Gospodarstvo. PREORAVANJE STRNIŠC. Pri mntogo nasih kmetovalcih je udomačena ta nava«ia, da ge Sitno strnišce, katero se ne poseje z ajdo, strstisčno r«3fx) ali pa strnišono krmo, pusti, ko se je poželo aito, tako kot je, ter se preoirje šele tikoma pred novo setvijo, čeffcudi se ta setev izvrši iele t jeseni,, torej veliko pozneje. 3&netajska znanost pa nam pove, da se ravno v takih cepreoranih strniščih, ki ostanejo tako tedne in tedne prepTisčen« same sebi, vršijo dalekosežne sipremembe, ki pa »teo v korist, temTeč t škodo obd&lovalcu zemdje. Zemlja s» vsled tega, ker ni z ničem pokrita, pod vplivom zraka, «alnoa, vetra in padavin poslabša v svoji sestavi, tako da ieratmo se pozneje italk zopet obdela, vendar ne morc vzpostaviti pravočasno onih pogojev v pogledu sestave zem lje z oearom na uspevanje naslednje rastline, y toliki izmeri, da bo dala ta rastlina večji donos. Dognano \e., da ne samo gnojenje, temveč poleg tega vpliva na .poveeanje poljskih pridelkov tudi v zelo veliki meri pravilno obdelovanje zemlje. S pravilnim in pravo«asnim obdelovanjem, katero v stvari ni tako težavno izresti, tudi manjšemu posestniku ne, se da pridelek pove«ati 7* ^etrtino, dostiikrat celo za celo tretjino. Za pravilno obdelovanje zemlje pa velja eno zelo važnih in koristnih pravil, da se mora žitno strnišče, ki ni obsejamo z deteljo e3i «|do, strniščno repo ali strniščno krmo, vse eno, tudi če »e takoj ne obseje, preorati in sicer plitvo; na ta način, da «e brazde kolikor mogoče popolnoma obrnejo. Tako preorana Kemlja se do prihodnjega oranja res odpocije ter ostane v dobri sestavi. Razlogi, iiz katerih se ne sme puščati strnišče nepreorano, temveč se mora s plugom preobrniti, so sledeči: se Temlja prekoanerno ne izsuši, radi tega se tudi gnojila »e prooeliajo razkrajati, zemlja postaja plodnejša; strni35e, ki se zvrne v zemljo, na ta način kmalu strohni terse pretvori v sprstenino; v preorano strnišče se vsak dež Boljše Tpije in porazdeli v zemlji; zemlja ostane v rabJi aestari, ne postane trda in skorjasta; je radi tega tudi na-»glednje oranje veliko boljše in lažje izvedljivo; ako se na-•> jetmi gnoji*in hlevski gnoj podorava, ta gnoj boljše raz pade, ker »e nahaja t prezračeni zemlji, ka.kor pa druga8e, ako «e rarlTosi po nepreoranem strnišču in nato pod«rje; t preoranem »trnišču nam 9kali razen plevel veliko IKtrejle, t brananjem in nailednjim oranjem se pa ta ple•ral oaprarl neškodljir, polja postanejo po letih ttuli oisčuje tudi mnogo rastlinskib živalskih škodljivcev, ki so se zavlekli v strnišče. Tem škodljivcem je ravno neprearano strnišce dobrodoš&o, da tam zaležejo svoja jajca, iz katerih nastanejo novi škodljivci; če se pa preorje stmišče, pride zalega v zem[jo, kjer .pogine. Otvoritev okrajne obrtne razstave v Ormožu se je vr- šila kljub siLnemu nalivu zadnjo nedeljo. Poleg obilnih domacinov so se udeležili otvoritve razni dostojanstveniki iz Maribora in iz Ljubljane. Ormožka razstava kaže lep napredek ormožkega obrtništva. Zastopane so vse panoge obrti. Zlasti pa vzbujajo pozornost mizarski izdelki, vezenine, čevljarski oddelek. Pa tudi ostali oddelki kažejo visoko stopnjo obrtništva v Ormožu in njegovi okolici. Razstava je radi poplave veliko trpela. V nedeljo bi se bila morala namreč vršiti tudi razstava konj, a je bil dovoz konj ravno radi nalivov preprečen. Konjereja je namreč v ormožkein okraju na visoki stopnji in ormožki mrzlokrvni konji so znani daleč okrog. Razstava konj se je vršila v torek. V pondeljek pa je bila razstava goveje živine, ki je jako lepo uapela. Kmetje iz ormožke okolice so pripeljali nara\iiost krasne eksemplarje goved. Naijvečje zariimanje je vzbudila vinska razstava v pondeljek. Saj slovi ormožka okolica, južni del Slovenakih goric ter Haloze radi izbornih vin in razstava bo ta sloves še utrdila. Za vinsko razstavo v Ormožu so se zanimali ne le v naši državi, ampak tudi v Avstriji. jMnogo kupcev je prišlo na razstavo iz Ljubljane, Zagreba in Avstrije. Obisk razstave je bil že prvi dan dzredno številen in se bo tekom tedna še sigurno stopnjeval. Razstava je odprta do 1,. t. m., to je do prihodnje nedelje. . Pokrajinska sadna razstava t Ptuju se je na podlagi sklepa zbora sadjarjev dne 1. 8. 1926 v Ptuju preložila na ¦ugodnejšo sadno letino. Vsi okraji v mariborski oblasti letos nimajo sadja, kar pa je sploh sadja, to pa je napadeno po raznih boleznih, posebno po fuzikladiju, tako da letos splofa Bimamo lepega in oistega sadja, ki bi v veliki meri bilo sposobno za razstavo Ln sadni sejm. Sadni ogledi v ptujskem okraju. Na podlagi sklepa sadjarjev, zbranih v Ptuju na zborovanju dne 1. t. m., se bodo vršili po strokovnjakih sadni ogledi po celem ptujskem okraju. Ugotoviti se mora, katere vrste sadja so letos najbolj razširjene, plodonosne in za trgovino sposobne in katere sorte je priporočati za enotni nasad. S temi sadnimi ogledi je združen tudi pouk o ravnanju s sadjem in vzgoji sadnega drevja. — Sadni ogledi s sestanki sadjarjev na sadnih vrtih se vrsijo: v nedeljo, dne 5. 9. od 8. do 10. ure pri Ornigu in Herbersteinu v Ptuju; ob 13. uri na Herbersteinovem sadonosniku na VurberguT ob 16. uri ipri jMariničii pri Sv. Urbanu; v pondeljek, dne 6. 9.: ob 8. uni pri Sv. Marku pri Golobu, od 12. uri na Vibmerjevem sadovnjaku v Hrastovcu, ob^ina Zavrč, ob 14. uri pri Miha Brenčiču v Slatini, obcina Sv. Barbara, ter ob 16. uri pri Šmigocu v Vareji; v torek, dne 7. 9., ob 8. uri pri št. Janžu na Drav. polju na posestniku g. Gojčiča in g. Ornika, ob 10. uri na sadovnjaku štajerske hranilnice v Podlehniku, ob 11. uri v Št. Lovrencu na Drav. ipolju pri g. Urbasu, ob 14. uri na Ptujgki gori pri g. Kupoiču,, ob 16. uri na Sagadmovem sadonosniku v Pečkeh; v sredo, dne 8. 9. v Dragovtiču pri županu Čehu, ob 10. uri v Juršincih pred šolo, ob 12. uri v Mosteh pri g. Toplaku, ob 13. uri v Muretincih pri g. Horvatu, ob 15. uri pri g. Molitorju v Mestnem vrhu. Sadjarji se naj teh sadnih ogledov polnoštevilno tideležijo. Posredovalnica za nakup in prodajo sadja t Ptuju. Ker odpade veliki pokrajinski sadni sejm v Pfuju, kakor je bil nameravan m 2. do 4. oktobra t. 1., je sadjarska podružnica v Ptuju ,si nadela nalogo,, da posreduje med protlajalci in kupci sadja y ptujskem okraju. Sadjereji naj prijavijo pri podružnioi svojo količino in vrsto sadja, ki ga imajo na prodaj, ikupci pa se istotako tamikaj javijo, ce žeMjo sadje kupiti v večjd ali rnali množini. S tem. se hoče preprečiti izkorisčanje sadjarjev po rainih špekulantih in prekupcih. Okrajna sadna razstava y Ptuju se bo vršila v mesecu oktobru od 2. do 4. dne, alko bo dovolj lepega in za trg sposobnega sadja na razpolago. To pokaže pa sadni ogled, ki se vrši po celem okraju od 4. do 8. septembra t. 1. Obvestila o tej razstavi sledijo pravočasno. Sadjarska in • Yrtnarska podružnica y Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob ,pol devetih dopoldne v osnovni šoli poldnevni tečaj za jesensko cepljenje (okulaoijo). Pri tej ipriliki bo imel srezki ekonom g. V. Štampar predavanije o jesemskem delu v sadanosniku in v drevesnioi. Vabijo ae vsd clani in prijatelji sadjarstva, posebno pa še mladina. Prodaja saharina svobodna. Saharin se je dozdaj prodajal le v lekarnah in drogeriijah in je bila splošna pro daja tega predmeta omejena. Sedaj je država saharin mo nopolizirala in nosi vsak originalni zavoj žig in predpisano banderolo uprave državnih monopolov. Ta državno monopolizirani saharin ne vsebuje nikakih brezvrednih sestojin ali nečistoč, je zdravju neškodljiv in ga bo lahko prodajal vsak trgovec v pcljubTii množiTii. Prodajal se bo v kristalih, prašku ter tabletah v ovojih po 5 gramov do 1000 gramov ter po cenah, določenih od uprave drža\iiih monopolov. Z ozirom na to, da mu bo prodajna cena v raz merju s sladkortjem zelo nizka, bode ljudstvo, osobito manj imoviti sloji, radi posegli po tem nadomestku za dragi sladkor. Mariborskl lr>>!; dne 7. aygiuta 1928. Kmctje so prijjeljali 20 s SYlnjino, 11 s krompirjem, 28 s čebulo in zelenjavo in 16 s sadjem naloženih yoz na trg. Trgovina je bila sicer živahna, toda prodajalci so tožili, da od onega časa, odkar odtegujejo držarnim nameščencem <od plač na korist popla^ljencem, ne kupujejo v isti meri kakor poprej. — Cenc mesu in mesnim izdelkom so ostale iste, kakor pretečeni teden. — Perutnine in drugih domačih airali je bilo sicer okoli 1200 komador na trgu, pa tudi ta kupčija ni bila poTsem povoljna, čeravno »o bile cene primerno nizte in deloma še celo nižje, kakor pretečeni teden, kajti mogel si dobiti piSčanca za 10 do 15 D, domačega zajca celo za 5 do 10 D. — Krompir, zrlenjaTa, druga živila, sadje, Bretlice. Tudi pri krompirju, zelenjaYi in pri čebuli so se cene znatrno znižale in kljub temu je bila trgovina takorekoč srednja. Kupčija s sadjem je bila kakor po naradi zelo živahna, to pa za to, ker ]"• sedaj aaiprimernejfii čas za sadje, ker ga je y obilici in ker ga kupi Y«akdo ia ae le driavni aameSčenci. Pri cyetlicah se ja tudi d»> bro opazilo, da a*kateri ljndjo, posebno rodbio« draaTnih naggMŠi«BMY ftjkaajo Y«i denar}« a« r*«poiagw- — Sploh m p» labko reče, da so se konzumenti zelo skrčili t svojili potrebah in da kupujejo le to, kar jim je neobhodno potrebno. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 4. avgusta so kmetje pripeljali 9 vozv sena in 7 vozov slame, v soboto 7. avgusta pa 14 yozov sena, 3 voze otave in 8 \iozoy slame na trg ter so prodajali seno po 70 do 85 D in slamo po 60 do 70 D za 100 kg, oziroma po 2.550 D za snop. Sejmsko porožilo. Mariborski trg, dne 10. avgusta. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do 8 D, poldebeli voli 6.50 do 7, plemenski voli 6 D, biki za klanje 6 do 6.50, klavne krave debce 6 do 8, plemenske krave 5 do 6, krave klobasarice 3 do 4.50, molzne krave 5 do 6, breje krare 5 do 6, mlada živina 5 do 8. Prodalo se je 320 kcmadoT (83 za izyoz v Avstrijo), — Mesne cene: volovsko meso, meso od bikoy, krav in telic 9 do 18 D, telečje meso 10 do 20 D. Svinjsko meso 10.50 do 27 D. Prignalo se je 10 konj, 11 bikov, 180 vo1oy, 324 krav, 19 telet, skupaj 553 komadov Kupčija je bila živahna. Stanje hmoljskih nasadov v inozemstvu. Nemško hmeljarsko društvo v Munchenu poroča iz okoliša Hallertau dne 4. aygusta t. 1. sledeče: V okolici Pfaffenhofen je rastlina tanke rasti. Nekateri bolni nasadi bodo dali najhitreje le prav pičlo letino. Vidijo se pa tudi bujni nasadi z bogatimi priveski. Proti Wolnzacb.ii je rast hmelja krepkejša in priveski so že bolj razriti. Mnogo je sicer že trdega cvetja, ki bo komaj še prehajalo y kobule. Vobče so škropljeni nasadi bujnejši od neškropljenih. V okolici Mainburg-Au je približno isto stanje. Zelo slabi nasadi se vrstijo z boljšimi. Najbolj so razviti nasadi pri Siegenburgu, Yendar tudi tukaj ne prizanaša peronospora hmeljskemu cretju, ki postaja trd, se suši in odpada. Druga leta smo začetkom avgusta že gledali lepe kobule in smo lahko — vsaj približno cenili bodoči pridelek — letos je pa to izključeno. Ce nam bo nebo milostno in nam bo pošiljalo več solnca in tople noči, potem pride v posameznih okolišev, bogati nastavek do okiobulenja — če pa bodemo avgusta imeli neugodno vreme, potem bo letina okoliša Hallertau prav malenkostna. Dr. Stigler. Tettnang — Virtenberško, 1. avgusta 1926. Vsled hladnega jesenskega vremena se stanje hmeljskih nasadov ni zboljšalo, nego poslabšalo. Navidezno so nasadi krepki in lepo zeleni — a kdo jih natančneje ogleduje, se prepriča, da se je varal. Druga leta smo že opaztrrali na trtah lepo se razvijajoče kobule — in letos? — Po razsodbi našib. hmeljarjev smo letos najmanj zaostali za štiri tedne. Deževje brez prenehanja in mrzle noči nam jemljejo vso upanje. Glede škropljenja z bakreno galico so hmeljarji prar različnega mnenja. Nasadi iz leta 1924 in 1925 so slabotni in ne obetajo kaj prida letino — isto velja tudi o letošnjih nasadih. Hmeljarji so otožni, ker pričakujejo le malo letino, če so tudi nekatera poročila polna preliraTane hvale o stanju hmeljskih nasador. Pri vsem tem je pa še upoštevati ogromne pridelovalne stroške, yelike davke ia prispeTke za socialno oskrbo. Žatec, ČSR, 6. avgusta 1926. Hmeljski nassdi so scdaj y najlepšem cvetju. V nekaterih Yrtoyih že cvet prehaja v kobule. Danes se o stanju hmeljskih nasadov ne da kaj več povedati, ker se mora počakati, kako se bo izvrševalo okobuljenje — kar je pa od-risno od vremena. Cene za lanski hmelj se pomikajo od 2800 do 3050 čK za 50 kg. Za letošnji pridelek se ponuja y predprodaji 3000 do 3100 ČK za 50 kg.