A A I J^ "TT- I U LE I DRUŠTVA SLOVENCEV «KREDARICA» V NOVEM SADU 10 let Društva Slovencev KREDARICA v Novem Sadu Besedilo: Albert Kužner Katja Juršič-Huzjan Karmela Stanisavljevič Zlata Radisavljevič Marija Lovrič Prevod in lektoriranje: Danijela Jankovič Elza Ajdukovič Angela Arandelovič Likovna obdelava platnic: Mirjana Kolman Računalniška obdelava: Ljubomir Rakič Tisk: v DOO Dnevnik-Stamparija, Novi Sad Naklada: 500 Novi Sad, 2007 Slovenci so, kakor tudi pripadniki ostalih narodnosti, vedno iskali možnosti za kvalitetno življenje. Iskanje drugačnih, boljših gospodarskih, političnih, tudi osebnih življenjskih pogojev je pripadnike slovenskega naroda vodilo v bližnje in tudi zelo oddaljene kraje. Okolje, družba in matična domovina ter domači način bivanja in kultura bistveno izoblikujejo življenje vsakega posameznika, ki živi izven matične domovine. Svoje življenje v novem okolju spreminjajo, dodajajo nove vzorce vedenja in preoblikujejo dotedanje v skladu z novonastalimi zahtevami novega okolja, vendar ohranjajo sebe kot del slovenskega naroda. Znane so številne razprave in publikacije o Slovencih zunaj meja matične domovine, se pravi tistih, ki so si poiskali dom na drugem koncu sveta, a vseeno ostali Slovenci. Slovenci zunaj meja so bili predmet obravnave tudi v etnologiji. Ta nam je postregla s številnimi monografskimi publikacijami in razpravami, ki nam podajajo in opisujejo življenje Slovencev po svetu. Etnološka veda se je s Slovenci po svetu pričela ukvarjati v 80-ih letih 20. stoletja. V svojih prizadevanjih po čim bolj natančnem in nazornem prikazovanju življenja Slovencev zunaj domovine, je posegala za interdisciplinarnim preučevanjem problema. V Vojvodini živi okrog 2.700 Slovencev. Sem so začeli prihajati že ob koncu 18. stoletja, največjih je pa prišlo v prvi polovici 20. stoletja. Ob razpadu SFRJ se je povečalo število nacionalnih manjšin in to so postali tudi Slovenci. Ocena je, da je Slovencev v Srbiji okrog 10.000, od tega v Vojvodini 2.700, največ v Novem Sadu 532. V 18. stoletju so prihajali kot sezonski delavci, organizirano pa v 60-tih letih 19. stoletja. Največ jih je prišlo iz Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske. Področje Vojvodine je bilo multi nacionalno in konfe-sionalno posebno sprejemljivo Slovencem, ki so katoliške vere. Veliko jih prihaja po letu 1918 v skupni državi in to so strokovno osposobljeni delavci kot zdravniki, profesorji ter kvalificirani mizarji, lesarji, rudarji, kuharice, predvsem v velika mesta. Med II. svetovno vojno jih je prišlo veliko s Koroške, Štajerske in Gorenjske in po vojni so tam tudi ostali. Poslednji val je bil ob kolonizaciji, po osvoboditvi. Slovenci v SFRJ so živeli takorekoč v svoji "širši domovini", zato pravzaprav ni bilo nobene pobude za združevanja v slovenska društva, ki imajo več kot pomembno vlogo pri ohranjanju identitete. V skladu s takratno jugoslovansko politiko je bilo potrebno svojo etnično pripadnost vsaj uskladiti, če ne zamenjati z jugoslovansko. Medrepubliške migracije, ki so povzročale mešanje prebivalstva, so pripomogle k delnem izgubljanju slovenske narodne zavesti. SFRJ je delovala v smeri brisanja nacionalnih, kulturnih in jezikovnih značilnosti posameznih konstituitivnih narodov; še več, kakršnekoli aktivnosti, ki bi povzročile krepitev narodne pripadnosti, so bile zatrte, saj naj bi bile grožnja takratni državi (Domini 1995: 355). Po več desetletjih skupnega življenja v skupni državi, ki je prineslo številne notranje migracije, se pravi medrepubliške migracije, je prišlo do razpada države na samostojne republike. Novo politično stanje, ki je nastalo tudi na podlagi fizičnih spopadov, je spremenilo tudi položaj prebivalstva, predvsem tistega, ki se je zaradi različnih razlogov preselilo iz svoje matične republike. Tako so tudi Slovenci v Srbiji v trenutku osamosvojitve slovenske države leta 1991 spremenili svoj status, postali so tujci v še pred kratkim lastni državi in kot taki so spremljali in delili novi položaj na katerega niso mogli vplivati in katerega si verjetno niso želeli... 3 Slovenci su, kao i pripadnici drugih nacija, uvek tražili mogučnosti za kvalitetan život. Traženje drugačijih, boljih privrednih, političkih, ta kode ličnih životnih uslova je pripadnike slovenačkog naroda vodilo u bliže a i u vrlo udaljene krajeve. Okolina, društvo i matična domovina pa i domači način prebivanja i kultura bitno uobličavaju život svakog pojedinca, koji živi izvan matične domovine. Svoj život Slovenci u novoj okolini menjaju, dodaju mu nove uzore ponašanja i preoblikuj« dotadašnje u skladu sa novonastalim zahte-vima, ali istovremeno čuvaju svoju samobitnost kao deo slovenačkog naroda. Poznate su brojne rasprave i publikacije o Slovencima izvan granica matične domovine, i to onih, koje su potražili dom na drugim stranama sveta a pored svega ostali Slovenci. Slovenci izvan granica su bili predmet izučavanja i u etnologiji. Ona nam je donela brojne monografske publikacije i rasprave, koje nam daju i opisuju život Slovenaca po svetu. Etnološka nauka se počela baviti sa Slovencima po svetu več 80-tih godina 20. veka. U svojim težnjama za što preciznijem i jasnijem prikazivanju života Slovenaca izvan domovine oslanjala se na interdisciplinarno proučavanje problema. U Vojvodini živi oko 2.700 Slovenaca. Ovde su dolazili več krajem 18. veka, a najviše ih je došlo u prvoj polovini 20. veka. Raspadom SFRJ povečao se broj nacionalnih manjina a to su postali takode i Slovenci. Procenjuje se da Slovenaca ima u Srbiji oko 10.000, od toga u Vojvodini 2.700, najviše u Novom Sadu 532. U 18. veku su dolazili kao sezonski radnici, više organizovano pa u 60. godinama 19. veka. Najviše ih je bilo iz Bele Krajine, Dolenjske i Notranjske. Područje Vojvodine je bilo multinacionalno i multikonfesionalno posebno pri-hvatljivo Slovencima, koji su katoličke vere. Puno ih dolazi posle 1918. godine u zajedničkoj državi i to su stručno obrazovani radnici kao lekari, profesor! pa i kvalifikovani stolari, šumari, rudari, kuvarice, pre svega u velike gradove. Za vreme Drugog svetskog rata mnogo ih je došlo iz Koruške, Štajerske i Gorenjske i posle rata mnogi su ostali. Poslednji talas je bio pri kolonizaciji po oslobodenju 1945. Slovenci su u SFRJ, može se reči, živeli u svojoj "široj domovini", zato upravo i nije bilo • M 1_ • • • • j • 1 • | VI 1 Vi ■ • • • «V V» nikakve inicijative za udrusivanje u slovenacka društva, koja imaju vise nego značajnu ulogu kod održanja identiteta. U skladu sa ondašnjom jugoslovenskom politikom bilo je potrebno bar svoju etničku pripadnost uskladiti, ili čak ju zameniti za jugoslovensku. Medurepubličke migracije, koje su uzrokovale mešanje stanovništva, su pripomogle deli-mičnom gubljenju slovenačke nacionalne svesti. SFRJ je delovala u smeru brisanja nacionalnih, kulturnih i jezičkih karakteristika pojedinih konstitutivnih naroda, ili još više, bilo koje aktivnosti, koje bi prouzrokovale jačanje nacionalne pripadnosti, bile su ugušivane, jer bi bile pretnja samoj državi (Domini 1995: 355). Posle višedecenijskog zajedničkog života u zajedničkoj državi, koji je doneo brojne unutrašnje migracije, bolje rečeno medurepubličke migracije, došlo je do raspada države na samostalne republike. Novo političko stanje, koje je nastalo i po osnovu fizičkih sukoba, promenilo je i položaj stanovništva, pre svega onog, koje se preselilo Iz različitih razloga iz svoje matične republike. Tako su i Slovenci u Srbiji u trenutku osamostaljenja slovenačke države 1991. godine promenili status, postali su stranci u donedavno sopstvenoj državi i kao takvi su se našli u novom položaju na koji nisu mogli uticati i koga verovatno nisu želeli... 4 USTANAVLJANJE DRUŠTVA SLOVENCEV "KREDARICA" V NOVEM SADU Slovenci smo v teh krajih preko noči postali nacionalna manjšina in se je začela porajati potreba po medsebojnem povezovanju ter prilagajanju na novonasta-lo drugo domovino. Vse je kar na enkrat postalo bolj komplicirano ter smo iskali način, da bi sebi olajšali življenje ter sestavili potrgane vezi s svojimi rojaki in prijatelji v Sloveniji. V novonastali situaciji posamezni- Franc Mihevc, ing, pobudnik ustanovitve Društva, prvi predsednik Nadzornega odbora Franc Cevc, dipl ing, prvi predsednik Društva 1997-2003 ki ter skupine so sprožili pobudo za organizacijo skupnosti v kateri se bo slišala slovenska beseda, pesem, poreklo, domovina, kultura in dedovina, ki pa se morajo in se lahko ohranijo na novonastalem prostoru ter pod novimi pogoji. S svojo nesebično zavzetostjo so to željo tudi Albert Kužner, dipl ing, prvi tajnik Društva 1997-2001, predsednik IO 2001-2003, predsednik Društva 2003-2007 zaživeli, ohranili in razvili vse do današnjih dni, seveda ob stalnem priključevanju tistih, ki mislijo in čutijo enako. Tako je nastalo prvo društvo Slovencev na teh prostorih v takrat Zvezni Republiki Jugoslaviji. Zgodovina današnje "Kredarice" se je začela že ob koncu leta 1993, ko je imel prve pogovore v Ljubljani, Franc Mihevc, s tedanjim sekretarjem Slovenske izseljenske matice Janezom Rogljem. Obstaja tudi dopis od 04.10.1994, ko je Mihevc bil povabljen na pogovor o kulturnem sodelovanju. Razgovori so obnovljeni leta 1996 in takrat je Mihevc obvestil in vključil tudi Alberta Kužnerja ter sta praktično skupaj začela delati na zbiranju podpisnikov za formiranje slovenskega društva. Prvi podpisniki so bili njegova soproga Ana Mihevc in sestra Ivanka Mihevc ter Albert Kužner. Nadaljne terensko delo je opravil Franc Mihevc. Prve podpise je dobil v Petrovaradinu od Franca Koše in Petra Barbeka. Potem je včlanil Franca Ploha ter njegovo soprogo Marto Ploh, ki so ga napotili na Franca Cevca, in ga predlagali za potencialnega predsednika bodočega društva. Takoj je odšel k njemu in dobil pristanek njega in 5 njegove soproge Ljiljane Cevc. Tako seje nadaljevalo s podpisi: Valerije Hajdu-Kosec, Jožefa Hertla, Helene Hribar, Milana Podgornika, Dorda Podgornika, Zvonka Podgornika, Ivana Zavrtanika, Albina Zavrtanika, Silve Stakič, Valerije Volkar, Emila Volkarja starejšega ter Emila Volkarja mlajšega. Skupaj smo imeli 22 utemeljiteljev, kar je bilo več kot dovolj za registracijo. Prostore oziroma uradni sedež je priskrbel Franc Mihevc pri Slovaškem kulturnem društvu "Jožef Safarik" v ulici Vuka Karadžiča št.2. Statut bodočega društva je pripravil Albert Kužner, ki je izkoristil kot podlago statut filatelističnega društva v Novem Sadu. Tako smo imeli vse potrebne elemente in smo sklicali utemeljitveno skupščino 25. februarja leta 1997, bilo je prisotnih 15 podpisnikov za društvo, predsedavajoč je bil Franc Cevc ter dva člana Albert Kužner in Franc Mihevc, zapisnikarje bil Peter Barbek, overovatelja zapisnika sta bila Ljiljana Cevc in Jožef Hertl. V duhu predlaganega statuta je izvoljen prvi Izvršni odbor z mandatom na 2 leti: predsednik Franc Cevc, sekretar Albert Kužner in blagajničarka Ana Mihevc, ter Nadzorni (Kontrolni) odbor s predsednikom Francom Mihevcem, ter člana Hajdu Valerija in Emil Volkar starejši. Sprejet je posebni pisni dokument-odlok o ustanavljanju Društva s sedežem v Novem Sadu, sprejetjem predlaganega statuta, z naštetim članom prisotnih, uradnim imenom, ter s pooblastilom Alberta Kužnerja za posle vpisa društva v uradni register združenj državljanov. Vso potrebno dokumentacijo je pripravil Albert Kužner in jo oddal na Oddelek za notranje zadeve v Novem Sadu in po odpravljanju manjših pomanjkljivosti smo dobili uradno registracijo 13.05. leta 1997 pod imenom: Društvo Slovencev v Novem Sadu, Novi Sad Na seji 2. februarja leta 2001 na predlog predsednika Društva Franca Cevca, je dodano ime "KREDARICA", tako je od takrat polni naziv Društva: Društvo Slovencev "KREDARICA" v Novem Sadu, Novi Sad Ime je dobilo po najvišjem planinarskem domu in najvišji meteorološki postaji v Sloveniji, ki se nahaja pod Triglavom (2.864 m nadmorske višine) v Julijskih Alpah na 2.512 m nadmorske višine. 6 OSNIVANJE DRUŠTVA SLOVENACA "KREDARICA" U NOVOM SADU Predsednik Franc Cevc in Janez Rogelj tajnik SIM Slovenci u ovim krajevima preko noči smo postali nacionalna manjina i javila se potreba za povezivan-jem medusobno i sa sada novonastalom drugom domovinom za skoro sve nas. Sve je postalo odjednom kompliko-vano i tražili smo načina da sebi olakšamo život i sastavimo poki-dane veze sa svojim rodacima i prijateljima u Sloveniji. U novonastaloj situaciji pojedinci i grupe su inicirali i organizovali zajednicu u kojoj če se čuti njihova slovenačka reč, pesma, poreklo, domovina, kultura i naslede, a koji se moraju i mogu očuvati i na ovim prostorima pod novim uslovima. Oni su svojim nesebičnim zalaganjem tu svoju težnju uspeli da ostvare, održe i razviju sve do današnjih dana naravno uz stalno uključivanje onih koji isto misle. Tako je nastalo prvo društva Slovenaca u tada Saveznoj Republici Jugoslaviji. Jsiorija današnje "Kredarice" započela je krajem 1993. godine, kada je prve razgovore u Ljubljani Rajko Maric, dipl jur, predsednik IO Prof. dr Milan Breberina, prvi predsednik Izvršnega odbora 1999-2001 imao Franc Mihevc sa tadašnjim sekretarom Matice iseljenika Slovenije Janezom Rogeljom. Postoji dopis od 04.10.1994., kad je Mihevc bio pozvan na razgovor o kulturnoj saradnji. Razgovori su obnovljeni 1996. godine i tada je Mihevc obavestio i uključio Alberta Kužnera posle čega su zajedno radili na prikupl-janju potpisnika za formiranje slovenačkog društva. Prvi potpisnici su bili njegova supruga Ana Mihevc i sestra Ivanka Mihevc, a potom i Albert Kužner. Dalji terenski rad je vršio Franc Mihevc. Prve potpise je dobio u Petrovaradinu od Franca Koše i Petra Barbeka. Zatim je učlanio Franca Ploha i njegovu suprugu Martu Ploh, koji su ga uputili na Franca Cevca, i predlagali ga za potencijalnog predsednika budučeg društva. Odmah je otišao kod njega i dobio pristanak od njega i njegove supruge Ljiljane Cevc. Tako se nastavilo sa potpisima: Valerije Hajdu-Kosec, Jožefa Hertla, Helene Hribar, Milana Podgornika, Dorda Podgornika, Zvonka Podgornika, Ivana Zavrtanika, Albina Zavrtanika, Silve Stakič, Valerije Volkar, 7 Emila Volkara starijeg i Emila Volkara mladeg. Ukupno smo imali 22 osnivača, što je bilo više nego dovoljno za registraciju. Prostorije odnosno zvanično sedište je obezbedio Franc Mihevc kod Slovačkog kulturnog društva "Jožef Šafarik" u ulici Vuka Karadžiča br.2. Statut budučeg društva pripremio je Albert Kužner, koji je iskoristio za podlogu statut Filatelističkog društva u Novom Sadu. Tako smo imali sve potrebne elemente i sazvali smo osnivačku skupštinu 25. februara 1997. godine, bilo je prisutnih 15 potpisnika za društvo, predse-davao je Franc Cevc sa dva člana Albertom Kužnerom i Francom Mihevcom, zapisničar je bio Petar Barbek, overivači zapisnika su bili Ljiljana Cevc i Jožef Hertl. U duhu predlaganog statuta izabran je prvi Izvršni odbor sa mandatom od 2 godine: predsednik Franc Cevc, sekretar Albert Kužner i blagajnica Ana Mihevc, kao i Nadzorni (kontrolni) odbor sa predsednikom Francom Mihevcem, i članovima Valerijom Hajdu i Emilom Volkarom starijim. Usvojen je posebni pisani dokument - Odluka o osnivanju Društva sa sedištem u Novom Sadu, o usvajanju predloženog statuta, sa nabrojanim članovima prisutnih, zvaničnim imenom, kao i sa ovlaščenjem Alberta Kužnera za poslove upisa Društva u zvanični registar udruženja gradana. Svu potrebnu dokumentaciju je pripremio Albert Kužner i predao je Odseku za unutrašnje poslove u Novom Sadu i posle ispravke manjih nedostataka dobili smo zvaničnu registraciju 13.05.1997. godine pod imenom: Društvo Slovenaca u Novom Sadu, Novi Sad Na sednici 2.februara 2001. godine na predlog predsednika Društva Franca Cevca, je dodato ime "KREDARICA", tako da je od tada puni naziv Društva: Društvo Slovenaca "KREDARICA" u Novom Sadu, Novi Sad Ime je dobilo po najvišem planinarskom domu i najvišoj meteorološkoj Staniči u Sloveniji, koja se nalazi pod Triglavom (2.864 m nadmorske višine) u Julijskim Alpima na 2.512 m nadmorske višine. 8 Potrebe za izboljšanjem organizacije, glede na povečano število članov in da bi Društvo čim boljše funkcioniralo so leta 1999 po dveh letih sprejete prve spremembe Statuta in na II. redni skupščini, 5. novembra leta 1999. je izvoljeno novo vodstvo v novi postavi: Predsednik Društva: Franc Cevc (štiriletni mandat), Predsednik Izvršnega odbora: dr. Milan Breberina (dveletni mandat), Tajnik: Albert Kužner (dveletni mandat); Blagajničarka: Renata Ogrizek; Korespodentkinja: Angela Arandelovič, Referentka za šolstvo: Desanka Poslon, Ekonomat: Emil Volkar st; Glasbeni krožek: mesto odprto; Predsednik nadzornega odbora: Ivan Zavrtanik; Člani: Valerija Hajdu in Ernest Pipan. Vsi ostali imajo mandat 2 leti. Naslednje volitve so bile 1. junija leta 2001 in so bili izvoljeni: IZVRŠNI ODBOR Predsednik Izvršnega odbora: Albert Kužner (dveletni mandat); Tajnik: mesto prazno; Referentka za šolstvo: Desanka Poslon; Referentka za kulturo Silva Stakič; Referent za šport in rekreacijo: dr. Milan Breberina; NADZORNI ODBOR: Predsednik Nadzornega odbora: Ivan Zavrtanik; Člana: Ivaji-Palič in Ernest Pipan. SKUPNE SLUŽBE: Pravni posli: Toma Krasula, Blagajnik: Interni razpis; Referent za osnovna sredstva in ekonomat: Emil Volkar st.; Glavna urednica biltena "Kredarica": Zlata Radisavljevič; Referentka za socij. skrbstvo in zdravstvo: dr. Nevena Sečen; Referent za mladino in zaposlovanje: Rajko Maric. Po internem razpisu so posebej izbrani in izvoljeni: Za organiz. tajnico Mirjana Skokandič, Računovodkinjo: Renata Ogrizek, ter blagajničarko Majda Tot-Arvai Potem na skupščini 9. maja leta 2003 je izvoljeno novo vodstvo in sicer: Predsednik Društva: Albert Kužner (štiriletni mandat) IZVRŠNI ODBOR Predsednik Izvršnega odbora: Rajko Maric (štiriletni mandat). Na dveletni mandat: Organ.tajnik: Mirjana Skokandič; Referent za kulturo: Elza Ajdukovič; Referent za šolstvo: Desanka Poslon; Referent za šport in rekreacijo: dr. Milan Breberina; Referent za ekonomsko-finančne posle: Srdan Radakovič; Referent za kulturnorzabavne aktivnosti: Mirko Pavlic; Posebni član: Ivan Zavrtanik. NADZORNI ODBOR (štiriletni mandat): Predsednik nadzornega odbora: Franc Mihevc; Člana: Angela Arandjelovič ter Mihajlo Vlasov. SKUPNE SLUŽBE: Pravni posli: Toma Krasula; Blagajničarka: Majda Tot-Arvai; Referent za osnovna sredstva in ekonomat: Emil Volkar st.; Glavna urednica biltena "Kredarica": Zlata Radisavljevič; Referent za mladino in zaposlovanje: Rajko Maric; Računovodkinja: Ano Mihevc; Blagajničarka: Majda Tot-Arvai. Po internem natečaju je posebej izbrana v skupne službe za tehnično tajnico Danijela Jankovič. Dosedanji predsednik Franc Cevc - imenovan je za doživljenskega častnega predsednika Društva Slovencev "KREDARICA" 9. maja leta 2005 na VII. redni skupščini so po dveh letih potrjeni in izvoljeni dosedanji člani Izvršnega odbora in sicer: Milan Breberina, Elza Ajdukovič, Mirko Pavlic in Ivan Zavrtanik. Na nove funkcije v spremenjeni strukturi so izvoljeni: Tajnik: Srdan Radakovič; Referentka za šolstvo: Silva Stakič; Glavna urednica biltena: Zlata Radisavljevič; Referent za osnovna sredstva: Emil Volkar st.; Pravne posle v skupnih službah je prevzela Jugoslava Dobrosavljev, blagajno pa je vodila Majda Tot-Arvai. Tehnično tajnica z blagajno : Karmela Stanisavljevič od konca leta 2005. 9 Društvo je v prvih dveh letih delovalo kot celota in se sestajalo enkrat na mesec v prostorih v Karadžičevi 2. Pomembno je prvo potovanje Prva veselica, 17. december leta 1997 Slovaški dom s Druga veselica, 16. januar leta 1998 -Slovaški dom Sedež Kredarice - PC APOLO predsednika Franca Cevca v Slovenijo, v juliju leta 1997 kot promocija našega Društva, ko je obiskal vse pomembne politične in druge instance kot so: Državni zbor Skupščine (Marija Blaznik), Ministrstva za zunanje in notranje zadeve (Mihaela Logar, Alenka Mesojedec-Pervinšek), Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko izseljensko matico (Janez Rogelj), redakcijo Rodne grude ter ČP "Delo" (Dragica Bošnjak). V oktobru smo dobili prve članske izkaznice. Prve priprave za učenje slovenskega jezika je opravila Silva Stakič. Imeli smo prvo veselico 11. decembra leta 1997, vsi smo nekaj prinesli in je bilo več kot dovolj. Nasploh vsako mesečno srečanje je bilo polno pravega slovenskega vzdušja in 27. marca leta 1998 smo imeli že drugo veselico. 30. IV. 1998. - Ljubljana: Z Ministrstvom za zunanje zadeve (Andrej Skerlevaj - svetovalec pri vladi) in Ministrstvom za šolstvo (Melita Steiner -svetovalec ministra) je dogovorjen strokovni seminar za dopolnilni pouk slovenskega jezika. 04. V. 1998. - Ustvarjen stik z Veleposlaništvom R. Slovenije, ki se je nahajala v Budimpešti (Jožef Keček). 05. XI. 1998. - Novi Sad: Bil sestanek v Matici izseljencev Vojvodine, kjer so bili prisotni: Nikola Radojčič (predsednik MIV), Janez Rogelj (sekretar Matice izseljencev Slovenije), Tone Prešeren (urednik lista "RODNA GRUDA"), Maca Švabič (novinar radio Slovenije - uredništvo za Slovence po svetu) in Franc Cevc (predsednik Društva Slovencev). Na sestanku je izrečena pripravljenost, da se Društvu pomaga v čim večji meri, da bi le to lahko ostvarilo svoje cilje. To je bil prvi obisk ene uradne delegacije iz Slovenije in takrat smo priredili tudi veselico ter se predstavili našim uglednim gostom. 09. IX. - 28. IX. 1998. Predsednik Franc Cevc drugič v Ljubljani. Ustvarjeni stiki s SIM (Janez Rogelj, dr Miran Mejak, Janez Bogataj), Ministrstvom za notranje zadeve (Alenka Mesojedec - svetovalec ministra), Ministrstvom za zunanje zadeve (Mihaela Logar - državni sekretar in Andrej Skerlevaj - vladni svetovalec), Predsedstvom Republike Slovenije (Milan Kučan), Akademijo znanosti in umetnosti R. v Slovenije, Radio Ljubljano (Maca Svabič) in 10 Inštitutom za narodnostna vprašanja (dr. Vera Kržišnik-Bukič) 20.VII. 1999. - Budimpešta: Prvo potovanje predsednika Cevca v Budimpešto in povezava s slovenskim veleposlaništvom. Predsednik Cevc je potem potoval še nekajkrat v Budimpešto in Ljubljano. 1. januar 2000. Društvo Slovencev spremeni sedež in se nahaja v Futoški ulici štev. 12. Od 2. aprila 2005. pa se nahaja v poslovnem centru Apolo, Trg Slobode 3 (II. nadstropje). Delo Društva je javno, ni strankarskega in političnega karakterja. Društvo sodeluje z različnimi organizacijami doma in v R. Sloveniji v cilju razvijanja povezav med Slovenci. Osnovna dejavnost Društva je pomaganje pri ohranjanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika. Prav tako ima za cilj obveščanje članov o dogajanjih v R. Sloveniji, pomoč članom pri ostvar-janju njihovih pravic v R. Sloveniji, organizira kul-turno-zabavno življenje in srečanja ter obiske R. Sloveniji. Delo Društva je organizirano preko Skupščine, Zborov Društva, Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in predsednika. Člani Društva uspešno delujejo in večji del dejavnosti opravljajo volonterski v skladu s svojimi možnostmi in izobrazbo. Vsi skupaj pospešujejo napredovanje s svojimi idejami, zamislimi, da bi ohranili to kar so podedovali, pa tudi približali svojo ustvarjalnost okolju v katerem živijo in delajo. Društvo praznuje pomembne praznike, prikazuje volontersko in nemerljivo delo svojih članov in prebuja radovednost širše kulturne javnosti. V okviru Društva dela šola dopolnilnega pouka slovenskega jezika, komorni zbor "Kredarica", moški pevski kvartet "Kredarica", neguje se tradicija likovnega ustvarjanja, mnogi člani pa so priznani in znani likovni ustvarjalci. Njihove ustvarjalnosti se lahko vidijo na razstavah pod imenom "Slovenija, od kod lepote tvoje". Enakopravno z likovnim ustvarjanjem, člani Društva tradicionalno praznujejo Kulturni praznik Slovenije, ki je posvečen življenju in delu dr. Franceta Prešerna, božične in velikonočne praznike, prihod Miklavža in vsekakor eno največjih manifestacij je tradicionalni "Koncert slovenskih pesmi in poezije". Poleg vsega tega pa Društvo izdaja svoj bilten "Kredarica" v katerem se beležijo vsi dogodki, obvešča, uči in objavlja zapise in članke svojih članov, za potrebe učenja slovenskega jezika. V Društvu se nahaja tudi knjižnica. Vse do leta 2000 Društvo ni imelo veliko nastopov izven svoje sredine. Od leta 2001 pa je Društvo z velikimi koraki stopilo v javnost in danes Konzularni dan s prvim sekretarjem veleposlaništva R. Slovenije Jožefom Dajčmanom v Novem Sadu Tretja veselica, gosta iz Slovaškega društva "Jožef Safarik" Maratonec v plavanju Martin Strel in "Kredarčani" 11 živi s svojim polnim ustvarjalnim življenjem. Od leta 1997, ko je ustvarjeno, je prav tako kot celotno Društvo moralo iti skozi celo razvojno pot na kateri so bila tudi zelo težka leta. Obstalo je, živelo in danes je eno vodilnih Društev Slovencev v Srbiji. Ima svoj položaj in svojo opaženo vlogo v Novem Sadu. Da bi bilo delo društva še popolnejše ima svojo spletno stran WWW.KREDARICA.S5.COM, kjer se lahko najdejo splošne informacije o delu in življenju Društva, obstaja pa tudi TV satelitski program na katerem se lahko gleda 1. in 2. program RTV Ljubljana in se poslušajo slovenski radio programi. Društvo je pomagalo pri ustanavljanju ostalih slovenskih društev, ki so ustanovljena po letu 2001 ter z njimi aktivno sodeluje. Najboljše sodelovanje je z društvi "Planika" iz Zrenjanina, "Savo" iz Beograda, "Triglavom" iz Subotice kot tudi "Francetom Prešernom" iz Niša. k Leto 1997 Ljubljana: Poletna šola slovenskega jezika -(filozofska fakulteta) 11. XII. - Novi Sad: Že omenjena veselica članov Društva v prostorih slovaškega društva. Leto 1998 April - Topolšica: seminar za učitelje slovenskega jezika; 27. III. - Novi Sad: Druga "veselica" v slovaškem društvu; 5 - 18. VI. - Ljubljana: Poletna šola dopolnilnega slovenskega jezika; 5. VI. - l.VII. - Ljubljana: Seminar za učitelje slovenskega jezika; 5. XI. - Novi Sad: Tretje druženje članov Društva v prostorih Slovaškega društva. Gosti iz Slovenije: Janez Rogelj, Maca Švabič ter Tone Prešeren. Iz Matice Vojvodine Nikola Radojčič. Leto 1999 Januar - Novi Sad: Druženje članov Društva, prisotni gostje iz Slovaškega društva "Jožef Safarik"; 02. VI. - Novi Sad, štrand: Sprejem in odhod znanega slovenskega maratonca v plavanju Martina Strela pri njegovem plavanju po Donavi od izvira do ustja. V Rodni Grudi je napisana reportaža o tem dogodku (avtor Albert Kužner); 05. XI. - Novi Sad: Druga skupščina Društva, sprejete organizacijske spremembe. Božična maša v slovenskem jeziku 29.12.2001. Nadškof Stanislav Hočevar ter kanonik Anton Roje Melita Steiner iz Ministrstva za šolstvo in šport R. Slovenije ob proslavi 125. obletnice rojstva Ivana Cankarja 12 Priprava za proslavo 200. obletnicc rojstva dr. Franceta Prešerna Leto 2000 21. VI - 01. VII. - Maribor: Likovna kolonija -udeleženci: Igor Cvijanovič, Miroslava Radovič. 4. XI. - Ljubljana: Kontakti z Društvom "Pharos" (Miran Mejak), donacija časopisa "Delo" eno leto; 02. XII. - Novi Sad, mestna hiša: Prireditev ob 200-ti obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna. Gosti: Mitja Močnik, pooblaščeni minister, Jožef Keček, I. sekretar veleposlaništva v Budimpešti, Janez Rogelj, glavni tajnik SIM, ter Vida Gorjup-Posinkovic. nova glavna urednica Rodne grude. To je bio prvi javni nastop Društva z recitalom in slovensko pesmijo, ki jih je izvedel zbor. Nekaj dni po tem je bila "Kredarica" prvič predstavljena na RTV Novi Sad, intervju pa je podal predsednik Franc Cevc; December - Humanitarna pomoč Rdečega križa Slovenije. Leto 2001 08. III. - Novi Sad, slovaški dom: Prireditev ob Slovenskom kulturnem prazniku R. Slovenije. Gost: Brane Zupane - bodoči odpravnik slovenskega veleposlaništva. Prigodni recitali in nastop zbora "Kredarica" pod vodstvom mag. Bogdana Dakoviča; Svečana torta ob 5. obletnici Društva Predsednik IO Rajko Maric za govorilnim pultom Gostovanje satiričnega gledališča iz Brežic 13 Desanka Poslon sprejema priznanje ob S. obletnici Društva Parlamentarci Slovenije v Novem Sadu, 12.03.2003 Skupni posnetek po koncertu z beograjskim društvom "Sava" v Novem Sadu 23. III. - Beograd: Srečanje z ministrom za zunanje zadeve dr. Dimitrijem Ruplom; 21. III.- Izšla prva številka biltena "Kredarica"; 21. - 23. III. - Novi Sad: Dnevi slovenskega gospodarstva (Novosadski sejem - člani Društva angažirani pri podjetjih Fruktalu, Iskri, Savi in Planiki); 06. IV. - Novi Sad, Delavski dom: Proslava velike noči. Udeleženci: učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, zbor "Kredarica" (dirigent mag. Bogdan Dakovič); Razstava ročnih del: Marta Radoš in Ljiljana Pavlic; Razstava umetniških slik: Borislav Stanojčič, Mirjana Vujkov-Kolman, Mirjana Radovič, Desanka Poslon; Poseben nastop: Violina - maestro Florijan Balaž; 17. V. - Budimpešta: Poslovni obisk veleposlaništva v Budimpešti (predsednik Franc Cevc). Srečanje z veleposlanico Ido Močivnik in Jožefom Kečekom. 25. VI. - Beograd: Proslava 10.-te obletnice samostojnosti R. Slovenije; 17. IX. - Beograd: Svečana otvoritev veleposlaništva R. Slovenije; 03. VII. - Ljubljana: 47.-to po vrsti "Srečanje v moji deželi" (Franc Mihevc in Albert Kužner); 05. X. - Novi Sad, tribina mladih: Obeležitev in prireditev ob 125. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Gostja Melita Steiner, svetovalka vlade RS za šolstvo. Prigodni recital in nastop zbora pod vodstvom Fedora Prodanova; Odprta spletna stran Društva Slovencev "Kredarica"; www.kredarica.s5.com (Aleksandra Dilas); 16. XI. - Ljubljana: Albert Kužner na finančnem posvetu skupaj s predstavniki vseh slovenskih društev bivše Jugoslavije; 07. XII. - Novi Sad, prvič v dvorani Delavskega doma: Prireditev s programom o predbožičnih in božičnih navadah; 10. XII. - Novi Sad: Obisk veleposlanika R.Slovenije Boruta Sukljeta s svetovalcem Jožefom Kečekom v Futoški 12; 29. XII. - Novi Sad: Prva božična maša - v slovenščini. Mašo je opravil beograjski nadškof in metropolit beograjski Stanislav Hočevar v Cerkvi "Ime Marijino" s spremstvom kanonikov Antona Rojca in Franca Šenka. Leto 2002 08. II. - Novi Sad: Proslava Slovenskega kulturnega praznika; 14 Nastopajoči: Zdenka in Dorde Lukan, Jugoslava Dobrosavljev, Tanja Žener, Florijan Balaž - violina, Saša Kovačevic -klavir, Bojan Skokandič - gitara; Februar - Novi Sad: gostovanje Slovenskega narodnega gledališča. 01. III. - Novi Sad, Delavski dom: Svečana seja ob peti obletnici obstoja Društva Slovencev "Kredarica". Gosti: Anton Roje - zastopnik beograjskega nadškofa, Jožef Dajčman predstavnik veleposlaništva R. Slovenije iz Beograda, Mihal Hiža - predsednik Slovaškega društva "Jožef Šafarik" iz Novega Sada, Društvo Slovencev "Sava" (Beograd) in "Planika" (Zrenjanin); April - Novi Sad: Obisk reprezentantov Slovenije v teku po hribih (I. Fruškogorski tek) 10. V. - Novi Sad, Delavski dom: Obisk mladih literatov iz Novega mesta (Literarni klub "Dragotin Kette" - Gostujoči: Klavdija Kotar in Samo Dražumerič); 12. V. - Novi Sad, cerkev "Ime Marijino": Velikonočna maša v slovenščini (mašo opravil župnik Anton Roje; posebni gost Pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca); 06. IV. - Novi Sad, Delavski dom: Kratka gledališka predstava "Težave s pospravljanjem" (Tone Partljič) v izvedbi učencev šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika, režija: Silva Stakič, učiteljica slovenskega jezika; 13-18. V. - Beograd: Redna udeležba članov društva na sejmu tehnike; 7. VI. - Novi Sad, Delavski dom: Tematsko predavanje o kardiovaskularnih boleznih - dr. Dušanka Kojčič - član Društva Slovencev "Planika" (Zrenjanin); 18. VI. - Beograd: Proslava Dneva državnosti R. Slovenije. Gost - predsednik R. Slovenije dr. Janez Drnovšek; 26. VI. - Novi Sad: Predstavitev Društva Slovencev "Kredarica" v Novosadskem klubu (Franc Cevc, Ljiljana Cevc, Milan Breberina in Zdenka Lukan). Društvo predstavilo: Šege in navade Slovencev, kuhinjo, ročna dela in vzpon na Triglav; 3-7.VII. - Bled: Seminar za mladinske multiplikatorje (Rajko Maric) - organizacija Slovenska izseljenska matica; Ljubljana: Govor v Parlamentu R. Slovenije -Rajko Maric na Vseslovenskem srečanju, ki je organizirano od strani Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Božična maša v cerkvi "Ime Marijino" Proslava Dneva samostojnosti v Beogradu, 23. junija leta 2004 15 Slovenski kulturni praznik v Gledališču mladih Piknik v Petrovaradinu ob Donavi 21-28. X. - Ljubljana: Seminar za kulturne animatorje ( Dragica Bogdanovič); 26. X. - Novi Sad: Prireditev za člane Društva v dvorani Delavskega doma v izvedbi učencev ekonomske in trgovske šole iz Brežic ter satiričnega gledališča Cerjak: "Srednjeveške pridige in balade" - avtor Janez Menart, scena Vinko Moderndorfer, vodja projekta - Slavko Cerjak; 7. XII. - Novi Sad: Miklavž v Delavskem domu. V progremu so sodelovali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika; 27. XII. - Novi Sad: Tretja in sicer božična maša v slovenskem jeziku - cerkev Ime Marijino (nadškof in metropolit beograjski - Stanislav Hočevar ter kanonik Anton Roje). Leto 2003 7. II. - Novi Sad: Kulturni praznik R. Slovenije - Prešernu v čast. Organizatorji: Desanka Poslon in Angela Arandelovič. Promocija zgoščenke: Življenje in delo Franceta Prešerna (Albert Kužner). Sodelovali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in zbor "Kredarica"; 13-28. II. - Ljubljana: Seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika (Silva Stakič, Desanka Poslon in Angela Arandelovič -organizator: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Filozofska fakulteta iz Ljubljane); 12. I. - 13. II. - Potovanje v Južno Ameriko na Ande - vzpon na Aconcaguo (6.962 m) - med člani ekipe tudi dr. Milan Breberina, član Društva Slovencev "Kredarica". Imenitna reportaža v biltenu; 12. III. - Novi Sad: Parlamentarci v Novem Sadu (Franc Pukšič - predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Marija Pozsonec - šef delegacije madžarske narodne manjšine, dr. Jože Bernik - poslanec, Breda Mulec - strokovna sodelavka, dr. Črtomir Spacaran - sekretar urada za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Dolores Selam -strokovna sodelavka); 6. VI. - Novi Sad, Delavski dom: Kulturna prireditev posvečena slovenskem pesniku Otonu Zupančiču. Gosti: Društvo Slovencev "Sava" -Anica Sabo - Beograd z mešanim pevskim zborom, vokalni kvartet "Sava" (dirigent Zlatan Vauda). Udeleženci iz Društva: Elza Ajdukovič, Marina Kersnik, Nikola Strbenk, Mirko Pavlic, Ivona Skokandič, Miro Ilič, Milan Nikolič, Jovan Ranitovič, Sonja Cvetinič, Dunja Huzjan in mešani pevski zbor "Kredarica" z dirigentko Suzano Gros. 16 23-29. IX. - Ljubljana: Seminar za novinarke in novinarje slovenskih izseljenskih medijev (Zlata Radisavljevič); - Slovenski književni kviz "Miško Kranjec in Prekmurje" - organizator: Bralna značka Slovenije; dobitnik književne nagrade Isidora Nikolič; 5. X. - Novi Sad: Srečanje v Radničkem domu in pogovor z direktorjem "Merkatorja" Vladimirjem Kravčukom; 23. XI. - Beograd: Gostovanje Slovenskega okteta- prisoten predsednik Albert Kužner; 22. X. - Novi Sad: Mis Univerze Novega Sada: Tijana Rajčetič, članica Društva Slovencev "Kredarica"; Oktober - Novi Sad: Proslava 70.-te obletnice Društva filatelistov Novi Sad. Na razstavi so sodelovali tudi člani Društva: Albert Kužner, Franc Mihevc in Dušan Vujoševič; 22. XI. - Novi Sad, sinagoga: I. "Koncert slovenskih pesmi in poezije"; 5. XII. - Novi Sad: Miklavž; 8. XII. - Beograd: Dan samostojnosti R. Slovenije; 23. XII. - Novi Sad: Muzej Vojvodine - razstava načrtov iz SNP gledaliških kostumov akademske slikarke Stanislave Jatič (dobitnice oktobrske nagrade mesta Novega Sada 1971, Iskre kulture 1981, nagrada osvoboditve Vojvodine 1983); 28. XII. - Novi Sad: Božično mašo opravila kanonika Anton Roje in Franc Senk v cerkvi Ime Marijino. Leto 2004 09. I. - Novi Sad: Gostovanje slovaškega pevskega zbora "Jožef Šafarik" (dirigent Ana Crveni in Janko Zorjan) v Delavskem domu; 6. II. - Novi Sad: Proslava Slovenskega kulturnega praznika - udeleženci: učenci šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika, Florijan Balaž - violina, Nada in Marta Balaž, MPZ "Kredarica" (dirigentka Suzana Gros); Posebni gosti: Miodrag Popovič - predsednik sindikata gradbenikov Slovenije in Srečko Cater; 2. III. - Novi Sad, sinagoga: Gostovanje mariborskega okteta (dirigent Franc Kovač). Prisotna Tatjana Kovačič prvi sekretar veleposlaništva v Beogradu, ataše za kulturo. Organizator Glasbena mladina Novega Sada; 17. IV. - Novi Sad, sinagoga: Koncert Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije v okvirju festivala NOMUS - 2004, ter solistični koncert Dubravke Tomšič Srebotnjakov; Vseslovenski kongres, Ljubljana 2005, predsednica "Planike" dr. Dušanka Kojičič z našim predsednikom Albertom Kužnerjem Miklavž pri nas, 2005 Proslava Slovenskega kulturnega praznika 2606 17 30. IV. - Beograd, veleposlaništvo: Proslava ob vstopu R. Slovenije v EU; 13-14. V. - Beograd: Obisk parlamentarcev R. Slovenije - prisoten predsednik Albert Kužner; 17. V. - 25. V. Ljubljana: Seminar izseljenskih arhivarjev - Ljubljana (Danijela Jankovič); 9-13. V. - Beograd: Sejem tehnike (prisotni člani Društva Slovencev "Kredarica"); 22. V. - Stražilovo: Izlet (gosti: Marija Aleksandrova - Rusija, Julija Nevstrujevna -Litvanija, Agnješka Dejnovič - Poljska); 2. VI. - Zrenjanin: Gostovanje MPZ "Kredarica" v prostorih slovenskega društva "Planika", prvi nastop zunaj Novega Sada; 18-26 VI. - Likovna kolonija "Posočje" (Jasna Marijana Gregl-Bikar); 23. VI. - Beograd: Proslava Dneva samostojnosti; 25. VI. - Novi Sad, Studio M: Koncert slovenske zborovske glasbe (Mešani pevski zbor -MePZ "Revoz" iz Novega mesta in MPZ "Kredarica"). Posneta skupna zgoščenka; Predkoncertno gostovanje na RTV Novi Sad (Albert Kužner) in TV Apolo (Rajko Maric); 1. VII. - Novi Bečej: Sodelovanje komornega MPZ "Kredarica" na mednarodnem FESTU; 8. VII. - Ljubljana: VI. vseslovensko srečanje -državni parlament R. Slovenije, srečanje s Francom Pukšičem - predsednikom komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Borutom Pahorom - predsednikom državnega zbora in Ivanom Vajglom - ministrom za zunanje zadeve R. Slovenije). Udeleženec: Rajko Maric predsednik IO; 15-21. VIII. - Petrovaradin: Peti mednarodni festival komornih zborov, 20. avgusta, nastop slovenskega zbora "OBALA" iz Kopra; 20. VIII. - Novi Sad: Predstavitev Društva Slovencev "Kredarica" Društvu ljubiteljev Novega Sada (Albert Kužner, Rajko Maric, Desanka Poslon in Zlata Radisavljevič); 1. X. - Novi Sad: Javna ura slovenskega jezika v Radničkem domu: recital ljubezenske poezije "Ljubezen je bila, ljubezni še bo ko tebe in mene na svetu več ne bo" - učenci šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika; 22-27. X. - SNP, Novi Sad: Likovna in hobi razstava "Slovenija, odkod lepote tvoje". Udeleženci v uvodnem programu: Komorni MPZ "Kredarica" in orkester zdravniškega društva Vojvodine. Uvodne besede in pozdravi: Albert Kužner, Rajko Maric; 27. XI. - Novi Sad: Donacija pri izdelavi prigodne dopisnice in poštnega žiga ob 25-ti obletnici vzpona na Himalaje (Albert Kužner, Dušan Vujoševič, Franc Mihevc in Ivan Zavrtanik); 27. XI. - Novi Sad, sinagoga: - II. "Koncert slovenskih pesmi in poezije"; 3. XII. - Miklavž; 16. XII. - Beograd: Proslava obletnice osamosvojitve R. Slovenije - Beograd (Ivan Zavrtanik, Majda Tot-Arvai, Verica in Albert Kužner); 26. XII. - Novi Sad: Sveta božična maša - cerkev Ime Marijino, opravila nadškof monsignor Stanislav Hočevar in kanonik monsignor Anton Roje; udeležba komornega MPZ "Kredarica" -dirigentka Suzana Gros. Leto 2005 04. II. - Novi Sad, Gledališče mladih: Proslava Kulturnega praznika R. Slovenije (recital posvečen dr. Francetu Prešernu, udeleženci: Komorni MPZ "Kredarica", recitirali: Vanja Zulič, Dunja in Marina Kersnik, Lena Stanič, Isidora Nikolič, Elza Ajdukovič, Nina Trbojevič, Marija Lovrič, Srdan Stojanovič, Dragan Krajačevič, Bogdan Mirkac. Kostumografija - Stanislava Jatič; 11-13. II. - Novi Sad: Obisk ekipe veteranov v hokeju na ledu iz Ljubljane; 26. III. - Novi Sad: Sveta maša ob veliki noči v cerkvi Ime Marijino (kanonik monsignor Anton Roje); 2. IV. - Novi Sad, Gledališče mladih: Interna promocija prve zgoščenke komornega MPZ "Kredarica" v dvorani Gledališča mladih; Miklavž pri nas, 2006 18 22. IV. - Novi Sad: Nova lokacija sedeža Društva Slovencev "Kredarica" - poslovni center Apolo (II. nadstropje), Trg slobode 3. Pri iskanju in dobijanju prostora sta pomagala: županja Maja Gojkovič in brata Zavrtanik; 10. V. - Novi Sad, sinagoga: Svečani javni koncert komornega MPZ "Kredarica" ob izdaji prvega CD-ja, gostje - kanonik monsignor Anton Roje in župnik monsignor Jože Hauptman iz Beograda, člani društva Slovencev "Triglav" (Subotica) in "Planika" (Zrenjanin). Posebni nastopi: Vokalni kvartet "Kredarica", Jovana Jelovac - flauta, godalni kvartet "Kontrast" Novi Sad; 18. V. - Petrovaradin: Piknik na obali Donave; 16. VI. - Beograd: Prisostvovali na letni skupščini Društva Slovencev "Sava" (Beograd) -Albert Kužner; 25. VI. - Novi Sad: Gostovanje MPZ "Jurij Vodovnik" iz Zreč v PC APOLO. 27. VI. - Beograd: Dan državnosti R. Slovenije (Albert Kužner, Rajko Maric, Srdan Radakovič, Mirko Pavlic); 3. VII. - Kamniška bistrica: Prisostvovali na 49-tem srečanju izseljencev - "Srečanje v moji domovini" (Srdan Radakovič); 7. VII. - Ljubljana: Peto vseslovensko srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu (Albert Kužner); Teme srečanja: Priključevanje Slovencev zunaj meja v izobraževanje v Sloveniji, vzpostavljanje kulturno-informativnih centrov, povezovanje Slovencev po svetu skozi šport, usvojitev programa EU za Slovence v zamejstvu in po svetu, turistična promocija Slovenije v državah kjer Slovenci živijo, slovenska identiteta v svetu; 3-30. VIII. - Ljubljana: Poletna šola slovenskega jezika; September - Murska Sobota v Novem Sadu; organizator - Pomurski akademski center MURSKA SOBOTA in Glasbena mladina Novega Sada; 2. IX.- Novi Sad: Razstava slik Endrea Gontera iz Radgone v galeriji "Podrum" - poslovni center Apolo; Manifestacija balonarskega društva Berta športnega kluba Triglav (Štefan Bertolanič član državne reprezentance R. Slovenije); - Nastop ročk skupine "Mali bogovi" in Vladota Kreslina; 3. IX. - Vršac: Obisk Društvu Slovencev "Kula" - Vršac (Srdan Radakovič); Proslava Slovenskega kulturnega praznika 2007. 23. IX. - Beograd: Gostovanje komornega MPZ "Kredarica" pri Društvu Slovencev "Sava" -Hadži Milentijeva ulica (cerkev "Blažena devica Marija") September - oktober - Filatelistične razstave v Novem Sadu in Subotici - "Šport in šah na znamkah Jugoslavije in Črne gore" - udeleženec na razstavi -Albert Kužner - predsednik Društva Slovencev "Kredarica"; 16. X. - Beograd: Udeležba kvarteta "Kredarica" na 37. BEMUS-u Oktober - Subotica: Gostovanje komornega MPZ "Kredarica" - prisotni na drugem tradicionalnem koncertu Društva Slovencev "Triglav"; 10. XI. - Novi Sad, sinagoga: Humanitarni koncert komornega MPZ "Kredarica" - organizacija Židovska občina Novi Sad in Pravoslavna parohija Bačke na Telepu; 11-13. XI. - Novo mesto: Povratni obisk in dva koncerta komornega MPZ "Kredarica", konferansije Zdenka Lukan, Albert Kužner, Marija Lovrič; 24. XI. - Novi Sad: III. "Koncert slovenskih pesmi in poezije"; 5. XII. - Novi Sad: Miklavž; December - Beograd: Proslava Dneva samostojnosti R. Slovenije (Albert Kužner, Rajko Maric, Ivan Zavrtanik, Srdan Radakovič). Srečanje z novim ambasadorjem R. Slovenije Miroslavom Lucijem in namestnico veleposlaništva Jadranko Šturm-Kocjan; 26. XII - Novi Sad: Sveta božična maša v cerkvi Ime Marijino (nadškof in metropolit beograjski Stanislav Hočevar). Udeležba komornega zbora MPZ "Kredarica"; 28. XII - Telep, Novi Sad: Gostovali v Ekumenski humanitarni organizaciji (komorni MPZ "Kredarica"). 19 Leto 2006 3. II. - Novi Sad: Proslava Kulturnega praznika R. Slovenije, udeleženci - Anita Nježič, Zdenka Lukan, Sandra Ludrovan, Dragana Pilipovič, Lidija Petrov, Nedeljko Satora, Nataša Veličkov, Marija Lovrič, Bojan Skokandič - kitara, komorni zbor "Kredarica". Scenografija in kostum - Stanislava Jatič; 8. II. - Beograd: Proslava Kulturnega praznika R. Slovenije, organizacija ATELJE 212 - Saša Gruden (prisotni člani Društva Slovencev "Kredarica" - Angela Arandelovič, Rajko Maric, Ivan Zavrtanik, Srdan Radakovič); 15. II. - Novi Sad: Druženje v prostorih Društva - komorni zbor "Kredarica", severno dalmatinska klapa "Dalmacija" in firma BEOPRENS - Novi Sad; 13-18. IV. - Novi Sad: Mednarodni salon knjig - predstavljeni bilten "Kredarica", knjiga za otroke "Sončnica" v slovenskem jeziku - avtorica Marija Lovrič, brošuri Desanke Poslon dr-ja Franceta Prešerna ter Ivana Cankarja; udeležba kvarteta "Kredarica"; 27. IV. - Novi Sad: Predstavljanje knjige "Saljapin proti Ajfelovem stolpu" - avtor Branislav Jatič - organizator Matica srbska. Originalna arija slavnega Saljapina s posnetka in potem v živo v izvedbi avtorja Branislava Jatiča ter še Živana Saramandiča; 3. V. - Gostovanje komornega MPZ "Kredarica" in moškega kvarteta "Kredarica" v Novosadskem klubu, uvodna beseda Albert Kužner; 2. VI. - Bohinj - 50. srečanje v domovini: organizator - izseljenska matica R. Slovenije in turistično društvo "Bohinj". Udeleženci: komorni MPZ "Kredarica", pokrovitelj Continental banka NLB GROUP (Pavel Martinuč). 10. VI. - Niš. Gostovanje komornega MPZ "Kredarica", recitatorki Anita Nježič in Sandra Ludrovan; 20. VI. - Beograd: Gostovanje komornega MPZ "Kredarica" in kvarteta "Kredarica" v domu družine Pavlovič. Organizator Ivana in Dorde Pavlovič; 23-26. VI. - SNG, Novi Sad: "Slovenija, odkod lepote tvoje", II. likovna razstava ustvarjalnosti članov Društva Slovencev "Kredarica"; 16. IX. - Izlet na Palic: Srečanje z društvi Slovencev "Planika" (Zrenjanin) in "Triglav" (Subotica); 16. IX. - Inštaliranje kablovske televizije v PC APOLO - prvi in drugi program TV Ljubljana in pet radijskih programov v slovenskem jeziku; 30. IX. - Subotica: Udeležba komornega MPZ "Kredarica" na tretjem srečanju slovenskih zborov. Na vseh srečanjih dosedaj je poleg naših zborov, vedno nastopala tudi skupina porabskih Slovencev z Madžarskega; 21. X. - Zrenjanin: "Jesenska srečanja" -organizator Društvo Slovencev "Planika" (Zrenjanin). Gostovanje komornega MPZ "Kredarica"; 25-30. X. - Sejem knjig Beograd - udeležba biltena "Kredarica". 17. XI. - Novi Sad: IV. "Koncert slovenskih pesmi in poezije"; 1. XII. - SNP, Novi Sad: Razstava plakatov Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Avtor - Jovan Soldatovič, režiser. Gost - Tatjana Kovačič, kulturni ataše in prva sekretarka veleposlaništva v Beogradu; 20. XII. - Telep, Novi Sad: Gostovanje komornega MPZ "Kredarica" na prireditvi "V snidenje božiču" - organizator Ekumenska humanitarna organizacija - Novi Sad; 30. XII. — Cerkev Ime Marijino, Novi Sad, svečana božična maša (nadškof in metropolit beograjski Stanislav Hočevar in tajnik Franc Senk). 30. XII. - Miklavž; Leto 2007 7. II. - SNP, Novi Sad: Kulturni praznik R. Slovenije posvečen dr. Francetu Prešernu. Nastopajoči: violinist Florijan Balaž in kitarist dr. Dorde Letič, recitalna skupina šole slovenskega jezika in seveda komorni MPZ, vsi pod imenom "Kredarica". Organizator Veleposlaništvo R. Slovenije iz Beograda, pokrovitelj NLB&Continental banka iz Novega Sada. Prisotni predstavniki društev iz Srbije (Zrenjanin, Beograd, Vršac, Niš ter Subotica) in veliko gostov iz Novega Sada . 24. II. Kikinda: Koncert komornega MPZ "Kredarica" v dvorani njihove skupščine 20 "KONCERTI SLOVE IN POEZI Vsako leto novembra Društvo organizira zgoraj imenovani koncert v Novem Sadu, v sinagogi, na katerega so povabljena vsa društva v Republiki Srbiji. Dosedaj imamo štiri organizirana koncerta in tukaj so navedeni vsi relevantni udeleženci. 22. XI. 2003 - I. Koncert slovenskih pesmi in poezije Udeleženci: Društvo Slovencev "Triglav" (Subotica), Judita Tomšič in Peter Kozma- literarna dela; Društvo Slovencev "Planika" (Zrenjanin),-zbor mladih (dirigent Mileta Grujič); Društvo Slovencev "Sava" (Beograd)-Ludvig Pucelj (solo petje) in Ivan Debeljak (harmonika); Društvo Slovencev "Kredarica" (Novi Sad)-Zdenka Lukan, Marija Lovrič, Milan Ajdukovič, Vlatka Ajdukovič, Andrea Cvetinič, Sonja Cvetinič, Goran Tubič, Jovan Ranitovič, Elza Ajdukovič, Mirko Pavlic, Marina Kersnik, Jana Mirkac, Olja Stanojevič, Maja Stojanovič, Branislav Jatič- prvak opere SNG- Novi Sad, Imre Toplak-klavir in komorni MPZ "Kredarica" (dirigentka Suzana Gros).Voditelj programa Jugoslava Dobrosavljev. Obdelava programa koncerta: Albert Kužner in Suzana Gros; Gosti: Anton Roje, odposlanec nadškofa mon-signora Stanislava Hočevarja; E-mail- pozdravi iz Slovenije: Biserka Močnik-svetovalka vlade R. Slovenije, Vida Posinkovič-urednica revije "Rodna gruda"; Nastop enega od najmlajših članov, Dragana Ranitoviča 27. XI. 2004 - II. Koncert slovenskih pesmi in poezije Udeleženci: Društvo Slovencev "Triglav" (Subotica) -Kristina Kovač, Minea Marton- poezija; Društvo Slovencev "Planika" (Zrenjanin) - MPZ "Planika" (dirigentka Senka Jakovljevič); Društvo Slovencev "Kredarica" (Novi Sad) -moški kvartet "Kredarica", MPZ "Kredarica" ,diri- Zaključna fotografija IV. Koncerta slovenskih pesmi in poezije, 2006 21 Otroci dopolnilnega pouka z recitacijo "Naš maček". gentka Suzana Gros, Jovan Ranitovič (klavir), Elza Ajdukovič, Nina Trbojevič, Bogdan Mirkac, Srdan Stojanovič (recitatorji). Voditelj programa Zdenka Lukan. Obdelava programa koncerta: Albert Kužner in Suzana Gros. Posebni gost: Tamburaški orkester društva zdravnikov Vojvodine. 24. XI. 2005 - III. Koncert slovenskih pesmi in poezije Udeleženci: Društvo Slovencev "Triglav" (Subotica)- MPZ (dirigentka Marija Balaž-Piri), solist Minea Marton-klavir; Društvo Slovencev "Planika" (Zrenjanin)-MPZ(dirigentka Danijela Avram); Društvo Slovencev "Sava" (Beograd)- solist Ivan Debeljak (harmonika), kvartet "Sava"- dirigent Zlatan Vauda; Slovenska kulturna skupnost Niš "Dr.France Prešeren" - komorni MPZ, dirigent Slobodan Kodela; Društvo Slovencev "Kredarica" (Novi Sad)-MPZ "Kredarica" -dirigentka Suzana Gros, Dina Suklar(klavir),Dragan Ranitovič (harmonika), recitatorki: Nataša Veličkov, Lidija Petrov. Nastop z recitacijo "Železna cesta" Voditeljica programa: Zdenka Lukan. Obdelava programa: Albert Kužner in Suzana Gros. 17. XI. 2006 - IV. Koncert slovenskih pesmi in poezije Udeleženci: Društvo Slovencev "Triglav" (Subotica)- Ana Sarkany-dirigentka in Julija Kunova- klavir, Komorni MPZ; Društvo Slovencev "Kula" (Vršac)-Katica Ristič-solistka; Društvo Slovencev "Sava" (Beograd)-solist Ivan Debeljak (harmonika), komorni ansambel, dirigentka Anica Szabo (klavir), Nevena Glišič (flavta), Andrea Tomič, Irena Jakoš (vokalna spremljava), Adrijana Szabo (klavir), Nevena Glišič (flavta), Tijana Glišič in Imre Szabo (violina); Društvo Slovencev "Dr. France Prešeren" (Niš)- uvodne besede: Meri Jovanovič, komorni MPZ društva (dirigent Slobodan Kodela), Nenad Stošič (klavir); Društvo Slovencev "Kredarica" (Novi Sad)-MPZ "Kredarica"), dirigentka Suzana Gros, Jože Riter (klavir), recitatorji: Anita Nježič, Dane Žigič, 22 Nastop učencev dopolnilnega pouka slovenščine z recitacijo "Lepa Vida" Dragana Pilipovič, Marija Lovrič, Jovan in Dragan Ranitovič (klavir in harmonika), Zeljka Sponza-Verbič (harfa), Jasna Corrado- Merlak (harfa)-gost-ja iz Trsta, Florjan Balaž (violina), Marta Balaž -(vokal). Voditeljica programa: Elza Ajdukovič. Obdelava programa: Albert Kužner in Suzana Gros. Gosti: Miroslav Luci - veleposlanik R. Slovenije v Beogradu, Jožef Dajčman- prvi sekretar Tamburaški orkester Društva zdravnikov Vojvodine slovenskega veleposlaništva v Beogradu, Pavel Martinuč, član Izvršnega odbora Continental banke Novi Sad, Miroslav Ungar- Židovska skupnost; Organizator: Društvo Slovencev "Kredarica" (Novi Sad) - Albert Kužner, Angela Arandelovič, družina Volkar:Valerija, Emil st., Emil ml. RAZSTAVE "SLOVENIJA, ODKO0 LEPOTE TVOJE" Vsako drugo leto Društvo organizira posebno razstavo umetniških dosežkov in predstavitev kakovostnih konjičkov. Dosedaj sta bili dve razstavi in vredno je našteti vse udeležence. 22, -27. X. 2004 I. Razstava "Slovenija, odkod lepote tvoje" (Srbsko narodno gledališče- Novi Sad) Sodelovali v uvodnem programu: MPZ "Kredarica" in orkester Društva zdravnikov Vojvodine. Uvodne besede in pozdravi:Albert Kužner, Rajko Maric. Razstavljalci: Fotografija- Martin Candir, Marjan Urekar st.. Marjan Urekar ml., Ana Bukatka, Iva Bukatka: Kostumografija: Stanislava Jatič; Fotografije s I. razstave 23 Tatjana Kovačič, kulturni ataše Veleposlaništva odpira I. razstavo Igor Cvejanovič: Prešeren in Zmajček Ročna dela: Idrijska čipka- Antonija Molnar; Slike v tehniki "Windowscolour": Ljiljana Pavlic; Oblikovanje tekstila in slike računalniške tehnike: Mirjana Vujkov-Kolman. Fotografija kot razglednica: Srdan Radakovič; Figure v lesu: Boris Strbenk; Slike: Igor Cvejanovič, Mirjana Subotin-Nikolič, Desanka Poslon, Miroslava Radovič, Dragomir Ivaz, Ljubomir Radovič, Jelena Pušibrk, Jasna Mirjana Gregl-Bikar Bilten "Kredarica": Zlata Radisavljevič Filatelija: Dorde Jovičič (gost-tema Cvetplani-kci), Dušan Vujoševič, Albert Kužner Gosti: Tatjana Kovačič-prva sekretarka veleposlaništva v Beogradu, Vida Gorjup-Posinkovič-urednica časopisa "Slovenija.svet" 23.-26. VI. 2005 II. Razstava "Slovenija, odkod lepote tvoje" (Srbsko narodno gledališče-Novi Sad) Sodelovali v uvodnem programu: MPZ "Kredarica", uvodne besede in pozdravi: Albert Kužner, Rajko Maric. MM Pozdravni govor predsednika Alberta Kužnerja Fotografije z II. razstave: dejavnost družine Zavrtanik 24 1,1 ■ ml ¿A* «k 4"' i s i 1 ta 1 ® r,-H fPS I H * d\ mš\ m-^-m fc * m 1 t£ *> ! ■I M I ar m 1 fmtš& vU Kk.JM «k »tjj M i ■ M VRP4 f «tHM^I i 0S-* J iijl j p« ¿K I m- ~M I ste«-* I MMI I ^ Jim I !!■■■—1 II. razstava: Igor Cvejanovič z olji na platnu ter Jugoslava Dobrosavljev z zbirko fotografij Fotografije s I. razstave ■ II. razstava: Boris Štrbenk s knjigo, peresnico in notnim podstavkom, vse v lesu SiSilUlSSiiifi®' 1 i C II. razstava: Kostumografija Stanislave Jatič, slike Ljilje Pavlic II. razstava: del zbirke mineralov Ivana Riji5; 25 i» Fotografije s I. razstave Razstavljalci: Fotografija: Jugoslava Dobrosavljev, Marjan Urekar st., Marjan Urekar mL, Iva Bukatka, Ana Bukatka, Vladimir Ivaz, Aleksandar Donovič; Slike: Emilija Camo-Lorbek, Igor Cvejanovič, Dragomir Ivaz, Miroslava Radovič, Darko Rutar, Ljubomir Radovič, Ljiljana Pavlic, Marjan Urekar ml.,Marjan Urekar st., Stanislava Jatič, Publikacije: Branislav Jatič, Zoran Radisavljevič, dr. Milan Breberina, Franc Cevc, dr. Marija Vindiš-Ješič, mag. Nevena Curčič, Marija Lovrič, Karmela Stanisavljevič; Filatelija: Albert Kužner, Dušan Vujoševič; Zbirka mineralov: Ivan Rijavec; Pečatarstvo in izdelava pokalov: Ivan in Albin Zavrtanik; Bilten "Kredarica": Zlata Radisavljevič; Dela v lesu: Boris Štrbenk; Izvirna rešitev ročk glasbe "Bijelo dugme" : Srdan Radakovič; Slovenska lutka: Emil Volkar; Razstavljena dela: Dve olji na platnu- Novo mesto, akvarel Doma na Kredarici, Samostan in portreti Ivana Cankarja, dr. Franceta Prešerna in Primicove Julije. Društvo je imelo že od samega začetka svojega delovanja prvenstveno nalogo učenje slovenskega jezika, da bi se ohranila slovenska identiteta in da bi generacije ki prihajajo, a so rojene tukaj, obstale. V ta namen je takoj vzpostavljen stik z Matico izseljencev R. Slovenije (Marjana Blaznik), z Ministrstvom za zunanje zadeve (Andrej Škerl-evaj), ki sta tudi podprla idejo o ustanovitvi dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Prvotni sedež šole je bil v prostorih Društva v Slovaškem domu, nato v prostorih gravirniške delavnice lastnikov Ivana in Albina Zavrtanika, Recital učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika 26 H 9mkm 3 K3V Dopolnilni pouk slovenščine: Desanka Poslon potem v Futoški 12, pa na Odprti delavski univerzi Novi Sad in na Agronomski fakulteti, da bi danes, po številnih selitvah, celotni pouk potekal v prostorih Društva Slovencev v poslovni zgradbi PC APOLO. Da bi pouk imel uspeh in napredek so naše učiteljice obiskovale seminarje v Sloveniji, kjer so s pomočjo predavanj, strokovnih seminarjev, kulturnih krožkov, zabav, srečanj, izletov in ekskurzij spoznavale način dela in ga posredovale učencem. Ena izmed prvih učiteljic, ki je začela to pionirsko in odgovorno nalogo izobraževanja, je bila Silva Stakič. Kmalu sta se ji pridružili Desanka Poslon in Angela Arandtclovič. One so nesebično poma- gale delovanje Društva, sodelovale pri organiziranju proslav in kulturnih dogajanj. Posebej je treba povdariti delo Desanke Poslon, ki je s svojo kreativnostjo, vztrajnostjo in z osebno ustvarjalnostjo povzdignila kulturne manifestacije na zavidanja vredno raven. Na začetku je dopolnilni pouk obiskovalo dvajset odraslih slušateljev, a od leta 1999 se skupini pridružijo tudi osnovnošolski in srednješolski slušatelji. To število nenehno raste in dosega v danem obdobju kar sedemdeset učencev. Danes število sicer niha a vendarle je navzočnost in zanimanje veliko. Dopolnilni pouk obiskujejo osnovnošolci, srednješolci, študentje, odrasli in upokojenci. 27 Dopolnilni pouk slovenščine: Angela Arandelovič Sedaj poučujeta dve učiteljici: Angela Arandelovič in Elza Ajdukovič, ki s svojim delom prispevata delovanju in slovesu Društva "Kredarica". Skozi vsa minula leta so učiteljice s svojimi učenci imele vodilno vlogo in se izkazale posebej na področju kulture, oživljanju slovenskega govora v Društvu, kar se nenehno nadaljuje. Leto 1998 5.-18. VII.- Poletna šola slovenskega jezika (prvi učenki sta bili Ivana Sedej in Majda Sedej) Voditeljica programa v narodni noši Dopolnilni pouk slovenščine: Elza Ajdukovič 5.VIL- l.VIII.- Seminar za učiteljice v Ljubljani (Silva Stakič) Leto 2001 Pouk v prostorih Odprte delavske univerze Novega Sada Poučujejo tri učiteljice: Silva Stakič, Desanka Poslon in Angela Arandelovič, učenci različnih starostnih in znanjskih stopenj, tri skupine; 17.-20. IV.-Radovljica: Seminar za učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine, organizator Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Filozofska fakulteta- udeležene vse tri učiteljice; 4. IV.- Predavanje učencev o znamenitostih Slovenije; 1.- 28. VII- Ljubljana: Poletna šola slovenskega jezika (Sanda Poslon); 28. VII.-ll. VIII-Doražale: Poletna šola slovenskega jezika, (Ivan Huzjan, Isidora Nikolič, Lena Stanič, Milan Nikolič z učiteljico Silvo Stakič) Recital učencev dopolnilnega pouka ob kulturnem prazniku 28 "Šege in navade Slovencev", Angela Arandelovič Leto 2002 Sodelovanje učencev na proslavi Slovenskega kulturnega praznika; Obeležitev petoletnice obstoja Društva Slovencev "Kredarica"; Proslava ob veliki noči; Obeležitev 125. letnice rojstva Ivana Cankarja; Prihod Miklavža. Leto 2003 "Prešernu v čast"- proslava Slovenskega kulturnega praznika; Kulturna prireditev posvečena Otonu Zupančiču; 13,-28. II.-Ljubljana: Seminar za učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine (Silva Stakič, Desanka Poslon, Angela Arandelovič); Sodelovanje na I. Koncertu slovenskih pesmi in poezije z recitacijami; Julij- Ljubljana: Poletna šola slovenskega jezika (Ivona Skokandič); 28. VII.-9. VIII.-Maribor: Poletna šola slovenskega jezika (Dunja Kersnik, Jana Mirkac). Recital učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika Leto 2004 Proslava Slovenskega kulturnega praznika; Sevno pri Novem Mestu: Poletna šola slovenskega jezika (Isidora Sekulič); Javna ura slovenskega jezika- Recital ljubezenske poezije; Sodelovanje na II. Koncertu slovenskih pesmi in poezije; Ljubljana: Poletna šola slovenskega jezika (Marina in Dunja Kersnik). Leto 2005 Proslava Slovenskega kulturnega praznika; Ljubljana: Poletna šola slovenskega jezika (Lidija Petrov in Sandra Ludrovan); Sodelovanje na III.Koncertu slovenskih pesmi in poezije. Leto 2006 Proslava Slovenskega kulturnega praznika; Sodelovanje na IV. Koncertu slovenskih pesmi in poezije. Leto 2007 Proslava Slovenskega praznika. 29 KOMORNI MEŠANI PEVSKI ZBOR "KREDARICA" Kot je že povdarjeno, je prvo društvo Slovencev na območju Srbije ustanovljeno v Novem Sadu, prestolnici Vojvodine, ki ima večstoletno tradicijo multietničnosti in multikonfesionalnosti, pa lahko rečemo, da je v teh prostorih "Evropa v malem" obstajala že veliko pred ustanovitvijo Evropske skupnosti. Novi Sad je, s svoje strani, bil in ostal simbol kulture, s posebno bogato tradicijo glasbenega življenja. Zaradi tega je, normalno, potekla ideja, da se v Društvu ustanovi zbor, s ciljem da Društvo tudi na ta način doprinaša ohranjanju slovenske tradicije in spomina Slovencev v dias-pori, kakor tudi da prenese njene vrednosti mlajšim generacijam njihovih potomcev. Zbor je uradno ustanovljen jeseni leta 2000 na pobudo Katje Juršič-Huzjan, a z vsestransko podporo Ljilje in Mirka Pavlica. V prvotni postavi zbora so peli naslednji člani Društva: Katja Juršič-Huzjan, Desanka Poslon, Ljilja Pavlic, Antonija-Tončka Molnar, Mirko Pavlic, Borut Pavlic, Ernest Pipan in Marjan Karabegovič. Dirigenti, ki so zah-valjajoč svojim bogatim izkušnjam in potrpežljivosti, postavili temelje zbora, so bili mag. Bogdan Dakovič in mag. Fedor Prodanov. Člani zbora se jih z ljubeznijo spominjajo. Onadva sta imela težavno nalogo, da od skupine pevcev, pretežno amaterjev, brez večjih izkušenj v zbornem petju, ustvarita homogen glasbeni kolektiv.Na začetku je zbor izvajal znane slovenske ljudske pesmi- enoglasno, potem dvoglasno a prvi nastopi so bili v okvirju rednih mesečnih sestankov Društva, najprej v Slovaškem domu, a pozneje v dvorani Delavskega doma. Prvi javni nastop je imel zbor decembra leta 2000 v Mestni hiši, pod vodstvom mag. Bogdana Dakoviča, s povodom proslave 200-letnice rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Aktivnost zbora je v samem začetku naletela na veliko simpatij in podporo ostalih članov Društva in vodstva. Novo svežino in polet je v zbor prinesla Suzana Gros, ki vodi zbor od leta 2002. Pod njenim vodstvom je zbor doživel afirmacijo, nastopajoč v mnogih mestih Srbije, a pevcem se je uresničila želja, da nastopijo tudi pred publiko v matični deželi Sloveniji. Suzana Gros je nadaljevala z delom na vokalni tehniki, kultiviranem zvoku in glasbenem izrazu zbora, večše izbirajoč zdaj že štiri-glasne kompozicije visokih umetniških vrednosti, V cerkvi "Krista kralja" z nadškofom Stanislavom Hočevarjem, leta 2006 30 Tako se je začelo z magistrom Bogdanom Dakovičem, leta 2000 pretežno slovenskih avtorjev (J. Aljaž, D. Jenko, E. Adamič, J. Leskovar, J. Fleischman, K. Mašek, P. Potočnik, S. V. Avsenik, M. Rožanc) in drugih, a v zadnjem času tudi svetovnih klasikov (Bach, Mozart, Verdi). Danes ima zbor bogat in pester repertoar, ki lahko izpolni celovečerni koncert. Zastopljene so tudi obdelave slovenskih ljudskih pesmi (Rasti, rasti rožmarin, Ta pav'r pa grahovco seje, Po jezeru, Zabučale gore, Kje so tiste stezice, Venček ljudskih), in tudi kompozicije po verzih velikih slovenskih pesnikov (Zdravljica, Strunam, Luna, Lipa, Da sem jaz ptičica,Tam kjer murke cveto, Slovenija odkod lepote tvoje), ter duhovne skladbe- priložnostne božične in velikonočne pesmi (Poslušajte vsi ljudje, Rajske strune, Glej zvezdice božje, Sveta noč, Prišla je sveta noč, Prelepo migljajo zvezdice), kakor tudi kompozicije J. S. Bacha ( Ave Maria, obdelava Ch.Gounda,), K. Mašeka(Ave Maria), J.Leskovarja (Oče naš) W.A.Mozarta (Ave verum) ter G.Verdija (Pesem sužnjev iz opere Nabucco). Na koncertih so zbor spremljali na klavirju mladi glasbeniki: Mladen Colič, Dunja Huzjan, Dina Šuklar in Jožef V Delavskem domu, leta 2001 Riter, ki je že več kot dve leti stalni korepetitor in spremljevalec zbora na nastopih in gostovanjih. Posebej je vredno povdariti da se delo na vajah zbora odvija v veselem in sproščenem vzdušju, z veliko duhovitih vpadov in smeha, tako da se vaje pomnijo kot prijetna doživetja. Člani zbora se medsebojno družijo a na skupnih koncertih in gostovanjih se vzpostavljajo nove vezi in prijateljstva tudi s člani društev Slovencev po vsej Srbiji in izven nje. V preteklih šestih letih so v zboru, razen pevcev iz prvotne postave in novih članov, bili manj ali več časa aktivni tudi naslednji člani: Silva Stakič, Olga Banič, Jovana Jelovac, Andreja Milinovič, Stevan Nikolič, Danijel Prestor in Tina Torkar. Danes zbor šteje dvajset članov in sicer: Soprani: Katja Juršič-Huzjan, Olga Milarič. Marija Lonec-Lehocki, Duša Maric, Marijan:: Dirigentka Suzana Gros z zborom v Sinagogi, leta 2003 31 Kvartet "Kredarica" na salonu knjig v Novem Sadu r- Bohinj, l.julij leta 2006. Subotica: V pričakovanju na nastop. Gregi- Bikar, Zdenka Gros in Mina Maletin; Alti: Ljilja Pavlic, Antonija Molnar, Sonja Dugandžija, Ana Bulatka, in Gorana Pešič; Tenorji: Mirko Pavlic, Ljubiša Vračarič, Borut Pavlic; Bas/baritoni: Ernest Pipan, Miroslav Klašnja, Srdan Radakovič, Boris Štrbenk in Darko Rutar. Moški kvartet "Kredarica" je ustanovljen na pobudo Mirka Pavlica, deluje v okvirju zbora od 2004.1eta, z željo da bi program bil bogatejši in da daje priložnost posameznim izvajalcem da se posebej izkažejo. V sestavi kvarteta pojejo: tenorja Mirko Pavlic in Danijel Prestor, bariton Borut Pavlic in bas Stevan Nikolič, vodja ansambla. V njihovi interpretaciji je publika imela priložnost slišati in občutiti resnično vzdušje čutno izvedenih slovenskih ljudskih in duhovnih pesmi, in sicer Majolka, Veseli hribček, Pleničke je prala, Slovenski smo fantje, molitveni napev Oče naš in drugo. Nastopi kvarteta predstavljajo še dodatno popestritev koncertov in dopolnjujejo ostale prireditve. Razen tega je kvartet imel tudi samostojne nastope, ko je zastopal Slovensko narodnostno manjšino Vojvodine na prireditvi BEMUS 2005 v Beogradu in na promociji biltena "Kredarica" in knjige pisateljice Marije Lovrič "Sončnica" na salonu knjig v Novem Sadu 2006. leta. Pomembni nastopi in gostovanja zbora: Iz obilice nastopov in srečanj tekom preteklih let, bi izvzeli redne nastope na prireditvah Slovenskih kulturnih praznikov R Slovenije, ki so vsako leto 8.februarja, potem tradicionalno sodelovanje na božičnih in velikonočnih mašah, ki so v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu in jih pridiga nadškof in metropolit beograjski Stanislav Hočevar v slovenskem jeziku ter obeležitve obletnic velikih slovenskih pesnikov in pisateljev dr. Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in Otona Zupančiča. Za zbor je izredno pomembna podpora in pozornost ki njegovem delovanju pripisuje Hočevar a tudi Veleposlaništvo Republike Slovenije, ki se zavzema da s svojo prisotnostjo ovekoveči vse pomembne manifestacije v organizacije društev Slovencev po celotni Srbiji. Potrebno je povdariti tudi to, da je s svojim uspešnim delom zbor "Kredarica" spodbudil tudi ostala društva v Srbiji ,da ustanovijo pevske ansamble in na ta način negujejo slovensko glasbo. Festival pod nazivom "Koncert slovenskih pesmi in poezije" , ki se v organizaciji Društva Slovencev "Kredarica" organizira zdaj že tradicionalno od 2003. leta v Sinagogi v Novem Sadu, uspešno priv- 32 Nastop t Novosadskem klubu ablja vsako leto vse več izvajalcev in ima odličen odziv vseh društev v Srbiji. Tako so leta 2006 razen "Kredarice" nastopili zbori, solisti in recitatorji iz društev iz Subotice, Zrenj anina, Beograda, Niša in Vršca. Tradicionalno nastopa zbor na srečanju slovenskih zborov v organizaciji DS "Triglav" v Subotici, na koncertih v organizaciji DS "Planika" v Zrenj aninu, na otvoritvah razstav likovnih ustvarjalcev, na otvoritvah tradicionalne manifestacije "Slovenija, odkod lepote tvoje" v organizaciji DS "Kredarica", na humanitarnih koncertih "Božične radostnice" v organizaciji Ekumenske skupnosti Novi Sad, a za sodelovanje na humanitarnem koncertu vprid Otroške bolnice v Novem Sadu je zbor dobil diplomo- zahvalnico. Zbor je gostoval tudi na mednarodnem Festu v Novem Bečeju leta 2004 kakor tudi v Novosadskem klubu. Izredno pomemben in uspešen je bil skupni koncert z zborom MPZ "Revoz" iz Novega Mesta v novosadskem Študiju M leta 2004, s katerega obstaja tudi tonski zapis na zgoščenki, a od takrat datira tudi začetek medsebojnega prijateljstva in bodočega sodelovanja z novomeškimi glasbeniki. Rezultat tega sodelovanja je bilo prvo gostovanje v Sloveniji novembra leta 2005 - povratni obisk zbora "Kredarica" Novem Mestu in skupni koncert z zborom MPZ "Revoz" v Dolenjskih Toplicah, kjer je uspešno nastopil tudi moški kvartet "Kredarica", a celoten nastop bo nedvomno ostal vsem v najlepšem spominu. V začetku leta 2005 je zbor posnel v Študiju M svojo prvo samostojno zgoščenko, katere promocija je bila v Gledališču mladih a samostojni nastop z enakim povodom je bil isto leta maja v Sinagogi Novi Sad. Da bi bila zgoščenka tudi lepo opremljena je poskrbela Mirjana Vujkov-Kolman, članica Društva, kije grafično oblikovala ovitek. Na svečani promociji je dirigentka Suzana Gros zaradi izrednega prizadevanja in dela v Društvu proglašena za častno članico Društva. Septembra sta na povabilo DS "Sava" iz Beograda, zbor in kvartet gostovala v Beogradu na koncertu v cerkvi "Blažena devica Marija". Skozi leto 2006 je zbor razen tradicionalnih koncertov in srečanj, imel nešteto vrsto uspešnih gostovanj in nastopov. Konec meseca junija je uresničen obisk pri družini Pavlovič v Beogradu, kjer je bil koncert v nepozabnem ambientu, s prisrčno gostoljubnostjo gostitelja, a tedaj je tudi javno rečena 33 ocena, da zbor in kvartet dajeta pomemben pečat in koncertom v Mestni hiši v Kikindi (24. februar-obnavljanju in ohranjanju prijateljskih vezi med ja). Zbor je olepšal tudi svečanost v SNG v Novem Srbijo in Slovenijo. Ze 1. julija zbor odhaja na drugo gostovanje v Slovenijo- na Bohinj, kjer skupaj z udeleženci iz številnih držav sodeluje na 50. Srečanju v moji domovini - tradicionalnem srečanju Slovencev iz dias- pore v deželi. matični Razen nastopa uspesnega na manifestaciji je zbor imel skupni nastop z zborom DS "France Prešeren" iz Skopja v cerkvi v Bohinjski Bistrici, s čimer se je začelo bodoče sodelovanje s slovenskim društvom iz Makedonije. Člani zbora in člani društva, ki so potovali tja, so imeli priložnost uživati v lepotah Bohinjskega in Blejskega jezera, a obiskali so tudi Brdo pri Kranju in Ljubljano. Isto leto je zbor gostoval tudi v Nišu, kjer je zahvaljujoč prijaznim gostiteljem obiskal Čegar, arheološko nahajališče ene od antičnih rimskih prestolnic Mediano in imel skupni koncert z niškim društvom "France Prešeren". V cerkvi "Krista kralja" v Beogradu je zbor nastopil na dveh zaporednih božičnih mašah, v slovenskem in hrvaškem jeziku in po prisrčnem sprejemu pri nadškofu Stanislavu Hočevarju v zgradbi nadškofije na najlepši možni način zaključeno leto 2006. Leto 2007 se je začelo s koncertoma v čast Slovenskega kulturnega praznika v Zrenjaninu in Novem Sadu (5. in 7. februarja) Zadnji koncert v prvem desetletju. Kikinda, mestna hiša, 24. 02. 2007. Zbor v mestni hiši v Subotici, leta 2004. Sadu v organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije in našega društva, s povodom Slovenskega kulturnega praznika Slovenije, ko so se ponovno zbrali predstavniki vseh društev Slovencev iz celotne države. Nastopi zbora so do sedaj zmeraj naleteli na pozitivno oceno. Splošni vtis pa je mnenje, da zbor iz leta v leto vse bolj napreduje in da danes lahko enakopravno nastopa z zbori, ki imajo veliko daljšo dobo od njega. Vredno pomena je tudi, da so bili nastopi zbora medijski spremljani kakor s strani novinarjev in urednice Biltena "Kredarica" kot tudi s strani TV, pa so predvajanj posnetki in dodatki s koncertov in gostovanj na novosadskih TV postajah Apolo, Panonija in Kanal 9. Zbor je nosilec in udeleženec številnih kulturnih dogajanj v samem društvu in zunaj njega, tako da se ocena lahko še enkrat povdari, a to je ocena rečena na domu v družini Pavlovič v Beogradu, kakor tudi ocena svoječasno podana v reviji za Slovence v dias-pori "Slovenija, svet", da zbor "Kredarica" izvaja ambasadorsko misijo in ima pomembno vlogo v popularizaciji slovenske glasbe v tukajšnjem prostoru. Zbor ima ambiciozne kratkoročne in dolgoročne načrte: za začetek, da posname novo zgoščenko, da ponovno nastopa po Sloveniji, a obstajajo tudi načrti da se uresničijo obiski v Makedonijo, Hrvaško, Italijo,... 34 Z ustanovitvijo Društva Slovencev "Kredarica", njegovo rastjo in razvojem se je pokazala potreba po boljših informacijah o delu in življenju tukajšnjih Slovencev. V ta namen je na pobudo Zlate Radisavljevič, bodoče urednice, ustanovljena redakcija informativnega glasila oziroma biltena "Kredarica", ki je marca 2001 izdala prvo številko. To je bil takrat prvi in edini časopis v slovenskem jeziku v Srbiji in okolici nasploh. Bilten postane periodična publikacija, izhaja kvartalno, vabi svoje člane na sodelovanje a vpisan je po vseh pravilih v Register sredstev javnega obveščanja pri Pokrajinskem sekretari-jatu za obveščanje. Dosedaj je izšlo 24 številk v 6 letih. Z izčrpnimi informacijami a bogat z rubrikami, spremlja in beleži delo Društva od dopolnilnega pouka slovenščine, sklepov Izvršnega odbora, sestankov Društva, finančnih načrtov in dinamike delovanja za vsako leto, delovanja zbora in nastopov do stikov s Slovenijo, vseh kulturnih dogajanj navznoter Društva, poletne šole, filatelije in raznih konjičkov in športa. Redne rubrike biltena so: potekanje pouka, predstavitve ustanoviteljev in najbolj aktivnih članov Društva, znanih Slovencev, slovenskih piscev in njihovih del. Obveščanje o sodelovanju z Veleposlaništvom R. Slovenije v Budimpešti a pozneje v Beogradu. Posebej so povdarjeni konzularni dnevi, v prostorih Društva, enkrat mesečno, vsako prvo sredo.Tule so tudi rubrike za vsa druga Uredniški odbor z leve: člani Angela Arandelovič, Albert Kužner, Marija Lovrič, Raj ko Maric ter glavna urednica Zlata Radisavljevič obvestila, potrebna in zanimiva za vse člane. Tako je bilten "Kredarica" poleg ostalih aktivnosti Društva nosilec pisane besede ki dodatno prispeva negovanju in širjenju slovenskega jezika in nepoz- abi vsega kar se je zgodilo in se bo zgodilo tukaj v naši okolici. Uredniški odbor tvorijo: Zlata Radisavljevič-urednica, Marija Lovrič, Rajko Maric, Angela Arandelovič in Albert Kužner- člani. Vse delo na pisanju in uredništvo je popolnoma volontersko. Bilten se tiska v tiskarni "MIVA", zahvaljojoč Albinu Zavrtanik, člana Društva. Prvi dve številki je tehnično uredil Goran Radisavljevič, a od tretje številke naprej je Ljubomir Rakič prevzel stalno tehnično urejanje biltena. Obstajale so tudi težave okrog lektoriranja, tako da sta dve številki izšli brez lektoriranja, tretjo številko je lektoriral Miroslav Stražmešterov, od četrte številke naprej pa bilten lektorira Danijela Jankovič. Bilten "Kredarica" je skozi svoje izhajanje predstavil ustanovitelje in najbolj aktivne člane Društva, in sicer: Ivana Zavrtanika- graverja in pečatnikar-ja, Franca Cevca- dipl. inž. rudarstva, Alberta Kužnerja- dipl. inž. gradbeništva, Desanko Poslon- umetnostno zgodovinarko, učiteljico slovenskega jezika, Emila Volkarja in njegovo družino, Franca Mihevca- inž. org.dela in soprogo Ano ter sestro Ivanko Mihevc, Silvo S ta kič- prof. in učiteljico slovenščine, dr. Milana Breberino -načelnika Kirurškega oddelka in upravnika Klinike 35 M0I za operativno onkologijo Onkološkega inštituta v Sremski Kamenici, Milana Podgornika- Talijana- letalca in avtoelektričarja, Petra Barbeka - elektrotehnika, Valerijo Hajdu- višjo med. sestro, Franca Koša- ključavničarja, Jožefa Hertla-dipl.inž.strojništva, Albina Zavrtanika-graverja in pečatnikarja, Suzano Gros- dirigentko zbora, Ernesta Pipana-viš. zobotehnika, Mirka Viderja- dipl. inž. živilst-va, Marijo Lovrič-pisateljico, Angelo Arandelovič- učiteljico razrednega pouka, Ivana Rijavca- dipl.inž.geologi-je, Stanislavo Jatič- kos-tumografinjo, Katjo Juršič- Huzjan- prof. ruskega jezika in lektorico. Posebej je predstavljen Jože Kersnik, vnuk znanega slovenskega pisatelja Janka Kersnika, j ob pisateljevi obletnici rojstva. Bilten spremlja od prve številke tudi gospodarske stike obeh držav (razstave, sejme, srečanja) ter možnost začasne ali trajne zaposlitve svojih mlajših članov. V rubrikah "Znani Slovenci" in "Slovenski pisci in njihova dela" imajo bralci priložnost spomniti se ali seznaniti z velikani slovenske književnosti in kulture: dr. France Prešeren, Oton Zupančič, Ivan Cankar, Simon Gregorčič, Lovro Kuhar- Prežihov Voranc, Ela Peroci, Janez Menart, Tone Pavček, Miško Kranjec, Srečko Kosovel, Josip Jurčič, Dragotin Kette, Alojz Gradnik, Tone Partljič, Slavko Kočevar, znan tudi kot Slavko Jug, Davorin Jenko, Jernej Kopitar, Primož Trubar, Lili Novy. Od sodobnih je predstavljen Bojan Meserko, Boris A. Novak ter Svetlana Makarovič v slednji številki. Lepe reportaže iz Slovenije so pisali: Jugoslava Dobrosavljev, Zdenka Lukan, Marijana Gregl- Kredarica s Sončnico na mednarodnem salonu knjig v Novem Sadu Bikar, Ljubica Palic - Pajek, Zlata Radisavljevič, mag. Nevena Čurčič, in dr. Milan Berberina, in sicer s pohoda na Aconcaguo leta 2003. Ena izmed zanimivih rubrik je tudi "Šege in navade Slovencev", ki so objavljene ob praznikih po koledarskem vrstnem redu, kakor tudi "Recepti slovenske kuhinje", ki na svojski način prispeva negovanju tradicije. "Zgodovina Slovenije" (v štirih delih), "S poti po Sloveniji", a tudi "Srečanja- potovanja v Slovenijo" so zapisi, ki so bralce seznanili z zgodovino, naravnimi lepotami in z znamenitostmi Slovenije. Vsi dogodki v duhovnem smislu življenja so pospremljeni na ustrezen način z besedilom in s sliko. Bilten beleži tako skupinske (recitali, zbor in kvartet), kot tudi posamezne uspehe članov: predstavitev knjige Branislava Jatiča "Šaljapin proti Eifelovem stolpu". Za rubriko "Zdravnik vam svetuje" pišejo člani Društva dr. Marija Vindiš-Ješič, dr. Branislav Šakič, dr. Aleksandar Ješič in dr. Jelena Pušibrk. V biltenu se objavljajo tudi literarni in drugi prispevki učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika, s čimer dobiva bilten še večjo vrednost. Bilten "Kredarica" je predstavljen skupaj z Društvom na 12. mednarodnem salonu knjig leta 2006 v Novem Sadu, a prvič udeležen na 51. sejmu knjig v Beogradu, v sektorju Društev za jezike in književnost v okvirju nevladnega sektorja v Zavodu za kulturo Vojvodine kot sporočilo v slovenskem jeziku v Noven Sadu. 36 Publikacije v slovenskem jeziku - Društvo je natiskalo dve brošuri in eno knjigo - slikanico za otroke. Povodom proslave 200-letnice rojstva dr. Franceta Prešerna v Mestni hiši in v okvirju dopolnilnega pouka slovenskega jezika Društva je izdana dvojezična brošura "Dr. France Prešeren (03.12.1800- 08.02.1849)". Pesmi in besedilo je izbrala in uredila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Desanka Poslon (01. 02. 2000 v nakladi 200 izvodov). Enako je obdelana in izdana dvojezična brošura "Ivan Cankar"(1876-1918)" povodom njegove 125. obletnice in že omenjene prireditve posvečene njemu (05.10.2001 v nakladi 150 izvodov). Brošuro je pravtako oblikovala in uredila Desanka Poslon. Objavljena je tudi knjiga- slikanica za otroke" Sončnica" * MttARIU '■.v......V.' K KRIMSKA »CA f • » (Suncokret), ki jo je izdala avtorica Marija Lovrič, a na slovenski jezik prevedla Angela Arandelovič. "Sončnica" je natisnjena v nakladi 300 izvodov, s plastificiranimi platnicami, bogato likovno opremljena, svojevrstna redkost in je prva knjiga za otroke v slovenščini v katalogizaciji Matice srbske objavljena v Vojvodini. Promocija knjige za Društvo je bila 2. septembra 2005. Bila je tudi razstavljena na 50. Mednarodnem sejmu knjig v Beogradu leta 2005 ter na 12. Mednarodnem salonu knjig 15.aprila leta 2006 v Novem Sadu, obakrat na razstavnem paviljonu Izvršnega sveta APV( Sekretarijat za izobraževanje in kulturo ter Sekretarijat za nacionalne manjšine). Brošure in knjigo so finančno podprla "GRAMUR" in "GRAPIZ" bratov Albina in Ivana Zavrtanika ter Društvo Slovencev "Kredarica". tm « KREDA RlCi « KREDARICA Pano biltena "Kredarica" na I. razstavi 37 (F Na koncu je le treba zaključiti, da je Društvo Slovencev "Kredarica" preživelo relativno dolgo in bogato obdobje delovanja na zbliževanju in ohranjanju identitete Slovencev v tukajšnjem prostoru in da je v času desetletnega dela uspešno uresničevalo svoje cilje, zbralo številno članstvo v svoje okrilje, povezalo generaciji starih in mladih v eni edini nalogi a ta je, da se Slovenci obdržijo tudi izven svoje domovine in tako zavedajoč se, nadaljujejo svoje korenine. Celotno delo Društva je zasnovano na prostovoljnem delu njegovih članov, a da bi obstalo, je bilo potrebno da imajo določena materialna sredstva, zato da lažje predstavlja sebe kot tako. Na začetku je bilo Društvo financirano z članarino in dobrodelnimi dajatvami. V ta namen je treba povdariti donatorje: družino Volkar, družino Kužner in Maletič, družino Poslon, družino Sešek, družino Hajdu, družino Jatič, družino Pušibrk, družino Koprivšek, družino Kolman in družino Zavrtanik. Posamezni člani so v svojem stalnem poklicu dali posebne popuste svojih uslug. Po uresničitvi stikov v Sloveniji dobiva Društvo sredstva od Ministrstva za zunanje zadeve-sedaj že samostojni Urad R. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za kulturo R. Slovenije, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, kar je v veliki meri poboljšalo in olajšalo uspešno delo. Društvo tudi danes ima članarino svojih članov za svoje potrebe, a tudi sponzorje ki občasno pomagajo delovanje Društva ("Rojak", Gornja V Radgona, NLB GROUP-Continental banka). Društvo se je ukvarjalo v svojem delovanju tudi z humanitarno pomočjo v okvirju svojih možnosti.Tako je humanitarna pomoč usmerjena Domu za otroke in mladino z razvojnimi motnjami v nekolikih akcijah. Za ta svoj prispevek je Društvo dobitnik zlate humanitarne diplome. Posebno je treba povdariti zahvalnico organizacijam, ki so podprle delovanje Društva in sicer: Slovaškem domu "Jožef Šafarik", Delavskem domu, Odprti delavski univerzi, Gledališču mladih, Srbskem narodnem gledališču, Židovski občini Novi Sad, TV Novi Sad, Študiju M, TV Apolu (Karolju Kovaču, Savi Raškoviču), TV kanalu 9, TV Panoniji, Novosadskem klubu, Glasbeni mladini Novega Sada, Mestni skupščini Novega Sada, Pokrajinskemu sekretarijatu za predpise, upravo in nacionalne manjšine pri APV, Župniji cerkve Ime Marijino, Veleposlaništvu R. Slovenije, družini Pavlovič iz Beograda, NLB&Continental banki in mnogim drugim ki so z svojimi prispevki sodelovali v delu in življenju Društva Slovencev "Kredarica". Posebna zahvala za izredni umetniški prispevek gre družinama Balaž in Jatič. In na koncu zahvala še enkrat vsem, imenovanim in neimenovanim v tej monografiji, slovenske in ostalih nacionalnosti, ki so več ali manj prispevali da smo tako uspešno dočakali to dekado in da imamo vse pogoje da tako nadaljujemo tudi vnaprej... J) 38 CIP- KaTajiorroauHja y ny6jiHKaUHjji En6jinoTeKa MaTHite cpncKe, Hobh Cafl 784:061.237(497.113 Novi Sad) ( = 163.6) DESET let Društva 10 let Društva SLovencev "Kredarica" v Novem Sadu/ [besedilo Albert Kužner... et al. ; prevod Danijela Jankovič... et al.]. - Novi Sad : Društvo Slovenaca Kredarica, 2007 (Novi Sad : Dnevnik). - 40 str. : ilustr. ; 30 cm Tiraž 500. ISBN 978-86-910071-0-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Kužner Albert, Danijela a) Društvo Slovencev "Kredarica" (Novi Sad) COBISS.SR-ID 221688071 Kredarica, 2.515 m, nekoč ISBN 978-86-910071-0-2