Številka 305
TRST, v sredo 4 novembra 1908
Tečaj XXXI!
muuMM IZHAJA VSAKI DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-or.anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Zd.nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko,
V edinosti j© moć !
raraeo« NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 Kp pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
■aroenlna o« nedeljsko lzdanjo EDINOSTI" stane : oelo-—-— letno K 5-20, pol lota 2 60 ——
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnRni račun št 841 652. TELEFON SL 11 57.
Politično društvo „Edinost"
vabi na
XXXIII. redni
občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo
dne 8. novembra t. I.
ob 10. uri dopoludne
v Sokolovi dvorani.
s siedečim vsporedom :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
ODBOR.
BRZOJAVNE VESTI
Veliki Krakov.
LVOV 3. Na današnji seji je občinski odsek predložil zakonski načrt o združitvi mesta Krakova z 11 sosednimi občinami krakovskega in tjeličkega okraja ter s obmejnimi graščinami v skupno občino, vsled česar bi šfel Krakov 150.000 prebivalcev. Zakonski načrt je bil enoglasno eprejet z živahnim odobravanjem.
Štajerski deželni zbor.
GRADEC 3. Deželni zbor je danes razpravljal o deželnem proračunu za 1908. in 1909. Pred specijelno debato so poslanci dr. Schacher! (*oc. dem.), Hagendorfer (fcršč. secij. ljudska stranka) in Ploj (Slovenec) protestirali, da zamore deželni zbor še-le aanes razpravljati o proračunu za 1908. Dr. Schacberl je rekel, da so za to kršenje zakona odgovorni deželni glavar, deželni odbor in majorketne stranke dež. zbora.
Po6l. dr. Pioj je v imenu Slovencev izjavil, da so isti že v žioančnem odseku protestirali proti takemu postopanju. Ako se ni v slovenski javnosti o tem nadalje protestiralo, zgodilo se je to radi tega, ker so bili slovenski poslacci mnenja, ca ]e forum za ta protest deželni zbor sam. Nasproti poslancu Scliacberlu, ki se je čudil, da ni deželni < d-bornik Rjbič iz takega postopanja deželnega odiora izvajal posledice in položil svoj odbar-niški mandat, je dr. Pioj iz, a il, da bi slovenska javnost tak ko-ak deželnega odbornika Robiča vzela za zlo, ker ne bi potem Slovenci imeli v deželnem zboru več nobenega zastopnika svojih interesov, kakor je to Robič.
Deželni odbornik dr. Link je obširno opravičeval zakašnjenje proračuna za 1908., pokazuje na to, da se je že v minolem letu izdalo v deželnem zboru parolo, da se ne dovoli proračuna, ako se prei ne izvede volilne reforme. Ker se je deželni odbor bal, da se obstruira tudi provizorij se tudi radi te stvari ni sklical deželni zbor, Tudi je priprava za deželnozborsko volilno reformo, n. pr. zbiranje statističnega materijala zahte-
! val.-i večmesečnega dela, tako, da. se deželni j I zbor ni mogel baciti s proračunom.
Na to je pričela specijalna debata in se J je o obeh proračunih razpravljalo istočasno. I
Ogrski finančni odsek.
BUDIMPEŠTA, 3. — Finančni odsek' poslanske zbornice ie vsprejel proračun trgo-! vinskega ministerstva.
Francoski kongregacijonisti na Hr- j vatskem.
BUDIMPEŠTA, 3. — I* Zagreba javljajo, da je princ Schaumbur^ Lippe svoia] velika pGsestva v Slavoniji prodal za 50 mil., kron nekemu verskemu redu, ki je bil izgnan iz Francije.
Govorice o mobilizaciji v Rusiji.
DUNAJ, 3. — „N. Wiener Tagblatt« poroča iz Berolina: V Petrogradu so razširjene govorice o predstoječi mobilizaciji vojaških okrajev v Od-.s;, Kijevu in Petrogradu. Od oficijelne strani se resničnost teh govoric zanika. Dobroobvešfieni častniki pa zatrjajo, da pride v kratkem v omenjenih okra ib do važnih vojaških sprememb. Zakonski načrt proti pijančevanju.
DUNAJ 3. Viada predloži zbornici zakonski načrt proti pijančevanju.
Ruska duma.
> PETROGRAD, 3. — Duma je sklenila, da prične 15. t. ni. razpravljati agrarne zakone.
14 ruskih admiralov odpuščen.h.
PETROGRAD, 3. — Štirnajat ruskih admiralov je bilo zaupnim potom opozorjenih, naj prosijo za pokojnino in odpust.
Vladni načrt o starostnem in inva-liditetnem zavarovanju.
DUNAJ 3. Zakonski načrt o socialnem zavarovanju je vlada predložila državnemu zboru. Načrt vsebuje kodifikacijo dosedanjega zavarovanja delavcev (zavarovanje proti bolezni in nezgodi), zavarovanje proti invaliditeti delavcev, konečno zavarovanje na starost delavcev in samostojnih (malo-posest ai-kov, malo-cb tnikov in malo-trgovcev).
Za vse te panoge socialnega zavarovanja ustanovi se enoten sistem, kakoršnega ni bilo do s?daj še v nobeni drža> i.
Zavarovanje za starost in invaliditeto temelji glavno na sodelovanju samo- in državne pomoči. Pri delavcih se pritegnejo poleg tega še delodajalci k plačevanju na isti način kot delavci.
V obče se pritegnejo vsi, ki niso vsled malih dohodkov sposobni srbeti pomočjo šte-denja za svojo starost, k zavarovanju, vse eno ali delujejo kot samostojni ali zavisni.
Bolniško-za varovan je se razširi na vse dninarje, tudi na poljske, domače delavce in posle.
Plačila bolniških zavarovalnic se povišajo zelo na ta način, da se razširi doba bolniških podpor od dvajsetih tednov na jedno leto.
Glede zavarovanja proti nezgodam obstoja važna spremenitev v tem, da pripade 10 odst. prispevek na delavce, in da noiijo bremena zavarovanja proti nezgodam izključno podjetniki.
Glede invaliditetnega in nezgjdnega zavarovanja te upelje prisilno zavarovanje.
PODLISTEK.
Miloš in Srebrna.
Hrvatski spisal Josip Kosor, prevel C—č.
IV.
V očigied Malemu Šmarnu se je mladica vasi preselila v šume in na trate v njih, da tam po staredavnem običaju prebdi noč ob ognju, v igri in zabavi in svobodnem, širokem, neizčrpnem uživanju življenja.
Fantje so prinesli v kožnih pisanih torbah mlečnih turšičnih klasov, deklice pa v košarah kolačev, pečenih piščancev in sadja. Skupna gostija taotov in deklet, podobna gostiji starih slovanskih bogov in boginj — trajala je dolgo v objesti, veselje, v kriku smehu miadasti, ob pesmi tudi strast in poveličevanje življenja... Ognji so veselo prasketali, metaje kr?avi plamen pod temno visoko svodje hrastja; v nebrzdanem poletu in razgrevanju krvi so skakali preko njih mladi objektni fantje in krasna dekleta, ki so jim tanka krila frfotala po zraku. Visoke gu-galnice so bile privezane ob vrhih hrastov in kakor da lete labude leteli preko ognjev fantje ia dekleta, vsklikajoča iz dna srca... Suma se je smejala, krobotala, vsklikala. kakor da
dela to veliko hrastje od same sreče, ko gleda na to mlado pokoljenje.
Mlada Slavonija je pevala prekrasno pesem duhom narodnim in rekel bi, da je sama zemlja šepetala nekaj o ljubezni, o sreči in življenju... A od zgoraj z nebesnih višav smejale so se zlate zvezde in trepetale nad Slavonijo.
Gostija in zabava mladine je trajala vse dotlej, da jim je zaspanec zaprl trepalnice in v jutro je probudilo smejoče se rano solnce mlade srečoe pare : pod hrastom, v grmu, na mladem senu ali v dtteljini.
V tej noči sta sedela Miloš ia Srebrna pod hraetom osamljeno v krogu svoje ljubavi in sreče in držeča se za roke sta si gledala blaženo v oči in šepetala sladke besede. Okolu njiju je šumelo listje, a nad njima je trepetalo zvezdje...
—	Ti ne smeš, draga moja, ne preska-kavati ognja, ne leteti na gugalnici, škodilo bi ti... je svetoval Miloš Srebrni — a da ni radi tega, ej, poletela bi kakor veter pod
' zvezde!... A si-li davno občutila... ali te kaj ! boli ?
—	Kakor sem ti rekla, pred dvemi meseci. In sedaj ne znam ui sama, kako mi je : žalostim in veselim se! Mati, hiša pa vas — veš !...
—	Ali radost je najina, zora moja, a kar bo selo govorilo slabega, to je njegova
' Btvar!... Neumnosti, kakor da ni to nekaj
Razmere med delavstvom in samostojnimi so v toliko različne, da pride pri prvih zavarovanje proti invaliditeti v privi vrsti v poštev, pri samostojnih pa je važnejša točka zavarovanje za btarost.
Pri prestopanju odvisnih k samostojnim poklicom se nima delati težkoč, marveč isto pospeševati. Delavec zgubi sicer pri prestopanju k samostojnosti pravice do iavaliditetne rente in ostane omejen na starostno zavarovanje, vračuna se mu pa pcpolnoma plačilna doba, ki jo je kot odvisen prebil.
Delavci dobiio po dovršenem 65. letu ataro3tno rento. Ako postane pred tem časom invalid, dobi invalidno reuto. Samo-stojnik dobi starostno rento v 65. starostnem letu. Visokost invalidne oziroma starostne rente je odvisna od trajanja in visokosti vplačevanja. Preostali dobijo enkratno glavnično odpravnino.
Zavarovanke dobijo pri omožitvi povrnjeno polovico uplačauih prinosov.
Prinosi se računa; t> pri delavcih po mezdnih razredih, in jih morajo polovico plačati delavci, polovico delodajalci. Pri samo-stojnikih je določiti obligatoričen minimalni prinos.
Skupni stroški zavarovanja invalidov in delavcev ter samostojnikov bodo v prvih letih znašali 13*4 mil. kron na leto, v četrtem letu približno dvojno svoto, v desetem letu 106*2 mil., v dcajsetem letu 206 mil., v 40. letu na 277 mil. in utegnejo narasti na 305 mil. Država prevzame stalno od tekočih upravnih stroškov znesek 2 mi!, kron, nadalje državno doplačilo 90 kron za vsako rento, konečno rentno doplačilo povodom vojaškega službovanja. Država bo torej po približno 10 letih imela prispevati 40 mil., po dvajsetih letih 80 mil., in ko pride stvar v stalni položaj po 40 letu okroglo 100 mil. na leto.
BALKAN.
Deputacija katolikov na Dunaju.
Iz Sarajeva javljajo: V drugi polovici tekočege meseca se, poda na Dunaj pod vod-Btvcm treh katoliških škofov deputacija katolikov Bosne in Hercegovine, da se v imenu katoliškega prebivalstva zahvalijo cesarju za aneksijo.
Mohamedanska deputacija na Dunaju.
SARAJEVO, 3. — Sarajevski občinski svet in muzelmanska deputacija odpotujeta v ponedeljek na Dunaj, da se poklonita cesarju. Tem povodom se bo v četrtek v mestni hiši vršil vsprejem.
IZ SRBIJE.
Bojni materijal za Srbijo.
SOLUN, 3. — Neki francoski par/iik je iz Creuzota pripeljal za Srbijo 70 vagonov topov in razstreljivih trarin. Turčija je izjemoma dovolila prevoz v Srbijo. Pričakuje se še za Srbijo 330 vagonov vojnega materijala. Nade Srbov.
V Srbiji zopet narašča t oje vite st, ker so baje po vspehu njihove deputacije v Petrogradu uverjeni, da jih Rudija ne zapusti. Vesti iz Petrograda zatrjajo sicer, da so deputacijo Srbov na carskem dvoru pozivali k treznosti in previdnosti in da so Srbe nujno svarili pred prenagljenimi koraki. Ali obenem 8e je deputacija uverila, da so Srbom zago tovljene vse simpatije oncijelne Rusije in ruskega naroda, zato goji srbski narod trdno nado,
prirodnega. Ali ti se ne šali, duša, in ne hodi k babam. Ako bi šla, Srebrna, ubil bi tebe in s^be! Rodi! Ia dal Bog, da bi bilo možko !
Srebrna se je nasmehnila; ustnici so jej bili nekoliko napeti, ali očesi sta jej sijali kakor od sreče...
—	To hočem tudi! je rekla ona in je s polno roko gladila Miloša — jaz imam rada deco in želela bi si sinčića !
—	Ali kaj nai, ko navali na-me mati in hiša !
—	Če le črhnejo, takoj k meni. Ako htčes, pridem pred te na štirih konjih, odi-čenih robci in rožmarinom. — Kakor sama veš, pred letom dnij sa ne moreva poročiti, dokler ne mine žalovanje po moji pokojni materi.
—	Miloš moj!
—	O Srebrna moja, zlato moje, k meni, vsa v nedro moje !
In stisnila sta se v vročem objemu, a šuma in zvezdnato nebo Bta ju blagoslavljala... V njunih dušah jima je porastla cena življenja, a ljubav se je razvnela in porodila v o jima tisoč sladkih občutkov sreče.
Kakih sedem mesecev potem je porodila Srebrna v kolibi na srečo svojo in Miloševo — sinčiča. Mati in družina sta planili nanjo, selo je zabreščalo kakor gavran, a Milcš in Srebrna sta se smejala.
Miloš se je razljutil in držal besedo. Ob
da bo imel v slučaju jkrvavih dogodkov Rusijo kakor zaščitnico na svoji strani. K ko resno računajo v Srbiji s to možnostjo, kaie že okolnost, da so s:b3ko ministerstvo bari z namiro, da se v slučaju vojne Brbska re;i-denca prenese iz Bslegagradi — kjf-r bi bi a preveč eksponirana — v kako drugo mesto v notranjem Srbije.
Srbska vlada je tudi že odgovorila na prijateljske nasvete Francije, Rusije in Italije, ki so jej svetovali, naj se vzdrži korakov, ki bi mogli kaliti mir. Srbska vlada naglaša v svojem odgovoru, da je bilo nje veden;e vzlic velikanskemu razburjeuju {prebivalstva doslej povsem korektno. Srbija zaupa pravičnosti velevlasti in pričakuje od n;ih pravičnega sklepa glede zahtev Srbije.
Napačen alarm.
BELIGRAD, 3. — Sinoči cb 9. uri so prejeli en pešpolk, dva eskadrona kenjerištva in ena baterija nalog, naj takoj edmarš rajo v smeri proti Groki. Ta odredba je vzbudila v mestu največo pozornost in je dala po v . da najrazliČnejim govornam.
0 tem dogodku je bil izdan sledeči komunike : Razburjenost, ki je sinoči vladala v Belemgradu in ki ie dala povoda vznemirja-jočim brzojavkam Časnikarskih poročevalcev, je bila provzročena po govorici o nenadnem napadu Avstro-Ogrske na Srbijo. Ta govorica se je pozneje izkazala kakor neosnovana. Ker je vedenje Srbije v vsakem oziru korektno, so te govorice zamogle provzročiti le trenotno razburjenje.
Včerajšnji nenadni odhod čet beligrajske posadke se je izvršil kakor varnostna odredba vsled provzročene razburjenosti. Pričakovati je. da ta odredba pomirjevalno vpliva na občinstvo.
Vedenje Srbije se zamore v kratkih besedah označiti in reasumirati : Srbija pričakuje v korektnem vedenju odločitev koi.le-rence velesil.
Nesreča vsled eksplozije.
BELIGRAD 3. V topničarskem laboratorij v Kragujevcu se ie včeraj popc-iudne pri polnenju šrapnelov vsled neprevidnosti nekega delavca pripetila eksplozija, vsled katere je bilo osem delavcev težko, en častnik in 15 delavcev pa lahko ranjenih.
Pašić odposlanec v Petrogradu.
PETROGRAD 3. Govori se, da bo namesto Popovića imenovan Pašić srbskim odposlancem v Petrogradu.
Okrožni prefekt umirovljen.
BELIGRAD 3. Okrožni prefekt v Se-mendriji, Atanacković je umirovljen, ker ni preprečil demonstracij, ki so se v nedeljo ponovno vršile proti av3tro-ogrski konzularni agenciji v Semendriji.
IZ TURČIJE.
Vojne ladije pri Bosporu.
CARIGRAD, 3. — „Veni Gazeta" opj-zarja ministerhtvo vojne mornarice na deistvo, da križ h njo inozemske vojne ladije ob obrežju Črnega morja v bližini Bospora, ki je po noči nadzorujejo z reduktorji.
Pogajanja med Turčijo in Bolgarijo.
CARIGRAD, 3. — Včeraj so pričela pogajanja mul Turčijo ii Bolgarijo. Popo-ludne je angleški poslanik obiskal velikega vezirja.
belem dnevu je z*.preg<»I štiri konje, nakitil jih belimi robci in dehtečim rožmarinom in kakor kraljico je odvel Srebrno v svojo hišo s sinčičem. Vasi na kljubaj se ni hotel ven-čati žnjo pred letam dnij, da je vas tem bolj lajala nanj... Tudi glede oken stare je Miloš držal besedo. Trikrat jej je pobil okno spajne izbe. Stara mu ie zagrozila s pestjo, irneco-vaje ga nečistim duhom, a on jej je odgo-govarjal »mehom :
—	Stara vedi, koga imaš za zeta.
—	Poro1 i mi hčer ! je kričala stara.
—	Nočem je odgovarjal Miloš k ubo-valno, dokler mi sinčič ne shodi, da mi bo za kuma !
In res, ko je bil zbral svate, ni hotel drugače k poroki, nego da je sprovel ma ^^a v cerkev, ki so ga krstili za M»rka, da mu kumuje. Mali je vtepal, mahal z ročicama, smejal se in krasno odičen v obleko in cvetjem je kumoval svojemu očetu ia mater:... Pred oltarjem sta poljubila dete svoje ljubavi, Miloš in Srebrna, in obema je bilo srce ganjeno in točila sta solze ... solze radosti, solze vzveličanega življenja in sreče človeške... A mali kum in sinčič ju je gledal svojimi resnimi še nejasnimi očmi in je božal z rc-čico mladega očeta in mater m začel mrmljati neko pesmico, ki ga jo je mati naučila.
Svatba Miloša in Srebrne je trajala, po starodavnem običaju, štirijnaiat dni.
Konec.
ir
► OfeTc štv. 305
V Tf3ia; rine 4. novembra 13Q'S
Avstrija in Srbija.
Z ozircm na či&nek, ki ga je objavila ,.Eiino?tu od 31. oAt. pod naslovoui „At-scrijski Sjovaai nasproti aspiracijam Srbov^ bo gotovo zanima'o čitatelje „Edinosti"4 sledeče :
Te dni *ozil sem se iz Zemuna do Zagreba z lastnikom neke trgovske agenture v B hmgrađu. On n;i je pripovedoval:
Skozi tri leta, dokler je trajala carinska to na z Avstrijo, bil je položaj za srbske tr-g >vce neznosen. Berili smo se vsi za avojo eksistenco. Čim je bil sklenjen novi trgo-vinski dogovor z Avstrijo, smo se oddahnili. Obnovljali smo stare zveze ter mislili, da i.a-stopi o zopet normalni odnošaji. Na dan, ko je bila proglašena aneksija Bosne in Hercegovine, nahajalo so je v B^lemgradu kakih 70 trgovcev iz notranjosti Srbije. Vsi ti so imeli seboj denar, da poravnajo stare račune ter napravro nove kupčije. Čim pa se je cIozd&Io o aneksiji, vrniti so se vsi, ne da bi plačali atare račune, ali sklenili nove kupčije. Kdor ima denar, ga drži. banke ne eskomptujejo menic, ia vsa trgovina stoji nad robom propasti. So trgovci, ki imajo po dra Gjiliiona v menicah, ne da bi mogli inkasirati den«-. Menica so bile prolongirane na 12, na 14 mesecev. A treba jih bo zopet prtloDgirati, ker denarja ni. Tovarnarji tega seveda nočejo čuti in zahtevajo deaar. Pri meni so n. pr. anulirane vse kupčije, ki sem jih sklenil v juliju, avgustu in septembru. To znači. da sem delal tri mesece zastonj. Tako €e tuli drugim trgovcem.
Letos je bila v Srbiji izredno dobra It-tina ; in da ni nastopila ta kriza, bili bi vsi trgovci izvrstno delali ; tako pa je uničena n) samo trgovina za to jesen, ampak tudi za prihodnjo pomlad. Pa tudi v slučaju, da se sedanja kriza poleže ter zopet nastopijo normalni odnošaji, 39 je bati vsaki čas, da nam Avstrija zopet zapre mejo. Carinska vojna nam je pokazala vso našo slabost in gospodarsko odvisnost od Avstrije, katera nas jednostavno iahko vsaki čas uniči brez puSek in brez topov. To ve pri nas vsaki kmet, in zato zahteva vse — bo; ! Ko bi šlo za vojno s katerosibodi drugo državo, težko bi bilo navdušiti narod, a proti Av3tri;i zahteva vse boj, ker sleherni Srb ve, da je to vprašanje življenja: biti ali ne biti!
Zato mislim, da bi Avstrija v lastnem interesu storila najbolje, ako bi odstopila ^Srbiji in Črnigori oni del med Drioo in Sandžakom, ter da bi s tem omogočila, da ostanemo dobri prijatelji. Kajti, če tudi bi mi dobili odprto pot do morja, bi vendar naša trgovina vedno imela svojega glavnega liferanta v Avstriji. Mi imamo z Duoajem in Budimpešto toliko zvez, da jih ie jednostavno nemožno pretrgati, brez ozira na to, da nas tudi narava in geogra-fiška lega sama vodita v Avstrijo. A naraven razvoj si je možno misliti le, ako bomo stali Avstri i naiproti kakor faktor, ki ni navezan edino-le na njo. To pa je možno le s tem, da se nam da svobodna pot do A d r i j e. Ali, ako avstrijski diplomati ne pripoznajo on.li zahtev, nam ne bo preosta-jsio druzega, nego, da se spustimo v boj, čeprav brez upa zmage. Sedanji položaj pa je nevzaržljiv!!
Kriza v Avstriji.
M misteraki predsednik barcn Beck 6e krčevito trudi, da bi nadvladal krizo, nav-stalo vsled demiai;e obeh češk h ministrov in poos'rene po viharnih dogodkih v Pragi. Baron Beck nadaljnje svoje dogovore z voditelji raznih strank in neka vest trdi, da bodo ti pogovori trajali ves teden. Ker je skoraj necaožno, da bi ministra Fiedler in Prašek umakmla svoji demisiji, je namen tem dogovorom v prvi vrsti ta, kake se ima preustrojiti sedanje minhterstvo. Veliko vprašanje pa je aii se baronu Becku posreči pridobiti druge č-ške purjamentarce za vst p v njegovo mi-nisterstvo? V slučaju da se mu to ne posreči bi biia splošna kriza neizogibna. Ako pa vendar pride do rekonstrukcije kabineta, stnat: a »e izstop miniitrov Kleina (pravosodje) Msrcheta (uk in bogočastje), Dr. Gesmann. javna dela) in Korytcvskega (fiaance) kakor gotovo stvar, dočim so ministri Pr ade Prašek ! in Fiedler — kakor znano — že podali svoje S demisije. Govori 3e pa tudi o odstopu mini-scra za železnice dr. D?rschatte.
Glede parlamentarcev, ki bi imeli vstopiti v rekonstruirani kabinet, ni Se nikakih zanesljivih vesti. Le tolika se iavlja, da bodo krščanski socijaici zahtevali tri mesta v mi- j nisterstvu. O vprašan;u da-li vstopi tudi kak zastopnik Jugoslovanov v minibt r,tvo. je postalo zadnje dni nekam eumliivo tiho. Vse-kako bo pa to prilka, ko se more pokazati češko-slovanska vzajemnost. Mi vsaj mislimo, da bi bar«; n Beck, a:i kdor bo že sestavljJ novo lunisterstvo, ako ee Č^hi odločno zavzamejo za to več nego opravičeno že'jo Jugoslovanov, težko mogel prezirati, tako skupno voljo Slovencev, Hrvatov in Čehov samih, ako bi imenovanje Jugoslovanskega ministra proglasili kakor c nditio sine qua non za lastni vstop v ministerstvo, ker bi &i stecn prido-Lili sobojevnika za svoje lastne zahteve in bi se povečal uphv vseh Slovanov na državno upravo. Apelujemo torej ca zastopnike češkega naroda, naj v a^šem in svojem interesu zahtevajo, da se enkrat napravi konec v ne* boupijoči dosedanji krivici, ki je v tem, da
so b.li Jugoslovani doslej vedno brez zastopstva s^oih intere<*ov v ministerstvu.
Cesar Viljem — osmešen.
O cesarju Viljemu ie znano, da rad mnogo go»ori. da se vtika v aairazličneje stvari in da hoče povsod veljavi kakor av-- toriteta. To je zelo impulzivna narav, ki se ' čuti kakor nekakega men'orja v vsej svetovni poIit:ki. Trajalo je re3 precej dolgo, da je . Berolin veljal kakor nekako središče evropske mednarodne politike. Cesar Viljem Fe je sicer mnogokrat opekel se svojo gostobesed-nostjo in je bii predmetom ostrih kritik po evropskih listih. Ali to ga ni ženiralo nikdar iin je dalja nastopal kakor svoj lastni kancelar, o je kakor čioiteljf ki vodi V30 vnanjo politiko Nemčije.
Nemški šovinisti so bili vedno silno ponosni na svojega cesarja, ali sedaj se ga skoraj nekako ženirajo, kajti v nekem slučaju se je svojim ob7a;tnim in mentorskim nastopanjem silno bl&miral seba in vso nemško diplomacijo. Neki angleški list je namreč spravil na dan, da je cesar Viljem za časa burske vojne usiljeval Angležem neki načrt za borbo proti Burom. Angleži pa so primerno — odklonili njegove nasvete. Ta objava je bila prava senzacija za ves politiški svet kajti ni ša znan slučaj, da bi kaki vladar na tak žaljiv način hotel uailjevati se kaki drugi državi za — učitelja.
Veliki nemški listi, ki sicer obožujejo Viljema in leže na kolenih pred njegovo vse-! vednostjo in njpgovo eneržijo, niso mogii v tem slučaju prikrivati svoje nevolje, ker -je ! cesar Viljem seba in vso nemško politiko iz- j postavil tako nepovoljni kritiki vsega sreta. j Stvar je prišla v razgoror tudi v angleškem! parlamentu v obliki treh vprašanj na vojnega! ministra.	]
V odgovoru na prvi dve vprašauji je1 angležki minister tajil, da bi ležal -kak tak opis v arhivu vodnega ministra in ne v ka-dugem arhi u. Na tretje uurašanje. da-li ne! misli vojni minister priporočati ministru predsedniku da cesar Viljem dobi mesto v an-gležkem ministerstvu — je odgovoril vojni minister, da na to vprašanje — ne more odgovoriti!!
Ta izjava je izvala v angleškem parlamentu viharno veselost. Verujemo. Taka imenitna zafrkec>ja na račun kakega ptujega vladarja se menda Še ni z lepa uprizorila v ka- j kem parlamentu!!	I
Po tem vprašanju in odgovarjanju — j skoru gotovo poprej dogovorjenem — v an-1 gleški zbornici stoji cesar Viljem pred svetom j | kakor osmešen E ropejec.
Ali žniim je močno prizadet tudi nemški! kancelar Biilow. Oficijozna „Norddeutsche Allgemeine Zeitung* namreč ni skušala tajiti gori opisanega skraino lahkomišljenega koraka i cesarja Viljema, marveč ga je skušala opravičevati na način, ki ie ves dohodek postavil v še gršo luč. Če je bila vest o tem koraku Viljelmovem. s katerim je hotel Angleže učiti,! kako naj udu§e Bure, skrajno mučna za Nemce že radi tega, ker je bila vsa javnost na strani Barov, pa jih je naravnost poparilo zatrdilo v „Norddeutsche Allg. Zeitung", da je cesar Viljem svoj spi3 poprej predložil^ uradu za vnanje stvari in da ga tam — niso; niti čitali! ! Neodvisni nemški listi sami priz- • navajo, da take lahkomišljenosti v vodstvu. političnih stvari največe važnosti kakor jo je i zagrešila v tem slučaju nemška diplomacija,! ne bi bilo najti v nobeni drugi državi. Neki; nemški list pravi: Tako ni nikdar postopal® kak nemški cesar, in tako tudi ne sme: postopati noben nemški cesar.' Neki drugi list pravi, da bo nemško diploma-j cijo stalo mnogo in dolgega dela, da izbriše j to blamažo.
Iz teh razkritij hoče navstati kancelar-j ska kriza v Nemčiji in zelo resno se govori \ o odstopu kneza Bii!ows.
Ker je stvar priš'a v razgovor v anglež-! kem parlamentu, pride gotovo tudi v nemškem; rahstagu. Že sedaj se napovedujejo interpe-) lacije. Bo torej got.vo hudih viharjev, kil bodo še le jssio kazaii. kakov udarec je dal! Viljem v svoji domnevani bogosličnosti —: ugledu svoje osebe in nemške diplomacije. i
Ogrska	1
Preganjanje narodnosti na Ogrskem.
Iz Arada poročajo : Viši sodnik v Nagy-! hulmagy-ju je obscdil deset romunskih dekanov v denarne gtobe, ker niso duii na romun-fkih šolah obeseti inadjarskib napisov, kakor [predpisuje to novi l.ud*košol?ki zakon.
Drobna politične vesti.
Krečanski nadkonisar. Iz Atene porcčaio: Dosedanji krteanski komisar Zaimis je prišel semkaj in se re vrne ' več na Kreto.
Bolezen velikega vojvode Luk-senburškega. Iz Monakovega javljajo, da je stauja velikega vojvode luksemburškoga zelo nepovoljno in da je pričakovati kata-; st: ofe.	«
J Za predsedništvo Tafta. — Iz New-Yorka itvljajo, da je „New-York He-^ rald" napravil poskusno glasovanje za pred-. s?dni*ko volitev. To glasovanje, ki Nenavadno zanesljiv^, pror&kuje zaaago IV.fiu. Deinokra- : tični voditelji vendar še niso obupali.
Hrvatje in Slovenci Istre!
V smislu našega proglasa v „Edinosti" od dne 8. t. m. Vam priporočamo, da na predatoječih volitvah poslancev za deželni zbor v skupini kmečkih občin dne 5. novembra 1908 oddaste svoje glasove sledečim možem:
1.)	V drugem volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru gg.
MATKU MAflmć
profesorju v Trstu.
JOSIPU VflliENTIČ
učitelju pri sv. Antonu.
2.)	V tretjem volilnem okra;u z glavnim voliščem v Voloakem gg.:
MATKU MANDIĆ
profesorju v Trstu.
dru. GJU^I ČERVAl*
odvetniku v Voloskem.
3.)	V četrtem volilnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu gg. :
dru. D INKU THINHJSTIĆ
odvetniku v Pazinu.
AVGUŠTINU RAJČIĆ
nadučitelju v Voloskem-Opatiji.
4.)	V petem volilnem okraju z glavnim • voliščem v Buzetu gg. :
IVANU SANCIN
učitelju poljedelstva v Buzetu in
ŠIMI ČERVAR
župniku v Ždrenju.
&,) V šestem volilnem okraju z glavnim voliščem v Puli gg. :
dru. IVANU ZUCCON
odvetniku v Puli in
liUKI KIRAC
Župniku v Ližnjanu.
6.) V sedmem volilnem okraju z glavnim voliščem v Krku gg.:
ANTONU AN&HIJČIĆ
umirovljenemu župniku v Krku in
ŠIMI KVIRINU KOZULiIĆ
posestniku v Malem Lošinju.
Politično društvo
za Hrvate in Slovence v Istri.
Pazin, dne 12. oktobra 1908.
Prof. Matko Mandio c. r. Dr. Niko Baničević s. r.
predsednik.	tajnik.
Dnevne vesti.
Deputacija iz Piranščine. — Včeraj je došla k državnemu poslancu dr. Rybaru deputacija, ki je v imenu — kakjr je potrdila — 500 volilcev izjavila željo, da bi mogli Slovenci na Piranščini na volitvah za kmetske občine, glasovati za svojega slovenskega kandidata. Hudo jim ie. da so priklopljeni k italijanskemu volilnemu okraju. Dr. Rybar je opozoril deputacijo, da za sedaj ni možno vstreči njihovi želji, ker je politično vodstvo i za Hrvate in Slovencev v Istri j za to pot! drugače ukrenilo. Opozoril pa jih je tudi da so, kolikor toliko tudi ^ami krivi priklopljenu 1 k italijanskemu volilnemu okraju, ker so v zadnjem ljudskem štetju dopustili, da so jih piranski sinovi in njihovi podreptiiki skoro vse vprek zapisali za Italijane. Deputacija je odgovorila, da bodo na prihodnjem ljudskem štttju dobro pazili da se ne dogodi več tako sleparstvo.
Dalje je izjavila deputacija, da hočejo Slovenci na Pirauščini zahtevati ločitev od piranske občine in vrtanovitev samostojne Slovenske občine. Dr. Rjbisr jim je zagotovil pomeč pri korakih » ta namen.
Slednjič je izjavila deputacija, da bodo Slovenci na Piranščini odločno zahtevali slovenske šole, ker v italijanske šole nočejo pošiljati svojih otrok.
To so vesele vesti iz zapuščene Piranščine. Dejstvo, da so ae liudje sami začeli oglašati s takimi ž?l;ami in zahtevami je razveseljivo znamenje, da sa je ljudstvo tudi samo ielo dramiti.
Političnemu vodst»u in vsem rodoljubom je v dolžnost, da gredo na roko zapuščenemu narodu.
Generalni major Bl^ž Schemua, ki je bil imenovan divizijskim poveljnikom v Mostaru, odide jutri na svoje novo mesto.
Razpisano je pri tukajšajem c. kr, na-mestništvu mesto sluge.
Imenovanje. Viši inženir Zdenko vitez Limbek je imenovan stavbenim svetnikom za državno stavbinsko siužbo na Primorskem. —
Pri nas ni nič boljše! Prejeli smo : V petkovi številki „Slov. Naroda* čitamo apo-strofo na ljubljanske dame, češ, da se že zopet pačijo z nemščino, mesto, da bi ponosno in pobebno v javnosti kazale, da eo zavedne Slovenske. Tudi mi imamo mnogo rSlovenku, ki v kakem zaprtem prostoru in med slovensko družbo rade trde, da so naredne. Kakor hitro pa stopajo na ulico, ne znajo že več — lepega materinega, slovanskega
i jez;ka! Tudi na plesih in druzih narodu... zabavah srečujemo še vedno preveč sioven3kiL — Italijank! Da. celo možka mladina čes* pozablja na svoje narodne dol/nodti. Mesto da bi dajali vsaj meški vzgled nežnemu spolu s tem, da bi vedno in pov^odi govorili 370: materini jezik, kvarijo s spojim pačen»em v tujih jezikih še one, ki bi žele'i govoriti J-* slovenski.
Mi smo že neštevilnokrat nastopili prot: takim — po-jili-Slovencem in priznati mo
ramo, da smo tudi — vsaj deloma — vsDeii ali o nam no sme zadostovati. Mi moram z vso odločnostjo zahtevati od V3rh on:h, k; hočejo veljati za Slovenko ia Slovence, dt upmte brezpogojno, v^ako pačenje v tu h jezikih — ako to ni neobhodno potrebno.
Vzgledujmo se na naš h nasprotnikih. Oni se — bilo na severu ali jugo-zap idu, — str -go drža svoje govorice in vam ne spregovore v drugem jeziku ba3edice, ako jih v to ue prisili glad ali kaka slična nujna ootreba. Zakaj naj bi se torej Slovenci oačili, ko imamo svoj lepi milodoneči jezik?! Bodimo pinostr • da smo siaovi slovanskega naroda in ne pj-nižujmo sami sebe. Delajmo vsi na izčiščeniu odpadništva, ker je to nas vseh sveta dolžnost.
Ljudstvo hoče šol ! Na svojih izletih sem mnogo občeval z našim ljuditvom. O priliki ljubljanskih umorov po nemških voiakih pa v njem še tem bolj dozorela ideja in zahteva; ne toliko vojašnic in vojakov, ampak šci in učiteljev nam dajte! Kmet obsoja vlado, da ne skrbi za njegovo naobrazbo m njegov blagor, češ, v ljudskih šolah se uči le i čitanje, pisan;e in računanje.
Kmetovemu miš'jecju se pridružujem popolnoma tudi jaz : zakaj pa se ne bi, recimo vsaj zadnje leto, pcučevalo kmečki narašča-samo v kmečkih in gospodarskih stvaieh?! Liudake šole jo nujno potreba reformirati !
Kako skrbijo za Nemce! Te doi je priobčil ,.11 Piccolo" neki članek, v katerem ;e povdarjal, kako nezdrave so nekatere Šolske sobe v državni šoli „Piazza Lipsia"*. In čujemo, da se ugodi „Piccolovi* želji s tem, da se dotične sobe opuste ter sa začasno tiiite raziede premesti v novo pripravljene sobe v Girardillijevi hiši, Via Fontana 28, katere so bile prav za prav namenjene za razširjen e ljudske šole v ulici Fontana.
Seveda se zato najbrže porabi v ta poslednji namen kako druge prostore v reuei: hiši, ki postane na ta način sčasoma drug» nemška šola.
Tako skrbi vlada za nemške šole. Za naše šole pa, ki se vzdržujejo slovenskim denarjem, se ne meni nikdo da-si plačujemo tudi mi davke ičtotako kakor dfugi.
Restaurant Alt-Pilsen v ulici Caserma Nekdo je šel včeraj predpoludne v to restavracijo, da popije čašo piva. Pivo in raču^ je zahteval slovenski. Natakar je prinesel pivo potem, ko mu je gost na rjego nemško vprašanje prikimsl z glavo. Ko pa je gost zahteval račun, je pripomnil natakar imperti-| nentno : „Tu se govori samo neinfcko ia italijansko ! Će hočete govoriti slovensko, no t v „Balkan!"
Ker natakar ni hotel povedati, koliko slane pivo, mu je gost vrgel krono, ki ^o je natakar vzel in prinesel preostanek v drobižu !
Naša javnost je torei opozorjena, da se j v restavrantu ^ Alt-Pilseu" v Uiici Oaserui^ j ne sme govoriti slovenski, ker se v tem slu-! čaju riskira, da ga natakar ormerja.
7 Dvorni svetnik Adalbert Bohata. Umrl
je v nedeljo po noči bivši deželni sanitet:, referent na tukajšnjem namestoištvu dvorni svetnik Adalber B o h a t a, ki je bil prei dvemi leti umirovljen.
Ob priliki slavljenja svoje promocije ? daroval uiavljenec dr. Adolf Leuard 30 K 7a akad. dr. „Ilirijo*4 v Pragi, 10 K za družbo s«. Cirila in Metodija in 10 K za akad, fer. d . 1 „Gorotanu, k temu se je nabralo m-rd Ilii -jani in gosti k vsaki svoti po 10 K; t-kupnj :80 K. -
Siavijenec je diroval označene svete v narodne svrhe, me^to da bi =ti dal tipkati nu-: znanila promocije. Mislimo, da je to gotovo i posnemanja vredno.
Narodne pesmi v okolici. Kakor vsa*o leto. tako se tudi ietos pevski društvi rVeies::a~ v Skoanju in „Siava*' v prvem okram tržaške okolice obračati do gospodov skladat--Ijev z gorečo prošnjo, da nam kaj a^t ari > z* bodočo prcdpusfno sezono, da bo n slovenska miadina pevala slovensko ia ut* it -liiansko.
Skladatelj naj si izbere sam, po svo em uku3u, primera^ beaedilo (ali ko.ikor le možno kratko). Pe,mi naj bode zl »žene v takru k -Iračnice, valčka — lahko tudi andante. Skladb naj ee dopošljejo do 25. novembra enenu ; ali drugeaiu odboru gori imenovanih dveh pev-1 8kih d.ušte?.
Tržaška mala kronika.
Velika tatvina. Predsinočn im so v stanovanju družine S. v ul. Manzoni št. 17, napravili tatovi neprijeten obisk. Vkradli se ra 1000 K dragocenosti. Policija poizveduje.
Aretacija mednarodnega go jufivega kvar-topirca. Eleganten mlad m^ž, ki je sUdov^; pod imenom Jean Bsttino v nek m prveot tržaškem hotelu, je bil včeraj zjutr* na diždvnem kolodvoru, ko se je odpravljal k odhodu v neko drugo avstrijsko me3to, o: policijskega agenta aretira:). Dozdivoi Bat-
Trstu, dne 4. novembra 1908
»EDINOST« št. 305
Straa III
t no ie v istini 29 letni Jean Tiropolis z Mytilen in v večini evropskih držav znan go-liutivi kvanač, ki ie poskusi >vo.u hi* čo tudi t kfij in. kot ae zdi. s vspefcom.
Tiropolis ie z Ogrske izgnan in baje ol duna ^ke polici'e s tiralnico zasledovan. Temu modernemu roparskemu vittzu jako služi ua r- -govib blodnih potih znaire približno dvaj-sttih jezikov.
Igra in kri. R*di bedastega prepira pri je nastal v neki gostilni v Skednju nud 22 letnim Andrejem Sancinom in niegj-viai nasprotni k odi hud pretep. Prvi ;e bil pri tem ranjen z nožtm v prsa, tako na se je bati, da so pljuča poškodovana.
Dete padlo z okna. Tr*t je postaio kla-sičao mesto ^a nezgode otrok. Suha kronika dao za dnevom poroča, kiiko j a kak otrok. D: del z okna, a človeka pri tem spreietava groza!	i
Dveletna punčika Amslija Misi, stanujoča;
v R:»janu št. 242, je bila včeraj pestovana
od deklice, ki je stala pri oknu. na srečo ne!
boli visokem nego 1*60 metra. Dete ji je
r.^ enkrat zdrknilo z naročja in — padlo z
okna na cesto. Dete je na srečo bilo le laJj|co;
poškodovano. 1 i
Tatovi oropali stanovanje. Slavni neznanci so včeraj porabili ugoden trenotek, da so oropali stanovan e Viktorja in Katerine Puic, v ulici Conti št. 17, ko nista bila gospodarja doma. Vkradli so perilr in oblačil za j skupni zne-itk 400 K.
Nezgoda na delu. — Padel je s tra-;
movja. Včeraj zjutraj okoio 9. ure je podajači I^an Počkjj, star 20 let, podiral zid starega! poslopja v čistilnici riža pri Sv. Sabi. V to i avrho so zgradili tramovje, visoko 7 metrov; cd tal. Ne ve se, kako je nesrečni delavec ; ieiibnil na tla. Dobil je bunke po vsem te-j le*u in notranje poškodbe. Sprejeli so ga v j bolnišnico.
Zgubljeno dete. Predsinočnjem so našli v I ulici >iuova deklico, ki je tavala okolo jokaje. j Iskala je stanovania. Na policiji je povedala] svoje ime in rekla, da ne ve, kje stanuje.! Potom poizvedb se je sledniič dognaio, kje! da biva in proti njeni materi se je kazensko t poitopalo.
Smešaica. Previdna oporoka. „Mojej premoženje zapuslam svojemu bratu. Ker pa! vem, da ga lump gotovo zapravi, zato naj;
se mu je izroči šeie po njegovi smrti."
Koledar in vreme. Danei : Karol škof. — Jutri : Cuhariia. — Temperatura včeraj ob 2. uri pc-poiudne -j- 13'5 Cels. V; frne včeraj ■* lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno, semtertja megleno ! Temperatura hladna. V začetku lepo, potem1 motno.
Naše gledališče.
Prihodnjo nedeljo vprizori naše gledališče dve predstavi. Popoludne bo repriza •jsoele češke drame „G ospod Grob-j 3 k zvečer je noviteta: slavna šaloigra »K a t o k o m b e". ki je v repertoarju vstli najboljših gledališč. Ta igra spada med na;iepše humoristične komade svetovnega repo rioari a.
Tržaška gledališča:
VERDI. — Novelli, menda največji živeči dramatični umetnik, triumfira zopet in zjpet. Danas komedija „I noatri bimbi" (Naši otroci) od Bissona. Glavno vlogo igra
Novelli.
POLITEAMA ROSSETTI. — Danes
castai večer izborne umetnice Erfilde Cervi-airc.ii, ki igra naslovno vlogo v operi „Wallya.
PENICE. — Danes opereta rI vaga-bo odi."
Društvene vesti.
Na občnem zboru akad. dr. Ilirija v Pragi
daa 28. vinotoka je bii izvolje sledeči odbor: iur. Karol Ferluga, predsednik, iur. Jože Kavčič, podpredsednik, iur. Karol Ivane, tainik, iur. Vekoslav Viaenjak, blagajnik, jiur. Karol Poženel. knjižničar, iur. Marino Luxa, gospodar, iur, Anton Kosi, ^arhivar, tebn. Viljem Knkec in tehn, Karol Justin, preglednika.
Darovi.
Na veselici pevskega društva „Adrija" v Barkovljah so preplačali vs:opQino sledeči : Svetko Martelanc K 2, Anton Maitelanc K 2, Jaka Stare K I, Andrej Zubaa K 1, I os: p Pertc.t K 1. Smute Fr. K 1, Martin Znideršič K 1*50, N. N. K 1, Ivan Ćergolj K 1, .Jaka Pertot K 1. Hinek Vojteh K 1. Marija vd. Humplik K 1, A. Scheimer K 1, N. N. 50 stot. N. N. 50. — Srčna hvala Vieoi di-rovate'j'em.
Vesti iz Goriške.
X Irradenta. Pred desetimi dnevi je bila tukaj hišna preiskava pri nekaterih členih mazzinijanskega društva „Circolo di eoltura popolare", našlo se ni nič posebnega, ker so b:li dotični in sploh društvo obveščeni, kaj namerava policije. Namestništvo je sedaj društvo razpustilo, kar pa prav nič ne pomaga, ker v kratkem času se ustanovi novo z nekoliko spremenjenim imenom. V teku pol 1 -ta je to že tretje razpuščenje enega in i-t ga društva z isrimi členi.
RazpLŠčeno društvo je podružnica velela škega r T rento e Trieste* v Italiji ter je odvisno od filijalke v Vidmu, kjer se vse
pripravi a, d^ se maršira v Trst. Tako je r<—el piscu v Vidmu v nedeljo neki tamošnji poštni uradnik, ki sedi v odboru društva, da pričakujejo dan na dan iz Milana migljaja. Na odgovor, da lahko gredo Čez mejo in tudi v Trst, kadar jim je drsgo, je zagotovil vzvišeno : Sedaj ne napravimo izleta, marveč se pokažemo s puško v roki, da rešimo naše zasužnjene brate. Ko sem se mu začel glasno v obraz smejati, je bil ves iz sebe, je vzdignil reko kakor v prisego, izustivši besece: Predenj mine leto, bo Soča mejna reka !
Iz Ajdovščine. Dne 8. novembra t. 1« ob 3. uri popoludne se bo v dvorani g. Rratine v Ajdovščini vršil redni občni zbor „Lavri-čeve javne knjižnice". V slučaju nesklepčnosti vršil se bo občni zbor pel ure kasneje z dnevnim iedoui t-.r je sklepčtn po §. 9. društvenih pravil brez ozira na število prisot rtih členov.
Razpisan je natečaj radi oddaje mesta poštnega ^ekspedijenta pri c. kr. poštnem uradu v Šmarjah (pol. okraj Gorica).
x Dr, Achille Venier, bojeviti piskač v deželnem zboru, imenovan je bil v petek drugim mfstnim pristavom, to je drugim podžupanom. Dotične [seje se je vdeiežito 16 svetovalcev, od katerih je glasovalo za niega 15, sam je oddal svoj glas pa sotrebentaču dr. Pinaucigu, kateri je za gotovo pričakoval, da postane drugi adjunkt.
Ostalih osem svetovalcev, ki so biii nasprotni Venierju, se sejo n: vdeležilo. Pinvu-cig se drži kislo, ker mu je že obljubi ene mesto v zadnjem trenotku splavalo po vedi in sme se gotovo pričakovati, da postane iz Filak^a nasprotnik zmagovalcu. Venifr pa nosi glavo pckoncu kakor prazen klas, ker sedaj ima upanje, da prej ali slej, ako ne prevzame mestne uprave, državni komisar, postane magoifico podesta di Gorizia.
Iz Hudajužne. Železnica don&ša vsem do fcička ali koristi drugače ljudstvu, le prodajalci tobaka v tukajšaji okoiici so na zgubi. Po tobak moramo hoditi v tolminsko zalogo, a večkrat se dogaja, da ni zahtevane vrste v zalogi. Prej nam je donašal tobak pošti i tel. sedaj moramo sami napravljati dolgo pot, kar vse precej stane. Odstotki pri prodaji tebaka so pa tako ma]hai, da prodajalci nimajo ni-kakega dobička, ako se vpostevajo potni stroški, patent, najemnina, delo ia pokvarjeno blago. Trafikanti iz Hudajužne in bližnjih krajev so zategadel vlož»li po predsedaišt^u društva prodajalcev tobaka na Goriškem na c. kr. fiaančni inšpektorat v Gorici prošnjo, da bi dovolil podzalog3 tobaka v Hudajužni, Pričakujemo in nadejamo se, da se naša prošnja reši ugodno v kratkem času, saj bo imei od njo ie erar največji dobiček. Zahtevati pa fiiančoa uprava ne more, da bi delali s zgubo !
Vesti iz Istre.
Zaupni volilni shod v Spodnji Škofiji dne] 1. novembra 1908. Tega zaupnega volilnega shoda se je udeležiio čez 100 volilcev iz tukajšnje okolice. Shcdu je predsedoval g. J.. P i c i g a, župan iz Dekani.
Govorila sta drž. poslanec g. profesor J Mandić o delovanju drž. in d'.ž. zbora, in j župan ter dež. posl. g. Pangerc o deželno-j zborskem volilnem redu.
Dal e so govorili tudi gg. Lad učitelj J. j 6 e r t o k, pc sestnik Gustav Melušič, ] novinar A. M u n i h, cbč. tajnik S a n c i n i in posestnik Anton Bertok.
Na tem shodu sra bili tudi soglasnoj v*prejeti sledeči resoluciji:
1.)	Volilci, zbrani na volilnem shodu na i Srednjih Škofijah dr.e 1. novembra 1908.' izrekaio popolno zaupanje drž.; poslance m i g g. prof. Matku Man-j d i ć u. prof. Vekoslavu Spinčiću in odv. d.ru j Laginji, in so jim hvaležni za njih doseda-' nje delovanje. Ob enem izražajo željo, da z i vsemi ?ilemi delajo na to, da se V bodočem ! državnozborskem zasedanju združijo vsi jugoslovanski poslanci v enoten jugoslovanski klub. Ako bi pa to ne bilo možno, naj delajo v?a; na to, da oba dosedanja kluba postopata solidarno v^aj v vseh gospodarskih in narodnostnih vprašanjih.
2.)	Volilci zbrani pri volilnem shodu na Srednjih Škofijah dne 1. novembra 1908. iz- • rekajo popolno zaupanje političnemu društvu za Hrvate in Slovence Istre v Pazinu in se £>okore njegovim nasvetom. Izražajo pa stud nad raznimi klevetami, ki jih trosijo okrog razne osebe in neki listič pedmitjeni od gotovih nam sovražnih
fOCKXXXXXXXXXXXXA
K Slovenci!
O v -
i>ase operne romance, pesmi
in skladbe so posnete v velikih dvostrokili ploščah, katere prodajam po K 4.
Veliko zaloga gramofonov
in plošč
z0'
»
ozor Slovenci!
v.
V dobroznani prodajalnici muških obiek
„Alla Oitta di Trieste"
: Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente).
novi dohodi za jesensko in zimsko sezono. Moške obleke kamgarn bar?ane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki In jope z ovratnikom astrahan ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri.
Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah da se ni bati konkurence, samo v dobroznani prodajainici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci St. 40 (ejc ulica Torrente) Govori se slovensko.

Zaloga svetovnoznanega	PIVA
delniške tovarne v Č. Budejovicah
(izven dogovora) toliko v sodih kolikor v buteljkahv ul. Valdirivo Stv. 3S.
Telegcn štv. 2201.
Prodajalnica manifaktur. blaga
čnrico De franceschi
Novo mlekarno
TRST, ulica San Nicolo štev. 29
pristno
i Dnevni dohodi čajnega masla in jajc. — Postrežb* ; na dom. — Priporoča 9e slavnemu občinstvu.--
Filijalka ulica delle Poste štev. 10 prodaja TT)5|PThpipc l/fl TTifpkn
je prejela za jesensko in zimsko serono	Pristno HiCil 1UU1 »JIVU llJiV-I\U
bogato izbero blaga
za ženske obleke
pleteniue, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške in ženske.
DirBktni dovoz štajsrskiit kokoši Ib ajc. Specijaliteta : Graške peaitards, Ceae dogovorne. — Postrežba a& dom
Ulica Cam^ansis št. 15.
Prodolalnlco zgotovljenih oblek
za moške in ženske. 22
Obleke ža otroke
od 70 do SO krajcarjev naprej.	;	. ..
Volnene nogovice, bluze, srajce za moške In ženske, pletenine, zgotovljeni predpasniki itd.	Xajzmeraeje cene.
Amelia Martinico
Trst, ulica Barriera vecchia št. 19
Restavracija Jfotd ^bbazia
Via Goppa 20 (nasproti hotela ,.BALKAN *.
Impozanfen uspeh 11 jI
■ vsako večer	9}
Srwlj Metli
I Vstopnina prosta. H lft
- ■ Zdravnik in ranocelnik ^^
Dr. Dinko Tecilazič
specijalist
ZA OT&OŠSE BOLEZNI
v Ulici Stadion 6. i. n. Teiefon 18, IV (gledal. Fenioe)
^ ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
ZKKKKKKKKK
H. O. VOGRIČ, kapelnik
TRST
ulica C. Boccaccio St. 9. ! nad.
Poručuje klavir na domu in stanovanjih I
Čaj tisočeri cvet
izvrstno <louiače sredstvo, ki ae bi smelo manjkati v no - ■ . dražiai. Ta čaj je sestavljen iz mnogih zeliić, korenin in cv<n._c ki povspv^ujejo prebavljaDje in tek. — lati uničuje u!>adan.a u krče v ŽLl0dcu, napihovanja preobilne kialin« itd. — Zavojček t. navodilom po eno krono dobiva se v odlikovani lekarn
PRAXMARER (Ai due Mori)
Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tei. 377

Ualenf. Wiegele
Trst, vla Bel ved ere 3.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za uozove, kemiški proizvodi j
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokriranje, lesni Cement. Karbolinej, Naftalina „GROSSOL^ itd. itd.
za sedaj prignano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in star* plasti na asfaitičnih kartonih, skrilnih __________ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v.'.
Asfaltirani kartoni, iaolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karoolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opoLzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolj« znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za Čevlja itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIĆU (Monfalcone) pri Trstu.
Cine-Music-K all-Mondial ■■
Edini v Trstu. Ul. deli' Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. Žive in govoreče slike.
Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. - Od srede 4. do petka 6. novembra:
DVA flEUTOLAlUlVA
komično.
Krivoprisežnik
sli drama v cirkusu.
CINEMU8IC :
Vstopimo brez ropota!
Velik uspeh. — Absolutna novost
NEĆAKOVE SKRBI
Nedosegljiva komika.
Stran IV
„EDINOST- štev. 805
V Trstu, dne 4. novembra 190S.
CARLO OORTAW haloga sija - Irsi - V. Santa Cateršna 13.
Mali oglasi
Narodni greh
sloiev, proti navedenemu društvu in našim dičnim narodnim voditeljem.
Državni poslanec g. prof. M a n d i ć se je zahvalil v svojem imenu in v imenu tovarišev gg. Spinčiča in Lsginie na izrečeni j —
zaupnici, kakor tudi v imen« političnega j'JoČi S6 tt^CAa društva.	_
Slednjič je predsednik g. J. P i c i g a shod zaključil cb 5. uri zvečer.
Tudi oni shod, bi Be je vršil ta dan pri Hervatirih na Miljskib hribih, je bil vrlo dobro obiskan. Vršil pa se je še-le okoli 10. ure in tričetrt predpoluane, ker prej je bila s^. maša. Zanimivo — a tudi žalostno — je to, da se je med Slovenci moralo razpravljati ne le v slovenskem temveč tudi v italijanskem jeziku.
Će ne kje — je tu neobhodno potrebno, da bi naša istrska Ciril-Metcdijeva družba ustanovila slov. ljudsko šolo!
Kis Vodoran III.
Vesti iz Kranjske.
Natakarja izzivača. — Dva natakarja restavracije v Št. Petru sta se mudila pred nedavnim v kolodvorski restavraciji v Postojni. Da so gostje zapeli slovanske komade, njima ni bilo po volji in pričela sta drzno izzivati. Seveda se gostje planili kviško: dočim je eden natakarjev ušel urnih krač, se drugega vjeii in mu naložili — pokoro !
Notranjski čudež. Gospod Ševar Ludvik, prevaževalec in trgovec na Rakeku, ima semo-temške dopisovalne liste.
Izzivalni kažipotni deski sta pritrjeni na stebru ob državni cesti pred Logatcem. Napisi £0 na prvem rnestu nemški in še-le na drugem slovenski. Človek bi skoro mislil, da je na nemški meji, ne pa sredi Slovenije, kjer imajo biti samoslovenski napisi ! Smo pa že kaj več pričakovali od logaškega občinskega sveta. Govorili pa smo tudi z nekaterimi Lo-gačani : če ne izgineta oni deski takoj, povemo prihodnjič več!
Radeče pri Zidanem mostu dobe postajališče na progi Zidani most—Brežice. Z delom se je že pričelo.
Signor Baccarcich v Postojni ]e dal
spoštljivo očistiti s Črnilom zamazani nemški napis : „Apotheke". S tem pa sije le nakopal vseobče nasprotstvo ! — Pred nedavnim časom pa je poslal na postojnski kolodvor po-šil'atev za istro z laškim besedilom. Železnica pa zaradi tega pošiljatve ni hotela sprejeti, češ, da sprejme pošiljatve le v nemškem in pa v deželnem (sloven kem) jeziku. G. Bac-carcicha je trla velika jeza in grozil je menda, da se pritoži na železniško ravnstelistvo, ki bi ga pa seveda prav tako lepo poučilo. Ali, glej ga kleka: mesto, da bi napravil na to besedilo v slovenskem jeziku, napravil je isto rajše v — nemščini! — Vemo, g. Baccar-cirh, da Bte dalmatinski Hrvat, ali, če Vam leži Italija tako na srcu, bomo le veseli, če nas zapustite !
Vesti iz Štajerske.
Dom za obskrbo zanemarjene mladine
hoče postaviti celjska občina v zvezi z ob-skrbovalnico za reveže in nemškim domom za vaience. Določena je za to svota 60
tisoč K.
Redek lovski plen. Belo lisico so vstrelili v Parcečih pri Slovenj gradcu.
Skrlatica se zopet močno razširja v celjskem mestu in okoiici. V bolnišnici leži že 22 malih bolnikov.
Gospodarstvo.
Mestna Hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1908 je 158 strank vložilo K 67.708 94, 146 strank vzdignilo K 58 498.17 2 strarkama izplačalo se je bipot. posojila
K 2.400.
Stanje hranilnih vlog K 1,739 259*01. Stanje hipotečnih posojil K 1,280,296'64. — Denarni nromet K 197.703*90.
napravi, kdor ee pusti slikati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v Trstu zraven velike poŠte 5t. 10, v Gorici Gosposka ulica st. 7. — Svoji k svojim !	1267
JL
J L
ID
Dr. ARNOLD KOLB
zobozdravnik, svojčas azistent na dunajski polikliniki
prej v ulici della Zonta 7
sedaj Copso 14, I.
sprejema od —1. in od 3.—'J. popol.
Izdiranje zobov brez bolečin in plombovanje. Umetni zobje po najmodernejih zistemih.
"TI
Podučujem
deSek Edinosti.
angleški jezik. Prihajam tudi na dom. Naslov pove Ioseratni od-
1741
Micjrfcnir	Pr' 8l°TeD®ki družini meblirano
Iffs m.U fc li I L- gobico mogoče tudi e hrai;o. — Po-nui te ra leserstm oddelek Edinosti pod „Osemrsajs:-letni~.	1740
Tržaško podporno in brrino društva
razpisuje službo
1
uradnika
Prodaja na veliki ir na drobR3
TELEFON 865. HHHnMBMHHBr
Siuseppe d' Andrej
Teracerarski mojster
Trst - San Giacomo !n norite e
|>rvc podfefje za r?av^jJna m fina ieracerarcka dcia
...... - - -... ■■-.■— obstoječo od leta !£~2
Spreliz;e xe tad! popravljanja.
SnejallSCB v Mirolilnici Hlzzaii«S. B-iacoiDo> S. ji
|j ' Informacije se dobivajo v uradu v ul. Stadion
19, kamor se tudi naj naslovljajo prošnje do i s |p i 15. novembra t. 1.	' ODBOR. i|
0=
J L
Ul
J L
r=Q
m
Namizna labolbc
I v kakovostih po kron 10, 12 in 14 — za 100 kg s j j kolodvora Litija razpošilja v vsaki množini po pov- , zetju J. Rizboržek v Šmartnem pri Litiji — i Kranjsko). Korbica 5 kg franko K 2 po povzetju
JVIIRODILNICA
KE STARA
M, F. flili&F Succ.
TRST. ul. Barriera veechia štev. 26.
BOGATA ZALOGA
barv, povlak. čopičev. prasienlj, kemičnih izdelkov, lolnor. vod, parfi-mov. zamahi, železno žice. elastike za cepljenje., laiia n STEKLENIH SiP.
Zaloga žvepla in modre galice.
Dr. D. KARAMAN
= specijalist za notranje bolezni == in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ulica Giulia št. 3.
- Ordinira in operira ——
od IIV2 do 1 in od 4Va do 5V2 ure. — Telefon št. 1268. —

tac
sit:
=iin:
V dobroznani žganjarni
FERDINAND PECE
ulici Miramar štv.
dobijo se vedno
1
ANTON JOGAN. mizar
Sprejme vsakovrstna naročila :r popravljanja.
Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in "jedilne sobe ter kuhinje
TRST — ulica Farneto 45.
pristne pijače I- vrste, kakor n. pr. j žganje, slivovec in brinjevec : : j
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarintii in šemade i
Hotel prenočišče „Alfa vecchia abbondanza
štev. 20 — Trst, ulica Giosue Carducci — štev. 20
Krasna lega. Čist in najboliSi komfort. Centralna lega vseh tramvajskih črt. — Oni, ki pridejo v Trst, riaj prenoće v HOTEL-u ABB jN^ANZA kjer najdejo lepe iu snažne sobe
is^r Odprla se je
v ulici Belvedere štev. 34 i Velika in dobro preskrbljena zalog?
rtopoljsKe m boionjsKe zmesi
s pridejano tvornico domače zmesi :::
vsak dan Svete.
Podpisana ee priporoča slav. občinstvu, gotov* us zadovolji vsaki potrebi, udana
MELANT MINZI

pod
Odprla se je na novo urejena trgovina
z zgotovljenim! oblekami
za gospode, gespo in otroke.
BOHIHBC & C
v ul. delle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega)
Zasignramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk.
Prodajalnica jestvin
Via delflstria št. 14 - Trst
Prodaja kave, riža, testenin domaćih j in tujih, sladkorja, moke, masla, mila, i olja, otrobi itd.
VSAKI DAN 3VEŽE ELAOO.
Priporoča >;e slavnemu občinstvu v mestu d ! okolici udani
IVAN GUSTINĆIC.
VEI14
STEKLENICA
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. 3 K v odlikovani lekarni PRENDINI
Pošiljatve po poštnem povzetju.
PEKARNI in SLAŠĆIĆARN1
ALOJZ GUL
Piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta lia novo opremljeni
in preskrbljeni z najmo dernejimi Mtroji. Kruh iz moke I. vrste, svež 4-krat na dan. Naj-tineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke iz prvih a. o mlinov. —
POšIIJATVE NA DEŽELO. VELIKA IZBERA FAV
PRVA IN EDINA
• • •
55 Hovo pogrebno podjetje
Pisarna in prodajalna Uia Uincenzo BetHni št. 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 13
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih> kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STIJBEI^J in drugi
Trpežnai^krna
pO ceni ! Gladke K I-50 komad; črtan«' K I 70 ; karirane K I 90. — Pošiljatve po postnem povzetja. Zavnj 6 fcsr 7 komadov. Manjša naročila se ne jemljejo v pošte v. Prodajalcem popust. — J Kondicije po naročilu. — Gustav "WeiSEea-
stein v Bystrem u Poličky. =====
pisarna v vojaški stvari
'	k<.nr-esi ioni rana od vis. c. k. nameatniStTa	'
ulica Bachi št. 12, II. nad. I
J	CHOD POD PP.EHODIŠĆEM.	'
4SM

NOVA MESNICA
Daj a nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaSke službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproččenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne Blužbe. VBprejetja v vojaške sole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblaatnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno.
URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10-12. opol.
ko si, vampe in osoljeni jeziki.	Vse po najzmemejših cenah.
cenah.
Trst, ul. Belvedere 40
Prodaja se goveje meso prve vrste, kakor tudi grasko meso, najtineje telečje in jančje, ko-M	Udani G. Sovrano.
ZADNJI TEDEN
Žrebanje nepreklicno dne 7. novembra 1908.
Ena srečka stane I krono.
Dunajska c. kr. policijska loterija
Kron 30.000 Prvi glavni dobitek Kron 30.000
kakor tudi II. K 5000 in EI. K lOOO se izplača v gotovini vsled Najvišjega dovoljenja Njeg. c. kr. apost. Velič. in na zahtevo dobitnika z 10°/0 odbitkom in post. dob. davkom. iC SREČKE go na prodaj t menjalnicah, loterijskih nabiralnieah in tobakarnah.
IM c. kr. Folicijsfa loterije se naHaja na Dnnajn L Sctioltering 11 (v palači Polic, mnateljsm)
V prodajalnici jestvin
Domenico Moreftl
Trat, ul. Giuaeppe Gatteri št. 20
vogal ulice Farneto
prodala se po nsjzmarnejšili cenah sladkor, kava, riž, zmesi, aoke. naravno maslo surovo in kuhano, vino, pivo in likerji v buteljkah iid. Specijaliteta prashiii In S Danj.Ukih gnjatl. Poštne pošiljatve po zmomlh oenah.
jdk &
| Nova orodajalnica ur in dragocenosti
G. BVCIBEK
(ex drug Drag. Vekjeta)
COKSO štev. 36 — TRST
laspioti prejšijt siodaiai. m\i VEK)£T.
Bogati Izbor zlatanine, srebrnine, dragoceno*i> In Žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema
naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrmne
in iepne ure. JlC" Cene zmerne.


Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji
v.«ne smerne. Podkuj & a 6$1.
Hotel Balkan