V Ljubljani, dne 10. decembra 1931.
Senc* .lUiM93t'
fc^feena posamezni številki Din 1'50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Poglavje o
n.
Zadnjič smo navedli vsebino članka, katerega je objavilo glasilo Po* krajinske zveze društev hišnih po» sestnikov, ljubljanski »Moj dom« o tem vprašanju. Kratka vsebina tega članka je vsebovana v stavku, katerega smo že zadnjič navedli: »Toda znižanje se ne more izvršiti tako v sploš» nem, kakor si marsikdo predstavlja«. Torej pretiran.h najemnm pri nas sploh ni,— to je člankar uvodoma že »dokazal« — kolikor pa jih morda je previsokih, jih pa ni mogoče znižati.
Kako se seveda strinja s temi tr» ditvami člankarja dejstvo, da je Po» krajinska zveza hišnih posestnikov za Slovenijo v svojem pozivu za znižanje najemnin zapisala tudi stavek: »Ker ti napadi (na hišne posestnike, op. ur.) niso brez vsake podlage in nam je znano več primerov, v katerih hišni lastniki brezpogojno odklanjajo oddajo stanovanj najemnikom z otro= ki, in ravnotako tudi glede previsokih najemnin i. t. d. Dalje v tem pozivu: »... smo primorani priobčiti odločno svarilo, da ... se nikakor ne zahteva za stanovanja kakor tudi za poslovne prostore previsokih najemnin. Dandanes padajo vse cene in bodo padle tudi najemnine.« Da to priznanje hišnih posestnikov samih ni brez podlage, dokazuje tudi dopis g. bana dravske banovine, katerega je 15. oktobra javno naslovil na nave»
deno organizacijo. Tam beremo: »Izven vsakega dvoma je, da so najerm nine v večjih mestih, predvsem v Ljubljani mnogo previsoke, ker daleko presegajo predvojno zlato pariteto.«
Oboje, priznanje organizacije hiš nih lastnikov in uradna ugotovitev g. bana potrjujeta to, kar smo ponavljali že od nekdaj: da problem stanovanj in najemnin pri nas še ni rešen, in da so stanovanjske najemnine objektivno pretirane m neutemeljeno visoke, so pa tudi subjektivno za najemnike ne» znosne in opasne.
To je torej dokazano in o tem, da-li so najemnine res previsoke, ne bomo več razpravljali.
Važnejše za vse najemnike je zdaj drugo vprašanje: kaj storiti? Vemo, da bodo načelni zagovorniki hišnih gospodarjev prišli z znanimi narodno» gospodarskimi teorijami o ponudbi in povpraševanju in o avtomatski ure» ditvi višine najemnin. Zatrjevali nam bodo — kar smo videli že v članku v »Mojem domu«—, da je samo možnost svobodnega razpolaganja s stanovanji m upanje na prekomeren dobiček tisto gonilo, ki pospešuje zidanje novih stavb in stanovanj, s čemer do» sledno padejo tudi najemnine. S takimi varljivimi gesli so prepričevali hišni posestniki, kakor po vsem svetu, tako tudi pri nas javnost ves čas, dokler je veljala še zakonska začita najemnikov. In kaj je bila posledica odprave stanovanjske zaščite? Se je res sezidalo toliko novih stanovanj, da je zadoščeno vsaj najnujnejši potrebi? Mar so se zato res stanovanja na splošno tako pocenila, da so po nepretiranih cenah dostopna tudi gmotno šibkejšim slojem? Ne! Stanovanjske najemnine so navzlic (oz. prav zato, kakor smo že napovedali, preden je bil stano» vanjski zakon razveljavljen) odpravi zaščite najemnikov zrasle do današnjih absolutno neopravičenih in preti» ranih višin. Nešteto stanovanj je praz» nih, ker nihče nima dovolj sredstev, da bi jih najel, veliko število družin pa še vedno životari v človeka ne» vrednih brlogih, lopah, kleteh in drugih zasilnih zavetjih.
najemninah.
Z odpravo stanovanjske zaščite se torej položaj najemnikov ni prav nič izboljšal. Nasprotno, izboljšal se je pa seveda položaj hišnih posestni» kov. Premnogi izmed njih so izrabili m zlorabili svobodo, katero jim je nudil zakon in so povišali najemnino visoko preko zlate paritete. Pokazalo se je spet, da je mnogo ljudi gluhih za glas vesti in nedostopnih za sleherno socialno nujnost in pravičnost.
bicer bi pa to prirodno avtomatsko izravnanje najemnin bilo za nas v tem času neprimerno, ker prepo» časno deluje. V ti težki gospodarski stiski, ki je objela ves svet in tudi našo državo, zadeva pa najteže baš manj imovite plasti, ne moremo ča» kati, da se razmere same po sebi nekako izboljšajo. To že iz praktičnih razlogov ne, še bolj pa zaradi tega, ker ne smatramo vprašanja dostojnega nastanjenja vseh delovnih državljanov za zgolj poslovno zadevo, odvisno le od konjunkture, temveč za važno družabno m državno-politično vprašanje. Nihče, kdor objektivno presoja življenje družbe, ne more dopustiti, da bi zaradi nekaterih peščic posamez» nikov, ki zlorabljajo splošno stisko in pomanjkanje v svoje grde egoistične namene, propal ves stan in to stan delovnih in tvornih ljudi, na katerem sloni vsa družba in država.
O etični neutemeljenosti takega brezvestnega izrabljanja množic po posameznih izkoriščevalcih, ki uravnavajo svoje delovanje zgolj po materialističnih načelih, tu ne bomo razpravljali. Dokazuje pa to dejstvo le to, da je občutek v ljudeh o tem, kaj je družabno častno in dopustno, očitno že zelo otopel, ker današnja družba tako oderuštvo poedinih materijalistov sploh še tolerira.
Apeliranje na družabno uvidev» nost ne bo nič zaleglo. Zlepa sploh ni pričakovati pravične ureditve najemninskih razmer. Samo strah pred oblastveno intervencijo, strah pred aznijo in globo more roditi pri takih zakrknjencih ugodne uspehe. Zato so potrebni takojšnji nujni ukrepi.
Mogoča so razna sredstva: 1) točno določeno odstotno znižanje današ» njih najemnin, 2) pravična določitev najemnin po splošnih načelih in po enotnih merilih ali pa končno 3) ka» zensko preganjanje dokazanega stanovanjskega oderuštva.
Glede prvega načina, kako bi se današnje najemnine povprek z zakonom za določeno število odstotkov znižale, je treba reči, da bi tako zni» žanje bilo v nekaterih primerih krivično, v drugih spet ne bi doseglo namena. Krivično bi bilo tam, kjer so že danes najemnine zelo nizke, morda celo pod zlato pariteto. Takih primerov bo seveda pri nas prav malo. Ne zaleglo pa bi znižanje po določenih odstotkih tam, kjer so najemnine ne» navadno pretirane, ali pa, kot se je to dogodilo začetek novembra v mnogih primerih v Ljubljani, kjer so bile najemnine šele nedavno brez povoda zvišane. 1 udi bi to načelo ne moglo biti primerno za stare in nove stavbe.
Težji bi bil drugi način znižanja najemnin, ker bi se zlata pariteta mogla točno ugotoviti samo pri hišah, ki so stale že pred vojno. Nove zgrad» be bi bilo pa treba primerjati s pred» vojnimi in sorazmerno določiti najemnine. Ocenitev naj bi se izvršila po enotnem merilu, oziraje se na prostornost, lego in udobnost stanovanja, tako nekako, kot so bile določene na» jemnine za uradniška naturalna stanovanja.
Prav za prav najuspešnejše sredstvo bi pa bilo, če bi se z zakonom
izrečno ugotovilo, da je krivično iz» rahljanje najemnikov presojati kot navadno oderuštvo in bi državna to» žiistva po utemeljenih in z dokazi opremljenih tožbah najemnikov proti posameznim stanovanjskim oderuhom vlagala obtožbe. Seveda bi bilo treba pojme točno določiti, ker so danes pravna naziranja, kaj je izrabljanje stiske in sile in kje se prične nedopustno navijanje cen, zelo raztegljiva.
Treba bi bilo — pa naj se uredi to vprašanje na kakršenkoli način — iz-ceati okvirni zakon, ki bi veljal za vso državo, a dopuščal naj bi za posamezne banovine, oziraje se na krajevne razmere, spremembe v podrobnostih, vendar tako, da bi se pri določevanju hajvišjih dopustnih najemnin ne smelo iti nad določene maksimalne višine, veljavne za vso državo, katere bi pa morale biti seveda znatno nižje od današnjih najemnin.
Zakon bi moral biti previdno in smotreno sestavljen, ker pač ne gre enako ravnati z nižjim uradnikom ali upokojencem, malim obrtnikom ali de» iavcem, ki si je od svojih skromnih prihrankov sezidal hišico, kot z vojnim dobičkarjem ali z verižnikom, kateri si je kupil palače pod ceno. Vo» dilno načelo mora biti: nihče naj se ne okorišča brez dela in truda na stroške svojih bližnjih, ki propadajo. Stano» vanje je za ljudi najvažnejše, vse dru» go pride kasneje. Stanovanjsko vprašanje ni le zasebnega, temveč tudi javnega, državno »političnega značaja.
Mnogo je pri nas hišnih gospodarjev, ki niso še uvideli resnosti časa in težkega položaja ogromne večine ljudstva. Izrabljanje revščine v oderuške namene zasluži v izjemnih časih najtežje kazni V nevarnosti je tudi omejitev zasebne lastnine dopustna, ne: celo nujno potrebna je, ker je ko» ristna celoti, iin prav zdaj živimo v takih izjemnih razmerah, da je za dr-
žavo najvažnejše vprašanje, kako rešiti ves srednji stan, zlasti javno us-iužbenstvo, gospodarskega propada. To so uvidele že vse države. Ko je Italija znižala uradništvu in drugim jav» nim in zasebnim uslužbencem plače in mezde, je obenem z zakonom prisilno znižala tudi najemnine. V Avstriji so najemniki še danes zaščiteni. Brez tega zakonskega varstva bi bil ves stan avtrijskega javnega nameščen» stva že davno propal. V Nemčiji prav zdaj spet omejujejo višino najemnin in tudi v drugih državah, kjer so za» radi glasne agitacije hišnih posestnikov odpravili stanovanjsko zaščito, jo spet uvajajo.
1 udi naša država bo — o tem smo prepričani — priskočila svojim usluž» bencem in vsemu srednjemu stanu sploh na pomoč s tem, da mu olajša zivljenske pogoje vsaj z znižanjem izdatkov za najemnine, ko mu že v ti težki krizi ne more izboljšati dohodkov. In ko danes vsi stanovi v državi trpe in doprinašajo težke žrtve, naj bi se edino»le hišni gospodarji od» tegnili tem splošnim posledicam krize? Ne! To bi bilo nesocijalno, to bi bilo krivično. In če že sami ne uvidijo, kako neutemeljeno in nevzdržno je njihovo odklonilno stališče, jih mora državna avtoriteta prisiliti, da prevzamejo tudi oni nase sorazmerni del žrtev, h katerim morajo prispevati brez izjeme vsi sloji v državi.
Pričakujemo, da bo to velevažno vprašanje čimprej rešeno, ker ga ni več moč odlagati. Potem bi si vsi najemniki globoko oddahnili, ker bi jim bilo življenje le kolikor toliko olajšano. Seveda bi bila v teh časih, ko se odločajo tako važne stvari čvrsta or» ganizacija najemnikov še prav posebno potrebna in koristna. Kaj dobra organizacija doseže, so nam pokazali hišni gospodarji. Društva najemnikov v Ljubljani, Mariboru in drugod so se pa — razšla.
L. A.:
Znižanje občinskih proračunov in plače uslužbencev.
V »Jutru« beremo pod naslovom »Novi ljubljanski proračun« tudi tole:
»Mestni magistrat je mnenja, da so bili prejemki mestnih uslužbencev po znižanih draginjskih dokladah v letošnji poletni sezoni skrčeni na skraj» no višino, kar je bilo mogoče v tem pogledu napraviti, kajti sedanje plače občinskih nameščencev so izenačene s plačami državnih nameščencev ali pa so še celo nižje, zlasti če se vpošteva, da imajo državni nameščenci gotove ugodnosti (polovična vožnja na železnici, brezplačno zdravljenje v bolniš» nicah, nabavljalne zadruge itd.), česar vsega nimajo občinski uslužbenci.« V nadaljnem izvaja članek, da bo finančni odsek občinskega sveta sicer še raz» pravljal, toda gotovo je že zdaj, da ne bo mogel zavzeti drugačnega stali» šča kot mestni magistrat.
Še malo nam ne pride na misel, da bi zavidali ljubljanskim občinskim uslužbencem njihove prejemke — saj je nevoščljivost ne le najgrša, temveč tudi najmanj donosna slaba lastnost —, vendar moramo zaradi točnosti ugotoviti, da vsaj za splošnost prednje trditve ne veljajo. Iz navedenega bi namreč sledilo, da so prejemki državnih uslužbencev celo višji od prejemkov mestnih uslužbencev v Ljubljani. Nadaljnji smiselni sklep bi bil, da so torej sploh previsoki, ali pa da so navedene posebne ugodnosti, katere uživajo državni uslužbenci, kot so polovična vožnja na železnicah, brezplačna bolniška oskrba v bolni» cah in nabavljalne zadruge (!?) tako
dragocene in obsežne, da jim nadome-ste razliko med občinskimi in državni» mi plačami. Kar se tega tiče, je treba še povedati, da državni uslužbenci nimajo ugodnosti tako širokega, res vzornega bolniškega zavarovanja, ka» kršno za mestne uslužbence vzdržujejo oziroma širokogrudno podpirajo ob» čina in občinski denarni zavodi, na-ba vi jalno zadrugo si pa morejo občinski uslužbenci vsak čas tudi sami usta» noviti. Saj so tudi državni uslužbenci za svoje zadruge prispevali vsa sred» stva iz lastnih žepov.
Ponavljamo, da nikakor nismo nevoščljivi občinskim uslužbencem v Ljubljani, da imajo take službene prejemke, kakršne prejemajo, nasprotno iskreno jim želimo, da bi se jim še povečali. Saj je znano vsakomur, ki se je količkaj pečal s tem vprašanjem, da tudi ti službeni prejemki kot sploh vse plače javnih nameščencev pn nas in drugod po svetu še niti približno niso dosegle sorazmerne predvojne višine. Napram cenam življenskih potrebščin, zlasti stanovanjskim najemninam, ki so zlato pariteto že visoko prestopile, so službeni prejemki vsega javnega in tudi zasebnega na-meščenstva še vedno sorazmerno in absolutno nižji.
Zato bo tudi nas državne name» ščence samo veselilo, če ostanejo l jubljanskim občinskim uslužbencem pre» jemki neokrnjeni, ker vemo, da v ti draginji tudi ti prejemki za spodobno življenje nikakor ne zadoščajo. Seve» da pa želimo, da se tako utemeljeva»
nje, kakor je navedeno, iz katerega bi mogel kdo sklepati, da so plače držav* nih uslužbencev sorazmerno visoke, da celo previsoke, ne bi več ponav* Ijalo. To ni v korist ne nam državnim, posredno pa tudi ne občinskim uslužbencem, ker imamo vsi kot javni nameščenci v bistvu enake cilje in im terese.
O istem vprašanju je pa ljubljan* ski »Trgovski list« dne 24. novembra objavil članek, v katerem se pisec dotakne tudi vprašanja službenih prejemkov občinskega in deloma tudi državnega nameščenstva. Za nas zani mive odlomke iz tega članka, ki izraža mišljenje večine slovenskih trgovcev in pridobitnikov sploh, objavljamo v naslednjem:
»V zadnjem času se je v navodilih, kako naj se izvede varčevanje v samoupravnih proračunih, ponovno omenjalo tudi službene prejemke samoupravnih (občinskih) nameščencev. Službeni prejemki občinskih name* ščencev naj bi se po teh navodilih do* cela izenačili s prejemki državnih na* meščencev. Po besedilu navodil gre tam, kjer občina plačuje svojim usluž* bencem višje prejemke nego država, za znižanje na izmero prejemkov dr* žavnih nameščencev.
V naši javnosti so posebno gospodarski krogi ponovno zahtevali, da
6.
»Vdova upokojenca po uradni* škem zakonu iz leta 1864., ki se je po* ročila po upokojitvi, in ki je plačevala v vdovski sklad po zakonu iz leta 1871. in si pridobila pravico do pokojnine, ima v principu pravico do pokojnine, dasi ji je mož kot tak umrl po tem, ko je dobil moč novi uradniški zakon iz leta 1923.«
7.
»Za prestanek pravice do dnevnic
—	po uredbi D. R. štev. 9Ö.000 (od 30. septembra 1920., ki je bila dokončno izmenjana z uredbo o povračevanju potnih in selitvenih stroškov od 13. marca 1930., štev. 13.400/1. — op. ur.)
—	državnega uslužbenca, ki je uradno premeščen v kraj, v katerem je doslej bil začasno dodeljen v službo, ni od ločilen dan podpisa ukaza, odnosno odloka o premestitvi, temveč dan, ko se mu isti po službeni poti priobči.«
8.
»Čl. 164. finančnega zakona za leto 1927./28. ni avtentična interpretacija ne odločbe ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924., D. R. št. 107.201/24 niti čl. 17. in 24. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922. niti čl. 27. in 31. zakona o pokojninskem skladu orožnikov z dne 1. apri la 1922., temveč je nov predpis, po ka-^
Gostilničarji in draginja. Na se* stanku ljubljanskih gostilničarjev v njihovi zadrugi, ki se je vršil 24. novembra t. L, so posamezni gostilničarji
se izvede v samoupravnih gospodarstvih skrajno varčevanje. Gospodar* ski krogi so v akciji za izvedbo var* čevanja stavili tudi konkretne predloge, vendar pa ti krogi niso šli tako daleč, da bi zahtevali znižanje prejemkov občinskih uslužbencev, kjer ti presegajo prejemke državnih nameščencev. Gospodarski krogi stoje in bodo vedno stali na stališču, da je vsak delavec vreden svojega plačila in da mora za svoje delo prejemati toliko, da more on in njegova družina stanu primerno izhajati. Ali in v koliko so državni nameščenci primerno plačani, je pa, če beremo uradniška glasila in čujemo, koliko znaša plača tega ali onega uradnika, vsekakor, da rabimo najmilejši izraz, najmanj sporno.
O priliki, ko postaja aktualno vprašanje, da se službeni prejemki občinskih nameščencev reducirajo, smo smatrali za potrebno, da ugotovimo, da gre taka redukcija preko intencij gospodarskih krogov itd.«
To razumno in humano stališče našega trgovskega sveta moremo državni nameščenci le pozdravljati. Do* kazuje, da vlada v naših pridobitnih krogih še vedno jasen in bister po* gled in razumevanje za najvažnejše dnevne probleme.
terem orožniki, upokojeni po zakonu o orožniškem skladu z dne 1. aprila 1922., in njihove rodbine od 1 aprila 1927. nimajo pravice do draginjske doklade po^ odločbi ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24, marveč do doklade po čl. 17. in 24. zakona z dne 28. februarja 1922.«
9.
»Povračilo nepravilno, pomotoma, brez pravice in brez zakonite podlage prejetih prejemkov in doklad se sme zahtevati po administrativni poti in se sme za njih zavarovanje zahtevati po administrativni poti prepoved na podstavi odstavka 3. čl. 120, zakona o uradni-dh.« (T. j. od 31. julija 1923., ki se glasi: »Za državne terjatve se sme postaviti prepoved tudi administrativno do 50% plače, a do 30% pokojnine.« — Op. ured.).
10.
»Dasi je z dnem, ko je dobil in* validski zakon z dne 4. junija 1929. moč, nehal veljati predpis čl. 108. in validskega zakona iz leta 1925., vendar vdovam, odnosno rodbinam po poshd njem odstavku tega zakonskega pred* piša, ni ugasnila pravica, t. j. da bodo prevedene na pokojnino po invalid* skem zakonu iz leta 1923., kot pridobljena pravica, temveč se morajo prevajati tudi za veljavnosti novega zakona (zaradi realiziranja pravic).«
skušali dokazovati, da so v Ljubljani gostilniške cene prav nizke, da je pa finančna preobremenjenost gostilničarjev že skoraj neznosna. Govoril je
tudi odbornik gostilničarske zadruge ljubljanski hotelir in restavrater gosp. Miklič, ki je poudarjal, kaikor piše »Slovenec«: »da so kljub temu cene v nekaterih obratih horendno visoke in da je vendar treba pokazati dobro voljo, da se cene živilom znižajo. — G. Miklič je predložil nekaj jedilnih listov iz ljubljanskih restavracij in je citiral iz njih: klobasa 12 Din, solata 6 Din, zeljnata solata 5 Din, radič 5 Din, kumarce 6 Din, gobe 8 Din. Nazadnje je g. Miklič vzkliknil: »Čujete, če ni to pretirano! Seveda mora časopisje to navajati.«
Nato je zadružni podpredsednik izjavil, da se morajo gostilničarji po uvrstitvi v razred točno držati določe* nih cen. Zadruga pa priporoča, naj go* stilničarji, ki imajo le previsoke cene jedilom, te znižajo.
Koliko bo ta nasvet zadruge zale* gel, ne vemo. Gotovo pa je, da ni prav, če cene živilom po gostilnah na* vzlic občutnemu padcu živilskih cen na trgu ne padejo. Mnogo ljudi, tudi številni državni uslužbenci so vmes, je prisiljenih, da se stalno hranijo po gostilnah. Za vse te bi bilo znižanje gostilniških cen za jedila, kar bi bilo popolnoma opravičeno in nujno po* trebno, velika olajšava.
Nepotrebno razburjenje. Pod tem naslovom je »Moj dom« objavil članek, iz katerega objavljamo dvoje odlomkov:	»Uvidevni hišni posestniki
so takoj spoznali našo dobro premiš* Ijeno taktiko in pohvalili iniciativo (gre za izdanje poziva za znižanje na* jemnin, op. ur.), drugi pa so se ogorčeno jezili nad našim društvenim predsednikom, ki da ga je pošteno polomil. — Prišlo je tako daleč, da so morali celo izven vrst hišnih posestnikov posameznim hišnim posestnikom dokazovati kako umesten in potreben
Za razširjenje našega lista! Z da* našnjo številko smo razposlali nekate* rim prijateljem našega lista nabiralne pole s prošnjo, da pridobe čim več no* vih naročnikov. »Naš Glas« ne uživa nobene podpore ali subvencije od nikogar in je list navezan samo na naročnino, katero plačujejo naročniki. Zato smo prepričani, da bodo vsi go* spodje, katerim smo poslali pole, tudi to pot prav tako požrtvovalno storili vse, da se list čimbolj razširi. Hvala jim za njihov trud že vnaprej!
Draginjske doklade upokojencev. Izšla je nova uredba o draginjskih do* kladah državnih upokojencev, ki je nadomestila doslej veljavno odločbo ministrskega sveta od 8. oktobra 1924., D. R. št. 107.201/24. Z novo uredbo se v gmotnem pogledu višina doklad ni nič spremenila, pač pa so splošne določbe o pogojih za dosego pravice do doklade in predpisi glede omejitev in postopka pri priznavanju doklad precej predrugačeni. V splošnem so uvedena tudi za upokojence ista na* čela, !kot jih vsebuje uredba o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev. V glavnem pa ostane pri dosedanjem, le z razliko, da je uredba dosedanjo prakso zdaj tudi zakonsko formalno predpisala. — K uredbi se še povr* nemo.
je bil naš poziv. Smatrali so za eno najboljših taktik, kar smo jih kdaj napravili. — Poudarjamo še, da nismo prav nikjer pisali in zahtevali splošno znižanje najemnin, ker je nemogoče in nesmiselno zahtevati linealno znižanje najemnin za celih 35%, in da smo to preprečili, smo izdali ta poziv ter s tem hišnim posestnikom mnogo koristili.« — Komentar naj si napravi vsak bralec sam.
Koliko hišnih gospodarjev je znižalo najemnine? Po uradnih podatkih na ljubljanskem magistratu, se je odzvalo pozivu g. bana za znižanje na* jemnin samo 12 hišnih lastnikov. Zni* žali so strankam najemnino za 25 do 30%. Napram tem 12 gospodarjem je število tistih hišnih lastnikov, ki na* jemnin niso znižali, nesorazmerno ve* hko. Ker pa ni točne uradne statistike o tem, koliko je prav za prav hišnih lastnikov v Ljubljani, je težko ugoto* viti točno razmerje. Vse obsodbe vredno je pa ravnanje tistih hišnih gospodarjev, ki so s 1. novembrom celo zvišali najemnine. Zoper take oderuhe bi bilo treba uporabljati zakonske predpise o kaznovanju ode-ruštva.
Stanovanjske odpovedi. V minu* lem mesecu je bilo razmeroma le malo sodnih odpovedi stanovanj. V teko* čem letu je bilo doslej v Ljubljani vloženih že 80 sodnih deložacij. Do konca leta pa je pričakovati še približno 20 deložacij.
Določanje krušnih cen. Trgovinsko ministrstvo je odločilo, da imajo odslej bani pravico, da v posameznih krajih dovoljujejo spremembe temeljnih krušnih cen, oziraje se na cene moke v trgovini na debelo in na režijske stroške za peko kruha v posameznih krajih.
Državni upokojenci in občinske službe. Po smernicah, katere je za se* stavljanje občinskih proračunov izdalo finančno ministrstvo, ne morejo v občinski službi ostati take osebe, ki prejemajo pokojnino iz državnega prora* čuna, razen če se državni pokojnini za vso dobo, dokler vrše občinsko službo, odpovedo. Ta določba bo tež* ko zadela mnogo državnih upokojencev, ki so si doslej skušali svoje težko gospodarsko stanje izboljšati s tem, da so opravljali različne službe pri občinah. Posebno po deželi je več državnih upokojencev, ki so doslej v splošno zadovoljnost opravljali različne občinske službe, posebno tajniške, ki bi po ti določbi morali to opustiti. S tem bodo precej prizadete tudi razne male podeželske občine, ki ne bodo mogle nositi stroškov za plačevanje posebnih stalnih občinskih usluž* bencev, zlasti tajnikov, ki so pa za* enkrat nepogrešljivi z ozirom na to, da se obseg občinskih poslov vsak dan veča, župani sami pa v mnogih prime* rih istim niso kos.
Ta pa ne drži! V nekem članku, katerega je objavil »Slovenec« dne 29. novembra, beremo:	»Uradništvo, ka-
tero prejema še danes (z malenkostnimi izjemami) isto plačo, kot jo je prejemalo v blaženih časih, ko še m
Načelne odločbe drža¥nega sveta«,
izdane na občni seji od 20. in 22. junija 1931., št. 25.305/31.
(Konec.)
Boj zoper draginjo«
Vestnik«
Joseph Renaud:
Nenavaden vlom.
Pri dvoriščnih vratih je pozvonilo. Ko je Franc, stari sluga trgovca z diamanti Hornbleeda, odprl vrata, je najprej pomi* slil, če lahko dovoli tujcu, da vstopi, dasi gospoda ni doma.
Mladi mož je imel v roki kovčeg za orodje in je dišal po kovinskem prahu. Izjavil je, da so ga poslali s pošte, da pre* gleda novo avtomatsko priklopno napravo. Vendar je vzbudil v Francu skrajnje neza* upanje, ker je škilil...
Malo Hornbleedovo posestvo je ležalo v tihi, odlični mestni četrti. V hiši so bile nakopičene dragocene umetnine, razen tega je bilo pa v jekleni blagajni shranje* nih diamantov za več milijonov. Gospod Hornbleed se bo gotovo jezil, če njegov aparat naenkrat ne bi več deloval, si je mislil Franc, in glasno dostavil:
»No, torej, le vstopite... samo po* žurite se!«
Da pregledata signalne naprave, sta morala moža iti najprej v sprejemnico, nato v spalnico, kjer si je tujec, ki se je
predstavil za telefonskega uslužbenca, ka* terega so pa med zločinci in pri policiji poznali z imenom Bobby, kar najpazlji* veje ogledal blagajno. To je pač predzadnji model, številka sedemnajst, tvrdke Lipp* schitz... Tegale v dvajsetih minutah cd* prem... je zamišljeno presodil Bobby.
Ko se je vrnil gospod Hornbleed, mu je sluga poročal o obisku.
»Ta fant mi ne pride več v hišo. Sicer je bil podoben bolj kakemu boljšemu go* spodu, ki prekroka vse noči, samo to mi ni takoj palo v oči...«
»Nikar si ne jemljite vsega tega tako k srcu, Franc, res ni vredno. Če ga ne bi bili pustili v hišo, prepričan sem, da bi pošta meni naprtila vsako hibo aparata.«
Malo nato je odšel gospod Hornbleed v delavnico in tam dolgo govoril po tele* fonu. Nazadnje je poklical slugo.
»Odpotujem takoj v Bruselj!... Pro* sim, hitro kovčege... Vrnem se najbrž že jutri!«
Na severnem kolodvoru je Bobby, skrit za samokolnico za prtljago, opazoval Hornbleeda, ki je pravkar stopil v vlak, dočim je nosač nesel za njim dva temno* rdeča kovčega. Vlak je odpeljal.
»Ko se vrneš, te čaka lepo preseneče* nje!« se je zarežal Bobby, ki je bil brez torbe za orodje v svoji sivi, brezhibno skrojeni obleki podoben pravemu gentle* manu.
Vežna vrata so se spretnim in urnim Bcbbyjevim rokam le malo upirala. Z naj* večjo previdnostjo je stopil v hišo in šel po stopnicah. Na prvem odstavku se je ustavil in napeto poslušal, kako je v dru* geni nadstropju na glas smrčal sluga. Nato je prav tako hitro stopil v spalnico in za seboj zaklenil vrata. Zdaj se je počutil kakor doma.
Spustil je zavese, prižgal električno svetiljko, vzel iz širokega usnjatega pasu, ki ga je imel prepasanega preko telovnika, razno drobno svetlikajoče se orodje, ob* lekel kot kirurg rokavice in pričel delati.
Dvajset minut kasneje je bil že brez sape in znoj mu je kapal od čela: blagajna se še ni vdala. Končno, po poslednjem Bobbyjevem naporu, so težka jeklena vra* tiča odnehala in posvetil je v blagajno. Toda skoro bi bil od groze na glas zakri* čal... Blagajna je bila prazna.
»Ne,.. ni mogoče, to je strahovito... šest mesecev že tako temeljito priprav1*
Ijam to podjetje... Podatke, ki sem jih rabil, sem moral celo drago plačati... In koliko stroškov sem imel še... Moj Bog, kaj me je mar potegnil? Tu je sicer zme* rom hranil svoje diamante, tu ...«
Naenkrat je opazil, da so bile notra* nje stene blagajne namazane z vazelino, prav nalahko sicer, pa vendar dovolj, da bi se odtisi njegovih prstov dobro ohra* nili in bi potem, potreseni s svinčenim belilom, postali šele prav jasni.
Past morda?
V temo pogreznjena hiša se mu je zazdela polna skrivnostnih nevarnosti, ki so povsod prežale nanj. Očitno so ga pri* čakovali. In vendar je čutil, da ni bilo žive duše v vili razen sluge, ki je smrčal nad njim.
Razburjen in od jeze ves trepetajoč je pričel naglo spravljati svoje priprave v usnjeni pas. Nato je pomislil še za hip in prišla mu je ta misel: iz žepa je vzel po* setnico, na kateri je stalo »Paul Most, Grootstrasse 6« in jo položil v blagajno. To posetnico je našel z mnogimi drugimi v listnici, katero je nedavno sunil debe* lemu gospodu v gneči na podzemski že* leznici. Če bo uvedena preiskava, bo ta
bilo krize, je s tem na dobičku in mu ravno kmetova kriza pripomore do udobnejšega življenja.« — Videti je, da pisec tega članka, ki se je podpisal »Kmet«, zelo površno sledi dogodkom in poročilom v časopisih, sicer ne bi napisal take netočnosti, ki ustvarja le napačne pojme in zmedo.
Znižanje draginjskih doklad častnikov. Z uredbo predsednika ministrskega sveta so se znižale osebne dra* ginjs.-ve doklade aktivnim častnikom in vojaškim uradnikom.
Uredba o praznikih. Na podlagi zakona o občem upravnem postopku je predsednik ministrskega sveta izdal uredbo o praznikih v smislu navede* nega zaKona. Ta uredba navaja vse dni razen nedelj, ki se smatrajo za praznike, kolikor na praznike veže navedeni zakon določene pravne učinke. Po ti uredbi je določenih za pravoslavne 24 praznikov, za katolike 16, za grške katolike 23, za evangeličane 9, za muslimane 8 in za Žide 14 dni in vse sobote.
Državni strokovni uradniški izpit
so napravili v Beogradu davčni pri* pravniivi gg .Mlakar Viktor iz Kamnika, Š t u 1 a r Alojzij iz Črnomlja in Voljč Štefan iz Ljubljane.
Višji strokovni izpit so napravili pri ministrstvu financ v Beogradu sledeči davčni uradniki gg. Bohak Ivan iz Maribora, D v o r š e k Filip iz Dol* nje Lendave, Klemenčič Josip iz Ljubljane, Koritnik Viktor iz Ljubljane, Sušel Ivan iz Šoštanja, Šek i'ran j o iz Celja in Trepei Franc iz Šoštanja.
Desevictidca železničarske zadru* ge. Upravni in nadzorni odbor ljub* ijanske Nabavijalne zadruge uslužben* cev državnih železnic sta sklenila, da se desetletn.ca obstoja zadruge, ki je
bila nedavno, letos ne bo posebe praznovala, temveč prihodnje leto, skupaj z jubilejnim občnim zborom.
Povišanje brzojavnih pristojbin v tuzemskem prometu. S 1. decembrom se poviša brzojavna pristojbina v tuzemskem prometu za besedo od 50 na 60 par. Minimalna pristojbina za brzo* javko je pristojbina za 10 besed, to je 6 Din, oziroma 6‘50 Din z golico vred.
Ustanove vdovam in sirotam dr* žavnih nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij — kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani, Gajeva ulica 9, razpisuje za leto 1931. iz sklada Ivana Rostana več ustanov po 300 Din za najbednejše vdove m sirote po državnih nameščencih Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega urada ali občinskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa vsled bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. Prošnje naj se pošljejoma upravni odbor kon zorcija do 10. decembra 1931. — To obvestilo so objavili ljubljanski dnev* niki, iz katerih jo — seveda zapoznelo — sprejemamo. Našemu listu ni bik dostavljena, pa tudi v drugih naših uradniških glasilih je nismo opazili.
Prvovrstno blago za zimske suknje, kamgarn in športni ševijot za obleke. Pliš in volneno blago za plašče in obleke.
Naj novejši baržuni in flanele!
Najugodnejši nakup !
A. Žlender,
Ljubljana, Mestni trg št. 22 Gg. državnim nameščencem izreden popust!
Iz organizacij»
Občni zbor profesorske organiza*
oje. Ljubljanska sekcija Jugoslovan* sKcga profesorskega društva Do imela
svoj redni občni zbor v nedeljo dne
13. decembra t. 1. v risalnici moškega učiteljišča fll. nadstropje) v Ljub'jani ob 1U. uri dopoldne. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, volitve v od* uor in predlogi posameznih pododbo* rov, ki jih dobi sekcija do 12. t. m. Po občnem zDoru sledi poročilo o delovanju »Samopomoči« v istem lokalu.
Razpust društva. Društvo kaznil-niških in jetniških uradnikov za slo* vensko ozemlje, podružnica Maribor, je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
Zagrebška zveza javnih nameščen* cev — preneha. Dne 27. oktobra se je vršil izredni občni zbor Saveza javnih namještenika i umirovljenika v Zagrebu. Ta organizacija je bila ustanovljena dne 19. februarja 1919. z namenom, da varuje stanovske, moralne in gospodarske interese članstva. Z ozirom na določbe § 345. uradniškega zakona bi se morala postoječa združenja državnih uslužbencev reorganizirati po strokah, skladno s § 76. uradniškega zakona. Ker je imenovana zagrebška zveza združevala kot člane javne nameščence najrazličnejših vrst, ni bilo
mogoče društva reorganizirati. Zato je Diia sklenjena likvidacija. Pri tem je občni zbor sklenil, da se vse aktivno in padivno premoženje Saveza, kakor stoji na dan 27. oktobra 1931., iz* roči novoustanovljeni »Potporni za* drugi javnih namješteniika i umirovljenika kraljevine Jugoslavije u Zagre* bu«. ra mora varovati vsa pridobljena prava bivših članov likvidiranega Saveza, mora pa tudi čimprej ustanoviti uolniško blagajno, kar se Savezu ni posrečdo. — V debati je predsednik ur. Viktor Benkovič poročal, da je Glavni Savez državnih službenika v Oeogradu, kjer je bila zagrebška zveza ..kakor tudi ljubljanska Zveza državnih nameščencev) včlanjena, podvzel korake, da se mu dopusti nadaljnje delovanje, o čemur se bo v najkraj* sem času odločilo. Zato je občni zbor sklenil, da se sklep o izročitvi premo* ženja razveljavi, če bi se Savezu ke-sneje spet dovolilo delovanje. Ob likvidaciji je štel zagrebški Savez približno 3000 članov, dočim jih je brk ob pričetku leta 1919. skoro 14.000. Vsi člani so avtomatski prestopili k novi podporni zadrugi.
Likvidacija Udruge javnih činovnika u Zagrebu. Občni zbor tega uradniškega združenja, ki je postojalo v
Zagrebu poleg Saveza javnih namještenika, se je vršil dne 27. septembra t. 1. pod predsedstvom svetnika stola sedmorice, g. drja. Brataniča. Le*ta je poročal, da je precej po objavljenju novega uradniškega zakona odbor sto* ril vse korake, da bi se predpisi §§ 76. in 345. uradniškega zakona ne uporab* Ijali za navedeno organizacijo, ki je v bistvu dobrodelno društvo in ki za* stopa zlasti gmotne in socialne koristi svojega članstva. Zastopniki Udruge so na svoje intervencije prejeli od
pravosodnega ministrstva odločbo, da se organizaciji za enkrat dovoli na* daljnji obstoj in delovanje, vendar pod pogojem, da se društvena pravila spremene in da se društvo omeji samo na dobrodelno delovanje, dočim je po dosedanjih pravilih moglo in moralo skr* beti tudi za stanovske koristi članov. Zato je občni zbor sklenil, da se izde* lajo nova pravila in se bo o njih končni redakciji razpravljalo na prihodnjem zborovanju.
Spor v poštarski organizaciji.
Osrednji odbor Združenja pit. uslužbencev v Beogradu je poslal te dni bivšemu »Maturantskemu društvu« ptt. uslužbencev in Osrednjemu društvu nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani dopis, s katerim obvešča obe društvi, da je bil predsednik ljubljanske sekcije imenovanega združenja izključen, o čemer smo že poročali, z njim pa tudi celokupno članstvo iste sekcije, ker se je z njim solidarizirala tudi izredna skupščina dravske sek* cije. Zato osrednji odbor pooblašča, oziroma poziva obe imenovani dru* štvi, naj osnujejo novo sekcijo ptt združenja za dravsko banovino, ker je smatrati, da je sedanja sekcija prene* hala poslovati. V dopisu na bivše Ma* turantsko društvo pa še izrečno pri* poroča izvolitev g. Jos. Jakšeta, bivšega večletnega vodjo organizacije, za novega predsednika.
Za dravsko sekcijo Udruženja ptt. uslužbencev izjavlja »Poštni glasnik«, da je to postopanje nepravilno, ker ljubljanska sekcija že obstoja in je po pravilih ni mogoče niti razpustiti niti izključiti. Dve sekciji pa v eni banovini po § 76. uradniškega zakona ne smeta obstojati. Zato se je sekcija proti temu odloku, oziroma tolmačenju osrednjega odbora, kakor tudi proti izključitvi pritožila na notranje in na prometno ministrstvo, v vlogi pa popisala položaj v združenju in postopanje osrednjega odbora. »In ker
vemo, da živimo v pravno urejeni dr* žavi,« nadaljuje »Poštni glasnik«, »smo uverjeni, da bo oblast napravila konec nemogočemu postopanju in samovolji centralne uprave. Do se to ni zgodilo že dosedaj, je vzrok najbrž to, ker stoji naša stroka nemara pred važnimi spremembami. — Članstvo naj bo popolnoma mirno, kakor da se ni nič zgodilo in naj nemoteno izvršuje ovoje članske dolžnosti.«
Iz ljubljanskega »Poštarja«, ki je bil prej glasilo Maturantskega društva poštarjev, je razvidno, da se to dru štvo, ki je pa sicer med tem že likvidiralo, vabilu osrednjega odbora združenja ptt. uslužbencev ne namerava odzvati.
Tudi Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani stoji na istem stališču, da se ne bo vmešavalo v zadeve imenovanega združenja. Od* govorilo je osrednjemu odboru, da je desinteresirano na sporu med drav* sko sekcijo in njim, ker stremi za tem, da obdrži z legalnimi sredstvi samo* stojen obstoj m da po § 76. uradni* škega zakona raztegne svoje delova* nje na vso državo kot organizacija nižjih ptt. uslužbencev, ločena od uradniških organizacij.
Obä&ke kemično čisti, barva, piisira in Uka tovarna JOS. REICH.
gg5ä5S555i5c£5jg5jj^5ESii55!E55B5BB5E555S55555555555
Nove knjige.
»Mladika«. Novembrski zvezek objavlja razen nadaljevanj leposlov* nih in poljudno-znanstvenih pnspev* kov prav zanimivi članek drja. Fr Steleta o vojnih spomenikih (z več ilustracijami). Poučno, pa živo opisuje urednik F. S. Finžgar svoje doživljaje v Varšavi in v Čenstohovi. Zgodovin* sko črtico »Dve Elizabeti« je napisal znani naš umetnostni in kulturni zgo dovinar, mons. V. Steska. — V zadnji, decembrski številki »Mladike«, ki za* ključi letnik, je vrsta uspelih repro* dukcij ameriških slik Božidarja Jakca in kratek opis. Roman »Gornje mesto« B. Magajne se konča v tem zvezku, ki objavlja še ljubko zgodbo J. Lcmai-trea »Zvon« v prevodu. Pester je tudi del za gospodinjo, kuharico in mladi no — »Mladika« je brez dvorna po etični resnobi in po vzorni izberi gra* diva, po umetnostni višini ilustracij in opreme, najlepši in najboljši slovenski družinski list ki se lahko kosa tudi s tujimi revijami. Naročnina znaša 84
Din na leto. Družinam državnih usluž* bencev list toplo priporočamo.	—a.
»Zdravje«. Vsebina 10. številke te edine naše zdravstvene revije: Zdravje v jeseni. Moderne metode zdravljenja akutnih infekcijskih bolezni. Dr. V. Meršol. O pravilnem snaženju zob. Sveža in konzervirana jajca. Inž. M. Ahačič. Brezalkoholne pijače v nevarnosti. Zaznavanje govora s sluhom, bolezni in higijena ušesa. Fran Grm. Kako naj živi tisti, ki mnogo sedi. Živo srebro kot zdravilo pri kužnih boleznih. Dr. A. Košir. Slike. Pripoveduje Milan Vrtačnik. Vestnik protitu* berkuloznih lig. Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini. Urejuje dr. K. Petrič. Drobiž. — Urednik dr. Ivo Pirc. List izhaja vsakega petnaj* stega v mesecu. Uprava lista »Zdravje«: Ljubljana, Zaloška cesta 2. Letna naročnina za Jugoslavijo 30 Din. Zelo dobro urejevani poučni mesečnik naj se razširi po vseh družinah državnih uslužbencev!
posetnica zvabila policijo na napačno sled, da bo mogel še za časa zapustiti mesto. Stara in preizkušena Prantzinijeva zvijača!
Tiho, kakor je prišel, je zapustil hišo. Hladni zrak na cesti se mu je zazdel prav posebno prijeten, ko je čutil, da je izven nevarnosti.
Drugo jutro je Bobby mrzlično bral: «Velikanski vlom!! Znani trgovec z dia* manti Hornbleed je postal nocoj žrtev pre* drznega tatu. V njegovi kratki odsotnosti se je posrečilo tatovom, da so vdrli v vilo, nasilno odprli blagajno in oplenili vso dra* goceno vsebino. O vlomilcih ni sledu. Ško* do cenijo visoko nad milijon frankov, je pa baje pokrita z zavarovalnino.«
Bobby je od jeze prebledel, ves besen stisnil v roki nož za sadje, ki ga je držal v roki.
»Ta stari lopov! Ničvredni pes! Misliš, da je s tem zadeva končana? O vlomilcih ni sledu ... Neverjetno. To se pravi, da je Hornbleed zamolčal policiji, da je našel posetnico. Aha, tako je torej s to rečjo! Vsaka zavarovalnica ima vendar zaupne in razumne agente ... Izvedeti moram le, kje je bil ta prekanjeni lisjak zavarovan... Končno to vendar ne bo pretežavno...«
Po kosilu v klubu je odšel gospod Hornbleed v delavnico, kjer je pisal pisma. Zamišljeno je pisal in kadil drago smotko. Sluga mu je izročil posetnico. Gospod je planil pokoncu. . . Posetnica je bila na* tančno taka, kakršno je našel po vlomu v blagajni in jo skril pred policijo. Na nji je stalo. »Paul Most, Grootstrasse 6.« Kdo naj bi bil to? Vse je tako lepo kazalo in zdaj ta zaplet! To je pa res odveč... Pa že uredim zadevo... Življenje moraš poznati in končno je sredstev dovolj...
»Prosim, naj vstopi...«
Nepoznan mlad mož ugodne vnanjosti je smehljaje vstopil. »Moj Bog, kako škili! Mojega Franca bi pri priči omedlevica...«
»Dober večer, ljubi gospod Hornbleed!«
Skozi modrikasti dim smotke se je začul v odgovor porogljiv: »Želite?«
»Saj pač veste, čemu prihajam. Včeraj ste vzeli diamante, katere shranjujete na* vadno v jekleni blagajni, s seboj v Bruselj, ker Vam je sluga pripovedoval, da je pri* šel telefonski delavec in ste zanesljivo pri* cakovali, da se ponoči vrne... Po popisu Vašega sluge Vam torej moja oseba ne more biti nepoznana. Sami ste se torej že vnaprej okrali... Namazali ste blagajno
i znotraj z vazelino, da bi se odtisi mojih prstov kar mogoče jasno ohranili. In zdaj ste tako predrzni, da od zavarovalne druž* be »Securitas« zahtevate milijon frankov. Komu se morate zahvaliti za to kopo de* narja? Telefonskemu delavcu — meni to* rej! No in zdaj sem prišel, da prejmem svoj delež... Sicer prijavim vse skupaj takoj zavarovalni družbi... Torej?«
»Še vedno mi ni jasno, kam merite s temi namigavanji, mladi mož. Besedo, da ne vem, za kaj prav za prav gre... Toda
zdi se mi, da ste brez sredstev_Zmerom
sem bil darežljiv in tudi Vam rad poma* gam... Seveda, razume se, če ne zahtevate preveč.. Torej koliko?«
»Pet tisoč! Vidite, res sem skromen.«
Gospod Hornbleed je olajšan vzdihnil. Spoznal je, da se bo častno rešil iz zadeve.
»Pet tisoč. Ne zahtevate malo ... am* pak naj bo, velja... Vzemite, prosim — samo pazite, da se mi ne prikažete nikdar več ... razumeli? Sicer... Drugič se ne bova tako lepo pomenila, drugikrat bi mi utegnil odpovedati glas in potem bi moral govoriti namesto mene revolver.«
»Kar mirni bodite, takoj zapustim de* želo, imam dovolj vzro*ka za to. Jutri oso«
rej sem že davno za mejo. Hvala vam... Lepa hvala!«
Vtaknil je bankovce v žep in mirno dostavil: »Gospod Hornbleed, zdaj ko ste nam preskrbeli potrebne dokaze, vam moram povedati, da nisem tisti, za kate* rega ste me vi doslej imeli... Jaz nisem vlomilec, ki se je nocoj splazil v vašo hišo. Sicer škilim prav tako kakor on in ravno zato so me določili in semkaj poslali. Sem agent pri zavarovalnici »Securitas«. Pet tisoč frankov, katere ste mi pravkar izro* čili, so tehten dokaz za vašo krivdo-, razen tega imam pa tudi priče.«
Ob teh besedah sta pristopila dva kri* minalna uradnika, ki sta bila skrita za zaveso, k Hornbleedu in ga uklenila. »Zdaj pa na policijo!«
Četrt ure kesneje se je isti zavarovalni agent sestal v zakotni kavarnici z Bobby* jem in mu na skrivaj izročil petnajst tisoč frankov.
»Gospod Bobby, zelo prebrisani ste, čeprav ne posebno pošteni. Pa končno človek ne sklepa kupčij zmerom samo s poštenjaki. Vaša prevejanost je naši za* varovalnici rešila cel milijon.«
’ *
Železničarska knjižnica v Novem mestu.
Konec leta 1928. je izšel poziv šefa piometne službe v iNovem mestu, g. Al. itotocnma, naj bi se v dolenjski metropoli ustanovna »Železničarska jubilejna knjižnica«. Poziv je vzbudil med usiužbenstvom na progi splvšno zanimanje in kmalu so sledili prvi darovi za knjižnico. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 20. aprila 1929. in je bil izvoljen za predsednika g Potočnik, za tajnika pa g. Jože Strašek.
Diuštvo ima po pravilih sedež v Novem mestu, njegov delokrog je pa vsa Dolenjska. Društvu je namen, da ustanavlja knjižnice in čitalnice za člane —• železniške uslužbence, zanje prireja poučne tečaje in družabne sestanke itd. Redni član more biti vsak železničar v območju dolenjskih želez--nie. Članarina je določena z 1 Din mesečno, izposojnina pa znaša 50 par do 1 Din za knjigo.
Društvo je priredilo več zabavnih prireditev, dve tomboli, razna preda* vanja, igre in dr. Konec prvega poslov* nega leta je imelo- že 220 rednih in 63 izrednih članov. Izposodilo je v letu 1929. skupaj 2575 knjig. Konec drugega poslovnega leta je bilo rednih članov 156 in 72 izrednih. Vezanih knjig je v knjižnici 1459, od teh slo* venskih 1016, srbo*hrvatskih 66, nem* ških pa 377 Društveno premoženje je pa znašalo nad 40.000 Dm.
Drugi občni zbor v marcu 1931. je imenoval ustanovitelja »Železničarske jubilejne knjižnice« g. Potočnika za častnega člana. Društvo se lepo razvija m je njega knjižnica doslej najbogatejša društvena, tudi nečlanom pristopna javna knjižnica na Dolenjskem. Nesebično in plemenito kulturno delovanje dolenjskih železničarjev zasluži priznanje in posnemanje.
Predpisi o prijavljanju stanovalcev.
Z uredbo o prija vijanju p-rebi-vallstva oid 15. januarja 1930., ki j-e bila objavljena v »Službenih Novi -
nah« od 24. januarja 1931., št. 18/V1I. (»Uradni ust« štev. 32 od 19 februarja 1930), je urejeno zglaševanje, oziroma [prijavljanje staiio-vallsltiva v naši 'državi. Piri j a vijanje -sc vrši pn krajevnih pblicijslkih ob laut vi h.
Kejr .so D '.novi predpisi o prijav-ijanju v mnogem drugačni kot cioteda* nji in ker jih mnogi še ne poznajo, smatramo za primerno, da seznanimo čitatelje vsaj z najvažnejšimi doloe* batni1 te' uredbe,
Vsak lastnik ali odgovorni uipra-‘ vitelj hiše je dolžan v roku 24 .utr p.rk= javiti, oziroma odjaviti na predjpiisa* nem formuilairju ,vsakega stanovalca, ki1 se v hišo vseli, me .glliede na to, ali je lastnik, odnosno upra'vite.lij sam ta stanovalec ali pa izdaja stanovanjc za plačilo ali brezplačno.
Prav tako so dolžni pulija vij ati in odjavljati:	1
a)	visi stanovalci, ki deli svoj ega. stanovanja oddajajo — podnajem* mike;
b)	upravniki javnih in [privatnih šol konvilkt ov, sirot inskih in ulbožnih domov ker sličnih zavodov — osiebe, ki stanujejo v teh zavodih;
c)	upravniki (bolnic — službeno osobj-e, ki stanuje v bolnicah, ih bolnike, ki drugače niso že. prijajvljonii v istem kraju.;
d)	'nadzorniki vojimih .zgradb — civilne osebe, ki sitanutjejo v mjih.
Prijave in odjave rojenih, poro* čenih in umutlih predlagajo tedensko organi, ki vodijo zadevtrae matrike.
Posebne prijave in odjave se ne vrše za ženo in za otroke poidi 18. leti starosti, ako ne stanujejo' ločeno od moža, odnosno očeta.
Prijave in odjave podpišeta llasltl-nik, oziroma upravitelj hiše in (slta.no* valeč. Ako stanovalec noče' dati po* datkov lastniku ali lodjgbvoiilnemu upravitelju hiše, ima ta 'predložitil pri* javo, oziroma odjavo sam z navedbo te okoliščine.
Ako ima več 'Stanovalcev .skupno stanovanje, je treba vsakega prijaviti poisebe, oziroma z družilnio,.
Prijave in odjave ise vlagajo v enem izvodu, v večjih krajih, zlasti v
onih, ki so razdeljeni na okraje., pa v dveh izvodih. V katerih krajih se vlagata po dva izvoda, odiOca ban, ka-kpir tudi o tem, v (katerih krajših, se ] ima uvedli! kamtloetka za podatke.
(Pirirediceiliji piioisUav;, kongresov,
; zletov in sličnih prireditev vrše sami prijavljanje m odjavljanje oseb, fci jih nastanjajo skupno, m sicer v skuipmem imeniku, iki mora vsebovati glavne podatke vsakega udeležemca.
PotrdiHa o prejemu prijave, oziroma odjave, opremljene s podpisom in pečatom, sie izročajo strankam kot dokaz o pravilno izvršeni prijavi, oziroma odjavi.
Upravitelji hotelov, prenočišč, peinizijomov, gostiln in sličnih podjetij so dolžni v roku 12 ur prijaviti iln od* javiti osebe, ki se [pri njih 'nastanijo', lin sicer državljane kraljevine Jugo* slavij e ma en em izvodu, tuje držav* ljame jpa na dveh izvodih. Take. pri* jave veljajo največ 60 dni, po. tem ro* ku pa se obnavljajo, ako ni odjave. Ti upravitelji so dolžni, da točno vodijo evidenčno knjigo (stanovalcev, v katero zapisujejo' po vrsti vse osebe, ki se pri mjih nastanijo.
Gosltlje stanovalcev se prijavljajo im odjavljajo satno tedaj, ako so iz drugega kraja. Taka prijava velja največ 60 dni in se ima po tem .roku ob* n oviti, ako ni odjave.
V	krajih, ki pripadajo' vašlkilm občinam, se: prijavljajo in odjavljajo samo osebe, Iki niso stalni prebivalci teh krajev ali ,pa ni&o državljani Ikra* Ijevine Jugoslavije.
V	mestu vodijo po potrebi in od* redibi bana prijavni uradi' hišne (spiske stanovalčev.
Za neizvršeno prijavo ali odjavo so odgovorni oni, ki so. dolžni predlo* žiti [prijavo ali odjavo, za točnost podatkov o stanovalcu pa je odgovoren stanovalke. Kdor se pregreši proti predpisom te odr edbe,, isie kaznuj e .z glloibo od 10 do 500 Din, V slučaju me-izterljivoiski pa z izapoirom od enega dio deset dni.
Ta uredba velja od 1. maja 1930.,
ko so prenehali veljati Vsli' -dotedanji
predpisi o prijavljanju [prebivalstva.
HUMANIK
•nadi
Ljubljana, Dunajska cesta la Celje, Aleksandrova cesta 1 Maribor, Gosposka ulica 17
Zdravstveni drobiž.
Temperatura otroške sobe. Tem* paradira otroške sobe za zdrave mlaj* še dojenčke naj znaša 19 do 20° C, za starejše dojenčke 17'5 do- 199 C. To* ploto preskrbita solnee in peč. Narav* no in umetno toploto moramo prav natančno regulirati, in sicer ne po na* šem, pogosto zelo pomanjkljivo razvi* tem toplotnem čutu, temveč po toplo* meru, ki mora biti v svrho prepreče* nja pomot v vsaki otroški sobi; a ioplomer ne sme viseti poleg peči ali ob oknu, temveč ob postelji otroka. Ce je solnee poleti prevroče, naj se ob opoldanskih urah vrata odprejo, okna zaprejo, zastori spustijo, toda tako, da vpada še zmeraj dosti luči. To mora* mo napraviti'; kajti prevelika toplota škoduje otrokom prav tako kot pre* mraženje. Pozimi moramo isto pozor* nost posvetiti peči; ne preveč toplote, ne premalo, nobenega škodljivega iz=
hlapevanja plinov! (iz »Zdravja«),
NAŠ ATELJE
STRITARJ EVA
ULICA
„osf«do,nJln»e-* \ '.,oce lzgorl&ia»ei»P°%*°'ct-
s^i%::^odern
izvr$ite
F. LUKIČ

L. Mikuš

Ljubljana, Mestni tis lü
priporoča svojo zalogo

Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
S8
S®
9®
52
52
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA * MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
S5
85
<2
52
9®
ENGROS	EN DETAIL
&
&
85
85
Popravila se Izvršujejo točno in solidno
PISALNI STROJ
„IDEAL“
MODELA D najmodernejše konstrukcije
X
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišče št. 10
Knjigarna^Učiteljske tiskarne
v Ljubljani
FrančišNanska
TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT 10.761
ulica 6
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne 1 Postrežba točna I Zahtevajte cenik!

Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Bil C. J. HAMANN
lil	Uubllana
Vam nudi najsolidneišl vir nakupa perila, ||l opreme nevest In novorojenčkov» perja» modnih 1 potrebščin - Predtlskarlja modernih ročnih del- II fl
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.