaj. Na pot so stopili dec. Tu smo se udeležili odkrit- v Bohinju, prešli Pokljuko in ja spomenika padlim borcem Mežaklio ter pobočje Kara-Dolomitskega odreda in žrtvam vank do Drage. Tu so na gro-fašističnega nasilja. Med števil- bovih talcev predali štafetno ne vence množičnih organizacij nalico kuririem nekdanjega in svojcev padlih, smo položili Kokrškega odreda, talcem pa tudi našega. Kmalu za tem pa so se oddolžili z vencem. Razstava josenišhiH fotoamaterfev Razstavljene slike so ilustracija življenja, dela in prizadevanja Pred dobrimi tridesetimi leti so v okviru takratnega alpinističnega društva „Skala" ustanovili na Jesenicah fotoama-terski klub. Iz njega so izšli mnogi priznani fotoamaterji in mojstri umetniške fotografije. S svojimi deli so v vseh štiridesetih letih polnili časopise, revije in knjige ter sodelovali na neštetih razstavah. Med okupacijo so skrivaj posneli marsikateri okupatorjev zločin in prinesli iz narodnoosvobodilne iborbe mnogo dragocenega slikovnega materiala. Danes nosi klub ime po prvoborcu Andreju Prešernu iz Gori j, ki je v septembru 1941. leta padel na Mežaklji. bami. Mimo portertov železar-jev, dogodkov ob slavnostih in praznovanjih, preidemo do naravnih lepot jeseniške okolice, Kmalu Iyodo zaključena dela na adaptaciji kulturnega doma v Podnartu DRUŽINSKI POMENKI Vrt naj vas razvedri Človek si po delu vedno želi oddiha v naravi. Zato radi hodimo na izlete in uživamo v občudovanju prirodnih lepot, zato si meščan vsak dan želi sprehoda, po parku, tisti pa, ki jim hišo obdaja vrt, z veseljem prebijejo svoj prosti čas v njegovi senci ali na soncu med cvetnimi gredicami. Namen vrta je torej predvsem ta, da se v njem pomirimo in spočijemo. Tvoril naj bi harmonično celoto z našim stanovanjem. To pa zahteva od nas oziroma od arhitekta, ki gradi hišo, tudi skrbne estetske ureditve. Vrt je razširjeno stanovanje, zato mora biti intimen kakor prostor, v katerih prebivamo. Učinkovati mora sproščeno, nevsiljivo in domače. Zaradi tega se moramo pri urejanju izogniti vsega, kar bi lahko povzročilo prenatrpanost, ki nas samo utruja. Seveda pa je treba zunanji izgled in obliko vrta v prvi vrsti prilagoditi okolju, v katerem stoji hiša. Vrt na ravnini se bo razlikoval od vrta v gorskih predelih, a vrt ob morski obali bo zopet čisto drugačen. Čim manj izumetni-čenosti in ekstravaganc vnesemo vanj, tem bolj skladen bo z naravo, ki ga obdaja. Marsikje se tudi dogaja, da uporabljajo T^rt za skladišče nepotrebne navlake in odpadkov. Preluknjani lonci, zamazane steklenice, staro želozo in podobni predmeti nikakor ne sodijo tja, saj popolnoma uničijo njegove lepote. Vrt naj torej no bo smetišče, pa tudi ne botanični nasad. Ni treba, da raste na njem vse cvetje in drevje, ki smo ga videli na vrtovih svojih prijateljev. Estetsko vrednost vrta predstavlja izbor in razmestitev rastlin, ne pa njihova količina. Vsak lastnik vrta bi moral pri urejevanju upoštevati dejstvo, da bo dosegel najlepši uspeh le s pravilno kombinacijo rastlin ter s spretno prilagoditvijo talnim in vremenskim razmeram. Med številnimi proslavami ob občinskem prazniku Jesenic je nedvomno razstava fo-toamaterjev zelo pomemben prispevek k svečanemu vzdušju. V mali dvorani Delavskega doma je razstavljenih dvain-sedemdeset slik — večinoma dokumentov pretekle in sedanje dobe. Deset avtorjev razstavlja najpomembnejše slike dogodkov, ki so v zadnjih dvanajstih letih pritegnili in razgibali njihovo oko in čustvo. Ta razstava je že četrta po osvoboditvi. Kvaliteta razstavljenih slik lepo prikazuje prizadevanja, dosežene uspehe in Moda Drobni nasvet Preprosto sredstvo za čiščenje madežev lahko pripravimo same. Koščke mila, ki nam ostanejo po umivanju, denemo v steklenico s širokim vratom. Če nimamo teh koščkov dovolj, nastrgamo še nekaj mila. V steklenico nalijemo dobro polovico tople vode in počakamo, da se milo raztopi. Tedaj dodamo eno ali dve žlički salmijaka in prav toliko špirita. Steklenico dobro pretre-semo, da se vsebina zmeša. S to mešanico lahko očistimo naj raznovrstne jše madeže. Seveda moramo nato čiščena mesta sprati s čisto vodo. močno zastopam vsi najpomembnejši dogodki, da učinkuje kot idejna celota. Umetniška kvaliteta nekaterih slik močno izstopa, vendar na razstavi ni slike, ki bi ne dosegala potrebne umetniške ravni. To priča o dovolj kritičnem odnosu pri izboru razstavljenega materiala. Upoštevajoč, da stoje za tem odnosom ljudje, ki so si ob dolgoletnem delu in izkušnjah izoblikovali zelo resen kriterij za ocenjevanje črnobele umetnosti, lahko razumemo poslanstvo, ki ga opravlja jeseniški fotoamaterski klub. Prve slike nas seznanijo s starimi znanci — borci Jeseniško - Bohinjskega odreda. Nato pa se naš pogled ustavi ob ruševinah, v katere so spremenile zavezniške bombe Jesenice na začetku zadnjega vojnega leta. Od tod dalje pa je čutiti boljše razpoloženje. Izginjajo ruševine, širi se Železarna, rasto nove naprave in ritem dela nas prevzame, ko se ustavljamo pred podo- Jesenice, Blejska cesta 4 Foto: Matevž Mikelj ki so (jih ujeli foto-amaterji v svoje leče. O vsaki posamezni podobi bi se dalo mnogo govoriti, kajti dinamika in izrazna moč, ki sta svojska za razstavljena dela, nas silita k temu. Vendar to na tem mestu ni mogoče, V celoti velja, da so se jeseniški fotoamaterji s to razstavo lepo predstavili jeseniški javnosti in dali primeren prispevek k praznovanju občinskega praznika. Z. F. Prvi maturanti na loški gimnaziji Desetletnica osvoboditve je pomenila za loško šolstvo še dva posebno pomembna praznika: 10-letnico gimnazije, ki je prav letos dala prve maturante. Tem praznikom je dalo poudarek tudi dejstvo, da je bil predsednik izpitne komisije loški rojak, ljudsk poslanec univ, prof. Boris Ziherl in da so prvi maturantje — kar je tov. Ziherl ob zaključni svečanosti posebej na-glasil — večinoma delavsko -kmečkega porekla in bodo tako tvorili tisto našo novo, delavsko inteligenco, ki jo naša domovina potrebuje. Od 26 kandidatov je 34,6°,'n delavskega, 26.90/o pa kmečkega porekla. Izdelalo je 21 kandidatov (80,76°/o), 1 kandidatinja je bila oproščena ustnega dela izpita, pet jih ima popravne izpite, dočim zavrnjen za leto dni ni bil nihče. Kandidati so po splošnem mnenju pokazali solidno znanje, precejšnjo razgledanost in resnost. Najboljši dijakinji na zavodu, maturantki Manici Štuk-lovi je tov. Ziherl kot osebni dar izročil vseh 7 zvezkov Cankarjevih zbranih del. Po maturi so napravili ekskurzijo po Jugoslaviji, ki je trajala 14 dni. Vsem tistim podjetjem in ustanovam, ki so z blagohotno uvidevnostjo finančno omogočili ekskurzijo, se prvi loški maturantje najlepše zahvaljujejo. Največ razumevanja je pokazal sam LOMO Skofja Loka, ki je dal za maturante 85.000 din. —jn— Obvezniki predvojaške vzgoje jeseniške železarne taborijo Vzgoja zdrave in napredne mladine Andrej Prešeren umetniško potenco posameznih avtorjev ter fotoamater-skega kluba v celoti. Nekatere razstavljene slike smo videli že v časopisih, u-metniških zbornikih in knjigah ter revijah, vendar zažive in spregovore šele v takšni idejni druščini, kakršna je razstava jeseniške zgodovine v sliki za minulo desetletje. Posamezna poglavja iz te zgodovine niso dovolj zastopana in nekatera so celo izpuščena, vendar so na razstavi dovolj V ponedeljek, 18. julija so se zbirali obvezniki predvojaške vzgoje centra Železarne Jesenice na svojih vajah v Titovem domu. Prav vojaško so se pripravili na odhod na taborjenje v Mojstrano. Odločil sem se, da jih ob priliki obiščem. Takoj, ko sem jih obiskal sem ugotovil, da je v taboru vojaško življenje, ki je povsem podobno življenju v armadi. Vodja in komandant taborjenja, komandir predvojaškega centra Železarne Jesenice (pb pomoči osmih predavateljev predvojaške vzgoje) skrbi za disciplino in red, za obdelavo programa predvojaške vzgoje tretjega učnega leta, za predavanja, za fizkulturo in sanitetno službo, pa tudi za igre, vaje, zabavo in kopanje ob prostem času. V taboru imajo radioaparat z zvočnikom. Lepo so se povezali z mariborskimi taborniki, ki taborijo v bližini in tudi z zagrebškimi študenti se lepo razumejo. Prisostvoval sem predavanju prvoborca Cirila Trilerja z Jesenic, ki je pripovedoval mladincem partizanske zgodbe; videl sem resnost mladih obra- zov ob poslušanju zgodb o junaških podvigih naših partizanov. Tako organizirano taborjenje je prav gotovo velikega pomena za mladince, predvojaške obveznike in za našo armado, katere člani bodo skoraj postali. Vodja in komandant taborjenja tov. Franc Platner, ki je komandir predvojaškega centra jeseniške železarne, je ob pomoči predavateljev, Zveze borcev, LMS in komune Jesenice svoj usipeh povsem dosegel, tako da vloženi denar Železarne ni bil zaman. P. U. Ki Elegantna bc!a obleka z uvezenimi živobarvnimi cveti na krilu se vam bo lepo podala na sprehodu ob morski obali GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Telefon uredništva in uprave it 475 / Tek. rac. pri KB Kranj stev. 61-KB-P2-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjey četrtletna . • 100 dinarjev Poaumern« Stev. stane 10 din Revija potvorb Paberki s svetovne razstave »Potvorbe v umetnosti in zgodovini« v Parizu Pred dobrim tednom so v Veliki palači v Parizu zaprli izredno zanimivo razstavo potvorb v umetnosti in zgodovini. Razstava je poskušala zajeti vse najvažnejše potvorbe v slikarstvu, izdelovanju o-krasnih predmetov in stilnega pohištva iz vsega sveta. Po-tvorbam v umetnosti pa je bila dodana še razstava potvor-jenega denarja in drugih vred-notnic, potvorjenih poštnih znamk in potvorjenih zgodovinskih aktov. Pred očmi o-biskovalca te razstave se je torej zvrstila cela revija potvorb. Razstavno gradivo je bilo tako pestro in bogato, da bi človek potreboval več dni, če bi si hotel vse jjodrobnoje ogledati. Ker časa ni bilo na pretek, sem natančneje ogledal le nekatere oddelke. Največ sem se pomudil v oddelkih, kjer so bila razstavljena potvorjena dela slikarskih mojstrov in v zgodovinskih oddelkih. Uvod v slikarski del razstave je predstavljala razstava znanstvenih dokumentov velikega francoskega nacionalnega muzeja v Louvru. Ta dokumentacija je hotela ponazoriti izredno veliko vlogo, ki jo igrajo danes znanstvene metode pri ohranjevanju in proučevanju umetniških del ter pri odkrivanju potvorb v u-metnosti. Razstavljeni so bili različni aparati za specialno fotografijo, mikrofotografijo, radiografijo itd. Posebna soba je bila posvečena Leonardu da Vinciju, oz, njegovi Mona Lisi. Original Mona Lise hranijo v Louvru, njegovega „dvojnika" — za katerega trdijo, da je delo Le-onardo da Vincijeve šole — pa sem po naključju pozneje videl v zasebni zbirki Harrison in sin v New Oxford Streetu v Londonu. Teh dveh slik na tej razstavi ni bilo, pač pa je bilo razstavljenih 7 potvorjenih platen, kar žal ne pred-stvalja več kot dobro devetino vseh doslej naštetih potvorjenih Mona Lis. Razstavljene so bile ipač najznamenitejše potvorbe, ki so postale že domala tako slavne kot originala in ki jih sicer skrbno čuvajo v muzejih v Rimu, Minchenu in Londonu. Nato so se vrstile potvor-jene slike svetovno znanih mojstrov. Da bi preslepili lah-koverneže, so se avtorji teh potvorjenih platen posluževali najrazličnejših metod. Nekateri so preprosto kopirali slike velikih mojstrov in potem poskušali prodati te „dvojnike" kot original. Mnogi so pri tem tako mojstrsko opravili svoj posel, da je človek le stežka ugotovil, da delo ni originalno. Med taka dela spadajo „Monetovi" Topoli ob Eptu in Ruenska katedrala istega avtorja, nadalje „Renoirjevi" Deklici ob klavirju in „Dega-sova" Zvezda. Drugi pa so bi- li tako nespretni, da ni bilo treba mnogo napora pa je človek takoj lahko videl, da je slika potvorjena. Sem spada nedvomno „Jongkindova" Ho-landska pokrajina. Spet drugi sleparji so hoteli doseči videz, da določena slika pripada kakemu poznanemu mojstru na ta način, da so od njega vzeli le določene (najbolj karakteristične) elemente, ostalo pa so dodali sami. Tako so potvorili precej Courbetovih del. bil vse dvome v originalnost platna. Od te vrste potvorb so najbolj zapažena naslednja dela: Zasnežena pokrajina, ki so jo hoteli podtakniti Vlamin-cku, Glajole od laži — Re-noirja, Pejsaž od „Gaugina" in šest „Toulouse - Laurecovih" olj na lepenki. V zgodovinskih oddelkih razstave so posebno zanimive tiste potvorbe, s katerimi so poskušali priti posamezni samostani in posamezne župnije Laži — Toulouse — Lautrecovi Trije toleadorji V posebno „kategorijo" pa .padajo tisti falsifikatorji, ki so se pri potvarjanju velikih mojstrov poslužili samo sličnih motivov in iste slikarske tehnike, medtem ko so ostalo napravili po svoje. Kot bistveni element tako potvorjenih slik, je seveda tudi potvorjen podpis „avtorja", ki naj bi raz- do neupravičenih dohodkov in privilegijev. V katalogu, ki je bil izdan ob tej razstavi stoji, da „je v arhivih na kupe v župniščih potvorjenih aktov. Večina potvorb je zelo starih — največkrat izhajajo iz 9. stoletja . . ." V 9. stoletju, pa tudi v poznejšem srednjem veku, so bi- li ravno samostani in župni-šča centri pismenosti in nosilci tiste male kulturne dediščine, ki je ostala iz antike. Ta intelektualni monopol pa so izkoristili — kot je razvidno iz razstavljenih aktov — za krepitev svoje ekonomske moči. Na ta način si lahko razložimo, odkod cerkvi v razvitem fevdalizmu tolikšna e-konomska moč. Naj na kratko citiram nekaj potvorjenih dokumentov: 1. Dokument o podaritvi kraljevega posestva Issy, cerkvi sv. Vincenca, ki naj bi ga baje poklonil ob ustanovitvi cerkve (6. XII. 558. leta) me-rovinški kralj Hildebcrt I. 2. Potvorjena karolinška diploma brez datuma, v kateri nek kralj Ludvik (ne ve se, za katerega Ludvika gre!) priznava cerkvi v Devru letno rento v višini 80 soujev. 3. Ponarejena oporoka sv. Odila (28. XII. 708. leta). Ta potVorba je bila narejena v 11. stoletju zato, da bi ..podkrepila" pritožbo samostana sv. Odila zoper nek drug (podrejen) samostan. 4. Potvorjena obljuba o privilegijih, ki naj bi jih dobila župnija St. Gormain itd., itd. Zanimiva je tudi raz-f",ra raznih DOtVOrb V politiki. Med njimi je nedvomno najbolj poznan Drevfusov proces. Nadalje so razstavljeni v teh oddelkih Se ix>tvorjeni dokumenti o plemstvu, potvorjeni rodbinski podatki, rojstni listi, razne diplome in slično. Pravac prostora bi porabil, če bi hotel našteti še najznačilnejše potvorbe v keramiki, v izdelovanju pohištva, v filateliji, v založništvu in izdelovanju štampiljk. Opisati vse tisto, kar je bilo razstavljeno v 20 velikih dvoranah Velike palače, pa je praktično nemogoče, s. BKZNIK glas GORENJSKE Cas zagrinja trpljenje, ki smo ga v času okupacije doživljali, vse prehitro s pozabo. Le redkokdaj pomislimo, da so Nemci hoteli iztrebiti slovenski živelj v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli. Le ohranjeni dokumenti po arhivih nam odkrivajo peklenski nacistični načrt uničenja slovenskega naroda. Ze mesec potem, ko so napadli Jugoslavijo, so 6. maja 1941 izdelali v Grazu načrt za deportacijo 260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske v Srbijo, 4. junija istega leta pa so na konferenci v Zagrebu dodali še 175.000 slovenskih ljudi, ki naj bi jih v štirih valovih preselili v Srbijo in na Hrvatsko. To preseljevanje naj bi se pričelo v začetku julija, zaključilo pa naj bi se jeseni 1941. Med dokumenti, ki so se ohranili iz tistih dni, so zlasti navodila nemškega poveljstva orožniškega okrožja Kranj z dne 28. junija 1941, poslano pod strogo zaupno krajevnim orožniškim postajam. Ohranjeni dokument je naslovljen na orožniško postajo Jezersko in ima oznako Dnevnik št. 198. Omenim naj, da je to po časovnem redu ohranjenih nemških dokumentov, ki jih je ob zmagi zaplenila naša vojska, prvi. Predmet, o katerem govori, pa je »preseljevanje v Kranjskem okraju." V slovenskem prevodu, kakor je ohranjen v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugosla-vanskih narodov (Knjiga VI, dokument štev. 90), se glasi: „Dne 5. julija ob petih se prične prvi val preseljevanja oseb iz kranjsk. okrožja. Pri tem bo sodeloval rezervni policijski bataljon 181 v Kranju. . Orožniška postaja mora policijo krepko podpreti in jo voditi do stanovanj. O-rožniki naj bodo že prej točno poučeni, kje preseljenci stanujejo. Koristno bi bilo imeti na razpolago kot tolmače nekaj bivših jugoslovanskih orožnikov, ne sme se jim pa že i.rtj povedati, za kaj so potreb-I ni. Opozarjam še posebej na možnost odpora, sabotažnih dejanj in eventualne ple-nitve po evakuaciji. Za časa te službe se je treba oborožiti s kratkimi puškami. Prisluhniti razpoloženju prebivalstva. Opozarjam na ukaze poveljstva štev. 362 v dnevniku z dne 25. VI. 1941. V prilogi navajamo imena oseb, ki bodo evakuirane iz tamošnjega nadzoroval-nega področja. — Vodja orožniškega o-krožja (podpis nečitljiv), orožniški podporočnik". Dokument sam zase je dovolj zgovoren, vendar se da iz njega zaključiti, da je bil kot zadnje navodilo tik pred nemško prese-ljevalno akcijo. Takih navodil je moralo biti že več, kar lahko slutimo iz omenjenega „ukaza št. 362 v dnevniku z dne 25. VI. 1941." Kaj je bilo v tem ukazu, lahko razberemo iz dogodkov ob preseljevanju. Verjetno so bila v njem navodila, da smejo preseljenci vzeti s seboj le za prvo potrebo, vse drugo pa se jim zapleni v dobro nemštva. O preseljevanju Slovencev z Gorenjska govori še drug sovražnikov dokument. Ta pa ni nemški, marveč italijanski. Italijani, ki so se čutili opeharjeni za Gorenjsko, saj. jo je Hitler prvotno namenil Mussoliniju, a potem prelomil besedo, so se v tistem času zelo zanimali za dogodke v pokrajini, ki so jo morali zagotoviti. Podatke o teh dogodkih je zbiral obveščevalni urad XI. italijanskega ar-madnega korpusa. V Vestniku tega urada z dne 7. julija 1941 (dva dni po prvem prese-inju na C.orenjskem) poroča načelnik štaba polkovnik Annibalc Gallo tudi o položaju v ..nemški Sloveniji". Njegovo poročilo ne mor j skriti užaljenosti zaradi zaveznikov« prevare in je Nemcem sovražno razpoloženo. Razumljivo, da samo zaradi tega, ker je Hitler Italijane opeharil. Za nas pa vsebuje Gallovo i>oročilo zanimivo odkritje, ki bi ga brez tega dokumenta morda nikoli ne razvozljali, ker bi se nam zdelo brezpomembno. Vsi, ki pomnimo še takozvane nemške zdravniške preglede, se še spominjamo, kako so ti potekali. Udeležiti so se jih morali vsi prebivalci. Zdravniški pregled in za Nemce značilno merjenje lobanje, da bi ugotovili raso poedincev, vse to je bilo samo formalnost. Prav gotovo se še spominjate, da so bili na teh „zdravni-ških" pregledih tudi gestapovci in nekdanji nemški petokolonci, ki so poznali vsak. ga posameznika. Na ..zdravniške" liste so gestapovci zapisovali številke, ki so jih jim kazali i etokolonci s prsti. Nihče ni takrat med nami pomislil, da je bil nemški zdravniški pregled samo zaradi teh številk in da so številke, ki .so jih določali petokolonci, odlc-čale oziroma črtale usodo j>osamoznikov. Nemci so pregledance razvrstili v šest kate-gorij. Kategorija številka 1 je pomenila prebivalstvo popolnoma nemškega porekla, številka 2 prebivalstvo deloma nemškega porekla, številka 3 prebivalstvo slovenskega porekla, toda dokazanega nemškega čustvo- vanja, številka 4 prebivalstvo slovenskega porekla dvomljivega čustvovanja, številka 5 Nemcem sovražno prebivalstvo, kategorija 6 pa je označevala protinemške propagandiste. Kdo bi slutil takrat, da so bili nemški „zdravniški" pregledi samo uvod v nasilno preseljevanje Slovencev z Gorenjske in da so številke pomenile, kdo vse bo v štirih velikih valovih, predvidenih 4. julija 1941 na nemškem poslaništvu v Zagrebu, pregnan s svoje zemlje. Ohranjeni dokument italijanskega obveščevalnega urada nam to pojasnu-je: »Prebivalstvo L, 2. in 3. kategorije bo o-stalo v nemški Sloveniji; prebivalstvo 4. in 5. kategorije bo moralo čimprej zapustiti to ozemlje (teh kategorij je bilo na Gorenjskem največ — op. p.)..." O kategoriji številka 6 pa nam odkrije omenjeni dokument, da so vanjo spadali vsi komunisti, komunistični simpatizerji. Te in še nekatere iz kategorije 5 so nameravali Nemci pozaipreti in jih iztrebiti v svojih koncentracijskih taboriščih. Morda se še spominjate, kakšno številko ste takrat dobili vi in vaši svojci? Ce ste bili zaznamovani s 4 ali 5, a niste bili preseljeni, se imate zahvaliti samo razvoju nadaljnih dogodkov. Ni mi treba praviti, kdo je to preprečil. Povedal sem že v naslovu. Če pa ste zasledovali razpravo proti vojnemu zločincu, nekdanjemu koroškemu gaulajterju Rainer-ju, se morda še spominjate njegove izjave, da so nemški preseljevalni načrt leta 1941 preprečili partizani. Če bi naše ljudstvo poslušalo takrat tiste, ki so govorili o nesmislu partizanskega boja, češ da terja preveliko žrtev, ali če bi poslušalo tiste, ki so govorili, da se je boj začel prezgodaj, bi ob koncu vojne prevladovala na Gorenjskem velika nemška večina. Selili so družine Naj v spomin prikličem še nekaj podrobnosti, kako so Nemci izseljevali naše prebivalstvo. V ta namen naj zopet pustim govoriti poročilo italijansk..ga polkovnika Anni-bala Galla, ki zaradi že omenjene italijanske užaljenosti objektivno slika takratne dogodke. Ko govori o kategorijah, v katere so Nemci porazdelili gorenjsko prebivalstvo, nadaljuje: »Prebivalstvu ni bilo sporočeno, v katero kategorijo spadajo in imajo zato vsi pripravljene kovčke, ker se boje, da bodo morali vsak čas zapustiti svoje domove, tudi če so stari in bolni. Prizadete obvestijo o odhodu eno uro, če gre za družine z otroki, pa dve uri prej. (Ta čas je bil v večini primerov samo pol ure pred odhodom. — Op. p.) Dovoljeno je jemati • seboj eno obleko, nekaj perila in kvečjemu 200 din. Prtljaga ne sme tehtati več kot 50 kg. Odhajajoče naložijo na tovorne avtomobile ter jih v spremstvu vojakov odpeljejo dalje z vlakom. Ne ve se, kam gredo, ne kako jih zaposlujejo, ker ne smejo dopisovati s sorodniki. Kdor odpotuje, mora zapustiti svoje imetje in podpisati izjavo, da ga zapušča nemški (op. p.) državi. Glavni razlogi tega množičnega preseljevanja bi bili: a) odstraniti iz Slovenije vse nezaželene elemente; b) pripraviti v Sloveniji prostor beguncem i/, velikih nemških mest, izpostavljenih zračnemu bombardiranju; c) Slovenci v Sloveniji naj bi bila manjšina proti doseljenim Nemcem. Prebivalstvo M je vdalo v usodo. Kdor sa je drznil protestirati;, je 'bil strogo kaznovan: strah preg gestapom je tako velik, da si niti v prijateljskem krogu nih-če ne upa povedati svojega mnenja. Mnogi primerjajo človekoljubno in korektno ravnanje naših alpincev iz časa njihove okupacije teh predelov, s sedanjo kruto nemško strogostjo... In čeprav si iz strahu pred gestapom ne upajo izraziti svojih čustev in so podpisali lojalnost- no izjavo za Nemčijo, s katero izražajo svoje zadovoljstvo, da ostanejo lahko na ozemlju, ki so ga okupirali Nemci, bi bili vendar srečni, če bi ostali pod Italijo ..." Tu se je gospod colonelo Annibale Gallo zmotil, čeprav je v svojem poročilu od 7. julija 1941 verno orisal razmere na Gorenjskem. Njegovo zmoto so dokazali že čez nekaj dni novi dogodki. Na Gorenjskem so že od 22. junija odhajali prvi borci za svobodo v gozdove, pa tudi o sabotažah in, diverzijah v Ljubljanski pokrajini je moral poročati že v naslednjem poročilu. Italijanski polkovnik Gallo ni vedel za ukaz, ki ga je z Bleda dne 3. julija 1941 poveljnik orožništva na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske polkovnik Handl Rezervnemu policijskemu bataljonu 181 v roke „gosp. podpolkovniku zaščitne policije Hanischu v Kranju. Kot predmet svojega dopisa je navedel: „Uporaba zaščitne policijske čete na Jesenicah. V tem ohranjenem dokumentu je rečeno: „Val aretacij, izvršenih v zadnjem času nad komunisti, je povzročil, da je del komunistov pobegnil z Jesenic in tava po alpskem področju med Jesenicami in Dovjem. Od tega časa dalje (približno 10 dni) so se na tem področju tako pomnožili primeri vlomov v planinske koče, kraje ovac in mazanje planinskih koč z boljeviškimi simboli, da se orožniki, ki so na razpolago, pri svojih obhodih ne morejo temu odločneje upreti. Zato prosim, da se operativnim silam 181. rezervnega policijskega bataljona na Jesenicah ukaže, da pregleda vznemirjeno področje ter ukrene potrebno v sporazumu s pristojnim poveljnikom orožniškega okrožja v Radovljici." Zanimivo je, da se je zaradi pobegov prvih partizanov v gozdove, nemško orožništvo (Ikakor vidimo iz tega dokumenta) že čutilo ogroženo. Čeprav še ni prišlo do nobene partizanske akcije, so pritegnili nase že cel policijski bataljon, ki je po nemški formaciji štel 450 mož. Ali je po tej Handlovi prošnji prišlo v juliju do zaprošenega pregleda na omenjenem terenu ali ne, ne vemo. O tem ni ohranjeno nobenega dokumenta, pa tudi preživeli prvoborci se vse do 1. avgusta 1941 niso srečali z Nemci, ko so doživeli svoj ognjeni krst. V tej prvi bitki sta padla jeseniška komunista in delavca Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Nemci so julija še selili slovensko prebivalstvo z Gorenjske. Potem pa so jih pritegnili nase partizani, saj je Gorenjska postala kmalu eno samo bojišče. Partizani so bili vzrok, da niso nacisti začeli z množičnim priseljevanjem Nemcev iz Rajna, iz Južne Tirolske, ki je bila pod Italijo, a so nekateri tamkajšnji Nemci optirali za Raj h, ter kočevskih Nemcev. Tla zanje so postala prevroča in marsikaj bi lahko še našli v ohranjenih sovražnikovih dokumentih, ki nam potrjujejo, da je prav partizanski boj bil tisti, ki je preprečil množično preseljevanje slovenskega življa z Gorenjske in tako že s prvimi napadi in akcijami izsilil prvo zmago: Gorenjska je ostala slovenska in postala bojišče, kjer se je bila borba za svobodo zasužnjenega sveta vse do maja 1945. Težke so bile žrtve. Mnogo jih je padlo v gozdovih, mnogi so umrli ob koleh ali na vislicah, mnogi se niso vrnili iz taborišč smrti, vendar bi bile žrtve večje, če bi ne bilo boja. Ze decembra 1941 bi na Gorenjskem prevladovala nemška večina, če bi ne bilo tistih, ki so šli prvi v boj. In zato je prav, da se vsega tega spomnimo vsaj enkrat na leto, ko praznujemo občinske praznike v spomin na težke dni okupacije in našega boja za svobodo. Miha Klinar Z najrazličnejšimi prireditvami se v Kranju in na Jesenicah pripravljajo na občinski praznik 31. julij — dan športnih in kulturnih prireditev v Kranju V Kranju se pripravljajo na športnikom lep sprejem; vse govoril , predsednik LOMO svoj občinski praznik - 1 av- od 8. do ,12. ure pa bo mla- Kranj o kranjskem občinskem gust — ze od 21. julija, ko je dinski turnir športnega dru- prazniku — 1 avgustu Na slavje otvoril predsed. SZDL štva „Mladost" iz Stražišča na sporedu so tudi' telovadni' fol-komune Kranj Martin Košir s igrišču „Mladost". Popoldne klorni in baletni nastopi TVD svojim govorom o pomenu 22. ob 16. uri bo nogometna tek- „Partizan" iz Kranja iz Stra-juhja. Sledilo je polaganje ma „Branika" iz Maribora in žišča ter DPD Svoboda" vencev na grobove padlih bor- NK „Triglav" iz Kranja. Kranj in Primskovo CZx%^ln^rt^lZ °b lepT V,remenu bo ob Praznovanje bo zaključeno SS^% ^^=T^Z ~ likalnega dola ob biskah borci in njihovi svojci kraje in znance iz narodno- li 1-1 .- ■ ■ . _ osvobodilne borbe. V nedeljo, V GilK pCiniZaRSKI milllKI 24. julija, je bila na Primsko- A - guijčica"tk predstava Sne~ »Se pomnile tovariši" na Jesenicah 29. julija ob 20. uri bo aka- Internirane! in izseljenci bede zborovali demija v Domu „Svobode' v Stražišču, naslednji dan ob 20. Prav tako se na Jesenicah z Jesenic. V sredo zvečer ob uri na kranjskem kopališču pripravljajo za svoj občinski 20. uri je bila pisana folklorna waterpolo tekma in skoki v praznik že od 21. julija, ko je revija folklornih skupin DPD vodo, ob 20.30 uri pa keglja- bila v dvorani Delavskega do- „Svoboda" z Jesenic in iz ške tekme med „Branikom" iz ma na Jesenicah otvoritev fo- Boh. Bistrice v parku Podme- Maribora in KK „Triglav" na toamaterske razstave. 22. in žakljo. Razen tega je skoro kegljišču v „Inteksu ' 23. julija so predvajali film vsak večer v letnem kinu na V nedeljo 31. julija bo pri- „Življenje maršala Tita". V sporedu film „Življenje mar-reditev že ob 8. uri zjutraj s nedeljo so priredili izlet na šala Tita" kegljaškimi tekmami istih Golico ob 8.30 uri so imeli y soboto popoldne ob 6 uri društev. Ob 10. bo na igrišču motoristi ocenjevalno vožnjo, ca otvoritev razstave pionirskega yorko Cankarjevega trga" do pa v krožka v gimnaziji na Jeseni- a^,,«*, ,„0*Jev£g* Xf.tf ™ vožnjo, se bodQ zacele slavnosti s no. ob Golniski cesti košarkarska otvoritev razstave pionirskega vrirl.„ _ n««v.^».,___^ Strelišča, zvečer ob 8. uri pa bo na Strelišču partizanski miting — „Se pomnite tovariši". V nedeljo bodo prav tako tekma, ob istem času zgornji dvorani Sindikalnega cah pa je bila ob-9. uri. V doma namizno-teniški dvoboj ponedeljek ob 19.30 je bil na in na progi Kranj—Kokrica sporedu promenadni koncert hitrostne imotodirke. Start bo godbe na pihala z Javornika ob Mestni vrtnariji. Uro za v parku Podmežakljo; pred tem bo predsednik LOMO gimnazijo na Koroški Beli pa z^če0u Praznovanje že zjutraj Kranj Vinko Hafner priredil ob istem času koncert godbe ob 9; un s Polaganjem ven-__ cev k spomeniku padlih borcev na Javorniku, ob 11. uri bo politično zborovanje inter-nirancev in izseljencev na vrtu za Delavskim domom. Popoldne ob 4. uri bo odbojkarska tekma med državno reprezentanco Holandske in ŠD iz Jesenic na športnem igrišču Podmežakljo. Revija pevskih zborov vsega radovljiškega okraja pa bo ob 19. uri zvečer. Na sam praznik 1. avgusta bo praznovanje zaključeno s slavnostno sejo LOMO Jesenice in vodstev političnih organizacij, ob 16. uri, v zbornici LOMO Jesenice. Ob občinskih praznikih mesta Kranja in Jesenic, čestita vsem delovnim ljudem teh dveh naših industrijskih središč tudi de/ovni kolektiv časopisnega, tiskarskega in založniškega podjetja „(jorenjski tisk" Xranj glas gokbnjske Slovo od letalca Primoža Kampiča Končno, ieiUo pričakovani dvoboj' Strelsko prvenstvo Gorenjske Tržičani najboljši Neodločen rezultat v povratnem srečanju mora zadostovati I*k „Triglav" za osvojitev prvega mesta v b skupini hrvat^ko-slovenske plavalne lige Preteklo soboto popoldne so na Jesenicah pokopali posmrtne ostanke enega izmed pionirjev gorenjskega letalstva, jadralca Primoža Kampiča, ki se je smrtno ponesrečil z jadralnim letalom v Begunjšči-ci. Od pokojnika so se razen svojcev in sorodnikov poslovili člani ALC Lesce - Bled, zastopniki letalske zveze Slovenije, aero - kluba iz Ljubljane in ostalih krajev Gorenjske, delovnega kolektiva Železarne Jesenice in številni drugi njegovi prijatelji in znanci. Krsta s truplom pokojnika je bila v avli fizkulturnega doma na Jesenicah, ob katero so številne organizacije, aero-klubi iz Gorenjske in drugi polagali vence. Zadnje ure pred pogrebom, oa so člani ALC držali ob krsti častno stražo. Predno je žalni sprevod krenil proti pokopališču, so se od pokojnika posloviil predstavniki ALC in delovnega kolektiva jeseniške železarne. Godba je odigrala žalostinko, pevski zbor pa zapel žalno pesem. Znak žalovanja so naznanile tudi lokomotive Železarne s sirenami. Med pogrebnimi svečanostmi je nad Jesenicami krožilo letalo, ki je v trenutku, ko so pokojnikovo truplo polagali v grob, odvrglo venec ALC. Pred odprtim grobom so se od pokojnika še enkrat poslovili njegovi klubski tovariši, sodelavci ter drugi. Izguba požrtvovalnega Primoža Kampiča bo pomenila za ALC Lesce - Bled vrzel, ki jo ne bo zlahka nadoknaditi. Ne samo, da je bil priljubljen in sposoben, bil je tudi deloven in požrtvovalen član letalskega centra. Kampič se je rodil 13. julija 1901. Ko so leta 1936 ustanavljali na Jesenicah aero-klub, je bil on med prvimi člani, lahko bi rekli soustanovitelj, in vse od tedaj ni prenehal z delom. Ko se je v sredo popoldne 20. julija, dvignil z dvosede"nim jadralnim letalom nad letališče, skupaj s tovarišem Bernardom, sta imela odlične pogoje za letenje. Toda v Begunjščici sta s krilom podrsnila ob skale kar je postalo za Kampiča usodno med-Um ko je Bernard dobil težje poškodbe. Leta 1937. je Kampič skupaj z nekaterimi klubskimi tovariši napravil na Blokah na Notranjskem prvi izpit „A" za jadralno letenje. Letos pa se je pripravljal za polet do Zagreba s čemer bi pridobil srebrni „C" izpit. Zaposlen je bil v Železarni kot strugar, v prostem času pa se je ukvarjal z glasbo. Dalj časa je igral pri jeseniški godbi, v zadnjem času pa je bil kot čelist pri orkestru. Vzornega klubskega tovariša in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Proslava občinskega praznika v Kamniku se je začela že v nedeljo dopoldne z moštve-nim šahovskim brzoturnirjem za prehodni pokal, ki ga je že lani v ta namen poklonila organizacija SZDL iz Kamnika. V navzočnosti podpredsednika Mestnega šahovskega odbora Ljubljana Vojina Goršiča je začel tekmovanje s kratkim nagovorom o pomenu občinskega praznika Rajko Svetek, predsednik šahovske sekcije „Solidarnosti", ki hrani pre- Preteklo soboto in torek sta se v Kranju in Kamniku srečali v borbi za točke v hrvatsko - slovenski ligi plavalni moštvi SD „Triglav" in SSD „Kamnik". To srečanje, ta medsebojni obračun najboljših plavalcev z Gorenjske in tudi Slovenije, so vsi športni navijači in plavalci že dalj časa težko pričakovali, kar dokazuje dejstvo, da sta bila oba dvoboja pred skoraj nabito polnima kopališčema gledalcev. Prvi start kranjskih plavalcev v letošnji sezoni je bil v soboto zvečer, ko je bil troboj med Kamničani, Karlovčani in njimi. Ker Karlovčani že po nekaj plavalnih disciplinah niso predstavljali niti najmanj nevarnega nasprotnika za domačine, so številni gledalci z zanimanjem sledili le dvoboju med kamniškimi in kranjskimi plavalci. V plavanju so bili gostje iz Kamnika za 2 točki boljši in tudi v vaterpolu jim je uspelo premagati „brez glavo" sedmorico PK „Triglav" z rezultatom 4:3 (1:1) kar pa so nadoknadili skakalci z mnogo boljšimi skoki od svojih nasprotnikov. Končni rezultat dvoboja je bil 91:39 za Kranjčane. PK ..Triglav" pa je odločil dvoboj s Karlovcem z veliko razliko točk v svojo korist (114:32) in premagal tudi odlično vaterpolo moštvo gostov s 6:3 (3:2). Še težje pa so plavalci in gledalci pričakovali povratno srečanje, ki je bilo v torek v Kamniku, zlasti še, ker so bili Kamničani skoraj prepričani, da se bodo revanžirali Kranjčanom za poraz, ki so ga do- živeli pred tremi dnevi. Prav z istimi mislimi — premagati Kamničane in dokazati, da so boljši od njih, so tudi Kranjčani šli v to srečanje. V takem vzdušju se je dvoboj pričel. Borbenost, požrtvovalnost in znanje so odločali pri centimetrih in desetinkah sekunde — za točke. Zal pa je to športno vzdušje med odločilno vaterpolo tekmo pokvaril sodnik Jamnik iz Ljubljane, ki v drugem polčasu v veliki meri zaradi neobjektivnih gledalcev ni imel več prisotnosti in sigurnosti pri odločitvah. Res je sodil tako, da je oškodoval obe moštvi, toda vsak objektiven gledalec in kdor vsaj malo pozna pravila vaterpola bo priznal, da so Kranjčani neupravičeno prejeli vsaj 2 gola. Prav gotovo si športniki in športni navijači takega sojenja ne želijo na nobeni športni prireditvi. Tekma se je končala neodločeno 6:6, čeprav so Kranjčani z odlično igro vodili po prvem polčasu s 4:2. Preveč je bilo zanimivih in napetih posameznih srečanj, da bi jih lahko vse opisal. Preveč je tudi rezultatov, ki so jih dosegli posamezniki in premalo prostora, da bi jih lahko vse naštel. Vendar pa moram omeniti nekatere, ki so enemu ali drugemu moštvu prinesli največ točk. Za Kranjčane so bili poleg skakalcev (zlasti Sinka in Hafnerja) zelo uspešni v obeh srečanjih še mladi in zelo nadarjeni Saša Košnik ter D. Petrič, Koncili-jeva, Vukičeva in Hribarjeva, medtem ko so imeli Kamničani najboljše predstavnike v Zrimšku, Dobrovoljcu in Pela-novi. Povratno srečanje se je končalo z rezultatom 90:90, kar bo verjetno Kranjčanom zadostovalo za prvo mesto v B skupini hrvatsko - slovenske lige. Za ta pomemben uspeh pa ima zasluge vsak posameznik — p!avalec, vaterpolist ali skakalec, vodstvo kluba in novi trener PK „Triglav" Dušan Brozovič, od katerega lahko v prihodnosti kranjski plavalci pričakujejo še velik napredek pri svojem znanju, ki ga jim bo nudil on. FaBo V nedeljo 17. julija so imeli strelci z Gorenjske tekmovanje za naslov letošnjega prvaka. Najboljši na tem tekmovanju pa bodo lahko nastopili tudi na letošnjem republiškem prvenstvu v Ljubljani. To prvenstvo je pokazalo, da je streLstvo na Gorenjskem že zelo razvito, kljub precejšnjemu pomanjkanju strelišč. Za tako fveliko tekmovanje kot je prvenstvo Gorenjske, bi morali strelci imeti vsaj eno strelišče z najmanj 20 strelskimi mesti, kar dokazuje dejstvo, da tudi jeseniško strelišče s svojimi sedmimi strelskimi mesli ni moglo zadovoljiti potreb takega tekmovanja. Vedno večja je želja vseh strelcev, da bi dobil Kranj, središče Gorenjske, končno tudi tak športni objekt, kjer bi bile lahko večje strelske prireditve. Če bo skupnost komun Gorenjske hotela imeti tudi v tem športu še večji uspeh, bo prav gotovo morala misliti na gradnjo strelišča v Kranju. Prav zaradi majhnih in nepopolnih strelišč je bil Strelski odbor Kranj prisiljen razdeliti prvenstvo v dve skupini. Člani in mladinci so streljali z vojaško puško in pištolo na Jesenicah, članice pa z malokalibersko puško v Tržiču. Z deljenim tekmovanjem se je moralo deliti tudi teh- 7. avgusta tradicionalne tekme na Ljubelju Veliko število znanih tekmovalcev bo zaostrevalo borbo in ogrožalo ljubeljski rekord Otvoritev stadiona v Kamniku V nedeljo dopoldne bo v Kamniku otvoritev atletskih naprav na stadionu pod Mekinjami. Ob tej priliki bo velik meddruštveni atletski miting, na katerem bodo nastopili nekateri odlični slovenski atleti. Miting bo istočasno tudi v počastitev našega športnega veterana, Bručana, ob njegovi 25-letnici aktivnega športnega udejst vovanja. 7. avgusta bodo na Ljubelju motociklistične gorske dirke za prvenstvo v letu 1955. Tekmovalna proga Tržič—Ljublej je dolga 5100 m z višinsko razliko 670 m. nje samo za naslov mednarodnega prvaka. Morda bo celo bolj zanimiva ostra borba med hrvaškimi in slovenskimi dirkači. Po opatijski dirki vodijo sicer hrvaški dirkači z malen- Kamničani premagali Karlovčane 100 : 61 V okviru hrvatsko - slovenske plavalne lige je SSD Kamnik imel v nedeljo plavalni dvoboj z okrnjeno ekipo Ze-ljezničarja iz Karlovca v, Kamniku. Gostje so zmagali v skokih in \vaterpolu, domačini pa v plavanju. Razen Sa-boliča, ki je zmagal v obeh disciplinah kravvla. Karlovčani niso imeli v plavanju enakovrednih nasprotnikov domačinom. Kamničani so dosegli večino prvih in drugih mest. Tudi v obeh štafetah so zmagali Kamničani. Watcrpolo tekma se je končala s 4:3 (2:1) v korist gostov. Na splošno presenečenje pa je Potratova na 100 metrov metuljček spet zmagala nad Vavpotičevo. Občinstva je bilo okrog 700. čakujejo, da se bodo v soboto, 6. avgusta na obveznem treningu vendarle že našli in že lahko sklepali o najresnejših konkurentih. V nedeljo ob 11. uri pa bodo dokončno pomerili svoje sposobnosti in posebno še drznosti. Lj nično vodstvo, kar pa tokrat ni pozitivno vplivalo na udeležence. Na Jesenicah je bila slaba organizacija tekmovanja vzrok tudi slabših rezultatov. Organizacija ženskega tekmovanja v Tržiču pa je kljub majhni kapaciteti tržiškega strelišča, strdke popolnoma zadovoljila, pa tudi uspeh je bil znatno boljši. Kljub vsem pomanjkljivostim pa je bilo to strelsko prvenstvo Gorenjske še vedno najboljše od vseh dosedanjih, tako po udeležbi in uspehih. Le petina udeležencev ni dosegla predpisane norme na ljudski tarči. Več kot polovico tekmovalcev na zmagovalni tarči pa je izpolnilo normo, ki je bila predpisana od SZS in bodo imeli pravico nastopiti na republiškem prvenstvu. Poleg pokalov za zmagovalno člansko in mladinsko ekipo z vojaško puško so bili nagrajeni še po trije najboljši tekmovalci v vsaki disciplini, ki so prejeli praktične strelske rekvizite. Kot je bilo pričakovati, sta zmagali članska in mladinska ekipa iz Tržiča ter sta osvojili oba pokala. Tehnični rezultati tekmovanja so: Ekipe člani: 1. Tržič 1038 krogov, 2. Jesenice 974 krogov, 3. Tržič II. 888 krogov, 4. Kranj 806 krogov in 5. Ja-vornik 804 kroge. Mladinci: 1. Tržič 876 krogov. Posamezno: vojaška puška — člani: 1. Stane Sekne (Jes.) 240 krogov, 2. Janez Perko (Tržič) 221 krogov, 3. Milan Stucin (Tržič) 207 krogov, 4. Bojan Horvat (Radovljica) 207 krogov. Vojaška puška — mladinci: 1. Milan Stucin (Tržič) 207 krogov, 2. Dušan Novak (Jes.) 206 krogov, 3. Ciril Bečan (Tržič) 200 krogov. Vojaška pištola: 1. Stane Sekne (Jes.) 138 krogov, 2. Lado Brejc (Tržič) 123 krogov, 3. yiado Jekovec (Tržič) 123 krogov. Malokaliberska puška — članice: 1. Minka Bertoncelj (Tržič) 258 krogov, 2. Tončka Zaplotnik (Tržič) 239 krogov, 3. Marija Perko (Tržič) 209 krogov, 4. Majda Kralj (Jes.) 1R7 krogov. GORENJSKI PIONIR Lisica in vrana irv hodni pokal. Tekmovalo je 7 moštev, iz neznanega vzroka pa niso nastopila šahovska društva Duplica, Črna in Go-dič. Prvo mesto in prehodni pokal je tudi tokrat osvojila „Solidarnost", sledili pa so: Solidarnost II, Podgorje, Garnizon I, Komenda, gimnazija in Garnizon II. Vsa sodelujoča moštva so prejela praktična darila, ki so jih v ta namen poklonila podjetja. Nagrado za najboljši uspeh na prvi deski je prejel Milan Tr-bižan. Vsakdo mrzlično spremlja prijavljanje udeležencev — tekmovalcev na teh dirkah. Našim tekmovalcem se prav gotovo obeta dobri plasman, saj so se do sedaj prijavili že: Cerič, Oblak, Podbrščak, Šimenc, Črne, Malerič, Krmav-nar, Bivic, Barbarič, Golin, celo Tramipuž in drugi. Seveda je radovednost za imena tujih vozačev še večja. Med drugim so se do sedaj prijavili že Švicar Roliand Bez, Avstrijec Pongratz s svojo sovozačico, zahodnonemški državni prvak za leto 1949-51 Wiinsche, Francoz Mautty Mi-llnel, Angleži! Thomson in Machles. Kaj pil Denzel? Tudi Den-zel ne bo izostal, pripeljal se bo na Ljubelj z avtomobilom svoje kontrukcije. Napetost je vedno večja, kajti njegovemu rekordu — 5,01 se le počasi približujejo. Morda pa bo letos več sreče? Razen tega ne bo tekmova- Amsttrdarn : Jesenice V okviru proslav dneva vstaje in občinskega praznika mesta Jesenic je bila v soboto zvečer na Jesenicah medmestna odbojkarska tekma med ženskima in moškima reprezentancama Amsterdama iz Holandske in Jesenicami. Kljub vodstvu z 2:0, je ženska reprezentanca Jesenic zgubila srečanje z 2:3 (15:6, 15:7, 10:15, 15:17, 6:15), medtem ko je moška reprezentanca srečanje dobila s 3:1 (15:7, 11:15, 15:13, 15:7). kostno razliko 5 točk, upamo pa, da bodo na ljubeljski prireditvi prevzeli vodstvo Slovenci. Upravičeno smo lahko zelo veseli in presenečeni nad novim pokroviteljstvom letošnjih ljubeljskih dirk. Prvič v zgodovini prevzema |>okrovitelj-stvo avto-moto dirk domača tovarna „Tomos" iz Kopra, ki se nam bo predstavila tudi s svojim lastnim proizvodom — Puchom. Tekmovalci že nestrpno pri-' Lisica je hodila po gozdu in premišljevala, kako bi prišla do kosila. Ko je tako hodili, je zagledala na drevesu vrano, ki se je ravno tedaj pripravljala, da bi požrla pišče, katero je ukradla na bližnji kmetiji. Ko je lisica videla pišče, so se ji pocedile sline. Vendar se je potuhnila in se približala drevesu. Pogledala je na drevo in priliznjeno pozdravila vrano: „Dobro jutro, gospa vrana!" Vrana ji je hripavo odgovorila: „Kra - kra - kra - dobro jutro" in je nadaljevala s pojedino. Lisica se ji je začela prilizovati: „Joj, kako lepo perje imate, gospa, kako se sveti!" Vrana pa, ki jo je ta hvrda prevzela, se je domišljavo našopirila in še bolj hreščavo in hripajoče zavreščala: „Kra -kra - kra, imate prav, gospodična lisica!" Rešitev nagradne križanke Vodoravno: 1. in 59. Naj živi borbeni praznik — Dan vstaje, 13. ali, 14. srd, 15. bal, 16. ume, 17. rt, 18. ute, 20. nad, 22. ar, 23. ara, 24. Korotan, 27. Dora, 29. bala, 30. Ivan, 32. epa, 33. solo, 34. otipam, 36. nabita, 38. mera d »pultom" štiri sode masti. Prodajalec, ki je ujel pogled popisovalca, mu ni pustil, da bi karkoli vprašal, temveč cili nabavo gorenjskih, bunjevačkih in vojvodinskih narodnih noš. Delo je poživilo in kvaliteta je rastla. Danes je »Ansambl narodnih plesov" ena najagilnejših sekcij jeseniškega društ. »Svoboda", ki se je kvalitetno povzpela na zavidanja vredno višino. Uspeh je toliko večji, ker sodeluje pri letošnjem programu tudi orkester jeseniške glasbene šole, solisti jeseniškega mestnega gledališča in instrumentalni kvartet »Svobode". Za dosežen uspeh nosijo največjo zaslugo koreograf Slavko Novak, korepeti-tor Lojze Savinšek, tehnični vodja prof. Jože Tomažič, dirigent Rado Kleč, solisti Pavla Klečeva, Elza Cegnarjeva in Lado Rotar, kakor tudi instrumentalni kvartet. Treba je opozoriti na nekatere pomanjkljivosti — tako plesalke nadkriljujejo plesalce, zato bi bilo nujno, da bi se plnsalci potrudili postati plesalkam enakovredni. Ta pomanjkljivost '• : —;+a predvsem pri. skrbskih narodnih nlesih. V splošnem vsi plesalci bogatim in pristnim nošam ne posvečajo dovolj pozornosti pri oblačenju, ki ie kaj rado prepovršno. J»H srbskih narodnih plesih, oz. noš-njah je opaziti, da nosijo plesalke slovenske nogavice in ne skrbskih. Pri vseh plesih bi se morali držati pristnosti in se izogibati nagnjena k baletu. To so sicer malenkosti, vendar bi se prav z odpravo teh v veliki meri dvignila pristnost in kvaliteta. P. U. „Kaj pa je tisto tam?" »Ah, na to sem pa čisto pozabila." je kar sam na vprašujoč pogled iztisnil skozi zobe: »Oh, na to smo pa čisto pozabili." To je bilo hkrati tudi vse, svinčnik pa je v popisovalcev zvezek zapisal pod rubriko »mast", številko 4. OČudna pozabljivost! Nekje sem menda bral, da je vzrok pozabljivosti premajhno uživanje sladkorja. — Kdo ve, če to ni morda res!) BELA MOKA IN RDECl NOHTI V neki trgovini je bilo tisto popoldne pred popisom zalog mnogo ljudi. Kupovali so običajno mesečno „fasunge". Skromna in ponižna delavka je vprašala prodajalko, ali lahko dobi morda ta mesec liter olja več kot običajno. Več kot toliko ga tudi ne bi mogla kupiti. »Ne morem vam dati več kot en liter olja", se je glasil odgovor. Nedaleč stran pa je kupovala neka »boljša" gospa. (Besedo »boljša" utemeljujem s krvavo rdečimi nohti): »vrečo moke, nekaj litrov olia, n°-kaj kg masti, 500 cigaret itd. — Protekcija? — Kje pa! »KUPITI MORAM CIGARETE, KER SE BODO F03RAŽILE" Na običajni dopoldanski službeni ipoti skozi mesto je srečal direktor nekega podjetja v Kranju popisovalno komisijo. Večino njenih članov je poznal. Pa ga pobara eden izmed znancev: „Ti, ali imaš cigarete?" »Imam jih", je odgovoril in segel v žep ponje, da bi mu ponudil. »Ampak ne, saj ne mislim na te, hotel sem le zvedeti, če si si že nakupil dovolj cigaret, ker se bodo podražile. Jaz moram nemudoma v trafiko, da si jih vsaj nekaj kupim, čreden jih bom popisal!" — Res imenitno! Dotični popisovalec je s svojim postopkom pokazal »visoko" moralno politično zrelost in razen tega sa je tudi izkazal kot človek, ki »spoštuje" službeni molk. DOBRI OBVEŠČEVALCI Še nekaj so opazili člani po-pisovalnih komisij, kar prav tako meče zelo čudno luč na nekatere poslovodje. Ko je komisija stopila v katero izmed poslovalnic oziroma trgovin, je hotel poslovodja takoj o tem obvestiti drugo trgovino. Zaradi čuječnosti članov komisij pa je bilo to obveščanje skoraj povsod preprečeno. — Solidarnost je lepa oblika človekovega značaja, toda tokrat je bila ta solidarnost vse prej kot na mestu. —■ Bila je pljunek v lastno skledo! Ni dvoma, da bomo morali v bodoče s poostreno pozornostjo vse take in podobne pojave že v kali zatreti; še z večjo prizadevnostjo pa se bomo morali lotiti strokovnega usposabljanja našega trgovskega kadra ter tako preprečiti take nezdrave pojave, ki hromijo stabilizacijo našega tržišča. I. AUSEC Brez besed Ustavil M je in počakal Angleža, ki sta zaostajala. Njegov skromni nemški slovar se je odprl v možganih. Govoril je slovensko in nato po svoje prevajal nekatere besede v nemščino : — Do ceste moramo še pred dnem . . . Cesta - Strasse . . . Hitreje! Schnell, schneller, marsch, marsch! — in začel je znova teči. Sedaj ga je John razuni'el in turi Irwing je zaslutil smisel kurirjevih besed in njegovega nemira. Ko se je med debli zasvetlikala široka poseka in se pod njimi kakor širok trak /.a-belikala cesta, sta dojela popolnoma, kaj je hotel partizan. Ustavila sta se ob njem in stala, dokler ni ukazal: — Hinlegen! Legla sta k njemu med gosto nizko smrečje. Ivan jima jc s kretnjami povedal, naj počakata, sani pa N je splazil na prej in oprezal. Na vzhodu se je svetlikalo. Ozek pas sinjkaste svetlobe se je prilepil nad vzhodne parobke gozda. Zvezde pa še niso ugasnile. Ivan je bil vesel, da se noč še ni umaknila jutru. Njegove, teme vajene oči so tipale široko posekano pobočje do ceste. Pred vojno je bil tu lep smrekov gozd. Pred dvema letoma in pol pa so ga Nemci posekali, da bi se tako obvarovali nevarnih partizanskih zased ob glavni cesti, ki je vodila z Jesenic proti Trbižu in je ob odprtju italijanske fronte postala strateško važna. Zato so jo tudi stalno nadzorovali. Na pobočju ni zapazil nič sumljivega. Z očmi je otipal vsako vzboklino, vsak štor in vsako senco. Tudi cesta je bila negibna in tiha. Le rahel šum Save je prihajal izza železniškega nasipa. Vrnil se je k Angležema. Preko ceste jima je s kretnjo pokazal na železniški nasip in nato nase: — Ich, — je rekel, potem pa obrnil dlani proti njima, so ju dotaknil in rekel: »Du . . . Du! — Z vodoravno lego dlani, obrnjenih k tlom, jima je dopovedal, naj počakata tu. Angleža sta ga razumela. Kurirjeva govorica s kretnjami jima je postala jasna in razumela sta ga, ko je rekel! vv — Jaz pri propi . . . ich (pokazal je nase in nato železniški nasip) Streeke (dvignil je roko in z njo zakrilil) Signal... (nato se dotaknil Johna in Irwinga) Du . . . Du (in z rokami dal znaik, naj pritečeta ob dogovorjenem znaku za njim)... Tako so se dogovorili. Ivan je še nekoliko postal med smrečjem, še enkrat z očmi preletel svet pred seboj in sklonjen stekel po čistini navzdol. 2e se je bližal cesti, skočil čez obcestni jarek in jo prečkal in . . . Izza železniškega nasipa je zaregljala strojnica. Kakor da bi ju kdo spodrezal, sta se Angleža stisnila k zemlji. Nista videla, kako je pod ce.-.to obležal kurir Ivan. Slišala sta le njegov poslednji krik, ki je prevpil strojnico: — Zuruck! Strojnica je umolknila. Med Nemci, ki so še od včeraj držali onkraj na.sipa zasedo, je nastala zmeda. Mislili so, da so streljali na svojega človeka ali pa na kakega CIlažarjTvega raztrganca. Ob vzkliku »zuruck« so se spogledali. V tem hipu se je Ivan pobral. Čutil je, da mu lije kri iz prsi. A na to ni mislil. Pognal se je na cesto, jo opotekaje se prečkal in v rebri omahnil. Zmanjkalo mu je moči. Angleža sta se ob poslednjem Ivanovem kriku dvignila. Stekla pa nista navkreber. Samo nekaj korakov sta napravila v notranjost gozda, nato pa tekla vzporedno z njegovim robom proti zahodu. (iLAS (iOKKNJSKi; Ob občinskem prazniku Kranja - avgusiu - se čestitkam delovnih kolektivov pridružujejo: SIMUNAC HEDA brivsko frizerski salon Kranj DEBELJAK ZVONKO kolar Primskovo 7 VOGLAR JERCA gostilna Gor. Sava 28 OGRIS ANDREJ mizarstvo Labore 2 BOZIC RAJKO mehanik Kranj VIDMAR FRANC mizarstvo Cirče 99 BOH ANTON gostilna na „Bekselnu" Kranj MILAŠIN MEHMED »Slaščičarna Ljubljana" Kranj VOZELJ KAROLINA gostilna pri kolodvoru Kranj GOSTILNA BENEDIK Stražišče 256 telefon 151 ROZMAN FRANC mehanik Kranj Požgaj Edo knjigoveznica Kranj Delovni kolektiv Industrije bombažnih izdelkov IBI KRANJ čestita vsem občanom k 1. avgustu Dnevu vstaie Kranja Prodajalna obutve K r a n j pošilja borbene pozdrave vsem prebivalcem mesta Kranja ob njihovem občinskem prazniku Delovni kolektiv Gradbenega podjetja Vsem Jeseničanom ob obeinskem praznil.it, borbeni pozdrav < > < Jesenke Občanom mesta Kranja ob njihovem občinskem prazniku, 1. avgustu, iskrene čestitke, z željo, da bi bili pri nadaljnji graditvi socializma še uspešnejši! Trgovsko podieije Kranj TRGOVSKO EXPORTNO PODJETJE „RIBNIK" ČESTITA VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU DNEVA VSTAJE JESENIC. — VSEM ŽELIMO ŠE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI SOCIALIZMA! jubilej najstarejše tekstilne tovarne na Gorenjskem Ob 70-letnici obstoja Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču Ko pride človek prvič v Tržič mu pogled nehote zaide na levo, kjer so v dolini mogočni tovarniški objekti ene izmed največjih in najstarejših tekstilnih tovam, ne le na Gorenjskem temveč tudi v Slovenji. Hkrati pa .se vsakdo začudi, kako to, da je zrasla tovarna prav v Tržiču, kraju, kjer je pravzaprav tako malo »prostora,", kraju, ki je nekako od rok. KAKO JE NASTALA TOVARNA Precej časa je preteklo, preden so se ustanovitelji Glanz-manni in Gassnerji odločili za izgradnjo tekstilne tovarne v Tržiču, ki je, kot se je izkazalo, edini imel vse pogoje za zgraditev takega objekta (voda, delovna sila itd.). 27. marca 1885. leta so podpisali Glanzmanni in Gassnerji v Bludenzu pogodbo, s katero je bila 1. aprila istega leta v Trstu osnovana komanditna družba z osnovno glavnico 390.000 forintov. V trgovski register je bila vpisana tovarna 13. maja 1885. leta pod imenom ,,BaumwoIlspinnerei und VVeberei Glanzmann & VVachter. Ves čas je morala predilnica konkurirati z močnimi, in že vpeljanimi •istovrstnimi podjetji posebno na Moravskem, v Sleziji itd. Po prvi svetovni vojni pa se je podjetje po temeljiti komercialni reorganizaciji nadalje razvijalo. Do leta 1923 je bilo v tkalnici montiranih 242 novih statev tako, da je tkalnica razpolagala že s 614 statvami, predilnica pa je dobila 2.058 sukalnih vreten. pripravljali so tudi nadaljnjo elektrifikacijo podjetja. V ta namen so zgradili 1925. leta elektrokotlarno in centralo na Pilarni. in lopata. Začela se je socializacija naše dežele in dvig našega (gospodarstva na novih temeljih. Razlastitev kapitalistov je zadela tudi „G. G." v Tržiču. 30. maja 1945. leta je prevzel tovarno prvi delegat Ministrstva za industrijo in rudarstvo. V prvem letu obnove sicer povprečna proizvodnja posameznega delavca ni bila na zadovoljivi višini, kar je pripisati predvsem velikemu številu novih delavcev, ki so se šele uvajali v delo. Šele uved- nuarja prihodnjega leta pa je bilo v tovarni proglašenih še 599 udarnikov, med njimi pa so bili mnogi, ki so ta častni naziv večkrat prejeli. NOVA PRELOMNICA — DELAVSKO UPRAVLJANJE Decentralizacija in demokratizacija našega družbeno političnega življenja je zajela tudi »Bombažno predilnico in tkalnico" v Tržiču, kjer je bil 14. maja 1950 izvoljen prvič v zgodovini tovarne Delavski Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču ba dela po akordu v drugi polovici 1946. leta je to stanje popravila tako, da se je produktivnost iz dneva v dan večala. POT NAVZGOR Leto 1947 je pomenilo za Bombažno predilnico in tkalnico v Tržiču prelomnico, v pravem pomenu besede. Tedaj je namreč tovarna začela obratovati s polno zmogljivostjo, tisto leto se je tovarna vklju- Na sliki vidin.o predilnico, oddelek Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča KDO SO BILI PRVI DELAVCI? Prvi delavci v podjetju »G. G." so bili iz samega mesta Tržiča ter iz okoliških vasi: Sv. Ane, Loma, Leš, Kovorja, Križ, Dupelj, Zej, .Podbrezij itd. Ker ni bilo še prometnih vozil so številni delavci hodili ure daleč peš v tovarno. Še danes živi v Dupljah 1873. leta rojena Francka Šter, ki je pomagala še pri zidavi tovarne. Z 12 leti je prišla v tovarno in ostala in delala v podjetju 66 let. Sama pravi, da če bi bila ponovno mlada, ne bi šla nikamor drugam kot v tovarno. Delavci so težili za izboljšanimi življenjskimi pogoji, predvsem pa so želeli skrajšati delovni čas od 12 na 10 ur. Borili so se tudi za večje mezde. 1936. leta so iz solidarnosti do kranjskih in škofjeloških tekstilcev začeli stavkati tudi delavci Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. ZAČETEK DELA V SVOBODI Ko smo izgonili krvoločnega okupatorja z naše zemlje, je bilo treba krepko zavihati rokave, da bi omogočili uresničitev ciljev, ki smo si jih postavili v času narodne revolucije. Puško je zamenjal kramp čila v naše plansko gospodarstvo. Prišlo je obdobje 5-let-nega plana in borbe za njegovo izpolnitev. 1947. leta je podjetje tudi dobilo naslov, ki ga ima še danes in sicer: »Bombažna predilnica in tkalnica Tržič" v Tržiču. Borba za kakovostno in količinsko proizvodnjo je bila iz leta v leto ostrejša. Kolektiv svet, ki je tedaj štel 65 članov, 10 dni pozneje pa so iz svoje srede izvolili tudi 11-članski upravni odbor. S prehodom podjetja v u-pravo delovnega kolektiva se je tudi bistveno spremenil odnos delavca do proizvajalnih sredstev. Delavec je neposredno vodil proizvodnjo in skrbel za njen dvig. Da bi zagotovil kar v največji meri ta ke prejemke delavcem, ki bi kolikor toliko ustrezali njihovemu delu, so leta 1952 spre jeli v tovarni prvi tarifni pravilnik. Leto 1952 pa ni le pomembno zaradi tega. To leto so že 19. decembra oznanile tovarniške sirene izpolnitev tovarniškega 5-letnega plana. To je bila nedvomno ena izmed najbolj pomembnih zmag tega marljivega delovnega kolektiva. PO ZACRTANI POTI NAPREJ 70 let precej pomeni za tako tovarno kot je Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču, toda najsvetlejše obdobje dela in razvoja tovarne je nedvomno ono po osvoboditvi, ko je delovni kolektiv, zavedajoč se svojega poslanstva, u-stvarjal nove socialistične delovne odnose. Ni prav nobe-negad voma, da bodo s takim elanom nadaljevali tudi v prihodnje ter dali našemu potrošniku še več blaga kot doslej ter s tem pomagali dvigati življenjsko raven našega delovnega človeka. Pogled na centralo II. v Podljubelju se je zavedal svojih nalog, ki jih ima do skupnosti in nemalokrat je žel priznanja. Tako je Prezidi j ljudske skupščine LRS odlikoval 1951. leta Ko danes slavi Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču 70-letnico svojega obstoja, zagotavlja delovni kolektiv, da bo tudi v prihodnje storil vse, 19 najboljših delavcev in u- kar bo v njegovi moči, za čim slu/.beneev tovarne z Redom prejšnjo izgradnjo socializma oziroma Medaljo dela. Do ja- v naši domovini. 4026 Ljudski odbor mestne občine Mestni komite Zveze komunistov Mestni odbor SZDL in Mestni odbor Zveze borcev Kranj čestitajo k občinskemu prazniku, 1. avgustu -Prazniku ljudske vstaje Kranja - vsemu prebivalstvu in mu žele pri nadaljnjem delu še mnogo uspehov! Delovni kolektiv tovarne obutve Tržič čestita vsem delovnim ljudem k 1. avgustu — prazniku mesta Kranja. Zaupajte pri nakupu čevljev že na pol stoletja preizkušeni znamki „PEKO", ki ustreza vsem zahtevam modne in kvalitetne obutve! TRGOVSKO IN OBRTNO PODJETJE GORENJSKA OBLAČILNICA KRANJ čestita vsem svojim odjemalcem k občinskemu prazniku in se še nadalje priporoča GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ POZDRAVLJA OB PRAZNIKU LJUDSKE VSTAJE KRANJA VSE DELOVNE LJUDI MESTNE OBČINE IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU! DELOVNI KOLEKTIV Sil ARSKO ŽIMARSKE ZADRUGE IZ STPvAZlŠCA PRI KRANJU čestita vsem občanom k občinskemu prazniku, 1. avgustu! vsem prebivalcem mesta kranja, Čestita ob njihovem občinskem prazniku — 1. avgustu — delovni kolektiv tovarna za elektrotehniko m fino mehaniko KRANJ KNJIGARNA „SIMON JENKO" V KRANJU čestita vsemu prebivalstvu mesta Kranja k Prazniku ljudske vstaje trgovsko in proizvodno podjetje čestita cenjenim odjemalcem in vsemu prebivalstvu mesta Kranja k njihovemu prazniku — i. avgustu Čestitkam za občinski praznik mesta Kranja se pridružujejo: Planinšek Ivan mizarstvo Primskovo 71 Slaščičarna „Sp2?i Bučarju" Kranj Hudomal Franc Grašič Stanko mizarstvo kleparstvo PRIMSKOVO 70 KRANJ Kern Stanko Florjančič Ruda čevljar ključavničarstvo PRIMSKOVO 95 KRANJ