Kupujte VOJNE BONDFI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 'OLUME XXVI,—LETO XXVI. Kupujte ^0_JNE10NDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JUNE 24, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 146 t U NEMdJO IN ITALIJO S DE2UJEH OGENJ IN JEKLO Vurje je doživelo že 550 težkih zračnih napadov.—Italija se zvija pod bombami ITALIJANI BEŽE IZ BOMBARDIRANIH MEST London, četrtek, 24. junl-j BOMBARDIRANJE ITALIJE liomK dvomotorni j Zavezniški glavni stan v Se- BvT- , . včeraj razbijali poj verni Afriki, 23. junija. — Tež-, ijs 1 obali, dočim je stoti-Ijjj angleški bombniki so napadli štirimotornih an- j % dvotonskimi bombami želez-jiiggj . °™t)nikov v torek ob | niško omrežje v Salernu v Ita-noci napadlo nemško j nji, gnoči pa so bombniki z Mal-''orur^ ° inesto Muelheim v te razbijali po železniških ogi- I ^ Muelheimu je stopila v ; cijo silna nemška zračna in Wletalska obramba, v kateri j. izgubUi Angleži 35 težkih {"^Ribnikov. ^čeraj so se zavezniški bomb-' Ves dan vračali nad svoje napadali razne kraje Nemčiji in Franciji. I ^mbardiranje Muelheima I ^esto Muelheim mora biti f popolnoma razdejano, dve štirjaški milji mesta jg Gno samo ognjeno mor- ^cniško Porurje doživlja ^ahovito usodo, ^sega skupaj priredili zavežžiki na Po-fj, ^ ^50 napadov, od kate-Ig je bilo 116 na mesto Co-56 na Essen, 26 na Dort-V 53 na Duesseldorf, 60 na k Hamborn, 85 ^mm, 22 na Krefeld in 44 ^^Isenkirchea. Pot V Burmo bališčih v Italiji in Siciliji. Vsi zavezniški bombniki s© se srečno vrnili na svoje baze. Tudi Rim ni varen pred bombami Neka osebnost angleške zračne sile je izjavila včeraj v Londonu, da Rim ni tako varen pred zavezniškimi bombami, kakor nekateri mislijo. Rim bi bil varen samo v slučaju, če bi bil proglašen za odprto mesto in če bi se zavezniki prepričali, da ne prispeva k vojnim prizadevanjem Italije. Beg laškega prebivalstva BERN, Švica, 23. junija. — Rimska brzojavka madžarskemu listu Pester Lloyd naznanja, da je Cagliari, glavno mesto Sardinije, ki ima normalno 90,000 prebivalcev, danes prazno in zapuščeno mesto. Nad 80 tisoč prebivalcev je že pobegnilo iz tega bombardiranega mesta. ' GOSPODINJA VRGLA $500 V SMETI Shambach, j je nahajala v kleti, oddana na Birchdale Ave., je oni dan' Djg^'^^^yala svoj dom ter našla Vjl ^^ugo navlako tudi zarja-j ? posodo od barve, katero je ropotijo vred odnesla v dan pa jo vpraša njen ki je vposlen pri White T Co.: "Ti, kje pa je tista L od barve, ki je bila tu-J nekje?" ŽeriD ^na je pričela razmišljati, se je končno domislila, 3e nesla posodo v klet, toda J® bila že vsa ropotija, ki se voz, ki je pobiral smeti, tako tudi tista posoda. Takrat pa ji mož pove, da je bilo v posodi $500. Zdaj se je pričelo iskanje in povpraševanje. Mestne oblasti so dognale, kje so bile odložene dotične smeti, nakar so pričeli preiskovati smetišče, toda vse iskanje je bilo zaman. Posode z denarjem ni bilo nikjer. Tedaj pa so se oglasili nekateri ljudje, ki so povedali, da so videli odhajati s smetišča neke ljudi, ki so imeli s seboj tako posodo in v rokah šope bankovcev. . . K oriipcija fašistične stranke 22. junija. (ONA). — ,j^^ipcija v vrstah italijanske j^^tične stranke se širi — se-3 poročajo o ostavki števil-novih fašističnih predstav-,, od katerih so nekatere "lo zaprti. L julijansko časopisje prinaša Ij 'Se sezname imen in obsodb !■ cističnih predstavnikov, obso-radi zlorabe oblasti, sle-^tva ali špekulacije. > ^ed njimi se nahaja tudi na-sekcije v ministrstvu za o katerem pravi italijan-poročilo, da "je pokazal s zapravijivostjo in redni-' obiski v igralnicah, da je taj-fonde, katere je imel na raz-'^go, zlorabil v zanemarjanju ^ojih fašističnih dolžnosti." RICKENBACKER V MOSKVI MOSKVA, 23. junija. — Danes se je doznalo, da se nahaja kapetan Eddie Rickenbacker že od nedelje v Moskvi, kamor je prišel kot reprezentant Henry L. Stimsona, vojnega tajnika Zedinjenih držav. Rickenbacker je prispel v Moskvo v nedeljo ob eni popoldne v štirimotornem bombniku. Rickenbacker bo govoril v Rusiji z mnogimi odličnimi oseb-[nostmi, mogoče tudi s samim ! Stalinom. -'J ROOSEVELT RAZMOTRIVA O NOVI DRASTIČNI ODREDBI Predsednik namerava raztegniti starostno mejo vojaške obveznosti, da prepreči stavke MEJA STAROSTI NAJ BI SE RAZTEGNILA NA 65. LETO WASHINGTON, 3. junija. —| Ostre predsednikove besede Predsednik Roosevelt je nocoj: naznanil, da bo apeliral na kon-1 Predsednik je objavil svojo eres, da slednji zviša mejo to^^^vno izjavo v ostrih bese-! jaške starosti za neborbeno J® uporabil proti de- i službo od 45. do 65. leta. Toza- voditeljem. Izjavil je, Na sliki vidimo zavezniško ugodnega terena. "Ura odločitve je blizu," pravi moskovski radio vojaštvo na Burmi^ ki prodira preko močvirja in drugega ne- 'Zdaj se naglo približuje ura, ko bo naša velika domovina« zopet svobodno zadihala." — Ruska ofenziva na vidiku. LONDON, 23. junija. — Moskovski radio je .naslovil na rdečo armado posebno poslanico, v kateri je bilo javljeno, da so "odločilni dogodki blizu" ter da je Rusija sedaj popolnoma pripravljena za pričetek odločilne poletne kampanje. (Kakor kažejo vsi znaki; 8i Nemčija ne drzne pričeti letos svoje običajne poletne kampanje v Rusiji, in bo letos Rusija tista, ki bo pričela poletno ofenzivo). "S svojo veliko modrostjo nas vodi Stalin proti odločilni bitki," je javil moskovski radio. "Zdaj ni več daleč ura, ko bo naša velika domovina spet svobodno zasopla . . . Vojaki, zdaj niste več sami v tej smrtni borbi. Ob vaši strani stoji vojaštvo naših zaveznikov." Tozadevni govor je bil oddajan, ko je ves ruski tisk naznanil, da bo storila Rusija vse, kar je v njeni moči, za zrušitev nacizma in njegovih satelitov, toda Rusija pričakuje, da bodo tudi njeni zavezniki napadli na zapadu. Ruska fronta je primeroma mirna; to je mir pred viharjem, ki ima vsak hip završati. Bombniki udarili na 2,000 milj oddaljen Celebes Drugi najdaljši polet v tej vojni.—Polet iz Havajev na Wake otok je bil za 400 milj daljši. Italijo se mora uničiti, pra- t * -rv # I OU, IVI JC JL. IIJ VIJ O JtCUSl I izzval zastoj dela I da je akcija voditeljev premo-garske organizacije "neznosna" in da je upravičeno razjarila mase ameriškega ljudstva. devna odredba bi bila uveljavljena za preprečitev stavk. — j Predsednikov odgovor Lewisu j To je predsednikov odgovor j njegovemu trpkemu politične-1 "i,mu sovražniku Johnu L. Lewi-1 Dalje je povedal, da preden su, ki je izza 1. maja že trikrat' je Lewis poklical premogarje Vlada je pripravljena v premogovnikih v prizadevanju, da prisili DOBITKI ^deracija s. n. domov Jutri, v petek, se vrši seja, ederacije slovenskih narodnih j r%ov. Pričetek ob 8:30 RUSIJA POTREBNA ZA TRAJNI MIR TORONTO, 23. junija. — J(> seph E. Davies, bivši ameriški poslanik v Sovjetski Rusiji, je danes svaril, češ, da "brez Rusije ne more biti stalnega in trajnega miru." uri' Davies, ki je govoril na sov-jetsko-kanadskem shodu v To-rontu, je dejal: "Smotri in smer-*^®čer v starem poslopju SND! nice sovjetske vlade v miru in 4 Rf nioi,. A,.„ o« vojni so v popolnem soglasju s tem, kar si žele po tej vojni vsi dostojni narodi sveta." St. Clair Ave. Prosi se vse! ^stopnike Slovenskih domov, i ^ Se gotovo udeležijo. Na seji staršev Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se je oddalo pet dobitkov, in srečni so bili sledeči: Mrs. Menart, 14911 Sylvia Ave., A. Je-rančič, 14825 Hale Ave., Thomas McCarthy, 1477 E. 193 St., Stephania Sever, 435 E. 156 St. in A. Leskovec, 22951 Nicholas Ave. Omenjeni se naj zglasijo na domu tajnice Mrs. Jennie Sever, 435 E. 156 St., kjer bodo prejeli svoje dobitke. SREBRNI JUBILEJ Danes praznujeta poznana in spoštovana Mr. in Mrs. John Zaman, stanujoča na 486 E, 149 St., 25. letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in številni prijatelji ter znanci jima ob tej priliki čestitajo in želijo še mnogo sreče in zdravja, da bi dočakala zlati jubilej! Zavezniški glaVni gtan v Avstraliji, četrtek, 24. junija. — Velika sila zavezniških bombnikov je včeraj, m sicer prvikrat,' napadla kraj Macassar na Ho-' landskem Celebesu. I Bombniki, ki so bili ameriški, I so naredili tja in nazaj 2,0001 milj dolg polet, da so mogli! bombardirati to mesto. V svoj napad so nesli 38 ton eksplozivnih in užigalnih bomb, med njimi tudi dvotonske bombe. Bombe letalcev so zadele v pristanišču neko japonsko kri-žarko in neko tovorno ladjo. To je bil drugi najdaljši polet bombnikov v tej vojni. Polet iz Havajev na Wake otok je bil za 400 milj daljši. Bombniki so odleteli z neke avstralske baze ter prileteli nad svoje tarče opoldne. Požari, ki so nastali po bombardiranju, so bili vidni 70 milj daleč. sme dovoliti nobenega oddiha, temveč jih je treba biti, dokler ne podleže-jo. Nacistom in fašistom se ne | °Peratorje k plačilu "portal to portal' plače. Sodi se, da hoče predsednik nazaj na delo, je naredila vlada že vse potrebne priprave, da se vpokliče v armado vse premogarje vojaške starosti, ki se drže brez opravičljivega vzroka FREDERICK J. UBIC Pogreb ponesrečenega vojaka Fredericka Ubica se bo vršil v petek zjutraj ob 8.15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Pvt. Ubic je bil pozvan v vojaško službo komaj pred tremi tedni, in sicer se je nahajal v Camp Hood, Texas. Svoje mlade življenje je izgubil, ko je neki drugi vojak, kateremu je prah oviral vid, zavozil z velikim vojaškim trukom v skupino vojakov, pri čemer je bilo sedem fantov ubitih, večje število pa ranjenih. Ubic z,apušča s(P progo in sinčka, starše in dva brata. MOSKVA, 22. junija. — Časopis "Pravda" je izjavil včeraj v svojem pregledu položaja in v sumarizaciji italijanske šibkosti, da se mora Italijo popolnoma uničiti. "Fašistični direktorij," pravi "Pravda," ki se boji za svoj fašistični režim, si prizadeva naj- s to akcijo odložiti Connaly- preč od dela. Zatem je predsed-Smithovo predlogo proU kate- ,mkon ri je odločno nastopilo tako ° članstvo Ameriške delavske fe-,"® ^^^^va vpoklica nad 45 let deracije kakor članstvo Kon- starih mož, toda zdaj bo zahte-gresa za industrijsko (CIO) or- i val od kongresa, da raztegne to ganizacijo. j starost do 65. leta. O, TE ŽENSKE! BALTIMORE, Md., 23. junija. — Na nekaterih črtah poulične železnice v Baltimore so ti izhod iz začaranega kroga, v ^P^^lene same ženske, ki so katerem se je znašla Mussolini-1 niotormanke in "kondukter-jeva avanturistična politika. Ta j P^ j® poulične izhod išče z ojačenjem terorja ^^leznice, ki je vozil v severni in z novimi odredbami zatira- okrenil na napačno progo nja nezadovoljnih elementov. ^ar je opazila ženska, ki je vo- "Toda iz tega obroča je samo en izhod, popolno uničenje fašistične Italije, popolno uničenje gnilega Mussolinijevega režima. "Italijanski roparji morajo nositi polno odgovornost za vojno in njene posledice. Prizadevanja, da se skrijejo za gotove "zmerne fašistične kroge in ponudbe za mirovne kompromise ne bodo privedle nikamor. "Niti Nemčiji niti njenim zaveznikom se ne sme dovoliti nobenega oddiha. Treba je zadajati udarec za udarcem, dokler ne bo ta roparska vojaška mašina popolnoma razdejana in uničena." REDNA SEJA Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo Rveta i nakupom vojniii bondov in vojno-varčevalnih znamk: Jutri večer ob 7:30 uri se vr-, ši seja društva Zavedni sosedje j št. 158 SNPJ, v Slovenskem I društvenem domu na Recher ; Ave. Članstvo je vabljeno, da ' se udeleži polnoštevilno. BREZPLAČNO PIVO IN PECIVO ZA DELAVCE Dr. William P. Edmunds, direktor Was Man-Power komisije za tukajšnji okraj, je včeraj priporočil, naj bi vodstvo livarn ali "fonder" preskrbelo svojim delavcem brezplačno pivo in pecivo, kar bi gotovo pripomoglo, da ne bi bilo toliko nepotrebne odsotnosti od dela. Dr. Edmunds je izjavil, da govori kot zdravnik in da bi bilo priporočljivo. če bi dobili delavci v livarnah sredi dopoldneva in v sredi popoldneva brezplačno pivo in preste, ker bi to odpomo-glo utrujenosti in potenju ter bi dvignilo splošno moralo. žila, že precej, daleč od spojišča. "Gertrude, za božjo voljo, kaj naj storim?" je vprašala voznica kondukterko. "Ne vem," je odvrnila ta, — "jaz sem tudi nova. Toda, počakaj! Stopila bom v bližnjo lekarno ter poklicala kompanijo." Ko je šla kondukterka telefonirat, je nekdo svetoval voznici, naj zapelje voz ritenski do križišča, nakar bo tam zavozila zopet na pravilno progo. — Rečeno, storjeno! Voznica je pričela voziti ritenski, nato pa se je nenadoma spomnila: "Moj Bog, zdaj sem pa pozabila v lekarni Jerico!" je dejala in odpeljala zopet nazaj po tovarišico Ger-trudo. . . POJEMANJE PRIRASTKA PREBIVALSTVA V NEMČIJI . WASHINGTON. (ONA). — Ženitev postaja v Nemčiji spoštovanja vredna institucija. Nacistična propaganda, ki je prej zagovarjala nezakonske o-troke, je zdaj zopet pričela odobravati "starokopitno" načelo poroke. Pesimizem nemškega lista nad vojnim položajem List nemškega vojaštva v Belgiji priznava, da je vojaški položaj Nemčije neugoden. STOCKHOLM, Švedska, 23. „ J ... junija. — Časopis "Bruesseler Tednik ministra za propagan- „ „,.... do, Goebbaka, "Das Reich," i k' . , , , • . • cigar pošiljanje v Nemčijo m pravi, da so nezakonski otroci v,,,. , ... j . ,,j ... , 1 dovoljeno, čeprav izhaja pod na- vojnem času dvomljive vred-! , , . , . •' cijsko kontrolo, je silno pesi- nosti." Vendar pa tudi zdaj še poudarja, da "država nezakonskih »otrok nikakor ne zaničuje." NADEBUDEN FANT mističen glede vojne situacije. Osem in štirideseti mesec vojne daje Nemčiji večje preizkušnje kakor kateri koli mesec doslej, pravi časopis, ki priznava resnost puščanja krvi pred Pred kratkim se ie 14 letni Stalingradom ter v Tunisiji, ka-^ ■ kor tudi bolj redko potapljanje Donald Ferfolia udeležil tekme j;j g^rani nemških pod- na znanem Burt's radio progra- mornic, in končno silne udarce mu, ki je oddajan vsako nede-, zavezniške zračne sile na Nem- Ijo popoldne. Dobil je prvo na- čijo. grado v svoti $50 za najboljše Časopis z obžalovanjem pri- KOŽUHI IN SUKNJE Mr. Benno B. Leustig, 1034 Addison Rd., priporoča ženam in dekletom, ki si nameravajo nabaviti kožuh ali volneno suknjo za prihodnjo zimo, da si z isto že sedaj preskrbijo. Izberete si lahko suknjo naravnost v tovarni, kamor vas pelje, in plačate le gotovo vsoto, ostalo pa, ko vzamete suknjo. , , znava, da je iniciativa prešla se- proizvajanje na saksofon. Na-,^^. ^ ^ve^nikov. Nemei, stopil bo zopet kot gost na o- j pravi dalje časopis, niso dušev- menjenem programu prihodnjo ^ no sposobni za defenzivno ali o- nedeljo, med 4. in 5. uro. Ne- brambno vojno. davno tega je mladi Donald tudi prejel mestno šampijonstvo v igranju saksofona, ko je nastopil z godbo Cathedral Latin višje šole, kamor pohaja. Nade POBIRANJE ASESMENTA Društveni tajniki v okolici St. Clair Ave. bodo jutri večer, 25. junija, pobirali asesment za te- budni deček je sin poznane dru- koči mesec. Članstvo se opozar-žine Mr. in Mrs. Louis L. Fer- ja, da poravna svoje obligacijo folia, ki vodi pogrebni zavod na in se izogne morebitnim ne-911 Union Ave. Čestitamo! ' prijetnim posledicam. CTRAN 2. enakopravnost ,24. junija, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" __Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta^: Por One Year — (Za celo leto)______________________W,50 Por Half Year — (Za pol leta)______________________________________3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece)________________________________2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)_____ For Half Year — (Za pol leta)_____ tror 3 Months — (Za 3 mesece)_____ ..$7.50 _ 4.00 - 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Ta Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske drla ve): Fok One Year — (Za celo leto)__________ For Hali Year — (Za pol leta) ...................................... _M.OO _ 4.60 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DEMAGOG NA ČELU DELAVSTVA Te dni smo že poročali, kako hvali nemško časopisje, vsem na čelu Hitlerjev lastni list "Voelkisčher Beo-bachter," Johna L. Lewisa, kot vzornega Amerikanca in resničnega ljudskega ter delavskega prijatelja. Toda ne samo nemško, tudi ameriško časopisje znanih petokoloncev, ki se odlikuje po svojem defetizmu in ki sovraži vse ono, kar sovraži Hitler, proslavlja Lewisa kot svojega junaka in učinkovitega antinew-dealerja. SVoječasno je bil Lindbergh junak in ljubljenec časopisja ameriške pete kolone, ki je videla v njem svojega viteza in Fuehrerja, dokler ga ni po napadu na Pearl Harbor javno mnenje razjarjenega ljudstva prisililo, da se je umaknil v ozadje. Danes pa je John L, Lev^is njihov mož. " ^ Hitlerjev "Voelkischer Beobachter" je brenknil prvo noto, nakar so se njegovi prijatelji in oboževalci sirom Amerike odzvali glasu svojega mojstra. "X-Ray," publikacija pete kolone, ki jo je dne 23. julija 1941 obtožila federalna velika porota v Washingto-nu defetistične aktivnosti, ki pa kljub temu še vedno izhaja, je objavila na prvi strani svoj tribut Lewisu pod naslovom: "Pozdravljamo vas, John L. Lewis!" Pod tem naslovom pa pravi omenjeni defetistični list: "Da, mi vas pozdravljamo, John L. Lewis, ker imate pogum, da ste se zeperstavili newdealerskim birokratom. Ameriško ljudstvo bi moralo biti hvaležno Johnu L. Lewisu za njegov pogum, ker je podvomil v avtoriteto tega newdealerskega birokratičnega odbora. Zadnji čas je, da se enkrat za vselej naredi konec s to newdealersko vlado." Toda to ni prvikrat, da je bil John L. Lewis proslavljen od strani ameriškega fašističnega tiska. Znani Coughlinov list "Social Justice," katerega je ameriška vlada ustavila pred letom dni, je objavil dne 24. novembra 1941 na svoji prvi strani z velikimi črkami sledeče geslo: "Ameriško delavstvo, stoj ob Johnu L, Lewisu!" V glavnem uvodniku te izdaje je bil Lewis proslavljen kot voditelj ameriškega delavstva, nakar je sledil sledeči poziv: "Sedaj, je čas, da obrnemo hrbet "trikster-ju" v Beli hiši, ki si je nadel nalogo, da očrni Lewisa..." ("Trikster" v Beli hiši je seveda predsednik Roosevelt. Op. uredništva). Tak demagog stoji danes na čelu velike ameriške organizacije premogarjev,.. DR. MAČEK ZOPET ZAPRT OD NACISTOV Glasom vesti, ki jih je prejel OWI, so nacisti zopet aretirali predstavnika Hrvatske Seljačke Stranke, Vladimira Maček-a, ter ga zaprli v koncentracijsko taborišče v Gradcu. Dr. Maček, ki uživa med hrvaškimi kmeti ogromen ugled, je bil osišču trn v peti še predno je bila Jugoslavija resnično zasedena. Kljub vsem poskusom Paveli-čevega režima, da si pridobi njegovo sodelovanje, je stari kmečki vodja ostal neuklonljiv in je navzlic vsem težko-čam obdržal zvezo s svojimi pripadniki med kmečkim ljudstvom. Nacisti so ponovno prisilili dr. Maček-a, da menja svoje bivališče in ga vedno strogo nadzorovali. V teku zadnjih dveh let je bil najmanj 4 krat {xisiljen potovati v Berlin, a se ni.nikdar udal pritisku nacističnih voditeljev in je odklonil vsako sodelovanje z zasedbenimi silami ali njihovim kvizlinškim režimom. Njegova sedanja internacija bo le še povečala njegov ugled med masami hrvaških kmetov, ki so o priliki neke prejšnje aretacije dr. Maček-a ustavili dovoz deželnih pridelkov na mefltne trge in na ta način prisilili Paveliča, da sam poprosi naciste, naj izpuste priljubljenega predstavnika Jimečkega ljudstva. lin NEWYORŠKA PISMA 111111 Piše Frank Kerže I I I I I NAPREJ S SLOGO! Ameriški Slovenci smo danes na takem stališču, da bomo rabili več in več sloge, če bomo hoteli ostati pri življenju. Kar imamo naroda tukaj, je prišel sem pred tridesetimi leti, to se pravi: pred začetkom prve svetovne vojne. Med vojno samo nismo dobili nič ljudi. Po vojni? Jako malo. Tako malo, da se jih je najmanj trikrat toliko izselilo, kot jih je prišlo sem. Če zdaj računamo povprečno starost 25 let za ljudi, ki so prišli pred prvo svetovno vojno, bi bila naša povprečna starost o-krog 55 let. V resnici je večja. To se nam vidi in pozna povsod. Treba ni drugega, kakor pogledati seje podpornih društev. Stoli so prazni—poleg odbora pride še po nekaj članov. Tako je po mestih, koder je industrija. Po krajih, koder so premogokopi in rudokopi, je mogoče malo boljše v tem oziru —ampak ne bo za dolgo. Zakaj mladina naših majnarjev in rudarjev kaj hitro uhaja iz doma in išče svoje bodočnosti v bolj stalni industriji. Bili so časi, ko je društvo za društvom prirerajo takozvane veselice. In prišli so ljudje, ko jim bilo- malo dobre volje pod klobukom, je plesalo vse, kakor je vedelo in znalo. Danes, prijatelj, ne more nobeno društvo prirediti veselice iz enostavnega vzroka, ker ni ljudi za ples. Nekaj starih se sicer drži, kakor da je ž njimi večna mladost — pa ne za dolgo. Nehote pride v človeka nekaj, ki mu pravi potihoma: nak, ni več tako in ne' tisto, kakor je bilo. Nikjer pa se ne vidi naša starost tako, kakor pri volitvah raznih odborov. Včasih dragi , moji, je bila posebna čast biti I pri društvu predsednik, pod-I predsednik. Če ni bilo drugega, so bili ljudje zadovoljni z nadzornimi odbori, samo da je bilo nekaj. In dandanes? Ne dobiš človeka, da bi kaj prevzemal ne zastonj ne za denar. In zgodi se večkrat tako, kakor pri tistem ' newyorškem društvu: zastopni-i ka ne pošljemo več in sicer zato ; ne, ker neče nikdo prevzeti. Če I že ne pride do tega, pride pa do j onega: dobiš človeka, enega ali I dva, ki sicer prevzameta mesto, ; ampak jih ni nikdar zraven, kar . je še slabše. j Povem vam, da tako življenje vpliva porazno na tiste, ki imajo še nekaj zavesti in volje, da se dela. Če človek vidi, da se vse umika, da postaja sam za vse, se nehote naveliča. Če dru-ki neče jo—zakaj bi ti? Sloga je vselej potrebna, kadar ni ljudi, ali bolje: kadar so ljudje, pa ne čutijo v sebi nobenih dolžnosti več. Potrebujemo jo na društvenem polju, ker je po naselbinah navadno polovica več društev, kakor jih je potreba. Rabili bi jo nadalje zlasti pri kulturnih društvih, kakor so: pevska, dramatična, godbena ali druga društva. Sicer jih nimamo dosti več, ampak koder sploh so, jih je navadno po več. In gre jim slabo. Pa prideš poleg in praviš: bi se zedinili, nas bo več. Aja! Tega pa ne. Zakaj ne? Zato, da ne. S tem se konča. Posebno bi nam prišla prav sloga pri naših listih. Ne mislim pri glasilih, koder ni nobenega problema, pač pa pri samostojnih listih. En dnevnik prinaša primeroma to, kar drugi: splošne dnevne vesti na prvi strani. Na drugi kaj uredniškega, kak članek in razne glasove iz naselbin. Bili so časi, ko so bili ti glasovi taki, kakor da nas je sto milijonov na svetu. Danes pa je tako že vse utihnilo, da je k večjem še kak ducat ljudi, ki pišejo. Drugi so še končali in dokončali. | Na tretjo stran pride nadaljevanje z druge—četrto pa zavzame kaka povest. Če je list še pri moči, jo kdo prestavlja zanj—če mu gre trda, si kar "izposodi" knjigo tega ali onega pisatelja in—tiska. Je najceneje tako. Ali je tudi pravilno, pošteno, etično ali častno, so seveda vprašanja, na katera ni treba nobenih posebnih odgovorov. Če so bili časi, ko smo v dveh dnevnikih priobčevali to, jih danes gotovo- ni več. Zakaj bi ne združili tega, zakaj ne napravili iz dveh podjetij enega in iz dveh listov enega? Kje na svetu je kaka ovira, vprašam vas: Ali ne prinašata lista eno in tisto ? In če se včasih vzdigne kaka razlika v nazorih, ali je treba, da se človek krega po chi-caških vzorih? Tam sede drug poleg drugega in klepljejo vsak na svoje tipke. Kadar se pa kregajo, gre to v javnost, četudi se ljudje požvižgajo na to, kako misli ta in kako oni izmed njih. V Clevelandu ni bilo nikdar resnega' nasprotstva med naši mi ljudmi. To se pravi: ljudje se niso nikdar ogibali drug drugega samo zato, ker so bili drugega prepričanja. In danes ima naš narod mogoče več medsebojne skupnosti, kakor jo je i-mel kdaj poprej. Čemu se bo pa kregal? Zakaj pa? Ali zato mogoče, če sosed hodi v cerkev, ti pa ne? V Ameriki si svoboden—stori, kakor veš in znaš s pogojem seyeda, da tudi drugemu pust^ svoje. Naši slovenski listi so itak že dokaj suhi. A še bolj jih uničuje kampanjska literatura. Izjave jugoslovanskih ministrov, potem govori in brošure tega ali onega, gotove izjave iz svetovne politike—toliko je te stvari, da človeka kar preganja po več tednov. Komaj dočakaš v enem listu konec tega ali o-I nega kampanjskega gradiva— I pa se ti prismeje v drugem listu z novo glavo. Kako se vse tolče in prevrača za SANS. Važen govor — važno pismo, važna izjava, to gre kar iz tedna v teden, zdaj v tem, zdaj v onem listu. Če se to ne bo nehalo in sicer kmalu, bi prav nič ne zameril, če bi ljudje pustili svoje lastne liste, zakaj vsake stvari je enkrat zadosti in tudi preveč. Če bi prinesel en sam list i vse to, bi bilo dovolj, če prine- "Zoot-suiter" vse one, ki bi se drznili, prekršiti te smernice. I Hrvaška, ki ječi pod težko peto nacistov, nima nobene možnosti, nadaljevati oni naravni razvoj, ki se je začel pred dvajsetimi leti. Pronacistični fanatiki brezobzirno duše vsak izraz samostojne volje in skušajo, pod večnim nacističnim pritiskom, dobiti v svoje rpke ; popolno kontrolo vseh šolskih ' zavodov in drugih sredstev po-' uka. Nacistična propaganda i preplavlja deželo z letaki, ki ■naj bi še bol j. globoko izpodko-I pali narodovo voljo. Razdelje-i vanje teh propagandnih letakov je bilo poverjeno učiteljem. "Vaše delo bo s tem le olajša-I no, je izjavil Jatja Kovačič, načelnik urada za propagando v svojem nagovoru. Kljub vsem j praznim obljubam vlade, da bo-„ , . . , . , • 7 do "učitelji povzdignjeni na e i po WIS preis uje m a j visoko odgovornega dkga pnamwvGKCO, cd&MXWwgo ** Hkvaakem", ^ vendar jtafco zvanem zoo 3%^%^ *ivse njihovo delovanje omejeno prismojenci so povzroči * ne-, širjenje vladine propagande ŠKRAT davno celo vojsko v Los Angeles. j pod paznim očesom ustašev; ta 1 propaganda se drži nemškega SUMA SUMARUM Veš, prav po domače te ^ ram vprašat, kaj pa je ven narobe s tabo, da se nič vec " zanimaš za St. clairske novK! Veš, škrat, mi hočemo posebno še St. clairske in boš bolj priden, Te bomo p"® vili dol s prestola, raz kater®»^ se tako lepo režiš. ^ Vprašam te javno in P vso žlahto, zakaj nam ven ne poveš, da je zasvetila ® zvezda na St. Clair ju? ' Veš, Škrat, z rojakom 9^» :---------- omen"' seta dva, je že preveč. Ce pa I hodijo pred tabo kar vsi drug .ta drugim—eni zgodnji, drugi ! po par tednov kasni, res ne veš, ali bi planil iz lastne kože ali pa bi se zaletel z glavo v zid. j Petdnevnik Amerikanski Slovenec je menda prenehal izhajati kot omejen dnevnik in bo ^ hodil v bodoče le dvakrat na teden. Cital sem o tem v Prole-I tarcu, ne v A. S., ker ga ne dobivam. • Kar je Proletarec navedel kot nekake ."špase" rečenega lista, bi jaz rekel, da je dokaj nepobi-te resnice. Torej: če A. S. pravi, da težko dobi ljudi za tiskarno ali uredništvo, je to kar resnica ne samo zanj, ampak za vse druge liste. Da postaja gradivo prve strani odveč med nami, je i tudi rea. Danes čita vsak naš človek angleško in če že ne razume vsega, pa vsaj toliko, za kaj se gre. Sloge je treba, čim prej tem boljše. Ce ni nobenega drugega razloga za to, naj bo vsaj ta, da nekateri ljudje tako visoko cenijo produkte svoje glave, da bašejo ž njimi predale vseh na- ših listov. In ker je trda za u-, vzorca, a njen namen je vzgoja redniški inaterijal, se po navadi ^ mladine v smislu ustaških nazo-s hvaležnostjo vzprejema, kar j rov. pride—zastonj. j Akoravno je mnogo visokih Mi imamo še nekaj sile med hrvaške vlade prigovarjalo nami. Toda paziti je treba, da ^ učiteljem na tem shodu, je ven-se ne razgubi. To pa dosežemo kvizlinški radio Rakovica edinole s tem, da se združimo izrazito molčeč glede reakcije v koder je mogoče in da delamo 2boru učiteljev, o kateri ne po-skupno . . . Imamo polno ma,- j-oča ničesar kljub nepričakova-lih naselbin, koder lahko pusti- veliki važnosti, katero mu je mo življenje, kakor je bilo. So poznala vlada. Oddaja poroča pa na drugi strani središče, ka- dolgo in na široko o nago-kor je Cleveland ali Chicago, ki voj-jh pompoznih visokih urad-bi lahko mnogo pokazala na nikov in na koncu le na kratko tem polju. Če sem prej omenil omenja zaključilne besede pred-o Clevelandu, da nima danes ggjnika shoda, Gabrijela Svita-nobenega nasprotstva med sa- ^a. Ta je izjavil, da je "delo u-bo, bi tisto lahko trdil o Chica- giteljev pravilno cenjeno in u-gu. Tisti, ki hočejo kako razli- važevano". Kot pripombo je doke, je k večjemu par posamez- ^al radio Rakovica še vest, da nikov-vecina naroda se pa ne jg profesor Božidar širola izdal briga za to. novo hrvaško slovnico, v kateri Če so sklenili delegati sloven- so natisnjene poleg drugega tu-skega kongresa tako, da je slo- di vse hrvaške narodne pesmi; ga potreba za rešitev in pomoč hrvaška marijonetna vlada je stari domovini, potem lahko do- slovnico odobrila. dajamo mi, da je potrebna tudi , ... —Office of War Information za nas, ameriške Slovence. Do-j _ sti dolgo in malo predolgo smo vlekli "afe zadeve v smereh; Amerikancl V VOjlli davne preteklosti. Eni so misli-^ •' li, da je mogoče obuditi mrtve in ^ _ - oživeti zaspane. Pa ni. Edino-le C!'vUni letalci vrše stražarsko kar je res živega, naj .pride na' službo za Strica Sama plan in potem skupno in Moški in ženski člani civilnih zračnih patrol tiho izvršujejo I važne vojne posle za strica Sama, neglede na osebno udobnost ' ali sigurnost. JU- rep»; se j' menila in sem mu jaz da najbrž ta nova zvezla še ^ ma ta prav'ga titelna. mi je v obraz zarezal in da on dobro ve, da ni ne tica ali ropatica, pač P& ' pravi prav po domače . ska zvezda. Jaz ga debelo 6^, dam, pa pravi: Prav tako drugače, da če ne verjai®®^ naj grem pogledat še enkra cajtenge, pa bom videl, da res. _ je Torej, poslušaj. Škrat, ce ^ ne veš, tam je zapisano, se mi Krai^i v Amerito glavo postavimo in če da bomo kaj dosegli za ^ da pr»" složno v našo bodočnost. Torej: naprej s slogo! HrvaŠki učitelji mo rajo širiti vladino propagando I Ta skupina civilistov je najboljša primera ameriškega pre-I bivalstva v prorezu in preleti I dnevno na tisoče milj preko __morja in kopnega, v izvrševa- Washington. — Več od 1,200 "J" svojih dolžnosti. Hrvatov iz v^eh delov dežele Najglavnejši cilj CAP letal-je moralo potovati v Zagreb, da j® patroliranje voda, v kaše udeleže prvega, od vlade pri- J® bati podmornic, toda rejenega shoda učiteljev; poslu- lotijo tudi še nešteto dru-šati so morali hlapčevske poma- poslov. CAP letalca pozove-gače nacistov, ki so jim razla- vsakem času dneva ali 'gali teorije, da je treba narodo- nese kakšno važno su-ve želje podrediti zahtevam dr- sovino v oddaljene tovarne; ' žave, zastopane od nacistom po- mora transportirati iz-kornega hrvaškega poglavnika. mehanike v oddaljene : Pedagogi so se zbrali v Za- '"dustrijske kraie ali pa mora ; grebu dne i.5. maja-tako po; prenašati važne dele vo-roča oddaja radia Rakovica, ki ^ opreme. se nahaja pod kontrolo osišča,' oddaja, katero je zabeležil OWI, Predstavniki vlade, med njimi, Josip Hršak so naglašali "važ-l rojake v starem kraju prav ferdamano motimo. vi, da imajo tam radi sa®® larje, na drugo se pa P°^^g( jo. Tisto pa jaz prav r®® j vem,"če ta' Vojaška »zvezda sveti z dolarji ali ne. še pravi, da se bo jugoslova Peterček odpeljal iz Lond" naravnost v Afriko, pa nam všeč ali ne. Dalje da bo iz Afrike marširai ravnost v Beograd, pa na^ ne bo prav nič vprašal. VyT. grad da ga bodo spremili gleži, Amerikanci in Rusi. Škrat, puške bodo imeli, P® nože na vrhu pušk, to pa fVj da ga tisti uporniški ne pojedo, ker je še mlad-tem pa pravi, da o tistih Sj . cih in partizanih pa mi t)od kar tiho, ker on že ve kak^^ ta reč, da se Ameriki ne ^ rimo. Za tiste akcije, za kater® nar pobirajo, je zapisal, da čisto fajn. Samo jaz ne mem, da je on kaj dal. Veš, Škrat, ko sem ti to pisal, pa si mislim, da je drl' še enkrat pogledat v cajt® i da vidim če ti imam še kaj ^ I gega za povedat, pa vidim P g, na vrhu v kotu zapisano-^ ko Keš>najster na St. Claii"' Zdaj te pa prav lepo vim in Ti pišem spet drug' den idf»" Tvoj Trdog' laV. BOLGARI MOSLEMSKE VERE IZGNANI Z EGEISKE OBALE IN IZ TKACIJE JUGOSLAVIJA RAZVEI^^ LJA PROTI-ŽIDOVSK® ZAKONE LONDON, 8. junija I poročilo NYTtu) — nost naloge", katero bodo ime- ♦ Washington. — Akpravno trli učitelji pri prevzgoji svobodo- di osišče, da je "protektor" Mu-Ijubnih Hrvatov, ki naj se po- slimanov, je vendar bolgarska kore volji nacistov in njihovih vlada izgnala bolgarske držav-hrvaških satelitov. Ijane muslimanske vere ter jim Učiteljem so prigovarjali, naj prepovedala naselitev na egej-Bodelujejo v vseh onih priredit- ski obali od Bolgarov zasedene vah, katere podpira marijonet- Tracije; to vest prinaša bolgar-na vlada. Minister narodne ski časopis "Zarja", ki je pri-vzgoje, dr. Mile Starčevič, je šel v roke OWI. razložil učiteljem, da je njihova Članek, ki obsoja politiko vla- "misija", da podpirajo državo, de pravi, da bi morali uživati ter jim obenem zagrozil z naj- bolgarski muslimani "iste pra- tršimi kaznimi, ki bodo zadele vice kot ostali Bolgari". no vanska vlada v Londonu j® nes obvestila svetovni kongres, da je sklenila razV®J viti vse proti-židovske zako"^' Predsednik jugoslovanske ^ de, g. Slobodan Jovanovi® ^ izjavil d% je vlada enodu^, sklenila, razveljaviti vse be, dekrete in odloke mitskega značaja, ki so o''® jale v Jugoslaviji v dobi nepr sredno pred izbruhom voj^^ dH' "Taki ukrepi so nasprotn' hu liberalnih tradicij naše z® Ije", je izjavil predsednik slovenske vlade. MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ Svarilo Japoncem. I^en in koUko sveč je gorelo ter Polagoma je začelo Anici postajati to stanje grozno in skle-je, da hoče hoteti, a kod, a kaj — tega sama ni vedela. Tako je bil prišel dan sv. Andreja, in tašča se je bila odpeljala v mesto, kjer je bil letni semenj, da nakupi obleke za 2imo celi družini. Vzela je Ju-'■ija s seboj. Ko sta sedla v voz, ie prišel za njima Tomaž. Ka-je velela počakati in rekla: "Bi šel tudifad? Saj za ene-se že stisneva, kaj!" 'Vi ste prav res, kakor se ^'če, mati," je dejal Tomaž in Sedel na voz. On in Katra sta Sedela udobno, skromni Juri pa Zelo nerodno. Ali onadva sta se ftialo brigala zanj. Saj pravza-PJ'av niti na serrienj ni šel, tem-k zdravniku, ker ga je bila Anica lepo preprosila. Drugi dan je zagledala Ani-ko je prišla doli v sobo, ®&romen kup blaga. Pozno po Goči se je bila vrnila Katra s ®ejma. Anica se ni dotaknila ^^aga, ali proti desetim je bila Ostala tašča in jo poklicala. "To sem kupila, glej," je razkazovala kos za kosom tašča, ali se ti ne zdi, da je trdno in lepo? Komaj še sem dobila to. ^0 goldinarju je. Boš sešila do Jiedelje, saj nimam, kaj bi se oblekla. To je za srajce, za Jurija. Pa Tomažu jih obenem napravi. Kaj hočeš, saj je le do-^ač, in ti se razumeš na delo. ^e le dobro, da ni treba tuje ši-^Ije, denar je drag in časa imaš dovolj!" In Anica je kimala z slavo in gledala na velikansko skladišče obleke in ponavljala y duši. To je njej za obleko, to J® za predpasnike, to je za zimske jopice, za srajce, za ktilo, ^a hlače, to "je za Jurija, za To-paža, za Nežo, za Jerico, za^se vsakega nekaj, samo za njo Luko nič. In ona naj šiva ^®em, možu, tašči, hlapcem in deklam, ona, nevesta na Peči. Jerici! Ti moj ljubi Bog, njej rada napravi in pastirju. Ali zakaj naj ona šiva Neži, zakaj Tomažu? Ali ne zna Neža sama sebi sešiti zimske kočemajke, in Tomaž ,ali nima denarja, pa bi si dal napraviti v vasi? Zakaj pa so šivilje, ali zato, da bo ona delala za vse? In vse večji se je zdel kup blaga Anici in vse večji se ji je zdelo število ur, ki jih naj bi presedela za tem kupom blaga. Zato pa ni skoro vedela, kje in kaj naj vzame prvo v roko. "Samo da mi obleko sešiješ do nedelje; drugo se ne mudi!" je zopet pripomnila tašča. Pri teh besedah je pogledala ostro Anici v obraz in videča njeno zamišljenost pripomnila; "Zate nisem vzela ničesar, saj si dobro založena z obleko. V treh letih je ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom motrila Aničino lice, da je postala nevesta zelo zbegana in ni rekla nič. To pa je moralo jeziti taščo in nekam srdito je rekla: "če ti pa ni prav, ti moj ljubi Bog, saj ti svoje blago odstopim, že potrpim." "Ne," je dejala sedaj Anica, "ni treba!" Čutila je, da bi v hudi potrebi le nerada prejela kaj od tašče, in nadejala se je skrivaj, da "je Jurij gotovo kaj kupil za njo. Ali Juri je bil vstal precej rano in odšel z doma ,in Anica ni vedela, kaj je ž njim. Tudi ji sinoči ni rekel ni besedice, kaj mu je svetoval zdravnik. Vendar pa je čakala, da govori zvečer ž njim. In vzela je mero tašči in se lotila dela. Prst, kjer se je bila vrezala, ji je zelo nagajal, in ko je sedela sključena v sobi, jo je kmalu začelo zebsti v noge in roke. In obenem je začutila silno zapuščenost in neznosno ji je bilo v sobi, polni vzduha Svet v vojni vihri j koliko duhovnikov je šlo sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za pečjo in izbirala iz pše- Jugoslovani rušijo rudokope— nice ljuljčino seme, svetil prekinjajo prometne zveze obraz divne radosti. V družbi s Washington. — Radio Bu-chremalKWema ^ mniil kmUdm Anici, popoldan. Samo za čas je prestala, z delom in si po-mela roko, ker jo je zeblo. Zgodaj se je bilo zvečerilo. ročal o aktivnosti jugoslovanskim partizanov, ki so oblegali rudarsko mesto v sremskih hribih. Glasom poročila iz Budim- Po večerji je Anica zopet | pešte, je bil kraj Vrdnik sedem vzela šivanje v roke. Neljubo^ pod neprestanim ognjem JI je bilo šivanje, ali mislila je, j partizanov; rudnik in električ-cim preje izgotovim, tem pre-jj^^ centrala sta bila v teku bo-je bwn% pnwta. Osbda je bHa poškodmnuM. Baje sama v so i m mis i, ki so JOjbo trajalo mesece, predno bo cez an mori e, so se vrnile niogla nacistična okupacijska o-znova, m znova je m.slila, AniJ^ zopet spraviti rudnik v o-ca na urija, svojega moža. In Napad je trajal sedem ur, začutila je sedaj prav jasno nevoljo na(d njim: "Bolehen Zahvala Spodaj podpisana naznanjava, da sva prodala •Hodno trgovino. Želiva se iskreno zahvaliti vsem našim odjemalcem in številnim prijateljem za vso naklonjenost, ki sva jo bila deležna od njih zadnjih 24 let v naši trgovini. Vesela bova ako nas obiščete na domu. Mr. in Mrs. Anton Ogrin 423 EAST 146 STREET IVANHOE 3140 Sfiwofil/95. Sun^t' I «m convinced that every /..-norlcan should f make a tremendous effort to Invest a minimum of 10^ of hi a Inoome In War Savings Bondt.\ These bonds are the best all round Investments I know, not only because of their safety and accumulated income features, but because they furnish the nation needed money to pay for the Instruments of war with which *e shall defeat the Axis Powers* If every wage earner doe's his share in making auch investments we shall help to control inflation and fortify ourselves agalmst post-war depression, es well as win the wart '^■hOUfCcL "y. Na gornji sliki je ameriški mornar, ki drži v roki letak z japonskim, besedilom, kakršne so ameriški letalci metali med Japonce na otoku Attu. po kupljenem blagu, čutila je nekak odpor proti vsemu, jezila se skoro na moža, da sama ni vedela zakaj. Nikakor ji ni hotelo delo izpod rok. V tem mučnem položaju je minil predpoldan, in popoldan je bil še dolgočasnejši, ker se je bila megla zgostila in je bilo skoraj temno. Vendar pa so bile ure do večera minile hitreje, zakaj prišla je bila Marja-* niča in govorila po svoji preprosti navadi živahno, in glasno. Pripovedovala je o nekem čudežu, ki se je bil zgodil v Lurdu in naštevala, koliko ljudi je bilo ob tisti priliki zra- je in se ne varuje in mene zanemarja. Prav nič mu ni mari, kaj delam. Ali je to prav?" S silo je krotila svojo žalost Anica, hotela se prisiliti, da ne bo huda na Jurija, in ko se ji to ni docela posrečilo, je jokala sama vase, brez solz ihtela v svoji zapuščenosti. Tedaj je j prišel Juri. Sedel je. Bil je vi-I deti truden in slabe volje. Ona je molčala. i • "Ali ti ni kaj prav?" je vprašal mož. Ozrla se je .z žalostnim po-jgledo mnanj. On,se ji je približaj . ■ "Anica, huda si, ker sem tak," je govoril. Ona ni vedela, ali obžaluje, ali se ji posmehuje. Zato je ostala: nepremična, z očmi vprtimi v delo. On pa je govoril kakor zase: (Dalje prihodnjič) Enakopravnosti nakar so se partizani zopet u-maknili nazaj v gore. Druga brzojavka radia Bu-dimpešet pravi, da je tolpa partizanov napadla potniški avtobus na glavni cesti od Petrova-radina do Rume. Na progi, dolgi eno miljo je moral voziti avtobus, v katerem so bili nacistični uradniki pod neprestanim ognjem; hude škode ni bilo, le zaradi tega, ker je nosil voz jeklene zaščitne plošče. Od nacistov dominirani radio je priznal, da je bila avtobusna zveza med Petrovaradinom in Ru-mo do preklica prekinjena, tako da je zdaj mogoče potovati na tej progi le pod kontrolo jugoslovanskih partizanov. V bližini Vukovara je postal oboroženi odpor proti okupatorju tako močan, da je dobila, glasom londonskega radia, posadka povelje, da mesto evakuira. . , Težke obsodbe Srbov, ki nočejo služiti v občinskih uradih poljedelskih distriktov Od nacistov kontrolirani radio Budimpešta je pred kratkim v oddaji za Južno Ameriko, katero je zabeležila uradna poslu-išalna služba poroča, da so vsi 1 oni Srbi, ki brez tehtnega vzro-I ka odklanjajo sodelovanje v ob-I činskih uradih za poljedelstvo, i kaznovani z ječo do enega leta ali z rokom od treh do dva-1 najst mesecev dela v koncentracijskem taborišču pod kontrolo nacistov. • Radio oddaja je citirala poročila iz Beograda, glasom katerih je izdal srbski ministrski i svet nov dekret, ki določuje hude kazni, ječo in globe za lokalne državne uradnike, ki sabotirajo povelja svojih predpostavljenih. Slično nasilje, katerega cilj je z grožnjami privesti pa-triotične Srbe do tega, da sode- lujejo s kvizlinško vlado, je le jojačilo odločni odpor vsega naroda in dalo novega nagona sa-botiranju okupatorjevega upanja, da mu bo mogoče pokoriti 'si to uporno zemljo. Nemško časopisje ne sme pisati o Himmierjevem potovanju na Hrvaškem Nacistična DNB agentura je poročala za uporabo v Nemčiji, ! da je Heinrich Hiramler, nacistični šef Gestape, prispel v Zagreb "na obisk" in da je bil takoj sprejet od dr. Ante Paveli-ca marijonetnega predsednika Hrvaške, Devetnajst minut pozneje je DNB z novim poveljem prepovedala publikacijo te vesti. Objasnjenja ni dala nobenega. —Office of War Information COMMANDOUGH! k j^' T^f U. s. Treasury Dept. WSS 722D Courtesy Los Angeles Examiner I'lf! w KADAR PRIDE "POSlA" Veselo, zabavno jnsmo od doma je čitano in ponovno čitano na ducate potov, da se izve tiste dragocene novite — vse o maminem vrtu, sestrinem vojnem delu, kaj dela stara tovaršija in kdo je odšel k vojakom. Denite na stran vsak večer nekaj časa, da pišete fantom in dekletom v armadi, ki tako težko pričakujejo kake besede od doma. Ne pozabite deti v pismo tisto jasnost in veselost, kot vam jo daje vid hraneča svetilka, pri kateri pišete, svetloba brez žarenja, brez senc, kar vse omogoča moderna, znanstvena Vid hraneča svetilka. V tej udobni, vabeči atmosferi vid hraneče svetilke boste varovali svoje oči pred napenjanjem in pisali boste tudi veselejsa pisma. Vid hraneče svetilke spoznate po sledečih prltiklinah (A) 100-200-300 watt žarnica v večini visokih modelih; 150-watt žarnica v manjših sledečih prltiklinah. (B) Odbijajoča In razširjajoča skleda da direktno in indirektno luč brez žarenja. (C) Široki senčniki z belo podlogo. (D) Illuminating Engineering Society listek za odobritev. THE ELECTRICAL LEAGUE - OF; CLEVELAND SIGHT IS PRICELKSS • • LIGHT IS CHEAP jUIRK RDGEGA FE —An Anatomy Chart Would Be Appropriafe t? foots IKOAm y£s > yyf>i ST^HDIH in rRoni OF tqlbotts VfPUC STOfL l)HO L >-r ft-L "y NOW THEhi VOC TH vo'ny IS TO y^H^RL TH Mf)H STRUCK - VvE H4KE /M4DE B/ AI^P OF TH 3ITIJJ) rto/^ yvoULo you fO'/VYiAf 6 Oisr tHf^T P/./)CE TO OH TH /VI "POCTO*" /MOfPS - ' UrJPEffiTfjND TH/jT yoo tvfWE /) tviT/VE&S To THIS /joro J ^CCIPBNT -A. you AJ>9V' A/OW TEUI- TM C.OlJR^ kvWETE TH kV/)5 STRUCK-- TH ex/icr SPal IF VOU tr/jn BET »vEfN TH CERViCIi ve KTEOft) ^TO« MAff« »T^eCT 74t A#'n 5To*t V. s. Treaauiy Dopt, STRAN 3.1 ENAKOPRAVNOST 24. junija, 1943. i PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK (Nadaljevanje) Kiirat je zaigral vse in je rekel Končno: "Koliko mi posodite na mojega vojaškega slugo? Velikanski bedak je in zanimiva figura, nekaj non plus ultra. Še nikoli nisem imel takega." "Posodim ti sto kron," je ponudil nadporočnik Lukaš; "ako mi jih ne vrneš do pojutrišnjem, mi pošlješ svojo rariteto. Moj pucflek je zoprnik; neprestano vzdihuje, pisari domov in krade, kar najde. Pretepel sem ga že, a ne izda nič." "Velja!" je rekel lahkomiselno vojni kurat; "pojutrišnjem dobiš ali sto kron ali Švejka." Zaigral pa je tudi tistih sto kron in šel žalosten domov. Prav nič ni dvomil, da do jutrišnjega dne ne dobi sto kron in da je Švejka sramotno prodal. "Lahko bi bil rekel dve sto," se je togotil sam nase. "Ne, ni lepo, kar sem storil." In ko je pozvonil ob dverih svojega stanovanja, je pomislil. "Kako mu pogledam y neumne, dobrodušne očiT' "Dragi Švejk," je dejal, ko je bil doma, "danes se je zgodilo nekaj nenavadnega. Imel sem tako smolo pri kartah! Zaigral sem ves denar!" Po premolku: "In končno sem zaigral tudi vas. Izposodil sem si na vas sto kron, in ako jih ne vrnem do pojutrišnjem, ne boste več moj, nego Lukašev. Meni je res prav žal... " "Sto kron še imam," je rekel Švejk, "lahko vam jih posodim." "Dajte jih sem!" je oživel vojni kurat. "Takoj jih nesem Lu-kašu. Nerad bi se ločil od vas, prav zares." Lukaš je bil zelo presenečen, ko je zopet ugledal vojnega kurata. "Prišel sem ti plačat dolg," je rekel kurat zmagoslavno in sedel zopet za igralno mizico. In zaigral je zopet vse. Vračajoč se domov, je dospel vojni kurat"* do prepričanja, da je konec in da Švejka ne more nič rešiti, ker je pač tako usojeno, da mora k nadporočniku Lukašu. In ko mu je Švejk odprl, mu \ \ Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO \ , PRESKRBI \ Hafftier Insurance Agency / \ 6106 St. Clair Ave. j je kurat dejal: "Vse je zaman. I Usodi se ne more upreti nihče, j Zaigral sem vas in še vaših 'sto kron. Storil sem vse, kar je j bilo v mojih močeh, a usoda je isilnejša od mene. Vrgla vas je [v kremplje nadporočnika, in lo-[čiti se morava." I Švejk je šel mimo kuhat grog, ki se mu je obnesel tako imenitno, da se je vojni kurat, ko se je Švejku ponoči posrečilo s trudom ift muko spraviti ga v posteljo, jokal in je za-ihtel: "Prodal sem te, kamerad, sramotno prodal! Prekolni me! Pretepi me, če hočeš, rad držim! Saj ne zaslužim drugega. Veš, kaj sem?" In vojni kurat je zarinil svoj obraz v blazino ter dejal tiho in mehko: "Brezznačajna baraba sem!" Potem je zaspal kakor ubit. Naslednji dan je kurat, ogibajoč se Švejkovim očem, zarana odšel in se je vrnil šele ponoči z rejenim infanteristom. "Pokažite mu, Švejk, kje kaj leži in poučite ga, kako se kuha grog!" je rekel, ne da bi ga pogledal. "Jutri zjutraj pa se zgla-site pri nadporočniku Lukašu!" Švejk je z novim možem prebil vso noč s kuhanjem groga. Zjutraj je debeli infanterist je-dva stal na nogah in prepeval polglasno čudovito zmes različnih narodnih pesmi, ki so se mu spletle v originalen spev. "Zate me ni strah," je rekel Švejk; "s takimi talenti ostaneš pri feldkuratu." Tako se je zgodilo, da je tisto dopoldne zagledal nadporočnik Lukaš prvič pošteno in odkrito obličje dobrega vojaka Švejka, ki mu je javljal: "Pokorno javljam, gospod o-brlajtntnt, da sem Švejk, ki ga je zaigral na kartah gospod feldkurat.", Nadporočnik Lukaš je bil tip aktivnega častnika propadle avstrijske monarhije. Kadetnica NAZNANILO IN ZAHVALA ^ Globoko užaloščeni naznanjamo, da je umrl naš oče Frank Martinak Preminil je dne 23. maja. Pogreb se je vršil iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen dne 19. maja, 1880 leta v Cerkljah pri Kranju na Gorenjskem. ^ V V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. ^ Srčna hvala vsem, ki so dali avtomobile brezplačno v poslu-go pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala pogrebcem-sobratom od društvk Mir, št. 142 SNPJ in Kras, št. 8 SDZ, katerih društev je bil član pokojni, ki so nosili krsto. Najlepša hvala tudi onim, ki so darovali v gotovini. Našo zahvalo izrekamo Joseph Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in najboljšo poslugo. Ti, dragi nepozabni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška gruda! FRANCES in JENNIE, poročena Liechti, hčeri; HARVEY in JUNE, vnuk in vnukinja. Cleveland, Ohio, dne 24. maja, 1943. je vzgojila iz'njega dvoživko. V družbi je govoril nemški, čital pa je češke knjige in kadar je poučeval v šoli enoletnih prostovoljcev, samih Čehov, jim je rekel zaupno: "Bodimo Čehi, a tega ni treba vsakomur vedeti. Tudi jaz sem Čeh" . . . Smatral je češtvo za nekako tajno organizacijo, kateri se je najbolje ogniti. Drugače je bil dober človek; ni se bal svojih predstavljenih in je skrbel ža svojo stotnijo na manevrih, kakor je prav. Zmerom je našel zanjo udobno ležišče po kozelcih in često je dal iz svojih skromnih dohodkov vojakom privaliti sodeč piva. Imel je rad, da so vojaki prepevali. Morali so peti, kadar so šli na vaje ali z vaj. In korakajoč ob svoji stotniji, je prepeval z njo: "In ko je bilo o polnoči, oves sam iz vreče skoči, žumtarija bum!" Užival je priljubljenost pri vojakih, ker je bil nenavadno pravičen in ni imel navade nikogar preganjati, šarži pa so se tresli pred njim, in iz najbolj sirovega narednika je naredil v enem mesecu pravo ovco. Res je znal kričati, a nikoli ni psoval. Že davno bi bil moral biti stotnik, a nič mu ni pomagala previdnost v narodnem vprašanju, ker je napram predpostavljenim nastopal odkrito in pošteno tei- ni v službi poznal lizanja. Bil je pač kmetiška narava, rojen na češkem jugu v vasici med črnimi gozdovi in ribniki. Dasi je bil napram vojakom pravičen in jih ni trpinčil, je mrzil svoje sluge, ker je imel doslej zmerom to nesrečo, da je dobival najpodlejše pucfleke. Pretepal jih je, klofutal in se trudil, da bi jih z besedo in dejanjem vzgojil, boril se je z njimi brezupno vrsto let, jih neprestano menjaval, a končno je vedno vzdihnil: "Zopet sem izbral živino!" Svoje sluge je smatral za nižjo vrsto živalstva. Zakaj živali je imel izredno rad. Imel je har-i škega kanarčka, angorsko mačko in pinča. Toda njegovi ipuc-fleki so kanarčka morili z gla-I dom, angorski mački je nekdo I izbil oko, pinča so suvali, kjer so ga srečali, končno pa ga je nekdo odgnal h konjedercu, da ga je ubil in mu je za to plačal celo deset kron. Potem pa je nadporočniku javil, da mu je pes ušel na izprehodu, a drugi dan je že marširal s četo na vežbališče. Ko se je Švejk prišel oglasit k Lukašu, da nastopi službo, I ga je nadporočnik odvedel v sobo in mu rekel: "Priporočil vas ■ je gospod vojni kurat Katz, in j želim, da bi priporočilu ne delali sramote. Imed sem že ducat j slug, a noben se ni pri meni o-I grel. Opozarjam vas, da sem I strog in da kaznujem strašno vsako podlost in vsako laž. Želim, da govorite zmerom resnico in izvršujete brez godrnjanja vse moje ukaze. Ako pore-čem torej: Skočite v ogenj! — tak skočite, čeprav bi vam ne bilo všeč. Kam pa gledate?*^ Domači mali oglasnik AVlOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK T- M. ŽELODEC GLenville 3830 CVETLIČARNE «tX3t3tXX300a0ata06»30tatX3tX306K«! Slovenska cvetličarna f elercic Jf loristsi 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 GASOLIN t3t38X36XX3«X3t3tX3MtX36K3t3t»36XS«aO MIKE POKLAR E. 43 8t. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OPA Tire Inspection Ml imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. 55c RAZNO lOI I0C30E aoEao POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih aH fornezih, zglasite se pri LED LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. GOSTILNA Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 KO ZA2EUTE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj RUDYBOZEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi^ z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Carl's Cafe Pivo — vino — žganje— izvrsten prigrizek Odprto vsaki dan do 3.30 zj. Ples vsak petek—soboto Nudimo na rezervacijo prostore za sestanke. — Se priporočamo. ROSE FRANK, Mgr. 1301 E. 54 St. EN. 8997 švejk je gledal z zanimanjem po strani na kletko s kanarčkom, in zdaj je, upirajoč svoje dobričinske oči na nadporočnika, odgovoril z milim, dobrosrčnim tonom: "Pokorno javljam, gospod, nadporočnik, da je tamle harški kanarček." Nadporočnik je hotel reči nekaj strogega, toda zroč nedolžni izraz Švejkovega obličja, je rekel samo: "Gosipod vojni kurat vas je rekomandiral kot velikanskega bedaka, in mislim, da se ni motil." "Pokorno javljam, gospod nadporočnik, da se gospod feldkurat res ni motil. Ko sem služil aktivno, sem bil superarbi-triran zaradi bebavosti in celo zaradi notorične bebavosti. Od regimenta so nas dva odpustili zaradi bebavosti: mene in stotnika von Kaunitza." Nadporočnik je zmajal z rameni kakor človek, ki ne ve, kaj bi rekel, šel do dveri in do nasprotnega okna mimo Švejka in zopet nazaj ter rekel končno brez vsake zveze: "Da, pri Tinini mora biti red, čistota, in ne smete se lagati. Laž mrzim in jo kaznujem brez milosti, razumete dobro?" (Dalje prihodnjič) X^RUJSER Mali oglasi Dekleta in t zenei Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročit« fini FUR COAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne. Sedaj na Will Call? Ne odlašajte, samo pokličite me, da vas peljem v tovarno, na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam Benno B. Leustig 1034 Addison Road ENdicott 3426 UMSTVENO PREROKOVANJE IN NASVETI Resnica ali ničesar Brez, da bi vi izrekli eno besedo, se vam bo povedalo imena, datume in fakte, vzroke vašega obiska—vse, kar bi želeli izvedeti. Rešilo se bo vse probleme, osebnega ali trgovskega značaja. Vam bom dala neoporekljiv in gotov dokaz moje moči tolmačenja najglobljih misli in zmožnost razrešiti najbolj komplicirane probleme vašega življenja. Eden obisk vas bo prepričal. Horoscope 50c in tolmačenje brezplačno. Vsaki dan od 10. ure zjutraj do 9. ure zvečer, tudi ob nedeljah. 3617 Lorain, zgoraj, apt. 2. Zakonski par ki je v biznesu, ter brez otrok, želi dobiti žensko za gospodinjska dela. Dom se nahaja v okolici St. Clair Ave. Dobra plača. Katero veseli, naj poizve za naslov v uradu "Enakopravnosti." V COLUNWOODU blizu Holmes Ave. je naprodaj hiša za dve družini; pet sob spodaj, štiri sobe zgoraj, lep vrt, garaža za dva avta. — Cena samo $5,600. MATT PETROVICH, 595 E. 140 St. KE. 2641 ali GL. 0422, Proda se hiša sama zase, 7 sob, na 1020 E. 71 St. Cena $5,300. Hiša 7 sob na Ida in St. Clair Ave. — Cena $6,500. 2 hiši, vsaka za dve družini, na E. 61 cesti. Najemnine je $100 mesečno. Cena $8,000. Obrnite se na GEORGE KASUNIC 7510 Lockyear Ave., HE. 8056 Mali oglasi Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji Layout Man Machine Shop Strojni assemblerji Inšpektor za Machine Shop, na večjih delih . I Crane operatorji ob- Radial Drill operatorji Barvarji Stavbinski delavci Plača na uro če ste sedaj zaposleni pn rambnem delu, morate ° žiti spričevalo, da lahko mete drugo delo. THE WELLMAN ENGINEERING CO. 7000 CENTRAL AVE. TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna „ Plača na uro, poleg "overti^ Če ste sedaj zaposleni pri ® rambnem delu, morate pi"®" žiti izjavo, da lahko sprejM^ drugo delo. The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Naprodaj je enonadstropno poslopji' ^ dano; 5 trgovin. — Nahaja na vogalu, z loto 50x100, ® stranski ulici. — Glede po^"^ nosti se obrnite na Mrs. Pot e > 10318 Marlowe Ave. . ^ I*/ V Isce se žensko, staro nad 50 let za v kuhinji. — Zglasiti se j® , VICTORY TOWER, 513 152nd St. Dve opremljeni sobi se odda v najem; pripr^^ no za pečlarja. — Nahaja'S® collinwoodški naselbini. VP'-® se na 744 E. 232 St. Želim kupiti dobro ohranjene nemške monike, Mervarjevega iz^e' ' Kdor ima naprodaj, naj spor" naslov v uradu Enakopravn^' Išče se od stanovanje s 4 ali 5 sobami, E. 185 St. v Euclid Village-Kdor ima za oddati, naj pok^ IV. 7765. Samo en otrok v dr zini. „ AT HOME || TO relieve RHEUMATIC PAINS Money Back—If This Recipe Qoo