Ir l ajo vsak četrto!-, Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nomčijo 4 K, ra Ameriko in druuo tuje države 6 K.) — Po^nme/no številk" oe prodniaio ■ po 10 vinariov ■
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „DomoLiubaV Ljubljana. Kopitarieva ulica. Naročnina, reklamaoiie in in-derat.i pa: Upravnifttru wl>omoljuba'. -Ljubljana. Kopit»ri«va ulioa -
Štev. 6.	V Ljubljani, dne 10. februarja 1916.	Leto XXIX.
Dalmatinci pred cesarjem.
Prošli teden so prišli zastopniki dalmatinske dežele k našemu cesarju, da se mu poklonijo, mu povedo, kako zvesto in udano bijejo dalmatinska srca zanj in za avstrijsko državo. Bila je lepa kita vrlih mož: poslancev, županov, škofov. V hrvaškem jeziku je deželni glavar dr. Ivče-vič govoril poklonilno besedo. Z odkritim veseljem ga je poslušal sivi vladar in mu jc v odgovor povedal neizbrisno lepo zahvalo za vdanost in še lepšo pohvalo za neprimerno junaštvo, ki ž njo branijo dalmatinski sokoli našo domovino proti laškemu vero-lomniku. Tudi mi smo jim hvaležni, ker branijo neposrednje ngše domove s svojimi trupli. Dalmatinska kri, ki je lila na Kalvariji, na Oslavju, na Doberdobu, krog Sv. Mihaela, je tekla tudi za nas. In zato se z Dalmatinci vred radujemo tudi mi cesarjeve pohvale in zahvale in jim prisrčno čestitamo.
Bil je lep dan za cesarja in sam je dejal, da je dalmatinski poklon izredno dobro del njegovemu srcu. Bil je lep za Dalma-tince, pa tudi za nasi Ne samo iz razloga, ki smo ga že povedali, nego tudi za to, ker so roko ob roki z Dalmatinci tudi sinovi našega naroda na. kraških pečeh in na solnčnih goriških Brdih, ob zeleni Soči in na skalnih vrhovih tolminskih, kobariških in bovških planin izkazali svoje domoljubje, svojo zvestobo in svoj nezlomni pogum. Tudi njim se zahvalja očetno srce našega vladarja; tudi njim velja njegova pohvala.
Še nekaj moramo posebej opomniti, ko se spominjamo svečanega obiska dalmatinskih veljakov na cesarjevem šen-brunskem gradu. Ž njimi je prišel cesarski namestnik dalmatinske kraljevine, grof Attems. Ni sicer Hrva/t po rodu, pač pa
poštenjak, mož, kakor jih je malo. Deželo, ki ji je postavljen, da jo vlada v cesarjevem imenu, vlada tudi res v cesarjevem duhu; ljubi jo in ljubi tudi narod, ki prebiva v nji.
Dalmacija meji ob Bosno, Hercegovino in ob Črno goro. Pravoslavnih prebivalcev, ki so jih zadnji čas umetno učili, da niso Hrvatje, nego Srbi, ima na jugu in na severu veliko število. Agitacija proti državi je bila zašla tudi v Dalmacijo in sempatja marsikoga zastrupila. V taki zemlji, kakor je Dalmacija, ki je poleg tega gospodarsko precej zanemarjena, in kjer govori le prerada glasneje, nego je treba, topla južna kri, je bilo imenovano gibanje nevarno. Bilo bi tudi, toda previdna modrost cesarskega namestnika je nevarnost odstranila in brez velikih pritiskov, takorekoč brez vsake sile je dosegel, da se je okužilo le malo število ljudi, da je pa ogromna večina ostala zdrava in zvesta domu in cesarju. Dalmatinski obisk pri cesarju nam dokazuje, kaj zmore pametna, ljudstvu prijazna vlada, priča pa tudi obenem, da se da z razumnim vodstvom dobri, mehki južno-slovenski narod, če se vpošteva njegova duša, če se priznavajo njegove pravice, prav cenijo njegove vrline in pravično sodijo tudi njegove morebitne napake, dobiti za vse dobro in voditi k najslavnejšim, najhrabrejšim činom svetu v občudovanje, domovini v slavo in varstvo.
Carinska zveza z Nemčijo.
Komaj je izbruhnila vojska, so že jeli pisati razni politiki, pa ne taki, ki poznajo gospodarske razmere, da se morata Nemčija in Avstrija združiti v carinski zvezi, tako da bosta z drugimi državami sklepali
enotno trgovske pogodbe in imeli na zunaj enotno carino. Cele skladovnice papirja so potiskali s to rečjo. Mi smo le tu pa tam zinili kako besedo, sicer smo pa molčali, ker smo dobro vedeli, da se ob takih prilikah najprej oglase ljudje, ki radi veliko kriče, katerih glas pa ne seže v nebesa.
Sedaj divja vojska devetnajst mesecev. In danes je s to rečjo že vse drugače, nego je bilo prej. Jeli so se oglašati trezni možje, ki poznajo gospodarske prilike pri nas in na Nemškem, in precej splošna njihova sodba se glasi, da je carinska zveza Nemčije z našo državo nemogoča, ker bi bila na škodo nam in Nemčiji. Ravno v prošlih dneh imamo dve važni izjavi v tem oziru V Pešti so zastopniki avstrijskih in ogrskih poljedelcev zborovali in se soglasno izrekli, da ni misliti na imenovano carinsko zvezo. Pred osmimi dnevi se je p* v trgovski in obrtni zbornici v Pragi čul* beseda predsednika Nemca ob soglasnem odobravanju čeških in nemških svetovalcev, da je taka zveza nemogoča. Rekel je, da bi bila na škodo našemu poljedelstvu, ker bi vsled nje padle cene našim kmetijskim pridelkom; še bolj bi pa škodovala velikemu in malemu obrtu.
Nemčija je navezana na svetovni trg. Komaj desetino tega, kar izvozi blaga na tuje, proda v našo državo; kupi tudi od nas komaj desetino tega, kar izvozi od drugod. Če se tudi zvežemo mi in Nemci, nam to v glavni reči nič ne pomaga; vse kolonijalno blago — kavo, čaj, bombaž itd., pa volno, kože, razne kovine, ki jih nimamo, moramo mi in Nemci kupovati drugod. Glavna reč za našo obrt je pa ravno surovo blago, ki ga predelujemo in predelano prodajamo v druge države. V ti glavni reči bi bili kljub carinski zvezi odvisni od tujine.
Poleg tega bi pa velik del naše obrti ne mogel izhajati, ko bi ne imeli proti Nemčiji carinskega varstva. Tako bi na primer morala propasti naša železna obrt; kemičr.i bi se tudi ne mogla držati; pre-
1«
fifov. fi
dilniška in tkalska bi tudi imela veliko škodo.
Recimo pravično: Kdor hoče več, nego more, ni pameten. Bodimo prijatelji z nemško državo trdno in zvesto, — Bog daj, da bi se to prijateljstvo še razširilo po zmagoslavnem miru tudi na druge države, toda najprej mislimo nase. Krepka, samostojna, neodvisna avstrijska država pod nepremagljivo habsburško rodovino bo najboljše zagotovilo, da nam bodo ostali zvesti vsi naši prijatelji, in da se nas bodo bali naši sovražniki ter radi neradi iskali, kako bi se pobotali z nami.
P
Sodba o Draču. Švicarski vojaški strokovnjak Pozzi presoja dosedanjo delavnost avstrijskega generala Kovesa in pravi: Če pade Drač, je Avstrijcem kot zmagovalcem odprta pot v celo Albanijo. S padccm Drača je zapečatena tudi usoda Valone. Kakor hitro pa se Valona iztrga Italijanom iz rok, dobijo avstrijski podmorski čolni izborno torišče in opirališče za napade na sovražno brodovje v Jonskem morju. Značilno je, da Pozzi trdi, da Adrija nc pripada Italiji ali kaki drugi državi, ampak edino le Avstriji. Pozzi, ki trezno in dobro zasleduje dogodke na Balkanu, pravi, da bo Avstrija po zaseden ju Albanije s pomočjo Bolgarije, Nemčije in Turčije z vso silo napadla Solun.
Presenečenje med Lahi. V Italiji je globoko vplivalo, ker so obstreljevali Nemci s Zeppclinovci istočasno Pariz, Anglijo in Solun. Strah je še večji, ker se poroča, kako so Zeppclinovci dobro merili in da je popolnoma odpovedala obramba. Iz Pariza dohajajo zelo obširna poročila, angleška poročila so kratka in previdna. O obstreljevanju Soluna se le poroča, da je porušilo veliko hiš, da so uničena javna skladišča, solunske banke in da je ubitih 30 oseb, med njimi dva grška vojaka. Zeppelinove zrakoplove so sicer ljuto obstreljevali, a brez uspeha.
Dobro znamenje. Pravkar čujemo, da je romunski finančni minister dovolil prevoz turškega in bolgarskega blaga skoz Romunijo in da je do Donave že pripeljanih 1100 stotov turškega tobaka za Avstrijo in Nemčijo ter okoli 1000 stotov analolske volne. — Ogrski listi poročajo, da je z romunsko nakupovalno centralo sklenjena kupčija za 100.000 vagonov koruze. — Finančni minister je v romunski zbornici predložil načrt za 200 milijonov vojnega kredita. Doslej znaša vojni kredit že 600 milijonov kron.
Romunija še vedno ni nehala kole-bati. Gotovi ljudje seveda pri tem prav dobro žive in si nabirajo zaklade .. . Osem desetin romunske armade sc nahaja pod orožjem. Večina čet je nameščenih ob romunsko - bolgarski ter romunsko - ogrski meji, dočitn posadke ob besarabski "meji niso bile ojačene. Tudi del težke artiljerije čaka na ogrski in bolgarski meji. — To dejstvo vseka ko vznemirljivo vpliva "a osrednji državi.
2»
Črnogorska kraljeva rodbina sc jc preselila iz Lyona v Marseille.
Grčija je sedaj popolnoma blokirana, tako trdijo petrograiski listi V grške vode ne pride nobena ladja, ki bi je entcnline vojne ladje ne preiskale. Sodijo, da bo ententa zasedla vse vojaško važne kra:e, nato pa zahtevala razoroženje grških čet.
Nov ministrski predsednik na Ru-.kcn«. Z ozirom na slabo zdravje jc odslovljen ruski ministrski predsednik Goremvkin. Na njegovo mesto je imenovan član dr-državnega zbora Boris Vladimirovič Sliir-mer. — Goremykin je star 78 let; car ga je imenoval za pravega tajnega svetnika prve vrste. Položaj v Rusiji ostane menda neizpremenjen, ker pripada tudi Sliirmcr k isti štruji, kakor njegov prednik, dasi ima nemško ime.
Amerika še vedno godrnja. Zadeva in spor zaradi podmorskih čolnov z Nemčijo še vedno ni poravnan. Listi pišejo, da ozračje že dolgo ni bilo tako z boino elektriko natlačeno, kot sedaj. — Wilson predlaga, naj ententa svoje trgovske in prevozne ladje razoroži, ker bo drugače priznal uničen;e takih parnikov kot dopustno.
r.vc-'' 11
Svetovna vofsfes.
Nemški« križarku „3l<5 e" pri drla na tiroko m< rje in peto j ila sod« m angleških p. mikov. — Naše brodovje ob hiški obali. >Vpad na kolodvora Ortona in San \ ito. Nas uspeh ob tolinirskem ob-liKstju. — Tojinišk' boji ob soški fronti. — Živahno delovanje letalcev. — l)el naše konjenice prisilil rusko divizijo, da seje um»l>-liila. — Zeppeliiiovee nad. Parizom.— Krač ni otip di na Vngieško. — Cmagora odrezana od s\eta. — Trdnjato Km o v Albani.il /..sedle naše čete. —■ Zračni nap»<l na l>r«e, Valono iu Solun.
NA MORJU,
Junaška križerka. Na Atlantskem oceanu se jc pojavila drzna nemška vojna križarka »Move«, ki jc ustrahovala in potopila že sedem angleških ladij: »Artur«, »Cobridge«, »Ariadnc«, »Dromosibv«, »Farringlonford , »Član Macravish« - ' Nazadnje je pa še ugrabila angleški parnik »Appa.n« in ga tirala na obrežje drŽave V.ržmije v Old-Point. Ladja je imela na krovu 425 oseb, med njimi 138 oseb, ki so
®f 5,c?,!le 2 ^tjh potopljenih an-Rleskih parnikov. .Pcrnik »Appam« jc pri-plul v Ameriko z nemško zastavo in nemškim vodstvom. Sedaj se pričkajo, ali naj
fadja * nem§ka UH k°l an^lcška
. Naše Jadje zopet ob italijanskem °oreziu. Neka skupina avstrijskih ladij je obstreljevala in težko poškodovala f3 fi-bruarja) na italijanskem obrežju kolodvora O, tona in San Vito; v okolici teh kra-
jev pa več skladišč, neko tvornico in niost čez reko Arielo. Opazovali so se požari Skupina križark se je vrnila, ne da bi jo kdo zasledoval. (Omenjeni kraji leže ob žcleznici med Brindisi in Mantua nekako nasproti naši kotorski trdnjavi.)
Podmorski čoln ob izlivu Temze. Neki nemški čoln-potapljač je pogreznil ob izlivu Temze oboroženo angleško stražno ladjo, in šiiri ribiške parnike. — Mornariški (nemški) zrakoplov L. 19 se ni povrnil s poizvedovalnega poleta. Pravijo, da je bil Zcppclinovec in da se jc potopil.
VOJSKA Z ITALIJO.
Boji s topovi. Ob soški fronti ni bilo posebnega gibanja. Topništvo jc pač delovalo na celi bojni črti. — Ker Lahi nimajo posebnih novic, opisujejo izmišljene boje jn uspehe, ki so v resnici niso nikdar in nikjer vršili. — Topniški boji dne 2. februarja so bili r.a primorski črti nekoliko hujši. Zahodno od Sv. Lucije so naši razširili s podkopnimi napadi postojanke.
Nazaj so se umaknili Italijani pred tolminskim obmostiem in sicer vsled z. injih podjetij ne.ih čet. Zasedli so strmine zahodni od ccste Čiginj—Selo.
Pogum upada italijanskim četam, kajti seda; je tudi med njimi zneno, da so v štirih bitkah ob Soči izgubili 600.000 mrtvih. ranjenih in bolnih vojakov. — Veliko žrtev je zahtevala sedaj tudi griža in kolera. Ujetniki piioovedtijejo, da ie arnvda utrujena in željna nrru. Drugače so pa z obleko in jedili dobro preskrbljeni. Pogum jim je pošel osobito zaradi poraza Srbov in Črnogorcev.
VOJSKA Z RUSI.
Ker sc jc ruska ofenziva slabo omic-s!a, so Rusi izgubili veselje, da bi še napadali. Med ujetniki se nahajajo napol izurjene čete, mladi 17lctni fantje, pa tudi možje najstarejših letnikov. Na besarabsko mejo so bili spravili najboljše čete, ker so pričakovali, da bi od uspeha na tem prostoru mogle nastati važne politične posledice. Poleg slaroruskih polkov so sc vojskovali tam gori tudi Tatari in Čerkezi. ki jih štejejo za najboljše in najhrabrejše polke v ruski državi. Naših čet nadajjni boji pač nič nc skrbe. — Severovzhodno od Černovic je bil odbit (1. febr.) precej mo-čan napad, ki so ga Rusi pripravljali z večdnevnim topniškim ognjem. — Ruski napad na postojanko severovzhodno od L5o-jana, dne 2. febr., se jc ponesrečil.
živahno so delovali letalci na obeh straneh. Neko rusko brodovje je vrglo 6 bomb na Bučač. Avstrijski letalci so i - li uspehe zahodno od Czorlkova in severu' od Zbaraža.
Rusko ofenzivo vodil Francoz. Iz Bukarešta se poroča, da so Rusi napeli vse sile, ko so hoteli prodreti galicijsko bo'^0 črto. Uporabljali so težke japonske topove, vodstvo jc bilo poverjeno francoskemu generalu Pau, ki biva že več mesecev na Ruskem.
Naši konjeniki so ob Spodnjem Sli« dne 1. febr. nenadoma napadli tamošnje prednje ruske postojanke. Z golimi sabljami so Ruse tako natepli, da se je morala
t
vsa divizija umakniti na drugo črto. — V Bcsarabiji se vrši veliko premikanje ruskih
čet.
VOJSKA Z ANGLEŽI IN FRANCOZI.
Zračni napad na An-Jležs. Tako daleč se pa Zeppelinovci še niso drznili, kot v noči pred 1. februarjem. Napadli so najbolj občutljiva mesta, kjer izdelujejo Angleži st.-elivo, kjer imajo rudokope in begate premogovnike. Sedem Zeppelinovih zrakoplovov je priplavalo nad srednjo Anglijo in metalo bombe na ladjedelnico, pristanišče in tovarne pri Liverpoolu in Birkenheadu. na livarne in plavže v Manchestru, Not-tingbamu in Sheffieldu, na velike industrijske naprave ob reki Humber in pri mestu Great Yarmouth. Povsod se je opazovalo močno učinkovanje; videli so se siloviti požari in eksplozije. Sovražna baterija ob reki Humber ie utihnila. Vrženih je bilo nad 300 bomb. Zrakoplove so povsod močno obstreljevali, a nič zadeli. Vrnili so se
^si srečno nazaj, — Nad tem uspehom je vse, kar čuti z Nemčijo in Avstrijo — veselo. Tako daleč — in tako presenečenje za Angleže! Ko bodo tudi Angleži čutili, kaj je vojska, se jim bo polagoma porodila kakšna bolj pametna misel v glavi, da ne bodo tirali sveta v brezmejno pokonče-vanje.
Nad Parizom. Zeppelinov zrakoplov, ki je v nedeljo zvečer (30, jan.) metal bombe nad Pariz in okoliške občine, je uničil v notranjosti, kakor pripovedujejo nevtral-ci, do 50 hiš. Zrakoplov je vse presenetil; ko so letali ognjegasci po mestu, so že pokale bombe, V osrednjem brzojavnem uradu je nagloma umrl ravnatelj vsled strahu, ko so mu javili, da se bliža Zeppelinovec, Očividci poročajo, da so bombe strašno učinkovale. Mrtvih in ranjenih je več sto oseb. Veliko cest je bilo zaprtih še 8 ur po
napadu, da so pospravili žrtve. Škoda zm-ša do 10 milijonov frankov.
Presenetljivi napadi. Na Flanderskem so nenadoma napadli angleški oddelki nemške postojanke pri Mesines. Napadi so bili končno vsi odbiti. — Sovražno topništvo jc živahno delovalo na nekaterih odsekih v Champagni in v Vogezih.
Cela Črnagora odrezana od sveta. Iz Rima poročajo, da ne dobe iz Črnegore nobenih poročil, ker je Avstrija blokirala cclo črnogorsko obrežje.
/•lir v Črnigori. Iz Črnegore ni čuti ne o bojih, ne o nasprotovanju prebivalstva.
Značilno. Kakšne simpatije imajo Črnogorci do Italije, se vidi iz tega, da jih je mnogo zaprosilo naj bi jih uvrstili med prostovoljce proti Italiji. Iz razloga mednarodnega prava se morajo seveda take ponudbe odklanjati, a značilne so le,
Italija ne mara pustiti Albanije, zato je poslala tja še eno pehotno divizijo. Čuje
!

se, da hočejo italijanske čete prodirati v osrednjo Albanijo.
Prodiranje naših čet v Albanijo počasi nanreduje. Prekoračena je — brez boja — reka Matja.
Naši letalci. Zadnji teden so se proslavili zrakoplove! z drznimi poleti nad osrednjo Anglijo, nad Pariz in Solun. A tudi albansko bojišče je občutilo moč teh železnih ptic. Štirikrat so naši letalci vznemirili italijanske vrste pri Draču in Valoni.
V trdnjavi Kruja. Avstrijske čete, ki prodirajo v Albanijo, so 2. febr. došle v pokrajino zahodno od Kruje in se torej bližajo Draču. — Te dni je bila tudi Kruja zasedena. Prednje naše čete so že prekoračile reko Ismi, (Trdnjava Kruja šteje kakih 7000 mohamedanskih prebivalcev ter stoji na prijetni višini, odkoder je lep raz-
gled na morje in okolico poraščeno z olivnimi gozdovi. — Sedaj pride na vrsto Drač,,
Valono bi Italijani radi izpremenili t močno trdnjavo. Ostale dele srbske armade, ki so še sposobni za boj, pošljejo deloma v Solun, 25.000 pa v Valono.
Zračni napad na Drač in Valono. Uradna objava se je glasila: Naša pomorska letala so obstreljevala, in sicer 25. jan-, 27. jan. in 1. febr. Drač, posebno pa tabor* s šotori pri mestu; učinek je bil uničujoč. Vrnila so se vselej nepoškodovana, dasi so jih ljuto obstreljevale baterije na suhem in od morske strani vojne ladje.
Val ono so obstreljevala 2, februarja pomorska letala, ki so zadela večkrat pristaniške naprave, flotante in tabor šotorov, V ljutem ognju baterij na suhem in na ladjah je bil zadet motor nekega letalca; letalo je bilo prisiljeno, da se je zato izpustilo na morje. Voditelj skupine, linijski ladiin poročnik Konjevič se je, ne da bi se količkaj obotavljal, takoj izpustil poleg poškodovanega letala na po burji močno razburkano morje. Posrečilo se mu je, dasi so streljale baterije na Sazenu in dasi sta vozila dva rušilca proti licu mesta, da je rešil dva letalna častnika, ki sta ostala nepo-j. škodovana, v svoje letalo in da ie temeljito I pokvaril poškodovano letalo. Nato je zopet zletel kvišku s podvojenim moštvom • ravno še v pravem času in se je vrnil nepoškodovan po poletu 220 kilometrov v Kotor.
PRED SOLUNOM.
Letalo nad Solunom. Dne 1. febr. je neko letalo z dobrim usoehom napadlo ladje in forte entente v solunskem pristanišču, Nastali so veliki požari. Podrobnejša poročila javljajo, da se je 1. febr. zjutraj ob treh prikazal Zeppelinov zrakoplov nad Solunom, da je vrgel 20 zažigalnih bomb. Porušenih je pet hiš, uničeno neko skladišče; v pristanišču je poškodovan neki parnik. Škoda je ogromna. Samo solunska banka ima okoli 3 milijone frankov škode. Mrtvih je okoli 90.
Letalni napadi se množe. V solunski okolici so letalci poškodovali 50 poslopij.
Tedenske novice.
Odlikovan je č. g. duhovni svetnik Jernej Ramovš, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko — s častnim znakom Rdečega križ« II, razreda. To odlikovanje mu je podeljeno zaradi izredno velikih darov v vojno-oskrbne namene.
Občni zbor »S. K. S. Z.« bo 19. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« — na Jurčičevem trgu.
Vojaški izpit z odliko je napravil svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, — enoletni prostovoljec g. Ivan Podle«-nik, ki je bil premeščen od 17. pešpolka v vojaško uradniško šolo v Zagreb, Imenovan bo v kratkem za kadeta.
Mlad hrvatski umetnik. 20letni umetnik Hrvat Zlatko Balokovič je priredil dne 1. februarja v Ljubljani krasen koncert, pri katerem je sviral na gosli s tako dovrše-
31
Črnogorci izročajo orožje.
»ostjo in spretnostjo, s tolikim umeva-ajem, da so listi brez izjeme polni hvale in lačudenja. Naslednji dan se je podal mkdi rirtuoz v ožje vojno ozemlje, kjer je njegov oče uslužben kot stotnik. V veliki baraki se je zbral ves generalni štab in tudi eene ral pl. Boroevič. Tudi ta koncert se je izborno posrečil. Umetnik je ves čisti dohodek obrnil na korist armadi ob Soči.
Prememba. List Cvetje z vrtov svetega Frančiška«, glasilo tretjega reda, izhaja sedaj v Kamniku, in sicer vsak mesec.
Umrla je 4. februarja v Ljubljani dobro tnana in spoštovana odbornica ženskega oddelka Slov. kršč. soc. zveze ■— Katarina Jakopič. Rajna gospodinja je bila pridna, »kromna in pobožna žena. Mir njeni duši!
Umetni led. Izdelovalnico umetnega ledu bodo otvorili v ljubljanski klavnici.
6000 krušnih kart manj se je izdalo v Ljubljani, ker je županstvo odredilo strožji pregled. Vsak dan se speče kruha v vojni pekarni 7450 hlebov, pii pekih pa 7290; ta množina bi morala zadostovati za 70 tisoč ljudi, ki bivajo sedaj v mestu.
Iz Kobarida piše nadučitelj Fr. Bogataj preko Švice nekemu prijatelju, da je sedaj ondi več trgovin nego hiš; gostilne ni nobene, pač pa mnogo kavarn. Nastalo je polno novih cest in poslopij.
Rušilci svetišč. Svetišče Žalostne Matere Božje na Mirnskem Gradu (pri Gorici) je bilo 3. februarja v polno zadeto na strehi pred presbiterijem. Priletela je 28 cm granata. Streha je močno porušena, poškodovan veliki oltar, obhajilna miza deloma razdrta.
Bakreno streho v Marijinem Celju so izročili vojaški upravi. Teža bakra znaša 14.000 kg. Prejšnjo streho so nadomestili s pločevino. — Tudi raz baziliko M. B. v Mariboru bodo te dni sneli bakreno pločevino.
Smrt v jami, V Kočevju je 30. januarja ob četrti uri zjutraj podsula ogromna plast zemlje rudarja Antona Šarfer, doma iz Selnice ob Muri. Zdrav, vesel in prijazni mladenič je bil v petih minutah mrtev. Star je bil 21 let.
Silna burja. Iz Splita se naznanja, da |e vsled strahovite burje skočil s tira sinj-»ki vlak in se prevrnil pri postaji Mravi-nac. Na srečo so bile ranjene samo tri osebe.
Razne novice.
Papež Benedikt XV, — in naši ujetniki v Italiji, Kakor znano, se je sv. oče zelo toplo zavzel za naše v Italiji internirane duhovnike, jim poslal brevirje, maše bi denarne podpore in je poskrbel, da so ph sprejeli v razne duhovske zavode. Sedaj se je-posebno zavzel za naše ujetnike, katere so pripeljali v Italijo iz srbskega Djetništva. Že julija meseca je Benedikt XV. naprosil švicarske kapucine, da bi prevzeli dušno pastirstvo pri naših vojnih ujetnikih na Sardiniji. Sedaj je brzojavno pozval patre, da gredo pastirovat na otok Asinaro. Stroške plača sv, oče sam. Na otok Asinaro so odšli oo. Teodor Bosler, Pavel, Celestin in Zeno.
41
Vojna škoda v Galiciji. V 110 mestih ter v 1267 vaških občinah je bilo med vo|-sko porušenih 64.000 hiš in 113.000 gospodarskih poslopij.
Dravinjske doklade dobe državni uradniki; priboljšek bo znašal po razmerah od 10 do 20 odstotkov temeljne plače.
Denarni promet. Za poštne nakaznice v Švico je določeno razmerje 100 frankov = 148.50 K. — Bolgarska vlada je določila, da se more sprejemati srbski denar za polovico vrednosti; carina in druge državne pristojbine se morajo pa plačevati le z bolgarskim denarjem.
Po izročitvi orožja. V Črnigori se čuti povsod zadovoljstvo, da se je končala vojna šiba, ki so jo z malimi presledki čutili skoraj šest let. Seveda primanjkuje živil, draginja je velika; kilogram kruha stane 18 K, liter mleka 2 K, liter vina 6 K, dve jajci 1 K, kilogram sladkorja 10 K.
Lovčen — zaklad. Leta 1913. se je bila raznesla novica, da so Nikita pogaja z Avstrijo glede Lovčena. Ruski car je takoj brzojavno vprašal Nikito, če je kaj resnice na tem. Nikita pošlje brzojavko; »Lovčen je naš Olimp, je z božjo roko postavljen spomenik svobode in njenih branilcev, Lovčen je zibelka naše slavne knežje hiše. Lovčen je tudi pod/.idjc za nagrobni spomenik, ki v njem počivajo zemeljski ostanki Petra Petroviča Njeguša. Lovčen se je upiral, ko so divji azijski valovi pluli celo do Dunaja. Upiral se bo tudi vbodoče vsem sovražnim napadalnim valovom. S svojimi v oblake segajočimi vrhovi nam je Lovčen dražji, dragocenejši, kakor če bi bil ves iz samih dragih biserov. Naš Lovčen ni na prodaj!«
V Belgrad se je vrnilo 46.635 Belgraj-čanov; med temi jc 12.000 takih oseb, ki so prosile za javno oskrbo.
Mraz v Rusiji. V srednji in severni Rusiji imajo letos izredno hudo zimo. Toplomer (bolje mrazomer) v Peirogradu kaže že več tednov 24 do 30 stopinj R. pod ničlo. Šole so večinoma zaprte, ker manjka kuriva. Zadnji teden je zmrznilo v Petro-gradu in okolici 17 oseb.
Stiirmer se je prelevil. Novi ruski ministrski predsednik ne mara več nemškega imena; imenoval se bo odslej Panin.
Nad tri milijone beguncev živi v Rusiji; ruska vojska jih je posili odvedla iz domačih krajev.
Okrog 100 ladij zamrznjenih, V Arh-angenlsku je primrznjenih 50 ladij; večinoma so angleške in ruske. V drugih mornariških pristaniščih severne Rusije se nahaja še do 50 ladij, ki čakajo, da jih odreši gorkejsi tok morja.
Usmrtil se je turški prestolonaslednik Juzuf Izedin Effendi, Prerezal si je žile na roki. Časopisi trde, da se mu je zbledlo, Nekaj časa se je tudi zdravil v nekem sa-natoriju na Semmeringu. Novi prestolonaslednik je mlajši brat vladajočega sultana z imenom Valih Edin Effendi,
Perzija na naši strani. Iz Carigrada se naznanja, da se je konečno Perzija odločila in postavila na stran osrednjih sil.
Panamski prekop je popolnoma zaprt. Ijcn S6' končno-veljavno pOprav-
Kobilice so se zopet pojavile v Pale. stini v velikih jatah. Povzročile so velikan, sko škodo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvi;o)
sprejema hranilne vloge, za katere ;a»:či dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43'i°/o brez kakega odbitka,
rraHne uro od 8.* fe UPlu
<Glejj inseral!
Iz ujetništva; Iz ital. ujetništva se je oglasil Anton Pavlič (Malija 104, Istra). — Iz ruskega ujetništva je pisal domobranec Ivan Bernardi, doma v Maliji pri Porlorose. Eno leto so živeli njegovi domači v negotovosti, kajti o njeni ni bilo obvestila od februarja 1915. Vc.M.-lje jc sedaj v domači družini tem večje. Po preteku 17 mesecev je došlo pismo od Ivana De k leva doma iz Selc pri Sv, Petru. Nahaja se v ruskem ujetništvu. — Frvikrat sc je oglasil iz ruskega ujetništva France Rozman, doma v Dragočajni pri Smledniku, 14 mesecev so domači čakali in slednjič le dočakali veselo sporočilo, da je sin še živ. Mati nam piše; .<V na;globokejši hvaležnosti do Boga naznanjam, da sc je moj sin zglasil. Želim to veselje vsem, ki še žalujejo v negotovosti zaradi usode svojcev.« — Po 13. mesceih so dobili z Ruskega obvestilo starši vojaka J. P r o s e n, doma v Lučinah nad Škofjo Loko. Jožef piše materi, da je živ in zdrav.
Pogreša se poddesetnik Flori S c h \v e i g e r , 17. p.p., 9. stot. Ako bi bilo komu kaj znano o njem, se vljudno prosi, naj sporoči na naslov; G. Ivana Sclnveigcr, Tržič na Gorenjskem. — a" lcnlin Kušar, Učak, p. Trojana, želi pojasnila o vojaku 27. pp. j a n e z u P a n č u r. Ako je komu kaj znano o njem, naj blagovoli ustreči.
Nov list, ki so mu napisali na čelo »Pozdrav iz domovine« je dotiskan. Namenjen je slovenskim vojakom. Pošiljal se jim bo v večji množini zastonj na bojišče.
Častniki sluge. Vojno ministrstvo sklenilo, da pošlje v redno vojno službovanje vse one častniške sluge, ki niso v ta namen neobhodno potrebni. Častniki so bili pozvani, da sc prostovoljno odpovedo slugam, za kar dobe primerne pristojbin« kot odškodnino. Kdor na vsak način želi služabnika, bo vzel moža, ki za fronto m sposoben.
Domoljubne pozdrave sporočajo vojaki brzojavnega oddelka št. 45.: Peter Kovačič — Krška vas, Janez Žarn — Vel. Mraševo, Alojzij Mavsar — Pristava, Anton Špiler — Drnovo, Janez Meke — Gr-žečavas. — Članom in članicam Marijine družbe se priporočajo v molitev.
Zr oslepele vojake in goriške begunce so na P r i m s k o v e m pri Kranju dne 2. svečana darovali 61 K 81 v. — Lep dar. Posnemanja vredno! — V M e t 1 i k i je priredilo Katol. slov. izobr. društvo 23. in 30. januarja lepo predstavo z zelo zanimivim sporedom na korist oslepelim vojakom in Rdečemu križu. Predstava je izborno uspela in donesla velik denaren dohodek.
Precej prostosti morajo imeti ujetniki na Ruskem, dasi se vsem ne godi enako. Te dni je dobil prijatelj »Domoljuba« sliko (fotografijo) nadučitelja Silvestra, ki sc nahaja v mestu Marijinsk v Sibiriji. Postal je bradat, da ga je komaj spoznati. Oblečen je v čeden ruski kožuh. — Naslikan seveda ni sam; poleg njega stoji ruski vojak-straž-nik, ki jc videti prav dobrovoljnega obraza, — Slika bo natisnjena v »Ilustr. Glasniku«,
Listek I
pi_/c
l27avavavavavavavaw
Kletev divjega lovca.
(PoVest. — O. — J. C.)
(Dalje.)
Vsi so stali kakor okamenelij nikdo sc ni ganil. Joža je bilo strašno videti. Begal jc okrvig z razmršenimi lasmi, z odpeto srajco pod vratom. Njegovi pogledi so bili divji, polni sovraštva in jeze,
V to tišino jekne, kakor ostrina noža, obupni krik'
»Milan . , . Oče, oh, oče moj!« in uboga Milka.
ziomljena vsled neznanske bolečine, pade v nezavest.
»P*ter ubit!« se je vil grozničavi šepet nad glavami preplašenga ljudstva.
1'antjc, razen Milana, ki je ostal pri zbegani družini Petrovi, so se napotili z Jožo v gozd ...
Čez nekaj časa je prišla Milka zopet k sebi. Počasi se je dvigala in mrzlično gledala okrog sebe, kakor da je sanjala najstrašnejše sanje. Pogled je bil bolesten, nad vse žalosten.
»Moje sanje,« reče s težko sapo, obrnjena proti Milanu, »in tvoj oče, ubijalec mojega!?«
Vroče in debele solze so se ji udrle po bledem in obupanem obrazu.
Milan jc stal kakor pribit. Molčal je. Te besede so mu šumele po glavi kakor peklenski vrišč, in kakor da bi se mu mora zvalila na prsi. Težko je dihal.
»Milka,« reče komaj slišno mladenič, kakor bi iskal besedi, da bi se opravičil. »Milka, jaz nisem kriv.«
»Nisi,« reče deklica; »Bog nas skuša,«
Mati se je izkazala še najbolj junaško. Ni izpregovorila niti besedice, samo -'Mela
je. Tolažiti je jela zbegano družino, češ, morda pa ne bo tako hudo, morda je samo obstrcljen. »Bog je neskončno moder, pa je morebiti prav namenoma dopustil to nesrečo, da spravi Petra na drugo pot in ga iztrga iz pesti onega človeka.«
Med tem se je zbralo okrog skrušene družine mnogo vaščanov, zlasti ženskega sveta in otrok,
»Do očeta pojdem, samo da ga vidim,« zakliče bolestno Milka; »v gozd, v gozd moram!« Mladenke, ki so jo tolažile, so jo komaj zadrževale in ji dajale poguma, češ, saj bo bolje. »V gozd moram; za božjo voljo vas prosim, pustite me« je silila deklica, ki je bila od bolesti vsa omamliena. Za njeno mlado, nežnočutno srce je bil ta udarec prehud, pretežak.
Tudi na mater in druge domače je bilo treba skoraj s silo vplivati, da so jih obdržali doma in deloma pomirili. Milan, ki je bil sam ne le potrt, ampak naravnost zlomljen, sc je moral junaško boriti, da bolest ni planila na dan, marveč je ohranil še toliko prisotnosti duha, da je z drugimi vred mogel pomirjevalno vplivati na nesrečno družino.
V.
V	mali, enostavno urejeni sobici je ležal na beli, snažni postelji smrtno-nevarno ranjen divji lpvec Peter. Lice mu je bilo bledo in nepremično, izraz bolesten.
Pri njem je sedela njegova žena, skru-šena od žalosti in onemogla od hudega joka. Njeno voščeno in izmučeno obličje je izražalo globoko notranjo bolest. S svojo suho roko je gladila črne lase ihteče Milke, ki jc sedela pri materi na majhnem stolčku.
V	sobi je vladala velika tišina, in težko dihanje bolnikovo, tihi jok nesrečne žene in globoki, težki vzdihi potrte deklice so izpolnjevali to tišino tajinstveno in otožno . ..
»Katarina,« reče s slabim glasom bolnik, in odpre počasi oči, »ne jokaj, vse jc zastonj, ker čutim, da so moji poslednji trenutki šteti.. .«
»Peter, ne govori tako, pri Bogu je pomoč,« krikne ihteča žena in bolestno za-plaka.
»Tudi on me je zapustil,« reče utrujeno bolnik.
»Oče, ne izgubite vere in upanja v njegovo milost,« reče bolestno Milka, zroč plaho v bolnika,
»Nisem je zaslužil,« reče Peter zamolklo in zapre utrujene oči.
V	sobi je zopet zavladala tišina. Na obrazu bolnikovem se je izražala vsa tista težka bol, ki je imela tuintam bolj duševni kot telesni značaj, Da, v duši ga je morila nepokojna misel, kaj bo sedaj z njegovo družino, ko ostane brez rednikn, brez zaščitnika. Pred očmi se mu je prikazalo vse njegovo življenje, izpočetka tako rožno, srečno in mirno, a pozneje tako temno, tako skrbi polno in burno.
In spomin na vse to, je napravil v njegovi duši tak vtis, mu je vnel nanovo o.lenj očetovske ljubezni, da je hotel še enkrat videti svoje otročiče — videti jih vsaj še poslednjikrat.
»Katarina,« reče s slabotnim glasom Peter, »pokliči semkai otroke, da jih vidim še zadnjikrat.«
»Ne obupuj, Peter,« reče žena blago, »počakaj, da si opomoreš, in še dolgo boi z nami vsemi.«
»Ne morem... čutim se vedno slabšega . ., pokliči jih, pokliči, Katarina« — je govoril pretrgano bolnik.
»Pel er, Peter!« zajoka žena in se pri-pogne k ranjencu, kakor bi ga hotela oteti rokam brezčutne smrti.
»Katarina, pokliči jih, žena, pokliči moje otroke!« prosi bolnik polslišno, pri tem pa privro v njegove ugasle, steklene oči solze — solze obupanja.
Žena izgine iz sobe — tiho in brez šuma kakor senca.
Bolnik je ležal nemirno. Bledo lice mu je včasih zadrhtelo, in v tem drhtenju si opazil trepet bolečine, trepet onemoglosti. Pri njegovi postelji je ostala še Milka. Svoje solzne oči je uprla v bolnega očeta. Videla je, kako ga moči vedno bolj zapuščajo, kako mu težko bol še bolj otežuje duševni nemir in skrb in strah za družino.
Po kratkem molku odpre bolnik oči, se zagleda v Milkino razjokano obličje in začne s slabim, drhtečim glasom:
»Milka, draga moja hčerka, premaguj se vsaj ti, kajti tvoje solze so samo materi bolečina. Saj vidiš, da jo bolezen vedno bolj tlači in jemlje; radi nje bodi močna in tolaži jo. Mene ne bo več, sirote moje . ., revčki... zapuščeni .,.« Naprej ni mogel. Vroče solze, polne obupa in roditeljskega sočutja, so mu privrele v motne in upal? oči. Jokal je. Bil je to jok brez glasu, tisti jok, ki tiho pretaka težke solze bolečine kesanja, skrbi...
Padlemu tovarišu.
Zvezdice medlijo, luna se potaplja; v prvih solnčnih žarkih zadnja teče kaplja.
Kot rubin rtideča, glej, je kri junaka, ki ovenčan s slavo me v nebesih čaka,
Pal nocoj je v boju, mirno zdihnil vdano; da bi videl dom še — ni mu bilo dano.
Bil jc zvest tovariš, priden, kakor mravlja; srebrna svetinja jasno ga proslavlja.
Daleč tu na tujem njega je gomila; mati nikdar nanjo solz ne bode lila.
Vendar bodo tebi svečice gorele, in iskrene solze zate, dragi, vrele.
Svečice molitve jaz ti bom užigal, ko se tožen duh moj k tebi bo povzdigal.
Invalid Jožef Mohor.
51
Slike in črtice z bojišč.
Kako umirajo junaki ...
»Ssssš«, je priletela granata in udarila y bojno črto. Vojak je bolestno vzdihnil; granata mu je odtrgala levo nogo in desno grozovito razmesarila. Sanitejci, ki so hrabro opravljali težavno službo, so ga odnesli na rešilno postajo. Bled radi izgube krvi je ležal ranjeni vojak, vendar popolnoma miren, kakor da se mu ni ničesar zgodilo. »Dajte mi vode,« je zaklical po daljšem molku, in ko se mu je izpolnila želja, je slabotno nadaljeval: »zdaj ne boli več ... čutim se pokrepčanega ... Z Bogom ...!« Še par vzdihov in prestal je telesne muke. Smrt mu je zacelila vse bolečine ter jih izpremenila v krono zasluženja, ki je pripravljena tistim, ki trpe junaško ...
Na rešilni postaji je sedel z obvezano glavo drug vojak, sin junaške Bosne. Granata mu je odbila čelo, tako, da se je videlo v možgane. Toda hrabri ranjenec ni tožil, niti vzdihoval, dasi je bil pri popolni zavesti. Mimo pride mlad častnik, pušeč
tudi križana z veliko bolezmio, in mi vsi
smo nekako križani, pa v b0Z,0 V0l)0 SC moramo vdati. To je že star izrek, da cm večje je trpljenje, tem vccic bo zasluze n e Smo žetega vredni. To Pa mislim: Bog bo dal, da se še zdravi v.duno. Ako pa e-ga nismo vredni, pa Bog da,, da bi bita trečna zadnja ura, kadar bo prišla Se bomo pa potem v nebesih toliko bol, srečni zopet združili in skupaj veselih, sa, tuka) na tem zemeljskem potovanju tako ni pravega veselja; zmeraj samo krizi in ^zave Pa drugo bi še bilo, samo da bi te vojske bilo enkrat konec! Na stotisoče vojakov nas tukaj troi in zdihuje k Bogu, da bi nas rešil tega križa, doma pa prav tako prosijo družine. Pa kaj pri nas! Ka, pa drugod: oče ubit, družina pregnana v druge kraje, domačija pa podrta in požgana! Dosti sem videl takih podrtii. Tako lepe hiše, krasni vrtovi, pa vse podrto, raznopa-no, vmes pa leseni križi, ki pričajo, da so tu padli naši tovariši. Tako ie. Kdor to vidi in kaj misli, mu pridejo solze v oči. Uboge družine! Pred srečne, sedaj pa skoro ne bodo vedele, kam domov. Pa kaj bo še, čc
Avstrijska straža pri Plevlju.
dišečo cigareto. Ranjencu se je zbudila strast do kajenja. »Molim vas, gospon kapitane, za jedno cigareto,« je poprosil milo. Častnik je ustrege! izraženi želji. Ranjenec se je hvaležno nasmehnil in slastno kadil; potem pa se je naslonil, šepetajoč polglasno: sada očem malo zaspavati...« In zadremal je sladko ter se ni prebudil več. — Hrabro se je bojeval in junaško trpel, brez bojazni je gledal smrti v obraz. Tako trpe in umirajo junaki. — Limbarski.
Sin-vojak tolaži mater.
Janez Demšar iz Malenskega vrha (Poljane) piše svoji materi z bojišča:
Dragi mi! Ljuba mati! Najprej Vas lepo pozdravim ... Približal se je zopet Vaš častitljivi god. Želim Vam srečo povsod: na duši in telesu.., To vem, da veselja nimate, kot ga tudi jaz nimam; toda le potrpite, saj je Vaša patrona Mariia tudi bila žalostna, ko je izgubila 12 letnega Jezusa; še bolj pa, ko so ga križali. Vi ste 61
Bog ne bo naredil tej komediji konca? Kdaj je ljudstvo tako zagrešilo, da mora sedaj toliko trpeti! Pa ti nedolžni otročiči, koliko morajo prestati!
Vi pa Boga hvalite, da Vas šc v miru pustiio doma.
Sedaj Vas še enkrat pozdravim ,..
Še bi prijel za orožje ..,
Osvald Kastrun — ranjenec — piše iz bolnišnice na Jezersko svoji sestri:
Ljuba moja sestra! Najprej Te srčno pozdravim, kakor tudi vse domače. Iz bolnišnice me vleče na dom. Rad bi že enkrat videl svoj rodni kraj, rad bi podal desnico svojim domačim, srčno rad bi videl Tvojo enoletno hčerko, ki vsi pravijo o nji, kako je ljubka in draga. Ne vem pa ali ,o bom kdaj videl, ali ne. Naznanim Ti, da sem bil v silnih bojih na Laškem. Došle, me ,e še roka božja varovala, da sem ostal ziv, čeravno sem prestal hude bolečine na roki, ki mc jc vanjo zadela laška
krogla. Toda vse se prestane. Seveda imam roko šc trdo; pa vendar bi že zopet rad pri-jel za orožje, da bi branil svoje drage in lepo našo domovino. Mnogo fantov se je žc preselilo gori v nebeško veselje, ker je bila tako volja nebeškega Očeta. Tudi mene lahko zadene sovražna krogla, pa naj bode, kakor Bog hoče, da bi le zmaga naša bila. Naj ve ta presneti Lah, kaj smo mi Slovenci! — Ljuba sestra! Zdaj Te še prosim, ne pozabi na nas vojake; spominjaj se posebno svojih bratov, ki smo tako oddaljeni od doma, da ne vemo nič eden za drugega. Zdravstvujte, dragi mojil Bog daj srečno svidenje!
Vdanost.
Invalid Štefan Logar iz Raven (Dole pri Litiji) jc sestavil lepo pismo staršem, ki priča o krščanski vdanosti naših ranjencev. Glasi se:
Ljubi starši! Najprej Vas pozdravim. Naznanim, da sem dobil Vaše pismo, ki me jc pa prestrašilo, ko sem izvedel, da so mati zboleli. Hudo mi je pri srcu, ker ne morem pomagati; in še hujše, ko vidim, da morate na stara leta tako trpeti. Ke:' pa za dežjem mora solnce priti, upajmo, da bo ljubi Bog tudi to trpljenje in žalost spremenil v veselje, ko se zopet snidemo v domačem kraju in pri domačem ognjišču. Mene je ljubi Bog obiskal z veliko nesrečo, ko sem prišel ob oko. Ako pa človek bolj natančno premisli božjo previdnost, mi pa Bog morda to še v dobro obrne. Vse to gorje bom lahko pozabil, da mi je Bog le življenje ohranil, saj je viselo takorekoč kot kaplja na veji. V spomip mi prihaja tudi oni izrek sv. pisma, ki pravi, da jc bolje iti z enim očesom v življenje, kakor pa z dvema v pogubljenje.
Ljubi starši! Zdaj grem lahko vsak dan k sv. maši. Zaradi mene ni treba skrbeti, kajti vsled tc rane bom vseeno lahko izvrševal vsakdanja dela. Drugih novosti tukaj ni. Rane so se mi jele hitreje celili. Upam, da pridem potem, ko ozdravim, za stalno domov, kr.r že težko pričakujem... Pozdravim vse . ,,
»Mislil sem, da se bo svet podrl...«
Pavel Kogovšek jc sporočil svoji ženi vtise iz zadnje strašne italijanske ofenzive tako-le:
Ljuba žena! Predvsem iskrene požara' ve Tebi in drugim domačim. Naznanim 1 >< da sem prejel Tvoje pismo ter se prav lepo zahvalim zanj. Sem prav vesel, kadar dobim kako pisanje od doma, ker me vse za-nimlje, kar jc doma* novega. — Ta mesec sem doživel veliko groznega. Več prijatc-teljev in znancev sem izgubil: eni so ranjeni, drugi so se preselili na oni svet, Jaz sem pa še zdrav ostal, hvala Bogu in Materi božji. Mislil sem pa, da ne bom vec ostal. Polentar je delal z vso silo, streljal je za žive in mrtve. Bilo je kakor sodni dan: Švigale so krogle, brnele granate j" šrapneli, bobneli so težki topovi, pokal« so ročne granate in mine, padale bombe iz aeroplanov; — nazadnje pride pa še ba,o-netni napad. Mislil sem, da se bo svet podrl. Kaj takega zgodovina ne pozna. Bog daj, da bi kaj takega več ne bilo,
Italijan je pač mislil, da smo mi samo koruzni možje, pa se jc zmotil. Mi sm°
Avstrijci, pravi vojaki, pa se polenlarja ne bojimo. Zdaj je odnehal, ko je spoznal, da z glavo ne bo zidu podrl. Zdaj se ne za-letuje več, se mora okrepčati s polento. Pričakoval je pa, da bo v Gorici »kofe« pil, v Ljubljani pa pečenko jedel. Toda brez skrbi! Gorica je naša bila in bo naša ostala. To pa povem: Vseh svetih ne bom pozabil, če še sto let živim. Toda tukaj smo se navadili tudi živeti, kajti odslej bomo z vsem zadovoljni, če Bog da, da bomo še zdravi prišli domov. Le molite za nas, pa prijatelji bodite! Tukaj smo tako prijatelji med seboj, kakor bi bili sami bratje, dasi se poprej še videli nismo.
Zdravi bodite, dobro se imejte in Bog Vas poživi! — Z Bogom!
Tvoj mož — Pavel Kogovšek.
Bratom vofakcm.
V cvetju bila je narava, ko pozvala očetnjava Vas je vse na bojni ples. Kdaj povrnete se res?
Oče star Vas pričakuje, mati dolgo že zdihuje; žena, deca in sestre: oh, da prišli bi! žele.
Vi pa se držite besno! Carju ste prisegli resno, da ne jen'"ate poprej, dokler Lah ne gre od mej.
Rusa tudi boste vgnali; prej ne boste mirovali, i uje čete naj beže proč od ljube Avstrije,
Strti skoraj so sovragi. — Hvala Vam, vojaki dragi! Proč sovražnik naj beži; če ne — teče naj pa kri!
Ko nastopi zlata zora, da poneha strašna mora; zvezda sreče naj blesti vsem Vam, — to želimo vsi!
Takrat vrnete se bratje — kot na »ohcet« šli bi svatje; takrat konec bo goria. Kdaj to srečo Bog nam da?
Geslo Vaše sred viharja; vse za vero, dom, cesarja — zmago naj Vam pribori. Sprosi to — Marija ti!
Mladenka iz Št. Vida pri Vipavi,
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled.
Vedno pogosteje so pritožbe, da se P r e š i č i v novih lepih svinjakih ne redijo. Gospodinje, ki so imele popred najlepše prešiče, dokler so jih imele v lesenih svinjakih, imajo sedaj bolne in slabotne ščetince. — Tu vsak lahko spozna, da je v
hlevu napaka. Prešič mora imeti toplo ležišče. Mraz prav lahko prenaša, toda pri počitku ga ne sme od spodaj zebsti. Še divji prešič si v gošči prav skrbno napravi mehko in toplo ležišče. Žival na prostem sama sebi prepuščena nam dobro kaže, kakšna je njena naravna potreba. Novi svinjaki so zidani kakor močne trdnjave. Betonski tlak jc sam na sebi zelo mrzel. Ne zadostuje, da le leseno desko čez položiš, moraš še dobro nasllali. — Svinjak ne sme biti preveč zaprt. Čisti zrak je tudi za žival potreben. Tu je druga velika napaka naših svinjakov. Preveč mokrotni in za-duhli so, kar je zlasti za male pujske pravi strup. Le odpiraj večkrat, četudi mladiče nekoliko zebe. — Na divjem prešiču so tudi opazili, kako skrbno išče po gozdu korenine praproti, ki so mu največja slaščica. Izkušeni možje so iz tega sklepali, da potrebuje te koreninice prešič za svoje zdravje. Božja vsegamogočnost je v naravo samo položila najboljša zdravila. Ko bi mi zelišča in cvetice boljše poznali, bi imeli v njih ceno zdravilo za veliko bolezni. Začeli so torej dajati te praprotne koreninice domačim prešičem in povsod opazili, da so bili prešiči veliko bolj zdravi. Zakaj bi ne poizkusili tega zdravila tudi pri nas. Te sladke koreninice so prav zdrava in tečna krma. Otroci jih ravno tako lahko naberejo, kakor borovnice v gozdu. Vsak teden jih nekaj lahko daš prešičem .
Na Francoskem se zelo pozna, da vojaki veliko mesa pojedo. Ob obletnici vojske so šteli živino in našli, da je število govedi padlo od 14,800.000 glav nazaj na 12 286.000. Vlada je prepovedala klanje brejih krav in malih tcličic. Spoznali so, da domača dežela ne more edina dati zadosti mesa za vojaštvo in zdaj iščejo mesa v naselbinah in v inozemstvu. Določila je najvišjo ceno za pšenico na 30 frankov. Zasegla je pšenico tudi v Alžirju. — Ta najvišja cena je precej nižja, kakor se mora plačati za blago iz inozemstva. Na Angleškem so plačali za lepo avstralsko pšenico 33 mark. Že 100 let ni imela tam pšenica tako visoke cene. Res so povsod poskočili kmetje in trgovci s cenami zaradi vojske, toda najbolj je na Angleškem podražila živež vožnja po morju iz tujih dežela. To podraženje vožnje požre samo na dan po več milijonov kron. Da to čutijo tudi Lahi in Francozi, je prav lahko umevno. Lahom se pri teh razmerah najslabše godi. Seveda bodo Angleži najpred zase skrbeli in potem šele za druge. Vsaka torpedirana ladja pomnoži zadrego.
Leta 1914. so imeli na Francoskem in v Alžiru 66,451.878 hI vinskega pridelka, torej na vsako osebo povprečno čez 170 1. Lani ga je bilo le 23,239.721 hI, torej le dobro tretjino prejšnjega pridelka. Francoski podatki o vinskem pridelku so precej zanesljivi, ker mora vsak kmet natančno povedati, koliko je pridelal. Strahu nimajo, da bi jim kdo vino vzel.
Priobčili so se v zadnjem času podatki o lanskem pridelku pšenice. Po angleških računih se je pridelalo na celem svetu 569,746.000 kvartov pšenice (1 kvart 217,7 kg), leta 1915 le 460 milijonov, Od te množine je imela Francoska 32 milijonov, Italija 21, Nemčija 20, Av-
stro-Ogrska 27, Rusija 115, Španska 17, Romunska 11, Bolgarska 5,78, An£'eška 9, Švica 1, Združene države v Ameii>i 126, Kanada 42, Argentinija 24, Indija 47, Avstralija 24.
Naši in Nemci so dobili na Romunskem pravico še 50.000 vagonov žita nakupiti. Večino romunskega žita so pa pokupili Angleži in Francozi, ki hočejo tam napraviti posebna skladišča po amerikan-skem vzoru.
Cena živini je šla zopet naprej. Dunajčani ne morejo razumeli, da gre zdaj goveja živina z dunajskega trga na Ogrsko. Pretekli teden so Ogri kupili na Dunaju 420 glav in jih v 42 vagonih poslali domov. Dne 31. januarja jc bilo na tamošnjem trgu 2107 glav govedi. Prodajali so voli: Prve vrste po 320—340 K, druge vrste po 270 do 3C6 K, tretje vrste po 250 do 269 kron za 100 kg žive teže; krave po 240 do 230 K. Cene so se splošno dvignile za 10 do 20 K.
Dne 1. februarja je bilo na Dunaju-7270 prešičev na prodaj, 2468 za meso in 4802„debelih. Cene so se dvignile za 10 do 60 vin. pri kilogramu. Pri nas ie začelo prešičev zelo primanjkovati. Mladiči so vedno dražji. Tudi na Nemškem zelo tožijo o draginji mladih pujskov. En par pet do šest tednov starih str.ne do 90 mark.
Za 2 K je zdaj na Dunaju 13 in pol
jajc.
Najfinejše maslo se prodaja po 8 K 20 vin. Pri nas je precej cenejše.
Konji so pri nas precej dražji, kakor na Dunaju. Lepi konji se kupijo tam za
800 do 1600 kron.
* * *
Kako bomo letos cepili ameriško trte?
Vsled mnogoštevilnih vprašanj dajemo vinogradnikom sledeče navodilo:
Ker ni mogoče dobiti gumijevih vezi, je zeleno cepljenje brezuspešno. Najlažje bi se dalo cepiti še po ogrskem nrčinu (v precep), ali tudi tu jc brez gumijevih vezi uspeh negotov.
Zato je najboljše, da cepimo trte na suho, spomladi.
Dovolj močne trte, to je divjake, ki imajo lanske mladike vsaj tako debele kot svinčnik, cepimo najbolje visoko.
V to svrho jih pri predstoječi režnji obrežemo tako, da pustimo na vsaki trti dve do tri najmočnejše mladike in te obrežemo na dolžino 1 m 30 cm do 1 m 40 cm. Zgornji dve očesi na teh mladikah pustimo, ostale oslepimo (oberemo).
Kadar potem aprila ali začetkom majnika dosežejo poganjki, izrastli iz puščenih dveh očesc, dolžino kakih 30 cm, odreže-mo mladike pod temi poganjki in jih oce^ pimo.
Cepi se z angleško kopulacijo (poševna rez z jezičkom).
Veže se z zamaški (gobami) in z žico. Kdor nima teh, veže lahko s pavolo ali z rafijo in zamaže s cepilnim voskom, a uspeh je slabejši kot pri vežnji z zamaški.
iJrugače pa cepimo trte lahko tudi nizko pri tleh, na starem lesu. Starejše močne trte cepimo tu v sklad (razkol, precep), mlade, tanjše tudi lahko s kopulacijo. Takih trt ni treba grubati, a cepljenje pri tleh je bolj težavno in zamudno kot visoko cepljenje,
Piran 80
Pomol juh 1013.
Stov. 6
Cepiče, to je zdrave enoletne mladike dobrih sort, je narezati že meseca februarja in jih je spraviti na hladnem kraju (n. pr. v kleti), v vlažnem pesku ali svi-žu. Cepič pred cepljenjem, nikakor ne sme odganjati.
Še predno pride čas cepljenja, priredi podpisani na več krajih cepilne tečaje. Glavni, celodnevni tečaj se bo pa vršil pri državni trtnici v Bršlinu začetkom meseca aprila.
Kdor se misli udeležiti, naj se zglasi že zdaj pri podpisanem.
B, Skalicky,
c. kr. vinarski nadzornik, Novo mesto.
»Slov. Sadjar.« Izšla je le dni prva številka četrtega letnika »Slov. Sadjarja«. Kakor prejšnji letniki ima ludi ta krasne barvane priloge, po katerih se prav lahko spoznajo posamezne sadne vrste. Že vsebina prve številke kaže, da obravnava ta list za naše sadjarstvo prepotrebno in za sedanje čase še posebno važno tvarino. Sadje prinaša deželi vsako leto lepe vsote, ki se morajo smatrati skoraj za čist dobiček. Ko bi se pi malo bolj pobrigali za oskrbovanje že obstoječih sadovnjakov, v večji meri in z večjim premislekom zasajali nove nasade in bolje izkoriščali sadni pridelek, bi se dal ta dohodek še izdatno povišati. Sadje, zlasti na razne načine konservirano (n. pr. posušeno), bi moralo bili tudi v naših gospodarstvih, posebno v sedanjih časih, bolj čislano živilo kakor sedaj. Kdorkoli se zanimlje za sadjarstvo, zlasti ako hoče za svoj kraj izbrati primerne vrste, kdor hoče pravilno zasajati ;.n oskrbovati sadovnjake, naj naroči »Slov. Sadjarja«. Naročnino sprejema upravnišlvo v Ljubljani, Linhartova ulica. Celoletna naročnina znaša 4 K.
Klasiiikacija konj leta 1916. se vrši na Kranjskem od 2. marca do 1. maja, v Ljubljani 18. in 19. marca. Konj z evidenčnimi listki ni dovoljeno prodajati iz nabornega okraja; tudi jc do dneva klasifikacije vsako izpremeno naznaniti oblasti, da popravi in izpopolni zaznamek konj.
H klasifikaciji konj sc uradno poroča: Da sc prepreči brezkorislno preplavljanje oblasti s prošnjami, da bi ne bilo treba konj voditi pred klasifikacijsko komisijo, kakor tudi, da bi iih ne bilo treba prepustili v vojaške svrhe, se opozarja, da se je mogoče ozirati le na zakonito določene oprostilne razloge, ne pa na druge okoliščine. Sklicavanje, da se potrebujejo konji za obilcl?vanje polja, pospravo poljskih pridelkov, vzdrževanje industrijskih obratov, zagotovitev aprovizacije mest itd., nič ne velja in v takih slučajih nc more biti nobenega govora o oprostitvi konj. Samo postavno utemeljene prošr.je za oprostitev konj ie vlagati pri okrajnih glavarstvih, prošnje za odlog vpoklica potrjenih konj pa pri v jaških poveljstvih; prošnjam je v zadnjem slučaju priložili verojetne dokaze o navedenih razh <Jih za oproščenje.
Plovstvo na Savi. Plovstvo na Savi v litiiskem političnem okraju oziroma ob meji istega okraja do Trbovelj je zopet dovoljeno ob torkih, četrtkih in sobotah vsakegn tedna in sicer pod naslednjimi pogoji: 1, Plovstvo v tem okrožju ali iz tega okrožja jc dopuščeno le do Trbovelj, Za-5?
gorja ali Hrastnika. — 2. Sprejem potnikov —- bodisi proli plačilu ali brezplačno — je strogo prepovedan. — 3. Moštvo plava mora imeti pri sebi potrebno potno legitimacijo. — 4. Pristati se sme le na pristanišču v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Pristajati med vožnjo ni dovoljeno.
Izvoz živine. Romunska vlada je dovolila, da se sme izvažati goveja živina in ludi konji v Avstrijo in Nemčijo.
Cena pitenim prešičem. Deželna vlada kranjska je razveljavila razglas z dne 19. decembra 1915; v veljavi je zopet razglas z dne 17. oktobra 1915, s katerim so cene za pitane prešiče sploh — 2 K 70 vin. Ta odredba je dobila moč dne 7. februarja 1916.
Vrednost krone. Pri nakaznicah v Švico znaša 100 frankov — 148.50 kron; v Nemčijo 109 mark — 143 kron.
Zaloge sladkorja bodo popisali po celi Avstriji in sicer po prodajalnah na drobno in debelo ter po tovarnah. Popisovanje ima namen, da se dobi pregled o množinah sladkorja, ki ga bo potem moč razdeliti na vse kraje.
Dopisi.
Št. Janž na Dolenjskem. Pravijo, da strela zadene najraje najvišje vrhove dreves v gozdu. Ljudje, ki po svojem značaju in po svojih zmožnostih stoje najvišje, — laki izborni značaji gredo dostikrat kmalu v boljše življenje. Sreča je to zanje, za nas pa žalost in bolečina, za narod izguba. Dne 4. januarja je pri nas umrl 23 letni Jožef Jamnik, kmečki fant, ki mu ga daleč naokoli ni bilo para. Mlad je še bil, poln neuresničenih lepih teženj, poln zdravega in pravega idealizma. K zvezdam je hotel — pa je res šel k zvezdam, prezgodaj za nas, ki smo toliko pričakovali od njega. Farani so to čutili, so vedeli za tisto skrito moč, ki je tičala v našem dobrem Jožefu, Zato so pa tudi vsi prišli k pogrebu, do 1800. Po zunanjih uspehih morda naš Jože ni bil velik, kak trobentar lahko doseže trenot-no veliko več v društvenem življenju; — vsi pa smo čutili v fantu zaklade trdnega in plemenitega prepričanja, ki je izobra-zovalo njegovo dušo, njegovo govorico in njegov nastop. In ta njegova osebnost je bila sila, ki je vlekla za seboj! Želimo le, da po vojski v delu za vse iepo njegovi vzori potegnejo za seboj vse one, ki so ga poznali. Ni bil vojak, ni umrl za domovino. Umrl pa je v domovini; gotovo bo pa sukal orožje prošnje zanjo pri nebeškem Očetu.
Žibrše, občina Rovte nad Logatcem. Dne 18. januarja je umrl posestnik Matevž Trpin (Srobočen), star 77 let. Zapušča tri sinove-vojake. Dva se bojujeta za domovino na italijanskem bojišču, enega pa pogrešajo.
Tedenska pratika.
Petek, U. februarja: Sv. Adolf, škof. — Sv. Severin, opat (f 506). Ta dan praznujemo tudi spomin prikazovanja pre-blažrne Device Marije v Lurdu.
Sobota, 12. februarja: Sv. Evlalija, mu-
čenica. — Sv. Humbolina, dev. Nedelja, 13. iebruarja (6. po razglašenju Gospodovem): Sv. Katarina Riči (f 1589). — Evangelij govori o gorčičnem zrnu in o kvasu. P o n d e 1 j e k ,14. februarja: Sv. Valentin, duhovnik in mučenec (f 269). — Sv. Zojil, spozn. Torek , 15. februarja: Sv. Favstin in.
Jovita, mučenca (t 120). Sieda, 16. februarja: Sv. Onezim, škol
(t 109). — Sv. Julijana, devica. Četrtek, 17. februarja: Sv. Flavijan, škol (f 449). — Sv. Dona t in tovariši,
mučene:, — Sv. Konštancija,
* *
Solnce vzhaja ob 7. uri 17 minut, zahaja
ob 5. uri 17 minut. Luna: Prvi krajec 10. februarja ob 11. uri 20 minut,
* * *
Sv. Valentin.
(t 269.)
Dan sv. Valentina je na Slovenskem sopraznik, ki je še precej v veljavi. Sv. Valentin je živel v drugi polo\ici tretjega stoletja; prišteva se med najsvetejše duhovnike, ki so oskrbovali v tem času rimsko duhovnijo. Predvsem se je trudil z ujetniki in kaznjenci, ki iih je obiskaval v zaporih, jih tolažil, krepil, jim dajal pogum ter do-našal sv, obhajilo.
Cesar Klavdij, ki e bil kristjanom sovražen, jih je dal predse pripeljali. Tudi Valentin jc prišel predenj. Cesar mu reče priliznjeno: »Zakaj si sovražnik države in cesarja, ko si vendar vse časti vreden mož?« Valentin odgovori: »Saj vendar nisem sovražnik cesarjev, marveč celo molim vsak dan k Bogu, da bi cesarja razsvetlil, Arepil in varoval. Tvoji bogovi pa niso nič vredni; jaz molim in častim samo enega Boga, Stvarnika nebes in zemlje.«
Cesar je izročil nato Valentina sodnika Asteriju. V hiši tega sodnika je nekoč molil glasno tako-le: »Moj Gospod in moj Bog, ki si prava luč, razsvetli ludi to družino, da te bo spoznala in molila!« Asterij je ves ganjen poslušal to molitev. Imel je pa ubogo, slepo deklico, ki jo je bil sprejel za svojo. Nekoč vpraša svetnika, če more Bog luči zopet povrniti temu dekliču luč oči?
Zaupajoč ra božjo dobrotljivost veli Valentin, naj mu pripeljejo slepo mladenko. Blagoslovi jo ter ji položi roke na glavo, rekoč: »Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, ki si nekcč sleporojcncmu podelil luč oči, usliši ponižno prošnjo tvojega nevrednega služabnika, pa odpri tudi lemu otroku oči, da bodo vsi, ki so lu navzoči, videli tvojo mogočnost, da te bodo častili in ljubili.« In glej! Oči dekličine so sc odprle. Videla je in hvalila Boga v goreči molitvi.
Asterij je vsled tega izpustil veliko ujetih kristjanov. On sam in še 44 oseb v njegovi hiši je verovalo v pravega Boga. Sv. Valentin jih je krstil, in škof Kalikst iitn je podelil zakrament sv. birme.
Ko je cesar to izvedel, se je prestrašil. Sv. Valentina in vse novokrščence je dal umoriti,
* * *
To in ono.
Močan potres je vznemiril Ljubljančane dne 8. lebruarja zjutraj ob pol štirih. Bučalo je dalj časa; en sunek je bil prav občutljiv, tako da so stropovi špripali. Posebnih poškodb pa ni bilo.
Katoliško časopisje. Iz pisma dubrov-niškega škola dr. J. Marčeliča: »Ni mogoče dovolj oceniti, koliko je zlasti za naš čas vredno katoliško časopisje. Veliki Leon XIII. je rad blagoslavljal peresa katoliških časnikarjev; slavnega spomina Pij X. je doprinesel velike žrtve za katoliški tisk; pač vsem katoliškim škofom je na srcu zlasti katoliško časopisje. Znane so besede Pija X.: »Pomagajte širiti katoliški tisk: to danes katoliškemu ljudstvu več koristi, kakor zidanje cerkev.« Ako vsa znamenja ne varajo, se bo zopet vnel kulturni boj. Tedaj bo zopet velesila časopisja imela veliko, da ne rečem glavno vlogo pri reševanju življenskih vprašanj. To prav dobro vedo naši nasprotniki in se za svoj tisk vse bolj zavzemajo, kakor katoličani. Za katoliški tisk se ne smemo zbati tudi največjih žrtev, a katoliški časnikarji morajo biti pripravljeni na krvave žrtve; oni so moderni mučeniki,
»Mati!« Vojaški duhovnik, ki je bil večkrat na bojišču in delil tolažila sv. vere ranjencem in umirajočim, pripoveduje, da ga ni nobena stvar tako ganila, kakor klici krepkih junakov, ki so vzdihovali: »Mati! Mati!« — »Videl in skusil sem vse bojne strahote,« pravi, »toda nič me ni tako prevzelo kakor ječanje umirajočih, ki so kakor obnemogli otroci klicali: »Mati!« Kar se je kdaj pisalo in govorilo lepega o materi, vse to ni v stanu razodeti velike vrednosti in moči, ki jo ima mati do otrokovega srca, v taki luči, kakor ti klici umirajočih ustnic; iri pojemajočih src!«
Tudi brez luči. V temni noči išče častnik po požgani in podrti poljski vasici v bližini ruskih zakopov mirnega kotička, da bi vsaj za par ur mogel zlekniti utrujene kosti na pripravnem ležišču. Pride v prazno hišico. Vojaški sluga Štefan pogrinja plašč in spalno vrečo po tleh. »Takoj ugasniti!« zakliče poročnik, ko je Štefi posvetil z žepno svetilko po tleh, če bi našel kje kaj slame; »Če ne, naju takoj opazijo!« Poročnik je seveda mislil na Ruse.
—	»Ja, mislite, gospod poročnik,« pravi Štefan, »da naju v temi ne bodo našle? Potem pa pač slabo poznate poljske uši!«
Nenavadna presoja moških. Neka francoska pisateljica presoja moške — po smotki. »Preden se odločiš za kakega snubca« — tako svetuje ta bistra ženska svojim tovarišicam, bodočim nevestam — »daj mu smotko in glej, kako bo z njo ravnal. če odgrizne konico (da smotka vleče)
—	je brezskrben in površen človek, če končck odreže z nožičem ali če napravi luknjico s posebnim vrtalcem — jc natančen in preudaren človek; ako spravi odrezani konček v žep — jc skop, malenkosten. Moški, ki pri kajenju vtakre smotko globoko v usta, je nezaupljiv in vdan dvomom, toda odločen in podjeten; ako rabi prepogosto cevko, je nežen; če ima srebrno in okrašeno cevko je ošaben. Kdor pokadi smotko do konca, je zvest in stano-
viten, kdor jo pokadi do polovice, je nestanoviten, nedostopen in neobčutljiv; kdor pusti da mu smotka ugasne, je raz-mišljen, netočen plačnik; kdor pri kajenju zaspi, je miroljuben, vdan in najboljši zakonski mož.« — Tako sodi pisateljica. Za naše neveste ta »proba« ni izvedljiva, ker veliko snubcev (ki so pa zdaj na fronti) smotk niti kadi ne. Mi bi rekli, da bi bilo še najbolj priporočljivo in najveselejše znamenje, če snubec sploh ne kadi; kajti če ne kadi, pijanec navadno tak tudi ni.
»Irredenta«.
Italijanski hujskači, ki imajo s sedanjo vojsko vse druge namene, kakor osvoboditi po odrešenju iz »tuje« oblasti hrepeneče prebivalce obmejnih pokrajin, imenujejo vso to zemljo, ki bi se je radi oplastili, »irredenta« t, j. neodrešen svet.
Vsa nesramnost italijanskih hujskačev se pokaže v jasni luči — pravijo »Freie d. BI.« (julij 1915), če to talcozvano »irreden-to« bolj od blizu pogledamo. Te pokrajine, ki baje hrepene po odrešenju, si prav nič ne žele sreče, da bi jih Italijani osvobodili. Žive v prav urejenih razmerah ter uživajo vse dj-žavljanske pravice. — Toda tam doli pred vrati glavnega italijanskega mesta se razprostira nepregledna Campagna, kjer je na tisoče in tisoče Italijanov, ki se jim nič bolje ne godi, kakor živini. — Hinavci! Tu sem naj bi šli reševat svoje lastne podanike iz revščine, iz okuženih krajev, iz bede!
Nesrečni prebivalci v Campagni nimajo ne šol, ne cerkva, ne cest, ne pitne vode, ne kruha ter žive v okuženem zraku ... Niih stanovališča so dostikrat vlažne dupline, njih hrana koruzna moka, njih pijača — mlakuža ... Stojimo pred strašnim socialnim dejstvom, da cvete ondi nemoteno še celo suženska kupčija z otroki.
Tu bi bilo treba pokazati ono »sveto« gorečnost za odrešenje neodrešenih, ki pod njeno pretvezo hočejo italijanski framasoni uropoti Avstriji lepe južne pokrajine!
Vsi oni, ki so naročili novi cenik ali vzorce za spomlad pri tvrdki R. Strmecki, Celje, Štajersko, naj blagovolijo potrpeti do začetka marca, ker se je letos zgoto-vitev istih zaradi pomanjkanja osobja in surovin nekaj zakasnila.
Vsled udara >iboda nli na kak drug način raztrgane mišice in d> li kože lahko tudi še po končanem zdravljenju in zucelenju še bule, ker so živci na teh mestih posebno občutljivi. Dobro je vpora-bljati živce pomirjajače, bol lajšajoče domače zdravilo, da so take bolečine takoj odstranilo, knkor hitro so pojavijo. Stnropriznanl, bol lajšajoči Fel-lerjev fluid iz rastlinskih esenc zn. „Ulzu-tluid" v takih slučajih iako dobro služi. Ker tako bolofino rado pogosto nastopajo, tako pri premembi vremena, vlagi, mrazu itd., jo priporočati, da je nekaj steklenic „Elzn-fluida" vedno pri hiši. Nr.ročito 12 steklenic za Farno 6 kron poštnine prosto pri lekarnarju K. V. Felleriu, Stublca, Erlznti g št. Ifi (Hrvatska;. — Tudi Fellcrjevo tek vzbujajoče' želodec krepčujočo rabaibarsko 'krogl.jire zn. „Elzi-kro-gljico", kojih 0 škatljic stane 4 K 40 b, poštnine prosto, se lahko istočasno naročo. So najlagodnejšo odvajalno sredstvo točnega učinka. — Zolo priljubljen jo tudi Fellerjev turistovskl obliž, 1 K in 2 K, zn. „Elza" in tekočo sredstvo zoper kurja očesa, Fellerjrfva turistovska tinktura zn. „Elza", cena 1 steklenica 2 K.	(-vv-)
Vprašanj m odgovori.
A. P. — Gorenje pri Postojni: Bo naj-brže v Italiji. Naredite takole: Pismo d.c-nite v kuverto; na kuverto zapišite natančen naslov brata, ki mu jc pisnto namenjeno. To kuverto s pismom sc položi v večjo kuverto in nanjo napiše naslednji naslov: Ziiricher Bureau fur Aufsucliung Ver-misster. V to kuverto se priloži tudi naslov za odgovor,
A. M. — Semič: Vsi vojni invalidi, ki se o njih dožene, da so storili v vojni v polni meri svojo dolžnost, bodo odlikovani. Tako je sedaj odredilo vrhovno armadno poveljstvo. Oglasite se, če tega še niste storili, pri evidenčni oblasti.
J. M. — Koprivnik: Če številke kdaj izostanejo, je to le slučajno. Bomo skrbeli, da bo tudi v tem oziru red. Listek ima veljavo tri mesece. Tako je navadno zapisano na njem. Torej v tem času se denar še vedno lahko dvigne.
M. D. na Šk.: »Katol. Bukvama« nima» nič zveze s tem podjetjem. Ima pač na' razpolago prvi in drugi zvezek »Domače knjižnice«, založil je pa to delo pisatelj sam, ki ste mu najbrž poslali naročnino po položnici. Treba bo njemu pisati. Najbrž je stvar zastala, ker je bila cena prenizko nastavljena.
Jožef Ivančič — vojna pošta 611: Preberite odgovor pod naslovom »A. P. —, Gorenje pri Postojni« — v današnji številki »Domoljuba«,
Fr. J. — Barje: Če se ne more izkazati, kje je dotičnik, da bi dal potrdilo, potem komisija pri glavarstvu ne bo verjela sami besedi. — Drugače pa postava dovoljuje državno podporo tudi takim.
J. L. — Mokronog: Svojci vpoklican-cev morajo dokazati, da so podpore res potrebni ter tudi, da so imeli od vpokli-canca nekaj podpore, koristi ali dohodkov. Dijaka ste pa morali še vzdrževati — torej manjka podlage za državni prispevek.
A. S, — Breg pri Litiji: Če imate toliko družine (otrok), potem Vam gre večji državni prispevek; napravite torej novo prošnjo na komisijo pri glavarstvu. Glede matere ste dali pa premalo podatkov. Takih vprašanj še sodišče tako lahko nc raz-vozlja. Ako bi bila mati v družini, bi se prejemala državna podpora skupno za celo družino; v tem slučaju je pa stvar zamotana. Obrnite se na g. dekana, ki je za svoj okraj glede podpor vse vzorno uredi.
Dobre knjige.
Krma Milanovič. Povest. (Prosto po Russellovem romanu.) Cena K 1.40, vezano K 2.20. — V te povesti je zelo živo in jasno orisano nam Slovencem povečini tuje življenje na morju. Pred seboj vidimo pretresljivo zgodbo hrabrega pomorščaka, ki se edini otme iz potapljajoče se velike ladje ter po mnogih neizmernih mukah doseže zopet mirni pristan ter reši svojo družino, ki ga je imela že za mrtvega, iz velike stiske.
Črna žena. Zgodovinska povest. Cena K 1.40, vez. K 2.—. — Priredil Reimmichl-Javoran. — Med lepimi Reimmichlovimi
Ai
dob/ v neh lekarnah A. V-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci Kdo naj jemlje Sir o lin ?
t Vsak.ki trpina frajnem Ua-šlju.	} 3i Vadušl jivi .kaferim Sirolln tnafno
lažje je obvaroval se bolezni,nogo jo zdravifL
Osebe s kroničnim kadrom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave
olehča naduho Skrofuzni otroci.pri Uaferih učinkuje Sirolln z ugodnim vspehom na splošni počutek.
povestmi je Črna žena ena najzanimivejših. Med tiho srečo dveh zakonskih udari kakor strela iz jasnega neba usodna vest, da živi še prva moževa žena, katera je bila po zasebnih in uradnih zatrdilih mrtva. Zakonska sreča je uničena, mož mora slediti svoji pravi žena, katere narava se z njegovo ne ujema. Dobra in pobožna žena je brez moža in otrok brez očeta, Še-le po mnogih zanimivih zapletljajih in velikih prestanih bridkostih zašije nesrečni družini zopet solnce miru in sreče.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Nova zbirka. I. zvezek. Cena K —.80, vezano K 1.20. Zbral in uredil A. Kalan. — Knjižica obsega zbirko krajših pa zanimivih in zelo poučnih povesti velike vzgojne vrednosti.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 1. februarja: 26, 76, 49, 19, 32. Line, 5. februarja: 19, 88, 25, 47, 79.
SKRIVALNICA.
Kje je kravji pastir?
Trgovec na Goričkem, v najlepši moški dobi, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično event. tudi z vdovo brez otrok, v starosti 20 do 30 let z nekaj premoženja. Le resne ponudbe, fe mogočo s sliko — ki se vrne — naj se blagovolijo poslati na upravo tega lista pod »Pomlad«.
Ila pradai ima
ca kulio brlnjevca v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 322
^y,"in *1 n,1 11'
Semenska trgovina
Alojzija Korsika
v Ljubljani, Bleiweisova cesta (Vrtača 3) naznanja častitemu p. n. občinstvu, da je mo- novi
izSel in se dobi brezpiačno. V .ilogi so najboljša travna, poljska, zelenjadna in cvetlična semena nu drobno in debelo. 2 odličnim epošlovsnjcm 300	Al. Korsika.
pozor!
proda se:
Baraka, pripravna za prodajalno, močan voz in koleselj.
Kupujejo se:
Konji za klanje po zmernih ccnuh.
327 Iv. Marinšek, mesar Glince pri Ljubljani.
Edino dobri In solidni slron so sami
„Gritzner" in „flfrana"
Prednosti • krogljičen tek, biseru ubod (Peilstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiSi. Edina tovar. zaloga Šivalnih strolev
Josip Pefekinc
Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo, lUlctnu raruncita. ""33P99
MM Min poemhMPI,
p. 3. dež, živil in re !ne, rezp. [p lamst. zaverovfiricr
sprejema zavarovama na doziveiie m smri otroških dot, renlna in ljudska nezgodna in lamslvena zavarovama.
Javen zavod. Absolulna varnost. Nizke premije. Udeležim na dividendah pri živi enski zavarov že po prvem :etu.
Stanje zavarovani koncem 1914 K 173,490 838 — nanje ear. londov koncem l'J14 K 48,732122-76 V letu 1914 se e izplačalo zavarovancem na dividendah čisteča dobička . . . . K 432.232-6t Kdor namerava sklonili 2avl]e»x(<o zavnrovanle veljavno hkrati za vojno zavarovanje. naj st v lastno korist obrne do gori imenovane podružnic.
Prospekti zastonl In poitnlne prosto. Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji.
Marije Terezile cesta 12.
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno .eta 1893.
reg.strovana zadruga z orne,en.m jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl-
5
o
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne branlln.ee.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 lh let, pa tndi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša rez 6C0.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 174G6 deleži, ki reprezentujejo amstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo :
Predsedniki Andrej Kalen, prelet in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsedniki	II podprod sodnik:
Ivan Snfinlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Kerol Follal; lnl., tovarnnr v Ljubljani.
Člani Fran ilurštnlb, o. kr. protesor v p. v Ljubljani; Ignacij .Zaplotnlk, katetiot v Ljubljani; Ivan Dolenc, v ki protesor v Ljubljani: dr. Jožef Gruden, stolni kimonih v l.|ut,J|nni Anton Koblar, dek,m v K ran i u dr. Jakob Mohorlfi, odvotniftki liMidulnt v 1 itil.liaul; flr.Iran l apei, odvetnik * I Hibi ioih F.Komeo, ravnatelj trp sole v I 1111, i i n n i Anton Stišnlk, o. !it pinui. prot?-nor v l.iubljnni: dr. Viljem Schwoltzer. odvetnik v Ljubljani; dr AleS UaemcmUi. piol. bogoslovja v l.iubljnni; Fran Verblo, c. kr gi nn prol. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Prodsodnlk: Anton KrSlč, o. kr. prelesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Caflež, katebot v Liu-bluini Ivr.n Mlakar, proiesor v Ljubljani; K. Gruber, c kr lin. lai' oflcijal v Ljubljani; A.vpuStln Zajo, c kr.
rne r^vldent in posestnik v 1 mblinni
297
U 288,15-5
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja I
C. kr. okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je raz-pravljnlo danes v navzočnosti državnemu pruvdništva opraviielja Ivana 1'avšič in ohtoženke Muri e Brne o obtožbi, katero je dvign i javni ohtožitelj zoper Marijo Brne zaradi prestopka po § 14 št 1 cesarsko naredlie z dne 7 avgusta 1915 St. 228 državnega zakona in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje Marija Brne, razsodilo tako:
Marija Brne 37 let stara, roj. v Jasenu, pris. v Jatilanico, k. v. omožena, ptis žena v Jasenu štev. 3 je kriva, da je dne 7. dec inhra 1915 v Jasenu za pitanega prašiču, lorel zn neoliliodno potrebno stvar zahtevala, izrabljajoča po vojski povzr izredne razmere očitno pretirano ceno namreč za kg mrtve leže 4 K 60 h oziroma 4 K 40 h s čim Ulje zakrivila prestopek po § 14 it. 1 cesarske naredile z ilne 7. avgusta 1915 št. 228 državnega zakona in se olisodi po istem §-u z uporabo tj§ 2l(> in 260 b k. z. na ,'j Iri dni zapora, poostrenega s po-stenjem in na 30 K neumne kazni, v slučaju njene neizterljivosti na nailaljne 3 dni v zapor in po § 389 k. p. r. v plačilo kazenskih siroškov.
Ilirska Bistrica, dne 3. prosinca 1816.
Dr. Kovčn.
Nafden denar |
25 70
pomenja naše najnovejše poročilo o srečkah, vsebujoče siečkovno skupino štev. 5 na 50 mesečnih obrokov po samo 3 krone z glavnimi dobitki
II
180.000 kron.
Poročilo se pošilja brezplačno.
Srccovno zaslopsivo 12. Ljubljana.
Razširia te JOOiV 0UUBA"!
f

Uenar mmk proS
ako plačujete velike cene za fine likerje, Ker morete umni priprav iti naj-fln vihte it mo|iim ekstraktl 1 »teki ekstrakta z U| orabnuu navodilom 211 napravo 6 litr. najflnoj. ruma ali „Alt-vatra-, bnnedikt .nea, '-esarčice, kom lovca, mogadorja, črošn jevca, ona-& naša. maraskina. vanil|ov<a, punča no p rove in o te, angl. grenčiee. kave.
--kakao. šartrez. dišeče p. rle, v 611 je,
hud, likerja, n 11aAa, brinjevoti, jerzabinke. slivovke. konja a IC 1 OO; S Rt.ekl K 4*60; « stoki K 7'50 12 stekl. K 13*50 lranko po pov/.etju. N'e more s< skaziti I Pr fiten le pri
JEin GfiOLKCHIJ toolerlSa. prt ang-elu, tinil un^Bilknil, BRNO 08, Morava.
f 100 Ilirov zdrave domače ui;aCe
osvežujočo, dobre in žejo gaseče si lahko vsak nam priredi b mali"1' stroški V zalogi so snovi /a: ananas, Jabolčnih, grenadine, matinoveo, poprova meta, mu-Škateleo.pomeranimlk, dišeča perla, vibujeveo. Skaziti se ne more Snovi z natanč. navodilom Ktiinejo K 4*50 lranko po povzetju Na 5 takih porcij dodam 1 povrhu.
Jnm Gmlgfrfa drožerlja pri angelu, *CflBB	^Ul^fcS, BRNO 93, Morava.
Diamanti m reznnje sleklo
za steklarje ln domačo rabo. St. 1 za uteklo V oknih K !3 40. — St. 2 za nav. močno »teklo H 3'60. —aZ ,st" 8 r,ft Vfl0 vrste brušenega stekla taP25«^^!} K 6-50. - St. 4 na močno brušeno f steklo, neobdelano, ln ek zrcala K 8---. Povzetje 35 vin. več. Za reoltio in solidno blago i&mči
Jan GroJkh,
drožorlja pri ang-elu, BRNO 08, Morava.
Mo, Iiosmet čnl pgfrgjgj jrg |(1Sg
Delavci v nattarudokopih in pet.ro-)e)*kih rafinerijah ne postanejo nikoli plešasti. Jaz tem naiči-•rejši petrolej predelal v kosme-tikum ra lase in dosegel r mim najlepše uspehe pri redkih laseh m pri is j adanju las. pjhiva so samo v moji drožerlji v Brnu. St. ki stane K 1* - I « steklenic K 6*60: 12 Stekl. K 10—. Poštnina K 1-05 do K 1'15. Manj kot I steklenici so po pošti re pošilja.
JAN GRQL:CH, droZcrija pr! angelu, Brno 98, Mcrava.
rPJimvdnl je »redstvo za pomlo-rr«tmyUOa )tnjw \aSi m rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino ▼red K 2'3ft.
RydyoI ;VaažT,u
živo pordeči bleda iloa. Učinek je čudovit. I steklenico s poštnino vred K 2'lGi Povzetje 86 v več. Naslov za uaročilat
JAN GRCLICH, drožerlja pri angelu, Brno 98, Motava.
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolloh B zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrar.no rdečloo itd. in ne ohrani kožo mladostno svežo in nežno, ('ona K 3*15 s pošt-
nino vred. 8 norčije stanejo K 8*30, « porcij K 16'65_ Vse brez kskih nadaljnih stroškov Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerlja pri angelu, Brno 98, Morava.
Varite pivo doma
ponreiskušenemnavodilu. Snovi za , 26 litrov piva s 60 zamaški a K.
poštnimi 84 vin.; na pet takih porcij * se sna nn vrže ln pošlje poštnine prosto. Naročite torej za več tovarišev.
JAN GROLICH, drolerlja pri angelu, Brno 98, Morava.


Stanje vlog čez 23 milijonov kfon.

registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljcfcta, Cfhlostfcva ccsfa štev. 6, riHHiJe. v tesif fcfsl ce^rictl letela ..Cnfcn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v
tekočem računu, za kalere jamčijo ne -	r'?^	' ^
— samo njeni zadružniki, temveč =====
tudi cc!a dežela Kranjska
in jih obrestuje po
| 3/ O/ * /4 /O
V. | i m fc-
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.
a x ...mMmismm
.	. •..'jV . j	.	.	, .«.->	... ..-'J
'•M
IS9

,.■ . j ... . ' ■ .


Za nalaganje po pošli so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
oz&o iB m
tako se sliši mnogokrat popraševali ljudi, kateri pafi imajo uro v žepu oh na 6teni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoieča bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
Št. 600 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči sveti......K 8-40
„ 410 Nikel.-anker-Roskopf ura „ 4-10 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekofie........ 5-90
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 tlela kovinasta verižica. . „ 2-80
nikelnasta.........1"—
„ 916 Srebrna verižica...... 3-20
„ 89 Double zlata verižica. . . „ 5-90
Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebro, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega.
Razi o".ll|a se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
1203 Nima nobene podružnice.
stane dopisnica, polom katere izvolite zahtevali moj glavni cenik s 4C.OO slikami, obsega oč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rutic in darila; cenik se pošlje vsakomur zasloni in poštnini- prosto.
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
o. In kr. dvorni založnik, Briix št. 7B2 (Ccšto).
Pristne niUeln. žepne tire po 4'20 K. 5P— K. V srebru 8-40 K. 9 50 K Nikeln. budilko 2 'J0 K, uie m kukavico 7 85 K, ure z nilialom SI — K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-572	menja ali denar na/ni.
Bmsmmmmsmm
m ii
draginja |o vodno vocju, zaslužek pa majhen Ako ho-četo . malim trudom domn v Bvoiom kr.iju gotovo 10 K na dan zaslužiti, posilite Ku poiannilo v pismu znamko /,a 10 vin. in svoj natančen naslov na:
JOSIP BHTIC" |
IMi Bistrica 30, Kranisho.
Opravilo ;;e pripravno za moško in žen&ke.
Kupujte v Katoliški Bukvami!
Kaua
50% cekine!
Ameriška Sledilna kava, lepo dišeča, izdatna m štH.lljiva 6 k;? vreča za po-skusnjo K 12'60 post prosto po povnot ju l»oJ kiJoi»rama prvovrstnegniinoga čaja zn K 2*601 udi fiUkom raKgl. lopi h ra&L'lodmcpofci iczal K A. Soliupira St. 473, izvoz knvo in čaia,
TISZABOGDANY,
Utifrnrn.
m tffl
Izborita le obnnalo i. vojaka v vojaki ln ■»lati za vaakoga kot naJI)ol)ie
bol oblažajoče mazanje
pri pretilajftnja. rt*nmaiizum, gilitu, taflaenol, prani. vratni in bolesti v tirbu
Di lilotit.jr.Ja
! 5*
Mpslef
, oompoa.
Nadomeatuo sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron — BO, 1'4<
Dobiva se v iPkaruab ali direktno v Dr. Rtchter-la lekarni „Pr« zlatem levu*, Praga, (., ElizahPtna centa 6.
l>nevno raNpoNlIJanj«.


večja cena vsled velikega polraženja stroškov za vse maščobne snovi, stekla, zavi-jalnih predmetov itd. Nove nadrobne cene so po vseh lekarnah in drožerijah Avstro-Ogrske sledeče:
v ifVirniii sMletikali (zeleno sinilo)
po 100^ g__ 250 a 500 g__1000 g
K 1.— 2.—	3.50	5.50
10. člen. kartonih kos . . K 1.60 ustna veda steklen. K t JO
Kupujte Lysoformove izdelke samo v izvirni opremi, z znano varstveno znamko.
Dr. H^lcti a luranyi, kemične tovarne, Izdelovalca Ly$&fiirnia, OjpBSt,

u" " n r naivni ViriateflfciiitMftlilir "•"'
če hočete vedno dobiti najboljše blago, samo tako, ki se jo že skozi več let obneslo. Pona-redbe, zlasti take, ki so v podobnih zavitkih, zavrnite v lastno korist. Izdelki, ki so se radi njih izborne kakovosti in brezpogojne zanesljivosti obnesli že skozi dolgo vrsto let, so:
(Pecilni prašek)
Dr.oeiKeHeviflCKi
Dr. Oetker-Is v prošeh Dr. Oetker-jev uuniljln sladkor
Izduja konzorcij »Domoljubu".
Odgovorni urednik Jožci Uostincar, državni poslance.
Tiskala Katoliška tiskarna.
P