Leto X, št 32 Rarotnina oiaia meeefno 26 Din. ta inozenistvo 40 Din._ Uredništvo: Ljubljana, Knafluva ulica fc Telefon »t 3122. 3123 8124. 3128 in 3126 tiari bor; Aleksandrova cesta 18 Telei St 440 Celje: Kocenova iL 190. Liubliana, čstriek 7. februarja 1929 Cena 2 D'n ulica 2. Telefon Rokopisi m ne vračaj*. _ OglMi P» »rilo _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko tJprarniltvo; Ljubljana, Prešernova ulica 54 Telefon M. 3122. 3123. 8124. 8125 io 31'A Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4 Telefon it 2492 Podrninin Maribor: Aleksandrova o» sta 13 Telefon Ы 455 Podružnica Celje: Koueoova ulica X Telefon št 100 Računi pri pošt бек sa vodih; Ljubljana »t 11.842. Praha čielo 7Й1И0; Wieg Nr 105.241. mnesiiia Odpuščajo se kazni in ustavljajo obtožbe radi razžaljenja vladarja in drugih političnih deliktov po kazenskem in tiskovnem zakonu ' Ljubljana, 6. februarja. Kralj je danes podpisa! ukaz, s^ katerim izreka amnestijo za vse važnejše politične delikte. To je prava kraljevska gesta, krasen čin državniške in vladarske modrosti. Z razpustom stran je bilo ustavljeno političnostrankarsko življenje, sedaj je po volji kralja napravljena tudi čista miza za vse nemi e posledice nekdanjih strankarskih bojev. Umakniene so vojske s političnega bojišča, odnešeni so sedaj tudi ranjenci, odstranjeni maroderji — polje ie prosto A iz src ie izruvana marsikatera gren-kost iz preteklih dni in izbrisan je tudi spomin na marsikatero krivico nedavnih časov. Plemenito je kralj razširil amnestijo tudi na one delikte. ki se Jih je dosedaj smatralo kot neodpustljive in med komunističnim neprevidnežem in prevročim ultrameščanskim političnim kritikom ni napravljena razlika. Kralj je s svojo veliko gesto izročil pozabi,e-niu vse kazniive politične pregreske iz pros'ih časov in je tako z dejanjem pokazal. da hoče vsakemu dati svobodno pot za uveljavljenje njegovih najboljših sil pri skupnem velikem delu za ozdrav-Ijenje naše Jugoslavije. Kraljev ukrep bo ves narod pozdravil z oduševlje-njem in z hvaležnostjo, nesporno pa bo amnestija tudi v inozemstvu napravila najgloblji vtis ter potrdila sp ošno zaupanje in veliko avtoriteto, ki jo uživa kralj v celem svetu. Kraljeva gesta јз mogočen mirovni poziv vsemu narodu. Po razpustu političnih strank so politični boji po vsej državi utihnili in kralj seda.i celemu narodu vzgledno dokazuje potrebo državljanskega primiria, nujnost umirjenja političnih strasti. Baš pri nas bi bilo potrebno, da se gotovi ljudje globoko zamislijo nad to kraljevsko gesso. Vsi dosedanji ukrepi režima niso mogii pomiriti neukrotljive partizanske strasti in terorističnega atavizma mogotcev bivše SLS. Deloma je to razumljivo, akoravno ne opravičljivo. Bivša SLS je držala svoje pozicije in sedela slovenskemu ljudstvu na grbači le, ker je z nenadkriljivo spretnostjo in brez-vestnostjo znala tako rekoč vsak dan znova terorizirati, strašiti in zavajati slovenske ljudi. Špekulacija na instinkte mas in demagogično hujskanje proti političnim nasprotnikom, zloraba najintimnejših verskih občutkov ljudstva — to so bila njena stalna preizkušena sredstva. Velik de! slovensk.lt ljudi, zlasti onih, ki so dovzetni za fraze in gesla, v neprestanem bobnajočem ognju klerikalne propagande in demagogije ni prišel do tega, da le trenutek premisli in prevdari. Mnogokrat ni niti opazil, kako se mu danes dopoveduje baš ono. kar je bi;o včeraj proglašeno za največje zlo. Farnozna historija o stališču SLS napram načelu narodnega edinstva je klasičen dokaz te prevarantske partizanske taktike. Politično premirje tvori za partizane bivše SLS največjo opasnost. Razmišljanje in iztreznjenje je smrt demagogije. Pomirjenje partizanskih strasti, znosnost med ljudmi nasprotujočih si političnih naziranj — vse to prodira teme je. na katerih je slonela politika SLS in onemogočuje obnovo enakega ali podobnega partizan-stva. kakršno je na nesrečo slovenskega ljudstva razvila bivša SLS. Zato doživljamo menda edino pri nas. da klerikalno časopisje hodi naprej po svoji stari poti ter porablja vsako priliko za demagogijo in hujskanje proti bivšim političnim nasprotnikom. Reč1 moramo, da se v tem oziru razmere niso prav nič spremenile in da se klerikalni 'otrebne korake, da se to početje na primeren način ožigosa, kakor zasluži.» Priprave za gospodarsko konferenco Ma?e antante Beograd, 6. febr. p. Razgovori, ki so se vodili med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo glede ožjega gospodarskega so« delovanja držav Male antante. so končali s sporazumom, da se sestane pripravljalna gospodarska konferenca Male antante še v prvi. polovici letošnjega leta. 11. t. m se bodo sestali v Bukarešti delegati vseh 3 dr* žav, da razpravljajo o pripravah za to kon» ferenco in da se dogovore o dnevnem redu. Za delegata naše države ie določen bivši demokratski poslanec Slavko S-ečerov, ki odjx>tuje jutri v Bukarešto. Polletnica Radrceve smrti Zagreb. 6. februarja, п. V petek, 8. t. m. bo v zagrebški katedrali svečana polMn° maša - zadušnica za pokoj. Stjepnnom Radi čem, ki jie umrl 8. avgusta pret leta. Za ukinitev davka na poslovni oromet Reogrr.d, 6. febr. p. Beograjska trgovska industrijska in obrtna zbornica priprave Ijaio skupno predstavko za finančnega mi» nistra, v kateri bodo zahtevale ukinitev davka na poslovni promet. Prve reparacije pri oblastnih samoupravah Odločen korak ministra narodnega zdravja - Iz strankarskih razlogov odpuščeni uradniki se morajo zopet sprejeti v službo Beograd, 6. februarja p. Povodom prevzema bolnic in drugih sanitarnih zavodov, zlasti tudi zdravilišč in kopališč. ki so se prej nahajala v državni upravi, pod upravo oblastnih samouprav. so se zgodile mnoge strankarske zlorabe. Oblastni odbor so ponekod pometali nameščence in uradnike, ki so bili pristaši opoziciionalnih strank, kratkomaio na ti'ico, odnosno so odklonili njihov prevzem iz državne v samoupravno službo Tudi se ie zgodilo, da so na uradnike pritiskali, da se morajo vdinjati gospodujoči stranki. Mesto tako odstranjenih nameščencev so oblastni odbori nastavljali svoje partizane. ki so bili cesto brez kvalifikacije. Na ta način se je zgodilo, da je prišio mnogo izvrstno kvalificiranih uradnikov m uslužbencev ob svoj kruh, odnosno v predčasni pokoi. in sicer deloma na breme države. Z ozirom na vse te zlorabe in da se krivice popravijo ter tudi iz razlogov štednje. je minister narodnega zdravja dr. Krulj izdal velikim županom strog nalog, da se morajo potoni obla- stnih komisarjev vsi oni uradniki in nameščenci, ki so imeli polno kvalifikacijo, a so bili p-i prevzemu bolnic, kopališč in zdravilišč iz partizanskih razlogov odpuščeni, odnosno predčasno pen-zijonirani. takoj vrniti na svoja mesta. Osobje. ki je bilo postavljeno na njihova mesta, se ima odpustiti, odnosno zaposliti tam, kjer ie bilo zaposleno prej. Minister to vodi! strogo evidenco, da se ta njegova naredba točno izvrši. Uradniki in nameščenci, ki so bili lani povodom prevzema zdravstvenih zavodov, zdravilišč in kopališč odstranjeni ter s tem zapostavljeni, nai se priia-vijo velikim županom ter zahtevajo reparacijo. ★ Naredfca ministra narodnega zdravja je prvi odloču korak, da se prične z reparacijami pri oblastnih samoupravah ter bo gotovo vzbudila nedeljeno odobravanje vse poštene javnosti. Tudi v Sloveniji so se zgodile na tem polju velike krivice, ki bodo. kakor upamo, sedaj popravljene. Pogajanja za otvoritev bolgarske meje Vesti, da je zapora meje že odpravljena, so neresnične Vrše se še le prva Dogaian ja Beograd, 6. februarja p. Današnji »Slovenec« poroča iz »zanesljivega diplomatskega vira«, da bi se imela danes Ьгет. pridržka ukiniti zapora jugo-siovenske meje proti Bolgariji, ki ie bila odrejena meseca oktobra 1924 po umoru jugoslovenskega generala Kova-čev;ča. Jugoslovenski poslanik Ljuba Nešič je baje prinesel iz Beograda v Sofijo tozadevni sklep лл_ је o tem obvestil bolgarskega zunanjega ministra Burova. Končno poroča »Slovenec«, aa sta se Burov in Ljuba Neslo že dogovorila, da bosta ukinjenje zapore me:e mtn: razelasi'a v Beogradu in Sofiji v enakem komunikeju. Vaš dopisnik se ie obrnil na mero-drjno rresto, od koder ie b'l poob'a-ščen. da to vest »Slovenca« kategorič- no demantira kot docela neresnično. O kakem že doseženem sporazumu z bolgarsko vlado glede ukin'tve zapore meje še ne more biti govora, ker te naš poslanik Ljuba Nešič prejel šele in-strukciie. da obvest? bo!g?rsko vMo, pod kakimi pogoji bi bila naša vlada pripravljena likv'dirati to zadevo. Od sprejetia teh pogojev s strani bolgarske vlade ie odvisno, kako bo rešeno to vprašanje. Do 9. ure zvečer vlada o tem ni prejela še nikakp«ra poročila. Sofija. 6. febrtiaria P. Potriuiejo se vesti, da so med bolearsko vlado ;n iu-goslovenskim poslanikom L;ubo Neši-čem v teku razgovori glede ukinitve 74 nore iugoslovenske meje napram Bolgariji. Pred podpisom vzhodnega protivojnega pakta Podms rto^odbe je preložen na da n 8. t. m. — Zadovoljstvo mreunske javnosti — Davila fe orva гшпипзЧа uradna oseba, ki je po vojni stopila na ruska tla — Bukarešta. 6. februaria. s. Rumunski listi ne objavljajo preveč obširnih komentar ev o potovanju rumunskega poslanika Daville v Moskvo k podpisu protivoinega paVta. Urad ni krogi so s tem preokretom popolnoma zadovoljni. ker ima predlog Litvinova z runiun skimi modifikacijami značaj pogodbe o ne napadanju. Vendar naglašažo. da s poHnis-m nakta š>e ne bodo vzpostavljeni normalni diplomatski odnošaji z Rusiio Pakt ima le ta pomen, da rumunska vzhodna meja ne bo stalno pod pritiskom ruskega oboroženega ogrnžanja. Bukarešta. 6. januarja, g. Rumunsko zunanje ministrstvo je pre.ieio od rumunskega poslanika v Varšavi Daville sporočilo o njegovem r>dpotovanju v Moskvo. Po podpisu protokola bo Davilla odpotoval v soboto iz Moskve v Bukarešto, kjer bo poročal zuna-niemu ministru. Davilla je prvi oficijelni za-stoj>nik Rumunije. ki je po vojni stocil na sovjetsko rusko ozemlje. Vsi listi povdarjajo z zadovo!;stvom. da je Kelloggov pakt ob ruski meji stopil v veljavo. Zlasti naglašajo. da je nesigurnest besarabske nie'e bila ena najvažnejših vzrokov, dn Rumunija v inozemstvu ni dobila kredita Rešiiev tega vprašanja bo imela ugodne posledice za rumunski zunanji kredit. Varšava. 6. februarja, g. Rumunski poslanik v Varšavi Davilla je danes dopoldne odpotoval v Moskvo. Na poljsko. - ruski meji mu bo stavlen na razpolago za nad alj ne ix>tovanje v Moskvo poseben vlak. V Moskvi bo Davilla gost poljskega poslanika Patka. Podpis pogodbe se bo izvršil 8 t. m. Dr. Wilfan o manjšinskem problemu Nestrpnost in raznarodovanje t vrata manjš-ne v iredentizem — Društvo narodov mora proučiti manjšinski problem v celem obsegu Dunaj, 6. februarja g. Na sejb manjšinske komisije na Dunaju je predsednik evropskega nacijonalnega kongresa. bivši slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Wilfan dal novinarjem nekaj izjav o manjšinskem vprašanju. Z ozirom na sožitje posameznih narodnosti v srednii in vzhodni Evropi je dr. Wilfan razvijal misel, da je etno-grafs'k' zemljevid Evrope posta-! stabilen. Velik'h izprememb v tem oziru ni pričakovati Zaradi tega je končno ve-Pavno pr šel čas. da se mora misliti na rešitev nrob'emov. ki izvirajo iz sožitja toliko rr-nogokrat sovra?n'h narodov. Z ured:tvi:o meia se ne bi doseglo твоего. Tudi če bila vsa Evrona ena država. b; sržitie n^odov pred-stavPalo man:š'.nski oroblem v vel;-kem. Pri n^vilni rešKvi ря bi ti med *ebo; pomešani narodi bhko postali nad v«e dragocen fnktor. Z nest^nost-io. nr.Mep^m no oblasti in z več ali manj zakrit'm zatiranjem m s poskusi raznarodovanja se t'»-aio manjšine v ire-dentist'ena stremPenja. ki. zastrupljajo odnošaie med narodi. Na mesto dose-dan'e politično neplodne debate mora stopiti stvarna diskusija o celokupnem nroblemu in o možnostih njegove rešitve. Da bo mofflo Društvo narodov izvršiti ono zadačo, za katero je brez-dvomno poklicano, mora v samem sebi ustvariti primerno platformo in naj-prei spoznati man:š;nski problem v njega celokupnem obsegu. Na koncu svojih iz:av .ie dr. Wilfan posebno poudarjal miroljubni značai narodnostnega g banja ter delo, ki ga ie dosedaj izvršil narodnostni kongres. Posamezne narodnostne skupme. ki se bodo sestale v Ženevi, se morajo zavedati, da so skoraj vsi evropski narodi v dvoire-m položaiu: na eni strani živijo v državi, ki .ie mihova lastna nacijonalna država ter vladajo kot vrčina. na drugi strani pa živijo v eni ali v več državah kot mamšme. Iz tega spoznanja izhaia potrebna posledica, da noben narod od drugega ne more zahtevati pravioreca oostopanja s svoiimi soplemeniki. dokler sam ne postopa po ist'h naco'ih. Kangres narodnostnih manjšin na Dunaju Dunaj. 6. februarja. По.) Od 26. do 28. avgusta bo zboroval na Dunaju evropski kongres narodnosti, ki bo pokrenil energično akcijo za rešitev manjšinskega vprašani». Kongres bo med drugim zahteval, naj se ustanovi pri Društvu narodov permanentui manjšinski odbor. Snežne lavine og roža jo železnice Ko so prenehali zameti, pa groze snežni plazovi — Obnovljen promet na liški progi — Na jugu je še vedno hud mraz Beograd, 6. februarja р. V Beogradu in okolici ie mraz danes že popolnoma pojenjal in v primeri z zadnjimi dnevi je nasto-pilo danes pravo južno vreme. Temperatura je narasla opoldne na 3 stopinje nad ničlo. Pač pa poročajo iz južnih krajev in iz Like še vedno o hudem mrazu. V Gospiču je bilo danes še vedno 26 stopinj pod ničlo. Tudi v Splitu je bilo zelo mrzlo, ker je ves dan brila strahovita burja. Morje je zelo razburkano. Na železnicah snežni zameti sicer ne ovirajo več prometa, novo nevarnost pa predstavljajo snežne lavine. Tako je danes ogromna lavina zdrčala na progo tik pred prihodom osebnega vlaka, ki se je z vso silo zaril v sneg in končno obtičal. Le srečnemu naključju je pripisati, da se ni zgodila večja nesreča. Tudi na progi Beograd-Stalač je bilo danes javLienih več lavin. Požarevačka proga je na več krajih od lavin docela zasuta. V Sandžaku so imeli danes hujši mraz kakor zadnje dni. Tolomer je kazal opoldne 28 stopinj, snega pa je zapadlo nad tri metre. Iz Novega Sada poročajo, da vlada tudi v Vojvodini še vedno silen mraz. Dunav je docela zamrznjen iu led je tako močan, da vozijo čez Dunav z natovorjenimi vozovi in avtomobili. Zagreb, 6. februarja n. Danes je po obvestilih železniške direkcije zopet vzpostavljen promet med Zagrebom in Spütom. Včeraj in danes je vladalo lepo vreme ter se je tako moglo uspešno dovršiti čiščenje proge. Zaradi hudega mraza so se od predsinoči na včeraj pretrgale mnoge telefonske in brzojavne žice in je bila zveza med posameznimi kraji prekinjena. Še danes ne funkcijonira telefonska in brzojavna 2veza z Bakrom in z Vojvodino, ravno tako pa so prizadete tudi nekatere telefonske proge v hrvatski provinci. Kakor javlja poštna direkcija. bedo te zapreke jutri dopoldne odstranjene, deloma pa so bile že tekom današnjega dne. Ostri ukrepi proti netočnim dobaviteljem Važno sooročilo ministrstva javnih del — Netočni in nesolidni dobavitelji bodo izključeni od nadaljnjih licitacij Beograd, 6. februarja p. Ministrstvo javnih del je izdalo danes sledeče službeno obvestilo: »V zadnjem času se je često dogajalo, da podjetniki, ki so jim bile poverjene dobave ali izvršitev raznih gradb. del, niso izpolnili prevzetih obveznosti ter da se zlasti niso držali dogovorjenih rokov in tehničnih pogojev. Vse to je imelo škodljive posledice tako za soljdnost dela. kakor za splošne interese. Ministrstvo javnih del je sedaj odredilo, da je treba proti taki neso-lidnosti nastopiti z vso ostrostjo. Integriteta Ogrske Pred nedavnim je objavil grof Teodor Batthyäny svoje memoare, v katerih so nekatera poglavja silno inte-resantna. ker prinašajo podatke o razmerju vodiinih državnikov centralnih držav do nekdanje Ogrske. Batthyäny je bil predsednik ogrske neodvisne stranke 1848.. k; je zastopala najradi-kalnejšo politiko pred 1. 1914. in je igral v madžarskem političnem življenju znatno viogo. Grof Batthyäny popisuje, da uničenje ogrske državne integritete ni bil le cilj antante. marveč tudi program zelo odločilnih državnikov centralnih držav. Za to svojo tezo navaja naslednja dejstva. Najprej in predvsem je preti'a Ogrski zelo resna nevarnost od prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. Ta je imel načrt, da takoj, kakor hitro oride na viado. ukine samostojnost Ogrske, konča z dualizmom in podeli avtonomijo posameznim pokrajinam. uvede nemščino kot državni :ezik, kar je bilo v zvezi s projektirano uvedbo centralističnega režima na Dunaju. Ali tudi v Berlinu so imeli načrte, ki so bili naperjeni zoper integriteto Ogrske. Tako na Dnna.iu kot v Berlinu so stremeli ob pričetku vojne za tem. da pridobijo Rumunijo na svojo stran: to pa so nameravali doseči nä ta način, da se Erdefjska odcepi od Ogrske in priključi — Rumuniji. Načrt za to ie napravil grof Czernin, avstro-ogrski poslanik v Bukarešti. Berlin se je s tem načrtom strinjal: povečana Rumunija naj bi stopila v nekako take odnošaje do Avstrije kakor je bila Bavarska do Prusije. Razen nadvojvode Franca Ferdinanda ie bil tudi grof Berchtold za ta načrt, da'je pa tudi mnogi odločujoči vojaški dostojanstveniki, ki so d?la!i po vsenemških smotrih skunno z nemškim generalnim štabom. Bili pa so si na jasnem, da bo to mogoče doseči samo na ta način, da se z orožjem stre odpor Madžarov, a tudi za to so bili pripravljeni. Bathyäny navaja konkretne podatke tudi za to. da so se vojaški krogi pripravljali za teritorija'no'poüti.cne reforme, ki bi oškodovale integriteto tudi na jugoslovenski strani, specijalno na Hrvatskem, Batliväny pravi z ustanovitvijo jugoslover.ske države, ki bi se osnovala s ptičem. Ali še določneje so se kovali načrti zoper Ogrsko v kasnejšem delu vojne, v dobi, ko ie bila Nemčija uverjena, da se vojna konča s popolno zmago centralnih sil. To zmago so hoteli vsenem-ški krogi eksploatirati povsem v nemškem imperijaiističnem smislu, ustanoviti nemško srednjo Evropo, ki bi obsegala nemške in poljske pokrajne. pa tudi vse ozemlje Avstro-Ogrske. toda s to razliko, da bi se uredila enotno, z nemškim značajem, predvsem Da enotno armado; šole bi se morale v njej urediti tako, da bi vsakega državljana naučile nemščine in da bi se v njej bistveno pospešila germanizacija. Poročila o teh vsenemških načrtih ne pomenijo nič novega, sai so dovolj znana, Bathyäny pa navaja prvmrre iz katerih se razvidi, da bi. postala Ogrska prav tako žrtev vsenemškega imperi-jalizma kot ostale nemške in nenemške pokrajine srednje Evrope. Bathyänvjevi memoari pričajo, kakor nag'asa avtor s?m. da ie bila Ogrska zapisana prooadn. pa nai so zmagale centralne s'!e ali antanta. Integriteta je bila izgubljena v vsakem slu-čaiu. Po pravici lahko iz vsega postavimo trditev, da ie ta neizogibna usoda ogrske integritete dokaz, da se ie preži» vela, da je bila v nasprotju s sodobni- Izvajajoč konsekvence iz tega sklepa je ministrstvo javnih del kaznovalo gradbenega podjetnika Gjorgja Vasiljeviča iz Nove Topole, ker ni v dogovorjenem roku dobavil materijala za popravo cest, z izključitvijo od nadaljnih licitacij za državne dobave in z zaplembo položene kavcije. Od nadaljnih licitacij za dobo enega leta je bil izključen tudi gradbeni podjetnik Marinknvič iz Skoplja. ker ni v dogovorjenem roku dovršil šolske zgradbe v Likovcu in ker načrtov ni predložil v ndobrenje pristojnim gradbenim oblastvom«. mi stremljenji, ker je bi'a zgrajena samo na historizmu in nacijona.ni krivič-nosti. Manjšinsko vprašanje pride pred Društvo narodov Ženeva, 6. februarja, s. Najvažnejša točka na programu marčnega zasedanja Sveta Društva narodov, ki ga je danes sporočil članicam Sveta sir Eric Drummond, bo manjšinsko vprašanje. Poleg tega vsebuje dnevni red nov optantski primer, namreč prošnjo madžarske vlade za izpopolnitev jugoslo.vensko madžarskega razsodišča. Z rumunsko-madžarskim optantskim konfliktom se bo Svet bavil le formalno, ker se vrše sedaj med interesiranima vladama neposredna pogajanja. 54 zasedanju Sveta, ki se prične 4. marca bo predsedoval italijanski delegat Scialoja. Pogajanja za nemško veliko koalicijo Berlin, 6. februarja (be) V vprašanju rešitve nemške krize ni novih momentov. Veliko zanimanje je vzbudila v političnih krogih opoldanska seia centruma. ki nai bi odločila o nadaljnem razvoju krize Seja pa je bila takoj odgodena. ne da bi bilo prišlo do pozitivnih zaključkov. Kakor poročajo listi, bo imenovan zaenkrat samo en minister cer.trinna. Danes opoldne ie sprejel državni predsednik Hindenburg pruskega ministrskega predsednika Brauna. Tukajšnji politični krogi menijo, da sta razpravljala državnika o stabilizaciji državnega kabineta in o rekonstrukciji pruskega kabineta Rešitev krize je prej ko slej odvisna od stališča centruma oziroma možnosti, da v celoti sprejmejo njegove zahteve. Na dar.ašnii seji državnega zbora se je spominjal predsednik Loebe 10 letnice sestanka weimarske narodne skupščine in izrazil upanje, da bo nemški državni zbor nadaljeval plodonosno delo weimarske skupščine. Izjavil je, da je nemški narod po-litično zrel in v stanu, da sam odloča o svoji usodi in izvede v svoji državi socijalnost, svobodo in pravičnost. Berlin. 6 februarja s. Prometni minister Guerard ie noco.i končno veljavno odstopil. S tem so se izjalovila pogajanja za sestavo velike koalicije. Pred ostvaritvijo papeževe države Rim, 6 februarja s. V Vatikanu se posvetujejo že dva dni o rimskem vprašanju, in sicer pod predsedstvom papeža samega. Kot zastopnik italijanske vlade se udeležuje teh posvetovanj državni svetn k Gia-noni Znano je. da sta že več desetletij Kvi-rinal in Vatikan občevala samo po cfici-jelnih zaupnikih in na nevtralnih tleh. Prisotnost višjega italijanskega uradstika v Vat kanu Domeni torei pričetek nove dobe v odnošaiih med Vatikanom in Kvirinalom in opravičuje domnevo, da se bodo podajanja o rimskem vprašanju v kratkem uspešno končala Rim. 6. februarja h Kakor se zagotavlja, bo v nedelo podpisom konkordat med italijansko vlado in Sveto stolico. Pričakuje se, da se bodo do'ocbe teea dogovora objavile prihodnji torek. Ud r žab v kabinet sestavlja delovni nrogram Pragu. 6. febr. h. Koalicijski odbor osme« rih je danes ves dan zasedal/ Dopoldne se je udeležil seje tudi ministrski predsednik Udržal. ki je imel nagovor пя koalicijske stranke, v katerem je izjavil, da si ne želi -.amn sodelovanja koalicije, temveč tudi los jalnega sodelovanja opozicije. Koalicijski odbor je sestavil program ža prihodnje >eje poslanike zbornice in senata. Obe zbornici se bosta sestali 14. februarja. Na rrrv;h sieish ho tninifctrski pred«e<,n!k nred» I ožil program vbde, o katerem sc bo na* to pričela debata. • Pred radostnim dogodkom v kraljevi rodbini Beograd, 6. februarja č. V kraljevski rodbini pričakujejo v kratkem času radosten dogodek m sicer koncem aprila ali pa po-četkom maja. Zato še ni določen datum, kda| naj bi kraljevska dvojica prišla v Za. greb. Ne ve se, ali se bo to zgodilo pred ali po radostnem dogodku v kraljevski rod-binl. Avdijence na dvoru Beograd, 6. februarja p. Danes so bili sprejeti v avdijencah na dvoru novoimeno-vani poslanik v Pragi dr. Grga Angjelino-vič. načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Andrija Stampär, minister pravde-dr. Srškič in predsednik konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar. Prvi obisk novega poljskega poslanika Beograd, 6. februarja, č. Novi poljski jx>-slanik Babinski, ki je predvčerajšnjim dospel v Beograd, je danee posetii namestnika zunanjega ministra dr. Kumanudija, jutri pa bo od kralja sprejet v svečani avdijenci, da mu izroči sve-ja poverilna pisma. Zborovanje tekstilne industrije Beograd. 6. februarja, p. Dne 9. t. m. se bo vršila v Beogradu glavna skupščina Zveze tekstilne industrije. Na dnevnem redu so: izvolitev članov uprave in nadzorstva ter namestnikov, konstituiranje predsedstva, poročilo o delovanju v preteklem lelu, predlog o proračunu za tekoče leto, poročilo o mednarodni bombažni konferenci v Parizu in poročilo o stanju tekstilne industri.ije v naši državi ter o njenih zahtevah in predlogih. Smrt španske kraljice-matere v zvezi z vojaškim uporom Madrid, 6. februarja s. Kraljica-mati Marija Kristina je nenadoma umrla. Kakor znano, je kraijica-mati habsburška princesa ter druga soproga pokojnega kralja Alfonza XII. Njena smrt je vzbudila veliko zanimanje zlasti zaradi tega. ker ie bila velika prijateljica bivšega španskega ministrskega predsednika Sancheza Guerre. ki je bil pred dnevi aretiran kot idejni vodja Zadnjega upornega gibanja. Govori se. da je bilo razburjenje zaradi zadnjih političnih dogodkov neposredni vzrok nične smrti. Kraljica-mati je še snoči prisostvovala kinematografski predstavi v kraljevi palači. Ko se ie vrnila v svoje sobane, jo je zadela srčna kap ter je po pol drugi uri umrla. Zagonetno potovanje Leva Trockega London, 6. febr. (be.) Pariška vest, da ie Trockij prispel v Carigrad, se je izkazala za netočno. Ladja, na kateri se je odpeljal Trockij, je bila pač namenjena v Carigrad, morala pa je zavoljo siln h vihrwjev v Cr« nem morju pristati na maloazijski obali v luki Eregli, kakih 200 km pred vhodom v Bospor. Odtod bo baje prepeljan pod mo'no policijsko zaščito v Ang~>ro, bržko pride tozadevno dovoljenje turške vlade. Poročilo iz Moskve, da je Trockij še ved» no oa soviel ki h tleh, je v toBko to'no, ker se mudi Trocki na ruski ladji. Vendar krožijo tudi vesti, da je treba sovjetski komunike tolmačiti na ta način, da biva T-ockii še vedno v kraju svoje konfinacije, Alma=Ati. _ Vladimir ^ajc?arov v LJubljani Na svoji turneji po jugoslovanskih mestih ie nrisnel sn°či z osebnim vlakom ob 18.12 iz Zidanega mosta v LiubFano znani filmski igralec Vladimir Gaidarov v dru?h: svo.ie sooroge ge. O'ge Gvozkfi. Ljubljanska kinematografska pub'ika ki ie že nestrono pričakovala prihoda svoiega junaka ie to г/ot nekam odoovedala in umotrnka nista bila deležna onega veličastnega snrelema. kakor ga ie b;lo pričakovati glede na priljubljenost, ki jo uživa fvlm-iunnV v našem mestu zlasti pri ženski publiki. Na kolodvoru se je zbralo okrog 17.30 precei ženskega sveta, ker na je bflo iavleno. di ima brzovlak. s katerim bi se morala pripeljati obn umetnica. na-i 90 rrnrnt zamude, je mnogo iudi odšlo. Publika namreč ni b:!a informirana. da ie Gajdarov s svoio soprogo v Zdanern mostu prestooil v osebni viak in prispel s tem v Liub-liano. Navzlic mrazu oa ie vendarle zdržalo dokaj ljudi, v prvi vrsti mladih Fosp^c. ki so vztrajno čakale prihoda drugega osobneca vlaka, ko nrisoe med nas »živ« filmski igralec. Čim ie nrvozil vlak na postak». se je prerinilo 7a hrbtom ravnatelja dram» g. Pavla O olje kakih petnajst mladih gosood'-čen. da tudi one prisostvujejo ofic;,>.J-nemii pozdravu velikega igralci, ki bo jutri naš gost v opernem Gledališču. Ko ie g. Oajdarov stopil iz voza I. razreda in se pojavil na Iji'hb'anskih Meh ve!;k :n len. ogrnjen v dragocen kožuhovlnast t>'ašč. prav tak. kakor gi g'edann v filmih, so ga kar brž. ob stopile naše gospodične, tako da ie ravnatelj g. Golja komai nnšel oot do ge. Ovozke in ji voščil dcbrodcšHco. Nato je oozdravM g. Ga'darova. ki se je zahvalil v mehki ruski govorici z ele-sranWm priklonom. spregovoriva nar stavkov. V imenu Elitnega kina Matica umetn'ka pozdravil še g. Rudolf Pre-šern. s katerim sta oba izmenjala več orisrč";h besed. V spremstvu ravnate-g. Golie. g. Prešerna, rmoresariia g. Foersterla ter novinarjev sta nato oba umetnika krenila na nernn k izhodu, 'ier iu ie pričakovala še kopica hrhk'h f MiMiančank. Pr*d kolodvorom sta od- 1 ična gosfa ^topila v uriinnski птп!Ыи :n «e odnehala v hotel ÜnVtn к!0' Ко. s^a ložlrala za svojega gostovanja v Ljubljani. ' Interesantna in značilna polemika Klerikalno glasilo je kakor znano besno napadio tkzv. ijubI..ansko deputacijo, ki je v imenu «gospodarskih krogov» intervenirala v Beogradu pri min. predsedniku v zadevi ljubljanske mestne občine in oblastnega odbora ter je pri tej priliki izrekla tudi nekatere osebne nazore udeleženih gospodov na voiino pravico itd. Klerikalni napadi so seveda popolnoma prozornega značaja. Ako bi bila deputacija pustila oblastni odbor pri miru, bi bila deležna klerika nega blagoslova. Ker pa se je mešala v sve-totajstva bivše, SLS, bi jo «Slovenec» najraše spravil na vešala, najmanj pa pred novo državno sodišče za zaščito države. O klerika nem poskusu pribiti akcijo ljubljanskih gospodov bivši SDS smo že rekli svoio besedo. Da se ta poskus navzlic temu nadaljuje, je pa samo po sebi umevno. Kdor pozna klerikalno moralo, bi se le čudil, če bi bilo drugače. Sedaj se je končno oglasil v «Trgovskem listu» tudi eden izmed članov de-putacije, tajnik Zveze industrijcev gosp. inž. Milan Šuklje v članku, v katerem predvsem pobija «Sovenčevo» trditev, da ljubljanska deputacija ni bila legitimirana govoriti v imenu slovenskih gospodarskih krogov. Inž. Šuklje zatrjuje. da so člani deputaci.ie poob;aščenci 40.000 samostojnih lastnikov in vodilnih fukcijonarjev gospodarskih podjetij. Razvija teorijo o «profesijonalnih političnih skupinah», ki da so druga drugo prekašale v socijalnem skrbstvu in zapostavljanju gospodarskih krogov (!). iz česar sklepa, da se morajo sedaj ljudje, ki niso «profesionalni po itiki» tembolj uveljavljati. Nato utemeljuje stališče de-putacije, da naj se ljub'janskemu županu mesto občinskega sveta pos/avi ob stran 12čanski sosvet, ki bi skrbel za ozdravljenje obč. gospodarstva in zlasti za redukcijo osebnih izdatkov, ki požrejo baje 60 % obč. proračuna. (Inž. Suklje je v tem o':iru v konfliktu s pravnim položajem, kakor ga tolmači vlada, ki stoji na stališču, da gre za obnovo obč. svetov v dosedanjem obsegu oo-tom imenovanja in ne za postavitev komisarjev s sosveti. (Op. ur.) Končno še g. Šuklje obračunava s «Slovencem» ter izvaja: «Kar pa tiče oblastne samouprave v Ljubljani in Mariboru, je deputacija povedala tisto resnico, ki je nihče ne more negirati: da so bili vzeti vsi člani oblastnih odborov in oba predsednika, kj sta danes postavljena za komisarja, iz ene profesijonalne skupine, in da ie ves uradniški aparat obeh oblastnih samouprav sestavljen po namenih iste skupine. Pri na.iboljš volji, da ne more pr?. stojni velik» župan točno in natančno nadzirati njih poslovanje, ki je nedvoumno usmerjeno po enostranskih prav-cih. Zato se je stavil pred'og, da se naj oblastnima komisarjema v Sloveniji do-del ta sosveta s posvetovalnim glasom. Na oga sosvetov ho. da pazita na šted-njo, na nepristransko razdelitev dajatev in na ub'aženje takih bremen, ki očitno škodujejo gospodarstvu področja S tem bo dano jamstvo za točno, redno in pravilno poslovanje. Deputacija ie cdš!a iz Beograda z ja-ko dobrimi vtisi. № treba povdarjati, da s temi vtisi ni v skladu pisarenje enega dela našega časopisja. Eno pa moramo povedati naši javnosti, da bo pravilneje spoznala izvest-ne metode. Vsakokrat, kadar se oglasijo predstavniki gospodarskih soev, da uveljavijo potrebe in zahteve gospodarstva. vsakokrat pride na tapet Sla-venska banka. Gospodarskim slojem se pri taki priliki podtika, da so oni upro-pastili celo vrsto mo»očnih gospodarskih inst tucij, seveda zlasti Slavensko banko. Temu nasproti bodi konstatira-no. da so vso škodo iz propasti mogočnih institucij nosili pač naši gospodarski sloji, ki žal niso biii zastopani v zakonodajnih zastopstvih, niti v raznih bivših v adah. Vsa leta od poloma Slavenske banke se ni s strani bivših vlad in bivših slovenskih m nistrov storilo ničesar, da bi se težko prizadetim povrnila storjena škoda. Niti se niso poklicali na odgovor krivci, niti se ni prišlo v okom škandaloznemu načinu, kako se na račun prevarjenih upnikov izvršuje likvidiranje preostale mase. Naj bo naša javnost prepričana, da bo ostalo vse to v spominu in da ne bo pozabljeno. kako da se moralni sokrivci onih katastrof skrivajo za krikom: «držite tatu!» ____ Drama dveh Jugoslovenov v Franciji Pariz, 6. febr. r. «Qirotidien» objavlja poročilo o krvavi drami, ki se je v Loreni odigrala med nekim mladim Srbom in mla» do Srbkinjo 28!etni Toma Galetič je živel dalj časa v intimnih odnošajih s svojo ro« jakinjo Ano Kubejič in stanoval pri nje» nih roditeljih. Devojka pa se ni hotela poročiti z Galetičem, čeprav je imela z njim že 10 mesecev starega sina; zato sta se lani razšla in Galetič se je preselil dru» gam. Ko je včeraj srečaJ svojo bivšo pri« jateljico, je izstrelil nanjo več strelov in ranil tudi sinčka, ki ga je držala Kubeji» čeva na rokah. Galetič je nato pobegnil, a orožniki so ga še sinoči prijeli. Grozote litovskih ječ Varšava, 6. februarja, g. Po poročilu iz Kovna traja gladovna stavka političnih jetnikov, ki se je pričela 27. .ianuarja. dalje. Dosedaj je zaradi gladil umrlo 8 političnih jetnikov. Stavka i»e 140 jetnikov. Velik cožar v Egiptu Kairo, 6. februarja (be.) Velik t>obr Je upe-•еГ! v Mehalli. v pokrajini Ohnrbia 240 hiS. V plamenih so jxis'nile tri osebe. Škodo cenilo ra 50.000 Sud to v sterlingov. Stavbno gibanje v Celju od prevrata do danes Celle. 5. februarja. V zadnjih dveh letih je stavbno gibanje т Celju znatno napredovalo, vendar pa ne v tolikem obsesu, kakor bi bik) glede na stalno naraščanje prebivalstva pričakovati. Stavbeniki so imeli precej dela, toda v glavnem so se izvrševale razne adaptacije, novih zgradb je bilo bolj malo ali pa le manjša poslopja. Glede na razvoj Celja v dobi po vojni je prav zanimivo pogledati gradbeno statistiko od prevratnih dni pa do danes, ki патп nudi v s.pio«flem naslednje podatke: Leto 1919. Izvršeni sta bili 2 prezidavi stanovanjskih prostorov, 1 prezidava konjs-kega hleva, 2 zgradbi novih skladišč. Juliena Lindauer na Savinjskem nabrežju je zgradila novo leseno barako za žago in Dušan Zangser je dozidal I. nadstropje na svoji hiši v Gosposki ulici. Leto 1920. Prezidanih je bilo 6 sk!ad:šč in drugih stranskih prostorov v trgovske Iwka!e, pisarne in delavnice, izvršene so bile 4 notranje preureditve v stanovanjih, renovirana je bila 1 žaga, zgrajenih je bilo več novih ograj, hodnikov in smetišč, kavarna «Evropa» je pre-zidala svoje kavarniške prostore, dočim je bMo v stanovanjske namene prezidano samo skladišče tvrdke D. Rakusch na Dolgem polju. Leto 1921. Adaptiranih je bilo več gostilniških lokalov, hlevov, napravljenih je bilo več novih drvarnic, dimnikov in vrat, dalje je bilo obnovljenih več fasad in trgovskih lokalov. Izmed večjih stavb je Ы1а preurejena bivša šema!-ska vojašnica v Gregorčičevi ulici v današnji Invalidski dom. Leto 1922. Adaptiranih le bilo več trgovskih in obrtnih prostorov, skladišč, fasad, kavarniških lokalov, izložbenih oken in podstrešnih prostorov. Novo zgrajena so bila poslopja: mesnica, drvarnica in hlev trgovca Königa v Matije Guh-ca ulici, v hotelu »Evropa» je bilo dozidano II. nadstropje. Ivan Rebek. ključ, mojster na Mariborski cesti je zgradil tovarniško poslopje. F. & VV. Jarmer je sez;da! delavnico in stanovanjsko hišo, šolske sestre so postavile na dvorišča enonadstropen objekt. Adolf in Kristina Simsa sta zgradiia pritlično stanovanjsko hišo, na Savinjskem nabrežju pa je bi'a zgrajena nova carinarnica z veijikimi skladišči in pisarnami. Leto 1923. Izvršenih ie bilo zopet več adaptacij trgovskih in obrtnih lokalov, skladišč in izložb, m>»o zgra'ena pa so bila poslopja: mizarska dciavnica *n stanovanjski prostori mizarskega podjetja Franio Vebovar na Dolgem polju, visoko pritlična vila majorja v p. Rudolfa Karg-Ia v Tavčarjevi irlici. prenovitev pritličja. I. nadstropja in novogradnja II nadstropja trgovca Ivana Ravnikarja na Kral;a Petra cesti in nova II. nadstropna palača Jadranske bareke na vogalu Aleksandrove in Kocenove ulice. Leto 1924. Izvršenih je bilo okrog 20 večjih adaptacij v trgovskih in obrtnih !n>ka!:h. skladiščih in izložbenih oknih, zgrajenih je brlo neka) novih pralnic. 2 podstrešji sta bili prrzidani v stanovanjske prostore, v Jurčičevi ulici je bila dordana stanovanjska vila veletrg. D. Raku-scha, trgovec Aloiz Drofenik pa je zgradil stanovanjsko vilo v Vošnjakovi ulici. Leto 1925. Preurejenih ie bilo več trgovskih lokalov, izložb in garaž, 1. mestni mlin je povečal hlev in prizidal novo stanovanje. D Zangger le zgradi! na Ljubljanski cesti novo gospodarsko poslopje. Avgust Vengust, poštni uradnik, novo stanovanjsko vilo. tvrdka D Rakusch na Kralja Petra cesti je adaptirala skladišče v stanovanja, Južnoštajerska hranilnica je preuredila pritlične nrostore in sezidala na dvorišču novo poslopje. R'ha.rd Wagner je postavil v Tavčarievi ulici stanovanjsko vilo, I. Hrvatska štedionica pa ie zgradila svojo veliko bančno palačo v Kolenčevi ulici. Leto 1926. Popolnoma je bilo prenovljenih več poslopij, v glavnem pisarniški in trgovski prostori, dalje ie bilo popravljenih več gost:'niških lokalov in podstrešij. Nove stanovanjske hiše o,z:roma vile so zgradili: Dr. Anton in O'ga Božič v Miklošiči vi ulici, Franc Tramscbek v Kersnikovi uil'ci. trg. Franc Leskovšek v Kersnikovi ulici. Katarina Presinger v Gozdnem dela, in Slavko Winter na Dolgopoliski cesti Izmed večjih javnih pr-slopij je bila zgrajena na Do'go-IV"1 i j ski cesti prekrasna ogromna stavba Okoliške vile, poleg nie pa stanovanjska vila za šol-ske/a upravitelja. Leto 1927. Novo zgrajenih je bilo več trgovskih sklad'52. več vrtnih in hišnih ograj, v iS t.-afikantskih lokalov, obenem pa je bilo adaptiranih nekaj trgovskih lokalov in podstrešij. Nove stanovanjske h;še in vile so sez:da!i: ravnatelj trg. šHe Fran Marinšek na Zrinjsko Fran-kopanki. Josip Ktirbisch v Benjamin Ipavčevi uiici, Aileen Lemaič v Aškerčevi ulici. Franjo Nerad v Zrinjsko Frankopanki. Fanči Vudter isfotam. Ludvik Selišek v Kersnikovi ulici; hotelska družba »Evropa« je zgradila vrtno dvorano, trg. Anton Fazar'nc ie prezlda! stanovanjsko hišo in trgovske lokale. D Zangger je zgradi! novo gospodarsko poslopje, Mohorjeva tiskarna pa novo tiskarno in je preuredila stanovanjsko poslopje. Leto 1928. To leto je bilo v stavbnem pogledi nedvomno najplodovitejše. Izvršenih j; b;!o nad 40 različnih adaptacij v trgovskih in stanovanjskih hišah, v večjem slogu pa so biie pre-zidane naslednje stavbe: stara okoliška šoja v Razlagovi ulici v Delavsko zbornico, trgovsko poslopje Valentina Mladina v Prešernovi ulici, gostilna in mesarija ter prekajevalnica Josipa Gorenjaka, stanovanjska hiša in delavnica Sto-jana Holobarja za Kresijo. Alojz ,Zdenko pa je prizidal svoji hiši na Ljubljanski cesti L nad-slropje. Nove stanovanjske hiše in vile so zgradili: Baldo Detiček v Kersnikovi ulici. Ivan Krajnc v Zrinjsko Frankopanki, Jakob Inkret v Zavodni, Alojz Jezernik v Zrinjsko Frankopanki, Marija Lah v G.itdnem delu in kolonisti mestne občine v delavski koloniji Skitek. Rupnik. Led-nik. Vračko. Mak, Fischer. Weglehner. Romih, Lahovnik. KruSič, Jošt. Weber, Gračner in Šeligo. Razen tega so bile dograjene 3 velike, moderne stavbe in sicer: trinadstroprta stanovanjska hiša Cirila Vajta na Kralja Petra cesti, trinad-stropna stanovanjska hiša mestne občine na Ljubljanski cesti in trinadstropna bančna palača Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. Kljub vsem tem novim stavbam pa vlada danes v Celja precejšnje pomanjkanje stanovanj, zlasti cenejših. Upati je. da bo z dograditvijo velikih poslopij mestne občine in Ljudske posojilnice tekom letošnjega poletja stanovanjski mi-zeriji v Celju vsaj v glavnem pomagano. Znižanje uvozne carine na pšenico v Albaniji Reeg rad, 6. febr. p. Iz Tirane poročajo da je a.lbatnski peri amen t danes osvojil predlog, po katerem se zniža irvozna ca. rina za pšenico od 20 na 3 franke. Hmeljski trg fcater. в. februarja, h. Dana5nji premet približno 70 meterskih s lotov. Tendenca 'iiirna. Cene 1400 do 1600 KE. -- i.--- _-_ T-.^- , .... Pred koncem najhujše zime Težke gospodarske posledice — Pomanjkanje premoga in koksa v Ljubljani — Zastoj izvoza lesa iz Slovenije — Več vagonov krompirja zmrznilo — Kaj pravijo naročniki »Jutra« o mrazu? hajajo že pritožbe, da posa-mni vozniki Ljubljana, 6. februarja. Mraz je davi močno popustii od svoje prvotne sile. Iz krajev, ki so za splošni promet važni, došla vremenska poročila kratko navajajo precejšen porast temperature. Najnižja temperatura je bila davi na Jesenicah, in sicer —17" C. najvišja pa v Mariboru gl. kolodvor —2° C. Temperatura se je v Sloveniji gibala med 6° do 15" C pod nič o. Splošno je bilo jasno in lepo. mnogo milejše vreme, tako v Celju, na Jesenicah, v Kranjski gori in St. Janžu. dočim ie bilo v ostalih krajih meg eno in deloma oblačno. Barometer je v zadnjih 24 urah padel za 1 do 3 m'm. Stanje termometra v posamnih krajih je bilo davi sledeče: Bohinjska Bistrica —14° C, Kranjska gora —10" C. Jesenice —17° C. Tržič —5° C, Kamnik —12° C, Ljubljana gl. kolodvor -15" C. Celje -12" C. Brežice — 10" C. Dravograd-Meža —12 C. Maribor —2" C. Ljutomer -6n C, Koto-riba —9° C. Novo mesto -12 C. Kočevje —14° C. Št. Janž na Dolenjskem —16° C in Rakek -14° C. Dunajska vremenska prognoza napoveduje. da nastopi v dveh ali treh dneh toplejše vreme. Potniški in tovorni promet sta na vseh progah Slovenije znatno izboljšana. Sinočni beograjski brzov ak je beležil le 37-minutno zamudo, današnji jutranji pa 150 minut. Težave so še vedno z OSE. Vzrok tem velikim zamudam tiči izven naših mej na Bolgarskem in Turškem. SOE iz Milana je imel le 4 minute zamude. Loka ni potniški vlaki prihajajo v Ljubljano s prav minimalnimi zamudami. Tovorni promet je precej boljši, kakor pa prve dneve hudega mraza. V kratkem bo zopet vzpostavljen zaradi hudih žametov in silnega mraza prekinjeni promet na liški progi s Splitom. Zaradi mraza ni b'.l v območju ljubljanske železniške direkcije no ben stroj močno poškodovan. Nastali so pač manjši defekti. Na Drogah povsod železničarji noč in dan delajo na vzpostavitvi normalnega prometa. Služba je zelo otežkočena. Pomanjkanje premoga v Ljubljani Zaradi trajnega, hudega mraza se je v Ljubljani pomanjkanje premoga poostrilo in je postala situacija precej kritična. Mraz tudi po nekaterih rudnikih ovira večjo produkcijo. Dovoz premoga v Ljubljano ie bil zadnji čas združen z ovirami, ker so tovorni vlaki prihajali tudi z velikimi zamudami. V Ljubljani primanjkuje tudi koksa, zlasti angleškega. ki ga rabijo razni zavodi in podjetja pri centralnih kurjavah. Zaradi katastrofa'nih ovir na liški progi je dovoz angleškega premoga iz splitskega pristanišča v Ljubljano sploh nemogoč in zaprt. Nad 200 ton ang e-škega koksa čaka v Splitu na odpravo v Ljubljano. Tudi dovoz koksa s Suša-ka :e zelo težaven. Zaradi pomanjkanja dobrega domačega premoga je veliko povpraševanje po šlezijskem premogu, ki pa ga ni mogoče dobiti. Naročila se morajo efektu-irati šele po 4 ali 5 tednih. Zanimivo ie. da se tržne cene tu-zemskemu premogu z oziroma na konjunkturo niso povišale, pač pa so poskočile cene šlezMskemu premogu za 60 dinarjev pri toni. Posamne tvrdke. ki trgujeio s premogom. so naravnost bombardirane z naročili in s prošnjami odjemalcev, na' jim vsaj Dreskrbe par vreč premoga. V njih pisarne je dnevno velik naval. Tudi po uradih in so'a'n so za oge premoga ze'o pičle. Kakor nekateri zatrjujejo, je prosvetna uprava pri TPD s težavo izprosila, da ji je dovolila 50 ton premoga za srednje šole. Za premog so v škripcih tudi mnogi državni in druei uradi, mnogi javni zavodi in humanitarne institucije Velika je borba posamnih strank za vreče premoga, ki ga vozijo razpečevalci po ulicah. Pri- zahtevajo celo 3 Din nad tržno določeno ceno za eno vrečo. Podanih je že več ovadb. Dovoz premoga, kakor smo gori omenili, je v Ljubljano minimalen. Strokovnjak v trgovini s premogom je omenil: — Kaj pomeni teh par ton. ki dnevno pridejo v Ljubljano? En vagon ie toliko, kakor kaplja v morju. Mesto dnevnih 50 ton dobimo kvečjemu 6 do 10 ton premoga. In za ta premog se stranke tepo. Najs'absi je kočevski premog Bolie je kuriti z bukovimi drvrni. kakor pa ž njim. Končni finačni efekt je isti. Dober premog TPD v kosih je v teh mrzlih časih pravo z'ato!. je zaključi! naš informator svoja izvjania o pomanjkanju premoga v Ljubljani. Zaradi mraza trpi izvoz lesa iz Slovenije Lesni izvozniki so utrpeli zaradi mraza ogromne škode. Prizadeti so v prvi vrsti izvozniki, ki dirigirajo svoje blago na Split in d>eloma na Sušak. Pred 10 dnevi v Split odposlani vagoni lesa so zaradi prekinjeni;! prometa na liški progi obtičali na raznih postajah, največ v Ogulinu. Zastalo je tako okoli 100 vagonov lesa Les so morali na posameznih postajah razložiti, ker ie železniška uprava drugje potrebovala tovorne vozove. Lesni trgovci apelirajo na uvidevnost generalne žel direkcije in pričakujejo da bo zahtevala pri ležarinah manjše tarife, oziroma da bo stojnino oprostila. Vagoni krompirja in drugih pridelkov zmrznili Kakor nam iz trgovskih krogov poročajo, so tudi veletrgovci z deželnimi pridelki \ Sloveniji močno prizadeti. Za Dalmacijo je bilo odpravljenih iz Slovenije več vagonov krompirja. Zaradi katastrofalnih prometnih težav na liški progi so vagoni obstali na posameznih postajah in kromp'r .ie zmrznil. Mraz je povzročil indirektno tudi delno onmanjkame gotovine, ker trgovci niso dobili za svoje odpravlieno. a na postajah zastalo blago izplačanih računov. Ljubljanske šole deloma zaprte Ker je bila naprava centralne kurjave na Гсеји popravljena, se je danes tam vršil po vseh razredih šolski pouk. Na osnovnih šo-!ah je pouk neoviran in neprekin'en Vodstva posameznih osnovnih šol pač tožijo o velikih težavah pr; ogrevanju šolskih sob ki se ne morejo nikdar segreti vsaj do 4-12 stopinj C nad ničlo, kljub veliki porabi kur-ave. Zaradi mraza je bil šolski pouk popolnoma ukinjen tudi danes na I. humanistični g:mnaziii v Tomanovi ulici in na 111. realni gimnaziji na Poljanski cesti. Jutri tudi tam nrično s poukom. Od prosvetnega ministra je dospela v Ljubljano odredba, da šolski nadzorniki lahko lokalnim razmeram primerno ukinejo zaradi mraza in žametov šolski pouk r.a osnovnih šolah za pet dni V Slovenij' bo najbrže ta odredba ostala brezpredmetna, ker se vreme obrača že na bobe. Glasovi naročnikov o vremenu Dnevno dobiva sedaj uredništvo »Jutra« kratka in dališa poročila o silovitem mrazu, ki je vladal na svečnico in v nedelio po raznih krajih Slovenije. Iz Dobernič na Dolenjskem пата piše naročnik, da .ie bila dne 3 t m. zjutraj v dolini Dcbrniče Trebuie najniže temperatura in sicer —37 C. Na svečnico je termometer kazal — 29 C. Takšnega mraza po zatrdilu naročnika ne pommjo v tamkajšnjem kraju niti na.istareiši ljudje Izredno hud mraz je napravil kmetom veliko škodo. Zmrz.nilo je mnogo krompirja po kleteh. Cenijo ga na več vagonov. Najhujši mraz v 45 letih Gospod Adolf pi. Kapus nam t z Kamne gorice pošilja kratke podatke iz svojih vremenskih zapiskov in pravi med drugim: Skozi 45 let točno vpisujem vsak dan vremenske pojave in našel sem sedaj, da je bil 3. februar (nedel'a) najmrzleiši dan. kar iih imam vpisanih v omenjenem času. Termometer ;e kazal tu —28 С. V 45 letih ie bilo samo dvakrat po—24 C in trikrat pc —21 C. Slični mraz v januarju in februarju je bil leta 1909, vendar ne tako silovit Koncem februarja 1. 1909 je začelo snežit! ter je snežilo skozi 4 dni neprestano. Dne 3. marca sem zmeril na ravnem polju 2.12 m visok sneg. Bila je to največja padavina snega, kar jih imam zaznamovanih v svojih zapiskih. _ Cankarjeva proslava mariborskega dijastva Današnja mladina se za n česar ne zanima, niti razveseljevati se ne zna. kakor smo vesejačili mi v dobrih starih časih. Tako sodijo vsi vprek in obsojajo naše di-iaštvo. ker ga ne poznajo, a tud nočejo spoznati. Dokaz za to je bila Cankarjeva proslava, ki io je priredil Mariborski Napredek v eledališču. Komaj nekaj starišev. skoraj nič pedagogov, drugega občinstva pa sploh ne In vendar ie bila vsu prired tev na lep višini, vredna da bi bilo občinstvo napolnilo gledališče do zadnjega prostora. Pa tudi tega se ni mlad na strašila, da bi morala še končno pole? truda im skrbi sama zbirati in plačevati deficit. Pravijo sicer, da ga res ni bilo a čudno bi ne bilo. ker je bil obisk prav sramoten za naše obč nstvo. ki ima toliko skrb in to iko ljubezni za mladino — na jeziku Treba ie. da se ie tudi to nedvomno izkazalo. Spored ie bil pester in se ie razvijal gladko brez ob;čajnih odmorov. Kier bi bila morala nastopiti pavza rad priprav na odru io ie izpolnil številni in sijajno izvež-bani dijaški orkester ki ie igral Parmove Triglavske rože. Suppeiev potpouri Boccaccio. uverturo Oftfenbachovega Orfe.ia v v podzemiu in Čaikovskega 'Chancon triste. Drigiral je z vel.ko vnemo osmošo-lec Kac. Ko se ie dvienil zastor. se ie pokazala globoko zamišljena alegorična slika: Pred Cankarievim spomenikom stoji osmero m,lad h mož s povešenimi glavami . . Slika. ki ie mora'a prevzeti vsakogar! Nagovor osmošolca Dolarja ie izzvenel v obtožbo. da se sili danes že vsakdo med Cankarjeve časti!ce tudi taki. ki ga ne poznajo, nikar da bi ga resnično ljubili Mladina pa hoče storiti vse. da sa doume. Primerna :n dobra ie bila Hrovatimova deklamaciia Zupančičeve eleeiie firobovi tulijo Nesporno najboljšo točko večera oa ie podal Nakrst z Jerma novim govorom iz 4. dejanja Cankarjevih Hiapeev V deti in slišati bi ga bili morali vsi tist:. ki se tvko klavrno Dostavljajo z Jermanom na naš h odrih! Manj posrečen ie bil oktet, ki bi bii! lahko izostal v korist večera. Zapel ie tri pesmice. Dramatizacija Cankarievega Potepuha Marka ni prišla do prave veljave, zlast ker io je popo'noma zakrilo 1. deianie Cankarjeve Lepe Vide: že glrh )ko zamišliena 'nscena-cija s stopnicami in pristno doživeto poslovanje te visoke pesm človeškega hrepenenja. ie dostojno zak'iučilo proslavo, s katero se ie poklonila mariborska mt'ad:na Cankarjevemu geniju ob deseti oble'niči smrti!______St. Dvoje nesreč na zamrznjeni Krki Novo m2sto. 6. februarja. Strahovit mraz. ki se še vedno vztrajno drži, ie povzročil, da ie Krka okoli mesta zamrznila kar se ie zgodilo zadnjič pred 50 let.. Mladina se je takoj posliuž la te redke prilike ter se ie je'a drsati na zamrznem Krki. Z mostu ie prav intersantno opazovati drzne drsalce. Večina meščanov hodi ob opo danskih urah motrit čudno promenado na Krk. Aktivni so postali celo biciklisti. ki se voziio iz Kandije v mesto pri starem perišču Včeraj opoldne sta se med drugim: drsala po ledu akademik g Zupan n g. L. Mež-naršič Obema se ie pod nogam udrlo ter sta izginila v vodi Ker šta oba dobra t»a-vača. sta se kmalu vživela v položaj in sta vzdržala na površju, dokler jima niso prišli na pomoč. Pri reševaniu se ie 'zkazal zelo požrtvovalnega prot g J Dular. Komai se ip razburieniie o- edalcev po tei nesreči neko'iko poleglo, se ie zvedelo že za drugo nesrečo Pri bolnici usmiljen h bratov se ie prav trko udri led pod nogami pravnemu praktik'<,ntu g. Stefanoviču ter dijaku Meihletu. Slučajno sta oba dobra športnika, tako da sta se sama brez pomoči Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz-Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji Dobi se v vseh lekarnah dro-geriiah in špecerijskih trgovinah. V po*ašrene velikega filmskega ume nika VLADIMIRA GAJOAROVA in nie. ovega gosto^an a v Ljubljani njeg v piekrasni vtleim pretres j vo iepe vseb пг Žena na grmadi Drama trpljenja težko nreizkušene žene. — Kot partnerica krasna francoski umetnica L I L Y DAMIT« Oglejte si slovit.ga umetnika v tem prekrasnem filmskem delu! Predstave ob 4., pol 6., pul 8 in 9. ud. Telefon 2U4 ELITNI KINO MATICA rešT!a iz neprijetne kopel«. Ko se je slednji skobacal iz Krke na led. ie lepo vstal ter se ljudem, gledajočim z mosta, poklonil, nakar jo je urno odkunl prot' domu. Led na Krki se drži že od nedelje. Termometer kaže dnevno okoli 30 stopinj, da menda prednjačimo vsej Sloveniji. Zgodbica o lakastih čevljih Ljubljana, 6. februarja. Kakšna čudna usoda lahko včasih doleti par lakastih čevljev, naj pove naslednja dogodbica. Pred par meseci, ko je bil že mraz. se je prisukal do vrat delavnice krojaškega moj» stra Franceta na Vidovdanski cesti пег kam sumljiv parček. Pred vrati sta posta* jaia brezposelni čevljarski pomočnik Pulde L. ter njegova slučajna ljubica znana pote» puška Marička K. Nista vedela ne kod ne kam. Dobro uro zatem pa se je Polde ven» darle spomnil, da je nekoč že spregovoril z mojstrom za vrati nekaj besedi in ga to» rej lahko tudi sedaj pozdravi. Namignil je Marički. naj stopi za njim in pritisni! na kljuko. Nasproti jima je udaril topel zrak in čim sta bila v zaprtem lokalu, sta oba nekam svobodneje zadihala. «Nekaj opravka imam mojster,» je de» ja! Polde živahno. Saj ne boste zamerili, če počakava z ženico nekaj hipov tu pri vas, dokler ne pride v sosedni hiši stanu» joči mojster Žane domov». Prijazni kro» jač se je nasmehni! in seveda parčka ni od» gnal. Polde in Marička sta se vsedla na klop ter pričela z mojstrom prijeten pogo» vor. Pomenkovali so se vse vprek o vseh mogočih prijetnostih in neprijetnostih in čas je potekal. Nenadoma pa je moral mojster v svoje stanovanje in je pustil Pol» deta ter Maričko sama Ko se je vrnil, sta mu Marička in Polde kmalu podala roko in se poslovila češ: «Zdaj pa bo mojster Žane tudi že doma!» [> hro uro zatem še»le je prijazni kro» jač nenadoma ugotovil, da mu je zmani» kal iz delavnice novi par lakastih čevljev, ki si ga je še le pravkar nabavil, in da je zmanjkal rudi novi dežnik. Pričel je raz» mišljati, kam bi vse to izginilo. Sumil je tega in onega, da bi mu odnesel čevlje, popolnoma pa je pozabil, da sta bila pri njem na ob.sku Polde ter Marička. Danes je prišla iz zaporov okrajnega so* dišča ladka punčka Genoveca S., čije ena prvih poti je bila do stražnika, kateremu je zaupala skrivnostno novico. «Čudno je dejala, res čudno! Ne morem si razlagati, kako da nosi Marička K., s katero sem presedela sedaj več tedenski zapor, na nogah moške lakaste čevlje. Prav zdi se mi, da niso pomerjeni na njeno nogo Pa dobrega srca je postala tale M a» rička» je nadaljevala. «Ko je zapustila predvčerajšnjim zapor, je čevlje podarila tisti Zofki, saj veste, Zofki В S seboj ie imela tudi dežnik, ki ga popreje ni nikoli nosila. Tega sicer ni dala iz rok zastonj, temveč ga je prodala nekemu moškemu zi 20 Din. Saj veste, dežniki, pošteni dežniki pa tudi niso tako poceni. In če povrh še povem, da je Zofka prodala čevlje poten; na starino, boste pač vedeli, da pri celem «kšeftu» nekaj ni v redu...» Prav, prav, da si povedala mila Genovef« ca!» je odgovarjal stražnik, toda kaj, da si tako jezna na Maričko, morda pa ve zo* pet ona za kake tvoje grehe Toda Maric» ko bo treba poiskati na vsak način. Danes šele je tako po dolgih ovinkih zve« del krojaški mojster France, kakšna je bi» la usoda njegovih lakastih čevljev in lepe» ga dežnika. Kje so če\iji sedaj in kdo jih nosi. je pač zagonetka, ki je tudi starinar ne more rešiti. Glavno je pač, da je oško» dovanec zvedel enkrat za vselej, da včasih ne kaže sprejemati pod streho še tako pri» iaznih ljudi, ki prihajajo s sladkimi bese» dami na jeziku in ki imajo razne «oprav» POZOR! Kože divjačine lisice, kune. dihurje vidre, zajce itd Plačam najvišjo ceno. 1156 FILIP BIZJAK šelenhuraova ulica 6 neugodnih Pri lahkem prehladu Vas obvarujejo od eventualne infekcije okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera posledic Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA Četrtek. 7-: Zaprto. Petek. 8.: «Utopijenca>. A. Sobota. 9.: «Danes bomo tiči» Izven. Nedelja. 10.: ob 15. Utopljenca. Izven. — Ob 20. Volpone. Izven. LJUBLJANSKA OpERA Četrtek, 7.: «Gospod Lamberthier» Gostovanje Gajdarova in Gzowskaje. Izven. Petek, 8.: Zaljubljen v tri oranže». C. Sobota, 9. ob 16.: «Pri treh mladenkah^. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. N ч)р1>а. 10. ob 15.: «Boccacio», op?reta Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Nenavaden uspeh češke drame. V nedeljo ie 3. t. m. je praško Naredno gledališče 'o petdeseti? «Polkovnik* Sveča», dramo i nega pisatelia Rudolfa Medka. Premijera bila lani v jeseni. Nova veseloigra Františka Langerja. Tudi ri nas dobro znani avtor «Periferije» in Kamele skozi uho šivanke» František Lanier je spisal novo veseloigro «Spreobrnitev Ferdyse Pistorija>. De'anie tega komada se odigrava na praški periferiji. Delo odlikujejo izvrstno izdelani karakteri, duhovit dialog in originalni zapletlia.ii. premijera bo v bližnjih dneb na vinohrndskem odru v režiji slovečega režiserja dr. Jana Bora. Stoletnica smrti A. S. Griboje-dova Ime, ki je znano le ožiemu krogu poznavalcev ruske literature. Vzlic temu pa je to znamenito ime, ki otvarja novo poglavje v zgodovini ruske drame. Komedija Gribo/ie-dova «Gore at uma» je ena najboljših slovanskih komedij sploh. Prevaja se tudi v slovenščino in ni izključeno, da jo bomo videli že lo leto na ljubljanskem odru. Že zato zasluži A. S. Gribojedov. da se ga spomnimo ob tOOletnici njeirove smrti (13. t. m.). Aleksander Sergejevič Gribojedov se je rodil 1. 1795. v Moskvi. Za mladih let se je mnogo bavil s tujimi jeziki. Študiral je pravo in vstopil nato v vojaško službo. Že kot dijak in častnik se ie poizkušal v dramatiki. Ko iie 1. 1816. slekel vojaško suknjo in se naselil v Petrocradu. ie živahno prevajal in sam pisal gledališke komade. L. 1817. so sa poslali zaradi škandala z nekim dvobojem v Perzijo, kjer je bil tajnik ruskega poslanika. To izpremembo je trpko občutil. Na svojih službenih potovanjih iz Perzije v Tiflis .je vzbudil pozornost Jemelova, ki ie izposlo-val, da so mu Gribo;edova pridelili kot ta.ir nika. V Tiflisu je nadaljeval literarno delo, zlasti že 1. 1812. zasnovano komedijo «Gore ol uma». L. 1824. jo je končal v Moskvi. Ta jedka satira na r.isko «bol so družbo» se je izprva širila v prepisih. Nakopala je piscu mnoso nasprotnikov, a tudi krog njegovih prijateljev se je zelo razširil. Reakcionarne oblasti pa ji niso dovolile na oder; boj 7Л priznanje dela, v katerem je videl Gribojedov svoj «standard work». je bil čedaPe huj ši in ie vzbujal v pisateViu pristudo in melanholijo. Ko mu je jelo petrosrraisko intri-santsko ozračje že preveč presedati, je odpotoval v Gruzijo; opis tega potovanja štejemo med najlepše ruske spise te vrste in tistega časa. Kmalu so ga uradno poklicali v Petrograd, ker je bil v zvezah z dekabristi Po daljšem preiskovalnem zaporu iie bil leta 1826. izpuščen na prosto in se ie vrnil na Kavkaz, prav.takrat je izbruhnila rusko-per zijska vojna in Gribojedova so vprpgli v raz ne službe, ker je dobro poznal oriientalske razmere in toike. Tako si je pridobil milost dvornih krogov in bil pozneje imenovan za polnemoenega ruskega ministra v Perziji. Prde odhodom v Teheran ie izrazil pesniku A. S. Puškinu slutnjo, da se ne bo več vrnil. Plutnia se je izpolnila: v Teheranu ga ie ubila nn5čnvana drnhal iz sovraštva do Rusov. Truplo so prepeljali v Tiflis iu ga ondi pokopali. Dočim so vsi ostali Gribojedovi spisi manj vredni, je komedija «Od pameti prihaja zlo» mojstrovina, ki bo za vedno ohranjena med klasičnimi deli ruskega slovstva. Ta v-zorna satira ne zastari z leti ali z izpremenjenimi razmerami, saj se je Gribojedov boril z njo za necasovne, vsem skupne in drage ideale. Komedija smeši moskovsko plemiško družbo za časa Aleksandra I. ter razgali« nadutost in zastarele nazore teh ljudi, proti plemiški družbi nastopa Čackij kot zastopnik novega pokolenja s pravilnejšimi in pravičnejšimi pepledi na svet. Komedija nima mnogo de;anj, toda značaji so očrtani na moč živo in dajejo igralcem bleščeč materijal, v gledalcu na zapušajo neizbrisen vtisk. Komedija je bila natisnjena šele 1. 1833. torej štiri leta po avtorjevi smrti. V poznejši dobi je kritika zelo povzdignila pomen avtorja komedije «Gore ot uma» in^ sodba o umetniški vrdenosti tega dela drži še danes. Stoletnico smrti Gribojedova slave Rusi v «»ovetski Rusiji )n v emigraciji: vsem znači Gribojedova satira važen kazalec k boju za nolitično svobodo, miselni napredek in narodno kulturo. Kakor izvemo, r revaja 'Gore ot uma» v slovenščino gosp. B. Vdovič. Desetletnice smrti M. 1. Tugana Baranov-skega so se spomnili te dni ruski listi. Tu g:in Raranovski je eden največjih slovanskih sociologov. Njegova naT^memhnejša smsa sta: «Temelji politične ekonomije» in «Zgodovinski razvoj modernega socijalizma». poljska mesta pndpirajj domače slovstvo. Za Varšavo, Lvovom in Lodžem je tudi mesto Katovice v Zgornji Šleziji razpisalo nagrado za najboljše delo, ki ga bo izbrala posebna žirija. Nagrada znaša 15 000 zlotih. Hugo Salus umrl. V Pragi je umrl nemški pesnik Hugo Salus, ki je bil po mneniu nekaterih kritikov- izmed nemških pesnikov Češkoslovaške prvi za pokojnim Rilkejem. Salus, po poklicu zdravnik, je bil velik ljubitelj Prage in iskren prijatelj čehoslova-kov. Njegove prevede iz eeščine v nemščino štejejo med najboljše. Zola in Victor Hugo _ po smrti «prta. V pariških literarnih krogih je vzbudil senzacijo prepir med potomci dveh pisateljev: Vietorja Hugoia in Emila Zolaja Prvi zahtevajo, da naj se telesni ostanki V Hugoja prenesejo iz Panteon.T v kupolo, češ. da Victor Hugo ne more počivati ondi, kjer je pokopan Emile Zola. potomci Zolaja pa. kajpak, protestirajo in zahtevajo, da se za Hugojem prenesejo v Kupolo tudi Zolarevi ostanki nrav tako kot kosti Carnota. Curieja, Berthelola, Jauresa in drugih. Da bo spor lažje umliiv, je treba omeniti, da je bil V. Hugo romantik. E. Zola pa naturalist; pristaši obeh smeri so bili nekoč hudo sprti. Vnukiaia V. Hugoja je sprožila t» spor bržčas le zbog tega, da se o nji — govori in piše. Popravi! V včerajšnjem kulturnem pregledu ie tiskarski škrat v notici «Nadaljnji prevodi iz češčine v francoščino izpretnenil Ivana Olbrachta v Albrechta, kar naj čitatelj blagohotno popravi. t Domače vesti * Imenovanje v državni službi. Naš^ice- konzul v Celovcu Ljudevit Koser je imenovan za konzula na dosedanjem službenem mestu, šumarski asistent Vekoslav Čop pri sreskem poglavarstvu v Malgaju pa za šumarskega inženjerja istotam. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta mizar Andrej Kumar z Jezice in posestnik Franc Gorjup iz Laz. * Za zgradbo medicinske fakultete v Zagrebu. V zadnjih dneh se je mudil v. Beogradu dekan zagrebške medicinske fakultete dr. Albert Botteri. Posetil je zaradi potreb svoie fakultete ministra prosvete ter finančnega ministra Obrazložil je ministroma tudi nujno potrebo, da se za medicinsko fakulteto zgradi posebno poslopje. * Izpremembe v naši vojski. V našo vojsko je sprejet rezervni častnik bivše av-stro-ogrske vojske pehotni podporočnik Milan Miknž. Po potrebi službe so prideljeni na službovanje v mornariški strojni šoli tehnični poslovodja tretjega razreda Ivan Sušteršič in tehnični poslovodja 4. razreda Vilko Eržen; na službovanje v pomorski zrakoplovni šoli inženjerski poročnik Ivan Rojnik, na službovanje na kr. brodu »Orel« poročnik korvete Loize škufca. na službo v komandi celjskega vojnega okrožja pa pehotni maior Josip Krasnik. * Ameriški In angleški turisti na našem Jadranu. Za letošnjo sezono na naši rivijeri — od marca do septembra — je doslej prijavljen prihod 20 fcransoceanskih izletniških parobrodov z več tisoči amer. in angleških turistov. Izlete organizirajo newyorske in londonske agencije. Priglašen je že tudi prihod 9 angleških luksuznih jaht. * Jugoslovensko kemijsko društvo v Zagrebu bo imelo 16. t. m. ob 17. v veliki dvorani kemičnega instituta na Mažuraničevem trgu št. 29 svoj občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednik,-- poročilo začasnega upravnega odbora o dosedanjem delu, odobritev društvenih pravil, volitve predsednika, upravnega in nadzorstvenega odbora in slučajnosti. Španska brina t INFLUENCA Za. ојабапје refconvalescen- I p|-| > prrl rt • tov je i z b o r n o sredstvo ,LiCLIlC» I III IT»?-« Vprašajte zdravnika za evet Dobiva se v lekaruah. * Seznam porotnikov ljubljanske porote. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem prične letošnje I. porotno zasedanje 28. febr. Določeni so sledeči porotniki. Glavni porotniki: Ornerza Viktor, posestnik in trgovec, Kranj; Krušič Franc, major v р., Ljubljana; Ahačič Peter, posestnik, Snično. Tr» šar Franc, posestnik, Vrhnika; Hostnik Martin, kmetovalec, Podroje; Telban Josip, posestnik, Dol; Sodja Jože. posestnik. Do« brava; Hudobivnik Josip, trgovec, Kokrica; Klemene Jakob, žandarm podpolk. v pok., Liubljana; šerjak Franc, posestnik, Pijava gorica; Burja Anton, gostilničar, Zasip: Ogrizek Andrej, posestnik in trgovec Kranj Bohinc Janez, posestnik. Sebenje; Kušar Franc, posestnik. Notranje Gorice: Jerman Ivan, posestnik. Sneberje; Gorjanc Franc, posestnik in trgovec, Kranj: Lovše Valen» tin, j>osestnik in gostilničar. Spodnje Ribče; Vajthauser Matija, posestnik. Vodmat; Kunstelj Vinko, posestnik, Vrhnika; Ko» želj Jakob, posestnik, Klane; Mihovec Franc, posestnik. Spodnja Senica: Mazi An= ton I, posestnik, Goričica; Cengle Matevž, posestnik, Ribno; Simončič Josip, posest» nik, Breg; Srarman Franc, posestnik, Spod--nja Besnica; Florjančič Franc, posestnik in gostilničar. Dravlje; Hajnrihar Ivan, po» sestnik in gostilničar. Koritno; Žitnik Ma» tija. posestnik, Vintarjevec; Vrabec Mati» ja, posestnik in gostilničar. Kalce; Zaplot* nik Franc, posestnik in trgovec. Repnjs, 2igon Franc, posestnik, Grčarevc; Bonač Alojzij, posestnik, Topol; Praprotnik Jakib posestnik, Prezrenje; Medved Miroslav, po» sestnik in gostilničar, Dolsko; Brinšek Franc, posestnik. Zgornji Otok; Novak Janko, gostilničar. Radovljica. Nadomestni porotniki: Roj in a Ivan, posestnik; Polaj» nar Karol, posestnik in kavarnar; Lucin Va» lentin, trgovec; Podboršek Peter, ravnatelj; Verlič Josip, trgovec; Tomažič Franc, trgo» vec; Čuden Franc, trgovec; Podlipec Franc, posestnik; Martin Ivan, slikar, vsi v Ljub» Ijani. * Nov način cepljenja proti steklini. Po starem načinu je trajalo cepljenje proti steklini več tednov, kar je povzročalo precej stroškov. Ugrizni ene osebe so morale bi ti tudi internirane v Pasteurjevih zavodih. Pred kratkim pa je izumil dr. Hempt, direktor Higijenskega zaveda v Novem Sadu. nov način cepljenja, po katerem traja cepljenje proti steklini v najtežjih slučajih samo šest zaporednih dni, v lažHh slučajih pa manj Ugriznjene osebe se lahko zdravijo doma pri domačem zdravniku, potem ko so bile enkrat pregledane in cepljene po zdravniku Higijenskega zavoda v Ljubljani ali pa Zdravstvenega doma v Celju. + Smrtna kosa. V Ljubljani so umrle ga. Marija Križan, zasebnica, gospa Angeia Dorčec. soproga brivskega mojstra in gospa Angela Znideršič, soproga pol. ofie'jala v pok. — Pokojnicam blag spomin, rodbinam naše iskreno sožalje! * Izseljencem, ki so namenjeni v Belgijo. Pod tem naslovom smo nedavno posneli vest beograjskega dnevnika »Vreme«, da neki agenti vabijo naše izseljence v Belgijo z lažmi o dobri plači. Belgijski konzulat v Ljubljani nam sedaj sporoča, da je potovanje rudarjev v Belgijo že dve leti zabra-njeno. O. konzul je informiran, da odhaja kljub temu vsako leto v Belgijo večje število rudarjev, ki prekoračijo mejo brez dojenja, »«roma brez predpisanega vizu- «кјз »idlranje «enih 1- stov in opozarja na pomanjkanje dela v Belgiji. Končno želi konzulat, da bi se mu preskrbeli konkretni dokazi izkoriščanja delovnih moči v belgijskih rudnikih. Vsebino naše notice je konzulat tudi poslal v upoštevanje zunanjemu ministrstvu v Bruxellesu. * Zdravljenje z gladovanjem. 2e pred meseci je v Beogradu izzval veliko senzacijo Aleksej Suvorin. ki je priredil vrsto predavanj, v katerih je razlagal, kako se mnoge bolezni zamorejo zdraviti z gladovanjem. Beograjsko občinstvo se je silno zanimalo za ta predavanja. Predvčerajšnjim je Suvorin prispel v Zagreb, kjer priredi predavanje o temi »Moja metoda zdravljenja z gladovanjem«. Novi prorok ljudskega zdravja pride baje tudi v Ljubljano. * Usnjarska šola \ Visokem. \ Visoken v Bosni se letos otvori srednia strokovna šola za usnjarsko industrijo, edina te vrste v naši državi Za ravnatelja te šole je angažiran iz Češkoslovaške neki inženier kemije in veščak v usnjarstvu kot honorarni uradnik. Šola bo otvorjena dne 1. septembra letos. Kdor mora plačevati davke pridobnino rentttino a'li družbeni davek, nujno potrebuje Zakon o neposrednih davkih s poštnino 16 Din. Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih (s poštnino 16 Din). Brez obeh ne more pravilno napovedati svojih dohodkov. Oba je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ul. 54. Volga, Volga.. DANES! DANES LYA DE PUTTI kr sna filmska diva v filmu smeha, zaöave i>i veselia Hoč sreho godba ame ik nskega dobro-v ijca o njegovi 1 ubi zniiu poroki. Smeh! Sineh! Smeh! Predstave ob 4-, pol 6., pol 8 in 9. Najnižje cene! KINO IDEAL * Poziv kmetovalcem ljubljanske oblasti. V zadnjem času napravlja po vsej državi mnogo škode na koruzi koruzni molj, ki je tudi v naših krajih že dokaj razširjen. Kakor znano, se opazi ta škodljivec na luknjicah, katere izvrta gosenica predvsem na steblih, ki se na tem mestu rada prelomijo. V sviho uspešnega zatiranja tega nevarnega škodljivca se po vsem svetu bavijo z njegovim proučevanjem. V naši državi je središče tega znastvenega raziskovanja vseučilišče v Zagrebu, ki potrebuje mnogo matenjala iz vseh krajev države Zato se naprošajo oni kmetovalci, ki imajo še lansko koruzno slamo in bi jo hoteli nekaj odstopiti v znanstvene svrhe. naj to javijo po dopisnici podpsani direkciji vsai do 15. t. m — Direkcija kmetijske poskusne in kontrolne posiaje v Ljubljani. * O škodljivem vinu — šmarnici in direktorju — se že dolgo časa piše po zagrebških novinah- zlasti po »Jutarnjem i ;fu«. ki :e izpisal posebno anketo o ,em vinu, ki se pridobiva iz samorodnih trt. Razni strokov, njaki so povodom te ankete ugotovili da je v šmarnici ali direktorju večja količina ~tru-penega metilnega alkohola. Ugotovilo se ie tudi, da se popije največ tega. živcem posebno škodljivega vina v osiješki oblasti in v Vojvod ni. Od oblasti se zahteva prepoved šmarnice, katero pridelujejo mnogi vinogradniki, ker je zelo poceni in ker divja ameriška trta ne potrebuje posebne nege. Direktor-šmamica je v prometu večinoma mešana z dalmatinskim, vojvodinskim in hrvatskim vinom. Zadnji čas. da se šmarnica popolnoma iztrebi tudi prj nas. * Akcija za dviganje parobroda »Avata«. Blizu dalmatinskega otoka Zlarina se je lani potopil parobrod »Avala« z velikim tovorom cijanamida. Ladja je last b všega šibeniške-ga župana dr. Kožula in tovarišev. Dr Ko-žul je te dni odpotoval v Zagreb da zainteresira finančne kroge, da se potopljeni parnik zopet dvigne. Ladja je vredna nad 600 tisoč dinarjev. * Zimski šport. Pred kratkim je izšla 5. in 6. številka revije »Slovenija«, glasila Zveze za tujski promet v Sloveniji pod imenom »Zimski šport«, ki prinaša poleg krasnih zimskih posnetkov naših pokrajin tudi veliko zanimivih člankov, ki se nanašajo na naše zimsko-sportno življenje. Posebno omeniamo članke »Zimska klima in zdravje«, »Naše športno smučanje«, »Smu-ške ture v Sloveniji«, itd. kateri so važni zlasti za smučarje. Ker bo zaloga te številke radi vednega povpraševanja kmalu izčrpana, priporočamo vsakomur ter smučarjem športnikom, da si jo spričo n.iene bogate vsebine in nizke cene (Din 15) čimpreje nabavi. Dobi se v vseh večjih knjigarnah, trafikah, Zvezi za tu 'ski promet. Ljubüana, Dunajska cesta L, in Tourist-Office, Maribor. — JZSS. * Smrt zaslužnega šolnika. Na Ježici je včeraj umrl upokojeni nadučitelj gospod Anton Z i b e r t. Rojen je bil leta 1843. v Kranjem Brdu pri Krašnji. Služboval je v Beli peči, Preski pri Medvodah in od leta 1879 do 19CO na Ježici. Lani je praznoval zaslužni starček 85 letnico rojstva in »Jutro« je prineslo njegovo sliko. Bil je vedno zaveden narodnjak in soustanovitelj prostovoljnega gasilnega društva na Ježici. V času najhujšega preganjanja naprednega učiteljstva je stal neomajno v njegovih vrstah. Zapušča vdovo in sina. dr. L Ziberta. ; Pogreb se bo vrši! v petek ob 4. uri pop. j izpred njegove hiše na Ježici. j * Nekaj besed o valovih. V starih dobrih časih, ko so ljudje jako malo vedeli o napredku in znanosti, se je govorilo in prepevalo o vaiovih moria, niso pa še poznali valov svetlobe in zvokov. Dandanes vedo skoro vsi o radiu, ki s pomočjo valov prenaša glasbo iz najoddal.ieneiših krajev. Ima-mo pa tudi druge valove ki so manj ugodni j za nas. Tako n. pr. valove vročine, ki so j nas mučili meseca julija in avgusta lanske-! ga leta, potem hladne valove in končno ta-kozvane valove hripe Hripa se imenuje tudi španska mrzlica in v Španiji je okrog 400.CO0 ljudi njena žrtev. Upamo, da pri n&s ta bolezen ne bo nastopila s toliko Silo. podvzeti pa moramo vendar vse mere opreznosti. Kako se najlažje obvarujemo te bolezni? Panflavin pastile in aspirin tablete so najboljše varstveno sredstvo, oziroma najbolje zdravilo pri tej bolezni. Rad. tega naj to sredstvo ne manjka v nobeni hiši. Maškarada Ljubljanskega SOKOLA V NARODNEM DOMU Vhod Iz Blelweisove ceste, se vrši na pustni lorek, 12. februarja pod devizo »V deželi Mavrov« /6i SO K Ol.A IL PLES V M4S4AH H ez "B Pustn* «orel» V JAPANU Velika Sbvčeva maškarada 10. II. 1929. v UNIONU. Mesarji vabijo za pustni torek na svoj XIV. ples v veliki dvorani na Taboru pod devizo: Ples za stare In mlade. Vsak drugI ples valček. 2633-a 9. FEBRUARJA OB 8. ZVEČER Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše I * N*.-sreča pri manipulaciji z revolverjem. Pri Sv. Klari v zagrebški okolici se je pripetila težka nesreča. Občinski b!agajn'k Stjepan Ečimovič je seljaku Josipu Brdeku razkazoval svoj revolver. Nenadoma pa se je revolver sprožil. Naboj je Brdeka zadel v trebuh in ga smrtnonevarno poškodoval. Ečimovič se brani, da se je nesreča pripetila le slučaino in ne po njegovi krivdi. * Zaradi 10 Din zabodel dolžnika. V Sinj» je v razburjenosti Josip Š:mič zaklal Ivana Paviča. ki mu je bil dolžan 10 dinarjev Ker dolžnik ni mogel plačati, se je Simč razsrdil in z nožem zabodel Paviča v srce. tako da je ostal na mestu mrtev. «ITO» zobna pasta je najboljša! * Tovarna Jos. Reich spre'ema mehko In škroblleno oerllo v nallepšn Izvršitev. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugos!avl:o pri I. Medved, manufrktura. * »MOULIN ROUGE« Rakek - pustni torek. 25 5 Iz Ljubljane и— Hišne posestnike, odnosno upravitelje ali hišnike, ki še niso pravočasno vrnili popisnih pol »A« davčnih zavezancev pozivlie mestni magistrat ljubljanski, da to store zanesliivo do vštetega 9. februarja t 1. — Rok za vlaganje popisnih pol »B« za stranke pa ostane v veljavi do 16. fe-bruarja t. 1 u— Slikar Rihard Jakopič je naslov predavanju, ki se bo vršilo v četrtek ob 6. zvečer v zbornični dvorani univerze. Pre. davanje, spremFano s skioptičnimi slikami, je zadnje v ciklu predavanj Umetnostno-zgodovinskega društva. Predava g. Marjan Marolt. umetnostni zgodovinar. и— Stanovanjske odpovedi v Ljubljani. Včerai je bil silen naval na stanovanjski oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča. Stranke so si kar vrata podaiale. Pisarnišk uradnik g. Jerše je imel obilo posla, a popoldne je moral v nezakurjeni sobi. oblečen v zimsko suknjo pregledovati vložene odpovedi stanovanj. Do 2. popoldne včetaj je bilo podanih 61 novih odpovedi, tako da znaša število vseh letos podanih odpovedi 455. Ta teden je bilo že podanih 11 ugovorov proti sodnim odpovedim u— Mestna ženska In moška Cirll-Meto-dova podružnica v Ljubljani je izročila vodstveni blagajni Din 4624.20 kot čisti dobiček prireiene veselice dne 5. januarja. Družbeno vodstvo se prav iskreno zahvaljuje za sodelovanje obema podružničnima odboroma ter vsem darovalcem, ki so prispevali za veselico v denarju aii blagu. u— »V Japanu«. Prejeli smo: Z ozirom na mnogobro.ina vprašanja, ki kažejo veliko zanimanje za veliko »Slavčevo maškerado« na pustno nedeljo v »Unionu«. sporočamo, da je maškerada zam šljena s krasnim japonskim mestom, kjer se vrši na trgu pustni korzo. ter so vsakovrstne maske moderne. Od 8. do 9 zvečer zbirališče in promenada mask Predprodaja vstopnic v trafiki ge Sev er v Šelenburgovi ulici in v trafiki Ju-van v Kolodvorski ulici. Pride» Svetislav Petrovič CAREVIČ Kino Dvor! u— Charles Lindbergh (Novi filmski program ZKD) Petindvajsetletni Lindbcrg je zadivil ves svet s svojim zmagoslavnim poletom preko Atlantika. On je prvi in ;am preletel velikanski Ocean in pristal tečno tam, kamor si je stavil svoj cilj, v Parizu V nekaj urah je postal heroj naše generacije in noben vojskovodja, niti državnik ni doživel takih triumfov v Parizu. Londonu Newyork u in po celi Ameriki, kakor plavo-lasi Lindy Leta 1926. mu je prišla misel, da poleti preko Oceana in res ie našel ljudi ki so mu finansirali polet. Po njegovih navodilih je tvornica Ryan v San Diegu zgra-dila enokrovnik z motorjem 200 konjskih sil, s katerim je odletel 20 maia ob 7.52 uri v Pariz, kamor je dospel pozdravljen od milijonov. Lindbergovo življenje njegovo šolanje in njegov triumf v Evropi in Ameriki bo prinesel film ZKD, ki ga bo v soboto popoldne in nedeljo dopoldne igrala v Elitnem kinu Matica ob običajnem časa. —Ij Poroka. Včeraj se je poročil v Ljubljani dr Marjan A h č i n z gdč. Milko Ta-borjevo, oba iz uglednih naprednih ljubljan-sk h rodbin. Mlademu paru iskreno čestitamo! u— Požar v Blaznikovi tiskarni. Včera; okoli poldne je dimnikar čistil di.vmik v Blaznikovi tiskarni na Bregu. Pri tem dimnikar zažgal saje. To je povzročilo da sta se vnela dva ob dimnika sloneča tra mova. V akcijo je stopila motorna brizgal-na. Požar so kmalu pogasili. Škoda je pie-cejšnja. u— S sanmi v vodo. Mali Vinko Pavšič, o katerem smo poročali včeraj, da je zdrčal v tovarišiji Pavelee Kragljeve s sanmi v LjubFanico, odkoder sta ju rešila višji stražnik Anton Legiša in Josip Zavodnik. se počuti v otroški bolnici danes že prav dobro in bo odšel kmalu domov k svoj materi Včerajšnje poročilo moramo izpopolniti v toliko, da je prva opozorila stražnico slučajno mimo mesta nesreče idoča uradnica finančne kontrole I. Petrovčičeva nakai sta takoj odhitela omenjena dva stražnika na pomoč. Skočila sta kljub ledeno mrzli vodi opetovano do vratu v vodo. ne meneč se za svoje lastno zdravje, da rešita obe mladi življenji. Tudi za stražnika je bila to velika žrtev in je prav toplo priporočati- da se to vpošteva na merodajnem mestu. Legiša in Zavodnik, ki sta bila po končani rešitvi tudi popolnoma premrla, sta morala takoj v posteljo ter so ju okrepili s čajem Včerai sta bila oba že zopet v služlbi. u— Prepir med krošnjarjem ln gostilniškim gos'om. Predsnočnjim je prihitel go-stilnčar Anton P. na Glincah ves razburjen do stražnika na Tržaški cesti ter mu pričel pripovedovati, da je prišlo v njegovi gostilni do pretepa. Spoprijela sta se trgovski potnk Jože J. ter dalmatinski krošnjai Mate Z. Stražnik je stopivši v gostilno zagledal oba imenovana stati si nasproti liki huda petelina, na tleh pa je ležala razmetana in deloma pokvarjena krošnjarska roba. Stražnk je oba meška komaj pomiri! ter zaslišal Dalmatinca, ki mu ie povedal, da ga je Jože udaril v obraz, nato mu pa vrgel krošnjo po tleh in mu napravil s tem 540 Din škode. Jože ni tajil, da se je razjezil in da je Dalmatinca res udaril. To pa zato ker mu je Dalmat'nec očital tatvino in kei Je šel kar z nožem nad njega. Nerodna zadeva se bo obravnavala sedaj v »špetir-salu« na sodišču. u-- Izginula žena. Krojaški pomočnik Janez Zupan, stanujoč v Rožni dolini, je prijavil včeraj dopoldne, da je neznano kam izginila njegova 41 letna žena Jera. Zupan je še! predvčera:šn:im dopoldne v družbi svoje nekoliko slaboumne soproge iz Rožne doline proti mestu, kjer je imel med potoma Samo še danes!! Lepote čarobnega Orijenta. „Ustvarjena za ljubav" Zanimiv ljubavno pustolovni roman neke posebno lepe devojke v čarobnem Orijentu V glavni vlogi lepa Leatrice Joy Ob 4., И7., lA8„ 9. KINO DVOR Telef 2730. opravka pri krojaču Možini na Cesti v Rožno dolino. Naročil je svoji ženi nai ga počaka trenutek pred hišo, na kar .ie stopil v hišo ter se po petih minutah zopet vrni! Na svoje presenečenje pa žene ni več našel na cesli V veri. da je šla počasi naprej je hitel za njo proti mestu, vendar žene n! opazil. V skrbeh za njo je begal po mestu več ur. toda za ženo ni bilo ne duha ne slu. ha. Zupanova se je bržkone v mestu izgu. bila in ne more najti poti domov. Mogoče ie tudi. da je dobila nenadni naoad ter se je izgubila kam na deželo. Zupanova je oble-čena v rdečkasto volneno jopico, nosi črno obleko ter ima okrog vratu boo. Okrog glave ima oviti dve šerpi. u— Ukraden pisalni stroj. V noči 30. na 31. januarja t. 1. je bil iz poslovni« Zveze privatnih nameščencev, Gledališka u'iea 8, ukraden pisalni stroj znamke Smun premier portable št. 71210. Stroj je majhen, zelenkasto sive barve, s tipkami v šrirh vrstah, s slovensko pisavo. Pokrit je s črnim trdim pokrivalom. ki se spredaj avtomatično zapre, zgoraj ima usnjene držaj. Vsakogar se svari pred nakupom ukradenega stroja. Komur bi bilo znano, kje. da se ia stroj nahaia naj takoj sporoči na naslov Franc Rakovec. Ljubljana 7. Zibertova ulica 27. (Zadružni dom) proti primerni nagradi. u— Odvetniki in zdravniki imajo priliko dobiti s 1. majem primerne prostore za pisarno in stanovanje v Šelenburgovi ulici 4. 302 Pride! CAREVIČ Svetislav Petrovič Kino Dvor! ■■■■■■шиишишаши u— Pes ga je popadel. Ko je šel predvčerajšnjim d.jak Božidar Hiršman po Poljanskem nasipu se je nenadoma zakadil vanj velik pes ovčje pasme ter ga ugrizni! v levo nogo nad kolenom. Pes se je tudi še potem zaganjal v njega ter mu z zobmi raztrgal na mnogih mestih suknjič, tako da mu ie poleg telesne poškodbe prizadejal tudi na obleki nad 500 Din škode Divji pes je nato pobegnil in policiji ni uspelo izslediti lastnika Hiršman je moral iskati zdravniške po-moči. u— Dve nezgodi. Ko ;e šla včeraj okrog 17 brezposelna 45 letna Marija Štrukelj po pločniku na Starem trgu, je nepričakovano pred hišo št. 2. spodrsnila ter padla 'ako nesrečno, da je obležala z rlomljcno dtsno nogo Prepeljana je bila v sploš.i.) bolnco Okrog 18. pa se je v Prešernovi ulici nenadoma onesvesti! 50 letni ''rezpose n: čevljarski pomočnik Anton Poznik. Postalo mu ie slabo. Prepeljan ie bil z resi'nrn avtom v bolnico. u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bil; prijavljeni policiji naslednji dogodki: I tatvina čevljev. 1 tatvina ročnega vozička. 1 poškodba tu ie lastnine, 1 pasji ugriz. I nezgoda, 2 primera kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostomega vedenja. 1 prestopek predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek obrtnega reda in 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in. sicer ie moral v zapor Jakob M. zaradi beračema. Vincenc Š. zarad tatvine vreč in France G. zaradi vlačugarstva ter tatvine premoga. u— Pomlad v cvetu. Notranjost Tabora se spremin'a. Iz veže vodi na levo in desno naraven drevored, po katerem pridemo na prired'tvene prostore. Na levi preide v krasen cvetlični vrt- na desni v prijeten brezov gozd Na čelni strani se dviga gradič z veliko grajsko teraso. V njem težko čaka ie-pa Milenka svojega vitežkega ženina Pri-reditveni odsek je ime! zadnjo svojo sejo. Pripravljeno je vse in poskrbljeno do podrobnosti tako. da bodo prav vsi taborski gostie najbolje sprejeti in pogoščeni. — Za maškerado na pustno soboto bo blagajna otvoriena od pol 8. naprej. Ker bodo tudi maske smele takoj v dvorano, je naknadno določen tudi zaire vhod pri glavnih vratih na južni strani Tabora i.z Vrhovčeve ulice. Električna cestna železnica se bo ustavljala na večer maškerade na križišču sv. Petra ceste in Škofje ulice. Vstopnice se dobe v predprodaji v društveni pisarni od 4. do 7. ure zvečer vsak dan. vhod nasproti vojašnice (telef, št. 2511). Istotam se rezervirajo proti plačilu tudi lože. 301 u— Mesto venca na grob g. Bučarju je darovala gospa A. Magdič-Milivojevič ponesrečeni družini Brečko iz Senovega 200 Din. 307 u— Otroška maškerada Atene na pustno nedeljo popoldne bo imela pripravljeno toplo garderobo za vse one, za vse one, ki bi se radi na licu mesta kostumiraF. Do danes ie priglašenih že več ljubkih in originalnih skupin ter ritmičnih točk. 303 u— Črno-bela reduta 9. lebruarja v Unionu. Podpisanemu odboru prihajajo od strani naših prijateljev in vsakoletnih vablien-cev. da n:so prejeli vabil. Izjavljamo, da smo odposlali vabila vsem našim prijateljem i-n vsakoletnim vabljencem kakor tudi interesentom, ki so iih reklamirali. — Dobro vemo; kje tiči vzrok. Ukrenit' smo vse potrebno, da se ta vzrok eliminira. Prosimo, da vsi naši prijatelj', ki vabi! še. niso prejeli, reklamirajo vab la v kavarni Emoni (vsak dan od 17. do 19 ure), kjer se tudi lahko rezervirajo balkonski sedeži - Odbor. 306 Iz Maribora a— Dve Intervencije rešilnega avtomobila. Mariborski rešilni oddelek ie v torek mora! dvakrat intervenirati. Popoldne so odpeljali iz Ribiške ulice nekega zasebnega uradnika, ki ie izvršil samomor z :astrup-ljenjem. — Zvečer se je pa ponesrečil na oledeneli Tvorniški ulici železniški uslužbenec Josip Godec. Pri padcu si je zlomil nogo. а— V Rotterdamu aretiran mariborski slepar. Pred nekaj tedni je začel ustanavljati neko vrsto trgovsko agenturo v Mariboru Miroslav T. Hotel je otvoriti kar dve pisarni v Gosposki ulici in v Erjavčevi ulici. Nabiral je tudi družabnike za svoje podjetje ter pregovoril dve dami. ki sta mu d aii 20.000 oziroma 10.000 Din. Pred krat-kim je možakar odpotoval iz Maribora po »trgovski'i poslih« v inozemstvo in ie še pred odhodom dobil ia potovanje od ene svoje družabn'ce 4000 Din. Ko pa ga sum-Tivo dolgo ni bilo nazaj, sta prizadeti dami dvomili v njegovo poštenost in sta prijavili sumliivega gospoda in njegove mahinacije policiji Te dni pa je dob i policijski komisa-rijat iz Rotterdama vprašanie. če vedo ka! poročati o tem gospodu, ki so ga aretirali kot suml'ivega ko se je hotel vkrcati preko morja. Sodišče bo zahtevalo njegovo izročitev. Iz Celja e_ Izreden krst v Celju. V soboto ob 15. ее bo vršil v tukajšnji farni cerkvi krst se-demnaistega otroka gostilničarja in mesarja gcsp. Hermana Otroku ho kumoval kot kraljev zastopnik komandant celjskega vojnega okruga podpolkovnik gosp. Casm. p_ Knjige Vodnikove družbe. Celjsko po-Verjeniltvo Vodnikove družbe prosi svcje celjske člane, da bi eim prej dvignili Mošnje knjige in poravnali Članarino za leto 1929 ' rJ_ Občni zbor Jugoslovensko - češkoslovaške Lise bo v petek ob 6. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Zadovoljstvo v hiši le le tedai. ako uporabljate pražent kave tvrdke ANTON F*7*PI\C - C FL.IF e_ Smrtna kosa. Včeraj so umrle v Celju kar Iri osebe, in sicer: v Cretu pri Celju v starosti 82 let posestnik Jakob Kresnik, v Za vodni Leopoldina MeJičeva. nadučiteljeva vdova, in v tukajšnji javni bolnici 15 le t na Zofija Majerjeva, pomožna delavka v West-nevi tovarni v Gaberju. — V Retrovčah pri Celju je umrl 6. t. m. v starosti 67 let -splošno znani in priljubljeni veleposestnik gosp. Mihael Luževič. Pogreb se vrši v petek na pokopališče Sv. fianeijana v Žalcu. Bodi ohranjen pokojnikom blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje. e— Otroci ostali brez maškerade. Na pustni torek bi se imel vršiti kot mladinska prireditev celjskega Olepševalnega društva mladinski korzo, ki pa je moral po sklepu odborve seje zaradi nepričakovanih tehničnih ovir odpasti. Zato pa bo večerna maškerada v Celjskem domu tembolj süajna in zabavna. Za najlepše maske je določenih več daril, ki so razstavljena v zlatarski trgovini Antona Lečnika na Glavnem trgu. e— lat - abstinent. Najemnici gostilne Pallos pred Grofijo Mariji Šeligo ie ukradel v četrtek iz nezaklenjene gostilniške kuhinje neznan tat, ki najbrže ni prevelik prijatelj alkohola, zaboj s 25 polnimi stekleni, carri kisle vode v skupni vrednosti 165 Din. Tatinskega abstinenta policija še ni izsledila. a— Življenje ln umiranje v Mariboru. V preteklem mesecu se je v Mariboru rodilo 66 otrok, umrlo je 62 oseb. Poročilo pa se je 29 parov. Iz Tržiča č— Jeleni Jn druga d viač na v revirjih Borna. Znano ie. da ima г Born velika lovišča. kier goj razno divjačino V teh loviščih se nahaja med drugim preko tristo ie-lenov in košut. Da živali dobro prezimijo, imaio dvoje ve' kih krmilišč. Grajski lovci skrbe. da dobi divjačina redno svojo hrano. Pravijo, da pride vsak dan čez sto ielenov k vsakemu krm In ku. Živali se menjajo in niso vsak dan v eostih Nt katere se pa sploh n kdar ne pokažejo- temveč si same poiščejo krmo Divjačina drbi vsak dan 5 do 600 kg sena in eno do dve vreči zmletega divjega kostanja ali pa tudi koruze Vsakdo s lahko misli, da tako prehranjevanje mnogo stane. Če pa ie z!ma še tako huda kakor letošrnja. so potrebne velike svote. da se očuvaio uboge živaii pred gotovim ooelnom. č —Sobo'na predpustna zabava predllni-ških in drugih mois.'rov se ie izvrstno obnesla. Ljudstva se je nabralo od blizu iti daleč toliko, da so bile obširne dvorane skoro premakne. Med gosti smo орагШ tržiškega občinskega komisarja g. Ivana Lončarja, zastopnike industrijcev g. barona Borna z eo. soprogo, ljubko ciganko, g. (Tofoočn.ka in dritze Za zabavo ie poskrbel trž:šk; organizator oredpustnih zabav g. Uršič. k; ie privede! s seboi svoio pisano družbo z medvedom. oo:co in dvogrbo ka-me o ter drug'mi zan mivostmi. Cigani so izvajali stare s'oven^ke plese, ki so vzbu- diüi med mladimi plesalci, ki teh plesov več ne poznajo, veliko zanimanje. Ob zvok h železničarske eodibe so plesaili mladi pari do ranega jutra. Posebnost te elitne trži-ške zabave ie bila posebna izdaja časopisa s tržiškimi novcami in smešnicami. /Med gosti smo dalie opazili precejšnje zastopstvo predilniškega uradništva in delavstva iz Kranja. Društvo delovodij je z letošnjo svojo prireditv jo prav lahko zadovo jno. Za letos sta napovedani še dve večji zabavi. namreč sokolova maškerada na pustno soboto in vsako'etna intimna zabava Slovenskega bralnega društva na pustni torek. Iz Kranja r_ Neprilike mraza. V zadnjih dneh je trpel vsled silnega mraza tudi vodovod. V mestu so zamrznile na številnih mestih do» vodne Čevi, tako da v večjem delu nimaio v jutranjih in večernih urah nobene vode. Veliko škodo je že napravil mraz ribjemu zarodu v Kokri, kier im.a ribolovni zakup elektrarnar g. Pavel Mavr. Kokra je begata zlasti na potočnih postrvih in rakih. r_ Tatvine v tovarni perila. V tukajšnji tovarni perila tvrdke E. Kocbek so prišli v zadnjem času na sled raznim tatvinam, ki so jih izvrševale uslužbenke. Nedavno so aretirali dve nastavljenki, kj sta odna» šali na dom blago za perilo in napravili škode za okroglo 1500 Din. Te dni pa so prišli na sled ponovni ta+vini. ki io je že dalie časa izvrševala 36letna ustaž» benka Marija K. Jemala ie srajce na svoj dom. katere ie potem s pomočjo neke Ro» tili ie Č- iz Goren je Save razpečevala po vaseh. Kakor je preiskava, ki io je vodil podnarednik g. Srnica, dognala,. je bilo ukradenih 4p — 50 komadov srajc. Proda* jala jih ie po 25 D;n za kotnad. Dolgp» prstna Marija se sedaj nahaja v zaporih okrajnega sodišča. Iz Trbovelj t— Predavanje. V pondeljek 11. t. m. bo ob pol 8. zvečer v SokcJskem domu v Trbovljah velezanimivo predavlnje g. dr. Bajila o snovi: Vojna ali mir (delo Društva narodov za svetovni mir). Trboveljsko občinstvo brez razlike stanov že sedaj opozarjamo na to in pričakujemo veliko udeležbo. Vstop prost. t— S. P. D. v Hrastniku, Slovensko pa-n nsko društvo se tudi v Hrastniku lepo razvija, kar priča še lepo število članstva. Legitimacije in članarino zbira učitelj Slo-kan Obenem se letos izposluiejo lanskim članom oo ovične vožnje. t— Občni zbor »Sokola« v Hrastnika. Pretekli teden v sredo se .ie vršil v Narodnem domu ob Pičli udeležbi občni zbor Sokolskega društva v Hrastniku. Vsled prezaposlenosti ie odi'ozil mesto dosedanji starosta br. Lojze Hofbauer. Izvoljen pa ie bi! novi odbor s starosto br Farčnikom na čelu. Iz Novepa mesta n— Sokotsko društvo v Novem mestu bo priredilo na pustni torek v vseh prosto» rih Sokolskega doma «veliki pustni sejem» s konkurenco mask. Kakor čujemo, bo nu» dila prireditev s številnimi s+oinicami ko» pico pustnih šal ter bo po vseh pripravah sodeč najbolj animirana prireditev, kateri bodo že številno prijavljene maske iz bliž» njih kraic^ dale posebno živahen značaj. n— Šentjakobski oder iz Ljubljane bo gostoval v soboto 9 t. m. v Sokolskem domu ob priliki prireditve športnega kluba «Elan». Večer bo zanimiv zlasti Zaradi te» ga. ker je na sporedu izvolitev «Miss No» vo mesto za lefo 1929» n— Gledališki večer Gasilskega društva je uspel prav povolino Po predstavi se je občinstvo animirano zabavalo. Ples ob Zvo» kih sokolskega orkestra je trajal pozno v noč. i— španska še ni ponehala. Po vesteh iz drugih krajev hripa že ponehuje, po litij» ski okolici pa epidemija hripe celo nara» šča in je začela zadnje čase posebno segati po obrtnikih. Obisk na litijski osnovni 5o» Ii je po setnestralnih počitnicah pičlejši, kakor je bil preje in v nekaterih razredih boleha nad 50 odst. otrok Zanimiva po» sledica hripe pä je hripavost, ki muči one, ki so hripo že preboleli. i— Stanovanjska akcija v Šmartnem Sta» novanjska mizeriia se pozna tudi v Šmart» nem pri Litiji. Zadnji čas pa *t je spro» žila med Šmarčam misel, naj se razparcell» ra «gmajna» v Gerkovniku, ki se naj da interesentom po nizki ceni v nakup. Štnar» sko srenjo tvori. 42 posestnikov, med nji» mi več takih, ki odobravajo kolonizacijo na Cerkovniku. Upati je, da se bo dvigni» lo že prihodnjo leto novo naselje na Cer» kovniku. t— Oivoritev obrti. V Trbovljah ie otvo-ril pred kratkim v lastni hiši sedlarsko in tapeta.ško obrt g. Valentin Ačkun iz Hrastnika. Sport Iz Ptuja j— Velik požar v Zlatoličju. V nedeljo pozno zvečer je požar uničil hleve in go» spodarska poslopja dveh gostilničarjev in posestnikov Janeza Šolarja in Josipa Tur» ka v Zlatoličju pri Sen t Janžu na Drav» skem polju. Domneva se, da je bil ogenj podneten od kakega zločinca. Živino so re» šili z veliko težavo, gospodarsko orodje, vozovi im razne zaloge so pa bile po ve» čini uničene Gasilcev ni bilo na pomoč, ker je bila tako gosta megla, da ptujski gasilci ognja niso mogli opaziti. Gorelo je silno naglo. Škoda še ni točno ugotovljena, gotovo pa je, da presega vsoto od 100.000 Din. Posestnika sta sicer zavarovana, a ne v polni meri. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod т Ljubljani, 6. februarja 1929 Višina barometra 308.8 m. 1 я ъс el Smer vetra C с в 1 Barom. Tem per. ~> . Ь? in brzina 27 v m in век. —J & o opeiovanj* (Ž * Ljubljana 7^8-8 —13-7 87 NE 1 10 Maribor 765-9 —3-0 mirno 10 Zagreb o 767-4 —10-0 70 E 1 0 Beograd o 767-2 —10-0 70 mirno 4 Sarajevo 769-J -22-0 70 0 Bnbrovnlk 0-0 - mirno Skoplje 7 770-3 —14-0 90 S 0 4 Split 765-0 + 1-0 30 NE 3 4 Padavine Vrst» megla ■ mm do 7. ure Solnce vzhaja ob 7.15. zahaja ob 1714, luna vzhaja ob 5 43. zahaja ob 13 26. Najvišja temperatura danes v* Ljubljani —6.2, najnižja —15.0; v Mariboru —6.0; v Zagrebu —11.0; v Beogradu —12.0; v Strajevu —23; v Skoplju —16; v Splitu +1. Dunajska vremenska napoved za četrtek: \)-činoma nejasno, v nekaterih krajih sneg. ~T južnoalpskih deželah se temperatura ne bo mnogo izpremenila. Ali nam je potreben visok poraz v Zagrebu? Prejeli smo: V nedeljo, 3. t. m., je nastopila v Za» grebu reprezentanca Slovenije ter odigrala nogometno tekmo proti teamu Zagreba. Rezultat je bil porazen — 7 : 01 Že v momentu, ko sem čul o sestavi na» šega moštva, sem napram nekaterim šport» nim našim delavcem izrekel bojazen, da tako «razbito» sestavljena enajstorica ne bo imela uspeha. Od mojega namena, da bi tudi javno povedal svoje mnenje, me je zadržalo samo dejsvo. da bi moje besede «nadrejeni funkcijonarji» smatrali po stari ljubljanski navadi za klubaške. Zaradi te» ga sem čakal in dočakal! Žal mi ie snmo tega. da se je moja bojazen uresničila! Naši športniki nogometaši so letos uspe» šno začeli. Start moštva ASK Prlmorja proti prvaku d'žave. zagrebškemu Grad» janskemu. je razveselil vse prave staven» ske športnike, kajti rezultat 2 : 2 jc res laskav. Na žatart je pa drugi nastop slo» venskih nogometašev ta uspeh «zatemnil», a na« zopet na žalost ponovno stavil osta» lemu športnemu svetu v naši državi pred oči kot sliko mizemega nivoja slovenskega gometa. In sedai si stavimo vprašanie: Ali bi se takemu porazu lahko izognili? Kdor se ohiektivno bavi z npgometrim lahko trdi: da! Ako bi sc «izvotieni» organi zavedali svoiih dolžnosti do slovenskega športa, te» daj hi z lahkoto sestavili ena jstorico. ki bi Sloveniio hrezdvnmno uspešneje zastopala kot nedeljski «reprezentančni team»! Nočem se spuščati v podrobnosti, — v katere bi se moral izvoljeni — nadrejeni forum pri sestavi reprezentance —. temveč želim s prstom pokazati na nezmiselnosti, ki so bile s tor j-ne pri sestavi moštva: Vi» gran bekovski pa. se je razbil, namesto da bi se, kar je zelo, zelo važno, ohranila homogenost, če nc celotnega moštva, pa vsaj v po-edinih vrstah. Unterreiter, ki igra skoro stalno kot branilec, je bil odtrgan od Korena, svojega desnega partnerja ter postavljen za vodjo napada, kamor spada veliko preej neki mlajši ljubljanski znani nogometaš. Toda Dolfe je veselo v Tivo» liju premetaval noge po ledu, vedoč kako težavna je naloga vodje napadalne vrste. V krilski vrsti se je postavil na mesto desnega krilca igralec, ki igra stalno na levi strani Ali ne bi bilo bolje pustiti Zu» pančiča na svojem starem mestu, ko ima» mo za desno stran izbornega krilca?! In napad! Tudi tu se ni upoštevala men» taliteta peedinih igračev: sicer so postavili «kanone». ki pa niso mogli zabiti niti čast» nega gola. Tudi za napadalno vrsto imamo na razpolago igralce, ki bi uspešneje nado« mestili nekatere od nedeljske reprezentan» ce. Neprijetno je Citati kritike zagrebških li» stov. ki se brez izjeme slabo izražajo^ o naši enajstoriei, kalcra de facto ne zaslu» ži pohvale, čeprav niso igrači krivi, ker so prisiljeni igrat1, kadar so postavljeni v tcam. Krivda pade na kompetentne fak» torje. Ne smemo se čuditi, če izjavljajo zagrebški K«ti, da je nekompletno moštvo Primerja na enakem terenu prcdvedlo da» leko boljšo igro od «izabrane momčadi Slovenije»! Dobro bi pač bilo, da bi razni športni delavci in funkcijonarji pred sestavo naš.li športnih reprezentanc izrazili v športnih rubrikah svoje mnenje, da bi se o tem važ» nem vprašanju razpravljalo tudi v javno» sti, ki jc na tem gotovo inteTcsirana. Zvo» nenje po toči mnogo ne koristi. K. M. Tekme v umetnem drsanju na Bohinjskem jezeru Pri hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru se vrše v nedeljo IU. t. m. štiri drsalne tekme, ki jih je razpisalo Slovensko planinsko društvo v sporazuaiiu z JZSS. in sicer: moška in ženska tekma za novince ter moška in žeiiska tekma za prvenstvo Bohinja. Za tekmo novincev so predpisane najlažje osnovne vaje in prosto drsanje 1 do 2 minuti. Za prvenstvo Bohinja so razpisane tako za . gospode kot za dame nekoliko težje, vendar pa še vedno lahke vaje, ki jih Je sposoben vsak nekoliko izvežban drsalec ter prosto drsanje 2 do 3 minute. Tekme so otvorjene za verificirane kot za neverificirane drsalce, torej ttid: za drsalce, ki niso včlanjeni v športnih društvih. Prijavnina znaša Din 10; prijave sprejema do sobote 9. i. m. ob 10. dopoldne Slovensko planinsko društvo. Ljubljana, Frančiškanska ulica; naknadne ustmene prijave se sprejemajo do pričetka tekme na samem drsališču proti dvojni prijavnim Tekme se pričnu tako) po prihodu nedeljskega dopoldanskega vlaka v Bohinj. * Skakalne tekme raz nove skakalnice v Bohinju. V nedeljo, dne 10. t. m. se vrše dve zanimivi športni prireditvi: propagandna drsalna tekma in pa skakakia tekma raz nove velike skakalnice v Bohinju. Kakor znano, so zgradili Bohinjci letos po načrtu inž. Hanssena veliko skakalnico za skoke do 60 m, ki nai bi služila velikim mednarodnim prireditvam. Skakalnica se je pred zimo dogotovila v prvem stadiju ter se bo dokončala v prihodnjem letu. Da se lahko dokonča definitivno, se bo vršila v nedeljo prva tekma na njej. da se skakalnica s tem preizkusi in ugotove ev. pogreške. Inž. Hanssen, ki se nahaja sedaj v Bohinju, izivalja. da je skakalnica prav ugodna za skoke, bolj kakor je pričakoval, ko jo je videl dograjeno v Jeseni. Vsled tega obeta b;ti nedeljska tekma nad vse zanimiva in upamo, da prihite smučarji v Bohinj, da vidijo prvikrat v naši državi skoke raz velike moderne skakalnice. Izletniki, ki odidejo v soboto zvečer, imajo pravico do izletniške karte za polovično ceno brez vsake legitimacije. Gospodarstvo Službene objave JLAS Upravni odbor JLAS ni mogel do danes objaviti liste terminov dovoljenih priredb. ker mnogi klubi še niso prijavili terminov svojih prireditev, „ čeprav so bili na to pismeno pozvani. Zaradi tega se tem klubom tem potom daje na znanje, da bo JLAS uporabi'! proti njim kazenski pravilnik, v kolikor ne bodo zadostiti svoji dolžnosti do najkasneje 12. t. m. — Klubi, ki so bili po Savezu pozvani, da se medsebojno sporazumejo radi kolizije terminov, odnosno da bolj jasno izrazijo svoje splošne prijave, se pozivajo, da to vprašanje takoj urede in to sporočijo Savezu. — Nadalje se opozarjajo klubi, da mora imeti vsak od njih najmanj dva izprašana sodnika, vsled česar se pozivajo, du sr>oroče Savezu imena svojih kand;datov najkasneje do 12. t. m., nakar bo Šavez ukrenil vse potrebno za Izpit. Nas'ov Savezs: Jugosl. lahkoatl. savez, Zagreb, Guoiduličeva 11, g. Alko Kohn. Tajnik I. = Kdo je dolžan vložiti prijavo za davek na rente. Mndogi davkoplačevalci si niso na jasnem, v katri-javljati obresti, knt-ere plačuje država od državnih vrednostnih papirjev, katere plačuje denarni zavod svojim vlagateljem itd. prijave se morajo vložiti samo za razne zakupnine, zn obresti od raznih privatnih posojil, za užitke in druge podobne renJnini zavezane prejemke, kalerih ne prejemajo preko dižavne ali samoupravne (oblastne, okrajne, občinske) blagajne, odnosno preko podjetja, zavezanega javno polagati račune (delniške družb1, denarni zavodi, zadruge, hranilnice). = poslo»aiije Poštne hraniluiee v I. li)28. Nadzorstveni svet Poštne hranilnice iie predložil ministru za pošte in telegraf poročilo za 1. 1928., iz katerega sledi, dn se je čisti dobiček te državne denarne ustanove lani di iftnil na Зб-8 milijona Din. napram 28.9 milijona v 1. 1927. in 22 milijonom v J. |92У. Skupni promet J^.-.štne hranilnice se je lani dvignil na 1% milijard Din, napram lfiö milijardam v 1. 1927. in 145 milijardam v letu 1026. (podatke o črkovnem prometu это že objavili). V bilanci je nie.I aktivami izkazano 1078 milijona Din gotovine. 297 9 milijona Din dolžnikov n^ tekoči račun. 101.8 milijona Din lombardnili posojil. 1Я1.3 mili'."na Din v red nosi i lili papirjev in 38.2 mili iona Din nepremičnin. Tudi promet z inozemstvom se je lani ugodno ntzviL Uveden je bil izplačilni in virmanski promet s postnimi hranilnicami Češkoslovaške. Madžarske. Avstrije. šviee, Italije (preko Ran;-o di Roma). Belgije, Nemčije in Francije. Iz Zedinjenih držav je bilo preko Poštne hranilnice nakazanih 29 milijonov Din (1. 192?. 30 milijonov), iz Kanade pa 3.7 milijona Din (5 5). v Zedinjene države in Kanado pa je bilo nak.i-zanih skupaj 3 milijone Din. Novouvedcni virmenski promet z ostalimi državami je znašal 2j.fi milijona Din, izplačilni promet pa 7.6 milijona Din. Vloge na čekovne račune so dosesde koncem leta 606.4 milijona Din (1. 1927. 622.5). vloge na knjižice pa na 36.4 milijona Din (23). — Zbornica га TOI sklicuje anketo glede revizije rentnega davka. Ker bi utegnilo močno povišanje rent nega davka po novem davčnem zakonu (na obresti od hranilnih vlog 8 na ostale dohodke 15 %) kvarno vpliva i t na naš denarni trii. se je ljubljanska Zbornica za ТОТ. kakor ostale zbornice, obrnila na finančno ministrstvo s predlogom, da se davčne stopnje za rentni davek znižajo. Finančno ministrstvo ie na podlagi došlih predlogov sklicalo, kakor smo že poročali, anketo vseh gospodarskih korporaeij. ki se bo vršila 23. t. m. v Beogradu. Ker želi Zhor-riica za TOI zaslišali predhodno domač« interesente o željah in predlogih glede teeta davka, da more staviti izpreminjevalne predloge v sporazumu z vsemi interesenti, ie sklicala sestanek, ki se bo vršil v torek 12. t. m. ob 11. dojioldne v zbornični posvetovalnici (pritličje desno). =r Dobiček Narodne banke. Po pravkar objavljeni bilanci, je znaš d čisti dobiček Narodne banke v pret. letu 29.8 milijona Din napram 28.2 milijona Din v 1. 1927. in 26 milijonom Din v 1. 1926. Kosmati dobiček je znašal 123.1 nilijona Din (1. 1927. 111.5), in sicer obresti od menic 80.8 (70.3), obresti od posojil na lombard 20.2 (15.2) in zaslužek pri raznih poslih (predvsem '^čajne razlike, provizije) 16.5 (17-9) milijona Din. Tanti.ieme znašajo 4.7 milijona Din (4.1). udeležba države na dobičku pa 4 i.6 milijona Din (39). == Občni zbor Narodne banke. Deveti redni ebčni zbor delničarjev Narodne bnnke se bo vršil 10. marca t. 1. ob 9. dopoldne v poslopju Narodne bnnke v Beogradu. Dnevni led: 1.) Poročilo upravnega odbora o delovanju v pret. letu in bilanca za 1928. 2.) Poročilo nadzorstvenem odbora. 3.) Odobritev bilance. 4.) Razdelitev čistega dobička. 5.) Razrešnica upravnemu in nadzorstvenemu odboru. 6.) predlogi delničarjev. 7.) Volitve 7 članov upravnrga odtvora. 8.) Volitve 3 članov nadzorstvenega odbora. = Zasedanje tarilnega odbora. Nova lokalna in luška tarifn. o kateri smo poročali včerai, ima, kakor znano, samo začnson značaj. ker se pripravlja nova širša tarifna reforma, pri kateri bodo revidirane vse tarife. Delo na tej širši reformi bo trajalo dalj časa, ker se imajo vse železniške tarife povsem prilagoditi našim gospodarskim razmeram. Tozadevena posvetovanja tarifnega odbora tvodo pričela že v prvi polovici tek. meseca. Seje se bodo vršile v kratkih razmahih skozi vse leto, in sicer po potrebi v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Su-šalču. = Dve noTi davčni upravi v Sloveniji. Finančni minister je z odloki od 16. in 22. januarja odobril naknadno ustanovitev davčnih urrav v Gornji Radgoni in Višnji gori. s teritorijem dosedanjih tam. davčnih uradov. = Razstava v Barceloni. Kakor smo že poročali, se bo niša država oficijelno udeležila svetovne razstave v Barceloni,' ki se bo olvorila 15. maja t. 1. Ker bo za prevoz predmetov, ki se bodo zbrali do konca marca pri ZbornH za TOI, skrbela država sama na svoje stroške in niso glede razstavnih prostorov združeni za interesente nikaki stroški, ie pričakovati, da ne bodo naši izvozniki opustili ugodne prilike, katero jim nudi razstava za brezplačno reklamo in da se bodo udeležili razstave z blagovnimi vzorci, slikami in dr. v kar na jvečjem številu. = Prodaja. Direkcija državnega rudnika Ljubi;a sprejema do 18. t. m. ponudbe glede prodaje 7 rabljenih živalnih strojev. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino. obrt in Industrijo.) r= Anketa o vprašanju reriflje uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ki jo je sklicalo ministrstvo za soeijaltio politiko, »e bo vršila 21. f. m. v prostorih Zbornice za TOI v Zagrebu. = Vprašanje /nizanja železniških tarif тл i*voi pšenice. Kakor znano, namerava prometno ministrstvo začasno znižati železniško tarifo za pšenico za grške in italijanske relacije zn 25 %. Na podlagi te olajSave bi se prevozni stroški za pšenico od Novega Sada do Rakeka zmanjšali za 9 Din pri 100 кг. Vojvodinski izvozniki žitn ря smatrajo, da je ta olajšava nezadostna, zlasti ker uživa Madžarska na italijanskih Železnicah refakci-jo od 50 %. = Oddaja zakupa kolodvorske restarraci-je na postaji Grosuplje. Predmetna licitacija se vrši 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Tozadevni oglas je ua vpogled v pisarni Zbornice za TOI. = Do!>a>e. Upravni odbor bratovske blagajne v Kakaniu sprejema do 10. t. m. |x>-nudbe glede dobave raznega obveznega nia-terijala. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprei;ema do 11. t. m. ponudbe glede dobave liteželeznih armatur. Diiokcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 13. t. ni. ponudbe gledo dobave 250 ni manesma-novih cevi in 10.000 kg jamskih tračnic. Direkcija državnega rudnika v Brezi _sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave jekla, 1000 m jeklenih vrvi, 250 m3 jamskega lesa, .4000 m novih tračnic in 350 kg dinamo - žice. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov steklenih cilindrov za jamske svetilke ter glede dobave leža.jev. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave brusnih kamnov. Direkcija državnih rudarskih [Kidjetij v Sarajevu sprejema do 16. t. ni. ponudbe glede dobave 20.000 kg tračnic in 10.000 kg karbida. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 6. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večji je bil v devizah na Curih, Prago, London in Berlin. Vso potrebo je krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila, promptna se je prvotno trgovala po 435, pozneje pa jie popustila na 433 — 4:!4 (brez zaključka), kasa je bila zaključena po 434 in 433.5, za februar po 433 in 432.5. Investicijsko je no-liralo 87.5 — 88.5 brez prometa, agrarne pa so bile zaključene po 53.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 930 in 935. v Unioiibanki po 55.50 in 55, v Ljubljanski kreditni po 125, v Jugobanki po 90.5 in 91 ter v Hrvatski po 50. Med industrijskimi papirili pa so bili zaključki v Gutmannu po 200 ter v Slaveksu po 104 in 104.5. Trboveljska je popustila na 465 — 470 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 _ 22.83, Berlin 13-51—13.54 (13.525), Bruselj 0—7.9177, Budimpešta 0-9.9.37. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7,993—R..023 (S.008). London 275.89—276.67 (276.29). Newyork 56.77 do 56.97 (.56.87). Pariz 0—222 62, Praga 16S 2-169 (168.6). Trst 0—298.1. Zagreb. Dunaj 7-903 — 8.023, Berlin 13.51 do 13.54, Budimpešta 9.922 — 9.952, London 275.89 — 276.58. Milan 297-05 — 299.05. New-vork 56.77 — 50.97. Pariz 221.62 — 22362, Praga 168.2U — 169. Curih 1094.4 — 1097.4; dolar 56.225 — 56.425. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.315. London 25.21125. Newyork 520, Milan 27.205, Praaa 15386, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.675 Berlin 12It.475, Bruselj 72.25. Amsterdam 208.40, Varšava 58.30, Bukarešta 3.125, So-fi ii? 3.75. Dunaj. Beograd 12.47125 — 12.5Ц25. Berlin 168.80 — 169.30. Ivondon 34.46875 do 34.56873, Milan 37.1950 — 37.2950, Nevvork 710.65 — 713.15, Praga 21.02375 — 21.10375, Curih 136.67 — 137.17; dinarji 12.4250 do 12.4850. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Liublj. kreditna 125 den., Praštediona 9,30 den.. Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280 Stavbna 56 den.. Sešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote. Vojna Ј!с<х1а aranžma 433 — 434. kasa 433 — 433.5. za februar 432.5 — 433.5, za december 468 do 473, investicijsko 87.5 — 88.5, agrarne 53 do 54; bančne vrednote: Praštediona 930 do 932.5, Union 55 — 55.25, Kreditna 93 den.. Ljubljanska kreditna 125 — 126. Zemaljska Sarajevo 135 — 138. Jutro 90.5 _ 91, Narodna 7400 — 7500, Hrvatska 52.5 — 53, Srpska 153 _ 154: industrijske vrednote: Gutmann 199 — 200. Siavtks 104 — 105. Slavoniia 5.50 do 6. Narodnn šum.ska 30 den., Drava 400 do 405. Vevče 125 — 130. Dubrovačka 520 bi.. Brod vagon 315 — 350. Trbovel jska 465 do 470. šečeraua 470 — 4S0. Narodna mlinska 20 d*»n. Beograd. Vojna škoda 431.5 — 432. za februar 431.5 _ 432, investicijsko 88 — 88.5, agrarne 53 — 54. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključeni so bili 3 vaponi bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca za žito fvr«!a. Zaključena sta bila 2 vacona koruze. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa. 80 кг, 2 Vc primesi plač. 30 dni): baška. promptna po 287-5 do 290. za februar po 292.5 — 295. za marc po 300 — 302.5. гл april po305.5 — 307; moka sög»- fco Ljubljana, plač. po prejemu bteaa po 420 — 425; koruza: laplatska. promptna. postaja Domžale po 345. baška, času primerno suha, promptna. slov. postaja po 295 do 297.5: Žirin«ki sejem ▼ Ljubljani (6. t. m.) Do-ifon: 134 konj, 46 volov, 18 krav. 6 telet in 4 prašički; prodanih pa je bilo: 25 konj. 17 vrlov, 15 krav in 4 I »leta. Zaradi mrzlega vremena je bil dogon zelo slab. Tudi kupčija ni bila živahna, vendar so eene ostel^ nespremenjene, in sicer za kg žive teže: voli T. 8.25. II. 7.50. III. 6.50, krave debele 5—6, krave klobasarice 3 — 4, teleta 10—12 Din. Žitni trg (6. t. m.) Na vojvodinskem žitnem trgu ie situacija osala dalie nespremenjena. pornavalci tamosnjega tržišča zatrjujejo. da pšenhn ne more biti cenejša, ker zv loge lanskoletne pšenice niso tako velike, kakor pa se v splošnem domneva na podlagi prvotne cenitve lanskoletnega pridelka od si rani kmetijskega ministrstva, ki se je že v septembru pret. leta izkazala kot previsoka. Upoštevati je treba, da slabemu dovozu niso krive samo slabe ceste, temveč tudi dejstvo, da se je in se še bo precej lanskoletne pšenice zaradi slabega pridelka koruze in visokih een koruzi porabilo za hrano. Zal, nam ni na rr."polago nikaka statistika o gibanju za-1ог pri trgovcih, ki ro se tudi is skrčile. Tudi zastoj v izvozu pšenice je s tem v zvezi. Bodoči razvoj izvoza pšenice bo povsem odvisen cd tega. kakšne so še zaloge v Madžarski in pri nas. — Baška plenica se trguje v Novem Sadu nespremen;eno po 245 do 247.5, bnnaška po 242.5: koruza, promptna pa po 260 — 265. Baška koruza zaradi visoke cene v Sloveniji še ne pride v poštev. Laplatska koruza stane fco Rrkek 302 — 303, ameriška «-jelotv- koruza pa se nudi za april po 300 fco Rakek. Zima, kakršne ni bilo že od i. 1776. Srednja Evropa je imela prošli teden takšen mraz, kakršnega beležijo zadnjič zapiski pred 153 leti. — Ljudem so zmrzovali uhlji. — Polarni zrak je strujil od Rusije do Afrike. ozebli v uhlje. Ozebline so nastale v zelo kratkem času, navadno na spre» hodih in potih, ki rnso trajali delj ne» Zadnja dva dneva je ostri mraz v Evropi nekoliko popustil. Nebo je na» oblačeno in temperatura se je za spo» znanje ublažila. Po opazovanjih veščih vremenoslovcev smemo pač pričako» vati milejše vreme, juga pa še ne bo» mo izlepa dobili. Čeprav se je zrak v naših krajih nekoliko segrel, javljajo iz severne Rusije, da je padel termo» meter zopet na 36 stopinj pod ničlo. Prošla sobota in nedelja sta bila najmrzlejša dneva letošnje zime. Sred» njeevropske vremenosl. postaje, ki so zadnje dni pregledale svoje arhive da» leč nazaj, sporočajo, da ne pomnijo meteorologi takšne zime že 153 let. Zadnjič so imeli srednjeevropski kraji takšen mraz v februarju 1. 1776. Na» slednje zime so bile toplejše, vsaj v mesecu februarju. Zadnji mraz je povzročil povsod mnogo ozeblin. Iz nekaterih dežel po» ročajo, da je mnogo ljudi doletela smrt na ulici radi srčnih težav, nasta» lih pod vplivom mraza Najnavadnej» še ozebline pa so se pojavile na uhljih. V Berlinu in Pragi so imeli zdravniki mnogo opravka z nesrečniki, ki so Tragedija iz živalskega življenja Na južnem Danskem so zadnje dni opazovali ribiči redko tragedijo v ži» valskem življenju. Neka srna je sku» šala prekoračiti morski rokav in priti na drugi breg. Ker pa je solnce silno bleščalo, ji je vid odpovedal in živali» ca je nenadoma oslepela ter ure in ure tavala sem in tja, ne da bi dosegla zaželjeni cilj. Ribiči bi ji bili radi priskočili na pomoč, a niso moglj storiti ničesar, ker je bil led pretenak in ni držal človeka. S čolni je takisto niso mogli doseči. Bilo je že pozno popoldne, ko je srni» ca še vedno begala semintja. Tedaj so ribičem obvisele oči na črni točki, kj se je pojavila na obzorju. Večala se je z neverjetno naglico in slednjič so spoznali, da se bliža srni morski orel, ki se je z velikansko naglico spuščal z višine na plen. Ni trajalo dolgo, ko se pridruži prvi ronarici še druga pti» ca njenega rodu. Oba sta začela oble» tavati srno in jo kljuvati s kljuni in mesariti s kremplji. Srnica, ki je bila slepa, si ni znala pomagati drugače, kakor na ta način, da se je zatekla v ledeno odprtino, kjer je mis'ila, da bo zaščitena pred napadalci. Toda orla sta se z nezmanjšano silovitostjo zale» tavala vanjo. Živalica pa je prišla še v drugo nepriliko. Iz mrzlega močvir» ja se ni več mogla povzpeti na led in je kmalu izginila pod ledeno skorjo. Ribiči so več ur opazovali nenavadno dramo in niso mogli storiti nič, kar bi pomagalo živali. Nekdo je sicer pred» lagal, naj bi ustrelili morskega orla, ker pa j*; žival zelo redka in malone iztrebljena, jo je danska vlada zaščiti» go 10 do 20 minut. Prizadeti niso v p vem času opaziili nič sumljivega; šele ko so prišli na toplo, jih je začelo ske» leti v uhlje in zdravniki so jim pojas» nili, da so ozebli. Italijanski profesor Eredia je izdal komunike, v katerem obravnava pojav letošnjega mraza. Poročilo pravi, da je pripisati ostro zimo invaziji polarnega zraka, ki se je čez Rusijo razširil na vso Evropo in je dosegei celo afriško obalo. Med vsemi evropskimi deželami je napravil mraz največ škode ljudstvu v Italiji in Grški. Italija, ki velia za deželo z milim podnebjem, ni bila na letošnjo ostro zimo niti oddaleč pri» pravljena. Na Grškem, posebno v Atenah, pa sploh nimajo peči, in tam je zapad'o mestoma do tri metre sne» ga. Prebivalstvo zmrzuje in bo čutilo usodne posledice letošnjega mraza še dolgo potem, ko bo zasijalo toplejše solnce. la s posebnim zakonom. Tako je revi» ca srnca naposled utonila pred očmi ljudi, ki bi ji bili radi pomagali, a je niso mogli rešiti pretečega pogina. Dve novi zdravilni metodi Neprijetnosti, ki so združene z vbrizgavanjem insulina v slučaj h sladkorne bolezmi, so vodile znanstvenike že dolgo v stremljenju, da bi našli kakšen boljši način za uvedbo tega lečila v kri bolnikov. Kakor poročajo, sta našla sedai Wa-'n*»ver in SchSfer s heidelberške poliklinike takšen postopek. Namesto da b insulin teiesu in-jecirala. ga daiata bolnikom pomešanega z boraksovim praškom njuhati. Količina sladkorja v krvi se potem prav tako zmanjŠT kakor po injekciji. Pri boln ku. v črgar krvi je bilo 0.183 odstotkov sladkorja, se ie ta količina za dve in po! ure po njuhanju znižala na 0.074 odstotke. Nova metoda .ie uporabna zlasti v lažjih in srednje težkih slučajih obolenja. Na zavodu za transakcijo krvi v Moskvi so poskušali v zadnjem času ozdravljati bolne na raku ž vbrizgiva-n.iem mladostne krvi. Znano je, da smo ljudje v neki mladostni dobi varni pred rakom, zato so menil' moskovski raziskovalci. da mora imeti kri takšnih mladostnih oseb neko imunizira.iočo sposobnost. In res so dosegli v omejenem številu oboienj. zlasti v začetnem stadiju, s transfuzijami zdrave krvi delno ali popolno ozdravljenje. To metodo pa je treba še izoopolniti. Prenos krvi so pri bolnih na raku poleg tega še uspešno uoorabili pred operacijami in Po operacijah, da dado bolniku nov.h sil. Absolutno varno pred vlomilci! Slika «am kaže vhod v zakladnico ameriške velebanke. Če bi bila zakladnica v podružnici Diskontne družbe (Diskonto-gc.sellschaft) v Berlinu opremljena s tako mogočnimi varnostnimi napravami, ne bi prišlo do vloma, ki razburja že nekoliko dni sem vse duhove. Na sliki vidimo prav dobro čez meter debela za-kiadniška vrata, ki se premikajo radi svoje velikanske teže po tiru. Vsa zakladnica Je potopljena v podtalno vodo, a med pravo z4klndnico in to vodo teče nerazrušljiv hodnik, po katerem korakajo noč in dan oboroženi pazniki. Družina umorila lastnega očeta V nekem jarku v madžarskem mestu Jaszbereuyju so našli strašno razmesarjeno truplo 64 - letnega davčnega eksekutorja Štefana Pappa. Preiskava je dognala, da sta ga ubila po nalogu svoje matere njegova dva sinova s 17 udarci s sekiro, a mati in sestra sta nato povezali truplo z žico ter ga vrgli v jarek. Papp je bil razuzdan človek, ki je zapravljal ves denar v družbi dvomljivih žensk po beznlcah, svojo družino pa je zanemarjal. Papež Pij XI. se v zadnjem času bavi na vso moč z rešitvijo spora med Vatikanom in Rimom, ki se bo po vsej priliki končal z ustanovitvijo cerkvene državice. Izjavil Je, da ga bo prva njegova pof pripeljala v Milan (v njegovo domovino), kar ne bi bilo mogoče brez gori navedene rešitve vatikanskega vprašanja. Po drugi strani zagotavljajo, da se bo govor laškega kralja ob otvoritvi novega parlamenta nanašal na to vprašanje, a takoj nato bi papež ob priliki prvega konzisto-rlja naznanil likvidacijo spora med Vatikanom ln laško državo. V Vatikanu pripravl]ajo tudi na vso moč vsesvetovni cerkveni koncil, ki se bo vršil še letos v ccrkvi sv. Petra in ki se ga udeleži 2000— 1000 cerkvenih dostojinstven'kov. Za ZTdriiih papežev se takšen koncil ni vršil baš zaradi nesoglasij med cerkvijo in laško državo. Lovska nezgoda nemškega poslanika v Budimpešti Nemškemu poslaniku v Budimpešti Hansu von Schönu se je pripeti'a na lovu neljuba nezgoda. Šel je na lov na divje gosi na Velencejskem jezeru in je po nesreči ustrr lil svojega sprem» Ijeva'ca Servajeca. Sedela sta v čolnu, s hrbtom proti hrbtu. Pri nekem obra» tu se je poslaniku sprožila puška in naboj je obtičal spremljevalcu v tre» bušni votlini. Servajec je izkrvavel in umrl še preden sta s poslanikom do» seg'a breg. Preiskava, ki so jo uvedle oblasti, ie dozna'a, da je nos'anik na katastro» fi nedolžen in sod:šče ga je oprostilo. Von Schön je dal pokopati žrtev na svoie stroške in se ie tudi zavezal vzdrževa+i dva pokojnikova otroka in vdovo. Deponiral je za siroti 12000 nöngov. Iz obresti te vsote bosta otro» ka, ko doraseta. lahko študirala. Coolidgeov zadnji govor Predsednik Coolidge je prisostvoval v Mountain Lakeju (Florida) odkritju enega izmed tako imenovanih «Bird Sanctuarviev» (ptičnih zavetišč), pri čemer je imel svoj zadnji javni govor kot predsednik Zedinjenih držav. Po» vdarjal je, da pomeni gmotno blago» stanje kakšnega ljudstva le majhen dobiček, če ga ljudstvo ne spreminja v duševno blaginjo. Ameriško ljudstvo je gmotno v tako dobrem položaju, da se lahko mirneje nego druga ljud« stva predaja pretehtavanjem, kako bi v svojem življenju združilo praktič» nost z lepoto. 45-a kot ÜH^II JElöF ЗЕг"1 аа^гаЬя Lzgodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljš negi in največji pažnji je še vedno potrebno dajat, bolniku in rekonvalescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organ zem. To se najlažje doseže z Dajte bolnikom 2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne in južino in povrnili jim boste v kratkem času zdravje in svežost. Dobiva se povsod! '' V I ' - » Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se'na ta list, pr! Dr. A. YV A N D E R - U D. D„ ZAGREB Togoten kočijaž umoril pet ljudi Na posestvu poljskega grofa Dzie-duszyiekega se je odpuščen kočijaž strašno znesel nad petorico nedolžnih oseb. Ustrelil je ženo in dve hčerki upravitelja, ki ga je bil odpustil, nato nekega uradnika in 20-Ietno služkinjo. Iskal je tudi upravitelja, pa ga ni dobil. Le s težavo so ga ukrotili in prepeljali v ječo. Ljudstvo ga je hotelo linčati. Športno udejstvovanje v praktičnem poklicu V telefonski centrali v Los Angelesu so uvedli zanimivo novoto: nameščenke so opremljene s kotalkami, ki jim omogočajo hitrejše poslovanje. Radio Petek, S. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Na,povea časa in reproducirana glasba. —> 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Varstvo spomenikov. — 20: Koncert godalnega orkestra Dravske divizije: «Pesmi naših bratov». — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.30: Ruske erotične pesnitve. — 21: Pevski večer. — 22.10: Koncert lahke večerne godbe. — PRAGA 16.25: Popoldanski - koncert. — 20: Marionetno gledališče. — 21: Orkestralen in pevski koncert. 22.20: Godba za ples. — BRNO 20: Prenos programa iz Prage — 21: Koncert operetne glasbe. — VARŠAVA 17 55: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.15: Prenos orkestralnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopcldanski koncert. — 16: Orkestralen in pevski koncert. — 17.30: Koncert moderne komorne glasbe. — 20.05: Literaren in dramski večer: — Koncert lahke večerne glasbe. — BERLIN 16.30: Orke&iralen koncert lahke godbe. — 20.30: Simfoničen koncert orkestra: Regerjeve skladbe. — FRANKFURT 17.-15: Prenos koncerta iz Langenberga. — 20: Prenos programa iz £:urt-garta. — 21.30: Konceri veselih pesmi. — LANGENBERG 17.45: Koncert godbe na pihala: komorne skladbe. — 20: Večer humorja- — 21.30: Prenos pevskega koncerta iz Frankfurta. — STUTTGART 16.15: Po.poldanski' koncert orkestra. — 20: Karnevalski koncert filharmonične-ga orkestra. — 21.30: Pevski koncert iz Frankfurta. — 22.30: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. —. 12.20: Koncert tria. — 17.40: Po-poldanski koncert orkestra. — 20.20: Komorna glasba: — 21.20: Pevski klavirski in violinski koncert. — LONDON 19.45: Debussyjeve klavirske skladbe. — 20.15: Lahka godba. — 22.35: Orkestralen in pevski koncert Deliusovih skladb. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen .koncert. — 20:45: Večerni koncert vojaške gedbe. — STOCKHOLM 1S.30: Godba na harmoniko. — 20.15: Simfoničen koncert. D L _ _J_ (aj -a žeiodec In čiščenje i\UUUrifl krvi. uspešne sredstvo proti dnebetosri. siebe crebrvi :n hebt« tuelne ohstipaciie. — Dobi se v vseh ekarnbh Proizvaja iekarna HL ARKO. Zaareb [lica št 12 Ivan Podržaj: Slikar Urban Mraz je bil in snežilo je. Skrit pod toplo odejo, je gledal sli» kar Urban skozi okno, kako je v kos» mih in kosmičih padal sneg, svetel in bel, rdečkast in zelen. Zdaj je bil ru» men, potem zopet siv — in kmalu je vi» de' le še neskončne mavrične štrene, ki so se vile in sukale z naglico, kakr» sne še ni pomnil. Potegnil je odejo čez glavo in mežal, mežal vse dotlej, da se je zganila odeja in ie odprl oči. Pred njim ob postelji je stal prija» telj Longin in ga gledal? Gledal? Bu» Ijil je vanj, kakor bulji mutec, ki ima na jeziku važno novico, pa se čuti ne» srečnega, ker je ne more povedati. Urban je iztegnil roko v pozdrav Longin pa se je odmaknil in stopil k znožju postelje. Njegove oči so strme» le iznod obokanega, voščeno rumenega čela naravnost v Urbanove, ki je čutil, kako se dotikajo njegovih, čutil natanč» no njih ostrino, ki se je zarezala v nje» gove, da so mu ostale trepalnice odprte in trde. Skušal je spregovoriti, toda komai je odprl usta. je že Longin zakrilil z obe» ma rokama in se potegnil do stropa. Urbana je bilo strah in mraz mu je pre» šinil ude. Hotel si je potegniti odejo čez glavo, i toda Longin ga je prehitel — in že je ležal nepokrit in razgaljen pred njim. Sram ga je bilo in mraz ga je tresel. Longin pa je zasopel v pest in mahoma je izginil mraz in čudna toplota se je razlila po njem. Zaprl je oči in užival toploto, ki je objemala njegove ude s čudovito hi» trostjo... — Ne bo hudega! Čisto razločno je slišal Urban Lon» ginove besede in neizmerno mu je bi! hvaležen zanje. Toda bilo mu je tako prijetno, da se ni upal odnrti oči in tudi govoriti ga ni bila volja. — Dve uri sem že pri njem, pa še vedno spi. Tu i glas ie izrekel te besede in dodal: — To ie dobro... — In kako bo vesel, ko bo videl ogenj v peči. — Kaj ogenj v peči? In kdo je še tu? se je vprašal Urban ter oprezno pri» vzdignil trepalnice, da vidi, s kom go» vori dobri Longin. Kai? Kdo je to? Ta človek z brado in naočniki? In Longin? Sai to ni on! In spomnil se je, da leži razgaljen pred tujimi ljudmi. Urno je segel po odeji... — Dober dan! ga je mehko pozdra» vil človek г brado in naočniki. — Kdo ie Longin? je vprašal Ur» ban in gledal po sobi. — T я?, sem, je odgovoril oni drugi in se približal. — Ti? Ti si vendar... — Saj pravim, da sem Just. — In ta gospod? — Zdravnik. — In Longin? — Longin? je začudeno ponovil Just in še bolj začudeno pogledal zdravni» ka. — Saj je bil tu ... sedaj ... malo pre» je... — Motiš se, je rekel Just z žalostnim obrazom. — Da. motite se, je pritrdil zdravnik z glasom, da mu je Urban moral ver» jeti. — Le miren bodi sedaj in počivaj, da se popraviš in vse bo dobro, je de» jal prijatelj Just. — Da, vse bo dobro, je pristavil zdravnik, snel naočnike in si zapel suk» njo iz gorkega blaga in z ovratnikom iz sive kožuhovine. — Hvala, gospod zdravnik, vse bom uredil... — Vse v redu. vse v redu. je hitel zdravnik, se poslovil in odšel. — Ko sta bila sama. ie Urban vpra» šal .Tusta, kdo ie poslal po zdravnika in kdo je poskrbel za peč. — Le miren bodi in ubogaj zdravni» ka! Urban se je nasmehnil, toda molčal ni. — Just moj dobri Just, to si storil ti, kaj ne? — Le tiho bodi, vse zveš ko ozdraviš. — Ali pa Metka? Reci, povej mi, Just! Just je molčal. — O, vedel sem, vedno sem mislil nanjo... je radostno dejal Urban in se zamislil. Just je pobesil oči in molčal. — Gotovo ji je Longin povedal, da sem zbolel in da mislim nanjo... Just si je pokril obraz. — Dobra duša. ta Longin. zakaj neki je tako hitro odšel? Samo malo sem ( zadremal, pa je šel. 9 i — Motiš se. Urban. Longina ni bilo f tu. — Bil je. bil. Malce mi je ponagajal kakor vedno, toda kdo bi mu zameril, porednežu? Just je pričel govoriti o zdravniko* vih navodilih, toda Urban ga je pre» kinih — Just, sedai bom zopet zdrav in delal bom. Delal, kakor še nisem ni» koli. In z Metko se poravnam. S4» kal jo bom, kako streže, lepa in mlada, staremu, izgubljenemu bolniku ... Ali ne, Just? — Da. da, je rekel Just in se ozrl proti peči. — Da. Just, tako bo! Tn Metka bo zadovoljna in vse bo dobro, je rekel zdravnik. Da. da ... — In Longina, tega poredneža... Urbanu je zastala beseda. Privzdig» nil je glavo. Votel kašelj ga je pričel dušiti. — Urban, zakaj govoriš? Kaj ti je rekel zdravnik? — Sa j ne bom več ... In poiožil je glavo na blazino. Nje» gove globoko udrte. motne oči so ne» mirno gledale po sobi. — Le miren bodi in počivaj! ga je to» Iažil Just. — Saj bom... bom... Njegove besede, izgovorjene rahlo in komaj slišno, so se izgubile v skoraj prazni sobi. Just je sedel ob postelji, gledal bol» nika in se zamislil v sliko, ki je Urban sanjaril o njej. Ubogi Urban, si je mi» slil, ko bi ti vedel, kako je s tvojo Met» ko! In Longin, tvoj prijatelj? 'Poredne» ža si ga imenoval, nagajivca? Blagor ti, Urban, vsaj ta grenkost ti ostane prihranjena! Urban je d;hal z dolgimi presledki, kratko, šumeče, raskavo. Oči ie imel zaprte, okoli usten pa mu je igral na» smešek, sličen smehljaju otroka v sa» njah. Tako je sedel Just ob postelji slikar» ja Urbana še dolgo potem, ko je bilo utihnilo raskavo dihanje v njegovih pr» sih. V peči so pritajeno pokali zadnji ogorki žerjavice, zunaj pred oknom pa so počasi in leno padale kristalne sne» žinke v nastajajočo noč... si. : - . 1- »JUTRO« St. 32 Četrtek, 7. П. 1929 Oblastna skupščina ljubljanskega Rdečega križa Na Svečnico, 2. t. m se je vršila na Mestnem magistratu oblastna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa. Iz obširnih in podrobnih poročil od» borovih funkcionarjev posnemamo liekate» re zanimive podatke: V jubljanskem oblastnem odboru Rde» čega križa, ki obsega vso Slovenijo, je bilo udruženih 44 krajevnih odborov in je bilo v njem včlanjenih 3173 članov. Na oblast» no skupščino so krajevni odbori odposlali kljub zelo neugodnemu in neprijetnemu času 21 delegatov, ki so v vseh sklepih bili popolnoma sporazumni Blagajna je izka» zovala prometa Din 2,030.487 29 Podani so bili tudi podrobni in natančni obračuni o poplavljeniški akciji, ki so že bili svojčas objavljeni v dnevnem časopisju. Izvoljen je bil zopet za predsednika go= spod dr. Viljem Krejči. odvetnik v Ljub» ljani, v upravni in nadzorstveni odbor gg.: dr. Joža Bohinjec ravnatelj OUZD v Ljubljani: Martin Colarič, major v р., dr. Fran Čeme. ravnatelj Mestne hranilnice, doktor Oton Fettich, odvetnik v Ljubljani. Fran Gaberšpk. višji šolski nadzornik v pok.; Makso Hočevar, ravnatelj 1 deške meščan* ske šole na Prulah. dr Ivan Jenko, prima* rij v Ljubljani. Fran Jeran. profesor in rav* nate'j Akad. kolegija, Fortunat Luž.ir. oblastni šolski nadzornik, dr. Ernest Mayer, sanitetni referent. Josip Mešek. knjigovodja Mestne hranilnice, dr Marko Natlačen, od* vetnik v Ljubljani. Alojzij Novak, ravnatelj meščanske šole v Šiški. Fran Pretnar, višji knjigovodja Mestne hranilnice, dr. Mavrici) Rus. zdravstveni svetnik in mestni fizik. Josip Skalar, višji računski svetnik, Mr pharm Rihard Sušn-ik. Fran Škulj. sreski šolski nadzornik, ga. Cirila Stebi»PIešlko, tainica Narodliega ženskega saveza v Ljubljani. ga Fran ia dr Tavčarjeva, dvorna da» m a, ga. Asta dr Vodopivčeva, soproga ve* likega župana in g. Josip NVester, profcv? in» špektor v pok. V imenu sedemčlanskega nadzornega odbora je podal poročilo g. Fran Pretnar, višji knjigovodja Mestne hranilnice in po» ročal. da je nadzorstveni odbor pregledal vse poslovanje društva in našel vse v naj» lepšem redu. Ob koncu zboroval.ja se je razpravljalo še o nekaterih koristnih pred» logih. ki so se tikali zlasti poslovanja alav» nega odbora v Beogradu in se ie sklenilo zadevne resolucije za glavni odbor in na» ročila delegatom za glavno skupščino. je še nekai časa za držaj ob stopnjicah. na to pa ie omagal, se spustil in padel pod vlak: kolesa so mu popolnoma zdrobila prsni koš in ga vrgla ob tir- kjer je mrte-v obležal. Radi teme. izredno goste megle in ker se je ves dogodek pripetil za kupom snega ni nezgodno. Valentana opazilo niti osobie na niegovem vlaku, niti ne osobie v postaii Brež'ce. k ie vršilo nočno službo. Valentana so našli šele naslednji d3n okrog 7. zjutraj. Ob tem času ie uvozil v postajo iz Zagreba na isti tir tovorni vlak. kojega lokomotiva je mrtveca ponovno povozila in še boli rasmesarla. Povoženie ie osobie na vlaku opazilo in ie zadevo iaviio načelniku oostaje Iz dokumentov, ki so jih našli pri mrtvecu, je bila ueorovliena identiteta ponesrečenca. Da ie bi! zatjoslen nri tovorneim vlaku in da se ie nezgoda pripetila pred 8 urami, je trlo mogoče ugotoviti še'e po do gem poizvedovanju. Truplo ie bilo najdeno šele osem ur oo ncrcgodi. dasi ie ležalo ne daleč od postaje To ie bilo moroče. ker se !e nesreča pripetila v temni noč:. ori skrajno eosti mogli, v visokem snegu in ker ie trunlo ob'eža;o t>n prvem povožen.iu za visokim kupom snesa. stisnjeno med sneg in tirnice O nezgodi obveščeno orožni.štvo v Brež-cnih ie ugotovilo, da ie nesrečnež obležal po nesreči v mlaki krvi mrtev Valentan ie padel kot žrtev silne zime. Zapušča vdovo brez otrok Pokopali so ea ob mnogobroini udeležbi Že'ezničar.iev-to-varišev na ookopaVšču v Brežicah вавтсхоззиишииииции! и шшз Zima in naši železničarji Tragična smrt zavirača. Brež ce. dne 5 februaria. Pod trainim in silnim mrazom letošnie zime trpe vsi sloji prebivalstva, vsekakor pa naibo'i železm carji. v prvi vrsti osobie na vlakih in osobje. ki izvršuie Drem k Naši železničarii so tudi sedai neomajno na svojih mestih Le vsled teaa ie tud: mogoče. da so naše železnice ob periodi sibirskega mraza primeroma v redu fumkciioni-ra:e Izredno velike zamude imajo 'e mednarodni vlaki, oziroma vlaki na onih progah. kier ie višja sila redn promet onemogočila Toda tudi rb teh pri'ik;:h so se naši železničarii izkazali. V najkrajšem času — in to orei kot so menil- strokovnjaki. — so bile ovire odstranjene. Potuioče občinstvo se letos, dasi ie neprimerno huiši mraz kot vsa leta do prevratu, ne prirožuie radi se-erevnnia v'akov toliko kot v minulih z'mah. Ta deistva bo iavnost morala priznati, ako sodi objektivno. Mišične so seveda ori tem proge v območju ljubljanske železniške direkcije Povdarjali smo. da največ trn; vsled mraza osobie pri vlakih in s:cer pri tovornih. ki ie v nezakurienih. sbbovzdrževanih zavornh hišicah 'zpostavlieno večkrat po 12 in še več ur mrazu, ki se pri prepihu med vožu-io še za par stopini zviša S'abo obečen zavirač s praznim želodcem vrši tu svojo skrajno odgovorno službo. Ako pa hočejo ti liudie svojo dolžnost docela izvršiti, potem ne smeio med vožnjo tičati le v svoii utici. kier so vsai malo zavarovani, temveč tnoraio zapustiti svoj prostor in se neprenehoma na stopnjicah razpostavliati vremenskim neprilikatni strašne zime B>-lj b:lo potem čudno, ako b; marsikateri obnemogel!? Umevno je. da te uboge pire — zavira-Či — med postankom vlakov v postajah hite v službene prostore, da si tam osreieio premrzle ude. Isto ie storil v noči od 30 na 3i. ianuaria tudi zavirač iz .Maribora Valentan Anton pr; tovornem vlaku, ki ie privozil okrog 23. ure v postajo Brežice Med tem ko sp ie lokomotiva polnila z vodo ie hitel Valentan s tovarišem v zakurjeno utico posta r'h de'avcev, da se med postankom vlaka malo ogreje in si pri gorki peč segreje črno kavo. Po par minutah je bi! vlak pripravljen za odhod in Valentan ie s svoiim tovarišem pohitel iz ut:ce. da zasede svoie mesto. Oddal ie predpisano zna-menie za odhod vlaka, na to pa ie čaka' par metrov od postainega poslopja, da skoči na voz. ko bo privozil do njega. Stoieč v ■visokem sne*u ob t ru ie skočiti na s t opni i-co voza. pri tem pa mu ie — kakor se domneva — spodrsnilo, da ie omahnil. Drža! se JEŽTOA. Na pustno nedeljo priredi Sokol na Jezici pustovanje v svojem domu. Vrši se ob pol 8. zvečer igra «Trije lički» in potem maškarada, ples. šaljiva pošta in dru ga zabava. Dvorana bo toplo zakurjena in pričakujemo obilen poset vseh prijateljev Sokolstva. Dobila se bodo gorka in mrzla jedila, dobra pijača in slaščice LJUTOMER Nai sokolski tiaarščaj je uprizoril v soboto 19. in v nedeljo 20. ianuarja pravljično igro «Dve Marički» — Igra pod v vodstvom sestre Pemčtove in Minke >ever-jove je prav dobro uspela. Z veseljem smo opazovali, kako se naši Sokoliči in Sokoli-čice kretajo na odru in zadovoljni so oili s prireditvijo starši in mladina. MENGEŠ, pretočeni petek smo spremili k večnemu počitku br. Fr. Funtka, starosto našega Sokola. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili Sokoli v kroju, ob grobu pa se je poslovil od njega br porlstarosta Fr. Ro pret. Naravno, da nameravana Sokolova ma skerada iz pietete do umrlega ixloade. mesto nje pa se vrši na pustno nedelio /.večer «družaben večer» v gostilni na Kavkovem. Vabljeni so vsi prijatelji Sokolstva. Tem potom naj še omenimo, da nam je zadnja bur ja prinesla pravi sibirski mraz. ki je pognal na Svečnico živo srebro na periferiii na —3|° C. v Mengšu samem pa na —28., € BOROVNICA. Dne 30. januarja se je ol nas poslovi! komandir orožmške stanice g-Alojzii Kavalar z družino. Bil ie pri nas zaradi svojega vestnega poslovanja jako priljubljen. Njegova soproga, ki ie bila vrla sokolska sodelavka, prevzame restavracijo v Ratečah pri Planici. Želimo li mnogo uspe ha! _ Gasilsko društvo je imelo dobro uspelo veselico, v nedeljo 10. t. m. se pa poveselimo na sokolski maskeradi. pridite! (Hüftform) vseh vrst po meri priporoča A HUTTER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11/11. poleg sodnije. 2604*a Prodam žago obstoječo iz lokomobile 40 HP. cirkular-ja, transmisiie. jermenja. eventualno z Dro-storom radi opustitve poceni prodam. Ponudbe ped šifro «Pilana» 91 — 10» na Interreklam d. d.. Zagreb, \larovska 28 V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da ie naša iskreno ljubljena teta in stara teta. gospa i?a SCrižan zascbnica v sredo, dne 6. t.- m., po krajšem, mučnem trpljenju, prevideiia s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 8 februarja 192У ob 2. uri pop. od doma žalosti, Svetče-va uiicu št. 8. na pokopališče k Sv. Križu. V Llubllanl. dne 6. februarja 19?9. MARA in HERMAN ŠKOFIČ in ostalo sorodstvo. Obiina Ljubljana M"*tn> pogrt-hni isvoil Potrti v neizmerni žalosti javljamo, da je nas iskreno ljubljeni, pre» dobri oče, stari oče itd., gospod Mihael luževič veleposestnik v Petrovčah dne 6. februarja t. 1. ob 7. uri zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju v 67. letu starosti, previden s tolažili svete vere sledil v večnost svo» jemu. pred petimi tedni v Celju preminulemu zetu gosp. Antonu Čeču. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz hiše žalosti k sv. Kan« cijanu v Žalec dne 8. februarja ob 3. uri popoldne. Sv. Maša zadušnica se bo brala dne 9. februarja ob 8. uri zjutraj v Petrovčah. Petrovče, dne 6. februarja 1929. Mici Čet, roj. Luževič in Pepca Luževič. hčerki; Edi in Vladko, vnuka; ter ostali sorodniki. a □ □ □ □ □ □ Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Rokovniač spisal Fr Govekar lil izdaja Broširana kniiga velia Din 20.— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK BARAGA UUeUANA -»isalni stro' ima »svetovni sloves Šelenburgova ulica it«« 6/1. I - «tn. ' W 2 se leči s „SIGMARGYL" pastilasni nainovejk, in n3iboiiSo iznajdbo francoskega •lčeniaka dr Pomaret, Pariz Po četrti škatJiic: '180 oast:!) costane kri čista Odobren*, г reše-niem Vlnis'ar narod zdrav!ja br 43367 Nrivtw Jila pošilfa po pošti po vposlatvi 2 Din znamke: Josll Panitč. Beograd. Kr Natalije 5 (u dvo-rištu) 42-a Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat, trs Ljubljana Miklošičeva c. 28 »■•■•«■■■■■M Pri асroca se delikatesna trgovina R. JARC p'i (Tarstu1 C.JÜBUANA 0зпа|№» cesta 7 ~2a пшшшшо Na novo je Izšla v založbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani karta zgodovinskega razvoja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1804—1918. v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole Dobiva se prj Oblastni zalogi in po vseh kn'isarn-h za ceno S Din Lgodno se oddasta takoj dve sobi v središču mesta za pisarno. Vpeljan telefon. — Fran Kraigher, Cankarjevo nabrežje št. 7. 2637-a Upravi Dvora je potreben samostojen, reoženjen vrtnar Ponudbe z dokumenti je poslati najda-Ue do 20. februarja upravi Dvora v Beogradu. 2630-a Zahtevajte brezplačen cenovnik ur nam znih, iepmh, stenskih na odpIačUa in v gotovini 1726 »Odplata« K. D.A. __В E O G R A O, Din 48, SO *ralja Petra ®4' n,ejtan,n' Dm 58»— [JI 111Г11 il II II !i il II II К И Ii II Ii ii 11 II II Ц II II i JE! дддйиви Razpošiljamo perje, naravno, ne skubljeno: Mfhk< nur it- orne mehko kokošje perje, rumeno rnehk> kokušit oerie oisano gosie oene račie oerie sivo Dm 15 - tu kg Din 20.— za kg Dm 15 - za ke Dm 40 - za kg Dm SI) - za ke franko Marib ir oroti onvzetiu vreče raračnniene oo lastm ceni V Daketih эо 5 кг fazDušillamo on ocštl: 5 k« mir ie j!' о:*чп< kok sie oerie Din ПО — 6 kg rumeno,kokošje perje .... Din 135.— 5 i.»sit nerie .....pm 1-10 — 5 kt» s'vo rdčie оеме ... . Din ?Qt)—. orutn га neto franko iv o<«Sti or'Ui onvzet'u «I' oredn'ačilu zneska Hinnrtns družba Mathel« Snnnan? 'n rtrii» Maribor Cvetlična ol 18 DDDnnöDnnnni^nnnGnonnnnGannconnunnonaDaaDöIX ELIXIR . ki krepi in ZdrOO ŽMC, je edino R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJ! Pridite 2519-i na pomladni veiesejem 1929 Priietek 3. marca SDlošn vioičn vebseiem . . . t d 3 do 9. mar a vel ki lehn čni in s avb n ve'e-se ei.........od 3. do 13. marca Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da Je naša iskreno ljubljena soproga, sestra, teta, svakinja, gos-pa Aitf Dorčcc roj. Iskro soproga brivskega mojstra dne 6. februarja po kratki, mučni bolezmi nenadoma preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v petek dne 8. februarja 1929 ob K>5. iz mrtvaške veže &ploäne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo lahka žemljica. LlubUana, dne 6. februarja 1929. Žalujoči soprog: IVAN DORČEC ln rodbine: DORCEC, ISKRA, KOČAR ш PAVLIN. Pogrefcn zavod J. GajJek, Vodmat - LJubljana. leHstil.n veiesejem od 3. do 1 marca čtvliflrski in iisrtiarski v-ieseirm od do b. marca Vsa pojssni'a dooite pri: *as'n"m z„sto|jstvu ?a Iju^tljansK* ck at STEGU, Ljubljana, eiedališkaul.8/11, tel.2925 č sinem /.a topsuu га mariborski okrai dr L^o Schlei;hen:iauer, Marib r Trg Svobode 3 ; ^ 'i': v-:. j..,.. V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moja iskreno ljubljena Angela Znideršič soproga pol. oflcljala v p. dne 5. februarja ob 11 ponoči po kratki bolezni v 27. let» starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, za večno zaspala. Pogreb blage pokojnice se vTši dne 8. t. m. ob 15. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu. LJubljana, dne 6. februarja 1929. 2alujočl soprog In »statt sorodniki. Pogrebni zavod J. GajšeJt, Vodmat - Ljubljana. sosdaio med naitiriliub'ienei$e čttvo v vseh literaturah Sem «nada dr Vošnlakova kniiea II bsrbi za шеШп§б1ш uarssfmi drtann ki le izšla ra bn*ič !n le «lino ln»ere«anma lo i ozirotn na oravkar se vršeče spre-mcmhp veleakio»>na lako eleean'no ot>reml;ena кп!га obseea 41П -ttrani in velia broširana Din 12Л — v o'atno vezans па Г)1п 14П— Maroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Pre?eni'>va ulica S4. + V Gospodu !e zaspal dne 6. februarja ob po! 2. popoldne v S6. letu naš piredragi soprog io oče, gospod Anton Žibert nadučltclj v р. 1я častni občan na Ježlcl. Pogreb bo v petek dne 8. februarja ofc Štirih poj>c!dne iz hiše 63. na Ježici k sv. JuriJu v Stožicah. Ježlca, 6. februarja 1929. MARIJA 2IBERT, sodega Dr. phll. IVAN 2IBERT, sin. Z S a Michel Zčvaco: 45 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. Boj je bil kratek kakor bl.sk. Dva žvižga, dva udarca rezi-la ob rezilo in Rdečebradčev meč je zletel na sredo obnemelega kroga, kakor da ga je nepremagljiva moč izvila lastniku iz roke. »Poberite ga, gospod,« je hladno rekel Pardaillan. Velikan je bi'1 že planil po meč. Spet se je zapodil proti Par-daillanu, uverjen, da se mu je zgodila samo nesreča, ki ga ne more dvakrat zadeti. A meč mu je tudi v drugo zletel iz roke im zažvenketal ob marmorni tlak, to pot prelomljen na dvoje. »Demonio!« je zatulil Barba Roja ter izdrl bodalo. Pardaiilan je preložil meč v levico, z bliskovito kretnjo ujel velikana za komolec in jel mečkati n'egovo zapestje kakor v železnem primežu. Videti je bilo, da dela to brez napora; Ie okrutni nasmešek na njegovih ustnicah je izdajal, kaj misli. Barba Roja je zaman napenjal svoje moči; ni se mogel izviti iz strašnega prijema. Sredi mrtvaške tišine, ki ju je obdajala, se je začulo pridušeno hropenie. Velikanovo lice se je pokrilo z izrazom osuplosti in neznosne bolečine; od rev ene li prsti so se mu razklenili, bodalo mu }e ušlo iz roke in klenknilo na tla. Tedaj je PardaiHan mahoma sunOl Rdečebradčevo zapestje nazaj in mu ga pritisnil na hrbet, med tem ko je z levo roko spravil meč v nožnico. In Barba Roja, čuteč, kako mu kostu pokajo v na- sprotnikovem prijemu, je z besnim škrtanjem upognil hrbet... Tako sklonjenega je Pardaillan porinil proti sobarju, ki ie v svoji grozi še vedno čepel na tlaku in držal paličico iztegnjeno pred seboj. »Skoči!« je z zapovedujočim glasom kriknil vitez, kažoč na paličico. Barba Roja se je napel v poslednjem odporu. »Skoči!« je ponovil Pardaillan. »Ali pa ti zlomim roko!« Zlovešč škripljaj, ki mu je sledil bolesten iek, je dokazal preplašenim dvorjanikom, da vitezova grožnja ni prazna. In Barba Roja, bled od sramu in spačen od tcgcte, peneč se od bolečine in gneva hkratu. Barba Roja, nezmagljivi pes-krvaš Filipa II., je skočil!... Toda Pardaillanova maščevalnost še ni bila sita. Obrnil ga je in ga prisilil, da je skočil nazaj. Rdečebradec je hropel; pot mu je lil po obrazu, oči so mu buljile iz iam. Zdelo se je, da se zdaj-zdaj onesvesti. Šele tedaj je Pardajllan izpustil njegovo roko. A .zato ga je zgrabil z levico za brado, vlekel ga kakor zaklano živmče prav do kraljevih vrat in ga treščil vanje, da so odletela na stežaj. Nato ga je pobral in ga vrgel Filipu II. pred noge. »Sire,« je dejal z zvonkim glasom, »vračam vam vašega zlobnega bedaka... Drugič ga nikar ne puščajte brez varuške, da ne bo dražil opasnih ljudi!...« To re-kši je sredi obče prepadenosti brez naglice kreni! proti izhodu, bliskaje z očmi po gledalcih, ki so se strahoma razmikali na desno in levo. Filip II. ie stal kakor kip. Ali je bilo vse to resnica ali sanje? »Sire,« je zamrmral znan glas za njegovim hrbtom, »rekel sem vam, da ubirate napačno pot... Ali boste zdaj dovolili, da uredim stvar po svoje?« »Prav ste imeli gospod in k v iz it or ... Ravnajte, kakor vam veleva pamet,« je kralj odvrnil z glasom, ki je trepetal od gneva. »A kakšen človek!... je dodal nato s strmečim občudovanjem in zamolklo grozo. »Toliko, da mi ni ubil ubogega Rdečebradca.« Ko so se plemiči in oficirji naposled toliko osvestili, da so hoteli navaliti na predrzneža, je bilo že prepozno. Pardaillan je bil izginil. XIII. Listina. Ko je Espinosa spremil Favsto v predsobje, Ji je dejal: »Gospa, ali me izvolite počakati v mojem kabinetu? Nadaljevala bi razgovor tam, kjer ga je kralj prekinil; nemara bi se sporazumela.« Favsta ga je strmo pcgledala in vprašala1 »Ali si lahko vzamem spremljevalca?« Espinosa je odvrnil brez obotavljanja: »Prisotnost gospoda kardinala Montalta, ki ga vidim tu, bo gotovo zadoščala, da pomiri vašo nezaupnost. Ostale vrle spremljevalce vaše Svetlosti bi si res da težko mislil kot priče pri takem važnem razgovoru.« »Prav, gospod veliki inkvizitor,« je rekla Favsta po kratkem pomisleku, »prisotnost kardinala Montalta mi bo zadoščala.« »Do svidenja tedaj, gospa. Espinosa je mignil dominikaneu, ki je stal nedaleč od njiju, priklonil se in se vrnil h kralju. Montalto je naglo prihitei. Tudi ord narci so se približali. A v tem ie dominikanec stopil k Favsfri in se naklonil, rekoč: NasočiLa, uv ara. dopua tccobbji nalih, oglcuzoo. j* poštah. пах. Ggia^ru, od cLalaJi -JuJti2/ JUabyaMSb /^trewwif Tal. rL гуд2 JLclLl, oglasa, k&> jIu ixjo о posr^cLcrualrui, иг. rocyaJL пл. гьамнихл, občuisLjcb urak/z baja-cLa, 30 par- - Ney mxuysi, Vtn. 5--. Рпл-ЪэуЬии^ ьа, Jisfrv Dui. j Uit nrurtojbuLA /t vporla. hc оЪшыип. i плм~осЈ&т, м, слг re oglasu 1* ргыуЬсуо čthovru. raxiuv pOfblA ПЈП. ruin^ca [^Љишиг,št 4S42 ijuusbu«,t (L&TMxurxscuifa. UL, o-cfla+ri, trycmskA^CL alc пЈгЈљЈпллфа. tfucLČa^a, ■ v jaha. bajadas Duu - Naj manj rt глллак Via. to - Vrustojhuia, za. rifro J)ul. 5 - Za pošiljanie oonudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.-kličite telef. štev. 3492. 2^0? ек**зогН«го v Sišfci teM stev 5203. VkT.Vii Učenko t 3 razredi srednje šo l d sprejmem v trg. špecerijskega blaga Hrana ш stanovanje v hiši. Prednost imajo z dežele. — Alojzija Yrtaönik. Ljubljana, Irža-ika cesta ät. 10. 2719 Sirojnik perfekter. ki jt delal v strojnih livarnah ili tovarnah, se sprejme na parno žago Prosi o stanovanje :n kurjava. Nastop, po dogovoru. Ponudbe pod značKo «Strojnik» aa postni preoal it. 71, Ceije. 2688 Dobro gospodinjo veščo vseh del, srednje starosti, sprejme samostojen gospod v Maribora — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2691 Pek. pomočnika »kupnega delavca, k; zna samo.-tojno delati, iščem. — Samo dobri in trezni naj pošljejo ponudbe pod šiiro «Skupni delavec» na oglast oddelek «Jutra». Plača po dogovoru, nastop takoj. 2706 Za boljšo restavracijo t več.eir mestu v S.oveniji iščem v svrho nadziranja obrata boljšega samskega gospoda (vpokojenca). v starosti 43—55 let, proti brezplačni hrani in event. stanovanju V poštev pridejo samo trezni, pošteni in zanesljivi rellektanti. — Ponudbe po možnosti s sliko, ki se vrne, ter г naredbo dosedanjega zaposje-nja na poštni predal št 9, Ormož. 2704 Natakarico Maro okrog 25 let. pridno, pošteno in simpatične, ki je izurjena v šivan u — sprejmem v boljšo gostilno Ponudb* na oglas oddelek «Jutra» pod «Dobra moč» 2702-a I Korespondenta -prejme vičji denarni za-vo1 na deželi Prosilci z bančno prakso imajo prednost. Ponudbe e curicuium vitae in referencami je nasloviti na og'asni oddelek «Jutra, pod šifro «Banka». 2705 Učenko pošteno in zanesljivo sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi Hrana n stanovanj.? v hiši. Ponudbe s sliko itd. na naslov: J Grde, trg mešanega blaga. Trebnje, Dolenjsko 2707 Delavca sprejmem takoj za izdelavo -irkovih metel Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Aletlar». 2629 2 natakarici mladi in dobro izurjeni sprejmem takoj Ponudbe s fotografijo na naslov: Hotel «Srpski kralj», Zemun. 2701 Tovarna vagonov. Jase-nica, Sn.t-d Palanka išče sposobnega mizarskega in pleskarskega poslovodjo ki je že dalje časa delal v tovarni za potniške vagone bodisi kot poslovodja aii oddelkovodja ter se spozna v ttj stroki. Vse prošnje je poslati na to-varno v Smederevski Pa-lanki, Jasenica. 2519 Trg. sotrudnika temeljito tzvežbanega. z dolgo:etno prakso in do brimi referencami sprejme takoj stara, velika trgo vina z mešanim blagom — Ponudbe z navedbo fdače pod značko «1864» aa ogl oddelek «Jutra». 2517 Vodilno moč za pisarniška in trgovska dela iščem Zahteva se znanje nemškega jezika in stro »pisj;i ter nekaj prak-se RefleUtir? se na popolnoma zanesljivo in pošteno mla lo o^ebo Ponudbe pod «Zanesljiva moč» na o^rlas. oddelek «Jutra». 2651 Izurjenega Žagarja k henečansikemu jarmeniku. oženjenega. nn ^ta'no mesto s pros-tim stanovnn em 2 kurjavo ln razsvet- ljavo -prejme lesna ;n-ln strija Iv.in Srehotnjak Sv Peter v Savinski dolini 2630 Prodajalko dobro izurjeno prjazno e strankam:, zgovorno prednost imajo izučene na deželi. sprejmem =■ 1 тнгсет Ponudbe do 15 t. m na oglas o.-ilelek «Jutra». iK>d «Dobra mof 266». 2625 Mlčok Tlesk Učenko sprejmem za strojno pletenje nogavic Hrana in sta-novan e v hiši. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2730 Skladiščnika k; bi bil obenem nakupo-valec jajc in izurjenega šoferja iščemo proti dobri plači za na novo ustanovljeno ekspertno trgovino jajc v Mariboru. Reileiktira se samo na ljudi, k; so v tej stroki bili že zaposleni n poznajo dobro krog prodajalcev jn odjemalcev v ckolici. Dopise nasloviti na M. Fritzhand, Varažilin 2616 Potnike manufakturne stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici, sprejmemo takoj Cenj. ponuibe na oglasni oddelek «Jutra» pori šiiro «Fiksum in p-o-vizija». 2683 Trgovski potnik posebno dobro vpeljan, ki -talno potuje z avtom ter redno obi.-ku.je vse sjieceri-ste v Sloveniji, bi vzel še kak predmet proti proviziji e seboj. Ponudbe na oglas, od.lelek «Jutra, pod šifro «S 300». 2671 Potnika manufakturne stroke, za obisk privatnih strank, za Mar bor in okolice išče 'obro vpeljana tvrdka — Hobei zaslužek za.siKdo pa si ti?« vpraša Miček. »Jaz sem Fižolček. sila star. cela tri leta; zato me jf sinoči babica vrgla med sp eti. ko je zbira!» moje bratce ter jih metala v lonec. Tako sem srečno ušel in odskočil pred duri. Sedai sem tu in bi rad videl svet. Ali me vzamete r seboj.« Ker Je bil Mičku všeč, so si udarili v roke in krenili na pot. " -* Л А Г.1 Zastopnike iščemo гя pru.lajo v--aki hiši potrebnega predmeta, za vso Slov-nijo Kolosalni zaslužek. tudi fiksna plača Otroäko'ahko delo. Ne zahtevamo nikake kavcije Zum-bulovič. Ljubljana, Miklošičeva cesta. 2738 ut. Instrukcije v Mariboru iz vseh predmetov daje prof. Ponudbe na podružnico «Jutr;,» v Mariboru nod «Inštrukcije». 26Э2 Šoferska šola • »hlastvent konc—K Jon'ratiA Oamernib 1 juhljana Пи najsk» 36 Totefon 22:ifi -t'eitnanentnl tečaji ta v.e 254 Gospodična iz dobre trgovske hiše, želi službo gospodinje, kjer bi obenpm lahko opravljala vsako delo v trgovini Gre tudi kot gospodinja k samostojnemu gospodu ali k boliši druž'ni. Ponudbe na ootrebno za instalacijo prodam za 2000 Din Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2756 Fiat 503 zelo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2520 Kdor prodaja ali kupuje AUTO naj se obrne na naslov: Kami Cain-ruik Ljubljana, Uunajska cesta 36 jugo Auto telefon 2236) in vpo -Ije popis voza kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju -e najbolj varujejo interesi prodajale, n kupca. " Za naslove Kupim Obpletenih steklenic že rabljenih kupin. vsaxo množino Naslov v oglas, ciidelku «Juiri». 2735 Lutzovo peč manjšo kupim Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» po I silro «Lutz». 2731 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen kupi T. Ivančič, Rimska c. št. 3/1. 2746 Primože več korradov starih, a v dobrem stanju kupimo Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». £700 Gdč. aH gospo iščem kot uružabn.ro Pogoj: slovensko. Ponudb,, ua podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Din 50.000». 2£90 Kdor posodi 10.000 Din га vj-je stanovanje. za po! eta. dobi hrano ali stanovanje hrez-plač no. Ponudbe na oirla-. o luelek «Jutra- pod šifro «Vrnitev zajamčena». 2728 Lokal z vodno močjo, pripraven za mizarstvo, in stanovan e oddam v najem za daljšo dobo. Rutar. Bled. 23Ö5 22 Lancra-Lambda VI. terije 6 sedežen, novo lakiran, generalno pregledan po 24 000 km. Bosch naprava, 2 stranska kovčega. v najboljšem stanju, prodam. Pismene ponudbe na ogl. ■odd. »Jutra« pod Lancin avto. 2597 Vsakovrstno zlato Kupuj» oe na i v, Si it -en«h C e r n e — iuvelir l.tubljana Wolfov3 ulica i 38 iiJLlJmAšb Omaro za obleko skoraj novo rujavo z t vrati, za 300 Din proda Babenik, Židovska steza št 6/1 2720 Tri spalne sobe radi selitve poceni proda Marvln. Dunajska cesta Rt, dvorišče. 2673 Pisalno mizo '-«pim. Ponudbe na oglasni о'гИек .Jutra» pod šifro «Miza». 2761 iVrfniTir Svilene maske elegantne kostum,, in domine posodim. Bohoričeva št 13. 2674 Več mask posodi Lina Kueiar, Tržaška cesta 11/11. 2726 Lepo masko posodim. Naslov v ogla nem oddelku «Jutra». 2762 Salonske polčevlje skoraj nove. št 42 poceni prodam Naslov v ogla-n"m oddelku «Jutra» 2768 j* a f i Hišo z večjim prostorom, v Ljubljani ali predmestju kup,m ali vzamem v najem 1'ouudbe na naslov: Maje-rič, Kette-Murnova с 21. 2714 Kupim graščino i tepun posestvom Natančne ponudbe samo od lastnikov. po možnosti s sl.ka-mi pod «Hipoteka» na ogl oddelek .Jutra». 2540 Za gost Ino In vinsko trgovino etc. oddam proti kavciji posestvo z gosp poslopjem, vinskimi kletmi it I v Ljubljani. Cesta na Rožnik. — Pojasnila da.;e Breznik — Ljubljana. Mestni trg št 3. 2750 Lokal «obo in kuhinjo s pritiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2537 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče dobra stranka v mestu za 'akoj takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek «Jut i a» pod žilro «Točen plačnik». 2724 Stanovanje 5—7 гль, z dvema vhodoma, v dobiem centru Ljubljane iščemo. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «2 vhoda». 26-4 Stranka brez otrok išče za maj eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami. Na-lov v oglas oddelku «Jutra». 2533 Stanovanie sobe in kuhinje išče vpoko-jenec brez otrok, za takoj ali pozneje — najraje v Rožni dolini ali na Viču. Dopise z navedho najemnine na nasiov: I. Vizjak, Rožna dolina, cesta II št 7 2769 Stanovanje 2—3 sob, z vsemi pritiklinami išče maloštevilna, solidna in mirna družina za 1. maj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Za maj». 2743 Krasno stanovanje v s-edini me-ta. v drugem! nadstropju, obstoječe iz 3 velikih sob. z vsem' pritiklinami oddam s 1 majem. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra» pod «Solnčno stanovanje». 2740 4 'J Sobo oddam gos[>odični ali gospodu. Naslov v ogla-nem oddelku «Jutra». 2711 Opremljeno sobo majhno, z elektr. razsvetljavo oddam takoj na Alek. sandrovi cesti i»as'.ov [>ove oglasni oddelek «Jutra». 2721 Gospoda sprejmem ta».oj ua stanovanja v Merocodni ulic. 1 (iabjek 10). 269& Opremljeno sobo v bližini univerze oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oudelku Jutra 2697 Mesečno sobo boljšo, s strogo separira-nim vhodom. v sredini mesta, išč* trgovec. Po nuilbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «15. februar» 2552 Elegantno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo — po možnosti tudi s souporabo kopalnice, v sredini mesta išče s 1 maicem boliši gospod. Ponudbe na oglasni odilelek «Jutra» pod šiiro «Strogo separiian vhod» 2084-a Kot sostanovalka ves dan odsotna, želim stopiti k priletni žen-ki. Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» po a «Skromna» 2729 2—3 gospodičre sprejmem na dobro doma čo opoldansko hrano Na-lov [«ve oglasni oddelek «Jutra». 2535 Dobre obede ob 2. uri pojioldne iščem privatno Ponudbe na ogl. oddelek • iutra» pod št-o «Obed». 2736 Trgovino špecerijskega blaga, moderno opremljeno, na naj-prometnejšj točki v sredini mesta prodam Cenjene ponudbe na og asni oddelek «Jutra» pol šiiro «Trgovina špecerijskega blaga». 2715 Trgovski lokal v centru industrijskega kraja takoi oddam v iu en. — Pro-tori so primerni za vsah"o stroko. Ponudbe na og as. oddelek «Jutra» po I šifro «Prometna točka 27». 2702 Vritum Krompirja belega in zdravega potrebujem več vagonov Nekaj takšnega za utovorjenje v zimskem omotu a ostalo, ko bo dopuščal ča.-. Potrebujem tudi bel in roza krompir za sem» in drobne, ga za živjnsko krmo l-to-tako kupim bel in rumen fižol, tudi maniše količine. Ponudbe z navedbo zadn'e cene na naslov Proka Ra-paič. Stara Pazova. Sn m. 2361 Ajdovo moko po 5 Din garantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sede i. umetni mlin, Javornik, Gorenjsko 251 Drva nukov« in nra.-i"vr odiu.i ke od oarkeio» lo-Uvlm fio nizk i>ni Da .Ion рлгпл >.нгя V Seagnettl Ljubi a i* km gorenjskim kolodvo rom 38 Sobico z vso oskibo oddam dvema osebama Naslov v ogia-- oddel-KU «Jutra». 2739 2 gospodični sprejmem po nizki ceni v lepo park utirano sobo z « ektrično razsvetljavo Naslov' |>ove oglasni oddelek «Jutra». 2742 Sobo oddam v centru mesta. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra» 2744 Odvetniško pisarno lepo in svetlo, v bližini sodnije. v I. nad tropju oddam. ' Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2747 Sostanovalca spreimem na Poljanski c. št. 54/11, vrata 34. 2646 Opremljeno sobico zračno in svetlo oddam gospo Tčni Nas'ov v oglas, oddelku «Jutra». 2767 Opremljeno «obo oddam 1 a'i 2 osebama. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2758 Prazno sobo s «epariranim vhodom oddam na Cojzovi cesti št. 9 2765 J. F. C. Tvoje delo 'e do\Tšeno — moje življenje- jP usmerjeno drueam — ne čudi se — umaknem se. ali ne klonim, četudi ie bila cena osebnosti previsoka za iluzijo. H kra u še moje čestitke k igrai-kemu talentu. 2734 Starejši tvorničar posestnik v Ljubljani želi znanja z gospodično, ztr-ož-ю pravilne npmščine in zanesljivo pri pisavi Po nudbe ? referencami in sliko pod šifro «Inteligentna in poštena» na oglasni od. delek «Jutra». 2766 Naobražen gospod 27 let stat, iastuik velikega, dobro idočega podjetja, z lepimi dohodki, soiiden in miren značaj, želi resnega znan.;a v svrho že-nitve s simpatično in inteligentno gdč iz ugledne rodbine, v starosti 18—25 let. s primernim premoženjem Trgovska izobrazba dobrodoš a. kar pa ni pogoj Samo resne stvarne, neanonimne dopise s sliko, katera se vrni. prosim na oglas, oddelek «Jutra» pol šiiro «Harmonija». 2627 Gospodična mlajša z nekaj premoženja, se želi poročiti s stalnim uradnikom. — Ponudbe po možnosti s sliko proti vrnitvi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Poroka». 2754 Uradnik z lepimi dohodki, star 30 let. išč<, v svrho ženitve gospodično ali vdovo, lobro gospodinjo — Ponudbe pod «Trgovka posestnica» aa от!, oddelek «Jutra». 2755 5 škatelj cigaret se je zgubilo. Najd.telj naj jih odda v oglas, odde'ku «Jutra». 2725 Denarnica s 310 Din in potrdilom od tvrdke Šmalz se je izgubda 5. febr ob 5. uri popoldne od Marijinega trga do pošte Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti odško 1-nini v trgovini Smalz. 2710 Lovska psica temuorujava. gobček bel, srednjevelika. dolg rep. se je zatekla. Naslov v of;las. oddeiku «Jutra». 2764 a.jf*:'- Gramofon popolnoma nov, z več ploščami prodam. Na lov [>ove oglasni oddelek «Jutra». 27 lt Kratek klavir modern, z lepim zvokom, proda Dobrajc, Maribor — Frančiškanska 21. 2689 Novo moško kolo zamenjam za rabljen piani-no ali klavir. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2700 2 pletilna stroja št. 40 in 50 v dobrem stanju ugodno prodam. Na-lov pove oglasni oddelek «Jutra». 2717 Fotograf Karl HolyBcki Dunajsk* cesta 6 se priporoča cenj. občinstvu Slike za legitimacije tekom par minut. —■ Vsa fotografska dela dno in solidno. 2712 Tapetniška dela izvršuje po zmernih cenah točno in solidno Avgust Pavle, Vegova ulica 10. 2264 Kam v nedeljo Veliko pustno vešellco priredi ProBtovol.no ga-i no društvo Laverca dne 10. febr. 1929 ob 3 tiri pop. v gostilni g. Ognna. 2763 Kdo vzame šestletnega fantka za. evo. jega? Kot varuh bi rad oddal tega dečka poštenemu posestniku za svojega. — Fant ima pa svoji pokojni materi 25.00» Din dote — Cenjenp dopise prosim na na-lov: Fran Švarc, 1гг. s sadjem na Pesnici pri Mariboru. 2693 Perje dam čistiti Oglasiti se je na Bregu v gostilni pri Vitezu. 2752 Stalno strokovno nadzorstvo pri proizvajanju. Dokazano najpopolnejša! Dopisovati želita, v svriio izmenjave mis i 2 gospodični z dvema resnima, inteligentnima go-sjiodoma od 30—40 let.. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vesna» in «Morana». 2757 Simpatičen gospod 35 let -tar. premožen tujec, želi diskretnega znanja s simpat č.io damo. Ponu Unna oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Idealnost». 2741 ■ akaj SQZädov О^ , Ijife 5 drugimi i zde I ki ki so baje, ravno Гако dobri* ako mož de vendar poviodi dobili Pravi original: пекмпж MILO Kdor js nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom, naj poskusi peči x ^ugfchanaf^pal&nfTncfcv pa bo takoj nadvse zadovoljeni Urejuje Davuriu Kavljiu UJaja «a »otuuii-ij «jvtra» Adoll Ribuikai Za NtroUno tiskarne d J kut lekarnarja Fram JezericL Z* in->eratni del je odguvuren \iojzij Novak. Vsi v Ljubljani