Ste v. 2i2 TRST, torek 2. avgusta 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in pruntklh ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tek9tu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti" - Plačljivo In utožljivo v Trstu. = Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItNonlna na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stane: za oelo leto Kron 5-20, za pol leta HroR 2-flO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi S9 no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Naredni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La>tnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. . FoJtno-hranilnICnI račun št. 841 652. TELEFON 5t. 11-57. SRZOdfiUHS UESTI. Trgovski promet med Avstrijo in Ogrsko. DUNAJ 1. Na podlagi statističnega izkaza trgovinskega ministerstva o premetu blaga med Avstrijo in Ogrsko v mesecu juniju je znaša! uvoz iz Ogrske 923 milj., izvoz na Ogrsko 110 5 milj. K. Za mesece januvar do vključni juni znaša vrednost uvoza iz Ogrske 514*5 miljonov Kron, vrednost izvoza na Ogrsko 628 2 miljonov Kron. Provizorična trgovska bilanca za mesece januar do vključno junij je torej za Avstrijo aktivna za 1138 miljonov Kron. Ogrski državni zbor. BUDIMPFŠTA 1. Predloga glede 560 milijonskega posojila je bila vsprejeta v tretjem čitanju. — Predloga o podaljšanju zakona glede konzularnega sodstva je bila nato vspreta v splošnosti in v podrobnostih. Ko je zbornica rešila še nekatere manje stvari je bila seja zaključena. Prihodnja seja jirtri. Pogajanja bana Tomašića s koalicijo. ZAGREB 1. Dr. pl. Tomašić je imel včeraj pogovore o političnem položaju z več poslanci, mej temi z Magdićem, podpredsednikom sabora. Spor med Špansko in Vatikanom. RIM 1. Španski odposlanec de Ojeda je ob 8. uri zjutraj odpotoval v San Seba-stian. — Noto španske vlade izroči Sv. Stolici diplomatski zastopnik markiz de Gon-zales. MADRID 1. Listi javljajo iz Bilbao, da je bila poslana papežu udanostna brzojavka s podpisi mnogih katolikov. Odboru za priredbo manifestacij dne 7. avgusta prihajajo iz cele Španije odobrovalne brzojavke in čestitke. V mnogih cerkvah okolice S. Se-bastiana in Bilbao so bile pridige, v katerih se je ojstro kritikovalo postopanje vlade. MADRID 1. List „Manana", glasilo ba-nalejasa piše: Nota, ki je bila poslana Vatikanu, je energfcna in jasna. Ona odklanja, sprejeti pogoje Vatikana, ker ti pogoji niso temelj sedanjemu boju, ker so katoliki že poprej očito zavzeli stališče proti vladi. Odgovor zaključuje, da vlada, ki ni dala Vatikanu nikakega povoda za pritožbe, odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale, ako bi prišlo ' do prekinjenja dogovorov. RIM 1. Španska vlada je danes zjutraj prijavila Sv. Stolici noto, ki jo je že včeraj sporočila listom. Potrjuje se, da je Sv. Stolica kakor pogoj za nadaljevanje pogajanj zahtevala od španske vlade, da umakne takozvani zapahni zakon, pri čemer ostanejo seveda v moči zavarovanja in protesti sv. Stolice glede vseh drugih odredeb, ukre-njenih od španske vlade v verskih stvareh. Volitve v generalne svete na Francoskem. PARIZ 1. Na včerajšnjih volitvah v generalne svete je bilo izvoljenih: 16 konservativcev in progresistov, 106 republikance v-ievičarjev in socialističnih radikalcev, 14 PODLISTEK. združenih socijalistov ; 2 rezultata še manj- i kata. — Konservativci izgubijo pet sedežev, progresisti enega in republikanci-levičarji en sedež. Združeni socijalisti so dobili 7 sedežev. Proti podraženju stanovanj. BUDIMPEŠTA 1. Socijalno-de mokra-tična stranka je priredila za včeraj velik sprevod v protest proti vedno večji draginji stanovanj. Povabljeni so bili vsi delavci z ženami in otroci vred. Radi velike vročine pa se je vdeležilo obhoda po mestu 10 tisoč oseb. Mirovni kongres v Stokholmu. STOKHOLM T. Danes je bil v vitežkem domu slovesno otvoijen 18. mednar. mirovni kongres. Slavnosti se je udeležilo 600 delegatov iz 24 dežel ter diplomatični zbor. Dvorana je bila okrašena z zastavami raznih narodov in s sliko Noblovo. Predsednik organizacijskega odbora, posl. baron Karlsen Bonde je pozdravil zborovalce. Nato so bili izvoljeni častni predsedniki ter odposlane brzojavke švedskemu kralju, Frideriku Possy, Bertu Suttner in grofu Tolstemu. Ob 2. uri popoludne so se zbrale razne komisije. Zvečer je bil svečan banket. Potres. CARIGRAD 1. V Akhisarju in drugih krajih smirnskega vilajeta se je vsled potresa zrušilo nekoliko hiš. Ubitih je bilo tudi več ljudi. Nesreča na Volgi. NIŽNIJ NOVGOROD 1. Včeraj je na Volgi blizu vasi Esad neki pasažirski par-nik trčil z nekim strojem za čiščenje reke. — Pri tem sta bila dva potnika ubita, štirje pa ranjeni. — Več potnikov je utonilo. Nesreči na železnici. OSTROGON 1. Na kolodvoru v Tletaku je osebni vlak trčil v tovorni vlak. Pri tem je bilo več oseb deloma ubitih, deloma ranjenih. ORAN 1. Na železniški progi sta trčila skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo 20 oseb ubitih, 40 pa ranjenih. Nesreči v gorah. DUNAJ 1. Iz Grimbacha na Snežniku brzojavliajo, da se je blizu Hohewand ponesrečila gospica Linda Krust. Iz Ybbsa pa brzojavljajo da je blizu Diirrensteina ponesrečil uradnik v finančnem ministerstvu Essler. Padel je 60 metrov globoko. — Oba sta mrtva. 12 oseb utonilo. GRUMDEN 1. Včeraj se je 12 kmetskih fantov in 6 deklet iz občine Fraunkir-chen-Altmiinster vračalo preko jezera z nekega plesa. Pri tem jih je našel na jezeru vihar, ki je prevrnila čoln. 6 fantov in vsa dekleta so utonili. 6 fantov se je rešilo s tem, da so se prijeli za čoln. Zrakoplovstvo. BAYRENT 1. Vodljivi balon „Parseval VI." je včeraj ob 4. uri popol. odšel iz Strullendorfa v Bayreuth, kamor je dospel ob 5. uri. — Jutri zjutraj poleti dalje. Krečansko vprašanje. ATENE 1. (Aten. brz. ag.) Vsled sporazuma med Theotokisom in Rhalisom se Žensko srce. Spisal Paul Bourget. — Pre ,-el V. B, Nekega dne, ko je prišel Laurence v Rue de Balcac ob tisti negotovi uri, ki mu je bila najljubša med vsemi, ni bilo nobenega sluge, ki bi prijavil njegov obisk, da-si je že zvonec konsierža (vratarja) naznanil njegov prihod. Vrata k stanovanju madam de Velde so bila odprta. Laurence je vstopil; predno pa je prestopil prag malega salona, je potrkal na rahlo. Nobenega glasu... Potem je odprl vrata in je ugledal Klaro, ki ga ni čula. Sedela je v polusenci pred ognjem, preko kolen prekrižanima rokama; to je bila poza, ki je izražala neizmerno potrtost. V vedenju te, ne več ravno mlade dame, ki je, oblečena v belo, sličila fantomu, in ki je v tem umirajočem zimskem popo-ludnevu zrla nepremično v žareči kamin, kakor bi sledila razrušenju svojih dragih, starih nad — v tem nje vedenju je ležalo nekaj groznega, neusmiljeno žalostnega in trpečega... Bilo je kakor popolna resignacija pre- maganega, ubogega bitja.., In ta izraz notranje nesreče se je tako zelo razločeval od običajnega samopremagovanja tega ponosnega obraza, da je bridko ganil mladega moža. Instinktivno je stopil k njej in jo prijel za roko: „Vi trpite?..." je vprašal. Dvignila je glavo in pokazala svoj zmedeni obraz... Ervinu se je storilo tako i milo pri srcu, da mu je stopilo dvoje velikih solz v oči... To so bile one solze j moža, ki jih ljubeče ženske ne morejo vi-I deti, ne da bi jih obšla želja, posrkati jih s 1 poljubom... Ona ga je pogledala, in ker ni več obvladovala same sebe, si je pustila pogledati globoko v svojo dušo... Neizrekljiva j hvaležnost je plala od nje in ko se je umi-| rila, je spregovorila : „Hudo uro sem preživela; kdo ne pozna tega ? Ali sedaj ste vi tu in preide to in se raztrese... Pridržim Vas," je dodala, ko je sluga prinesel luči. „Gerharda i ne bo danes pri jedi in meni je jako ljubo, da mi ne bo treba biti sama danes zvečer." Ervin je vzel na znanje ; a bodi, da je j Klaro ganilo njegovo, tako očitno dokazano sočutje, bodi, da je bila ta večer pod uplivom ; one nervoznosti, ki spreminja muko v blaženost —: njemu se je zdela ta večer čisto drugačna, popolnoma nova ženska.... S j hipno metamorfozo je pozabila na vse prej-1 šnje in postala je naenkrat smejoče se, i ne postavi za grško narodno skupščino ni-kake kretske kandidature. Venezelos je odpotoval v Trst na odpočitek. Verojetno je, da se odpore kandidaturi. TURČIJA. CARIGRAD 1. Sultan je odobril novo razdelitev armade, ki obsega 14 zborov s sedeži v Carigradu, Drinopolju, Solunu, Kir-kilisi, Radostem, Bitolju, Skoplju, Erzerumu, Damasku, Vanu, Edinianu, Mosulu, Bagdadu in Sani. Nadalje predvidja razdelitev pet neodvisnih divizij s sedeži v KotŠani, Janini, Skadru (Albanija), Tripolisu (Afrika) in Meki. CARIGRAD 1. Listi poročajo, da je prišlo včeraj v armenski cerkvi v Smirni do krvavih spopadov med pristaši in na-spotniki armenskega odbora Dasnaksution. Tekom spopadov sta bile dve osebi ubiti, tri pa ranjene. Boji v Hondurasu. NEW-JORK 1. Glasom semkaj došlih poročil se je vršil v ponedeljek pri La Ceiba (Honduras) boj med revolucijonarci in vladnimi četami. V boju je bilo 100 mož ubitih, 200 pa ranjenih. Iz Perzije. TEHERAN 1. (Petr. brz. ag.) Novi kabinet je predložil parlamentu vladni program ki obsega točke : 1) da se pritegne svetovalce iz inozemskih držav; 2) da se namesti v stolnem mestu močan četni oddelek, da se zamore v potrebi odpošiljati čete v pokrajine; 3) sodna reforma; 4) ustanovitev kasacijskega sodišča. Na vprašanje o navzočnosti inozemskih čet v deželi je izjavil minister za unanje stvari, da ruske čete kmalu zapuste deželo. Minister sam bo vodil z ruskim odposlanstvom tozadevna pogajanja: — V Tebris je v prvič dospel tovorni avtomobil iz Dšulfe z 800 pudi blaga. Dunaj 1. Predsednik LIoyda dr. Der-schatta in soproga sta 31. t. m. zvečer dospela semkaj iz Teplic. Budimpešta 1. Bolgarski car je sinoči odpotoval v Sofijo. Budimpešta 1. Cesar je iz lastnega premoženja podaril 10.000 K prebivalstvu v županijih Arva Marmaros in Szolnok-Depoka, prizadetem od povodnji. Budimpešta 1. Uradno je ugotovljeno, da je bil povodom eksplozije v cementni tovarni 10 oseb ubitih, štiri pa težko ranjene. V tovarni je bilo zaposlenih 1800 delavcev. Trupla so včeraj agnoscirali in jih danes pokopali. Beligrad 1. V menjalnico Medina, na-hajajočo se v najbolj živahnem delu mestu ob Teraziji, so včeraj po noči udrli tatovi in oropali blagajne, v katerih je bilo 50.000 din. in razne dragocenosti. O storilcih ni nikake sledi. Swine-munde 1. Cesar Viljem je na jahti „HohenzoIIern" vsprejel državnega kan-celarja Bethmann-Hollvvega in državnega tajnika Kiderlen-Waditerja. Quebec 1. Dr. Crippen in mis La Neve so bila izkrcana s parnika „Montrose". — Oba prideta pred preiskovalnega sodnika, ki ju obtoži umora in pomoči k umoru. London 1. V neki veliki prodajaln, belega blaga v Ahringtonu je sinoči vsled krat- kega stika v izložnem oknu nastal ogenj, ki je upepelil vse poslopje. V prodajalničnih prostorih je nastala divja panika. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Politično prepričanje in srednješolska mladina. (Iz učiteljskih krosov). I. Nedavno temu je prinesla „Gorica" članek, v katerem govori o nameščanju učiteljev v goriškem okraju. Najprvo razpravlja člankar, kako da so se pogosto menjavali učitelji posebno v oddaljenih hribovskih občinah, kajti vsaki da je silil vedno le v bližino mesta. Tolaži pa se dopisnik s tem, da bo skoraj, v najkrajšem času, toliko učiteljskega naraščaja, da bodo vsa mesta za stalno zasedena in potem da bo enkrat mir. Kar se tiče hrepenenja, priti v bližino mesta, je to čisto naravna stvar. Kakor učitelj, tako tudi duhovnik, mislim, imata v kakem Šempetru ali Podgori pri Gorici mnogo zložniše življenje za isti, ali morda še manjši trud, nego njihov stanovski tovariš, ki službuje v kaki oddaljeni hribovski vasi. Da vsakdo hrepeni po čem boljšem, to je že prirojeno vsakemu človeku, in menda se ne more zahtevati ravno in edino le od učitelja, da bi edini on moral delati izjemo. Kar se tiče trditve glede obilnega učiteljskega naraščaja, je odgovor tudi čisto lahek. Ljudij je vedno več, zemlja pa vedno ista; od tod prihaja čisto naravna posledica, da je v vsakem stanu vedno več ljudi, ki trgajo košček kruha drug drugemu izpred ust. Borba za življenje je to! Ta borba mora vsacega tesnomislečega človeka napolnjevati z bojaznijo in pomilovanjem potomcev. Razume se, da z življenskimi potrebščinami preskrbljeni mož-samec brez strahu in skrbi gleda v svet, v to britko borbo za obstanek; ali gorja njenega ne čuti, kakor ga čutijo oni, ki jih tlačita beda in skrb za bodočnost svojcev. Igra vlogo dobre deklamovalke, ki se je skrbno naučila Sim. Gregorčičevega „Siromaka", ki ga potem tako dobro deklamuje zbranim poslušalcem, da se starim ženicam kar oči solze od ganotja; toda deklamovalka se veseli le sijajnega v spe ha svoje umetnosti, do katerega cilja je dospela le s pomočjo — siromakove bede in gorja. Mladim učiteljem in drugi inteligenci pa, ki ni posebno založena z življenskimi potrebščinami in ima komaj toliko, da preživlja vsak samega sebe, ne vemo dati druzega nasveta: poprimite se celibata — ne ženite se! Glede nameščanja novih učiteljev v okraju postopa dopisnik čisto po kranjskem receptu. Grozi in žuga že v naprej c. k. okrajnemu šolskemu svetu goriškemu in še Opozarjamo vse one, ki se udeleže nedeljskega izleta NDO v Pulo, naj si nemudoma priskrbe vozni listek do določenega časa! kramljajoče, otročje bitje, kakoršna je morala pač biti nekoč, v svojih srečnih časih... Kramljala je in očesi sta se jej svetili... Dvignila se je in njena gibka, prisrčna milina je razodevala, da se za njeno navadno hladnostjo skriva božajoča nežnost. Pogledala ga je; in v njenih, navadno mrtvih očeh je plavala nekaka mokrota... Ta večer je prišla v pogovoru prvikrat na večni predmet ljubezni, na katero mora — kakor je videti — v potrebnem slučaju priti vsako kratkočasno pomenko-| vanje — celo med najvestnejšim možem in najsramežljivejšo žensko, ako sta prijatelja... Dine je bil pri kraju. Zunaj je pihal veter. Klara in Ervin sta bila sama... Na to, ko je Klara pripovedovala o neizogibnem razočaranju nezveste, trpljenja polne ljubezni, je še pripomnila, da vsaj j prijateljstvo ni lagalo. Dejala je, da je že! od nekdaj sanjarila, da bi si našla kakega! prijatelja; ne prijateljico, ker v nravi žen- i ske se nahaja premnogokrat neka nejasnost ] in negotovost, medtem, ko zna moževa i duša tako lepo združevati otkritosrčnost j brata z mehkočutnostjo sestre. Z jasnim pogledom, tako jasnim, da je izginila vsaka slutnja, kakor da jej želi uga-j jati, jo je vprašal Ervin, da-Ii on mari ne ve-' ruje v tako prijateljstvo — seveda s predpogojem, da je žena popolnoma odkrita, in mož vzvišen nad tisto nepravo samoljubje, ki razmerje med SDoloma spreminja v boj ?!! Ona, ki je, kakor zasledovana od žalostnih spominov, prešla nazaj na lastno osebo, je dodala, da je v veliko nadlego gledati, koliko muk si prizadevata dva človeka vsled krivega razumevanja, ker ne poznata pravilno drug drugega. Potem je vprašala naivno, z nedolžnostjo mlade deklice, ki govori tako, kakor misli : * „Ali mi hočete biti prijatelj ?" In on je odgovoril: „Saj to sem že tako dolgo, ne da bi vedeli vi.u Potem jej je pravil o spominu, ki jej ga je ohranil — in ure tega večera so od-bežale z Iahkokrilim poletom. Oba sta preživela oni božanstveni trenotek, v katerem se je dvoje bitij, ki sta zmožni osrečavati se medsebojno, hipoma našlo in začutilo samo način svojega čutenja, ne da bi se zavedalo posledic temu razkritju. Ves ta sanjavi večer je bil Ervinu mehka klavirska pies? in niti za trenotek se ni zgodilo, da bi ga bil obšel občutek, da ima pred seboj žensko, ki bi mu mogla biti v resnici kaj druzega nego lastna sestra. (Pride še.) Stran II »EDINOST« št. 212. V Trstu, dne 2. avgusta 1910. poimence apostrofira g. predsednika, grofa Attemsa in g. c. k. okr. šol. nadzornika Finžgarja. Ta ni: pač nič novega, to vse je prišlo k nam s Kranjskega ...! „Gorica" zahteva, naj dotični gospodje o nameščanju vpoštevajo tudi politično prepričanje prosilčevo! In to zahteva v imenu „našega ljudstva". Vsak pameten človek pač dobro ve, koliko ima opraviti s takimi dopisi ono „naše ljudstvo", ki je dopisnik slika s tem svojim dopisom kakor kratkovidno čredo bedastih ovac, ki dero črez drn in stm za svojim pastirjem (gospodom dopisnikom seveda). O nameščanju mladih učiteljev naj bo torej v bodoče merodajno politično prepričanje mladega, nezrelega fanta, ne pa njegovo strokovno znanje in nadarjenost, ki bi obetala, da se mladenič v bodočnosti vsposobi za svoj poklic, da si bo v bodočem svojem službovanju nabiral znanja, ki mu ga sedaj nedostaja na vseh koncih in krajih. Napetost med Špansko in Vatikanom. Kakor je soditi po zadnjih vesteh, je prelom med sveto stolico in Španijo neizogiben. Tudi Španija, v kateri je imela do-sedaj rimska kurija veliko vpliv na državo, se pripravlja velik preobrat v tem razmerju. Sicer ni misliti na to, da bi prišlo v Španiji do ločitve cerkve od države, kakor v Franciji, vendar pa ima začetek boja med Španijo in Vatikanom precej sličnosti z začetki sadanjega kulturnega boja v Franciji, kjer bi gotovo ne bilo prišlo do tako dalekosežnih posledic in sprememb, da ni drž. tajnik pri Vatikanu tiral konflikta do skrajnosti. Na podlagi člena 11 španske ustave je državna vera v Španiji katoliška, vendar se ne more nikogar preganjati radi njegovega verskega prepričanja, ali ga ovirati v izvrševanju svoje vere. Isti člen ustave pa določa ob enem, da drugim veram, razun ka-. toliške, ni dovoljeno, da bi prirejale javne | sprevode in manifestacije. Glasom kraljevega ukaza z dne 23. oktobra 1876. je določeno, da se ima smatrati kakor javno manifestacijo „vsaki čin na zunaj, na javnih poteh, na zunanjih zidovih templjev in pokopališč nekatoliških ver ali sekt, bodi s ceremonijami, verskimi obredi, vajami navadami, bodi s procesijami, zastavami, znaki, naznanili in nabitki na zidovih". Namen te interpretacije omenjenega člena ustave je bil v glavnem ta, da se na cerkve drugih, nekatoliških veroizpovedanj ni smelo postaviti križev itd. Dne 10. junija t. I. pa je sedanja liberalna vlada pod Canalejasom izdala dekret, ki določa, da se ima v bodoče smatrati kakor „javne verske manifestacije" le poulične manifestacije, torej procesije. Proti temu dekretu je Vatikan protestiral. Protestu Vatikana je sledil protest španskih škofov. Začela je po vsej deželi protestna akcija. Ministerski predsednik Cana-lejas je izjavil, da se vlada ne misli dotikati dogem, da ga mora priboriti spoštovanje pravicam države. Ob enem je vlada izdelala zakonski načrt, ki onemu, ki ima pomisleke proti prisegi, dovoljuje nadomeščanje prisege s častno izjavo. Toliko socijalisti, kolikor republikanci so obljubili minister-skemu predsedniku svojo pomoč. Po vseh večjih mestih vse dežele so se v odgovor na klerikalno protestno akcijo vršile velike protiklerikalne demonstracije, katerih se je udeležilo v Madridu 80.000 oseb, v Barceloni 60.000 oseb, v Seviili 40.000 oseb i t. d. Menihi in nune, ki so bili izgnani iz Francije, so se naselili večinoma v Španiji. Zato je izdelala vlada zakonski načrt, na podlagi katerega se dovoljenja za naseljevanje novih verskih redov ne bo smelo izdajati, ako je v istem več nego tretjina ino-zemcev. V Vatikanu so seveda nastopili tudi proti temu. Ali, kolikor bolj prigovarja Vatikan, tem odločnejo voljo kaže Canalejas, tako, da je danes spor že tako daleč dozorel, da se zdi prelom neizogiben. Glavna papeževa svetovalca, kardinala Merry del Val in Vives y Tutto, sta bila — da-si oba Spanjca — v zmoti, računaje, da je vsa Španija na strani Rima. Vse pa kaže, da bo imela nespretnost sedanje vatikanske diplomacije beležiti nov nevspeh, ki ne bo nič manji od nevspeha, ki ga je dosegla v boju na Francoz-kem ! Opaža se na vseh koncih in krajih, da na stolici sv. Petra v Rimu ne sedi već ženijalni iu prosvitljeni duh : Leon XIII. In na strani sedanjemu poglavarju katoliške cerkve stojita moža, ki niti razmer v svoji deželi ne poznata. Pozna se, da ni več papeža Leona XIII., a pozna se tudi, da ni več državnega tajnika kardinala R a m p o 1 I e. Poživljamo vse si. občinstvo, kakor vse zavedno delavstvo, naj ne zamude prilike izleta NDO v Pulo, ki bo v nedeljo. Odhod s parnikom točno ob 5. zjutraj. Dvomimo, da je to najbolja taktika od strani Vatikana, da se izpodtika nad tem, da je tudi Španija dovolila nekatoličanom ono versko toleranco, ki se jo smatra povsod drugje na svetu za samo ob sebi umevno. Vera in cerkev katoliška — osobito t taki deželi kakor je Španjska — ne moreta vendar nič izgubiti s tem, da je dovoljeno tudi drugovercem, da smejo javno kazati svoje versko prepričanje! !! Ne moremo prav umeti, kako Vatikanska diplomacija, hoče odrekati drugovercem v Španiji one pravice, ki jih cerkev katoliška — in to po vsej pravici — reklamira za katoličane v drugih državah, n. pr. v Rusiji, Turčiji in tudi na Kitajskem ? !! Tega protislovja res ni možno tolmačiti drugače, nego da možje, ki vodijo sedaj vatikansko politiko, niso dorasli razmeram in evolucijam XX. veka, in da ne umejo, da velika, mogočna, svetovna katoliška cerkev treba nekaj druzega, nego kaka osamljena gorska fara. Za katoliško cerkev je to gotovo velika nesreča. Danes se pač ne pridobivajo srca s samimi srednjeveškimi bulami in boromejskimi enciklikami! Leon XIII. in njegov državni tajnik Ram-polla sta znala pridobivati srca vsega sveta!.... Hrvati!! Zadrški Hrvatje se sklenili zgraditi v svojem glavnem mestu „Hrv. dom", ki naj bo ognjišče organiziranih narodnih sil, razsad-nik hrvatske misli v glavnem mestu Dalmacije in njegovi neposredni okolici. Vam, bratje, po vsej domovini so dobro poznane kulturne in politične razmere, v katerih živimo. Leta in leta je v našem mestu dremala hrvatska misel, ki je nekdaj tako bujno cvetela. To vzvišeno misel treba zopet povzdigniti, treba jej dati mesta, ki jej pristoja. To zahteva naš ugled, zahteva čast hrvatskega naroda. Res je, da so se v zadnjem času razvila v našem mestu razna hrvatska društva in podjetja. Ali, razcepljeni, bi kasno dosegli svojo svrho. Treba jih torej zjediniti, tako, da se vsi zaderski Hrvatje najdejo v enem kolu in da bodo močni, da izvrše nalogo, ki jim jo nalagata narava in narod. Od todi, bratje, misel ustanovitve „ Hrvatskega doma", ki bo pod isto hrvatsko streho zbiral vse te narodne sile, ki omogoči tudi v našem mestu blagotvorno delovanje kulturnih pridobitev hrvatskega naroda, da se hrvatski živelj ohrabri in osokoli, in ki bo vspodbujal na nadaljna vstrajno delo. Hrvatje! Mi sami smo šibki, da bi oživotvorili to veliko zamisel. Zato poživljamo vseh Vas, bratje, širom lepe naše domovine, da nam pomorete v tem in to z jemanjem deležev po nas zasnovane zadruge „ Hrvatskega doma v Zadru". Bodite uverjeni, da s tem doprinesete k uresničenju jednega najnujnejih narodno-kulturnih in političnih ciljev. Hrvatje ! J Ne pozabite bratov, izpostavljenih tu-jinski burji ! „HRVATSKI DOM" registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Zadru. (Slede podpisi odličnih oseb iz dalmatinskega hrvatstva : posestnikov, trgovcev, zastopnikov društev in korporacij, dež. in drž. poslancev i. t. d. brez razlike političnega mišljenja.)__ Glas iz Dalmacije o nastopu Masaryka. S posebnim zadovoljstvom pozdravljamo, da tudi zadrški „Narodni list" — ki mu je urednik državni poslanec Juraj Bian-kini — čisto enoglasno z nami presoja nastop profesorja Masaryka proti Jugoslovanom. Tudi rečeni list se postavlja na stališče, na katero smo se bili postavili mi: tudi če bi hoteli pritrditi sodbi Masaryka o obstrukciji, morali bi se zavarovati proti motivaciji in se je le čuditi, da je kaj tacega moglo priti iz Masarykovega peresa. „Narodni list" najodločneje nastopa proti trditvi, da so naša šolska vprašanja še ne nezrela, kajti, ako bi bilo to, potem tudi vprašanje češke univerze v Brnu ni še dozorelo. Žalostno pri tem je le to, da se bodo naši sovražniki mogli sklicevati na avtoriteto tega slovanskega učenjaka in aktivnega politika. Z onim člankom je Masaryk storil krivico svojemu lastnemu ugledu, ki ga je užival med Jugoslovani, a škodoval je tudi slovanski politiki, od katere se tudi češka ne daja ločiti. Na to naglasa zaderski list v popolnem soglasju z nami, kako je vsa slovanska politika v monarhiji skozi dolgo vrsto let nosila največ češko označjc in smo se mi Jugoslovani z vso dušo zavzemali za to politiko. Jeli potem to tako zlo, če so se Čehi enkrat zavzeli za južne Slovane, da bi mogel Masaryk opravičeno vsklikati: vodimo svojo češko politiko brez tujega vpliva, pa tudi slovanskega! Kam bi taka politika dovela nas, a tudi Cehe, smo videli ravnokar: kmalu po nastopu Masaryka se je že oglasil vodja nem- ških liberalcev Chiari z zahtevo, da se vse združi proti Slovanom, da se učvrstita du-valizem in hegemonija nemštva v Avstriji. Drastičnejega komentarja k svojemu članku Masaryk ni mogel doživeti. Pohlepnim težnjam Nemcev se bodo mogli Slovani upirati le tedaj, če bodo vodili složno in sporazumno politiko, ne pa take, kakoršnjo priporoča danes Masarvk. Seveda se ta politika ne sme zadovoljevati več samo z jalovimi negativnimi vspehi, ampak mora iti za pozitivnimi rezultati. Tudi mi pravimo z Masarykom: Tako ne gre dalje! Ali kako naj gre dalje, to se ne sme odločati samo pri bratih Čehih, ampak sredi slovanskega parlamentarnega udruženja!! Ponavljamo, da s posebnim zadoščenjem pozdravljamo ta, se slovanskega stališča povsem pravilna izvajanja v odgovor profesorju Masaryku. Dnevne novice. Imenovanje v pomorsko-upravni službi. — Provizorični svetilniški viši kontrolor pri pomorski vladi kapitan Viljem Miiller je imenovan svetilniškim višim kontrolorjem t 8. činovnem razredu. Kulturen boj v Josefsthalu. Občinski svet v Josefsthalu na Češkem je sklenil, da se ne bo več udeleževal nobenih cerkvenih slavnosti in je obenem ustavil vse prispevke v cerkvene namene. Potrditev župana Hribarja odklonjena? Iz Ljubljane se poroča, da je cesar odklonil potrditev župana Hribarja ljubljanskim županom. — Potijena ta vest pa še ni. Domače vesti. Namestnik princ Hohenlohe je včeraj nastopil svoj poletni dopust. Vodstvo na-mestništva je prevzel dvorni svetnik Alojz Lasciac. C. kr. policijsko ravnateljstvo. Policijski ravnatelj dr. pl. Manussi je šel v soboto na dopust. Vodstvo policijskega ravnateljstva je začasno prevzel vladni svet. dr. Mahkovec. Počaščenje gospoda Manussija. — Včeraj zjutraj, to je prvega avgusta, so se podali primariji vseh tržaških bolnišnic na dom gosp. Aleksandra Manussi-ja, bivšega predsednika zdravniškega kolegija, da se mu poklonijo in mu izročijo v znak počaščenja zlato kolajno. Pred izročitvijo kolajne je slavljenca nagovoril sedanji predsednik zdravniškega kolegija dr. Gusina. Gosp. dr. Manussi se je v prisrčnih besedah zahvalil za izkazano mu počaščenje in za zlato kolajno. — Sinočnji „Slovenec" piše: „Framasonska Edinost", čestilka morilca Ferrera, se zelo huduje, ker smo objavili članek, v katerem smo konstatirali, da je Politično društvo za Istro nedavno sprejelo krščanskosocijalni program, ki ga je izdelala krščanskodemokratična struja v hrvaški Istri. Ne ve, ali bi to priznala ali utajila in se zato po svoji neokusni sta-robabji navadi zaletuje v — „Slovenca" ki je pri preobratu v Istri čisto nedolžen. Kadar pa „Edinost" začne klepetati, se ji navadno vedno močno zaleti, tako tudi topot. Piše namreč, da krščanskosocijalni preobrat v Istri sploh ni mogoč, ker so istrski rodoljubi in njih društvo bili itak popolnoma krščansko-socialni, klerikalni „od prvega začetka pa do danes in nepremično, že od davnine" ! Bravo! Kdo ne ve, kako „Edinost" venomer obsoja naša krščanskosocijalna načela, jih proglaša za nepotrebna in kvarna ter zabavlja da vodijo v Rim. Zdaj pa se hvali, da so stare istrske rodoljubne korenine od pamtiveka, menda že iz diluvialne dobe, katoliškodemokratičnih načel. Ali je laž-njiva in hinavska ta „Edinost!" Mi smo pred vsem radovedni, kaj ima Ferrer opraviti z našo nedeljsko notico o istrskih političnih razmerah. Kar se tiče krščanskih načel, se s „Slovencem" o istih pač ni mogoče prepirati, ker nima o njih niti pojma. To je dokazal zopet z gori ponatisnjeno notico, kjer zavija uprav nesramno in po svoje našo nedeljsko vest. Ponatisnili smo notico, ker smo se že do dobrega uverili, da so take „Slovenčeve" notice najuspešneje sredstvo za pobijanje načel, ki jih zastopa. Kdor čita naš list in primerja to, kar pišemo mi, s surovimi izbruhi v „Slovencu", mora priti enkrat za vselej do uverjenja, da stvar, katero se zastopa na tak način, ne more biti ne dobra in ne zdrava, a najmanje krščanska! Vprašanje na voditelja c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici. — Neka tukajšnja odvetniška pisarna je poslala neko slovenski sestavljeno vlogo na policijski oddelek pri okrajnem glavarstvu v Gorici. Ta oddelek pa je na slovensko ulogo poslal nemško rešitev. Ker državni temeljni zakoni o jedna-kopravnosti vseh narodov v šoli in v uradu veljajo menda tudi za to c. kr. okrajno glavarstvo, stavljamo do voditelja te politične oblasti vprašanje, kako opravičuje tako protizakonito prakso nasproti slovenskim strankam ? ! Na to vprašanje sme slovenska javnost zahtevati odgovora. Vražje so, ali — neizogibne!! — Iz Nju-Yorka javljajo, da je tam umrli polkovnik R. G. Dyrenforth zapustil testament, čegar vsebina spominja na tiste najhuje mrzitelje žensk s črnogledom Schoppenhau-erjem na čelu, ki zamerjajo naravi, da je sploh — ustarila žensko. Rečeni testament je izdelan do zadnjih podrobnosti, izlasti pa glede polkovnikovega posinovljenca, ki mu j je zapustil ^vse svoje premoženje. Testator tpravi namreč: „Navdahnjen od želje, da bi I ljubega svojega sinu oddeljal od žensk, za-ihtevam od izvršivalcev te oporoke, da ga j postopno in s primernim povdarkom infor-jmirajo o zvijačni, mnogih ovinkov iščoči in iparazitični naravi ženske, ter da gledajo I izlasti na to, da bo posebno previden, ko se bo — ženil. Ako bi sklenil zakon brez j dovoljenja izvrševateljev tega testamenta, izgubi dedščino". Ej, ej ! Glejte no ! Tu ga imate! Mržnja strogega gosp. polkovnika do žensk je ostavila vendar mala vratica, skozi katera more „ljubljeni sin" smukniti v — armado sv. Luke! Pa tudi doslednost strogega polkovnika ima mal defekt: zahteva od [posinovljenca, naj se izogiblje žensk in j vendar mu na koncu dovoljuje, da se — iženi!! G. polkovnik menda ni pomislil, j da zahteva nekaj, kar res ne pojde! Če se j hoče človek oženiti, se mora vendar tudi j ž e n i t i! A mi si ne moremo predstavljati j in tudi tisti znani najstareji ljudje bi se ne i spominjali slučaja, ko bi 'se bilo to važno , delo opravilo — brez ženske! Je že tako. i Saj ima g. polkovnik prav: vse vražje so ! j In nemškega Schillerja so morale babnice kar podkupiti, da je peval o njih: da nam j tkejo in vpletajo le nebeško cvetje v naše j zemsko bivanje .,. Ti lažnjivec, ti! Pa da j bi bil ta brezznačajni Iaskar vsaj toliko ! pošten in obziren do svojih možkih potomcev, da bi jih bil opozoril, da je tudi bodečega trnja v nežni vonjavi cvetlici iz i mehke, baržunaste ročice — ženske. Priznavamo torej gospodu amerikan-;skemu polkovniku, da so vse vražje, da so .zvijačne, parazitične in da — v tem ravno ; so ženske pravi mojstri — ljubijo ovinke! ! Ali brez njih vendar — ne gre, pa i ne gre! Naj se le postavljajo možki v ponosno pozo „gospodarjev stvarstva" ; ali vse njih jveličevje izginja v tisti meri, kakor se bliža vprašanje: kdo nam bo kuhal in : gumbe šival na srajco ?! Na tem ne more inič spremeniti noben testament amerikanskih polkovnikov. Vražje so, sitne so, ali 1 neizogibne! „Piccolo" — prosimo te malce pojasnila. Nedavno temu se je „Piccolo" (tudi nasproti nam) bahatil, da je bilo nekega dne v koprski razstavi 30.000 obiskovalcev. Vstopnina znaša 1 krono, torej od 30.000 oseb ravno toliko kronic. Mi pa vemo povsem za gotovo, da je onega dne inkaso razstave iznašal okolo 4000 K. Pozivamo „Piccola" : ali da prizna, da je lagal, ali da nam pojasni to kričeče nesoglasje med številom obiskovalcev in plačano vstopnino ! Smemo, moramo to zahtevati v imenu dežele in nje siromašnega prebivalstva. Kajti poroča se nam od verodostojne strani, da najemljejo sedaj denar na osebni kredit, da pokrivajo tekoče troške razstave, ker računajo, da končni račun tega njihovega pustolovstva poravna vendar — siromašna dežela! ! Tajnosti koprske razstave. Nekega večera je svirala v razstavi godba ono znano Slovence žalečo: „Lasse pur che i canti e subi". Neodrešeno občinstvo je seveda navdušeno ploskalo. Godba je zato ponavljala komad trikrat. Navzoči vladni komisar je seveda poročal o tej demonstraciji, na kar je okrajni glavar pozval pred sebe župana, ter mu dal malo popra pod nos. Župan pa je ta poper oddal kapelniku godbe, ter mu prepovedal, da bi pustil še kedaj svirati ono slovito sramotilno pesem za Slovence. Denar za pokrivanje primanjkljaja dobiva odbor pri tukajšnji „banca popolare" proti osebnemu jamstvu članov odbora. S tem so nekateri členi tega odbora že postavili na kocko celo svoje premoženje, a oni pravijo, da so gotovi, da jim ne bo treba plačati nič, Ker plača konečni priman-kljaj dežela; Chi vivra vedra! Razpisana sta dva štipendija iz ustanove Ane Pecota-VIahove v znesku letnih 440 K vsaki za dijake srednjih šol in višjih zavodov, ki so v rodu z ustanoviteljico. Prošnje je do 30. septembra 1910 poslati c. kr. namestništvu v Trstu. Za nedeljski izlet N. D. O. v Pulo Pevskim društvom na znanje! Ker je po dosedanjem rezultatu razprodaje voznih listkov za posebni pamik v Pulo gotovo, da se pokrijejo stroški parnika „Argentina", je odbor N. D. O. na svoji včerajšnji seji sklenil dovoliti brezplačno vožnjo v Pulo iN nazaj pevkinjam vseh onih pevskih društev, ki se s svojo udeležbo priglase pri uradu N. D. O. najkasneje do petega avgusta tega leta. Pozor na slovensko Koroško ! — V zelo lepem kraju Spodnje Koroške ob železnici in glavni cesti je radi* bolehnosti in starosti gospodarja na prodaj lepo pose-jstvo z obilno vodno močjo in zato pripravno tudi za lesno trgovino ali druge to-'varniške obrti. V Trstu, dne 2. avgusta 1910 »EDINOST« št. 212. Slrai III. Z ozirom na to, da Siidmarka steza svoje umazane roke po vsakem koščeku naše zemlje, in z ozirom na to, da je kraj jako zaveden in sosedje sami žele, da pride posestvo v slovenske roke, opozarjam naše denarne zavode, p. n. gg. lesne trgovce in podjetne rojake, da ostane ista tudi nadalje v našik rokah. Natančnejša pojasnila daje g. Kotnik Rajko pri Gustavo Marco, Via Coroneo št. 45, Trst. Opomba: Slovenski listi so naprošeni, da ponatisnejo to notico. Minister ob Adriji. Minister javnih del Ritt se je nahajal več tednov v Por-torosi, kjer je sprejel nekega časnikarja proti kateremu se je izrazil zelo pohvalno o vtisih, ki jih je dobil za časa svojega bivanja ob Adriji. Rekel je, da so razmere za razvoj tujskega prometa ob našem morju zelo ugodne. Rekel pa je, da bi bilo treba krajem, kjer stanujejo tujci, obračati večjo pažnjo ___v zdravstvenem oziru. posebno glede držanja čistosti obrežja in policije za živila. — x Kmetovalci naše dežele so letos tepeni po najrazličnejših nezgodah. Ponekod so vničeni vinogradi, polja in sadovnjaki. Pri takih razmerah je umevno, da morajo kmetovalci gledati vsaj na to, da ne bodo plačevali davka v polnem iznosu. — Obrnejo naj se torej na župane in naj jim naznanijo škodo, ki jo trpijo na polju, v vinogradu, sadnem drevju ali drugje (bodisi po toči, mrčesu, plesnobi, peronospori itd.) Zahtevajte od vašega župana, naj škodo takoj pregleda, ceni in pošlje takoj zapisnik glavarstvu, To naznanilo na glavarstvo je koleka prosto; vpisati se morajo v njem poškodovane parcele in visokost škode. — Zahtevati se mora od glavarstva obenem, naj takoj odredi cenilno komisijo. Davek se odpisuje, če je ogenj, suša ali občutna mokrota, toča, povodenj ali mišja zalega ali trtna uš uničila vsaj četrli del navadnega pridelka pri dveh hektarjih zemlje. Pri posestvih, ki merijo več nego dva orala, se odpisuje davek, če je pridelek uničen v obsegu vsaj enega hektarja. Tudi če je povodenj uničila požete poljske pridelke, ali pa ce so pridelki na kak drug način deloma ali celotno uničeni, naj so spravljeni pod streho, ali pa na planem, se odpisuje davek. Potrebno pa je, da se vsako škodo takoj preceni. Z Opčin. Bilo je že javljeno, da pevska društvo „Zvon" in telovadno društvo „Sokol" priredita dne 21. avgusta t. I. veliko slavnost. Ljubljanski socijalisti v Trstu. — Prejeli smo : Da so ljubljanski socijalisti niso nič kaj dobro občutili v Trstu, in da niso nič kaj veselo odhajali v Ljubljano, je raz-ridno iz pisma, ki je je pisal neki ljubljanski socijalist nekemu svojemu prijatelju v Trst, in je prišlo slučajno tudi v moje roke. V tem pismu je rečeno med drugim : , Veselih lic smo odhajali v Trst, misleči n prepričani, da nas bodo tržaški sodrugi vsprejeli z odprtimi rokami in dostojno. Pa glej ga vraga! Ko smo došli na kolodvor, nas ni nikdo pozdravil na peronu, kakor je to običajno pri izletih. Stopivši s kolodvora, smo videli le malo množico ljudi in še ti ljudje so prišli iz radovednosti. Bilo pa jih je večinoma članov NDO., ki so prišli iz radovednosti pogledat, kako tržaški socijalisti vsprejmejo svoje sodruge. To mi je povedal tudi neki drugi moj znanec. Mislili pa smo si, da jih je plašilo slabo vreme in nadejali smo se, da bomo videli svoje sodruge na popoludanski veselici. Na veselici je bilo še precejšnje število občinstva, katero pa je tudi, po mojem mnenju prišlo iz radovednosti. Govorilo se je samo meni neumljiv jezik : laško ! Vprašal sem nekega tržaškega sodruga, kje da so slovenski socijalisti? ! Odgovoril mi je, da Slovenci imajo svojo organizacijo. Žal mi je bilo, ker sem prišel v Trst, ker je govorilo morda le 5 odsto slovensko. Mesto pa se mi dopada". Tako ljubljanski socijalist o izletu v Trst. — Brez komentarja! C. in kr. vojna mornarica. — C. kr. vojna ladija „Cesar Karol VI." je v soboto priplula v Cartageno, kjer ostane dva dni. Vojna ladija „Cesarica Elizabeta" je pa dospela v Tsurugo, kjer ostane 14 dni. Na ladijah vse zdravo. Na pokopališču pri sv. Ani se bo 10. t. m. ob 10. uri predpoludne vršila dražba nagrobnih spomenikov starih skupnih grobov iz leta 1899, in neobnovljenih desetletnih posamičnih grobov. Prodajalo se bo največ ponujajočim, toda ne pod cenilno vrednostjo. — Do preddneva dražbe zamorejo opravičenci pri petem oddelku magistrata, prijaviti, da vsprejmejo spomenike v svojo last in tamkaj dobiti dovoljenje, da iste odpeljejo. Tržaška mala kronika. hajala lopa, kjer je omenjeni gospod —! pirotehnik diletant — hranil veliko streliva za napravljanje umetalnega ognja. V nedeljo zjutraj je iz neznanega vzroka • nastal tam požar, tako da je bajta zletela v! zrak. Druge nezgode ni bilo. Samomor v bolnišnici. Nekaj tednov sem se je v tukajšnji bolnišnici v oddelku za notranje bolezni nahajal urar Alojzij Cal-ligaris. Predvčerajšnjem zvečer je isti skočil iz okna prvega nadstropja na dvorišče bolnišnice. Dobil je hude notranje poškodbe. — Spravili so ga v opazovalnico, ali ob 4. pop. je že umrl. Ranjena radi strahu. Ana Gregorič, stara 21 let, šivilja, je bila v nedeljo s svojimi domačini v Bazovici. — Vračali so se nazaj z vozom. Konj se je splaŠil in Gre-goričeva je iz strahu skočila z voza ter se pri tem precej težko ranila. Pretresli so se jej možgani. Spravili so jo potem v bolnišnico. Tatvina v uradih pomorske vlade. Tat aretiran. Včeraj popoludne je kance-list pri pomorski vladi (v palači Carciotti) Josip Pregl zasačil nakega moškega, ko jo je ravno hotel iz računskega oddelka skrivaj odkuriti z velikim omotom pod pazduho. Pregl je poklical redarja in dal človeka aretirati. Bil je to 24 let stari Egidij Bucovaz, doma iz Trsta, stan. v ul. Media št. 8, pre-tvezno kočijaž. Pri njem so našli mnogo različnih pisarniških predmetov, knjige, hranilno knjižico delavske hranilnice (Banco operaio), par hlač, nekoliko brisalk in deset vrečič iz alpage, lastnina uradnikov. Bucovaz je na zaslišanju na policiji, da bi opravičil posest omenjenih predmetov, navedel silno neumne in absurdne pretveze, ali vse mu ni nič koristilo. Vzlic temu so ga spravili v ulico Tigor. Koledar In vreme. — Danes: Alfonz Liguorij. Porcijunkula. — Jutri: Najdba sv. Štefana. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 29° Cels. — Vreme včeraj: Lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Zelo oblačno. — Zmerni vetrovi — Vroče. Tendenca za nevihte. + Društvene vestiB Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer pevska in tamburaška vaja za izlet v Pulo. Vsi sodelujoči člani so naprošeni, da se udeleže pevskih in tamburaških vaj, ki se vrše čez teden. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Danes zvečer ob 7. uri in pol se vrše vaje za ženski oddelek z vretenci. Naprošene so vse sestre Soko-p lice, da se vaje gotovo udeleže. Na zdar! Pevsko društvo „Zvon" bo praznovalo svojo 20-letnico, „Sokol" pa obletnico svojega obstanka. Da dan 21. avgusta doseže svoj namen, vabljena so vsa društva, telovadna in pevska, iz naše slovenske dežele. Okrožnice so že razposlane. V slučaju, da je kako društvo ni dobilo, smatra naj DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo od 9—12 predp. in od 3.—6. pop. Zlata dolga verižica, uhani in broša z dijamanti, posteljna pokrivala, zavese, blazine in rabljene rjuhe, kuhinjska dvojna miza, stoli, ogrinjalo, vzorci, velika izbera kosov in omotov blaga, podlage, maj, srajc, ovratnikov, zapestnic, spodnjih hlač, dalje so popolne moške obleke, moške kravate, bordure, podveze, svilnati trakovi, trakovi in drugo manufakturno blago. Svetloba stotih sveč h stroškom l1/* stotinke na uro Brez tekočine, br z dtoca, brez vsake mrežice. — Luč na benzin „TITUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonomični način razsfetljave. Cenik zastonj. Gaspari & Michelich TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16 TELEFON štev. 24-19 M Pcllkl Kinematograf ; TRST - ulica Belvedere 19 - TRST ci> I Od srede 3. do četrtka 4. avgusta 1) M U RANO, krasna projekcija po resnici. 2) NAJZADNJi DOGODKI GLAVNIH MEST EVROPE (tedenske umetnosti Pathe Freres). 3) PROKLETA VOJNA, ŠPANIJA — 1809 — FRANCIJA (drama iz življenja. 4) PLESALKA T0NT0LINI (smešno). NB. V petek, dne 5. avgusta Velikanski komični večer. I Mnenje psp. flra. Rudolfa Eiaeier-ja szAszvaros. G. J. SBRRAVALLO Trst. Sporočam Vam, da rad pripisujem Vaš izdelek SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) pri malokrvnosti — toliko primarni kolikor sekundarni — kjer manjka tek in bolniki ga radi jemljejo. Krvno stanje kakor tudi tek se v vsakem slučaju boljšata. SZASZVAROS, 7. maja 1909. Dr. R. EISENMENGER. Anstrijansko parobrodarsko irnštvo na dionice : „DALMATIA" : VOZRED veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe. Proga TRBT-METKOVIĆ A Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v aoboto ob 6. uri zjutraj. Proga TRST-METKOVIĆ B Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v sredo ob 6. uri zjutraj. Proga TBST-METKOVIĆ C Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoludne • Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri ziutraj. Proga TRST-KORCULA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. ammmmmmmmmmmm Bogomil Fino : bivši urar v Sežani : ima svojo novo PRODAJALNICO: UR - - v TRSTU - -ulica V. Bellini JL3 (nasproti cerkvi sv. Ant. nov.) Vsakovrstne uerižice PO TOVARNIŠKIH CEN AH Širite EDTJN OST TRŽAŠKI SLOVANI 5$3^2E! po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani — :: 3(avarni tlniverso :: ki se nahaja na trgu pred .Narodn. domom* 5t. 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave ua ratpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. žfk Velika zaloga, koles RUDOLF RĆTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf fenrad Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere zmerne. Gius. Wa! 1 ^ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Flača se takoj Ins. oddelku. Kmetovalec iatni oddelek i?0e stanovanje a hlevom in zemljišče in. Na-Iov pove Inse-Edinosti". " 1*259 Vpnptjn| (predmentie) proda se hišica z 2 UUi ILI ćvemi cads'.ropji in zemljiščem. -Cena 10 000 kron. Ponudbe ped „Lepa pozicija" na inserstni oddelek Edinosti. 1255 |XXflm dob ega delavca čtvliatia za vsako dela loUUIII Ulica Boccaccio St. 4. 1257 i^pLjn tudi z dfžele se sprfjme takoj v go-^ vRIU »tilno v ul. Alolia grande št. 4. 1:56 ^rPffl v p r.sjnižjo ceno prostor in vsa * rUUd vC oprava za trgovino z jestvinami. Pojfcpnik v gomilu Molin grtnds 4. 1256 levili n!pc pfiiecijo sfžsDski ml&o.eniči dne Jdfe'lil |ilCO ■>]. julija na vrtu gostilne pok. dia. Ofteri».ga. Svirala bo godba iz sv. Kr ž«. Ko-piad k ple*u frtane 10 vinarjev. 1231 { i* si^ŠftlT) se ot^a skladišče pripravno ; V za v.-iiko trgovino. Več se poizve v j trgov.Li jtt-uin v ulici Commerciale 15. 124G Rogaško biselica TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi --- ZASTOPNIK: --- LACKO KRIZ, PULA CANTI JUGOSLAV! I*. Kušarja «38 dobivajo v „Slovanski knjipsrm in trgovini papirja* JOSIP GORENJEC, Trst, u\ Vsldirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4 TRST, ul. Cavana 2 MHK523E3 PEKARNA IN SLASČICARMA .:. FRAN LAMPE j Predaja avežag* kruha 4-krai ca | dan. - Postrežba tofinn in na dom ; flvstro-hrv, parobr. delniš. društvo tat-otok Krit Redne vožnje po Kvarneru: 1) Punat—Krk—Malinska—Omišalj— iieka vsaki dan tja in nazaj. 2) Reka—Krk—Baška v ponedeljek, sredo in soboto tja in naslednji dan nazaj. 3) Reka—Opatija—Krk—Baška—llab —Vel. Lošinj—Mali Lošinj—(Sv. Martin)—Ne-rezine vsaki torek in petek tja in naslednji dan nazaj. 4) Reka—Opatija—Lovrana—Rab vsaki četrtek tja in nazaj. 5) Reka—Krk—Rab—Mali Lošinj—sv. Martin—Vel. Lošinj v soboto in sredo tja, v pondeljek in petak nazaj. Parnik proge štev. 5 odpotuje z Reke zjutraj ob 10 50. Agencija na Reki, via Kos suth 25 Hočete se prepričati obiščite velika sklacSi&ča ad Salarim set jki » e Marije Ponte deila Fubra 2 rvogai iorrents) S11):. ja nasvete in informacije o vpem /kar se iče novnčf-nja in voj. službe / Prva ii edina pisarni \Ć?" wm j In luje in odpošilja vaako vrsto pro-vi jafik. značaja — oproščenje ot Ivaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-t?/stovo;j tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih^ ig- /ugodnosti giede prezenčne službe vBpie-/jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena j« zastopati stranke pred oblaatnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj' fhitro in točno. — Uradno ure : Ob delavni-fkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi. fOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud, (■IIKlIBi HIIMIM (bi IW11 m mmnn Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. viamestništva nmrenien """"Ml micfun mniiiiiii '■■■■■i"1 Ul. Poste NllOrl Aila cutA (ii LiCnOir-* ANTON REPENSEK knjigovez v Trata, vla Cecllta O priporoča slavnemu občinstvu svoja moderno urejeno delavnico, v kateri ho izvršujejo vda v to stroko spadajoča dela točno in po zmornih cenah, --------- fcVOJI K SVOJIM ! ===== Visbor 'r^ofcovljer.in oblet za mogfet* dećkr- i Ser umi eu oiroke. PovvSnui, močne jope. kakor tudi j :;za*)b paletolov. Obleke doni In ćgIo. Delavske ! ^t-iefcs. Tirolsfei loden Nepremočljivi piaSč. (prietr 1 « *ugh&id) SpeotjaHto'.a: blago tu- in inozemskih ■ tovarn Ingotov)jaio se obleke po meri pc najnovejSi j i 1\/f CTT^ T r7 f IT- modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah i f^J |y|j ^ £ Al g pj h Plombiranje zobov Izdiranje zobev brez ^ vsake bolečme Dr.J.Čermak : zobozdravnik : ¥. TuscSser koncesij, zobni tahnlfe Zaloga obuvala ■■■■ in lattna delainica aaaa PAVEL VISINTINI Trst ul. Glosue Corduccl 31. Fllljalka ul. S. Sebastlano S. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in sulidno po smernih cenah Na obroke! Velika IzUerH Na obroke! izgotovljen. oblek za gospode m manuf. blaga po jako zmernih cenah - TRST • ulica dell»i Caflsrmfc žt. 13, II, 2. JAKOB DUB1NSKY, Trst, Barriera 34, !!. n. Odprl se je v Skednju * ^J jj^ Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA.: I. mesto 30 vin., otroci in vojafi 20 via. II. mesto 29 v n, otroci n voiafci 10 ?, iissi L Odlikovana delavnica in zaioga sedloma in potnih predmetov FRIDEB3K HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO. Omf mizar - Tr^t - nHea Leo ^tev. 2 ffigp priporoča c!svne=iu občinstvu ftfHZ&t |i| svojo miarnics, \u\ Isdclnje vratuo, tu;ll 'mjm^L.i KA.Ji'IITSJŠE POHIŠTVO fgSa Čaj „Tisočem! cvetu (Millsf ori> Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slufajim će peče v želodcu, tasor proti slaliomu prebivlianjii io heineroidain. Jeden omot za zdravljenje stano 1 K ter se dobiva v <*llikovani lekarni PRAXMARER - .,A! DUE r^ORI*1 Trst (mestna hiša) Telefon 377 Poitne pošiljatvo se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoil.e Kron 1*10. MIHAEL ZADMiC Trst ulica Sotgenis štev. 2 kupi vole, o m in oune SaSSr" ter kože istih. Ponudbe, tudi pismene in brzojavne poslati je na gornji naslov. rannBi|!Mii»r«>r;itt/^irmvsr: • -v ^ Dr. Fran Kcrsano m M Speclj-ilivt za ofiliticn<* ^tj kcžt.* boi^zni M ima svoj ambulatori] sp r Jrsh f slici Jfisoli štev, 9 (n«d Jadranvto 'jrsis.aa »i ii. ž? 1, U si s. is jot t i. is Jai 'Ji«ifei ižk uis« s»:. »uiKiJć'j um vax ■ •""Trrrrirrf^rit-iiiMiFrifi' r ■ ■ II B2S Brizoalnke raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina G. SMch & A. Boschln Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IV \ FRIDERIK SCHWARz! Trst, Via Valdirivo št. 3. Trst Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. bebb SZABATKA H«»c Prsi parni m\\n BeKćscsa&a ! Akcijska dražba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Go- J riško, Istro in Dalmacijo. i'% i I' prodajalnica drobnarij in igrač TRS T - Corso 34 - TRS T Galanterije iz usnja, ^otne torbe Ovratnice, MM in uelics. Specijaliteta: Potrebš^ae z ^»he hvibol^zce. mo^ Podpisana si dovoljuje znaniti slavnemu občinstvu, da se je s 1. julijem 1910 • • Ii s svojo dobroznano trgovino z cvetlicami in pogrebnimi predmeti iz svoje vile : : : : : v hišo it. 400 (pri gostilni „pri Mičelu"}na Opčinah — Tu ima svojo prodajalno in zalogo vseh potrebnih predmetov za pogrebe velike naše tvcike v Tr-mu, po zelo nizkih cenah. Vrhu tega imam na izbero umetne cvetlice za birmo, sv. obhajilo poroko in plese, istotako veliko zalogo pravih voščenih sveč 2 kroni k!g. — Udana JOS1PINA ud. CAPELLAN.