Cena Din 1W
Rokopisov ne vraiam*
Oglasi po tarifi (n dogovoru. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 80-68, Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Post. Cak. ra5.» Llubljana 15.621.
r«Mu(M pUčatM V
Izhaja vsak dan rjutraj razven
v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l-—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20*—, za tujino 80-—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-7 i
St. 185
Ljubljana, četrtek, dne 13. avgusta 1931
Leto II.
Važni predlogi finančnih strokovnjakov
Uradni zapisnik podpisan — Tudi naša država je zapisnik podpisala — Kratkoročni krediti za Nemčijo — Po plebiscitu v Prusiji se je zaupanje v Nemčijo zelo dvignilo
MacDonald in Stimson na Škotskem
Ameriški drž. tajnik za vnanje zadeve Stimson se mudi sedaj na Škotskem na lovu in sicer v kraju Sliibecross, kjer ima svoj lovski gradič. Tu ga je obiskal predsednik angleške vlade MacDonald. Državnika sta se pogovarjala zaupno o vseh važnih političnih vprašanjih
Proslava l(Metnice vladanja Nj. Vel. kralja
Zagreb, 12. avgusta. AA. Predstojništvo židov-Ke cerkvene občine v Zagrebu je sprejelo f P- da v trajen spomin desetletnice srečnega Kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra predloži Svečani seji židovske cerkvene občine 10. t. m. ta-le predlog v odobritev:
V	spomin desete obletnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra se obveže občinsko predstojništvo, da vsako leto v svojem proračunu osi-gura dohodek glavnične vsote od najmanj 200 Hsoč Din za podpiranje židovskih obrtniških, trgovinskih in industrijskih podjetij.
Beograd, 12. avgusta. 1. Na dan proslave 10-Jetnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra »o v pravoslavni cerkvi Aleksandra Nevskega Sv’ečana služba božja. Nj. Svetlost patrijarh Var-!'!u'a je odredil, da se v nedeljo vršijo svečane s|tižbe božje po vseh katedralnih cerkvah.
Imenov.anja v vojaški službi
Beograd, 12. avgusta. 1. V vojaški službi sta bila imenovana: za pomočnika upravnika dravske stalne bolnice pehotni major Mirkovič J. Nastas, za vršilca dolžnosti poveljnika 201. letalske grupe 7. letalskega polka pa letalski kapetan I. razreda Cencič J. Pavel. Vpokojen pa 3e bil pehotni polkovnik Rojnič Ivan. Službeno s° bili nameščeni pri tehničnem odseku letalsko-tehničnega oddelka pri ministrstvu vojske in Mornarice artilerijski tehnični poročnik Bazja-**ac N. Davorin, za vršilca dolžnosti poveljnika *etališkega oddelka letalsko tehničnega zavoda fetalski poročnik Streha A. Herbert, za vršilca dolžnosti blagajnika 43. pehotnega polka nižji v°jni uradnik 3. razreda gospodarske stroke Je-ta3 F. Franc, za upravnika telegrafsko telefonskih naprav, brezžičnih telegrafskih naprav in Rotorjev pri glavnem inženerskem skladišču ‘ftženersko tehničnega zavoda nižji vojni uradnik I. razreda inženersko tehnične stroke Kutnar I. Ivan, za upravnika rezervnih vozov avtomobilskega poveljstva XI. armijske oblasti pehotni kapetan I. razreda Pleša N. Franjo.
Važne določbe za vpokojence
Beograd, 12. avgusta. AA. Dogodilo se je, da <0 državni vpokojenci po krivem razumevanju ikonskih predpisov, ki uravnavajo osebne_ in Rodbinske draginjske doklade, prejeli iz držav-5e blagajne več, kakor jim je po zakonu šlo. l°zneje se jim je ta preveč izplačani znesek ».^trgal potom administrativne prepovedi izpla-^lla njihove pokojnine in doklad, zaradi česar v? li vpokojenci prišli v stiske, ker jim je za [oljenje ostalo manj kakor polovica pokojnine, ^lede na to in da se vpokojencem olajša njiho-
•	° gmotno .stanje, je finančni minister s soglas-predsednika ministrskega sveta odredil: 1. “p Se sme za povračilo draginjskih doklad odtr-»8ti lo odstotkov pokojnine in osebnih draginjah doklad, ne glede na višino pogrešilo preveč ??kazane vsote, to pa samo v onih primerih, ?'!er se je pogrešilo izplačilo pokojnine izvršilo rez krivde vpokojenca; 2. da se administracij-prepovedi nakazila pokojnine v omenjenih Primerih redigirajo in odtegljaji zreducirajo na " Odstotkov pokojnine in osebnih draginjskih doklad.
VREMENSKA NAPOVED ®unaj. 12. avgusta, d. Precej jasno; nadaljne vraščanje temperature,
London, 12. avgusta. AA. V ministrstvu /a zunanje zadeve so finančni strokovnjaki zainteresiranih držav podpisali uradni protokol o tehničnih modalitetah izvršitve Hoovrovega načrta glede moratorija. Strokovnjaki so dosegli popoln sporazum.
London, 12. avgusta, n. Komisija finančnih strokovnjakov se je sestala 17. julija, da pripravi vse za izvedbo Hoovrovega načrta o moratoriju ter da ta moratorij spravi v sklad z Youngovim načrtom in haa-škimi sporazumi o reparacijskih dajatvah Nemčije. Delo te komisije je slonelo na sporazumu, ki je bil v Parizu sklenjen med Francijo in Ameriko za realizacijo Hooverjevega načrta o moratoriju. Čim se je ta komisija sestala, se je pričela v Londonu konferenca ministrov sedmih velesil. Sklepi te konference pa niso v ničemur vplivali na nadaljnje delo komisije. Finančni strokovnjaki so dvakrat pretrgali svoje delo, da bi mogli konzultirati svoje vlade. Končno so dosegli sporazum in re-digirali ter podpisali dva glavna in tri dodatne zapisnike.
V	prvem zapisniku so določeni vsi pogoji za sprejem moratorija. Nemčija ustavi reparacijslte dajatve za dobo 1981-32. Te dajatve bo plačevala v naslednjih desetih letih po 117.831 zlatih mark na leto po 3%
obresti. Za te anuitete bodo izdane posebne obveznice, ki se ne bodo mogle več odgoditi. V dodatnem zapisniku se Nemčija zavezuje, da sprejme ta predlog, a naglasa, da ne more dajati nikakih izjav o svoji bodoči plačilni zmožnosti. Finančni strokovnjaki opozarjajo pri tem, da niso poklicani, da bi o teh nemških izjavah izrazili svoje mišljenje. V zapisniku je nadalje določeno, da mora Nemčija še nadalje plačevati letne obroke Dawesovega in Youngo.vega načrta. Tudi reparacijske dajatve bo morala vlagati pri mednarodni banki v Bazlu. Plačane svote pa bo ta ban-k spet dajala v obliki predujma nemških državnih železnic, le omenjene letne obroke bo zadržala. V drugem zapisniku so finančni strokovnjaki podali svoje mišljenje o raznih tehničnih vprašanjih, ki jih bodo morali naknadno med seboj rešiti prizadete sile. Naglasili so pri tem, da se mora pogodba o sprejemu Hooverjevega predloga o moratoriju toliko glede plačevanja medzavezniških vojnih dolgov tudi glede nemških reparacijskih dajatev skleniti direktno med državami upnicami in dolžnicami. Zapisnike so podpisali zastopniki Nemčije, Britanije, njenih domiuijo-nov iu Indije, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Japonske, Češkoslovaške, Polj-ske, Portugalske in Romunije.
London, 12. avgusta, n. V tukajšnjih finančnih krogih trdijo, da je delo bančnih strokovnjakov v Baselu toliko napredovalo, da je verjetno, da se bo že jutri zaključilo. Vse kaže, da so dosegli sporazum o podaljšanju kratkoročnih kreditov Nemčiji. Guverner angleške banke Montague Norman je dosegel sporazum z zastopniki glavnih angleških bank. V Londonu in Parizu se bodo zastopniki bank znova sestali. Zastopniki angleških, francoskih, ameriških, holandskih in švicarskih bank bodo tedaj definitivno sklepali o novih kreditih, ki jih zahteva Nemčija. Po zadnjem pruskem plebiscitu je zaupanje v Nemčijo znatno naraslo. >Daily Herald« pravi, da bo delo bančnih strokovnjakov v Baselu in delo nameravanih konferenc finančnikov v Londonu in Parizu obrodilo lepe sadove.
Basel, 12. avgusta. AA. Odbor deseto-rire je po proučitvi Melchiorjevega načrta povabil člane posebnega odbora, ki proučujejo kratkoročne inozemske kredite Nemčiji, naj nadaljujejo svoje delo v Baslu.
Budimpešta, 12. avgusta, n. >Budapesti Hyrlap« poroča, da Madjarska spričo Hooverjevega moratorija letos ne bo mogla plačati 8,000.000 zlatih kron na račun reparacij sosednjim državam.
Zopet atentati v Bolgariji
Krvavo obračunavanje med »makedonstvujuščimi« - »Tudi patrioti
moraio spoštovati zakone
Sofija, 12. avgusta. AA. Snoči ob 9-30 sta na trgu Aleksandra Nevskega streljala dva neznanca z revolverji na vodjo proto-gerovistov Glavinčeva, ranivši ga v trebuh. Atentatorja sta pobegnila.
Sofija, 12. avgusta. 1. Snoči okrog 22. ure so se spopadli pripadniki dveh nasprotnih makedonstvujuščih taborov. Streljali so se pred stanovanjem notranjega ministra Mušanova in pred katedralo Aleksandra Nevskega. Neki protogerovec je bil težko ranjen. Ko je prišla policija, da napravi red, so se razbojniki odstra-
nili, ranjenca pa so spravili v bolnišnico.
Sofija, 12. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Vprašan o aretacijah gotovih ^Makedoncev« je predsednik Malinov izjavil, da te aretacije predstavljajo izraz vladine volje, da vsakogar postavi na pripadajoče mu mesto ter da se nikomur ne dopusti, da ruši mir v državi in spravlja Bolgarijo v neugoden položaj. »Jaz patriotizem in patrijote spoštujem, toda vsi ti imajo predvsem dolžnost, da spoštujejo zakone države in da se navadijo na vladino politiko, ne pa da jo onemogočujejo.c
Težko gospodarsko stanje na Ogrskem
Panika med prebivalstvom - Ljudje skrivajo kovan denar -- Težkoče v trgovini med Avstrijo in Madjarsko
Budimpešta, 12. avgusta, n. Zaradi ome jitve denarnega poslovanja v bankah in odmora na borzah je v zadnjih 14 dneh trgovsko življenje popolnoma zastalo. Gospodarski krogi menijo, da je zašlo madjarsko gospodarstvo v ta obupni položaj le zaradi madjarske zunanje politike, ki se naslanja le na čustvovanje vodilnih krogov, ne pa na gospodarske interese države. Med prebivalstvom je že nastala panika, pa ne le v Budimpešti, marveč po vsej deželi. Ljudje skrivajo kovan denar. Zaradi tega je vlada odredila zelo težke sankcije. Cene pa so medtem zelo poskočile. Kdor le more, kupuje zlato in drago kamenje. Trgovinski minister je novinarjem danes izjavil, da bo vlada pričela z vsemi sredstvi pobijati draginjo. Gospodarski krogi zahtevajo, naj se spet odprejo borze in ukine omejitev denarnega prometa pri bankah.
Budimpešta, 12. avgusta, n. Danes se je ustanovil državni odbor za najetje narodnega valutnega posojila. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen grof Apponyi, ki se bo z avtomobilom vozil po Madjar-ski in sprejemal subskripcije.
Dunaj, 12. avgusta. AA. Korbiro poroča: Odbor ministrov, ki mu pripadajo vice-kancelar in minister za zunanje zadeve dr. Schober, trgovinski minister Heinl in kmetijski minister Dollfuss, je ime sejo, na kateri je razpravljal o težkočah, ki so nastale v trgovinskih odnosa,jih med Avstrijo in Madjarsko radi tega, ker so z madjarske strani bili podvzeli gotovi ukrepi glede plačil inozemstvu. Na osnovi sklepa odbora ministrov je bilo naročeno avstrijskemu poslaniku v Budimpešti, da začne pogajanja z madžarsko vlado v svrlio odstra-
nitve težkoč v trgovinskem prometu med obema državama.
Budimpešta, 12. avgusta, n. Na današnji seji ministrskega sveta je predložil minister Bud zakonski načrt o kartelih, s katerim se pobija zlasti nakupovanje živeža.
Incident na češkoslovaško-madjarski meji
Praga, 12. avgusta, d. Na češkoslovaško-ma-djarski meji je prišlo zopet do neprijetnega dogodka. Madjarski vojaki so nocoj ponoči v Hidasnemethy-ju aretirali češkoslovaškega carinskega uradnika Štefana, ki je nadomeščal carinskega predstojnika v Hidasnemethy-ju, ki je sedaj na dopustu. Zgodaj zjutraj so madjarski vojaki aretirali drugega češkoslovaškega carinskega uradnika Smolika. Madjarska oblastva trde, da sta aretirana uradnika žalila madjarski narod. Da se zadeva preišče, je bila iz Košič poslana v Hidasnemethy oblastvena komisija.
Hud očitek na naslov grškega ministra za pravosodje
Atene, 12. avgusta, n. Komunistični organ »R'-~ Patos« je obtožil grškega pravosodnega ministra Avrama, da živi z uradniki v svojem ministarstvu v nenaravnih odnošajih. Minister Avram je izjavil, da bo list tožil. To bo prvi tiskovni proces po novem zakonu, po katerem se listi ne smejo baviti s privatnim življenjem posameznih ministrov. Vendar pa je obtožba komunističnega lista izzvala v mestu veliko senzacij'- in menijo, da bo pravosodni minister odstopil.	/
Pošten Anglež
Beograd, 12. avgusta. AA. Finančno ministrstvo je prejelo 700 Din od angleškega poslaništva, ki jih je izročil neki državljan Velike Britanije, češ da to vsoto dolguje naši državni blagajni.
Maša zadušnica za kralja Petra I. Osvoboditelja
Sarajevo, 12. avgusta. AA. Dne 15. t. m. ob 11. dopoldne bo v srbski pravoslavni Saborui cerkvi svečana zadušnica za blagopokojnim kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem.
Imenovanje
Beograd, 12. avgusta. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je postavljen v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za uradniškega pripravnika pri izseljeniškem komisarijatu v Bruslju Marko Kranjc, dozdaj honorarni uradnik pri istem komisarijatu.
Ostavke zdravnikov v Ljubljani
Beograd, 12. avgusta. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je sprejeta ostavka na državno službo sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani dr. T. Furlani ter sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni dr. Franca Puca.
Ugodnosti za obisk velesejma v Solunu
Beograd, 12. avgusta. AA. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu je sprejela od uprave mednarodnega velesejma v Solunu, ki bo od 13. do 27. septembra, obvestilo o popustili za prevoz potnikov in blaga po železnicah in parnikih na velesejem. Poedinosti je mogoče dobiti pri zgoraj omenjeni zbornici.
»Jadranska straža« obišče Pariz
Beograd, 12. avgusta. AA. Mestni odbor Jadranske straže v Beogradu priredi za svoje člane in prijatelje Jadranske Straže iz vse države velik manifestacijski in prijateljski obisk francoski pomorski ligi (Ligue Maritime) v Parizu. Izletniki bodo v Parizu 7 dni. Iz Beograda krenejo z brzovlakom 7. oktobra In se vrnejo 16. oktobra. Potovanje od Jesenic do Pariza ter vrnitev, stanovanje in hrana v zelo dobrih hotelih, prevoz s postaje in nazaj z avtotaksijem, obisk kolonijalne razstave in napitnine stane v II. razredu 3600, v III. razredu pa 2940 Din. Razlika obstoja samo v razredih potovanja, vse ostalo pa je za oba razreda skupno. Po naši državi velja 50 odstotni popust na železnicah, podvzeti pa so koraki za dosego 75 odstotnega popusta. Prijave sprejema mestni odbor Jadranske straže v Beogradu, ulica Kralja Aleksandra št. 6, telefon 3678. Na zahtevo se pošlje vsakomur podrobni program potovanja.
Tudi Anglija hoče in mora varčevati
London, 12. avgusta. AA. Predsednik vlade MacDonald se je nenadoma vrnil v London iz Škotske, kjer se je nahajal na odmoru. Po vrnitvi v London je imel takoj razgovor s kraljevini osebnim tajnikom ter finančnim ministrom SnoNvdenoin in raznimi bančniki. Njegova vrnitev v London je v zvezi s proučitvijo finančnega položaja ter s predlogom parlamentarne komisije o zmanjšanju izdatkov proračuna. ki je dosegel deficit 120 milijonov funtov, šterlingov.
13. Vlil. 1931
.1. izejaja.
T5TT
Rlespremeviljiva pillijika
Od vsega početka je imela slovenska politika le eno smer: iz. slovenstva je stremela višje in širje k jugoslovanstvu in od tu dalje v slovanstvo. Ta smer je bila tako sama po sebi razumljiva, da v avstrijskih Časih sploh ni veljal za dobrega slovenskega politika, kdor se ni naslanjal na slovanski jug. Prav tako pa je bil najoeitnejši znak za politika avstrijske orientacije la, da se je bal zblizanja z jugoslovanskim jugom in da je svaril pred zb lizanjem Slovencev s Srbi in Hrvati. Avstrijska vlada je to politiko strahu pred jugoslovanskim jugom seveda krepko podpirala in tudi ni skrivala, da ji je všeč slovenska politika samo takrat, kadar čim manj gleda proti vzhodu. Stališče dunajske vlade je bilo le naravno, 'kajti neprimerno lažje je bilo obvladati Slovence, Srbe in Hrvate, če se ti niso razumeli in če so vsi hoditi svojo posebno pot. Vsi sami za sebe so bili le majhne edamce, iki niso mogle dati nobenega pravega odpora, vsi skupaj pa so bili sila, ki je mogla svoje zahteve tudi izsilili.
Treba priznati, da so se slovenski politiki v glavnem te smernice tudi vedno dobro zavedali in bilo bi čudno, če se je ne bi. Treba je vendar samo površno pogledati zemljepisni položaj Slovencev in takoj je jasno, da krije Sloveniji hrbet samo vzhod in da je vzhod sploh edina točka, kjer more Slovenija dobiti pomoč. Pogled na zemljepisni položaj pa dalje uči, da je vzhod za Slovence trajno edina rešitev in da si sploh mi mogoče misliti, da bi kdajkoli mogel zapad aJi sever nuditi Slovencem tudi le približno enake varnosti kakor vzhod, kakor slovanski jug.
Iz tega pa jasno in nujno sledi, da mora biti Slovenec vsled lastnega interesa pro-pagator jugoslovanske politike in ostati zvest tej nalogi, pa naj doživi še toliko in tako težkih razočaranj. Vsa ta razočaranja ne smejo biti drugo ko nova pobuda za delo, ker so dokaz, da je bila jugoslovanska Ideja še premalo propagirana. Obenem pa so tudi dokaz, da so se morale zgoditi napake in da se je šlo na delo s premajhnim kiriticizmom. Torej sami vzroki z še več odločnega dela za jugoslovansko misel.
V	zadnjem času pa tudi gospodarski vzroki narekujejo Slovencem, da se čim bolj naslonijo na jug, ker samo jug mora sprejeti in tudi sprejema višek slovenskih sil. Prav tako pa danes slovenska industrija ne bi mogla več živeti brez jugoslovanskega trga. Vseh teh resnic se tudi vsak naš človek v večji ali manjši meri zaveda, kljub temu pa se zlasti v zadnjem času večkrat vidi, da mislijo nekateri, da se more smer slovenske politike izpremeniti. Ti ljudje nastopajo, ko da danes sploh več ne bi potrebovali varnega hrbta im ko da ne vodi več smer slovenske politike iz slovenstva v jugoslovanstvo. Skoraj bi morali reči, da se je pri teh ljudeh zopet pojavil oni stari strah pred jugoslovanstvom in ona atavistična domišljija, da smo tudi sami kos vsem težavam.
Toda smer slovenske nacionalne politike ie nespremenljiva in vodi slej ko prej v jugoslovanstvo. Temelji narodne politike so nepremakljivi in zato se mora po njih iravnati vsakdo, ki hoče narodu dobro. To se pa pravi, da je vedno in vedno treba po-vdarjati samo to, kar nas združuje in veže v eno državno telo, čim manj pa omenjati to, kar nas loči. Ker vse to omenjanje in povdacjanje razlik je ovira za razvoj v jugoslovanstvo, ker ne dopušča, da nastane eno čustvovanje v vsem jugoslovanskem narodu in da ga prepoji z eno voljo.
Da doseže jugoslovanstvo svoj cilj, mora prehoditi še težko in nevarno pot. Baš v našem največjem interesu pa je, da se ta pot prehodi in zato moramo mi skrbeti, da bodo vsi hoteli iti z nami na tej poti. Zato ne smemo biti mi nikdar listi, ki bi delali težav ali sitnosti, temveč vedno tisti, ki bomo z odviškom svoje dobre volje vedno gladili nasprotja in aksijom slovenske politike, da mora biti jugoslovanski jug eno telo, ki je vsled svoje enotne volje kos vsem viharjem, da mora ta aksijom veljali povsod, kjer biva jugoslovanski narod.
Sreča zasije narodu vedno takrat, kadar ima velike sine, ki se čim bolj dvignejo nad svoj narod, da čim dalje pregledajo hori-cont, da vidijo v čim višje planjave. V teh višinah se dobro vidi pot, ki .jo mora narod prehodili, da pride k cilju. Nikdar pa ni vidna prava pot, kdor ima obrnjen pogled nizko v tla, kdor vidi le svojo najbližjo okolico. V časih, ko je naš narod ovirala nesvoboda, da ni mogel razprostreti svojih kril, je vendar imel može, ki so se znali dvigniti nad ozke lokalne interese in ki so videli, kako se iz prostranega jugoslovanskega sveta vije slovenska pot v še širnejše daljave slovanstva. Ali bi si sedaj nekateri sami hoteli pristriči krila, da ne bi videli v daljave, ki so jih videli že njih predniki?
Nespremenljiva je smer slovenske politike, ker zahteva tako položaj našega na-iroda. In ta smer zapoveduje, da gre pot iz slovenstva v jugoslovanstvo in da samo slovenstvo ne zadostuje. Tako uči naša zgodovina in kdor hoče našemu narodu dobro, se ho po tem ravnal.
Državne podpore za
V Dravski banovini bodo razstave Murski Soboti - Podpore znašajo
Beograd, 12. avgusta. A A. V proračun kmetijske zakladnice kmetijskega ministrstva se bodo vnesla tudi sredstva za podpiranje kmetijskifi razstav, in sicer poljedelskih, sočivnatih in sadjarskih, ter vinogradniških razstav, kakor tudi za podeljevanje nagrad najboljšim razstavljalcem. Ker so dosedanje kmetijske razstave obrodile najlepše sadove in bile vzpodbuda poljedelcem za tekmovanje pri proizvajanju izbranih vrst pridelkov, je kmetijski minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklenil, da se v toku leta 1931 pri rede kmet ijske razstave poljedelskih, sočivnih in vinogradniških ter sadnih pridelkov, na katerih se bodo podeljevale tudi nagrade. V Dravski banovini se pri-reile te razstave v Kranju, Krškem, Celju in Murski Soboti.
V vseh teh krajih dobe odbori za prireditev razstave podporo preko pristojne banske uprave in sicer za vsako razstavo po 15.00(1 Din, ki se bodo smeli porabiti
Ljubljana, 12. avgusta.
Popoldne se je vršila seja upravnega odbora Splošne rnaloželezniške družbe. Predsedoval je dr. Fettich. Sprejetih je bilo več važnih sklepov.
Kakor znano, je določilo gradbeno ministrstvo, da mora biti nova tramvajska proga v Št. Vid tlakovana. Upravni odbor je sklenil, da bo ponovno skušal prepričati g. ministra, da tlakovanje proge ni potrebno, kar poka-zuje že kolavdacija dosedanje nove proge v Šiško. V primeru, da minister na to ne bi pristal, bo upravni odbor glede na splošno željo prebivalstva nadaljeval z gradbo in bo progo tlakoval, ker jo bo moral. Seveda pa bo moral voznino proti svoji nameri nekoliko zvišati, ker bodo stroški radi tlakovanja nad milijon dinarjev višji.
Upravni odbor je tudi sklepa) o gradbenem programu za 1. 1932. in je sklenil, da se prenovi vse dosedanje staro omrežje. Zgradila se bo velika krožna dvotirna linija gl. kolodvor —
kmetijske razstave
v Kranju, Krškem, v Celju in v po 15.000 Din za vsako razstavo
izključno samo za nabavo orodja, semenja in okvirjev za diplome, ki se bodo podelile za nagrado tistim razstavljalcem, ki jih bo predlagal razsodiščni odbor. Priredi-teljski odbori se bodo organizirali po navodilih banske uprave, bodisi po sreskih načelnikih ali pa kmetijskih referentih. S podeljeno vsoto bo razpolagal odbor razstave v sporazumu z bansko upravo in sreskimi kmetijskimi referenti.
Prirediteljski odbor bo v sporazumu in preko banske uprave poslal kmetijskemu ministrstvu seznam orodja in drugih potrebščin, ki si jih bo nabavil v višini vsote
15.000	Din. Po končani razstavi bodo sre-ski kmetijski referenti, odnosno prirediteljski odbor poslali kmetijskemu ministrstvu preko pristojne banske uprave izčrpno poročilo o razstavi. Poročilo bo sestavljeno tako, kakor bo določil oddelek za rastlinske pridelke kmetijskega ministrstva.
pošta—magistrat—Poljanska cesta—gl. kolodvor, pošta - magistrat - Poljanska cesta - Šentpeler -Jegličeva cesta - Masarykova cesta - gl. kolodvor. Vozovi si bodo sledili vsakih ti minul, in sicer v obratni smeri, tako da bo vsak voz prevozil vso linijo in se vrnil na izhodišče.
Okrožna linija bo imela zvezo s Sv. Križem. Proga se bo odcepila pri Masarykovi cesti in bo tekla po Šmartinski cesti pod železniškim podvozom do pokopališča.
Linija po Zaloški cesti se bo prenovila in podaljšala v Moste.
Dolenjska proga se bo prenovila, ostala pa bo enotirna in se bo podaljšala do odcepa ceste na Galjevico.
Dosedanji računi so pokazali, da je bilo povečanje tramvajskega omrežja prav posrečeno. Meseca julija je znašal inkaso 660.000 Din ali povprečno ‘21.500 Din dnevno, torej več, kot so znašali rentabilitetui računi, kar kaže, kako skrbno so bili izdelani!
Francoski državniki še ne pojdejo v Berlin
Pariz, 12. avgusta. AA. Agencija llavas je izdala uradni komunike, v katerem pravi, da predsednik vlade Laval in minister za zunanje zadeve Briand ne bosta odpotovala v Berlin pred zasedanjem Društva narodov. O priliki zasedanja Sveta Društva narodov bodo imeli francoski državniki priliko, da že v Ženevi razpravljajo o vprašanjih, ki jih mislijo reševati v Berlinu.
Berlin, 12. avgusta. AA. V diplomatičnih krogih trdijo, da bo nemška vlada povabila francoske državnike, naj obiščejo Berlin pred koncem avgusta.
Pariz, 12. avgusta, n. »Le Journal« priznava, da bo imel Lavalov in Briandov poset v Nemčiji veliko večji pomen, kakor pa se je doslej mislilo. Dela se na tem, da se ustvari evropski kartel, v katerega bi vstopile Francija, Nemčija. Italija in Velika Britanija. Te štiri države bi si zajamčile, da določen čas ne t>i niti v notranji niti v zunanji politiki ne napravile nobenega važnejšega koraka, o kate-l en, ne bi se prej medsebojno posvetovale. To naj n bil neke vrste politični moratorij. Ta misel je vznikla na ameriško-angleških razgovorih a Laval ji je dal konkretno obliko, rrancoski ministri bi prišli v Berlin med 28. in 31. avgustom.
Briand pred odstopom?
Rim, 12. avgusta, n. Fašistični listi prinašajo vesti iz Pariza, da je zunanji minister Briand ponovno podal ostavko. Briandovo zdravstveno stanje se sicer ni poslabšalo, vendar pa se hoče umakniti iz aktivnega političnega življenja. Kljub temu pa baje namerava še nadalje ostati šel francoske delegacije pri Društvu narodov,
Trgovska pogodba med Romunijo in Grčijo
Bukarešta, 12. avgusta, d. SnoČi sta v Valeni de Munte romunski ministrski predsednik Jor-ga in grški poslanik v Bukarešti Collas podpisala konvencijo o trgovski paroplovbi, o naseljevanju in o veterinarstvu. Dalje sta podpisala protokol o režimu za grške šole In cerkve.
V	komunikeju, ki je bil o tem izdan, je rečeno da so vsa viseča vprašanja, ki so zadnja leta obstojala med obema državama, s podpisom te pogodbe v prijateljskem duhu rešena, v prijateljskem duhu, ki ustreza čuvslvom poštenega prijateljstva, kakršno veže Grčijo in Romunijo, Podpis te konvencije bo pripomogel k temu, da se gospodarski odnošaji med obema državama čimdalje tesneje razvijejo.
Strašna povodenj na Kitajskem
Šanghaj, 12. avgusta, n. Povodenj na Kilaj-skein zavzema vedno večji obseg. To je največja elementarna katastrofa, ki je kdaj zadela Kitajsko, in pomeni pravi vesoljni poto|). Reka Jangeekiang še vedno narašča in je do sedaj porušila nad 4 milijone hiš. Škoda znaša, kakor računajo, že 15,000.000 funtov. Nad ‘20,000.000 ljudi je ostalo brez strehe. V samem Hangkau-u je utonilo v ponedeljek nadaljnih 10.000 ljudi. Glavni trg Hangkaua je poln mrličev. Po ulicah plavajo tisoči trupel ljudi in živine.
Hankaii, 12. avgusta. AA. Poročajo, da je povodenj zahtevala 8000 človeškh žrtev. V petih provincah je bilo 4 milijone hiš porušenih in 23 milijonov ljudi je brez strehe. Škodo cenijo nad ‘200 milijonov dolarjev.
Državna zveza predelovalcev kož in usnja
Beograd, 12. avgusta. 1. Akcija za ustanovitev državne zveze predelovalcev kož in usnja se silno širi. Iz vseh krajev so že prispele prijave delegatov za veliko zborovanje. Pokretu se pridružujejo ne samo čevljarji, trgovci, industrijci, marveč tudi drugi obrtniki in trgovci, ki imajo posta z usnjem, kožami in izdelki iz usnja in kož.
Kad/c
Ljubljana, četrtek, 13. avgusta. 12.15 Harmonika, šlagej ji. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Davorinu Jenko v spomin: I. Uvodno besedo govori gosp. nadsvetuik Skalar. II. Pesmi Davorina Jenka poje kvartet. »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar. 21.15 Samospevi gdč. Vedralove. 21.45 Prenos Erich-Herse-jevega jazz-orkestra iz Park hotela na Bledu.
22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 14. avgusta. 12.15 Schubert, operetne arije. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četrtek, 13. avgusta. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Citre. 19.30 Plošče. ‘20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. ‘22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert.
Beograd, petek, 14. avgusta. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Ciganska glasba. 19.40 Plošče. 20.00 Potovanje po Sazkammergutu. 20.30 Koncert. 21.30 Komedija.
22.00	Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 Plošče.
Zagreb, četrtek. 13. avgusta. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert (Ljubljana). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Radio orkster.
Zagreb, petek, 14. avgusta. 12.20 Kuhinja. 1-2.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Beograd. 22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah.
Praga četrtek, 13. avgusta. 12.30 Bratislava. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.00 Plošče. 19.05 Vokalni koncert. 19.25 Koncert. 19.55 Koncert vojaške godbe. 20.55 Koncert radio orkestra. 22.15 Orgle.
Praga, petek, 14. avgusta. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Plošče. 19.30 Vokalni koncert. 19.55 Ljudski večer. 21.00 Koncert. 21.90 Koncert. 22.15 Moravska Ostrava.
Skrb ljubljanske mestne občine za brezposelne
Poročilo socijalno-političnega urada — Med prosilci je največ primorskih beguncev — 2879 brezposelnih — Potreba ogrevalnice
Za časa ljubljanskega velesejma bo v nje govem okviru tudi razstava slovenskih mes Ljubljanska mestna občina se pridno priprav Ija nanjo. Razstave se udeleže vsa njena poč jetja, ki so v ta namen izdelala obširna pc rodila, ki nazorno osvetljujejo komunalno p< litiko ljubljanske mestne občine.
Danes se omejujemo na poročilo socijalne političnega oddelka, ki je sestavil za razstav več zelo zanimivih tabel. Tabela pregleda poč piranja brezposelnih od leta 1923—1930 izke zuje, da je prejelo podporo: leta	1923.	1247	oseb	v	znesku	142.658	Din
leta	1924.	1237	oseb	v	znesku	144.570	Din
leta	1925.	1436	oseb	v	znesku	165.877	Din
leta	1926.	1362	oseb	v	znesku	147.675	Din
leta	1927.	1501	oseb	v	znesku	149.245	Din
leta	1928.	2197	oseb	v	znesku	280.549	Din
leta	1929.	2608	oseb	v	znesku	299.058	Din
leta	1930.	2879	oseb	v	znesku	296.901	Din
Skupaj 14.467 oseb v znesku 1,626.534 Din Od leta 1928. je število brezposelnih zelo ras: in zato je določila ljubljanska mestna občin tudi večje zneske za podpiranje brezposelnih proračun. Lani je imela 300.000 Din v pr< računu, letos pa je zmanjšala ta znesek s
100.000	Din, ker se letos mnogo gradi in ho! občina nuditi podporo brezposelnim rajši z di lom. Zanimivo je, da je socijalno-politični ure izplačal letos do 1. julija samo 80.234 Din poc
Vojaška sila Holandije
Iiaag, 12. avgusta. AA. Holandska vlada je poslala včeraj tajništvu Društva narodov podatke o vojaških silah Holandske. Iz teh podatkov se vidi, da je imela Holandska leta 1930 16.293 vojakov in častnikov. V kolonijah je bilo 38.669 vojakov in častnikov. Holandska vojna mornarica je štela leta 1930. 8630 mornarjev in čaetnikov.
Suša v Španiji
Madrid, 12. avgusta. AA. Iz Toleda poročajo, da se je od velike suše, ki traja v celi oblasti že nekaj mesecev, skoraj popolnoma posušila največja reka Pirenejskega polotoka Taja, ki je pri Toledu postala majhen potočič. Meščani se zabavajo s tem, da bredejo čez reko. V mestu so zaradi pomanjkanja vode ukinili škropljenje ulic. Tudi pri pitni vodi se že čuti občutno pomanjkanje.
Ameriški bogataši za brezposelne
Newyork, 12. avgusta, n. Mesto Newyork je dalo že spet 5,000.000 dolarjev za brezposelne. Prav toliko bodo dali tudi industrijci in bogati meščani. Newyork je do sedaj dal že 15,000.000 dolarjev v te namene. Po statistiki je v Zedinjenih državah sedaj 5,200.000 brezposelnih, a do zime utegne narasti to število na 7,000.000.
por, dočim jih je lani samo meseca januarja 80.600 Din. Vendar bi bilo napačno sklepati, da je število brezposelnih letos manjše kakor lani. Po informacijah socijalno-političnega urada se podpore sedaj tudi vedno bolj strogo delijo. Med prosilci je največ primorskih beguncev, ki jih dnevno pride prosit podpore 20 do 30.
Pregled brezposelnih jk> strokah za lansko leto izkazuje, da je bilo brezposelnih trgovskih so-trudnikov 157, kovinarjev 279, zasebnih uradnikov 292, zidarjev 191, delavcev-težakov 418, mizarjev in tesarjev 112, monterjev in mehanikov 174, čevljarjev 193, krojačev 128, soboslikarjev in pleskarjev 51, grafičnh delavcev in knjigovezov 22, natakarjev 57, slug 172, pekov 98, mesarjev 37, služkinj in kuharic 74, pripadajočih raznm poklicom 424, skupaj torej 2879. Po tej statistiki vlada velika brezposelnost celo v onih poklicih, o katerih bi sodili, da imajo največ dela.
Kako nujno potrebna je bila mestna ogreval -nica kot azil, je razvidno iz naslednjih številk, po katerih se je posluževalo mestne ogrevalnice decembra leta 1929, ko je pričela ogrevalnica delovati, 1120 oseb, januarja lani 1482, februarja 1916, marca 1117, aprila 936, maja 847, junija 542, julija 518, avgusta 478, septembra 594, oktobra 891, novembra 1215, decembra 1874, januarja letos 2084, februarja 2025, marca 1317, aprila 824 in maja 672.
Štrajki v Španiji
Madrid, 12. avgusta. AA. Po vesteh iz Barcelone so lameščenci tamošnje tovarne za kavčuk stopili v stavko. Z druge strani je dospela vest iz Saragosse, ki se je davi razširila po Madndu, da so brezposelni delavci poslali delodaj. ’cem ultimat, naj jim dajo v toku 24 ur dela. Na . -'ji, ki so jo ob tej priliki imeli predstavniki delodajalcev, je bilo sklenjeno, da se ne vodi nobenega računa o pretnjah brezposelnih delavcev. Vodje brezposelnih delavcev pa so izdali objavo, ki so jo poslali oblastem in delodajalcem in kjer pravijo, da bodo delavci s silo vdrli v tovarne in delavnice, če njihova zahteva ne bo sprejeta. Guverner je nato obvestil javnost, da je' podvzel potrebne ukrepe za ohranitev miru in da prepreči vsako eventualnost.
Francosko - maroško prijateljstvo
Pariz, 12. avgusta. A A. Maroška kolonija v Parizu je priredila maroškemu sultanu in maršalu Lyauteyju svečan sprejem, kjer so proslavljali francosko-maroško prijateljstvo.
Venizelos pride 20. avgusta v Sinajo
Bukarešta. 12. avgusta d. Grški ministrski predsednik Venizelos pride 20. avgusta v Sinajo.
Važna seja Splošne rnaloželezniške družbe
Pred zgradbo nove tramvajske proge v št. Vid — Prenovitev in podaljšanje starega tramvajskega omrežja — Velika krožna dvotirna linija — Zveza s Sv. Križem
Proslave kraljevega jubileja vladanja v Dravski
banovini
V Kranju
V nedeljo 16. t. ni. zvečer, na predvečer pred dnevom, ko poteče 10 let, odUar je Nj. Vel. kralj Aleksander nastopil lado, bo v mestu razsvetljava ter obhod po mestu z domačo godbo na čelu. Sprevod se bo ustavil pred mestno hišo, kjer bo slavnostni govor. V ponedeljek popoldne ob 17. uri bo v novi posvetovalnici v mestni hiši slavnostna seja mestnega občinskega sveta.
Na Bledu
Zdraviliška občina priredi v proslavo desetletnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v soboto zvečer iluminacijo jezera. Umetni ogenj se bo zažigal pod Gradom, zalo se bo nudil najlepši pogled z Vidovdanske ceste. Zažiganje raket in bengaličnih slik bo vodila tvrdka Sirius iz Zagreba. Razsvetljeni čolni bodo gostom na razpolago v zdraviliškim pristanu. Posestniki, zlasti ob jezeru, se poživljajo, da razsvetle svoja posloipja, okoliško prebivalstvo pa prosimo, naj na la dan v proslavo obletnice vladanja narodnega kralja na gorah zažge kresove.
V Kamniku
Vsa Jugoslavija se bo 17. t. m. s plemenitimi čuvstvi spominjala 10-lelnice nastopa vlade Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Tudi Kamnik bo praznoval ta dan kar najslovesnejše. Za proslavo se je sestavil izvršilni odbor, v katerem so zastopani predstavniki vseh kulturnih in strokovnih društev ter korporacij. V torek je imel izvršilni odbor sejo, na kateri se je določil podroben program proslave, ki se bo vršila po tem-le redu: V nedeljo zvečer ob pol 8. uri bakljada in obhod po mestu z godbo, nato promenadni koncert na Glavnem trgu. Ob 9. uri v dvorani Kamnikšega doma slavnostna akademija. Sodeluje orkester in združeni Kamniški pevski zbori. Na programu je poleg slavnostnega govora tudi dvoje deklamacij, živa slika itd. V ponedeljek dopoldne bo slovesha služba božja v nadžupni cerkvi na Šutni, ob 11. uni pa v mestni posvetovalnici slavnostna seija Kamniške občinske uprave. Kolo Jugoslovanskih sester bo la dan pogostilo mestne reveže iz čistega dobička akademije.
V Slovenjgradcu
Proslavo priredi Sokolsko društvo Slovenj-Sradec s sodelovanjem mestne občine ter vseh godnih društev in korporacij našega mesta » nedeljo 16. in ponedeljek 17. t. m. Spored je bil sestavljen tako, da ne bo zahteval gmotnih zitev, pač pa da bo kljub temu dosegel glavni namen proslave: vcepiti in poglobiti v širokih ljudskih plasteh ljubezen In spoštovanje do ki alja, vladarske hiše in naše lepe domovine Jugoslavije.
Na večer pred slavnostjo bo mesto razsvetljeno in okrašeno z državnimi zastavami. Po
1800
Kam pa 'kam?
V nedeljo otvoritev kopališča in restavracije
»Savski Tivoli«
(čez Črnuški most, levo)
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Fran* Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskh trgovinah.	471
ulicah bo korakala godba na pihala, spremljana od gasilcev in naraščajnikov Sok. društva, ki bodo nosili goreče baklje in balončke. Na Slomškovem trgu bo zapelo domače pevsko društvo nekaj domoljubnih pesmi. Vrhovi oddaljenih gora in bližnjih gričev bodo žareli v svitu kresov, ki bodo pričali sosedom, da se naše obmejno prebivalstvo zaveda važnosti svojih postojank.
V ponedeljek ob pol 9. url bo v mestni cerkvi slavnostna služba božja, po maši pa v sokolskem domu vsakomur dostopno slavnostno zborovanje. Tu bo nastopil poleg slavnostnih govornikov Sok. društva in mestne občine domači salonski orkester, sokolska mladina pa bo deklamirala.
Slovenjgradčani in okoličani, pokažimo, da smo zvesti našemu junaškemu kralju In vredni ter ponosni državljani mogočne Jugoslavije.
Slavnostno odkritje spominske plošče dr. K. Chodoun-skemu
Podpisani društvi ponovno .opozarjala na odkritje spominske plošče pijonirju jugoslovanske-češkoslovaške vzajemnosti in slovanskega planinskega bratstva dr. Karlu Chodounskemu, posebno pa vse bivše praške akademike, člane bivših slovenskih akademskih društev Ilirija, Adrija in Jugoslavija, nadalje naše planince, da se v čim lepšem številu udeleže slavnosti odkritja spominske plošče velikemu Slovanu, po-borniku jugoslovanske-češkoslovaške vzajemnosti, prijatelju našega naroda in ljubitelju naših planin, ki ho v soboto 15. t. m. dopoldne na Jezerskem.
Opozarjamo, da bo slavlje imelo poseben sijaj s tem, ker se ga udeleže številni najuglednejši zastopniki češkoslovaškega naroda na čelu z ministrom trgovine dr. Matoušekom, poslanikom v Beogradu dr. Fliederjeui, generalom Pečlrko kot predsednikom čsl. alp. društva, podpredsednikom Kluba češkoslovaških turistov in Zveze smučarjev itd, — Zato se nadejata podpisani društvi za trdno, da bo ta poziv na udeležbo imel časten odziv.
Zveze: Avtobus Ljubljana—Jezersko: odhod ob 7. uri pred Figovcem (po potrebi je pre-skrhljeno za rezervni avtobus).
Kranj: Avtobusi odhajajo od vlakov (kolodvor): 615, 8-35, 930, udeleženci iz Kranja se odpeljejo ob 7. uri — odhod Stara pošta. — Cena: Kranj—Jezersko—Kranj 50 Din, Kranj — Jezersko 33 Din.
Bled: Odhod ob 7. uri — Kavarna Toplice. Prijave pri Zdraviliški komisiji. Cena: Bled— Jezersko—Bled 75 Din.
Za avtobuse iz Ljubljane prijaviti se ob času pri tajniku Lige g. Klapflleku — Češka indu-strijalna banka — telefon 2104.
Jugoslovanska-češkoslo vaška Liga Slovensko planinsko društvo.
Priprave za kongres jugoslovanskega narodnega delavstva v Trbovljah
Medklubska Irkinn za kongresni pokal.
Naše narodno delavstvo v rudarskih revirjih se pripravlja, da čimlepše sprejme svoje tovariše in brate, ki bodo prihiteli 15. in 16. avgusta iz vseh krajev naše prostrane domovine in iz bratske nam Češkoslovaške v našo žalostno dolino, da objamejo in podajo svoje žuljave roke svojim sotrpinom-borcem za boljšo bodočnost, toda ne samo delavstvo, tudi ostala naša narodna javnost se pripravlja, da bralske goste iz daljnega juga, tam od Vardarja in Donave od kršne Like in Jadrana, pa tudi one naše mile goste, ki bodo prišli iz našega slovanskega severa, bratsko in prisrčno pozdravi. Naša narodna javnost v delavskih Trbovljah bo tudi tokrat pokazala, da ima srce za delavske trpine, ki bodo prišli letos v največji rudarski revir Jugoslavije, da se posvetujejo o najtežjih pro-
Majdica v družbi
Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijatelje. Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo »kakor za velike*. Kaj zato, če zgleda prt po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichtovim Radionom, pa bo hitro zopet Cist in bel.
SCHICHT0V/
RADI0N
PERE SAM !
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
blemih sedanjosti in začrtajo pot, po kateri bodo naše narodne delavske armade v naprej korakale v boljšo in srečnejšo bodočnost.
Kongres narodnih strokovnih organizacij bo otvorjen na praznik 15. t. m. dopoldne s sejo izvršilnega odbora narodnih strokovnih organizacij iz cele države. Popoldne ob 16. uri bo v društvenih prostorih gostilne Božič delegatski zbor Narodnih strokovnih zvez. Popoldne ob 14. uri pa bo seja uprave slovanskih narodnih strokovnih zvez, kateri bodo razen delegatov Jugoslavije prisostvovali tudi zastopniki češkoslovaške narodne strokovne zveze. Pri tej prilik) bo izvoljena nova uprava izvršilnega odbora slovanske Jeduote narodnih strokovnih organizacij.
V nedeljo 16. 1. m. ob 9. uri bo svečan sprejem gostov na trboveljskem kolodvoru. S kolodvora bo krenil sprevod pred rudniško restavracijo, kjer bo goste pozdravil in jim želel dobrodošlico župan g. Gustav Vodušek. Od restavracije bo krenil sprevod v Sokolski dom, kjer se bo ob 10. uri olvoril kongres. Na kongresu bo imel referat podpredsednik Narodne strokovne zveze g. dr. Jože Bohinjec o gospodarskem stanju v naši državi in o načelih narodnega delavstva.
Kongresne tekme bodo 15. t. m. ob 16.' uri med Amater : Dobrna, ob 17. uri pa Trbovlje : Retje. Odločilna tekma za kongresni pokal Narodne strokovne zveze pa bo 16. t. m. ob 14. uri med vsemi trboveljskimi nogometnimi klubi. Tekme bodo na novem igrišču SK Amaterja, ce bi pa igrišče dotlej ne bilo dogotovljeno, pa na novem igrišču SK Trbovlje.
Pred ustanovitvijo strelske družine v Sevnici
Sevnica, 11. avgusta. Ze pred lett je nekaj naših uglednih mož sprožilo misel, da bi se, kakor v vseh večjih krajih, tudi pri nas ustanovilo strelsko društvo. Takratne razdrapane politične razmere, ko brat v brata ni imel zaupanja, so ves lep načrt preprečile. Stare patriotične korenine pa niso usahnile, temveč se razvijale naprej tako dolgo, da je prišel pravi čas za željen uspeh.
V soboto 8. t. m. so priredili naši borci propagandno streljanje z malokaliberskim orožjem na dvorišču restavracije g. Merca v Sevnici. Streljanja se je udeležilo veliko število oseb vseh slojev. Videlo smo delavca in kmečkega fanta zraven uglednih mož, ki se skoro niso mogli razdružiti. Bila je to v resnici ena sama družina. Uspehi streljanja so bili naravnost krasni. 1. nagrado je dobil g. Čolnar 2igo (86 točk), 2. Senica Maks (71 točk), 3. ga. Zert Erna, katera je pokazala, da imamo še ženske z zdravimi živci (69 točk), 5. žent Marcelj (65 točk in 6., za katerega je bila določena utežna nagrada, g. Senica Jože,
Po končanem streljanju se je vpisalo v bodoče društvo takoj 21 članov. Nato je g. Kru-lej Ernest otvoril zborovanje in navzočim razložil koristi strelskega društva osobito za mladino. Izvoljen je bil petčlanski odbor pod vodstvom g. dr. Sočaveca, kateri Ima nalog, da do
15. t. m. zbere ves potreben materijal in sestavi pravila. Nastalo je namreč vprašanje, naj se 11 ustanovi samostojno strelsko društvo ali naj se pristopi k Zvezi strelskih družin ali pa ustanovi kot poseben odsek tukajšnjega Sokola
Kranj dobi novo kopališče
Kranj. 12. avgusta.
Na zadnji občinski seji 12. t. m. je bit sa glasno izvoljen odbor (Berjak Franc, Košnik Ivan, Holchaker Franc), ki ima nalogo, čim-prej stopiti v stike s strokovnjaki, ik bodo izdelali načrte za novo kopališče. Kranjčani se letos kopljejo večinoma na Kokri, zato se bo tudi novo kopališče zgradilo najbrže pod tovarno »Vulkan« na kraju, ki ga imenujejo z domačim imenom »Pod Jurijem«. Načrti bodo izdelani že letošnjo jesen, da se bo drugo leto takoj spomladi že lahko pričelo graditi. Novo kopališčS bo stalo do pol milijona Din.
Jubilej dela priznanega dolenjskega mojstra
Mokronog, 11. avgusta.
Te dni je dogradil g. Kr. Krišhrf iz Mirne vilo g. Lamovca v Martinjivasi. Tako lepe in udobne stavbe ni daleč v mokronoški okolici. Vilo so zgradili v nekaj mesecih, uprav z ame-rikansko brziuo.
Z dogradnjo te stavbe je pa g. Kirštof praznoval tudi tiho skromno 30-Ietnico zidarskega poklica. Rodil se je v mirni vasici Sajenice. Ob rojstvu so mu rojenice namenile »nivel in plaj-bo«. V tujini je dobil mnogo izkustva. Izredni talent je pokazal jubilant France tudi v cerkvenem stavbarstvu. Tudi Kolenčeva stavba v Mokronogu je njegovo delo.
O. Krištof je bil vedno napreden in zvest Jugoslovan, v okolici je splošno priljubljen in kot stavbarski mojster visoko čislan. Ob jubileju dela mu iskreno čestitamo!
Novice iz Izlak
Govorilo se je že dolgo, želelo še delj, sedaj pa bo beseda meso postala — električno luč dobimo. Ne oddaleč; doma ostanemo. »Rudarska združba Trojana« nam bo s svoje antimonske tovarne dajala električno energijo. Te dni pričnejo z napeljavo glavnega voda. Delo je prevzela »Jugoslov. elektr. d. d. Brown-Boveri« Lepa pridobitev bo to za našo dolino, zlasti za naše termalno kopališče, ki ima letos številne goste.
Imamo pa še eno željo, to je vodovod. Lepo novo šolsko poslopje dobiva baš te dni Učno ograjo. Nima pa šola vode. Za vse potrebe v šoli stanujočega učiteljstva kakor tudi za Solarje jo Je treba prinašati. Upajmo,' da tudi po vodo ne bo treba vedno v hrib, nego bo pritekla v šolo in dalje po vasi po ceveh Suša nas je pritiskala. Avtomobilistom, ki. drve proti Trojanam, smo zaman priporočali, naj ne dvigajo le oblakov prahu, ampak rajše takole malo poškrope pred seboj in za seboj... Sedaj se nas je usmilil božji vrtnar ln poškropil je precej izdatno. — C. F.
Claude Anet:
žheijtma
Roman ruske deklice.
»Kajpak, tukaj je!« je zašepetala, stisnila prijateljico za laket in jo skušala odvesti. Toda Arijana je postala in podala prišlecu roko. Bil je to mož srednje velikosti, debelega zabuhlega obličja, iz katerega so mežikale majhne višnjeve oči pod prevelikimi vekami. Bleda barva obličja je pričala, da je mož bolan. Brke so mu bile prirezane po angleški modi, lasje ob straneh kratko pristriženi, medtem ko je bil na temenu docela plešast. Težko bi mu bil določil starost, hodil je počasi, težko se opirajoč ob palico. Bil je vsiljivo vljuden, pri razgovoru je držal sobesednika za roko ali ga objel okrog ramen, če je Pa govoril, se je sklonil tako blizu človeka, da si se nehote odmaknil in preprečil neugoden dotik. Mihael Ivanovič Bagdanov je bil izobražen mož preuglaje-nega, vedoželjnga duha, toda nekaj vznemirljivega je hlapelo iz njega, kar si jasno občutil, ne da bi mogel temu dati besedni izraz. Pred nekaj leti je prekinil svoje poklicno delovanje. O inženirju Bog-danovu so si ljudje mnogokaj natihoma šepetali, toda nihče ni znal povedati kaj jasnega. Njegovo ime so spravljali tudi v zvezo z neko žalostno zgodbo, o
kateri so šle v preteklem letu razne govorice; neko krasno osemnajstletno dekle iz boljšega sloja se je umorilo, ne da bi bil znan vzrok, življenje ji je za-mrzlo. Taki primeri niso redkost pri ruski mladini, ki ima prenapete in slabotne živce, da podleže že prvim življenskim neprilikam. Pri tej deklici so našli pisma Bogdanova. Ta pisma so bila sila učene, sila zmedene in sila nerazumljive vsebine, iz katerih so razbrali samo to, da je bila deklica v tesnih odnošajih z Bogdanovim. Ti odnošaji so utegnili biti tudi samo duhovnega značaja. Toda zagonetni dogodek je razburil javno mnenje, ki je naprtilo Mihaelu Ivanoviču odgovornost za ta samomor.
Tisti čas se je začela Arijana shajati z njim, bržkone iz kljubovalnosti in prezira do splošne sodbe, in se javno z njim razgovarjala in razpravljala. Mihael Ivanovič je bil očividno vesel teh pogovorov; nadpovprečni Arijanin razum ga je omamil, govoril je z njo z največjim spoštovanjem, ne kakor bi govoril z otroškim dekletom, ampak z odraslo gospo velike izobrazbe, s katero je mogel brez ovir razpravljati o najtežjih filozofskih vprašanjih. Na razne načine ji je večkrat namignil, da bo imela v njem udanega prijatelja, ne oziraje se na običajna družabna pravila, ki ne morejo veljati za take duhove, kakršna sta onadva. V teh pogovorih je razvijal svoja skrajna materijalistična življenska načela, ki so prišla do najvišjega izraza v trditev, da igra denar v življenju sila važno vlogo. V mnogih primerih se človek ne more
odtegniti njihovemu vplivu. Vsakdo, ki zaide nena, doma v gmotne stiske, je izročen usodi na milost in nemilost; on pa, Mihael Ivanovič, se bo štel med srečnike, če bi smel s svojim preobiljem priskočiti Arijani na pomoč, ako bi kdaj bila v zadregi zaradi denarja. Tega seveda ni rekel s tako sirovo odkritostjo. Ne besedica ni padla, ki bi utegnila užaliti Arijano Nikolaj evno, ali da bi ga morala prekiniti. Znal se je tako mojstrski izražati, da je uganil njegove misli, če so bile njegove besede še tako nejasne. Končni izid razgovorov je bil le ta, da ji je on ponudil-svoje usluge in ga je ona razumela. Vse to pa je bilo seveda zavito in zakrito z besedam, ki so docela trezna suhoparna vprašanja izpremenila v nekaj vzvišenega, ki ni v nikaki zvezi z osebnim koristo-ljubljem. To je bila neka nadčutna kupčija, neko vzvišeno trgovanje z dušnim zadevami.
Jasni, prirojeni občutek ni varal Arijane. Vedela je, da je bil Mihael Ivanovč pripravljen ji pomagati, kakor hitro bi potrebovala njegove pomoči. Nikoli, kajpak, pa ni bilo govora o ceni njegovih uslug. In končno, dasi je Arijana že na to mislila, se je vedno zdelo, da ostanejo njegove ponudbe neizpolnjene želje. Mladi deklici je laskalo, da je bila v čredi njenih častilcev tudi ta zagonetna osebnost, ki je o njej govorilo vse mesto. Bogdanov je bil nenavadno duhovit in način, s katerim ji ja izražal udanost, je imel za Arijano čar novosti.
Dmvslte
<1 ».Službeni IH« kraljei *Le banske uprave Dravske banovine štev. 47 z dne 13. avgusta 1931 ima sledečo vsebino: Gradbeni zakon. — Pravilnik o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz. — Odločba o izpremembi točke 45., čl. ‘2. uredbe o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine. — Izpreoiein-be v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
d Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani in na deželi. J“o odredbi gospoda predsednika ministrskega sveta so se uvedle zopet prejšnje uradne ure: Ob delavnikih: od 7-30 do 12-30 in od
10	do 18 ure. Ob sobotah: od 7-30 do 13-30 ure. Ob nedeljah in praznikih: od 9 do 11 ure. —■ Vložišče je odprlo: Ob delavnikih: od 8 do 12 ure in od 16 do 17 ure. Ob sobotah: od 8 do 13 ure. Ob nedeljah in praznikih: od 9 do 11 ure.
d Tovariši bojevniki! V soboto na praznik 15.
I.	m. bo tabor bojevnikov na Brezjah. Polovična vožnja velja za vse udeležence, ne samo za bivše vojake, temveč tudi za vse ostale. Ob
10.	bo sv. maša za padle borce na prostem, nato zborovanje. Železničarska godba ..Sloga« bo svirala ves dan. Ob 15. bo sestanek delegatov in ne kakor že javljeno ob 10. Polovična vožnja velja od 14. do '20. avgusta t. 1. Vse odbornike in zaupnike podružnic prosimo, da dajo pojasnila vsak v svojem okolišu članstvu in drugim, ker posameznikom ne moremo odgovarjati. Torej vsi in ob vsakem vremenu na Brezje! Naš predsednik general Maister vas poziva, fantje! — Osrednji dbor zveze bojevnikov, Ljubljana. — Častniki in borci, ki ste bili z generalom Maistrom v Gradcu in pri njegovem osvobodilnem boju, vas pozivamo, da pridete 15. t. m. na Brezje!
V HOTELU TIVOLI "DANCING"
d Zdravniški tečaj na Golniku bo od 30. avgusta do 5. septembra t. 1. Prijave do ‘20. t. m.
d Beneška noč na Bledu. V soboto 15. I. m. ob priliki praznovanja desetletnice kraljevanja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra 1. bo priredila Zdraviliška komisija na Bledu z ognjemeti, bengaličnimi slikami, raketami in umetnini ognjem veliko svečano razsvetljavo, katero bodo vodili jugoslovanski strokovnjaki. Vsak, kateremu je le malo poznano Blejsko jezero, ne bo zamudil ugodne prilike, da se na-vžije bajne krasote druge velike beneške noči na Bledu. Ker se pričakuje na ta dan znatno večji obisk, je posredovala Zdraviliška komisija na Bledu pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, da na ta dan da na razpolago nekaj posebnih vlakov, ki bi zadostovali večjemu prometu in omogočiti tudi nočni povratek obiskovalcev.
d Učiteljski teoretsko-praktični pedagoški pevski tečaj se je zaključil dne 8. avgusta. Vršil se je na drž. konservatoriju v Ljubljani pod pokroviteljstvom veležaslužnega konservatorij-skega ravnatelja Mateja Hubada in pod vodstvom požrtvovalne ge. profesorice Angele Trostove. Glasbeno zgodovino je predaval univerzitetni profesor dr. Josip Mantuani. Tudi g. pokrovitelj sam je podal učiteljstvu lepe smernice za pravilno petje. Z velikim zanimanjem smo sledili krasnim strokovnim predavanjem gospe profesorice A. Trostove, g. univ. profesorja dr. Josipa Mantuanija in g. mojstra Maleja Hubada. Zahvaljujemo se iz dna srca vsem cenjenim predvateljem za trud in požrtvovalnost z željo in prošnjo, da bi se vršil tak tečaj tudi prihodnje počitnice. — Udeleženci.
d Zanimiva obeta biti tekma koscev na žetvenem prazniku rodovniškega društva v Veržeju. Je to prva tovrstna prireditev na murskem polju. Kolikor smo izvedeli, se je k tekmi priglasilo že več daleč okoli znanih najboljših koscev. Videli bomo toraj v nedeljo 16. t. m. na Sukačevem travniku v Dokležovju, kdo bo prvi.
d Vzpenjača na Bledu sicer še ni napravljena, zgrajena pa bo že na tujsko-prometmi razstavi, kjer bo tekel tudi majhen model vzpenjače. Tujskoprometna razstava se vrši v okvirju jesenske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra t. 1.
d Jesenska konjska dirka v Ljutomeru. Kolo jahačev in vozačev je razpisalo 30. t. m. kasaške in galopske dirke na cvenskem dirkališču ter določilo naslednji program: 1. enovprežni lieat za 4- do 12-letne jugoslov. konje, dolžina proge 1600 m, distančni drog 160 m, posebej za zmago v tek. teku 10 m; nagrade 3000 Din. —
2.	Enovprežna dirka za 3-letne jugoslov. konje, dolžina proge 1600 m; popusti največ 20 m, kmetskim konjem iz sreza Ljutomer 50 m. Dodatki: žrebcem 10 m, za prvih dveh pridirkanih 250 m do 20 m, za nadaljnjih 500 m do 20 m; nagrade 2000 Din. - 3. Drugi heat. - 4. Enovprežna dirka za 3- do 12-letne jugoslov. konje, ki niso pridirkali 7000 Din; dolžina proge 2000 metrov; popusti: 3-letnim 80 m; največ 20 m; dodatki: za prvih štirikrat 500 Din po 30 m’ nadaljnjih 1000 Din 20 m, meetingski dodatek za 500 Din do 20 m. Nagrade 2500 Din. —
5.	Tretji heat. 6. Ravna galopska dirka za častniške in civilne konje; dolžina proge 1600 m; nagrade 1500 Din. 7. Dvovprežna dirka za 3- do
12-letne jugoslov. konje, dolžina proge 2400 m.
Popusti 3-letnim 40 m, kmetskim konjem iz sreza Ljutomer 20 m. Dodatki: za pridirkanih 2000 Din do 20 m, maksimum 200 m, meetingski za 1000 Din do 20 m, za vozove z gumijastimi obroči do 30 m. Nagrade: 3000 Din. Vse nagrade znašajo 12.000 Din.
d Železniškim vpokojeiicem na Jesenicah in okolici v vednost. Obveščamo, da člani podpisanega društva lahko članarino poravnajo pri gospodu Antonu Loušku, Jesenice-Fužine, Gregorčičeva ul. 14, in pri gospodu Ignacu Gorjancu na Jesenicah, Cerkveni trg št. 4. Pri teh dveh gospodih dobe člani tudi vsa potrebna pojasnila Društva železniških vpokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
<1 Zahvala. Moj pokojni sin* Vladimir Škrbec, trgovec na Vrhniki, se je zavaroval 1. majnika 1930 tik pred odhodom k vojaški službi pri jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« v Ljubljani na doživetje in smrt na Din 190.000. Nesreča je hotela, da ga je zasačila smrt v Zagrebu pri kopanju v Savi že 20. junija 1931. Jugoslovanska banka »Slavija« v Ljubljani pa mi je, ko sem ji predložil polico in dokazilo o smrti, nemudoma brez kakega poizvedovanja ali odlašanja izplačala vso glavnico sto tisoč dinarjev. Za hitro, točno in kulantno izplačilo se jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« najtopleje zahvaljujem ter jo kot domačo in vsega priznanja vredno zavarovalnico najbolje priporočam. Lož, dne 10. avgusta 1931. Fran Škrbec, župan.
1812
d Društva, organizacije, itd., ki imajo za letošnjo jesen določene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da prireditve postavijo v čas letošnjega jesenskega velesejma od 29. avgusta do 0. septembra. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost pri upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
d Muzikant, ki krade. 30-leini delavec Avgust D. že večkrat radi tatvine kaznovan, srednje, suhe postave, je osumljen, da je v zadnjem času pokradel več koles. D. je godbenik in igra zelo dobro na gosli.
Od 2. —15. avgusta vsak veter do 2. popolnoii Prvovrstni mednarodni artisti
d Zaplenjena kolesa na Muti. Orožniška postaja na Muti je zaplenila v zadnjem času 3 kolesa sumljivega Izvora, za katera se do danes ni moglo ugotovili, kdo je njihov lastnik. Eno kolo je znamke »Diirkopp«, drugo »Waffenrad-Steyer«, tretje kolo je pa brez firme in številke. Kolesa ima shranjena orožniška postaja na Muli.
d Izgnan za vedno iz Jugoslavije. Ključavničar Viljem Bensch, rojen leta 1905. v Spandau-u v Prusiji, nazadnje stanujoč v Mariboru, je za vedno izgnan iz kraljevine Jugoslavije s prepovedjo povratka.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7672, termometer 12-6, relativna vlaga 86%, tiho, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 766-2, termometer 12-8, relativna vlaga 88%, smer vetra N\V1, oblačnost 8. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 22-8 (10-6), v Mariboru 20-8 (12-3), Mostam ’32-8 (22), Zagrebu 24-6 (15-3), Beogradu 27-3 (15-8), Sarajevu 22-5 (11-5), Skop)ju 35-3 (16-2), Kumboru 30-1 (18), Splitu 32-4 (18-9). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev, 398-1
JEjwiblfama
Četrtek, 13. avgusta 1931: Kasijan. Pravoslavni 31. julija: Jevdokim.
Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y na Mestnem trgu in Ram or na Miklošičevi cesti. *
■ .'.'Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je preminul njega dolgoletni in zvesti član, brat Mirko C v a h t e žand. podpolkovnik v p. Naša dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva danes v četrtek ob 4. popoldne pred cerkvico pri Sv. Križu'. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin. — Zdravo! Odbor.
■ Razstava mesta Ljubljane. Razstava mesta Ljubljane je zamišljena tako, da hoče podati predvsem v estetično celoto zaokroženo sliko današnje mestne upraue; poleg tega pa nameravajo prireditelji nuditi tudi bežne poglede v zgodovino mesta Ljubljane, zlasti v važne epohe te zgodovine in v sodobno kulturno in gospodarsko snovanje našega središča. Zanimiva doba v zgodovini našega mesta je bila doba rimske slave, ko je Ljubljana kot »Emona« tvorila vojaško taborišče in cestno križišče, kjer so se razhajale ceste proti Celju (Celeja) in Ptuju (Pe-tovia) ter Akvileji itd. Plastična podoba rimske Ljubljane, kolikor se more na podstavi zgodovinskih virov rekonstruirati, bo spadala gotovo med najzanimivejše razstavljene predmete. Plastično bo zastopana tudi Valvazorjeva doba, saj nam iz teh časov ohranjeni viri omogočajo dovolj točno predstavo takratne zunanjosti Ljubljane. Morda se pridruži k tem plastikam še podoba kakšnega novejšega ljubljanskega problema n. pr. regulacije enega ali drugega dela mesta, ali pa rešitev perečega vprašanja o pod-
vozu in nadvozu ob Dunajski cesti. Toliko o plastikah, ki jih bo videli ua razšla, i mesta Ljubljane.
■ Promenadni koncert pred uni.verzo priredi Nar. žel. glasb, društvo »Sloga« drevi ob X>19. Koncert se vrši zaradi preiskn-sa prostora, kjer namerava društvo z mariborsko »Dravo« priredi!; ob priliki kraljevega tedna velik koncert. Preizkusni koncert bo le ob lepem vremenu.
H Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Kamila Volčanšek, roj. Stamberger, 34 let stara, žena restavratorja iz Brežic. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Na nevihto se je pripravljalo. Včeraj popoldne okoli 16 so se nad Ljubljano nenadoma zgrnili črni oblaki, ki so obetali nevihto* Tudi zagrmelo je nekajkrat in na vzhodu so švigali bliski. Dež se je vsul, toda je takoj nehal in oblaki so se zopet razpršili. Ljubljančani so bili zadovoljni, kajti zadnje dni jim je dež in veter ozračje pošleuo ohladil in si žele zopet sobica.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite tele fon 25771	1470
H Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Brivski vajenec pobegnil od mojstra. 17-
letui Josi.p Hafner, brivski vajenec, nazadnje stanujoč pri svojih starših na Sv. Petra nasipu št. 71, je 8. t. m. pobegnil neznanokani od svojega mojstra Janka Zoriča, Zaloška cesta 8. Hafner je srednje velike postave, suh, bledega obraza, nazaj počesanih, temnokostanjevih las, oblečen v rjav suknjič in sivkaste hlače iz kam-garna.
HI Dela spomenika kralja Petra Osvoboditelja
pred mestnim	magistratom so	že toliko	napredovala, da	so	včeraj postavili	oder, s pomočjo
katerega bodo postavili spomenik na podstavek. Prostor okoli podstavka so visoko zagradili z deskami.
■ Čigav	je	čoln »Vida«? V	Savi pod	Ježico
so našli 3	m	dolg, 30 cm širok in prav	toliko
visok čoln z napisom »Vida«. Čoln je sivo barvan in je sedaj v oskrbi županstva občine Ježica.
■ Zopet kolo ukradeno. Pečar Franc Jerko je prijavil policiji, da mu je bilo ukradeno izpred Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti kolo vredno 1200 Din.
■ Iz bolnišnice. V bolnišnico so pripeljali z rešilnim vozom Pavla Bešterja, 3-letoega sinčka mizarskega mojstra iz Rudnika nad Škofjo Loko, ki ga je povozil voznik in mu poškodoval desno nogo.
Ples pred In po sporedu Jazz Kuhinja in pijaia odlična
Mari&cr
ru Vpisovanje v dekliški zavod »Vesna«. Na ženski obrtni šoli »Vesna« bo 12. septembra pripravni izpit. Začetek ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje v gospodinjsko in žensko obrtno šolo bo istega dne od 8. do 12. ter od 15. do 17. ure.
V	internat se bodo sprejele tudi učenke drugih srednjih šol. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu.
m Mesne ene v Mariboru. Volovsko meso prve vrste se prodaja po 14 do 16 Din, druge vrste po 10—12, meso bikov, krav in telic po 6 do 8, teletina prvovrstna po 18—25, drugovrstna po 8—16, svinjina pa po 12—24 Din kg.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja Kal-manovo opereto »Pustna vila , kino Union pa film »Evangelina« z Dolores del Rio.
m Iv. lleričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
m Nogometna tekma. V nedeljo, dne 16. t. m. bo na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med SK Svobodo, Maribor, in SK Svobodo, Varaždin. Pričetek ob 16. uri.
m Mali trg. Na včerajšnji trg so okoličani pripeljili 7 voz zelja, kumar, čebule in krompirja, 44 voz hrušk, jabolk in sliv ter 18 voz sena, 8 otave ter 7 slame. Zelenjava in sadje je bilo znatno cenejše kakor v soboto. Kumarice so se prodajale že po 010 do 150, buče po 2 do '2-50, zeljnate glave po 0-50-2, cvetače po 1—3, glavnata solata po 0-50—1-50, paradižniki in fižol v stročju po 3—4, grah 6, čebula 6, česen 14, hren 10 Din kg. Sadje je stalo: jabolka 4—5, hruške 2—4, slive 1-50—3-50, ringlodi
6,	prve češplje 7, grozdje 8—14, smokve 7, breskve 18—20, marelice 14—16 Din kg. Zelo poceni so se prodajale tudi cvetice, katere prinašajo na trg poleg vrtnarjev mnoge kmetice. Seno se je prodajalo po 65—90, otava po 88 do 90, slama pa po 40—55 Din za kg.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m S sejma za živino. Na sejmu za živino v torek je bilo 20 konjev, 15 bikov, 264 volov, 322 krav in 27 telet, skupaj 648 glav. Prodajali so se: debeli voli kg žive teže od 5 do 6 dinarjev, poldebeli 3-75—4, plemenski 350 do 5, biki za klanje 3—4, klavne krave, debele 3-50—5, plemenske 2-75—3-50, za klobasarje 2 do 2-75, molzne 3—3-75, breje 3—375, mlada živina 4-50—8, teleta 0—7 Din kg. Prodanih je bilo 422 živali, od teh 51 za izvoz v Avstrijo in 55 v Italijo.
m Zastavni listek. Tkalka Julijana F. je pred dvema mesecema zastavila v zastavljlnici zlato zapestno uro in neke druge predmete v skupni vrednosti 900 Din. Ker bi 1. t. m. morala predmete odkupiti ali podaljšati zastavnino, pa ni itnela denarja, je listek izročila trgovcu Josipu
V. in ga prosila, naj on dvigne zastavljeno proti naknadnemu povračilu zastavnine. Ko je 10. t. m. prišla k trgovcu, jo je pa pretepel in vrgel na cesto. Iskala je pomoči pri policiji, toda V. je tudi pred stražnikom dekle dvakrat udaril in ozmerjal.
ni Ponočna zgodba. Tam nekje v Trstenjakovi K. domov z neko svojo mlado prijateljico in ulici je v torek ponoči prišel 50-letni hlapec A. se sprl z ženo in pastorko. Iz prepira je nastal še pretep, v katerem je A. K. svojo ženo tako pretepel, da je iskala zaščite pri stražniku. Ko pa je stražnik prišel, jo je mož s svojo prijateljico odkuril neznano kani.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno
JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Vse je polno. V policijskih zaporih pri »Gt-ofu. je loži ralo včeraj kar 19 oseb. Od teh 7 radi prekoračenja državne meje, 2 radi beračenja, 1 radi prepovedanega povratka, ostali pa radi drugih deliktov. Na novo sta bila are-tirna I erdinand P. radi splošnega suma in Florijan D. radi beračenja.
m^ Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode I.
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec,
Gosposka ulica 9.	1492
111 Nesreča gozdnega delavca. Pri sekanju lesa je v nekem gozdu pri Pinjah na Pohorju padlo težko drevo na gozdnega delavca Ludvika Garbiča in 11111 strlo desno nogo. Domačini so ga prenesli v Slov. Bistrico, od koder so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
111 Nesreča v Košakih. Na državni cesti v Košakih je neki avtomobilist povozil 30-letnega posestniškega sina Rudolfa Viteza iz Varaždina in mu 2-krat zlomil levo nogo pod kolenom. Avtomobilist je ponesrečenca sam prepeljal v bolnišnico.
Ocenjevanje škode v Rušah
V	torek je prišla v Ruše posebna komisija, ki jo vodi mz. Rudolf Kostanjevec iz Zagreba, da ugotovi po požaru v tovarni za dušik nastalo škodo. Komisija bo poslovala več. dni.
Huda nesreča dveh motociklistov
Na cesti med Velenjem in Vitanjem se je hotel v torek Vladko Weixl, sin tukajšnjega veletrgovca, izogniti s svojim težkim motornim kolesom nekemu svatovskemu vozu, ki je vozil po ozki cesti, kar se 11111 je naposled tudi posrečilo. Pri tem pa ni opazil, da za ovinkom popravljajo cesto, zato je z vso silo zavozil v velik kup gramoza. Sunek je bil tako močan, da je Weixl zletel z glavo v gramoz, njegov spremljevalec pa je zletel v zrak in padel na roke. Weixl je obležal nezavesten z razbitim obrazom na tleh, spremljevalec pa si je le odrgnil kožo na obeli rokah. Neki avtomobil je oba ponesrečenca prepeljal k zdravniku v Konjice na to pa v Maribor, kjer se Weixl zdravi sedaj v sanatoriju dr. Černiča, dočim je njegov spremljevalec v domači oskrbi. Weixlovo življenje k sreči ni v nevarnosti.
Cene običajne!!
Pridi kmalu, da dobiš še prostor!
Celye
* Počitniška kolonija Kola jugoslov. sesler na Bakarcu. V nedeljo 16. t. 111. odpotuje ua Baka-rac četrta kolonija, ki bo ostala na morju do 6. septembra. Za to kolonijo je še nekaj prostih mest, ker je odpadlo nekaj udeležencev, ki polagajo ponavljalnemu sprejemne izpite. Radi tega lahko gredo oni, ki so se javili za peto kolonijo že s četrto. Za peto kolonijo bo najbrž itak premalo prijav in še ni gotovo, če bo pela kolonija sploh odpotovala na morje. Zadnji čas prijave k četrti koloniji je do sobote 15. t. 111. Prijave sprejema ga. Milka Jerinova, Celje, Kralja Petra cesta št. 16, in sicer se lahko prijavi ustno ali pismeno.
* Gasilske'prireditve. Gasilno društvo na Lopati pri Celju ima v soboto, 15. t. m. slovesno blagoslovitev novega gasilnega avtomobila. Čisti dobiček veselice je namenjen za nabavo -'Nasilnega orodja. V soboto 15. t. 111. ob 14. ima gasilu odruštvo v Gaberju pri Celju gasilsko vajo z vsem ^orodjem. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilnega orodja.
* Smrtna kosa. V torek 11. t. 111. je v javni bolnici umrla ga. ,S t i p 1 o v š e k Terezija, vdova davčnega nad upravitelja. Bila je blaga žena in se je bodo vsa, ki so jo poznali, s spoštovanjem spominjali. Dosegla je starost 59 let. —
V	sredo 12. t. m. je na Lopati umrl posestnik g. C o c e j Jožef, star 61 let. Pokojnima blag spomin, žalujočima naše iskreno sožalje!
* Opozorilo sadnim trgovcem. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja vse člane, ki se ba-vajo z izvozom sadja, da si ob pravem času iz-poslujej overenje za izvoz svežega sadja, ki ga dobijo pri Centralni komisiji o kontroli svežega sadja za izvoz pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu. Člani dobe potrebne informacije, ki so v zvezi s pravlnikom, pri tajništvu sreskega gremija trgovcev v Celju.
* Preselitev uradnih prostorov Glavnega oddelka finančne kontrole. 16. t. 111. se preseli Glavni oddelek finančne kontrole v Celju iz dosedanjih prostorov v hiši Hranilnice Dravske banovine v Cankarjevi ulici št. 11 v hišo mestnega gremija trgovcev, Razlagova ulica št. 8.
Ljutomer
Protituberkulozna liga se ustanavlja tudi pri nas; saj je v tukajšnjem okolišu jetika prav znana bolezen, ki zahteva vsako leto svoje žrtve. Pripravljalni odbor sklicuje ustanovni občni zbor na dan 22. t. m. v kavarni Zavratnik. Pričetek ob pol 8. url zvečer. Na dnevnem redu Je tudi znanstveno predavanje.
Zaključek ban. gospodinjske šole na Mali Loki
Te dui je zaključila banovinska enoletna gospodinjska šola na Mali Loki pri Št. Lovrencu na Dolenjskem svoj drugi letnik. Uspeh je bil kar presenetljivo dober. Vseh 21 gojenk je dovršilo šolo s prav dobrim uspehom, 12 od njih z odličnim. Na šolo se sprejemajo predvsem kmetska dekleta srednjih in malih posestnikov, za katere plačuje banovina dve tretjini stroškov, gojenke pa eno tretjino. Zato pa morajo gojenke tudi pomagati pri obdelovanju banovinskega posestva in si tako z lastnim delom odslužijo del banovinskega prispevka, obenem pa tudi ohranijo na ta način stik s kmetskim delom. Vsa dekleta so bila zelo marljiva in so z največjo ljubeznijo obdelovala polja, a1 se pri tem tudi pridno in dobro učila. Vsakega dela so se lotile rade in z vnemo. Tako so imeli požeti dve veliki njivi pšenice, katero delo naj bi po odredbi vodstva odpravile v dveh dneh. Dekleta pa so dovršile delo v enem dnevu in nato še veselo pripele domov, kakor da ves dan niso imele drugega posla ko zabavo. Večkrat se je pripetilo, da so poklicali dekleta k izpitom
naravnost z njive. Vedno so pa dekleta gladko odgovarjala, ker niso bila nič razburjena in ker so med delom na polju pridno ponavljale učno snov.
Na šoli se vrši pouk v vseh kmetijskih, gospodarskih in gospodinjskih panogah. Poučujejo se ti predmeti: poljedelstvo, živinoreja, ži-vinozdravstvo, mlekarstvo, sirarstvo, sadjarstvo, vrnarstvo, čebelarstvo, splošno kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo, splošno gospodinjstvo, kuhanje, šivanje, krpanje, pranje, pospravljanje, hranoslovje, higijena, bolniška postrežba, nega dojenčkov, vzgojeslovje, računstvo in perutninarstvo. Tudi za verski pouk je preskrbljeno. Vse hvalevredno je, da je z banovinsko gospodinjsko šolo na Mali Loki omogočeno tudi malemu kmetu, da more poslati svojo hčer v šolo, saj male kmetije še neprimerno bolj potrebujejo dobrih gospodinj, ker tu morajo gospodinje z najskromnejšimi sredstvi kriti vse potrebe. Banovinski upravi za globoko umevanje potreb našega malega kmeta vsestransko priznanje!
Gojenke v narodnih nošah z učiteljstvom in vodstvom šole
Tragedija mladega Slovenca v Ameriki
Iz življenja naših rojakov onkraj velike luže — Dve Slovenki zmagovalki pri lepotni konkurenci
■»Ameriška Domovina« poroča, da so našli v Ohicagi v bližini Forest Preserve strelskega kluba mrtvo truplo 18-letnega slovenskega mladeniča Franka K ul in a, ki je živel na 2026 W.
22nd Plače. Truplo je ležalo z obrazom navzdol, glava pa je -bila od zadaj prestreljena šestkrat.
Sprva se je domnevalo, da je bil fant žrtev gan-gežev, toda to misel je policija opustila, ko je dognala, da je fant vsak dan delal od 8. zvečer do 8. zjutraj v neki garaži. Zločin so najbrž izvršili roparji, ki so oropali garažo. Frank jih je najbrž spoznal, in da jih ne bi izdal, so mu Ki vedno zaprli usta. Iz garaže so odnesli 19-50 dolarjev in odpeljali en avto. Obstoji pa še druga domneva. Neiki fant iz soseščine pripoveduje, da je imel pokojni Kutin dekle, za katerim je hodil še neki drug fant. Ta je Kutinu večkrat grozil, da mu bo pokazal, če ne pusti dekleta, in tako je mogoče, da ga je on umoril.
»Ameriška Domovina« poroča nadalje, da je Jist »The Sheboygan Press« iz Shegogana, Wii-sconsin, zadnjih par tednov vodil kontest, ki naj določi, katero dekle v mestu dobi častni , naslov »Miša Shehoygan«. V tekmo se je spustilo 36 mladih in lepih deklet, in med terni sta bili tudi dve Slovenki, in sicer Miss Mary Junlz in Miss Ana Falle. Vse mesto in okolica sta se
zanimala za kontest. Tekom tekmovanja je bilo oddanih nad osemnajst milijonov glasov za kon-testatinje. Glasovnice so se dobile pri raznih trgovcih, in sicer se je dobilo za vsak dolar nakupljenega blaga 100 glasovnic. Tako je ta kontest prinesel trgovcem 180,000.000 dolarjev izkupička, kar gotovo ni slabo v teh slabili časih. Pretekla soboto zvečer so po radiu razglasili rezultat kontesta. In Slovenci so gotovo z veseljem slišali, da je prišla na prvo mesto, oziroma, da je bila proglašena za Miss Sheboygan — Slovenka, in sicer Miss Mary Juntz,y za katero je bilo oddanih 4,916.000 glasov. Poleg častnega naslova »Miss Sheboygan«, pa dobi naša Slovenka tudi prosto vožnjo na krasne bermudske otoke, poleg tega pa priliko, da slopi v kontest za naslov »Miss VViisconsin«. Druga Slovenka, Miss Ana Falle, je prišla na drugo mesto, ko je dobila v tem kontestu 1,946.600 glasov. Obe slovenski dekleti sta dobro znani med tukajšnjimi rojaki in med Amerikanci. Brhkim slovenskim dekletom naše prav iskrene četstltke!
Bežekove testenine so pa za-
Štirje otroci so se zastrupili z jagodami
Zavžili so najbrž
V bolnici so jim izprali želodce in so jih rešili
volčje črešnje
Ljubljana, 12. avgusta.
Iz objektov I. in II. v Vilharjevi ulici za glavnim kolodvorom, kjer stanujejo večinoma železničarske rodbine, so okoli 13. ure prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico z znaki zastrupljen ja 7-letnega Marjana Pečarja in njegovo 9-ietno “sestrico Marijo, oba otroka skladiščnega delavca na glavnem kolodvoru. 4-letno A do Marešovo, hčer strojevodje, vsi stanujoči v objektu 1. in 10-letnega sina kurjača drž. železnice Ivana Skoka, stanujočega v objektu II.
V bližini Vilharjeve ulice je več ogromnih jam-gramoznic, ki so deloma že zapuščene. Tam okoli njih in v njih so se otroci tudi danes igrali in iztaknili grm z nekakšnimi jezicami.
Radovedni, kaj je v njih, so jih odprli in na-
šli v njih jagode, ki so jih pojedli. Ko so prišli otroci domov h kosilu, so dobili visoko vro-cino, zenice so se jim razširile, začelo se jim je blesti 111 so postali divji, da so jih komaj ukrotili. Najbolj je besnel 10-letni Ivan Skok. Starši so dali otroke takoj prepeljati z rešilnim vozom v bolnico, kjer so jim izprali želodce in jih nato prepeljali v otroško bolnico.
Kakor smo se informirali v otroški bolnici pri dežurni zdravnici dr. Praprotnikovi, so otroci izven vsake nevarnosti. Zastrupili so se najbrže s takozvanimi volčjimi češnjami. Ker v otroški bolnici sadeža, s katerim so se otroci zastrupili, niso imeli v rokah, se ne da ugotoviti. če so bile prave volčje češnje.
Usodne posledice ženitbenega oglasa
ženitbeni slepar je zapravil lahkovernemu dekletu vse premoženje
Maribor, 12. avgusta.
Pred tedni je neko 24-letno dekle iz Studencev pri Mariboru objavilo v nekem ljubljanskem dnevniku ženitni oglas, na katerega je dobila več ponudb. Odločila se je za 36-letnega agronoma Slavka G., po rodu iz Ljubljane, in stopila ž njim v ožje stike. Moški, ki je dekletu izjavil, da je zaposlen na nekem veleposestvu v Gornji Radgoni, pa je trenutno na dopustu, se je pri mladenki tudi nastanil in na njen račun živel. Obljubljal ji je, da se bo kmalu vrnil v službo in jo poročil.
Tako so potekali tedni in ko so dekletu pošli vsi prihranki, je pričelo odprodajati svoje stvari, naposled tudi pohištvo. Tako je končno ostalo le še perilo in ker je bilo treba zapustiti tudi stanovanje, sta se Slavko G. in njegova zaročenka preselila v neko mariborsko gostilno, kjer sta ostala teden dni, ne da bi kaj plačala. In prav to je postalo za prevejanega sleparja usodno.
Gostilničarka je oba gosta ovadila radi dolga Policiji, ki je zadevo preiskala in ugotovila, da je dekle nasedlo že znanemu sleparju. Ta je pa nienda zaslutil nevarnost, zato je vzel še poslednje, kar je mladenka imela, rekoč da bo prtljago odposlal v Gornjo Radgono, v resnici Pa je še to nekje eastavil. I* Maribor« vendar
ni mogel več pravočasno izginiti; v ponedeljek ga je policija izsledila in aretirala.
Pri preiskavi so policijski organi ugotovil, da Slavko G. sploh ni nikjer zaposlen, da je ločen mož in ga oblasti zasledujejo tudi še za-radiradi dveh drugih prevar. Prav tako pa je možakar ociganil lani v Gornji Radgoni neko drugo lahkoverno žensko in je bil zato že obsojen na 4 mesece ječe, katero je letos prestal. Sleparja je policija izročila sodišču, ubogo dekle pa je ob 5000 Din gotovine, pohištvo, perilo itd. v vrednosti več tisoč dinarjev.
T---------
Kamnik
Smrtna kosa. Po dolgotrajnem bolehanju je v torek zjutraj umrla v Kamniku ga Ana Potočnik v 61. letu starosti. Pokoj njeni duši, težko prizadetim svoijcem naše iskreno sožalje!
Sv. Bolfenk pri Središču
Dva sveža grobova. Pred dnevi je bela žena ugrabila šiviljo iz Jastrebec Lenčico Vnuk in posestnika Antona Kožarja iz Vodranc. Len-čica, ki je bila vzorno dekle, je podlegla možganskemu vnetju, Anton si je pa v duševni zmedenosti sani končal življenje. Blag jima spomin, žalujočim (sožalje!
‘Gako morate jemati kopeli na zraku in solncu I
7.
soln renjem, leda ne nn mokrem telesu, vdrgnite sroje telo čvrsto
NIVEA-CREME NIVEA-OLJE
olje za kožo in masažo
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost' solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-crema vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da morete tudi za dobo nepri-prijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi. ,
1811	Nivea-ereme:	Din	5'—	do Din	22'—.	Nivea-olje Din 25’— do Din 35'—.
Izdeluje .liigosl. I*. Beiersdort & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica št. 24.
Veletrgovec in posestnik Ivan Kastelic f
Ljubljana, 12. avgusta.
Včeraj je umrl v svojem stanovanju na Lepem potu št. 4 veletrgovec in posestnik g. Ivan Kastelic. Zadnje tri dni pred smrtjo ga je njegova težka srčna bolezen, zaradi katere je trpel skoro 9 mesecev, priklenila ti n i^olnljo.
Pokojnik je bil rojen 30. novembra 1868 v Celju. Njegov oče je bil ugleden sodnik v Ljutomeru. Družina pa izvira iz Novega mesta. Ivan Kastelic je že zgodaj kazal izredno bistroumnost in podjetnost. Že zgodaj je začela njegova gosipodarska karijera, v kateri je prišel na visoka in odgovorna mesta in se uveljavil kol odličen gospodar. Najprej je bil 14 let ravnatelj Ljudske posojilnice, nato je pa ustanovil tovarno za papir z g. Žabkarjem, lastnikom Strojnih tovarn in livarn. Vešče je vodil podjetje in zastopal tudi Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Bil je tudi solastnik podjetja Črna Kaolin, ki izrablja kaolinske rudnike, in solastnik Jenčičeve opekarne v Mengšu.
Pokojnik zapušča vdovo ter 4 hčerke in 2 sina. Ena izmed hčerk je porečena z inšpektorjem tobačne tovarne gosp. Hladkom, druga z g. Marčanom in najmlajša z inženerjem g. Milanom G j ud o ni, Četrta hčerka je vodila posle v pisarni. Starejši sin je ugleden trgovec v Sevnici, mlajši pa vieokošolec in študira na Ij ubij an skl un i verzi.
Pokojniku, ki je 'bil blag človek in je naredil mnogo dobrega in bil plemenitega srca, bodi blag spomin. Žalujočim naše globoko sožalje!
jamčen domač 8-jajčni izde-
Kronika nesreč v Novem mestu
Na rjav žebelj je stopil 55-letni Kuhar Janez, posestnik iz Gornjega Gradišča štev. 28. Zastrupil si je kri in je moral v bolnico. — Roko si je zlomil 52-letni Hribar Jernej, sodni sluga okrajnega sodišča v Črnomlju. G. Hribar je doma padel s stola. Pri padcu pa si je zlomil levo roko v podlakti. — 18-letni Vidmar Anton, dijak VIII. r. kr. drž. real. gimnazije v Novem mestu, je v nedeljo 9. t. m. jahal konja, vodeč ga na vodo. Ker pa je konj še mlad in ker so muhe v tej vročini za živino skoro ne-znoene, je konj skočil in se pognal v dir. Veja, ki visi nad potjo, je vrgla mladega osmošolca na tla. Pri padcu pa si je zlomil levo roko v podlakti. Zdravi se v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja! — Pred kratkim so pripeljali v kan-dijsko bolnico 21-letnega Majcna Antona, reduciranega rudarja, doma iz Brune vasi, občina Tržišče. Ko so se vračali iz gostilne domov, sta ga, kot pravi sam, začela obdelavati s kamenjem spremljevalca Z. Jože, doma iz Podgore iste občine, ln L. Ignacij. Poškodbe je dobil po telesu, a občutneje poškodbe pa je dobil po glavi. — Po glavi ga daj, da ne bo šepal, si je mislil neki K. Anton, ko je z nožem oklal 32-letnega Bele Antona, malega posestnika iz Loge, občina Orehovica. Bele je bil prepeljan v bolnico Usmiljenih bratov. — Skoro si je odsekal kazalec. Dijak VII. r. novomeške gimnazije Kavčič Rajko je sekal doma na dvorišču drva. Sekira pa mu je izpodletela in skoro si je odsekal kazalec desne roke. Upati je, da ne bo prišel ob prst! — Odbijača sta zdrobila kazalec leve roke 30-letnemu železničarju Marentič Francu iz Novega mesta, ko so premikali tovorne vozove. Nesrečnež je ob prst. — Padel je s konja 9-letni Jaklič Anton, sin posestnika iz Vel. Bučne vasi, občina Prečna ter si zlomil levo roko. Krive so zopet muhe, ki nadležno pikajo živino. Pripeljali so ga v
kandijsko bolnico. — Kosa ni igrača za otroke. 7-letni Zaletelj Ignacij, sin posestnika je po neprevidnosti ranil svojega starejšega brata 10-letnega Antona s koso v levo nogo. Ker je rana velika in nevarna, je iskal pomoči v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji. — Pri kopanju se je urezala na razbitem steklu simpatična gdč. Valči Bardorfer v levo nogo. Ostala je v domači oskrbi. Nesreči je malega treba!
Žalostna smrt rudarja po napornem tedenskem delu
Črnomelj, 11. avgusta.
Utonil je v nedeljo dne 9. t. m. v rečici Do-bličici, ki se izteka tesno ob Črnomlju v Lahinjo, 26-letni oženjeni rudar Jože Strmec, ki je bil zaposlen pri premogokopni družbi »Belo-krajina«. Po trudapolnem tedenskem delu v rovu si je hotel osvežiti telo s kopanjem, pri tem pa ga je zgrabil krč in potonil je na dno reke tik pod gostilno Ko’bezen.
Na mestu nesreče se je takoj zbralo polno kopalcev, ki pa se zaradi nenadne nesreče niso znali radi razburjenosti znajti in nuditi nesrečnemu rešitve. Podpreglednik finančne kontrola Makuc Franc, ki se je pripeljal s čolnom mimo in je skočil oblečen v vodo, je mogel le ugotoviti, da je ponesrečenec zapleten v korenine in ščavje na dnu reke in že mrtev.
Pod vozom mu je strlo prsni koš
Nesrečnež je podlegel hudi poškodbi.
Velenje - Šoštanj, 10. avgusta.
Danes se je napotil posestnik Papež iz vasi Parižlje, občina Braslovče, v tukajšnji premogovnik po premog. Potem ko je že vozil težko naložen voz velenjskega premoga na cesti Ve-lenje-šoštanj, se mu je nedaleč od Šoštanja zgodila nesreča.
Neki voznik, ki je vozil za njegovim vozom, ga je hotel na vsak način prehiteti. Papež se mu pa le ni dal prehiteti, vendar je naposled le stopil z voza, na katerem je do tedaj sedel, pred konje ter tako dal na vsezadnje sovozniku prostor, da je šel mimo, izogibnje se s svojim vozom, češ da ne pride do trčenja. Cesta je namreč tam precej ozka. Tako je Papež stopil z voza in se postavil pred konje zgolj iz previdnosti. Nesreča pa je hotela, da je mož iz dose-daj še nedocela nepojasnjenih vzrokov padel tako nesrečno, da je prišel pod težko natovorjeni voz, kjer mu je šlo kolo čez prsa in mu jih domalega strlo in zdrobilo. Ljudje, ki so bili v bližini, so nesrečo na licu mesta koj opazili in prihiteli nesrečnežu na pomoč, vendar je mož v nekaj trenutkih izdihnil.
Papež, ki se je šele nedavno oženil in prevzel na domu posestvo, je bil vzoren kmetovalec. Blag mu spomin! Žalujočim sožalje!
Murska Sobota
llazena tekma Slavija Praga — SK Mura 8:2.
Mura je nastopila s 3 ljubljanskimi igralkami, a jo je Slavija močno nadkriljevala. Pred 2 letoma je Mura edina zmagala nad Slavijo v Jugoslaviji, kar se niti naši reprezentanci ni posrečilo. Mura je šla v boj popolnoma brez priprave ter je zlasti pred vrati nasprotnic odpovedala.	"
Toča. V petek je med hudim viharjem padala toča v okolici vasi Tešanovei in Bogojina ter povzročila veliko škodo v vinogradih in na polju. šmarnica v bogojinsklh goricah je popolnoma uničena. — Ta dan je padala toča tudi v Med.iimurju in je zlasti okop Sv. Martina napravila veliko škodo.
lek, ki Vas ne bo razočaral.
Mokronog
Posledice toče. Dne 5. in 6. t. m. smo imeli
točo, ki je naredila nekaj škode v Pavli gori in po Trebelnem. Hude posledice toče, ki je padala 25. junija v okolici St. Ruperta, so šele zdaj prav vidne.
Trbovlje
Legitimacije Planinskega društva. Sresko načelstvo v Laškem je zaradi odloka banske uprave pozvalo vse podružnice planinskih društev, da se morajo vse članske legitimacije SPD dati pri sreskem načelstvu pregledati. Obenem obvešča sresko načelstvo, da v bodoče za turi-stovski obmejni promet z Avstrijo ni veljavna nobena legitimacija, ki ni pregledana od sre-skega načelstva v Laškem. Kdor se torej hoče v bodoče posluževati ugodnosti sporazuma o turistovslcem obmejnem prometu z Avstrijo, mora dobiti na članski izkaznici vizum sre-skegs '~Mva v Laškem.
Črnomelj
V Dragatušu je umrl šolski upravitelj g- Ferdinand Podržaj na griži. Isti dan pa sta umrla tudi dva njegova otroka sin ln hčerka za Isto boleznijo. Pokojni upravitelj je bil zelo priljubljen; zapušča ženo in hčerko. Sožalje!
Roko sl je zlomil sodni sluga Jernej Hribar. Ko je ometal pajčevine, Je padel s stola tako nesrečno na roko, da mu se Je ta dvakrat zlomila.
fl/if/i OBUTEV ZA ŠOLO
39.-
59.-
a m irni
Vrsta 242
Elastični t in trpežni telovadni čevlji. Neobhodno potrebni dijakom pri telovadbi. Čevlji bodo zdržali vse leto.
Vrsta 2852-05
Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa. Predobro se prilegajo nogi. Hoja v njih je jako udobna.
Vrsta 2842-05
Te čevlje iz laka in s spono smo priredili za otročičke. Nosijo se ob nedeljah in praznikih. Imamo prav tiste čevlje iz rjavega boksa za navadne dni.
Vrsta 3922-00
Športni čevlji za otroke. Naredili smo jih Iz rjavega boksa in z okrašenim jezikom. Močan podplat jamči, da bodo čevlji dolgo izdržali.
/rsta 1834-22
Čevlji iz laka in boksa za učence. Polukoničasta oblika daje čevljem posebno eleganco. Docela so udobni in praktični.
Vrsto 3762-22
Te smo priredili za živahnejše dečke. Proizvajamo jih iz mastnega kravjega usnja. Iste imamo iz mehkega usnja. Praktični čevlji za vsak štrapac.
Gospodarske vesti
X Sirarstvo na jesenskem velesejmu. Slovenija je z ozirom na svoje podnebje, zemljo i. dr. ustvarjena, da postane tipična živinorejska pokrajina. Vsled tega ne smemo zamuditi nobene prilike, da opozorimo konzumenta na kakovost našega sira, producentom samim pa dati priliko, da tekmujejo med -sabo v plemeniti tekmi, kdo je ustvaril več in boljše. To nalogo vrše prav vzorno mlekarske razstave na jesenskem velesejmu v Ljubljani, ki se vrše vsakih par let in tudi letošnjo jesen. Ne zamudite torej prilike, obiskati letošnje jeseni ljubljanski velesejem, kjer se boste lahko prepričali o napredku našega sirarstva.
X Mlekarska in sirarska razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. sept. t. 1. bo obsegala prodajo najraznovrst-nejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le iz zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati srnotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, istotako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani.
X Novodobno gospodinjstvo. V okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra bo prirejena tudi posebna razstava pod geslom »Novodobno gospodinjstvo«. Razstava, ki jo priredi Splošno žensko društvo, bo podala razlago novodobnega racijcinalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam.
X Premovanje konj v Ljutomeru. Vsakoletno premovanje kouj je bilo dne 11. t. m. na Glavnem trgu. Konjereje! so prignali 104 konje in sicer 71 ameriških kasačev in 33 angleških toplokrvnih. V komisiji so bili gg. Lovro Peto-var, Josip Turk, insp. Pavlin, sreski kmet. ref. Žnidaršič, sreski vet. ref. Škof in ravnatelj Jul-če Novak. Razdeljenih je bilo 6 diplom, (i priznani« in 62 nagrad v skupnem znesku 8046 dinarjev, h kateremu so prispevali: banovina 4500 Din, sreski kmet. odbor 3000 Din in Zadruga /.a rejo žrebet 500 Din. Izmed jako dobrega materijala so bile najlepše 3 do 4-letne žiebice. Prve nagrade so prejeli: v kategoriji kobil z žrebeti Franc Žitek v Bučečovcih, o kategoriji 3 do 4-letnih žrebio Jožef Kosi v Ilja-Sevcih, v kategoriji 2-letnih žrebie Janez Filipič v Grlaci, za 1-letno žrebico Franc Brumen v Stalinovi vasi iti za mladega žrebečka Janez Filipič v Grlavi.
Borzna poročila
dne 12. avgusta 1931,
Devizna tržišča
Ljubljana. 12. avgusta. Amsterdam 2275‘03 do 2281-87, Bruselj 780-43-788-79,'Curib 1101-45-1104-75, Dunaj 793-58-705-98, London 274-26 do 275-08. Newyork 5635-21-5652-21, Pariz 221-28 do 2221-94, Praga 167-25—167-75, Trst 295-40 do 296-30.
Zagreb, 12. avgusta. Amsterdam 2275-03 do 22181-87, Dunaj 293-58-295-98, Bruselj 786-43 do 788-79, London 274-26—275-08, Milan 295‘40 do 296-30. Newvork kabel 5646-21—5663-21, Nevvvork ček 5635-21—5652-21, Pariz 221-28 do 221-94. Praga 167-25—167-75, Curih 1101-45 do 1104-75.
Beograd, 12. avgusta. Amsterdam 2275-03 do 2281-87, Bruselj 786-43—788-79, Dunaj 795-58 do 795-98. London 274-26—275-08. Milan 295‘40 do 296-30, Nevvvork 5635-21—5658-21, Pariz 221-28 do 221-94. Praga 167-25—167-75, Curih 1101-45 do 1104-75.
Dunaj, 12. avgusta. Amsterdam 278-15. Bruselj 98-95, Bukarešta 4-2237. London 34-5613, Madrid 62-25, Milan 37-23, iNewyork 711-20, Pariz 27-92. Praga 21-1713, Sofija 515. Stockholm 19030, Kopenhageu 190‘10. Varšava 79’60, Zii-rich 137-86.
Curih, 12. avgusta. Beograd 9-075, Pariz 20-09, London 24-9025. Newyork 512-62, Bruselj 71-40, Milan 26-845. Madrid 44-75, Amsterdam 206-65, Dunaj 72-05, Stockholm 137-20, Oslo 137-10. Kopen tiagen 137-10, Sofija 3-7175. Praga 15185, Varšava 57-425, Budimpešta 90-025.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 12. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 76—77-50 (76-50). vojna škoda ar. 360 do 364 (365, 364). kasa 364 bi., dec. 367-50 do 369 (365, 370. 369, 368). 4% agr. obv. 43—48 7% BI er. 70-50-71-50 (71. 73), 8% Bler. 80-82 (82), 7% pos. hip. b. 70-73, Begluške 60 do 61 (59. 60). Banke: Hrvatska 50—60, Prašte-diona 957-50—965, Union 150—155. Jugo 67 do 68, Ljublj. kred. 120 d., Mednarodna 68 d.. Srbska 190 d. Industrije: Šečerana Osijek 220 do 224, Trbovelj. 235—245. Slavonija 200 d.. Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., Guttm, 115—125, Danica 66—70, pivo Sarajevo 200 d., Drava 220 do 225, osješka livarnica 210 d., Brod. vagon 50 d., paromlin Union 50—60. Isis 35—43 Du-brovačka 300— 300.
Dunaj. 12. avgusta. Bankverein 14, Prioritete 91-35, Trbovlje 29-50. Leykairi 1-45.
Notacij« naših državnih papirjev v inozemstvu London. 12. avgusta. 7% Bler 67—68-50 Newyork. 12. avgusta. 8% Bler 73—76, 7% Bler (56-50—68, 7% pos. drž. hip. b. 65—70.
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi naše mamice, žene, hčere, sestre, tete in svakinje, gospe
MM. MMŠEK nj. Trsltiiak
se iskreno zahvaljujemo častiti šentjurški duhovščini in bogoslovcema gg. Pepelnaku in ličarju za častno spremstvo na zadnji poti, gg. zdravnikom dr.Svetini, dr. Mogil-nickemu in dr. Hočevarju, ki sosepožrtvovalno trudili zanjo v težki bolezni, gospe Smola za samaritansko pomoč, vsem nameščencem kmet. šole in rodbinam nameščencev. ki so rajni v bolezni in težko udarjeni rodbini sočutno pomagali, g. ravnatelju inž. Petkovšku za tolažilen poslovilen govor. Sokolu in pevskemu zboru Sokola za bratsko spremstvo in slovo, vsem, ki so darovali vence in cvetje, vsem. ki so spremili nepozabno na zadnji poli v častnem številu, vsem, ki so nam izrazili sožalje in imajo z nami sočutje.
Sv. Jurij - Hum - Maribor, 11. avg. 1931.
Rodbine: Kropivšek, Trstenjak, Špendija, Janežič, Ivanuša, Jan. 1813
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni, predobri soprog oziroma oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
KASTELIC IVAN
trgovec In posestnik
dne 11. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v četrtek 18. avgusta 1931 ob 6. uri popoldne od doma žalosti, Lepi pot št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1931.
Žalujoče rodbine Kastelic, Hladky, Martan, Gjud
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpie-menjeno mlačna, brez prometa.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neizpreinenjeno neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 12. avgusta. Vse neizpremenjeno. Promet: 13 vagonov pšenice, ječmen 3 vagone, koruza 3 vagone, moka 10 vagonov, otrobi 5 vagonov, fižol 2 in pol vagona. Tendenca neiz-premenjena.
Budimpešta, 12. avgusta. Tendenca lahka. — Promet srednji. Pšenica: december 11-85—12-45 (11-90-11-92), marec 1303—1365 (1305 do
13-07). Rž: december —. marec 11-75—11-80 (11-78—11-80). Koruza: maj 13-60-1380 (13-58 do 13-60).
Dunajsko sadno tržišče
(Izvirno poročilo »Jugoslovana«)
Dunaj, 12. avgusta, d. Na tukajšnjem sadnem trgu je situacija za sadje od dne do dne slabša, ker je madjarska konkurenca silno velika. Južnoštajerska jabolka so se po vagonili prodajala po 22 grošev, tako da je za pošiljatelja ostalo komaj 80 par. Lepe češkoslovaške hruške so stale 17 grošev, italijanske breskve 40 do 60, prve madjarske češplje 35—40, prvo madjarsko grozdje 65—70. Za tako grozdje so lani ob tem času ponujali 120 grošev. Za bosanske in srbske češplje bo prva cena morebiti dosegla 50 grošev napram 90 grošem lani. Kesneje bo cena za
češplje pač 35—40 grošev. Ker se okrog 12. t. m. začne obiranje češpelj, se mora letos računati s polomom na trgu za češplje. Jugoslovanski do-pošiljalci blaga se opozarjajo na to. da morajo vsakemu voznemu listu priložiti tudi fakturo po tukajšnji nakupni ceni, da se izognejo oškodovanju zaradi avstrijskega prometnega davka.
Telelon 2059
Premog suha drva
Pogatnilc, Bohoričeva ulica 5
Moderna
4 -stanovanjska vila
novozgrajena, s kopalnicami, elektriko tn parketi, poceni na prodaj. Vsa stanovanja takoj na razpolago. — Poizve se pri I. O r a ž e m, župan, Moste pri . Ljubljani.
1808
JESENSKI VELESEJEM V LIRSKEM
od 30. avgusta do 3. sept. 1931
Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mosta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejm-skega prostora. — Obsežna in pregledno urejena ponudbal Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od
W. ERKEN-A, ZAGREB
Starčevičev trg 6/1, telefon 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Službenega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihalova 33j
Podpisana tvrdka javlja svojim cenjenim odje-maloem in poslovnim prijateljem tuino vest, da je njen družabnik, gospod
IVAN KASTELIC
veletrgovec in posastnik
po dolgi in mučni bolezni dne 11. t. m. bogovdano preminul.
Pogreb se bo vršit v četrtek dne 13. avgusta ob <>. uri popoldife izpred hiše Lepi pot štev. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika ohranimo v blagem spominu.
Ljubljana, dne 12. avgusta 1931.
1814
KASTELIC IN DRUG
trgovina ■ papirjem na veliko
Kdor
hoče elegantno oblečen biti, na| sc zglasi pri
Gombocu
Maribor
Aleksandrova cesta 24
Trajno voduo ondiila-cijo izvršuje z najno-vejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne peče. — Garancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča ceni. damam frizer CIRIL VAŠEL Ljubljana, Novi trg (TurjaSki trg Stev. 2. _________________ 1762
V	N o v i v a s i pri Št. Jitrju ob juž. žel. so za tako) oddati razna
stanovanja
tudi v novi enonadstropni trgovski hi5l s 3 sobami in verando. Dobra voda v kuhinji. — Informacije: Šmid Matija, trgovec. 1796
Stavbne
nasveie
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Naj novejša bržo-
li	k a I n i c a. — Prvovrstni modni atelje
JOSIP BOC
LJUBLJANA Kolodvorska 6
1207
pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G. PIC COLI, Ljubljana, Dunajska c. 6
Iristanovanjska novozgrajena
hiša
poceni na prodaj, — Poizve se: Županstvo Moste pri Lfubljanl. __________________1809
»Proda« družba
Prečna ulica 6, Ljubljana, nudi na drobno in na debelo razna sveža sadja kakor n. pr. jabolka, grozdje itd. po najnižjih cenah 1820
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
eajc e n oj e in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ijubljana, Židovska
ali£» ia Steci km
Službene
T&iMuvol
Svetovni kongres Pen-klubov v lefii se
bo vršil na povabilo naših delegatov na zadnji skupščini v Haagu v Jugoslaviji in sicer v Dubrovniku. Upamo, da bodo naše oblasti in javnost storili vse. da omogočijo svetovnim pisateljem čim lepše bivanje v naši domovini, saj bo lo za naše kraje najboljša propaganda. Med najbolj znanimi pisatelji so že sedaj obljubili svoj I>oset Galsworthi. Duharnel. Schalom Asrh, Sal-t< n in drugi.
Maksim Gorki je po večletnem premoru napisal novo dramo »Igor Buličev in drugi«, ki je le prvi del tetralogije, v kateri namerava obdelali rusko zgodovino od propad ruskega car-slva pa do danes. Prvi del začenja z rusko revolucijo 1917 in riše usodo Kei enskijevega režima. Pisatelj pa ne slika političnih predstavnikov revolucije, temveč hoče le pokazati vpliv tedanjih dogodkov na prebivalce provincialnega mesta. Glavne osebe so neki meščan, trgovec in njegova družina. Delo bo uprizorilo še to sezono Vabtangovo gledališče.
Bernard Shaw je napisal novo dramo »Pre-resnično, da bi bilo dobro«, katere krstna predstava se bo vršila v jeseni v Londonu.
Kudjard Kipling: Zakaj — zato. .Jugoslovan, knjigarna je izdala v zbirki mladinskih spisov dvanajst prelepih črtic, že tudi v slovenščini znanega pisatelja Rudyarda Kiplinga. Knjiga, ki je predvsem namenjena mladini, pa bo gotovo tudi v obili meri razveselila starejšega bralca, saj je v njej toliko lepote in fantazije, kakor le v malokateri drugi knjigi. Škoda je le. da bodo nekateri izrazi v prevodu Griše Ko-rotnika (platnene breguše, mulje. bonci, dol-mani, negušj itd.), kakor tudi precej nepotrebnih srbobrvatismov (koznjača za želvo, vedno ponavljajoči se baš« za slovenski »prav«, kakor tudi zaklinjanje kot 11. pr. »tako mi mojih lis«, mesto slovenskega »pri mojih lisah« itd.) le motili mladega bralca, oziroma bili celo nerazumljivi. Ilustracije Molka Bambiča v glavnem odgovarjajo vsebini, vendar po fantaziji ne dosegajo pisatelja. Kljub tem malenkostnim napakam pa bo knjiga, kakor le malokalera. obo-K»nla naše mladinsko slovstvo.
(Sefeolstvo
Po nastopu kamniškega Sokola
Sokolski nastopi so bili v Kamniku vedno senzacije težko pričakovani dogodek ki ie dvignil v velikem navdušenju po koncu vse mesto in telovadišče, je bilo vedno rekordno obiskano. Ob blizu in daleč je prišlo občinstvo v velikem številu. Sosednja društva so kar tekmovala med seboj, katero bo poslalo na nastop v Kamnik večje število telovadcev. Kamniški Sokol je v vsakem oziru stal visoko nad ostalimi društvi v Kamniški župi.
Zadnja leta pa se opaža pri Kamniškem Sokolu zastoj in v nekem oziru celo nazadovanje. Telovadečih članov je čimdalje manj, vodstvo Sokola jih ne zna prikleniti z ljubeznijo na telovadnico in mladina obožuje šport in se odtujuje Sokolu po njegovi lastni krivdi Da po njegovi lastni krivdi! Le vprašajte nekdanje navdušene telovadce, zakaj ne hodijo v telovadnico. Odgovorili vam bodo, da niso zadovoljni z vaditelji! Sami so prosili vodstvo Sokola, naj prične gojiti lahko-atletiko (kopje, disk, kroglo, tek), s čimer bi pridobil veliko mladih moči. Nihče se ni zmenil za ta predlog in mladina se je z veseljem vrgla v naročje prebujajočega se športa v Kamniku.
In občinstvo, ono občinstvo, ki je včasih kar drlo k Sokolskim prireditvam, kje je sedaj, *akaj se Je odtujilo telovadnim nastopom in je obisk zadnjega nastopa naravnost škandalozen? Opazili smo poleg članstva, naraščajnikov itd komaj par desetin gledalcev. Zakaj tako omalovaževanje sokolskih prireditev? Odgovor ne bo težak; občinstvu se nudi vedno eno. Proste vaje so si vsako leto podobne, na orodju ne vidijo ničesar novega, tudi čimdalje manj. Orodna telovadba obeh kamniških vrst od lani ni pokazala nobenega napredka, Izostala je celo telovadba na drogu. Občinstvo se je pač z lepimi nastopi in odlično izvedbo prostih in orodnih vaj v prejšnjih letih razvadilo in omalovažuje prireditve, za katere so vaje kar na hitro naučene in izvedene brez navdušenja in volje. Treba bo pač kreniti na drugo pot. Sploh opažamo, da v društvu že dalj časa ni pravega življenja. Videli smo to pri akademijah in nastopih. Vzroki, ki so deloma znani, naj se odpravijo, da bo Kamniški Sokol zopet to, kar je bil nekdaj — vodilno sokolsko društvo v Kamniški župi. To mesto so sedaj prevzele Domžale ln ga častno izpolnjujejo. Pokazale so to v nedeljo ob priliki razvitja Sokolskega prapora.
Spori
Dvomatch Ilirija : Victoria
V	nedeljo bomo imeli v Ljubljani zanimivo prireditev. Na polu v Miinehen. se ustavi v Ljubljani damska plavalna ekipa sušaške Vic-lorie, ki bo nastopila proti Iliriji. Damski plavalni ekipi Ilirije in Vidorie sta brez konkurenčni v Jugoslaviji. Videli bomo torej na startu našo damsko plavalno elito.
Da bo tekmovanje še bolj zanimivo, je povabila Ilirija tudi moško ekipo Victorie.
Masarykove igre
N;i Masarykovih igrah v Pardnbicah so star-tali tudi nekateri Jugoslovani, izmed katerih sta se plasirala edino Kuratovič (Concordia) in Šporn (Ilirija). Zagrebčan je bil drugi na 110 m zapreke v 15-7, Ljubljančan pa deveti v maratonskem leku (42 km) ter je po sodelujočih državah tretji.
NK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Ker se bo vršil jutri ob Ki. uri klubski miting, bo današnji training odpadel. Program mitinga: 100 m, 400 m, 800 m, 5000 m, disk, kopje, krogla, vis, dalj, palica. Vsi in točno! — Tajnik.
Razglasi kraljevske banske uprave
V	No. 4246/14.	2014-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje IV. grupe obmejnih carinskih objektov na teritoriju Dravske banovine
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. avgusta 1931 ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1 milijon 729.879-11 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 7. avgusta 1931.
*
Ad V. No. 2954/20.	2013-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko Krke na Krki
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. avgusta 1931. ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 279.489 51 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V	Ljubljani, dne 6. avgusla 1931.
•jg
2029—3—3
Natečaj.
Na osnovi rešenja gospoda bana Zenske banovine, 111. št. 16.609 z dne 30. julija 1931. 1. se razpisuje natečaj za naslednja mesta banovinskih kmetijskih uradnikov in to:
1. enega upravnika posestva v K ruševcu pri Podgorici;
2. enega upravnika živinsko-mlekarske slanice v Sjenici;
3. enega upravnika živinske slanice v Gacku;
4. enega upravnika kmetijske stanice v Peči;
5. enega upravnika vinogradniškega in sadjarskega sadišča v Danilovem Gradu;
6. štirih sreskih kmetijskih referentov v kocanskem, bilečskim, šavniškim in ko-sovsko-mitroviškem srezu.
Za upravnik© ustanov se zahleva fakul-telska ali njej enaka izobrazba z najmanje petimi leti službe v kmetijski stroki, kakor tudi srednje kmetijsko šolo z najmanj desetimi leti službe v kmetijski stroki.
Za sreske kmetijske referente se zahteva kvalifikacija po § 7. zakona o napredovanju kmetijstva.
Izbrani uradniki bodo imeli plačo in pravico na pokojnino po pragmatiki za uslužbence Zetske banovine v zvezi z zakonom o civilnih uradnikih.
Predpisano kolekovano prošnjo, z vsemi dokumenti po zakonu o civilnih uradnikih, je treba poslali najpozneje do 1. septembra 1. septembra 1931 1. Kasneje vložene prošnje, kakor tudi prošnje brez dokumentov, se ne bodo upoštevale.
Iz pisarne kraljevsko-hanske uprave Zetske banovine, — Poljoprivredno ode-lenje III. Št. 16.608, z dne 30. julija 1931 I.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E V 1202/31-7.	2254
Dražbeni oklic.
Dne 11. s e p t e m b r a 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezovica, vi. št. 1710.
Cenilna vrednost: Din 4154'25. Najmanjši ponudek: Din 2770-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
objave
benem naroku pred začetkom dia/.be. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 31. julija u)31.
*
E 167/31—9.	2035
Dražbeni oklic.
l)ne 11. septembra 1931. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koprivnik, vi. štev. 19.
Cenilna vrednost: Din 25.149'10, služnosti in realna bremena Din 15.000'—. Najmanjši ponudek: Din 6700-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 4. avgusta 1931.
*
L 3/31—3,	2250
Sklep.
Na predlog Mali Frančiške, malere in skrbnice Malija Josipa iz Seničnega, se razveljavi sklep okr. sodišča v Tržiču z dne 29. julija 1922 L 3/22—6, s katerim je bil Mali Josip zaradi zapravljivosti omejeno preklican in se preklic dvigne.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 9. juljia 1931.
*
Nc 1 147/31—3.	2211—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Rozman Marjane, kuharice v Preddvoru, se uvaja postopanje za amortizacijo, na ime Rozman Marija — Potoče glašeče se, izgubljene vložne knjižice št. 311 Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, z vlogo 4350 Din 66 p.
Imetnik te vložne knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravice do te vložne knjižice tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker se bo sicer knjižica po preteku tega roka izrekla za neveljavno.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 5. avgusta 1931.
*
T IV 30/31—2.	2249
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Počivavšek Albin, rojen 10. oktobra 1885 v Vidmu št. 19, srez Brežice in tja pristojen, rim. kat., trgovski pomočnik, je odšel leta 1911 v Ameriko. Živel je nekaj časa v kraju San Antonio Queste Rio Negro v Argentini, zadnjič je pa pisal pred več kot 10 leti iz mesta Buenos Aires s poročilom, da potuje v Avstralijo. Od takrat ni nobenega glasu več od njega.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo brata Počivavšek Franja, uradnika pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 12, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Videnšek Josipu, viš. pis. oficijalu v pok. v Celju.
Počivavšek Albin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. oktobru 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 3. avgusta 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 10/31— 3f	2248
843.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep oprav. štev. Sa 10/31—2, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolž-nice Kosar Rozalije, trgovke na Lavi pri Celju, je postal dne 7. julija 1931. pravo-močen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče Celje. odd. I.,
dne 29. julija 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. N. 383/20.	2257
Razglas
o prvi pismeni ponudili licitaciji za gradnjo spodnjega ustroja železnega mosta preko Trnavce v km 58-72 državne ceste št. 50.
Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 7. avgusta 1931. V. No. 1575/4 razpisuje sresko načelstvo v Celju, na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev gradnje spodnjega ustroja železnega mosta preko Trnavce v km 58 72 državne ceste št. 50
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na sredo dne 2. septembra 1931., ob 11. uri dopoldne
v prostorih tehničnega oddelka sreskega načelstva v Celju. Potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti v uradnih urah pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 154.871-78 dinarjev.
Ponudbe spisane na uradnem formularju, opremljene s kolkom za 100'— Din, priloge s kolkom po 2-— Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem gradnje spodnjega ustroja železnega mosla preko Trnavce v km 58-720 državne ceste št. 50, ponudnika N. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter položiti kavcijo, katera znaša 16.000-— Din.
Kavcija se mora položiti pri blagajni davčne uprave v Celju najkesneje na dan licitacije do desetih in sicer v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čt. 86 zakona o državnem računovodstvu, in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka: >B. Pogodbe in nabave«.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne uprave o poravnavi davčnih obveznosti za tekoče četrtletje, uvere-nje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje po-nudenega posla, je treba hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg lega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrecno pridržuje pravico oddati razpisano delo brez ozira na višino ponujene vsote, ali vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju, dne 11. avgusta 1931.
sj.
No. 5402/1—31.	2252
Objava.
Izgubil se je orožni list od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah pod Št. 4845/2, šte. reg. 384, glaseč se na ime Kranjc Josipa iz Dvora št. 33, obč. Šmarje pri Jelšah okolica, ki je pooblaščal lastniku istega nošenje 1 lovske puške dvocevke napred-njače, in 1 samokres kal 7 mm. Proglaša se za neveljavnega.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 28. julija 1931.
•	*
No. 5955/1-31.	2253
Objava.
Žličar Franc, posestnik in župan v Ponikvi je izgubil orožni list za nošenje enega brovvninga kalibeT 635 111111, izdanega od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah dne 21. oktobra 1929. štev. 7034/1, odnosno štev. reg. 528.
Proglaša se za neveljavnega.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 31. julija 1931.
Razne objave
Št. 950/31.	2025
Objava.
Gospod dr. R a v n i h a r Roman, advokat v Ljubljani, je umrl dne 3. avgusta 1931. Za začasnega prevzemnika pisarne je postavljen dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 8. avgusta 1931.
Za advokatsko komoro
Dr. Žirovnik Janko, e. r., podpredsednik.
P. Ripson:	36
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Ni se dalje časa zadržal v svojem novem stanovanju, temveč je vzel gorjačo v roko in odšel z Oujijein in Aejo naprej. Vedla sta ga na drugo stran vasi, kjer je stalo spet veliko, okroglo poslopje.
— Aha, spet svetišče kakšnega malika, si je dejal Robert. Sem že radoveden, kakšno zver so ti bedasti revčki postavili na ta oltar.
Ni se motil. Sredi poslopja je stal oltar in na njem je bila sirova upodobljena zver iz lesa: imela je ogromno žrelo s silnimi zobmi, glava je bila podobna nosorogovi, a brez oči, telo je sličilo krtovemu, imelo je šest mogočnih nog z širokimi, lopatastami šapami, ki so bile oborožene z velikimi kremplji.
Robert je nekaj časa molče gledal čudno žival, ne ker je morda bil prestrašen, temveč, ker ni vedel, v katero živalsko vrsto bi dal ta nestvor. Ko je pa videl, da ga njegova dva spremljevalca boječe in pričakovaje gledata, se je naglas nasmejal in dejal, čeprav je vedel, da ga ne razumeta:
— Kaj? Takšne mrcine se bojite? Saj je vendar slepa. To je čisto enostaven zemeljski krt, samo da je precej večji in močnejši in da ima rog in hude zobe. Da mi le eden od njih pride pod tole moje gorjačo, pa ga bom že naučil kozjih molitvic.
Sedaj mu je bilo jasno, kdo je izkopal prekop, po
katerem je začela voda teči v njegovo ognjišče, razumel je pa tudi, od kod prihajajo kanali na Marsu, o katerih se je na zemlji že toliko pisalo.
Namignil je na kip in vprašal Aejo za ime te po*-šasti.
— Rolron, se je oglasil odgovor.
— Tako, rolron. O ti moj preljubi rolronček, tudi tebe bomo spalili.
In spet je stopil na ollar, vrgel malika na tla in ga nato vlekel iz svetišča. Marsovci so mu pomagali in v velikem loku je odletel kip v ogenj, kjer je kmalu zgorel.
Med tem časom so si bili Marsovci spekli cele gore mesa in razdelili pečenko med ves narod. Robert si je odrezal najlepše kose od vola, jih dal na krožnik in je odšel v svojo kočo, da tam sam mirno večerja. Obnašal se je že čisto kraljevsko in hotel je tudi pokazati prebivalstvu, da je nekaj višjega. Večerja mu je šla izborno v slast in jedel je za tri, saj je po dolgem postu rabil poštene in mastne hrane. Od zunaj so v njegovo kočo prihajali klici in klepetanje veseliti Marsovcev, ki so bili navdušeni nad novo hrano. Začeli so slednjič prepevati čudne pesmi, ki pa Robertu prav nič niso ugajale, bile so preenostavne in dolgočasne.
— Le počakajte, si je dejal, jaz Vas bom naučil še vsega hudiča, plesali boste fox-trotte in prepevali ameri-kansko narodno himno!
Misel se mu je zdela tako originalna, da se je smejal na ves glas. Končal je bil večerjo, ali ni bil prav zadovoljen, kajti rad bi bil napravil požirek belega kalifornijskega vina, spil skodelico črne kave ter si pripalil svojo običajno Chesterfield cigareto.
— Kaj vse bi dal sedaj za eno škatljico dvajset cigaret, ki stane v Newyorku samo dvajset centov, si je mislil. Da, treba bo iskati po tem prokletem planetu, da najdem tobak in ga nasadim tu v bližini. Zgradili bomo tobačno tovarno in pušili kot Turki, saj ognja se nam ne manjka. Seveda bo treba urediti poprej marsikaj bolj potrebnega. Naučil jih bom delati boljšo posodo, kajti ta, ki jo imajo, ni vredna piškovega oreha. Potem jim bom postavil delavnico za umetno mizarstvo, uvedel jim bom električno razsvetljavo in morda celo plin. Iskal bom železno rudo in iz nje pridobival železo, sploh vso pokrajino bomo industrializirali. Saj to življenje, ki ga imajo Marsovci sedaj ni drugo kot bedast dolgčas.
Ko je spet stopil na piano, so ležali mnogi Marsovci na tleh pred svojimi kočami in se niso ganili. Tako so se bili nažrli, da so ležali kot mrtvi.
— Prokleti požeruhi, si je mislil Robert. Tako je, če narava človeku vse da za vsakodnevno življenje. Tedaj ne misli na nič drugega, kot na svoj trebuh.
Postajalo je že temno in tu se je spomnil Robert silne nevarnosti, ki preti Marsovcem s strani vampirjev. Marsovci so bili menda tako neumni in mislili, da sedaj, je bil sežgan kip malika, »urlurji« ne bodo več napadali njih vasi. Robert je imel velike težave pri organizaciji obrambe, ker ga noben ni razumel, kaj pravzaprav hoče. Slednjič so pa le sledili njegovim poveljem. Dal je postaviti na štirih koncih vasi velike grmade ter jih je, ko se je popolnoma stemnilo, dal zapaliti. Marsovci so bedeli poleg njih, a samo najmočnejši možje, in bili so pripravljeni, da v slučaju napada lučajo na vampirja žareče ogorke.
Skrb za noge
Kdor hoče imeti zdrave noge, jih mora začeti že zgodaj negovati, in vsaka mati naj bi skrbno pazila na to,	da se	takoj prvi čeveljčki,	ki	jih
obuje otrok,	dobro	prilegajo nogi. Obuvalo	ne
sme biti niti preveliko niti premajhno in mora imeti pravilno in nogi primerno obliko. Oe bi ljudje bolj pazili na obliko obuvala, kakor pazijo dandanes, si tvorničarji ne bi izmišljevali vedno novih	oblik,	ampak bi se ravnali	po	željah kupcev	in ne	po bedasti »modi«.	Kakor
hitro pa se pokaže na otroški nogi nagnenje za kakšno napako noge, naj otrok ne nosi več obuvala brez pete, ampak le podloženo obuvalo.
Nohte na nogah je treba prav tako čistiti, negovati in obrezovati kakor na rokah, da se nohti ne ukrivijo in ne vrastejo v meso. Tam, kjer trpi koža na nogi vsled pritiska telesne teže ali pa vsled pritiska obuvala, tam se koža na nogi strdi; napravi se trda koža ali »kurje oko«, ki človeku zelo greni življenje, dokler se noga ne popravi in pozdravi. Vsled nezadostne nege nog zelo trpi prožnost človeka, da komaj hodi. Taki ljudje potem malo hodijo, vsled tega pa se zelo rede; debelost pa ima za posledico celo vrsto drugih bolezni in neprilik (slaba prebava, slab obtok krvi itd.).
Kopaj in umivaj si noge, kolikorkrat si jih moreš! Umij si jih vsaj vsak drugi dan, če nimaš priložnosti, da si okopaš celo telo. Vsak dan pa si umij noge z milom, tako kakor roke. Vsled umivanja se kri po nogi hitreje pretaka in koža postane mehka in se ne strdi tako naglo. Noge si kopaj v topli vodi vsaj 10 minut, potem pa si jih namaži nalahko z dobro, ne ostro mastjo (olje). S tako negovano nogo si z lahkoto odstraniš vse strdine kože. Če se pa vrežeš, si moraš rano skrbno obvezati s čistim trakom, kajti možnost infekcije na nogi je zelo velika.
Kdor trpi na krčnih žilah, ta si mora nogo in meča oviti s prožnim osvojeni. Oviti si pa mora nogo tako, da se kri na kolenih ne ustavlja. Zato je treba nogo oviti čim višje, meso pa se ne sme gubančiti iz ovoja. Komur se noge pote, naj si jih umiva vsak dan zjutraj in zvečer z mrzlo vodo (po topli kopeli). Nogavice menjaj vsak dani Volnene nogavice pa so boljše kakor nogavice iz bombaževine, ker so volj-nejše in se ne krčijo in kože ne drgnejo tako kakor nogavice iz bombaževine.
Tridesetkrat zaročen
Ta teden se bo pričel v Stuttgartu zanimiv proces proti odvetniku IIeynau-u, ki ga dolžijo velikih sleparij. Teh sleparij pa ni zagrešil na svoj račun, ampak je bil le žrtev nekega brezobzirnega izsiljevalca.
V	Stuttgartu živi namreč “neki godec, ki se imenuje kot »umetnik« Ary Marr, v resnici pa ima čisto pošteno nemško ime Gottlieb, Seveda na svetu nikdar ne zmanjka bedakov, ki jim tuja, zlasti angleška, francoska ali španska pobarvana imena na vso moč imponirajo, kakor da bi bil kakšen »Ary« res bogvelcaj druzega kakor navadni France ali pa Pepe, ampak tako ie. Ta »umetniški« Ary je pa slučajno vedel za neki odvetnikov mladostni greh in je to svoje znanje prav temeljito izrabil. Od odvetnika je neprestano zahteval denar in denar in zopet denar, odvetnik pa je plačeval, plačeval in plačeval, dokler mu ni bilo le preveč in se je poskusil falota odkrižati z visoko odkupnino. To pa je bilo »Ary«-ju ravno prav in potem, ko je dobil odkupnino, potem je šele odvetnika molzel in mozgal kar do krvi. Ko pa odvetnik ni mogel več dalje, ga je »Ary« prisilil, da je začel ponarejati menice in posredovati pri raznih drugih sleparijah, pri katerih so izgubile zelo ugledne tvrdke nad 700.000 mark.
Gospod »Ary« pa je denar sipal med žene in dekleta kar z obema rokama. Za Aryjem so norele ženske iz »najboljših« rodbin in Ary je bil, kolikor so doslej dognali, najmanj na 30 strani zaročen... — Zlorabljal pa je tudi ponorelost žensk do skrajnosti in jim je pobral denarja,
Napad na brzovlak pri Jiiterborg-u
Na železniški tir, po katerem se je vozil v noči na 9. avgusta brzovlak iz Basel-a preko Frankfurta v Berlin, so neznani zlikovci položili pod tračnice precejšnjo količino nekega razstreliva. Ko je vlak privozil na nevarno mesto, je razstrelivo raztrgalo tir in brzovlak, ki je vozil s hitrost jo 100 kilometrov na uro, je skočil s tira in samo hladnokrvnost strojevodje je preprečila večjo nesrečo, ker je vlak z vso silo zavrl
pa so preskrbljeni za vedno.
In vendar tožijo na Dunaju, da gre kavarnam sploh slabo. To bo torej v toliko res, da gre dobro le majhnemu delu kavarn, ogromni večini pa slabo, ker je kavarn na Dunaju veliko preveč, namreč okroglo 1300. Berlin je dvakrat večji, a nima toliko kavarn.
O teh razmerah so razpravljali v gremiju dunajskih kavarnarjev, kjer so kazali na boljše razmere v Berlinu in posebno v Pragi, kjer so cene skoro polovico nižje kot na Dunaju. In vendar je češka vlada odredila, da se sme dati nova koncesija za kavarno le pri porastu prebivalstva za 5000 duš, na Dunaju pa pride že na 1500 duš ena kavarna. Po praškem pravilu bi smelo biti na Dunaju le 380 kavarn, torej jih je 920 preveč.
Kako treba uživati ricinovo olje
Za mnoge ljudi je nekaj strašnega, če jim reče zdravnik, da morajo použiti določeno mero ricinovega olja. Profesor Sachs pa pravi, da se da ricinovo olje použiti brez vsakih neprijetnih posledic. On pravi, da je treba olje nekoliko pogreti, potem pa ga vlij v žlico, ki je na spodnji strani zelo dobro obrisana in nato vlij bolniku v usta daleč zadaj. Kakor hitro pa potegneš žlico iz ust, obriši bolniku ustnice hitro % brisačo, da jezik ne pride v stik z oljem. Ta način dajanja ricinovega olja je najboljši — tako pravi profesor Sachs.
Praktične Švicarke
Med ženami vseh narodov so morda Švicarko tiste, ki se največ bavijo z narodnim gospodarstvom. Njihova letošnja ženska razstava »Saffa« Jim je prinesla sijajen roaterijahii uspeh. Na sestanku, ki se je vršil v Bernu, so določile
350.000	fr. čistega dobička za ustanovitev kreditne zadruge za žvicarslce žene. Zadruga bo dajala posojila ženskim društvom in posameznicam v svrho izobrazbe ali v pridobitvene svr-fce. Sestanka se je udeležilo 28 društev »Saffa«.
ZA KRATEK CAS
»Ali žive omožene ženske dalje kakor njihovi
možje?«
»Kakor se vzame — vdove žive dalje.. .<
*
»Moj mož je umrl že pred 20 leti; samo 8 dni sva bila poročena!«
»Potem pa res ni dolgo trpel!«
*'
»Povem vam, da vas danes zadnjič opominjam, da mi vrnete moj denar!«
»Dobro — bo vsaj enkrat mir!<
kolikor ga je mogel, da je mogel zopet plačevati za druge. Tudi ljubavna pisma njegovih omoženih oboževalk so mu prišla prav, ker jih je zakonskim možem prodajal za visoke vsote, da so se lahko ločevali »po krivdi svojih žen«, da jim ni bilo plačevati vzdrževalnine. Lahko si torej mislimo, kolika je moral pretrpeti odvetnik-, čim je padel takemu tipu v roke.
Za ta proces vlada v celi Nemčiji silno zanimanje, ker bo razgabil gnile razmere v današnji »družbi« do kraja.
»Magnetna« gora
Stara pravljica omenja tudi »magnetno« goro, ki leži npkje ob morskem obrežju in ki privlači na sebe ladje s tako silo, da se vsaka ladja ob gori razbije. Tej »magnetni« gori pa je zelo podobna »železna« gora, ki leži na Švedskem v provinci Norbotten. Ta gora je skoro iz samega čistega železa, imenuje pa se Kiruna-vara. Ta greben je okoli 4 km dolg in 500 m širok, mal potok pa ga loči od drugega skoro za polovico manjšega grebena, ki se imenuje Luossavara in ki je prav tako skoro iz samega železa kakor Kirunavara. Iz teh krajev izvozijo na leto preko pristanišča Narvik do 6 milijonov ton najboljše železne rude v Ameriko. Anglijo, Nemčijo itd.
Rudo so prevažali skoro dvesto let s severnimi jeleni. Ta prevoz pa je trajal na leto le dva do tri mesece, in sicer poleti, ker je morje oddaljeno od tega kraja skoro 300 km. Takrat so izvozili seveda bolj malo rude. Danes pa delajo vse s stroji in rudo vozijo po železnici do morja. Železniška postaja Kiruna je mogoče najmanjša postaja na Švedskem, toda ravno zaradi izvoza rude je najvažnejša. S te postaje odpelje namreč vsake pol ure vlak po 50 vagonov rude do bližnjega morskega pristanišča Narvike, ki pa leži že na Norveškem. Vlake goni elektrika in ta železnica leži najvišje na severu. Ruda, ki jo kopljejo v teh krajih, ima do 70 odstotkov čistega železa v sebi.
Delo v tem rudniku pa je silno težavno. Delati začno zjutraj ob štirih in delajo do desetih zvečer tudi v najhujši zimi. To delo pa izdrže le domačini, ki so navajeni na mraz in na napor.
Preveč kavarn na Dunaju
Dunajske kavarne so najbrže nazdražje v vsi srednji Evropi. Crna Uava stane pri nas navadno tri dinarje, na Dunaju 5 do 6-50 in še več. Bela kava stane dvakrat toliko. — Dobro obiskovane kavarne so zlate jame. O srečnih lastnikih govorijo, da jim zadošča delati tri leta,
Napad na brzovlak pri Jiiterborg-u
Uradniki državne železnice in policija preiskujejo kraj nesrečo
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&Iek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koz-nan. — Vsi v Ljubljani.