Leto VB., štev 50.
Ljubljana, torek 2. marca 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
Orednlltvo i
ЦбМрвш, КвжОота ulica ter. 5Л. Telefon iter. 7», poaoii tudi iter. 84.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpramBtvoi LJeb!J»n«( Preiernor» ulica »t. 54. — Telefon It. 36.
Inseratid oddelekt Ljubljen», Preier-dots ulica it, 4. — Telefon it- 49s
Podruiald: Maribor, Barvaraka ulica it i. — СеЦ«, Aleksandrova cesta.
Račtm pri poltnem £ek. zavoda 1 Liub* јапа St. 11.841 • Praha či»k> 78.180. Wien, Nr. 105.141«
LjabUana. 1. marca.
Razprava o proračunu vzbuja v Narodni skupščini le malo zanimanja. Vsa aktivnost poslancev se udejstvuje izven parlamenta in poslanci vseh strank posvečajo glavno pain jo dogodkom za političnimi kulisami ter agitaciji med narodom. Položaj je tak, kakor da bi bila skupščina tik pred razpustom ta vlada že v demisiii
V	razumevanje celokupne situacije in dogodkov, ki se utegnejo v najbližji bodočnosti razviti, je potrebno, da si predočbrto nekatera važna dejstva.
Notorično je, da je g. Pašič hotel prekiniti z Radičem ob priliki njegovih eavorov v Bosni in Dalmaciji. Potem,, ko je otipal situacijo v smishu da не more vstvariti nobene večine pod svojim predsedništrvom, je skušal dopiati mišljenje krone, aH bi dala radikalni stranki pod njegovim predsedništvom volilni mandat Čim je avidel. da to ne gre. se je moral umakniti. Zahteval je od Radiča, da svoje izjave prekliče, kar pa je ta izvršil v zelo pomanjkljivi obliki. Radič se je tudi pred krono zavezal, da bo njegova stranka brezpogojno glasovala za proračun. Tako je bila opasnost krize za trenutek odstranjena.
Ta potek dogodkov je jako omajal ugled g. Pašiča. Vsa javnost je znala, da bi se rad rešil »sporazuma«, a izkazalo se je, da te moči nima, ako noče sam izginiti s površja. Tega pa Pašič noče in njegov izhod je in ostane — voktve. Jasno je, da bo poskušal vse. da v ugodnem trenutku dobi volilni mandat
V	tem oziru pa mu je g. Ljuba Jo-vanovič prav krepko skočil za vrat z izjavo v radikalskem klubu, da so v tej skupščini mogoče tudi druge delovne kombinacije. S to izjavo, ki je prišla v liste, je vsaj začasno zakopana misel na volilni manclat ne da bi se poprej napravili še drugi poskusi.
Zelo je zanimivo dejsitvo, da politična usoda neizbežno skupaj stiska dva antipoda: Pašiča in Radiča. Kakor je znano mišljenje, ki ga imata drug o drugem, in to mišljenje ni ravno laskavo, kakor se ve, da se je branil Pašič »sporazuma« z Radičem kakor da vidi marširati zlo bodočnost, tako ju sedaj zbijajo dogodki v eno vrsto, da ne rečemo v eno-poliffično krsto. Oba imata iste nasprotnike. Od julija sem se je ta pregrupadja nasprotnikov izvršla ali vsaj napredovala kljub Msem nasprotnim naporom. Nelojalnost napram Svetozaru Pribičeviču in SDS do zakonih primitivne ali istinite. ocene značajev in posledic razočaranja radi prelomljenih pogodb se maščuje sama. Poprej je bilo vedno nekako politično pravilo ali aksljom, da sta Pašič in Pribščevič v skrajnem slučaju vedno skupaj, danes je to močno omajano. In kar se Radiča tfče, danes vsi krogi, od najnižjih pa do najvišjih, vidijo, da ga je kot človeka in politika pravilno sodil le Pribičevič. Vrsta onih, ki so obupali nad Radičem, je danes nepregledno dolga. A veEk del njen se krije z vrsto onih, ki so obupali nad Pašičem. Mora se reči, da je ta skupna usoda vsaj za g. Pašiča zelo tragična, dasi storjene pogreške ne opravičujejo trditve, da bi bila nezasluže-na.
In tako se pojavljajo nove kombinacije. Klerikalai niso v nobeni, kar je Dač pripisovati njihovi prav ponesrečeni taktiki. Zato pa je večje število drugih, ki se živahno pretresajo v ku-loarjih tako, da budietoa debata zbuja komaj zanimanje. Tak je položaj v trenotku, ko bi vsa skupščina morala mrisHtî na gospodarsko rešitev m na oporo dinarju. A skupščina od vîade RR ne pričakuje nič več. Privošči ji. da odglasuje budžet, a za pozneje nima v njem obstanek in dalazmožnost nobene vere več.
Prelom radikalske fronte v Bosni potom kolosalnega uspeha Pribičevičeve-<a zbora v Sarajevu je močno vznemiril radicale. Skušajo udarec ublažit* s priredbami, ki bodo baje meseca marca. A manjka jim onega, kar edino more pokreniti mase: idej, vere in prepričanja.
Kakor so radikali zahtevali od Radiča garancij za od glasovanje proračuna, tako sedaj zahteva Radič jamstev, da do proračunu ne bo odpravljen iz vlade. Radikali ga tešijo z Je-■Dcml besedami, a garancije v takih slučajih ne veljajo nič. Zato se mnogi
je, da bo kriza še neposredno pred budžetnim glasovanjem.
Začasna gospodarska pogodba med Nemčijo in Francijo
Berlin, 1. marca. k. «Havas» objavlja pol» sradno: Radi sklepa provizorične gospodar» ®ke pogodbe med Nemčijo in Francijo »i je treba medsebojno čestitati Kljub temu. da je pogodba zelo omejena, bo vendar služil« interesom francoskih izvozni dar jev. Pogod» b« znači srečno etapo ▼ pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe med obema drfavema m kaže z ôbeh strani na dobre voljo, Id vlada za skupno dela
Poostritev položaja v parlamentu?
Opozicija preti z represalijami proti brezbrižnosti ministrov^ — Poravnave v vladi. — Vedno večja nervoznost med radičevci in
radikali.
Beograd, 1. marca. p. Včeraj bi se bila imela vršiti seja glavnega odbora radikalne stranke, ki pa je bila preložena na torek radi rahle obolelosti g. Pašiča. V petek sta se poravnala gg. Radič in Maksimovič. V to svrho se je vršila v gostilni Borča ob Donavi večerja, katere se je udeležilo nekaj poslancev in oba ministra. Pri rujnem vin cu je potem g. Radič prosil g. Maksi-moviča za odpuščanje. Tako je spor formalno likvidiran. Z velikim zanimanjem pričakujeio politični krogi sedaj povratka ministra Stojadinoviča. Poravnava žnjim bo za Radiča trd oreh.
Razprava v parlamentu se nadaljuje ter je danes prišlo na red prosvetno ministrstvo. G. Radič, ki tako rad govori. je sicer trikrat povzel besedo, da polemizira z raznimi govorniki, a eks-pozéja o svojsm resortu, svojega prosvetnega programa, ni podal. Brezbrižnost ministrov v tem oziru revoltira opozicijo, ki najavlja. da se na prevzeto obvezo ne preprečiti sprejem proračuna do 1. aprila ne bo več ozirala, ako ministri ne bodo podajali rednih ekspo-zéjev pred debato o svojih resortih.
Celokupna situacija je stalno motna in nesigurna. Čim bolj se bliža konec budžetne debate, t. j. 31. marc, tem bolj nervozni postajajo vladni krogi. Vé se, da se bo položaj po sprejetju budžeta znatno spremenil, a niti radičevci, niti radikali ne vedo. v katerem pravcu se bo iskalo izhoda.
Danes popoldne se je vršila seja ple-numa finančnega odbora. Minister pro-svete je odklonil amandmaje samostojnih demokratov. Minister za pošto dr. Šuperina je predlagal, da se pravilnik njegovega ministrstva za nadurno delo. ki velja do 31. januarja, podal:ša tudi za februar. Posl. Demetrovič je kritiziral delo vladne večine, ki še vedno ni rešila vprašanja pravilnika ter tudi sedaj sprejema samo začasne rešitve. V tem vidi nesposobnost vlade, da bi vršila pozitivno delo. Kritizira vlado, da onemogoča finančnemu odboru kontrolo njenega dela. Nato je govoril posl. Žebot. nakar se je vladna večina umaknila na zasebno konferenco. Ker pa je medtem začela seja Narodne skupščine, je bila seja vladne večine prekinjena.
Radič za federalistični centralizem
Pri včerajšnji podrobni razpravi o proračunu prosvete g. Radič sicer ni podal prosvetnega programa, pač pa je servirai per-pleksnemu parlamentu kvadraturo političnega kroga.
Beograd, 1. marca p. Današnja seja Narodne skupščine se je začela ob 9.30 dopoldne. Zanimanje le bilo zanjo zelo majhno. Stlepan Radič Se odgovarjal na vprašanje posL Agatonoviča. O štair.piljkah, s katerih je odstranil naslov kraljevine SHS je Radič dejal, da je storil to radi razbremenitve administracije. Naročil Je orožniku, naj ne pusti poslanca Agatonoviča v njegovo ministr stvo. Na te besede ie vzkUkinil L4rba Davi-dovič: »Nato bo gotovo prišel Dragovič«. Radič Je odvrnil, da }e naročil orožniku, da ne sme pustiti k njeimn niti Dragoviča. Radič Je nadalje izjavil: »Svojim referentom prepovedujem pogovarjati se v času pisarniške službe«. Dragovič Je odvrnil: »Ml smo poslanci in imamo pravico kontrolirati«. Ra dič je nato odgovarjal na ostaM del govora posl. Agatonoviča.
Posl. Franičevič je na dolgo govoril o potrebi bratske ljube-zmi med Hrvati !n Srbi ter se nato bavil s kritiko osnovnih šoL
Nemtški poslanec Schumacher ie protestiral proti zaTKistavlian.ru Nemcev v šolstvu ter zahteval nemške šole, učitefye in šolske knjige.
Nato Je dohH besedo prosvetni minister St Radič čegar govor so prekinjali mnogo-brojm medklici opozicije. Ploskali pa so mu predvsem Nemci, ker Je Izjavil, da se mora pouk vršiti v materinskem jeziku in da postanejo otroci bedasti, ako se ne uče v materinskem jeziku in samo v državnem. V Češkoslovaški je to vprašanje že praktično rešeno, ker se morejo tamkaj otroci na-učiti državnega jezika tudi kasneje. St. Rad^č le zatem govoril o federativnem centralizmu in detel: »To Je ono, kar hočem, — federacijo naroda in centralizem države. Kvadratura kroga je ono, kar hočem«. Opozicija ie pri tem klicala: »V vaSi glavi je kvadratura kroga!«
Za njim je govoril federalist posl. Savo Vuktlč, nato pa zopet posl. Radoslav Agato
novič, s čemer le bila dopoldanska seja zaključena.
Beograd. 1. marca. p. Na današnji seji Narodne skupščine, ki se je začela ob 17., je prvi govoril posl Bazala. V dolgem govoru je plediral za federativno ureditev države. Današnja Jugoslavija Je v nasprotju z ideologijo Jugoslavije, kafkor jo Je »imel Sftroissimayer. Za njim Je govoril spa-bevec Hadiži Kadič veffincroa o slabi orga-nizacib pouka v Bosni in Hercegovini. Napada! Je гакМкаЗе in reodičevce, ter našla-šaJ, da bodo muslimani ostali verni Meo-logST Jugislovenstva.
Za	je zopet govoril Sfjepa.n Radič
ter posebno dig-o repliciral na napade poslanca Ajratonoviča. Reke! Je, da bo današnja vladna večina najbolje Izvedla »porabim. Ni nobenega zrkonakega para, da bi se trfkdar ne skregaj. To Je tudi naša koeMcSa. (Pribičevlč: Kdo Je pri tem mož In kdo Je žena? Radiič: Obe stranski sta mož ta ofce sitraniki sta žena. Zbornica se smej a.) Nato naprxla Raidčč SuSnflcj, češ da kritizira proračun, ko ga nI nW čital. Na pripombo SuJnîka o centralizmu pravi Radič, da Sušnik ni bil tako bojevit, ko je bil dr. Korošec minister proevete. Sušnl-ku ne zameri njegove napaike, ker da tako govore sarro kierikaki. Sreča Je samo ta, da ta stranka ne samo razpada, temveč se topi kakor sneg, kadar nastopi Južno vreme. Radič obeta, da se bo v Sarajevu »tvorila memtarosUčna 5'la, .flotem pa šer-jaitska pravna fakulteta ter da se bo v kratitem sprejel zakon o organizaciji pouka. Pri tem hvali Prblčeviča, da Je uredil pouk v osnovnih šolah na državne stroške ter rekel, da bo to sprejel tudi on. Za njim sta govorila radii osebnega pojasnila Aga-tonovlč tn Pribičevič, nakar je bla seja zaključena ob 9. in prihodnja naipovedana za jatni dcpnldne ob 9.. na kateri se bo nadaljevala debata o proračunu ministrstva prosvete, potem pa začela debate o rrKrtistrs-tvu za vere.
-2S3-
Minister Stojadinovic v Londonu
Beograd, 1. marca. p. Vlada je prejeta po ročilo iz Londona, da je naš minister dr. Stojadinovid imel snoči konferenco s Chur-chilom. Predmet razgovora je bila urjdi'ev našth vojnih dolgov na Angleškem. Stojadi-novič je izjavil, da ie naša vlada pripravljena, da takoj začne razgovore radi ureditve teh dolgov. Kakor izgleda, bo dr. Stojadino-vič ostal v Londonu delj časa, kakor se te mislilo. Stojadinovič še nima pooblastila od vlade, da vodi offcijelna pogajanja. Dr. Stojadinovič se bo zadržal delj časa tudi v Pariza, veirdar pa ne bo nadaljeval pregovorov s francoskimi imejiteM obligacij predvojnih srbskih posojil. Dr. Stojadinovič se vrne v Beograd okoli 9. marca. Danes je biTolavil vladi, naj se razprava o proračuna njegovega resorta odgodJ dotlej, da se 00 vrne.
Diplomatski ukaz
Beograd, l. marca p. Kralj Je 9odpfea3 ukaz, s katerim se imenuje za generalnega konzula v Rimu Miloš fvkovlč, dosedal aa-čeiirfe odelenja za štampo v ministrstvu za zunanje stvari. Na njegovo mesto pride generalni konzul iz Newyorka Karovič. Za generalnega konzula v Krfu je imenovan Bori-voj Svflokosič, generalni konzul v Kairi. Za geeeraJnega konzula y Gradcu Je Imenovan Dašaa Stepaoovič, generalni konzul y Trste, za generalnega konzula v Ne\yyorku Je hne novan Dag orni r Stanojevlč iz Gradca. Za tajn&a y poslaništvu v Atenah je Imenovan
Ante Antič, dosedanji konzul na Krfu. Razen tega Je bik) podpisano večje število Imenovani za podrejene uradnike v našiti inozemskih zastopstvih.
Fašistovski incident v Genovi
London, 1. marca. s. Znani športnik vse. učilišča v Cambridgcu Stockes je doživel na kolodvoru v Genovi incident s fašisti, ki bo imel najbrže diplomatske posledice. Fa» šisti so ga očividno zamenjali z nekim pro» tifašistovskim dijaškim voditeljem, ga iz« vlekli ie kupeja ter vlekli na kolodvor, do» kler se mu ni posrečilo, da se jih je z boksa« njem rešiL Ko je vrgel nekega fašista na ti. re, ga je policija aretirala, odvedla v zapo» re ter pretepala. Stockes je prispel snoči v London. Radi tega dogodka vlada v angle» ških uradnih krogih precejšnje razburjenje, tako da je pričakovati, da bo prišlo do in« terpelacije v spodnji zbornici.
Kardinali umirajo
Rim, 1. marca. a. Davi je umrl kardinal Giovanni Cagliero. Pripadal je salezijan» skemu redu in je bil star 88 let
V vatikanskih krogih se zatrjuje, da se bo 5e pred Veliko nočjo, in sicer med 22. in 25. marcem, sestal konzistorij. Ker je y zadnjem času umrlo več kardinalov, bo kon zistorij imenoval njihove naslednike. Stcvi» lo konkurentov za kardinalski klobuk je ve» liko. Kljub temu pa namerava papež ime» novati le italijanske kardinale. Največ iz« gledov imajo papežev majordomu» Ricear* do Sanz ds Sanper, msg. Carlo Perossi In msg. Luigi Capodossi. Tudi poslednja dva vršite v Vatikanu visoke hmkciia.
Ninčičev sestanek z Briandom
Danes prispe v Pariz dr. Ninčič, ki se sestane z min. predsednikom Briandom. — Mussolini poroča o svojih razgovorih z dr.
Ninčičem«
skupne fronte proti pangermanskemu bloku in nacijonalističnim gibanjem v Monakovem in Budimpešti
Rim, 1. marca, o. Danes dopoldne se je vršila seia ministrskega sveta. Mussolini je kot zunanji minister podal obširno poročilo o splošni mednarodni situaciji z ozirom na poslednji Ninčicev obisk v Rimu In z ozirom na položaj Italije radi bodočega zasedanja Zveza narodov. Nato je Mussolini predložil ministrom v odobritev v Locarnu sklenjene varnostne dogovore med Italijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo in Anglijo.
Pariz, 1. marca, o. Jutri prispe semkaj jugoslovenski zunanji minister doktor Ninčič. ki se bo sestal z Briandom. Tukajšnji merodajni krogi pravijo, da se mora dr. Ninčičev sestanek z Briandom smatrati kot neposredna posledica razgovorov, ki sta jih imela dr. Ninčič in Mussolini v Rimu. Rimskemu razgovoru pripisujejo veliko važnost ne toliko radi posebnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, temveč radi oblike, ki jo zavzema situacija v Osrednji Rvropi in radi skorajšnjega vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Kakor piše «Journal», gre na tem sestanku za ustvaritev
Važnost prijateljskih zvez med Francijo in slovanskimi državami
Min. predsednik Eriand utemeljuje svoj optimizem glede locarn-
skih pogodb pod pokroviteljstvom Zveze narodov.
sebno protektorat Zveze narodov nad locarnsko pogodbo. Glede razorožitve Nemčije je povdaril, da je vsled at-
mosfere po locarnski pogodbi ostalo samo še malo točk nerešenih. Po locarnski pogodbi je ostalo samo še malo točk nerešenih. Po locarnski pogodbi so postale izvedljive stvari, ki bodo v bodoče mnogo koristile. Vse se je odigralo v popolnem sporazumu s prijateljsko Češkoslovaško ta Poljsko. Ce bi postavil neki skupini narodov drugo skupino narodov nasproti, bf s tem samo povečali možnost nove vojne. Edino sredstvo, da se temu izogne, je bil sklep locarn-skih pogodb. Briand je zaključil z obljubo, da Francija ne želi nikdar kršiti ozemlja kake druge države m da Francija ne bo nikogar vznemirjala.
Pariz, 1. marca, k. Finančni odbor zbornice je s 15 : 3 glasovom (11 poslancev se je glasovanja vzdržalo) odklonil odstotno mero, ki jo je določil senat za davčna plačila. Pridržal pa si je odločitev o načelih davkov, na katere se bo ob priliki zopet povrnil.
Nato je pričel posvetovanje o finančnih predlogih, ki jih je senat vrnil. Finančni minister Doumer je naglašal potrebo za dohodke 6525 milijonov, s čemer bi se doseglo za bodočih 10 mesecev tekočega leta 8 in pol milijarde frankov.
Zunanji odbor senata se je soglasno izrekel za ratifikacijo locarnske pogodbe.
Pariz, 1. marca, ds. Na sobotni seji parlamenta je bilo sklenjeno s 365 proti 49 glasovom, da se Briandov govor pla-katira. Nato je govoril štiri ure zastopnik desnice, Marin, ki je med drugim izjavil, da pomeni Locarno radikalno spremembo francoske zunanje politike in da sta Italija in Anglija pridobili v Locarnu poseben položaj. Večji del njegovega govora je bil naperjen proti Nemčiji, ki bo kot članica Sveta Zveze narodov izzivala neprestane diplomatske spore radi nemških manjšin. Nemčija ni nikdar pričakovala, da bo dobila tak mir, kakršnega ji je dal Locarno. Nemčija troši za svojo armado več nego Francija skupno s svojimi kolonijami Besedilo locarnskih pogodb vodi k nevarnim interpretacijam.
Na današnji seji zbornice je ministrski predsednik Briand v odgovoru na izvajanja poslanca Marina o locarnski pogodbi obširno poročal o zboljšanju odnošajev do Italije, ki je podpisala locarnsko pogodbo in naglašal Izborns odnošaje Francije do Poljske, Češkoslovaške Jugoslavije in Rumunlje.
Locarnska pogodba je s tem, da je izpolnila vrzel v versajski pogodbi, ustvarila demilitariziran pas v obsegu 100 km pod kontrolo signatarnih držav, kar je imelo za posledico, da je postal Ren skupna mednarodna meja med petimi državami, ki bo združil vse te države, če bi hotel kdo te meje napasti.
Ministrski predsednik je ugovarjal sistemu poslanca Marina in naglašal po-
Pred novo francosko demaršo v Budimpešti
Senzacionalne izpovedi grofa Emerika Karolyija o krivdi grofa Telekija, ki preti z novimi razkričji. — Opozicija zahteva odstop vlade. — Rok glavne razprave še nedoločen.
Pariz, 1. marca. s.Vlada je dala svojemu poslaniku v Budimpešti nalog, naj stori pri grofu Bethlenu novo demaršo in zahteva razna pojasnila glede obeh poročil parlamen tarnega preiskovalnega odbora. Kakor poro čajo listi ie vlada zelo nezadovoljna s potekom preiskave proti ponarejevalcem ban kovcev, ter bo najbrže ob priliki Interpela-cijske debate v zbornici energično protestirala proti postopanju madžarskih oblasti.
Budimpešta, 28. februarja, a. Izpoved grofa Karolyija je prinesla, kot se sodi pravi preobrat v ponareevalski aferi. Karolyi je direktno in naiostrejše obtožil grofa Pavla Telekija. Zdaj je razumljivo, zakaj le Preiskovalni odsek odklonil predlog opozicije, da se zasliši grof Emerik Karoiyi, in zakaj policija nI hotela nsHšati Isto željo Francozov.
Karolyi je Izjavil, da se čudi, kako more TelekI mirr.o spati, dočim sede drugi v ječi. Povdaril je, da črpa vse svo'e podatke iz prijave, ki jo je poslal grof Windischgrâtz ministrskemu predsedniku Bethlenu. Karolyi ie trdil, da so vse Telekijeve izpovedi lažne in da ie Teleki pozval majorja Gôrôja, naj stavi svoje strokovne sposobnosti v služ bo ponarejevalske akci e, in da Je bil Tclc-ki navzoč pri mnogih skupnih razgovorih pona rejevalcev in da je iz akcije izstopi! še-le te daj ko je bila cela tehnična stran zadeve urejena in v teku. Teleki si ie hotel preskrbeti le alibi, sicer pa je bil do konca udeležen pri stvari
Po teh senzacijonalnlh izjavah grofa Ka-rolyia, kl so trajale tri ure. se je vršila na francoskem poslaništvu konferenca pod predsedstvom poslanika Clichanta. Prva po sledica te se:e Je bilo novo zaslišanje majorja Обгбја v navzočnosti francoskih uradnikov.
V Budimpešti smatrajo aretacijo grofa Te IekJ'a za neizbežno. Teleki se le včeraj dopoldne razgovarjal v parlamentu dalj časa z notranjim ministrom Rakovskym. Na številna vprašanja novinarjev ie odgovoril le, da je vedno žrtvoval svojo osebo interesom domovine in da bo tudi sedaj storil tako. »Tudi jaz Imam tolkač v rokah. Od nikogar Pa s! ne dopuščam predpisovati, kdaj naj ga vporabim. Cas si bom odločil sam in lah ko zagotavljam, da bom obdržal zadnjo besedo.« Splošno se smatra, da tudi Teleki erozi z odkritji. Ne ve pa se, če misli nasto-
piti proti Belhlenu ali proti Horthyju. Soditi pa je, da grozi Teleki v prvi vrsti Bcth-lenu: če me daš zapreti, Te bom razkrinkal
Budimpešta, 1. marca. s. V nadaljevanju debate v parlamentu o falziiikatorski aferi ie izjavil poslanec Farkas (soc. dem.) da se je ponarejevan e bankovcev vršilo z znanjem in pristankom vlade in oblasti. Odkar je prišla zadeva na svetlo, jo skušajo oblasti stalno prikrivati in zamolčatt. (Ogorčenj protesti na klopeh vladne stranke). Govornik je prečital nato izjave Rabe in Win-discligriitza ter izvajal, da so uradni krogi njihovo akcijo podpirali. Preiskava se je v polnem teku pričela šele tedaj, ko so nastopili Francozi. Pravosodni minister Pesthy ugovarja: »To ni res. Poslanec Proper (soc. dem.) vpraša: Kolikokrat se bo preiskava znova začela?« Pravosodni minister: »Preiskava tako dolgo ne bo zakl učena, dokler ne bodo vse podrobnosti popolnoma razčiščene.« Poslanec Farkas je izjavil, da Je po narejanje francoskih frankov v zvezi s ponarejanjem čeških sokolov in da so nekateri sokrivci iz zadnje afere še vedno svobodni. Končno je zahteval odstop vlade.
Pravosodni minister ie izjavil, da bo preiskava v falzifikatorksi aferi trajala še dalie časa. Sedaj se še ne da sklepati, kdaj se bo vršila glavna razprava o tej aferi. Verjetno je, da se bo pričela 1. aprila.
Francozi proti Bethlenu
Pariz, 1. marca. s. «Ilavas» poroča, da izjavljajo r krogih Zveze narodov glede in» terpelacije poslanca Leona Bluma, da niti institucija Zveze narodov niti njen poslov« r.i red ne moreta preprečiti grofu Bethlenu, da bi se ne udeležil zborovanj« Zveze naro» dov, "da bi pa zadostovalo, ako se kak član Sveta Zveze narodov upre In izključi ude» ležbo grofa Bethlena.
(Poslanec Leon Blum je namreč ob koncu wbotne seje parlamenta stavil predlog, naj zbornica razpravlja v torek o njegovi inter« pclaciji-glcde instrukcij, ki jih bo dala vla> da svoji delegaciji v Ženevi. Izjavil je, da zastopniki Francije ae morejo sedeti skup» no z zastopniki sedanje madžarske vlade. Op. uredništva.)
0 priključitvenem problemu
V našem nedeljskem članku smo razpravljali tudi o tem, da priklju» čitev Avstrije Nemčiji za nas ni» ma onega pomena, kakor za ltali« jo. Opozorili srao pri tem na ko« roško vprašanje, ki bi se moralo Y slučaju priključitve pravično re» žiti. Kako težavno je v tem po» gledu priti do zaključnega stališča, o tem priča članek našega stalne»
fa zunanje»političnega sotrudnika, aterega tehtni argumenti so vred» ni največje pažnje.
Razmerje do Nemčije, oziroma do Avstrije ter do Italije smo mi v Sloveniji vajeni premotrivati specijalno s slovenskega vidika. Zveza z Italijo bi bila vzpričo tega skrajno nepopularna, ker je domala tretjina naših slovenskih rojakov prišla pod gospostvo Rima. in ker živi tamkaj v skrajno neugodnem položaju. Razmerje do Avstrije in Nemčije gledamo mi vedno pod vtisom težkih izkušenj, ki jih imamo o Nemcih iz predvojne dobe in pod perspektivo, da je ostalo 100.000 Slovencev na Koroškem. ki se germanizirajo dalje.
O vsem tem se je že obilo pisalo pri nas, pa morda vendarle še ne dovolj. Zdi se predvsem, da vzamemo v Sloveniji priključitev Avstrije Nemčiji prc-lahkotno. Ne gre samo za to. da seže Nemčija do Radgone in Karavank, marveč osobito tudi zato. da postane la hip. ko se priključitev realizira, Nemčija direkten sosed Madžarski, ki se tisti hip vrne na politično pot iz Tiszine dobe. Priključitev pomeni enoto, ne le zvezo, Berlin-Dunaj-Pešta. pomeni obnovo dvojne zveze v nekoliko skrčeni obliki, pomeni prav tako ogroženje Su-botice in Novega Sada kot Maribora.
Vse to pa bi imelo ogromne posledice ne le v slučaju vojne, marveč tudi v mirovnem stanju in sedaj še prav posebno. Imeti za soseda velesilo ali malo Avstrijo, med tema dvema situacijama je kolosalna razlika.
Zdi se. da smo se v Sloveniji v enem pogledu lahkoverno vdaii optimizmu. Pri nas se smatra nekako splošno, da pomeni priključitev Avstrije Nemčiji ta-korekoč avtomatično pridobitev slovenske Koroške. Največ se sklicujemo na to. da so Korošci pred petimi leti glasovali za Avstrijo, ne za Nemčijo. Ali ta metoda revandikacij težko da bi dovedla do uspeha, zdi se. da bi mogla imeti v najugodnejšem slučaju ta rezultat, da bi bili na Koroškem postavljeni pred novo glasovanje, vsaj ako računamo pri tem, da ima razsodbo v rokah mednarodni forum v katerikoli obliki. Zdi pa se, da bi se mogel doseči uspeh v koroški zadevi najsigumeje v direktnih pogajanjih z Nemčijo, oziroma Avstrijo, in sicer predčasno. Kadar bi Nemčija postala tako močna v svoji mednarodni situaciji, da bi si upala izvesti priključitev proti volji ostalega sveta, takrat bi bilo že prepozno za revandikacije glede Koroške. Nemčija bi bila popustljivejša le, dokler bi skušala dobiti pristanek za priključitev pri sosednih državah, ki prihajajo kot nasprotujoče siie v poštev. In med temi državami smo nedvomno mi in čeho-slovaki najbolj prizadeti.
Oni, ki trdijo, da se združenje Avstrije in Nemčije ne da preprečevati za vedno, imajo po vsej priliki zelo prav. Toda prav tako je resnica, da je priključitev mladim sosednim državam tembolj nevarna čim prej bi se izvršila, kolikor bolj bi napredovala konsolidacija novih držav srednje in vzhodne Evrope, kolikor bolj bi se izgubile neugodne posledice starega, predvojnega stanja, toliko manj opasna bi postajala priključitev. Zato more biti naše stališče samo to, da je priključitev odiagati čim dalje in jo ovirati, dokler dodobra ne napreduje prerod vzhodne polovice Evrope, kateremu bi bila danes Velika Nemčija še prenevarna.
Cfficijelm češkoslovaški list o vlogi Jugoslavije na Balkanu
Oficijelna «Oeškoslovenska Republika» je priobčila ob priliki dr. Ninčičevega potova» nja v Rim in Pariz uvodnik pod naslovom «Jugoslavija m njeni sosedje».
List posveča posebno pozornost zadnjemu Pangàlosovemu obisku v Solunu. PTedsed» nik grške vlade je namreč v Solunu izjavil, da je bil vedno prijatelj Srbov, s katerimi se je boril na solunski fronti proti skup« nemu sovražniku ter se je ob tej priliki po» polnoma odkrito izrazil za sporazum z jugo» slovensko kraljevino. «Ûeskoslovenska Re» publika» smatra to izjavo za zelo značilno zlasti z ozirom na dogodke, ki so se odigra» L1 v grški Makedoniji. Mogoče je ta Panga» losova izjava samo plod govorniške izvežba» nosti, vendar je gotovo, da je podal grški diktator to izjavo brez zunanjega pritiska. To Je dobro znamenje, ker so se v tem od» pria nova pota za medsebojna diplomatska pogajanja, ki bi mogla dovesti do uspešne» ga zaključka.
Kar se tiče jugoslo-vensko* bolgarskih od» nošajev beleži liet izjave uglednih sofijskih državnikov, Id so jih podali dopisniku za» grebških «Novosti». Iz teh izjav je razvid» no, da se v Bolgariji vedno bolj občuti po» treba sporazuma in zbližanja z Jugoslavijo. List ugotavlja, da so bivši neprijatelji Jugo« slavije popolnoma spremenili svoje nazore m da bo to pripomoglo k zboljšanju raz» mer, zlasti med Makedonci v Južni Srbiji
Po mnenju «Češkoslovenske Republike» so se jugoslovensko»grški in jugoelovensko» boloirski simptomi znatno rboljšali. To vse dokazuje, da je položaj prijateljske in brat. slce Jugoslavije popolnoma utrjen in da se njeni sosedi zavedajo tega položaja. Jugo» slavija more danes zbirat) med Grčijo in Bolgarijo ako bi potrebovala na Balkanu zaveznika. Tako lahko gre êe dalje. Jugo» slavija hna danes pravico do odločujoče bi vodilne vloge ca Balkanu.
Velik zbor S. Pribicevica v Bos. Šabcu
Bos. šabac, 1. marca. r. Včeraj se je tu vršilo na velikem trgu manifestacijsko zbo» rovanje SDS, katerega se je udeležilo nad 5000 kmetov večinoma Hrvatov prečanov in muslimanov. Iz mnogih krajev Posavja so došli seljaki na vozovih in konjih z držav» nimi in hrvatskimi zastavami. G. Pribičevič se je pripeljal v družbi posl. dr. Popoviča in dr. Gr -ogona ter je bil burno pozdrav« Ijen. Shodu je predsedoval seljak Simo llič iz brodskega okraja. Pribičevičcv govor je množica poslušala z veliko pozornostjo in odiišsvljenim odobravanjem. Govorila sta še burno pozdravljena, poslanca Grisogono in Popovič. Zborovanje je poteklo brez naj» manjšega incidenta in je napravilo globok utis.
Sobotna in nedeljska podrobna proračunska razprava
Beograd. 1. marca.
V soboto se je v Narodni skupščini pričela podrobna razprava o proračunu ministrstva pravde Posl. Ljuba Da-vidovič je početkom seje protestiral, ker se razprava pričenja, ne da bi minister pravde podal svoj ekspozé.
Na dopoldanski seii so govorili o sodni upravi ter kritiziral poedine proračunske postavke poslanci Mijovič. dr. Behmen. Moskovljevič im Hodžar, na popoldanski seji pa je prvi govoril dr. Polič (hrvatski federaiist). ki ie napovedal naiostreišo opozicijo proti novim sodnim zakonom, ako ne bodo iz njih črtane določbe o postavljanju sodnikov na razpoloženje, o vplivu ministrstva pravde na sodišča ter o poooini odvisnosti državnih tožiteljev od upravnih oblasti.
Sam. demokrat dr. Tadič je med drugim grajal, da radičevski ministri dr. Krajač, dr. Šuperina in dr. Nikič še vedno izvršujejo advokatursko službo pod svojim ministrsk im imenom, kar je proti zakonitim predpisom. Vlada ničesar ne dela. samo Radič in njegovi ministri vrše dalje svoje razdiralno delo. V Hrvatski in Slavoniji se vodi prava križarska vojna proti onim Hrvatom, ki so za edinstvo naroda. Radikali, ki so skupno s samostojnimi demokrati premagali Radiča in zrušili njegovo separatistično protidržavno akcijo, so izročili sedaj samostojne demokrate na milost in nemilost St. Radiiču. To se bo še maščevalo.
Končno je govoril še posl. dr. Dra-gutin Rankovič. ki je grajal strankar-stvo radikalov v ministrstvu pravde, vsled česar ie tudi pri sodiščih vse polno nekvalificiranih ljudi.
Z govorom posl. Rankoviča je bila sobotna seja zaključena in se je nadaljevala včeraj dopoldne.
Na včerajšnji seji Narodne skupščine ie posl. dr. Pivko govoril o stroških za potrebe višiega deželnega sodišča v Ljubljani in podrejenih okrožnih in okrajnih sodišč. Zahteval je zboljšanje gmotnega položaja sodnega osobia ter navedel primer, kako je sodni pisarniški nameščenec v imenu svojih tovarišev zaprosil javnost za pomoč, zaradi česar je bil disciplinarno kaznovan in mu je bila zmanjšana že itak mizema plača. Gra.ial je tudi. da naša država ne izvršuje konvencije o vzajemni prav ni pomoči.
Nemški posl. dr. Kraft je kritiziral pravosodno upravo v Vojvodini Ekspozé ministra pravde.
Minister pravde dr. Marko Gjuričič je v svojem ekspozéju zavračal predvsem dr. Krafta. nato pa navajal, kaj se je že izvršilo za izenačenje naše zakonodaje. V kratkem bodo predloženi: zakon o sodnikih, zakon o ureditvi sodišč in zakon o državnih tožiteljih. nato pa policijski zakon, zakon o advokatih in zakon o civilnosodnem postopanju. Kar se tiče trditve, da izvršujejo ministri dr. Krajač. dr. Šuperina in dr. Nikič še vedno svojo advokatsko službo, je izjavil minister pravde, da je banski stol v Zagrebu proglasil s sklepom od 9. decembra 1925 njihovo odvetništvo kot ukinjeno. Pri tem je posl. dr. Tadič za-klical: «Ali gospodje ministri sami niso vedeli, da je to inkopatibilno? Sedem mesecev so vršili svojo advokatsko službo, ki se jim je morala s silo odvzeti. Ali niso vodeli za zakonske predpise in jih ie moral osramotiti šele banski stol?»
Po ekspozéju ministra pravde je bil proračun niegovega ministrstva sprejet z glasovi večine.
Popoldne se ie pričela podrobna
razprava o proračunu prosvetnega ministrstva.
Posl. Agatonovič je naglašal. da ministrstvo prosvete doslej sploh še ni ničesar delalo. Zavračal je tudi Radičevo trditev, da je jugoslovenstvo sleparija, in naglašal da bo jugoslovenska ideja kljub Radičevim oviram zmagala. Posebno ie napadal strankarstvo. ki se je pojavilo v prosvetni upravi pod St. Ra-dičem. Sedanji minister preganja člane UJU. Profesorsko društvo se je moralo upreti proti njegovemu satrapskemu postopanju. Namesto depolitizirania uvaja St. Radič v prosveto svoje politiziranje in preganja najboljše prosvetne delavce. V duhu «sporazuma» je brisan iz pečatnika prosvetnega ministrstva tudi državni grb ter naslov «kraljevina». tako da ie ostal samo naslov «ministrstvo prosvete». ki more biti tudi republikanski ali pa bolgarski.
Za govorom posl Sušnika je bila vče rajšnja seja zaključena.
Zasedanje tarifnega odbora
Beograd, 1. marca. p. V soboto dopoldne se je scst&l v Beogradu v dvorani Razredne loterije tarifni odbor prometnega ministr» stva, da razpravlja o celi kopi važnih vpra» šanj. ki že dolgo čakajo rešitve. Pred sejo je bila konferenca zastopnikov gospodar» skih krogov Jugoslavije.
Plénum tarifnega odbora je otvoril pro» metni minister Krsta Miletič s kratkim po« zdravnim nagovorom. Prvi seji je prisostvo» valo mnogo delegatov osrednjih uradov in gospodarskih institucij iz vse države.
Potem je bila prečitana naredba ministra iz katere je razvidno, da je tarifni odbor le posvetovalno telo in da more le razprav» Ijati in staviti predloge o onih predmetih, ki jih prometno ministrstvo smatra za ta» ko važne, da želi slišati tudi njegovo mne» nje. Glavna naloga odbora je diskusija o načelnih vprašanjih notranje tarifne poli« tike, o našem gospodarstvu v zvezi s pro» metom, industrijo in trgovino, zunanja ta» rifna politika z ozirom na naš izvoz in uvoz, interesi zaščite našega gospodarstva pred inozemstvom, zlasti pa prometne razmere v naših pristaniščih in na rekah.
V	živahni debati so poedini delegati izra» žili svoje mnenje in želje glede organizaci» je in delokroga tarifnega odbora. Na popol» danski seji so razpravljali o konstituiranju poedinih sekcij, ki so jih zaenkrat določili na štiri: za notranji promet, za zunanio tr» govino, za pomorski in za rečni promet. Vsa ka sekcija ima po več članov s svojim pred» sednikom in tajnikomč Od Slovet.cev so v sekcijah izvoljeni tajnik Trg. zbornice g. Ivan Mohorič. ravnatelj g. Ivan Lesničar in profesor g. Remec.
V	nedeljo dopoldne so se sekcije konsti» tuirale, nakar se je razvila debata o raznih strokovnih vprašanjih, ki sc tičejo naše ta» rifne politike. Bilo je sproženih tudi več konkretnih predlogov, h katerim je pomoč» nik prometnega ministra Popovič povedal svoje naziranje. M dr. se je predlagalo zni» žanje prevoznine za pivo in znižanje pre« voznine za gotove vrste lesa. Tarifni odbor se je izrekel proti nameravani odpravi če» trtega razreda na bosanskih železnicah. Ob» širno se je pretresalo vprašanje zopetne uvedbe znižane voznine za poset letovišč in kopališč. Zastopnik vlade je deloma pri» stal na predloge, druge je pa iz fiskalnih razlogov odkloniL Med drugim je zagotovil, da se bodo izletnikom tudi letos nudile Iste ugodnosti v prometu z morjem kot lani. Splošno mnenje je bilo. da se morajo želez« niške prevoznine znižati za 30 do 50 odst., ako jih hočemo spraviti v sklad z našim go« spodarstvom, ki je zabredlo v hudo krizo.
Opoldne je bila seja tarifnega odbora za» ključena. Predsednik Bora Popovič, pomoč« nik ministra sa-obračaja, se je delegatom zahvalil za uspešno sodelovanje.
Slab zagovor Trboveljske družbe
Trboveljska premogokopna družba nam je poslala odgovor na kritike, ob-ja:vliene povodom redukcije delavstva in dela v nienih revirjih. Mi ta odgovor objavljamo, da se čuje tudi druga plat zvona, a mornimo taikoj reči, da ie zvok te plnti jaiko nejasen in dis-harmoničen. Kot skrajno pogrešeno moramo predvsem označiti pretnjo TPD. da bo premestfla sedež družbe v drusro mesto države, »kjer ji bo za-iamčeno mirno delovanje.« Kaj pa se pravi to? Kakšen ton je to? Kdn moti družbino mimo delovanje? Ali slovenska javnost, ki se upravičeno š'<anda-iiizirra nad družbenim noj-topnniem, grozi demolirati ni eno liublj an«ko palačo, onustošiti njene pisarne? Ali: meni TPD, da bo kritika njenega dela prenehala in da bo delavstvo v njenih revirjih zadovoljno z redukc'jo kruha, če se gospoda od ravnateljstva preseli v Zagreb ali v Reograd? Ali meni TPD, da bo že itak skromna pazHivost države povsem prenehala, če bo družba seie svojega upravnega sveta sklicevala v Reograd? Kako žaljiva insl-пиасУа našim državnim uradom leži v družbini grožnji. te en se gospodje oči-vidmo niti ne zavedalo! Vsa Javnost mora to pretnjo z indignaclîo odkloniti.
V	stvarnem delu družbinega zagovora ie gotovo marsikateri tehtni argument. ki dokazuie potrebo i/vestne redukcije. Delavstvo je to samo priznalo in o tem se snor ne vodi. Glavno vprašan ie, ki razburja javnost. je drago: zakai morajo r<*drk~îio stroškov vzeti na svoi hrbet le delali in dragi mali nameščenci dražbe. Kako je to. da dražba na eni strani pri delavstvu rigorozno izvaia princip štedenia. a istočasno date ogromne zaslužke neki ad hoc ustanovljeni orodaini organ'/n-ciii. ki računa, da bn ni"n letni dobiček znašal okrog 30 mrli ionov, torej mnogo več. nego si TPD z redukcijo delavstva orištedi! Zakai meri družba z dvojno mero ter odpušča dolgoletne s!ovencke poduradnike in delavce brez odškodnine, doe'm je svoi;m nemS'rm bivšim direktoriem in višjim uradnikom. ki jih je m~r?la no nakwu države odpustiti, priznala ne le vi'oke po-knjn'ne. temveč povrh še ogromne odškodnine. ki znašaio več milijonov? Zakaj gredo redukcije le na račun malih, tam kler bi se pa dalo nmo^o in traino rvrïîtedtiti. namreč z res+rik-ciio hipertroPčnesa vitega upravnega aparata, si z redi'kciio ogromnih v mil-iicnp seralnčih nawd In tantiem, pa TPD ne kaže nobene štedljlvosti?
Na vsa ta in še mnoga drutra vprašanja dra?bin zagovor ne ^n'e nobenega povoljneea ooia^nfla. Mi na se borimo baš nroti načelu, da bi mora''' posledice slabe krvpîmiiWnirp nositi iz-kihično le mal liudie. le delavci posredno naši o^r+niki in tnrovci. Na i se postavi na »nciialrin IZOSPO-
' darsko pravilno stališče, pa ne bo težko doseči pravičnega sporazuma.
Minister za socijalno politiko je našim poslancem obljubil, da bo s posebno komisijo dal ugotoviti stanje celega problema. Mi se trdno nadejamo, da bo g. Simonovič v najkrajšem času izpolnil dano besedo.
Pri licitaciji za Dobrijin-Drvar
Interesanten konflikt v ministrstvu za šume in rudnike.
Beograd, 1. marca. p. Dopoldne je bila v ministrstvu za šume in rudnike licitacija o zakupu eksploatacija gozdov, podjetja Do» brlin»Drvar, katere so se udeležile tri tvrd» ke: Tomber (Švicarji), Slavija in Dom (ra» dičevec Janekovič. Prvi je nudil 300.000 zl. Din, Janekovič pa 50.000 zl. Din letno.) Mi» nister za šume in rudnike ni sprejel nobene od teh ponudb ter odredil novo licitacijo na 12. aprila t. 1. Pri licitaciji je prišlo do in» cidenta med ministrom dr. Nikičem in inž. Savčičem.
Ministrstvo za šume in rudnike poroča o tem incidentu: Na dangšnjo licitacijo je pri šel kot «interesirana publika» g. Savčič. ki et je razburjal, ko so se začele odpirati po» nudbe. Njegovo vpadanje in deloma sekant» no obnašanje je prisililo ministra dr. Niki» ča, da ga je večkrat pozval na red iD končno naj se od-trani iz lokala. Savčič je pri svo» jem odhodu v pričo navzočih rekel: «Vi ne boste dolgo minister,» nakar mu je dr. Ni« kič pokazal vrata, rekoč: «Vi me niste po» stavili za ministra, temveč kralj. Vi boste tudi tu slabo prerokovali, kakor ponavadi.»
Dejan ko se je stvar dogodila tako»le: Vse tri imenovane tvrdkc v resnici pred» stavljajo en konzorcij in so bile zastopane po enem zastopniku. G. Savčič je prišel na dražbo v imenu finančne skupine beograj» skih bank, ki je pri Narodni banki založila štiri milijone dinarjev in pripravila ponud» bo, da se udeleži te licitacije. Proti pozitiv» nim zakonom pa ni bilo nobene komisije, ki bi sprejemala ponudbe, sestavila zapis« nike o tem, ter komisijskim potom izvršila vse formalnosti, ki so po zakonu predpisa» ne. Namesto komisije je dr. Nikič sam za» čel otvarjati oferte, nakar mu je Savčič re« keU da za to nima pravice, ker zakon pred» pisuje komisijsko protokoliranje o odpira« сјтЈ ofert. On smatra, da se licitacija ne mo» re izvršiti, ker ponudniki niso deponirali kavcije pri Narodni banki, kakor to zahte» va zakon, temveč so jo založile ▼ zadnjem momentu pri filijalki v Zagrebu, kar je pro» ti zakonu. Dr. Nikič je na to odgovoril, da se to njega ne tiče, da je on sam komisija in da on dela. kar hoče. Nato je Savčič opo» zoril dr. Nikič«, da obstoji pozitivni pred» pis ministrstva za šume in rudnike, katere» ga mora minister respektirati. Dr. Nikič je potem pozval žandarje in jim naročil, da Savčiča iztirajo. Ko se je Savčič legitimiral, žandarji ministrove odredbe niso Izvršili ter se je Savčič sam odstranil. Njegova in» tervencija je imela uspeh. Minister je lici» taciio proglasil za neuspelo. S tem je pre» prečeno, da bi bil ogromno imetje prevzel konzorcij brez копкитепсе drugih interesi« ranih skupin.
Politične beležke
+ Zemljoradniškl odgovor «Domu».
Zadnii Radičev «Dom» je objavil napad na zemljoradniškega poslanca Vujiča za radi njegovega govora v skupščini. Poslanec Vujič je poslal sedaj «Domu» popravek. v katerem ugotavlja, da je izrazil v skupščini razočaranje zemljo-radnikov. ki so pričakovali z vstopom HSS v vlado zboljšanje razmer kmet-skega stanu, kakor tudi vse države ne glede na pleme in vero. in da St. Radič nadaljuje sejanje mržnie in sovraštva med seljaštvom, ker zbira okoli sebe vse. kar je protisrbsko. Posl. Vujič izjavlja. da je smatral za svojo dolžnost, opozoriti na to opasno igro St. Radiča. ki misli, da sme z našo državo in narodom svojevoljno eksperimentirati. Na Radičev očitek, da zeml.ioradniki ničesar ne pomenijo, ker je število zemljo-radniških poslanskih mandatov padlo od 37 na 4. odgovarja posl. Vujič, da se jo to zgodilo le zaradi tega. ker so se zemljoradniki izpostavljali za radičev-ce. Končno pravi, naj Radič nikar ne pozabi. da si ljudstvo želi miru. ker je sito govorov in obljub in željno pričakuje. da bi došli v vrhovno državno upravo ljudje, ki bi manj govorili in več delali.
+ Novi radičevski pogoji za sprejetje proračuna. Beograjska «Reč» piše, da je bilo vsem političnim krogom, ki so zasledovali razvoj zadnjih dogodkov v političnem položaju, jasno, da St. Radič kljub nomirijivim izjavam, s katerimi je bila začasno odgodena vladna kriza, postavil radikalcem nove, zelo težke pogoje za sprejetje proračuna. Nikogar ni iznenadilo. da so radičevci načelno glasovali za proračun, in se trdi. da bi Radič niti ne mogel postaviti posebnih pogojev pred prehodom v podrobno proračunsko debato. Kakor se dozna-va. ie Radič sedai te pogoje že sporočil Pašiču. St. Radič zahteva, naj se predvsem odstavijo trije veliki župani ter trinaist srezkih poglavarjev in na njihova mesta imenujejo zaupniki, oziroma pristaši HSS. Ta zahteva se tiče v prvo vrsti velikih županov v Splitu, Mostarju in Vukovaru. katerih odstavitev ie že prei zahteval Zaradi te nove Radičeve zahteve se opaža v radikalnih krogih precejšnje nerazpoloženje i.i se bo o niei razpraviialo r.a prvi seji radikalnega kluba. «Reč» pravi da z ozirom na sedanje razpoloženje radikalov Pašič ne bo sprejel Radičeve zahteve in da ga bo skušal zadovoljiti na drag način. V vsakem slučaju pa priča-kuieio politični krogi, da bo zaradi te-
ga vprašania prišlo do novih zapletlia-jev med vladnimi skupinami. — Kakor se vidi. se Radič dobro zaveda, da bi bil po sprejetju proračuna pjpo.lnon:a odvisen od volje radikalov, ra hoče se-daj zaradi tega še pred uveliavlienjc;a proračuna doseči vsaj nekatere oseoni izpremembe v državni upravi, ki bi mu bile tudi pozneje koristne v strankarskem oziru.
+ Priporočilo «Domovine». Ljudski tednik «Domovina», ki ima tudi redr.o prilogo «Tedenske slike», se je zadnje čase zelo razširil med našim ljudstvom. To seveda hudo boli naše klerikalce m zato bruhajo na «Domovino» ogenj in žveplo. Kakšnih sredstev se klerikalna žurnalistika poslužuje v boju proti temu naprednemu listu, naj nam služi kot dokaz naslednji primer. Mariborska «Naša Straža» od 26. t. m. piše: Zadnje tedne pošiljajo iz Ljubljane na tisoče izvodov Žerjavove «Domovine» v vse župnije. Kakšen namen ima to? Z liberalnim. brezverskim listom bi radi preslepili naše ljudstvo. Naslove za «Domovino» so spisali liberalni učitelji in poštarji. Denar za to pa so liberalci (sa. mostalni demokrati) dobili, ko so bili s Pašičem v vladi. StotisočaUe so za <a nevredni list dali milijonarji in židovske banke. «Domovina» je skriven agent velesrbov, prostozidarjev in kapitalistov. To je glasilo tiste stranke, ki je glasovala leta 1921. za to. da imamo ve-lesrbsko ustavo, po kateri mora ves r.aš der.ar v Beograd, polni vagoni doli, prazni nazaj. «Domovina» ie glasilo tiste stranke, ki pravi, da slovenskega naroda ni, ampak bi nas radi pomešali med Hrvate in Srbe. Sladke, dostikrat vabljive so besede, ki jih pišejo v «Domovini». Po vseh farah so imeli liberalni učitelji ter bogataši, ki so pristaši liberalne Žerjav-Pivkove stranke, skrivne seje, na katerih so določili, kako bodo širili svoj list «Domovino». Med ljudstvo si ne upajo, zategadelj pa pošiljajo tiskani strup in ga vsiljujejo kmetu in delavcu. Kdor «Domovine» pravočasno ne pošlje nazaj, bo imel še tudi druge neljube posledice. Za naročnino ga bodo dali advokatu čez. Radi tega svetujemo našim ljudem, da takoj vrnejo ta smrdljivi list nazaj z opombo: «Ne sprejmem». S tem bo marsikdo obvarovan velike škode in advokatskih stroškov. En klic naj velja: «Domovino» ven iz vseh slovenskih hiš.» Mislimo. da boljšega priporočila ni mogel napisati Korošcev list za «Domovino». Klerikalci se motijo, če mislijo, da bodo škodovali «Domovini» s prostaškim žganjarskim zabavljanjem, kakršnega se navadno poslužuje le kak klerikalni poslanec Frišefire, kadar izgublja pri igri. Saj niso ljudje več tako neumni, kakor misli blagoslovljena gospoda v mariborski Cirilovi tiskarni. Citajo «Našo Stražo» in «Domovino» ter sami lahko presojajo, kdo ima prav in kateri list je boljši. Klerikalna ieza nam priča, da je njihova sodba v prid «Domovini», kar nas oboje seveda zelo veseli. In mislimo, da bomo še bolj veseli.
+ Nemška pohvala St Rauiču. Prejšnji teden je «Kmetski list» ponatisnil i članek graškega lista «Tagespost», ki hvali separatistične tendence v govorili St. Radiča. Ob tej priliki smo ugotovili, da je «Kmetski list» zelo globoko padel, ker je ponosen na nemško-av-strijsko pohvalo — voditelja svoje stranke. Zadnji «Kmetski list» odgovarja. da «Jutrova» jeza izvira samo odtod, ker je «pošten in neodvisen Nemec zapisal resnico in ker je neodvisni Nemec povedal čisto odkrito in tudi pravilno, da zla. ki nastane, nista kriva Radič in Pucelj, ampak ravno tisti gospodje, ki v svoji .odkritosrčnosti' še dandanes kljub svojemu formalno zavezništvu s Hrvati za hrbtom in na skrivaj podpirajo — samostojne demokrate.» — Predvsem moramo pripomniti, da je Pucelj še nedavno v «Kmet-skem listu» trdil, da more samo vladni poslanec kaj doseči pri vladi. Kako more sedaj trditi, da radikali гмхНгајо sam. demokrate, ki so vendar v opoziciji proti vladni večini radikalov in ra-dičevcev? Ker posl. Pucelj v vladni večini ničesar pametnega in koristnega ne doseže v svoji priznani nespretnosti in smoli, bi rad sedaj seveda «Kmetski list» zvalil odgovornost na druge. Lastne Pucljeve izjave pa mu to onemogočajo! Kar se pa tiče nemške pohvale St. Radiča. pa moramo reči. da je radi; čevccm in «Kmetskemu listu» prav nič ne zavidamo, četudi se je glasila drugače, kakor jo sedaj navaja Pucljevo glasilo. Mi pač samo ugotavljamo, da je «Kmetski list» nanjo ponosen. To nam popolnoma zadostuje, četudi bi želeli, da bi ponatisnil tudi angleški list «Times». ki pravi, da je St. Radič nepre-rnčunljiv človek in šarlatan.___
Vladna kriza aa Norveškem
Oslo, 1. marca. s. Ministrski predsednik Mowinckel je izročil kralju prošnjo za de» misijo. Kralj ga je naprosil, da bi vodil do sestave nove vlade vladne po^le.
Izžrebane srečke loterije JSS.
Včeraj se Ie vršilo žrebanie srečk loterije Jug. Sok. Saveza v LJubljani. Izžrebani so bili sledeči dobitki.:
I. Glavni dobitek (Din 50.000) serija 7S ?tev. 475: П. zlavni dobite* (Din 25.000) serija 79 Ste v 290; III. glavni dobitek (Din 10 tisoč) seriia 73 štev 502: IV. glavni dobitek (Din 5000) serra 39 štev. 801.
Po Din 1000 serija 65 št. I; st. 23 št. 437: sr. 51 št. R76: sr. 43 št. 789: sr. 43 št. sr. 43 št. 787- sr. 98 št. 411: sr. 51 št. 15 -sr. 43 št. 500 in sr. 53 št. 455.
Po 500 Din: sr. 57 št. 27: sr. 33 št. 454; sr. 30 š». 291: sr. 19 št. 434: sr. 51 št. 248; sr. 5S št. 9; st. 28 št. S47: sr. 40 št. 473: sr. 51 št. 489: sr. 30 št. 755: sr. 36 št. 502' st. 53 št. 453: st. 46 št. 10; sr. 69 št. 4; sr. 89 št. 503: sr. 57 št. 43: sr. 42 št. 798; sr-14 ŠL 146: sr. 57 št 815: sr. 51 5t 254.
Naši Kraji in ljudje
Zgradba poštno-čekovnega urada v Ljubi jam
Ta stavba ie bila lansko spomlad že takorekoč zasigurana. Ko pa je padla vlada Narodnega bloka, so se začele velike intrige iz gotovih krogov v LJubljani sami. ki so imele namen pripraviti postno upravo do tega, da ne začne z zgradbo novega poslopja, marveč da Kupi eno od hiš Jadransko-podunavske banke. Intervenirali so pri vladi v tem smisla razni gospodje, ki so stali ali še jioje v zelo ozkih stikih z onim lističem, ki îako rad na videz nastopa z velikimi gestami za koristi Ljubljane. Posrečilo se ie parkrat preprečiti te spletke, toda vedno in vedno se ponavljajo tozadevni poskusi, ki imajo vsi en in isti na-nen: oškodovati naše mesto zato. da bo nekaj ljudi mastno zaslužilo.
Ko se je lansko poletje ponesrečil prvi poskus, je prišla poštna uprava s predlogom, naj se postavi samo stavba i enim nadstropjem! Na Aleksandrovi esti! Gerentski svet se je seveda temu načrtu najodločnejše uprl ter tudi ziavil, da pod nobenim pogojem za tako stavbo ne bo dal stavbnega dovoljenja.
Sedaj je tu nov predlog, naj bi se kupilo za čekovni urad poslopje Ja-ransko-podnnavske banke na Miklošičevi cesti. Stavba je seveda v to svr-o popolnoma neprimerna, ker je zida-a kot zasilna stavba iz starega gradi-l, z ozkimi stanovanjskimi prostori. Cena/za to stavbo je naravnost ogromna in če računamo neobhodno potreb-e adaptacije, bi vsi troški sigurno dosegli vsoto, katero bi stala nova, nekoliko reducirana stavba na Aleksandrovi cesti. Na cesto pa bi moralo v sedanji '.anovanjski krizi zopet 14 strank in 9 poslovnih lokalov bi odpadlo! Gerentski svet se je tudi tej nameri energijo uprl. Informiral je vse mero-'ajne kroge ter jim tudi vposlal tozadevne spomenice. Ker so se odpo-anci pristojnih ministrstev sklicevali na to, da je edini razlog, ki govori na nakup stare hiše, okolnost, da so prostori čekovnemu uradu odpovedani, je mestna občina tudi prevzela jamstvo, da zasigura ček. uradu provizorične prostore do konec leta 1927., ako prične uprava z novo zgradbo. Kljub temu pa obstoja še vedno velika nevarnost, da do nove zgradbe ne pride, ker je baje cela vrsta gospodov, ki fmajo o tem odločati, v upravnem, oziroma nadzorstvenem svetu prizadete banke!
Poslanca dr. Žerjav in dr. P|vko sta v tem za naše mesto tako 'važnem vprašanju vložila v skupščini interpelacijo. Kje so pa vsi drugi, ki so sicer tako gostobesedni? Hic Rhodus!
Napad na orožnike ob Kolpi
n. Zagreb, 1. marca.
Danes se je začel v Zagrebu velik kazenski proces proti 10 kmetom iz okolice Ozlja na Kolpi. Leta 1925., nekoliko pred volitvami, so orožniki aretirali nekega seljaka ter ga gnali k srezkemu poglavarju. Radičevci so tem povodom uprizorili pravo pobuno. Z j zvonenjem zvonov so sklicali mnogo ! svojih pristašev, kateri so orožnike, ki so vodili kmeta po cesti, obkolili in napadli s kamenjem in kolL Par orožnikov je bilo pri tem ranjenih. S puškami se niso mogli braniti, ker so radičevci pred seboj gnali deco. da krijejo sebe. Množica je kričala: «Žrvio Radič, živila republika, doli kralj S. Ker niso mogli streljati, so se orožniki umikali, nahujs-kani seljaki pa so udarili za njimi. Orožnikom teren ni bil znan, vsled česar jih je množica potisnila do reke Kolpe, odkoder se niso mogli umakniti. Tam so napadalci metali nanje sekire, tako, da ie bil en orožnik težko ranjen na nogi, dva pa na glavi. Sedaj so orožniki morali v silobranu streljati. Ubili so dva seljaka, enega pa težko ranili. Danes je bilo pred sodniki 10 zapeljanih selja-kov, ki so se zagovarjali s tem, da orožniki lažejo. Obtoženci navajajo priče, da se oni napada sploh niso udeležili. temveč da je bilo to delo «nezna-nih» ljudi. Razprava se bo nadaljevala.
Slike iz trboveljskih revirjev
Na kolodvoru izstopijo orožniki Sami zdravi ta močni fantje. Imajo puške čez rame za druge in preko druge rame nekaj stvari zase. Pet, deset, petnajst, dvajset . . . ražvrste se in gredo v dolino. Počakajo, da drugi potniki odidejo, da cesta ne bo polna, da ni toliko radovednih oči in jeznih pogledov. Prav je tako, zakaj bi dražili. Vsako stransko pot porabijo, da so manj vidni. Kakor da bi jim v notranjosti nekaj tiščalo srce tem dobrim našim fantom, ki si služIjo kruh. Dandanes ima orožnik veliko posla. Vse mora stražiti. V Beogradu ministrstvo gospoda Radida, pri nas doma rudnike in drugo. Pravzaprav ugibamo Zakaj; morda se oglaša slaba vest kajti drugače so ljudje čisto mirni, saj se jim še kritizirati skoro ne ljubi. Morda pa nekaterim, ki sedaj vedre in oblačijo v naši lepi domovini prihajajo na um besede, da mirne vode bregove podirajo.
Cez dan orožniki gledajo skozi okno in se dolgočasijo. Po noči pa spe in z njimi spi cela dolina. Če bi cela dolina z delavci in obrtniki ne govorila samo o trboveljski družbi in njenem brezobzirnem nastopu proti delavstvu in s tem proti celemu prebivalstvu doline, bi človek mislil, da so orožniki prišli na letovišče. Sicer je malo čudno letovišče ta zadimljena dolina. Tako pa vemo, da to ni ničesar drugega, kakor da država skrbi za mir m red ... Da si je Izbrala ravno samo to sredstvo, bo naj-brže v skladu z današnjim časom «mi-rotvornosti in čovječanstva».
Ceste so skoro prazne. Ker še ni cela stvar tako daleč, da bi se posamezni pasant moral «raziti», je na cestah malo dogodkov. Slišal sem enega, da ga ta tišina in mir kar malo jezi. Zakaj, to ne vem, zdi se mi pa, da bi mož rad imel vsaj malo «revolucijo», ko je že oborožena sila tu. Pa kar nič. Ostre odredbe bodo morali pač utakniti nazaj v miznice. Največ revolucije delajo avtomobili s svojim piskanjem in kočijaži s svojim zategnjenim «hooop» in pa radovedneži, ki gledajo, kdo se je pripeljal. Vsi mislijo, da kak gospod z Dunaja, ki bi strmečim obrazložil, da delnice brez visokega dobička družbe niso nič kaj prida vredne. Na Dunaju in v velikih mestih pa samo na to nekaj dajo. Vse drugo je zanje kaljenje miru aH pa malenkost, ki se mora pač preboleti. Vsaj je vendar povsod kriza . . . in kdor tega ne bo razumel tako, kakor se mora, ga bo informiral, da svoj sedež prenese nazaj v srednji vek, kjer bo mir in pokoj ali pa v Piškopejo, kjer se v okolici pasejo sami backi. In konec! Kaj bi tisto, saj res!
Srečal sem znanca in ga vprašal, kako hi kaj. Kaj je novega? Samo z rameni je malo skomignil in me čudno pogledal, potem se pa ozrl okoli, kakor bi imel strah pred ljudmi. Drugače zgovoren fant, je bil molčeč. Z redkimi stavki je hotel le od mene nekaj zvedeti . . . tako po ovinkih, previdno in boječe. Morda se je bal, da bi zvedel preveč, nekaj kar še ne vé, kar tiho sluti in se boji. Le tu pa tam mu je za-žarelo v očeh, morda je up zagorel v notranjosti. Potem pa je pripovedoval, da je truden, delal je po dnevi v jami, ponoči je bil na sestanku tam gori nekje, kamor pride malo ljudi. Tako je boljše, da nihče ne zve, kdo hodi na sestanke, da si ne očita, da je bil radi sestanka odpuščen. «Tako smo postali boječi mi, ki hodimo v jame in iz naše rodne zemlje kopljemo zlate zaklade..» Na sestanku pa so se pogovarjali, kaj storiti, da bo plača manjša, kako povedati, da se godi krivica, da petnajst.
SiLSÎLaL^lJdLilfjiJL'Lrj
Pisma, ki ga niso nikdar dosegi
po slovitem romanu baronice Heyking. Kolo-salna zasedba ! 1 !
pride v kino «Dvor».
dvajset, trideset delavcev skunaj komaj toliko zasluži, kakor ena sama oseba na Aleksandrovi cesti ... in kolikor stane ena sama pot v Beograd. Od
znanca sem se poslovil. Drugi dan sem ga srečal. Težko ga je nosil. Celo noč Je pil. Preje nikdar. «Hudič naj vzame vse skupaj, kar imam bom zapravil; potem grem pa k vojakom in zato ker grem, sem odpuščen, da bom imel čas premišljevati, kako je lep vojaški stan . . .»
Tako ga je obup zmotil in zapeljal. Pa je sicer pošten, trezen, dober fant. Svojo mater ljubi in podpira, ki je stara, napol slepa in vdova po rudarju, katerega je pred leti ubilo. Tudi ded in praded sta bila rudarja. Stari ljudje pravijo, da je ta družina nastarejša rudarska družina v dolini. Najmlajši potomec pa je krasen fant, zato bo vojak in za to čast je dobro, ako ga družba malo preje pošlje na brezplačen oddih. Vsaj pri vojakih ne bo «zapravljal». Pa res ne bo. In tako sta storjeni dve dobri deli: da fant ne bo «zapravljal» in da bo družba mogla preboleti krizo.
Tako hodiš okoli in iščeš ljudi, dogodke in znance, da bi kai povedali. Tako je dolgočasno, tiho. kakor da bi ravnokar zvonove povezali in v Rim poslali. Vse je skrito, nikjer ljudi. Po plakatih sodim, da imajo nekaj zborovanj. Morda so tam. Seveda bodo tam. kje drugod pa bodo dobili hladilnega olia na pekoče rane. Danes je to še dovoljeno, morda jutri ne bo. Kdo ve, ako taka zborovanja ne motijo mirnega delovat nja družbe.
Tam čez most gre mož, počasi gre, vidi se mu v hoji starost in težka leta. Oni je tam s hriba, ki je bil dva desetletja v jami, pa si je prištedil. ker ni hodil v gostilne hi drugam zapravljat in ker je imel skrbno ženo za gospodinjo, da si je postavil malo hišico in naredil okoli nje vrt s plotom in v hlev postavil kravico, da bo pet otrok njegovih imelo dobro domače mleko. Citai je, da v drugih državah z vsemi sredstvi podpirajo taka stremljenja delavca. On pa je tako delal brez vzgoje in navajanja po poklicanih, sedaj pa so njegovo čedno življenje plačali z odpustom. Še pokojnine ne bo dobil, ker so rekli, da je zdrav m da še lahko dela. Odpuščen pa je, češ, da Ima lastno premoženje. O tem in o drugih podobnih slučajih sem slišal pripovedovati po gostilnah in po cestah, po trgovinah in pri obrtnikih in povsod je bilo mnenje, da je družba izgubila vse simpatije. Obrtniki so v strahu za svojo eksistenco. trgovci brezdelno stoje med vratmi. Kdor ni bil odpuščen, štedi še bolj, ker nihče ne vé, kdaj pride sam na vrsto, kdor pa je odpuščen, je v enem dnevu petkrat tirjan, da plača dolgove. Kako bo revež to storil?
Na zborovanje sem prišel na konec. Mlad mož je ravno govoril besede: «Po konci glave, še nikdar ni bilo tako jasno, da je družba tuj narod zase. vsi drugi tu po dolini in širom domovine pa smo zopet enoten narod zase. Vsi eno in to je moč!»
Po zborovanju so živo oživele ceste in bilo je, kakor bi zapeli velikonočni zvonovi, ki oznanjajo spomlad. In to zvonenje gre iz src celega naroda.
__ci.
Občni zbor Udruženja jug, inženjerjev in arhitektov
Ljubljanska sekcija Udruženja jugo-slov. inženjerjev in arhitektov je imela v soboto v svojih prostorih v Kazini rodni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je društvo z vso pozornostjo zasledovalo vsa važna aktualna stanovska vprašanja. Na njegovo intervencijo je bil vladni osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki je vseboval določbe, ki bi resno ogrožale vsak razvoj v elektrifikaciji naše zemlje, umaknjen iz parlamenta. Ljubljanska sekcija je dalje predelala osnutek novega stavbnega reda za vso državo. ki je bil v prvotni predloženi obliki m po vsebini nesprejemljiv. Odsek za tehnično šolstvo je interveniral v raznih slučajih, posebno glede zasigu-ranja namestitve absolventov tehniške
Danes ob poi 8. in 9. uri veliki Paramount „šlager"
Ljubnv princese Aleksandre imenoirane Beli M
Dimitrij Buchowetskl režisei tega filma je eden najfineiših umetnikov. Redkokdo režira tako duhovito, diskretno in elegantno kot on. v es sujet ki se odigra na dvoru B-ldonije zahteva samo fineso in eleganco v igri in režiji. Fiances Haward, Rlcardo Coite*, Adolphe Menjou so posebno elegantni in vredni posebne rohva'e. Razkošni film iz najvišji* krogov! MIaoini nepiimerno! PREDNAZNAN1LO: Pisma, ki ga niso nikd3P dosegla
po romanu baronice'Heyking.	130 i-a
Kino „Ljubljanski dvor"	Telefon 730
srednje šole. Posamezne stroke za tehniško terminologijo so v glavnem že obdelane. V razpravi je tudi rudarski zakon.
Obširno poročilo je podal upravni odbor posebno o tendenci gotove industrije v Sloveniji, ki skuša nameščati Po svojih obratih iinozemce. V tem ozi ru bo potreben tudi odločen nastop^ naše javnosti. Samo v področju ljubljanske sekcije Udruženja je namreč že 20 nezaposlenih slovenskih inženjerjev vseh strok. Kljub temu pa skuša orne njena industrija dobiti z raznimi mahi-nacijami izjave, da ni domačih strokovnjakov. ter namešča tujce, ki so celo mlajši od strokovno - odličnih domačih kompetentov. Občni zbor je pooblastil upravni odbor sekcije, da preide z naj-ostrejšo borbo proti takim praksam tudi v javnost, ker ne pomagajo več nobene utemeljitve in razlogi v službenih spisih. Končno 6e ie kreiral na občnem zboru odsek za nove betonske predpise. ki ima nalogo, da priredi določila za beton, ki odgovarjajo današnjemu staniu tega gradiva. Občni zbor je nadalje razpravljal o potrebnih korakih v zadevi zaščite naslova, o potrebni iz-premembi predpisov za državni tehniški izpit, o potrebnih merah, da se pri zadevnih oblastih uveljavijo honorarne odredbe, sprejete od skupščine v No-vem Sadu ter o potrebnih predpisih gle de sestave natečajnih komisij in natečajev sploh.
V	upravni odbor so bili izvoljeni na slednji gospodje: predsednik inž. Janko Mačkovšek. podpredsednik inž. Alojzij Hrovat, odborniki inž.: Ladislav Beve, Stanko Dimnik. Josip Pavlin. Blaž Pri stovšek Karel Tavčar, Pavel Vrbič in Fran Zelenko. v nadzornj odbor pa inž, Vinko Strgar in inž. Viktor Skaberne.
Dvoje zanimivih predavanj
Higijenski prered ljudstva. — Slovenci na Mont Blancu.
V	nedeljo dopoldne se je vršilo v Kinu Matici dvoje zelo interesantnih in poučnih predavanj, ki ju je posetilo mnogobrojno občinstvo.
Prvo predavanje se je vršilo pod okriljem Zveze kulturnih društev. Predaval je dr. Ivo Pire o h'gijenskem prerodu ljudstva. V dvorani je bilo polno starišev z otroci, šolske mladine, pa tudi drugih, ki so dobre volje in jim je zdravje drago.
Oosp. predavatelj je v poljudnih izvajanjih opozarjal, kako je treba uravnati življenje, da si ohranimo ali zopet pridobimo zdravje. Najdražji zaklad človeka je zdravje. Bolezen uničuje človeka, družino in družbo. Najhujše bolezni so nalezljive bolezni in najstrašnejša med temi je jetika. Okrog 3000 ljudi umrje letno na tej bolezni v Sloveniji, v vsej državi pa po uradnih podatkih nad 60.000.
Higijena je zdravstvena kultura in ta je pokazala, da se moremo mnogih bolezni obraniti Slabih zdravstvenih razmer so pri nas krivi sledeči činitelji: Slabe stanovanjske razmere, pijančevanje in pa nizka zdravstvena kultura.
Kaj je pravzaprav zdravstvena kultu ra? To je poznanje vsaj najnavadnejših zdravstvenih pravil. Za poznanje teh pa ie treba zdravstvenega pouka, ki ga pa žalibog pri nas -ne dobivamo v zadostni meri. Pomanjkanje zdravstvene kulture je pomanjkanje smisla za higije-no. snago in red. Kako zajeziti pogubo-flosni val nalezljivim boleznim? Rešitev je v tem. da se zavemo nevarnosti in začnemo živeti higijenično. Predvsem pazimo na osebno snago in čistočo telesa. Skozi usta prihajajo v naše telo vse različne bakterije, zato si je treba usta izpirati in čistiti ter negovati zobe. Odvadimo se ali vsaj omejimo se v kajenju, ki k zdravju prav nič ne pripomore. Pazimo na čistočo perila
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri.
Torek, 2.: Zaprto. Sreda. 3.: «Ana Christie». A. Četrtek. 4.: «Zapeljivka». F. Petek, 5.: «Naša kri». B. Sobota, 6.: ob 15.: Pegica mojega srca». D i« jaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljub!ianska opera
Začetek ob pol 20. uri. Torek, 2.: «Večni mornar». B. Sreda, 3.: «Orfej v podzemlju». E. Četrtek, 4.: «Jo-jngleur de Notre Dame. D. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: «Večni mornar». F.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Torek, 2.: «Grofica Marica». C. (Kuponi.)
Sreda, 3.: Zaprto.
Četrtek, 4.: «Sluga dveh gospodov». A. Pre»
mijera.
Petek, 5.: «Grofica Marica». D. (Kuponi)
Haydnov oratorU »Letni (asi т Marlbo
ru. V sredo zvečer bo v Maribora (Oôtxova dvorana) koncert Glasbene Matice. Na sporedu so veličastni Haydnovl »Letni časi«, «kiadba *a soliste, zbor in orkester. Hayda
spada tred klasike svetovne glasbe ter « ustvaril z »Letnimi časi« ter s »Stvarie-njem« dve resnično rcmek-deM. Da se upa mariborska Glasbena Matica pred iavnost z »Letnimi časi« ie dokaz njenega resnega dela tn veHke ambicije. Zato pa bo Izvajanje ora torija tudi prvovorsten dogodek te glasbene sezone. Dirigiral bo kapelntk g. Hladek Bohinjski kot solisti pa nastopijo: ga Pavla LovSetova. operna pevka Iz Utrbljane. notar 2. Ašič (tenor) fz Maribora In basist g. Križaj, član opernega gledališča v Zagrebu. Občinstvo na ta koncert Izrecno opozarjamo.
Klavirski koncert Antona 1	Trosta
(V РУ harmonični dvorani dne 1. marca)
Imenitno jrianlstovsko seanso naSega Tro sta, И nam je to pot pokazal samo dela slovanske klavirske Kteratirre (Cehe In Ruse) je uvedel veliki avtor »Viharja« Novak s svojo Junaško sonato op 24. (allegro patetl-co, andante mesto, allegro energično) Ko/n-poiictla J« zanimiva v zapletu dveh tem, Ju-wrîke. zanosite, razborlte In amorozno-II-riSne, mehke, pojave, ki Jn skladatelj poudarja, veže In pod-reja do zadnjega deta, ko zmaga narodno-heroiskl motiv. V skladbo усаотег sen slovaška pesem, zdaj prikrita
v evropstvo, zdaj v sebi močna in prevladn j joča. Anton Trost je to močno klavirsko j umetnino podal kipeče, prepričujoče. Vso ; herojsko moč je pozajel Iz nje ta t Hriko i osvollno klical v srca. — Nadalje nam je ! zaigral Josefa Suka z dvemi deli Iz skladbe »Z življenjem in sanjami« (adagio k »Ozdrav Ijenju mojega sina« in Poco allegretto) in s »Pomladno idilo« op. 10. Obe skladbi sta govorili izpod prstov Antona Trosta žjv umetniški jezik visoke češke muzflce. — Izmed Rusov nam je dal umetnik v zgledni interpretaciji in pretehtanem sodoživljanju dva Rahmaninova preliidiia (g-mol in gdirr) od kojih je zlasti prvi močno zgrajen In Izra zlt, potem Skrjabtnovo Tragično pesem op. 34 ln Blakinjevo «Orijentalsko fantazijo» »Izlamey«, kl Je ne preštevtlno a zelo navdušeno publiko potegnila za seboj, da umetnika nI mogla, ni hotela pustiti raz oder. Mora! se je njenemn glušečetiru plosku ln hvaležni zahvali odkupiti îe z Choplnovfen Nokturnom v des-duru ta Verdl-Lisztcvini za letnim Rlgolettom. — Radi bi A. Trosta prav kmalu zopet sliSafi, morda z najsodobnejšimi s Stravinsklm, Francozi in tako. Vir tuoz le prejel lovorev venec s trobojnico (pordrav domovine!) ta šopek -nageljev. Zdaj ponese svojo umetnost še v Ptuj In Celje. Potem se vrne v tujino.--—n.
Premijera Goldonileve veseloigre »Sloga dveh gospodov« Ha mariborskem odra.
V četrtek, dne 4. marca bo na mariborskem odru premijera velezabavne veseloigre ita- '
lijanskega klasika Goldonija »Sluga dveh gospodov« To komedijo igrajo sedaj na Dunaju v Josefstadskem gledališču (pod vodstvom režiserja Maksa ReinhaTdta) z velikim uspehom. Režija ta naslovna vloga je v rokah g. J. Koviča.
Koncertno prednaznanilo. V torek, 9. t. m. koncertira v unionski dvorani v LJubljani svetovnoznanl Sevčikov kvartet iz Prage Pred prodaja vstopnic od četrtka dalje v Ma tičnl knjigarni.
»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo s književno prilogo (vsak drugi mesec). Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. DrugI zvezek letošnjega letnika Je pravkar Izšel ta prinaša dva najnovejša, zelo zanimiva mešana zbora Emila Adamiča, »ZazFbalko« in »Cigansko posmehulk)«. Tretji zvezek s književno prilogo izide čez štirinajst dni — Uprava »Zborov« vljudno prosi za poravnavo letošnie naročnine. »Zbore« vsem pevskim društvom to prijateljem glasbe toplo priporočamo.
Razstava slik g. Slavka ТошегПпа v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le kra tek čas Opozarjamo nanjo naše občinstvo. Na ogled so prizori iz narodnega žlvFenja v Slavoniji, pokrajine in portreti.
Intimen večer komorne glasbe ▼ Splita. Klub za komorno muziko v Splitu priredi v kratkem večer komorne glasbe, na katerem nastopijo: ga 2eželj-Mayer'eva ta kvartet Nonveiller - Rittman - Siriščevič -Grfsogono.
Starši, matere pozor 11 Danes ob:
4. fa 1* ш*1
pripeljite Vaše liubljenčke k veselemu, ganljivemu, duhjvitemu in zadnjemu
jasKiE озоааа-fiïmu
»И
y kinu «Dvor».
ia splošno okolice, kjer prebivamo iti živimo. Brigati se pa moramo tudi za utrjevanje svojega telesa potom telovadbe in drugih športov. Izrabimo vse, kar nam nudi narava, v prvi vrsti zdra vilno moč solnca, vode in čistega zraka z gibanjem zunaj v prosti naravi. V lažje razumevanje predavanja, in da se doseže globlji vtis. je bil prikazan občinstva med predavanjem tudi film pravilno po higijenskih pravilih in nepravilno. zanemarjeno živeče družine, ki je svojo nalogo gotovo izbomo rešil.
Poslušalci so bili predavatelju gotovo zelo hvaležni za krasne nauke in si žele še več sličnih predavanj.
• * .
Drugo predavanje je priredilo v isti dvorani agilno društvo «Skala». Govoril je gospod profesor Janko Mlakar o svoji turi na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, katero je posetil v družbi nekaterih tovarišev lansko leto. Zanimivo predavanje se je vršilo s sprem-ljevanjem krasnih slik impozantnih švicarskih gorskih velikanov in pomembnejših na potu ležečih krajev, ki so jih napravili naši turisti sami. Mcmt Bla.ic je bil zavojevan šele 1786. leta, ko je prišel gori prvi Jaques BaJmat z drugim turistom dr. Paccardom do poti čez Montagne de la Cote.
Naši izletniki so krenili na Mont Blanc iz Chamo.iixa in potem po mon-blanški železnici, ki je izpeljana do vi-sočine 2500 m, kjer je zadnja postaja. Od tam so prispeli do hotela Tete Rousse, kjer so pre.iočilL Na Dome du Goûter - Cabane Vallot jih je zajel strašen mraz in vihar. Najmlajši turist v njihovi družbi je dobil povrhu še eor-sko bolezen in je zato ostal v raztrgani in zanemarjeni koči sam. Ostali pa so odšli naprej proti cilju, dasiravno jim je francoski vodnik pod Bosses du Dro-madire nagajal in silil na povratek. Ker je nastopil tam še silaejši mraz. si eden naših hribolazcev nI mogel navezati derez. Imel je namreč mesto konoo ca jermena, ki pa so na mrazu postala trda kot rog. Vrnil se je zato i ta v kočo in na vrh je prišel poleg predavatelja in vodnika samo še eden od družbe.
Ko so se pozneje našli zopet v koči. so se vrnili vsi čez Col du Dome, Grand Plateau. Petit Plateau, Grandes Mulets - Jonction, Montague de la Cote na postajo Bosson. odkoder so se nato odpeljali zopet v izhodno točko v Chamonix.
Danes
prav zabavna življenjska drama
V glavnih vlogah samo znani najboljši igra d: Helga Molander, Hanny Weisse Bruno Kastner, Margareta Kupfer, Herman Picha in Jakob Tiedke. Karakteristična Igra matere, katere edina sktb je dobro oddati v zakon svoje tri lepe hčerke ln za niene vi-sokoleteče misli nI preveč nobena laž in pretvarjanje. Zelo zabavna igra, posneta iz življenja z mnogimi izpre-membami.
Predstave pop. obi S., 'ftS., 6., '/28. In 9. aH.
KINO IDEAL

če kupite nogavice brez žiga .ključ*, ker eden par nogavic * žigom In znamko (rdečo; modro, zeleno ali zlato)
„ključ«
traja tako dolgo kakor štirje pari dragih. Kupite eden pa* in prepričaiče cel sa* VI
Bronhialne katarje,
akutne in kronične odstranjuje zavži vanje mlačne, tople Badenske vode same ali pomešane z mlekom.
Da najboljši je to znaj, J Colombo Ceylon čaj! J
Domače vesti
*	Kralj ropot zdrav. KrailJ Je M pred ■ekaiteràmt dmevl lahko cboded, vsJed česar se le po zd/ravntâkem nasvetu vzdržal vsakega p"-»lovanla. Kakor sedaj poročajo b BeogTada, ]e zopet pocobiama «zdrav.! ter zmova sprejema obiske indimstrov.
*	Generalni konzul CSR dr. Otokar Be" neš Je Izročil včeraj konzularne fK>s!e svojemu naisfledniku, konzulu dr. Františku Reslu. Povodnim svojega slovesa od Ljubljane nas Je prosti g. gen. konzul za objavo sledeče zahvale: »Ob odhodu iz Ljubljane ee iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi na talko topel način tepračali svoje simpatije. Vse tiste, od karterih se žal nisem mogel osebno poslovM, prosim, da mi to blasjo-voîjno c pero site ter Iz te objave razberejo tulil njim namenjeni posloviM prazdrav. ZagJota vilam iiz duše, da le s težkim srcem zapuščam torišče, kjer sem v šestih letih svojega delovanja imel prilïko spoznaitl In ceTBi-a to№o ] neslovenskih vrlin. Ta leta mi ostanejo nepozaibna.« — Gen. konzul dr. Beneš odpotuje v sredu z dopoldanskim brzovlakom na svoje novo mesto v Prago.
*	Velikodušno darilo dr. Beneša za narodne ta dobrodelne namene. Povod; :m svojega odhoda iz Ljubljane Je priklonil gen. korand CSR dr. Beneš 10.000 Din za narodne In dobrodelne institucije, rn sicer: po 1.000 Dtn za: Penzifcki Sond Jug. novinarskega udiruženja, Dečji dom v Ljubljani, Jsl.-čst ligo v Lj-ubljani, za Ljub. Sokola, Sok. dom na Taboru, Češkosilovemsko Gbec v Ljubljani, CeSkl klub v Mariboru tn klub Ргћпотк ter za akad. društvo Jadran 2.000 Din.
*	Nov ameriški poslanik v Beogradu.
Dosedanji ameriški poslanik v Jugwslaviji Percival Dcdge je premeščen v Kodanj na Danskem, na njegovo mesto pa Je imenovan John Dynley Prince, ki v kratkem nastopi svoje mesto.
*	Profesorski kongres v Novem Sadu. Upirava Profesorskega društva je defirci-tlvno skUemla, da se bo vršil letošnji krn-gres jugoslovanskih profesorjev v Novem Sadu v dobi od 6. do 8. julija.
*	Zakon o trgovskih visokih Šolah. V irfLnlstrstvu prasvete Je bil prosto soboto dovršen načrt novega zakona o trgovskih vtis.dk:h šclah v činu univerzitetnih fakultet Zalkonslu načrt predvideva za enkralt samo dve tnrgovski visoki šoli: eno v Za -grebu, ki že obstoji kot visoka ekonomsko-komercSjalna šola, drugo pa v Beograidu, ki se v kratkem ustanovi kot visoka trgovska akademija. Obe šo(4 besrta urejeni kot fakulteti, mie'i pa bosta svojo avtonomno upirava. Spadali! bosita v štetem unl-verziitet
*	Kongres bizantolegov v Beogradu. Letos se bo vršil v Beogradu kcmeres biizan-tologov, bi bo trajal teden dni. Na programu sio tudi poučni izleti v naši državi. Udeležmkl kongresa obiščejo razne samostane in ustanove. Posebna (pozornost se bo posvečate bizantinski arhitekturi. Doklej se Je prigterido za kongres 60 bizan-tdïogov. Med prijavljenimi so A/merikanci,
Angleži, Francozi, Nemci, Čehi, Bufeari tn Rusi. V Beogradu je Ml Izvoljen odbor, Jd bo vedii pofiTebne priprave. Predsednik odbora Je dr. Jovan Radonjič, prefesor uri verze in narciiml pcsfenec, podpredsednik pa dr. Ferdo Šišič, profesor zagrebške univerze.
*	Igralci dramskega gledafšča v LJubljani prtirode danes popoldne izlet v Krani, kjer poleže na grob Prešerna venec s trakovi, moški zbor pa zapoje žatostinko iz »Desetega brsta«. V gleldafcšiki dvorani bo nafco zakuska in nekaij pncgrairmrih točk.
*	Za obisk d:<naj:kega Jublbjfiega vela" Jeseima, ki se bo vršil od 7. do 13. t m., se dobi tudi pri avstrijskem konzulatu v LjjriMjanli porbfcuntfeia nakaaiica, s katero se' brez viraima pcitmie v Avstrijo — za ceno 40 Din komad. Konzulat daje 'tudi vsa zaželi ena pojasnila.
*	Prepovedane publikacije. Ministrstvo иа notranje zadeve je prapevedalo uvoz in Širjenje v naši državi knjige »Siidsteier-mark« brošure »Litmin«, ki je tzšila v slovenskem Jeaku v Tnsta, ter v Parizu izhajajočega lista «L' Humanité«.
*	Inšpekcija naših kaznilnic. Načelnik minfeiirstiva pravde g. Malan Kosttč je v zadLïjih dneh inspiciral kaznilnice v Mariboru, Srerftski Mitrovtiai, Lepo-glavs In v Gradiški. V LepagilaivS Je g. Kositrni usoto-všll razne nepravilnosti upravitelja Žab a. na, M je bil takoj siigpenidcirfn od službe.
*	Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl včeraj višji reivident državne železnice g. Drago Vučnik. Rodom iz Št Jimja ob j. ž. se Je prvotno posvetil učiteljiskerau stanu, kasneje pa presitopil k železnici in sluHboval po več posi^ajah. Od leta 1903 Je bil stalno na postaji Ljubljana gL kod. Pokojnik Je bil radi svoje dov-tipnosa m družabnosti znan daleč naokrog. Bil je tzboren pevec in godbenik ter Izvrsten risai. Bil Je odločno naprednega mišljenja in Je svoje zmožnosti in darove vedno raid posvečaj narodnim druikvom. Več let Je ba tudi odbornîk CMD šentpe-terske podružnice v Ljubljani, deloval pa Je tudi kot zborovodja pri Čitalnici v Sp. Šiški. Zapusti Je ženo ta sina. Pogreb bo v sredo ob 16. uri te splošne bolnice. — V Trstu je umrla te dni ga. Ana Lavren-č i č, vdova po pokojnem, med tržaškimi Sloveud dobro znanem žel uradniku g. Mai® rim Lavrenčiču, taS5a g. prof. Komarja tn dež. adjunkta g. Fottiča v Ljub-Uanil. Pogreba se je med drugimi ličnostmi udeležil tudi rtmskl poslanec dr. Wilfan. — V Zadanem mostu je umria v nedeljo y stajwtt 76 let ga. Marija Markušek, blaga žena In debra mail. — V UubljanJ Je sklenila v nedeljo svoje, življenje, polno dobrortlj-ivostl, gospa AdeJa Skaber-ne roj. Schrey p!. Redlwerth, veletrgovka in posesitnica. Pogreb bo danes ob 3. popoldne b hiše žalost!. Mesta! trg 10., na pokopališče k Sv. Krfcu. — V nedeljo Je prčrnimi y U'Jbljani g. Franc Adamič.
blagajnik delniške družbe »Hunganta«, združenih mlinov Ogrske v Budimpešti. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Stara pcit št. 2. Blag jim spemin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Slab zgled državne uprave. V aTtilje-rijsiki delavnnoi v Ljubljani je zaposlenih 49 delavcev, ki delajo na dan samo po 4 ure, ker je delo omejeno. Jasno je, da je spričo na polovico reduciranega dela tudi zaslužek za polovico manjši in žive delavci državne artilerijske delavnice zaradi tega v največji bedi. Vse obsodbe pa je vredno, aiko delavci nâtri tega svojega zaslužka ne d:be redno izplačanega. Mezda W se jim morala Mplačalil vsakega 1. in 15. v mesecu, običajno pa čakajo vedno po več dni, da se to zgodi. Kaj pomeni ta nerodnost za delavca, ki žiivi od svojega dnevnega zaslužka In čegav zaslužek je zaradi nezaiposlenosti še za polovico zmanjšan. si lahko vsakdo predstavlja. Vsekakor bi se dal tu le z nekcliko trudom tn večjo vestnostjo nabavili red. Pri tei priliki naj opozorimo na obljubo, da se bodo delavci v artilierij.-ki delavnici s 1. marcem zopet v polni meri zaposlili, ker so menda primerni krediti že na razpolago. Delavci v artiljerij-lki delavnici so večin')-ma profesijonls'tà in mnogi so tamkaj v službi že 10 ta več let. Običajno se ooži, da nimamo profesionalnih delavcev. Pa-kor pa vidimo, se tamkaj, kjer jih imamo in kjer so potrebni, post; pa ž njimi tako, dia se škandalizira vsa javnost Merodaini čimte.lji naj bi £osvetiM temu vprašanju več poraomostd.
*	VII. občni zbor oblastnega sa veza d d" brovoljcev za Slovenijo se je vršil 2$. februarja d"pcJidne pri »Mraku« v Ljubljani. Soglasno je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor: prcidtsednrlk Vlad. Fabjančič; p d-predsednin J. Jeras; poslovodja S. Velko-vrh. Odborniki: dr. I. Hebein, Janez Zore in P. Krečiič. Občni zbor je soglasm sklenil uvesti pedp тпо akcijo za številne svoje člane, ki so onemogli v b ju za domovino in za našo državo, a se navzlîc temu niahsjafc dar.es v največji bedi. Doslej se je tej akciji že odzvalo nekaj plemenitih mož v Lj.'jbHarri. Poziivamo članstvo, da raizširi nabiralno akcijo na celo deželo. Seznam dosedanjih darovalcev izide pr h d-
nje dni v ljub. dnevnikih, na katerih upravo, prosimo, pošiljati nadaljnje prispevke. Oblastni Savez dobrovoljcev za Slovenijo, Kolodvorska ttllea 3.
*	Oprostîiev od vojaškili vaj. Generalna direkcrlja neipoeTedniJi davkov je na tozadevno predstavko od ministrstva vo;«ke in mornarice preje'a obvestijo, da davčni uradniki letos ne bodo p «varni k v- jaškim vajam. Vojno ministrstvo je o tem s:kleçvu obvestili o vse komandante armijskih oblasti. Vsak eventualni p. izlv na vrja-ške vaje je nemudoma naznaniti predsedstvu finančne deletraoije.
*	Hrvatski učitelji brez plače. Kakor vsakega prvega, so »udi včeraj prišli v Zagreb učitelji od blizu in daleč, da dvignejo svoje plače. Toda radi Radičeve pozab jl-vosna ni finančno ministrstvo poslalo v Zagreb nikail\ega pilačilnega nal.:fia in učdtelj-stvo se je moralo praznih rek vrniti domov, ozlovoljeno nad Radičevo malomarnostjo. Kakor učiteljstvo pa včeraj tudi zagrebški profesorji niso prejeli plače.
*	Kandidature novih profesorjev na za" grebški univerzi. V soboto je profesorski zbor zagrebške filozofske fakultete imel sejo, na kateri je sklepal o predlogu za imenovanje moivi'h profesorjev, ki naj bi na-doimesUi upokojeno dvanajstorico. Profesorski zbor ponjvno predlaga izmed upokojenih edinio dr. АЛигја Schneiderja za zgodovino filozofije. Za zgodovino, ki sta jo predavala dr. Mil. Prelog in dr. Grga Novak, profesorski zbor ni našel namestnikov. Na mesto dr. Dvcrnikovida, ki je predaval zgodovino filozofije, predla.ga blo'ka-ška večina profesorjev dr. Alberta Bazah, ki se bo menda odrekel poslanskem« mandatu. Na mesto dr. Vojisiava Radovare. vi-ča, ki je predavaj geografijo, predlaga večina dr. Arturja Gavazzija, profesorja na ljubi jamski univerzi. A njegov sin, dr. Mi-lovan Gavazzi, je predlagan za emografi-jo na mesto dr. Petra Bul ara. Za zgodovino srbske in hrvatske književnosti, ki jo je predaval dr. Branko Vodnik, je predlagan dr. Franjo Fancev, a na mesto dr. FenJa Kocha (geologija) je predlagan dT. Marijan Saltpek, profesor na ljubljanski univerzi. Za klasično filozofijo pa je predlagan Marin Kttzmič, ki nima doktorata.
*	Zahteve konceptnih uradnikov. Savez fakultetsko izobraženih uradnikov je hotel že početkom prešlega meseca izr č.ti merodajnim faktorjem vlago za rešil,ev svogžh zahtev. Ker pa je bila vlada zaposlena z drugjmi nujnimi posli, je Savez sklenil, da bo izročil to vlogo cb ugotdaej-šem času. Sedaj so zastopniki te uradniške skupčne razložili meredajnam činitelijem razne nepriMke in škodo, ki je nastala radi tega, ker uradniško vprašanje še ni rešeno. Ker se je razvldelo iz objavljenega sporazuma med strankama, ki Sta zastopani v vladii. da se hoče zvišati število let za pravico do penziije, da Je predvidena redukcija uradništva ter poenostavljenje državne uprave. Je Savez fakultetsko Izobraženih uradnikov sklenil, da predloži svoje zahheve merodajnim faktoriem s proSnjo; 1.) Da se pri tzpremembi uradniškega zakona rednim potom upošteva, da mmredo fakultetsko IzrbraženJ uradniki radi svoj Bi Študij stopiti v državno slutžbo kasneje kakor ostadi uradniki ta da se Jim radi tega 'tudi preje prizna pravica do pen-zije ta določi primerni rok službe, da bodo mogiî v Isti starosti kakor manj fejo-lanl kolegi doseči pravico do penzije 2) Da se čim prej don es e zakon o organizaciji poedinih strok državne službe; s tem W se takoj bi točno ugotovijo Število strokovnih uradnikov, ki so .državi stvarno potrebni. 3.) Da se nastavniki in drugi
srtrokuvnjaJd ne bodo upctorebljevaB za posle, ki ne spadajo v njihove stroke.
*	Protestno zborovanje v »Unlonu«. V
sredo zvečer ob 8. url se VTši v »Unionu« protestno zborovanje delavskih strokovnih organizacij proM ukrepom Trboveljske pire-mogokopne družbe. Pozivamo vse svoje pristaše in prijatelje, da se tega zborovanja v obilnem številu udeleže. Rudarsko delavstvo bije boj za svoj življenjski obstanek ta za čast tn kulturo našega goepo-danrf.va. Naše gospodarstvo preboieva težko кппз, podjetja obratujejo z izgubo in brez dobička, pri tem pa ne pozabljajo, da so del celote in naroda ta da so njih delavci tudi de! naroda, ki mora imeti vsaj go'1 življenjski obstoj. Na to d-»!žTrSt oa Trb-veljiska premcgwkopna drržba pozablja In reže ja^ne meje med njo in našim narodom. Zato je dolžnnst vse narodne javnosti, da delavstvu da polno moralno oporo. Nar-dno delavstvo.
*	Tunel skozi Ivgrj planino. Prometni mrlniister e. Krsta Molarič rdpotuje te dni v spremstvu strokovnih referentov v Sarajevo, potem pa na Ivanj planino, kler so se že pričela dela za zgr?«'bo n wega tunela in nove varirante te važne želez-m'ïike proge. Minloier bo pri tej pril'ki zlasti pregleda) materijai, ki je pripravljen za graidnio timela.
*	Urediiov hudournikov. Da se kolikor imogoče prenireč^ivi velike §k-de, ki lih na-pravliajo пг^ети po'jedels't\u hudowmrki, zlasti v fužini S'bri. bo vlada v najkrajšem času pričela z urejaniem hud-urniVov. Oddplek za nredritev hudournkoiv zbira sedal podatke o st s n ju hudournikov ter o vel'či№ njihove nevarnosti. Z ureditvijo hwd"umrivov se ho pričelo že letos.
*	Izpbčilo drž"vnlh obveznosti Iz prejš" njih let po kreditni pertiii 5ï. Delegeoija mWMrstva financ za Slovenijo razilaša uradno: Finančna delegacija prejema cd drž. upokojencev (upokojenk) ta drugih inl eresemfov dnevno urgence za faptačilo pokojninskih zaostankov ta drugih prinad-ni.n, ki segajo v dobo pred 1. aorilnm 1925. Intere^enaje se ponovno opozarjalo, da so takšne urgence brezio'odne. ker je izplaelo po veljavnih predpis h nedopustno vse dotlej, dokler generalna direkcija drž. račn-novrtjwtva za Izplačilo teh obveznosti! po členu IS. finančnega zakona za leno 1924/25 ne otvori potrebnega kredita, kar se pa do sedaj ni zgrdllo. Ker se nae-ba tek ča bud'zeSna doba h koncu, ni iTkiljučeno. da se bo likvidacija dobrega dela teh obveznosti morala prenesti na proračunsko loto 192)/?7. ki se prs'ne 1. aorila. VsekakoT de'egacîia kakor dnslej tudi v bohioče že 'PO službeni d {'nosti ne opusti nobene prilike, da iriposil.uie povoJino rešitev.
*	Zveza mest Bosne In Hrrcegovine. V Sairaije^-u se je pričela akcija za ustanovi ov zveze me«t Bnsne in Hercegm'ine. Akcija je našla prijazen odmev in so mnoge mestne občine že priglasile svoj pristop k tej zvezi.
*	Hotel »Triglav« v Boh. Bistrici tik kolodvora te zooet odprt. Priporoča se posebno turistom in izletnikom za obilen obisk. Sobe vsake vrste na razpolago, znatno znižane cene jedi in pijače.
*	Opozarjamo na senzacijonalne letake in in današni oglas Konfekcijske tovane Fran Derenda & Cie. Ljubljana	311
*	Opozar-amo na današnji raiglas glavnega odbora za osuševanje barja v inseratnem delu lista.	322
+ Sanol je najcenejša ustna voda. obenem pa prekaša, vse druge s tem, da osvežuje usta.
*	Darila. V prid podpornemu skladu Trg. društva »Merkur« v Ljubljani so darovali društveni odbornik g. Oton Raška namesto venca na krsto preminule gospe Frančiške Ksstelie Din 100 in g. dr. Oton Fettich iz neke poravnave Din 400. Iskrena vala!
*	Železniška nesreča pri SunjI. V nedeljo zvečer se ie pri Sunji pripetila železniška nesreča. Pri nekem vagonu je poč la ce osebnega vlaka. Vagon je skočil s tira ter se prevrnil. Tri osebe so bile ranjene.
'Vlom v £t. Pavlu. V nači na 27. februarja so udrli neznani tatovi v hišo po. est-nika Franceta Seška v Sv. Pavlu pri Domžalah. Ne da bi kdo domačih opazil, so vlomilci odnesli iz hiše za 6420 Din vrednosti razne obleke, perila, odeje ter nekaj draqccenosljL Vlom je bil opažen šele zjutraj, ko so storilci brez sledu neznanokam iagnmfll.
*	Koroški sekvestrl. Za časa jugosloven-ske okupacije Koroške so naše cbiasti, vršeč naše zakone zlasti o agTarni reformi, izvršile po predstoječtih predpisih razne prodaje. Interesenti, ki so se čutili po izidu licitacij oškodovani, so se po vrnitvi avstrijskih oblaki obrnili s civilnimi odškodninskimi toižbrmi proti kupcem na avstrijska raina sodišča. Le-ta so v vseh instancah razisodila v korist tožlteljem. Naša vlada je profj temu neprizaiavanju rednih upravnih aktov naših okupacijskih riblasti protestirala preteč, da se rbrne na mednarodno raasrdrKče. Avstrijska vlada je sedaj priznala upravičenost tega našega protesta.
*	Velika tatvina na železnici. Zagrebška polletja je preteklo soboto Izročila oddelku za javno varnost v Beogradu Fab iana Čova in njegovega tovariša Ivana Vugri-noviča, ki ju je poKcija zalotila v nekem sumljivem lokafci brez vsakfh Win, pač pa sta imela mnogo denarja. Priznala sta, da sta denar tikrafdlla nedavno v vlaku med Subotlteo ta Beogradom beograjskemu bančniku El'5ji Salomonu. Vsega skupaj sta mu temalkrtila 140.000 Din, 100.000 Din pa sta, kakor pravita, že »srečno zapravila«.
*	Otrok umrl vsled opeklin. V sehi Modri 6u pri Roga tiči se Je v hiši Jovan a Ka-riča pripetila tefka nesreča. Štiriletni de-čeh Imbro Je s svoh mlajšo sestrico ostal sann doma. Igrajočemu se nespretno pri ognfMču se mu Je vnela obleka. Na njegov krik je prihitela v hišo njegova mati, ki je bila v bližini zaposlena, a ni mu mogla več pomagati. Deček Je v strašnih mukah izdihnil.
*	Smrtna nesreča v Kozjem. V Kozjem se je te dni smrtno ропезтебЧ pater Do-sitei Negro, trapM iz Ralhenb.srga. Pod vodstvom dveh patrov so Bcdencl samosta-
na napraviU telet na hrib Veternik nad ! Kozjem. Pod robom hriba ie P. Dosjeju spcxinsnilo ta je paide! tako nesrečno čez skalovje, da se je težko poškodoval na : glavi. Na pomroč je prihitel dr. Krasser, a bilo je prepozno: ranjenec Je umri na kraju nesreče. Mrtveca so prepeljali v. Rajhenburg.
*	Železniška nesreča na progi OguHn " Split V bližini Drniša na progi Ogulin -Split se je proSlo sebato pripetila nezgoda, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Zaradi zatrpanasti postaje je mnrai tovorni vlak pustiti 16 vagonov na progi. Kmalu nato je pri vozil drugi vlak, ki se je s polno paro zaletel v omenjene vagone. V zadnjem trenotku je sicer skušal strojevodja ustaviti vlak, kar se m« pa ni posrečilo, ly-knmotiva je tri vag-ne popolnoma razbila, šest vagienov pa poškodovala in vrgla s tira. MaterijaJna škoda je ve'lka.
•	Fr' :Hkator potnih listov pod ključem.
Beograjska policija ic nedavno razpsala OiraMcn za nekim Vladimirom Paničem, ki le bil obsolem zaradi fa'zrlfkaoije potnih ,!ii4tov na tri leta ieče, a se mu je pns>-e-б:Јо prtbe!m;t1. »Deloval« je v tem poslu Blartii v Dvbrmvniku, kler ie za dTag denar prodajaj potrne liste za Ameriko lahkovernem seliakom. V soboto zvečer je Pa-niča zalori'a pMiclia na zagreMkem kolodvoru. ko ie bil ravno prispel iz Beograda s svojo ženo. Izročen bo beograjski po-MofH.
■ававгвквовазсЈвевпвЕгвсашама
JAZ TE LJUBIM!
poje Alfons FTvland v prekrasnem filmu:
JAZ TE LJUBIM!
poje Liane Haid v prekrasnem filmu:
JAZ TE LJUBIM!
Elitni Kino Matica вжаатазашадаанвааввнавааввиа
Iz Ljubljane
u— Dlner na čast generalnemu konzulu
dr. Benešu. Veliki župan dr. Vilko Baltič im soproga sta priredliia dne 27. t. m. di-ner na čast odhajajočemu generalnemu konzulu Češkoslovaške republike g. dr. O'Dokarju Benešu v župan#ski palači.
u— Mestna trošarimka naklada in uvoz" nir.a v Ljubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se je s 1 marcem povišala v nekaterih postavkah trošarinska naklada. Na novo pa se je uvede irvoznina tudi na one stroke, katere do sedaj z uvozilino niso bile prizadete. Tako n. pr. na manufiakturo, k xžuhovrmo. pisalne p.iirebščr.e iill Posebno so z novo uvoz-niino občutno prizade/ri oni trgovca, ki se bavijo s predajo m,lovskih izdelkov ta špe-ceri.ti. Med slednj'imi je nastalo upravičeno razburjenje, ker morajo sedaj plačati za vagon moke na uvoznim 600 Diin. Tudi lastniki avtom, bilov so z novo uvoeni-tjo razmeroma previsoko prizadeti. Ker ljubljansko trgov,stvo z ozirom na druga občdjna bremena, ki jih mora nositi, tega poviška ne more Odobravati, namerava tozadevno podvzeti Oremi trgovcev v LJubljani posebno akcij o pri gerentskem sosvetu, da se nekatere postavke pri uvoznini omrliltjo. Vsled tega naproša Gremij član-siivo, da mu k novi uvoe-nini dcpošlje najkasneje do 10. t. m. pismene protipred'oge.
u— Ceskoslovenskâ Obec a Českosio-venska doplnovaci škola v Lublani pofd-dâ pod proiektorâtem kionsulatu repabliky čestkosiliovenskč oslavu narozerwm presiden-ta Masarjka v nevlčli dne 7. brezna 1926
0	desàté hrdinë dopoiedni ve veliké dvo-ranè Nârodniho domu v Lublani, ku které zve všechno členstvo a prizaivce. — Ta-jemnik.
u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vaje za mešani zbor v torek In četrtek ob če-rt na sedem. — Odbor, u— Umrli 'v Ljubljani. Zadnje tri dni so
bili naznanjeni sledeči smrtni siuàaji: Ai Janežtč, klobučar, 32 te; Josip Strajnar, I mizarski pomočnik, 49 let; Oenovefa Clzej, pekova žena, 78 let; s. Hedvika Ana Kres-niik, usnsiljenka, 55 let; Pavlina Ddetz. za-sebnica, 72 le).; Marija Svetek, hči zidarskega delovodje, 6 mesecev; Rudolf Sedov-nik, žel. zvamičnik, 41 let; Margareta C:n-kel, zasebnica, 93 let; Jožefa Ogrinc, hči posestnika ,1 leto; Slavko Bizcvičar, vrtnar. sin, 7 -tednov; Ivana Kromar, zaseb-; niča, 67 let; Marija Kavčič, delavka teb. tovarne v p., 76 let; Franc H:be, mizarski pomočnik, 32 let; Ivana De.šček, žena žel. uslužbenca, 33 let
u— Policijske prijave. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poskusen vlom, 1 popad psa, 1 prestopek ogrožanja s samokresom,
1	telesna poškodba, 2 nezgodi, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pi-јаотоеЦ, 1 prestopek kaljen;a nočnega m:-
EBBQ0SS3SBE
lasaea
A. Ешс, L-iafeifana i
priporoča svojo bogato izbero S
finifi po^ršnikOF g
b
za gospode	81 g
po prav zmernih cenah. | вввдаавнвввввввввввддаацашмив
j fZ)oxa-ura I • *
S F. Čuden,, Prešernova 1.
ru, 2 ртеслсрка plakatiranja na prepovedanih mestih m 4 prestopki cestnega po i;, cdj'skoga reda. Aretacija je bila izvršena i, ta sucer radi berečenja.
u— Huda jeza. Ker so ga v soboto po-poldne dražili tovariši sodelavci, kate. m pa ni mogel blizu, se je 2i)-letni delavec Jernej Stbenik v Strojnih tovarnah in H-varnah na Dunajski cesti spixzabil nad vajencem Cirikim FreKhom iz Medvod in ga z vso silo treščšl na kup starega železa. Kljtib poškodbi, ki Jo Je Frelih dobil že pri padcu na levem očesu, ga je Š.benik „b. délai po vsem životu še s pestmi. Surove-žiu so močilo poškodovanega dečka iiztrgaii Lz rok Seile na p;mcč prihl.eli delavci. Ši. benflk, ki je morai takoj zapustiti službo, se bo moral radi sivojega dejanja žago-v ar jati še pred sodiščem.
u— O reji perutnine v mestih bo preda, val danes dne 2. t. m. kmetijski svetnik V. Rohrman. Za£ei.ek točno ob 20. (S.) zvečer. Predavanje bo v I. nadstropju deške ljud:-ke šole na Gojizcvi cesti (Grcbnu). Vsi, ki se zanimajo za re,jo perutnine, se vljudno vab jo, da se važnega predavanja v obilnem številu udeleže Vstop prest.
u— S silo hotel v stanovanje. Kuharica Marija Vailjavec je opazila v nedeljo zvečer, da ie med odsotnostjo domačih pesku: šal neznan svedrovec vtomiki s pomočia vlomilskega orodja in p narejenih ključev v stanovanje trgovca Karola Sossa na Mestnem trgu št 19. Neznanemu zlikovcu se je že posrečilo odpreti zunanja lesena vrata in pričel je delati tudï že na noitranjih železnih, ki bi se mu tudi bržkone kmaJu ud ai a. Vendar pa se mu namen ni posie-fiil, ker je bil med delom bržkone prep» d en.
Iz Maribora
a— Odhod bivšega generalnega konzula ČSR dr. Beneša. V sredo poi:uje bivši generalni konzul dr. Beneš cb 14.49 z brzo-vlakom skozi Marbor v Prago. Odb rrriki JčL ta člani Češkega kluba se bodo cb tej priliki definftlvno posiovili od svojega pri-jatefja. Porivamo niii ostalo občinstvo, da se pridruži prijateljem gosp. gen. konzula na glavnem kolodvoru.
a— Odli-ч! glasbenika. Ravnatelj Glasbene Matice g. ToipK Je definitivno odpovedali svoje mesto ter se namerava podati v Sarajevo, kjer prevzame vodstvo ta-tnoSnje godbene šole.
a— Sanitetno pregledovanje gostiln In javnih lokalov.' Po odredbi velikega župana je te dni pričela osebna sanitetna komisija pregledovati vse tukajšnje Inkale. Taka komisija je bila že davno potrebna, ker je dogriano, da vlada v nekaterih za-kofMžh gostilnah naravnost neverjetna nesnaga, ki je povzročila že težka obolenja.
a— Zdravstveno stanje. Mestni fizikat objavlja za minuli teden sledeči tzkaz nalezljivih bolezni v mestnem okolišu: Ošpice na novo obolela dva, umri I, ostal 1. Davica od preje 3, ozdravil 1, ostala 2. Skrlalrlnka cd preje, 4 ozdravila 2, ostaSa. Trebušni legar ostal 1.
a—Delovni trg v Mariboru. Minuli te-iden je bito v tukajšnji državni b'-rzi deia prijavljenih 128 prostih mest, 145 oseb je pa iskalo silu-žbe. V 58 slučajih Je borra uspešno posredovala. Brezposelnost še vedno narašča ta se vršijo zlasti v usnjarski industriji cdpuslJi delavstva. Za Srbijo se iščejo Šivilje za perilo.
a— Spored Prešernove proslave, ki jo priredi Drt&jvo slovenskih književnkev v redeiijo dne 7. marca zvečer v Narodnem gledališču, bo obsegal približno sledeče točke: ГЛпп Zupančič: Govor o Prešernu. Fran Albrecht in Josip Vidmar: Nova pisanja (recitacija dvogovora). Vida Jera-jeva: Lepa Vida (recitacija melodrama, pri klavirju J. Jeraj). O. Župančič: Orglavček ta V spomin Andreju Smoletu, Sonetje nesreče. Na sporedu bo še nekaj recitacij drugih književnikov, ki jih Društvo si v. književnikov določi še 'te dni. Pevske In glasbene točke pa oskrbi gledališče. Mariborsko občinstvo opoizarjamo že sed:j na to veleaktualno prireditev, ki mora napolniti gladali3če, kar zahteva kulturni in na-cSjtorafari ponos mariborskega slovenstva!
a— Zaključiiev higijenske razstave. Vče" raj je bila po zelo številnem obisku in velikem zanimanju higienska razstava zaključena. Z več strani se je sprožila misel, naj bi se take razstave redno vsai;o leto prirejale obenem s serijo zdravstvenih predavanj, morda kot osebni zidrav-stveni tečaj.
,}j pokončava;te škodljivce na sad->1 nem dri vjn z	in
rabite za cepljenje CEPiiKO SMSLO Ti In slična sredstva dobite pri Chemotecnni« Mestni trg 10 (na dvorišču).	1125 a
Scî3î veliko odkrHfe v i'Rtsl'ia^.l
џ II
ЦП
«г «9 Ч O O O O *>
Nafveišo zaisgo razco iaste îer е~за111гаае азгзсЈз âoîjià ie pr! tvrfiUi
Stanko Fiorjančlč «
trgovina z železnEno
Ljubljana	Sv. Petra c. 35.
sa ;
■■«■■■■■■■■■■■■■a
PomlctlotHKfl senzacija ! !
Damski ševro špangarji vseh velikosti Din 159'—. Isto znižanje pri drugih čevljih, „VGIKA", Ljubljana, nasproti i257-i Mastnega doma.
Posebna â.iecif alite la vinsîie kld Lfubl anskega dvara.
Od danes naprej vsak dan od 5.—8. zvečer âpetltni predvečerni zakuskl po
zmernih cenah.	108з
Naši onstran granic
p— Sijajen uspeh Bevkove drame *Mate> rin gre/i». V Trgovskem domu v Gorici so igrali v soboto prvič Bevkovo dramo «Ma» ttrin greh». Predstava je bila izborna, šte< vilno občinstvo je z največjo napetostjo sledilo igri in je sprejelo navzočega avtor« ja g. Frana Bevka z navdušenjem. Poklo» njen mu je bil lep dar in venec. V nedeljo se je igra ponovila.
p— Požar. Pri Matiji Hosnerju je nastal požar, ki je povzročil škode 15.000 lir. Po» ž a ma bramba je svojo nalogo dobro izvr» šila.
p— Da se združi s svojo zaročenko. V Podbrdu je skočil skozi okno v prvem nad» stropju 401etni Ivan Baloh, ki je bil zad» nje čase nekoliko slaboumen. Rekel je, da se hoče združiti v nebesih s svojo zaročen« ko. Težko ranjenega so pripeljali v goriško bolnico.
p— *Neodrešeno Dalmacijo* predstavlja s celo vrsto slik album, izdan v Turinu pod naslovom «Da San Giusto aile Bocche di Cattaro» (Od Sv. Justa do Boke Kotorske). Julijsko Krajino in Dalmacijo, «odrešene in noodrešene jadranske pokrajine», kakor pra vi «Piccolo» obsega omen jeni album... «Amicizia» kaže svoje kremplje.
p— Z Reke poročajo: Obeta se nova po« moč. Zopet je bilo v Rimu veliko zborova» nje radi Reke. Navzoč je bi! tudi prefekt Vivoria in fašistovski zastopnik Host»Ven« turi. Govorili so o valutni izmenjavi, o mali trgovini in o dovoljevanju posojil iz 25 mi' lijonov, določenih za dviganje industrije. Baje se glede izmenjave nekoliko ugodi za« htevam meščanstva. Vlada bo pomagala z državnim prispevkom. Potem se določi tri uli štiri milijone za posojila mali trgovini, ki ni prišla v poštev pri prejšnji razdelitvi. Končno so se določile točne dispozicije, po katerih bo onih 25 milijonov v resnici služi»
10	v pomoč industriji in gospodarstvu na Reki Ce bo le res vse takol
p- Med Jorlco in Idrijo se obnovi av« tomobilski nromet z dnem 1. marca t. 1. i'a dan ee vspoetavi tudi vožnja med Vipavo in Ajdovščino.
p— «Podešlatl» so napovedani sedaj na 21. anrila. na dan proslave ustanovitve Ri» ma. Seveda, ako bodo priprave za imeno» v je sedem tisoč «oodeštatov» končane. Naibrže -a b .do sledili imenovanja bolj počasi za vsako -okraj mo posebej.
p— Na Opčinah pri Trstu je imela faši» stovska organizacija evoj občni zbor. Poli» tični tajnik Polin se je pohvalil, da so fa» žisti na Opčinah na svoj poseben način vze»
11	vsem tamkajšnjim slovenskim voditeljem zaupanje v poslanca dr. Wilfana in sedaj gledajo drugorodci na fašiste kot osebe, ki ue poznajo nobenega sovraštva. Fašisti so pripravljeni nastopiti samo proti onim, ki bi se drznili oskruniti neomadeževano veli» fino italijanske domovine... Kar se tiče tr» ditve o openskih slovenskih voditeljih, pra«
vijo poznavalci razmer, da je Polin v hudi zmoti. Prav pa imajo fašisti, ako hočejo brezobzirno nastopiti proti skrunilcem ve» ličine italijanske domovine. Skrunilce naj kar poiščejo v svojih vrsah. Poznavalci raz» шег pravijo, da jih je dosti.
p— Vsi «iči» morajo Izginiti. Tujci priha» jajo v Opatijo, Lošinj in drugam pa se ču» dijo, kako je vsepovsod polno jugosloven» skih priimkov. Posebno gostje iz Italije vprašujejo fašiste, kako je to, da se po vseh krajih dobijo ljudje s priimsko končnico «ič»; ko se vendar drugače trdi, da je pri» morska zemlja čisto italijanska. Fašisti so v zadregi pa se rdečih lic zlažejo, da je ti» sta «Austria maledetta» pokvarila italijan» ske priimke in jim pritaknila «iče». Faši» stovsko glasilo zahteva, da morajo vsi «iči» odpasti. Prizadeti naj se kar oglasijo pred politično oblastjo, da jim odreže «iče», kaj» ti potem šele bodo pravi Italijani. Za take, ki nimajo nič. je vse eno, kako se pišeio, toda oni, ki so posestniki in so kje ufcnjiže» ni, si bodo najDrže premislili, potvarjati si priimke. Fašisti naj si zapomnijo to. da se slovanstvo v Primorju ne bo dalo nikdar zbrisati pa če porabijo v to svrho vso svo» io silo.
p— Sekcije fašistevske učiteljske organi> zacije v coni Gorice so: v Solkanu, v Mir» nu, v Šempasu, v Rihemberku in v Smart» nem v Brdih. Na zadnjem zborovanju v Gorici je bilo odposlanih v Rim polno izjav ki prekipevajo v udanosti fašizmu.
p— Premalo fašistovskega naraščaja vidi v tržaški pokrajini rimski odposlanec Ricci, ki se mudi v Trstu. Zato je odstopil d ise« danji voditelj mladinskega gibanja Perusi« no in Ricci je poveril organizacijo narašča» ja kar štirim gospodom. Ricci pravi, da po» trebuje mlad:nsko gibanje večjega razvoja, kar je potrebno za kontinuiteto in bodoč» nost stranke .. Kaj se ustavlja vstopanje mladine v fršistovsko organizacijo? Vsaka stvar pač vleče le nekaj časa. Tudi privlač» nost fašizma polagoma pojema.
k— Dokument, ki govori. Nemški nacijo» nalistični listi trde, da ni bilo nikdar nobe» ne vezi med Ven d i na Koroškem in Sloven» ci. Koroški «vindišarji» so menda z nebes padli na zemljo in slučajno obtičali v koro» ški deželi. Nemški pisači dobro vedo, da njihove trditve ne drže, toda njim služi v boju proti Slovencem vsaka še tako surova laž... Jeronim Megiser piše v svojih An» nales Carinthiae leta 1612, da je «die Scia» vonisehe oder Windische Sprach eine... aus den Fiirnembsten, welche weit und breit in Europa gangbar alsnemlich in Khârndten Crayn. Isterreich, Friaul»... (Slovenski je» zik je eden najplem-nitejših, ki je daleč na» okoli v rabi v Evropi, kakor na Koroškem, Kranjskem, Istri, Furlanskem). Tako se naj bolje pobijc :o neslane trditve sedanjih Nem cev na Koroškem, ki so večinoma potomci «Vindišarjev».
Iz Celja
Sestanek članov k. o. SDS Celje окоЛса se bo vršil ta teden v petek dne 5. t m. v goetital PokMaj na Bregu. Sestanek se ]e za ta teden pretopil na petek vsled obôneza ztwa ofočesloveaskega obrtnega društva v Ce'ïlu.
e— Redni sestanek članov k. o. SDS » Celju se bo vršil vsako sredo v klubov! sribj celega doma. Začetek porazgrovora ob 8. zvečer.
Iz Trbovelj
t— Intervencija radi prodaje mleka. Več Interesentov, posebno poduradnikov in urad nikov, se je obrnilo na nekatere gerentske sosvetnike s prošnjo, da bi intervenirali radi prodaje mleka v rudniškem konsumu. V Tr» bovljah so namreč prodajali dobro mleko v rudniškem konzumu po zmerni ceni, naen» krat pa so prenehali s prodajo ter so na ta način ostali konsumenti brez mleka. Sicer obstoji več mlekarn, toda konsumenti si očitno žele mleka iz rudniškega konsuma.
t— Apel na Zedinjene tvornice stekla v Zagrebu. Večje število strank iz Hrastnika se nam je že opetovano pritožilo, da nimajo v steklarni v Hrastniku niti enega pisača, ki bi bil vsaj toliko zmožen slovenščine, da ti se lahko razumel s strankami. Apelira« ni o zato na Zedinjene tvornice stekla v Za« grebu. da nastavijo čimprej v Hrastniku pi» sarniško moč, ki bo vsaj nekoliko odjxjmo» gla temu zlu. Kajti tudi oklici na delavstvo so pod vsako kritiko in prav tako tudi do» pisi na razne naslove.
t— Število uredništva v občini. V Trbov« ljah in v Hrastniku je zaposlenih pri raznih uradih nad 80 višjih uradnikov, od teh 22 z akademsko izobrazbo ter preko 260 pod» uradnikov.
t— Stalež celokupnega osobja TPD. je znašal 1. januarja natančno 10.110 ljudi. — Med temi je všteto poleg delavstva tudi uradništvo in ravnatelji. Do danes je bilo odpuščenih v vseh revirjih TPD 783 delav» cev, 1. t. m. pa je bilo odpovedano 485 de» luvccm in 57 peduradnikom. Skupno je to» rej prizadetih po redukciji 1325 ljudi ali okoli 13 od-st.
t— Na občnem zboru gasilskega društva v Hrastniku je bil izvoljen večinoma stari odbor z načelnikom Petrom Bauerheimom, poveljnikom Gustavom Dolinškom in tajni« Kom Ivanom Sočanom. Le ta je edini še ži« veči ustanovni član društva ter že 39 let njegov tajnik. Na zborovanju se je skleni« lo nadaljevati denarno in materijelno ko» lekcijo za novi gasilski dom, tako da ie upati, da pride še letos do zgradbe.
t— Razglas pehotne podoficirske šole. Na občini je na deski nabit razglas pehot» ne podoficirske šole v Beogradu, ki se prič» ne 10. maja ter sprejema gojence v staro» sti od 17 — 21 let.
t— S kolesarskimi potrebščinami je po» večal svojo trgovino z usnjem g. Franc Po» žun na Vodah.
Iz Ptuja
j— Higijenski tečaji v Ptuju. Ljudska uni verza v Mariboru priredi v Ptuju dne 4. mar ca ob 6. zvečer v gledališču predavanje «Ka» ko ostanem zdrav», spremljano z odgovar» jajočim filmom, ki kaže sporedno pravilno in nepravilno vedenje življenja in pomen športa. Predaval bo okr. zdravnik dr. Vreč» ko Dne 6. marca pa bo predaval v dvorani Narodnega doma ob 6. zvečer dr. M. Mrgo* le o «Tuberkulozi». To predavanje spremlja tudi film. Oba dneva bosta isti predavanji ob 3.30 pop. v istih prostorih za mladino.
m poziv vsem javnim uradom
Naši rojaki, ki so prisiljeni, da si poišče» jo dela in zaslužka v Avstriji, Madžarski, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji, so in ostanejo večinoma še jugoslovenski dr» žavljani. Kot taki potrebujejo iz domovine še vedno razne krstne, domovinske, samske, poročne in druge listine, ženitbena dovo» ljenja, potrdila o vojaški službi, vojne vdo» ve proglasitve pogrešenih mož za mrtve, itd. Kakor izseljenci sami, tako so tudi nji» hovi otroci še naši državljani, ki tudi vse te listine potrebujejo. Brez njih se ne more» jo poročiti in ne morejo dobiti v tuji deže» li svojih pravic, prejemkov itd. Oblastva jih, ako nimajo potrebnih izkazov, pritiska» jo, šikanirajo, in jim grozijo z izgonom. Iz razloga, da se rešijo teh težav, se nekateri odpovedujejo domovini in se dajo prepisati za tuje državljane, s čimer so sami in njih potomci za domovino definitivno izgublje» ni.
Preskrbovanje teh papirjev pa je združe» no z velikimi težavami. Nekateri uradi pač hitro ustrezajo takim prošnjam, v enem ali v dveh tednih je zaprošena listina že v ro» kali prosilca. Pri drugih pa je drugače. Na» ši rojaki se pritožujejo, da jim nekateri .uradi splošno gr^Jo slabo na roke. Na pro» šnje ne dobijo večkrat nobenega odgovora, in če tudi prošnjo ponovijo, ostane istotako brez odgovora, — kl;ub temu. da je denar proši. " priložen(l). Celo leto, dve leti in še več traja včasih, oredno dobi kdo s te» žavo svoje papirje skupaj. V kako mučnem položaiu so med tem liudje, ko .m listine toliko časa brez potrebe zadržuiejo! Zato se obračamo do vseh ia nih uradov v Slo» veniji z vljudno in nujno prošnjo, naj gret do našim roiakom v tujini nri tem kar je moči hitro na roko! Ako morda manjka po» trebnih podatkov, naj se jim to sporoči, ne pa jih pustili brez odgovora. To zahteva naša čast, na tudi ozir na rojake, ki imajo itak povsod kot tujci dovolj trpko življe» nje.
Vremensko poročilo
Meteorološki zevod « Ljubljani. 1. marca 1926
Višin» barometra 308 8 m
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	Bel. «ta B» t °/e	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavine	
							ob opazovanja	v nun do 7 uro
opazovanja								
	7.	773-7	1-9	77	ENE 2	8	dež, sneg	3J
LjuHjana . .1	8.	7744	20	70	NE 1	8		
(dvorec) j	14.	7740	4 1	48	NE 2	5		
	21.	774-5	21	54	NE 1	0		
Zagreb . . .	8.	7753	o-o	75	E 4	10		
Beograd ...	8.	772 3	— 2-0	75	ESE 2	10		
Sara evo . . .	8.			90	SW 1			
Skoplje . . .	8.	7720	— 3-0			10		
Gruž-Dubrovnik	7.				calme			
Praga ....	7.	J 774-5	— 1-0	—		8		
Solnce vzhaja ob 6*40, zahaja ob 17 46, lani vzhaja ob 19-32, zahaja ob 745.
Sport
Izredna glavna skupščina JNS.
V	nedeljo se je vršila v Zagrebu izredna glavna skupščina JNS, ki je bila sklicana v to svrho, da se razpravlja o sedanjih pra» vilih in pravilnikih in da se končno na pod» logi dosedanjih izkustev izvedejo gotove re» forme v naši najvišji nogometni organiza« ciji. Pri verifikaciji polnomočij, se je izka» zalo, da sta bili predloženi dve polne-močji somborskih Amaterjev. Skupščina je veri« ficirala polnomoč, ki je bila novejštga da» tv.ma. Kot prva točka je bila na dnevnem redu izprememba pravil. Prvi paragraf, ki govori o sedežu in imenu Saveza je ostal neizpremenjen. Sedež ostane torej v Zagre» bu in se Savez imenuje «Jugoslovenski No» gometni Savez» in ne kakor so nekateri predlagali «Nogometni Savez kraljevine SHS». Daljša debata se je razvila glede vprašanja, koliko polnomočij more imeti vsak delegat. Skupščina je sprejela predlog glavnega delegata BLP. dr. Hadžija. da osta ne število polnomočij neomejeno. Zanimi» va ie bila debata zlasti glede paragrafa 18. M. Rieger je predlagal, da je za razpust Sa« veza potrebna dvetretjinska večinn. Dr. Ba» zala je stavil predlog, po katerem se more« jo sedanja pravila izpremeniti samo z dve» tretiinsko večino. Beograjski delegat je na. stopil proti temu predlogu. Pri glasovanju je bil s 112 proti 104 glasovom sprejet pred» log, da je za izpremembo pravil potrebna dvetretjinska večina. To je vsekrkor naivaž nejši sklep nedeljske skupščine. Nato se ie nadaljevala razprava o pravilih JNS. nada. ije o pravilih podsavezov in o splošnem pravilniku.
Zelo živahna je bila nato razprava o sodniškem pravilniku. To je brezdvomno cro najvažnejših vprašanj v našem športu. Pravilnik, ki je bil predložen glavni skup» ščini, zastopa stališče, da morajo biti no» gometni sodniki pod nadzorstvom najvišje, ga nogometnega foruma. V tem vprašanju so bil predloženi trije predlogi. Značilno je. da za predlog sodniškega zbora ni hil od» etan niti en glas. V prvi instanci sodijo o sodnikih predsednik pod naveza, dva dele» gata podsaveza, in dva delegata podsavez» nega sodniškega kolegija. V drugi instanci pa predsednik Saveza, dva delegata savez« ne uprave in dva delegata Zbora nogomet« cih sodnikov.
Končno je glavna skupščina z večino gla» sov odklonila protest splitskega podsaveza proti finalni tekmi za kraljev pokal I. 1924.
Skupščina, ki je trajala od 9.30 do 14. ure m od 18. do 24. ure, je potekla brez vsakega Incidenta.
Nogometne tehme v Sloveniji
Pokalne tekme za Krisperjev pokal se bli« žajo svojemu koncu. V nedeljo se je vrši»
10	semifinale. Nastopili so Primorje proti Jadranu ter Hermes proti Slovanu. Zadnja tekma je nekoliko razočarala. V splošnem sta obe dosedanji koli tekmovanja za Kri« sperjev pokal potekli ob precejšnjem zani« manju občinstva. Dosedanje tekme so po« kazale kvalitativno lep razvoj nekaterih na> ših klubov. Na žalost pa sta se pri tekmah zadnje nedelje dogodili dve nesreči, ki naj bosta memento za vse naše igrače, da naj pravilno pojmujejo športno idejo, t j. v mejah pravil doseči v svrho fizične vzgoje uspehe v dostojnem boju.
V	Mariboru sta si stala nasproti v po» kalni tekmi Rapid in Svoboda.
V	nastopnem poročila o nedeljskih tek» mah.
Primorie : Jadran 6 : 1 (1 : 1).
Tekma se je odigrala v ostrem tempu, ki sta ga forsirali obe moštvi. Jadranovo mo» štvo je bilo zelo požrtvovalno ter je igralo z veliko vnemo, vendar pa je večkrat pre» stopilo mejo fairnese.
O poteku igre bi bilo omeniti, da so aka» demiki takoj pričeli z napadi ter je Erman
11	po lepi akciji BuIjevič«Zemljak*Čamernik Erman v .0. minuti zabil prvi gol. ki ga pa sodnik ni priznal, ker je levo krilo Primor« ja stalo v off side. Primorje doseže vodstvo po enajstmetrovki. Kmalu začne napadati Jadran. Obramba PrimoTja v lepem stilu odbija. Že je izgledalo, da je nevarnost za Primorie minila, kar ujame Rape v razdalji 20 m žogo lepo strelja na gol. Vratar Pris morja, misleč, da bo šla žoga ргеко prečke, ne brani, a v njegovo začudenje obsedi v mreži.
V	drugem polčasu postaja igra nekoliko ostrejša. Sodnik opominja, toda brez uspe» ha. Perko, desna zveza Jadrana, v nevarnem stilu naskakuje. V 9. minuti izključi sodnik Kerna. Jadran se sedaj samo brani. V krat« kem času zabijejo Primorjaši zaporedoma dva gola, enega po Ermanu II., enega pa s krila po Čamerniku. Jadranovi napadi po« stajajo bolj sporadični. V 24. minuti se v rencontru med Perkom in Birsom dogodi nezgoda, da morajo Birso vsled poškodbe na nogi odnesti z igrišča. Obe moštvi igrata sedaj z desetimi igrači. Kasneje pa sta od Jadrana izstopila še Jamnik in Zomer. V 36., 40. in 43. minuti zabije Primorje še tri gole, enega po Ermanu II, dva pa po Gla« viču.
Jadran je tehnično in taktično zaostajal za svojim nasprotnikom. Brezdvomno bi bil bolje odrezal, ako ne bi bil pričel z nefair igro. Zlasti Erman II je bil večkrat v opas« r.ostl Radi te nefair igre, je sodnik diktiral dve enajstmetrovki proti Jadranu, od katc» rih je ena obsedela. V napadu Jadrana sta ugaiala srednji napadalec Rane in Jamnik. Perko, od vseh najslabši, poleg tega zelo nevaren za svoje nasprotnike. Krilska vrsta ni dosegla krilske vrste Primor ja. Ugajala pa sta obramba in vratar, ki sta pripomogla da Jadran ni zapustil igrišče z večjim po» razom.
Moštvo Primorje je v prvem polčasu raz» očaralo. Izgralo je brez volje, raztrgano in brezsmlselno. V drugem polčasu pa je mo» štvo, predvedlo ono igro, kakor v tekmah proti Iliriji. Napad je v leprh potezah na« predoval, krilska vrsta je dobro krila in obramba je sigurno odbijala. Tudi vratar Erman Je imel parkrat priliko, da se je iz» kazal.
Sodil je objektivno g. Strnad. Vendar je bil premalo rigorozen. Zlasti bi bil moral Perka izključiti ie v prvem polčasu. Po» voda ra to je imel dovolj.
Rennes : Slovan 2 : 1 (t : 0).
Nepričakovana zmaga Hermežanov. ki so v tej tekmi pokazali boljšo igro kot v leto« šnjih svojih tekmah.
Tudi v tej tekmi je v prvi polovici pre» vladoval oster tempo, ki pa je čimbolj po. jemal. Vzrok temu je zimski počitek, ki še vedno tiči v nogah našim nogometašem. Glavni krivec Slovanovega poraza je nje«
gova napadalna vrsta, ki je igrala precej raztrgano. Ugodnih situacij pred golom ni znala izrabiti. V krilski vrsti se je zelo tru» dil Volkar, stranska krilca pa sta bila sla» ta. Obramba je storila v polni meri svojo dolžnost, zlasti levi branilec.
Pri Hermesu je ugajala obramba, pred« vsem vratar Habicht. Krilska vrsta kot obi» čajno. V napadu sta se izkazala mali Pleš in levo krilo. Obe zvezi sta bili šibki.
Gol v prvem polčasu si je Slovan zabil sam, in sicer iz kota, ki ga je Hermes lepo streljal. V drugem polčasu Slovan izenači. 2e je kazalo, da bo tekma ostala neodlo« čena, kar v ostrem navalu prodre levo kri« lo Негтсза ter zabije odločujoči gol. Tudi pri tej tekmi se je dogod la nezgoda. Dva igralca Slovana sta priletela drug ob dru» gega. Pri tc-m je bil na nosu poškodovan Wohlmut. Tudi njega so prepeljali v bol» nico.
Sodil je dobro g. Planinšek. Ilirija rez. : Hermes rez. 3 : 0. Primorje rez. : Slovan rez. 1 : 1.
Rcpid : Svoboda (Maribor) 6 : 0 (3 : 0).
Svoboda, ki je predzadnjo nedeljo pre» mahala Merkurja, je morala to nedeljo v pokalni tekmi doživeti preccjšen poraz od Rapida. Vendar pa se je videlo, da je nje» no moštvo precej napredovalo. Predvsem je treba omeniti njeno požrtvovalnost. Rap.d je nastopil v običajni postavi, le na desni zvezi je igral Koren, ki pa se slabo izka» zal. Svoboda je v začetku nudila Rapidu precejšen odpor. Rapid je predvedel dobro komb.nacijsko igro ter s tem dosegel zrna« go. Pri Rapidu je bil najboljši Tergletz. pri Svobodi pa je treba omeniti vratarja Mer» nika.
Ost"!e nedelfcke tekme
CAKOVEC: SK. Cakovec : ISSK. Mari, bor 6 : 0 (3 : 0). V prijateljski tekmi med SK. Čakovec in ISSK. Maribor je maribor» sko moštvo docela odpovedalo. Moralo je pod'eci boljšemu in spretnejšemu čakovske» mu moštvu.
ZAGREB: Hašk : Gradjanski 4 : 3 (3 : 2) Tudi letos je Hašk po lepi in napeti igri zmagal v finalni tekmi proti Gradjanskemu za pokal ZNP. Haškova zmaga je docela za služena, zlasti radi tega, ker je znal izra» biti ugodne situacije. Da bi bil Friedrich v golu nekoliko sigurnejši, bi bila Haško» va zmaga lahko še večja. Scortali so za Hašk Jeren 2, Babič in Cindrič po 1 gol, za Gradianskoga Benčič 2 in Perška 1. Gle» dalcev 3000. Sodnik Dubravčič zelo dober. — Ostali rezultati: Croatia : Tipografija 3 : 0. Gradjanski jun. II. : S. K. Gradjevinar
3	: 0, Gradjanski jun. I. : S K. Zagreb
4	■ 0, Gradjanski komb. : S. K. Slaven 5 : 0
BEOGRAD: Jugoslavija : Sand 8 : 3.
SUBOT1CA: BSK. : Bačka 8 : 2.
DUNAJ: Po včerajšnjih pokalnih tek»
mah se je položaj razčistil. Vsi mali klubi, ki so zadeli na prvorazredne nasprotnike, so bili premagani tako, da pridejo samo z eno izjemo v borbo le prvorazredni klubi. Posamezni rezultati so sledeči: Amateure : Brigittenauer A. C. 3 : 1 v podaljšku. Glav« na tekma je ostala z 1 : 1 neodločena. Sim» mering : Wacker 3 : 2 (1 : 0), Admira : Rag 3 : 1 v podaljšku. FAC. : Bewegungs» spieler 3 : 1 (1 : 1), Sportklub : Nicholson 2 : 1 (1 : 0), Slovan : Graphia 6 : 1 (4 : 0). Edina prvenstvena tekma I. neamaterske li» ge se je vršila med Rapidom in Hertho, ki je končala s 3 : 1 (1 : 1) za prvega. II. ne. amaterska liga: Gersthof : Sturm 07 3 : 1 (1 : 0). (Prijateljska tekma.) Tudi Vienna je v prijateljski tekmi odpravila Hakoah s 4 : 3 (2 : 1).
BRATISLAVA: F. C. Bratislava : Ru» do'fshiigel (Dunaj) 8 : 2 (0 : 1).
PRAGA: DFC. : Moravska Slavi ja 14 : 0!
MUENCHEN: Finalna tekma za Južno Nemčijo med kluboma Spielvereinigung Piirth in F. C. Bavern je ostala s 3 : 3 ne» odločena. Verein f. Rasenspiele Mannheim : H?nnau 2 : 1.
GLASGOW: Škotska : Irska 4 : 0 (2 : 0).
LNP. (Službeno.) Danes, v torek, seja u. o. ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Z ozirom na važnost dnevnega reda, se pri» čakuje polnoštevilna prisotnost gg. odbor» cikov. Sporoča se vsem klubom LNP»a, da se bo vršila izredna gl. skupščina LNP»a dne 4. t. m. ob 20., in sicer v steklenem sa» Ionu restavracije na glavnem kolodvoru. — Tajnik I.
Popularnost igralca Birse. V nedeljski tekmi med Primorjem in Jadranom je bil ra nogi blesiran eden naših najboljših in naj bolj fair igralcev, član ASK. Primorje, g. Birsa. Sedaj se zdravi v Leonišču. Kako je imenovani priljubljen pri naši športni publi» ki, dokazuje dejstvo, da se za njegovo sta» r.je neprestano telefoničnim potom infor» n irajo športniki vseh klubov. G. Birsa je nastopil večkrat reprezentativno za LNP, n. pr. v tekmi proti francoskemu timu. Upa« mo, da bo kmalu okreval ter ponovno na« stopil na zeleni trati. To mu želimo iz vse« ga srca tudi mi.
Kolesarski odsek ASK. Primorje. Seja odbora 2. t. m. v restavraciji Zvezda ob 20.30. Častni odbor se vljudno vabi k ude» ltžbi. — Načelnik.
stvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (l. marca). Notiraie so danes: Pšenica, baška, 5 vagonov. 288.50. turščica b. za marc 3 vagone 125. baška glavna proga, za maj 5 va^ 130.
= Za posetnike mednarodne gradbene raz stave v Turinu. Za mednarodno gradbeno razstavo, ki se bo vršila maja in junija v Turinu, :e italiianska vlada dovolila znižame na Italijanskih državnih železnicah za 50% ta 40% za razstavljeno b'ago.
= Vzorčni sejem v Milanu. Aprila se bo vršil v Milanu VII. mednarodni vzorčni sejem. Prireditev bo mnogo večjega obsega nego so bile dosedanje. Uprava ie postavila nekaj novih zgradb, med katerimi se noseb-no odli'ku.ie paviljon za železno in mehanično Industrijo, ki zavzema prostor 12.000 m2 Nekatere inozemske države gradijo svoje lastne pavilione: Argentinija (1500 m2) Nem čija. Holandia Itd. Znatno povečanje zemljišča In zgradb je brezdvomno znak velikega uspeha, kakor tudi dokaz pomena tega ve-lesejma za mednarodno trgovino. O olajšavah za prevoz razstavnega blaga ta potnikov bo ministrstvo inostramh del interesente še obvestilo.
= Poglavarstvo mesta Soluna razglaša, da se bo vršil od 15. do 31. maja v Solunu mednarodni sejem trgovine In industrije. G. Perlkles Varveris v Beogradu je imenovan zastopnikom sejma v Kraljevini SHS. Interesentom je na razpolago z vsemi potrebnimi informacijami.
1. marca.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepata kupčijskl zaključki.) Vrednote: Posojilo 76—78, Vojna škoda 280—281. zastavni Kranlske 20 —22. zadolJnice Kranjske 20—22, Celjska posoiilnica 2. 0—202. (202): Ljubljanska kre ditna 200—220. Merkantilna 100—104. S!a-vens-ka 50—0. Kreditni 175—185, Strojne 0—125. Vevče 110—0. Stavbna 90—100, Se-šIt 115—120. Blago: les: bukovi železniški pragovi 2.51—2.60 m. 13^X23X14 cm 25 vagonov 30—30. (30). 2.45 m, 12^X22X ]2Vj cm. fco vag. n. p. 5 vagonov 25—25. (25): gabrov! hlodi od 2.50 m napr., od 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. nakl. post. 435—0. smrekove hmelovke od 7—S% m. na koncu 7—8 cm debele, neodrgnjene in neokoničene. foo vag. n. p 4.85—0; hrastovi plohi, neobrobljeni 90. 100. 110 mm. od 2.50 napr., fco meja 1050—0. smrekovi hlodi 4 m, od 25 cm napr.. fco nakl. post 240—0; premog: nespremenjen; poljski pridelki: pšenica "6-77 2%. fco vag. nakl. post. 0—287. činkvantin baran skl. prvovrsten, par. Beli Manastir 0—192.50, polčikvar.tin (Mahlmais) prvovrsten, baranjski. par. Beli Manastir 0—165; turščica čspr. suha, fco vag. Vink-ovci. gar. Ljubljana 1 vagon 120— 120. (120). fco Postojna tranz.. gar. do Benečije 2 vagona 155—155 (155). nova za p rompt no. fco vag. nakladalna postaja 0— 116. za lil- fco vaz. nakl. post 1 vagon 118. 118. (118). fco posto.ina tranz 5 vagonov 158 — 158. (158). um. suš., fco vagon nakl. post. 0—135. stara vag. naki. post 0—152. oves baški, fco vag. baška post 0—185: zeleni fižol. okrogel In podolgovat, fco va«. Maribor 0—270: gradbeni materijah prima Portland-cement »Zagorka«, v sodčkih po 190—200 kg 0—64. v iutastih vrečah po 50 kg 0—54. v papirnatih vrečah po 50 k g za 100 kg 0—58. fco vag. post Zidani most.
ZAGREB. V efektih so bili danes ban« ni papirji nespremenjeni. Le Kreditna Zagreb te začela danes trgovati brez kupona in ie zato tudi nekoliko popustila In ie trgovala po 114. Od Industrijskih vrednot je bilo nekai zaključkov le v Slavoniji ob nespremenjenem tečaju., v Eksploataciji pa po 25. D I n a r le v Curlhu porastel za 2 % točke In beleži povprečno 9.15. Od Vih devfz sta oslabeli London In Newyork. Pariz pa se ie nekoliko popravil ta ie notiral v Curlhu 19.10, vsled česar i» ostal v Zagrebu
okrog 209—210. Sicer Je splošna tendenca danes slabejša. Blaga je bilo d o vol1) na tržišču. Narodna banka je uspešno Intervenirala in krila povpraševanje v tujih devizah. Prometa je bilo v Londonu 11.425, Newyor-ku 110.700, Parizu 65.000, Pragi 130.000, Trstu 900.000, in Curlhu 138.000. vsesa skupaj za približno 14.5 milijona dinarjev. — Notiraie so devize: Amsterdam 2270—2290, Duna' 798.50—S02.50, Berlin 1351.80-1355.80 Italfia izp'aëilo 227.16—228.36, ček 227.275— 228.475, London, izplačilo 275.75—276.95, Newyork ček 56.57—56.S7, Pariz 208.30— 210.30, Praga 168.05—169.05, ček 167.95— 168.95. Švica 1091,913—1095.913, ček 1091.50 —1005.50; efekti: državni: Posojilo 77.50 —78. agrarne 44—45, Vojna škoda pronrptna 280—281. za marc 282.50—283, april 285— 2SS; denarni: Litorale 43—0, Eskomptna 120.50—122 Pol jo 17—17.50, Kreditna Zagreb 114—116, Hipo 66.50—67.50, Jugo 105 —106, Ljubljanska kreditna 200—0, Obrtna 72.50—76, Praštediona 970—975, Sla venska 49—50, Srpska 144—145, Medna.rodtia72—0; industrijski: Eksploataciia 21—25. Drava 0— 205. Raguza 400—4^5, Sečerana Osljek 400 —120. Isis 60—65, Narodna šrnnska 17—0, Nihag 0—34. O u t mami 0—330, Slaveks 0— 150, Slavonija 43—44, Trbovlje 360—370, Union 0—380, Vagon 62.50—65. Vevče 100— 0, Danica 63—0.
BEOGRAD. Devize: Fariz 201.50—203, London 276.25—276.35. Newyork 56.72— 56.73. Milan 22S.10—228.25, Praga 168.40— 168.50, D un ai 798.50—SOI, Budimpešta 797.50—799. Berlin 1352-1353, Gurih 1093.50 —1093.90, Atene 82—83.
CURIÎÎ. Beograd 9.15, Berlin 123.70, New york 519.75, London 25.25 petnajst šestnaj-stink. Pariz 19.175, Milan 20.875, Praga 15.38, Budimpešta 0.00728375, Bukarešta 2.20. Sofija 3.75, Dunaj 73.20.
TRST. Devize: Beograd 43.95—44.25. Dunai 350—354, Praga 73.50—74, Pariz 91.75 92.25, London 121—121.10, Newyork 24.82— 24.92, Curih 478—481; valute: dinarji 43.75—44.25, dolarji 24.75—24.90.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4775— 12.5175, Berlin 168.57—169.07 Budimpešta 99.19 -99.49. Bukarešta 3.03—3.05, London 34.4325—34.5325, Milan 28.44—28.54, Newyork 707.95—710.45, Pariz 26.16—25.26, Pra ga 20.9775—21.0575. Sofija 5.10—5.14, Varšava 91.25—91.75, Curih 136.25—136.75: valute: dinarii 12.4375—12.4975, dolarji 707.75 —711.75.
Deviza Beograd na ostalih bor/ah: v
Pragi 59.675, Berlinu 7.387, Newyorku 28, p. m. ponoči) 1.7625.
23
Vedno cedoiCjljiTO v kakovosti ctiaae
Schicht-ovo milo znamke „Jelen".
KajH nič na irehi nas ne more napotili, da poslabšamo nale najboljie, kakovost naiega mila.
Mogoče bi nam bflo poceniti naje Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega. kajti nam nI samo na tem, da proizvajamo .dobro milo*. temveS nam ie na tem, da proizvajamo
I najboljše milo!
Nebo v marcu
SoLice se v marcu naglo dviga od južne nebesne polute preko ekvatorja proti severni. Njegova deklinacija znaša 1. marca opoldne — T 47' in doseže ničlo (t j. pri prehodu čez ekvator) 21. marca ob 10.2. To je astronomični začetek pomladi. Potenj se začne soln-ce pomikati proti severu in doseže 1 aprila + 4" 20'. V marcu se torej solnce dvigne za 12° T. Pri prehodu čez nebesni ekvator pride solnce iz znamenja Rib v znamenje Ovna. Solnčni dan traja 1. marca 10 ur 58 minut. 1. aprila pa že 12 ur 50 minut тако, da se .podaljša v marcu za 1 uro 52 minut. Čim se nebo zjasni, bomo lahko opazovali z manjšim daljnogledom skozi zakajeno steklo številne solnčne pege. ki so se pojavila letos v tako velikem številu, da imajo astronomi dela čez glavo. Zemlja se v marcu polagoma oddaljuje od solnca, čigar dozdevni premer se zato nekoliko zmanjša. 1. marca znaša 32' 20", 1. aprila pa 32' 3". Marc je v naših krajih razmeroma najugodnejši mesec za opazovanje tako zvanezodija-kalne svetlobe. To je slaba zarja v obliki stožca, čigar os se ujema z eklipti-ko. Vidi se na zapadnem delu nebosklo-na takoj po polnoči, toda samo pod pogojem. če ne sveti luna in če opazovalca ne moti umetna svetloba. Letos bo najprikladneiši čas za opazovanje tega naravnega fenomena med 5. in 15. marcem, ko je luna v poznih nočnih urah pod obzorjem.
Luna. Glavne lunine faze bodo (glej tudi priloženo sliko!): zadnji krajec 7. marca ob 12.50. mlaj 14. marca ob 4.20, prvi krajec 21. marca ob 6.12 in ščip ali polna luna 29. marca ob 11. Luna bo najbližje zemlji 13. marca po polnoči, ko bo znašal njen dozdevni pre mer 33' 16", najdalj? od zemlje pa dne 25. marca, ko bomo videli njen premer pod očesnim kotom 29' 28". Lega lune glede na nebesni ekvator bo v marcu sledeča: od začetka marca se luna niža •n prekorači ekvator 2. marca ob 12. Najnižjo lego pod ekvatorjem doseže 9. marca ob 9. uri (deklinacija — 21° 50'). Nato se začne zopet dvigati in prekorači ekvator na povratku 15. marca pred 11. uro. Najvišjo točko nad ekvatorjem doseže 22. marca ob 6. uri (deklinacija -r 21° 55') potem se začne zopet spuščati in prekorači ekvator tre-tiič 29. marca ob 18. url
Planeti. Merkur bo 14. marca v največii vzhodni eloganci od solnca. Ob tem času bo za 18° 23' vzhodno od soin ca. En teden pred in po elcganci ga bomo videli s prostim očesom kot večer-nico. Dasi je njegova oddaljenost od solnca razmeroma manjša, bo eloganca za opazovanje zelo ugodna, ker je Merkur ob tem času za dobrih 9° višje od solnca.
Venera, ki je bila 7. februarja v spcd.iji konjunkturi (torej med solncem in zemljo), se je pomaknila že proti zapadli (na desno) od soinca in vzhaja pred solncem kot jutranjica. Najbolj se bn svetila 14. marca. V daljnogledu jo bomo videli kot ozek srp razmeroma velikega premera, ki se bo vedno bolj širil. Pri tem se bo premer polagoma krčil. Vzhaja začetkom marca ob 5. zjutraj. koncem marca pa že ob 4. uri.
Marš je v sozvezdju Strelca stalno kot jutranjica in vzhaja približno dve uri pred solnčnim vzhodom. V marcu je stalno nizko pod ekvatorjem in ker je zelo oddaljen od zemlje, ga vidimo v dalinogledu pod majhnim očesnim kotom (5.2" do 5.9") tako, da v marcu ni primeren čas za opazovanje.
Jupiter, čigar konjunkcija je bila koncem januarja, se vidi deloma že zjutraj vendar pa za opazovanje zdaj ni primeren čas. Nahaja se v sozvezdju Kozoroga blizu stalnice Yota.
Saturn ie v sožvezdju Tehtnice in vzhaia začetkom marca pol ure pred polnočjo koncem marca pa že Pred 23. uro tako, da ga lahko opazujemo vso drugo polovico noči. Skozi daljnogled ce viJi sredi marca kot kelebarček s premerom 15.9". obdati z znanim prsta-
nom v obliki elipse, čije osi merita 39.9 ' in 15.9".
Uran bo 16. marca v konjunkciji s solncem in zato ga ves mesec ne bomo videli.
Neptun je v sozvezdju Leva zapad-no od stanice Régula. Nad obzorjem je vso noč. Zahaja zjutraj pred solnčnim vzhodom.
Kometi. K dosedanjim poročilom moramo omeniti še, da je odkril E. Ensor v Pretoriji 13. decembra 1925 11. komet tako, da je bilo lansko leto na kometih najbogatejše, kar jih pozna zgodovina zvezdoslovja, Ensorjev komet so videli prvotno samo na južni poluti. Sredi februarja je pa prišel v lego. ko bi ga morali videti zjutraj pred solnčnim vzhodom tudi v naših krajih. Začetkom marca bi se moral videti tudi s prostim očesom, ker ima zelo dolg rep. Toda slabo vreme je oviralo opazovanje tega novega nebesnega potnika. Morda ostane zdaj vreme lepo, tako, da bomo v rasnih nočeh videli Ensorjev komet. Čitatelje in ljubitelje zvezdoslovja opozarjamo na ta krasen pojav. Letos so zvezdoslovci odkrili zopet dva nova kometa, ki se pa vidita samo z daljnogledom.
Pojasnilo.
Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami in označena s številkami. Crke so okrajšave lastnih imen poedinih zvezd. Lega lune je označena za vsaka dva dni. Datum je pod luno, puščica pa kaže smer lunine poti. Z — zenit, 1. Mala Medvedica, P = polarna zvezda. 2. Velika Medvedica. 3. Zmai 4 Bootes A — Arktur, 5. Severna Krona. 6 Herkules, 7. Lira. W = Wega, 8. Cefeus. 9. Labod. D =r Deneb, 10. Kassiopeja, 11. Andromeda. N — Megla v sozvezdju Andromeda, 12. Perzeus, 13 Oven. 14. Kočijaž, C = Capella, 15. Bik, P1 = Plejade. 16. Kit. 17. Orion, R — Rigel (arabska beseda, pomeni noga), IS. Dvojčki. C = Kastor, P m Pollux, 19. Mali Pes. P = Prokyon, 20. Veliki Pes. S -- Sirius. 21. Belouška. 22. Lev. R = Regulus, 23. Devica, Sp. — Spica, 24. Krokar, H. d. B. Berenikim lasje.
Lega zvezdnega firmimenla 1. marca ob 22. uri. 16. marca ob 21. uri, 31. marca ob 20. uri.
V	zenitu Ris. proti severu Mala Medvedica in Cefeus. severovzhodno Velika Medvedica, Zmaj in Krona, vzhodno Hrti, Berenikini lasje in Bootes. jugovzhodno Mali in Veliki Lev, Devica in Krokar, na jugu Rak, Mali in Veliki Pes. na jugozapadu Dvojčki, Orion in Bik, na zapadu Kassjopeja in Andromeda.
Da bodo naši čitatelji lažje razumeli, kakšna je lega zvezdnega firmamenta in kje lahko najdejo poedina nebesna telesa, prinašamo sliko nebosklona z vsemi važnejšimi zvezdami in drugimi zanimivimi podatki. Slika velja samo za marc, ker se lega zvezdnega firmamenta vsak mesec menja.
Smrt najbogatejšega dediča v Avstriji
V	Opatiji je prošli teden umrl dvanajstletni Oskar Dreher, edini sin industrijalca Teodorja Dreherja, ki se je pred leti smrtno ponesrečil, in njegove žene, sedanje grofice Kulmerjeve.
Dečku je bilo jedva 12 let, študiral pa je realno gimnazijo privatno. Pred približno'tremi tedni se je odpeljal deček v Opatijo k svoji materi. Naenkrat pa so se pokazali sumljivi znaki influence. Domači zdravniki mu niso vedeli leka in pomoči. Bolezen se je stalno slabšala, tako, da je bila mati slednjič primorana klicati zdravnika z Dunaja k postelji mladega bolnika. Prišel je profesor Chvostek v spremstvu fantovega jeroba grofa Poppa. očeta grofice Kulmerjeve; toda kmalu se ie izkazalo, c'a je pomoč prepozna. Ko je profesor Chvostek dospel v Opatijo, je
bil deček že mrtev. Pobrala ga je influença.
Oskar Dreher je bil po testamenta-ričnemu določilu svojega starega očeta Antona Dreherja, znanega pivovar-narja, postavljen za glavnega dediča Dreherjevega premoženja. Brat Oskarjevega očeta, Anton Evgen Dreher, ki je bil njegov edini tekmec glede ded-ščine, je tudi že umrl. Tretji sin Antona Dreherja pa ie gospodar posestev Dre-herjeve tvrdke na Madžarskem. Njemu je bila poverjena uprava Dreherjevega premoženja do polnoletnosti mladega Oskarja.
Pokojni deček je bil najbogatejši dedič na ozemlju cele današnje Avstrije. Radi njegove smrti vlada v Dreherjevi rodbini razumljiva žalost, med ostalimi sorodniki pivovarja Dreherja pa bodo radi nasledstva ogromnega premoženja nastale najbrže še velikanske pravde.
Jubilej češkega pisatelja
Eden najznamenitejših čeških pisateljev František Herites je slavil 27. februarja 751etnico svojega rojstva. Rojen je bil 1851. v Vodnanih na južnem Češkem. Po končanih gimnazijskih študijah se je posvetil lekarniškemu poklicu ter postal lekarnar v svojem rodnem kraju. Tu je sklenil tesno prijateljstvo s pisateljem Otokariem Mokrem in Julijem Zeyerjem. Prepotoval je mno
go sveta, poznal jc vso južno Evropo in posetil tudi Ameriko. L. 1896. se je preselil v Prago, kjer se je popolnoma posvetil književnemu delovanju. Literarno udejstvovati se je pričel, ko mu je bilo 20 let. Ze s svojimi prvenci je vzbudil splošno pozornost, Heritesa smatrajo za tvorca češkega malomeščanskega žanra in novinarskega felj-tona izrazito književnega značaja. V obeh teh literarnih strokah je Herites epigon Nerade in njegov naslednik. Njegova dela so izhajala v najuglednejših čeških leposlovnih časopisih, kakor «Lumir». «Kvety», «Mâj» in «Zvon» in izhajajo sedaj v posebni izdaji. Doslej je izšlo 15 zvezkov. Herites spada k naj uglednejšim predstaviteljem sodobne če ško literarne generacije. Njegova dela se odlikujejo po krasnem slogu in pesniški dikciii, preveva pa jih vroča domovinska ljubezen, ki daje njegovim umotvorom poseben čar. Odličnemu književniku in velikemu patrijotu želi seveda ves češkoslovaški narod, da bi mu ostal ohranjen do skrajnih mej človeškega življenja.
Danes ob 4., *|26.,- \Ш. in 9. uri
se vrše predstave grandijoznega filmskega dela
ki je pri vseh dosedanjih predstavah dosegel vel kanski uspeh. Popolnoma razprodane predstave. Krasna vsebina. Napete scene. Izvirne sl:ke. Ko'osalna rež ja. Posebno efektne so scene kot: M'adi Petr. reši strašnega Salvatora. Prvo sre'an \ Psctra in lepe Juane. Juana in črna mačka Boj med gusatsko zvestobo In ljrb- znijo. Ženska nestalnost. Smrtni ples. Dvoboj -ostrimi noži do obnemoplosti. Piva žrtev Z dolgim kopjem v žensko srce. Na morskem produ v jutranji zarji . . . .
Sijajna i p rs velik h u-netnikov. V g'avn vlogi
ki nam je še živo v spominu iz velefiln „Nibelungi*. Kot giavna partnerica lepeg Pietra nastopa temperamentna krasot e Aud Egede-Kicsssn. V vlooi bivšega plemiča Salvatore vid mo imenitnega igralcr umetnika svetovnega slovesi Rudolf-*-KEešn-Rrtjge.
Krasna godba našega pr znano prvovrstne? orkestra pri vseh predstavah.
Predprodaja vstopnic od 10. do Vri. ure.

GROF PAVEL TELEKI.
o katerem poročamo med današnjimi brzojavkami.
Ljubljana, 1. marca.
Danes je bilo otvorjeno prvo letošnje zasedanjema porotnega sodišča.
Trt iz navade.
Prva razprava se ie vršila proti 24 letnemu bolniškemu strežniku Ivanu Žnidaršiču. Obtožnica PTavi, da je bil fant radi tatvine že večkrat kaznovan in da je pokradel različnim ljudem mnogovrstne predmete, nekaj tudi denarja, v skupni vrednosti 23.028 Din ter da se je tudi na zglasilnici, ki jo je izpol ni! v gostilni pri »Amerikancu«, kjer je no-čeval, javil kot dijak medicinske fakultete. Kamor je prišel povsod ie nečesa zmanjkalo če je sedel v gostilni in se je brezskrbni gost za hipec odstranil, ie že vporabil zviti Ivan priliko, ter ga za kako stvar olajšal. Enkrat si je zbral kratko pot skozi okno in se založil, drugič je prišel skozi vrata. Obiskal je tudi frančiškanski samostan in odnesel več stvari očetu dr. Angeliku Tomincu. Pri salezijancih na Rakovniku, ki so ga nekdaj vzgajali, se je izdajal za zobotehnika in je odnesel le nekaj svetih podobic za spomin
Mladenič je bil videti na razpravi sicer precej potrt, vendar ni vzbujal sočutja. Zri je sovražno na državnega pravdnika, kimal z glavo, ko je ta predlagal naj porotniki vprašanja glede krivde hudodelstva tatvine in napačnih navedb v zglasilnici, potrdijo in se mu končno zahvalil za njegova izvajanja.
Porotniki so ga soglasno spoznali za krivega, nakar ga je obsodil senat na 4 leta težke ječe.
Nesrečne eksekucije.
Druga porotna razprava se ie vršila proti Jožetu Primcu, davčnemu izvrševateliu v Ljubljani. Zagovarjal-ga je dr. Ženko. Obtožen je bil, da ie ket davčni eksekutor od raznih strank sprejemal denar, ki so ga mu iste izročile v poravnavo davkov. Obtožnica trdi, da ie na ta način oškodoval državo za 6162 Din. Obtoženec je bled, prtkupljiv človek, zagovarjal se je s svojo bedo. Ne pije in ne kadi, je inva'.id s 40%, ker ima prestreljeno roko. Boril se je s slabimi gmotnimi razmerami že celih 7 let. Skrbeti mora za 4 otroke, ženo in mater, imel je tudi malari io in je še zdaj bolehen.
Porotniki so na edino vprašanje o krivdi zanikali, nakar ie bil Josip Prime oproščen.
Novo mesto, 1. marca.
S smrtjo plačana poštenost.
Porotno zasedanje novomeškega okrožnega sodišča je pričelo danes z zanimivo razpravo proti komaj 20 letnemu hlapcu Janezu Skofljancu iz Dol. Skopic, ki je na zverinski način umoril svojega komaj 16 let starega tovariša Albina Arnška. ki je razkril tajnosti njegovih ljubezenskih zvez. Na zatožni klopi je bila skupno z njim tudi 26 letna vdova Dragica Murovič, ki je bila obtožena, da ga je nagovorila k strašnemu dejanju.
Na Senpanžev dan 1.1924. je stopil Janez Skoiijanc k posestniku Žnidaršiču v Leskov cu pri Krškem za hlapca. Takrat se je ženil pri Žnidaršičevi 26 letni hčerki Dragici vdovi po posestniku Muroviču, gostilničarjev sin Albin Lavrinšek iz Leskovca. Skof-ljanc ie sprva samo prenašal ljubavr.a pisma med obema, nato pa se je med Murovičevo in takrat šele 17 letnim Skofljancem razvilo ljubavno razmerje, ki je postalo čimdaljc strastnejše. Vest o čudnem razmerju Žnidar šičeve hčerke s hlapcem Skofljancem se je kmalu razširila po vsei okolici. Da zaveže Ijudom jezike, je Žnidaršič Škofljanca končno odpustil iz službe. Kljub temu pa sta se oba še vedno sestajala na njenem domu. Kadar je Murovičeva odšla iz sobe, je svoje ga ljubSlca zaklenila v omaro, ali pa ie ležal skrit pod pečio, h kateri je bila primaknje-na njena postelja z nočno omarico. Na ra-finiran način sta znala obdolženca prikriti pred domačimi svoje razmerje. Dne 10. decembra 1925. zjutraj pa ie 16 letni hlapec Albin Arnšek zasačil Škofljanca ravno v trenotku, ko se je odpravljal od Muroviča. Skofljanc mu is sicer zabičal, da tega ne sme nikomur povedati, vendar pa nepokvar jenernu in odkritosrčnemu Arnšku vest ni dala miru in je zato še isti dan izdal gospodarju, kar ie opazil.
To svoje poštenje je plačal nesrečni fant s strašno smrtjo. V noči od 20. na 21. decembra se ie splazil Skofljanc k Arnšku v hlev, kjer ga je po kratkem prepiru udaril dvakrat z vso silo s kladivom po glavi, da
! f
se je Arnšek takoj zgrudil nezavesten na tla Že čez nekaj trenotkov ie nesrečnež izdihnil. Skofljanc je svojo žrtev zavil v rjuho ln odnesel v košu na cesto poleg Zagorče-vega Meva, da ne bi našli trupla doma pr'. Žnidaršiču. Morilca so aretirali čez dva dr,i in je pri zaslišanju izjavil, da ga je k strašnemu zločinu zavedla Murovičeva, nakar še njo aretirali. Murovičeva je spočetka bliž je znanje s Škofijancem tajila, kasneje pa je vendar priznala, da je imela z n.'im intimno ljubavno razmerje in da ga je podpirala tudi z denarjem in blagom. Odločno pa je za nikala, da bi kedaj hujskala Škofljanca zoper Arnška, aH ga celo nagovarjala, naj spravi Arnška s poti.
Porotniki so glede Škofljanca vprašanje umora zanikali z 8 glasovi, pač pa potrdi eventualno vprašanje glede uboja. Vprašane o sokrivdi Murovičeve na umoru so zanikali z 9, potrdili pa vprašanje glede prigovarjanja k uboju. Janez Skofljanc je bi: obsojen nato na 4, Dragica Murovičeva pa na 1 leto težke ieče.
Senat je bil sestavljen sledeče: predsednik dr. Polenšek, votanta dr. Hrašovec in Luznar, zastopnik obtožbe Kovač, zagovornik Škofljanca dr. Ivanetič, Murovičeve pa dr. Vasič.
Maribor, 1. marca.
Pož!g Iz maščevanja.
Dne 29. decembra okrog poi 8. zvečer je pogorelo posestniku Mihaelu La'nščaku v Vel. Dolencih skoraj vse, kar ie imelJn si je celo sam le z največjim naporom rešil živ ljenje. Pogorela mu je hiša, hlev za živino in svinje, vsa hrana, poljsko orodje itd. Ker je bi! takrat veter, so bila v nevarnosti tudi poslopja bližnjih sosedov, ki so jih Tešili le na ta način, da so jih pokrili z mokrimi plahtami. Domačim je postalo takoj jasno, da so postali žrtev strašnega maščevanja. V Lajnščakovo sestro Terezijo ie bil 28 letni delavec Janoš Somer smrtno zaljubljen. Hotel jo je poročiti za vsako ceno, toda ona je oddala svoje srce drugemu. Ko co jc splaval zadnji up po vodi, se je sklenil maščevati. V njem se je porodila strašna misel, dC zažge Lajnščakovo hišo. Ko je kontno zvedel, da se namerava Terezija ravno zadnji dan v letu poročiti z drugim izvoljencem, se je splazil dne 29. decembra obuDa;i in jezen na Lajnščakov hlev, kjer ie utaknit gorečo žveplenko v krmo. Kmalu jo bilo v hlevu vse v plamenu. Ogenj se ie biïskorra razširil in Lajnščaku uničil vso domačijo in premoženje.
Obtoženec se zagovarja, da ni imel пзте na zažgati, temveč se ie to zgodilo le po ne srečnem slučaju, ker je v zamišljenosti vrgel cigareto v seno. Porotniki so vprašanje požiga soglasno potrdili. Somer je bil obsojen na pet let težke ječe.
Celje, 1. marca.
Uboj.
Franc Križan, 20 letni posestnikov sin \r Topole in Josi'p Bere, sta zvečer 11. novevn-bra svirala na harmoniko in gosli podokniee Ko sta igrala za god Lizi Križan, je vprašal njen brat Alojz Josipa Križana, kateri ;e svetil godcema, ali igra tudi France Križan. Na potrdilo je odšel Alojz h Turnško-vim, budil tam Viktorja Tirrmška in ga nagovarjal, da nabijeta Franca Križana, na ka terega sta imela oba hudo jezo. Ker se jc pa Viktor Turnšek le obotavljal in branil, ga je potegnil Aloj-z enostavno s postelje in ga končno pripravil do tega, da sta šla nad Franca Križana. Ker sta vedela, da nosi zaj nji vedno kako orožje s seboj, se ie oborožil Viktor Turnšek s kolom, Alojz Križan pa z žc-leznim tožnikom. Tako oborožena sta zasledovala Franca Križana tri četrt ure da leč in ga dohitela pri hiši Liže Drofenik v Gaberiah. Približala sta se mri potihoma od zadaj in Viktor Turnšek je udaril nenadoma s kolom Franca Križana po glavi s t3ko silo da se ie ta takoj sesedel in onesvestil. Oba napadalca sta nato pobegnila. France se jc kmalu zavedel in se privlekel s pomočjo Berceta in Josàpa Križana h posestniku Ve-hovar'u v Platu. kjer pa ni rrogel več dalje. Tam je padel v nezavest. Spravili so ga na odredbo zdravnika v celjsk-o javno bolnico, kjer ie dne 2. decembra vsled vnetja mo-žgan umrl.
Oba obtoženca sta dejanje v polni meri priznala in sta biia danes kaznovana od porotnega sodišča na podlagi krivdoreka porotnikov: Viktor Turnšek radi hudodelstva uboja na 3 leta in Alojz Križan radi sokrivde na uboju na 2 Î11 pol Jeta težke leče, posebej še vsak 7. enim postom in trdim ležiščem vsak mesec.
izjava Trboveljske premo-gokopne družbe
TPD. nam pošilja izjavo, v fca» terl odgovarja na razne kritike pot vodom redukcije delavstva v nje> nih revirjih. Izjava se glasi:
Z ozirom na številne napade, ki so bili v poslednjem času naperjeni zoper Trboveljsko premogokopno družbo in ki so večinoma temeljili na napačnih informacijah. se čuti družba primorano, dati javnosti sledeče pojasnilo:
Kritične razmere na celokupnem evropskem premogovnem trgu so prisilile vse premogvnike svoje obrate omejiti ali popolnoma ustaviti. Te razmere niso prizanesle niti Trboveljski premo-gokopni družbi. Dasi je imela družba že itak velike zaloge premoga, je bila v mesecu januarju, to je v mesecu, ki sicer pomeni čas najboljše konjunkture, pri-morana znova deponirati velike množine premoga, kar se že dolga desetletja ni primerilo.
V	februarju smo morali že produkcijo zadrževati s tem. da smo mestoma odredili dela proste dneve. V enakem položaju se nahajajo tudi državni in drugi premogokopi v državi, ki so že znatno zmanjšali število delavstva in znižali mezde. Državni rudniki so na primer že v avgustu p. 1. mezde bistveno zmanjšali Večji premogovniki v Sloveniji pa so že pred tedni skrčili svoj stalež za 25 odstotkov. Trboveljska premogokopna družba, ki je upala, da bi se razmere utegnile zboljšati in ki je zato doslej odlašala z redukcijo delavstva in mezd, je sedaj primorana svojo produkcijo konsumu primerno za tretjino omejiti. Naravna posledica tega bi bila, da bi družba odpustila tretjino delavstva in nastavljencev. katerih skupni stalež znaša približno 9000 mož. Da bi pa toliko ljudi ne izgubilo kruha, se je družba odločila, da ne bo odpuščala večjega števila delavstva, marveč da bo dovollia vsakemu produktivnemu delavcu delati dve tritjini časa, dasi pomeni to zanjo znatno večje režijske izdatke. Ta ko zadene opustitev le del delavcev ne neposredno produktivnih stranskih obratov in del pazniškega osobja. ki postane vsled redukcije dela nepotreben.
Na ta način se je odpovedalo s 1. marcem:
v Trbovljah 33 poduradn. in 146 del. • Zagorju 16 » > 84 » » Hrastniku 7 » « 55 » » Rajhenburgn 6 » » 200 » skupno torej 62 poduradnikov in 485 del.
Vesti, da bo 1. marca odpuščenih 2 do 3 tisoč delavcev, so bile torej popolnoma neresnične.
V	splošnem so se razširjale tudi številne vesti o velikem znižanju mezd in podaljšanju delovnega časa. Mezdni sistem, ki ga je svojčas diktirala vlada, obstoji v tem. da dobivajo delavci majhne mezde in mnogo stalnih doklad, kakor draginjske in družinske doklade ter nabavne prispevke zase in za družine. Posledica tega je bila, da delavci niso mogli biti zainteresirani na produkciii, ker je bilo faktično delo preslabo plačano. In res je povprečna storitev kljub tehnični izpopolnitvi rudnikov zaostajala pod normalo. Iste posledice so se pokazale tudi pri drugih rudokopih. ki so uvedli podoben mezdni sistem
Vsi inozemski in tudi večina domačih rudnkov je bila tedaj primorana vrniti se k predvojnem mezdnemu sistemu. In tako so na primer tukajšnji državni rudniki že v avgustu lanskega leta stalne doklade odpravili in vrhu tega celokupni zaslužek delavcev reducirali približno za 10 odstotkov.
Navzlic temu, da so naši delavci pri osemurnem delavniku povprečno s 50 dinarji zaslužka (kajti državni zaslužijo samo 43-44 dinarjev) najbolje plačani jamski delavci v državi, bi se bila družba rada izognila redukciji mezd, če bi delavci pristali na to, da bi delali v jami celih osem ur; sedaj je v ta delovni čas všteta tudi pot na delo in nazaj, tako da znaša sedanji faktični delavni čas le približno sedem ur. Ker so delavci predlog polnega osemurnega delavnika odklonili, nam za ohranitev konkurenčne sposobnosti ne preostaja pač nič drugega, kot spremeniti mezdni sistem, pri čemer se bo moral povprečni zaslužek čisto neznatno znižati. To je tembolj upravičeno, ker se je cenik živil in drugih potrebščin od poslednje mezdne regulacije znižal za več kot 20 odstotkov.
Pocenitev premoga, h kateri stremimo in ki je v interesu gospodarskega življenja, je mogoča le, če izvedemo omenjene ukrepe.
Družba je na žalost primorana pri tej priliki javnost informirati, da jo že-nelo pretirani napadi, razširjanje neresničnih vesti, nasilne grožnje in dejanski napadi na posamezne funkcijonarje do sklepa, za sedež družbe in centralnega ravnateljstva izbrati tako mesto v državi. kjer ji bo zajamčeno mirno delovanje.
Darujte za sokolski Tabor!
Listnica uredništva
G. Antonu Trčku, posestniku v Bevkah. Potrjujemo Vam. da niste pisec dopie» «Bevke pri Vrhniki», ki je bil s podpisom P. priobčen v št. 47 našega lista z dne 23. fe« bruarja.
Preklic
Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, « bi jih delal moj moi Andrej.
PAVLA VRHOVEC.
$Тв
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a) m a a ] ti zaesek Din 5*—»
Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oln I*—. Najmanjši znesek Din 10*—%
V društvu «Soča»
v Ljubljani
predava v soboto
dne G. marca 1920 v ealonu pri «Levu», ob priliki deset, letnice tragičnega omika srbskega naroda in vojske čez Albanijo, dobrovoljec g. Josip Јегм in sicer o temi: «Desetletnica srbskega omika čez Albanijo». To bo nadaljevanje tvoj Cas t naiem društvu zelo uspelega predavanja. Opisal nam bo vse dobro in corje na poti od Drača v Marseille na Francoskem. K temo aktualnemu predavanja vabimo ne le Šolane, раб pa tudi vse naše prijatelje. — Začetek ob Vjžl. ari zvečer. Vstop prost 6852
Pravljice
Atena priredi v sredo, dne 8. marca v mali dvorani Naroiin. doma večer pravljic. Pripoveduje ga. Vanda Gorčeva. ki je v letošnji sezoni postala ena najpri-ijubljenejših predavateljic. Ker se večeri pravljic koncem t. m. zaključijo. opo-zajamo občinstvo posebej na to preilnažanje. Začetek ob S. uri popoldne.	4731
Zaključni ver.ček plesnih vaj Sokola In Orjune na Viču
se vrši 6. t. m. v sokolskem domu na Vičn ob SO. ari. Vabijo te prijatelji plesa.
4711
Pekarijo
dam takoj v najem za dobo 6—10 let a celim inventarjem. Naslov pove uprava «Jutra».	46-15
Vinogradnik!
ie opozarjajo na vinogradniške brizgalnice, katere izdeluje pod zamko «Kmet» solidno in z triletno garancijo ter oddaja po brezkon-kurenčnl ceni Ferd. Kmet, klepar v Trebnjem. 4577
Maribor!	Maribor!
Vljudno naznanjam vsem eenj. damam, da se izdelujejo v mojem ealonu
za pomlad, sezono
obleke, plašči in kostumi od 100 Din naprej. Vsako delo se točno In lepo izgo-tovi. M. Klemsche, Maribor, Aleksaidrova cesta št. 12/П 6851
Išče se prodajalka
ali prodajalec, starejša dobra moč, z nekaj kavcije, popolnoma izveihana v delikatesni trgovini. Ponudbe pod «Delikatesna trgovina» aa upravo «Jutra». 4686
Frizerka
dobra ondnlerka, maniker-kt, more takoj nastopiti. Plača 700 Din mesečno in 10 % od dobička ter cela oskrba. — Benkoviii, frizpr. Petrinja, Hrvatska. 4660
Konjski hlapec
U je vajen poljskega dela dobi mesto v Ljubljani. — Naslov pove oprava «Jutra»
4064
Donašalko jedil
In eno začetnico a dobrim spričevalom sprejme hotel Štrukelj.	4652
Več krojaških pomočnikov
sa dno damsko delo sprejme takoj «Elite», Prešernova ulica 8.	4646
UrarskJ pomočnik
dober, se sprejme takoj proti dobri plači v zasedeno ozemlje. Naslov v upr. «Jutra».	4536
Učenca
krepkega In zdravega, u trgovino mešanega blaga iščem. Prednost Imajo tisti, ki so dovršili trirazredno meščansko šolo. — Franc Oset junior, Vransko. 4421
Prodajalka
se sprejme v trgovino z mešan. blagom J. Krašovic v Žalcu.	4352
Gospodična
Iz boljše hiše, Izučena šivilja, ki ima veselje In zmotnost za samostojne kom* binacije in spretne v ročnih delih, se sprejme takoj. — Ponudbe na poštni preilal 38 £856
Trgovski pomočnik
nlajša moč, spreten prodajalec, se sprejme takoj v modno trgovino za gospode. Ponudbe s prepisi spričeval n» poštni predal 83. 6857
Postrežnico
oj-.eno, išče takoj u Iti lan tričlanska družina na Dolenjski cesti. — Naslov pove npr. «Jutra». 6842
Službo jamomerca
z večletno prakso, oddamo takoj. Biti mora popolnoma veniran v merjenju s teo-dolit-aparatom nad- In pod zemljo ter po motnosti o«v oženjen. Ponodbe z zahtevo plače poleg prostega stanovanja. kurjave in razsvetljave na naslov: Ugljenik Novi Golnbovec, via V a-raldin.	4723
Brivskega
pomočnika
spretnega, sprejme Fr. Zaje ml., Pratakova 13. 4756
Trgovski pomočnik
mešane stroke, izurjen, se sprejme v veèjo trgovino s mešanim blagom na detel!. Nastop 15. ali 80. marca. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «St. 110».	4724
Fotograf, učenca
sprejme takoj D. Rovšek, Kolodvorska ulica štev. 34.
4744
Mizar, pomočnika
sprejme takoj na delo Emil Koprivnikar, Litija. — Biti mora samostojen delavec — posebno izurjen v Izdelavi pohištva. Plača po dogovoru 4706
Brivskega
pomočnika
dobro Izveibanega sprejme
takoj Podnov Mihael, brivec v Trfiču.	4721
f|<«e'o Notarski kandidat
s prakso išče slulbo. — Naslov pove npr. «Jutra».
4669
V službo
teli vstopiti k večjemu trg. ali industrijskemu podjetju resca, zanesljiva
gospodična
s desetletno pisarn, prakso, perfektnim znanjem nemščine in italijanščine poleg slovenščine. - Je izvrstna strojepiska, korespondentka in knjigovodkinja. Cenjene ponudbe do 20. marca pod značko «Liektra» na upr. «Jutra».	4638
Ključavničarski
preddelavec
dobro Izurjen se sprejme. «Tribuna» T B. L„ Ljubljana, Karlovska cesta it. 4 473»
Iščem potnika
inrjaaegs v čevljarski stroki, za potovanje po Dalmaciji Bosni In Srbiji. Plača po dogovoru Zglase na) m res zmotni In trezsl reflektanti Po notnost! i kavcijo. Ponudb» na naslov Ivaa Prêter», Kranj. 472*
Potnik
v Sloveniji dobro vpeljan, zanesljiva, starejša moč t avtom, išče zastopstva proti proviziji. Ponudbo pod «Provizija SC3» na upravo «Jutra».	4603
Boljše dekle
Eošteno, išče m e a t a pri oljši družini. Naslov pove uprava «Jutra».	4310
Trgovsko izobražena gospa
samostojna moč. vešča tudi pisarn, del, «prejme vsako primerno nameščenje, najraje izven. Event. položi 5000 Din kavcije. Ponudbe pod «Zmožna 2606» na npr. «Jutra».	4268
Mesto voditeljice
Instrukcijo
za vse predmete humanistične eimnazije sprejme mlad državni uradnik, ki ?e že od gimnazijskih let bavi t Instrnkrijami, proti smernemu honorarja. — Ponudbe pod «Sigurna metoda» na upravo «Jutra».
4750
Iščem gospodično
katera bi osemletnega fanta v popoldanskih urah poučevala v nemSčini In klavirju. Ponudbe na upravo «Jutra> pod «G!a«ovir In nemščina» 4732
П R VA - Č Е П ! N
Wolfova l/П Telefon: 66 481/11
Drva
odpadke od žago in parke-tov, kratko žafrane, dostav-Ija na dom po 20 para kg parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana.	63
Radio
aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj. kreditne banke.	25-a
'BAJP 'Somajd allirija»
Kralja Petra trg 8, tel. 220
koks, cement.
75
Avto
najboljše italijan. znamke, S2 HP, šestsedežen, elektr., skoro nova guma in rezerva, Izvrstno vzdrian, se poceni proda. Vprašanja pod «Zanesljiv avto» na upravo «Jutra».	4384
Kino aparat, motor in dinamo
v dobrem stanju, se proda. Naslov pove uprava «Jutra» 4622
Več plemen, kokoši
lepih in pesa za krmo se proda. Naslov pove uprav* «Jutra».	401o
Antikvitete
Proda se zelo lepa bela ro-koko garnitura in več drugih starin v Tavčarjevi ul. It. 5/1. desno. Ogleda se dnevno od 10—11. ure.
4606
Motor na benc:n
4 HP, v jako dobrem stanju. prikladen za posron o' -miškin ali kmetijskih strojev, se po ugodni ceni proda. — Dalje se proda
kino rparat
z vsemi potrebščinami v dobrem stanju, po пккТ ceni. A. Pohlin, Sv. Janez ob Boh. jezeru.	45S8
Trgovski inventar
za trgovino z mešanim blagom se poceni proda v Savinjski dolini. Ponudbe na podružniro «Jutra» v Mariboru pod «Kompleten».
4552
Svileni klobuki
Jeli gospodična srednje sta- : najmodernejši v vseh mod. rosti, podjetna, samostojna, j „jj, barvah se dobe od 120 večletno trg. prakso, s I nin naprej pri z. Malmič-
80.000 Din kavcije. Sprejme mesto kakega oddelka, podružnico ali trgovino na račun. Gre kot pomoč gelu ali kot družabnica le v dobro Idočo trgovino. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» v Uariboru pod «Zmožna».
4411
Gospodična
samostojna knjigovodklnja, ! dobra slovensko-nemška ko- !
Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1. Istotam se sprejemajo vsa popravila.	SSG0
Amerikan. blagajna
National-Begistrier, za detajlno trgovino za 8 prodajalcev, z 8 predali, se proda. Ponudbe pod značko I «Blagajna» na npr. «Jutra» 4302
respondentinja in hitra stro- j 73 Invi-o !n rîhîôfi' jepiska išče primerne sluibe Lf8 10ЛСе J ?J ,, Cenj. ponudbe pod značko 1	Rum.jevi škorn I
«Zanesljiva 363» na upravo	fovenijence. vi-
«Jutra».	6860 fokl 1,0 le<"j' POP01"01"»
novi, so vredno naprodaj.
Prodajalka
pridna In poštena, teli pre-menitl mesto. Pismen* ponudbe je poslati na opravo «Jutra» pod šilro «Takoj 77» 6853
Dekle
18 let. izučeno šivanja, iell mesta v trgovini ali kaj primernega. — Ponudbe pod šifro «Pridna 2098» na npr. «Jutra».	6Ив!
Tesarski delovodja
t večletno prakso išče mesta. Ponudbe pod «J. H.» na upravo «Jutra». 4744
500 Din dobi
tisti, ki ml dobi slulbo na-vadega delavca na jufnem ali drtavnem kolodvoru. — Naslov pove Hirava «Jutra»
684S
AbsoiventinJa
meščanske šole (ell mesta praktikantinje pri zobozdravniku. Pismen* ponudb* n» upravo «Jutra» pod mačko «Veselje».	4710
Trgovski pomočnik
mešane stroke lell slulbo pramenltL rr* v mesto ali na defelo. Ponudb* aa upr. «Jutru» pod «Pridnost |u poštenost £943».	4713
Pisarniško službo
Išče reduciran uradnik. — Naslov pove npr. «Jutra».
Naslov pove uprava «Jutra» 4438
Gonilni jermeni
la izdelek inozemske tvrd-ke Carl Budi?chowsky & Sehne. Wien, zastopstvo In zaloga Rudolf D e r i a j v Ljubljani, Kolodvorska ul. It. 23.	4045
Gosposka soba
krasna, modema, prvovrstno Izdelana (Spevrplatten). izrezljana. z ali brez lepo veliko klubgarnituro iz govejega usnja, vse skoro novo, se proda. Naslov pove upr. «Jutra».	6861
Baraka
12 m*, dobro delana, naprodaj. — Poizve se v Ljubljani vn. Cekinov grad. 4743
Otroški voziček
dobro ohranjen, se proda po telo nizki ceni. Poizve pe pri Fr. Kurentu, Blei-wei&ova cesta 15/Ш. 4740
Hiša (vila)
novo prezidana, v Novem mestu, t 2 stanovanjema (eno prosto), z elektr. razsvetljavo, vodovolom, vi-tom in njivo se proda — Naslov pove uprava «Jutra> 4475
Prodam posestvo
v izmeri lft oralov v najlepši ravnini poleg ceste, bifca in gospodarska poslopja vse novo in z opeko krito, voda in elektrika pri hiSi. Pojas-
- . • . .	. Krnik 33, pošta Cerklje iwi
stimi vratm. m notranjo j Kranju	^ftS
ogledalasto opremo, e 8 «te- ________
lažami znotraj in marmor-
Trgovska omara
lepa, 2 m dolga in 2 m vi-
гока, i 9 velikimi in 4 пП^аТГЈап^ 'ГпкГбр* majhnimi predali. * knla- j Krnik 30	Cerklip
nato ploSČo. t»e takoj proda. . Prodam takoj radi drulfn-Ogleda ee lahko vsak dan j skih razmer dobro ido^o od 10—4 pop. v Gledališki
etolhi 1—8. 1. nadstr. pri gospej Kirbisch.	4707
Ročn! voziček
na 4 kolt**a, nosiînost 400 kg. z dero. kisonom in zanj-kami in vinski *od?ek vsebine 62 l. prodam Vprašanja na F K., Depalavas 12. pošta Trzin.	4589
Moško kolo
se proda za 9П0 Din na
Rleiweisovi repti štev. ЗПЈ desno, Ljubljana. 4712
Spalna oprava
dobro ohranjena, e tropre-delno omaro, ee ceno proda Naslov pove upr. «Jutra».
4708
Lubasova
harmonika
naprodaj. Naslov pove npr. «Jutra».	4730
Prostovoljna javna dražba
moSke obleke, perila in zlatnine ee vrši 5. marca ob 9 uri dopoldne v Bohoričevi ulici št. 12/1. 4621
gostiln.o s posestvom
z zalogo e pasteliranim pivom v lepem in prometnem mestu. Naslov pove uprava «Jutra».	5859
Enonadstropna h»ša
v Mariboru, e prostim stanovanjem 3—4 pob in lepim pohištvom, v bližini parka, se pro''a za 130.000 Din. t opravo za 165 Oflfl Din. Ponudbe pod «Slučajno» na podružneo «Jutra» v Mariboru.	5850
Srebrne posestvo
z gostilno, pekarno in gospodarskim poslopjem p celim inventarjem — vse tik glavne ceste Planina—Fužine. se proda. Natančnejša pojasnila dafe lastnik Frane Krainc, Vrbje pri Žalcu.
4711
Lokal
pripraven za mlekarno se odda. Naslov pove uprava «Jutra».	45S9
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juveÎT
Ljubljana, Wolfova ulica 8 Cvetkovič, 64
Trgovski lokal
manjši, na prometnem kraju v Ljubljani oddam v zakup. Naslov pove uprava «Jutra»
5855
Trgovina
e celo opravo in s stanovanjem 2—3 eob in pritiklin, na najprometnejšem mestu, se odda v najem. — Vido
Stanovale
3—5 sob s komfortom, ▼ sredini mesta ali bližini tovarne Pollak Učem. Plačam dobro. Ponudbe na naslov: Zagreb I, pošt. pretinac 222 4124
Soba se odda
2 go&podoma s vso oskrbo blizu kavarne «Evropa». — Naslov pove uprava «Jutra» 4751
Mesečna soba
opremljena, se odda ▼ vili na Večni poti 17 (ob jezeru) 4747
Opremljena soba
z 2 ali 3 posteljami, s posebnim vhodoiu in elektr. razsvetljavo ter z dobro domačo hrano se takoj odda. H. Elsner, Šolski drevored 2/III, Ljubljana. 5845
Soba
moderno opremljena, nasproti eodišča se odda boljšemu go>podu. Naslov v upravi «Jutra».	5849
Kot sostanovalec
se sprejm* na hrano in stanovanje soliden gospod v sredini mesta s 15. marcem ali 1. aprilom. Naslov pove uprava «Jutra».	5S43
Gospodična
se sprejme na stanovanje z zajtrkom, event. na hrano. Naslov pove uprava «Jutra» 4756
Gospod
išče lepo. popolnoma separi-rano sobo v sredini mesta za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Elegantna soba» na poštni predal 101. 4719
Kot sostanovalec
se sprejme gospod na hrano in stanovanje za 800 Din na Mestnem trgu št. 25Л, levo.
4717
Opremljena spba
e e takoj oddaš hrano 2 gospodoma. Plača 750 Din
mesečno. Gostilna Widmnr, Sv. Jakoba trg 6. 4G25
Kuhinjo in sobo
ali 2 sobi išče zakonski par brez otrok s 1. majem. — Naslov pove upr. «Jutra».
4715
Gospodična
išče sna7.no sobico v bližini bolnice. Naslov pove uprava «Jutra».	4704
Kostanjev les
za tanin
kupuje stalno Andrej Krische, Ljubljana, Ilirska ulica 21.	4641
Parketnih deščic
7.e rabljenih, se kupi 40 m1 Naslov pove uprava «Jutra» 4576
Stružnico za les
(draksl) kupimo. Ponuooe z navedbo cene na naslov: A. Šinkovec, d. d. Grosuplje pri Ljubljani. 4503
Steklenice «Rogaška Slatina»
očiščene, v vseh velikostih kupuje «Zora», Ljubljana, Kralja Petra irg štev. 2 Pošljite ponudbe z navedbo velikosti in razpoložljive množine. Cene po dogovoru.	8249
Staro strešno opeko
kupim. Ponudbe pod šifro «Opeka» na upravo «Jutra».
4682
Železna bîagaj'na
večja, se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod «Blagajna 2751» na upravo «Jutra»
58-17
Kupim opalograf
Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Opalograf». 4718
7	Opremljena soba
pobta ^арт«^ 8 posebnim vhodom se odda iif 2 gospodoma s hrano aH brez. — Istotam se sprejme več gospodov ali gospodi-čen na dobro hrano. — Naslov pove upr. «Jutra».
4714
Lep lokal
na prometnem kraju v Ljubljani, ca modistinjo (začetnico), se odda pod gotovimi pogoji. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Obrt 2969».
4741
Vinske sode
transportne od 800—700 Ifitr kupim Ponudbe na uiiravo
«Jutra» pod šifro «Sodi 20».
4745
Plošnate čolne
(«Flaehhootp») kupim Ponudbe prodajalcev, oziroma izedlovalcev na npr. «Jutra» pod «4 У2*.	4748
Opremljena soba
se odda poštenemu in mirnemu gospodu blizu ooite. — Istotam se išče enak sostanovalec. Naslov v upravi « Jutra».	4716
Solnčno sobo
1 posebnim vhodom In električno razsvetljavo, v sredini mesu ali v vili 116« soliden gospod • 15 marcem Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Solnčno
in mirno 2964».
4738

Družabnik
za brezkonkurenčno, selo dobičkonosno podjetje ee išče s kapitalom od 15.000 Din naprej. Pogoj trg. na-obrazba. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Siguren dobiček» 4410
Manufakturist
z dolgoletno prakso, pristopi kot sodelujoči družabnik k dobro Idoči trgovini. — Višina kapitala In drugo pismeno. Cenj. ponudbe pod «Reelnost» na upr. «Jutra».
4757
J. A.
Dvignite pismo pri Ljublj». na 1. — Zdravi!	5o54
Triperesna deteljica
srastla pod Triglavom, sedaj brez zlatih rosic v zeleni Štajerski, vabi sestre rosice, da poročajo o ljuba vi v bodočnosti pod liiro «Cencek», «Mihček», «Janezek» aa upravo «Jutra».
4726
Inka 3
V misli na Te odSel zopet.
Usoda, ki ne dovoli svidenja. Ali se kaj spominjaš in misltt name? — Poljube.
472»
[tf >
Kateri inteligent
bi razumel moje neznosne srčne bolečine, prizadete po bridki prevari ljubljenega zaročenca? Živim in jokam v zatišju na deželi, pod okriljem mogočnih vrgacev Slovenije. Беш mladenka s srednješol. uaobrazbo, zdrava, jako pridna in &edna, toda brez premoženja ter hrepenim po takojšnji večno čisti zakonski sreti. — Morebitne ceni. dopise naprošam poslati na upravo «Jutra» pod značko «Vstajenje 192«».	4624
Samostojen gospod
inteligenten, z obširnim zelo dobičkanosnim podjetjem na deželi in lepim domom v velikem mestu Slovenijej zelo dobro situiran, želi znanja z ljubeznjivo in blago gospico iz dobre trgovske, ali iz dobre kmetske rodbine. Besne dopise pod «Izvrsten gospodar» na upr. «Jutra».	4488
Orehi
Î2 Bačke dospeli, leleî pri-jaien jutranji pozdraT.
4728
Gospod
Ici pa je usoda življenja
zanesla is hladne Rutije ▼ lepo Slovenijo, ïeli cn&nja z lepo, izobraîeno to imo-vito Slovenko t starosti 17 do 23 let, da bi mu lajSala udarce usode. Le neanonim-ne dopise. Če mogoče s sliko na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Trajna ljubezen».	4702
évlééé Л
Gospodična
srednjih let H teli poročiti i državnim uradnikom, ev. s vdovcem. — Le reene ponudbe pod «Besna» na upr. «Jutra».	4S35
Katera
premožna gdč. ali mUria vdova bi hotela poročiti mladega, simpatičnega, samostojnega obrtnika. Popite > sliko na upr. «Jutra» pod fiifro «Podjeten». Tajnost zajamčena.	4727
Kratek klavir
se proda na Gosposvetski cesti itev. 1S/II, nata 107.
585«
Kompletno vioiino
dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Violina».	4709
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da jih dobite pravočasne.
Sprejema do 13 aprila P. Magdi«, Ljubljana. C«
Ruski Tisk, d. z o. z.
prodaja ruske knjige, bele-tristične in strokovne, mu-zikalije, razglednice, ikon«*, križe. Ambulantna knjižnica, antikvariat. Pisarna v Wolfovi ulici 1Л, skladišče v sutercn. prostorih Jadran-sko-Podunavbke banke.
4-1.0S
Prestavo
iz madžarščine
želim. Naslov pove uprava «Jutra».	4733
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□ni e b e
Sobo s kuhinjo
opremljeno ali neopremlje-no ibče zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo «Jutra» po.l značko «Mirna stranka 13».	4308
Izobražen gospod
išče opremljeno sobo z vhodom s stopnic, v sre- j dini mesta za 1. marec. — Cena postranska stvar. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Separirana 2390».
SS03
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava «Jutra».	4527
Večjo sobo
ali pa soho s kuhinjo Uče ves dan odsoten zakonski par. Kdor bi imel tako za oddati, naj ponudi na upr. «Jutra» pod «Mali dom>.
4405
Kot sostanovalko
event. s hrano sprejmem gospodično. Naslov pove upr. ■Jutra».	4734
Kot sostanovalka
se sprejme poštena gospodična, ki je čez dan odsotna. Naslov pove uprava «Jutra».
Vsled redukcije obrata se vrši v sredo, dne 2. marca 1926 ob 10. uri dopoldne rudniku V) T?S3§>#8!a!î pri hlevu blizu rudniške šole prodaja večjega števila konj in se vabijo kupci. 1247-a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oo
Priporočamo
novo izdajo
Mo UM
romanov 1
Cyclamen
Вгоб. 33 Din, ves. 27 Din, poŠti-25 Din
Agitator
Broi 18 Din, ve». 23 Din. pošti-25 Din
Izdala flh ja
Tiskovna zadrega » Ljtiiijanl

dobite uro na 15 rubJncv ali srebrno cigaretno dozo poleg tovarniških cen, če kupite eno obleko, oblekco za otioke ali posamezne hlače etc v paši detajlni trgovini na Erjavčevi ccstl St. 2.
Oglejte letake! 3on!ebcijska tovarna
FRAN DEHENDA & CIE,
LJUBLJANA.
1206-a
£5 dSSiDEraSESEiiDSSEHHHESSElD
Fižol
Krtor rabi večjo množino filola, rdefiepa ribnifana. naj ee javi pismeno ali u?U meno pri Ivanu P u c e I j. Dane 7, Ribnica, Dolenjsko 4703
12ЗД a
D- CERNE Ljubljana:
cedi v nakup spoda j navedene ob elita bres provizije za knp>
ca in orodafaica. Pri vriraâoalib nrfioiiie znamko za odgovor.
Ameriške zadeve, posojila, pogodbe, prevodi, reaitete.
Sokolski kroj
Prodajam
kmetljek* po=eptva ol
kompleten In telov».1na oh-	Din napr(!j v.akovrjtne hi»e lekm, ohoje popolnoma no-	10,| 1».0П0 Din naprej, treo»-»o, M po Jiko oliki renl	tke< g0,tilnlike hiSe. vile, P""1»^ P®'"® i« na Hra-	mIi„, ^»Sfine. par. ollniiU cesti It. 4, pritličje	rt|e. Agrarni biro Jamnik, leTO- 8846	Ljuhljana, Selenhorgova ul. ____6t. 711, na;proti gl
Blagajna Werthehn
it. I io pro<ta. — Cena Ib naaloT T орг»т1 c Jutra».
6844
Srebrnih kron
prodam тебјо mnolino. Ponudbe • navedbo eene na upravo «Jutra» pod tnaffko «Srebrne krone». 4720
Hrastove letvice
ca ogra)' '■> hrantova drva ta kurjavo (odpadki od fag In parketov) ae dohljo «tat BO na parni lagl v Trno-
poite. 11
Hišo
vili illCno. enonadstropno, novo, dve »tanovanjl. prostori u akladlMe in trgovino ter ta tretje stanovanje, prodam po nizki eenl. Hiša te nihaji 80Л m od kolodvora Škofljica, t hlevom In 2000 ш' vrta. električno ranvetljavo. Reene ponudbe na opravo «Jutra» pod «Ugodna prilika 2916».
4674
Vila moderna, 9 sob opremljeni', 2 kuhinji, go podarsko poslopje za stalno bivališče in letovišče v Kamniku ca Din 450 000 —	301
Vi!a nova (13 sob) s trgovino ob i-leznlcl v Savin ski d iiini, gospodarsko poslopje, vodna alla s turb no 16 HP za malo tovarno	332
Posestvo kmečko na Notranjskem, eno-nadstrop a hiša, gospoJarako poslopje, 108 oralov za 15 glav živine Din 280000--	612
Poe»3tvo г gostilno, trgovino, Logatec, gosrodaj. poslopje, vodovod, elektr ka. Din 350.000;—
Lečo posestvo » gotpodarttvoin pri Bledu ob posiaji 15 ha, trgovske kleti, ptav ugodno. 705
Nova zerarfba za dovriiti » iolo pen. zionat eventueino tovarno, v lepem kraju blizu Ljubljane.	640 Velik tovarniiki oblekt v Indnstrljalnem kraju blizu i.jubljane te proda ali odda v najem. 904
Hiia s vrtom, dobro poslopje, 4 stanovanja, ugodna lega za obrt. Novo mesto. Din 350000-— 620
Vili Sli6na hiia, 5 «ob, parket, kopalnica, pri Kamniku, moderno, vrt Din B0J300-—.	672
Hiia enonadstropna i gostfno, trgovino, trafiko, električna razsvetljava, velik vrt, blizu Kranja
D1 130.000—	650
Posest'-o, novo zidano i gospodarskim poslopjem, skladišče, pri Ljutomera, 12 oralov prvovrstne semlje, ugodna cena	652 ■fovo zidana hiia z gostilno in gospodarskimi poslopji v trgu R oh Savi, 5 sob opremljenih
za tujce, 7 oralov zemlje prvovrstne. Din 280.000 —
68ï
(lova hiia z gostilno, eno nadstropna, leio viščni krai na Ooren skem, gospodarsko pošlo,n e, Din 150.000 -.	610
Trgovina evt. z blagom, starovpeljana
velik promet, dve hiši v trgu S. ob savi, gospodarsko poslopje, nekaj zemlja. Din 400.000-—. 605 Posestvo blizu L'ubljane, v prometnem
trgu, hotel, trsovina, mesarija, gospodarstvo za 4 glave živine. Din 35'J.OOO—.	780
Restavracija, hotel, kavarna i vso
opremo ob progi južne železnice ob Savi. krasna ekstist^nca. Din 1,250 000-—	615
Vinopradnl gosposki dvoreo pri Oor' nji Radgon ob meji, 4 poslopja opremljen-, kletna posoda (140 hI.), gospodciatvo, 4 glave {Ivine. Din 500 000-—.	611,
Vila v Mariboru, 7 «ob parketlranlb, ko-paln ca, nrolnica, velik zasajen vrt, elektrika, plin Din 360.000-—.	400
Posestvo v Slov. Sorioah, blizu postaje 86 oralov zemlje in gozda, gosposko poslopja sred parka s krasnim stanovanjem, 20 glav f vine, veliko gospodarstvo, Din 860.000 —, ugodni plaiilni pogoji.
612
Parna žaga z elektrarno, nova l.anz-
lokomooila, 2 meneč, clrkul, vse v pogona. Stanovanjska hlsa dovršena 1925. Mesto na gom em Štajerskem, Din 750.000	901
Hiia pri Celju, 6 ob, pekovska peč z delavnico. velik vrt, blizu kolodvora, Din ПОООО-—. 702
IŠČEM:
StavbiSče v mestu
vem. Ni teljo dostavljamo : se proda. — Naalov pove tudi na dom.	4742 1 oprava «Jutra».	4018
■anjie posestvo i gostilno v mestu na
na Ooreniskem ali v Mariboru, eventueino s« vzame večji gostilniški obrat v aajem-
Več posolil do Din КХШП--varnosti In ugodnim obrestlm.
proti zadostni
Sa* Rohmer :	57
Rôeci ôetektiu
Kot po navadi je bila kantina polna, poleg obeh peči so se gostje kar gnetli Bili so ladjedelniški delavci, mornarji in obrežni postopači, ïmSjci, Kitajci, Arabci, zamorci in mešanci. Gospa Dougal, redečelasa kot njen mož, je z rokami v bokih stala za točilno mizo. Dongal pa se je naslanjal nanjo s svojimi kosmatimi rokami in kasal svoje črvive zobe.
Marsikateri gost je imel komad prtljage s seboj, kajti naslednje jotro sta odhajala dva parnika na Daljni Vztok. In pri Dougalu so se posebno mornarji barvanih plemen radi shajali za slovo.
Na policijo so se ozrle svetle črne, okrogle in podolgaste oči. Nastal je molk.
— Policijski uradniki smo, je pripomnil Coombes formalno. Prosim, pokažite svoje listine.
Mirno se Je začelo pregledovanje osebnih listki vsakega posameznika. Med množico je bil kitajski mornar z imenom Chung-Chow. Ker so pa bili njegovi papirji v redu in ker je imel dvoje oči in ni imel kite, ni vzbudil nikakega zanimanja detektiva Co-ombesa, enako kot ostali Kitajci, ki so bili v kantini.
Natančna preiskava sosednjih prostorov in okolice tudi ni imela boljšega uspeha. Ko so Georgea Martina vprašali, odkod prihaja velika vsota denarja, ki jo ima pri sebi, je odgovoril, da deloma od plače, ki io je dobil po končanem dolgem potovanju, deloma pa od dobička pri igri.
Ves nočni pohod je bil torej za londonsko policijo brez vsakega uspeha in ladja Mahratta se je odpeljala proti Daljnemu Vztoku. Čdino ena uslužbenka na krovu m prišla, da nastopi službo. Na drugem parobrodu, ki je odšel v enako smer, pa je bil med množico Chung-Chow, ki je bil prej znan pod imenom Sin Sin Wa.
Včasih, če je ponoči bdel, je vstala pred njegovimi očmi slika črne ptice, ki je ostala na kolenih starega Kitajca. Za to sliko je pa v nejasni daljavi opazil riževa polja v Ho-Nanu in dolino Rumene reke, kjer raste opijev mak.
Bilo je nekako eno uro poprej, preden je odjadrala ladja, na kateri je bil Chunig-Chow med množico drugih rumenokožcev, ko se je Seton paša še enkrat vrnil v zapuščeno ladjedelnico, kjer je bil našel jerebičarja gospe Monte Irvin. Prišel je namreč na to, da je bil storil velikansko neumnost. Preiskati je bil dal prazno ladjedelnico in okolico v prepričanju, da mora biti nekje vhod v kako skrito klet, pozabil pa je bil, si ogledati, ali morda z reke ni po vodi vhoda v namišljeno skrivališče.
Kot višji nadzornik Kerry tudi on prej ni bil prišel na tako misel.
Oddal je Ritinega psa na policijski stražnici v Leman Streetu in tu je zvedel, da nihče ne ve, kam je izginil višji nadzornik. Povedali so mu, da so neznanci dajali znamenja z lučjo ob reki in pričakoval je vsak trenutek novico, da so ujeli Sin Sin Waja na begu. Da je bil Sin Sin Wa splaval v umazano valovje plime Iz svojega podzemskega skrivališča in pri tem porival pred seboj vse svoje imetje, spravljeno v nepremočljivi torbi, da se je oprijel čolna Georgea Martina in splezal vanj, ko je ta veslal tik mimo prazne ladjedelnice, tega ni vedel niti Seton paša, niti kdo drugi, izvzemši Georgea Martina in Sin Sin Waja.
Le s težavo je bil Kitajec zlezel v čoln, kajti ranjena rama ga je skelela. V Čolnu ga je že čakala suha obleka. Preoblekel se je v naglici, sedeč na dnu čolna in spustil mokro obleko v vodo, da se je potopila. Kitajska pretkanost je naravnost genijalno enostavna.
Seton še ni napravil dveh korakov po skrivnostni ladjedelnici, ko je začul nejasen glas, ki je prihajal iz daljave Izpod njegovih nog:
—	Sam Tuk, brivec! Vhod v klet!
Seton paša je obstal kot prikovan, v trenutku ni mogel ziniti besedice. Potem pa je zakričal:
—	Kerry! Kerry! Kje pa ste?
Njegove besede pa menda niso prodrle do nevidnega govornika, kajti znova se je začul glas:
—	Sam Tuk, brivec! Vhod v klet!
Seton paša ni več odlašal. Tekel Je ven v ozko ulico. Tu je sta) policist na straži
—	Pokličite pomoč! mu je zapovedal rezko. Pridite za menoj v brivnlco Sama Tuka. Ali veste, kje je to.
—	Da, preiskai sem to hišo z višjim nadzornikom Kerryjem.
Zapiskal je na svojo piščalko.
Deset minut pozneje je bila skrivnost kleti Sama Tuka razkrinkana. Sicer je bila prazna in vrata, ki so vedla v podzemske sobe, zaklenjena, toda v nekaj trenutkih so se udala silnim udarcem < sekiro, in Seton paša je prvi vstopil. Gost kemičen dim mu je puhnil nasproti...
Našel je tu starega mrtvega Kitajca, sedečega v naslonjaču poleg pečice, koje ogenj je ugašal. Na kolenih starca je ležalo truplo kavke. Pred njim na tleh je ležala mrtva ženska, koje obraz so napol zakrivali gosti svetlo rdeči lasje.
Naenkrat se je začul Kerryjev glas:
—	Porinite zaboje v stran in odprite vrata! Drsijo na leva
Seton paša je stopil za mizo, porinil zaboje v stran, potegnil
vrata na levo in stopil v notranjo sobico. V slabi luči svetilke, ki je gorela na mali mavriški mizi, je opazil umazano posteljo, na kateri je ležala druga žesnka, bleda kot smrt.
—	Moj Bog, je vzkliknil, ta kraj je mrtvašnica!
—	Zdrav ravno ni! se je začul razdražen glas iz kota. Toda mislim, da bom le ostal pri življenju, ako se pomudite za trenutek in me razvežete.
Kerry si Je bil pridobil z neprestanim žvečenjem gumija tako moč mišic jezika in čeljusti, da je s svojimi krepkimi zobmi razgrizel leseni zamašek, ki so mu ga bili vtaknili v usta, in posledica tega je bila, da je napetost robca, ki so mu ga bili zavezali okoli glave, ponehala. Tako je izpljunil ostanek zamaška in usta so mu bila prosta.
stilen! klobuki y meh	,
T7 ПГГ Ilir modnih Z. МаИП1€в11®Гј S Ollï |50 * barvah ш
te
m
imlmm oh št 4
Popravila.
Preoblikovanje Iz-vršue hitro, shrbno ln bar najceneje.
inštrumenti vsakovrstni, novi in polnovi, garantirani. Mala godba za 12 mož z carino vred 9.000 Din. Velika godba za
24 mož z carino vred 20.000 Din. Pojasnila in naročila Josip Petrovič, Ljubljana, Pod trančo št. 2. 1302
ШоШкк brezplačno
dobl 1П rfama ako kupI IU)ve2a vsaka IU« Ufllllu v modn. salonu
E. Djukanovïô, Ljubljana,
Sv. Petra c. 27 (poleg hotda Tratnik).
■■■■■.■■■■■■■■a
Javna dražila.
Dne 6. marca t. I. ob 9. url dopoldne se bo vršila pri okrajnem sodišču v Radovljici prostovoljna javna dražba
enonadsfropae Mše,
zelo pripravne za večjega obrtnika. V hiši je stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, 2 kleti, dva velika ln en manjši poslovni prostor, vodovod in elektrika. Hiša je oddaljena 2 minuti od radovljiškega kolodvora ter je sodno cenjena na 140 000 D:n. Izklicna cena 80 000 Din. Dražbcnl pogoji so na vpogled pri okr. sodišču v Radovljici. Poji'sniia daje lastnica hiše, (SITIKA HORVAT, modlstinja v LJUBLJANI, Dalmatinova ui.
štev. 10 II. nadstropje desno. ueo a
K K X
rfS
SJ3
K
3E Provizifskš ХХИ
P0TNIK S
se išče za dobro idoče pod- K ietje železne in žične stroke, И; Ôferte z referencami se vpo-šljejo na upravo Jutra pod „ Vesten 34". 1248-a
Vsled ugodne nabave surovin smo znatno Znižali cene
H04-a ::
nogavicam
in drugim
pleteninam
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
M. Franzl & sinovi
PoStni predal 44.	Ljubljana, Prlvoz 10.

m
K X X
^шшхшхх
g	Ljubljani.
Josipina Vučnik naznanja v svojem, v fmenu svojega sina Viadka ter vseh ostalih sorodnikov pretažno vest, da je njen srčno-ljubljeni soprog in oče, brat, zet, svak in stric, gospod
Prago Vtičnlk
višji revident državne železnice
v ponedeljek, 1. marca t. 1. po dolgi trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 3. marca t. 1. ob 16. uri iz tukajšnje drž. bolnice na pokopališče k Sv. Ktižu.
Blagemu pokojniku ohranimo trajen in blag spomin.
V Ljubljani, dne 1. marca 1926.	1296 a
.;•-.	'ž'-':--':--*."r-:-	^'i-.'A


i« l&Ž ; !; ;y •ч??-'1
- * -
1300 a
Potrtim srcem javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša globoko ljubljena mama, tašča, svakinja in teta, gospa
veletrgovka in posestnica
sklenila svoje življenje polno dobrotljivosti, v nedeljo, 28. februarja ob pol 7. zvečer po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Zemeljske ostanke predrage pokojnice spremimo v torek, 2. marca 1926 ob 3. popoldne Iz hiše žalosti v Ljubljani, Mestni trg 10, na pokopališče pri sv. Križu, kjer jih položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 10. marca 1926, ob 10. dopoldne v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
V LJUBLJANI, dne 28. februarja 1926.
Avgust in MIlan, sinova Hnia« sinaha
Marija Bozlna roj. Skaberne,
svakinja z rodbino.
Viktorlla Skaberne,
svakinj« s rodbino.
ШШ
ii odbor za шпцје ШаШ № Iiiiia.
Stev. 39.
LJubljana, 1. marca 1926.
Glavni odbor za obdelovanje barja razpisuje pismeni ofertni natečaj
za delno rejjulacijo potoka OradašSce od Kolezije do utoka Olinščice v dolžini ca. 1172 metrov.
Regulacija obsega sledeča dela:
Zemeljski izkop ca. 22.780 ms, zavarovanje podnožja brežin s iašinami in polaganje ruševine, ki je brezplačno na razpolago, na nova obrežja do gladine visoke vode, končno nov most pri B o c u na Glincah.
Stroški za zemeljska dela so proračunjeni na največ Din 367.750.—.
Most pri Bocu pa na največ Din 31.400.—.
Detajlirani načrti so interesentom na vpogled vsak dan popoldne od 5. do 6. ure pri podpisanem Glavnem odboru, Turjaški trg 3, II. nadstropje, kjer se dobijo tudi pismeni pripomočki za sestavo proračuna, odn. oferte.
Na podlagi pismenih ofert se bo vršila še ustna zmanjševalna licitacija na dan 10. marca t 1. ob 4. popoldne, Turjaški trg št. 3 (poslopje Kmetijske družbe), I!, nadstropje. Pismene oferte pa je predložiti najkasneje do pričetka ustne licitacije.
Dela se bodo Izvrševala sukcesivno po odsekih in
sicer:
L Odsek prekop od Kolezije do prvega kolena.
II.	Odsek od tu do druzega kolena
III.	Odsek dalje do utoka Glinščice.
Glavni odbor si pridržuje po izvršitvi enega odseka pravico dela ukiniti začasno ali pa definitivno; v slednjem slučaju izgubi oferta svojo veljavnost. Glavni odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo, kakor tudi zemeljska dela in most različnim podjetnikom.
Z delom mora prevzemnik pričeti takoj, najkasneje pa do 15. marca t 1. ter Izvršiti prvi odsek do 31. marca tega leta.
Prevzemnik mora položiti kavcijo v iznosu 10.000 dinarjev v gotovini ali pupilamo varnih vrednostnih papirjih najkasneje do pričetka ustne licitacije.
nimninnmiinniiHimmniiiiminmmmn
Pirarstns moška pisarniško m i
popolnoma perfekten korespondent v slovenskem in nemškem jeziku (prednost znanje srbohrvaščine), strojepisec in steno{;rafist, dober knjigovodja, le z večletno prakso, se liée.
Pogoji: trezen, soliden, neožeujen, vojaščine prost. Nastop takoj ali'po dogovoru. Na nekvalificirane in nezadostno izvežbane mof; se ne more ozirati. — Ponudbe z navedbo referenc, prepisi spričeval in zahtevo plače pod „Vesten 14" na upravo .Jutra*


V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naS ljubljeni oče, brat In stric, gosp.
Franc Adamii
blagajnik del. družbe .Hungaria* zdraženlh mlinov Ogrske v Budimpešti
v nedeljo, dne 28. februarja 1926 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 2. marca 1926 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Stara pot št 2, na pokopališče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 1. marca 1926.
Globeko žalujoči ostali.
Mastni pogrebni uvod v Ljublsni	1292—a

ILiiiiiiMlijei
v Poisasja — Polfska
ШГ od 2. do 9. maja 1926. "?®3
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. — Najboljša prilika za navezanje trgovskih stikov
med Jugoslavijo in Pol sko. Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. Železniške in vizumske olajšave. Brezplačna pojasnila in Informacije daje reprezentant R. GOLOBIOWSKI, Ljubljana, Stari tre 19.	956 «
nrrrrTTrtuuLOjgju » i m n охпгп
1 Skladišče
prostorno In suho, v sredini mesta ali v predmestju vzamem za stalno. Pismene ponudba na J. K. ppštnl predal 40.
absolutno trezna in zanesljiva, vešča vseh pripadajočih mehaničnih del,
se sprejmeta tako; za osebni avto omnibus v Mežiški dolini, proga Črna-P;evalje (17 km). Prvovrstni strokovnjaki, po možnosti j samci naj predložijo osebno ali pis- j meno svoje ponudbe z zahtevki na i o'fè. urad v Ôrnt pri Prevarah, j
» « nn у-м-тпппппгтпги n mnГч ira ;t o
Kdor rad člta lepe povesti, naj naroči priljubljene
^ICd
romane „Jutra4
Oo sedaj so izšli sledeči:
Roman po ustnih, pisanih In tiskanih virih
Pater Kajetan
Cena broi. Dln3>- vet, Din 40- po poiil 2 Din vsi
Tigrovi zobje
Cena broš Din 30.—, vei. Din	po polt!
2 — Din vet
JEAN D t LA HIRE.
Lucifer
Fantastičen roman v VI. delili. Cena brqà. Din vezano Din 55.--, po polti Din 2-— red
FEREAL CUENDAS.
Veliki inkvizitos*
Zgodovinski roman iг dobe Španske inkvulciie Cena Din 30-—, vei. Din 40—, po poŠti Din 2-- vet
HARRy SHEFF.
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločno*; in nenravno življenje papela Aleksandra VI, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije BroSirano Din 30-— vezano Din 4C--, po pos'.i Din 2 — več.
CLAUDE FARRERE:
G u s a p j i
Zgodovinski roman Iz iivlienja morskih roparjtv v XVII. atotetju. Cena broi. Dlo 20-—, \ezana Din 30-—, po posti Cin 2'— vec
FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode
Roman. Broi. Din 1B-—. vez. Din 25--, po pošti Din 2-— več
FR. HELLER.
Prigode gospoda СоШпа
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10—, po poŠti Din 2"- vec.
Knjige te naročajo pri uoravniètwu .Jutra* Ljubljani, PreSarnova ulica Б4,
IX.
'XI
Urejuja dr. Albert Kramer. JzdiJ* м Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik«. Z» Narodno tiskamo dd, kot tiakaxnarja Fran Jezcréek. Za ineeratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vel ▼ Ljubljani