GLASILO ŠMARSKE KOMUNE IN NJENIH ORGANIZACIJ ITUVuSKA HNJtZN.CA V OEUU 12. marec 1965 LOVU UBoOTELJE Letnik 1/2 SPOŠTOVALE BRAL LE 11 i BRALCI ! Z letošnjo 2. številko glasila "l::ovo ouGotelje" sesano "biti spet bolj pestri. Poleg zdravstvene problcmatine objavljamo se tekmovalni program organizacij SZDL in sestavek za naše šolarje. Doslej še nismo uspeli ugotoviti, belico izvodov glasila naj redno izdajamo, ker še naročilnice vc-dno prihajajo. Prosimo vse krajevne organizacije oZDL, ostale družbene organizacije, zavoda, ustanove, gospodarske organizacije in posameznike, izrežite naročilnico in naročite glasilo, da bomo vsaj približno vedeli, komu naj pošiljamo glasilo v letu 1965- Tovariški pozdrav ! Občinski odbor SZDL Uredniški odbor Izhaja občasno. Odgovorni urednik Marjan Ungar. Urejuje uredniški odbor pri Obč.cdbaru SZDL. Izhaja drugo leto. Program tekmovanja Krajevnih organizacij SZDL v počastitev 27. aprila Občinski odbor SZDL Omarje pri Jelšah je na svoji zadnji seji sklenil, da naj se razpiše tekmovanje vseh KO ZZDL v komuni v počastitev 2?•aprila dneva OP, ki se bo pričelo takoj po objavi razpisa in trajalo do 29.novembra 1965. >a osnovi te0a sklepa sta komisija za organizacijsko-kadrovs 'e o dejavnost in idejno vzgojno delo izdelali natančen program, tekmovanja, ki vam ga posredujemo z zeljo, da se s čim večjim elanom vključite v tekmovanje in s tem dokažete, da smo dostojni nasledniki slavne OP in da s čim večjimi delovnimi uspehi na področju dela organizacije SZDL proslavimo jubilejno leto formiranja naše socialistične republike. Razen tega osnovnega cilja ima tekmovanje namen, da omogoči KO SZDL osnovne pogoje za vsebinsko-družbeno delo in bo zato podeljenih sedem nagrad - denarnih. 1. 2. % • 4. 5- b. 7- nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada nagrada din 2oo.ooo.' din l^o.ooo. din loo.ooo.' din 7o•000. din 70.000.' din 4o.000. din 4o.ooo.' Posebna omisija Občinskega odbora SZDL bo redno spremljala delo KO SzDL, pogoje dela in dosežene uspehe in na osnovi tega podelila nagrade, zato prosimo, da vse KO dZDL redno obveščajo Občinski odbor SZDL, da redno pošiljajo zapisnike in da svoje delo usmerjajo v .reševanje programa, ki ga posredujemo. Organizacijsko-kadrovska dejavnost: 1. Odstotek volilcev članov SZDn: Nujno je potrebno dvigniti število članstva, kar je osnova za realizacijo demokracije v najširšem smislu. Dvig članstva pa naj ne bo formalna posledica poročanja, pac pa resnična posledica kvalitetnega dela mreže poverjenikov in organizacije nasploh. 2. Urejenost evidence: Na posvetovanju s poverjeniki, tajniki in blagajniki ter 3 posebnimi pismenimi navodili vas bo 10 seznanili z vsemi nalogami v zvezi z evidenco, realizacijo le-teh pa bomo upoštevali v tekmovanju. 3. 1obrana članarina: Za tekmovanje bomo upoštevali odstotek pobrane članarine in na-in pobiranja /članarina o a,] se pobira št ikra t letno, ali najmanj trikrat, pri orer more sodelovati zadostno število poverjenikov/. L\-. Uporaba sredstev: Ker so nekatere organizacije še tako' pičla sredstva ne ravno preveč smoterno izkoriščalo, se moramo te slabosti v letu 1963 otresti. Sredstva la.i se uporabljajo n red vsem za ureditev poslovnih in klubskih prostorov Kv dZD.u, ne pa za poravnavo ncpobran e članarine. 5» Ude le oba na sestankih: udeležba je merilo dela organizacijo in predvsem, njenega vodstva, zato jo pogojimo z vso ostalo aktivnostjo, vendar jo pri tekmovanju smatramo za uspeh, ker z množičnostjo zadostimo osnovnim načelom demokracije. 6. Redna poročanje in stiki z občinskim odborom SZDL: 7- Skrb za vladni in mladinsko organizacijo: Pravilno vzgojo novega kamro n- rti-pa ,.u dZD.. , ki zagotovi za daljšo dobo uspešno delo orga izacijo. Zato je temu potrebno posvetiti več pozornosti, več ;ti'"Ov in pozitivnih vplivov za organizacijo rl dine, ki je kolektivni elan cZDJj in slavnostno spre je nam je mlad: h v vrste iZiDL. Uspešno delo mladine je uspeh organizacijo SZDL. 8. A. • tiviran. je množic pri obravnavi obe n s've ge statuta in volitve v nove občinske skupščine: aU jZDL so dolžne posredovati o snu te': ob d.? nekega statuta, vsem svojim elanom in organizirati .r-’sprave v zvezi s tem. Prav tako je uspeh nredstoje ih volitev / izbira and ide tov in uspeh volitev samih/ ■ a loga ...O 6'Lsj.... Izobraževalni e javnost: 1. bte vilo predavanj, sol, posvetovanj, tečajev... - 3 - 2. Udeležba na predavanjih, v šolali, posvetovanjih, tečajih. . 3. Pestrost predavanj, posvetovanj, tečajev, šol ... Izobraževanje je ena bistvenih nalog organizacije SZDL. Izobraževanje in obveščanje more biti nujno v programu sleherne KO SZDL. Potrebno je upoštevati pestrost predavanj /strokovno, idejno-politično, strogo znanstvene ipd./, ker se le s pestrostjo zadovoljuje interesi vsakega člana naše organizacijo. Kljub temu, da pri dejavnosti izobraževanja izrazito upoštevamo interese članov je včasih potrebno, da se ti interesi na pravilen način vzbudijo. Zato je v programu tekmovanja upoštevana tudi udeležba na teh oblikah, izobraževanja. 4. Prosvetna dejavnost - delo v klubih Gospodarska usmerjenost naše komune je v letu 1963 dala osnovo za pospeševanje turizma. V modernih pogojih pa si turizem nc- moremo zamišljati brez kulturno-prosvetnih in zlasti etnografskih prireditev. Kljub temu pa ugotavljamo, da je v zadnjih letih ta dejavnost skoraj povsem zamrla. Zato menimo, da je dolžnost KO SZDL, da se aktivno vključijo v reševanje tega problema in da preko sekcij postanejo iniciator pospešenega dela naših kulturno-prosvetnih društev. Klubi, ki pri nekaterih organizacijah že obstojajo, m rsikj, pa so dani pogoji za njih formiranje, v večini primerov nimajo svojega programa in zato ne delujejo načrtno. Zato menimo, da bi bilo nujno v tekmovanju upoštevati tudi delo klubov, pri čemer pa so brez dvoma izvzete KO SZDL, ki nimajo pogojev /prostora/ za ureditev teh klubov. Delovne .akcije: 1. Prizadevanja za ureditev klubskih prostorov: KO SZDL morajo tožiti za tem, da se v vseh krajih organizirajo klubski prostori. V tekmovanju bomo upoštevali vsa prizadevanja, čeprav trenutno za te morda ne bode dani pogoji. Vendar naj bi obvladalo načele, da KO SZDL poseduje v svojem okviru klub, ker je to predpogoj za delovanje sekcij, iživljanjc mladih in delo org nizaci-jc v celoti. 2. Prizadevanje za -olepšanjt kraja: Turistična usmerjenost našega gospodarstva v naslednjem letu n .rekuje KO SZDL nekatere nalogo, ki naj sc realizirajo predvsem z delovnimi akcijami občanov z namenom, da si sleherni kraj v komuni, ki že- take j im vzlc-d priročnih pogojev možnosti za razvoj turizma, prične gojiti predvsem izletniški turizem, kar pa v sedanjih pogojih ni mogoče doseči. Nujno je potrebno, da se z delovnimi akcijami uredijo stranske cesto, poti do izletniških točk, kopališča., igrišča in podobno. 3. Urejanje komunalnih objektov: Sem apnaa pokopališča, lokalno ceste, javna razsvetljava ipd. je naloga KO oZDL, posebno še, ker so zate žagar ant irana sredstva Občinskega ljudskega odbora. 4. Samoprispevek občanov: V tekmovanju bomo upoštevali tudi dejavnost KO SZDL v ten smislu in zato smatramo, da ta naloga v odnosu do občanov ne bo posebno težka, ker ina KO SZDL zelo močan vpliv in ker sleherni občan teži za čin boljšo urejenostjo kraja in vseh objektov v kraju. Tekmovalna komisija bo vsako področje dejavnosti ocenjevala s točkami in na osnovi tega skušala priti do čimbolj objektivnih rezultatov. Želja občinskega odbora je, da sc s tekmovanjem nagradijo najboljše organizacije in bi bile povsem napačno, če bi s tem povzročili rivalstvo med posameznimi KO SZDL. Zato vas prosimo, da težite predvsem za uspešno realizacijo nalog, ki jih nalaga tekmovanje in vas is točeno obveščamo, da je kontrol." realnosti podatkov, ki jih bodo dajale KO SZDL urejen1, ker je za vsako KO SZDL zadolžen eden član obč. odbora SZDL. Zavedamo se, da so nagrade minimalne in simbolične in da KO SZDL ne bodo sodelovale v tekmovanju samo zaradi n grad, ampak zato, da se SZDL kot najširša oblika demokracije-uv e1 j av1j an j a posameznik" pojavi pri reševanju vseh družbenih in političnih problemov v posameznem kraju. I Za turistično ureditev Obsotelja Občinski ljudski odbor je imenoval pripravljalni odbor za turistično ureditev Obsotelja, ki mu predseduje tov. Sandi VIDEČNIK. Odbor se je prvič sestal ter sklenil izdelati temeljito analizo o danih razmerah ter pogojih za razvoj turizma v Obsotelju. S sodelovanjem celjske Turistične zvvze bodo spomladi izdali poseben turistični prospekt za Obsotelje in Kozjansko. Turistično društvo Podčetrtek bo takoj uredilo propagandne table, za obisk Olimja in V ir stanja, predvsem pa bo potrebno urediti ustrezne gostinske postojanke v Kozjem, Virštanju, Imenem, Olimju in Podčetrtku. - 5 - NAJVAŽNEJŠI STROKOVNI MEDICINSKI PROBLEMI ZDRAVSTVENEGA DOMA ŠMARJE PRI JELŠAH V SEDaNJEm RAZDOBJU ..Statistika: Mora nuditi ažurni pregled nad bolniškim .sta— ležem po posameznih., strokovnih enotah kar je že ustvarjeno. Ravno tako nam je uspelo' ustvariti ažurni pregled nad dolom pri zaščiti, žena. in otrok, in tretjin pri - peLj^rij ar: ju—< posameznih nalezljivih- bolezni. Vse-, to .nam 'šeLo...omegnea, -■.■da pravočasno ukrepamo, na.-področ ju • cele. občine ; ozrirema^ da ■ -pra-v o š a s n o- opc/zar jamo posamezne, zdravnike -na po jave. ,.,.ki—. ....-hi jih, sicer-sami.lahko-.spregledali. Statistični odsek je to Liko usposobljen, da lahko nudi mar— ' terial za študij raznih problemov, v kolikor t'j kateri od zdravnikov zahteva, da tudi ta statistični material na . .... ,. -žel jo posameznega - zdravnika nadalje- ohdeleur ' Proučevanje hig. epidemioloških prilik. Od registriranja posameznih nepravilnosti....smo"prešli na sistematska proučevanje higiensko, epidemioloških prilik -r-vsaj na• nekaterih področjih,-, kjer z’ .ooziram..na-po.trebne kadre to zmoremo. Tako smo.pregledali 365 v od o oskrbnih objektov,, iz katerih • - koristi vode 3* *000 prebivalcev naše komune. Na osnovi tega dela lahko spomladi preidemo na sistematsko vršenje malih asanacij. Občinski ljudski odbor,...kakor tudi organizacija -...RK, -.dajejo -za male asanaci je denar za material le za vodnjake in studence, iz katerih se preskrbuje z vodo več kot pet družin. Delo morajo izvršiti prizadet i prebivalci sapi, Ra v trn . zaradi tega je več predvidenih akcij propadlo." Že itak sterem— -na sredstva za riale asanaci je v preteklih letih niso bila izkoriščena. S ten ko imamo pregled nad velikim številen ... higiensko neprimernih vodooskrbnih objektov, bomo lahko na večjih krajih začeli z delam in vkljub slabemu odzivu zainteresiranega prebivalstva uspeli vsaj pri nekaterih objektih, kjer ljudje pokažejo več interesa. Zal splošna gospodarska, to je predvsem kmetijska orientacija na terenu, iz razumljivih razlogov ni več usmerjeno, na asanaci je pri posameznih gospodarjih, še posebej v odročnih zaselkih.,.-kjer so ravno, higienske pomanjkljivosti največje-. Tolco prav — . tu stoji zdravstvo z RK samo pred najh"1j perečimi problemi. 6 Boljše izkoriščanje instrumentarija smo dosegli brez koriščenja dodatnih sredstve z zamenjavo med posameznimi organizacijskimi enotami, kar poprej ni bilo mogoče. V posameznih strokovnih enotah uvajamo vse večje število laboratorijskih preizkav, da tako izboljšamo delo in zmanjšamo izdatke za dodatne preglede v Celju. S tesnejšim sodelovanjem med ambulantami v posameznih krajih naše komune se je postavilo na dnevni red tudi vprašanje sodobne sterilizacije rokavic, zavojnega materiala in drugega materiala, na kar smo opozarjal j. posamezne zdravnike, ki so odgovorni za svoje enote. Zdravstvena prosveta: Povsod, kjer imamo posvetovalnice ali pomožne posvetovalni, ce, je ustanovljeno tudi zdravstveno prosvetno delo, ki razumljivo zajema teme iz področja otroškega varstva. Ustanovljeno je sodelovanje z radio-oddajnikom Šmarje. Posamezni zdravstveni delavci so tudi sprejeli zadolžitve za delo pri tečajih RK, kjer so prevzeli odgovornost za sama predavanja, deloma pa tudi za organizacijo tečajev. Glede na to, da je nasaustanova tudi določena za izvrševanje del zdrav, centra, smo uspeli sprejeti zadolžitve posameznih timov zdravstvenih delavcev za izvrševanje najvažnejših nalog s področja preventivnega zdrav, varstva. Posamezni zdrav nik je s svojimi sodelavci odgovoren za izvršene dezinfekcije za male asanacije, preglede šolarjev, izvršena predavanja in delo v RK. Na ta način mislimo zagotoviti stalno aktivno vplivanje celotne zdrav, službe na zboljšanje zdrav, štandarda našega področja. Kadri; Štipendiranje ni opravičilo precejšnjih družbenih sredstev, ki sta jih vložila Obč.LO in zdrav. dom. Dosedaj je službovalo v naši ustanovi 14- zdrav .del:"' ve. v, ki so daljši ali krajši čas sprejemali štipendijo. 4 zdravniki, ki so samo odslužili po z konu predpisan rok. 2 medic, sestri, ki st še pri nas. 1 bolničarka in 1 babica, ki sta tudi ostali v naši ustanovi 1 bolničarko je Obč.LO pustil oditi, ne da bi odplačala ali odslužila, štipendijo. Dokvalifikacijskc izpito za višji naziv sta položili dve stalni uslužbenki naše ustanove. - 7 - Polkvalifikacijo so dosegle- v sami zdrav. službi 4 delavke, ki delajo kot bolničarke. Od 5 štipendistov medicinske fakultete, 5 ne izpolnjujejo redno svojih študijskih obveznosti, eden na jc zaradi nepozornosti štipendiranja neupravičen sprejemal štipendijo že nekaj let. 5 študentje iz višje stomatološke šole pol. ga j ■' izpitih v redu in bodo v letu 1964 žv vsi na službenih mestih. 1 študentka farmacevtske fakultete sprejema štipendijo že precej dalj čašo, kot je za študij formacije predvideno. Na srednji šoli za med. sestre imamo 4 gojenke, od katerih -je ena izgubila ono leto. Na šoli z zob tehnike imamo dve štipendistki, ki .bost nastopili službo letos. Nuno je p t m k, onega sanitarnega tehnika, za kar pa sc-nihčvj n v. z ni n , kljub temu, do štipendij - • ponujamo. Zev našo ustanovo so v rednem delovnem odnosu trije zdravniki, ki opravi j. jo svoj redni en .-letni' staž, po katerem bodo 1 ;h ko d. c 1 ali pri n a s . Za našo službo in javnost ju najbolj občutljivo pogosto menjanje zdravnikov v Rogaški Slatini, kjer'je splošno zdrav, služba n oprani zdrav, službi steki-.me in zdravilišča zaradi daleč manjših sredstev v neugodnem položaju. Obsto-dajo precejšnjo razlike v doh dkih med. zdrav. delivci,posameznih ustanov, ravno t-ko im spl' šn zdrav. služba najmanjše možnosti za obnavljanja i nabavljanje medicinska in ostale opreme . Zarodi razdrobiš e vos bi zdravstvene službe v kraju, p je dober del že obstoječe midic. opreme zelo slabo izkoriščan. Delavni prostori: Z dograditvi j > n v«, ga zdrav, dom.: v Šmarju in končen:' adaptacijo v Rogaški Slatiai, m b. ustanova v dogi..dne m času rabila večjih sredstev z' zid'oje oz ir orna adaptiranju. Oprema: Potrebne, ju - ep 1 rute. v ipr.n, v R a.ški 31 tini ter n .-.bova nove medicinske oprene v Šmarju. Kot posebni pr blum se p-st vij d graditev zdrav, doma v Šmarju. Gradbeno delo g■ zaključ na, p' trebn. j š,. uc kaj sredstev za najnujnejšo ureditev pred s ono stavbo in nabavo tipske g r hi št v- za čakalnice, dcln-- z rdmcijc in ost "le prost rt. Zdravstveni d m b... ca.v. 14 dneh vseljiv, vendar zaradi tega, ker imame n..pl žene situacijo pri 3GP in Mizarstvu ter nam manjka dc-nar, da bi naročili tipsko pohištvo, no bomo' mogli pravočasno začeti z delom v novih prostorih. Tako bo novi zdravstveni doni d~ 15. mar c o stal d grajen in prazen. . Predstavniki Obč.LO predvidevajo, da bi občina najv la za nas kredit v višini 2,ooo.000.- iz investicijskega sklada, nadalje da bi na račun hišnikoveg o stanovanja dobili tri milijonv iz st"nov njskog' sklada in kot tretje možnost kredit, ki bi ga lahko dala komuna Ir." banka naši ustanovi ob garanciji ObLu. ZSZ, ki je skoraj v celoti finansiral dosedanje delo no more dati nobenih sredstev več. Notranja zakonodaja v zavodu: Komisija z. pravilnik zbira pripombo, ki bodo dobra p /služile pri izdelavi statuta. Predvsem je treba zajeti razne sluzaje, ki jih p kaže šele praksa, ko sin ■ marali naknadno odločati žirom?, sproti rešitve predlagati upravnemu db ru v potrditev. Novi statut b moral bolj p dr bno obdelati metodologijo, kako naj sc izvajajo posamezna načela, ki so v pravilih in pravilnikih zajeta. Finančn ' ek ..on-ms k o posipanje: Z uvedbo in predvideno razširitvijo kmetijskega zavarovanja postane ZSZ plačnik za 96% našega dela. Preostanek so še nekateri samoplačniki, občinski podpiranci in vojni invalidi. Občina plačuje večji del preventivne dejavnosti in obč.zdrav.center. Z obzirom no nizke dohodke naših delavcev in uslužbencen 3 p -dračja naše k munc, ki so izp d republiškega povprečja, so tudi odgovarjajoči skladi ZSZ slabi, taka. d c. nc krijejo naših potreb. Niti ekstremno znižanje b.lniškeg. staleža niti ukinitev večjega število, naših ambulant in zmanjšanje zdrav. delavcev ne moro stanja spremeniti. P g'dba z ZSZ za leto 1962 je up štev' la le deficit pri socialnem zavarovanju, nc pa tudi našega pr ..-grama dela in našega predračuna. Zn to sim m rali plače napran drugim zdravstvenih ustanovam precej nižati, kar je pripomoglo , da sno izgubili dva zdravnike in eno medicinsko sestro. Ker pa je potrošnja iz skladov za zdrav, zavarovanje vendarle izredno p -rasla, je potrebno analizirati notranjo strukturo te p . trošnje , to se pravi v ide-1 ti koliko teh sredstev porabi specialistična služba, koliko 'bolnice in koliko ambulantno poliklinični zavodi, kot je- naš. Ob taki a-nalizi seveda v^ okrajnem mc-rilu b" mog oče prikazati nepravilnost obstoječo p "g xlbe. Povdariti je treba, da zdravstveni d n nc m rc formirati svojih skladov, ki so za. na daljni razvoj ustanove izredno važni. Sindikat je v pretekle" - r-zdob ju-obve še-1 V'l:vtiv ^ p osi v-°n ju z v " da, načinu f ra ir n3' b .d'z~ in P d. ebuo in na. ta način tucti zb 1 jš.-l 3 .dol 'vanj.. el n v luživa, eri se. * upr-' vi j-n. ju. V b .-d. ec b. r^l tudi b J. j ..svetlici p ac n (V. p' lniliiv^a študij •; in togažir p j z dr v. " -1 ve c v pri preventivne.: delu izven ust;, ve . Da bi stiki bili boljši Organizacija SZDL se s svojo dejavnostjo prepleta skozi vse zvrsti družbenega življenja*, skuša- biti pobudnik___in usmerjevalec aktivnosti-, zato je prav, da^je tudi občinski odbor SZDL redno spoznan z delom vseh družbenih organizacij in društev. Vse organizacije in društva prosimo, da občinskemu odboru SZDL redno in pravočasno pošiljajo vse dvojnike zapisnikov svojih sej in zborovanj- Morda hi lahko dejali, da s tako željo krepimo birokracijo, vendar menimo, da vas s tem tie bomo preobremenjevali, ker želimo samo dvojnike zapisnikov ali izvlečkov. .0..konkretnih .uspehih,, in sklepih- -S 'takimi stiki bomo vspostavili lahko dobro sodelovanje, pravočasno lahko obveščali občane o dejavnosti in pa tudi pravočasno priskočili na pomoč tam, kjer bo to potrebno. Družbene organizacije in društva, naj pri izvajanju velikih nalog, ki jih-postavija pred nas družbeni plan in pa potrebe po gospodarskem ra z verju; rasti turizma in živahnejši kulturni dejavnosti, tesno sodelujejo, da bodo uspehi r esnič-'" no lepi. Napore je potrebno strniti, čc hočemo hitreje napredovati. Prosimo..vse organizacije, in društva po posameznih krajih, da nam pošljete: - sezname sv jih odborov in komisij z naslednjimi podatki: ime in priimek, rojstni datum, bivališče, zaposlitev, - letne delovne programe, - redno zapisnike in zaključke, - po možnosti obvestila za seje. Tekmovanje med KO SZDL v šmarski občini je v toku. Tudi dejavnost ostalih organizacij in društev odločilno prispeva k uspehu. PROSVETNEMU DRUŠTVU V ZIBIKI ČESTITAMO IC POGUMNEMU NASTOPU NA NEDAVNI SEKTORSKI REVIJI DRAMSKIH DRUŽIN V ŠMARJUI lo O PRuBL.tiVj.IH Z LRA VB TVEb EGA ZAVAROVALJA V letu 1962 je bilo na podružnici socialnega zavarovanja Šmarje pri Jelšah opravljeno pomembno delo, posebno z ozirom na nova zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in o zdravstvenem zavarovanju. Ta dva zakona sta uveljavljala popolnoma novo organizacijo na področju zdravstvenega zavarovanja. Vsied tega so bila nujna razna posvetovanja z zavezanci prispevka, zavarovanci in drugimi forumi, v cilju postaviti nove organizacije. Izvršene' so bile volitve v nove organe zav 'ravanja, isti so sevv tem času žc konstituirali in pričeli z rednim delom. Čaka pa komunalni zavod še prilično delo na področju sani upravne zakonodaje /izdelava statuta zavoda, pravilnik koriščenja zdravstvenih uslug, pravilnik o nagrajevanju itd./. Pomembn - delo j c- bilo opravljeno tudi na področju vpostav-1jam ja novih odnosov z zdravstven . službo, predvsem ob sklepanju novih pogodb, kar je bilo še posebno važno, ker so te nove pogodbe- e cc-nah zdravstvenih uslug dejansko pomenile prelomnico v dosedanjem sistem financiranja zdravstvene službe. Zakon namreč govori e dc-lovnih programih zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti kot ~snovs financiranja odnosno , osnova za povračilo opravljenih uslug. Vendar pa so bili omenjeni programi r.-.di neprc-stud ir onih normativov nepopolni in vslcd tega težko upor bni kot osnova za sklepanje pogodb z zdravstveno službo. Zavod je bil primoran b sklepanju pogodb iskati druge normative, za. katere bi bilo tudi težk reči, do s: bili p: p ln. objektivni. P nanj lcl j iv st lc—teh se je pokazala b zaključku bilance, sle- zi. kat er' vidim • neke negativne cinike finančnih sredstev. Račun, sc, da h s p g clbami v letu 1963 ho n g če dpraviti p nanjkljiv sti ker razpolagamo z boljšimi p kozatel ji, ki jih jv v ten ,bcl b ju dal-' praksa. Tudi v letu 1962 -paŽan p viš nje izdatk v na veji zdravstvenega z varovanja, p sebn izrazit pa s prebite le nekatere p stavke in fc - na računu b l.nic, z vbne nege in na p stavki n- cV ne s til a sobn-.ga d- h cika, medtem k' so se- cel tni izdatki p višali v n rnal.u . i. bsegu z z ir on na p .večan zap slitev in na povečanje j sebn ih d h ck v delavcev in uslužbencev. Kakšni s. bili premiki izda.tk v zdrav tvenvga zavarovanja, v L tu 1/62, nar. p k-že j p edine na jva.žne jše p: stavke v bil onei. AiviBULAhTInO ZDRAVLJEN JE Leto Število bilančni znc šele ' povprečna na enega zav. cena. pregledov din ■ 1961 1962 1o5.554 119.265 41,377•923.-39,724.368.- 392 244 333 262 9-569.- 8.753.- % 112.98% 96% 07% 91.47 ZOBOZDRnVBTVO Leto Število pregledov bilančni znesek povprečna nn onega cena pregledov akt.zavar. din 1961 3o34 13,927.416.- 4.590,44 0.70 3.22o." 1962 3299 21,337.3oo.- 6.467.80 o,72 4.7o2.- % 1o8.73% 155.2o% 14o,89% 146.0 2‘ EVO L NICE Leto število oskrbnih dni bilančni povprečna na. enega akt.zavar. znesek cena oskrbnih din dni 1961 3o.57o 77,109-796.- 2 •522,40 7,17 17.832-- 1962 38.886 104,823.584.- 2 .695*- 8,56 23.o9o.- % 127.2o% 135% lo6.S5% 129.48% V teh treh postavkah so glavn- neskladja, ki so nastala v letu 1962 - Na postavki, .ambulanta zdravi jan ja beležimo skoraj z 13% več storitev, a. za te storitve jo zdravstveni dom sprejel 4Z° manj sredstev kot v prejšnjem lotu, za 8% pa so se znižali izdatki po zavarov alcu za ambulantno zdravljenje. Jasno, da se ta minus mora. pokazati v zdravstvenem domu. Posledica tega pa je, da so sc pogodbe sklepale v sredini lanskega leta z restriktivno veljavnostjo in da elementi uslug niso bili dovolj proučeni. Popolnoma nasprotna razmerja so nastal - na postavki zobozdravstvo . Na te-j postavki beležimo vsega za 8,73 % več storitev v odnosu na loto 1961, sredstev jc bilo izdanih pa za 53% več ob istočasnem porastu cene storitve za 4o%. Obremenitev na enega zavarovanca je 46% večja. Tu sc vidi močan prehod od konzerv at iv g na prot etiko, ker jc- posledica, da Sv je prejšnja leta prot e tika zanemarjala radi r.u do v oljne zasedbe strokovnega k id ra. Največ ji premik pa je postal na postavki "bolnico"-. Pri 27% voč izvršc-nih storitev je- bolnica prejela 27 milijonov več sredstev "■ 1 i povišanje v odnosu na 1961 leto 35%? kar je povišanje na osebnega zavarovanca skorja za 3o%. v odnosu na leto 1961. Čeprav so se tudi z bolnico sklepale nove pogodbe z restrektivno veljavnostjo, so so na tej postavki pokazali popolnem-' nasprotni zaključki kot na postavki, "ambulantno zdravljenje". Kljub znižanju cene storitvam so bolnice v odnosu na leto 1961 procentunino povišale ceno in maso dohodkov. V povišani postavki nr.se- sredstev bolnice in zobozdravstva je udeležen ves dificit, ki je- nastal v večjih izdatkih nad dohodki v okviru podružnice. Iz probleme tike na terenu pa je zaključiti, da ne bo mogče zniževati postavke zobozdravstva, ker jc kljub močni dejavnosti zobozdravstvene službo v letu 1962 ostale še ogromno neobdelanih pacientov, ki so nujno potrebni z obozdravniško noge. Z uvedbo simboličnega plačil pa receptu /6o din/ se je zniz^la receptura na 98,66% v odnosu na leto 1961. Kljub manjšemu številu izdanih receptov pa je bilo za iste izdanih ll,lo% sredstev več odnosno, je višja cen po receptu za cca 12,83%. Iz tega je razvidno, da so se predpisovala dražja zdravila. Nesorazmerno povečanja beležimo n- postavki "nadomestilo plače", _ 'dnosneg os-bnega dohodka. Na tej postavki beležimo povišanje bolniških dni z^ 16,o2%, voč sredstev na konto nadomestila pa je bilo izdanih 52,4o%, p-višanje na enega zavarovanca pa znaša 45,22%. Ta nesorazmerja so nastala za— r di no ene g--, obolenja p gripi, delno jo a tudi zaradi preveč popustljivega odnesi zdravnika do pacienta, ko je isti zahteval bolniški dopust. Nesorazmerno izplačana sredstva na tem kontura so posledica izplačevanja/ razlik, ki so nasta-cij^h^''ViSGVr'nJ"U osc"bnvSr; ^-'hodka v gospodarskih organiza- Nujno jevobaelati problem nadomestila, za skrajšan delovni cas doječih mater, za katerega je bila dascdaj praksa, da se^jo nekako avtor,aticn- skrajšan dolovni čas materam podaljševal is 6 na 8 mesecev. To podaljševanje naj bi po zakonu bila le izjema, a vsi podatki n-m kažejo,- da je to P '■> stal o dne vno p ra v il o. 10 nvu potrjuje naslednji odnos, bolniški dnevi za čas nosečnosti in poroda so porasli vsega za 5,46%, dnevi za srrajsan delovni cas doječih mater pa so porasli za 3o,22% -odnosno s. p or o sli izdatki za skrajšan dclvni čas za io/, 91%. Pri v ton vprašanju j, nujno, apelirati na zdr 'vnikc , ^c\f° 7 bodoče ^ drži jo pravil z ak-.;n°. V n-^spr tnen primeru *co kvalificiralo to dejanje kut neodgovorno. Nesreče pri delu - 13 - V letu 1962 je bilo vseh primerov nesreč pri delu 34-4 v odnosu na leto 1961, ki jih je bilo 4oo primerov. Primeri nesreč pri delu so se znižali za 16%. Prvič je karakteristično , da smo uspeli znižati nesreče pri delu, drugo pa, da odpade 3o,52% primerov nesreč pri prihodu na delo in iz dela domov. Iz tega je razvidno, da gospodarske organizacijo niso bile dovolj zainteresirane pri raziskavi nesreče, ki sc je izvršila na poti na delo in iz dela domov. Po novih predpisih o zdravstvenem zavarovanju bodo gospodarske organizacije bolj zainteresirane na tem vprašanju, ker bodo vsi stroški zdravljenja padali na njih 'vo breme. Po gospodarskih organizacijah je število primerov nesreč pri delu naslednje: 93 priim rov 51 prime rov 3o primerov le primerov 17 primerov 14 primerov 14 primorov 11 primerov lo primerov lo primerov 9 primerov 9 primerov 7 primerov 7 primerov 3 primero 3 primere 38 primerov Vsega skupaj: 344 primerov To je le nekaj najbolj karakterističnih problvmov s področja zdravstvenega zavarovanja., ki pa n >" sv.jv jo obilo mg -tivnih tendenc, ki so zbile v teku 1. • •'■"ega let- . Pri reševanju teh problemov se bodo morali angažirati vsi zainteresirani fantiorji posebno pa z ozirom, da bo v letu 1963 znižana stopnja prispevka za zdravstveno zivnrov- j c in ob takšnem stanju koti vi da danes lahko zapademo še v večjo finančne težkočv. 1. Steklarna Rogaška Slatina 2. Zdravilišče logaška Slatina 3. Gr ad b e n c p o c, j c t je Ro g a š ko Slati ina 4. Kmetijske zadruge na našem območju 5« Komunalni zavod in komun.uprava 6. Mizarstvo Rogaška Slatina ?. Gozdni obrat Rog.Slatina in Podčetrtek 8. Gostinstvo v celoti n;. našem območju 9. Železnic na našem območju 10. Ključavničarstvo Rogaška Slatina 11. Kmetijsko gospodarstvo Šmarje 12.Oblačila Rogaška Slatina 13•Steklarska šola Rogaška Slatina 14.Trgovska podjetja na našem- območju 15 DE3 Celje izpostava Rog. Slatina 16. Avtomehanična delavnica Rog. Slatiinh. 17. Vse ostalo gospodarske- organizacije in ustanove, šole in zasebniki Mreža zdravstvenih zavodov; Pre-d leti je bilo v občini skupno lo samostojnih zdravstvenih zavodov. V letu 196o so se vse zde'vstun: postaje spojile v en zdravstveni zavod in to v Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Ta spe j it-.: v j- bila nujna pred vsem v ekonomskem in kadrovskem oziru. .Vidno je, da je ta‘ . organizirani zdravstveni dam zboljšal materialno pogoje- za delo zdravstvenih delavcev, kakor tudi razvil vse potrebne službe preventivnega varstva. « V sklopu Zdravstvenega dom.-. Šmarje*, pri Jelšah poslujejo naslednja zdravstvene, enote: - Zdravstvena past • j.x Rogaška Slatine. - Zdravstvena p staja Rogatec - Zdravstvena postaja Podčetrtek - Zdravstvena pv staja Bistrica ob Sotli - Zdravstvena p.:-st: ja Koz ju - protituberke Iczni dispanzer v Rogatcu, higiene kr. prst: ja in re š o v In ~ p os t a j ~ . Kot sam-stojni zdr-vstvoni zavedi p- poslujejo še-: - Zdravilišče R :gaška Slatina ^ - Obratna ambulanta Steklarne "Boris Kidrič" Rogaške Slatina " - Lekarna Rogaška Slatina Posebno vlog: in nalc^ opravij' tudi občinski zdravstveni center, ki ie organizir-n pri Zdravstvenem d .mu Šmarje- pri Jelšah. Osn-vna naloga .-bčinskega zdravstvenega centra je, da opravlja str-lrovne zadevo, ki ima j splošni p?«ncn. zdravstvenega varstva v občini, n.adal je prouČe v-rnjo posameznih upravno-strakovnih nalog s področja zdravstvenega varstva, sestava raznih ■ valiz, sestav'. predi og v, -mre-žj- zdravstvenih zr.v dov, nuden jv pomoči pri, s traka-vnc-m d_lu zdravstvenih zavodov ter v spl?snem skrbeti z zboljšanje zdravstvenega varstva državljanov. Ce v splošnem gledamo mrežo zdravstvenih zr.v dov v občini, vidimo, da je ista na krajevne prilike- c "or razvita in ne ■bst ji p treba po razširitvi, tnvu č .k L. -bst o ječo- mrežo zdravstvenih zav d. v funkcion: la. še izp lniti in t • v notorialnem kakor tudi v kadr vokem p glcdu. Trenutna je ne z at! stn ■ razvita lukami šk?.\ služba. T -službo opravlja le samot - -jna lekarna v R gaški 31.ati.ni z le karnisa : p st - j o v R gatcu ter Nov lukam-: v Celju z k k .miško postaj • v P dčetrtku. V ten letu se predvideva še otvoritev lekarniške p staju v Šmarju pri Jelš: h. Po statističnih podatkih ugot vin . , da je n- brv-č ju, ki šteje $1.143 prebivo.lcev sodu m splošnih zdravstvenih ordinacij s putini z^buiai rdiu.acijani tur organiziran preventivna zdravstvo- služb - pri vseh zdravstvenih postajah. Glede n- štv.vilo prebivalstva pa sc p sanozrnih zdravstvenih postaj p- sluzu j o naslednje- .števil-'- prebiv. Iccv : - Z drnvstvenc p •■staje Šmarju pri Jelšah 8.909. - Zdravstven^ postaje Rogaška Slatina ir. obratnu nnbulante 7*425 - Zdravstven, postaje Rogatec 3*821 - Zdravstvene postaj-. Podčetrtek 3*183 - Zdravstvene postaje Bistrica Ob Sotli 2.386 - Zdravstvene p:.staje Kozje 4.638 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev. Vili Škrinar PO NAŠIH K RA JIH ^ S KO ZI ČAS /Zapisek za naše šolarje/ Na aktivu Razrednikov tretjih razredov so sklenili, da poprosijo uredništvo "Novega Obsotelja", da bi objavljali krajše sestavke o najpomembnejših dogodkih v posameznih krajih šnarske občine. Taki spisi bi lahko koristili učencem pri spoznavanju lastne občine. Želji skuša:: ustreči, saj sao še lani objavljali zapiske za našo šolarje, kjer je bilo opisana Kozje, Rogaška Slatina in zgodba iz P četrtka. Tokrat objavljano zapiske o rogašken področju. Prosimo pa še zn zapiske iz Podsrede, Polja ob Sotli, Podčetrtka, Olimja, Šmarja pri Jelšah, Zibike, Pristave, Le- bc-rga, Sladke gore, Mestinja in drugih šmarskih krajev. Prihodnjič bon objavili podatke o Šentvidu pri Gr ob e Inv m, Bistrici ob Sotli, Virštanju in Pilštanju. Sodelave-n lvpa hvala! Zgodovina Rogaške Slatine: Razvojni dogodki Rogaške Slatine so silno pestri in pot do celotnega zgodovinskega razvoja zdravilišča je- zelo dolga. Za laž jv razu'navn je ra zde lino zgodovino Rogaške Slatine na pet obdobij. 1 * 3 4 5 1. Od rimske dobe do leta 1685, ko je izšlo prv~- tiskano obširno dc-lo, ki sc nanaša sa"" na R.-grško Slatino, ki jo je napisal mariborski zdravnik Johanne s, Benedik fcus Griin-del. 2.Od leta 19685 do 18o3, ko s vrelci prišli v last štajer-skih dožel stancv. 3. Od leta 18o3 do 19o8, ko so sc vršila v,lika kaptažna dela, ki so povsc-n pre-us:icrila položaj starih vrelcev. 4. Od let 19o8 do 1945 5. Od leta 1945 do danes. 17 - Pryo_razdobjo. Prod približno 2ooo loti so noši kroji bili vključeni v rinsko provinco Sp. Panonije. Da so Rir.ljr.ni lahko obvladali neizmerne razdalje sv jo države so v vse snerl gradili dobrc cesto. Nastajale so .r inske naselbine kakor Colje, €iin-skv Toplico, Poljčane, Ptuj in hnogi drugi kraji. Od Celja do Ptuja jc vodilo skozi rogaške predele voč cest, katere ostanki s - še d -•ne s dobr vidni. Ena taka c. sta jc peljala iz Celja ni:n Blag -vne pr .ti Sl-mu vri P nikvi, čez Grobel-no, _ uino šmarskega gradu, p te a p tiru današnje ceste skozi Šilarje proti Medvedje u selu. Tu sc odcepi ena cesta na sever prati Poljčanam, druga na vzh'd prati Rogaški Slatini - Rogatcu - Ptuju, tretja pa krone iz R gaške Slatine proti Kostrivnici. Ven i torc-j, da s tod ni; v- hodili Riaiijvi, nc vuv pa, če so poznali zdraviln - a č Rogaško- mineralne vode. Bili s-' ne-nav..dno praktični ljudje, ki s~- izk Tiščali vse, kar je dežela nudila k ristnega in d brc-ga. Zato je verjetno, da so prišli na slud tudi te j vedi, toda dokazov za to ninano• Usoda Rogaške Slatine je v ne prvimi :c-gli vse do srede 1?.stole tja. Nekak' okrog 1^ ta 164-5 sc jc v teh krajih nu-■-il na lovu grof Zrinski. Bolehal jc na jetrih in vranici. Do načini s - :u svet vali, noj pije vod; iz tukajšnjega vrel-ca., ki se jc nahajal v gozdu nc dal..c od farne cerkve. Grof Zrinski je to st -ril in ozdravel, kar sc jo razneslo p" vsej tokratni avstrijski deželi. Zdravniki o post li pozorni na rogaško ninc-raln- ■ vod:- in s^ jo začeli um rablja ti proti razni-, boleznin. Med prvini s dr.vkigner v Grazu, dr.S r-"bajt /Sorbe/ na Dunaju itd. Uspehi s bili vsesk zi zadovoljivi. Sloves - zdravilni noči Slatine sega .kr .g l.ta 166 o tudi izven državnih ne ja v Ne .čijo, P Ijsko, Italijo. Kakor hitro pa jc voda zaslovela k-'t zdravilna, se domačini zasloveli kot zdravilna, s- d .načini spoznali, 'da se- pri fccgj v di nu-.ii d bor c biček. Mastni j prepir za lastništvo zemlje-, na katv r • j. voda izvirala. V prepir jv p .-segel tu-.cii Strnoljski graščak Peter Kurti iz sosednjega Rogatca. Dosegel jo,Ga se jv pravica izkoriščanja vrelcev podelila sa.n_u n jenu. Leta 1676 jc po-stavil oh sl 'tinskem, vrelcu pr— v" zidano g stišče.Razpošiljal jc v do v zabojih po 25o steklenic. Sloves v de je- naredil tu1! cc.no, tnkc d: je ste-•xlexiica stala na^Dunaju 1 goldinar. Avstrijski cesar je vzel ^pravico izkoriščanja vode Kurtiju in je prenesel na zasluzenega bojevnika proti Turkon Ambrozija Franka. Drugo_razdgbjc: Dr. _ Johanne s Bcncductus Grundel je pr uče val vodo in izdal 3 n0^j_prvo knjigo poc naslovom Roitschocrenc, ki je izšla najprej v latinskem, nato v nemške n jeziku. Leta 17,21 je dobil kolegij dunajskih lekarnarjev izključne pravico za izkoriščanje rogaške Slatine-. To s obdržali do 1782. Uredili s • p ; dročja okoli vrelcev, obzidali studenec z narnornatin venčen in postavili nad njin preprosto streho, da ni nogla_pritekati deževnica v studenec. P - sobni r.az-r-niici sc pazili, da sc je p 1 jnjcnjc v a d. c vršilo v rodu. Po 1782 letu s sc za posest vode prerdrali posestniki Luka Jene nš c k, Jožef Ditrih in Dominik Tambasko. Pogodili s- se, da bo vsak izned njih štirinajst dni izkoriščal vedo. Ker so se p javili neredi in pritožbe s ' leto. 18o3 prešli v last staje rs kih de želnih s t anov. Tret j c- _ obd ob i e : Novi gospvtiarsji s■ znali ceniti v"do in zat. sistematično urejali .krog vrelcev. Od leta 18:4 je tu stalni zdravnik. Zine. ti s • začeli nove stan vanjske hiše in restavracije. Leta 1813 se zgradili prvi zdr-viliški don. Leta 1819 je bil na novo zajet glavni vrelec, ned nji pa so p stavili paviljon na jenskih stebrih, kar je sp ni-jnio na grške in"rimske to upi je in_ zočn vrclv-c ion n- vati Te.upe 1. V ten obd b ju je dobila R'goska Slatina približa:: današnje stanje. Število gostov je bil • približno 25' na let . i884 s zajeli novi v., e le c in au hali ine STYRIA /latinsk i ne z o štajersko/. Mineralne v de jc bilo vedn pr c .ni 0, opažal sc je. tuli, "!a zdravilna noč vode peša. Vrelec je bil le (V brc tri -etre gl "b oko m je- pritok' la p d talna vda. Leta 19 08 s . / za-celi r.izisk vnui toren seve r n >1 vrelca Te.orel in v gl bini le e tr'v, našli nav izvir, ki je p- sestavinah nadlcrij.jc-val Teapel in Styrio. Dali so nu ine Donat /no Donački gori/. Po svojih sestavinah prekaša vse vrelce v Evrri. Vsi vrelci s bili zajeti v p '' zemeljskih bazenih iz oiarnor-Oa. Oc taoi s: črpalke p -tiskale vod: v paviljone odnosno v nalivalnico, ki je bila zgrajena leta 19o4. Četrt o obd -bje : Leta 191o je zgorel Zdraviliški do n, ■ ki je bil p ziovn • zgrajen 1-ta 1913- V času I.svet ovne vvinc- s bili skoraj vsi razpoložljivi hoteli nanenjeni ranjencem. P r-azpadu ■ avstr •— ogrske n narhijc jc zdravilišče prešlo v last države in zopet sluzil-, sv jenu prvotnemu namenu. Števil . gostov je iz leta v Leto naraščalo, s ten pa turni stanovanjska kriza v sezoni. Te up ; razvoja pa je prekinila II.sve t vna v ona. Herc li s zopet postali kasarne. Peto obdobje: Z vstrajnin delon so se modernizirali domala vsi h.teli. Naj-VCCJ1 poucn. za-Rogaško .'Slatino jc za jv t je novih vrelcev. Le' 19 - ta 1952 s- z vrtanj en v gl Din'' 5 not rov lotili veliko količino mineralne vode . Vrtanje sc j c nadalje v ni o 1953? 1955 ? 1958. Navrtali so 4o vrtin. Za sedanje izkoriščanje p-' s pustili sano pct vrtin, 3 ale sa zaprli. 01 teh sc štirje v pivnici, eden pa v nalivminici. Odvisna v.aa iz pivnic .Štoka v naliv sinic a, čel pa v kopališče. V naliv solnici so šobili 1962 n.ve stroje, ki avt.matično polnijo steklenice z nincrnln vode• Izboljšajo jo z dodaja, njem ogljikovega dvdeisa. Zdravljen Rogaška mineralna v da zdravi bolezni jeter, žolča, ledvix, želodca. Zdravi pa se s pitjem zdravilo v vode in k.panjem. ROGATEC - zanimiv trg Rogatec jc trg na nc-ji ned LR Slovenijo in Hrvatsku. Leči ju rečica Sotla, ki izvira pod Mac 1 jen. Sk zi trg teče p t It Dragan j a, ki se izliva c Sati:'. Naselje je strnjen- in je stisnjene ned hriba. Iiišv so precej, velike , večinoma cno-ncOŠstr pne in se drže skupaj kot v '.c s tu. Tu je edina 'veježična šola v celjskem okraju, kjer je 8 razred v in 4 višje hrvatslci. V Rogatcu je več specializiranih trgovin za: špecerij , , r:a-nu fak tur , obutev , železnim in p _s d , konfekcijo ter trafika. Blizu jc izletniško zanimiva Donačka gora . Sk zi Rogatec v zij avfc busi na vse strani: pr ti Ljubljani, v Celje, Ptuj Majšperk, Zagreb in Pr e gr.a . V R g- tcu je tudi važno železniški prx..et. Skazi pelje vnatirn-' železnica, ki se cepi v Gr .'bolnou. Iz Colja v zi o sobe n vlak sk zi d ga. te c v Zab le. T železnic s dprli d R gač ca leta 19'3? dalje d - Krap inc pa Iv. t . 193 - Tu je budi kurilnic a. Ob cesti, ki volje proti Krapini, j<. Zdravstveni tem, ki jv lil zg ra j e n let .a 19 3 o . V t r, ,u j c ž a g c. in v e 1 i k. ■ Iv le ti j-sko p-se s tv . Prebivalstva- jo p vezan s s ase'"n j hm’"t s ko republike. Precej j- zre slonih v steklarni in v "Plastiki" v Straži. Tar jv tu i kili . Prvi zgod vinsko znani prebivalci v Rogatcu ir. okolici s bili Ilirci in Kelti. Tu si preb iv "li tu-i Ri el j mi. 3 k .zi kraj je voO.ila rinska ce-sta. V Brezniškovi hiši /s^sc' šale/ vzidan kancu, na katere je upodobljen znaj s perutmi. Pad -b^n kamen z zmajevo glavo se našli pri p oliranju stare šale. Oba kamna sta ostanka istega večjega rimskega sr imenika. Na sever..vzh dnon hribu so razvalino nekdanjega gornjerogaškega gradu. Na zapadni strani pa je še dobro ohranjen grad, kjer so st an v an j a. Zgodovina p r- čn o Iv eh turških p-h dih. Trg Rogatec je večkrat p.g rel. KOSTRIVNICA - stari rimski Ko s trum * 1 Vas je nastala že v rimski dobi, ko jc tod vodila rimska cesta, ki je peljala preko Boča, ki s::- ga Rimljani imenovali Klavdijeva gora. Pod Bočem so imeli Rimljam.i počivališče -Kostrun, iz katerega jc nastala Kostrivnica. Ostanki rinske-cesfcv., ki je peljala iz Kostrivnice čez Pil ir. v: v Sentpc-tcr na Medvedove sel';, sr še danes dobr' vidni. 0 turških vpadih v Kos brivnic- ni n bonih pikt^v, pa tu^.i n.bcnoga gradu ni v bližini. Pol B če;. st • ji tudi več lene ž jih znam n j, kar r meni, da je večkrat razsajala kuga. Med NOB je dosti robivalcc-v bilo mc1 partizani. Največ s sc zadrževali na Boču, kjur so imeli partizansko bolnico, domačini pa. so jim nudili ostalo pomoč. Padlim borce:.: s postavili na B: ču in v Kostrivnici lepa spomenika. Prebivale tv..- v ok lici sc ukvarja največ s poljedelstvom in vin' grndr.ištv 'n. V bližini /na Boču/ j., nno-g apnenca, katerega, žge j- in predaj o jo. Industrijo tu ni, zafc 1 ju.; jv odhajaj'? na dela v od dal jv nc kraje - v R~gosko Slatino , v Btore in v Celje. Nekaj zaslužka s prebivalcem dajali vrelci mineralne vode v Sp.h strivnici. Pred nedavnim so jih zaprli in gradijo na ten on stu tovarno za predelavo sadja in sadnih sok v "3AD-S0K" V bližini teh nekdanjih vrelcev je državno posestvu % Darko Bizjak MLADINA O ZAPOSLJEVA1TJU IN DELU pr c E Lic vi j:. Lila oLČinsk1' rila 1 inska p ...k -•ngrosn«?. konferenca v S 'arju ■; ri Jelšah. Konferenc - j razpravljala : dveh pr-Ll e tiskih p •Er"; č j ih a o la rganizacije v s a: i slu sklop -v VII.lc ngresa Z M Jug slavijo : - Pr "'"bi v'. z'p • sl j c-v ar. j c : elanih, "La-s do p o lg rolet are o v in ustanavljanje življenjskih p g'joV v p-.vezavi z drugim el c Ion storilnosti. - Delovne akcijo značilna dejavnost organizacijo Z KB in odnos na turistično usmerjenost naše komune v nasludnjcm lotu . Mladina je z razprav na konferenci dokazal, da ono trezni presajati p:ti do napredka in da strenimo za čin bolj pospešeni::.: dve-gon proizv".'njo v p sameznem. podjetju kot tu1! v celotni konuni. Konferenca jo izluščila n-katere nalogo, ki Lo V: v b od čo i snovna vodilo v delu mladinskih aktivov. - S no tern > z a;- sl j^ vanje j. nc-rila sposobnosti posrodoval- : niče za dol o ali sprejemih pisaril v y Ujetju. Postalo je splošna družbeni \ r ble-n, katerega s, dolžne r«. šovati vse družbene sile v komuni, p ,sebn .• še -rganizaci jr ZMS. - Potrebn jo d seči, -E,a se zanp sl je vanje p veže s poklicni:.: usmerjanj ota nladih la da se z-a odvečno do lovu silo organiziraj e ustrezni tečaji zn prid bitov ninirmlnc kvalifikacije . - Mladina n ra zastopati stališče-, da se gr a Ei j s a ska st -n.vonja, uredi družbena prehrana v in uatrijskih centrih , s čiue-r bi se odpravilo unetno y večanje p v ly role tarče v in s ten lose gl o niž j . pr izv Lnost. - Sistem plačo vonja p učinku, bo zastopala mladina, povsod, tudi v ustanovah in družbenih službah, Imr le-ta predstavlja slehernega pr izvajalca v enak za socializem, značilen p ležaj. - Strpen iranj- in zap" sl jv. vanje str: k vnjakov, ne sme iti ni i.v; •■rg -nizaci je ZIB , p. sobne šp , ker slab s ti v tem smislu občutijo najmočneje, r-.vrm mladi. Potreba je, da So štipen : im:, je ure ’.i v smislu nagrajevanja im. da se strokovnjaki zap sli jo n n delavno: mestu, za kat o rega so uspo- sobljeni . - Mladina :.:ora d lj čvrsto z del vnitii akcijami s a Ec 1 vati yri urejevanju krajev, cest, pose1-n š-, ker imaja kraji v naši komuni turističn . ab-ležje im- tradicij-'. - P: Sobno n ljg čakajo rganizaci j ZIB - ri gr a m ji cesto Gr bolno - Pod; lat. To in še nn L-- Eruuo naloge si jo zadala organizacija Z; S v komuni. želimo ji, da. bi jih rešila z us; c ho n in s tem Hv-dv meno mnog • prip .r:m gla k razvoju naše ];niune. / - 22 - Marjan Ungar SEKTORSKA DRAMSiOL REVIJA V ŠMARJU FRI JELŠAH Z a pregled dramske dejavnosti smo imeli v Šmarju pri Jelšah cd 7 »J* do 10.5- sektorsko dramsko revijo, v kateri naj bi sodelovale dramske družine iz občin Celje, Laško, Šentjur, Slov. Konjice in Šmarje pri Jel. Največ je prispevala občina Celje, medtem, ko se občini Laško in Šentjur za revijo sploh nista prijavili. Slavnostna otvoritev revije je bila v četrtek 7*5» ob 16 uri. Po govoru predstavnikov in pevskem nastopu šmarskega okteta, se je predstavil Delavski oder iz Celja z igro ZAvEi'iJAmO ŽIVETI, ki je povzeta po romanu A. S. Makarenka -PEDaGOoKa PESNITEV - dramatiziral pa jo je češki dramatik M.Stehlik. Igra prikazuje razmere delovne kolonije po Okto-berski revoluciji, kamor so pošiljali pokvarjeno in duševno izmaličeno, mladino, katerih starši so pomrli med vojno. Z dobro in požrtvovalno vzgojo velikega ruskega vzgojitelja Makarenka, so ti izgubljenci postali pošteni ljudje in prišli do svojega poklica. 'Ob 20 uri smo videli Kv/EJ-LAN v izvedbi Prosvetnega društva PD "bratov Dobrotinškov" - Škofja vas in v režiji Pečnik Tineta. Ta globoka psihološka drama, ki prikazuje borbo "vzhodnega in zahodnega vetra", je s svojo čustvenostjo globoko pretresla občinstvo in s tem dosegla svoj vzgojni namen. Zvrstila so sc- še naslednja dela: - G. Goldoni - PAHLJAČA - v izvedbi PD Zibika in v režiji Vrečko Brede. - V. Rabadan - KADAR GE ZENSKI JEZIK oUCE - v izvedbi DPD "Svobode" Zreče in v režiji Gombač Milana - H. V/e igel - NAMIŠLJEN I ZDRAVNIK - v izvedbi DPD "Svobode" Zagrad in v režiji Sivcov Anice - 8. Hovvard - POKOJNI GHRIoTOEEER BEAN - v izvedbi DPD "Svobode" Store in v režiji Vudler Borivoja - K. Brenkova - BOGATIN Ih ZDRAVILNI KA.aEN - v izvedbi Delavskega odra Celje in v režiji Verdnik Cveta od katerih je predstava POKOJNI CHR1GT0F5ER BEAN po svoji dramski učinkovitosti dosegla tudi vidvii usp^h. Zaključni razgovor, ki je bil v nedeljo popoldan, nam je ob razčlenitvi celotnega dela revijo dokazal, da je sektorska revija v Šmarju pri Jel. vsestransko uspela. Občinstvo, - 23 - ki je napolnilo sodoživljanjem ter s sodelovanjem v razpravah , ki so sledilepo vsaki predstavi, dokazalo,'da so ljudje želni gledati na oderskih deskah živega človeka in s tem zanikali trditev, da je dramska dejavnost preživela kultura. Povsod govorijo, da današnja mladina nima zanimanja do kulturnoprosvetne dejavnosti. Repertoar revije nam je dokazal, da je bila med nastopajočimi v glavnem zastopana mladina. Problem torej ni pri mladini, temveč pri organizacijskih oblikah tistih, ki vodijo in usmerjajo prosvetno dejavnost na vasi. Uspeh revije, v Šmarju pri Jel. naj bo vzgled vsem prosvetnim društvom naše občino, saj jim bodo občani ob sličnih uspehih gotovo hvaležni. NOVO VODoTVO ORGANIZACIJE SZDL IN NJENI ORGANI V SMaRSKI OBČINI Občinski odbor-. 1. Lešnik Rudi predsednik 2. Bizjak Darko sekretar 3- Andrenšek Silva član 4. Crepinšek Milan član 5. Čuješ Stane član 6. Firer Franc član 7. Grafenauer Božo član 8. Gobec ing. Stanko član 9. Hostnik Anica član 10. Jagrič Ivan član n. Jankovič Jože član 12. Kunst Zlatko član 13. Kovačič Franc član 14. Kolar Miha član 15- Leskovšek Jaka član 16. Lojen Mimica član 17- Libnik Milica član 18. Jazbinšek Franc član 19. Lotrič Ivan član 20. Pišler Franc član 21. Plevčak Tinc član 22. Renir.Franc član 23. Šket dIvo član 24. Trbovc Franc član 25» Videčnik Sandi 26. Vraničar Peter 2?. Zupanc Slavko Nadzorni odbor: član član član 1. Rauter Adela 2. Lubej Vinko 3. Ciglenečki Vera 4. Zore Franc 3• Golčman Ne žika Izvršni odbor: 1. Lešnik Rudi 2. Bizjak Darko 3. Crepinšck Milan 4. Cuješ Stane predsednik član član •član član 5 • Gobec ing,. 8tenko 6. Kovačič Franc 7- Plevčak Tine 8. Libnik Milica 9. Videčnik Sandi Organizacijsko-kadrovska komisija 1. Bizjak D arko 2. Jazbinšek Franc 3. Kune j Drago 4. Pišler Franc 3. Lendor Vili 6. Kos Mara 7. Libnik Milica predsednik član član član član član član Komisija za družbeno upravljanje: 1. Čuješ Stane 2. Trontelj Stane 3. Narat Anton 4. Siter Ivan ml. 3. Trbovc Franc 6. Matko Hilda 7. Gobec Martin predsednik član član član član Član. član Komisij a z a družbe nc org aniz a cij e in društva: 1. Videčnik Sandi 2. Kovačič Franc 3. Bračun Vlado tetefi SiSica predsednik elan član Bbfi 1. Babič Ivan predsednik 2. Jemc jšck Ivan član 3. Ungar Marjan član 4. Čoh Anica član 5• Mašera Jože član Komisija za delovne akcije: 1. Lešnik Rudi predsednik 2. Tasič Milan član 3. Karat Janko član 4. Belekar Anton član 5• Otorepec Janc z član 6. Kunstek Franc član 7. Bezgovšck Drago član Komisij' z .. prošnje in pritožbo: 1. Plcvčak Tine predsednik 2. Majhen Dmgica član 3• Kunst Zlatko član 4. Ozvaldič Milica član 5* Pie mini t-aš Tone član Odbor jugosl>v:anskih p onirskih iger 1. Andrcn š e k Kar1 predsednik 2. Brilej Jožo član 3• Krame £ Tone član 4. Slivnik Tone član 5- Bizjak Vida član 6. Jankovič Jože član 7. Gubenšek ing. Anton član 8. Fras Janko č 1 an 9• Jecl Ivan č 1 an Odbor z^ proslavo 20-letenice FLRJ: 1. Završnik Mirko predsednik 2. Otorepec Janez član 3. Bizjak Darko član 4. Petor1in Jernej član C. • Kovačič Franc član 6 • Andrenšek ilvn č 1 an 7- Jakoš Jože član 8. Zupanc Sl avko čl -n 9- But Brniku č 1 an 10. Mrhar Vlado čl m n. Lajbaher Oto č 1 an Pionirska komisija: 1. Škrabi Vekoslav 2. Antolinc Mira 3- Libnik Milica 4. Plcvčak Jožica 3- Spoljar Jožica 6. Plgminitaš Tone predsednik član č 1 an član član č 1 an Podpisani............................................... naročam noprc :licn~. za leto 1963 glasilo NOVO OBSOTELJE, katerega pošiljajte-, prosim, no naslov.................. Naročnino p, ravnam tak., j p prejemu š dežni c e . V.......... ......... ,dne.............1963 /lastnoročni podpis/