618                       C. Golar: Huda ura. — Senca oranžne vejice
Huda ura.
v
v_>rn vihar se z gromom bije, od obzorja gre bučanje in se meša v moje sanje, glas rogov nebeških vpije.
Nikdar solnce posijalo ni na žalne mi stezice — Z manoj jokajte, sestrice, kar nam je še solz ostalo.
—_»-•-«_—-. Senca oranžne vejice.
Kitajski motiv.
Minil ie dan, poln truda in skrbi, in zdaj srce ji burno zakipi, ko se začuje lutnja k njej sladka. In v milih sanjah je izgubljena vsa, kot bi privel od njega glas čez plan, ki s čistim srcem tiho misli nanj.
In skoz papirno okno zdrsne v to oranžnih vejic senčica na njo in po telesu nežnem ji spolzi, poljubi ji koleno in je ni. A ona misli nanj, ki drzno čil raztrga tenko tkanje njenih kril.